Pottnlns plačana t eotovtm- Leto XVn., št. 24S u piavnietVOi ujuotjtmu, n. natrijeva ulica 5. — Telefon St. 3UO, 3123. 3124, 3125, 31261' uiaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova oi. A. — lei 3392. 3492. eodružnlca Maribor: Gosposka ulica »r 11,— Telefon St 2455. eocružntca Cetje: ttocenova ulica flt i. — Telefon St. 190. tiacuni pn pošt. 4ek. zavodin: Ltfuo ijana 11.842, Praga čislo 78.180. Wlen 105.241. LJubljana, četrtek 22. oktobra 1936 Cena 2 Din Jahaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znada mesečno Din 25*— Za inozemstvo Om 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica o. leieton 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65 Rokopisi se ne vračajo Da smo si na jasnem v nedeljo si bo dobra polovica slovenskih občin izbirala nove občinske odbore. Pred tremi leti so bila prvič izvoljena pri nus občinska zastopstva po novem občinskem zakonu in za nova občinska področja, ki so bila skoro povsod s komasacijo občin bistveno povečana. Število naših občin se je skrčilo na eno tretjino. Takrat je marsikdo s skrbjo gledal, kako se bo pri nas tako obširna reforma obnesla in kako bodo občinska zastopstva prebrodil,! prehodne težave tako radikalne spremembe. Izbiri županu in občinskih uprav se je morala zaradi tega posvetiti največja przornost: saj je zahtevala zlasti prva doba poslovanja novih občin mnogo spretnosti in sposobnosti pa tudi velike požrtvovalnosti za splošni blagor. Danes, po treh letih, lahko povsem objektivno presodimo delo prvih občinskih odborov v novih slovenskih občinah ter smo srečni, da lahko z mirno vestjo ugotovimo, da smo polni občudovanja za veliko, občudovanja vredno delo in za lepe uspehe, ki so jiu dosegli naši ljudje skoro brezizjemno povsod, kjer so se mogli v miru in brez političnih in drugih lokalnih prepirov posvetiti svojemu važnemu delu. Nihče ne more mimo tega dejstva in v zgodovini slovenskih občin bo prva perioda poslovanje v reorganizirani občini trajno zabeležena z najlepšim priznanjem delu in požrtvovalnesti vrlih mož. ki so v tem času upravljali občine. Dolžnost je, da ee tem možem za trudapolno in uspešno delo v naših občinah zahvalimo ter jih postavimo za vzgled bodečim občinskim zastopstvom- Sedaj, ko so prve težave za nami in je povsod uveden aparat, ki se je v teku časa. navadil na nove predpise ter se znašel tudi v zahtevah in nalogah, ki se pojavljajo v moderni občini, bj gotovo delo mnogo lažje. Od srca želimo, da bi nove občinske uprave, pa najsi bodo te ali one barve, izpolnile nade, ki jih goji naše ljudstvo o žilavi borbi teh dni. Ponekod je nasprotstvo tako ostro in borba tako huda, da se po pravici vprašujemo, ali je treba našo občino — ono celico uprave, kjer žive ljudje drug poleg drugega ter so navezani drug na ugega, na medsebojno potrpljenje, na •moč in prijateljstvo — izložiti tolikim potresom ter ustvarjati razpoloženja, ki za bodoče nujno potrebno složno gospodarsko delo niso ravno koristna osnova. Kaj, ko bi o tem malo premišljevali tudi oni. katerim je poverjena skrb za dušni blagor našega ljudstva. Ali kdo misli, da bo tako stanje dvignilo moralo in kulturni nivo našega podeželja, ki zapuščeno v svojih tegobah obupava ter verjame le še kakemu zradikaliziranemu fanatiku. Ali je treba pri takem položaju navduševati, da naj giovori »trda slovenska pest?« Komu naj to na koncu koristi? Mi se ne bojimo. Tudi ne obžalujemo, da smo bili vedno dostojni in politične, ga nasprotnika nismo nikdar imeli za golazen, ki jo je treba iztrebiti z vsakim sredstvom. Nacionalni liudje so pri upravljanju občin dali najboljši dokaz o svojem tenkem pravnem ču.u, o svoji poštenosti, potrpežljivosti in pravičnosti. Naše občine ao se v teh treh letih dejansko depolitizirale, postale res ljudske upravne in gospodarske edinice. Zelja ljudstva je bila, da tako os an= tudi v bodoče. Zato je Jugoslovenska nacionalna stranka v dravski banovini namočila, naj se za občinske volitve ne postavljajo oficielne JNS liste, temveč naj naše organizacije gledajo, da se sestavljajo liste z najboljšimi gospodarji in najuglednejšimi občani, ki so sposobni in voljni našo občino voditi k napredku in blagostanju ter vneto zastopati prave interese svojih občanov. Le v občinah, kjer se pojavijo izrazito strankarske liste, naj se napnejo vse sile, da zmaga trezna smer v občini in da se prepreči upravljanje občine po strankarskih vidikih in obravnavanje občanov po politični pripadnosti- Trdno smo prepričani, da bo v nedeljo zmagal zdrav razum, ki bo omogočil, da bodo naše občine tudi v bodoče pravo ljudsko torišče složnega in pozitivnega dela za korist in napredek prebivalstva. VAŽNI RAZGOVORI V BERLINU Cianova misija v Nemčiji — Italija je pripravljena podpirati Nemčijo v vseh njenih stremljenjih, če fe^ spoštovala italijanski vpliv v Poditnavju Berlin. 21. oktobra, k. V Berlinu 6o italijanskemu zunanjemu m'ni*tru Cianu priredili naravnost impozanten sprejem. Ulice so bile okrašene. ponekod so bili preko njih napeti napisi z raznimi fašističnimi gesli, pa tudi tisk se je ves posveti! njegovi misiji. Listi so priobčili uvodnike o Cianu ter o njegovi politični in vojaški karieri. Že sno--či je bilo objavljeno skorai v vseh novinah pokiradno poročilo, ki pravi da nima Članov obisk nobenega posebnega vznemirljivega značaja. Nemčija in Italija morata pač urediti svoje »zajemne odnošaje. kakor tudi določiti svoje stališče glede na probleme, k' ne spadaj« neposredno v pristojnost Društva narodov, a s« vendar zelo pereči. Prvi razgovor med Cianom in Neurathom je trajal nad eno uro. Tako na italijanski kakor na nemški strani so absolutno rezervirani o njegovi vsebini, izjavljajo le, da sta državnika govorila o v«eh evropskih vprašanjih. Grof Ciano je kratko izjavil: Jan sem zadovoljen! Ob 16. je grof Ciano položil venec na grob Neznanega junaka Jutri opoldne mu bo min predsednik Goring priredil obed, nakar bo sledilo ogledovanje ministrstva za letalstvo. V petek bo grof Ciano pose-til akademijo za letalstvo in se potem zvečer v posebnem vlaku odpeljal v Berchtes-gaden. kjer ga bo sprejel Hitler. Italijanski pogoji za sodelovanje z Nemčijo Turinska »Stampa« je v svojem današnjem uvodniku podala osnovo, na kateri bi Italija sodelovala z Nemčijo v vseh mednarodnih političnih zadevah. Italija je postavila za pogoj, da ostane avstrijska neodvisnost tudi v bodoče absolutno nedotakljiva in da se po sklenitvi avstrijsko-nem-škega sporazuma z dne 11. junija prične reilno sodelovanje v Podunavju, ne da bi se italijanski politični vpliv oslabil Nemčiji v prilog. Pod takimi pogoji bi bila Italija pripravljena sodelovati z Nemčijo v vseh ostalih evropskih vprašanjih. Italija bi odkrito branila nemško oboroževanje in bj pri pogajanjih za obnovo lokarnskega pakta zavzela enako stališče kakor Nemčija, da naj se namreč odpravijo versajske omejitve. Italija računa pri tem tudi na nemoteno praktično izvedbo aneksije Abesinije. Skupni splošni cilj obeh držav bi bila realizacija novega mednarodnega političnega sistema kot nadomestilo povojnega formalističnega ženevskega sistema, ki se že ruši in ki so mu poslednje odločitve v Belgiji docela izpodkopale tla. BOJKOT Tudi Sehmidt pojde v Berlin Dunaj, 21. oktobra, b Iz dobro informiranih političnih krogov se doznava, da bo avstrijski zunanji minister dr. Schmidt v začetku prihodnjega tedna odpotoval v Budimpešto, kjer se bo sestal z madžarskim zunanjim ministrom Kanvo. Takoj nato bo odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal z nemškim zunanjem ministrom Neurathom. Zanimivo je, da sc je avstrijska vlada odločila za obisk svojega zunanjega ministra v Berlinu takoj za obiskom italijanskega zunanjega ministra Ciana Berlinska vlada je povabila dr. Schmidta na obisk še pred Cianovim povratkom v Rim. toda dr Schmidt je svoj obisk odložil na poznejši čas, ker se je želel poprej posvetovati o tem še z rimskimi krogi. Ker je bila za prve dni napovedana dunajska konferenca rimskega bloka, je spričo Sehmidtovega obiska v Berlinu skoro gotovo, da bo konferenca znova preložena. . . . Daranyi in Kanya pa v Rim Budimpešta, 21. oktobra. AA. Po informacijah v političnih krogih, ki pa niso potrjene, nameravata predsednik madžarske vlade Daranyi in zunanji minister Kanva odpotovati meseca novembra v Rim. Obisk bi se vršil po obisku avstrijskega zveznega tajnika za zunanje zadeve Schmadta v Budimpešti, ki ga pričakujejo v Budimpešti za prihodnji ponedeljek. Prej bi se vršila še konferenca na Dunaju med podpisnicami rimskih dogovorov. Avstrijo. Ita- lijo in Madžarsko. Na to konferenco bo po vsej priliki poslala Nemčija svojega opazovalca. Milch in Kimmler v Italiji Rim. 21. oktobra, b Misija državnega podtajnika v nemškem letalskem ministrstvu dr. Milcha jc končana. Danes sc je dr Milch iz Turina preko Desenzana ob Gardskcm jezeru vrnil z ostalim spremstvom v Monakovo. Včeraj je Mussolini sprejel v posebni avdijenci šefa nemške politične policije Henrika Himmlcrja. Važna seja angleške vlade London, 21. oktobra, o. Angleška vlada je imela dopoldne sejo. na kateri se je bavila predvsem z vprašanji, ki so se pojavila spričo nove belgijske politike. Na seji so proučili predvsem problem, kaj bo z vojaškimi sporazumi med Belgijo, Anglijo in Francijo. V notranje političnem pogledu so obravnavali vprašanje prepovedi nošenja uniform. Zvedelo se je. da bo bržkone že v samem prestolnem govoru, s katerim bo 3 ' novembra otvorjeno zasedanje parlamenta, podan tak predlog. Italijanski pogledi na evropski položaj Zanimive informacije rimskega dopisnika „Tempsa" Italija se boji, da bi Nemčija postala premočna Pariz, 21. oktobra, b. Navadno zelo dobro informirani Paul Gentizon, rimski dopisnik pariškega »Tempsa«, čigar zveze z italijanskimi političnimi krogi so dobro znane, je objavil v svojem listu zanimiv dopis o italijanskih pogledih na evropski položaj po napovedi preorientacije v belgijski zunanji politiki. Gentizon sodi, da se opaža te dni značilen preokret c italijanskem javnem mnenju in v odgovornih političnih krogih glede presoje posledic belgijskega koraka. Govor kralja Leopolda III. je zbudil v Italiji najprej občuten velikega zadovoljstva, ki pa je bilo le psihološkega značaja, ker je pač belgijska gesta nekako odgovarjala koncepciji Mus-sclinijeve politike. Toda trezni krogi so kmalu spoznali, da utegne imeti belgijski korak vendarle usedne posledice za nadaljnji razvoj evropske politike. Pojavila se je iznenada rezerviranost in je tudi časopisje, ki je sicer v zunanjepol;tičnih vprašanjih zelo kontrolirano, začelo izražati prve značilne pomisleke. Kaj je vplivalo na to nenadno italijansko izpremembo v presoji belgijskega koraka? Italija se je zbala, pravi Gentizon, da ne bi preorientacija belgijske zunanje politike imela za posledico tudi popolne odtegnitve Anglije iz območja evropske kontinentalne politike, kar bi Nemčijo samo podžgalo v želji po uveljavljenju svoje hegemonistične p:litike v Evropi. Hegemonija Berlina na evropskem kontinentu pa bi Italiji — navzlic vsem najnovejšim ! manifestacijam italijansko-nemškega pri-: jateljstva — ne bila nič manj neljuba, ka-1 kor ji je bila ves povojni čas neljuba fran-| coska hegemonija Po mnenju rimskih i krogov bi namreč taka hegemonija po-I menila za Italijo slej ali prej izgubo Avstrije, Južne Tirolske in mogoče celo — | Trata. | V splošnem, poudarja Gentizon, bi pre- močna Nemčija predstavljala stalno nevarnost za Apeninski polotok. Italija spoznava, da ji utegnejo Versailles, ženeva in Lokamo vendarle še prav dooro služiti, saj so ji tudi do sedaj prav ti dokumenti v glavnem omogočali svobodo njenih akcij. Danes ni niti med največjimi german:fili nobenega Italijana, ki bi si upal prvedati, kakšne bi bile italijanske prednosti nasproti sproščeni Nemčiji, ki bi bila gospodarica vse Evrope. Habsburžani — zadnji italijanski adut Ni izključeno, pravi Gentizon, da so prav ti pomisleki, ki se po belgijskem koraku čedalje bolj uveljavljajo v Rimu, vplivali na italijanske sugestije avstrijskemu kancelarju dr. Schuschniggu, da je v svojem govoru pred Cianovim potovanjem v Berlin tako odločno poudaril, da ne more nihče omejiti suveren? v-clje avstrijskega ljudstva v pogledu morebitne restavracije Habsburžanov, katerih povraten Berlinu prav gotovo ne bi bil ljub, ker bi zaustavil težnjo po >anšlusu«. To zbuja domnevo, da Italija že sluti nevarnost nemšve hegemonije in da se trudi, kako bi že sedaj rešila Avstrijo te nevarnosti. Znano, da bi se Italija v skrajni izbiri med >anšlusom« in restavracijo habsburške monarhije odločila za manjše zlo -— za Habsburžane, kakor je dala to že večkrat na nedvoumen način razumeti. Tako se zdi. da je restavracija monarhije za Italijo slej ko prej zadnja karta v igri za Avstrijo. Doslej se seveda Italiji tega aduta še ni bilo treba poslužiti, vprašanje pa je, na kakšno stališče se bi v tem pegledu postavila v bodoče. Vsekakor pa je po Gentizonovem mnenju pomen in namen Članovega obiska v Nemčiji sedaj čisto drugačen kakor je bil še pred belgijskim korakom. Italija za zapadni pakt London, 21. oktobra, b. Foreign Office razpolaga do sedaj le s kratkim izvlečkom italijanskega odgovora na povabilo zunanjega ministra Edena za udeležbo na konferenci lokam ski h sil. Iz tega izvlečka pa se da vendarle sklepati, da pristaja Italija v celoti na sklenitev pakta med njo. Francijo, Anglijo in Nemčijo, seved-a pod pogojem, da bodo s tem zavarovani tudi njeni interesi v Sredozemlju. Kakor si Francija in Belgija želita garancij od Italije, tako vztraja tudi Italija pr.i ureditvi sredozemskih vprašanj po bilateralnem sporazumu z Veliko Britanijo. Portugalska zvesta Angliji Lizbona. 21. oktobra, b. Ob zaključku konjeniških mane^-rov je izpregovoril sam ministrski predsednik Salazar ki je v svo-iem govoru med drugim no udaril. da se bo Portugalska v svoji politiki še nadalie^ zvesto naslanjala na s-vojo zvezo z Veliko Britanijo, ki tvori osnovo vse njene zunanje politike. ska intervencija v Parizu ni uspela Frasacifa odklonila rusko zahtevo po blokadi portugalskih luk kov .metalcev ognja in drugega vojnega materijala, neki nemški rušilec pa mnogo vojnega materijala v Algecirasu Kakor se kaže, lord Pl.vmouth ne namerava note takoj predložiti nevtralnostnemu odboru, nego šele tedaj, ko bodo Italija, Nemčija in Portugalska odgovorile na pritožbe Rusije, česar pa še ni pričakovati tako kmalu. Pogreb senatorja Stankoviea Beograd, 21. oktobra, p. Danes popoldne se je vršil pogreb pokojnega senatorja Joče Stankoviea Pogreb je bil zelo svečan in udeležili so se ga tudi vsi senatorji s predsedstvom na čelu ter številni narodni poslanci. V imenu senata se je od pokojnika poslovil predsednik dr. Mažuranič, v imenu kluba senatorjev JNS pa inž Daka Popovič. Na grob so položili več vencev, med njimi tudi lepe vence JNS. ki ji je pokojnik pripadal, ter senatskega kluba in glavnega odbora stranke. Mesto pokojnika v senatu bo sedaj zavzel beograjski trgovec Mihajio D j uric. Pariz, 21. oktobra, o. Zunanji minister Delbos in ruski poslanik Potemkin sta imela dolg razgovor, ki je zbudil v V3ej javnosti veliko zanimanje. Politični krogi so zvedeli, da je Potemkin posredoval pri Del-bosu zaradi zadržanja Francije glede na ruske pritožbe preti Italiji, Nemčiji, in Por tugalski v nevtralnostnem odboru. Kakor znano, se je Rusija pritožila, ker so omenjene države dobavljale španskim upornikom orožje in strelivo še tedaj, ko so pristale na sporazum o nevtralnosti glede na špansko državljansko vojno. Rusija je pričakovala, da se bo Francija pridružila njenemu stalšču, posebno še glede na zahteve. da naj bi angleško in francosko vojno brodovje blokiralo portugalsko obalo ter tako preprečilo nadaljnje dobavljanje vojnega materijala španskim upornikom. Francoska vlada je to zahtevo odklonila in se s tem solidalizirala z Anglijo. Francija in Anglija sta se ne glede na intervencije drugih sil odločili za absolutno nevtralnost napram Španiji. Rusija je že zagrozila, da bo izstopila iz nevtialnostnega. odbora in implicite v bodoče podpirala Sovjetski oficirji v Barceloni Pariz, 21. oktobra, b. Po poio;'-ili!i »Mati-na«. se v Barceloni vidijo ni ulicah sovjetski oficirji v uniformi rdeče armade. Isti list poroča iz Rige. da je komintema odposlala v Francijo pet svojih agentov, ki naj bi kontrolirali postopanje francoskih komunistov Nov španski protest London. 21. oktobra, o. Španski podanik je predsedniku nevtra.lnostnega odbora lordu Plvmouthu izročil nov0 noto madridske vlade, v kateri ostro protestira zaradi ne*aktivnosti nevtralnostnega odbora in zaradi novih italijanskih in nemških dobav orožja upornikom, za katere navaja tudi posebne dokaze. Tako pravi, da je neki italijanski parnik 15. oktobra izkrcal v Cadlzu več sito bon modernih tan- Angleško posredovanje za izpustitev talcev London, 21. oktobra, o. Po nalogu svoje vlade je angieški opravnik poslov v Madridu danes interveniral pri španski vladi in zahteva.', naj bolj človeško postopa s i talci. Zlasti je opozoril špansko vlado na ; posledice, ki jih bo imelo njeno posiopa-• nje zadnje dni. ko je začela v množicah . zapirati kot talce tudi žene onih. ki se bore na strani upornikov. Zahteval je. naj i ženske takoj izpuste na svobodo. ' Anglija ponuja obema strankama svoje posredovanje v tej zadevi in je pripravljena za prevoz talcev po morju, dati pa na razpolago tudi svojo mornarico Francoski piloti v vladni vojski London, 21. oktobra, o. »Daily Mail« se bavi z vmešavanjem tujih držav v španske notranje borbe in pravi med drugim, da tudi Francija pridno podpira madridsko vlado. Od začetka španske državljanske vojne je 50 francoskih pilotov vstopilo v službo nva-dridske vlade. Trideset izmed njih jih je že padlo. Neka francoska družba za letalski promet je poslala v Španijo vsa svoja letala, da vzdržujejo zvezo med Madridom in Barcelono. Zadnje dni je bilo v Franciji najetih nadaljnjih V) francoskih pilotov, ki so se za visoke plače obvezali, da se bodo borili na strani madridske vlade. Končno trdi list. da pripravljajo v Franciji novo pošiljko večjega števila moderno opremljenih dvemotomih letal, ki bodo bližnje dni krenila v Španijo. Goringove naloge Kakor se je Hitler iznebil strank in parlamenta, tako naj Goring obračuna z dosedanjimi interesnimi skupi* nami v nemškem gospodarstvu Berlin, 21. oktobra, b. Nemško časopisje posveča Goringovemu imenovanju za komi-saria gospodarske štiriletke, (osebno pa njegovim širokim pooblastilom, ki mu daje* jo kvalifikacijo pravega gospodarskega diktatorja tretjeea rajha, ze'o veliko pozornost. Listi se pri tem dotikajo predvsem dveh perečih gospodarskih vprašanj- vprašanja preskrbe s surovinami ter vprašanja uvoza ziv-lienj^kih potrebščin ki danes Nemčiji zelo primanjkujejo. V splošnem izgleda, kakor da se hočejo v*i časopisi namenoma izogniti nekaterim osnovnim točkam bodočega Go" ringovega programa in dela. Edino »V 61-kiseher lieobachter« je nekoliko bolj konkreten, očividno po višjih direktivah. Po njegovem inneniu pripada Gdnngu na gos|io= darskem polju približno ista misija, kakor jo je stranka doslej izvršila na pomičnem. Kakor sc Je Hitler iznebil strank in parlamenta takoj naj bi sedaj general Goring pometel z vsemi dosedanjimi interesnimi grupami v nemškem gospodarstvu in napovedal skrajni boj kapitalizmu »n mdivi-dualizmn. tako da bi nemška narodno socialistična stranka izvršila tudi drugi, socialni del svojega programa. Ta program pa se ne more naslanjati na nekake vzore, še manj seveda na izkušnje. Bo torej v glavnem eksperiment. Schaclatov vpliv zmanjšan Vsi listi brez izjeme pa poudaria.io izo-eduo pojačenje Goringove pozicije v tretjem raibu, pri čemr samo ind':rektno namigujejo na možnost kompetenčnih konfliktov z nekaterimi drugimi nemškimi gospodarskimi oblastmi. zlasti t gospodarskim ministrstvom. Posebno pada v oči. da dr. Schaehtu po tem imenovanju ne pripada več ona odločilna vloga T nemškem gospodarstvu. ki jo je imel do sedaj, s»j mu bo odslej v mnogih važnih gospodarskih vprašanjih dajal naT»-dila Goring sam. ki se bo poprej kvečjemu le posvetoval z dr. Schachtom. Glede financiranja nemške gospodarske štiriletke se po današnjih informacijah ne zdi izključeno, da se bo vršilo na podlagi odtegnitve zaslužkov veliki industriji v obli« ki kratkoročnih posojil. Za presojo novega Goringovega položa.ja je nadalje značilno, da ie bil danes rešen svoiih funkcij Hitlerjev neposredni gospodarski referent dr. Keppler z motivacijo, da bo odslej podrejen senerahi Goi*ngu v neki novi funkciji. DuSf Cooper o diktaturi in demokraciji London, 21. oktobra, b. V Oldfielisu je nastopil vojni minister Duff-Cooper z daljšim govorom, v katerem je govoril o nasprotju med demokratično Velik j Britanijo in diktaturami naših dni. živimo v dobi, je dejal med drugim, ko se o-pora-va veljava demokratskega principa. Mi smo pa dolžni svetu dokazati, da je boljša taka vlada, ki jo ljudstvo izvoli in podpira in ki zato uživa njegovo poln- zaupanje. Moč diktatorskih režimov l"ži snmo v tem, da s>lep. ki ga ponoči sprejmejo, drugi dan že izvedejo. Mi smo pa zadovoljni, če današnji sklep lahko izvedemo šele čez šest mesecev, toda zato smo pa prepričani, da ga ljudstvo odobrava. Propast angleške demokracije bi pomenila propast vseh drugih demokracij na svetu. Nizozemska ne bo sledila Nemčiji Haag. 21. oktobra, g. V zvezi z raznimi v inozemstvu rczšir:epimi vestmi, da namerava nizozemska vlada slično kakor belgijska preiti k politiki nevtralnosti, ugotavljajo na podlagi informacii v me-red-ajnih krogih, da to ni v skladu z dejstvi. Nizozemska vodi politiko samostojnost in nikakor ne pol t ko nevtralnosti ter izpopolnjuje pri tem zvesto svoje obveznosti kot članica DN. Katalonija mobilizira Barcelonska vlada se pripravila za dolgo borbo ne glede na usodo Madrida Pariz, 21. oktobra, d. V Kataloniji *e jc pričel^ mobilizacija vseh moških od 18. do 40. leta starosti. Katalonska vlada se pripravlja za dolgo borbo ne glede na to. kako se bo končal boi za. Madrid. V Madridu računajo, da bo v kratkem prišlo do srdite bitke. Že grmenje topov uporniške vojske ki se čuje tudi v Madridu. kaže. da se približuje odločilna bitka. Pritisk upornikov na severni gvadaramski fronti, kjer so bile doslej nepremagljive p«vstojanko milice, so je povečal ter je Madrid sedaj tudi od te strani ogrožen. Glavno težišče operacij je v odseku med Talavero in Toledom. kakor tudi na jugu pri Naval Carneru. Uporniki so tu oddaljeni samo še 25 km ml Madrida. Zavzeli so tudi že obrambno črto milice pri Naval Carneru. Uporniki so nadalje zavzeli Por-ta jo. ki ie oddaljen 12 km o je z odobravanjem sprejela ne samo vladna večina, temveč tudi člani meščanske opozicije. Zunanjepolitični del vladne, "izjave je bil sestavljen popolnoma v znaku političnega premirja. Daranvi je najprej poveličeval zasluge pokojnega ministrskega predsednika Gombosa ter je zagotavljal, da bo skušal uveljaviti njegove [»olitične cilje v okviru nacionalnega delovnega programa pokojnega ministrskega predsednika. Na Madžarskem je mogoče vladati samo na podlagi nacionalne idej" in krščanske morale. Predsednik vlade ie nato govoril o potrebi ustavnopravnih reform. Vlada smatra za potrebno, da sc uvede tajno glasovanje pri vol i t v:; h. Zunanjepolitični del vladne izjave se je pričel 7. ugotovitvijo, da se zunanja poljti-ka Madžarske ne bo i/prem mila. Madžarska vlada stoji neizpremenjeno na osnovi konslrukf ivne mirovne politike, na kateri je mogla Madžarska tudi v preteklosti iispe."no sodelovati s celo vrsto evropskih Likvidacije državnih računov iz vojne dobe Beograd. 21. oktobra, p. Na osnovi ustave in pooblastila iz finančnega zakona je finančni minister Lefica predložil narodnemu predstavništvu zaključne račune o državnih dohodkih in izd-a-tkih kraljevine Srbije za 1(>16. leto. Po omenjenih pooblastilih ima fin.inčni nrnister likvidirati račune kraljevine Srbije za vojna leta. Pevski zbor slovaških učiteljev v Beogradu Beograd, 21. oktobra, p. Davi je prispel v Beograd pevski zbor slovaških učiteljev pod vodstvom predsednika Magude in pe-vovodje Miloša Ruperta, ki bo jutri priredil velik koncert. Nezgoda italijanskega parnika Split, 21. oktobra. AA. Davi je na oto-čiču Milno nasedel italijanski parnik »Birmama«, ki ima 5390 bruto registrskih ton in okoli 9000 ton nosilnosti. Parnik je bil namenjen na Daljni vzhod. ?Birmania« je z^lo poškodovana. Pomorsko ravnateljstvo v Splitu jc takoj poslalo na pomoč vlačilcc I Begunci iz Madrida pripovedujejo, da vlada v glavnem mestu popoln nered. Ženske in otroci demonstrirajo po cestah in zahtevajo, naj se preneha prelivanje krvi. Ko je hotol Largo Caballero govoriti z balkona, ga je množica prevpila. Demonstracije, požari, aretacije in justifikacijc so prenehale, ker so komunisti povsem zaposleni z obrambo mesta. Civilne garde so zaradi nezadovoljstva glede sredstev za obrambo Madrida prešle k upornikom. Largo Caballero in Prieto sta imela zelo hud prepir o obrambi Madrida. O prepiru je zvedelo tudi prebivalstvo. General Valera, ki bo vodil napad na Madrid, je izjavil, da bo kmalu sledilo zavzetje glavnega mesta. Vladno vojno poročilo Madrid, 21. oktobra. AA. Vladni komunike pravi, da se vrši srdita bitka na gi-jonskem bojišču. Rudarji so napadli uporniške postojanke pri Narangu blizu Ovie-da- Boj je trajal ves da-n in so se morali uporniki umaknili. Prišlo je tudi do boja na nož. Na strani upornikov jc r«li mesta Oviedo nadaljujejo. Danes so asturski rudarji poizkusili celo koncentričen napad na uporniške čete v mestu pa so bili odbiti. Otok Fernando Po v uporniški posesti London, 21. oktobra, b. Iz Lagosa poročajo, da so španski uporniki zasedli otok Fernando Po. ki leži v Gvinejskem zalivu na zapadni afriški obali. Otok je bil doslej v vladni posesti in ga je upravljal poseben guverner madridske vlade, ki pa je bil sedaj izgnan in so uporniki sestavili novo upravo otoka. Pristaši madridske vlade so bili aretirani. Tri pezete na dan za vsakega vojaka Salamanca, 21. oktobra, b. Uporniški general Mola je nekemu dopisniku tujih listov izjavil, da sedanjega upora ni začela samo neznatna vojaška klika, temveč ga povsod podpira prebivalstvo samo. Upornikom ne dajejo denarja cerkveni krogi, temveč narod sam. Vsak vojak prejema na dan po tri pezete plače. narodov. Prijateljski odnošaji z ostalima partnerjema rimskega protokola. Italijo in Avstrijo, se bodo še dalje gojili ter po možnosti še bolj razširili. Madžarska vlada posveča največjo pozornost ohranitvi tradicionalnih odnošajev z Nemčijo. Vedno se l>o s hvaležnostjo spominjala prijateljskih narodov in držav, kakor sta Poljska in Bolgarija. Sodelovanje s prijatelji nima nobene osti proti drugim državam. Madžarska vlada smatra baš nasprotno izvedbo splošnega pomirjenja za glavni cilj madžarske zunanje politike. Madžarski narod si želi prijateljstva z Anglijo ter bi pri medsebojnem priznanju interesov pozdravil tudi ustvaritev prijateljskega ozračja s Francijo. Devalvacija ali zvišanje ažija na zlate valute za Madžarsko ne prihaja v poštev. Verski mir se bo na vsak način zagotovil ter se bo onemogočil vsak poizkus motnje. Vladna izjava je bila od vseh strani sprejeta z dolgotrajnim demonstrativnim odobravanjem. razen pri socialnih demokratih. Po daljšem odmoru se je zvečer pričela debata. »Bojano*. Tudi poveljstvo vojne mornarice je odposlalo reševalno ladjo. Trgovinski sporazum s Turčijo Carigrad, 21. oktobra, p. Jugoslovcnsko-turška trgovinska pogajanja so končana in je jugoslovenska delegacija snoči odpotovala iz Ankare nazaj v Beograd. Nova trgovinska pogodba bo podpisana v Ankari 5. novembra, ko bo prispel tja jugoslovenski min. predsednik dr. Milan Stojadinovič. Sestava novega norveškega parlamenta Oslo, 21. oktobra. AA. V novem parlamentu bo imela delavska stranka 72, konservativna 36, agrarna 18, krščanska nacionalna 2 in liberalna 23 poslancev. Turčija sklepa pakt z Irakom in Afganistanom Ankara, 21. oktobra, AA. Iz Moskve je prišel v Ankaro afganistanski vojni minister. Njegov obisk je v zvezi s turškim predlogom o sklenitvi pakla med Turčijo, Afganistanom in Irakom. Beležke Kandidature v celjskem srezu V celjskem srezu bo volilo v nedeljo 9 občin, torej niti ne polovica. Prav v vseh občinah sta bili vloženi po dve listi, v nobeni več in v nobeni manj. Volilna borba je zelo živahna in postaja, ne po krivdi nacionalnih ljudi, od dneva do dneva bolj srdita. Volile bodo občine: Braslovče (nosilec Plaskan), Gomilsko (nosilec Škcta), Griže (nosilec Franc Košak) Kalobje (Miha Salo-bir), Sv. Peter v Savinjski dolini (Andrej Čctina), Skofja vas (Anton Okorn), Teharje (Miha Bcrdev), Vojnik (dr. Rudolf Mi-kuš), Žalec (Rudolf Lorber). 44 list v 23 občinah mariborske okolice V občinah mariborske okolice jc volilno gibanje zelo živahno, kar sc kaže tudi v razmeroma velikem številu vloženih list Tako n. pr. imata občini Rače in Pobrcž-jc kar po štiri liste. Po tri liste ima ob er čine košaki, I ram in Slivnica. Občine Selnica, Svečina, Zg. Kungota, Sv. Marjeta ob Pcs-nici. Jakobinski dol, št. Lc/iart, Velka, Ruše in Podvelka imajo po dve listi. Samo po eno listo imajo občine Kainnica, Sv. Križ, Sv. Jurij ob Pesnici, Jarenina, Voli-čina. Korena, Duplek, Sv Lovrenc na Pohorju in Limbuš. Štiri med temi listami so kompromisne, ostalih pet je politično opredeljenih. Volitve v šmarskem srezu Kakor jc »Jutro« žc poročalo, jc pri nedeljskih volitvah v sedmih občinah šmar-skega sreza opozicija dobila večino v treh, JRZ pa v štirih občinah. V Žusmu jc opozicijska lista dobila 156 glasov in 16 odbornikov, pri Sv. Štefanu kompromisna opozicijska lista, ki jc bila ves čas volilne borbe proglašana za nasprotnico JRZ, 122 glasov in 16 odbornikov, v Pristavi, ki šteje med svoje rojake znanega odvetnika g. dr. Ogrizka iz Celja, pa opozicijska lista 208 glasov. O volitvah v Zibiki, kjer je lista JRZ dobila 154, opozicijska pa 147 glasov, bo izreklo svojo besedo šc upravno sodišče v Celju. O prekmurski gimnaziji Včerajšnje opoldansko glasilo JRZ sc silno razburja, ker smo na skromen način, kakor sc to za današnje čase »spodobi", zabeležili njegovo obljubo, da bo za prihodnje leto predlagano razširjenje murskoso-boške nižje gimnazije v popolno. Po stari navadi, ki pa nc dela »časti glasilu katoliške akcije, v svojem člančiču namiguje, kakor da bi bila zopet »ta nesrečna JNS« kriva, da jc bila svoj čas gimnazija reducirana. Mi pa vemo, da v vladi, ki je redukcijo odredila, napredni Slovenci niso bili zastopani. Naj sc »Slovenski dom« nc izmotava zopet, marveč naj kot glasilo resnice pove, kdo jc takrat zastopal Slovenijo v vladi. Ker žc ob tej priliki govori tudi nekaj o učnih knjigah, naj še radovedni javnosti razodene, kako jc danes s to stvarjo m v kakem stadiju se nahaja napovedani novi zakon o šolskih knjigah. To bo za njegove čitatelje in tudi za javnost mnogo bolj zanimivo, kakor vse drugo njegovo oplctanje in zaletavanje. Razrešitve na Rakeku Banska uprava je razrešila župana in štiri občinske odbornike na Rakeku z utemeljitvijo, da so občinski dobavitelji. Proti razrešitvi se je občinski odbor pritožil na upravno sodišče v Celju, ki bo izreklo končno sodbo, ali jc razrešene člane občinskega odbora na Rakeku res smatrati za dobavitelje. »Slovenski dom« je poročal, da so bili občinski odborniki na Rakeku razrešeni »zaradi nerednega poslovanja«. Kdo bi mu verjel, da sc je »zmotil«? Ker pa njegovo poročilo nekateri agitatorji na Rakeku vendarle zlorabljajo, sc nam ni zdela odveč ugotovitev, kako je razrešitev utemeljena. Naj ob tej priliki ponovno poudarimo, da razrešeni člani občinskih odborov ne le lahko zopet kandidirajo pri teh volitvah, ampak so tudi lahko izvoljeni in bodo lahko opravljali občinske posle. Miša Trifunovič v Zagrebu V nedeljo, ponedeljek in torek sc jc mudil v Zagrebu staroradikalni prvak Miša Trifunovič. Sestal sc je tam z raznimi uglednimi politiki in jc dalje časa konfc-riral zlasti z dr. Mačkom. V torek zvečer je odpotoval nazaj v Beograd. Kakor pristavlja »Obzor« tej informaciji, konference g. Trifunoviča niso prinesle nikakih novih momentov v odnošajc med zagrebškim in beograjskim krilom združene opozicije. Narodna skupščina Beograd, 21. oktobra, p. Redno zasedanje skupščine sc prične v soboto dopoldne. Prečitan bo najprej ukaz o otvoritvi zasedanja, nakar sc bodo vršile volitve stalnih skupščinskih odborov. Skupna seja poslancev in senatorjev JNS Beograd, 21. oktobra, p. Danes dopoldne so sc v prostorih glavnega odbora JNS sestali narodni poslanci in senatorji JNS. Sestanku jc predsedoval predsednik stranke Peter Živkovič. Razpravljali so o političnih, taktičnih in organizacijskih vprašanjih. Takih sestankov bo odslej več. Poslanski klub JRZ Beograd, 21. oktobra, p. Danes ob 18. sc jc vršila skupna seja plenuma poslanskih klubov JRZ in skupščinske večine. Trajala jc pol ure. Na njej so bili sprejeti sklepi glede sestave kandidatnih list za stalne skupščinske odbore. Seji so prisostvovali tudi predsednik JRZ in predsednik vlade dr. Stojadinovič ter več ministrov. Joca Jovanovič na Dunaju Dunaj. 21 .oktobra, o. Semkaj jc prispel vodja bivše zcmljoradniške stranke Joca Jovanovič. Dal se bo zopet preiskati po nekem dunajskem specialislu za oči. Pred meseci jc bil Joca Jovanovič na Dunaju operiran in so mu takrat izrezali eno oko. Pred preosnovo belgijske vlade Bruselj, 21. oktobra, b. V tukajšnjih političnih krogih sc mnogo govori o možnosti skorajšnje preosnovo sedanje belgijske vlade. Trije ministri, en socialist, cn liberalec in en član katoliške stranke so baje izjavili, da žele odstopiti. Na njih mesta naj bi bili imenovani trije novi ministri, ki bi pripadali istim trem političnim grupacijem. V številki tednika »1551«, ki ga izdaja skupina ljubljanskih akademikov, je natisnjen uvodnik »Resnici na ljubo o univerzitetni knjižnici«. V prvem stolpcu tega članka jc odstavek, ki sc glasi tako-lc: »April 1934: napori rektorja univerze dr. M. Slaviča in Akad. akcijc, da bi zagotovili denar za univ. knjižnico iz dohodkov odprave fidejkomisov, o kateri so tedaj razpravljali v Beogradu Akcija propadla, ker nista hotela staviti slovenska člana parlamentarne komisije za odpravo fidcikomi-sov, poslanca R. Pustoslcmšck in inž. Pahernik, primernega predloga« Trditev, iznešena v tern odstavku, kolikor se tiče mene in mojega prijatelja Pa-hernika, jc v celem obsegu neresnična in sloni očividno na krivih, morda celo na zlonamerno izkrivljenih informacijah. Zato smatram za svojo dolžnost, da natočim naši javnosti o akciji za vseučiliško knjižnico leta 1934., v kolikor sem jaz takrat sodeloval, čistega vina. Leta 1933. — če sc prav spominjam, jc bilo to mcseca nov. — mi jc poslal univ. profesor g dr. Stanko Lapajnc v Beograd pismo, v katerem me jc prosil, naj mu pre-skrbim zakonski predlog o odpravi fidci-komisov, ki ga jc vlada vročila narodni skupščini. Ker sem bil izvoljen v odbor za proučevanje tega zakonskega predloga, sem lahko tej njegovi želji takoj ustregel. V božičnih parlamentarnih počitnicah mc jc poiskal g. profesor dr. Lapajnc in mc vprašal,' čc bi bil pripravljen staviti v skupščinskem odboru za odpravo fidcikomisov predlog, ki bi bil na korist vscučili.ški knjižnici v Ljubljani. Rade volje sem inu to obljubil. Več tednov kasneje, bilo jc menda v marcu 1934., smo sc nato sestali g. dr. Lapajnc, takratni rektor g. dr. M. Slavič in jaz, da sc podrobneje dogovorimo o akciji, ki bi jo naj započela v odboru za odpra-vo fidcikomisov jaz in inž. Pahernik. Na tem sestanku me jc g. rektor dr. Slavič prosil, naj v skupščinskem odboru stavim predlog tc-lc vsebine: »V zakonskem načrtu določena pristojbina za odpravo fidcikomisov v znesku 2'lo se zviša na 8—12"/« in to zvišanje se naj porabi za zgradbo vseuči-liške knjižnice v Ljubljani.« Izrazil sem takoj svojo pripravljenost, da stavim predlog v odboru, obenem pa sem pripomnil, da sc mi stiiizacija nc zdi oportuna. Predlagal sem, naj sc drugi del predloga spremeni, da bi sc glasil tako-lc: »To zvišanje sc naj porabi za potrebne zgradbe na naših univerzah.« I "temcljeval sem ta svoj nasvet s tem, da bom za tak predlog lažje pridobil ministra Maksimoviča, pa tudi večino odbora, kakor pa če bi predlagal, naj sc oni višek, ki bi znašal okrog 60 milijonov, izključno porabi za zgradbo vseučih-škc knjižnicc v Ljubljani. Gospodoma so REVMATIČNE BOLEČINE odstranimo z Nibol tabletami Bahovec, ki so se obnesle tudi pri išijasu in gihtu. Nibol tablete kot domači in zato ceneni proizvod se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganju udov. zobo- in glavobolu in sličnim bolečinam pri hripi in boleznih vsled prehlajenja. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tabl. Din 20.— ali 40 tabl. Din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. s. t.-, nvtt. sc zdeli moji pomisleki uvaževanja vredni in sta pristala na prcstilizacijo predloga v mojem smislu. Kmalu na to sc je vršila seja odbora za proučavanje zakona o odpravi fidcikomisov. Pred sejo sva sc z inž. Pahcmikom zglasila pri ministru Maksimoviču, da ga pridobiva za svoj predlog. Predlog v prvotni stilizaciji je minister gladko odklonil na drugi spremenjeni predlog pa je dal po daljšem razmišljanju svoj pristanek. S Pahcmikom sva bila prepričana, da jc stvar žc dobljena. Pa sva se motila! Ko jc namreč prišel paragraf o pristojbini za odpravo fidcikomisov v razpravo in sem jaz stavil dotični spreminjevalni predlog, sc je na splošno presenečenje vseh dvignil minister Maksimovič in sc z vso odločnost jo izrekel proti sprejemu tega predloga, češ da smatra vsako povišanje one jrristojbine za neumestno, ako bi pa sploh pristal na kako povišanje, bi se moralo to povišanje porabiti za gradnje sodrsijskih poslopij. Tako jc moj predlog propadel. Po seji sem vprašal g. ministra, zakaj jc tako nepričakovano spremenil svoje stališče glede mojega predloga. Odgovoril mi jc, da iz čisto stvarnih motivov, nato pa šc pripomnil: »Za vašo univerzitetno biblioteko jc bil vnesen potrebni kredit budžet. ko sem bil ja/. minister prosvete. Pa ste ga pustili propasti!« V Beogradu sc jc takrat ves čas mudil g. rektor dr. Slavič. Pahernik in jaz sva bila z njim v stalnih stikih m sva ga informirala o vseh fazah najine akcije, torej tudi o končnem neuspehu. Vprašal hi sedaj, kdo si upa spričo taksnega dejanskega pi/ložaja trditi, da je »aVcija propadi*, krr nista hotela staviti slovenska člana parlamentarne komisije /a odpravo fidcikomisov poslanca R. Pustoslcmšck in inž. Pahernik primernega predloga«?! Ne. krivce, da jc akcija za vseučiliško knjižnico svojočasno propadla, jc treba iskati čisto drugje! Nisem bil o stvari poučen, po zgoraj citiranih besedah ministra pravde g. Maksimoviča pa sem sc informiral na pristojnih mestih in dognal, da jc bil leta 1930. vnesen prvi obrok od celotnega kredita 7 milijonov Din v znesku Din 718.000 in za pripravljalna dcia 50.s- Gospa Natalija Pavičeva se je na Kliniki pozno popoldne zavedla. Po natančnem pregledu so zdravniki ugotovili, da nista niti srce niti glavna odvodna žila ranjena. Ce ne bo komplikacij, ji bo megeče rešiti življenje. Pokojnega Josipa Paviča bodo pokopali v petek popoldne. * Pokojni Josip Pavič je bil eden izmed stebrov drame zagrebškega Narodnega gledališča. Po rodu je bil iz Travnika, kjer se jc rodil 31. dccembra 1SS7. V Zagrebu je dovršil nekaj razredov gimnazije, toda igralska kri ga jc vlekla k svobodnemu poklicu in se jc pridružil Mlimaričevi potovalni družini, s katero jc prvič nastopil 1, 1903. Kot potujoči igralec je prestal mnogo bridkega pa tudi komičnega, a prav te izkušnje so učvrstile njegov značaj m talent. Iz ene potujoče družine je prehajal v drugo, dokler sc ni po 4 letih vendarle naveličal bohemskega .življenju in jc sprejel 1. 1907 angažman v Osijeku. Nasledilk» sezono se jc preselil v Beograd a že čez leto dni (1. 1*>09) je prišel v Zagreb, kjer mu jc pripadla velika in častna naloga, da kot junak drame nademesti velikega in slavnega igralca Andreja I:i-jana- Da izpopolni svoj talent, jc šel pol ieta študirat lia dunajsko dvorno gledališče. Takoj po Fijanovi smrti je prevzel glavne vloge in sc jc zlasti uveljavil kot Hamlet in kralj Edip. Imel jc lep zvočen organ, iz rodnega kraja je prinesel blagoglasno srbohrvaščino, v izražanju in ka-raktcrizaeiji svojih vlog jc bil fino čuleč umetnik. Postal je nc samo ljubljenec zagrebškega občinstva, marveč si je zaradi izredno lepega značaja pridobil ljubezen vseh stanovskih tovarišev. Ena izmed njegovih najmočnejših vlog je bil poleg navedenih dveh Ibsenov Peer G>'nt, čegar vprizoritev jc samo on omogočil na zagrebškem odru. Toda Josip Pavič ni nikdar hlepel Siirno po glavnih vlogah, marveč sc je vselej disciplinirano podrejal dramaturgu in je prevzemal tudi majhne vloge, ki jih je oblikoval z vso svojo umetniško močjo. Ne samo v tragediji, tudi v komediji jc bil enako velik- Njegov zakon z gospo Nato. ki mu ie kot zvesta družica sledila v smrt prostovoljno, ker I vi mogla preboleti izgube svojega ljubljenega moža, jc slovel v Zagrebu kot eden najidealnejših. Ob takem je razumljivo, da je tragedija Josipa Paviča in njegove zveste družice vzbudila najgloblje obžaJo-vanje v vs<*n Zagrebu in ^c bo gotovo bolestno dojmila vsakogar, ki mu je kdaj-koli bilo dano uživati igralsko umetni slovcčega trageda. Kerestinski proces Zagreb. 21. okUbra. o. Na -laijašaiji razpravi se je nadaljevalo zasliševanje pr;c. Zaslišanih je bilo 10 prič. i«j večini usJuž< benci bivšega bana Mi.aloviča. lgna>& Ko-čiša je videl tistega due omladince, ko šli proti Kerestincu. Pri zaslišanju pre>^ preiskovalnim sodnikom je izpovedal, da m bili omladiaci mirni in zločinu skrbno preisknl vso okolico gradu, a ni bilo o kaki uniformi ne duha ne sluha. Šele naslednji dan sc yj uniforma pojavila, dognalo pa se je. da jo bila last pokojnega Bule. ki ni bil v gradu. Priča je mnenja, da so uniforme podtaknili. Zasliševanje prič sc bo jutri nadaljevalo. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačn<"» v vsej državi, nekoliko jasno na Primorju in v severnih in južnih predelih. Dežuje sredi države in v vzhodnih krajih. Temperatura je padla. Najnižja temperatur.*. Mrzle Vodice 0 stopinj, maksimalna Skop^. lje 24 stopinj. Zenaunska vremenska napoved za danes; Jasno na Primorju. delno oblačno v zahodnih in severnih predelih, oblačno pa v vzhodnih in južnih krajih. Ponekod masivni oblaki s kratkimi plohami. Temperatura bo še padla. Solnce vzhaja ob 6.02 ia zahaja ob 16.42. Zagrebška vremenska napoved za danes: Čimdalje bolj vedro vreme. Dunajska vremenska napoved za danes: V južnih Alpah povečini jasno, dvig temperature. Kupu) domače blago! Madžarska deklaracija Daranyjeva vladna izjava ignorira Malo antanto ter se ogreva za rimski blok V obrambo resnice Za iKrampi in lopate grade ieuhuro knjižnico bo potreben dolg vlak železa in šest enako dolgih vlakov cementa Obsežni prostor med Novim trgom in Vegovo ulico, ki bo v bližnji bodočnosti zazidan z vseučiliško študijsko knjižnico. Slika kaže pogled na del mesta, kakršen bo kmalu spadal v zgodovino Ljubljana, 21. Oktobra. Turjaški trg nudi zadnji čas lepo sliko dela. Prej zapuščeni prostor, na katerem je še pred dobrimi štiridesetimi leti stal slavni knežji dvorec grofa Auersperga, pa ga je potres leta 1895. tako razdejal, da so ga morali podreti, je poslednje dni oživel ln kaže podobo najživahnejšega vrvenja. Ves prostor je obdan z lesenimi plankami, ker bi bilo sicer preveč firbca, kd bi .spremljal pa tudi oviral delavce; tako pa •zdaj okrog 50 delavcev nemoteno dviga krampe in zasaja lopate, da postavi temelje, na katerih bo čez leto dni zrasla ponosna stavba vseučiliške knjižnice. Ta istavba, v kateri bodo shranjeni naši najstarejši književni spomeniki, naš večsto-letni kulturni narodni zaklad, kamor se bo stekala kri našega naroda, in odkoder bodo naši kulturni delavci zajemali znanstvene sokove bo predstavljala poleg gledališča in vseučilišča tretji steber, kamor bo narod lahko upiral svoje oči. Zato je prav, ako spremljamo delo in zgodovino •vseučiliške knjižnice o dnjenih početkov, .gaj je zgodovina knjižnice stara stopet--deset let in sega že v Linhartovo dobo. Baron Cojz ji je zapustil svoje knjižne zbirke, pozneje se je morala stiskati v II-c^jskem poslopju, danes pa v tesnih pritličnih prostorih gimnazije na Poljanah. Na prostoru, ki je bil pred kratkim 'le gmajna, po kateri frkolinčki Zbijali žogo, zdaj 25 voznikov naklada zemljo in gramoz in ga vezi za mesto v Trnovo in v Kolezijo, kjer pride prav pri gradnji in popravljanju ceste. Treba je izkoristiti sedanje lepe dneve in izvršiti vsaj glavna temeljna dela, zato pa je potrebno predvsem, da delavci izkopljejo na prostoru, ki obsega 2000 kvadratnih metrov, okrog 4800 kubičnih metrov zemlje. Toliko je bo namreč vrglo odkopavanje terena tri in pol metra v globino, če se bo vreme še držalo, lahko upamo, da bodo glavna dela z izkopavanjem vsaj do srede novembra končana, potem pa se prične planiranje tal in betoniranje. Beton bo ojačen z železom, da bo mogel brez strahu nositi vso težo stavbe. Kakor je dognala komisija pri preiskavi terena, v kateri je bil tudi inž. tehn. prof. Krši, prenesejo tla samo poldrugi kg obtežitve na cm2. Zategadelj bo srednji temeljni zid 8 m2 širok in 70 om debel; v ostalem pa bo temeljna betonska plast železobetona debela najmanj 30 om. Po dolgotrajnih bojih, ki so stvari več škodili kakor koristili, je obveljal Plečnikov načrt. Tehnično nadzorstvo pri gradnji ima inž. arh. Glanz. Vsa zgradba bo obsegala pritličje in štiri nadstropja za knjige. V prvo nadstropje pridejo razni uradni prostori, profesorska čitalnica, razstavna dvorana in posebna soba za rokopise, zgornja tri nadstropja pa bodo skladišča za knjige. V pritličju samem bodo prostori za časopise, za ekspedicijo in stanovanje za vratarja. Jasno je, da se bo morala vsa stavba dobro osušiti, preden bo mogoče vanjo spraviti ogromno množino knjig. To pa bo trajalo vsaj tri leta. Za to dobo bodo spravili knjige v poseben prostor. Po pogodbi mora biti stavba drugo jesen že pod streho. Za zidavo bo potrebnih okrog 22 vagonov železa in 120 vagonov cementa kar bo dalo številnim rokam opravka. Odkop je previden, ker ni izključeno, da bodo delavci spet naleteli na kake rimske znamenitosti. Gre predvsem za to, da se ohrani stari rimska zid čim bolj nedotaknjen. Dozdaj se je ugotovilo, da se je staro mestno obzidje nahajalo že znotraj stare Emone in se je severnozapadna stena bivšega porušenega knežjega dvorca ob Vegovi ulici naslanjala na stari zid Emone. Za te zgodovinske ostaline kažeta mnogo razumevanja kulturni referent mestne občine dr. Rudolf Mcle in ravnatelj muzeja dr. Mal, ki bosta skupno natančneje pregledala teren. Seveda se še zmerom ponujajo novi delavci, vendar pa je proračun omogočil delo samo 50 delavcem, ki zaslužijo dnevno 32 do 40 dinarjev. Kramp in lopata družno kopljeta temelje za novi hram, v katerem bo našla lepa in znanstvena knjiga svoje pravo mesto. m m? ''• '• v * -■•■t?-' ,šv-2>'- .-S- S. ">>:•. , • ; v * r ; 'M Žv torkih in petkih od 11. do 12. Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 85 z dne 21. t. m. objavlja odločbe kr. namestnikov o preimenovanju občine Tacen v Šmartno pod šmarno goro in prenosu sedeža občine iz Tacna v Šmartno, o priključitvi delov občin Breg, Grajepa in Rogoz-nica k mestni občini Ptuj ter o prenosu sedeža občine Prosenjakovci v kraj Selo, razpis glede uvrstitve transformatorjev med stroje, obrazec iz spričevala o izpitu za vozača električnega tramvaja, več ratifikacij mednarodnih konvencij, razglas o razpisu volitve občinskega odbora za občini Sedlarjevo in Podčetrtek, kj bodo v nedeljo 22. novembra, odločbo banske. uprave o priznanju samosvojega ribarskega okraja št. 23 Mengeš in objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občinah Ajdovec in Prečna v letu 19361937. 42. ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« JE DANES IZŠLA! * Pregled letos še nepreglednnMi motornih vozii bo v eredo 28. i. ni. od 10.do 13. ure v Ljubljani pred policijsko stražnico na Bregu posledice pravočasno pripeljejo svoja vozila pred komisijo /a preizkušnjo vozil. To je zadnji pregled in «e bo proti vsem-ki se ne bodo odzvali temu zadnjemu pozivu. postopalo kazensko ter ji.m pre;>ovedalo promet z nepregledanimi vozili. Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla-tenci urejuje naravna Franz-Josefova grenčica, prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo Franz-Joselovo vodo zmešano z malo toplo vode, zjutraj na prazen želodec. Ogl reg. S. I>r. 15J8V3S * Smrt ugledne Ptujčanke. V starosti 71 let je včeraj umrla znana ptujska narodna gostilničarka. veleposestnika in trgovka ga. Pranja Mahorifeta. Dolgo let je vodila zna-ro slovensko gostilno na Vrazovem trgu, ki so se v njej že v letih pred vojno zbirali zavedni Slovenci iz vseua mesta in okolice. Pokojnica je bila članica raznih nacionalnih društev, ki jih ie radevolje in izdatno j>od-pirala. Naj v miru počiva! Preostalim naše soža 1 i e! * Za družino Ljubija Bartola s0 darovali; Družba sv. Cirila tn Metoda Gornji grad (nabrano) 250 I)in. neimenovan iz Ljubljane P> I)jn. Katarina Anko. Liubliana, 20 Din, Mentalno akcijsko društvo Ljubljana. 500 L)in. gospod A. K. Ljubljana 100 Din. Hermina iz Liubljane 50 Din. Vsem prisrčna hvala. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. Ljubljana, 21. oktobra Uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda so včeraj popoldne dejali zemske ostanke malega Ljubija Bartola v krsto in jo na skromnem odru izpostavili v stranski lopi mrtvaške veže ob Zaloški cesti.. Ko se jc vest o smrti junačka iz Drage raznesla po mestu, so še pred prvim mrakom jeli prihajati številni kropilci, da se v tihi misli pomude ob poslednjem ležišču tega čudovitega fanta in da mu na oder polože šopek jesenskega cvetja. Kropilci, ki se tudi danes kar vzdržema vrste mimo krste, so po večini sami majhni ljudje, /lasti otroci, a šc posebno številne med njimi so matere, ki privajajo svoje malčke za roko, da jim pokažejo mrtvega junačka na odru m da jim povedo vso žalostno zgodbo njegovega življenja in smrti, ki po pravici zasluži, da bi vsej naši mladini ostala živa /a vzgled in za spomin. Koliko iskrenega sočustvovanja je v vsej naši javnosti vzbudila Ljubijeva smrt, jc na najbolj nazoren način izpričala sicer neznatna pomota, ki se je pripetila nekemu današnjemu listu, ko je najavil, da se pogreb junaškega malčka vrši že danes, v sredo, ob 14. Ko je ta beležka prišla med ljudi, je v mestnem pogrebnem zavodu za-i nc"ircc'"~n peti telefon — vsa Ljubljana l jc hotela takoi prepri^n*'. V*k« to res, zakaj velik del Ljubljane se je brc c * Četrtin»ka voznina za novinarje je nve* dena na vseh avtobusnih progah. Klub re-porterjev v Ljubljani, ki se je nedavno osnoval v klubu sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja. se je pred tedni obrnil na upravo Združenja avtobusnih podjetnikov dravske banovine s prošnk>. da bi novi* narjom na |>odoben način, kakor so na železnicah in parobrodnih linijah deiežni popustov. tudi avtobusna podietia znižala voznino. Te dni je Klub reporlerjev prejel od uprave Združenja ugodno rešitev, |>o kateri je do- ol jena vsem novinarjem na podla* «i članske legitimacije četrf-nska voz n in a na v*eh rednih avtobusnih progah v banOs vini. * Incident s poslancem Pevcem. Iz Mozirja nam pišejo: Nedavno jc imel pri nas shod posl. Rudolf Pevcc. ki je bil izvoljen na Mačkovi listi, a ie potem prestopov JRZ. Na shodu je grdo napadal ra/.ne osebe in sc seveda zaletel tudi v učiteljstvo. Prizadete osebe bodo vložile zoper njega • tožbo. Neka zasebna tožba teče proti posl. : Pevcu žc dalj časa. vendar narodna skupščina doslej šc ni dala odobritve za njegovo izročitev. Ker jc g Pevcc na tistem shodu žalil tudi ženo znanega nacionalnega delavca, g. Venčeslava Žnider.šiča. bivšega župana rhozirske okoliške občine, in zaradi imunitete ni izgleda za zadoščenje pred sodtiijo, si je g. Žnidcršič prejšnjo nedeljo na mozirskem trgu poiskal sam primerno zadoščenje od posl. Pevca. Ljudje so mu d aii prav. * Zagrebški tramvajski štrajk in šoferji. Tudi kritični dogodki marsikomu ■ oristi-jo. To se je izkazalo tudi zdaj p: i 10-drevnem tramvajskem štrajku v Zagrebu, ki je, ka or znano, že srečno likvidran. Med štraj ■om se je vozilo dnevno v av-totaksijih okrog 20.000. avtobusih pa okrc.g 30.000 oseb. šoferji so lepo zaslužili in mnogi zatrjujejo, da jih je štrajk rešil hude stiske. Druga stran za šofetje ta o sijajne medalje je pa ta, da so Zagrebčani izdali dnevno kakih 50.000 Din za vožnje več kakor prej, ko je obratoval tramvaj. * Na gasilski tomboli v Kranju jc b lo letos še posebno živahno, lovcev sreče sc je zbralo okrog 9000. Toni bol je bilo sedem, igralcev s polno tab ico P-i več. zalo so žrebali. Avl.mobil je zadci Eržen Jakob, miz. pomočnik iz Lesc. ime! je 10 tablic, katere je kunil na kranjskem kolodvoru. Motorno kolo jc dobil Vcndramin Vo.jteh, šofer iz Ljubljane. ki sc je na njem odpeljal d m<>v. Spalnico je sreča prisodila Bitenc Katarini s iluj. žensko kolo pa Matiju Alojziju, delavcu z Jescnic. Otroški bicikel je dob b gospodična Gor-jup Marija, uradnica z "Velikih Blok Ker ga žal sama ni mogla porabiti, ga jc šc isti večer v Kranju prod-ila Opeko je zadela Golinajer Anica, zastbnica z Zg. Lip-nicc. Sedmo tombolo jc pa priigral Pikon Drago, delavec z Jnvornika. ki jc dobil moko in prase. V splošnem so največ dobitkov zadeli Gorenjci, zlosti okrog Jesenic. Avlomobii jc še v Kranju in ca bo srečni lastnik prodal * Sarajevski Abesinec se (e poklonil Italiji. Abesinskim rasom in bojevnikom, ki so piležili orožje, je sledil zdaj tudi sarajevski Abesinec, Sam bat o Mangestu, ki študira na židovskem te ."loškem zavodu v Sarajevu. V začetku italija.n.sko-abesinske vojne je bil mladi teolog poln optimizma in navliušenja za svojo domovino in so njegova pripovedovanja krožila po mnogih listih. Zdaj pa se je le prijavi) italijanskemu konzulatu v Saraj-vu. da podpiše pokornostno izjavo. Z uradniki konzulata se je moral sporazumeti v srbohrvaščini. ker nihče ne ra.zume amharščine. Italijanski konzul povabi po stari navadi vse italijanske državljane, ki se prijavijo, na kosilo. Ker pa Mangestu ket teolog uživa samo hrano po predpisih svoje vere, bodo morali zdaj na konzulatu za novega člana italijanske kolonije prirediti posebno k-silo. * Kilogram ribe — 3.000 Din. Neki revni črnogorski kmet je vlovil ro kilogram težko ribo in jo skušal v Šahovičih prr-dati na trgu. župan in občins tajnik pa sta ribo zaplenila, češ. da lov ni bil dovoljen. župan in tajnik sta zaplenjeno ribo pojedla, kmet pa je tožil Ker v Šah :vi-čih ni sodnije, je prišel spor pred sre?ko srdišče v Bjelem polju in naposled pred okrožno sodišče v Berane, kakih 70 km daleč od Sahovičev. župan in tajnik sta na potovanjih iz svoje vasi do obeh sodišč in nazaj potrošila točno 3.000 Din dvoma odločil, da Ljubiju Bartolu na njegovi poslednji poti izkaže poslednjo čast. I soda jt hotela, da je danes prav ob 14. krenil iz mrtvašnice skromen pogreb nekega drugega mladega človeka. Prebivalci ob cestah, po katerih se mrtvaški sprevodi pomikajo proti Sv. Križu, sc bili na mah prepričani, da mimo potuje že Ljubijeva krsta in mnogo otrok in žena se jc pridružilo pogrebccm. Po pravici upamo, da bo udeležba pri pogrebu jutri, četrtek ob 14., toliko številnejša Pod belim mrtvaškim prtom leži truplo junačka iz Drage in mnogim, ki prihajajo mimo odprte krste, sc ob pogledu nanj trga srcc. Izžeto, izsušeno tclesce, ki jc žrtvovalo iz sebe vse svoje moči. jc vse pokrito z eno samo pekočo rano, ki jc šele s smrtjo nehala skeleti. Obraz jc nesrečnemu dečku ena sama opečena brazgotina, a lepi. plemenito oblikovani prsti in roke, ki so bile brez dvoma ustvarjene za velike reči, so tako izmučene in ožgane, da jih ni bilo več mogoče skleniti v podobo poslednje prošnje molitve. Kdor jc včeraj ali danes v tem žalostnem mimohodu zrl v spokojni obraz Ljubija Bartola, ga najbrže ne bo pozabil svoje žive dni Danes se je pripeljala v Ljubljano tudi Ljubijeva mati, da ga bo mogla jutri spremiti do groba. A s številnimi sosedi iz Loškega ptrtukj, ki so vsi do zadnjega tako iskreno ljubili in visoko cenili junačka iz Drage, sc dopoldne pripeljeta tudi njegova dva bratca. 4-Ietni Bogomir in 12-lctni Jože. medtem ko sestrica Jožefa in mali Ar-nold najbrž nc bosta mogla z doma zara ii visokega snega in pa zaradi tega. ker nimata kaj dejati nase. Nam pa. ki pišemo vso to tragično kroniko, nc preostaja nič drugega, kakor da zmerom iznova trkamo na srca: Pomagajte! ★ Želja pokojnega Ljubija Bartola. da bi bil pokopan doma. ki jo jc zabeležilo »Jutro«, jc v naši javnosti vzbudila tako živahen odmev, da nam od mnogih stkani naročajo, naj šc v tem poslednjem hipu sprožimo akcijo, ki bi omogočila prevoz njegovega trupla iz Ljubljane v Drago. Cas je siccr po/cn. a čc bi sc v naglici našlo par dobrotnikov, bi bilo še zmerom mogoče, da sc bednemu Ljubiju. ki je mno-gočesa v svojem življenju želel zaman — da sc spomnimo samo tako grenke zgodbice z žepno svetilko — v nagrado za njegovo junaško žrtvovanje i/polni poslc'dnja želja. Razlika med ccnama za pogreb v Ljubljani in za prevoz domov bi po približnem računu znašala nekaj manj kakor 2.000 Din. Ko naslavljamo te besede na vsa po človeško bijoča srca v naši javnosti, pristavljamo še naslednji apel, ki nam ga jc poslala v imenu mnogih ena izmed naših čitateljic: Dovolite mi, da Vam pošljem teh par vrstic kot skromen memento vsem onim, ki jim je življenje drugače naklonjeno, kot je bilo mlademu trpinu iz Drage — Ljubiju Bartolu. Revež je torej dotrpel. Ostalo je njegovo izmučeno tclesce in njegova neizpolnjena. še v smrtnem boju tolika j ponavljana želja: da bi ležal r domači zemlji... Ali ni v tej njegovi poslednji želji nekaj silnega.' Ljubezen do zemlje: če izreče eno teh želja odrasel človek, pa najsi bo učenjak ali zadnji kmet in se o tej njegovi želji pišejo članki, vsem nam je razumljivo: mož je umiral in razumski je mislil na svo-io zemljo, v kateri se ie rodil, delal in ustvarjal ter dotrpel. .1 da je ta ubogi 13-letni fant zaželel za svoje poslednje počivališče po vsem tem trpi je* \u in po vsem tem, da je rešil življenje tolikih, svojo rodno zemljo.. tu se človeku utrgajo solze. ki jih ni in ni mogoče več zadrževati! In vendar: ležal bo pri Sv. Križu. Vprašam Vas, gospod urednik: toliko ljudi je čitalo »Jutro« in vendar: ali sredi te širne naše domovine sploh ni nikogar. ki bi se našel in bi dejal: »Imam tovorni avtomobil, z njim bom popeljal izmučeno telesce, te poslednje ostanke nesrečnega junačka, v njegovo rodno zemljo. Postavil bi s tem mrtvemu junačku neviden spomenik, na katerem bi se enako nevidno, a nikdar pozabljene blestele tako pomembne Prešernove besede: »Ena se Tebi je želja spomnila — v zemlji domači de truplo leži«... Ustregli boste mnogim sočuvstvenikom, če boste objavili to notico v Vašem cenjenem listu. Ena v imenu mnogih. Darovi, ki so se natekli v zbirki »Jutra« in ki so jih posamezni dobrotniki poslali naravnost pokojnemu Ljubiju v bolnišnico ali pa njegovim staršem v Drago, sc bodo po večini razgubili za razne formalne dajatve, ki jim je človek podvržen ob takšnih katastrofah, kakršna je izguba cclc domačije in povrhu še izguba najdražjega sina. Eden izmed največjih teh izdatkov je tudi strošek za pogreb nesrečne žrtve. Da skromni prispevki, ki so jih po malem nabrali darovalci, ne bi šli povsem v izgubo, sta se dopoldne zglasila zastopnik* ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novi narskega udruženja in Kluba reporterjev pri predsedniku mestne občine dr. Adlcši-ču, da ga zaprosita njegove naklonjenosti, kar sc tiče računa pri mestnem pogrebnem zavodu. Zavod sam je za pokop Ljubija Bartola napravil najnižji proračun, ki jc mogoč v okviru uradnih predpisov. Ta proračun jc znesel 900 Din, a vsotico je bilo treba iz zbirke »Jutra« žc včeraj popoldne položiti uradu. Zastopnika novinarske organizacije sta predsedniku mestne občine predočila vse izredno tragične okoliščine, v katerih je prišlo do Ljubi ieve smrti, in sta ga zaprosila, naj pogrebni zavod po možnosti sistira ali zniža račun. Predsednik dr. Adlešič je zagotovil vso svojo pomoč in zvečer smo iz predsedstvme pisarne prejeli sporočilo, da je na inter encijo g. župana sklenila uprava mestnega pogrebnega zavoda, da v celoti umakne svoj račun. Predsedniku g. dr. Adlešiču izrekamo v imenu BartoJove družine za blagohotno intervencijo naj iskrene jšo zahvalo. in še pravdo sta zgubila. Riba stane zdaj že 3.000 Din, a se bo še znatno podražila, ker sta se župan in tajnik v svoji trmoglavosti pritožila na apelacijsko sodišče v Skoplju. Ce bosta morala potovati tudi tja, bo stala riba brez stroškov kakih 10.000 Din. Pri revmatizmu Bodisi da imate težji primer revmatizma ali pa da ste dobili le slučajne in prehodne bolečine, ti primeri so bili ozdravljeni z vzetjem KRUšEN-soli. Krušen-sol priporočajo zdravniki pri revmatizmu raznih vrst, kakor tudi pri drugih obolenjih. R. S. br. * Mo>ki zbori! Za praznik V-s t h ®vetih »e naučite Prelovfeve nov« uagr°l»n'ce (\'se na svetu mine. Gozdič ie že žejen). Cena partiluri 3 din. Naročila na-lov te na Matično ali Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani. * Prodajalci časopisja sn s«» organizira'i. da si zagotovijo medselvojno [*>riKK v ix>-lezni, smrtj in v nesiMisobnos-tj. za delo. Organizacija ima centralo v Beogradu in je njen namen, da združi tudi \"Se prodajalce in revizorje v Jugoslavji. ("prava ie bila izvoljena letos 11. avgusta Naslov združenja je; Kralja Aleksandri ulica št. <57. in uprava priporoča vsem kr i>orterjem in revizorjem- da pokažejo stanovsko zavest. * Novi radijski naročniki, sporočite še danes svoj na9lov na upravo radijske rev je Naš Va' . Ljubljana Knaflieva ul. 5. ki Vam dostavi brezplačno na ogled en izvod revije. Naš va!« prinaša poleg stalne programske priloge na 32 straneh s točnimi mi pregledno urejenimi programi vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih-siedmih n dolgih valovih -c važne in pes:ro ilustrirane prispevke iz radijskega, gledališkega in filmskega svela. Dalje ima v-saka številka Našega vala pri ogo o točno za radijske poslušalce prirejeno vsebino oper. ki jih prenašajo domače in inozemske oddajne postaje. Posebna zaninrvosi pa je razprava dr. Waldemaria \Vasieiewskega Telepatija in jasnovidstvo:. ki jo prinaša Na*; val v nadaljevanjih. Druge stalne rubr ke v Našem va'u so; Radijski kotiček s slikami važnejših radijskih sodelavcev, l/./a kuii-^ opere in drame s slikami iz naših gledališč Kaj se izve iz filmskih atelieiev s slikami iz filmskega »veta. Fotokotir ?k. zabavni n literarni prispevki. Nova številka prinaša še sledeče važneiše prispevke: Od Reke do Bojane'. Kralj Lear v ljubljanski drami. Filmska igralka Rosa Si-adnerin njena vloga v »Mestu Ana tok. Smetana: Prodana nevesta. Številka je oprem! ena tridesetimi slikami. Naš va! ie naj!>oljša tedenska revija za radio, gledališče in film. Mesečna naročnina 12 Din. * Na Sušak vozj zopet redno novi^ nadvse ndolini a.tobus, ki je l>i| nalašf zgrajen za z'niske vožnje za to progo. Dokler ne bo redna proga skozj Riltniro-Koferje prosta, vozi avtobus preko Žužemberka. Potniki nc morejo prelivalitj udobnost; sedezev "n popolnoma mirne, užitkov po I ne vožnje, šest ur vožnje mine ob to'iki udobnosti in ob lepih, hitro menjajočili sp razgledih po lepili pokrajinah tako hitro. o ie na cilju, izstopajo ra Sušttku. Zato, kdor mos re. na so'nce, na morje s (o našo najhitrejšo zvezo z morjem. Avtobus odpelje vsako jutro ob P izpred hotela Miklič v Ljubljani. * P.ančne. kreditne in denarne posle, nakup in prodaja hranilnih vlog in ^rcduga župnika pri Sv. Petru v Ljubljani je imenovae sto!ni vikar». Alojzij Košnier'j. Novi župnik naivečje slovenske župnije, ki šteje 27.000 duš. jc doma i, Sodražice in je kot 37letnik eden naših najmlajših župnikov. u— Za inšpektorja pošle Ljubljana 1. je postavljen g. Franc Lapajue. doslej inšpektor j>ošte Liubliana 7. u_ Predavanje rtiskes* novinarja I. So- lonjevira v Ljubljani. V petek. 23. t. ni. ob 20. predava v veliki dvorani hotela Tivoli ruski novinar I So'onievič o predmetu; Na čem sloni sovielska vladaš:. Predavatelj je Toplo oblecite Vaše otroke ko gredo v šolo! Marsikaj boste našli za njih pn »Manufaktura" k. d. trgovina, ki Vas želi boljše postreči Mestni trg 17. deloval dolga leta v Ru-Siui. b i pa je od 1. 11132-34 iutemfian v koncentracijskem tabo-lišču B. B. K. (Beloinor^ko-bailiški kanal), odkoder je preko finske nuje pobegnil v svobodo. Njegovo predavanje v Beogradu n Zagrebu je vzbudilo t*>zornost, zato oi*j-zarjanio na njegov ljubiiarn>ki narstop. Pre. daval bo v ruskem leziiku. u— Predajanje ZKD. Jutri 23. t. m. bo ob 20. predaval pri Soko'u v šiški predavatelj ZKD dipl. agr. g. Jautnik A'ojz O »Organizaciji kmetijskega obrala in gospodar-t-kega načrta glede na krizo/.. u— >lovensko zdraviliško društvo v Ljuh-tjani priredi XIX. znanstveni sestauek v poslovnem letu 1930. v petek, dne 23. oktobra ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani z naslednjim sporedom: ddcent dr. Ivan Matko; Zgodiija diferencialna diagnoza lalentne cholecvsto pathijer. Vabljeni vsi gg. zdravniki -n uie-dicinci! u— Poštna hranilnica ho z?radi'a moderno stanovanjsko hišo. \ Središču mesta =e zadnji čas opaža precej živahno zanimanje za parcele, kj jih je tudi v prometnih ulicah se zniirom lepo število nezaz danih. Med drugim išče primernega stavbišča tudi IJodružnica Poštne hranilnice ki namerava zgraditi m'«ierno stanovanjsko ii so svojim nameščencem. Pobudo za to g rud u jo je daia centrala zavoda v Beogradu Poštna hranil; lica pa se zanima samo za parcele, ki niso oddaljene več ko 15 minut od palače na Aleksandrovi cesti. V pošiev utegne pršH prostor, kjer »loji zda jahaln ca na Ble!wei_ f-ovi ce^li. pa Je parcele Sokol.t II. na Pru-lah. dalje nekega po«estuika v Kotuikovi ulici za plinarno in dr. Gosi i še v Pražakovi ulici za sodtiijo. u_ L.šK naznanja vsem svojim članom ln prijateljem šaha. da ie oJvoril jesensko sezono. Igralni večeri ob torkih in četert-kih od 20. ure naprej v igrainici kavarne -Zvezde'. Klub razprtije splošni turirr in sprejema prijave do žrebanja dne 5. novem* bra. Splošni brzoturnir bo 26. t. m., prvenstveni pa 20. t. m. (vse ob 20. uri). u— Ohrnj zbor podzveze stavbnih pošlo* vodij in ricarjev v Ljubljani bo v nedeljo 25. t. ni. ot> 9. v Delavski zliormci, Miklošičeva cesia v prostorih zveze, vhod iz Co[K>-ve ulice, desno. u— Nemščino, stenografijo, strojepi«, knj'-potodsMo se lahko naučite v dnevnem aH večernem tečaju na Christofoveni učnem zavodu. Domobranska 15. Honorar najn'-žji. Informacije in prijave vsak dan u_Fnirl.i je v SjKMlnji šiški crospa Avgusta Bajžljeva. vzorna mati svojih štirh sinov in štirih hčera. Pogreb ugledne |>okojnice bo jutri ob pol 16. z Ga-Siteke ceste 7. k sv. Križu, kjer jo l>odo položili v rodbinsko grobnico. _ Blag ji sj>otiiin, uglednim družinam naše iskreno so/.alie! u— Grškeca emigranta so pretep'i. Na ki, rurški oddelek ljubljanske bolnišnice so včeraj pripeljali 22-lelnega delavca Mihaela Valisa ki ie no rodu iz 1'ireja. pa ie za delom priromal v našo državo in našel za* (Molitev v Kraniu. V ponedeljek pa so ga v gostilni napad'i neznani ljudi" in ga z noži obklaii. Poškodbe na srečo niso hudega značaja. S čim !>i bi! dal tovoda za napad Mi* hael Vali®, ki razen grščine ne zna nobenega drugega jezika, lega zaenkrat ni mogel |K)jasniti. Verjetno pa je. da so .-e ga loiil/ kakšni delavci, ki so v priseljencu videl* odjedale« njihovega kruha. u_ Zagrebški specialisti za manufakturo spet šarijo p i ljubljanskih tr;4 tviivah. Nekaj mescccv bo že. kar smo obširneje poročal o dru/b'ci pretkanih tatov, ki so pod pretvezo nakupa h<;dili pj ljubljanskih manufakturiiih trgovinah, si dajali na široko razkladal1 in t.izkazov ali blago, na koncu pa so zmir.in k-kšiii \cčji kosi izginili z njimi. Tc dni sta se v veletrgovini !• C. Maver spet og'asila dva mlajša, hrvatsko govoreča moža. ki sta si dala pokazati ve' barv različnega sukna. nazadnje sta odš:a. ne da bi bilo kaj kupila. Po'njunem odhodu je prodajalec ugotovil, da sta mimogrede ukrad"« okrrvg 7 m a7t-gleškega blaga, vrednega 1800 Din. Slepar-sk'ma tatovoma so bili sicer takoj za petami. vendar je zasledovanje ostalo zaman. u— Zimske suknje dobivajo noge. Odkar je nastopila jesen, se tatvine sukenj po lokalih in po raznih čiksinicah zmiroin bolj množc. Posebno radi iščejo plena tatovi pu nočn;h kavarnah. Tako jc bilo iz nekega lokala v kolodvorskem okraju zadnje diui ukradenih /e več sukenj. v ponedeljek zvečer nu je nekdo spet odnesel enemu izmed gostov 900 Din vreden nlašč. a— Drzna tatviaa v hotelu. Iz neke Bobe v hot«. t. m Informacij* in prijave vsak dan do 7. ure zvečer. Poučujejo se tudi posamezni predmet' Lutz. Volitve jeseni Iz Celia e— sre»»k0 učiteljsko društvo v Ceijo je imelo redni občni zbor v soboto v Celju ob udeležbi 175 članic in članov. Uvod je bil posvečen spominu mrtvih, zlasti pokojnega šolskega nadzornika celjskega sreza g. Ludvika černeja. Porcčila funkcionarjev so bila zaključena s soglasno razrešnico upravi. Podana so bila poročila o banovinski in državni skupščini JTJU. Pri tajnih volitvah z listki sestavljena kandidatna lLsta je bila soglasno ."^prejeta. V sestavi odborov ni bistvenih izprememb. Upravnemu odboru predseduje g. Fran Roš, učitelj v Celju, nadzornemu pa g Julij Sevnik. učitelj na Vrans em. Društvo hoče vztrajati na strogo stanovski liniji, združujoč vse učiteljstvo okraja, odobravajoč smer in delo sekcije in centrale JUU. Učitelj g. Gerlanc je predaval o pedagoški ekskurziji slovenskih učiteljev na češkoslovaško ter navajal urejene prilike. v katerih češkoslovaški učitelji z idealističnim elanom vzgajajo svobodoljubno mladino, podprti po vseh činifljih in sledei zahtevam moderne življenjske šole. Učitelj g. Haber je porcčal o zdravih težnjah snujčega se Učiteljskega pokre-ta<-, služečega zlasti potrebam naše vasi. Sprejeta je bila vrsta predlogov in res"1-lucij, ki naglašajo zlasti potrebe učiteljske stalnosti in reguliranja perečih zadev šolstva in stanu. Odobrena je bila ustanovitev članskega podpornega fonda s stalnim prispevkom članstva. Vamcslo temu fondu naklonjen prispeven 200 Din. Skupščina je bila zaključena v veliki eno-dušnosti. ki naj učiteljstvo vodi k uspehu njegovih naporov v dobro šolstva in naroda. e— Priložile zaradi električnega toka. Iz občin»t\a prihajajo večkrat pritožbe, da tok po priključku na omrežje KDE ni vpč tako dober, kakor je bil i*>prei prj F ali. Večinoma so bde priloži«; neupravičene, k^r so prizadeti vsako lokalno motnjo beležili na rovaš spremembe dobavitelja. Dejstvo je le. da ie v začetku dobave bila naprosi včasih prenizka, kar pa je vodstvo KDE v sporazumu z mestno elektnsrno v zadcvtiii meri uredilo- č'm je bil značaj dobave točno dognan. Dam-s je napetost v lolikšni meri konr-tantna- da popolnoma ustreza zahtevam. Ako se bo to razmerje iz kakršnegakoli razloga Spremenilo, bo montiran za Celju po seben regulator napetosti. Ohčinstvo pa nai sj bo na jasnem, da tak recji^ator izenačuje le stalne spremembe napetosti in da nikakor ne more odstraniti utripanja, ker hitrim spremembam ne more siliti. e— Otrok se je opekel do smrti. V nedeljo ob 13. je enoletni dninarjev sinček Jakob Solarik v Kamenem pri št. Juriju ob juž. žel. prevrnil nase lonec, v katerem se je kuhal krompir, in se z- lo hudo opekel po obrazu, prsih, hrbtu in desni roki. Otroka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v torek ob 20.30 podlegel opeklinam. e— Licenriranje bikov za mesto (Vije ho v četrlek 29. oktobra, ob 8. na sejmišču v Celju. K licenciranju je prignati brezpogojno nad 15 mesecev stare bike ne glede na to. ali je bik določen za pleme ali ne. Pri* joročljivo pa ie. da priženejo rejci tudi bike pod 15 mesecev stare zaradi določitve bodoče sposobnostj za pleme. Nalančnejša navodila so razvidna iz zadevnega razglasa na oglasu-h deskah mestnega poglava rstva. e_ Odvetnik dr. Orožen se ie preselil s svojo pisarno v Gubčevo S. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija >Dvakrat zaročen« s Fricem Kamperaom in kulturni film. KINO METROPOL. Danes »BULDOG DRUMOND VRAČA UDAREC« in nov Foxov tednik. Množice kropijo malega junaka, ki bo danes nastopil zadnjo pot Sprožena je želja, da bi ga prepeljali v rodno zemljo Iz Maribora a— V Ljudski univerzi predava v petek 23. t. m. filozof dr. Teodor Liti, univ. profesor rz Li-pskega (Leipzig) o temi: Nov pozitivni vidik na svet (vzpostavitev svetovnega prirodnega nazora). Predavatelj je znan k-of globok poznavalec moderne filozofije a— šahovske novice Ruški šahisti so v odigram rcvanži proti Framčanom dosegli šahovski rezultat 8 : 7 v svojo korist. a— Prodaja vencev in šopkov. Mestno glavarstvo opozarja osebe, ki nameravajo prodajati za praznik Vseh svetnikov na trgu vence in šopke, da so upravičeni pt »dajati umetne vence in šopke samo oni. k:, imajo obrtno pooblastdo. Prav tako imajo pravico prodaiati vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po obrtnem zakonu sinejo poljcdclci prodajati cvetlice, h niso umetno gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno vezati tudi preproste šopke s cvetjem, ki so ga sami pridelali. a— Kriminal. Policija je aretirala 48-lct-nega grškega Žida Abrahama Kornfclda iz Aten, ki je, kakor znano, prodajal po Mariboru »pristno angleško blago«. — N Orehovi vasi pri Mariboru so drzni vlomilci izropali trgovino Adolfa Vogrinca ter mu odnesli razno blago v vrednosti 3.500 r>in. — V zvezi z velikim vlomom v trgovino Ivana šefa v Štrigovi. ki trpi preko 40.000 Di-; škode, so izročili v zapore tukajšnje jctnišniee čedno druščino 17 ciganov in cigank. — Frizerki Ani Zakrajškovi ic neznan tat v potniškem vlaku Zagreb-M iribor izmaknil 900 Din. ,!_ Obsojena požigalca Mali kazenski senat jc obsodil 19-lctnega posestniškega sina Vilmuša 11. na 8 mesecev strogega zapora in 23-letnega tkalca Aleksandra Šcru-Co i/ Scle na leto dni robije. ker sta letos v februarju zažgala posestniku Ladislavu Lippaiu gospodarsko poslopje, 10. junija pa posestniku Adolfu Kodili leseno hišo. Ad Bartol Nočni napad iz zraka na Maribor. Odbor za obrambo mesta proti napadom iz zraka v Mariboru izdaja za časa nočnih vaj v petek 23. t. m. ta-le navodila: Na znak "uzbuna«, ki bo dan s sirenami in zvonovi ter bo trajal 2 minuti, se ustavi ves premet v mestu. Vozovi naj sc podajo v stranske ulice. da bodo glavne ulice prazne z.i reševalne in gasilske tivicniobr le Pri nočni vati morajo vsi vozovi po-čui vaji ba mestno električno podjetje pogasnilo vso ulrcno razsvetljavo. Vse on", ki imajo kakršenkoli obrai, in vse hišne posestnike opozarjamo. da morajo biti vse zunanje luci pogašene, notranje lahko gorijo, toda okna morajo biti tako zastrta, da svetloba ne bo vidna. Tako opozarjamo podjetja, da nepotrebne luči ali pogasnejo ali prikrijejo, icr zastrejo okivJ. h'sne posestnike n. da pogasijo razsvetljavo po hodnikih in' stopniščih. Znaki, ki sc bedo pri teh vajah uporabljali, so: »Nevarnost napi-daVi-: nepretrgan pisk siren in zvonjenje vseh zvonov, 2 minuti. Znak se da je _ pol ure pred napadom. »Uzbuna«: pisk siren V presledkih, plat zvena vseh zvonov ter 3 topovski streli. 2 minuti. Znak se daje čefrt ure pred napaden. Pogasiti luči, k siren z znakom ter plat zvona — naj- anjših zvonov, 2 minuti. »Konec nevar-plat zvona, samo velikih zvonov, počasi. D i bi se glavne vaje pravilno iz- edle, se bo vršila v petek 23. t. m. med 19. in 21. uro delna nočna vaja, pri kateri veljajo vse gornje določbe in znaki. Ako prebivalstvo pri delnih nočnih vajah ne br, pokazalo discipliniranosti, bo odbor prisiljen pri glavni va ji prekin it i tok za vse mesto. Z razliko od lanskih vaj, pri-katerih jc prebivalstvo lahko gledalo potek vaj. letos prebivalstvo za časa vaj ne ho smelo biti na ulicah. iz življenja na deželi Kolikor trajajo — toliko so vredne MARRKBERG. Tr daj ie zapustila Maren. J J ^^^^^^ SOKOL Sokolski pevski zbor v Ljubljani prične s pevskimi vajami v prostorih Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu (vhod z Bleivei-sove eeste). Prva pevska vaja bo v petek 23. t m. točno ob pol 19. Prosimo točne :u polnoštevilne udeležbe. Sokolski gledališki oder na Vič« pripravlja za 1. novembra t. 1 izvrstno dramo »Reka v reži ii br. Grdi ne. Pri otvoritveni predstavi sodelujejo najboljše moči vfekega so* kolikega odra. Opozarjamo na to močno dramo, k je primerna za praznik vseh svetnikov sokoteko članstvo in cenjeno občtostvo. Maše gledališče DRAM A Četrtek 22.• Za narodov blagor. Red Četrtek Petek 23.: ob 15. 1'rva legija. Dijaška predstava. Cene od o do 14 Din. Sobota 24.: Za narodov blagor. Izven. Znižane cene. Nedelja 25.: ob 15. Florentinskj slamnik. Izven. Cene od 20 Din navzdol, ob 20. Konjeniška patrola. Izven. Cene od 22 Din navzdol. Dijaštvo opozarjamo na popoldansko predstavo Lavervjeve drame; Prva legija. De o obravnava življenje v jezuitskem konviktu. kjer -e zgodi čudež, ter razpleta z zaninivU mi psihološkimi potezami učinek na posameznih osebah. Sodelujejo. Levar. Debevec-Skrbinšek, Sancin. Jan. Stupica. Krali, Gre-gor-n. Li-pah. Režiser; Ciril Debevec. O P L R A Četrtek 22.: Dvojno knjigovodstvo. Red \. Petek 23.: Zaprto. Sobota 24.: Pod to goro zeleno. . Izven. Nedelja 25.; ob 15. Vesela vdova. Izven. Ob 20. Ples v markah. Izven. Aboiienti reda A imajo v četrtek Griino-vo opereto >Dvojno knjigovodstvo«. V tej zabavni miniaturni opereti s spremljeva-njem jazzsorkestra. nastopa io: Marica Bru-inen-Lubeieva, Smerkolova. vlogo gospe Rin-gelheimove igra tokrat r>rv!č Alibina Brear-.jeva. nadalje sodelujeta Rezi Brearieva in ■lapljeva, ter Peček, lionski, Zupan. Frelih in SLinončič. Vlogo fabrikanta Kohleria igra odslej stalno plut. Režiser; prof Šest, vodstvo orkestra: Žebre. P. n. abonente vljudno obveščamo, da »e bo pela Verdijeva opera; »Ples v maskah« tekom sezone dvakrat v abonmaju in da bodo dobili abonenti obe zasedbi glavnih vlog. Poudarjamo pa, da v tej operi nj druge zasedbe, temveč je zasedba glavnih vlog dvojna. Uprava pazi. da dobe abonenii vedno najboljšo možno zasedbo, kar bi se dalo po statistiki predstav tudi dokazati. Tudi premiera -P'esa v maskah« je bila za abonma in ne izven. Prosimo, da se to upošteva. MARENBERG. Te dni je zapustila berg začasna šolska upraviteliica Sonja Po-harjeva, ki ie b»la po lastni prošnji premeščena v Šmarje "pri Jelšah Obmejni trg izgubi z njenim odhodom priljubljeno prvovrstno uči, teljsko moč. ki jo bo težko nadomestiti. Vsa leta svoje vestne službe v tem kraju je posvetila poleg šole narodnemu delu in n-bilo organizacije, v kateri ne bi delovala z izredno marljivostjo. Z vsem srcem je bila navezana na sokol®ke vrste. V telovadnici ali na odru. pri prireditvah in nastopih, nikjer ni manjkala sestra Poharjeva. Pri vsem delu ie zadnio dobo morala voditi še posle šolskega upravitelja.*Ob vseh uspehih je bila vedno tiha, skromna, nikdar ni iskala priznanja. Le na njeno, izredno željo ji sokolsko društvo ni priredilo običajne od-hodnice. Edino ožji odbor se ie v imenu vSe-ga članstva v prisrčni obliki zahvalili priljub; ljeni sestri. Zadoščenje nad storjenim delom. Izbira torej ni težka. Cene naSega t>laga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIC i KOMP. p A R R C I / N rkanine. za vsak žep m vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 m v vsakem večjem mestu Jugoslavije. to ie pravilno pojmovanje sokolskih načel. Značaji takega kova so pravi sokolski dplav. ci. Vsi, prav vsi obžalujemo odhod sestre Poharjeve. A prav tako ji iz srca želimo na novem mestu obilo sreče. Gospodarstvo Naraščanje državnih davčnih dohodkov Finančno ministrstvo je objavilo podatke o državnih dohodkih in izdatkih za prvih pet mesecev tekočega proračunskega leta (april - avgust), iz katerih je razvidno, da so se letos državni davčni dohodki znatno dvignili. V pivih petih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali državni dohodki od neposrednih in posrednih davkov 1912 milijonov Din, to je za 105 milijonov več nego v istem razdobju lanskega leta in za 131 milijonov več nego v istem razdobju predlanskega leta. Povečanje je zadnja leta opaziti predvsem pri posrednih davkih. Donos taks je znašal v razdobju april - avgust leta 1934 332 milijonov, lam 386 milijonov, letos pa 408 milijonov. Donos neposrednih davkov se je v istem razdobju zmanjšal za 847 milijonov v letu 1934 in na 809 milijonov v lanskem letu. letos pa se je zopet precej povečal na 867 milijonov. Edino dohodki od viška monopolov so letos v prvih petih mesecih za 20 milijonov manjši nego lani in so izkazani v višini 795 milijonov. Državni davčni dohodki so znašali v prvih petih mesecih tekočega proračunskega leta v primeri z dohodki v istem razdobju zadnjih dveh let, kakor sledi (v milijonih Din): splošni neposr. davki davek na posl. prom. izredni neposr. davek trošarine takse carine avgust 1934 1935 1936 588 539 563 202 220 256 57 50 48 330 327 343 332 386 408 272 285 294 Obremenitev uvoza bombaža, svile in njihovih izdelkov V zadnjem času s]llo dobili dve važni uredbi, in sicer uredbo o odkupu domače« ga bombaža in uredbo o pospeševanju svi-iarstva. Obe uredb: imata namen pospeševati domačo produkcijo bombaža odnosno naravne svile. Za Sloveniio sta ti dve uredbi važni predvsem zaradi tega, ker nalagata bremena na uvoz bombaža odnosno bombažne preje in tkanin, kakor tudi na uvoz umetne svile in tkanin \z umetne svile. Uredba o odkupu bombaža določa, da s« lx> j»birala posebna kontrolna taksa pri uvozu bombaža, bombažnega prediva in izdelkov iz bombaža, in &icer po uvoznih ta; rifnih številkah 38 (surov bombaž), 272 do 287 (predelan bombaž, preja in tkanine) in 356. točka 3 (konfekcija iz bombaža). Višino te kontrolne taikse bo vsako leto objavjl IL nančni minister v »Službenih novinah« in io bo določil v sporazumu s trgovinskim- in kmetijskim ministrom po predhodnem zaslišanju posvetovalnega odbora za bombaž, ki se ustanavlja s to uredbo. Uredba o pospesševaju ®vilarstva pa uvaja spec'alno kontrolno tak^o, ki se bo pobirala pri uvozu svilenega b'aga iz carinske tarifne številke 326 do 340 (svila in svileni odn. polsvileni izdelki) Ln 356=1 (konfekcija iz„ svile in polsvile). v Službenih novinah od 20. oktobra je v besedilu te uredbe očitno pomota, ker navaja, da se bo ta taksa pobirala na uvoz po tarifnih številkah 326 do 349 (namesto 340). Končno ®e bo ta kontrolna tak^a |>obirala pri uvozu zaipred-kov svilene bube in odpadkov od neprede-ne svile po uvozni tarifni številki 74. To kontrolno takso ho predlagal po prehodnem zaslišanju posvetovalnega odbora za svi-larstvo minister za kmetijstvo v sporazumu s trgovinskim ministrom, nakar io bo predpisal finančni minister. Razvoj radioSonije v posameznih državah Na razpolago so sedaj podatki o razvoju radiofonije v posameznih evropskih državah, ki kažejo zelo zunimivo sliko. Medtem ko odpade v Danski in v Angliji na 6 prebivalcev en radijski aparat, vidimo na zadnjem mestu tabele Grčijo, kjer odpade 982 prebivalcev na en radijski aparat. Poleg Anglije in Danske imajo relativno največ radijskih sprejemnih aparatov v švedski, Nizozemski, Nemčiji, Švici in Belgiji, najmanj pa v Grčiji, Bolgariji in Jugoslaviji. V naši državi odpade 171 prebivalcev na prebivalcev na aparat padlo od 208 na lil. Absolutno največje število radijskih aparatov ima Anglija, namreč 7.4 milijona, potem sledi Nemčija s 7.2 milijona aparatov in Francija z 2.6 milijona aparatov. Gospodarske vesti — Ljubljanskega obligacijskega posojila vpisano 17 milijonov. Po [>odatkih. ki so bil; včeraj Mestni liranUnici na razpolago, j? lezuHat dosedanjih vpisov 6% bubljanskega obligacijskega posojila 17 milijonov, tako da je treba vpisati le še 3 milijone. — Spor zaradj kliringu s češkoslovaško. Kakor znano, naša Narodna banka ne prizna, va vplačil, ki so iih izvršili češkoslovaški uvozniki našega blaga v kliringu pred de= valvacijo, še preden je b«lo blago odposlano. da si zasigurajo nižji tečaj. Naša Narodna banka «e je postavila na stališče, da priznava le ona predplačila, ki so b^a izvr5 šena v Češkoslovaški in ie bilo naše blago izvoženo do 5. oktobra. Sedaj poročalo iz Prage, da bo prispel te dni v Beograd predstavnik češkoslovaške Narodne banke g. Sourek skupaj s šefom klirinškega oddelka Zemske banke Kubnim. — Živina se že izvaža v Italijo. Urad za kontrolo nad izvozom živine v Beogradu sporoča, da se je izvažanje živine v I tali.-o že začelo. Interesenti se opozarjajo, da je treba za živino za izvoz v Italijo izvozno dovoljenje ki ga izda urad za kontrolo nad izvozom živine. Izvozniki morajo, preden se obrnejo do urada s prošnjo za to dovoljenje, stopiti v zvezo z italijanskimi uvozniki ki že imaio uvozno dovoljenje od italijanskih obJastev. — Iz trgovinskega registra. Vpisali bta se nastopni tvrdki; Avgust Žlahtič in drug, razpečevamica bencina, olja in kemikalij, družba z. o. z. v Mariboru (osnovna glavnica 100.000 Din; poslovodje; Avgust Žlahtič in Herberi Lederer, oba trgovca v Mariboru); Avgust Loschnigg ml. trgovina z lesom in deželnimi pridelki. Sv. Lovrenc na Pohorju. — Pri Tovarni verig d. d. v Lescah pri Bledu je bil izbrisan član upravnega sveta dr. Kersnik Janko, vpisan pa ie bU dr. Ernest Rekar, induetijjec na Jesenicah. — Tvrdka M. Sever in drug, mehanična tkalnis ca v Domžalah je spremenila besedHo firme v >Zagorc in drug. mehanična tkalnica«. Prav tako je spremenila besedilo fimia Produkta, tovarna za kis. družba z o. z. na Jezici pri Liubljani in se odslej glasi: Produkta. tovarna za kis in kemične proizvode, družba z. o. z. v Ljubljani. _ Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini Marije Giroznikove, neprotokolirane trgovke v Višnji gori 52 (poravnalni upravnik dr. Gojmir Tominšek. odv. v Višnji gori; poravnalni narok 25. novembra ob 10. pri s reškem' sodišču v Višnji gori, prijavni rok do 12. novembra). Borze 21. oktobra Na ljubljanski borzi je med oficielr.Lmi tečaji deviza Newyork nekoliko popustila. V privatnem kliringu so se nudili angleški funti po 242.25, v avstrijskih šilingih pa je bil promet po 8-62. V zagrebškem privatnem kliringu je prišlo do prometa v avstrijskih šilingih po 8.58, v angleških funtih po 242.03 in v grških bonih po 31.25. Nemški klirinški čeki so se danes znatno dvignili in stanejo v Ljubljani 14.55, v Beogradu 14.5920 in v Zagrebu 14.53 odnosno za konec novembra 13.90 in za 15. december 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču je no- ■ in t/. Ljubljana. Amsterdam 2327.66—2342.25, Eerlin 1743.03—1756.91, Bruselj 730.20— 735.26, Curih 996.45—1003.52, London 211.71—213.77, Newyork 4304.76—4341.07. Pariz 201.84—203.28, Praga 153.44— 154.54, Trst 227-70—230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.2575, London 21.2750, Newyork 435.125, Bruselj 73.25, Milan 22.9250. Amsterdam 234, Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kobenhavn 95, Praga 15.40, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3-25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 368—370, za dec. 368 den., 4% agrarne 48 den., 66% begluške 68—69. 7% invest. 82.50 den., 7% Drž. hip. banka 90 bi., 1% Blair 75.75—76, 8% Blair 84—85; delnice: PAB 190—200, Trboveljska 182—185, Še-čerana Osijek 140 den., Dubrovač^a 210— 300. Beograd. Vojna škoda 370 -371, za dec. 37o den., 4% agrarne 48.50--49.25, 6% begluške 68.75—69 ( 68.50—68.751, 7% invest. 85—86, 7% stabiliz. —• (83). 7% Drž. hip. banka — (89>, 7% Blair 75.50— 76.50, 8% Blair 85 den., Narodna banka 6850—7050. blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 21. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. It4.87-5. za maj 113.50, za julij 99.375; koruza: za dec. 93.625. za maj 89.375. -J- Winnipeg, 21 oktobra. Začetni tečaji: pše>,.ea: za okt. 112.125, za dec. 109.50. za maj 110.50. -I- Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca omahujoča. Pšenica (78 kg): baška in banatska 153 — 137: sremska in slavonska 154 — 157; baška ladia Tisa flli Begej 162 _ 164; sremska ladja Sava 160 — 162. Rž: baška 127.50 — 130. Ječmen: ba-ški in sremski. 64 kg 102 — 105: jari. 68 kg 122.50 — 123. Oves: baski, sremski in slavonski 95 — 97.50. Koruza: baška in sreenska 101 — 103: banatska 99 — 101. Moka: baška in banatska 242.30 — 252.50; »2« 222.50 — 232.50; »5« 202.50 — 212-30; »6« 182.50 — 192.50; »7« 145 — 155; »8« 103 — 110. Otrobi: baški. sremski in bana tsk i 79 — 86. Fižol: baški beli brez vreč 167.50 — 170; z vrečami 180 — 183. BOMBAŽ + Liverpool, 20. oktobra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.7I (prejšnji dan 6.7S). za dec. 6.68 (6.77). -f- Newyork, 20. oktobra. Tenden-a stalna. Zaključni tečaji: za dec. II.87 (11.90). za. maj 12.01 (12.07). HMELJ + Hmelj. Iz Žatca poročajo, da se naku-{>ovanje nadaljuje pri čvrstih cenah, predvsem za prvovrstni hmelj. Cene se gibljejo med 750 do 1225 Kč za 50 kg. Spričo okolnosti. da je pretežni del pridelka že prodan, je živahnost v nakupovanju nekoliko popustila. ta. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Radio Četrtek, it. oktobra Ljubljana 12: Ob modrih vodah havajskih (plošče). _ 12.45; Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Jožek in Ježek. — 14; Vreane. borza. — 18; Pester spored (Radio orke=ter). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Čas, vre* me, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Predavanje Saveza Soko'a kraljevine Jugoslavije. — 19.50; Zanimivosti. — ;; Večer Antona Haidriha. Uvodno besedo en aparat in je s tem številom Jugoslavija i govori msgr. Viktor Steska, poje Akadem Iz Julijske Krajine Na Goriškem ima telefonske zveze z ostalim svetom od vseh 42 le 10 občin. V nekaterih med njimi nimajo niti brzojavnih naprav. Zlasti so v tem kogledu zaostale občine okrog Idrije, v srednji Soški dolini, okrog Črnega vrha, v Trnovskem gozdu in Brdih. šele v zadnjem času je našla goriška pokrajinska uprava potrebna materijalna sredstva. Pri zavodu za socialna zavarovanja je najela 1,350.000 lir posojila, kolikor znaša proračun za napeljavo in instalacijo telefona v omenjenih 22 občinah goriške pokrajine. Dekan ska občinska uprava je prodala večje občinsko zemljišče v vasi Gabrovici. Razlogi za to niso znani, vendar občani tirala Vojna škoda 368—370 brez prome- J niso zadovoljni, da se odtujujejo zemljišča, na tretjem poslednjem mestu. V posamez nih državah je stanje naslealnje. Anglija in Danska 6 švedska 7 Nizozemska 8 Nemčija 9 Švica 10 Belgija 11 Avstrija 12 Norveška 15 Francija 16 češkoslovaška 17 Madžarska 24 Finska 26 Estonija 46 Španija 77 Poljska 68 Italija 82 Litva 93 Riimunija 158 Portugalska - 169 v Jugoslavija 171 Bolgarija 356 Grčija 982 V naši državi je bilo ob koncu leta 1935 81.385 radijskih aparatov nasproti 68.530 siki pevski kvintet. — 21: Jan Paderevski igra (plošče). — 21.30; Koncert Radio orkestra. — 22; čaS. vreme, poročila, spored.— 22.15: Iz daljnega orienta (Radio orkester). Beograd 18: Operetne pesmi. — 20; Lahka godba orkestra. — 20.50: Plošče. — 21: Zborovsko petje. — 22.20; Narodne melodije,— Zagreb 17.15: Koncert orkestra. _ 20: Pre* no« iz Prage.__22.20; Lahka in plesna muzika. — 1'raga 19.25: Iz zvočnih filmov. — 20.05; Orkestralen in pevfcki koncert.—22.15: Godba na pihala. — Varšava 19.30: Klavirske skladbe. — 20: Poljske pe&mi. — 21; Polivka komorna glasba. — 21.45; Lahka godba in ples. _ 22.30; Plošče. _ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Uverture iz \Vagnerjevih oper. — 17.35: Pesmi. — 19.30; Pester večer. — 21.10: Spevoigra. — 22.20; Lisztova glasba na ploščah. — 23.35: Ples. — Berlin 19.15; Lisztove klavirske skladbe. — 20.10; Plesni večer. _ Miinchen 19; Koncert Lisztove glasbe. — 20.10: Orkestralen koncert. _ 21.10; Zvočne slike.__ 22.45: Koncert komorne glasbe. — Stuttgart 18.30; Večer Lisztove glasbe. — 20.10; Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 21; na drugi strani pa nakupujejo več ali manj nerentabilni vrednostni papirji. V Polju pri Roču nameravajo zgraditi novo šolsko poslopje. Občinska uprava pri Roču je že odstopila državi potrebno zemljišče. Transakcijo je te dni potrdil tudi pokrajinski svet. »Balilska« organizacija na Goriškem šteje po poslednjih podatkih pokrajinskega odbora skupno 30.883 članov in članic. V društvu »Balilli« je vpisanih 12.995 dečkov, »malih Italijank« je 11.777, avangardistov 3.720. »mladih Italijank« pa 2.421. Pretežna večina izmed njih pripada šolskim organizacijam. Puljska posojilnica je. kakor smo žc poročali, darovala istrski fašistovski zvezi zemljišče v obsegu 8.000 kv. m. in gradič blizu Lindara pri Pazinu. Stavbo so žc pričeli prenavljati in preurejati ter bo služila I počitniški koloniji fašistovske decc. Poleg tega nameravajo na zemljišču zgraditi še dve manjši poslopji. V koloniji bo prostora za 500 otrok. _ Boj za naše občine Že v nedeljski številki smo povedali, da iz znanih razlogov na žalost ne moremo priobčevati volilnih dopisov v obsegu in obliki, kakor jih prejemamo. Zato prosimo vse dopisnike, naj nis v zvezi z volitvami obveščajo le o zadevah, ki so važne za širšo javnost. Čas. ki bi ga porabili za sestavljanje in pisanje agita-cijskih dopisov, pa naj raje te zadnje dni porabijo za delo od hiše do hiše, od volilca do volilca. Ljutomer Pri nas sta vloženi za nedeljske volitve 2 listi: gospodarska in JRZ. Nosilec gospodarske liste jc dosedanji župan g. Lovro Kuharic, ki uživa med prebivalci splošno zaupanje. Zato ga bodo kljub pritisku in grožnjam vnovič volili Odločitev jim bo tem lažja, ker sc je na nasprotni listi zbralo res pravo »sračje gnezdo«, kakor vpije »Slovencc« o drugih listah. Ljutomerčani pa hočejo v vodstvu občine same zavedne in značajne ljudi. Orni hočejo, da bi se v občini tudi v bodoče kar najbolje gospodarilo. zato bodo zopet volili gospodarsko listo z nosilcem g. Kuharičcm. Nosilec kandidatne liste v Ljutomeru g. Lovro Kuharič si je žc kot dosedanji župan med prebivalci pridobil splošno zaupanje. Zato ga bodo kljub pritisku in grožnjam vnovič volili. Odločitev jim bo tem lažja, ker so na drugi listi zbrani ljudje z vseh političnih vetrov, »sračje gnezdo«, bi rekel »Slovenec«. Ljutomerčani pa hočejo v vodstvu občine same zavedne in značajne ljudi. Oni hočejo, da sc bo v občini tudi v bodoče kar najboljše gospodarilo. zato bodo volili Kuharičevo listo. Štrigova Naša občina jc edina v ljutomerskem srezu. ki bo v nedeljo imela samo eno listo in sicer listo JNS. Njen nosilec jc naš znani borec in dosedanji župan Tomislav Kovač. Nasprotniki so seveda tudi skuhali sestaviti svojo listo, a je niso mogli. Občani naše velike občine v polni meri zaupajo dosedanjemu občinskemu odboru, ki jc pod vodstvom župana Kovača v zadnjih treh letih toliko napravil za občino, da bodo njegovo delo pomnili pozni rodovi. Omenimo naj samo cesto iz Ljutomera v Štri-govo, ki je že skoraj dograjena. Pri delu na njej so tudi revni prebivalci zaslužili vsaj nekaj za hrano in obleko. Zato bo volilna udeležba lepa, čeprav imamo samo eno kandidatno listo. Braslovče V naši občini imamo dve listi: nosilec prve liste je domačin g. Franc Plaskan, ugledni posestnik in gostilničar, nosilec nasprotne liste pa g. Švajgar. Na Plaskanovi listi so se združili vsi občani, ki hočejo, naj občina služi vsem prebivalcem in naj se v njo nc zanaša politika. Zato samo ona nudi jamstvo, da bo na občini tudi v bodoče tako dobro gospodarstvo, kakor je bilo doslej, saj bo sedanja občinska uprava izročila svoji naslednici okrog 50.000 dinarjev gotovine. Hočemo, da se varčno gospodari tudi v bodoče in že v naprej odklanjamo možnost, da bi morali plačevati dolgove za neko zgradbo, ki služi le malemu delu občanov. Dosedanji občinski upravi z županom g. Omladičem na čelu mora vsak poštenjak priznati, da je znala dobro in varčno gospodariti. Enako bo vodila občinsko gospodarstvo nova občinska uprava z g. Plaskanom in se ne bo dala od nikogar ustrahovati. Volilci naj samo pogledajo, kdo kandidira na obeh listah in kaki ljudje sc zavzemajo za to ali ono listo, potem jim odločitev v nedeljo ne bo težka. Volili bodo domačina, odličnega gospodarja Franca Plaskana. Kar pa se raznih groženj tiče, je pri zadnjih občinskih volitvah »Slovenec« sam zapisal, da je z grožnjami tako, kakor s strahom: zaleže jo le toliko, kolikor jim kdo verjame in sc jih boji. Zakoni veljajo za vse enako. Gomilsko Kakor povsod naokrog, imamo tudi pri nas dve listi. Ker proti nosilcu liste, uglednemu in priljubljenemu posestniku Šketi nc morejo ničesar navajati, so nasprotniki raznesli, da bo na;a občina ukinjena in pridružena Breslovčam ali Sv Juriju, če bo izvoljena šketova lista. Ta grožnja je seveda prazna, ker je po zakonu o občinah mogoče ukiniti kako občino in jo priključiti drugi le takrat, če na to pristane občinski od-I bor. Brez pristanka občinskega odbora jc torej priključitev občine h kateri od sosednih občin nemogoča. Volilci naj se zato ne dajo begatil Naša ljubljena soproga, mati in babica, gospa FRANJA MAHORIČ roj. GRAHAR VELEPOSESTNICA, GOSTILNIČARKA IN TRGOVKA V PTUJU je v sredo, dne 21. oktobra v starosti 71. let ob pol 5. uri zjutraj za vedno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojne se bo vršil v petek, dne 23. oktobra ob 3. url pop. Maša zadušnica se bo brala dne 24. oktobra ob 7. uri zjutraj v mestni župnijski cerkvi. PTUJ, dne 21. oktobra 1936. FRANC MAHORIČ, soprog; EMICA SLUGA roj. MAHORIČ, FRANICA MATEVŽIČ roj. MAHORIČ, MARA SCHOBER roj. MAHORIČ, otroci; DR. JURM SLUGA, odvetnik, ANTI MATEVŽIČ, direktor banke, zeta: CIRILA in META GOSAK, MARKO SLUGA, ZOR1CA in VANKO MATEVŽIH, BORIS, NINO in M1LENKO SCHOBER, vnuki, in vse ostalo sorodstvo. pred enim letom in je povprečno Merilo ■ beejeva fei Wagnerjerva g'aaba. Pariški gasilci in reševalci pobirajo žrtve, ki so zaradi zračnega napada obležale na ulici Vzgoja bodoče angleške kraljice Slaba računarica, pa vendar želi hoditi v šolo Mala angleška princema Elizabeta, ki bo, kakor V6e kaže nekoč kraljica Velike Brila-nije in cesarica Indije, je zvedela pred kratkim po uradnem dekretu, da ji ne bo treba posečati nikoli nobene So'e. Izkazalo 6e je namreč, da ni mogoče dobiti primerne šole zanjo, ne da bi zbudilo to ljubosumnosti drugih zavodov, ki ee smatrajo za prav tako vredne, vzgojiti bodočo vladarico. Mala kraljica je tega dekreta zelo nevese— la, kakor vedo povedati angleški listi, pa: pregovarja »strica Eddvja«. kralja Edvard«; VIII. in svoje starše, naj bi io vendar pustili v šolo, že zavoljo lega, da najde tova»-rišico, ki bi ji pomagala delati računske na* loge, ki jih prilično sovraži. I)a bi jo po* mirili, so ji starši baie obljubili, da pojde K njimi kmalu na potovanje okrog sveta. Veliko tihotapstvo fotografskih aparatov Iz Nemčije preko Avstrije in Madžarske na Balkan Živilske izkaznice v Madrida Španski prestolnici prede trda. Čete nacionalnih generalov so se mestu ze tako približale, da je madridska vlada strogo racionirala živila, ki jih izdajajo samo proti izkaznicam Higiena v mokrem vremenu Izpuhtevajoča garderoba seje nezdrave miazme Mož, ki je hotel umoriti »tigra" Francoski anarhist Cottin je padel v španski vojni >Rada bi imela fotografijo mojih dvojčkov.« »Dobro, gospa, ampak s seboj ste pripeljali samo enega otroka.« »Nič ne de. Drugi, ki je ostal doma, je temu popolnoma podoben.« jbPuach«} V mnogih lokalih, posebno v kavarnah in a-estoranih vlada v mokrem vremenu zoprn, zatohlo vlažen zrak. Povzročajo ga posebno ninogi mokri dežniki, klobuki, površniki, ga-toše, sploh tako zvana garderoba, ki je obe* sena v mnogih lokalih ob stenah aM na posebnih stojalih. Prah in cestna nesnaga, ki sta ®e vgnezdi-la v suhem vremenu v vse luknjice tkanin in ki ju krtačenje le površno odpravlja, sta postala po dežju blatna brozga, ki izpuhteva sedaj v toplem lokalu ®voie nezdrave m'«az-me. Zato bi moral b"4i pr,is0d na razpolago poseben, brezplačen prostori za garderobo. A tudi doma mokra garderoba ne more I učinkovati dobro in zdravo. Vse mokre ob» lačilne dele bi morali obešati v posebnem prostoru, kjer je po odprtih oknih dovolj zraku, da jih tam dobro razprostremo na stolih.' Če prostor ni dovolj prezračen, se vlažno izpuhtevanje sesede na stene in opravo ter učinkuje škodljivo na kozo in pljuča. Nezdravo je oblačiti tudi mokra oblačila nase. Vlažna obleka teži na prsa. ovira kožno in pljučno dihanje. Pri tem mora človek vdihavati tudi velik del vlažno zatohlega zrač» nega toka, ki se dviga ob telesu i,z ogrevajo-če *se ob'eke. so odklonili. Na samo Clemenceaujevo in«K tervencijo, pa so ga vendarle pomilostilS' rta deset let ječe. Pet let pozneje so gat izpustili težko brlnega iz jetnišnice. Ob. izbruhu španske državljanske vojne se stari anarhist priključil mednarodni četi* ki se bori z:vper upornike pod vodstvom znanega anarhista Buenaventure Durruti-« ja. Angleški pastor razkazuje s ponosom ogromno bučo, ki jo je pridelal na svojem zemljišču Zmagovalec se vrača Golobi - srečni dediči Letalec C. A. S co 11, ki je zmagal v zračni tekmi Portsmouth-Johannesburg, se Jb te dni preko Pariza vrnil domov na Angleško Pred nekoliko meseci je umrl v Gj'oru na Madžarskem bogat meščan, ki so ga že za življenja imenova:i nočeta golobov«. V svoji oporoki je mož poklonil mestu pol milijona pengov pod pogojem, da bo tudi po njegovi »nirti skrbelo za ptice, ki jih je imel tako rad. Njegovi svojci pa e to določbo ni« Eo bili zadovoljni in «o šli na sodišče. Sodniki so sedaj razsodili, da je oporoka poinoveliavna in občina je pol milijona pengov že dobila v roke. Sedaj se bavi z vprašanjem, na kakšen način naj zadosti želji pokojnega čudaka. Pred vsem so najeli strežnika, ki bo golobe trikrat na dan krmil po mi1! volji. Razen tega nameravajo ograditi vzoren golobnjak, kakršnega na &vetu še ni bilo, V Franciji uvajajo v javni promet nov bicikel za tri osebe, ki napravijo g tem vozilom lahko do 60 km na ura jesensko ev zimsko blago ZA obleke, površnike, plašče, suknje itd. V bogati izberi nudi DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7» velika zaloga konfekcije za gospode in dečke. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Točno plačuj »Jutru« nan lino \faraj svojcem zavarovalnino „ Pes, človekov prijatelj Morilčeva zapuščina V kaznilniški norišnici v Broadmooru na Angleškem je umrl te dni neki 66-letni Hargreaves, ki je ostavil imetje kakšnih 200.000 funtov šterlingov. Hargreaves je podedoval veliko denarja kratko pred svetovno vojno in je odšel v Blackpool, da naj bi živel od rente 2000 funtov letno. L. 1915. pa so ga aretirali zavoljo umora mladega nameščenca, s katerim se je bil nekaj spri. Sodišče je tedaj izreklo, da mož za svoje dejanje ni odgovoren in so ga spravili v kaznilniško blaznico, kjer je preživel 21 let. V tem času je njegovo imetje naraslo na vsoto, ki smo jo navedli. Pripadlo bo menda njegovim oddaljenim sorodnikom. NEKAJ Z A V S E | Na dve stvari moramo paziti: Prvič, da pomagamo, drugič, da ne škodujemo. Zdravilna umetnost ima tri predpostavke: bolezen, bolnika in zdravnika. Zdravnik je »amo služabnik zdravilne vede. Bolnik pa se mora na njegovi strani boriti zoper bolezen. — Hipokrat Znano je. da postane bolno mesto ali vnetje kjerkoli na te'esu hujše, če m'slinio nanju. Orison Swet Mar den Proti bolezni moraš nastopati kakor zo« per strah pred dogodki in liudmi. Duh je lečilo in če»to še učinkovitejše nego droge. Prentice M u 1 f o r d V zdravilni umetnosti verjamemo vsakomur, ki se izdaja za zdravnika, čeprav ni laž nikjer nevarnejša nego tu. Tudi ni zakonov, ki bi nevednost tu kaznovati. P 1 i n i j Menim, da ni boljšega rokodelstva od zdravniškega. Kajti napravi tu svojo stvar dobro a M slabo, plačan boš v«eeno. Kar za-šušmarimo, nam ne bodo očitan in lahko režemo po mili volji v stvar, ki jo obdelu« jemo. Moli žre Skoraj je žaljivo omenjati ponovno, da je podlaga vsega reda v oblačilu velika snaga in da ne sme ostati nobeno oblačilo pod nobenim pogojem dan in noč na telesu. Sonderegger Vsak je Sebi najbližji zdravnik. Zenker Prizor Iz protiplinske obrambe v Pariza šah kot šolski predmet Krajevni šolski svet v Plznju je dovolil, naj se šah uvede v tamkajšnjo novo meščansko šolo kot neobvezen predmet. Ta predmet bosta poučevala dva člana plzenj-skega šahovskega kluba. Buča na baretu V krvavih bitkah na aragonski fronti v Španiji je padel mož, ki je dosegel svojevrstno slavo: Emil Cottin, francoski anarhist. 20. februarja 1919. je oddal več strelov iz samokresa na pokojnega tigra Cle-menceauja. Ranil ga je smrtno nevarno, vendar je tigrova žilava narava premagala posledice tega atentata. Cottina so postavili 16. marca istega leta pred vojno sodišče in ga ohsodili na smrt. Njegov priziv Ijivo, da prodajajo v omenjenih deželah dragocene fotografske aparate po posebno nizkih cenah in so organizirale obsežno opazovalno služIlo. Ugotovile so kmalu, da prihajajo ti aparati iz Nemčije preko Avstrije na Madžarsko in na Balkan, Aparati so b'li zelo majhnega formata, toda izredno sikrb« no izdelani in precizni ter so imeli drage optične priprave. Na podlagi nekega telefonskega obvestila avstrijskih carinskih oblasti so te dni madžarski cariniki ustavni neki avto, ki je prihajal iz Avstrije in ga natančno preiskali. V njegovih rezervnih kole« sih so našli celo vrsto maihnih aparatov. Lastnik voza je neki budWnpeštanski trgovec po imenu iMax Farber, ki ga smatrajo za glavarja široko razpredene tihotapske družbe. V njegovem stanovanju so našli precejšnjo zalogo dragocenih fotografskih kamer. Policija Društva narodov Društvo narodov, oziroma njegova nova palača, sta dobila svojo posebno stražo, se« stoječo iz dvanajstorice oboroženih policistov. Straža ima svoje prostore v jugoza* padnem traktu poslopja DN. Množestvena zastrup-ljevalka v Belgiji V Liegeu v Belgiji so v zvezi z nekim skrivnostnim smrtnim primerom aretirali Stoletno modistko. vdovo BeckaerSovo. (temir H so jo, da je zastrupila nič manj nego 15 c^eb. Gre za starejše, osamele ženske, ki jim je Beekaereova stregla in ki naj bi jih bi'a spravila s sveta, da bi ii ne bilo treba vračati večjih posojil, ki jih je dobila od njih. Piazen tega je svojim žrtvam pobrala še razen nakit. Ko so jo prijeli, so jiašli pri njej majhno steklenico z digitali^om. Sodišče je odredilo, naj se domnevne žrtve za= strupljevaike izkopljejo in preiščejo. Tri kolesarke na dvokolesu Oblačila pri kronanju Edvarda Vin. Uradni list »London Gazette« je objav»l natančne navedbe za oblačila, ki jih bo nosilo plemenitaštvo za kronanje kralja Edvarda VIII. Kakor običajno bodo nosili peeri purpurna oblačila s hermelinovo obrobo, in sicer je obroba za baronete dvojna, za vis-oounte dve in po'kratna itd. Krone baronetov imajo šest vrhov in ti vrhovi morajo biti erebrni, viscounti pa bodo imeli krone s šestnajstimi vrhovi. Senzacija te objave je v temi da 6e damam v nasprotju z doseda* njo tradicijo ne bo treba pojaviti v dvorni noši. temveč bodo lahko nosile moderne večerne obleke. Čudežni otroci Ameriški vojni minister v nevarnosti Ameriški vojni minister Woodring se j«^ dvignil f letalom na letališču v Tulsj v dr--, žavi Oklahomi. Kratko po startu je začelo le*^ talo goreti. K sreči je utegnil pilit spraviti goreče letalo še pravočasno na tla, tako dsb.i so se vse osebe v njem rešile. ANEKDOTA Neki kontrafagotlst je prišel nekoč k Toscaniniju ter mu potožil, da ne more svirati pravilno, ker njegovo glasbilo ne proizvaja esa. Veliki dirigent je naslonil glavo v dlani in malo pomislil, potem pa je dejal: >Nič ne de, danes ni v vaši par-tituri nobenega esa.« Knjiga, ki jo v tej sezoni v Ameriki najbolj čitajo, je »Potovanje ckrog sveta v enajstih letih«. Prodali so jo že 70.000 izvodov. Napisali pa so jo trije otroci znanega ameriškega tiskovnega fotografa Afctočja. Najstarejši teh otrok šteje 11 let. VSAK DAN ENA V tej knjigi opisujejo doživljaje v vsakovrstnih deželah, kamor jih je vodil poklic njih očeta. Ta senzacija je vplivala seveda tudi na Hollywood, kjer so zgodaj dozorele otroke angažirali, da bodo igrali glavne vloge v nekem filmu po Hugheso-vem »Viharju na Jamaiki«. Reka odkrila zločin Morilec, ki je svoji V bližini Budimpešte je Donava naplavila na breg trupio kakšnih 60 let staiega moža, ki je kazal strašne rane, tako da morajo sklepati o unioru, ki se je izvršil s posebno grozovitostjo. Umorjenčeva glava ®e je držala samo še z malo kože telesa, a kakor je pokazala preiskava, ie bil morilec to glavo odžagal. Preža^al je pri tem celo vratna vretenca. Razen tega je bi'o na telesu polno ran, ki izvirajo od udarcev s sekiro in nožem. Suknja in telovnik sta možu manjkala žrtvi odžagal glavo in domnevajo, da iSo jima bili žepi napol; njeni s kamenjem, ki naj bi držalo truplo na dnu vode. Iz neznanih vzrokov pa se je suknja s telovnikom '-očila od trupla, ki je potem splavalo na vrh. Naramnice žrtve imele napis neke češkoslovaške tvrdke. tako da ie domnevati, da se je umor izvršil na češkoslovaških tleh. Strokovnjaki menijo, da se je zločin izvršil komaj tri dni pred najdbo trupla, in policija išče sedaj mrzlično sledov za zločincem. V Versaillesu so te dni priredili tekmo psov v skakanju na visoko. Nagrado je dobil pes, ki je skočil v višino 2.50 m Avstrijskim in madžarskim carinskim ob-laslem je uspelo odkriti veliko organizacijo, ki je preplavljala Madžarsko in balkanske dežele z dragocenim tihotapskim blagom, z zelo dragimi nemškimi fotografskimi aparati, ki so jih pa prodajali za smešno nizke cene. Oblastem se je videlo že nekaj ca« a &um* A. Poltzer: 25 Pot brez cilja »Povejte mi. Roman gospod Weindal, kakšen vzrok je Lavvrence, da z gospodično utegnil imeti gospod vašega ... ljubimkanja tako nejevoljen?« »Ne razumem tega vprašanja...« »Hotel sem reči: ali mislite, da je kot stric v skrbeh za je bil zaradi Borgholmovo bil Lawrencc •krbeli za nečakinjino prihodnost. ali ste imeli njegovo nejevoljo, za kaj drugega? < O tem nisem premišljeval. Dovoli mi je bila za" vest, da gospod Lavvrence ne vidi rad. 5e se preveč ukvarjam z njegovo nečakin;o ...« Dobro sem videl, kam meri komisar. Ako mi je biio znano, da je Lavvrence zaljubljen v Milico, sem moral čutiti do tekmeca, ki je bil toliko pred menoj, sovraštvo. Ljubosumnost je že mnogokrat zakrivila takšno dejanje! »Al: ste vedeli, monsieur. da je bil gospod Law-rcnce le oddaljen sorodnik gospodične Borghol-mo\v? »Lavvrence 'je to nekoč omenil.« : In ste prisojali tej okolnosti kak poseben pomen? > »Prav za prav ne. Mislil sem, da je Lavvrence to le zato povedal, ker mi je hotel namigniti, da se gospodični Borgholmovi po njegovi smrti ni nadejati dedščine.« »Kdaj ste zadnjič govorili z gospodom Lavvren" ceom?« , ^ Snoči okoli enajstih. Kapitanu sem to že rekel.« »Vem. A rad bi slišal poročilo o razgovoru iz vaših lastnih ust.« »Lavvrence je prišel k meni v kabino. Zelo razburjen je bil in nedvomno pijan. Obsul me je z očitki.« »Ali so bili njegovi očitki upravičeni?« je vprašal komisar. Nisem se dolgo pomišlial. Miličlnega obiska v svoji kalmi nisem smel za-molčati. Ako ni nihče drug vedel o tem obesku, jc vedel črnec Kobra. Rekel sem: »Očitki so bili samo dozdevno upravičeni. Gospodična Borgholmova je prišla po večerji k meni. Prišla se je zahvalit za moje vedenje v nekem poprejšnjem prepiru z njenim stricem. Takrat sem prizanesel Lawrenceu, čeprav me je s psovkami kar obsu!...« »Kaj se je zgodilo, ko je prišel gospod Lavvrence v vašo kabino?« »Kakor sem že rekel: hudoval se je nad menoj. Preden sem se zavedel, je držal v roki pištolo. Da ne bi bilo nesreče, sem mu pištolo izvil. Padla je na. tla in se pri tem sprožila.« S tem sem končal svoje poročilo, zakaj hotel sem, da bi me zdaj komisar izpraševal. Toda Francoz je storil narobe: molčal je. Nisem se spomnil, da je bila to taktika. Kakor ribič ribo, preden jo vzame iz vode. .ie hotel tudi on mene najprej utruditi. Nato je vprašal t>a v en dan: »Skratka, tisti strel, ki se vam :e slučaino sproži!, je zadel Lawrencea in ga ubil?« To je bilo nedvomno sugestivno vprašanje. Ohranil sem mirno kri. Popolnoma nepričakovana se mi ta — za zdaj še prizanesljiva — obdolžitev niti ni zdela. »Gospod Lavvrence je živ :n nepoškodovan zapustil kabino«, sem rekel, ne da bi povzdignil glas. Francoz je rojen skeptik; ali naj bi bil baš mol kriminalni komisar izjema? »Čudno: od trenutka, ko je gospod Lavvrence stopil v vašo kabino, ga ni nihče več videl živega.« Skomignil sem z rameni. ; In raz-cn tega,« je komisar nadaljeval, »zdaj priznate, da ;e P-čil v vaši kabini strel. Snoči. ko so ljudje, opozorjeni po poku, pritekli pr?d vaša vrata, ste jim pa rekli, da se je tistemu, kdor .ie slišal strel, sanjalo! Niste jim hoteli odpreti vrat! »Kapitanu s.m že povedal, zakai jSh nisem odprl. Gospod Lavvrence je bil v takem stanju, da ga raiši nisem hotel izpostaviti očem ljudi, ki so bili pred vrati...« Nejeverna črta na rrancozovem obrazu se je zarezala še globlje. »Vsa čast vašemu rahloeutju, gospod \Veindal! A čemu vam ie bilo treba zatajiti strel? To ie tisto!« »Zato, ker bi se jim bilo zdelo čudno, če bi bil pri zaprtih vratih rekel, da se mi je po naključju sprožil samokres.. Komrsar je pomolčal. »Ali niste gospodu Lavvren-ceu nikoli grozili?« je vprašal nato. *?5te vem. zakaj naš bi mu bil grozil?« »Torej ne?« »Ne. prav gotovo da ne!« Konržsar se je obrnil h kapitanu. »Prosim, pokličite strežajko!« Irec je pozvonil. Med tem, ko smo čakali gospe \YiJsonove, sem si belil glavo, kaj bi neki utegnila izpovedati proti meni. Do -tistega dne sem jo bil komaj vide! in niti z Lawrenoeom ni'ti z Milico še nisem bdi govoril vpričo nje. Sire/.a.ika je prišla, in videti je bilo. da se popolnoma zaveda svoje važnosti. V življenju sem mnogokrat videl, kako rade ženske nekih let izpovedujejo pred sodnvo m drugimi oblastmi. Najbrže jih ta radovoljnost' le prepogosto zapelje, da trdijo reči. ki jih niso ne videle ne slišale, ampak samo 'občutile. Domišljija in resničnost se v n^hovem poročilu zabrišeta, in tudi najbolj izkušenemu sod-n;ku je časih težko določiti mejo med tem. kar so občutile in med tem, kar so doživele. »Povejte nam. madame,< se je komisar obrnil k strežajki. r;,kaj ste snoči slišali...« Ženska me je naglo in. kakor se mi je zdelo, plašno oš'niIa z očmi, nato pa pričela: »Snoči. neka i pred enajsto, so me poklicali- v kabino gospodične Borgholmove. Gospodična Borgholmova irrra pogosto hud glavobol, in ob takih časih moram biti pri n ei da ii de vijem mrzle obkladke. Tako je bilo tudi snoči. Kake četrt ure sem že sedela pri njej, ko me je poprosila za malce vode z ledom. Ker je bilo tako pozno, nisem hotela poklicati stre-ža.ia. ampak sem šla sama v j-dilnico, da bi ji ustregla. »renfled Mariborsko kulturno pismo i. Izvedba /.nane Kavervieve drame 'Prva legi a e režimi novi režiser Peter Malec. V reševanju zunanje režijskih problemov le uprizoritev ne nudi posebnih možno-sli. Notranje režijsko pa tudi ni bilo menda preveč posla, ker so poedini liki precej določno usmerjeni in nakazani, tako di so bile režiserjeve naloge tudi v tem pravcu precej olajšane. Menda pa vendarle ne bo pravilno in racionalno, a k i -i režiser naprti tudi glavno vlogo, ker sc potem poznajo razpoke na obeh straneh. To se je videlo zlasti ob Mal-čevem rektorju, ki jc bil od začetka še precej s i!:dno zgrajen, čigar podoba pa e \ teku naslednjih slik precej oblede-vala. Vsekakor pa se je Peter Malec v'dno p.:rudil, da bi svojo nalogo čim zad.ov<-! jivejše izvršil. Ju sta Košute vi-cen-ktor Kc nc je bil v svojem zunanjem p rjavu in zamisfeku polnokrven repre-zentant rež ma »močne roke« v jezuitskem kolegiju, ki pa doživi na koncu pora/. Toda la poraz sprejema Košu tov Ke-jre s samozavestno odločnostjo in pokorščino. ki odgovarja stoodstotnemu fanatiku njegove vrste. Ob njegovi strani smo ■v deli Koši č e v c g .1 patra Stuarta, drugega glasnika energičnih postopkov in jezuitskih metod ter izrazitega predssiav-n ka one jezuitske leze, ki pravi, da so iezuitje izkiučni borci z orožjem duha, k: jim ne prrstoja poseganje v svet ea-*-. : anskih. frančiškanskih in drugih me* d, ki ustrezajo poedlnim redovom »n.i-c« vrste. Morda je ta sicer markantno klesani pater Sluart za spoznanje prehajal preveč v »fcldvebelstvo«. Gromov širokogrudni in odpuščajoči pater Quai-terman ni mogel povsem zadovoljiti. Na njem ?mn videli vse preveč izraznih sredstev in načinov, ki smo jih pri Gromu dodobra vajeni v raznih drugih operetnih in dramskih podobah. Franjo Blaž nam je v patru Johnu predstavil z duhom umetnosti prepojenega predstavnika mlajše generacije, čigar um in volja kloneta ob čudežnem ozdravljenju ohromelega patra Strelskega. Lirična nežnost se ■odraža v doživljajih in željah patra 1 ho-in.?,sa Ravvleigha. prikazanega po Ldu Vcrdoniku, ki pa je bil mestoma ne-m;"n preveč kričav nn premalo doživljen. Levji delež pa je spet odnesel Na krst kot pater Mark Ahern. V upornost prehajajte dostojanstvo učenjaškega ponosa .se po njem razpleta v konflikt znanosti z vero, ki nastane ob prvem »čudežu« s patrom Strelskvm, ki se pa pozneje izkaže kot rezultat psihološkega eksperimenta zdravnika dr. More Ha. dokler ga končno drugi čudež z 10 lelirrn dečkom ne preporodi k novi veri. Vloga patra Ah črna narašča od slike do slike in potiska nazadnje ostale vloge skoro popolnoma ob slran. V Borkovem patru Sergiju Strelskem pa se mehkočutno kažejo mistična naslrojenja slovanske duše. Mcnsignor Mihael Carv. ki je postavljen v to sredino, da se konkretno pojasnjuje cdnu> svetne duhovščine (iafanterije) do jezuitskega reda (genera'šiab-prva legija), ie naš«I v Pavlu K o v i č u 7. vso naravno dobrodušnostjo, humorjem in ša-'jivostjo prepojeno odrsko podobo. Danilo Gorin-8ek je skušal v svoji vlogi zdravnika dr. Morclla čimbolj ustreči, kar pa jc precej težavno Tadi tega nelogično 'izgrajenega, čudno zapletenega ter odrsko povsem ne-dostatnega in nehvaležnega lika. II. V torek dne 13. t. m. pa je gostovala \r mariborskem gledališču ljubljanska ope- ra. Uprizorili so Puccinijevo slovito opero »Madamc Butterflv«.. Prima dona Zl. ti j u n g j e n č e v a, ki nam je dobro znana l>o številnih gostovanjih v gledališču in na koncertih, je z vsem zanosom svojega lirično dramatičnega soprana opevala __ in prikazovala težko usodo te male, težko preizkušene .laponke, gospe »Metuljček«. V prvem dejanju so ti jasno zveneči zvoki prepolni radosti ljubavnega veselja ter sreče, v drugem pa prehajajo v temno turobnost in se stopnjujejo v višek žalosti in tragičnega občutja ob pretresljivi pesmi nesrečne mlade matere pred ljubkim detetom v drugem dejanju ter višek dramatičnega doživetja s smrtnonosnim sunkom v ' lastno telo ob zaključku tretjega dejanja. Gjungjenčeva se ni pri tem razvnemala v primadonskih gestah in zamahih, patosu in zunanji dramatičnosti, marveč je prikazovala globoko bol in tragiko »M a dame Butterfly«, sledeč bistvu japonske duše in poudarjajoč v svoji pevski in igralski izraznosti elementa notranjega trpljenja, na znotraj obrnjene koncentracije in skrajne, do slednje možnosti zadrževane notranje bolečine. V njem podobi se je verno odražala mehka nežnost te male, nesrečne japonske žene in matere. J. Gositičev Pinkerton je ugajal in uspeval z elcgantnostjo zunanjega nastopa, in s svojim tenorjem, ki je poln v zvoku, in jasno pesteč v vseh višinah. •Prisrčno sozvocj? Njegovega tenorja z Jankovim razteznim' in blagodonečim baritonom se uveljavlja predvsem ob znanem dvospevu v prvem dejanju pred svatbo, 7. globokim prevzetjem jc zapel Gostič v tretjem dejanju znano »Oj zbogom, ti moj tihi raj.« M. K o g e j e v a, ki je nastopila kol služkinja .Suzuki, razpolaga 7. bogatin altističnkn materialom, ki ga uporablja, smiselno ter racionalno in ki zveni z las! i v nižjih legah jasno, toplo in polno. Tud:i ko!' igralka je ustrezala v tej vlogi, ki ji pripadajo važne naloge zlasti ob začetku tretjega dejanja-V. Janko, čigar sijajni lik »Scviljskega brivca« je Mariborčanom šc v svežem spominu, ni imel to pot, čc izvzamemo dvospev ob pričetku prvega dejanja, posebne pevske ali igralske konjunkture, kar je v zvezi s precej pasivnim značajem vloge, ki jo dgra v tej operi gentle-menski Sharpless, konzul USA v Naga-saku. Mešctarska prebrisanost in pretehtan ost je navdajala M. S i m o n č i č e v e-ga Gora, z močnim nastopom ter izdatnim basovskim materialom se je odlikoval A. Petrove iče v fanatični Japonec bonec. oo-čo-sanin stric, dostojanstveno miren je bil A. Kolač ic v princ snu-bae Jamadori. V ostalih manjših vlogah pa so uspešno sodelovali še N. Š pa nov a kot Kate Pinkerton. Z. B e k š kot Jakuside, A. .S c k u I a kot komisar, M. Š k r a b a r kot uradnik registraiture, M. Š k r j a č e v.a kot Čo-čo-sanina mati in K. Strniševa kot čo-čo-sanina sest r jen a. Prav ljubko se .ic obnašal na odru sinček gospe »Metuljček«. Dirigent Niko Štritof je suvereno vodil krasno ubrani in strnjeni orkester in jc ko! istočasni režiser predstavil Mariborčanom to iskreno, pravljično jaj>onsko okolje v vsej slikoviti pestrosti ljudi, običajev in noše. ves čas koncentrirano ustvarjajoč najtesnejši kontakt med orkestrom, solisti, zborom, ki so ga ■tvorili ljubljanski in mariborski pevci- Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo Tali j! n hram in jo hvaležno teT navdušeno vzklikalo ljubljanskim gostom-umetnikom. ec. Zapiski Izjava ge dr. Jul^e C-hiapee Gjorgjev'č. Prejeli smo in priobčujemo naslednjo izjavo : Ko sem prečitala v Jutru s 1. okt./po-ročilo o svoji zadnji knjigi (Z cest po domove — Jugoslavia)-, sem bita zelo presenečena. da je moj članek o jugoslovenskih revijah vzbudil tako neodobravanja. L. 1933 me je naprosilo uredništvo nekega češkega časopisa, da na.pisern poročilo o slovenskih revijah in mi v ta namen poslalo nekoliko številk na ogled. Prečitala sem jih ter se o njih informirala pri nekem znanem slovenskem intelektualcu, ki zelo dobro pozna slovenske kulturne prilike. Moj članek je izšel 1. 1933. in mi ni znano, ca bi bil takrat vzbudil kakršnokoli nezadovoljnost. Letos sem ga uvrstila v svojo knjigo. Politično in kulturno ozadje konflikta med 2Ljubljanskim Zvonom« in »Sodobnostjo« mi je vse doslej . ostalo popolnoma neznano. Ker zame — vojvodinsko Srbkinjo in tudi za Čehe ni važno, koliko odstotkov jc kdo Slovenec in koli- ko Jugoslovan, marveč je važno, da neki kul turni delavec ali časopis stoji na osnovi jugoslovanstva, nisem m3gla niti slutiti, da bo dotični del mojega članka izzval nezadovoljnost. Svoji trditvi nisem takrat pripisovala nobene važnosti. Danes priznavam, da sem poročala o »Ljubljanskem Zvonu« nepravilno in netočno in da sem to za^rMIa s tem, ker se nisem b^lje informirala. V svoje opravičilo navajam, da živim že od otreških let v tujini in da se tistih nekaj tednov, ki jih vsako leto preživim v Jugoslaviji, mudim večinoma v Beogradu, kjer tudi razmere najbolje poznam. Da mi kdo ne bi očital, češ da sem kot Srbkinja ignorirala ostala dva dela naroda, posebno Slovence, sem se trudila, da bi bilo v moji knjigi čim več govora o slovenskih prilikah. Kdorkoli je čital to knjigo, mora priznati, da sem o Slovencih pisala z največjo simpatijo in priznanjem. Dr. Julka Chlapec-Gjorgjevič (Praga). Kaj pripravljajo naša založništva. Založba Modra ptica je dala v subskribcijo J prevod celotne »Svetovne zgodovine« H. G. Wellsa (.v treh zvezkih). Ista ealožba izda v kratkem roman Ivana Turgenjeva »Očetje m sinovi:, v novem poslovnem letu pa knjige: John Knittel, ; Tereza Etienne«, Andrč Maurois, >Obdobja ljubezni«, Jack London »Martin Eden«, Janko Lavrin »Nietzsche, Tolstoj, Dostojev-sfcij«. — Ivan Matičič izda v lastni založbi epopeja »Živi izviri«, ki bo zajela slovensko zgodovino od davnih dni do žgoče sodobnosti. — Slovenska Matica izda v prihodnjih tednih dve knjigi Cervantesovega SDona Quijota« in nadaljevanje Cankarjeve »Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi«. — Med knjigami Vodnikove družbe utegne vzbuditi pozornost nova povest Franceta Bevka »Srebrniki«, takisto Albrehtovi >Zarečani« in spomini igralca J. Daneša. »Les Nouveltes Litteraires« o jngosio-venskj literaturi. V najnovejši številki pariških »Les Nouvelles Litteraires« (17. t. m.)-je izšel daljši članek grofice Jean de Pange »La litterature fčminin en You-goslavie« (s sliko Dubrovnika), članek je v zvezi z mednarodnim ženskim kongresom v Dubrovniku in podaja na osnovi informacij, ki jih je avtorica dobila v stiku z našimi literarno izobraženimi ženami, pregled slovstvenega udejstvovanja jugo-slov. žene od Jefemije in Cvijete Zuzorič do novejših pojavov. Pregled je površen in ne navaja niti enega imena iz 20. stoletja. Izmed Slovenk sta omenjeni Josipi-na Turnograjska in Luiza Pesjakova. Vse-kako pa je članek grofice de Pange lepo priznanje razstavi ženske literature v Dubrovniku. — Na isti strani odličnega pariškega literarnega tednika čitamo poročilo o pregledu jugoslov. literature, ki ga je objavil iz peresa Raymoda VVarniera 2-Grand Memento encyclopčdique Larou-sse« (zv.'52—53). če bi lahko sklepali po nekaterih citatih iz \Vernierovega sestavka, je v njem slovenska literatura obravnavana dokaj mačehinsM. »Srpski književni glasn:k« priobčuje v najnovejšem zvezku odlomke novega romana Branka Mašiča Poruga Bogova -. Iz ostale vsebine opozarjamo na članek Ilije Goleniščeva Kultuzova o Aldosu Hux-leyu. Spominu Hermana Wenala sta posvečena prispevek J. Altmajera in 2. P. J. bibliografski pregled Wendlove jugoslavi-ce. Tone Potokar referira o novih slovenskih knjigah. Prof. dr. Vaclav Burian, kulturno-naeio-nalni stiki med čehoslovaki in Jugoslovani v preteklosti. — Predavanje prof. dr. Bu-riana je izšlo kot ponatis iz -Slovanskega sveta« (cena izvodu Din.-). Njegova vzpodbudna vrednost je v tem, da odpira široke razglede na starejše, najmanj znane stike. Le-ti se po novejših raziskavanjih začenjajo že v dobi pred prihodom apostolov Cirila in Metoda, dobivajo v njunem delovanju viden izraz, se nadaljujejo v husitski dobi zapuščajo značilne sledove v dobi. ko je obvladoval slovanski jug turški problem, poprijemajo svojski izraz v dobi reformacije in protireformacije in nastopijo z velikim Dobrovskym novo moderno razvojno stopnjo. V času, ko skušajo nekateri postaviti slovanske stike na skrajni obod javne pozornosti, je takale zgodovinska retrospektiva velikega pomena, ker kaže, da zavest sorodstva in skupnih interesov ni zamrla niti v najtemnejših dobah naše preteklosti. želeti bi bilo. da bi kdaj dobili izčrpno zgodovino naših stikov; zanimivo in poučno razglabljanje prof. dr. Buriana nazorno kaže. koliko teh stikov je že pozab-hjenih. Bodočnost češkoslov,-jugoslov. stikov nujno kliče po takem delu! S PO R T Peti nasprotnik je Hašk SK Ljubljana bo imela v nedeljo še eno Kazen naše cnajstonice in Haška so v nedeljo ■vsi klubi prosti. To pa zaradi tega, ker jc SK Ljubljana z lepo športno gesto svoječasno omogočila Hašku turnejo po Švici. I prava saveza je to neodigrano tekmo odločila za prihodnjo nedeljo. -.S to tekmo bo peto kolo državnega prvenstva končano. Naš nedeljski gost jc trenutno v odlični formi- Njegova zaslužena zmaga nad državnim prvakom BSK da slutiti, da bo še marsikomu zmešal račune v letošnjem tek-movamju. Znana je ilaškova kultjvirana igra in prav zato je bil Hašk že od nekdaj dobrodošel gost bele Ljubljane. T0 jc bil sicer oni stari Hašk, ven dia r je Haškova igra tudi danes ostala na višini, čeprav jc priložnost, da si izboljša pozicijo v tabeli. stara garda igralcev prepustila mesta mlajši generaciji. Vodstvo te mlade enajsto-ricc imata v rokah znana reprezentativca Gajcr in Ilitrec, kar nam daje polno garancijo za res lepo in fair tekmo. Jn SK Ljubljana? Resnica jc. da športna publika zadnjo nedeljo, ko je obiskala tekmo v rekordnem številu, z igro naših fantov nj bila zadovoljna. V tolažbo naj ji služi pač da naše moštvo lahko tudi več nudi, kakor smo videli v nedeljo. Žalostno jc, da se igralci le preradi pretzame jo po dobrih kritikah in !ep4h uspehih-Tako jc bilo tudi z našVnj fanti! Upajmo, da nas bocio v nedeljo s tekmo proti Hašku prijetno iznenadili ter s tem popravili slab vtis, ki so ga zapustili s tekme proti BSK. V nekaj vrstah Splitski Hajduk jc po nedeljski zmagi nad Jugoslavijo ostal še v Beogradu in jc v torek odigral prijateljsko tekmo z drugorazrednim klubom Istro iz Beograda. To srečanje se je končalo 7.a »mojstra z morja« porazno z 1:5 (1:1). Zakaj si je prav za prav izbral tega nasprotnika, ki mu je povrhu naiožil še to lekcijo, res ni razum? ljivo. Razen tekme med Haškom in Ljubljano. ki bo za tigine točke to nedHjo v Ljubljani. sta se za predčasno prvenstveno srečanje v ligi dogovorila tudi BSK in sarajevska Slavija. V Zagrebu se bo pa to nedeljo odigral prvi finale za jugoslovenski pokal med Jugoslavijo m Gradjanski m. Ljubljansko tekmo bo sodil g. Vasiljcvič (rezervna Juksič). V Kostanjevici na Krki so imeli preic-klo nedeljo lahkoatletski mi',ing z udeležbo iz Krškega in Brežic. Vreme je bilo ugodno in tudi doseženi rezultati s> prav dobri. Podrobno je bi'o takole: Tek 100 m: 1. Perpar (Krško) 11.8. 2. Slatner. .3. Barbič: disk: i. Šveiger (Krško) 32.72. 2. Gatsch, 3. Perpar: krogla: 1. Perpar 11/*, 2. Šveiger. 3) Cujnko: skok v dal ino: 1. Perpar (K) 3.84. 2. Slatner. 3. Florjanjč; skok v višino: 1. Perpar (K) 1.55, 2. Kr-ži-šnik. 3. Ca.in ko; tek 1500 m: 1. Lukač (Brežice) 5:03. 2. Jordan; štafeta 4X100: 1. J:omb. moštvo Krškega in Kostejevice 50.2, 2) Brežice. Le tako naprej! Razpis lahkoatletskega mitinga, ŽSK Hermesa Želczničarski športni klub Hermes v Ljubljani priredi v soboto dne 24. t. m-ob 1". in v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10-na igrišču Primorja na Tvrševi cesti propagandni lahko-atletski miting kot prireditev po dolžmosti. Prireditev bo na teka-lišču, dolgem 420 m. ki je pokrito z ugaski in ima dva necfvignjena zavoja. Pravico nastopa imajo vsi verificiranj in neverifi- cirani atleti klubov, članov JLAS iz dravske banovine- Nagrade: pri 5 tekmovalcih dve prizna-nici, pri več kot 5 tekmovalcih 3 priznani-cc. Lnako velja tudi z-a moštva. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a. Spored in vrstni red; V soboto ob 17. 1. met diska 1.5 kg juniorji C» 2. tek 1">00 m seiiiorji, 3. skok v višino z zaletom seniorji. V nedeljo ob 10.: 1. stafela 800X400X 200X100 s handicapom jn 800 X400X200X 200 z 2 ciljema; 2 skok v viš. z zaletom juniorji C; 3. met diska seniorji; 4. tek 5000 m seni-otji: 5. tek 100 m juniorjj C: 6. štafeta 400X300X3(H)X 100 m s handicapom; 7. met krogle 6 kg juniojji C; 7a. met krogle seniorji; 8. tek 200 in seniorjii; 9. skok ob palici seniorji: 10. met kladiva seniorji; 11. štafeta 4X200 m s - handicapom. Gozdni tek SK Reke Smučarska sekcija SK Reke razpisuje za nedeljo 25. t. m. ob 10.30 'crOjS-couitrv. rn siccr v i kategorijah: za mladino od 14— 16 let na 2 km; za mladino od 10—18 let na 3 km in za seniorje od 18 let dalje na 5 km. Tekmujejo lahko vsi člani smučarskih klubov in sekcij kakor tudi neorganizirani. Prv-a dva vsake kategorije prejmeta lične diplome. Start in cilj na Strelišču pod Rožnikom. Prijave sprejema do sobote opoldne g. Cvar. Gledališka ulica 3. Zamudniki se lahko prijavijo še pol ure pred pričefkom na startu. Službene objave LNP Po sporazumu se preložijo vse junior-ske tekme v Celju, ki bi se imele igrati v jesenski ^ezoni, na spomladansko sezono. Poziva se Jadran, da v roku 3 dni preskrbi savezno legitimacijo za Igralca Tgli-ča Toneta. — Na protest ČSK se zopet popravlja termin tekem tako kakor je bilo prvotno žrebano. Tekma železničar ČSK se torej igra. v Mariboru dne 2o. 10. Iz istega razloga se ne ugodi prošnji Gra-djanskega tako, da ostane tudi v čakovcu dvojni program. Protest SK Ptuja proti verifikaciji tekme Ptuj Drava z dne 11. t. m. se odstopi s. o. v izjavo. — Protest Gradjan.skeg-a proti tekmi Gradjanski :Slavija-P. se ugodi. Protestna taksa 100 Din se vpiše Gra-djanskemu v dobro. Istočasno se ugotavlja, da je bila Slavija P. uvrščena v prvenstveno tekmovanje po sklepu glavne skupščine LNP, preden jo je sprejel JNS v članstvo. Sprejem se je vzel na znanje na seji u. o. dne 30. 9. t. 1. in objavljen v »Jutru« 4. 10. t. 1. Ker radi tega ne zadene krivda Slavije-P. na zakasneli verifikaciji igralcev, se tekme ne morejo verificirati s 3:0 v korist Gradjanskemu. temveč se anulirajo vse do sedaj odigrane tekme Slavije-P. in se za tekme določajo novi termini po končani jesenski sezoni. Dd verifikacije igralcev Savice se odložijo vse prvenstvene tekme, ki bi jih imel ta klub odigrati. Istočasno se zadnjič poziva Savica, da do prihodnje seje prijavi igralce v verifikacijo, sicer se bo predlagal klub v črtanja. •— Do sprejema špante ▼ članstvo JNS in do pravilne verifikacije igralcev se odložijo vse prvenstvene tekme imenovanega kluba. — , V roku 8 dni po objavi se pozivata R^-ka in Slovan, ^a nakažeta po 100 Pin za pcžiodbeni fond od prvenstvenih tekesm z dne 11. t. m. — Slavija-P. se poživlja, da v roku 8 dni nakaže od tekme z Gradjanskim dne 11. t. ni. v znesku 3.7"> Din. — Naproša se g. Schneller. da sporoči imena določenih sodnikov za tekmo železničar:Celje. Navesti je tudi njih klubsko pripadnost. — S. o. se preda p. s. s. Hobacher, ker ni sodil prvenstvene tekm > Bratstvo Kovinar dne 11. t. m. — S. o. se preda s. kand. Janša, ker ni poslal sodniškega poročila z tekme Korotan Savica dne 4. t. m. — S. o. se preda p. s.s. Bizjak. ker ni poflal poročila o tekmi železničar Rapid jun. U. o. se preda Žalec radi odpovedi tekme žaleč Hrastni^ dne 11. t. m., Atletiki radi preložitve tekme Atletiki Maribor. Korotan-L. radi predaja pomanjkljive postave moštva na tekmi Moste Korotan z dne 11. t. .m., Sloga Zg., ker ni postavila na tekmi Zagorje Dask dne 29. 9. t. 1. rediteljev, Zagorje, ker ni nastopil na tekmi Zagorje Trbovlje 11. t. m. — L", o se predajo službujoči odborniki Ku-naver, Hafner, ing. Kuljiš, gkrabar, ker niso vršili službe oziroma niso poslali poročil. K. o. se predajo Hrebak llijo, ČSK, Pavšek Berto Korotan-Lj., Kovač Stanko, Domžale, Koren Marjan, Radeče, šušter Robert, Amater, Keravec Pero in Gašpe-rič Zvonko, Slovan. — K. o. se predajo s takojšnjim su&penzom Vaš Franjo, oSK, Rohaček Janez, Mladika, spat Avgust, Drava, Heber Herbert. Ptuj, Rožmarin. Karel, Slavija, Nenadovič Svetislav, Gradjanski- t JZSS. Zbor smuških učiteljev opozarja tov. odbornike in članstvo, da bo drevi ob 20-30 seja 'in sestanek zbora v save^ni pisarni; radi važnosti se gtj. odborniki naprošajo, da se udeleže točsnu in polnost,— vil no. — Ponovno opozarjamo člane, da javijo razpoložljive termine Za tečaje. LHl». Radi nesklepčnosti torkove seje bo ponovna seja drevi ob 18.45 v jiosebri sobi kavarne Evropa. Dnevni re-d je važen, zi-to pridite vsa in točno! i^K Ptuj t-e poziva, da nujno nakaže članarino za 1937. SK Jadran in ASK Gorenje naj nemudoma sporočita, ali in kdaj bi bila pripravljena odigrali ponovno prvenstveno tekmo. Ista kluba se opozarjata, da znaša sodnška taksa pri tekmah ya drž. prvenstvo Din 30. zato naj nakažeta vsak še 10 Din. SK Ilirija in ASK Gorenje se p >-zivata. da sporočita ali sta se sporazumela za nov termin prv. tekme. Smučarski klub Ljubljana opozarja člane in prijatelje kluba, da bo smučarska telovadba v telovadnici klasične gimnazije vsak petek od 19.15 dalje. Pouk je brezplačen. Za tekmovalce je obvezen kondi-cijski trening vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20- , 4 SK Ljubljana. Danes od 15. dalje strogo obvesen trening prve skupine. SK Slavija. Drevi. ob 20. w lokalu obvezen sestanek I. moštva- Sigurno vsi! Kolesarska pedzveza Ljubljana. Glede na neopravičeno odredbo K. S. K. J., ki nanaša na razpust podzveze. sklicujemo izredno pod« vez no sejo drevi ob 20. v prostorih goslilne pri »Acnerikancu«. Rad^ važnosti vsi itn točno! CENE MALIM OGLASOM Po M par aa besedo, Din 3.— davka n vsak oglas to •okretno prt-ftojbtno Dtn 3.— sa šifro aH dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo ■tažb. Majmanjn znesek ca enkratno objavo ogtaaa Dto IZ.—. Dopisi In hallve ae zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Dto 3.— davka ■a vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 6.— sa šifro ali dajanj* naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objava oglasa Din 20«—% Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Dto 1«— ca beaedo, Dto S.— davka ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Dto ft.— aa šifro aH dajanja naslovov. NajmanJU znesek ca enkratno objavo »glasa Din Mali oglasi Vse pristojbine aš malo oglase je plačati pri predaji naročila, odroma jOt jo vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poitnl noložnid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ao saračuna k sgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in Tprašanfa, tlčoča se malih oglasov* )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana. Ponudbam aa šifro ao prilagajte znamk! La, te zahtevat* od Oglasnogm oddelka »Jutra« mA • _ _ .__-__- odgovor, priložite UUI ▼ snamkan Slu i bo dobi BmeM 1 M*. torek 8 Dta •» Mfro aH dajani* nadora ■ Dto- NajmanjB »eank n Dta Kmjigoveške delavke totem, dobro irarrjeoe, -Bprrjmera t alnibo. Ponud be pod 160« ne orf odd. Jutro. 25108-1 Brivski pomočnik i mojsterekiin repitom 22 let staj »6« slnžbe. Naslov: Framjo Schneider, Celje, Slomškov tjff 5t. 6. 2C.K1-2 Strojni ključavničar dofci »taino službo, ako je snoven natančnega dela. Ponudbe pod »Prect7,i**W t navedbo dosedanjega službovanja iin plače na ogl. odd. Jutra.. 251Sf7->1 Krojaškega pomočnika la fino, velike delo, sprej-*an takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Pianista (ko) rniiciranega sa »atomski or-ktmbet ra večkratne koncerte r novembru, decembru in januarju, iščem. — Zglasiti se v restavraciji Gra^vd hotela »Union«, ro« do 35 k"t, ki je sliržiia v botjiih hi&ah, doto Mnžbo. Strelska ulica 31. 25317-4 Inkasant tmoiem voditi sklndi?5e — dohi ahižbo. Potrebno Din 5-000. Nastop takoj. Ponndbe pod »Vesten inkasaot« ogl. odd. Jutra. 25198-1 2 krojaška pomočnika fBliJCS TA velike kocma4» po meri in boljšo konfekcijo in eonga mlajSega — (sprejznem za Zagreb. Predstaviti se v nedeljo v •r'»'ti!n; pri »Fajmc^itru« od •4. do 5. ttre. 35106-1 211eten fant i nižjo gimnazijo ter trgovskim tečajem, vojaS&i-ne prost, iš6e mposlitev ▼ kaki pisarni ali kaj slišnega. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vesten«. 29220-2 Pouk Inštruktorja za vi&je raurede gimnazije, z vso oskrbo in stanovanjem v hiši, sprejme Elza Sever, Ljubljana. Gospo-svetska cesta 5. 33236-4 Prodam Beseda t Dtn. davek 3 Din u Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Jedilni servis Rosenthal, kavni servis Ro-senthel, za 13 oseb, prodam. Aleksandrova cesta 4, 1X7. nad., vrata 14. 35197-6 Za suho razvijanje Ozolida prodam kompleten zaboj i vsemi pripomočki. I. Bonač, ŠetonbuTgova. 35X»-6 Of/pei na/noiJej& i/zorci A. & E. SKABERNE Žage! Kupim dobroohraajen, rab ljen polnoja.rjnenik 65—80 cm s priborom in lokomo-biki 33—50 HP, s stopnji-často rešetko. Pomidbe s točni® opisom in najnižjo oeno poslati na: Kauk, Zagreb, pošt. pre*. 09. 25186-20 Obrt Kožuhovino vseh vret najugodneje kupite in Vam strokovno izdela Josip Dolenc. — Ljubljana. Sv. Petra e. 10. — Telefon 22-66. 233-39 Kupim Stekleno stojalo za deltk&teso, kupim. Po-nudbe pod »Velikost« ogl. odd. Jutra. 35183-7 Službe išče 800 Din dobi takoj sa roko oni, k; ve za kako pisarniško mesto, bodisi privatno ali na urada io bi ga skušal s svojim posredovanjem dobit; za event. dniun pri- merno zaposlitev. Oenj. ponndbe na ogl. odd. Jntra p»d »Tudi no deželi«. 25 ld 0-3 Mlad trgovski pomočnik popolnoma iivežbon v ma-nutakturi, galanteriji itn špe-e«iji, išče mesta v trgovini v meetu ali na dežedi. Nastop lfi. novembra. Po-nadbe na ogl. odd. Jntra pod šifso »Zanesljiv porotnik«. 23310-2 Dekle reijervo v»ega deta. i6če »bifbo. Gre tudi v gostilno. Ponndbe pod »Delavne« na ogl. odd. Jutra.. 3G309-S Kupujemo klade orehove. jeeenove, javorov«, hrastov« in rezan ma-terijal. »CER«., Zagreb, To-mašičeva 10. Telefon 36-79. 24234-16 ragocenosti % Vsakovrstno zlato kupuje po najvižjih cewrfi ČERNE - juvelir Ljobljaoa, Wolfova ollca. 1 13-36 imim Bančne, kreditne in denarne posl«, oakap tn prodajo hranilnih vlog. poslnje najugodneje takoj v gotovini AL Planinšek Ljubljana, Beethovnova nt. štev. 14. Telefon 36-10. £4-10 Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40, iavrSuje najbolje naknp io prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Za odgovor Dtn S znamk 240-1« G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 45 »Ne, ta sta v kraljevini Mineštriji,« je odvrnil uradnik, »le nikar se ne de~ lajta, kakor da ne bi vedela! Marš z menoj!« In je odvedel siroti pred gospoda poveljnika, ki ja je najprej ostro premeril z očmi, nato pa pogledal v svoje papirje. »Tako!« je zaklical nazadnje. »Zdi se mi, da nam je padel v roke dober plen! AH vam pokažemo, prekleti slepar!« 3 knjižice Kmetske posojilnice, vkup-no r.a 100.000 Din. prodam za gotovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35313-16 Lokali Lokal z izložbo, v centru Ljubljane, oddam v 3 mesečno uporabo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 351(»9-I9 Beseda 1 Din, davek S Din ea Šifro »li dajanje naslova 1 Din. NajmanjSI znesek 17 Din Parcelo ob Tyršovi (Dunajski) cesti 816 kv. m za Din 50.000 — proda Adamič, Goeposvet-ska atL 26201-20 Malo posestvo lepo. na Dravskem polju, v bližini mesta, ugodno naproti« j. Vprašati: Gereč ja vas št. 36 pri Ptuju. 36183-30 Večja renovirana vila v Kamniku i 2 velikima in 1 manjšim stanovanjem, 12 sob, postranski prostori, kopalnica, veranda, vodovod v vsakem nadstropju, elektrika, vrt s hišico, ob potoku, 1057 kv. m, primerno m penzijo. naprodaj. Cena Din 200.000. Prevzeti se more hipoteko Din 85.000. Vprašati pri tv. »Posest« v Ljubljani. Miklošičeva cesta 4T11. 33318-30 UM1MW!B1 Beseda 1 Din, davek S Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSI znesek 17 Dtn. Stanovanje il sobe, kabineta io priti-klin, oddam 1. novembra event. 1. decembra. Groharjeva št. 15, Mirje. 35-305-21 Dvosob. stanovanje s kirtimjo in pritiklinami ter velikim vrtom, oddam. Poizve se v Rožni dolini, Cesta mm. 2B169-91 Enosob. stanovanje s pritiklinami, oddam takoj. Naslov v vw>h poslovalnicah .Jutra. 25191-21 Stanovanje v mostu na Gorenjskem, 3 sobe, pritikline, oddam za ■TjO Din. VpraSati: Resi jeva 1)6, dosno. 361Š-31 3-sobno stanovan je soloioo, t vsem komfor-tom, s cootralno kurjavo, oddam iL novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30310-31 6-sobno stanovanje najmodernejše. z veliko verando in drugimi Številnimi pritiklinami, v sredini Ljubljane, oddam za takoj ali pozneje. VpraSati pri Društvu posestnikov, Sal«n-drova 6. 35.57-31 Stanovanja Stanovanje dveh sob • pritiklinami, suho in &isto, za zmerno ceno. išče stranka dveh oseb za 1. november, eivent. sa 1. december. Takojšnje ponudbe t navedbo najemnine Da ogl. odd. Jutra pod »Dve osebj točen plačnik« 39235-ina Dvosob. stanovanje z vrtom iščem za 1. december, blizu tramvuja, po zmerni ceni. Ponudbe na _1. odd. Jutra pod Šifro »Trije odrasli«. 351304-31 a Stanovanje 4—5 sob komfortno, ne dalei id be-žigmjeke gimnazije, event. tudi v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ViSji uradnik«. araoo-3ia Sobo odda Lepo sobo t posebnim vbodom, od-doim. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 35306-33 Gospode aH dijake sprejmem na stanovanje i vso oskrbo. Ceor zmerne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35307-23 Snažno osebo sprejmem v dobro oskrbo za 36-1 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2BI0B-33 - Sobo lepo opremljMio, separirano v centru, oddam. — Pod Tran&o 2/TI. desno. »316-33 Sobe iiče Advokat išče v Ljubljani t najem % sobi t advokatski aH trgovski pbaml Ponudbe pod »Advokat 100« na ogl. odd. Jutra. stratvesa m.iiijuj.i^ Izgubil sem denarnico s precejšnjo vsoto italijanskih lir od Sv. Petra ceste po Prečni nlici do sodišča. Najditelja se naproša, da jo odd« proti nagradi na upravi policije ali v ogl. odd. Jutra. 38315-S8 Razno Hubertns nepremočljlv za vsakega Din 250 - ln vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKEB-JT1, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. Telef. 2059 Suha drva, Jr\ premog, r jL karbopakete € ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva aL M. 5. KLISEJE ENO IN VEČBARVNE Jrrf1 SV.PETRA NASIP 51.23 i OJUUUUUUUU1 ' f. 100 uspehov na ea oglas MJUTRU" ! JIJUUU1JJUUUL111 KI 1 1 ......."V........""J..... I Paritetne deščice, trstje sa strope, I asfaltno strešno lepenko, bitumen* | juto za izoladlo, bitumen, lesni ■ cement, karbollUei, strešni lak i razna izolačna sredstva proti vlagi doMte najceneje pri tvrdki Gradaška ailca 22 Telefon It 25-13 j JOS. PUH, Ljubljana Potrebujem 10000 pr. met. bukovih drv LIII. vrste za kurjavo; ponudbe franko nakladalna postaja na »KOPAONIKc M. Davidovič, Beograd — 2orža Klemen so-a 4/1. — Boža Sprejme se praktikailt absolvent kake komercijalne visoke flole ali vsaj trgovske akademije, ki bi se želel posvetiti trgovski informacijski službi. Poleg slovenščine mora brezhibno Min gladko obvladati srbohrvaščino in nemščino. — Pismene ponudbe s prepisi spričeval najdalje do 26. t. m. na ogl. odd. lista pod >V izgledu trajna namestitev«. Izkušen, v tukajšnjih trgovskih krogih dobro vpeljan strokovnjak išče družabnika z večjim kapitalom radi ureditve manjše predilnice bombaža Odgovarjajoči, po možnosti ob železniški progi ležeči objekti, bi se event. lahko za to preuredili. — Ponudbe pod »Gesicherte Prosperitfitc na ogl. odd. »Jutra«. f V globoki žalosti sporočamo, da nas je naSa iskreno ljubljena in predobra soproga, mama, sestra, svakinja, stara mama in tašča, gospa VALERIJA FANTINI SOPROGA TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA danes ob 6. uri zjutraj po daljšem trpljenju zapustila. Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v petek, dne 23. oktobra ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice. Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, 21. oktobra 1936. Žalujoča rodbina FANTINI in sorodniki se ohrani saroo z racionalno higieno ust. Vašo moč, lepoto in zdravje Vaših rob Vam zasigura znamenito mik) za zobe MORANA Že TISOČI so si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO „M ORAN A'* KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je ln nežnega vonja. TAKOJ Izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti Krepi korenine, Izpadanje las preneha. LASJE zrastejo na GOLEM mestu. Pošljemo po povzetju, steklenica Dtn 40. Poštnina in paket Din ?. MODERNA KOZMETIKA, Split. Ce ne boste s rezultatom zadovoljni, vrnemo denar! Rentabilna tovarna konzumnega predmeta v Zagrebu, zelo dobro vpeljana v tej stroki, je iz rodbinskih razlogov UGODNO NAPRODAJ. Predmet, ki ga mora imeti vsak trgovec. Potrebna gotovina Din 400.000. — Pismene ponudbe pod šifro »Renomirano poduzeče« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. Zastopstva sprejme in posreduje v vseh trgovskih in gospodarskih poslih. Agentura >ARGUS«, Beograd. Knj. Ljubice 30 a. »HOHNER najpopolnejše harmonike sveta '6£r»ee«lm0 zastopstvo F. ŠCMTtEl VER, tZagpeb, Mikoličeva ul.lO. INSERIRAJTE V „JUTRU"! .- --v. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ter nam bili v tolažbo ob težki izgubi našega soproga, očeta, gospoda prof. DR. IVANA ARNEJC A čč. duhovščini, vsem govornikom, ki so se poslovili od njega tako prisrčno v imenu profesorskega zbora klas. gimnazije, profesorskega društva ter kluba Koroških Slovencev in vsem. ki so ga spremili k poslednjemu počitku in obsipali s prekrasnim cvetjem se najtopleje zahvaljujemo. Prav prisrčna hvala pa njegovim ljubljenim dijakom, ki ao ga v tolikem številu spremili in mu zapeli v slovo. Rodbina ARNEJC. f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mati Augusta Bajželj Našo drago mamo spremimo k večnemu počitku v petek ob pol 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Gasilska cesta 7, v Spodnji šiški in jo položimo k večnemu počitku pri Sv. Križu v rodbinsko grobnico. LJUBLJANA, dne 21. oktobra 1936. LOJZE, IVO, FRANCI, POLDE — sinovi; GUSTL IVANKA, MIMI, DRAGA — hčere; DRAGO GORUP, LADO MACORATTI, JANEZ GENUSSI — zetje; MARICA, ŠTEFKA, MALI — sinahe; DUŠAN, MAJDA, BOŽO, MARIJAN, BREDA, JANEZ, DITA, NADA, MARJANCA — vnuki in vnukinje. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik ar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar ja Franc Jezeršek. — Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.