Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadsfr~— tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. l*ocB|ii$iajmo berlinski gtoxiv9 sla svetla l mar jjNOVI JENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 134 T II S T S O K ©TA, 7. .? 8JI. B J A CENA 20 Lili «Mir bo ohranjen, ee bodo narodi prevreli njegovo obrambo v svoje robe» svojimi predlogi je ZSSR omogočila ačetek pogajanj za premirje v Koreji Jutri se bodo sestali v Kaesongu predstavniki bojujočih se sil - Imperialistični poskusi Za sabotiranje pogajanj - Ameriški vojaki se nočejo več boriti - Mowa bombardiranja Slovenska narodna lisfa proh ustanovitvi STO Slovenski nacionalisti razkrinkani hlapci ameriškega imperializma Odgovor vseh poštenih Slovencev naj bo podpis zahteve na OZN . februarja t. 1. je to-s Stalin izjavil dopisniku :t 1 Ne»: «Kar se pa tiče 1yetske zveze, bo tudi v !2' neomajno nadaljevala r lll(o, ki ji je cilj, izogniti v°ini jn ohraniti mir». 1121'tako je dejal: «Mir bo !!H.en in utn611' če bodo vzeli v lastne roke ‘ r ohranitve miru in ga ? branili do kraja», pikovi predlogi za skle-iV . Premirja v Koreji niso “ Sgega kot izraz teh od-D°t ^ Stalinovih besed in 1J| ^jnega stališča Sovjet-*veze po ohranitvi miru. 1,1, >0 se torej Prva socia-č .l11* dežela ni izneverila 11 poslanstvu miru in 5 Ined narodi 'n se ie ^ Na ne le kot prvoborka ' vojni, marveč tudi kot 14 i ’ ki si je zaradi svo-; j doslednega stališča za-20 •'d vodstvo vseh napred-PrI, .poljubnih množic. k°' j, akoj po Malikovih pre-iio 11 o prenehanju sovraž-P*1' ..v Koreji so skušali tj dki militaristični krogi nal / v svetovno javnost )(. nezaupanje in tisti N ,lcižem, ki bi jim po-dovoljevala zavlače-fO'Sitve in nadaljevanje sa’ Ì r urXske vojne proti korej-, I ' narodu. Toda tokrat ur“.. nianever Washingtonu _ j!\ ll 'le bovini atomskim poli-ni posrečil. Tokrat je I ni,'N resno in navdušeno 21 ij. sovjetske predloge, ki fObNo pot k reš.tvi ne le d»1 i vprašanja, marveč Olji1,-’talih vprašan? medna- vi' J Politike 52 ! ili je svetovna javnost V j a imperialist čne kro-^ Hf Su sprejeli Malikove ,r'Jktivne predloge in da v*; j, začeli konkretno po-1 Vrhovl,im Povelj- icli, korejske ljudske voj-- , kitajskih prostovolj- f« jjis.lvo, da so morali ameni N'Uperialisti, ki jim je 4aV Cm ~kot je ,ziavil d I Ski admiral Sherman — .p' tf^daljevanje programa e ske vojaške ekspanzije if.sPdanjim, pogajanjim v ( požreti ta grenki i. ! nam potrjuje, da so • 'T'ru izvojevale novo ^ i , kno zmago. Pred me- Tega si oni ne žele, ker računajo le na vojno in napetost. Le v vojnem in napetem ozračju morejo nadaljevati svoje priprave za imperialistične pohode; le v vojnem ozračju morejo stiskati za grlo jugoslovanske narode in stopnjevati fašističen značaj svojega režima; je v vojnem ozračju morejo biti prvorazredni provokatorski psi proti ZSSR in ljudskim demokracijam. Na vsak način pa je jasno, da bodo morali narodi biti budni proti vsem manevrom imperialistov in njihovih hlapcev in nadaljevati borbo za mir v smislu Stalinovih besed. Le tako bo postalo korejsko premirje prvi ko- rak k rešitvi mednarodnega miru. SVETOZAR NOVAK * * * Jutri, v nedeljo 8. julija se bodo predstavniki korejske ljudske vojske in kitajskih prostovoljcev sestali s predstavniki interven-cionistov v mestu Kaesong na 38. vzporedniku. Na tem sestanku se bodo predstavniki vojujočih se strank domenili glede nddaljnijih pogajanj o premirju, Ta prvi korak k rešitvi enega izmed najnevarnejših žarišč svetovne napetosti predstavlja veliko zmago sovjetske in stalinske miroljubne politike, si si je vedno premočrtno prizadevala rešiti vsa sporna vprašanja s pogajanjem, ne pa z orožjem, kot to delajo OB 2. OBLETNICI smrti G. Dimitrova iS|S° 'norali ameriški mili-. (J, »od pristikom javnega N, 'Ja’ ki se je organiziralo ^ K odločne in množične % t? partizanov miru, za-di" iN' Mac Arthurja in ga , 'J.ili pred preiskovalno >D ij 'io. Danes pa so partili] ^u dosegli, da so pri-k Trumana in njegove T 2N .Nfe na zmernejše misli if sDrejem tistih sovjet-[2.1' «-Nrol.jubnih predlogov, t’ lecrih niso hoteli slišati ' •‘^v“ enega leta. J(jJeiska zveza je s svojo c^tno in odločno poli-^"■u dala svetu in miro-V.r" množicam nov do-in nov elan v nada-m ‘sij'Ju borbe za mir. Sov-y S 2veza je sedemkrat v % ijl^ega leta podprla in ^ is|(6®a!a mirno rešitev ko-vprašanja in ni od-od svojega stališča, I" ut 0i dosegla, da so spre-a ' 'd '^Oe predloge. To dej-t > a,n torej v celoti po-■is* Jiiji Stalinove besede do-liijlj : ni I želeni uspeh, t. j. ohra- Dve leti sta minuli, od kar je umrl velik voditelj bolgarskega ljudstva in eden izmed največjih voditeljev Enotne socialistične fronte Georgij Dimitrov. Georgij Dimitrov je eden izmed takih voditeljev proletarskega gibanja, ki so v teku svojega življenja dali vse za uresničitev človečanskih idealov, G. Dimitrov je eden izmed takih ljudi, ki pustijo za seboj neizbrisne sledove svojega delovanja in svojih sposobnosti. G. Dimitrov živi v delu in borbi bolgarskega ljudstva in vseh naprednih ljudi sveta, živi predvsem danes v borbi miroljubnega človeštva proti anglo-ameriškim imperialistom in njegovim hlapcem, ki hočejo zasužnjiti svobodni svet in ovekovečiti suženjstvo preostalega kapitalističnega sveta. Njegovo življenje je postalo vir učenja in izkušenj za vse revolucionarje, za vse ljudi, ki verujejo in se borijo za nov svet. G. Dimitrov je leta 1937. ob 20. obletnici Oktobrske revolucije napisal: «V sedanjem mednarodnem političnem položaju n’ in ni mogoče imeti boljšega kriterija od stališča do Sovjetske zveze, da se spozna, kdo je za ali proti stvari miru. Preizkusni kamen odkritosrčnosti in pošte nosti vsakega člana delavskega pokreta, vsake delavske partije m organizacije, vsakega demokrata je stališče do velike dežele socializma». To je bilo torej vodilo nesmrtnega mednarodnega voditelja stapljal vprašanje zvestobe in zaupanja v ZSSR in njeno politiko. To je pač najboljši odgovor titofašističnim klevetnikom njegovega svetega spomina. To je njegova zapuščina delovnim množicam. Te zapuščine se bomo držali kot zaklade zvestega sina delavskega razreda, velikega Georgijo Dimitrova. anglo - ameriški imperialisti in njihovi hlapci. Po Malikovih predlogih, ki jih je pred petnajstimi dnevi podal po radiu OZN, se je marsikaj zgodilo. Val navdušenja in odobravanja je zajel ves svet. V ZDA se je zgodilo, da so vojaki, ki so bili pripravljeni na odhod v Korejo, pisali Trumanu pismo, v katerem ga vprašujejo, ali je po Malikovih predlogih še potrebno oditi v Ko-ejo, ko zgleda, da se bo kmalu vse končalo. Prav lako je prispelo v Belo hišo v Washington na desettisoče pisem družin ameriških vojakov, ki se vojujejo v Koreji; v katerih zahtevajo matere in žene sprejem Malikovih predlogov. Na fronti pri 38. vzporedniku so ameriški in drugi interven-cionistični vojaki začeli metati od navdušenja puške v zrak in vzklikati miru. Ostale vlade, ki so vpreže-ne v ameriški intervencionisti-čni blok, so odločno postavile, da so za sprejem Malikovih predlogov in da se mora brez nadaljnjega priti do konkretnega zaključka glede korejskega spopada. Naj večji pritisk na vlado ZDA je napravilo svetovno javno menje, V začetku so Truman in njegovi sodelavci skušali prepričati javno mnenje, da iz vsega tega ne bo nič. A pod pritiskom manifestacij, ki so se začele vršiti po vsem svelu, in po posvetovanju s satelitskimi predstavniki je moral Truman ukazati gen. Ridgwaju, naj začenja uradna pogajanja s korejskim poveljstvom. Ridgway je v petek poslal korejskemu poveljstvu po radiu poziv za začetek pogajanj. ir-ieicKio nedeljo popoldne sta gen. Kim 11 Sun, poveljnik korejske vojske in Peng Ten Huai, poveljnik kitajskih prostovoljcev odgovorila, da sta poveljstva pripravljena na srečanje predstavnikov v Kaesongu od 10. do 15. julija. Ridgway je odgovoril, da sprejme pogoje, naj bi se pogajanja vršila 10. julija v Kaesongu, a 5. julija naj bi se vršila v istem mestu pripravna pogajanja. Korejsko poveljstvo in poveljstvo kitajskih prostovoljcev sta odgovorila, da se strinjala, a naj bi se pripravljalni sestanek vršil 8. julija. Ridgway je končno odgovoril, da sprejme te pogoje in da bo prvi sestanek 8. julija. Vsa ta uradna pogajanja so se vršila, medtem ko so jih imperialisti skušali sabotirati preko svojih hlapcev iz Fu-sana, Truman, Marshall in ostali voditelji ZDA pa so sedaj librali druge strune. V svojih izjavah in govorih so začeli namigovati, da korejsko premirje lahko privede do pove-Čanja vojne nevarnosti in da je zato treba bili «pripravljeni». V tem smislu so izjavili da bodo atlantizirane države pospešile oborožitev. Zato pa so odobrili nov kredit 4 in pol milijarde za oborožitev. Imperialistični krogi v Evropi govore, da se bodo sedaj pospešile pošiljke orožja Italiji in Titu, češ da se bo sedaj središče napetosti preselilo na ta sektor. Titovei. da ne bi bili zadnji v hujskanju, so najbolj nesramno napadli Malikn-ve predloge in tako dali razumeli, da si ne želijo zmanjšanja napetosti. Prav tako so nekatera italijanska poluradna glasila namignila, da bi mogla italijanska vlada denuncirati mirovno pogodbo, kot je napravil Hitler, in začeti politiko polnega oboroževanja. Na vsak način mora ta prva zmaga, sil miru prepričati narode, naj bodo še budnejši proti vsaki provokaciji. V svoji dosledni borbi za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja smo tržaški demokrati začeli veliko podpisno akcijo, s katero Tržačani zahte-vrmo od OZN takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo. Ker je takšna akcija kot viden izraz volje prizadetega prebivalstva najboljši način, da pospešimo odločitev velesil in končno dosežemo ustanovitev Svobodnega ozemlja, je bilo že od začetka rvndpisne akcije jasno, da ne bo noben iskren pristaš njegove dejanske ustanovitve odrekel svojega podpisa. To se bo v teku akcije tudi jasno pokazalo. Prav tako pa je bilo jasno, da bodo proti 'njej nastopili vsi sovražniki STO, ki na našem Ozemlju izvajajo direktive an-glo-ameriških imperialistov, kateri si hočejo zagotoviti pri nas vojnostrateško bazo za uresničenje svojih napadalnih načrtov «Demokracija» in «Katoliški gius» sta prejinj! teden objavili poziv Glavnega volilnega odbora Slovenske narodne Ihte pod naslovom «Naši javnost » v katerem poziv«jo Tržačane naj ne podpisujejo zahteve n OZN za takojšnjo uveljavitev 1 : Z .a-irmi kart mi «neo jvì- mirovne pogodbe z Ilaujo. D.- -nosti STO» in s tem ? ava vala bomo tnčnejši, navajamo n j bo- SVOP pristaše, ki sn videl1 v ve bom m z teta 'z tajniške,-.' 1 : ~o 'V i n 'I: pozive. V iivnc:: p šejn: «Akti- ^ 'lili n1 i r -gìa n. '• o r« ; •*- e visti Vidalijerc kv-muni/ftoe p ar/k i fr;, n je im ra’.t d ' x v e‘e partije trkaj' ni vrata n»š'h svoj sromr.ien V •*re ■* An ‘:e • domov in zb rajo n i pcr-ebndi nier!š--i go i id > K n • rej • pol-h podpise vseh on h. k' lov O iti 'voj m h :: r '77 d t «z-'h'ev.v "d Organ zarije j' t ci fljc ' zb1!.' •j e e ! združenih nar d v takojšnje u- i-iiJ t o 'n u iv^n ;e n > v e ' - veljavijen e nvr vne p-godbe z vi te v m revne y: .e Ir v Italijo»» Po n, šlevanju «; r- i i to f ju e-:! '.i 1 'b 'O gumentov» iz lilof šlstičoe bi ir- }i s-^vn-. ve' re. n sage zaključujejo ta svoj prah ' m pf Rili ‘ i c . I z besedim1: «Z to noz'vam It 1.' **t* • ' "* •• vse Slovence, ki hočei" d br «n ^ : ^ ' h sebi in svojemu narodu, ir. n'.'n zv m n 7 r ■ ! 1 - vidalije'Skim aktivistom err- v ■ T e- - - v r'; R }) slavno pokaže o vrata!» ’ • ;r inen n ■ c i ., -7 •• S tem pizivom :,e za''1" f -r h *e h zopet ena izmed tragici) h burk ki jih že šest let ug n,a.o m BEDA, /LOČINI IN PROSTITUCIJA POSLEDICA TITOVEGA IZDAJSTVA Nova Komunistična partila deta preglavice titofašisfom Slo lisoci brezposelnih po vsej Jugoslaviji - Strahoten porast kriminala in prostitucije Zaposleni delavci prodajajo hišno opremo, da bi mogli preživljali družine Končno so morali tudi tito-fašisti sami priznati, da obstaja in deluje nova Komunistična partija Jugoslavije. Doslej so trdovratno zamolčali njen obstoj v naivnem prepričanju, da tudi ljudje ne bodo vedeli o njej in njeni vztrajni borbi proti krvavemu fašistič- ;;eži nH. ijlaiii hujskačem. Toda spričo njenega vedno močnejšega delovanja so bili končno le prisiljeni, da so prenehali tudi s tem nekoristnim molkom. Tako piše «Slovenski poročevalec» od 3. julija, da je bila v Subotici razprava proti šestim obtožencem, «ki so razvili po raznih podjetjih in ustanovah Subotice in okolice agitacijo za ustanovitev organizacije, ki si je prilastila ime "Nove komunistične.partije Jugoslavije,,». To v tem času, ko se titofašbti | nju. S tem načinom dodeije-pripravljajo, da likvidirajo vanja doklad si h «e fašisfčni svojo «partijo» j ter prenehajo | režim zag doviti njih vn po-z nepotrebnim slepilom «socia- polno prirejenost rež'mu in lizma». S tem bi bilo fašistom ! njegovim željam, njihovo delo mnogo olajšano, Ve '•no bolj so vidne «Ir.-hotne ker bi se mogli boriti proti komunizmu po priznanih metod h Hitlerja, Franca in Tru- ^ l5a* bi si zagotovili brezpo gojno predinosi sodnikov in javnih tožilcev, je beograjska vlada izdala uredbo o določitvi njihovih plač in doklad. Plača sodnikov okrajnega sodišča g/e od 6000 do 8500 din, okrožnega od 7000 do 10.000, vrhovnega sodišča republike od 9.000 do I4.00C, zveznega vrhovnega sodišča pa od 13.000 do 18.000 dihi r jev me.ečno. Doklade predsednikom vrhovn:h sodišč ter lepubliškim in zveznim javnim tožilcem in njihovim namestili priznanje je tem bolj značilno I kom določi vlada ob imenova- PO ZASLUGI ROVARJENJ TITOFAŠISTOV IN 3ILČKOV V ‘ " “ ~ PD «Škamperle» mora Ik «loma «la pridejo vanj ameriški vojaki Skrajno ogorčeno svetoivansko prebivalstvo je začelo podpisno akcijo, s katero zahleva preklic protizakonite odločbe - Delegacija zahteva razgovor s conskim poveljnikom zau Javiti, ker prim n'kuje zdravil n ker zaradi velike,/, števila tajnh prostitutk n magoč? dobiti kontrole nad nj:mi. Kakor strela z jasnega je te dni zadela svetoivansko prebivalstvo novica, da mora prosvetno društvo «Slavko Škamperle» zapustiti svoj priljubljeni. sedež na Vrdelski cesti. Tem bolj je zadela ta novica vse ljudi, ker vedo, da so to hišo že pred 60 leti postavili njihovi očetje, ki so po vinarjih prinašali svoje skromne prihranke, da bi mogli v lastnem domu gojiti svojo pesem in slovensko kulturo. Dvakrat so ga fašistični tolovaji uničili v svojem šovinističnem besu ter ga končno zaplenili in delovnih množic, tovariša Dimi- pod pritiskom odkupili za sme-trova. Pred vsakim je torej po-'jno ceno 21.000 lir. Po zadnji vojni šele je moglo svetoivansko prebivalstvo zopet v svoj priljubljeni dom, v katerem je zopet zadonela pesem svobode in bratstva. V dobi šestih let so Svetoivanci dnevno zahajali v svoj prosvetni dom, kjer so poleg razvedrila in kulture slišali tudi besedo resnice in borbe za svoje pravice. Toda ta dom je bil, kot vsi drugi ljudski domovi, trn v peli vsem proti ljudskim silam. Neštetokrat so poskusili, kako bi vrgli vse organizacije delovnega ljudstva, ki je edini zakoniti lastnik tega doma, na cesto ter uporabili stavbo v il1' W! trditi mir. igf’ f VfJ^Perialistov izkazali >19 lj(j. K|r ^j1. °b tej priliki so se f W^ni učenci svojega go- 'js‘‘ Vj o titofašistih, ki se iž'* ‘W^diohvalisajo kot «po-fic: sjN nedeljivega miru» in ,oit 'Sh govoriti o orga-neke fantomske V, e» konference v Za-p’.[ 'V. ''a katero naj bi prišli :gf!’ W vojnega hujskanja in ®r°vokacij. /fe v isti nis0 zadovol.fni> t l Svet z navdušenjem ^ iSir-^Tjetske predloge o v Koreji. Zato ,oa i. ^.‘družili vsem ostalim ■ja?' *" n,'v' ■ NOV POLET PODPISNE AKCIJE ZA MIR Bazovica je dala v 3 urah 197 podpisov za berlinski poziv ž hlapčičem ameri-1] diheriaiistov, da skepticizem in ne- tj ŽE' Tudi oni so kot i vii Zvo«iki Washingtonu Ae’ Su, Ponavdjati zgodbo o P. Žko-kitajskih» sporih offi ;iV>' Voreje> o «sumih, ki V J vOeza» itd. Titofašistom iNo’ tia bo v Koreji pri-/V..^emirja, kar bi moglo 'Srn' tudi do resnejših I* N)ni>v za odstranitev med-napetosti v svetu. V milijonih src so predlogi sovjetskega delegata pri OZN Malika za prenehanje sovražnosti v Koreji prižgali veliko upanje, ki se je to pot tudi u-resničilo. Oba poveljnika se bosta v kratkem sestala, da se dogovorita glede premirja; hočemo upati, kot upajo Korejci in vsi miroljubni ljudje na zemlji, da bo končalo s tem grozovito razdejanje Ta veliki uspeh sil miru je še bolj vzpodbodel partizane rniru na Tržaškem ozemlju. Vlil jim je novega poguma; saj vidijo na konkretnem primeru Koreje, da je odločna zahteva stotin milijonov ljudi dosegla najprej odstavitev zločinca Mac Arthurja, ki je ho tel razširiti spopad tudi na Ki- tajsko ali morda še dlje, sedaj i delo s tem, da so vaščanom popa je kronana z novim uspehom jasnile pomen te akcije in ve-dogovori o prenehanju | like uspehe partizanov miru v vojne na Koreji. Desetine in desetine resolucij in pisem je prejel te dni Tržaški odbor miru iz raznih mestnih predelov, tovarn in vasi. Vsi izražajo svoje veliko zadoščenje in veselje zaradi tega uspeha sil miru. Podpisna akcija za berlinski poziv je s tem dobila nove žive sile, ki temelji na tej veliki zmagi miroljubnih sil v svetu. V Bazovici je skupina žena v treh urah nabrala 197 podpisov, ki zahtevajo sklicanje predstavnikov petih velesil za sklenitev pakta miru. Žene so svetu. V Nabrežini je podpisna akcija v polnem teku. Nabrali so od hiše do hiše že stotine podpisov. Prav tako se -e akcija začela tudi v večini vasi nabre-žinske občine. Velike uspehe zaznamujejo tudi odbori miru v mestu. V Skoljetu so zbrali že nad tisoč podpisov. Pri akciji sodeluje veliko število neorganiziranih in politično neopredeljenih ljudi, ki jim je uspelo prodreti tudi med one, ki so doslej odklanjali vsakršno podporo partizanom miru. Pri Sv. Vidu so hodeč od hiše do hiše, zbrali že obenem opravile tudi veliko | tudi okrog 1000 podpisov. druge n imene. Že pred dvem i ietomj je Vojaški uprava (od delek zi finance) pozval•< Fi-n nčnn upravo, naj odvzeme' dom PD Skamperlu ter «naj ga v čim k.ajšem času vrne državi, ki je listnic: ». čeprav vse dotlej država sploh ni bila vknjižena kot lastnica. Bilo je očividno, da hoče okupacijska oblast za vsako ceno odvzeti švetoivanskemu prebivalstvu njihov prosvetni dom (er mu preprečiti njeeo.vo kulturno in politično delovanje. Prav v lem času so si namreč prišli vojaki ogledat stavbo ter so premerili tudi prostore: očividno jo hočejo preurediti z : svoje potrebe, verjetno kol zabavišče svojih vojakov. Svetoivansko ljudstvo kajpak tudi ne bo pozabilo, da so k temu nezaslišanemu ukrepu mnogo pripomogli tudi titola-šisti in belčki, ki so posebno v zadnjih dveh letih s tajnimi rovarjenji in odkritimi pozivi pri vojaških in drugih oblasteh zahtevali, naj odvzamejo delovnemu ljudstvu z ljudskimi žulji postavljeni prosvetni dom. To podlo dejanje teh dveh protiljudskih struj, ki se ob vsaki priliki skušata prikazati kot branilki slovenske kulture, samo ponovno dokazuje njuno popolno hlapčevsko vdanost svojim imperialističnim gospodarjem ter zagrizeno sovraštvo do vsega, kar je ljudsko in napredno. Kajti oboji rajši vidijo, da pride naš prosvetni dom, kjer smo peli slovenske pesmi in gojili ljudsko kulturo, v roke tujim okupacijskim vojakom, da ga spremene v svoje zabavišče. Posebno titofašisti so v tem narodnoizdajalskem poslu že preizkušeni provokatorji. Lonjerci se imajo le njim zahvaliti, da so izgubili svoj prosvetni dom. V torek je posebna deputaciia prizadetih organizacij zahteva- la razgovor s eon dvm p «v?,.: n'fcem gen. Wintertcu im, ki b 1 .iij z igolo/Hu sui Ibajoče :a -.. r'adnika dai o 'govor v kr .Lee o. Pole-' teg , se je ic dn z.Krl.i po Sv. Iv na p 1 p ?n : ek-nr, s katero ! j1 i C Ivo z.. ? zv" i . klic odločbe o prisilnem izgonu. Vse tržaško demokratično iju,dstvo s simpatijami spremlja to borbo svetoivanskega prebivalstva ter je prepričano, da bo s svojo odločno borbo in s pomočjo vseh pošten h Tržačanov, Slovencev in Itclijanov, tudi zmagalo. posle.Ure množičnih odpustov iz tovarn in državnih uradov in ust n:v, ki gredo po v:ej dffiTClgeill > "SO '-šfc “'pjinTic/ifn-Ialvine ki ropi po stanovrnjTi in na cesti. A tudi po tovarnah in podjetjih so tatvine na dnevnem redu; kajti tudi delavci in uradniki ne moiejo več živeti s svojo plačo, ki znaša okrog 3000 dinarjev, dočim je za preživljanje družine potrebnih vsaj 15.000 mesečno. Delavci so prisiljeni prodajati pohištvo, odeje, rjuhe in drug hišni pribor, da si morejo kupiti potrebnega živeža, Drugi pa se zatekajo k ma'im tatvinam v tovarni in podjetju, kot so razno orodje, žarnice, izdelki itd. Nova titovska -gospodarska politika z odpravo večine predmetov zajamčene preskrbe je j silovito podražila . življenjske , Stroške. Boje se pa i delavci i. uradniki, da pride še slabše. Ukiniti 'hočejo vse menze posameznih podjetij in uradov ki so doslej vsaj nekoliko omilje-vali težko finančno stanje delovnih ljudi. V zadnjem času so podražili ceno hrani za 300 ihn na mesec, to je plača za tri dni. Fe daj mora plečati delavec za slabo hrano 1700 din. mesečno,-tako da mu za družno in vse ostale potrebe ostane komaj še 1500 na mesec. Em n-jhuj.ših posledic brez-j načelnosti pa le prostitu-lj?. ! ki se je zelo razpasle, posebno i v mestih. Dekleta, ki n-mai-- ' nobenega zaslužka, se vdajajo | cesti, do bi se mogle preživeti, j N jboljšp «kliente» imajo med i oficirji in titovskmi funkcio-j earli, ki 'mojo edini vsega v j izobuju. fttevi’o prostitutk je ” Ljub'ioni pa tudi v drugih mestih neprimerno višje, kot 'e bilo pred vojno, čeprav je bi'oj že tedaj zelo visoko. Nogm se! širijo zato tudi «po’ne bolezni, i katerih širjenja ne morejo! Velik napredek komunistov HELSINKI — Ro cefo polnih p -ja k : h parlamentarnih volitev na Finskem je ljudski blok p ejel 44 sedežev (6 več od zadnjič); socialdemokrati 55 proti prejšnjim 53; agrarna stranka 54; ken zervativci 28 proti 35 prejšnjim; liberalci 6 p-oti 5; švedska stranka 13 proti 14. .inčem O.tem ju r zni h ;-p. i an 'In-aineriškega mirerà1 izma m račun tržaškega ljudstva, dovo sr-rn‘ir zkrisikunje ene izmet agentur imperi.-Tstičn h netilcev vojne, ki je /los ej igrn- WASHINGTON — 1 julija so ameriške oblasti aretirale kljub zgražanju svetovnega javnega mnenja 11 voditeljev KP ZDA, ki bodo morali presedeti v ječi 5 let. Vi ne irocušča .inbe:: 1) d v mo k nčnVh n men h ZDA in Anghio, Kcne' je rodpo i ita-■'jm kem ', iredent zrnu. neme to niego so postali ljubljenčki 'it--f 'š:'t; 'n lačni «'-.odipenden ti ti» àio Spm-er, Gifnoicčoli S! ica. Arneletto. Sosič, Ton č č in p Jobu\ Vabi'en' so n uro'ne sprejeme, 'mojo razpo vore s funkcionarji Vota ke uprave, ‘kr tka, okupacij'!:'-) r:b’a3t j m 'zk-zuje vso svojo poz' most 'n n kRci en^st. Oni vi r ast zli politični rrlut anglo •■meriš1-'- h imperi"! .atov, ki f« "c začeli uresničevati svo;e '.'črte v tem ort-cku bodoče "t’anlske Lente, kot in nre.dvi 'ev ' Belhoii'i-t ov načrt farne o ? a v z ri-ve’m.kov obeh cen n oni v in mastni rb'-ki. k >?-nitr» zv-', omemba .1 a red nje oa-n-vne ."dirke I n e VI). napor*. 7’n! ti vse «in bpen^enfute» : 'r lit vce p vrh pod eno na 'Fona pokrovko, z-estrde» i,.- o t idem" k r ; t ic n e g nje, z-ru 'evanie rpak i'e v en ino -, ri,l:- Vr^r.A 1 ! r> i p t ! «o n - . -f o. vn 4-rv ,4 1 - V . • ‘ š s. vse to kare. da amer škl invoe rislizem ne izgublja časa na pati k svojim končnim eil'em In n ve-'en? poziv «Sloven ke n -radne liste» je glasnik te no ve uot1 ... v vo'no. Prav zato pa bomo vsi Trži ški Slovenci pedriisa i zahtevo, r.a 02N za uko -n o uveljavitev mirovne pocodbe z Itali io Ker Te re^n čna ustanovitev 'vrb'dnega Tržaškega Ozemlji more preprečit« no-in nas v: eh v prvi bolni črti, obenem na zagotoviti Trstu m r svobodo in kruh. 2 R C TITOVI KRVNIKI ubijajo znanstvenike V taborišču sta podlegl i mučenjem prof. ljubljanske univer/e M Košir in Božo Kobè GORICA — Neki ubežnik iz Ljubljane, ki je pred kratkim prebežal v Italija, je prinesel grozno vest, da sta v titovskem taborišču smrti podlegla mučenjem profesorja ljubi, anske univerze dr. Mirko Košir in tir. Božo Kobè. Dr. Košir je bil znan kot elen vodilnih organizatorjev in ideologov Komumstične partije Slovenije že v dobi pred zadnjo vojno. Titovi krvniki so ga aprila 1948 obsodili v znanem dachauskem procesu pod iažno obtožbo, da je sodeloval z Ge-stapom in ameriško obveščevalno službo. Umrl je 17. aprila letos na posledicah preslanega troljenja in mučenj v taborišču. Družina so o smrti obvestili komaj 20. maja. Tudi dr. Kobè je bd že pred vi-jno znan komunistični bore: «IN VINO VERITAS» Vsa pisana čreda sovražnikov normalizacije življenja na STO, njegove ustanovitve, imenovanja guvernerja in odhoda okupacijskih čet se je z velikim truščem zagnala proti le-j palcu Komunistične partije ki je vzklikal Tržaškemu velesejmu in je za njegov dejanski proavi* in razvoj nakazal koi edino rešitev spoštovanje mirovne pogodbe z Hali jo. Vik in krik se je dvignil na i aìijnn-ski iredentistični strani, i.a Angelci to - Sosič - Tončičev! strani so izdati direktivo: «pokažite jim vrata", na tifo- In J ameropendeniis-ični. s ani pa j se z gromeuiirn bobnenjem' tolčejo po p sl", da so le oni «resnični» p i' 'h * -1 za. . . STO v rokah -V-'eri-o:'J-zz' in lito-. Insisto--. Ti o' - c i’ la lepak tu- , di si-V tl. MobiVsi-ull so svoj. re imeni čerooi: >y in začeli \ kampanjo proli .. temu lepaku. Pri ten so se oglasili celo., oni iz Ljubljane, kar pomeni,' da se H ljudje strahovito boje naše konkretne akcije za spoštovanje mirovne pogodbe. Ta lepak je bil torej kot dobro in močno vino. ki prisili, da lju die, ki ga pijejo, govore resnico. Vsi sovražniki spoštoua-j morali» enih in pav pesebrm se še ve Ino štejejo za nadljudi in nočejo p izna'i nekemu narodu svojih p a.’ic. So to ljudje, ki si zavezujejo oči, da ne bi videli realnosti in da ne bi opazili, da so bile morda celo njihova «none» ali matere pridne k aške, vipavske ali (stranska mlekarice, ki niso niti znale dobro italijanščine No, ti «b- ilr.nl» iznajditelji «M'rkg D e-ka». s katerim hočejo melali blato na nas Slovence, sa sa preselili v tiska no, kje sa tiskajo vsi liio a-šs iftni hs i. Kako pa to, bodo rekli naši naivni in nedolžni ljudje? «M,rki D eck :> in «magna1 aliani» skupaj? Kako 'e to mogoče? Mogoče, m še kak.';! Časopis, ki vsak te 'e i Jatina napada Slovence in nj -lov jezik, in č.asrvsi, ki r:e sk-lvajo svoje nožnic do Italijanov, se tiskajo v isti esitar-ni. Znano je, da bi bilo to nemogoče. ' ako bi se titorašisti odrekli taki «neobičajni» poroki. A poliLka. je pač politika, in ta «politika» je sp avila skupaj «Mirke Drecke» in «ma-gnatahane». kar je zelo zanimivo za ene i za d-uge. Naši ljudje pa nai napravijo temu p-ime'ne zaključke o «p .; l ični m izvrsten »ravnik. Po vo ni e bil imenovan za prof e orja m pravni faku teti v Ljubljani ler se je uveljavil kot odličen znanstvenik. Nekaj časa je bd celo dekan pravne fakultete. Brez sodbe je bil zaprt že dve leti, ker je ostal zvest svoji ideji. Po vsej Sloveniji so napravile te vesti najgrozotnejši vtis, tol ko bo j, ker :e no udbovskih taboriščih še mnogo drugih odličnih slovenskih znanstvenikov In umetnikov, ter se boje za njihovo usodo. Med temi je znani s’ovenski filozof univerzitetni prof e or dr. Cene Ldg»r ler na deretme drugih. O psate-ju Ludviku Mrzelu se prav lako trdovratno vzdržuje vest, da je umrl v taborišču; vendar ta ve t še ni potrjena. n ja n ravne pogodbe, STU, gii-, nerneia, umika okupacijskih čet in normalizacije našega | ži.-l ien ja na STO so se pokazali v svoji pravi luči: lito- in ameropendentisti. titofašisti in prav posebno takozvani «slovenski narodnjaki». To naj dobro vedo naši ljudje in naj vedo. komu je brez obotavljanja pokazati vrata. Sovražnikom STO niti enega glasu1. «SKUPAJ PILA, SKUPAJ JEDI A...» Ali že poznate dične fante pri «Cittadelli»? Ne? Ali ne poznate njihovega «Mirka Drerka», ki skuša zabavljati vse «kulturne» italijanske šoviniste našega mesta s tem, da orisujc nas Slovence kot manjv, edr.o, kmetavzazsko, nekulturno in hotentotsko rajo? Vedite, torej, da obstajajo v naše/n mestu v letu 1951. Gospodovem, t. j. v «atomski dobi», v dobi avtomobilov in letal, velikih iznajdb in napredka ljudje, ki d-ugih, tito'ašistov — «najde-sledniešin borcev za slovenske pravice». «PROPADAJOČI» SE rOMNO/.UJE. O Tito ašisii ne. zamudijo pril-kc, da ne bi po svojih Usi ti napovedovali «zlom korun o -nrzm Ob volitvah v Daliji in Franciji so govo.iii Ic o trii ■ -r,, tih deniokrc.' h c - sile zgubit, zaradi n. o'ili:'Uk - i volilnih zakonov. O gius-raso pridna molčali, ker j i- je bilo s am novellali Hune.e, da «kominformizem» ne up-N ■ marveč narašča. Sedaj pa so prišle na vrsio finske volilne Njihove rezulta-e so spravili v najskriiejši kotiček svojih listov, da ne bi ljudje zvedeli, da s-> se «skrahiranci» tudi na Finskem pomnožili z glasovi in sedeži. Naj torej že enkrat povedo H . ev.ii posnemala Krat’ -čenka in Goebbclsa: ali je res ali ni res, da «kominformizem propada»? DELO UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. Proti vsakemu nacionalizmu Nebrzdan nacionalizem, s katerim so se italijanski šovinisti «iznesli» na prvi seji novoizvoljenega pokrajinskega sveta za goriško pokrajino, je nedvomno sad delovanja tistih, ki se smatrajo «poklicani», da ponovno zanesejo sovraštvo med tu živeča naroda* Popolnoma jasno je, da nima šovinistični izbruh nič skupnega z «obrambo itali-janstva», saj je lahko vsem znano, da tega ni mogoče braniti s sredstvi, ki se jih je svojčas posluževal tudi Mussolini in ki so Italijo privedla na rob propada. Sicer pa je gotovo znano prav tistim šovinističnim kolovodjem, da prireja celo De Gašper! v Poadižju in na Južnem Tirolskem svoje govore tudi v nemščini. Šovinisti se boje sloge med Slovenci in Italijani, ker vedo, da v slogi je moč. Vedno večje širjenje in utrjevanje naprednih sil, ki se borijo proti vojni in proti njenim netilcem, določenim krogom ni po volji. Zato pa smatrajo za potrebno, da se proti tem silam zaženejo z vso silo in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. In ker vedo, da so nacio-nlana razdvojenost, prenapet nacionalizem in šovinizem velikega pomena tudi v tem primeru, se jih poslužujejo tudi ob takih prilikah, kot je n. pr. seja pokrajinskega sveta. Ti ljudje upajo, da bodo na tak način vnesli razdor ne le med Slovence in Italijane, temveč tudi med delavce in kmete, ki se borijo za svoje socialne, nacionalne in demokratične pravice. Todo ta šovinistični izbruh ima še en pomen. Za njim se namreč skrivajo politično-vojaške vezi med Rimom in Beogradom. V naši pokrajini je zlasti pereče vprašanje nacionalnih pravic Slovencev. Vsem pa je znano, da obstoja slično pereče vprašanje tudi v Jugoslaviji, le da se tam nanaša na italijanske prebivalce, ki so vsestransko zapostavljeni od titovskih oblasti. Zato tu nastaja vprašanje: kdo naj brani pri nas nacionalne pravice Slovencev in kdo pravice Italijanov v Jugoslaviji? Iz izkušnje dobro vemo, da ta vprašanja nikakor niso abstraktnega značaja ne tu » -taci lare ane, Ki ovirajo italijanski narod na socialnem polju, odrekajo nacionalne pravice tu živečim Slovencem. Prav tako kot te sile, je te pravice odrekal tudi fašizem, ki je istočasno z odvzemom vseh demokratičnih svoboščin italijanskemu ljudstvu, odvzel tudi nacionalne pravice Slovencev, dasiravno smo tedaj imeli celo svoje poslance v rimskem parlamentu Prav gotovo ne morejo braniti nacionalnih pravic ne titovci in ne belčki, kajti oboji so tesno povezani v isti voz, kot De Gasperijeva DC, ki danes krati te pravice Slovencem. Četudi bi morda kdo izmed njih skušal braniti te pravice in četudi bi za to imel najboljšo voljo, bi mu vodstva kaj takega ne dovolila, kajti sicer bi se lahko zamerila svojim zaveznikom demokristjanom in svojim gospodarjem, ameriškim imperialistom. Iz vsega tega sledi —- in to ponovno zatrjujemo — da je nujno potrebna borba vseh slovenskih in italijanskih demokratov za pridobitev in za zaščito nacionalnih pravic Slovencev in za socialne svoboščine na splošno. Mi Slovenci smo v tej smeri napravili že nekaj korakov naprej. Tudi italijanski demokrati, ki so volili za slovenske kandidate in ki so podprli tov. Toroša, ko je govoril v slovenščini, nadaljujejo to borbo ob naši strani. Ti demokrati razumejo, da narod, ki druge narode zatira ne more biti svoboden! Z nedeljskega sestanka slovenskih aktivistov iz vse pokrajine Pregled izvršenega dela in perspektive za bodočnost Utrjevanje slovensko-italijanskega bratsva v duhu, ki ga je širil pok. tov. Srebrnič, poživitev kulturnega udejstvovanja, širjenje tiska in pospešitev kampanje za mir bo poživilo enotnost med prebivalstvom GORICA — V nedeljo jp bil na sedežu federacije KPI v Gorici širši sestanek slovenskih aktivistov iz vse pokrajine, katerega so se udeležili tudi slovenski člani federalnega komiieja tov. Rijavec, Tomšič in Selič ter sekretar tov. Poletto. Tov. Rijavec je v svojem govoru podčrtala nekaj poglavitnejših vprašanj, ki se tičejo slovenskih tovarišev in političnega dela na deželi. Pri tem se je dotaknila tudi dogodkov iz volilne kampanje. Posebno je poudarila dejstvo, da naši nasprotniki, zlasti na slovenskem polju, nočejo z nami razpravljati o političnih zadevah, ki so perečega značaja za naš narod in za delavski razred sploh in to zato, ker se boje, da bi se prav na ta način še bolj razkrinkali pred vso javnostjo. Pač pa ti nasprotniki raje igrajo na «stro- go nacionalne karte» ali verska čustva. Vsakdo je lahko prepričan, da so i belčki i titofašisti prejeli nemalo glasov kar tjavem dan v dobri veri. Nikakor ni mogoče trditi, da so volivci, ki so jim oddali svoje glasove, res pravi titofašisti ali belčki. Morda so to storili, zato, ker so bili prisiljeni. Vsekakor pa je prav, da mi še bolj kot doslej pojasnimo naše sta lisce do raznih vprašanj ter da ta vprašanja rešujemo z bratsko pomočjo italijanskih tovarišev in italijanskega de mokratičnega gibanja. Nato je govornica prešla na vprašanje miru. Obravnavala je pomen kampanje, ki jo komunisti in demokrati vsega sveta vodijo za podpisovanje znanega berlinskega poziva. Tu je podčrtala zlasti dejstvo, da je prav kampanja za mir tista, ki spravlja skrbe in od- AGRARNE POGODBE veljavne še za eno leto V rimskem parlamentu je bil izglasovan zakon, ki podaljšuje veljavnost agrarnih pogodb Ta zakon bo stopil v veljavo, čim bo objavljen v uradnem listu italijanske republike. Na podlagi omenjenega za kona, ki je v glavnem enak o nim, ki so bili izdani v prete klih letih, so vse pogodbe med lastniki zemljišč in najemniki, koloni, polovinarji veljavni ša za eno leto. Zato so vse odpo vedi, ki so jih številni agrarcl sporočili prizadetim kmetom-polovinarjem, najemnikom ali kolonom popolnoma neve Ijavne. Le v izrednih primerih so lahko veljavne, toda za to morajo biti res tehtni in u-pravičeni razlogi. Daši zakon ščiti prizadete kmete, ki dejansko obdelujejo zemljo, vendar ne moremo trdi ti. da”ima boave-kakšno vred nja demokrščansko - socialde mokratska večina v parlamen tu le še za dalj časa potisnila v stran toliko zaželen zakon o temeljiti in pravični agrarni reformi, ki so ga uvedle doslej že vse napredne države. Ne dvomno je De Gasperijevi vladi mnogo bolj do tega, da izdeluje osnutke in zakone, ki tirajo deželo naproti novim ruševinam in uničenju. To se praktično izraža v znanem pro-tistavkovnem zakonu ter . v zakonu o ustanovitvi «civilne milice». Da pa je prišlo do izglasovanja zakona p pod al j šanju agrarnih pogodb, se je zahvaliti odločni borbi, ki so jo v parlamentu vodili poslanci opozicije ob podpori kme tov - najemnikov, kolonov irl polovinarjev iz vse Italije. VSA DRUŽINA zbežala čez mejo GORICA — V nedeljo je pri bežala iz jugoslovanskih Brd v Gorico Pavla Jakončič z dvema sinovoma, sledeč možu oz. očetu, ki je zbežal že pred devetimi meseci. Istega dne je dezertiral tudi vojak. Izjavil je, da je zbežal zato, ker ni mogel več prenašati titovske komande, ki smatra navadne vojake za pravca to živino. V torek pa sta pri Rdeči hiši v Gorici prestopila mejo med Jugoslavijo in Italijo dva jugoslovanska državljana, 21 letni mehanik Anton Volk in 20 letni mizar, Danilo S tros ar oba iz Trnovega. Mladeniča sta izjavila, da sta zapustila svoje kraje zaradi nevzdržnega izkorišča-nia delavcev, ki vlada v Ju- krite sovražnike miru in zaveznike. netilcev vojne v veli ko zadrego. Nam ni vseeno, kako se bo položaj razvijal - -je nadaljevala tov. Rijavec -■ kajti mi smo občutili v kratkem razdobju že dve uničevalni vojni. Mi nočemo nikakih vojnih paktov, nočemo, da bi prišle ponovno na naše poljane tuje čete, ne nemške ne titovske! Končno je tov. Rijavec govorila še o pomenu in o vlogi našega tiska, zlasti «Dela» ter o načinu njegovega čimvečjega in uspešnejšega širjenja po vseh krajih, kjer žive Slovenci. Po govoru tov. Rijavec se je vnela diskusija, v katero so pcsegli skoraj vsi navzoči. Tov. Rožetova je poročala n delu, ki je bilo opravljeno v Pevmi. Pozivala je zlasti k poživitvi kulturnega udejstvovanja. Tov. občinski svetovalec Komic iz Steverjana je poroča! o pomembnih perspektivah, ki se kažejo v njegovi občini. Tovariše je vzpodbujal, naj resno preučujejo položaj, v katerem se nahajajo. Tov. Valentinčič iz Pevme je po kritičnem pretresu dosedanjega delovanja priporočal tesnejšo povezavo med mestom in podeželjem ter med posameznimi vasmi. Tov. Ferletič je poročal o širjenju «Dela» v Doberdobu ter o borbi proti voditeljem titovcev in belčkov. Tudi ostali tovariši iz Gorice, Standreža, Peči, Sovodenj, Steverjana in Krmina so govorili več ali manj o dosedanjem delu, o perspektivah za bodočnost, zlasti pa o pomenu kampanje za mir. Tov. Poletto je povzel zaključke, v katerih je zlasti podčrtal vlogo, ki jo imajo naši narodi v sedanji borbi. Podčrtal je zlasti pomen bratstva med Slovencem Italijani v teh krajih ter povabil vse navzoče, naj nadaljujejo svoje delo v duhu, ki ga je vnašal v naše vrste veliki voditelj tov. Srebrnič, t. j. v duhu bratstva in enotnosti med tu živečimi .narodi, ..ziaML.ea. v 10. julija volitve notranje komisije CRDA SLOVENCI, VOLITE svoje prave predstavnike ! Kandidati Zveze kovinarjev FI O M so porok dosledne in uspešne borbe za izboljšanje položaja delavcev TR2IC — Na eni izmed zad njih sej enotnega volilnega od bora v ladjedelnicah GRDA je bilo sklenjeno, da bodo vo iitve nove notranje komisije < omenjenih ladjedelnicah v to-tek 10. julija t. 1. Po trinajstih mesecih neo pravičenega zavlačevanja, ki so ga zagrešili tisti laži sindi kalisti, ki delajo po navodilih vodstva ladjedelnic in torej-v njih interesu, je le prišlo do sporazuma in do določitve da turna volitev tako važnega delavskega organa. Kot je znano, so predložile svoje posebne kandidatne liste poleg naše sindikalne Zveze kovinarjev, ki je sestavni del velike CGIL, tudi podružnice takoimenovanih «svobodnih» in klerikalnih sindikatov Le uradniki so nastopili z enotno listo, na kateri so pred- stavniki vseh sindikalnih struj Daši je uradnikov razmeroma mnogo manj kot delavcev, so vendar njih predstavniki zahtevali, naj bi imeli v novi notranji komisiji prav toliko članov kot pa delavci. Takim zahtevam se povsem upravičeno . upirajo delavci. Vsekakor pa bodo o tej zadevi razpravljali tudi po volitvah. Jasno pa je, da tak način postavljanja vsestransko podpira vodstvo ladjedelnic, ki je po nekaterih uradnikih- sindikalistih dobro zastopano tudi v koordinacijskem odboru. Slovenski delavci bodo tudi na teh volitvah oddali svoj glas za svoje kandidate, ki nastopajo na listi CGIL. To bodo storili v zavesti, da bodo le tako koristili svojim zasebnim in splošnim koristim vseh delavcev. 'K' A 16 <» IS e & t K ZA U M IC E VA FK .1E K «ME XI ST O V NA OTOKU SMRTIH 4. junija 1949. je 150 kaznjencev začelo gradnjo Tovarne smrti" - Parnik ..Dalmacija" je v drugen tednu julija 1949 prepeljal na Goli otok 4.200 komunistov - Otok brez vode in življenja - Neznosno podnebje - Taborišče ima 48 barak in je obdano s tremi vrstami bodeče žice Sem ljudem so že znane nečloveške muke, katerim so podvrženi jugoslovanski komunisti in demokrati, ki so ostali zvesti svoji domovini in mednarodnemu socialističnemu pokretu. Sam Rankovič je pred kratikim priznal, da obstajajo v Jugoslaviji koncentracijska taborišča, po ka-tetrim hirajo in umirajo naši ljudje. Zato objavljamo nekaj vesti o zloglasnem taborišču, ki so ga titofašisti zgradili na Golem otoku. Človek, ki nam je dal te podatke, ga imenuje OTOK SMRTI. Goli otok je zelo majhnega obsega. Njegova površina meri pn-lično 4 kvadratne kilometre. Nahaja se med Krkom in Rabom, Laporjem in Velebitom. Od kopnega je oddaljen S kilometrov. Pred ustanovitvijo koncentracijskega taborišča ni bilo na njem žive duše, ker ni obdelovalne zemlje ali gozdou in ker na njem in v njegovi bližini gospoduje strahovita burja in je vročina neznosna. V sredini otoka se nahaja mala dolina, ki je od severne do južne S PRVIH SEJ NOVOIZVOLJENIH OBČINSKIH SVETOV ZAHTEVAMO DVOJEZIČNOST Furlanski delavci in kmetje delajo ob prostem času za Komunistično partijo. STEVERJAN — V nedeljo, 1. julija, je bila prva seja novoizvoljenega - občinskega sveta v Steverjanu. Seja kot taka ni bila važna, ker je predvideno, da bodo svetovalci izvolili novega župana ter ožji občinski odbor. Sele na prihodnji seji, ki bo drevi ob 19. uri. Pripomniti moramo, da se svetovalci pritožujejo zaradi poslovanja v italijanščini, katere marsikateri, zlasti starejši možje ne obvladajo. Sicer pa ni to vprašanje, ki bi ga bilo treba rešiti le v Steverjanu, temveč v vseh občinah. Kjer koli živijo Slovenci bi moralo biti poslovanje vsaj dvojezično. To predvideva tudi ustava Italijanske republike. Pač pa ni to po volji ljudem, ki danes vladajo v Italiji. Zato je potrebna odločna borba, kateri se morajo pridružiti vsi pošteni demokrati Slovenci in Italijani. De Ga- sReNi&vaoVAaela srii; nam zagotovljene v ustavi re publike! Tudi v Sovodnjah in Dober-dobu so bile prve seje novoizvoljenih občinskih svetov. V Sovodnjah so izvolili za župana Josipa Ceščuta iz Sovodenj; za občinske odbornike pa Andreja Pipana in Andreja Tom šiča. Josip Batistič iz Rupe in Mihael Devetak e Peči, ki sta bila izvoljena na listi DFS sta morala zaradi ožjega sorodstva odstopili. Na njuni mesti sta prišla Alojz Ceudek s Peči in Roman Ceudek iz Sovodenj, ki pripadata skupini SDZ. Na prvi seji občinskega sveta je bilo govora o napeljavi elektrike na Vrh (ki je že dalj časa v načrtu) in za kar je zaprosila dosedanja občinska uprava 400.000 lir podpore od vlade; o popravilu ceste iz So- vodenj v Zagraj; o vprašanjih goriške proste cone, v katero spadajo tudi Sovódnje; o preimenovanju železniške postaje Rubije v Rubije-Sovodnje in o prenosu davkarije iz Gradi ške in Krmina v Gorico. Tudi v Doberdobu je bila prva seja občinskega sveta preteklo sredo večer. Na njej pa ni prišlo do izvolitve župana. Bivši župan Čadež, ki je bil izvoljen v občinski svei na listi SDZ, se je moral u-makniti zaradi nekih formalnosti. Na njegovo mesto pride kandidat Viktor Vižintin iz Dola. O vseh nadaljnjih sejah bomo obširneje poročali v prihodnjih številkah. Popravek V zadnji številki našega lista so bralci lahko opazili, da v članku pod naslovom «Koloradski hrošč v Pevmi» ni bilo govora o že imenovanem hrošču. Nehote ie izpadel prav na Li uuaict v ck, Ki puruca iF vt:- liki zaskrbljenosti kmetov v Pevmi, ki škropijo krompir, hoteč ga obvarovati pred veliko katastrofo. Citatelje prosimo, da ta nedostatek opro ste. materam je ob tej priliki govorila tovarišica Rina Boneompa-gni, ki je prikazala velik pome« praznika ter pozvala žene, naj postanejo odločne borke za mir, posebno sedaj, ko je v teku akcija za podpisovanje berlinskega poziva miru. Po govoru tov. Boneompagni se je vršila krata prireditev z raznimi recitacijami, petjem, igro itd. Ob zaključku pa je sledilo še razdeljevanje zavojev. Tako so tudi žene na Goriškem priredile svojim otrokom praznik, ki je bil -obenem manifestacija za mir. GORICA — Iz Vidma poročajo, da se je v Furlaniji pojavila med čebelami pogubo-nosna ameriška kuga. Zato je iz varnostnih razlogov prepovedano prevažati čebele iz kraja v kraj. Prav je, da to upoštevajo tudi čebelarji iz goriške pokrajine. strani obrobljena z gričevjem. Na podnožju nekega golega griča, ki je visok kakih 200 metrov, se nahaja mali 70 x 70 metrov širok in dolg zaliv, v katerem pristajajo navadni in motorni čolni, ki sedaj oskrbujejo otok in na njem zgrajeno koncentracijsko taborišča. Koncentracijsko taborišče so začeli graditi 4. junija 1949. Titofašisti so začeli misliti na to možnost, ko so pomnožili aretacije in preganjanja proti komunistom in demokratom in ko se je začelo njihovo število pomnoževati tako, da že niso mogli več skrivati tega dejstva pred ostalim prebivalstvom. Onega dne je pristal v zalivu otoka majhen parnik, ki je prihajal iz Bakra, in izkrcal z množino Udbovcev 150 jetnikov iz lepoglavskega zapora. Ko so ti kaznjenci pristali na otok, so dobili vtis, da so prišli v pustinjo. Ker so se dela nadaljevala zelo počasi zaradi neznosnega podnebja, je prišel na obisk šef UDBI, ki je zapovedal, naj bo koncentracijsko taborišče v najkrajšem času dovršeno. Od takrat se je za kaznjence, ki so imeli to nalogo, začelo pravo nečloveško življenje. Delati so morali od zore do pozne noči, t. j. najmanj 15 ur čolni in mali parniki so priha- P b otoku in jo morajo dovažat^ kopnega, kar pomeni, da se It njenci niso ne le mogli umivi marveč da si niso mogli niti M-Sati velike žeje. Dobivali so !* decilitra vede na dan. Hrano Golem otoku kuhajo z morsko1 do. Kruh pa dobivajo s kopni a je tako malo pečen, da se prt otoku takoj pokvari in ga je Pktivi tem nemogoče jesti, ako se n1 peti oboleli. Zaradi kruha oboi i vkl skoraj vsi zaprti ljudje in m0 je b jih je že tudi umrlo. la, li Kaznjenci, ki so delali kont Sinje tracijsko taborišče, so poleg i-Posve ga spali na odprtem, medtem tov š so jih biriči stražili. Prav i^fenjs je bila vsa obala strogo zasl1 S sj žena. da ne bi kdo ušel. 1 Vsei 9. julija 1949. je bilo kondl prf tracijsko taborišče za komuni1 lilo t in demokrate dokončano. K tetro: njenci so v tem mesecu Ulje zgradili 48 barak, ki so vel' ožic. 18x22 in zelo slabo pokrite tl1 'Učne da ne predstavljajo ovire za ^ fjod; Ukrog barak se dviga štiriretfti z l in tre metre visoka žična ogr^toja ki se naslanja na betonske Jkorj pe. Okrog žice so postavljeni i* T m električni drogi, ki dovei11 za strujo žicam, da bi tako preP'- Zu j čili vsak beg. Brad Koncentracijsko taborišče idrati popolnoma obdano z bunkerji toest;; titovske biriče, ki stražijo tab0" v t, šče. Pri obali pa je barake ' 1 tuč _________________________________• ‘jišan ^ival \ , 'jben- vpi l!tovai «> že eba ^ 55 Ì0 ; in r «h r *nja 'tvoc ?n0 Nova občinska hiša v Zgoniku, ki je zgrajena po priza1 devanju sedanje demokratične občinske uprave. - jali v zaliv eden za drugim in donašali material, ki so ga potem kaznjenci morali na ramenih nositi pod. pekočim soncem (45 do 50 stopinj vročine) v dolino, ki je v notranjosti otoka. Vode ni na Proslava praznika otrok v Gorici Zaradi volitev, ki so bile pred kratkim na Goriškem, se je Mednarodni praznik otrok vršil šele v nedeljo. Italijanska zveza demokratičnih žena je ta praznik, ki se je vršil na sedežu Delavske zbornice v Gorici, najboljše organizirala. S svojo u-deležbo so tako slovenske kot italijanske žene dokazale, da so razumele pomen tega važnega praznika. Dvorana Delavske zbornice je bila zaradi velike udeležbe še premajhna. Zenam- Obsodbe vredno dejanje titofašističnega voditelja TRZiC — Pretekli teden je pri mlatilnici v Tržiču čakal na mlačvo tudi nek-i kmetič iz Sela (ki spada pod Jugoslavijo). Ker se je dan že nagibal k zatonu, je prosil druge kmete, ki so imeli priti na vrsto pred njim, da bi mu dali prednost. Vsi so na to rade volje pristali, le prvi ni hotel o prošnji niti malo slišali. Bil je to znani titofašistični kaporion iz Doberdoba, katerega ime itak vsi Doberdobci poznajo in ni vredno, da ga v našem listu imenujemo še posebej. Daši ga je žena kmeta iz Sela jo kaje prosila za prednost, ker kot je znano moraj-o dvolastniki prestopiti državno mejo le do določene ure, vendar trmasti titofašist ni popustil. Zato sta morala siromaka pustiti žito pri mlatilnici ter oditi v pet ur hoda oddaljeno Selo ter se nato povrniti naslednji dan v Tržič. Ta primer so vsi prisotni kmetje ostro obsojali. Z njim pa je zagrizeni titofašistični kolovodja dejansko izkazal «pravo» solidarnost do lastnih brato-v, ki žive v «svobodni» domovini. UDB, ki je prišla direktno iz grada. V tej baraki je tudi rfl1 oddajna in sprejemna postajei jo urejujejo 3 ljudje. Izven F1' rišča so kuhinja in menza zfl lico, čitalnica in kino dvorane biriče. Titovski režim skrbi za zabavo svojih biričev, kot rtiuei s/u uei zo svojehtjttt® Buchenwaldu, Dachauu in dtnf1 Poleg vsega drugega si ie zgodovini Goli otok zaslužit ime, ker ga 3 mesece na leto stoši neznosna burja, ki dv'S1 velikanske valove, ne dop**' življenja najmanjši biljki, V°s f neverjeten način ^ertili na neverjeten način zeti" medtem ko zaradi tega rast1 f : ljudeh neznosna, stalna, netil, Ijiva žeja. Ta veter pomenja s111 Uev >sein toist za vse ljudi šibkega zdravja. '((A 0' nes pa pomenja smrt za vse, ( L sc na Golem zaprti, ker no^j’ človek, ki je slabo hranjen, t more dolgo vzdržati pod t«*' podnebjem. Zato so torej titofašisti iz5' -f«'1 Goli otok za mesto smrti kotn' uff slov in demokratov, . t ottf y V nedeljo je bila prva volilna konferenca naše Partije, katere so se udeležili predvsem člani volilnih komisij, sekcijskih in celičnih komitejev ter drugi funkcionarji KP STO. Po otvoritvi je dal predsedujoči tov. Gombač besedo tov. dr. Umbertu Sajo-vitzu, čigar referat o nalogah Partije v volilni kampanji prinašamo v izvlečku. Partija postavlja priprave na bližnje volitve v središče svojega delovanja. Zaradi tega, kajpak, KP ne bo v temelju spremenila svojega dela, temveč bo dosedanje delo samo pospešila in ojačila vse svoje delovanje. Prav tako ne bo Partija spričo volitev menjala temeljnjih zasnov svoje politike, temveč se bo še na- prej borila za mir, za celotno uveljavitev mirovne pogodbe in dejansko ustanovitev STO, za popolno enakopravnost Slovencev, za obrambo tržaškega gospodarstva, za pravico do dela. Borila se bo za vzpostavitev nekdanjih trgovskih stikov Trsta z državami Srednje Evrope (namesto dosedanje «pomoči» ERP), katero naj, kot nekdaj, povezuje z deželami Bližnjega, Srednjega in Daljnjegn Vzhoda. Vztrajala bo zato na zahtevi, naj se v ta namen obnovi tržaško ladjevje, ki naj bo zgrajeno v naših ladjedelnicah ter tako zagotove delo tisočem naših delavcev. Ladjedelnice bodo tako zopet postale glavni steber naše industrije ter poživile tudi malo in srednjo industrijo, obrt in malo trgovino. Volitve nam. nudijo najboljšo priliko, da se povežemo z vse širšimi plastmi prebivalstva ter nam omogočajo, da prodremo med. nje s propagando. Partija mora biti zato v stanju, da izkoristi te izredne okoliščine, ki so ugodne za ojačeno politično akcijo. To bomo lahko dosegli, če bomo pomnožili delovanje vseh komunistov ter bomo ustvarili temu namenu odgovarjajoč organizacijski aparat. Politika Partije je pravilna, toda za njeno izvedbo je treba imeti močno organizacijo. V ta namen je bil ustvarjen poseben aparat za volitve, ki je različen od Partije; kajti Partija ne vodi v času volilne kampanje samo dela za volitve, temveč, nadaljuje tudi vse običajno svoje delovanje; zato ni priporočljivo, da bi se KP pretvorila « volilni aparat. Vrh tega pa je treba v volilni kampanji mobilizirati poleg članov Partije tudi simpatizerje, zaradi česar je treba ustvariti primeren aparat za volilne priprave. VOLILNI APARAT Naloge tega volilnega aparata so številne in važne: seznam volivcev, iskanje in pouk skruti-natorjev in predstavnikov list, ličiti voliti vse volivce, izvajati kapilarno propagando, zbirati fonde za volilne stroške. Zato je PRVA VOLILNA KONFERENCA KP STO misije delujejo že sedaj; kajti, kjer one ne delujejo, mora partijski aparat opravljati njihovo delo, kar pa ima škodljive posledice. KP mora zato napeti vse sile, da zagotovi polno delovanje vseh volilnih komisij, da pritegne, vanje ljudi, ki so nam blizu po prepričanju in ki so pripravljeni delati za uspeh naše Partije, da vključi predstavnike srednjih slojev, obrtnikov, trgovcev i. dr. da nadzira delovanje teh komisij, da poseže vmes, če ne delujejo, ter da svetuje pravilno razdelitev dela med posameznimi člani komisije. Občinske volilne komisije morajo pripraviti volilni program po predhodnem širokem posvetovanju s partijsko bazo in vsemi volivci na splošno. Preučiti morajo, če obstaja možnost, skleniti zavezništvo z določenimi pomičnimi silami, ali socialnimi sloji, ki so pripravljeni korakati z nami za uresničenje našega volilnega programa. Dobro morajo pretehtati bodoče kandidate, napraviti dober finančni plan ter načrt, za agitacijo in propagando ter gledati, da delujejo vse komisije v kraju ter jih nadzirati. Sekcijske volilne komisije morajo zagotoviti poslovanje sedežnih komisij, preučevati finančni načrt sekcije ter načrt volilne propagande itd. Vaške in sedežne volilne komisije morajo napraviti seznam volivcev, pripraviti se na kapilarno (osebno) volilno propagando, pregledati seznam skrutinaterjev in predstavnikov list, zbirati volilni sklad itd. jo v volilno kampanjo z delovanjem komunistov, ki delajo v njih. Oni morajo torej ojačiti svoje delovanje, pomnožiti borbe v zaščito koristi prebivalcev, da tako ojačijo organizacijo in razširijo njen vpliv na vedno širše £loje. Zato je treba poznati probleme množic, do katerih se obračamo, okrepiti je treba periferni ustroj množičnih organizacij, ker to je način stvarne povezave z najširšimi plastmi prebivalstva. Ne smemo pa pozabiti, da moramo biti na ten področju zelo prožni v organizacijskih oblikah, treba je znati ustvariti po potrebi tudi prehodne organizacijske oblike za določene borbe, v obrambo določenih kategorij ali skupin občanov. Komunisti, ki delajo v množičnih organizacijah, morajo še posebno ojačiti svoje delovanje, da pomagajo slovenskim tovarišem; kajti prav na slovenski del so združene protikomunistične in protiljudske sile osredotočile svo. je mahinacije. PROPAGANDA MNOŽIČNE ORGANIZACIJE Kar se tiče množičnih organizacij in vloga komunistov v njih. je treba nekoliko pojasnil. Mno-potrebno, da vse postavljene ko- j žične organizacije se vključuje- Kar se tiče propagande, to je one aktivnosti, ki bolj kot katera koli druga zadobi v volilni kampanji svoj poseben značaj, je treba predvsem ločiti med naše propagando in ono raznih buržoaznih strank. Te stranke se spričo volitev trudijo, da bi govorile jezik revnih slojev, obljubljajo ukrepe proti bedi in za mir. Njihov običajen jezik je laž, tem. bolj kadar so volitve pred vrati. Te stranke imajo izrazito volilno obličje, to je, živijo in delajo samo za uspeh na volitvah, za osvojitev mandatov, s pomočjo katerih varajo ljudstvo ter služijo interesom velike buržoazije. Njihova naloga je vzeti množicam vsakršno perspektivo, odvr- niti jih od kakršne koli oblike borbe, izolirati posamezne družbene sloje, ki imajo skupen interes, ter trositi fatalizem. Metoda meščanske propagande je laž. Njihov način je ponavljati laži toliko časa, dokler ljudi se vsaj nekaj ne prime. Naša propaganda pa je bistveno drugačna. Popolnoma se sklada z resnico, hoče obrazložiti stvarnost, kakršna je, brez zavijanj in pretiravanj. Stvarnost je že sama po sebi tako močna obtožnica proti kapitalizmu, da ji ni treba dodajati drugega, če hočemo dokazati absurdnost tega sistema. Odklanjamo machiavelli-stično načelo, da namen posvečuje sredstva. To pomeni, da moramo resno premotriti stvarnost, ugotoviti dejstva, dobiti točne informacije ter se ogibati vsakršne lahke demagogije. Vsak naš borec, vsak simpatizer mora vedeti, da Partija govori resnico, da nima dveh politik, eno tajno, drugo pa za javnost. Partija ima le eno politiko, to je eno, ki jo razlaga po svojem tisku, na se Stankih in shodih. Drug osnoven zakon naše propagande je, da mora biti povezana z vsakodnevnim delovanjem Partije, .mora pripravljati, in zaključevati posamezne akcije. Propaganda je. le eden izmed videzov akcije. Tovrstna propaganda je uspešna, omogoča občanom katerim je namenjena, da morejo presojati po končani akciji, na kateri strani so našli prijatelje in kdo se je boril proti njim. Poseben poziv je treba nasloviti na terenske organizacije, sekcijam, da bodo znale ustvariti pravo avtonomijo glede propagande, da bodo znale sestaviti dober propagandističen material, kadar kolt je to zaradi kakšne akcije koristno in potrebno. OSEBNI STlRl Dobra propaganda pa mora na drugi strani odpreti bližnje m daljnje perspektive ter se ne sme omejevati samo na razkrili kovanje, temveč mora nakazati, kako je treba delati v obrambo ogroženih koristi. Mi moramo znati odgovoriti tudi glede daljnih perspektiv vsem slojem, do katerih se obračamo, uradnikom, trgovcem, izobražencem, kmetom itd., ker moramo vedeti, da se med te sloje sovražniki zasejali najpodlejše laži o socializmu, o Sovjetski zvezi, o ljudskih demokracijah. Treba je poznati ZSSR in socialistične države, da moremo nojasnjevati ljudem. Važen delež mora imeti društvo «Trst-ZSSR», ki naj širi resnico o SZ, o njenih uspehih, o njeni borbi za mir. Kar se tiče sredstev propagande, moramo izbirati takšna, da moremo priti do vsakega volivca z našimi argumenti. Izkušnje francoskih in italijanskih komunistov nas uče, da se ne smemo omejevati samo na velike manifestacije, na velika zborovanja, na lepake. Ne podcenjujoč zborovanja in lepake, moramo napraviti iz vsakega člana propagandista za vsako priliko ter napraviti propagandiste tudi naše aktivne simpatizerje. To, česar ne more. napraviti zborovanje ali lepak, mora napraviti kapilarna, osebna propaganda s tem, da se povežemo z osebami, s katerimi pridemo v stik ter da jim govorimo o problemih, ki jih zanimajo. Geslo mora biti, naj vsak komunist naveže osebne stike z desetimi volivci. Da bomo izvedli to nalogo, je treba napraviti delovni načrt in dodeliti vsakemii tovarišu na tem področju, določeno nalogo, tako da se bo mogel specializirati. Partijce mora v tem nelahkem delu prevevati optimizem; kajti naši argumenti so nepobitni, ker temelje na stvarnosti. imeti zadostno znanje. Vsa Partija se mora usmeriti v ta način dela. Veliko pozornost moramo posvečati ozgoji članov, osebnemu in skupnemu študiju. Za izvedbo kapilarne propagande moramo premagati bojazlji-vest, uprabljatl primeren način prepričevanja, biti podkovani in OSTALE OBLIKE PROPAGANDE Od- drugih oblik propagande zadobiva veliko važnost širjenje tiska in izdajanje stenčasov. Stendasi morajo biti lepo opremljeni z mnogimi slikami iz revij, z risbami, a z malo besedila. V volilni kampanji v Italiji so imeli važno vlogo. Zelo važne so tudi javne diskusije; seveda morajo biti dobro pripravljene. Ne sme nas skrbeti, da bomo napravili slab vtis, temveč moramo gledati na to, da prepričamo navzoče nasprotnike in neodločne. Nasprotnike moramo izzivati na diskusije, ker na njih nimamo ničesar izgubiti. Na volitve se pripravljamo zavedajoč se težav, ki nas ovirajo na naši poti. Prav zato pa moramo nabrusiti vse svoje orožje; kajti trdno smo odločeni, da bomo napredovali, da bomo postali najmočnejša stranka in da bomo odnesli prvenstvo Krščanski demokraciji. Velika zmaga italijanskih in francoskih komunistov nas vzpodbada v naši bitki. Moramo pomnožiti svoje delovanje, da bomo dosegli naš cilj. Zavedati se moramo, da bo imel naš uspeh velik odmev po vsem svetu in da bo krepka klofuta ameriškemu imperializmu in vsem njegovim hlapcem od italijanskih in slovenskih nacionalistov do titofašistov in lažnih in-dipendentistov. Mi gremo v volilno kampanjo z zaupanjem in optimizmom, zavedajoč se važnosti te borbe ter obljubljamo, da bomo dali vse svoje sile na razpolago Po referatu tov. dr. Sajovitza se je razvila plodna diskusija, v katero je poseglo nad 20 tovarišev. Po diskusiji je tov. Sajovitz napravil zaključke, med katerimi je zlasti poudaril potrebo stikov in razgovorov z volivci, dobrega delovanja volilnih komisij ter splošne mobilizacije vseh članov naše Partije. Kaznjenci so zapustili Goli ( dne 9. julija 1949. Na Golem ot°f so pustili io svojih sodruS1'' ki sc zaradi neznosnega podili' podlegli mukam nečloveškega " la, nezadostne hrane in veli^j ske žeje. lo kaznjencev je N preminulo na tem vražjem ot°N Ti prvi mrtvi so torej predaj vi jali nesvečano tragičen krst J vaga koncentracijskega tabori^, ki ga je Rankovič ukazal zgra^1' da bi uničeval nasprotnike nieL vega srednjeveškega in sramo1" ga režima. V trenutku, ko so kaznjenci ^ puščali Goli otok, so se v . , Uzt 'ti! ' tosi Ve :°vi( tič. T pojavljali prvi transporti, ki peljali z vseh strani JugoslaJ na tisoče, komunistov in ^) kratev, ki so že mesece ječali f. ’ “ ilil Hu raznih titovskih zaporih. J d" ,, V "a so bili natrpani v živinskih gonih, na katerih je bilo Pis‘ «pokvarjeno blago». Titofašisti pač pazili, da ne bi ljudje deli, koga peljejo s temi fT, sporti in da se ne bi spomnili’ „■ so tudi nacisti na isti način tH partizane, nedolžne ljudi in Pr‘( “l vsem komuniste, na morišča Nemčijo. Iz Bakra je nato krenil Goli otok parnik «Dalmaciji 0' Reke, ki je bil natrpan z jeW centracijsko taborišče okrog ^ Tako je prvotno dospelo v X t 'teii X k tuuunsce OK-rug ' , <|)o komunistov in demokratov. j/ ’ iHt hod je bil strašen za te - « -, , ker 3 dni niso imeli niti v°.:\ X ^ niti hrane. Titofašistični ra^ S so se izgovarjali, da še niso jeli pošiljk. Jetniki so se rož"1 ; stili po barakah, ki so bile t5' .gol prenatrpana zaradi preveli^1 števila ljudi. el1 Tako je začela v drugem tei ](j julija leta 1949. obratovati^ it"1 Golem otoku titovska atova' smrti». Prav tako kot nacisti titofašisti takoj nagnali vse ]et', ke razen «najnevarnejših» q delo. V načrtu pač imajo, da ,,, Golem, otoku zgradijo ceste, boljšajo obalo in pristanišče- Jetniki pa morajo prav ' talt0 kot po nacističnih taboriščih “ lati le s svojimi rokami, vei zelo dobro zastraženi od mil'" _ kov in Udbovcev, brez pitne "°i de. brez zdravniške oskrbe, 0i- najslabšo hrano, v najtežjih P^, nebnih pogojih in z normam', so celo za normalno zdravega ^ hranjenega človeka prevelike uničujoče. (Nadaljevanje sled1* v i,. ,(Ki »sii N« te o>i V i<<1 U"1 ?v, te: \k i Bivšo proizvodnje v ^SSJBI je omogoeil znižanje cen in zvišanje potrošnje ISPEHI SOCIALISTIČNE IZ6RADNJE iredo v dobrobit vsemu ljudstvu 2.700.000 kmečkih hiš zgrajenih v IV. petletki - Sovjetsko ljudstvo je z znižanjem cen v dobi 1949/51 o v prihranilo nad 216 milijard rubljev - Za izgradnjo socialističnega gospodarstva je borb proti trockistom in drugim sovražnikom ljudstva - Glavno geslo prve K no '’ Posvečena proizvodnji pred. m !ov široke potrošnje, dvigu i" tanjske ravni delovnih Iju-os11 s sistematičnim nižanjeip 1 Vsemu blagu. . .». Poveča-mdi proizvodnje je dejansko unfllilo tudi zvišanje potrošnje; potrošnja je, kot vemo, zrca-^ življenjskih razmer ljudskih ’el’ »žic. Indeksi Centralnega W*!Učnega urada ZSSR doka-5 ^ ®ìo da se je v letu 1950 v pri-reli!!i z letom 1940 povečala po-eri' *lja mesa za 3-8 odstotkov, Skorja in slaščic za 39, rib ‘ f ^1, maslo za 59, tkanin vseh !flj, !t za 47 ter obutve in noga-•ep'-za 39 odstotkov. Sraditev nad sto milijonov e, tratnih metrov stanovanj rl'pestih in 2.700.000 kmečkih 16 v teku četrte petletke je cfl 5 tudi velik prispevek k ‘Jišanju življenjske ravni /ivalstva. To seveda ne po-®'> da je bilo- vprašanje /bene obnove mest in dežele vpirašanje socialističnega g Juvanja (udobno in lepo za že dokončno rešeno. ^ba je poleg tega upoštevaje 536.000 novih traktorjev, žetveno-mlatilnih stroju nad 850.000 drugih raz-'‘b poljedelskih strojev ne ;erija le povečanja možnosti ^Vodnje, temveč, da je 110 izboljšanje življenjskih Stroja, ki v enem dn evu požanjeta 60 hektarjev o bdelanega zemljišča. državi se v resnici «zahteva» od vseh določen napor v vseh panogah človeškega udejstvovanja. Toda jasno je, da mo-ra, kdor poudarja samo- napor na področju industrijske proizvodnje, nehote tudi priznati, da je ta napor namenjen dvigu splošne blaginje. Kajti avtomobili, avtobusi, filo-busi, lokomotive, vagoni, radijski in televizijski sprejemniki, avtomatične statve, proizvajalni stroji, tiskarski stroji, kolesa in motorna kolesa, traktorji in žetveno-mlatilni stroji itd. niso napravljeni le zaradi golega zadoščenja, da jih. . . spravimo v skladišče. Kar se tiče znižanja cen, ki je bilo izvedeno štirikrat v teku petih let, je bilo že dovolj povedano in bi bilo odveč, razpravljati na dolgo. Dovolj je, imeti pred očmi, da je sov-■4 '*,.'•»11111 stroji za aeia v ruaum.ni, je sovjetskemu rudarju " Sano delo, predvsem pa so odstranjene številne nevarno- so jim vedno pretile. v -V obdelovalcev zemlje, Sernu temu je treba dodati znatna izboljšanja v bbistični organizaciji, v P" jjiI>nrtu, v napeljavi elek-f struje in plina v stano-M |t v komunikacijah, v ^ :-iVstveni pomoči in ljudski V a/^bi, ki je doživela tal?ao * razvoj, kakršnega ni bi-W nobeni drugi državi na u v povojni dobi. vedno preveč je «pamet-J/Mčev», ki pravijo, da so-Sl*čna država «zahteva sa-/apore v proizvodnji». To 0*no; kajti v socialistični jetsko prebivalstvo v obdobju 1949-51 prihranilo zaradi znižanja cen 216 milijard rubljev, to je 4/5 celokupnih plač vseh delavcev ZSSR (izvzemši poljedelske) za leto 1950. To je pomenilo 30-odstotno povišanje realne plače industrij skim delavcem v primerjavi z letom 1948. Ker pa je znižanje cen industrijskim proizvodom, katerih potrošnja je na deželi zelo velika, doseglo 33 odst. v primeri z letom 1948, izhaja, da so imeli tudi poljedelci veliko korist. Sovjetski ljudje in tehnika so zagotovili tudi to zmago načrtnega gospodarstva. Toda ni odveč spomniti se, da se izdelava tega gospodarstva ni izvedla na miren in lahek način. Ne smemo pozabiti bednih borb proti vodstvu leninske Boljševiške partije, ki je pod Stalinovim vodstvom izdelala smernice načrtnega gospodarstva in ves začetni -načrt velike gospodarske preobrazbe, ki naj bi napravil iz ZSSR drugo najmočnejšo državo sveta ter nezavzetno in nepremagljivo trdnjavo svetovnega socializma. Znane so zahrbtne borbe desnih in levih oportunistov, trockističnih in buha-rin-skih agentov imperializma, zločinsko delovanje vohunov, zarote saboterjev in teroristov, neusmiljena borba kulakov proti navedeni politiki. Kadar se zaznamujejo tako veliki uspehi, kot je ta, o katerem govorimo, moramo spričci teh dejstev priti zato do ugotovitve, da bi bil pač vse drugačen potek svetovnih dogodkov in popolnoma druga usoda delovnih množic Zahoda in Vzhoda ter vsega človeštva če bi to politiko, genialno izdelano in vodeno- po Stalinu, preprečile zločinske tolpe, ka tere so bile pometene v obdobju 1928-38. Ce je bil uničen najokrutnejši in najbolj barbarski sovražnik človeštva in napredka ■— nacifašizem, če se imperializem otepa v onemoglem besu, ker ne more sprožiti n-ove vojne, če imajo dr zave Vzhoda in Zahoda vzor države in gospodarstva, ki re šuje pred krizami in bedo, se imamo zahvaliti Boljševiški partiji, ki je s politiko industrializacije in nadaljnjega industrijskega in poljedelskega razvoja ZSSR ustvarila nepremagljivo socialistično dj žavo. Svet je dotlej poznal le ka pitalističen način industrializacije. Toda po prevzemu oblasti sovjetsko delovno ljudstvo ni moglo slediti temu načinu. V tem pogledu je Stalin razloži), da se je Anglija industrializirala z ropanjem kolonij, Nemčija s 5 milijardami frankov, ki jih je prejela od Francije po vojni leta 1870, carska Rusija pa je skušala to doseči s hlapčevskimi kon cesijami tujemu kapitalu. . .. Toda poudaril je, da ti trije načini niso združljivi s sovjet skim sistemom. V nasprotju š kapitalistično bilo treba težkib povojne petletke industrijalizacijo, slonečo predvsem na lahki industriji, ki je dajala hitre in velike dobičke, se je socialistična industrializacija morala izvesti potom velikanskega in naglega razvoja težke industrije ter potom kolektivizacije poljedelstva. Pred začetkom politike petletk je bila Sovjetska zveza v svetu na šestem mestu glede proizvodnje električne struje, danes je na drugem; bila je na zadnjem mestu v izdelovanju traktorjev, danes je na prvem; v proizvodnji jekla in železa je bila na 6. odn. na 5., danes je na drugem; bila je med zadnjimi v proizvodnji motornih vozil, sedaj pa jc na drugem mestu; skoro da ni i-mela kemične industrije, danes pa je v tej panogi na drugem mestu na svetu. (Nadaljevanje prihodnjič) PROSVETNA DRUŠTVA IN NJIH GOSPODARJI Zdrav in uspešen razvoj prosvetnih društev je odvisen v nemali meri zlasti tudi od njih gospodarskega sektorja, od njihovega gospodarstva. Iz tega sledi, da je položaj gospodarja v prosvetnem društvu zelo važen, dasi se splošno misli, da je težišče vsega društvenega dela na trojici odbornikov, ki jih na občnih zborih navadno kot prve volijo t. j. na predsedniku, tajniku in blagajniku in da je volitev gospodarja samo nekaj formalnega in docela postranskega pomena. V mnogih društvih res ne pride do pravega izraza funkcija gospodarja in to zaradi tega, ker so ista skromna, nimajo često niti primernega sedeža, kaj še, da bi govorili o domu samem. Nimajo pohištva, raznega drugega inventarja in moči, ki so potrebne za normalno društveno delovanje. Društva morajo pogosto gostovati po raznih privatnih hišah, celo gostilnah, kjer je kulturno udejstvovanje društvenih članov močno ovirano ali postane sčasoma popolnoma nemogoče, zlasti za mladino in žene. Bližina pivnic in točilnic pa vpliva kvarno tudi na može in fante, ki dostikrat čez mero ostajajo v njih, se vdajajo pijači in kvartanju ter postajajo za prosvetno delo povsem brezbrižni. Prva naloga društvenega gospodarja bodi lorej posvečena vprašanju primernega društvenega sedeža. Kjer tega ni, bo skrben gospodar moral koncentrirati vse svoje sile na iskranju istega, kar mu bo seveda čestokrat delalo hude preglavice. Potem pride vprašanje opreme sedeža t. j. miz, stolov, omar, glasbil, katerega spet ni lahko rešiti, saj vsi vemo s kakišmimi denarnimi redstvi razpolagajo naša društva. Vendar pa ta proDlem ni vselej tako trd oreh, kot je videti, in gospodar, ki ima nekaj samoiniciative in organizacijskega čuta, ga bo ob pomoči ostalih odbornikov in društvenih članov lahko zadovoljivo rešil. Ker pa nobena stvar večno ne traja, toliko manj tista, ki se uporablja, silijo spet nove skrbi v ospredje, v zvezi z obnovo inventarja, nakupom drugega in podobno. Gospodar mora dalje paziti skupno z ostalimi odborniki na to, da so prireditve, predavanja, društveni sestanki vob-če, dobro pripravljeni in tudi STANOVA N J S K A KRIZA V NABREŽINSKI OBČINI VU je dolžna skrbeti za rešitev stanovanjske krize Od leta 1945 so tukajšnje oblasti zgradile v nabrežinski občini le 6 stanovanjskih hiš - Nepravilno dodeljevanje stanovanj s strani IACP - Dviga se število brezdomcev - Vodstvo občine naj se resneje zavzame za rešitev tega vprašanja dobro obiskani. Ne ob napovedani uri, pač pa vsaj pol ure prej, mora biti na licu mesta prvi, da pregleda, če je prostor v redu. če je očiščen, prezračen, da je v njem število klopi in stolov primerno povabljencem, itd. Tudi priprava odra, razsvetljava, lepaki in drugo, kar je v zvezi s tehnično stranjo kulturnega nastopa doma ali v drugem društvu, kjer nastopa domače kot gost, je na njem in na- gospodarju dotičnega društva, česar se morata oba dobro zavedati. In potem je še toliko drugega, kar na tem mestu niti ne mislimo obravnavati. Kot vidimo, nima torej gospodar malih odgovornosti, nasprotno, te so precej težke in tudi številne. Naučiti se jih mora nositi tako, da bo društveno življenje razgibano in živahno in upravičeno lahko trdimo, da je dober gospodar v prosvetnem društvu tudi zanesljivo jamstvo za njegovo dobro delovanje. A. R. Ob zaključku šolskega leta po slovenskih šolah ŠOLSKE RAZSTAVE SO izraz uspešnega dela Del razstave slovenske osnovne šole v Rojanu. «n, Ufi 9 veselica v Skednju v nedeljo 8. I. m. ob priredi prosvetno dru-%, "Skedenj» v Skednju na St 111 igrišču lepo kulturno \jestacijo, pri kateri bodo so-t,a!i-' domači pevski zbor in Av- Ivan - Podlonjer», god-q "laidi» in dramska skupina Saperle, ki bo uprizorila % e Bidovčeve zabavno spe- " dveh dejanjih «Venček ' pesmi». Po prireditvi Oij/ ter bo skupna vstopnina 100. lir, za otroke pa * * * ' „ 4 osmica» v Barkovljah ' J^JO. 15. t. m. ob 20. uri Skovalo jv Barkovljah pri V1" hiši na prostem prosv. 'Sto/1 «Vesna» iz Križa, ki bo \v./° s svojim bogatim in za- 'm >or 'sha «V 'kVa fst sporedom. Pcleg moške-in ženskega kvarteta, , s a in harmonikarske skuti \ '>Q dramska skupina upri-l,ri Košutovo zabavno spevo-\|j riska osmica». Vstopnina: 100, otroci 50 lir. .V * društvo «Slovan» bo tt(( 0 v Padričah na prostem jJJ/0. 15. t. m. svojo običaj-ij/il'Metodono slavje s kul- Ci J5- t. S^'Metodo ^ sporedom, na katerem bo • stoPili: domači in pevski ‘Sf .'^bnjer-Katinara», pevski 'Idi/1 sodba iz Trebč, dramska '!„ ® 'z Lonjerja, ki bo upri- * * * V o zabavno Nušičevo e'node-S "Oblast», domači recita-■ po sporedu bo ples. ftD* Prireditev v VOM 1 f(ek, 28. junija zvečer je le- prireditev, ki je pri ^j>rav mnogo občinstva. Po lil ^ Predsednika Gerlanca je ed. Nastopili so: dram- ska skupina iz Lonjerja v Nušičevo komedijo «Oblast», ki je vzbudila mnogo smeha, pevski zbor «Tomažič», ki je ponovno dokazal, da zmore pod vodstvom dirigenta Cecchinija tudi težje skladbe: tudi pevski zbor «Lo-njer-Katinara», ki ga vodi marljivi Cok mlajši, je prav lepo zapel nekaj pesmi. Poslušalci so bili do konca prav pijetno razpo- loženi ter si želijo še več takih večerov. * * * «Hlapec Jernej» v Dolini Uprizoritev Cankarjevega ««Hlap ca Jerneja», ki je bila v zadnji številki že najavljena za 7. in 8. t. m. je zaradi šolske prireditve preloženaT^na^soboto 21. m nedeljo 22. t. m. obakrat ob 20. uri. Danes je stanovanjska kriza v nabrežinski občini eno izmed najbolj perečih vprašanj. Na žalost moramo ugotoviti, da je veliko družin, ki stanujejo v skrajno . neprimernih stanovanjih ali celo brlogih. V nabrežinski občini so zaradi stanovanjske krize celo primeri, da živi v enem stanovanju (sobi in kuhinji) celo po dve družini! V sobi, ki služi za spalnico, spi stari oče z dvema hčerkama, od katerih ima em moža in novorojenčka! Imamo tudi takih primerov, da mlada zakonca, ki po poroki namesto, da bi imela svoj skromen dom, morata zaradi pomanjkanja stanovanj živeti kot prej, t. j. mož pri svojih starših, žena pa pri svojih. Veliko je tudi družin, ki bi morale menjati stanovanje zaradi prevelikega števila družinskih članov ali pa zaradi raznih okvar v stanovanju, da pa sploh ne govorimo o številu mladih ljudi, ki se zaradi stanovanjske krize ne morejo poročiti, To je bežen pregled, ki smo ga podali o stanovanjski krizi v nabrežinski občini. Tako torej vlada stanovanjska kriza kot po vseh krajih našega ozemlja tudi v nabrežinski občini. Kaj so pa storile merodajne oblasti za rešitev tega perečega problema, za tiste ljudi, ki lahko rečemo, da nimajo strehe nad glavo? Od leta 1945, ko je na našem ozemlju postala Zavezniška vojaška uprava najvišja oblast, je bilo v nabrežinski občini zgrajenih, in to šele lani na podlagi zahtev naših odbornikov in svetovalcev, samo 6 hiš, s 4 stanovanji. To je le malenkosten prispevek za tako visoko število brezdomcev, ki je štelo še pred enim letom in pol nad 110 družin. Pri tem številu niso vštete še vse potrebne družine, marveč le najpotrebnejše, ki so zaprosile za dodelitev stanovanja. Imeli smo priliko slišati proteste brezdomcev napram IACP (Istituto autonomo case popo- lari), ki je lastnik teh hiš in ki je dejansko kriv nepravilnega dodeljevanja stanovanj v novozgrajenih hišah. So n. pr. domačini, ki so leta in leta čakali na kakšno primernejše stanovanje in so tudi z gotovostjo računali na nova stanovanja, ki so bila še v gradnji. IACP pa ni upošteval dejanske potrebe družin - domačinov, katere so dejansko nujno potrebovale stanovanja, marveč jih je dodelil najprej družinam policistov, železničarjev ali pa drugim javnim u-službencem. Seveda so na ta način prišli v poštev nedoma-čini in je le neznaten del, od tolikega števila nujno potrebnih domačinov, prejelo stanovanje v novozgrajenih hišah IACP. Seveda je tu deloma krivo tudi vodstvo občine, ki se ni odločneje postavilo proti temu nepravilnemu dodeljevanju stanovanj navedene ustanove. Kaj pa je storila sedanja občinska uprava od začetka svoje uprave pa do danes za rešitev stanovanjske krize? Kljub številnim predlogom naših svetovalcev in odbornikov, ki bi vsekakor pripomogli k delni rešitvi obstoječe stanovanjske krize, jih sedanje vodstvo občine Devin-Na-brežina ni v zadostni meri upoštevalo. Odločneje se ni pobrigalo niti se posojilo, o katerem so se domenili na eni izmed občinskih sej, t. j. z; posojilo 35 milijonov lir, ki naj bi služilo za gradnjo stanovanjskih hiš. Ljudje se tudi vprašujejo, zakaj je bila zanemarjena gradnjo stanovanjske hiše na cesti pri Marangonu v Nabrežini in za katero je bfla že izstavljena potrebna vsota denarja. Prav tako se vprašujejo, zakaj ni ne duha ne sluha o gradnji stanovanjske hiše v Stivanu pri Devinu, čeprav je biia že v načrtu in za katero, če se ne motimo, je bila prav tako dodeljena potrebna vsota. Kdo ovira delovanje občinskega tehničnega urada, ki se je do sedaj pod vodstvom tov. Slavca zelo dobro izkazal v uresničenju ljudskih teženj? Brez dvoma je dolžnost na- V Devinu, kjer prebiva najvišji predstavnik okupacijske o-blasti našega ozemlja general Winterton, vidimo barake, ki služijo številnim družinam za stanovanje. brežinske občine, da skrbi, se zanima in po potrebi tudi intervenira pri merodajnih oblasteh oz. pri Vojaški upravi, ki je v prvi vrsti dolžna rešiti obstoječo stanov; njsko krizo v nabrežinski občini. Vojaška uprava pa naj tista denarna sredstva, ki jih stav-Ija na razpolago, za gradnjo številnih strateških cest po našem ozemlju, dodeli raje gradnji stanovanjskih hiš ne samo za nabrežinsko občino, marveč za vse obč ne, povsod, kjer ljudje potrebujejo stanovanja. To ni le zahteva prebivalcev nabrežinske občine, iemveč zahteva vseh prebivalcev STO, ki občutijo in vedo, kaj pomeni biti brez za človeka dostojnega stanovanja. D. L. Žene - pionirji ! V prihodnji številki DELA izideta prilogi SLOVENSKA ŽENA in „Mla«li roti*4 Prilogi naj prideta do vsake slovenske žene in do vsakega slovenskega pionirja ! Kljub težavam in oviram, ki jih ima slovenska šola na našem ozemlju, so bile ob zaključku šolskega leta po slovenskih osnovnih šolah šolske razstave in prirediive, iz katerih je bilo razvidno uspešno delovanje slovenskih šol v našem mestu in na podeželju. Bogate in okusno pripravljene šolske razstave nomi dokazujejo, da so slovenski učitelji in profesorji resno delali v šolskem letu. Slovenski učenci in učen-ke pa so s ponosom razstavljali svoja dela, ki so bila lepo in natančno izdelana. Posebno lepa in okusno pripravljena je bila razstava slovenske osnovne in industrijske šole na Opčinah. Spretne roke deklic V. razreda so vezle na oblekah, prtih, Ud. krasne slovenske motive, dočim se dečki odlikujejo v rečljanju. Cisto in zelo skrbno so bile izdelane razne risbe, zvezki in ostala ročna de- la. Na razstavi industrijske | praudno m raziočna izgovarjali, v deškem oddelku je bilo stroko- ko pa so pohvale medni tudi dijaki in dijakinje. Na žalost ne moremo opisati vseh razstav, ki so bile v prejšnjem tednu, ob zaključku Šolskega leta, po osnovnih šolah na našem ozemlju. Podobna razstava, kot tista na Opčinah, je bila tudi razstava slovenske, osnovne šole v ul. Donadoni, pri Sr,. Jakobu, pri Sv. Ani, v Hojanu, pri Sv. Ivanu in v ul. Sv. Frančiška. Občudovanja vredna so bila ročna dela deklet, vezenim narodnih motivov, pletenja, lepe in čedne risbe, zvezki, kakor tudi izdelana ročna dela dečkov Povsod so bile razstave izraz uspešnega dela v šolskem letu. Poleg razstav pa so se za konec šolskega leta pričele v prejšnjem tednu vrstiti tudi šolske prireditve. Prireditve so povsod prav dobro uspele, za kar gre seveda največja zasluga učiteljstvu. Otroci so res dobro podajali svoje vloge, kar je pa še bolj razveseljivo, je, da so otroci vno delo. III. razred je razstavljal kuhinjsko opremo, nato razna orodja iz kovine, kot n. pr. kladiva, izvijače, klešče, itd. V dekliškem oddelku pa so vezenine, pletenine, lepo perilo, o-kusni prti in predpasniki. Vse vezenine se odlikujejo ne samo po tem, da so lepo izdelane, temveč tudi po skladnosti barv. Tudi najmlajši, t. i. otroški vrtec na Opčinah, so razstavljali. Naši najmlajši so svojo razstavo lepo priredili in s lem tudi or.» prikazali ob koncu leta svoj uspeh. Vse priznanje učiteiljem in profesorjem industrijske in os-\ slovenskega novne šole na Opčinah. Ravno ta- ozemlju. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se ne samo starši, temveč tudi ostali Slovenci, med njimi tudi veliko slovenske mladine, udeležili šolskih prireditev ali si ogledali razstave dijakov slovenskih osnovnih šol. Tudi italijanske demokrate na našem o-zemlju je zanimal šolski uspeh slovenskih otrok in so jih ob tej priliki bratsko pohvalili. Ob zaključku šolskega leta smo videli splošen uspeh slovenskih osnovnih šol, kar nam vliva še večjega poguma v borbi j za njih obstoj, proti oviram in težavam, ki jih srečujejo na ! svoji poti ter za čim širši razvoj šolstva na našem Obvarujmo oljčne nasade pred pogubonosno Tudi letos se je pojavila v nekaterih krajih Brega in milj-:ke okolice škodljiva oljčna mušica, katera že več let zaporedoma povzroča veliko škode v tamkajšnjih oljčnih nasadih. Mnogi kmetovalci se zavedajo velike škode, ki jo povzroča omenjena mušica in se zato trudijo, da bi jo zatrli. i lti(i(,Crož,cu «Vojk« Smuč» ,/lr, Urna prireditev, ki je \Su sflor, 3. V župnišču domače cerkve je bila že leta 1805. ustanovljena prva enorazredna šola, seveda slovenska. Na njej so učili poleg župnika, slovenski učitelji Pertot Ivan Marija, Starec Jernej, Milič Josipi-na, Skok Matija in drugi. Leta 1852. je šola postala dvorazredna, leta 1895 štiriraz-redna, leta 1907. petrazredna. Mestna ob-čitia je prevzela upravo šole leta 1869 in je šele leta 1889 odprla prvi razred italijanske ljudske šole, v katerega so zahajali otroci tujcev raznih narodnosti, ki so se v vas naselili ob gradnji prej omenjene industrije. To šolo so morali obiskovati tudi otroci tistih slovenskih staršev, ki so bili uslužbeni v občinskih ustanovah, kar se dogaja še dandanes, ko «uživamo» naslade anglo-ameriške «demo kracije!» Na slovenski šoli so poučevali učitelji vse predmete izključno v slovenščini Naša šola je obstajala vse do leta 1925, ko je bila nasilno ukinjena z znano Gentillijevo reformo. Vzpostavljena je pa bila zopet v juniju 1945 po tedanjem na-rodno-osvobodilnem odboru, ki je v ta namen uredil prostore bivšega otroškega vrtca ustanove «Italia Redenta», ker je bila občinska šolska stavba neuporabna zaradi vojaške zasedbe. Kakor vse ostalo slovensko delovno ljudstvo, je imel tudi naš domačin svoje narodne šege in običaje, narodno nošo in narodno pesem. Na vse to je bil ponosen. Zbiral se je v narodnih nošah pri vseh narodnih in cerkvenih slavnostih. Domača narodna pesem mu je bila in mu je še danes del čustvenega izživljanja. Svojstveni so naši prastari domovi, naj-starejš; zidani spomeniki našega rodu, ki BARKOVLJE jih še danes dobimo v vasi. Enostavni, preprosti in skromni predstavljajo zibelko neštetih naših pokolenj. Značilnost teh domov je tako imenovana «kura», ki tvori prizidek v obliki polkroga. V tem delu doma je široko in nizko ognjišče, ki ga obkroža lesen stol. Na njem so v dolgih zimskih večerih posedali naši očaki in modrovali. V vasi je še danes ohranjen spomin na starega Mihca, ki se skozi celo Blagoslavljanje zvonov zimo ni umaknil iz svoje «kure». Nekoč je resno zbolel, tako, da se je njegovi ženi Marjeti zdelo umestno, da pokliče zdravnika. Ta je prišel in je Mihca pregledal ter mu v italijanščini podčrtal: «Nonno, lei è seriamente ammalato e dovrà tenersi costantemente in cura!» Na te zdravnikove besede se je Mihec obrnil k ženi re- koč: «Marjeta, povej, povej, gaspude, da sn celo zimo u kure.» Vzporedno s šolstvom se je do leta 1918 razvijalo tudi prosvetno in društveno življenje. Prvi sadovi šole so se kmalu pokazali. Leta 1888 se je ustanovila domača knjižnica s preko 800 knjigami. Istega leta je bil v vasi ustanovljen «Narodni dom», kjer so imela svoj sedež vsa naša šulturna in gospodarska društva in sicer: Pevsko društvo «Adrija» z dramskim, tamburaškim in čitalniškim odsekom ter knjižnico; Pogrebno društvo «Arimatej» (ust. leta 1872); Podporno društvo za bolnike (ust. leta 1884); Obrtnijsko in gospodarsko društvo (ust. leta 1885); Posojilnica in hranilnica (ust. 19io), Telovadno društvo «Sokol» (ust. leta 1909). Vsa ta društva so do leta 1918: delovala brez ovir, medtem ko so bila kmalu po italijanski okupaciji stalno ovirana in končno leta 1927 razpuščena. Naših kulturnih prireditev so se zelo radi udeleževali tudi prebivalci italijanskega porekla, ki v ostalem niso imeli v vasi nobenega lastnega se nekaj drugih. Tako n. pr. komunistični da je bil čut s^vensko-italijanskega bratstva na naših tleh tako med našim kakor tudi med italijanskim delovnim ljudstvom že davno ukoreninjen. V težnji, da po letu 1918 obnovimo kulturno življenje v vasi, smo poleg društev, ki jih je vas imela pred vojno, ustanovili še nekaj drugih. Taèo n. pr. komunistični kulturni krožek «Ljudski oder», Športni kiub «Val» in veslaški klub «Sirena». Dasi smo dobro znali, da od imperialistične Italije mi Slovenci nimamo ničesar pričakovati, kar bi prispevalo naši ljudski kulturi in prosveti. Čeprav se je tedanja imperialistična Italija pred celim svetom sklicevala na pravičnost svoje dvatisočletne kulture smo poskušali vse, da narodno in kulturno ne propademo. Toda že prvi val italijanskega šovinizma in fašizma je butnil v naše kulturne ustanove. Dne 12. decem. 1921. je bila velika dvorana Narodnega doma z gledališkim •odrom od podivjane fašistične drhali zažgana in upepeljena, razpuščen je bil komunistični krožek «Ljudski oder». Podivjanje fašistične zveri, ko so leta 1925 s proslulo Gentillijevo reformo odstranili slovensko besedo iz šole, so si nato prizadevale, da jo preženejo tudi iz cerkve. Motila jih je celo pobožna prošnja, vlita na cerkvenem zvonu: «Kraljica sv. Rožnega venca prosi za nas», katero so nasilno sklesali. Sli so še dalje, na grobove naših pokojnikov, kjer so zabranili napise v našem jeziku. Kakor ostale, tako je morala tudi naša vas po 25 letih težkega jarma, suženjstva in teme prestati še poslednjo trdo preizkušnjo: borbo za svobodo proti do zob oboroženemu italijanskemu imperializmu in nemškemu nacizmu v zadnji svetovni vojni. Vse naše ljudstvo se je zavedalo velikega zgodovinskega trenutka, trdno prepričano, da je nastopil čas obračuna. Pograbilo je za orožje in stopilo odločno in junaško v neenako borbo s sovražnikom za svoje narodne, socialne in politične pravice. VENČEK (KONEC) Toda kot kaže, je uspeh negativen prav zato, ker škodljivih mušic ne zatirajo vsi kmetovalci. S tem je mušicam dana možnost, da se po nekaterih oljčnih nasadih nemoteno raz- Oljčna mušica vijajo in nato iz njih širijo po okolici. Zato je nujno, da se za uničevanje tega mrčesa zavzamejo prav vsi kmetovalci, kajti ie tako bo delo res učinkovito in bo mogoče vse oljčne nasade obvarovati pred velikim škodljivcem! Oljčna mušica je od 4 do 5 mm dolga ter je rumenkasto-kostanjeve barve. Njena mrežasta krila, ki so rumenkaste barve, imajo na skrajnih koncih po eno črno liso. Odrasla samica odlaga jajčeca v sadje oljke, iz katerega tudi srka neke vrste sladkornih snovi. Posebno v času. k< odlaga jajčeca, je zelo požre šna in ravno tedaj napravi mnogo škode. Vsaka samica znese povprečno po do 300 jajčec na leto. Vedeti pa moramo, da se zležejo po 3 ali celo 4 generacije na leto, kar potrjuje, kako zelo hitro se množi ta škodjivi mrčes. Od oljčne mušice ranjeno sadje odpade, če pa ne odpade, je zelo malo vredno, ali pa se posuši na drevesu. Zato je nujno potrebno, da vse odpadlo sadje sproti pobiramo in musico ga uničujemo, kajti tako preprečimo razvoj mrčesa, ki je v njem. Ker je -ojčna mušica zlasti samica, zelo požrešna in ker rabi mnogo sladkornih snovi, jo zelo uspešno zastrupljamo e posebnimi sladkornimi tekočinami katerim je primešan tudi strup, ki mrčes pokonča. Italijanski znanstvenik Ber leše priporoča, naj se za pobijanje oljčne mušice uporablja naslednje snovi. V 80 litrih vode raztopimo 10 kg sladkorne melase (Melassa di bietola) ter 250-300 gì arzenala (Arsenico di sodio), katerega razstopimo v vreli vodi. S to- tekočino poškropimo oljke na podoben način, kot trte, le da je tu potrebno, da se razprše po listju in sadju debelejše kapljice. Priporočljivo je škropiti zlasti_ vrhove Za vsako drevo porabimo povprečno po 300 gr škropiva. To škropivo privleče škodljive muhe zato, ker so v njem prime šane sladkorne snovi, katere Od mušice poškodovane oljke ližejo, ter se na tak način zastrupijo. Drugi znanstveniki priporočajo tudi, naj že omenjejjo raztopino nalijemo v plitve posodice ter jih nato obesimo na veje. Na tak način se v teh posodicah mušice tudi utopijo. MAJAM... OGLAS POŠTENEMU NAJDITELJU OBETAMO BOGATO NAGKA-DO! — Podpisane družine Budalo, Lahkovera in Prismoda se obračamo na vse pošteno občinstvo, da nam pomaga pri iskanju izgubljenega denarja «iz fondov ERP-a», ki bi moral prispeti na naš naslov. 26. junija ob 20. uri je radio Trst sporočil vsem svojim poslušalcem, da je naše mesto do sedaj prejelo okrog 27 milijard lir v sklopu načrta ERP. Tako je prišlo — po izrecnih besedah radio - komentatorja —na vsako osebo po 80.000 lir. Podpisane družine Budalo, I.ahkovera in Prismoda, v skupnem številu 15 družinskih članov bi morale tako prejeti 1.200.000 (milijon dvestotisoč) lir, a do sedaj niso še nič prejele. Vse dosedanje poizvedbe ali gre za poštno pomoto, nerazumljivo zakasnitev ali tatvino so bile brezuspešne. Zato se obračamo na poštenega najditelja, ki mu je zagotovljena bogata nagrada. Družine Budalo, Lahkovera in Prismoda. KDO JE SLEPAR — «Demokracija» in Agneletto - Sosič-Tončičeva «slovenska» narodna lista (ali ne bi bilo boljše, da bi jo imenovali «ameriško-slovenska narodna» lista?) sta se peklensko razhudili, ker so Slovenci začeli v velikanskem številu podpisovati resolucijo o ustanovitvi STO. Zato je nek «pametnjakovič» napisal v «Demokraciji»: «Zato pa opozarjamo vse tržaške Slovence, da ko-minformistične aktiviste — kar je samo lep izraz za dejanskega moskovskega nameščenca (radi bi vprašali «pametnajko-viča», za kakšnega nameščenca se pa on smatra) — ki bi se prikazali s polami, najprej vprašajo, kaj je z «boljšo rešitvijo» in s «plebiscitom». Morda bo pa bolje, da jim takoj pokažete vrata: so sleparji». Kaj pa, če bi Slovenci, ki so pripadniki ali simpatizerji «Slovenske» narodne liste vprašali njene voditelje, zakaj se ne strinjajo s spoštovanjem mirovne pogodbe in z ustanovitvijo STO? Adi ne bi morda iz tega nastalo, da bi prav ti Slovenci pokazali vrata Agnelettu, Sosiču in Tončiču, ne pa našim ljudem? Vleči za nos poštene ljudi je zelo nevarno celo za ljudi, ki se v iem poslu razumejo. Osel gre pač le enkrat na led, drugič pa uporablja brce. ZAKAtfsO^JO SPRAVILI S SVETA — Sl. julijem so ljubljanski titofašisti pod vodstvom slovenskega Torquema-de, ki še ni odgovoril na naše vprašanje glede Tomažiča, spravili s tega «minljivega» sveta «Ljudsko pravico», ki je postala. . . tednik «ad usum internum». Njeno mesto je prevzel popoldnevnik «Ljubljanski dnevnik», ki se je že v svoji prvi številki pokazal, da bo nadaljeval. . . slavne tradicije «Jutra» in «Slovenca». Zakaj pa so likvidirali «Ljudsko pravico»? Zato ker so nove gospodarje Jugoslavije preveč bolele oči, ko so morali vsako jutro gledati na «Ljudski pravici» srp in kladivo ter napis «Glasilo Komunistične paritje», ki sta bila še edina formalna komunistična znaka te gnojnice protikomunizma in protisovje-tizma. Da bi jih ne bolele več oči, so torej likvidirali to «nespodobno oviro v. . . socialistično demokracijo» in so privlekli na dan z drugim imenom preimenovano «Jutro». To je torej bistvo. Zakaj pa se bi čudili, če bi nekega lepega dne «Dnevnik» zagledal luč sveta z «Jutrovo» glavo, ki jo imajo titofašisti najbrž prav lepo shranjeno v kaki blagajni? IZ KRIŽA Prazni upi Križani smo zvedeli, da je glasilo tržaških demokristjanov «Prora» pisalo o naši vasi iti o delovanju neke «podsekcije» demokristjanske stranke pri nas. Zvedeli smo tudi, da se demokristjani zanimajo, da hi v Križu povečali svoje delovanje. Mi jih vprašujemo le, kaj hočejo od nas Križanov. Prav dobro poznamo stališče demokristjanske stranke, ki zanikuje vsaki razutimi analizi celo obstoj slovenskih ljudi v Trstu in nam odreka najosnovnejše človečanske pravi-če. Saj dobro vemo, da se sedaj demokristjanski prvaki potegujejo ker se bližajo volitve in hočejo s svojim lažnim na-božništvom preslepiti kako našo staro slovensko ženico. Poznamo njih jezuitske metode in prevarantstvo. Saj so že v pretekli volilni kampanji hodili po nekaterih vaseh in govorili slovenski in prav tako so delali po radiu. A potem so se obnesli kot najhisteričnej-ši sovražniki slovenstva in Sloven-vec, odrekujoč jim pravico do slovenskega izražanja v občinskem svetu, pri čemer so se najbolj «izkazali» Bartoli, Franzil in ostali. Zakaj se torej pojavljajo v Križu, zakaj iščejo za svoje odbore ljudi slovenskega porekla? Ali jih ni sram Zakaj ne pustijo pri miru nas Slovence, ko bi nas hoteli utopiti v kozarcu vode, ako bi mogli? Križ bo pač tudi na prihodnjih volitvah pokazal demokristjanskim jezuitom in njihovi šovinistični histeriji koliko je ura. KRIŽAN Jutri, v nedeljo 8. julija ob 9. uri bo redna seja odbora Zveze malih posestnikov STO na sedežu Zveze enotnih sindikatov, v ulici della Zonta št. 2, I. TEŽIŠ A m OIILOČAA BORBA O V ER BEEOV AIR SEKTORJEV Pri Orehu odpuščeni delavci že ves teden nadaljujejo delo Tretji teden stavke delavk v tobačni tovarni - Razgovori na Uradu za delo brez zastopnika Enotnih sindikatov - Nezadovoljivi odgovori predstavnikov oblasti za rešitev podjetja pri Grelni - Ali bo dala Vojaška uprava izredno denarno podporo za nadaljevanje dela ? S 30. junijem je bilo odpuščenih v občinskem poljedelskem podjetju pri Orehu 80 družinskih poglavarjev, ki so s tem še povečali že itak visoko število brezposelnih. Toda pri zadeti delavci niso klonili pred tem nečuvenim ukrepom, marveč so se v ponedeljek vrnili na svoje delovno mesto ter nadaljevali z izboljševalnimi deli zemljišč. Njihova odločna in težka borba traja že ves teden Njihova morala je visoka, ker se zavedajo, da je njihova borba za življenjski obstoj povsem upravičena. S svojo odločnostjo in čutom požrtvovalnosti bodo dokazali odgovornim oblastem, da je nadaljnji obstoj tega podjetja ne samo možen, marveč, da ima vse pogoje za še boljši razvoj, ki lahko nudi možnost skromnega azaslužka /sem odpuščenim delavcem. Vse tržaško delovno ljudstv i spremlja težko borbo delavcev pri Orehu s simpatijo in razumevanjem. S svoje strani pa so ES končno dosegli, da jim ob-činska podporna ustanova zopet dobavlja kosilo. V četrtek je šla delavska delegacija skupno z zastopnikom ES na Urad za delo ter do župana Barto-lija. Razgovora nista dala pozitivnega izida. Inž. De Petris se je omejil le na informacije o zadevi. Zupan pa je izjavil, da ne more razpravljati o problemu, ker je predsednik občinskega podjetja odv. Lauri odsoten. Pripomnil je še, da so zaprosili VU izredni denarni prispevek, ki naj bi omogočil nadaljevanje dela vsaj dokler se ne najde drugi izhod, ki je v teku preučitve. Stavka tobačne tovarne traja že tretji teden. Kljub težkim finančnim žrtvam, ki jih morajo prenašati delavke v tej borbi, njihova odločna volja ni klonila. Tudi to dolgo borbo spremljajo ostale delovne sile z izrazi solidarnosti. Borbenim delavkam stoje ob strani požrtvovalni pristaniški delav- Šola v Barkovljah nima telovadnice Malomarnost občine in šolskih oblasti Obisk titovskih pravnikov v Trstu Tončič je šel z Vavpetičem k prof. Udini «Prisrčni» pomenki in pokloni med Tončičem, Vavpetičem in Abramom pri Subanu Vsi vemo, da je telesna vzgoja v šolah prav tako važen predmet, kot sta računstvo ali slovnica. Ce na ea ne prodajajo nič več, kei so že vse prodali angleškim in ameriškim kapitalistom: neodvisnost in svobodo Jugoslavije. To je torej resnica o propagandističnem jugoslovanskem paviljonu. OPOZORILO za Ricmanjce Zveza malih posestnikov STO in Kmetijska strokovna zveza ES STO vabita kmete iz Ric-manj in okoliških zaselkov, ki so prizadeti zaradi napeljave žičnice, ki bo vezala ležišča laporja nad Ricmanji z industrijsko cono v žavljah, naj se zglase na sedežu Zveze ES v ulici delia Zonta št. 2, I. pre-dno se gredo pogajati v družbo «Italcementi» zaradi izplačila odškodnine. Vse dosedanje prakse Zveze ES so bile namreč zadovoljivo rešene RAZSTAVA ŽENSKIH ROČNIH DEL V dneh 15. in 16. julija bo v mali dvorani gledališča «Rossetti» razstava ženskih ročnih del, ki bo nazorno prikazala strokovne sposobnosti ženske delovne sile. Razstava bo odprta od 9. do 13. in od 15. do 20. ure. Smrt matere prosvetnega voditelja Pretekli teden je v visoki starosti 78 let umrla v Ljubljani g. Marija vd. Bufon, mati tov. Dušana Bufona, glavnega tajnika SHPZ. Pogreb je bil v petek. Pokojnica je bila poznana kot zavedna slovenska mati, ki je vzgojila svoje sinove v nelahkih življenskih pogojih, v ljubezni do svojega naroda in delovnega ljudstva. S pravo materinsko požrtvovalnostjo in ljubeznijo je dala vse svoje moči, da so njeni sinovi lahko dovršili študije in si tako utrli pot v življenje. Tov. Dušanu Bufonu, ki mu zaradi obstoječega stanja ni bilo dano, da bi bil ob zadnji in težki uri ob vzglavju ljubljene matere kakor tudi ostalim svojcem, naj gre topel izraz iskrenega sožalja tovarišev iz vodstva SHPZ in uredniškega kolektiva' «Dela». je čez par dni. Zupan pa je v svoji izredni brezbrižnosti za delavske koristi smatral, da je dovolj če se o vprašanju razpravlja na eni izmed prihodnjih sej. Tov. Gombač je nato interveniral glede izvršitve raznih del na Kolonkovcu. Tov. Weis-sova je ponovno opozorila na potrebo občinskega kopališča v Rojanu. Zupan je prečital sklep glede odmere trošarinskega davka za drugo polletje 1951. V zvezi s predloženim sklepom je lov. Pagassi kritiziral komisijo za cene, ki je čakala nad leto dni predno je določila tekoče cene za osnovne življenjske potrebščine, ki pridejo v poštev pri odmeri trošarine. S lem je utrpelo prebivalstvo znatno škodo, ker je moralo plačevati trošarino na podlagi cen iz leta 1948-49. Komunistična skupina se popolnoma strinja s prilagoditvijo novih cen glede odmere trošarine, dočim je pa nasprotna, da se obdrži še nadalje dosedanji odstotek tega davka. Iz navedenih razlogov so komunisti nato glasovali proti temu sklepu. Značilno je obenem, da so za sprejem sklepa glasovali le demokristjani in ves občinski odbor. 2e v začetku naslednje seje, ki je bila v torek 3. t. m. se je tov. Žbogar ponovno zavzel za delavce pri Orehu. Naletel pa je tudi tokrat na gluha ušesa župana, ki se je, kot običajno, skušal na vse načine izmikali ter zaključil svoj docela ponesrečen zagovor s trditvijo češ, da je občina ukrenila vse, kar je bilo v njeni moči. Pri iem pa je večkrat zašel v oči-vidna protislovja, bodisi glede vprašanja, da bi občinska podporna ustanova dostavljala delavcem v borbi kosilo, kakor tudi glede diskusije o resoluciji, ki sta jo predložila tov. Žbogar in demokristjan Deli-se. Bartoli se je namreč tudi tokrat uprl, da bi prišla predložena resolucija v diskusijo. Sledila je nato vrsta intervencij naših svetovalcev. Tov. Gec je predlagal, naj bi ob- O -nesrečnem kraškem vodovodu in njegovih pomanjkljivostih smo že neštetokrat pisali. Zal pa postaja to vprašanje prav v teh poletnih mesecih zopet aktualno, ker vse dosedanje pritožbe in intervencije pri merodajnih organih niso veliko, ali lahko rečemo, nič zalegle. Prav te dni smo slišali pritožbe iz vasi nabrežinske občine. Voda je začela namreč vnovič primanjkovati, ker jo večkrat zapirajo, verjetno zaradi popravil. Lahko si predstavljamo težkoče prizadetih vasi, ki ostanejo na ta način kar nenadoma brez vode. To občutijo ne samo ljudje, marveč tudi živina, Kot smo že večkrat nakazali, je glavni vzrok slabo izvršeno' felo, pri katerem je hotelo podjetje očividno špekulirati na materialu in s tem prihraniti za svoj račun znatne vsote denarja. Kjer napravi vodovod ovinek pa so cevi, mesto da bi jih na ovinku spojili, enostavno segreli ter jih upo- V sredo in četrtek se je mudila v Trstu večja skupina profesorjev in visokošolcev ljubljanske pravne fakultete pod vodstvom sedanjega dekana Vavpetiča. Ta obisk moramo postaviti v okvir vseh drugih obiskov, ki si jih tito-jašisti in. njih novi zahodni zavezniki izmenjujejo, od kadar je titovski režim odkrito nastopil pol hlapčevanja tujcu. Pri tem obisku so najbrž zaigrale svojo vlogo tudi bližajoče se upravne volitve, pred katerimi hočejo titovci nastopili z velikim številom svojih fašističnih «kulturnikov». Najzanimivejše pa je dejstvo, da so se ob tem obisku pravnikov v Trstu začele tresti gore in je iz njih prilezla miš prisrčnih objemov med od. Rankoviča od sedaj dalje dobro plačanimi pravniki in nekaterimi drugimi ljudmi, za katere smo še vedno mislili, da ne bodo nikoli stegnili roke do titovskega režima zvestim pobor-nikom. «Neodvisno» društvo «pravnik» iz Trsta je v osebi svojih naj-znanejših voditeljev dr. Tončiča in dr. Abrama priredilo ljubljanski skupini «prisrčno» večerjo pri Subanu, kjer je ves večer činski stadion nosil ime tragično preminulega tržaškega nogometaša Pina Grezaria. Nadalje je zahteval, naj se občina zavzame za prenehanje nedopustnega stanja pred Domom pristaniščnikov, kjer se snaži in pere avtomobile kar na cesti. Tov. Malalan je interveniral glede nepokritega smetišča na Opčinah ter glede odgovornosti za nakup sadik za botanični vrt, ki so bile nato prepuščene gnitju. Tov. Košuta je interveniral glede prosvetnega doma pri Sv. Ivanu, dočim je tov. Karlcta urgirala gradnjo javne pralnice v ul. Pondares in ureditev vrtov za otroke za hišami v ul. Istria, 85. I. sir. VSI V žil vi j c* l V nedeljo 15. t. m. bo v gozdiču pri Zavljah «Mladinski praznik miru», ki ga organizira Tržaški odbor 3. mladinskega in dijaškega mednarodnega festivala za mir. Na sporedu so razne športne tekme, kulturna prireditev in druge zabavne točke za mladino in odrasle. Za pionirčke pa bo pripravljeno lepo pionirsko naselje. gnili. Pod močnim pritiskom vode pa take upognjene cevi puščajo. Zaradi tega jih je treba tudi stalno popravljati, kopati nove jarke in zapirati vodo. Prebivalstvo se povsem u-pravičeno zgraža nad tem stanjem vodovoda, ki kljub p-gromnim stroškom za gradnjo, še danes ne dobavlja redno- vode našim vasem. Smatrajo tudi, da je pač skrajni čas, da se vodovod temeljito kontrolira in popravi, seveda na stroške tistega, ki je kriv malomarno izvršenega dela. V tem smislu naj se resneje pobriga tudi uprava nabrežinske občine. IZ SALEŽA Tragična smrt Perpič Jožef, upokojenec, star 70 let iz Saleža št. 22. je iz obupa zaradi bolezni napravil v torek zjutraj ob 4. uri samomor. Starček se je že prejšnji dan nekako žalostno obnašal, ven- potekel v «prijetnem in ljubeznivem ozračju. Prav tako je dr. Tončič spremljal Vavpetiča k dr. Udini, dekanu tržaške pravne fakultete. Tako so se srečali na tržaški unverzi v treh: dr. Tončič, ki je eden izmed ustanoviteljev «slovenske narodne liste», v kateri sedita tudi liberalec Agneletto in klerikalec Sosič; dr. Udina, ki najbrže ne goji nežnih čustev da Slovencev; in končno tito-fašistični dekan ljubljanske univerze dr. Vavpetič, ki je pač, kar je. Čedna druščina, ali ne? Vprašati, pa bi hoteli dr. Tončiča od «slovenske narodne liste» in dr. Abrama tudi od «slovenske narodne liste» in SDZ, kaj naj ti prisrčni medsebojni govori pri Subanu pomenijo. Ali morda, da med «slovensko narodno listo» in titofašisti ni več nobene razlike? Ali si mislijo pomagati eden drugemu, ker sta itak protikomunizem in protisovjetizem njih skupna baza? Čudimo se dr. Tončiču. Predvsem se mu čudimo, ker ni vprašal Vavpetiča, kako je s prejšnjim dekanom ljubljanske pravne fakultete, dr, Kobetom, ki je umrl v taborišču zaradi titovskega mučenja. Čudimo se mu, ker ni vprašal, kje so Košir, Logar, Eržen, Mrzel, Radovan Zo-govič in drugi jugoslovanski intelektualci, ki niso klonili pred titovskim fašizmom. Mislimo, da se ta vprašanja tičejo vsakega neti-tovskega intelektualca, ki se za svoje kolege mara zanimati In zato odrekati znanstvo tistim, ki so posredno ali neposredno odgovorni za njih izginotje. Prav tako se čudimo i dr. Tončiču in’dr. Abramu, ki pravita, da se borita proti vsaki diktaturi, sta pa v imenu društva «Pravnik» sprejela povabilo v Ljubljano. Kaj delati v Ljubljano? Kaj pa mislijo simpatizerji «slovenske narodne liste» o teh «prisrčnih objemih», ki zgledajo kot zelo «volilni»? Besedo imajo sedaj Slovenci. Danes smo v drug’ polovici XX. stoletja in ne več za časa Bleiweisa. Nihče ne bc varal naših slovenskih ljudi. «Prisrčni objemi nam dovolj povedo o «politični liniji» obojih. KOBETOV UCENEC ZDŽ organizira razstavo Zveza demokratičnih žena STO organizira razstavo ročnih del mladih delavk, ki bo v Trstu 15. in 16. t. m. Hvalevredna pobuda ženske organizacije je še posebna važna, ker bo s tem še bolj prikazana delovna sposobnost naših mladink, ki so pa na žalost v velikem številu brezposelne. Ta razstava bo obenem ispričala nujno potrebo, da se mladim delavkam poskrbi zaposlitev in nadaljnjo strokovno usposobitev preko posebnih dnevnih in večernih tečajev. ZDž poziva vse matere, naj obrazložijo svojim hčerkam važnost te ražstave ter naj jih pripravijo, da bodo tudi one razstavile svoja ročna dela in s tem obogatile in olepšale razstavo. Vsak tak prispevek naših mladink bo korak naprej k čim večjemu uspehu te hvalevredne in koristne pobude. dar nihče, ne žena Marija Sčukova, ne ostali niso mislili, da bo 'napravil tako tragičen konec. Skočil je v domači vodnjak in kljub poskusu žene, ki mu je v skrbeh sledila ter nekaterih vaščanov, ki so . ga hoteli rešiti, so Perčiča povlekli iz vodnjaka že mrtvega. Vaščani so ga poznali, kot dobrega in skrbnega moža in gospodarja. Bil je že od mladih let vrli pevec in sedaj zvest podporni član prosvetnega društva «Rdeča Zvezda». Ob izgubi svojega dragega člana, izrekajo Prosvetno društvo in ostale množične organizacije iz Saleža ženi in sorodnikom iskreno sožalje. Sožalju še pridružuje uredništvo «Dela». __________ ČESTITKE — Celica KP STO «Zoran Kralj» in P.D. «Primorec» iz Trebč iskreno čestitata tov. Antonu Milkoviču in Lidiji Zupin, ki sta se preteklo nedeljo poročila pri Sv. Barbari. Cestii-kam se pridružuje tudi uredniški kolektiv «Dela». ODPADLI SO VSE DOZDEVNE OVIRE IN RAZLOGI Občni xbor Delavskih zadrug naj se skliče wn niesee avo n st POLITIČNI »OBISKI", KI BI MORALI ODPASTI Tvžzašhi velesejem lih pred zahljuchcm Demokristjanskega župana ne brigajo potrebe delavcev Komunisti so se ponovno zavzeli za delavce pri Orehu Obe intervenciji tov. Žbogarja sta naleteli na gluha ušesa župana Debata o trošarinskem davku - Intervencije naših svetovalcev SLOVENSKO HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 7. julija t. 1. ob 20.30 uri v A V II I T BRIJ II v T R S T I PEVSKO-GLASBENI KONCERT Sodelujejo: L Orkester PD «Opčine» pod vodstvom dir. Wernerja; 2. pevski zbor «Velesila» iz Skednja pod vodstvom D. Pertota; 3. pevski oktet PD «Ivan Vojko» - Prosek-Kontovel; 4. s klavirskimi točkami Saška Guličeva in Stanka Hrovatinova; 5. pevci-solisti: Bruna Vatta in Vera Košuta, sopranistki; Slavko Prašelj in Viko Kocjančič, baritonista. Vstop z vabili, ki jih dobite na sedežu SHPZ - Ponterosso št. 6, H nadstr., tel. 60-41) in pri vseh prosvetnih društvih. Pri kraškem vodovodu so špekulirali z maleriaiom Pritožbe zaradi pomanjkanja vode v nabrežinski občini Za teden dni 0BI> Sobota 7. Klavdij Nedelja 8. Adrijan Ponedeljek 9. Veronika Torek 10. Apolonij Sreda 11, Pij Četrtek 12. Mohor (prvi kri jec) Petek 13. Anaklet ZGODOVINSKI DNEVI: 7. 1935. je umrl slavni so' je iški učenjak, selekcion» in sadjar L V. Mičurin. 8. 1508. se je rodil na Raš! ci pri Turjaku protesta: fn utemeljitelj slovensK književnosti, Primož Trii bar. 9. 1941. so bili v Zagrebj ustreljeni od ustašev krivdi titofašistov, ki jim jih izročili, Božo Ad# ja, Ognjen Priča in Otoks! Kerševani ter drugih st dem demokratov. 10. 1912. je umrl v LjubljaH slovenski pesnik Anto) Aškerc. 11. 1949. je umrl Oton Zupa® čič. eden izmed največji-slovenskih pesnikov mojster slovenskega knj'|t| ževnega jezika. 13. 1920. so italijanske šovin‘'ya^™ if If If : ^ eb{ •V m! ™ “obod stične in fašistične hord* požgale Narodni dom Trstu. "'le/l Mi u Qshin St i ■ I?: :!M|l = i|l|IfsÌ TRST II. Val. dol. 343,9 Pci yipe S D loi>oru % SOBOTA: 13. Šramel kvinti in pevski duet; 19. Oddaja najmlajše; 21. Koncert moškeg’z Nttej &eo k Cemt Zadn trz c Sam lt°vih k >ta] Sr S, ho, zbora Jadran; 21.30 Grieg: Nor f veški plesi; 22. Sobotni variet' NEDELJA: 9. Kmetijska odda' i ja; 11.30 Aktualnosti; 13. Glasb5 n po željah- 19. Rahmaninov: K»b'^ ceri št. 2. v c-molu; 21. Z àc, mače knjižne police; 21.30 Sklu venske pesmi. PONEDELJEK: 12.10 D'1 skladbi Rimski Korsakova; 19. filmskega sveta; 20.10 Konce'1 pianista Gabrijela Devetaka; v Operne arije in uverture; 22.3* Schubert: Simfonija št. 5. TOREK: 13. Glasba po želj311' 18.15 Mussorgski: Slike z ra*' ^ stave; 19. Mamica pripoveduj*1 21. Vzori mladini — Lukiano?* satire; 22. Glazumov: Simfonij5 b št. 4. SREDA: 13.46 Plesi raznih rodov; 19. Zdravniški vedej: *i : 20.30 Okno v svet; 21. SlovenS^ pesmi; 22. Mendelssohn: Siir^UV' nija št. 3. ČETRTEK: 13. Popoldanski KO'1; ceri; 18.15 Glasbeno predavanj*' 19. Slovenščina za Slovence) ^ Radijski oder - Herman Heier; mana: «Dobra nada», drama « dej.; 20. Koncert violinista $t*-fana Nedelčeva. PETEK: 13. Glasba po želja11! 19. Pogovor z ženo; 20.30 Trža^1 kulturni razgledi; 21. Mojstri °e sede; 22. Slavni pevci. 1^0 P PRISPEVKI za kmetijstvo Področno kmetijsko nadž0< ništvo sporoča, da bodo z v»0 to, ki jo je stavila na razp^ lago ZVU, dani tudi v tekoči polletju prispevki za raz”5 kmetijska izboljšanja. , Zainteresirani bodo mo1’", predložiti tozadevno prošnjo naslednjih rokih; Za zidavo kleti: v roku 21. julija t.l. Za druge kme'j ske stavbe: do 31. julija t.l. napravo novih panjev in nakdj1 sladkorja za čebele: do 30- s t.l. Za nakup kmetijskih jev: do 30. sept. t.l. Za nak11" plemenske živine: do 30. srf tembra t.l. Za nakup vrtnic čebulic tulipanov: do 30. sel5 tembra t.l. Za nakup trtnih 1 sadnih sadik; do 31. oktob1, t.l. (ter tozadevno zasadite'1; Za vsa pojasnila, ki se tic jo gori navedenih prispevk0;1 se morajo zainteresirani o'h niti na Področno kmetij5* nadzorništvo-tehnični oddeV ' ulica Ghega štev. 6, L - te fon 86-73. h a t žahi sta Neti Lv,li) H-o- [Sa ^sic, s» A di s °H( S, Hio S 4 i “ a 'eh % s Vi, 'Ufi,. Za tiskovn* sklad «l)cda>’ sVoie Mesto cvetja na grob nonice Marije Bufon, daruje nečakinji Odila in Alenka t-5# lir za «Delo». Mladima darovalkama isKre na hvala! Odgovorni urednik RUDOLF BLA21C (Biagi> Založništvo «DELA» ^ Tiska tip. Adriatica, Rismondo Dovoljenje AIS Družine MANTOVAN, CO^1 m ^ njene toplo zahvaljujejo vsenn PETRONIO in FERLUGA na kakršen koli način P°' stili spomin pokojne i»' JOSIPINE FERLUGA vd. MANTOVAN pe; Maša-zadušnica v spomin kojnice bo v ponedeljek ob uri v cerkvi na Opčinah. Mladina iz Prečnik51 priredi jutri, v nedeljo 8' t. m. od 16. ure dalje JAVKI I*LII^ \A PROSTE** Na plesu bo igral °ri -V % C0' t s L Je lM&ì Sir< "L Sl V s $ <0t s K $ tJa N "•‘k