NO. 15
Domovi m
:■ - 'V r'■: &%&*' V**-'''
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN I^NGUAGG ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 27, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII
Kubanske čele v 8 afriških državah!
Fidel Castro trdi, da Kuba ni le latinsko-ameriška država, ampak tudi la-tinsko-afriška in je torej naravno, da posega v Afriko.
WASHINGTON, D.C. — Zahodni obveščevalni viri trdijo, da ima Castrova Kuba svoje vojake poleg v Angoli, kjer nosijo glavno težo boja v državljan-, ski vojni za levičarsko vlado v Luandi. še v sedmih drugih državah Afrike. ,
V	Angoh je sedaj preko 12,000 kubanskih vojakov, kakih 1,000 jih je v Ljudski republiki Kongo “Brazzaville”, kjer je glavno oporišče in izhodišče za poseg v Angolo, zaledje za bojevanje v angolski državljanski vojni.
V	ostalih državah ima Castro sledeče število svojih vojakov: v Tanzaniji 500. vsi razen j5 so v uniformah kot tehniki; v Ekvatorialni Gvineji 500 delno za vežbanje, organiziranje notranje varnosti in delno v predsednikovi osebni straži; v Republiki Gvineji 300; v Somaliji 50; po 20 do 25 v Gvineji Bissau in v Sierra Leone.
Kubanski poseg v Afriko v zvezi s sovjetsko politiko ni dejansko nič novega. Kubanske čete so bile že pred leti v Siriji, Zahodni Afriki, v nekdanjem belgijskem Kongu, kjer so podpirale Lumumbo proti Čombeju v Katangi. Fidel Castro se je postavil na stališče, da je Kuba ne le latinsko-ameriška, ampak tudi latinsko-afriška država ter da je zato čisto naravno, da tudi v Afriki podpira “progresivna” gibanja, kot on in ostali komunisti imenujejo komunistične revolucije.
Kuba imav s vojih rednih o-boroženih silah 117,00 ljudi, poleg tega pa še-113,000 v vojaški milici. Vsi Kubanci in Kubanke so z dopolipnim 15. letom vojni obvezniki.
------o------
lad sno tretp® sntrlš po ©pgrasijafi j® Mk nepotrebnih
NEW YORK, N Y. — Nad end tretjino vseh smrti po operacijah v 95 bolnišnicah od leta 1973 do 1975 bi bilo mogoče preprečiti, je dognala posebna študija, izvedena v bolnišnicah sedmih držav.
Prav tako bi bilo mogoče preprečiti polovico vseh komplikacij, ki so nastopile po operacijah.
Od 245 slučajev smrti po operacijah bi jih bilo mogoče 85 preprečiti, pravi študija, ki so jo izvedli v bolnišnicah Michigana; Ohia, Marvlanda, Sev. Karoline, Pennsylvania, Connecticuta in Washingtdna.
Petletna študija, ki je stala 1.5 milijona dolarjev, je bila izvedena pod pokroviteljstvom A-merican College of Surgeons in American Surgical Association.
Novi grobovi Coiby se zavzel za
več odgovernosii v kongresnih odborih
Mary Sedmak
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 90 let stara Mary Sedmak z 876 E. 200 St., roj. Laurič v Loškem Potoku v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA kot mlado dekle, vdova po 1. 1975 umrlem možu Mathiasu, mati Johna in pokojnih Franka, Mary Rozman in Rudolpha, 2-krat stara mati, dvakrat prastara mati, sestra Matilde O-grinc. Pokojna je bila članica The Maccabees No. 493 L in Kr. št. 3 Progresivnih Slovenk. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15 v
Direktor CIA William E. Colby je v zadnjem pričevanju pred kongresnim odborom povedal, da niso kongresni odbori ohranili molka o nobeni tajnosti.
WASHINGTON, D.C. — William E. Colby je tekom svojega zadnjega pričevanja pred kongresnim odborom dejal, da seda-cerkev Marije nT način obveščanja kongresnih
Vnebovzete ob 9., nato na Lake-view pokopališče.
Josephine Poje
V Suburban Bolnišnici
odborov o delu CIA - Osrednje obveščevalne službe, kot je bil določen koncem leta 1974, ni je j sprejemljiv. O načrtih CIA so v
umrla 87 let stara Josephine srnis^u	določil obvestili o
Poje s 19316 Milah Drive, Maple kongresnih odborov.
Heights, roj. Lozar v Ljubljani, Nobena skrivnost, o kateri so od koder je prišla v ZDA' leta!biIi. ti kongresni odborni pou-1909, vdova po leta 1942 umrlem j^enh ni ostala skrivnosi. Vse so možu Georgeu, mati Vincenta, Kai hitro našle pot v javnost. Stanleyja in Mellona, 7-krat j Direktor CIA, ki bo zapustil stara in 16-krat stara mati. Do Piedvidoma ta teden svoje me-
Prijava vojaških obveznikov ikinjena
WASHINGTON, D.C. — Direktor Selective Service Byron V. Pepitone je pretekli petek objavil ukinitev obveznosti pri-jev za vojaško službo. Prav tako je bilo ukinjeno tudi žrebanje obveznikov za morebitno vojno službo v slučaju potrebe.
Objava Pepitona pomeni dejansko konec sistema vožjaške obveznosti, ki je bil v veljavi od leta 1948. To je bilo v glavnem storjeno zaradi varčevanja, trdijo v obrambnem tajništvu, ko dodajajo, da je vse pripravljeno za obnovo prijav, če bi nastopila potreba.
ZDA UPORABILE VETO V OBRAMBO IZRAELA V VARNOSTNEM SVETU ZN
Zastopnik ZDA je sinoči v Varnostnem svetu Združenih narodov glasoval proti resoluciji, ki priznava palestinskim Arabcem pravico do ustanovitve neodvisne države v Palestini. Odklonitev resolucije je utemeljil s trditvijo, da je ta enostranska ter da spreminja dosedanji temelj za iskanje miru na Srednjem vzhodu.
Kanadski delavski mimsfer se obregnil
v predsednika UAW
\
John Munro je obdolžil L. Woodcocka, da postopa s Kanado kot s kako “banana republiko” v Srednji Ameriki.
OTTAWA, Kan. — Delavski minister John Munro je obdolžil predsednika UAW (Unije avtomobilskega delavstva) Leo-jutri, v sredo, ob 8.15, v cerkev načrtih in delu CIA obveščen narcja Woodcocka pretekli pe-
obeh kon-	prgi avtonomijo kanad-
svoje upokojitve leta 1953 je bila zaposlena pri Harshaw Chemi-
sto in ga prepustil nasledniku G. Bushu, dosedanjemu zastop-
cal Co. Bila je članica SŽZ št. |nika ZDA v Pekingu, je mnenja, 14 in The Maccabees Hive 493 ,da ie Pri sedanjem položaju v L. Pogreb bo iz Želetovega po- j Kongresu možnost upati na grebnega zavoda na E. 152 St. , varovanie tajnosti le, če bo o
Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
Louis Mozek
Včeraj je umrl na svojem domu na 5348 Spencer Avenue 54 let stari Louis Mozek, sin Mr. in Mrs. Louis Mozek, brat Ed-warda. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo.
Joseph Urbas
Pretekli petek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici Joseph Urbas s 3922 St. Clair Avenue in z 205 W. Erie Avenue, Lorain, Ohio, delni lastnik Urbas Cafe v Lorainu, mož Alice, roj. Kmet, oče Mrs. Robert (Clare) Vertocnik (Arlington, Va.), Mrs. David (Mary Alice) (Mich.) in Josepha Jr., stari oče Charlain Vertocnik, brat Bernie Urbas, Helen Urbas, Madeline Barth, Bernadine Schrenk in pok. Charlesa. Na mrtvaškem odru je bil v ponedeljek v Grdi-noyem pogrebnem zavodu na E. 62 St., danes dopoldne je pogrebna sv. maša v cerkvi sv.
en skupen odbor grešnih domov.
-----o—
skih delavcev in “postopa s Ka-jnado kot s kako banana repub-
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po dveh tednih razpravljanja je Varnostni svet sinoči glasoval o resoluciji v podporo zahtevi palestinskih Arabcev po lastni neodvisni državi v Palestini, ki so jo predložile v njihovo korist države Pakistan. Benin, Panama, Gvajana, Romunija in Tanzanija. Vse te ter poleg njih še Francija, Sovjetska zveza in Japonska so za resolucijo tudi glasovale, ZDA pa so glasovale proti in s tem preprečile njen sprejem, ker je njihov glas veljal za veto.
Kitajska in Libija nista bili pri glasovanju navzoči, Britanija, Švedska in Italija pa so se glasovanja, vzdržale.
Britanija je skušala v zadnjem trenutku resolucijo dopolniti s tem, da bi vanjo vključili potrditev resolucij Varnostnega
Izrael se je navzočnosti Palestincev pri razpravi v Varnostnem svetu uprl in je to razpravo bojkotiral, ko so bili Palestinci povabljeni na njo.
Ser*. misli m pomoš Sooial Seeurlfy h splošnih dohodkov
WASHINGTON, D.C. — Sen. Russell B. Long, načelnik senatnega finančnega odbora, ki. ima veliko besedo pri denarnih zadevah Social Security, je dejal, da “resno preudarja” možnost financiranja Social Security iz splošnih davčnih dohodkov. Tako financiranje bi bilo ugodno za one z malimi dohodki, ki prispevke za Social Security najtežje plačujejo.
Predsednik Ford je v svojem predlogu proračuna Kongresu predložil povečanja prispevka za Social Security po 0.3' v tako pri delavcu kot delodajalcu. To bi naj skupno s povečanjem vsote dohodka, od katere se prispevek plačuje, prineslo Social Security okoli novih 4.5 biliona dolar-
! liko”.
Sovjeti svare Istre
Sovjetski zastopnik je “pc-svariF vlado republike Zaire zaradi njenega pvdpiranja Narodne fronte za osvoboditev Angole.
KINSHASA, Zaire. — Republika Zaire je ena naj večjih in najbogatejših držav Afrike, njena pokrajina Katanga je eno največiih ležišč bakrene rude, pa tudi urana. Vse rude in iz njih pridobljene kovine gredo na svetovni trg po železnici, ki vodi preko Angole.
Če v Angoli prevlada sedanja vlada v Luandi, ki jo podpirajo Sovjeti in njihovi kubanski na-
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Mrs. Anna Thomas, 1009 E. 63 st., se nahaja v St. Vincent Charity bolnišnici. Želimo ji skorajšnjega okrevanja!
Odzor za leto 1976—
Korporacija “Baragov Dom”, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, ima za leto 1976 sledeči odbor: predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad, Lojze Bajc. — Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefon:: 881-9617.
sveta 242 iz leta 1967 (in 338 iz............j ______________
Minister je odgovoril na Wood- |leta 1973> ki sta veljali'doslej za jemniki, bi mogla delati težave cockovo iziavo v govoru V De- temel-> ^sevanja spora na Sred-j vlade republike Zaire, ki pod-troitu preteklo sredo, da Unija in-lem vzhodu- Britanski poskus | pira Narodno fronto in Narod-močno podpira udeležbo svoje-j 16 ProPadeL .	.. ino zvezo, protikomunistični sku-
■Sinoči vetirana resolucija v pini, ki nasprotujeta vladi Liud-Varnostnem svetu je vsebovala akega gibanja v Luandi.
ga članstva v Kanadi v odporu proti zveznemu'nadzoru nad cenami in plačami.
Predsednik Unije avtomobilskega delavstva je v svojem go-
nejasno določilo o pravici do suverenosti in politične neodvisnosti vseh držav na Srednjem
voru trdil, da bo vsak poseg ka-!vzhodu v okviru njihovih pri-nadskega odbora za nadzor plač znanih in varnih m^a- To dol°-in cen v kolektivna pogajanja v c!10 le biln vključeno v resolu-avtomobliski industriji letošnjo CB° n9 zabtevo evropskih članov jesen uničil enakost med plača- ^ arnostnega sveta. ZDA so mi v avtomobilski industriji ; smatra^e’ da to ne zad°šča. da Kanade in ZDA	; predložena resolucija skuša bi-
_____o	j stveno spremeniti položaj in so
r . a* r	• jo zato odklonile. To je bil 13. a-
JLastem Airlmes iščejo '.v,.	,
,	menski veto v Varnostnem sve-
zvezno finančno podporo tu
WASHINGTON, D.C. — Eas- Razprava o Srednjem vzhodu
Pavla na E. 40 St, truplo bo na
mrtvaškem odru danes od 2. do sedaj za kritje potreb. 4. popoldne in zvečer od 7. do 9. v Schwartz-Spence & Boyer pogrebnem zavoda na 1124 5th St. v Lorainu, od koder bo jutri opoldne pogreb na pokopališče Kalvarija v Lorainu.
tern Airline, četrta največja le- v Varnostnem svetu se je vlekla talska družba v deželi, največja dva tedna, ne da bi položaj kako v njenem vzhodnem delu, je za- razčistila ali spor približala re-šla v finančne težave in se upa šitvi. Razpravo je izsilila pre-ohraniti le z zvezno pomočjo, teklo jesen Sirija in dosegla, da jev letno, kolikor jih potrebuje ^obrnila se je na Civil Aeronau- so bili na njej udeleženi zastop-
ties Board za stalno letno pod- niki Palestinske osvobodilne or-Lani se je dogodilo prvič, da !poro $218.8 milijonov.	ganizacije na ravni neodvisnih
je Social Security morala izdati j Ta podpora naj bi imela ob- držav, ko je to stavila za pogoj več, kot je prejela. Denarne re- liko prevažanja pošte v obsegu za. svoj pristanek na nadaljne zerve, ki jih je nabrala tekom za to vsoto, ki bi jo jemala čuvanje premirja četam Zdru-let, zadoščajo za kritje predvi- družbina letala na pot na svojih Ženih narodov na Golanskem vi-
denih primanjkljajev za 6-7 let. rednih poletih poleg potnikov. šavju.
Predsednik francoske vlade obiskal Indijo
NEW DELHI, Ind. — Predsednik francoske vlade Jacques Chirac je prišel pretelli petek sem na štiridnevni uradni obisk in razgovore z Indiro Gandhi.
Vremenski prerok
Oblačno z verjetnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 28 F (-2 C).
Sovjetski zastopnik v Kinsha-si je opozoril vlado republike Zaire na nevarnost nadaljuega podpiranja nasprotnikov vlade v Luandi, ki je po njegovi trditvi na poti do končne prevlade.
Sovjetska zveza dobavlja na debelo vse potrebno orožje oboroženim silam vlade v Luandi in dovaža v Angolo nove kubanske čete. Teh naj bi bilo sedaj tam že okoli 15.000, ko se čete Južne Afrike, ki so podpirale nekomunistični skupini, umikajo iz Angole.
-----o-----
Naročila v tovarnah
v decembru manjša
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih so bila naročila v tovarnah v decembru za 0.5manjša kot v novembru, ko so bila' za 1.90 manjša kot v oktobru.
Vladni strokovnjaki trdijo, da so podatki za dva meseca premalo, da bi mogli na njih delati kake zanesljive zaključke.
Upor na sovjetski ladji?
STOCKHOLM, Šved. - Tukajšnji list Expressen je preteklo sredo poročal, da je prišlo na ladji sovjetske obalne straže v Rigi v preteklem novembru do upora in je ladja hotela odpluti v švedske vode. Neka podmornica in večje število helikopterjev je ladjo prisililo k povratku v Rigo.
Do upora naj bi prišlo 7. novembra ob priložnosti praznovanja obletnice boljševiške revolucije.
Mleko,
. maslo in sir
bodo nekaj cenejši?
WASHINGTON, D.C. — Zaradi lanske obilne žitne letine izgleda, da bodo cene mleka, surovega masla in sira v naslednjih tednih nekaj nižja, trdijo v poljedelskem tajništvu.
Ce bo predsednik Ford podpisal zakonski predlog o večji podpori cenam mleka, cene tega. surovega masla in sira ne bodo padle, ampak spet porastle.
Smrtna obsodba 10 rdečih gverilcev
v Iranu potrjena
TEHERAN, Iran. — Vojaško prizivno sodišče je potrdilo smrtno obsodbo 10 marksističnih gverilcev, ki so bili obtoženi umora 8 ljudi, med njim treh a-i meriških polkovnikov.
Med obsojenci je tudi ena. obsojenka. Vsi bodo ustreljeni, če jih ne bo šah pomilostil.
OBILNI PRIDELEK — Slika kaže mlacev žita v pokrajini šantung na Kitajskem, kjer trdijo, da so imeli leta 1975 odlično letino, precej večjo od od one v letu 1974. — V Pekingu so na račun sovjetskega kupovanja žita v ZDA začeli hvaliti iznajdljivost sovjetskega poljedelstva, ki “seje v Kazakstanu, žanje pa v ZDA”!
Zadnje vesti
DETROIT, Mich. — Začetek prevažanja šolarjev osnovnih šol za dosego integracije v Detroitu je včeraj potekal v miru.
WASHINGTON, D.C. — Pusti-tev poročila Domovega odbora o obveščevalnih službah v javnost na skrivaj je predsednik Ford označil za prelom sporazuma med Domovim odborom in seboj. Ostro je to obsodil W. Colby, direktor CIA, ki je ob tem postavil vprašanje, kako naj bo zaupano in tajno gradivo dano na vpogled zastopnikom Kongresa, ne da bi takoj prišlo v javnost. Posle vodeči načelnik Domovega odbora kong. Robert Giaimo, demokrat z Connecticuta, je dejal, da ga pu-stitev poročila v javnost vznemirja, da pa ne ve, kdo naj bi jo zakrivil.
PITTSBURGH, Pa. — Štrajku-joči učitelji so se danes po 57 dneh vrnili v učilnice, ko so včeraj izglasovali odobritev nove kolektivne delovne pogodbe, ki povečuje v dobi dveh let njihove plače od $8,700 do $16,700 letno na $10,500 (za začetnike) do $20,300 in daje učiteljstvu tudi nekatere druge ugodnost ter ureja obseg razredov.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je včeraj poslal Kongresu letno poročilo o narodnem gospodarstvu, v katerem predvideva na splošno, da bo letošnje leto gospodarstvo rastlo na ravni 6-6.5% po odpisu vpliva inflacije, da se bo ta držala na ravni okoli 6% letno in da bo brezposelnost povprečno letos na ravni 7.7%.
BEIRUT, Lib. — Po zaslugi Palestinske osvobodilne armade je premirje v Libanonu v glavnem obstalo, toda njegova bodočnost ni trdna, ker kristjani s sedanjim stanjem, ki ga označujejo za “tujo zasedbo”, niso zadovoljni. Popustili so le pred silo. _	■
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 15 Tuesday, Jan. 27, 1976
1945. Nekaj časa je pomagala v pisarni v Barbertonu Urška Zakrajšek, sestra p. Kazimirja.
Ko sem prišel y Barberton, je že ni bilo več tam in č.g. Merkun je želel, da mu pomagam. Zmenila sva se, da bom delal dopoldne pri njemu, popoldne pa pri sponsorju Lauterju. Razložil mi je namene organizacije in mi tudi povgdal, da je že izdal brošuro z naslovom “Borba malega naroda”. V pripravi je bila že druga knjižica “Trst, žarišče Evrope”. Za njo je izšla še ena: Minister Edvard Kardelj - morilec”. Brošure je pisal Franc Erjavec, ki je takrat živel v
Slovenska nujnost!
I.
Mnenje, ki se danes glede boja koroških Slovencev sliši v Ljubljani: pravzaprav smo Slovenci prav zaradi tega postali znani po vsem svetu, je jugoslovanski politiki deloma v prid, saj se je prav njena diplomacija 2e nekajkrat zavzela za izpolnitev obvez, ki jih ima Avstrija do koroških Slovencev, po drugi strani pa je jugoslovanski politiki in diplomaciji lahko edino v o-citek, da vse do danes ni poskrbela za pravo in resnično narodnostno in kulturno predstavo jugoslovanskih narodnosti in njih ustvarjalnosti v svetu.
Večina držav namreč niti ne ve, da je v Jugoslaviji več jezikov in več narodov, ker je povojna jugoslovanska diplomacija dosledno zastopala v nasprotju z ustavo in zakoni tezo o jugoslovanskem jeziku in narodu.
Kjer so, so si morali potem Slovenci, začasni izseljenca, na lastno pest izboriti pravico do svojega imena.
Nekje, kot v Nemčiji, jim je to uspelo, drugod, na primer v Franciji, manj, lahko pa tudi prav nič, kot je to bilo na Švedskem.
Kljub temu se v Ljubljani najdejo komunisti po veti u, ki hočejo izpodrivati, ker sami nesposobni, poštene slovenske ljudi, narodno čuteče komuniste ali nekomuniste, z ovajanjem, da so “nacionalisti”. Zato Popitova'vlada ni prav nič priljubljena.
Občutek odtrganosti od sveta je v dolgih letih porodil v Sloveniji travmo, ki ne more prav izginiti. Zato je bilo v 'primeru tržaške izdaje odgovorov Edvarda Kocbeka, v priredbi pisateljev Borisa Pahorja in Alojza Rebule, slišati predvsem komentarje, potem ko se je nemška “Frankfurter Allgemeine Zeitung” vrgla v živo prerekanje s slovenskimi pisatelji, kot sta dobro znana Vidmar in Potrč, da je čas, da se Evropa zave narodne in kulturne prisotnosti slovenskega naroda tu •redi Evrope.
Če bi imeli pripravljenih nekaj knjig o Slovencih kot narodu, njegovi kulturi in zgodovini, bi jih mogli hitro razpečati na nemškem jezikovnem območju, a nimamo ničesar drugega kot nekaj prevodov slovenskih knjižnih del. Deloma je temu pomanjkanju že pred časom skušala odpomoči znana slovenska založba “Dr.
Rudolf Trofenik” v Muenchenu, toda omejila se je ie na izdajo strokovnih spisov o slovenski književnosti, v glavnem iz protestantskega časa, obenem s ponatisom slovenske Biblije iz leta 1584 v sodelovanju z ljubljansko založbo “Mladinska knjiga”, že tam sredi šestdesetih let.
Ne gre samo za nemščino kot tuj jezik, v katerem bi bilo treba izdati nekaj knjig o Slovencih, ampak so tudi drugi svetovni jeziki, najbolj angleški in španski.
Razumljivo je, da grejo prevodi slovstvenih del, najbolj se je izkazal dr. Kolednik z oskrbo kakih petdeset prevodov Jurčičeve povesti “Jurij Kozjak”, sprva slabše v prodajo. Toda še bolj kot literarni prevodi, je potrebna knjiga o Slovencih kot narodu. Tuje založbe iz-, dajajo gore knjig o nepoznanih narodih, od katerih so nekateri že izginili, kot Azteki ali Maya, o Rimljanih,
Grkih in Babiloncih kakor tudi o Egipčanih, Indijcih itd. Ne pozabijo niti na Eskime, na kake Samojede, da ne govorimo o Kitajcih, Japoncih in drugih. Samo o Slovencih, ki se morejmo ponašati z najstarejšo demokracijo, krepko delovno in duhovno kulturo (o čemer piiča v madžarščino prevzeto slovensko poljedelsko in kulturno izrazje), o narodu, ki je skupaj s Hrvati stoletja branil celo Evropo pred Turki in zmogel nositi o-gromno finančno in krvno breme, medtem ko so se po dvorih zahodne Evrope in po gradovih izživljali v renesančnem sijaju, o narodu, ki je oblikoval v času barbarskega divjanja po Evropi tako prosvetljeno državo. kot je bila Kocljeva Panonija, o tem narodu ne najdemo niti zase najbolj osnovne in preproste informacije.
Kdor se je ie kdaj nekoliko globje spustil v iskanje podatkov o slovenski preteklosti in je lahko ugotovil, v nasprotju z objokovano usodo slovenskega člo-veRa s strani naših pesnikov in čustvenih duš, presenetljivo ustvarjalnost in podjetnost slovenskega človeka, se ob odkritjih, kot je delo prof. Edija Gobca o Slovencih, ki so se po svetu uveljavili, ne bo čudil, kvečjemu obžaloval, da resnična predstava o slovenskem človeku in narodu do danes ni bila podana našim ljudem, predvsem mladini.
Čuditi bi se pravzaprav morah, ako bi bilo v zgodovini drugače, saj gre za narod, ki ima več kot tisoč- Iste v. L je v soboto 17. jan. poletne zgodovino in ki se je ohranil kljub različnim de- j častilo svoje člane, ki so že 50 zeiam in življenju v njih. Slovenci smo v resnici ena jlet v društvu. Imeli so večerjo najbolj čudovitih narodnosti!	s primernimi govori, nato je pa
(Dalje sledi)	zaigrala muzika. Društvo
mm mm sv, itefmh eh okolice
Chicago, 111. — (LXXXXII.) Štefana je menda najmočnejše G. Lauter je želel, da bi učil društvo KSKJ v Illinoisu, če ne njegove fantiče slovenski. Otro- celo v Ameriki, kom je rekel:	“Stric”, tako so J Mesec januar in februar sta
mi rekli, vas bo učil slovenski, meseca katoliškega tiska. Dolž-vi pa boste njega učili angleški.” inost zavednih katoliških Sloven-Rad sem obljubil/ a oba z oče-jcev je, da nai’očajo, berejo in sitom sva delala račun brez krč- rij o le katoliške časopisje. Mno-marja. Otroci so bili mnenja, Igo družin med Slovenci, ki so da je menda angleščina edini prišli sem po letu 1950 je, kjer-obeevalni jezik na svetu, zato ni nimajo ne Am. Domovine, ne bilo uspeha.	Ave Maria, ne Mohorjevih
Drugi dan po prihodu v Bar- ,knjig. “Kdaj pa naj beremo”, mi berton sva se peljala z g. Lau- je neka gospa rekla, časa več terjem obiskat duhovnega svet- kot dovolj, samo najti ga je tre-nika bivšega dobrepoljskega ba, zlasti ob dolgih zimskih ve-župnika Antona Merkuna. Našla 1 cerih. Mesto na klepet k sose-sva ga v župnišču na Hopočan du, mesto gledanja televižna, Ave. Bil je gost nečaka župnika vsaj kakih pol ure v roko ali ča-č. g. Matije Jagra. Bil sem sopis, ali pa knjigo. Boste vide-prijazno sprejet od obeh. Popol- li, da boste več pridobili, kakor dne sva šla z č.g. Merkunom v pa če ure in ure bulite v televi-njegov urad na 16. cesti. Urad žen. Knjiga vas bo oplemenitila, je bil v hiši neke Slovakinje. i Koliko dobrega prinaša n. pr.
G. Merkun je pred letom ali Ave Maria. Ko berete Am. Dokaj prevzel od p. Kazimirja Za- movino, ne berite samo povesti krajška OEM vodstvo Bishop‘in novice, ampak tudi uvodni-Baraga Relief. Ustanovil ga je ke. Mnogo zdravih misli boste p. Kazimir Zakrajšek z name- našli za vsak dan v utrjevanju nom zbirati sredstva za sloven- načel, slovenske in katoliške za-ske brezdomce: za duhovnike vesti. So ljudje, ki ne vedo kam mašne štipendije, za druge pa z denarjem, pa nimajo pri hiši obleko, hrano itd. Že p. Kazi- 'nič slovenskega branja. Je res mir je imel v Lemontu težave.!žalostno!
Zamerili so mu, da s tem ško- j “Daily News poroča iz Wash-duje Ligi slov. kat. Amerikan-jingtona, da USA tehtajo mož-cev, ki je bila ustanovljena 1. j n ost vrnitve v Jugoslavijo domnevne naciste, med njimi tudi dr. Andrijo Artkoviča, ki je bil
v Nežavisni Hrvaški -Državi notranji minister, že kakih 15 let nazaj so ga hoteli izročiti na zahtevo jugokornunistov, toda državno tajništvo in Urad za emigracijo so odločili, da naj ostane tukaj, ker je tam v nevarnosti njegovo življenje. Zgle-da, da so zdaj jugokomumsti, ki se dobrikajo Washingtonu, zopet začeli z akcijo vračanja ta-kozvanih “nacistov”. Jih še žeja po krvi. V listih .sem tudi bral, da obstoja možnost pošiljanje vojnega materiala Jugoslaviji. Le čemu? Da bodo jugo-komu-
Parizu, seveda proti primerni nisti z ameriškim, orožjem en-nagradi. Tiskal jih je tiskar | krat udarili nazaj proti Ameri-Franjo Staut v Milwaukee-ju. ki. . .
Natis ene brošure, ca 40 strani j Rev. Charles Wolbang je lepo je stal okrog $400.00. Stroški napisal v petkovi štev. AD od 2. niso bili kriti. Kril jih je iz svo- 'jan. o čudovitem doživetju Bojih skromnih d'ohodkov g. Mer- žiča v “slovenski fari” v Fair-kun sam. Na to napako sem ga fieldu, Conn. Piše med drugim, večkrat opozoril. Za delo v pi- da mu je padla v' oči odsotnost sarni sem dobil zelo skromno vrste rojakov novo-naseljencev, nagrado. Za najnujnejše stro- ki bi morali za take velike praz-ške. Ko sem pregledoval bla- nike biti kot eden pristotnik. gajniško knjigo, sem opazil, da Pade v oči, ker tako pogosto so dobili od njega podpore tudi beremo, koliko jih je in kako so taki, ki so jo dobivali pri Ligi, aktivni, ko gre za kako zabavo, a so ga nato iz ozadja napadali, petje, javne nastope”. To je trd (Dalje sledi)	očitek! Dobro bi pa le bilo, ko
*	*	bi se č.g. Wolbang nekoliko bolj
Kaj naj napišem o naši dolgi pozanimal o vzrokih, ki so vo-vasi, ki jim pravimo Chicago? dili do razkroja. Vsi ti bi še bili Skoraj nič, kar bi bilo vredno danes v farnem občestvu, če . . . omeniti. Upam, da bo prihodnji Razmislite dalje sami. Krivda teden kaj več dogodkov. Čepim ni samo na eno strani... doma ker je zunaj poledica in “Samo kritizirate”, mi je la-mraz. Kaj hočemo, stara mrzla ni rekla neka gospa. “Mi kritike kri. Nekateri upokojenci, kate- nimamo radi, morate nas po-rim je dolgčas, so se spravili k hvaliti.” Res, tudi jaz se čutim pisanju. Eno tako pismo sem včasih prizadetega, a se hitro prav danes dobil. Ni skoro vre- vnesem, ker kmalu spoznam, da dno, da bi ga omenjal. Le to za- imam tudi jaz napake. Kritika boli, da je zapisal dobesedno je zdravilna mast. Treba jo je tole: “Bral sem v AD, da je pred znati pravilno sprejeti in se iz leti msgr. Butala dal odstraniti‘nje tudi učiti. Če kaj pokritizi-iz glavnega oltarja kipa sv. Ci- ram, n: pr. da pri hišah ni slo-rila in Metoda. Mislil je pač ivenskega kat. časopisja in knjig, tako kot jaz, da je neumestno, da mnogi ne prihajajo k sloven-da katoličani častimo pravoslav-jski maši, če prav bi lahko, mis-ne svetnike.” In še eno prav ne- lim, da vršim s tem le dobro lepo je zapisal o svetniškem ško- [delo. fu Slomšku, ki je započel giba- j	*
nje za cerkveno edinost pod po- j Prepirček. “Za take laži, kje kroviteljstvom svetih apostolov'si hodil tako dolgo, bi pa moral Cirila in Metoda. Znebil se jih j vzeti bolj neumno ženo od meje tudi na račun koroških Slo- ne, da bi ti verjela’.” - “Vem, pa vencev. Boli človeka, če pomis- je nisem mogel najti.” li, da je bil dotičnik nekoč član	*
katol. prosvetnih organizacij, Na delo za Ameriško Domo-sedaj pa pozablja, da ga je ro-.vino, za Ave Maria in za Slo-
Srenjcani k Sv. Olril m Ošini ah vstopil v ISIS
NEW YORK, N.Y. — V zadnjih dveh poročilih iz njujorške slovenske srenje sem skušal zajeti vse naše skupno življenje ob zaključku leta 1975. Nekaj stvari, ki niso pretresle našega skupnostnega življenja do samih temeljev, se mi je zmuznilo iz misli, ko sem o glavnem poročal.
Tako smo imeli tri javno privatne dogodke, ki pa lahko šele pozneje pokažejo, koliko bodo vplivala na naše skupno srenj-sko življenje.
Eden od teh dogodkov je bil krst pri sv. Cirilu na Osmi. V soboto, 19. decembra je župnik oče Richard krstil drugo hčerkico v rodbini Sergeja in Tončke Delak. .Ime so ji dali Ka-terca.
S tem krstom smo za celo leto 1975 dosegli tretji zapis v naši krstni knjigi. Poprej sta imeli krstni slučaj še rodbini Komo-tar in Zupanec. Skromna in šibka je dejanska pomladitev slovenske srenj ske sredine na Osmi v mestu New Yorku. Smo pač majhna in v glavnem preje starejša kot pa mlajša narodna skupnost.
Dve stvari izpred konca prejšnjega leta sta vodili v lep januarski dogodek letošnjega leta. V decembru so v glavnem možje-
upanje.
Dva dni po tej nedelji pa ste po zaslugi neke M.L. v posvetil-nem članku za 80-letnico rojstva ga. Tončke Rehberger, Mušičeve iz Trzina, brali v Clevelandu v AD kako je bilo v naši njujor-ški slovenski srenji pred dobrimi petdesetimi leti.
M. L. nam zapiše spominsko pripovedovanje Mušičeve Tončke takole:
“V tistih časih je bila med našimi ljudmi v New Yorku velika domačnost, pa tudi prijaznost in navezanost. Ljudje so držali skupaj, si medsebojno pomagali, se radi obiskovali, se pogovarjali, zapeli, zaplesali, pa tudi skupno molili. Danes ni več tiste nekdajne povezanosti. Ljudje se drže bolj zase .. .”
Da, tako je, ga. Tončka! Danes je vse drugače tudi v New Yorku na Osmi, kot je tudi vse drugače v Clevelandu, čeprav je še toliko tisoče v slovenskih ljudi.. .
In prav zato je tudi moje srenjsko pisanje čisto drugačno od tistega, katerega je objavljal Trček - Peter Skaza. Takrat ste se smejali, ko je Peter naše ljudi obrohkal, danes pa se naši srenj čani marsikdaj name kar “gor drže”! Včasih kar ne smeš tako zapisati, kot dejansko je!
“Pod cerkvijo sv. Cirila na Osmi so bile vedno igre, petje in zabave, pa tudi po hišah so se zbirali naši ljudje in praznovali vsak praznik in vsak slovenski običaj, kar je lajšalo domotožje ..
Domotožja moderni človek skoraj ne pozna. Zato je pod cerkvijo sv. Cirila petdeset let pozneje malo iger, le nekaj petja in malo zabav ... Zato pa imamo vsak mesec na tretjo nedeljo po deseti maši v dvorani pod cerkvijo prosvetno uro, na kateri se včasih tudi precej poje, drugo pa ndm je dano v pouk in zabavo . ..
Tako so se časi in ljudje spremenili; zato se je tudi spremenilo življenje pri sv. Cirilu na Osmi v New Yorku.
Tone Osovnik
IJresifsištvii Imenške iaittoflne iz mm late I97S!
fanti imeli veselo fantovščino in tako smo že dobili srenjsko za Ninkota Burgarja na domu zgodovino, ki je znanstveno na-Hanija Staltzarja. O fantovščini Ipisana, in v kateri se je veliko ne morem, poročati. Nanjo ni-1 zamolčalo, kar je dejansko bilo. sem bil povabljen. Vzrok temui y tistih starih srenjskih časih je menda bil: da sem še “ledig”. ije moralo res biti luštno. In tudi
Fantovščini je sledila še dekli-ščina na domu Barbke Kami-nove 73. Marjanco Jenko. Marjanca Jenko in Vinko Burgar sta bila na prvem oklicu prav na Sveti večer 1975.
danes imamo še luštne in lepe dneve, čeprav bolj poredko, ker pač bolj poredko skup pridemo, vmes se kar radi bolj vsak za sebe držimo.
če je kaj lepega in prijetnega
Iz zadnjega mojega srenj ske- pa le skup pridemo. In tako nas ga poročila ste lahko spoznali, |je bilo kar nekaj čez 60 na Os-da je bilo pravzaprav moje sil- mi v soboto 10. januarja, po-vestrovanje doma. K bratom! poldne ko sta se med posebno Srbom sem bil povabljen, pa jmašo poročila Marjanca Jenkova
in ing. arh. Vinko Burgar.
Redke so zdaj na Osmi lepe slovenske poroke. Ta je bila lepa in čisto slovenska. Cerkev je bila še božično odeta in med to mašo so peli, zares lepo, same preproste lepe božične pesmi.
Vsi smo spoznali, da je v naši revni cerkvici lahko tudi lepa in po notrajnosti bogata slovenska poroka. Le prilik in možnosti je malo, da bi jih bilo kaj več.
Po tej soboti je prišla spet nedelja s pičlo udeležbo pri deseti rnaši. Razveselila nas je spet. srenjska otročad. Po maši je šla v dvorano in se je pripra-Sl Aljafe nastop na’prosvetni uri za naslednjo nedeljo.
Med tednom, v četrtek, 15.
sem ostal kar doma in se s svojo srenjo ubadal še ta večer, ker svojega silvestrovanja v skupnosti ni imela.
Isti dan pa sem iz Ameriške Domovine in njene rubrike “Iz Clevelanda in okolice” razbral, da se je v naši ameriški Ljubljani vabilo kar na šest krajev, koder bo veselo slovensko silvestrovanje. Na Osmi pa je bilo na ta silvesterski večer in silvestersko noč vse tiho in mirno.
Kar tih in miren je bil tudi novoletni dan 1976 pri Svetem Cirilu na Osmi. Srenj čani niso prišli v to sredino k maši. Udeležba pri glavni deseti maši je
dila slovenska mati.. . Društvo Sv. Štefana
KSKJ
vensko Državo Vam kliče in Vas lepo pozdravlja
‘Toti štajerc”
— Kongresna knjižnica v Washingtonu je bila odprta 1. 1802 Sv. z 964 knjigami.
dvajset pa nas je le prišlo, da! smo si stisnili v roke in si po slovensko želeli: Srečno novo leto!
Tako je bilo na ta četrtkov praznični dan, ko smo prvič lahko veljavno zapisali leto 1976. Tri dni pozneje je.bilo prva nedelja v mesecu, člani društva Naj svetejšega imena so se skoraj polno številno zbrali pri osmi maši in potem na sestanku. Tu je govoril župnik oče Richard. Predsednik ■ društva g. Jože Simič pa je zlasti povdaril v svojem nagovoru, da naj bi bilo to leto, ki je obletno za faro sv. Cirila, slavimo namreč šestde-sedletnico obstoja, predvsem leto notranje strnitve in povezave ter zlasti duhovne poglobitve!
Smo v pričakovanju nekaj pomebnega. Kako z veseljem bom poročal ob sklepu svoje dolžnosti srenj skega zapisovalca, če bom lahko po dnevu 22. maja zapisal v Ameriške Domovino in Ameriškega Slovenca tole:
TA DAN JE BILA VELIKA SOBOTA ZA VSE NJUJORŠKE SLOVENCE!!!
Na prvo januarsko nedeljo pri deseti maši nas ni bilo veliko, a
januarja, je bil v Ligini hiši v Ridgewoodu drugi . sestanek srenjskih delovnih ljudi, za. pripravo slovesnosti farne 60-let-nice. Vsa stvar gre korakoma, počasi in sigurno naprej. Zdaj se dela na programu te slovesnosti. Na tretjem sestanku, ki bo 12. februarja, tako izgleda, bo stvar, že v glavnem začrtana in oblika dana in pripravljena za končno izvedbo.
Vse od novega leta, če izvzamem drugo januarsko soboto in poročno mašo, pa do tretje januarske nedelje smo doživljali srednjsko oseko.
Na to nedeljo pri osmi maši je bila totalna oseka, župnik pred oltarjem, jaz v cerkvi in Josephine na koru, to je bila njujorška srenja.
Dve uri pozneje pa srenj ska plima. V cerkvenem oznanilu je bila objavljena božična nabirka, ki je povedala, da je bil poštni božiček bogatejši. V cerkvi in po pošti se je nabralo vsega skupaj $2,646,85. Vendar je naša cerkvica o tem božiču dobila največji' dar $300 iz Bartona,
Februar: 30 dni
“Ničesar ne morem reči v opravičilo, do napake je prišlo že v osnutku,” je izjavil William Shaw, direktor angleškega podjetja, ki je izdalo nove koledarje, uvrščene med “učila” in zato oproščene posebnega davka.
V teh “učilih” je nekaj napak: februar ima 30 dni, marec prav toliko, september pa 31. Štiri tr-soč izvodov, ki še niso prodani, so umaknili iz prodaje. Kdor že ima “lažnivi” koledar, lahko v zameno dobi pravega.
Sicer pa to ni edina tovrstna napaka. V reklamnem koledarju, ki ga je izdalo neko drugo londonsko podjetje, ima sep-Barman Frances, ki sta sorod-|tem.ber 31, december pa samo 30 žje že pri osmi maši, in sem mis-'nika naše umrle dobre faranke dni.
lil, da žena - kot običajno na. in zavedne Slovenke Mary Abe. |	-----.o_____
takšno nedeljo - ne bo z otroci. : Zares vse se nam v skupnost |	Meandri
In prišle so! Z njimi pa tudi	"vaze od	Vsepovsod. In od dru-1 Rečne vijuge	imenujemo	po
srenjska otročad, ki ni številna	god nam	povedo o našem življe- ‘ r<5ki Meander v	Male Aziji	tudi
in kljub temu je še naše edino	nju pred	50 leti in še nekaj čez: meandre.
bilo je izredno lepo in obrabni- Ohio, od Čolnar Anthony
joče. Čeprav so bili mladi mo-
IRVINE, Kalif. — Neka slav-la osebnost, ki je več ali manj vidna med našo slovensko skupnostjo po vsem svetu, enkrat tu, enkrat tam, mi ie rekla (je to starejši gospod jubilant, neverjetno živahen), da “tistega, ki piše, se ved,no rado kritizira . . .” Mislim, da je to tudi Ameriška Domovina doživela večkrat kot pa zasluženo pohvalo . ..
Naj torej v imenu vseh pismenih ter nepismenih bralcev ter drugih prijateljev (pa tudi ne-prijateljev včasih) našega svobodnega slovenskega lista ob jubileju Združenih držav, Ameriško Domovino, pohvalim za ves trud vsa ta leta, vse člane uredništva od začetka izdajanja lista pred leti pa do danes ter tudi vse sodelavce lista v tej ali oni obliki, ki niso ravno člani uredništva, pa prispevajo članke od časa do časa.
Slovenci smo dovolj močni v ZDA in Kanadi, da bi lahko podpirali pet svobodnih listov 'v slovenskem jeziku, pa smo lahko hvaležni, da imamo vsaj še vedno Ameriško Domovino. Naj tudi ona enkrat praznuje 200-letnico obstoja ali pa še več, nas pa stalno opominja na slovenstvo ter amerikanstvo. saj to sta pravzaprav ena in ista reč. Ko bi le o tem. mogli prepričati tuli naše brate oz. urednike listov v rodni zemlji slovenstva, Sloveniji, kjer tako prepričanje o pravi svobodi žal zadnjih par desetletij uradno ni v časti.
Ker v Kaliforniji veliko govorimo o tem, bom najprej v imenu nas Kalifornij čanov-Slo-vencev, nato pa tudi v imenu vseh Slovencev (mislim, da je večina, ki se strinja z menoj), pohvalil gospo Debevec, nato gospo Maro Lipovec, ki se je dolga leta žrtvovala za časopis in slovenstvo v čisto nesebični službi za narod in rodni jezik, ter profesorja Vinka Lipovca, ki Ameriško Domovino urejuje. Hvala vsem za dobro delo! Naj vas razna kritika ne moti! Večina zna vaše delo ceniti. Le tako naprej!
Stanko Meršol
SAPiSISII ififlflNI
Zahvala darovakem u skvsmM spoiiiinskl križ v Ildlandii
TORONTO, Ont. — Za 30-let-nico vetrinjske tragedije in pomora 12 tisoč in več iz Koroške vrnj enih p r o t i k omunističnih borcev so torontski Slovenci postavili v Midlandu lep spominski križ, narejen po zamisli g. Vilka Čekute, ob prostovoljnem delu preživelih protikomunističnih borcev. Ti so soboto za soboto prihajali v Midland in o-pravljali težaško delo, da se je ta lepa zamisel uresničila. Da je bil spominski križ postavljen, je seveda predvsem zasluga številnih darovalcev, ki so z veliko darežljivostjo našo zamisel podprli in finančno k tako lepo u-spelemu podvigu pripomogli. Naslednjim ljudem smo iz srca hvaležni, da so po tridesetih letih emigracije še ohranili svež spomin na svoje nekdanje soborce, prijatelje, znance, sorodnike in domače, da so s svojimi Velikodušnimi darovi pomagali postaviti vsem slovenskim narodnim mučencem dostojen in Veličasten spomenik v tujini. Ta spomenik — znamenje križa, simbol trpljenja in zveličanja — bo odslej naprej zbirališče kanadskih Slovencev ob vsakoletnem romanju v Midlandu.
Če vaše ime morda ni pravilno zapisano ali če zasledite ka-
Jože st, Tratnik Alojz, Turk Franc Rev., Jaklič Jože, Novak Viktor, Nosan Pavel, Gregorčič Anton (Timmins), Ferkul Edi, Kramar Jernej, Škulj Jože, Pavlin Jože, Rovanšek Vid, Bajt Marjana, Genorja Angela, Slapničar Martin, Francelj Jože, Mihevc Jože, Genorja Alojz, Kvas Jakob, Žagar Mihael, Brence Franc, Štih Anton, Tomšič Franc.
$45: Kranjc Ančka.
Po $40:	Paznar Janez, Kus
Franc, Dimnik Ignac, Trpin Jani, Intihar Alojz, Kastelic Karolina, Kralj Julka, Košir Valentin, Juha Anton, Ješe Franc, Koščak Franc, Bančič Janez, Babič Alojz, Jereb Janez, Koželj Martin, Kastelic Jože (Elt-harn Dr.), Ponikvar Alojz, Rigler Alojz.
$35: Božnar Milko.
Po $30: Levstek Ivan, N. N., Krnc Janez, Polajnar Andrej, Gimpelj Matija, Golobič Jože, Torkar Franc, Zupančič Alojz, Strojin Franc (Timm.), Božnar Janko, Štepec Pavel, Kranjc Anton, (Sudbury), Cvar Ivan, Pahulje Ludvik (Lethbridge), Likozar Aleš, Drenšek Jože, Zakrajšek Ivan, Jeraj Anton, Ahlin Franc, Slok Matija.
Po $25: Skale Vinko, Prezelj
kršnokoli drugo pomoto v sezna- j Ivan, Kolarič Jakob Dr., Pečatim darovalcev, nam prosim bla- rič Marija (Chicago), Avšič Mi-gohotno oprostite. Veseli bomo, ro, Pogačar Jože, Jager Jože, če nam boste te pomanjkljivosti Jager Alojz, Korošec Leopold, sporočili, da jih bomo lahko po- Košir Franc, Košir Katarina, pravili in vsem darovalcem za- Vidergar Frančiška, Dimnik Amies zadostili za njihovo ljubezen ton (Lethbridge), in velikodušnost.	j Po $20: Gregorčič Milka, Ska-
V bližnji bodočnosti bomo ob- ričič Ani, Cvetko Janez, Glavič
javili tudi vse stroške v zvezi s postavitvijo spominskega križa in načrte, ki jih še imamo za u-lejevanje in vzdrževanje tega v s e s 1 o v enskega spominskega Znamenja v Midlandu. -
Darovali so:
$300: LIranilnica in Posojilnica dr. J. E. Kreka.
$150: Kavčič Ivan st
Po $100: Otmar Mauser in družina, Gregorčič Jože, Turk Jože, Urbanc Peter, Kastelic Janez (Victor Ave., Tor.), Plat-dar Janez, Suhadolc in družina, Kastelic Jože (Kaywell Court), Triglav Construction Co., Jager Janez, Jereb Jože, Svetek Anton, Dolenc Alojz, Ferkul Anton, Meglič Ignac, Erjavec Anton, Pušavec. Anton.
$90: Kromar Karel.
Po $75: Petrič Justina, Jarc Lado.
Po $70: Levstik Vinko, N.N.
Po $80:	Hočevar Franc, Ko-
kelj Franc, Muhič Anton, -Kokelj Pavel, Adamič Anton, Zakrajšek Martin, Kušar Janez, Novak Štefan, Preželj Ciril.
$62: Ažman Gabrijel.
$55: Skubic Anton.
Po $50: Tratnik Janez, Marn Ivan, Mate Frank, Cekuta Vilko, Klopčič Peter, Pieško Stane, Jakopin L e op old, Zakrajšek Viktor, Strah Valentin, Maren-Lč Janez, Muhič Janez, Skubic Alojz, Perovšek Franc, Kastelic
Matija, Hudovernik Leo, Jankovič Vinko, Lamovšek Stane,
Sušnik Tine, Sušnik Jernej, Vidic Alojz, Gorjup Tone, Pahulje Janez, Bolta Alojzija, Kus Sta- , ne, Marold Franc, Gorjup Jože, j i-,
N. N., Lesar Tone, Matašič Ja-! dlu-lvo
na, Potočnik Blaž, Demšar Marija, Skumavc Janez, Kamel Marjan, Obal Marija, Novak Miha, Bernik V. (Windsor), Nežka, gdč., Benko Polde, Končan Tine, Pečarič Jože, Matašič Alojz, Berkovič Jože, Radovič Jože, Zberšek Jože, Vrhovnik Tone, Šteblaj Slavko, Košir Janez (Burlington), Oseli Florian, Kamin Franc (Cleveland), Bolha Janez, Vodušek Jože, Grobič Jože, Podlesnik Albin, Geratič Jakob, Češarek Stane, Hočevar Jože, Mlakar Vlado, Anzlin Jože, Andolšek J., Sušnik Jurij, Mohar Jože, Šircelj Rudi, Bar-tolj Marjan, Bajc Alojz (Cleveland), Sleme Franc (Clev.), Šega Franc (Clev.).
Za zdaj pa še enkrat vsem in vsakemu posebej prav lep bog-lonaj za velikodušno pomoč pri ustanavljanju spominskega znamenja, ki naj nas druži v ljubezni do naših pobitih in pomorjenih bratov in sester in naj ostane središče naše aktivnosti in naše narodne samobitnosti in smotrnosti.
Za pripravljalni odbor za spominski križ, Otmar Mauser
C hočete ira t, konje,
Ijani izdajajo ‘Nedeljski dnevnik”. V številki od 8. junija 1975 na strani 7 piše Jože Vidic “Po sledovih črne roke”. Tam pravi: ‘Teda nikdar nihče v partizanih ni pomislil, da bi se maščevali nad svojci morilcev.” (To je nad svojci domobrancev.) Podobne take izjave je Jože Vidic že večkrat pisal. On hoče dokazati, kar piše, da je čista resnica, da ima' 300 prič?
Po poglemo, kaj piše v knjigi Zločin pri Lenartu”. Avtor knjige je tudi Jože Vidic.
Tiko večji davek kakor drugim z ; enakim posestvom! Več kot 20 let po vojni so v to vas napeljali vodovod. Vaški odbornik je sklical vaščane na sestanek. Obravnavali so, koliko bo vsaka hiša morala plačati za vodovod. Prišlo je na vrsto ime glavarja o-menjene družine. Tedaj je rekel vaški odbornik J. R. (partizan med vojno); “Ta hiša pa mora več plačati kot reakcija!”
Tu je samo en primer! Druži-______	_ ^ ^ ^ ^ na, katera je mnogo gorja pre-
jih kupite.” Konje so odgnali, !stala med v°jno, trPi še danes v dočim so komunističnim simpa- j Komunističnein jarmu! Ni samo tizerjem vse pustili.	^ fužina toliko gorja prestala
Družino so označili za reakci- ! ~ jih ^ na tisoče> kateri še daljo, ker je bila verna in tega ni I'aes trPdo!
! skrivala. Naložili
Partizani se niso nikdar !družina- preskrbeia Par vojaških
> konj, katere je nujno potrebo-§tiaSS@¥^IS &£afi BWSJSI vala. Ni ]ih imela dolgo časa;
teoJsraiiCOV?	namreč komunisti in
rekli:	Prišli smo po konje, ka- j
tere vi ne smete imeti kot re- j
si I
ji tudi ve- I
-----------o
Bivši partizan Branko'
Slovenska gospodarska dejavnost v zamejstvu
V Trstu ne obstaja sedaj sa-,lovec, Austria). Tudi tu, v sa-mo slovensko stalno, poklicno mem središču Celovca, ravno za gledališče, ki deluje v lastni (prenovljenim Mohorjevim in gledališki hiši Kulturni dom, j novim Slomškovim domom po-ampak prav v mestnem sredi-isluje tudi ta koroška slovenska
Partizanska dota ?Č“’ v četrti’ ki imenujejo!banka. Tudi ta nam je na voljo, Na	“V f tv terezijansko, ker je bila zgraje- da lahko v njej zamenjamo!
(qX4o	,2 P p A ziacetku na za-časa Marije Terezije, tudi [svojo valuto v šilinge ali v di-
M smo OKrog x nmsKovega ; siovenska banka z dvojezičnim; nar j e, ako se mudimo na naših
rlimen0m: TrŽaŠka kreditna kan-1evropskih potovanjih na Koro-Ldogardisticmh oruzmah. Najka cl,d. Banca di Credito di Tri- škem. ’
astrofiziki. Po njegovem mnenju bomo zemljani poskušali z radioteleskopi na tri načine na-ivezati stike z izvenzemeljskimi !razumnimi bitji. Lovili bomo j radijske oddaje s tega ali onega ;planeta. Čeprav so tašne oddaje namenjene prebivalcem tistega planeta, potujejo njihovi elektromagnetni valovi s hitrostjo svetlobe v vesolje na vse strani.
Morda bomo z radioteleskopi odkrili svetlobni signal, ki ga bo poslala razvita civilizacija drugim, da bi jih obvestila o svojem obstoju. Mogoče nam bo uspelo prestreči radijski signal, namenjen neposredno Zemlji, če je kdo v vesolju že odkril razumna bitja na tem planetu.
ilas h Ifisiiider lafja
THUNDER BAY, Ont. — V tej okolici živi okoli 100 slovenskih družin. Za enkrat se nima-mo kaj prida pritoževati, saj ima vsaka družina svojo lastno hišo in tako varno streho nad glavo. Naši ljudje so na splošno pridni, delavni in varčni. Tudi verni smo še ostali in nas pridejo naši duhovniki obiskat po dvakrat na leto, da nam očistijo duše. Redki so med nami, ki se ne udeležijo misijonov.
Med nami obstoje štiri društva. V Jadranu so bolj stari naseljenci, društvo Bled je v razsulu, ima le še nekaj malega članov, med tem ko ima Kultur-kanadskih Sloven-jeev okoli 50 članov, pa tudi ni
strani 234 piše po izjavi Mirka (este S.p.A. (naslov: Ulica Filzi Frankiča-Tilna. (P a r t i žansko j Trieste-Trst, telex: 46264, ime intendanta Cankarjeve bri-j brzojavni naslov: Bankred)
gade.)
Preliraiijevalna akcija v Dobravi
Cankarjeva brigada se je razmestila po vaseh ... Šmarjeto . . Zbure in v Škocjan. Intedant Tilen vzame več partizanov in gredo v akcijo. Tilen pravi: “Toda, če smo že morali nasilno priti do hrane, jo moramo vzeti pri naših sovražnikih.
Letošnjega januarja je slovensko javnost razveselila novica, da je ta slovenska banka končno dosegla položaj “banca agente”, kar pomeni, da je usposobljene za blagovno in devizno poslovaje s tujino. Pooblastilo ji je priznala državna italijanska banka. S to novo pridobitvijo se postavlja tudi slovenska banka v Trstu na raven italijanskih denarnih zavodov. Zanjo se pri-
Dobrava je vas bogatih kme- čenja novo obdobje, ker se bo tov. Večina jih je imela sinove lahko odslej uveljavljala v širo-pri beli gardi. Zvečer so že par- kem poslovnem prostoru. Za tizani prišli v Dobravo in zbu- slovenske ljudi po svetu in v dili gospodarja prve hiše.	[zdomstvu, ki jih pot pogosto
'“Vi imate sina pri beli gardi?”! zanese skozi Trst, bo prijetno Jaz, kdo vam je to natvezi!!” | vedeti, kje lahko zamenjajo “Mi vemo, da ja vaš sin belo- (svojo valuto za italijanske lire gardist.	[ali za jugoslovanske dinarje.
Ker imate sina pri belogardi
l • o ,	„	p . posebno delavno m bolj skrom-
lojz, Garbas Franc, Svetek Mi-! i,	.. .	... .	.
•no s svojimi občnimi zbori ter
lan, Turnšek A., Peterlin Angela, Trancelj Ivanka, Kristan Franc, Racinger Jakob, Slobodnik Ivan (Welland), Štukelj Neža, Sebanc Janez, Kastelic Franc, Boh Ivan (Lethbridge), Eržen Jurij, Kvas Tilka, Lovšin Marija, Pečarič Martin, Bratina, Dr., Kržišnik Vinko, Krevs Rado, Novak N.B. (Oshawa), Bobneč Pavla, Strle Martin, Vale Justi, Stopar Franc (Sudbury), Markovič Engelbert, Jan Franc, Mravlja Janez, Muhič Jože, Hace Jože, Šuligoj Stane, Ovčjak Jože. Seničar Anton, Cerar Jože (Hamilton), Kobal Anton (London), Pugelj Anton, Grmek Franc, Štrucelj Jože, Kastelic Janez (North York), Dolenc Anica. Medved Stane, Zalar Pepca, N.N., Stajan Ludvik, Kranjc Jakob, Slobodnik Jože.
Po $15: Smolej Helena, Kuhelj Ivan (Timm.), ' Ambrožič Tone, Senica Janez.
Po $10: Brasanovac M., Trček Viktor, Škulj Francka, Režek Anton, Lenarčič Jože, Pieško Izidor, Oražem Alojz, Marn Ire-
: poročili na njih. Ima nekaj članov, ki bi radi delali za napredek, pa nalete na vedno nove o--r-,	vire in nerazumevanje, ko je še
!ob vneti podpori težko kaj dose-
či. Na sestanek prihaja sorazmerno malo ljudi, ker je zanimanje za društveno delo skromno. Odborniki so premalo razgibani in podjetni, društvu žrtvujejo premalo časa. Priredijo pa vsako leto kake izlete.
Četrto društvo Sphing Garden ima tuje ime in okoli 40 do 50 članov. Kupilo si je farmo in uredilo tudi manjšo dvorano.
Člani so podjetni, saj so kupili le gradivo za dvorano, vse ostalo pa so sami napravili. Imajo piknike in tudi dovoljenja za to- |ime-a nič hrane drugi dan! čenje alkoholnih pijač.. Ker je ! Jože Vidic hoče dokazati, njihova dvorana precej daleč
distih, vam bomo vzeli kravo, nekaj vreč krompirja, lonec masti ter še to in ono.”
“V zmoti ste tovariši.. Iz naše j hiše res ni nihče pri belogardistih. Verjetno iščete te in te vaščane.”
Kmetu smo se opravičili zmoto in čez nekaj minut smo že praznili shrambe pri kmetih, ki so imeli sinove pri belogardistih. Kar smo vzeli le na račun partizanske dote.
Poleg te banke v Trstu je še več drugih hranilnic in posojilnic na italijanskem Primorskem: na Opčinah (Opicina), v Doberdobu (Doberdo del Lago), jv Sovodnjah (Savogna o’Lson-!zo) in seveda v Gorici, kjer po-I slu j e druga slovenska banka na za : italijanskem Primorskem: Kme-|čka banka r.z.o. z/Banca Agri-cola (naslov: Ulica Morelli 14, Gorizia-Gorica, Italy). Tudi ta Danka posluje z inozemstvom.
Naslednja slovenska bančna (hiša je Zveza slovenskih zadrug-Celovcu (naslov: Paulitsch-
Tilen je organiziral in vodil take akcije ropov pri nasprotni- !v
kih. Kmetu, kateri je bil verjet- 'gasse 5_7) 9020 Klangenfurt- Ceno vaški terenec m je dal Tilnu ; informacije o vaščanih, niso nič ( vzeli — še opravičili so se za zmoto.
Tilen prizna, da so ropali samo pri druužinah, katerih sinovi so bili pri “beli gardi”. Partizanska dota je bila vedno tako velika, da prizadeta družina ni
Pravzaprav je škoda, da v poročilih v zdomskem tisku prevladujejo izključno le kulturne in narodno kulturne novice iz življenja zamejske domovine. Bilo bi pohvalno poročati tudi o gospodarskih pobudah slovenskih ljudi, z vsemi potrebnimi podatki, kako da lahko naši ljudje v zdomstvu, ki gospodarsko poslujejo, tudi navežejo koristne stike s svojimi rojaki v zamejstvu v obojestransko korist.
Verjetno so minili tisti časi, ko je vse narodno delo slonelo na idealizmu, dasi idealizma tudi danes ne gre podcenjevati. Toda pridružiti se mu mora tudi poslovna pobuda, tako da si slovenski človek ustvarja tudi svojo gospodarsko samostojnost, kajti prav na tem področju je največkrat žrtev tujih delodajalcev, njih narodnostne nestrpnosti in samovolje. To je še najbolj očitno na Koroškem. Tisti slovenski starši, ki so odvisni od ^nemškega delodajalca, ne prijavijo svojih otrok k slovenskemu pouku. In prav tukaj lahko naš človek v zdomstvu naredi veliko: eno s kupovanjem naših izvirnih celovških mohor-jevk; celovška Mohorjeva se je razvila v solidno podjetje s tiskarno, založbo, oskrbuje dijaške domove, tiska krščansko usmerjeno tedensko glasilo “Naš tednik”, ima knjigarno - kot tudi z obiskom naših poslovnih ljudi v zamejstvu.
SPORNI NAČIN — Nastopanje D. P. Moynihana v ZN, kjer je poslanik ZDA, je vzbudilo tekom zasedanja glavne skupščine ZN veliko pozornosti.' Nekateri so njegov odločen in bojevit nastop odobravali, drugi pa ga obsojali.
CLEVELAND. O.
MALI OGLASI A06LPH J, SSiiSSSK
I sell real estate, residential, commercial and industrial. If you are selling or buying contact me at home. 942-1845 or the office 944-5440. I am sure I can be of service to you. Associated with the Yakkel Realty, 32610 Vine St. Willowick, Ohio 44094.
(17)
AiR CANADA IN JAT CARTERJI im
v domovino in obratno, zahtevajte sezname. Cena od $326.—
ASlfiEliflilJL 28. april — 12. maj skupina Cena $663.—
VSE NAVADNE KARTE, Florida, Havaji. Zastopamo WARDAIR, SUNFLIGHT itd.
Najem avtov, garantiramo cene, potni listi in vizumi, prošnje, pievode, INCOME TAX.
PETER URBANC, notar DR. KAREL ZXJZEK tel. 534-8891
KOMPAS EXPRESS 635 A BJoor St. W. Toronto, Ont. M6G 1K8
od
mesta in svet okoli nje ni posebno ugoden za igrišča, je nekaj težav, toda obisk na njihovih prireditvah je poleti kar zadovoljiv.
j Štiri društva za komaj sto j družin gotovo niso potrebna, talko je razumljivo, da so se nekateri zavzeli za njihovo združitev. Trenj in sporov ni bilo mogoče premagati, dokler ne pridejo vsi prizadeti do prepričanja, da je za skupnost, za skupno dobro treba tudi kaj žrtvovati in potrpeti.
Pozdravljeni!
O. V.
Milijoni mačk
Vsako drugo francosko gospodinjstvo ima svojega ljubljenca, mačke so na prvem mestu.
Po statističnih podatkih iz
svojci zloglasnih črnorokcev u-živajo vse pravice. Navaja nekaj imen, da bolje živijo, kakor marsikdo drujp? Po ustavi bi ne smelo biti razlike! Ali to je le na papirju napisano, dela pa se drugače!
Navedel bom samo en primer: Leta 1943,	28. februarja, so
Nemci izselili na Gorenjskem 64 družin po zaslugi partizanov. V tem času tam še ni bilo domobrancev, ker prva domobranska postojanka je bila ustanovljena v Škofji Loki šele 16. marca 1944. Črne roke na Gorenjskem nikdar ni bilo! Nemci so selili družine, vse njihovo premoženje pa so zaplenili in odpeljali.
Po koncu vojne se je ena teh družin vrnila iz Nemčije na svoje posestvo in začela obnavljati. Težko je bilo, ker ni imela vprežne živine za obdelavo zemlje. V okolici je bilo veliko vo-
Materi znanstveniki so prepričani o obsioju drugih umnih biiš) v vesolju
Ameriški znanstvenik John Billing&m upa iia skorajšnjo navezavo stikov z razumnimi bitji, ki na j M živela na planetih drugih ozvezdij. Š tem se pridružuje čedalje številnejši skupini znanstvenikov, kot sta ameriška Carl Sagan in Frank Drake, sovjetska Nikolaj Kardašov in Lev Muhin ter češki Rudolf Pešek in drugi, ki so ustanovili mednarodno komisijo za stike z bitij iz vesolja (CEH).
Bill in. gam, predstojnik bio-, Billingam upa, da bodo nave-tehnološkega oddelka NASA, jejzavo stikov omogočili veliki capo dveletnih raziskavah objavil j dioteleskopi, ki so iz leta v leto svoje domneve o možnih stikih
prvih dni januarja imajo francoski ljubitelji živali okoli devet j jaških konj. katere so mnogi do-milijonov mačk, osem .milijonov bili, tudi taki, kateri jih niso ra-
psov, prav toliko ■milijonov ribic.
ptic in pet
z izvenzemeljskimi civilizacijami. Podpira mnenje nekaterih drugih znanstvenikov, da razumna bitja obstoje v vesolju in da jih je verjetno zelo veliko.
“Prepričani smo, da na mnogih planetih raznih ozvezdij živijo ne le bitja, ki so na paši razvojni stopnji, marveč tudi takšna, ki so nas v razvoju že zelo prehitela, torej tista s starejšo civilizacijo,” pravi Billingam.
“Po vsem videzu smo v vesolju naj mlajša civilizacija, ki bi lahko navezala stike, z drugimi. Radioteleskopi nam šele kakih 10 ali 15 let omogočajo galaktične “pogovore”. Iz tega je raz-
bolj izpopolnjeni. Svoje domneve o obstoju izvenzemeljskih razumnih bitij opira na odkritja v laboratorijih in v vesolju.
“Dokazi se začenjajo z dejstvom, da smo zanesljivo ugotovili, da organske molekule kot poglavitne sestavine žive materije obstajajo tudi zunaj Zemlje in da so razširjene po vsem vesolju,” je rekel Billingam. “Nekoč je veljalo, da samo okoli našega Sonca krožijo
Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje .oddajo na E. 64 St. (zgoraj).
Kličite tel. 361-5292
___________________ -(16)
Hiša naprodaj
Osemsobna enodružinska hiša je naprodaj na 19870 Ormiston Avenue. Kličite tel. 436-4730 po peti uri popoldne.
________ '	-(17)
EUCLID
Zidana dvostanovanjska, stara 10 let, vsako po 3 spalnice, raz-vedrilnica in “central air” v spodnjem stanovanju, garaža za 2% avta,
EUCLID
Bungalov, z aluminijem opažen, 3 spalnice, klet, dvojna garaža ob E. 260 St. $35,000.
NOVI RENČ HIŠI
Ob Rt. 91, samo še dve, 1 z aluminijem opažena in 1 zidana, priključene garaže za dva avta, podkleteni, 3 spalnice, jedilnica, vgrajena peč in štedilnik, plinski ogrev.
KLIČITE ZDAJ!
mm REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(17)
Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje s preprogami oddajo na 1000 E. 77 St. planeti, j Kličite tel. 361-6892.
Male Help wanted
bili in ji popreje nikdar niso , vidno, da lahko stopimo v stik j pomagali strokovnjaki imeli. Ob tej priložnosti si je ta [je s kako starejšo civilizacijo.” tronomijo in radijske zveze ter
med katerimi je tudi Zemlja.	(15)
Zdaj smemo trditi, da planeti krožijo okoli mnogih sonc. Ker to vemo, ni razloga za domnevo, j WAREHOUSEMAN da tam ne bi bil mogoč razvoj, j No experience necessary. No ki bi pripeljal k nastanku ra-; age limit. Steady and perma-zumnih bitij.”	'	!nent.
Billingamu so pri raziskavah JUMBO HEATER & MEG. CO.
1558 E. 55 St.
nobeoec
Kwobeoocodbootaoooeeoooecococooaocooool'
JANEZ JALEN:

BOBRI
Druga knjiga
ROD
V
,^090000000&pq 30oo«joc>oi£>onooooocoiaooocoooooooaoc&i
Dolgo so hodili Ostrorogi Jelen in njegovi odrasli sinovi, preden so obšli vs.o ogrado z za-vračnimi plotovi vred, ki so, zabiti in zasekani, s svojo vnanjo razpetino zagrajali pred obema vhodoma vso dolino in se popenjali še po pobočjih navzgor. Vmes so se pogovarjali in hvalili dovršeno delo. To in ono pa tudi pograjali. Vsak je vedel kaj povedati, le Presukani Lisjak ni ves ca); zinil niti besedice.
Jelen in sinovi so obstali kraj potoka sredi zgornjega zavrač-nega plotu. Megla se je bila dvignila. Sonce se pa ni hotelo prikazati izza o>blakov. Pa so po svetlobi spoznali, da se je bilo povzpelo že dokaj visoko na nebo. Ostrorogi se je razgledoval v smeri po Črnem potoku navzgor in glasno ugibal in pravil sinovom, od kod pribeži ob pogonu divjačina in kako skoraj ne bo mogla drugam zaviti in bo morala steči naravnost v ogrado. Nenadoma pa je sredi besede utihnil, urno počenil na tla in se prikril in tudi sinovom dal z roko znamenje, naj store isto.
Na kraju, kjer je še pravkar stala mala gruča moških in se na pol pritajeno pomenkovala, je hipoma vse utihnilo. In nikogar ni bilo videti nikjer več. Kakor bi se bili vdrli v zemljo. V goščavi naokrog pa je donelo ptičje petje že dokaj živahneje, kakor se je bilo oglasilo v gosti jutranji megli. Senica je priletela na vejo, zacicifujala, pa brž spet odfrčala dalje. Preplašila sta jo bila dva moška, ki sta bredla po Črnem potoku navzdol. Ne, umakniti se nista mogla več.
Ostrorogi Jelen je vstal, za j njim pa še vsi štirje sinovi Ka- j kor bi bili iz tal zrasli. Starejši ; moški v strugi potoka se je zdrz- | nil in zastala mu je noga. Mlajši j se je bil pa tako prestrašil, da j je bevsknil kakor mlado ščene. Hov!
Jelen je namrščil košate obrvi in pritajeno mirno vprašal: “Kaj spet šariš po mojem lovišču. Urni Sulec?”
Glavar Turovcev je odgovoril, kakor bi ne bil prav nič v zadregi: “Zašel sem.”
“Če bi mi mladec, ki za tabo hodi, rekel, da se je zgubil, bi mu verjel. Tebi pa, Sulec — nak!” Ostrorogi je nejevoljno zamahnil z glavo.
“Od kdaj ti pa sinova beseda več velja kakor očetova?” se je
branil in obenem vščipnil Urni.
! Jelena je pogrelo. Stisnil je Ipesti in obraz: “Če je pa ta mladec tvoj sin, naj si pa zapomni, 'da tudi njemu ne bom verjel, kadar ga srečam v svojem lovišču in se bo izgovarjal, da je za-'šel. Kaj ga potem čaka, mu' pa sam'povej. Mi je bilo že večkrat žal, da sem tebi, Sulec, takrat zavoljo tistih bobrov prizanesel. Že veš, kdaj. Ko bi Jezerne ne
bilo —.” Ostrorogi je prijel za sekiro. Njegovi oženjeni sinovi so tudi segli po orožju. Urni in njegov sin, mladec, Glasni Irt, sta se pripravila, da se branita. Bilo je, kakor bi kdo nategoval lok, trdno odločen, da ne odneha prej, dokler ga ne zlomi. Tišino je presekal Presukani Lisjak, ki je vso pot prav doslej trdovrat-Ino molčal. Prijel je Ostrorogega 'za laket in krotko spregovoril: j“Oče!”
j Jelen je Lisjaka pogledal, ka-jkor bi ga hotel z očmi prebosti. Preden pa je utegnil nad mladcem zarjuti, naj molči, je Presukani kakor zaprosil:
“Oče! Pozabljaš, da je bila skoraj doslej gosta megla. Kaj ti v megli še nikoli nisi zašel?” Ostrorogi je povesil sekiro,
;.P	'	.v' •	' ..
V NEPOZABEN SPOMIN
Ob šest žalostni obletnici, odkar se je za vselej poslovil od nas naš ljubljeni mož, dobri oče, dragi brat
DR. VINKO VOVK
Njegovo zlato srce je za vselej obstalo 28. januarja 1970.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki vsem je nam vdano bilo, prav do zadnjega je dne.
Pri Bogu srečen Ti prebivaj po letih zernskega gorja, v raju večno srečo uživaj, naj bo lepe Ti vrh zvezda!
ŽALUJOČI:
žena EDA, sinova MARKO in LEO bratje in sestra v Sloveniji ter ostalo sorodstvo.
V blag spomin
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA ŽENA. MAMA IN STARA MAMA
AMALIJA PEKLAR
ki je umrla 28. januarja 1972
Pri Bogu srečna zdaj prebivaš po letih zernskega gorja, v nebesih večno srečo uživaš, z atom zdaj si združena.
Žalujoči:
KONRAD — mož CVETKA, por. RIHTAR, VERONIKA,
BARBI in KONRAD — otroci sestri in brata in ostali sorodniki Cleveland, O. 27 januarja 1976.

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
(>117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: .......................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
oOPOOOo
o° VI °o
° BI MOGLI BITI °
aoooo BIMUbUKm Ooooo
P ZVEZDA V NAŠEM NOVEM p O DVOJNEM DOGODKU g
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
SOc BUCKEYE ‘1000’. Novi DUH ’76!
Dva velika načina za igranje Ohio loterije vsak teden.
In pobrati nekah glavnih nagrad! Kot $1000 na mesec za vse življenje.* Ali $b00,000 gotovine. Ali morda celo en milijon!
Ufi Nabavite si torej vaše listke za možno zvezdništvo še danes!
^Najmanj $400,000.
AD#159
Sulcu se je pa odvalil kamen s belo zlagal. Mladec, Glasni Irt, srca. Brž je poprijel besedo:	se je za očetovim hrbtom komaj
“Ostrorogi Jelen! Presukani zdržal smeha. Hodil je že od ima prav. Megla je zvodila naju zgodnjega jutra s Sulcem. Pre-z Irtom.”	močila sta bila v skalni duplini
“Sedaj ni več megle in se na Visokem hribu tik ob meji vsakdo lahko razgleda,” je opo- domačega lovišča. Zjutraj se ji-
rekal Jeien.
“Prav zato sem pa prišel dol,” se je izvijal Urni Sulec: “Videl
ma je za kratek čas pokazalo sonce. Nato se je koj skrilo za oblake. Svet pod njima pa je bil
magati. Da mora iti bliže po- žila vse drugo orožje, razen bo-gledat in prisluhnit, je rekel. ! dal in sekir, se spustila navzdol Morebiti bi se tudi on mogel iin kmalu zabredla v potok, da bi kdaj kaj okoristiti s to novo na- |ne puščala niti najmanjše sledi pravo. Iz previdnosti sta odlo-! za sabo.
::
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEQN0TA
sem z vrha hriba, kamor sva ; ves pokrit z meglo, kakor bi bilo zašla v megli, v Prehodih trumo i Veliko jezero nastopilo za več ljudi. Kaj naj bi počel v tem'svojih globin visoko in zalilo času, ko ni divjad godna za lov, 'vsa močvirja, vse doline, vse! kar cel rod sredi samotnih go-1 svoje otoke in še dokaj višjih j ■ščav? Pa sem razločil še, da je 'hribov naokrog. “Kakor nalašč,” j posekanega dokaj drevja in da je rekel oče: “Brez skrbi lahko ^ stoje nekaki plotovi, ki jih prej 'pogledava daleč v Ostrorogovo I ni bilo. Stopim dol in povpra- lovišče.” In je odkobali narav-' šam. Menda mi Ostrorogi ne bo nost čez mejo. On pa je hodil zameril, sem si rekel. Saj, kakor za njim, ravno raščen, kakor je vidiš, nosiva s sabo samo sekiri.” bil po materi, Košati Jelki. Me-“No, vidiš, oče,” je miril Os- gla se je bila že razredčila, ko trorogega še Lisjak.	sta začula na grebenu, na kate-
“Če je tako, sem pa napak so- rem sta stala, hrup iz Prehodov, dil,” je pristal Jelen.	Stopila sta jiavzdol in kaj kmalu
“Tako je in prav nič drugače,” zagledala riovo ogrado Ostroro-je potrdil Urni Sulec in se de- govcev. Sulec se ni mogel pre- j

RENTGENSKA SLIKA — Znani Liberty zvon v Philadel-phiji so rentegensko pregledali, predno so ga zadnjič prepeljali v posebni paviljon, kjer bo na ogled tekom letošnjega praznovanja 200-letnice ZDA.
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval' nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pr? nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, lil. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 L3307 Puritas Ave., Cleveland
FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 St., Euclid, Ohio
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO