Mladi in vojaški poklicl
OFICIR—zakaj pa ne?
Na&a armada je nastala v najtežjih dneh naše zgodovine, v narodnoosvobodilni vojni in revoluclji. Oblikovati se je začela iz navadnih Ijudi, kmetov, delavcev in na-rodne inteligence. In prav v tem je tudi moč te armade, saj jo takšni Ijudje sestavljajo tudi danes.
Vojaški in obrambni poklici imajo za našo socialistično skupnost, še posebno v današ-njih mednarodnih razmerah in na današnji stopnji družbenega razvoja, zelo velik pomen. Naša družba bo tudi v prihodnje morala in bo posvečala izredno pozornost organiziranju svoje obrambe in zagotavljala kadre tako za delo v oboroženih silah kot za oprayljanje nalog na področju drugih obrambnih priprav, v vseh strukturah družbe.
OBOROŽENE SILE SFRJ predstavljajugo-slovanska Ijudska armada, ki se deli na ko-pensko vojsko, vojno letalstvo in protizračno obrambo in vojno mornarico ter teritorialno obrambo. S svojo bojno pripravljenostjo varu-jejo deželo pred nenadnim napadom in imajo nalogo,da v primeru napada hitro reagirajo ter zagotove pogoje za razvoj celotnega sistema splošnega Ijudskega odpora.
Za ta enovit sistem splošnega Ijudskega od-pora pa je treba in v večini primerov to tudi že izvajajqpoklicno usmerjati mlade v vojaške in obrambne poklice. To naj bo nasploh kontinui-ran, dolgoročen proces, ki mora načrtno in or-ganizirano potekati v vsem obdobju formiranja in oblikovanja interesov mladih, že v prvih ra-zredih osnovnih šol in nato v vseh oblikah in učnih predmetih do osmega razreda, ko je konec kontinuiranega procesa oblikovanja poklicnih interesov mladega človeka.
In če se je odločil za vojaško šolo — kakšne imamo?
Vojaške šole so prav tako vzgojno izobraže-valnl in znanstveni zavodi, le da ti usposabljajo starešinski kader s srednjo, višjo aii visoko izobrazbo za potrebe oboroženih sil SFRJ.
Sistem vojaških šol sestavljajo:
a)  srednje vojaške šole
b)  vojaške akademije in znanstveno-razi-skovalni zavodi in inštituti
c)  šole za starešine JLA.
Srednje vojaške šole delimo na srednje vo-jaške šole rodov in služb, kjer se gojenci uspo-sabljajo za enega od poklicev nižjega oficirja JLA. Cilj šolanja na teh šolah je torej vzgoja in izobraževanje za konkretno delo v oboroženih silah.
Drugo skupino vojaških srednjih šol pa predstavljajo splošne srednje vojaške šole, kjer se učenci pripravljajo za študij na vojaških akademijah.
IN KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE?
Srednje vojaške šole se dele na dve skupini šol, ki sta različni tako po vsebini in ciljih šola-nja, kot je tudi različen status slušatetjev teh šol.
Večjo skupino predstavljajo srednje vojaške ^šole rodov in služb. V njej so naslednje šole:
—  srednja vojaška šola rodov kopenske vojske v Sarajevu,
—  tehnična srednja vojaška šola v Zagre-bu,                   ^
—  letalskatehničnasrednjašolav Rajlovcu pri Sarajevu,
—  mornariška tehnična srednja šola v Spli-lu,
—  intendantskasrednjašolavNovemsadu. Splošne srednje vojaške šole vzgojnoizo-
braževalnega sistema JLA pa so:
—  splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani,
—  splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola Ribar« v Zaarebu,
—  splošna srednja vojaška šola »Bratstvo in jedinstvo« v Beogradu,
—  letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju.
Učenci, ki se bodo odločili za vpis na eno izmed navedenih srednjih vojaških šol, morajo izpolnjevati določene zdravstvene in učne uspehe in pa seveda imeti soglasje staršev oziroma rednikov. SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA RODOV KOPENSKE VOJSKE V SA-RAJEVU izobražuje strokovnjake za: pehoto, artilerijo.-artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe, oklepno-mehanizirane enote, inže-nirstvo, zveze in atomsko-biološko-kemično obrambo.
TEHNIČNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE VZAGREBU usposab-Ija vojaške tehnike za: strojno usmeritev, elek-trotehnično, raketno, kemično-tehnološko in prometno. Vsaka od teh petih usmeritev pa se deli še na smeri mototehnike, oborožitve, tele-komunikacije, elektroenergetske, radijske in telefonsko-telegrafske. Kemičnotehnološka pa na pogon in zaščito, pirotehniko in ABKO.
LETALSKA TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA V RAJLOVCU PRI SARAJEVU pa se deli po usmeritvah na strojnotehnično, elektrotehnič-no, elektronsko tehnično in telekomunikacij-sko smer.
MORNARIŠKA TEHNIČNA SREDNJA VO-JAŠKA ŠOLA V SPLITU imatri usmeritve in to: strojno, elektroniško in elektriško. Le-te pa se dele na računalniško, radarsko, hidroakustič-no-navigacijsko in radioteleprintersko-sig-nalno smer. Elektriška usmeritev pa še na: ar-tilerijsko, raketno, torpedno, minersko in elek-trikarsko smer.
INTENDANTSKA SREDNJA VOJAŠKA šOLA V SARAJEVU ima dve smeri: splošno in kuharsko.
SANITETNA SREDNJ A VOJ AŠKA ŠOLA V NOVEM SADU usposablja absolvente medi-cinske usmeritve, ki se po končanem šolanju zaposle kot referenti sanitetne službe v voja-ških bolnišnicah in ambulantah.
SPLOŠNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA »Fran Rozman-Stane« v Ljubljani — vanjo se vpisujejo učenci, ki so se odločili za enega od poklicev, ki ga opravljajo oficirji.
—  diplomanti vojaške akademije. Natejšoli si pridobijo znanje, kije potrebno za študij na vojaški akademiji kopenske vojske v Beo-gradu.
' LETALSKA SPLOŠNA SREDNJA VOJA-ŠKA ŠOLA »MARŠAL TITO« V MOSTARJU pa pripravlja učence za študij na vojaški letal-ski akademiji.
O akademijah in ostalem pa v naslednji šte-vilki.                                                  r.s.