-......; . • ■ ;- , Prvi slovenski dnevnik v Zjedžnjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. nalkpotr pisarite: 1279 rector. > Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c>4meriki. The first Slovenje Daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. =4 Entered 21, 1903, at the Foot Office at New York, V. Y„ the Act of of s, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 SEOTO] NO. 160. — ŠTEV. 180. NEW TOSK, FRIDAY, AUCHJST 2, 1907. — V PETEK, 2. "VEL. SRPANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK. XV. Iz delavskih krogov. Položaj v Minnesoti. fiTRAJKUJOČI RUDARJI ŽELEZNIH RUDNIKOV V MINNESOTI SO SKLENILI DOGOVOR S ŠERIFOM. Parade jim niso dovoljene, pač pa bodo zamogli prirejati zborovanja. DRUGI ŠTRAJKI. St. Paul, Minn., 2. avg. Med zastopniki države, uradniki jeklam in štrajkujočimi delavci, prišlo je včeraj popoludne do sporazuma glede nadalj-nega zadržanja štrajkarjev in šerifo-vega moštva. Dogovor je tak, da ne bode potreba v one kraje poslati vojaštvo. Tekom popoludneva je dobil ^■o ve mer Johnson od svojega osebnega zastopniki poročilo, da je prišlo med zgoraj navedenimi zastopniki strank do sklenitve dogovora, glasom ktereira so »e štrajkarji zavezali, da ne bodo prirejali parad, in da se zasebne lastnine ne bodo dotaknili. Radi tega se je štrajkarjem dovolilo mirno zborovati in posvetovati se o^ svojih koristih. Dosedaj ni prišlo nikjer do nemirov. Štrajk bode najbrže še dolgo trajal. Butte, Mont.. 2. avg. Ker lastniki rudnikov niso hoteli povečati v rudnikih zaposlenim mašinistom plačo za 50 centov na dan. je 200 mašinistov pričelo o polunoči štrajkati. Ako bode štrajk dolgo trajal, bodo morali bakrene rudnike zapreti. Dosedaj so dobivali mašinisti po -f4.50 na dan. Scran ton, Pa., 2. avgusta. Štrajk delavcev v tukajšnjih tovarnah za svilo *e neprestano razširja in sedaj štrajka že pet tisoč delavcev. GROZEN UMOR V NEW YORKU. Osemletno deklico so našli v kleti umorjeno. V kleti hiše 203 na 1. Ave. v New Yorku, našli so včeraj umorjeno de-klico Iva t ie Titehener, ki je stara 8 I<*t in ki je neznano kam zginola minuli ponedeljek zvečer, ko jo je mati iw>s!ala v prodajalnico. Z«- po površ-nej preiskavi njenega trupla se je do-»Tialo. da j«* morilec nedolžno dekletce posilil in jo potem zadavil. Dve uri j* tem. ko so itn šli truplo, je coroner odredil, da se mora Italijan Gaetano Rippolone zapreti, kajti o njem je coroner zvedel, da je večkrat občeval z umorjeno deklico, ktere j je tudi kupoval slaščice. Kasneje so v zvezi s tem umorom aretovali tudi Italijana Giuseppe Bonfantija. Natančno po Kristusovemu nauku. Kacih sedemdeset pobožnih Italijanov v Newarku. N. J.t si je Kristov nauk, da je Bog ustvari! svet za vse ljudi, tako temeljito vzelo k srcu, da so na zemljišču katoliškega seminarja Seton Ilall College pri Newarku, postavili velike šotore, v kterih so nameravali stanovati, da bi jim tako ne bilo treba plačevati stanarino. Minolo nedeljo so ta veseli dogodek praznovali z nepopisnim pijančevanjem in veselim plesom. Ko je škof" O'Connor zvedel o tem početju -vojih bratov v Kristusu in svojih semeniščnih sosedov, pozval je policijo, da Italijane prepodi, ker taki bratje nikomur ne koristijo, se ne zmenijo za to, da bi v cerkvi dajali miloščino in raje oni denar nalože v obrestonosno pivo in vino. Policija je Italijane v resnici prepodila, toda zvečer, ko so mislili, da policajev ni več v bližini, so se zopet s svojimi šotori vrnili ter naznanili bojevitemu Škofu, da je Bog ustvaril zemljo za svoje otroke, kar celo katoliška cerkev uči. Policija se pa s tem ni strinjala in tako je Italijane zopet prepodila. ffio sl namenjen Zia* ali pa v Ameriko vzeti« ne cene na: FRANK _„___._ St, Mew Ytrrk, I*. Y„ ta bodeft naj poštene je in najbolje Fr. Safcser je priznani zastop-" - >brodnih dm*W Sik vaefc ip»-»««nib iwuro h drtH V prid naseljevanja japonskih kulijev. JAPONSKE TRGOVINSKE ZBORNICE SO SE ZAVZELE ZA PRAVICE SVOJIH ROJAKOV. Trgovinske komore navajajo podrobnosti, * kako se tu teptajo pravice Japoncev. NOVI NASELJENCI. Žrtve železnic v minolem četrtletju. TEKOM TREH MESECEV JE SILO NA ŽELEZNICAH UBITIH 425 IN RANJENIH 4920 OSOB. 2078 vlakov je zadelo in skočilo raz tirove; žrtve so vslužbenci in potniki. NESREČE. Seattle. Wash., 1. avgusta. Japonske trgovinske komore so priposlale tukajšnjej trgovinskej komori prošnjo, naj deluje na to, da izposluje Japoncem v Ameriki iste pravice, ka-koršnje imajo drugi doseljenci. Prošnja je naravno naslovljena na tukajšnjo japonsko trgovinsko komoro in v njej so navedene vse podrobnosti, kako se pri nas postopa z Japonci: da se njihove legitimne pravice teptajo, da se ne spoštuje lastnina Ja-poneev in da se nihče ne ozira na pogodbene pravice, ktere so jamčene trla som pogodbe, sklenjene med Japonsko in Zjedinjenimi državami. V istem pismu se tudi zatrjuje, da bo vse to do%_edlo do končanja trgovinskih zvez med obema deželama, ako se razmere ne poboljšajo. Victoria, B. C., Canada, 1. avg. Semkaj so dospele vesti, da so razne družbe najele več parnikov za dovoz Japoncev in Indijcev. Japonci se bodo vkrcali v Honolulu, Hawaii, in so namenjeni v British Columbi-jo. Can adski delavci so radi tega zelo vznemirjeni. S parnikom Indiana je včeraj odplulo iz Honolulu v Victorijo S00 japonskih kulijev. Za prevoz je poskrbel nek japonski potnik v Honolulu. JUŽNE REPUBLIKE. Žup .•> n v Ciudad Juarez pobegnil. KI Paso, Tex., 1. avg. Silviano Mon-lemayor, župan v Ciudad Juarez, kte-ro mesto je najvažnejše v mehikanski itvavi C "lii'i'iahu: ^e neznano kam zginol. V Juarezu je zavladala velika razburjenost, ko so nedavno vjeli večjo to!i>o skrivarjev in poleg tega zaprli tudi trideset uglednih meščanov — V minolej noči so oblasti zaplenile 14 vozov, o kterih vsebini se je trdilo, otrebni denar. Dete le dvanajst unč težko. Dekorater William Thanak iz Far-miugdale, L. I., je več ali manj ponosen oče hčerke, ktera je ob svojem rojstvu tehtala natančno le dvanajst unč. Dekletce je tako majhno, da ima mesto zibeljke navadno škatljo za smodke, v kterej ima več kot preveč prostora. Ko so materi naznanili o teži njene hčerke, je bila prepričana, da se zdravnik in slnžkinja šalita. V ostalem je pa mala zelo vesela in živi srečno v inkubatorja. Zdravniki so prepričani, da ostane pri življenju. pofiljemo lepo sliko parni- Brezplačno ka, kteri spada' k najcenejfti, najboljši in najdirektnejM prop za Slovence. PiSite na A astro-American«, Line, Whitehall Building, New York. Washington, 1. avg. Meddržavna prometna komisija poroča o nesrečah, ktere so se prij>etile tekom prvega četrtletja na naših železnicah. Te nesreče so zahtevale mnogo človeških žrtev in napravilo družbam veliko $kodo. Pri teli nesrečah je bilo v imenovanem času usmrtenih 421 potnikov in vslužbencev, dočim je bilo 4920 osob ranjenih ; 2078 vlakov je v tem času zadelo skupaj in 1913 jih je skočilo raz tirove. Skoda, ktera je nastala pri tem pri vagonih, tirovih in lokomotivah, znaša $3.536,110. Število pri nesrečah ubitih potnikov se je za 30% pomanjšalo. Pittsburg, Pa., 1. avg. V Fairmont, W. Va., vozeči vlak je včeraj proti večeru na križanju pota pri Sheridan Street v MeKeesburgu sko-čil raz tir in zavozil v tam stoječi tovorni vlak. Dve osobi sta bili pri tem ubiti in jeden potnik nevarno ranjen. Jonesboro, 111., 1. avg. Lokomotiva in dva vagona proti jugu vozečega osobnega vlaka Mobile & Ohio železnice skočila sta raz tir blizo Mili Creeka. Jeden uslužbenec je bil na mestu ubit in jeden potnik smrtno ranjen. Jeden vagon je zgorel in več potnikov je izdatno ranjenih. Atchison, Kansas, 1. avg. Tovorni vlak Missouri Pacific železnice štev. 164 je pri Shannon Hillu zavozil v tovorni vlak št.- 154, ki je stal na glavnem tiru. Dva v služben ea in jeden tramp so bili na mestu ubiti. -o- Razstrelba parnega kotla. Iz Milana, Temi., se javlja, da se je tamkaj razletel parni kotel neke tr. Merle, kteri je z raznimi čifuti pribežal semkaj iz Casablanke, poroča, da so Evropejce v imenovanem mestu pričeli klati radi agitacije za sveto vojno, za ktero se vedno bolj agituje med Arabci. V ponedeljek je prišlo v Casablanco par arabskih glavarjev, kteri so zahtevali, da se z deli za izboljšanje luke takoj preneha. Paša jim je naznanil, da so se dela pričela s sultano-vim dovoljenjem, toda glavarji so mu odgovorili, da sultan ni več mjihov vladar, ker posluša kristijane. Nato so pričeli glavarji s ščuvanjem med domačini, ktere so pozvali, naj prepode vse čifute in kristjane. V torek zjutraj so domačini napadli s kamenjem nekega Evropejca. Nesrečnež je skušal bežati, toda Arabci so ga obkolili in razse-kali na komade. Kakor hitro so francoski in španski prebivalci spoznali nevarnost, so bežali v svoje konzulate, toda na l»egu je bilo najmanj S umorjenih. Praneoski konzul d'Euville je zahteval, da mu da paša vojaško spremstvo, da spravi saj trupla umorjenih na varno. Spočetka se je paša izgovarjal, da nima nabojev, toda konec no je vendarle dal zahtevano es-korto, ktero so pa arabski jezdeci napadli in pognali v beg. Medtem'so Evropejci in čifuti pri-bežali na jedrni parnik, ki je bil v luki, dočim so Arabci napadli delavce v luki in streljali na nje. Več delavcev je bilo ustreljenih in njihova trupla so kasneje sežgali. Zatrjuje se. da pride danes 20,000 Arabcev v Casablanco. Tjekaj je od-plula francoska križarka Galilee. Paša v Casablanki je francoski vladi s svojo lastno glavo odgovorjen za splošno varnost. Francoska križarka Forbin, ki je na Azorskih otokih, je dobila povelje, da nemu doma odpluje v Casablanco. Paris, 2. avg. Časopisje zahteva, da se marokanskega sultana strogo kaznuje, kajti njegova vlada je za dogodke v Casablanki direktno odgovorna, ker kljub zahtevi Evropejcev ni hotela odpozvati sedanjega pašo. S tem. da je Francija zasedla Ud-žo, postal je fanatizem domačinov se večji. V Casablanki so Arabci umorili pel Francozov, dva Spanea in jednegu Italijana. Arabski glavarji sedaj tudi zahte vajo, da ukaže paša v Casablanki razdejati tamošnje železnice. Vesti iz Rusije. Ustaja v Lodzu. VSLED 6TRAJKARSKEGA GIBANJA JE PRIŠLO V IMENOVANEM MESTU DO PROLIVAN JA KRVL Pri včerajšnjem boju je bilo trideset osob ubitih in ranjenih. BARIKADE. _____:___________■ ______ Naveličale so se svojih mož. Dve gostilničarki v Hobokenu, N.J. sta sklenili, da se znebita svojih mož. Mrs. Bridget A. Keane, ktere mož toči hladilno pijačo v hiši 702 Washington St., toži sedaj svojega moža na ločitev zakona, ker jo pretepa, in Louisa Gehmova se želi znebiti svojega Gustava, ker jo je pred tremi leti ostavil, neda bi skrbel za njo. Obe imata v ostalem že druge Ijubčeke, tako da ne potrebujeta baš alimeutov. Denarje v staro domovino poiiljamo za $ 10.35 ............ 50 kron, za $ 20.55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kron, za $ 102.30 ............ 500 kron, za $ 204.50 . .......... 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Pošftarina je všteta pri teh svotah. Doma ae nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nade denarne pošlljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pin, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK HAIMKR CO., 10» Qmnridt Bfc, Hew 6104 flt Olair Ait, If. B., ___ Lodz, 2. avgusta. V tukajšnjem mestu je prišlo zopet do vsestranskega gibanja, ktero se vrši v spremstvu nasilje in umorov. Sredi mesta je prišlo včeraj do boja med vojaštvom in štrajkarji in samo pri tem boju je bilo trideset osob ubitih in ranjenih. V mestu počiva vse delo. Nemiri so se rano zjutraj zopet obnovili, dasiravno so oblasti zelo energične. Štrajk se bode razširil v veliko delavsko vojno in delavske u-cnije so pripravljene na dolgotrajni boj. Do sedanjih nemirov je prišlo, ker je policija tekom zadnjega tedna kar trumo ma zapirala ljudi. Vse vodje socijalistov so zaprli irj. energično postopanje policije proti unijam se je zaključilo s tem, da so se doseda jsovražne si stranke združile. Organizacije so odredile generalni štrajk in tako je 36,000 delavcev pričelo štrajkati. Narodnjaki so bili prisiljeni pridružiti se socijalistom. Delavski odbor je prisilil vse trgovce v mestu, da so morali zapreti vse pro-dajalnice. Tudi elektrarne so morali zapreti. Več lastnikov proda-jalnic, kteri jih niso hoteli zapreti, so socijalisti jednostavno umorili. Odbor je včeraj razposlal tolpe re-volueijonarjev po mestu, da razdene vozove uličnih železnic. To so tudi na raznih krajih storili in so potem iz razvalin vozov pričeli graditi barikade. iz kterih so potem metali kamenje na policijo. Delavci so včeraj umorili nekega delovodja in dva trgovca. Popoludne je vojaštvo pričelo z mobilizacijo in zvečer je prišlo na glavnem t rgu do krvavega boja. Delavci so streljali na vojaštvo in -šele konjenica jih je razgnala. Mrtvece so prepeljali takoj v mrtvašnico. Se-daj patrnlirajo jx» mestu kozaki in dragonci. Petrograd, 2. avg. V Vbroneškej gubemiji je prišlo do resnih kinet-skih nemirov, pri kterih so (K»žgali jednaj-r [wisestev. Orožništvu ni bilo moiT'K-e nemire zatreti in sedaj so txjshilt* oblasti tjekaj kazensko eks-pedieijo kozakov. Odesa. 31. julija. Včeraj je prišel nek mlad mož imenom Melnikov na policijski urad ter izjavil: Sedem oseb. med temi so bile tudi ženske, je prišlo s čolnom ter ga odpeljalo v neki podzemski prostor. Tamkaj so ga slekli ter ga m-učili, da bi kaj zvedeli o "zvezi ruskih ljudi*', ktere član je Melnikov. Zbadali so ga z noži ter mu pulili lase. Na to so ga obsodili na smrt. Ko je pa opazil, da gredo mimo ljudje, je pozval na pomoč, vsled česar je vsa banda zbežala. Policija se je podala na lice mesta ter je našla Čoln s sumljivimi osebami. Telo Mel-nikovo je vse polno ran. Njesovo stanje je opasno. Razne novosti iz inozemstva. RUSKI IN NEMŠKI CBSAR SNI-DETA SE NA MORJU; SESTANEK JE POLITIČNEGA POMENA. Tudi kralj Edward in Fran Josip se snideta v Išlu; zvestoba ruskih častnikov. ANAMSKI KRALJ ZAPRT. Petrograd, 2. avg. e je v Kronštadu poslovila od carja in -e vr:;i!a v 1'eir- v dvorec. Nemški cesar pričakuje eaija v Svinemiinde na -henzollern. Tjekaj je odpotoval tu li državni kancler Buelow. Sestanek bode brezdvomno političnega pomena. Dunaj, "2. avg. Angleški kralj Kd-waitl in Fran Josip -e snideta dne 15. avgusta v Išlu. da se dogovorita o raznih mednarodnih vprašanjih. Ker se Edward in nemški Viljem prepirata v škodo Nemčiji, je Viljem Fran Josipu ukazal, da mora posredovati v prid zopetnega zbližanja. Petrograd, 2. avg. V morju so našli truplo druzega častnika oddelka zrakoplovcev, kteri je dne 19. julija v vojaškem zrakoplavu odplul iz Carskega sela. V zrakoplavu so bili štirje častniki. Štiri dni kasneje so našli prazen zrakoplav, ki je plaval po morju in 27. julija so na Finskem zalivu našli truplo necega častnika. Sedaj t»e je dokazalo, da so častniki najpreje pometali iz zrakoplava balast in na. to so jeden za drugim poskakali v vodo, samo da bi zrakoplav ostal dalj časa v zraku. Pariz, 2. avg. Uradoma se naznanja. tla je francoski rezident v Ana-niu tamošnje ga kralja Tauh Thaija > dal v njegove j lastnej palači zapreti j in ustanovil vlado, ktere člani i;o mi-! nistri pod načelstvorn pravosodnega t ministra. Kralj je duševno bolan in J francoska vlada se je končno prepri-I čala, da bi bilo nevarno, ako bi mu še ! v nadalje pustila izvrševati kraljev-! sko moč. Kraljestvo Anam v Indoki-. 'i^kej .jt- pod francoskim protekto-; ratom. Kralj je neprestano mučil svoje uslužbence. Tudi sedem svojih žen je dal do smrti mučiti, j Kastoria. Turčija, 2. avg. TurSko ; vojaštvo je včeraj ubilo 40 grških u-staŠev; devet Grkov so Turki vjeH. Turi!!. Italija. 2. avg. Po vsej seve-j v. za■ tdnej Italiji je prišlo do veiiJtih • protiklerikalnih izgredov, ker je prebivalstvo izvedelo, kako grdo postopajo duhovni salezijanci z dečki, kfe-ri so njim izročeni v varstvo in vzgojo in ki imajo svoj samostan v Vara«. ' zo. DeČke so lopovi mučiti v prisotnosti vseh salezijaneev in redovnic, s kterimi žive skupno in to mučenje so nazivijali "Črne maše". Oblasti so sedaj salezijanske šol© zaprla in po-i slale nesrečne otroke domov. Vrše se stroge preiskave. V minolej noči je ljudstvo salezijansko cerkev skoraj j razdejalo in bombardiralo samostan s I kamenjem. Otroci so izpovedali na-I tančno. kako so jih "očetje" mn?iTl. Jeden mlad saleziianec. imenom Per-tane. je že lani ušel iz samostana, ker ni mogel več prenašati raznih muk. Štrajk premogarjev v Peimsylvaniji. C«5nnelsville. Pa., 31. julija. Nad tisočpetsto premogarjev in dninarjev premogovih rovov Wick Haven in Whitsett od Pittsburg Coal Co., so pričeli Štrajkati v znak sočutja z onimi delavci, kteri zahtevajo, da se skrajša delavni čas na osem ur na dan. Ako prepir v kratkem ne bode končan, pričelo bode štrajkati še na-daljnih tisoč premogarjev. Ženski premogar. Washington, Pa., 1. avg. Včeraj se je neki premogar pri delu poškodoval' vsled česar so ga prepeljali v bolnico. Tu se je dognalo da je bil dtrtižni premogar ženska in sicer Slovakinja Suzana Povlejeva, ktera je že tri leta v moškej obleki marljivo delala najtežja dela zajedno s svojim možem po raznih rudnikih. Suzana ni nevarno ranjena, toda njenega moža ao zaprli, ker je gteiil proti zakomi s tem, da je dovedel na delo svojo Seno. Kaznovan se bode strogo. Iz Avstro-O grške. Dunaj. 1. avg. Že od začetka leta 1906 poizkuša Avstrija, da sestavi patrono, ki bi imel aisto precizijo in razanco kot francoska, ne da bi bilo treba vpeljati obenem nove puške. Poizkusi z novo patrono so se obnesli, kajti tudi pri pri 1000 strelih je ostala cev popolnoma nepoškodovana. Začetna hitrost novih krogelj znada 866 metrov v sekundi. Objednem bodo prenarili tudi nastavek (Aufsatz). Grof Sternberg je izdal v "Dunajski založbi" mman pod naslovom: "Krščanski Bog in Bog Židov". — Snov je vzeta iz življenja dunajskega plemstva. Vsebina ie v glavnih potezah sledeča: Veleposestnik Svan-dor, sapostiv§i ženo in otroke, zapelje neko igralko, se -nda hazard rv. ign, proda posestvo nekemu svojemu upniku ter se usti ali. "GLAS NARODA" , Slovenic Daily.) I)wneut^jo. Denar naj se blagovoli pošiljati Money Order. l'ri > premem bi k raj h naročnikov prueinuo, da nam tudi prejšnje bivališče nn/iinn r i u rodu" ioii^J« n w i IVI .Street, New York City, m; 1_'7< Rector. Sodbe v Kentuckyju. (Jo >!_'. tuwnn, Kv., se v kratkem prične četrta |K»rotna obravnava proti Caleb Powersu, radi umora governer-ja t.oebelja. Caleb Powers je bil že trikrat pronajden krivim, dvakrat oWxjjcn v dosmrtno ječo in enkrat v ^mrt na vešalih. Onstran meje Keiitnckyja, v Indian i* živi bivši go-verner Taylor, kteri je baje ta umor priredil in ki je vedel natančno, ke-daj biKle njegov naslednik umorjen-V Indian i je svoboden in tjekaj so ga preselili pod pretvezo, da v Kentuckyju ne more pričakovati nepristranske obravnave. V ječi sta nadalje James Howard, kteri mora sedeti vse življenje, ker je p*>slal Goebelju smrtonosno svineenko in Henry Youtsey, kteri je po naročilu tt-dajijejra državnega tajnika Powersa dal Howardu ključ pisarne flržavnega tajnika, da je mogel skozi okno ustreliti guvernerja. doeim se je Powers peljal v Louisville, da tam pove, da je on pripravil umor po nar«.«-ilu Tayl<»rja in tudi najel morilca. Tako trdila obtožniea in to fee je t i
  • dišči. Umor se je izvršil pred sedmimi le i in sedaj se prične četrta tozadevna obravnava, samo radi tega. da >e. ako mogoče, prouzroči-telja tedanjega umora oprosti. Sistematično se je vplivalo na jav-n««.-t tak«, da bi morala misliti, da so obtoženci nedolžni in da so bili po nedolžnem obsojeni. To so zločini, kakoršni se zamo-rejo vršiti le v krogih pravih domačinov; kljub temu se pa poštenim naseljencem očita, da so oni krivi za •večino zločinov, kar se jih izvrši v re publiki. . . Če mož čez o j nice uhaja. \ Beroliuu je krojaški mojster G-sicer oženj en. vendar ima to nagnjenost, da so mu poleg njegove žene •všeč mlada dekleta, taka. ki so komaj odrastla kratkim krilom. Ko je žena zvedela za to moževo slabost, se je zele razjezila in šla na sodišče ter vLhžila tožbo na ločitev zakona. Na prošnjo moža. kterega je s tem hotela pravzaprav samo pripraviti ua pravo pot. je pa tožbo umaknila. No krojaček se pa ni nič poboljšal. Mlade dame so mu bile slej kot prej všeč in dobival je od njih parfumirana pisemca na ime nekega študenta Schtimeka. ki je prejšnje leto stanoval v njesovi hiši. Na študente je mladi ženski svet tudi v Benolinu ves neumen! Ko je gospa krojaeica našla nek.«- Tako ljubeznivo parfumira-no pisemce, je bila vsa iz sebe in pisala je na policijo anonimno pisemee sledeče vsebine: "Prosim, kaznujte zafK'ljivca Ribarda Schmucka, ki stanuje v ulici... št... Sirovina mi je zamašil usta, da sem bila vsa krvava. Stara sem šele 15 let in se zdaj usmrtim, ker me je podlež onečastil. ** — Policija je kmalo dognala, da je ta 351etna onečaščena deklica krojačica G., zato je državno pravdništvo dvignilo proti njej obtožbo. Obsojena je bila obtoženka na en mesec zapora. Ta čas bode pa mož čisto neovirano skakal čez zakonske ojnice. NAZNANILO. Člani društva "Novo stolječe" odsek št. 142 N. H. Z. v Irwinn, Pa., so proseni, da se dne 11. avgusta udeleže redni seji radi volitve novega, odbora. Kdor slučajne ne pride, postopalo se bode z njim po pravilik N. H. Z. Fran jo Gngurnia, računovodja. P< »st a voda j a države Geologije je sprejela novi prohibici jonistični zakon. kteri razširja prrohibieijo tudi na večja mesta v Lmenovanej državi, kajti po sedanjem Local Option zakonu se je itak ni smelo v 135 od 150 countvjev prodajati opojno pijačo. Skoraj vse južne države so v novejšem času uvedle prohibicijske zakone, vsled kterih je zabranjeno izdelovanje in prodajanje opojnih pijač. Vsi taki zakoni so ustanovljeni in naperjeni pred vsoda dra. Loeschniga. odvetnika (če ~e ne motim) v Slov. Goricah na Štajerskem. Iztočno in pa višje gori se razprostirajo impozantni lesovi bukovja. Iz teh lesov veje semkaj proti Savi čist krepilni gorski zrak. Kraj -am nazivi jajo domačini "Po-d sv. Vidom". Višje gori na hribu stoji namreč prijazna eerkvica sv. Vida /. mikavnim razgledom daleč na-okolo. Ali ta vir opravičuje pravljice on-lotnega ljudstva, da so tu stale nekdaj rimske toplice? Po mojem skromnem mnenju — da! Sicer, kolikor je meni znanega, ne nahajamo {»oročila o teh toplicah potrjenega v nobeni zgodovinsko verjetni listini. Vmpak jaz mislim, če bi ne bilo na naši zgodovinsko znameniti Dolenjki v istini veliko več zanimivosti, leloma že najdenih, deloma še skritih in neznanih, nego le tistih, ki so nam jih uvekovečili prejšnji zgodovinarji in pisatelji, potem bi bili jako revni na zgodovinskih zanimivostih. To pa nismo! Saj ne nahajamo nikjer zaznamovanega niti kopališča, ki je stalo na tem mestu še pred komaj pol stoletja, ki se ga še lobro spominjajo tisti takozvani najstarejši ljudje. Da se torej pridržujem narodovi tradiciji glede verodostojnosti teh rimskih toplie, za to imam več tehtnih razlogov. Omenjam tu le nektere. Ne daleč nazaj je stalo ob tisti cesti, pod ktero leži ta vir, znamenito rimsko mesto "Noviodonum", to je hrezdvomno dokazano. Istotako dokazano je tudi, da se nahajajo še danes ostanki rimskega mrzlega studenca ob vznožju ravno istega po-iroija in na mestu, ki po vsej svoji naravni in krajevni legi popolnoma nalikuje kraju vročega vrelca. Oba izvira sta si le malo narazen. Da pa tukaj pri vročem vrelcu vsaj na videz ni več najti ostankov rimske zgradbe, ni se čuditi, ako se uvažuje dejstvo, da so vir, če ne prej, že vsaj v 18. do 19. stoletju Brežičani osvojili za-se ter ob napravi primitivnega kopališča uničili ostanke -rimske kulture. Sicer pa računajmo tudi logično! Da stoji tu go rak vir, to je neovrgljivo. Kedaj je navstal f Ako bi bil na vstal še le v novejši dobi, bi bil to naravni čudež, ki bi bil gotovo načet svojega kronista. Staj so ga našli tudi oni spodaj v Kranjskih vrb in ah leta 1797 na novo prodrli izviri 1 Ako bi se bil ta zgorejftnji vrelec našel istodobno, bi gotovo ne bili pozabili nazg. Umevno je torej, da je moral obstajati že davno popra je; da pa ItfcliiMi mts m kil i - ' * < • .. - - - ( , je bila temu nekaj vxnok okol-noSt, da je bil 'veded združenja z mrzlo vodo premalo gorak, da bi vubujal splošno ponoraoet. Ponajveč pa — po nnojem prepričanju — tega vrelca drugi niso poznali zato, ker — ftali-bog, morama reči — je še dandanes celo veliko Kranjcev, ki jim je ime "Čatežke toplice" nekaka deveta dežela. Da temu ni tako, me bil bi teh krajev omenjal v obširnih opisih v "Edinosti'. Ne da bi se hvalil, vendar po izraženih mi priznanjih lahko rečem, da sem s temi članki po svojih močeh vsaj nsekaj storil za odkritje in poznavanje krajevnih zanimivosti ne samo na racam ljubavi do ^voje rodne zemlje, ampak tudi na konto pri -nas še vedno premalo gibajočega se ptujskega prometa. Toda moj namen ima višje cilje. R^rdoljubni, ali recimo vsaj špekula-tivni Slovenci! Naša Dolenjska je izredno bogata gor ki h vrelcev. Naša je ta dragocena gruda, slovenska je zemlja, izpod ktere osrčja nam teko ta vrela na dan. Toda, Slovenci, roko na sree: Kteri teh vrelcev je v naši roki 9 ! O kterem — vsaj znamenit e jem — moremo reči: Ta vrelec iz osrčja slovenske zemlje je naša last, je posest- Slovencev, je slovenski vrelec f! Klonimo glavo k tlom te naše slovenske zemlje in priznajmo: ne j eden teh vrelcev iz slovenske zemlje ni naša slovenska last ! Nostra culpa. Da, naša je krivda, da je temu tako. In da bi temu ne ostalo še tudi v bodoče tako, to bodi moja fn vroča (želja slovenskega naroda tam doli ob skrajni periferiji naše -lovenske dežele. Dajmo si nabaviti na tem kraju svoje slovenske toplice in kopališče, kakoršnih je malo na Kranjskem! Nisem geologični strokovnjak, a vendar smelo in s prepričanjem trdim, da bi se dala toplina tega vrelca izdatno zvišati, kakor hitro se mu odvodi žila z mrzlo stu-denčnino. Ce dosega njega temperatura že sedaj, ko je spojen z mrzlo vodo, izdatno višino 32—24 stopinj Celsija, in če merijo njegovi izvirki globoko doli ob Savi 44—50 stopinj Celsija, lahko hi se dala temperatura primerno regulirali. Treba je poskusiti ! In poskusi sami na tem mestu bi ne stali mnogo. Vsaj spočetka ne bi bilo treba bogzna kako visoko leteti z napravami. Osvojiti si je treba dotično parcelo in kraje blizo nje. Kakor mi je pripovedoval mož, ki me je vodil do tega vrelca, vrli narodnjak g. Anton Ore kar, iniyjir na Čatežu, bi bila oba posestnika dotič-ne parcele (in sicer že omenjeni advokat Loeschnig in posestnik Anton Tomše) prav rada pripravljena ta-mošnji svet odstopiti pod prav ugodnimi pogoji. Uvaževati se mora tudi izredno romantična lega vsega kraja, kakor nalašč pripravnega za kopa-liščne goste in letoviščarje- Blizo železnice, blizo mest, tik ob državni cesti, ob vodi in ob vznožju goratih lesov. Za letoviščarje kakor nalašč prirejeno. In kar je konečno velike važnosti: tukaj se ni treba nikdar bati ovir vsled po vodenj in poplav, kakor je to, žalibog, zaznamovati glede spodaj stoječih toplic. Kraj leži dovolj visoko. Preostaja edini pomislek glede že obstoječih naprav spodej v kranjskih vrbinah. Morda bi ondotni lastnik prepustil novemu podjetju svojo primitivno napravo. Najbolje bi bilo to! In ako bi ne hotel, le njegova škoda. Kajti vsak gost bode rajši uporabljal kopel j in bivanje, kjer je varen pred naplavi Save in kjer biva v najbližji dotiki s prijazno ležečo vasico, kakor tam doli v nekultivi-rani samoti sredi vrb in. P redno zaključim, dolžnost mi je spopolniti še nekaj opazk. Namreč glede zveze prvotnega izvira z izvirki doli v vrbinah. Če sem si iz kopelji proti viru idoč že takoj domneval, da mora pod ondotnim svetom teči žila od zgornjih vrelcev, in da se mora to tudi na polju poznati, se nisem zmotil. Moj zgoraj omenjeni znane Orekar mi je sam pravil, da teče žila ravno pod njegovimi njivami in da je po letu na dotičnih krajih vsaka rast takoj porumenela. Tako tudi po zimi višje zgoraj nad izvirom nikdar ne ostaja sneg ležati. Poleg tekoči mrzel studenc bi se dal oil vest i in uporabiti kakor izborna gorska studenenica za pitno vodo in mrzle kopelji. Tako sedaj (ali vsaj za sedaj) k zaključku 1 Slovenci! Z neokretno roko sem vam v pred s to j eč em ne odkril, ampak le pokazal zaklad... sezite vi, morda složno z brati Hrvati, kakor bližnjimi sosedi, s spretnejo roko po njem... dvignite ga, dokler je še vaš! Kos rajske dežele, kos zemeljskega raja leži pred vami. Ljubko romantičen kraj, tihi, oživljajoči raj, kakor dehteča vijolica, skromno skrit na meji dveh bratov — Slovanov. Kdor ljubi mir, kdor i66e zdravja, tam doli ga najde. Pred vami leži zaklad: sezite po njem in odprl vam bode svoje bogastvo! In potomci vaši bodo govorili s ponosom: Ne rimeke, ampak naše dmub so toplice vri data**! Krvavo preganjanje Armencev. — Poročilo misijonarjev. — Na Turškem gre vse narobe. Kristijan tam ne dobi pravice, ker mu turške gosposke včasih neeejo, včasih pa ne morejo pomagati, ker nimajo dosti moči in veljave. Pod turškim cesarjem namreč ne žive le Turki, ampak tudi več dragih narodov. Med temi so tudi Armenci, pošteni in delavni ljudje krščanske vere. Te so Turki že dolgo časa sem zatirali. Ajrmenei bo to večinoma, mirno potrpeli in se tolažili z nado, da se bode obrnilo na boljše. Toda sovražtvo Turkov je postajalo vedno večje in nazadnje so začeli z mečem v roki preganjati uboge Armence in jim požigati njih vasi. Kako se je vse to zgodilo, dozdaj nismo natanko zvedeli, ker so hoteli Turki vse utajiti. V zadnjem času pa so popisali misijonarji, ki v onih krajih delujejo, to preganjanje prav natanko in po njih pismih smo tudi rni sestavili naslednje poročilo. Ze leta 1894 so začeli Turki po ne-kterih krajih moriti Armence. Toda evropejski vladarji so se potegnili pri turškem sultanu (tako se imenuje turški cesar) za uboge Armence in ta je obljubil, da jih bode branil in jim olajšal njih stanje. Nato je bil nekaj časa mir, to se pravi, Turki niso ravno morili Armencev, pač pa so jih še zmeraj zatirali, da je bilo groza. Zdaj je hotelo nekaj Armencev, bilo jih je okoli 400, meseea septembra 1S95 pokazati v Carigradu, kjer prebiva turški cesar, očitno svojo žalost in nezadovoljnost. Turke je to jezilo in so planili na nje z orožjem v roki. Armenci se pa niso dali meni nič tebi nič pobiti in so se postavili v braru Nato se je začel po mestu boj, kteri je trajal več dni. Turki so napadali tudi popolnoma mirne ljudi in jih. mesarili ter pobijali. Le s težavo se je posrečilo turškemu sultanu, da je napravil mir v svojem glavnem mestu. Malo dnij po teh dogodkih se je začelo mesarjenje v vasi Akisar, kjer je prebivalo okolo 150 armenskih družin. Ker je bil tisti dan ravno semenj, je prišlo tudi iz sosednih krajev dosti ljudi v vas. Tu planejo na določeno znamenje Turki na neoboro-žene in nič hudega sluteče kristijane, jih brez usmiljenja pobijejo in zmečejo njih trupla v vodnjake in v mimo tekočo reko, da I»i jih gosposka ne zapazila. Šele proti večeru je prišel iz bližnjega mesta turški poveljnik in zapovedal mir. Dne 4. oktobra se je začelo grozno klanje v Trapecuntu. glavnem mestu neke turške pokrajine ob Črnem morju. Naj prvo se je zaslišalo po mestu trobentanje, kar je bilo določeno znamenje. Zdaj napadejo turški razbojniki od vseh stranij kristjane in jih more in mučijo cele štiri dni. Toda to še ni bilo dovolj. Šiloma uderejo tudi v hiše armenskih trgovcev, poberejo vse blago po skladiščih in prodaj alnicah in razbijejo omare, v kterih. je bil shranjen denar; gospodarje pomore z vsemi pomočniki vred. Še celo praznih hiš niso pustili pri miru, ampak jih požgali in razdejali, tako da so bili oni reveži brez strehe, kterim se je posrečilo ubežati groznemu klanju. Da bi se ne zmotili, so že po pred vsako armensko hišo s posebnim znamenjem zaznamovali. Niso si namreč -upali napasti hiš tujcev, ker so vedeli, da bi jim stopili potem tuji vladarji na prste. Pri vsaki zaznamovani hiši so najprej z meči, sekirami in bajoneti razbili vrata. Nato so udrli v hišo; grozo vi tjosti, ktere so tukaj počeli z ubogimi trpini, ne moremo in ne smemo popisati. Neki nemški popotnik, kteri je nekaj dnij potem šel skozi mesto, pravi, da je videl po vseh cestah in trgih široke mlake krvi. Kakor še zmeraj dozdaj, tako se je tudi tukaj pokazalo, da so najboljši prijatelji reveže v in trpinov katoliški duhovniki in redovniki. Več sto preganjanih Armencev je namreč dobilo v onih nevarnih dneh varno zavetje pri kapueinih, ki so stanovali v mestu, in pri šolskih bratih. Pri zadnjih je nasadil pogumni brat Jožef na streho francosko zastavo in vzel pod njeno varstvo okolo 1500 nesreenežev. V samostanu je seveda nastala velikanska gnječa, vendar so obdržali bratje reveže toliko časa pri sebi, da se je vrnil mir v razburjeno mesto. Neki armenski •duhovnik se je skril v klet in je ostal tu šest ur, akoravno bi se bil skoraj tmhiil Truplo bogatega Lqgovea so oačli v drobne kosce sesekano. Vseh pomorjenih je bilo najmanj 800—900. Šele četrti dan je posegla gosposka, vmes in najhujše razbojnike lapteti in postaelitL Toda kaj je to pdfcem, ko je nedolžna kri is prelita! Tej prvi nesreči je sledila drug*, lakota in bolezen; 500 katoli-kruha in "£0£LKX£JL. Predsednik: JOSIP ZAT.AR mL, Box 547, Forest City, P«. Fodpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Rbh, Pa, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajni*.: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, f a Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Tx. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ya. FRANK SUNK, Luzerre, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, F. rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NAHODA". NAZNANILO Tmena delegatov za H. glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907: Za postajo ste v. 1 v Forest City, Pa., ilartin Gerčman ml, Ivan Tor— nič, Josip Buceneli st. Za postajo štev. 3 v Moon Runu, Pa., Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovec. Za postajo štev. 8 v Johnstownu, Pa., Josip Intihar. Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel Obregar, Martin Šte-fančič. Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. Va_, Fran Vodopivea. Za postaje štev. 11 v Duryea, Pa., Jakob Brecelnlk-Za postajo štev. 16 v VVillocku, Pa., Josip PeteroeL Za postajo štev. 17 v Broughtomi, Pa., Pavel Fortirna. Za. postajo štev. 18 v Fleaningu, Kansas, Fran Zupančič. Za postajo štev. 19 v Bridgeport uT Ohio, Alojzij Šuštaršič. Za postajo štev. 20 v Claridge, Pa., Ivan Rekar. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas, Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddocku, Pa., Fran Knafelc. IVAN TELBAN. glavni tajnih. nekteri zgubili čisto vse, dom, premoženje, sorodnike. Misijonarji jim pomagajo, kolikor morejo, toda kaj, ko jim samim vsega zmanjkuje. Po- vsod, kjer bije jo gorka srca za nesrečo bližnjega, se nabirajo mili darovi za nesrečne kristijane^ ki toliko trpe pod turškim jarmom. ■^."-HgE—uglily « Telefon 24G. Frank PetkoT§ek 720 Market Street. Waukegan, 111. priporoča rojakom svoi c^SALOON,!^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, t^r ima na razpolago fine tmiodke. V svoji PRODAJALN1CI ima vedno iveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje t staro domovino lelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. rffc a A m FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 SI. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Priporoča Be Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v t-taro domovino, ali ako žele kogfa. sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrbo. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, p redno se da pregovoriti, da komu vroča denar. ▼ mnenju, da ima opraviti z nami. Jugoslovanska Katol. Jednota. inkorporiraoa dne 24. janivija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik; IVAN G Kit M. P. O. h>ox 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Boa 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St- Hibbing, Minn. Blacajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, UL IVAN PRIMOŽ. II. nadzornik. Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KKKŽISNIK. III. nadzornik. Bos 138. Bnrdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB 7 A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4t"24 Blat kberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZD1RC, ITI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVBC, 711 N. Chieago Street. Joiitt, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preimembe udov Oj druge listin«? na glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box 424, Ely, Mmn.. po svojem tajniku rn nobenem drugerm. Dename pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE. Bo* 105, Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-rern. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve ♦udi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABCKOVEC, 1824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Oreh je vendar občutljivo drevo; huda zima mu ni škodovala, ampak: orehova drevesa so letos izvanredno polna; drugega sadja bo pa na Dolenjskem malo. S kamnom je ubila v Češnjici pri Podnartu TOletua ženica velikega divjega kozla. Bil je takoj . nrtev. Umrl je v ljubljanski bolnici po daljši mučni bolezni Jakob R-int, zadnji čas trgovski hlapec pri tvrdki jTeliks Urbane v Kranju. Toča na Trški gori pri Novem mestu. Dne 7. julija popoldne je toča veliko vinogradov popolnoma, druge deloma uničila. Tudi 9. julija je zopet zned dežjem padala toča. Debela je bila kakor veliki orehi. Ljudje pravijo, da je toča mnogo vinogradov "gladko'* pobila; "kar gladko", to je ljudski izraz. Malo poprej na zeleno cepljene trte so tudi popolnoma uničene. Poškodovani so vinogradi ne le 7.a to leto, ampak tuli za prihodnje. Marsikteri vinogr. dnik bi bil pridelal 150 veder vina. zdaj bo pa komaj deset veder; i nasvetu redarstvenega ravnatelja, napravil s konjem pokojnega Praznika sledečo -kuŠnjo: Konja so vprfegli in odvedli na tr^ pred "Narodnim domom", kjer je bil najet pokojni Praznik ono noč. Tu so konja pognali in jra pustili, naj gre, kamor hoče sam* Konj je šel naprej v hlev v ulici Silvio Enea Piccolomini in tu se je ustavil. Pognali so ga zopet in mu zopet pustili, naj si sam izbere pot in gre, kamor hoče. In konj je šel po ulici Giulia v Bošket in naravnost k " lovcu". Zavil je sicer po raznih stranskih ulicah in se tudi na več krajih ustavil. Na policiji so mnenja, da je konj šel na tej skušnji ravno po istih točkah, kakor ono noč, ko ga je zadnjič vodil pokojni Praznik. — To izgleda sicer jako čudno in skoraj neverjetno; vendar se je na policiji zatrdilo, da je to gola resnica. In če je to resnica, potem je razumnost tega konja naravnost fenomenalna. Varstvo telefona pred gromom. G. M. Slavic iz Varljan, občina Kastav, sedaj poštni tehnični uradnik v Trstu je izumil jako praktični stroj za oču-vanje telefonskih in brzojavnih postaj pred gromom in strelo. Svetovna ansrležka tvrdka Haltappeh mu ponuja za izum 100.000 mark. Zmešalo se je v Gorici 23Ietni služkinji Zelinšček iz Rimskim Toplic na St ajerskem. ŠTAJERSKE NOVICE. Detomor. Dne 11. maja je 291etna vdovi jena posestnikova hči Helena Mencinger iz Turške vasi pri Slov. iT rade u porodila v gozdu živega nezakonskega otroka, ki ga je s čevljevo peto toliko časa tolkla po glavi, dokler ni dal nobenega znamenja življenja več od sebe. Pozneje ga je zakopala blizo domače hiše. Dasi je Mencinger priznala svoj čin, je bila kljub temu popolnoma oproščena pred celjskimi porotniki. KOROŠKE NOVICE. Poskusen umor. Pri Po reč ah na Koroškem je rudar Friderik Drofenik večkrat zabodel z nožem svojo prejšnjo ljubico, natakarico Konstancijo Jože. HRVATSKE KOVICE. Hrvatsko-ogrski spor. Zagreb, 15. julija. Povsod po deželi prirejajo poslanci shode, na kterih poročajo o svojem delovanju. Poslanec Supilo je na Glini opisoval vzroke brvatflko-ogrskega spora in povdarjal edinstvo Hrvatov in Srbov nasproti Mad j arom" — Najbolj stvarno in premišljeno je bilo poročilo bivšega podbana Niko-liča v Ogulinn, kjer so mu volilei priredili prisrčne ovacije. Dr. Nikoli« je povdarjal, da je sporazum in državna skupnost med Hrvati in Mad j ari potrebna, zavračati pa treba energično poskus uveljaviti državno edinstvo madjoj-sko, kakor da bi Hrvatska ne bila zaveznica, ampak podani ca Ogrske. Sporazum, ki popolnoma varuje posebno drža^nopravno stališče Hrvatske ni mogoč, ako se temeljito ne revidira nagodba od 1868. Dr. Nikolič je izjavil, da je položaj za Hrvate zelo ugoden, ako bodo trezni in ne bodo pokvarili dela poslancev z neredi in protizakonitimi demonstracijami proti sk-upnim uradom in -uradnikom. Nikoliču so živahno aklamiraJi. — Osijek, 15. julija. Nadžupan sirmij-skega komi tat a, Hideghethy, je demi-sijoniral. Ljudstvo nru je priredilo velike ovacije. — V Požegi je na ljudskem shodu poročal poslanec dr. Vinkovič, kteremu so priredili slovesen sprejem. BALKANSKE NOVICE. Nemiri v ČrnigorL Belgrad, 15. julija. "Štampa" poroča iz Kotora, da so v Drobnaku v Črnigori izbruhnili nemiri proti vladi. V Drobnak so odšli trije bataljoni črnogorske deželne b ram be. Kraljev rojstni dan. Belgrad, 15. julija. Pet polkovnikov je prosilo za vpokojenje, ker jih kralj ob priliki svojega rojstnega dne ni odlikoval z redom sv. Save. VeČ mlajših častnikov je zaradi tega hotelo sklicati protestni thod, kar so pa opustili, ker se jim je reklo, da bodo zaradi tega lahko prišli v tidnjavske zapore. Ko so častniki hoteli v konaku kralju čestitati in je v njihovem imenu hotel govoriti bivši vojni minister general Atanaskovic, je polkovnik Damjano-vie protestiral in izjavil, da je vojni minister njega določil za govornika. Atanaskovič je prosil za vpokojenje. Kmečki nemiri v Rumuniji Buka-rešt, 14. julija. V Poškaniju kmetje nočejo iti na delo in so zelo razburjeni, ker v parlamentu zanje ničesar' ne storijo. V Poškanj j© odšlo štiri bataljone lovcev. Revolucija — obrtni j a. "Kijevlja-nin" piše, da ruski revolucijonarji dobro žive od svojega dela. Poprej so bili reveži, sedaj razmetujejo denar s polnimi rokami. Neki bivši privatni dooent na univerzi, poprej reven kakor cerkvena miš, sedaj potuje v prvem razredu v tujini, kupil si je v Kijevu hišo in vzdržuje si dve pri-ležnici. Shod avstrijskih anarhistov je bil v Pragi. Udeležilo se ga je 200 oseb. Ker so govorniki ljuto napadali cesarja. je vladni zastopnik shod razpustil, nakar so ga anarhisti dejansko insultirali. Uzorno gospodarstvo socijalnih demokratov. Že pet let ituajo s^cijaiui demokratje v svojih rokah občinsko upravo v Cataniji v Italiji, računski zaključek za preteklo leto pa izkazuje pet milijonov lir primanjkljaja. Radi tega so naložili nove naklade, ki najhujše zadenejo ravno malega moža, kmeta in vinogradnika. Da je ravno letos uničila toča skoro ves pridelek v vinogradih, zato se ti ljudski laži-reševalci niso prav nič zmenili. Tudi davek na konje in vozove, da ž njim posežejo v žepe bogatejšim davkoplačevalcem, bodo najtežje plačevali zopet revni sloji, ker davek ni omejen samo na kočije in konje za lnksns. Vsako leto se zahteva od lastnikov konj in voz nič manj nego 200 lir. Zato se ne zmenijo u zorni gospodarji, ako bode ljudstvo moglo prenašati težka bremena, da se le dobi denar. Znal si j« pomagati. M- H. Lacy, reporter pri londonskih 'Daily News'* je nekoč kot poročevalec prisostvoval shodu ministra Gladstona. Poročilo je bilo treba oddati, toda Lucy se nikakor ni mogel preriti iz silne gneče na prosto- Sedaj je uporabil popolnoma novo sredstvo. Ko je minister v svojem govoru za hip umolknil, zado-nelo je po dvorani glasno in zaničlji-vo vprašanje Lucvjevo: "In kaj je Gladstone storil leta 1866T" "Mir! Tiho; ven ž njim!" so začeli klicati besno ministrovi pristaši. Sto rok se je iztegnilo po časnikarju, v množici se je takoj naredil š pa lir, po kterem je Lucy neprostovoljno frčal na zrak. "Toda povejte mi, Lucy, kaj pa je vendar storil Gladstone!" rekel mu je nekdo mimo. "Tudi jaz ne vem, če je Gladstone sploh kaj storil 1866.* je odgovoril zviti poročevalec. "Ker sam nisem mogel priti iz gnječe, sem se po služil tega sredstva, da so me odstranili drugi in tako pomagali, da se mi je izpolnila volja, kajti članek je moral na vsak način pravočasno v list." Tat pogoltnil dragocenosti. Snažilke oken je v Budimpešti pri neke j gospej ukradel briljante in jih pogoltnil. Vsled ovadbe gospe so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so dragulji ao-pet prišli na dan, pri čemur pm je bO tat ranjen. Radarji in ognjegaed. stavkalo. Sar je v Kovom Sandeeu magistrat od- ločno odklonil vse zahteve redarjev in ognjegaeeev sa zvišanje plače, so začeli stavkati. Magistrat je vse odpustil. Reidaiwtvo nadomešča oražni- štvo. POZDRAV. Zadnji pozdrav pri odhodu iz New York a bratom, in vsem znaocem ter prijateljem ki kličan veseli: Živio! Na veselo svidenje! Neve "York, 1. avg. 1907. Am ton Trevesu Pri odhodu v staro domovino naznanjam tem potom, da sem srečno dospel v New Yoark, odkoder še enkrat pozdravljam vse znance in prijatelje sirom Zj edin j enih držav, posebno mojega sina Janeza in vse pri-telje in znance v Delagtia, Colo. Na zdaj-! New York, 1. avg. 1907. Ivan Což. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse ostale prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa člane društva sv. Jožefa ter Fran Rožainca in Lovrene Senčni ka v Little Falls, N. Y. Z Bogom! New York, 1. avg. 1907. Ivan Košir. Pozor, rojaki! Na 16. julija t. L popoludne, ko sem bil jaz na delu v Bridge Works, me je zapustila moja žena TRERZI-JA ŠOMAČ, to je po mojem imenu, njeno prejšnje ime pa je TEREZIJA TURK, in se podala za enim malopridnim fantom, kam, to ni meni znano. Njegovo ime je JOSIP KASTE-LIC. Mogoče, da se ona izda za njegovo ženo. Vzela je seboj moje troje otrok in denar, približno 400 dolarjev. Prosim torej dobre prijatelje, ako bi zvedeli za njo, da bi naznanili njen naslov: Adam domač, P. O. Box 308, Ambridge, Pa. (30-7—10-8) NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. HSULT^, 13 Iron Street, Canonsbetrg, Pa., naš f natojaiil sa Canonsbnrjj in okolico. Pobira naročnino sa "Glas Naroda" In poSOja po nisntu posredovanju denar v stari kraj ter gs toplo priporočamo. Spoštovanjem Frank Saksar Company. VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, ktero priredi društvo sv. Barbare št. 4 J. S. K. J. v Federalu, Pa., v četrtek dne 15. avgusta (na dam velikega Šmarna). Začetek ob 2. uri popoldan v prostorih sobrata Ivan Keržištnika- * Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Federals, Pa., in okolice, da se naše veselice polnost evil no udeleže. Nadejamo se obilnega obiska. Za dober prigrizek in prijazno zabavo skrbel bode OOBOR. _(1-5-S)_ Kdo ve za natančen naslov od nekega gotovega ALBIN M3HELČI-CA (Mechelcheoh) ali Michelson ? Dotičnik je doma iz Zagorja ob Savi na Kranjskem in je prišel v Ameriko leta 1889. Pred nekaj leti je bival v Indian Territory na neke j farmi, kjer je imel kupčijo z živino, ali je bil pa na takej farmi za nadzornika. Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo "Glasa Naroda'% 109 Greenwich St., New York. (30-7—2-8) C Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križni Marija Rezič 209 5th St. Union Hill, N.J ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fortun 110 K. Park St. Butte,Mont. zapomnite si9 da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To le edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdrtivniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne aH spolne bolezni. Zatoraf rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da popre j nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo .ZDRAVJE" katero dobi te zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34tli St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabot— nosti, kašlja, težke Doiezm v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,X.J. Po^or Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500. Jakob Wahcic, ,339 SOUTH FRONT STREET, STEELTOIN, PA. JOHN VENZIU-, ■•17 E. 62sd Street. N. E-, Cleveland. Ofcto 1 izdelovalec kranjskih in nemških HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. Pozor! Slovenci Pozor! SALON^4 10 zmodernim kogljidčem.' Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodite. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča. Martin Potokar 864 So. Center Ave. Chicago, III. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Cliiczei, Ili., tudi rojakom po Zjed. državah« da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 s. Ceo^er Ave., Chicago-. III.. blizu 15. ulice, kjer točim pristno uleža»-.o Atlas-pivo, izvrstni whiskey. l^ajoOjj* vina in dišeče smodk* so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L r AuSTBO-AHEBIClN LISE Regularni potni parnlkl "Francesca" odpluje s. avgust i. odpluje 24. avgusta. "Uaura 99 (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. ^(nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra, -vozlfo rr«t;d New Vorkom, Trstom >n Reko. A A A A A * ^ A Ako h«češ dobro postrežbo 1 mocAin in fff»AP»i*SiA "SLAVIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki eemk, okrašen z več sto slikami ur in drug« zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu a svojo veliko iz-bero najboljših in oajraznovrstnejših mr, verižic, prstanov m sploh drage zlatnine, — eela dragulj arska tvrdka v la&tnej hiši, ■— omogoči Tam veliko lažje izbrati in tudi naroČiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli tr-forinl ta svrhe. SAMO 1 CENT. Hajprrpravnejša in najcenejša parobrotina črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko Od doma gredo. Phelps Bros. £& Co., General Agents, 3 Washington St., New York. . CompagDie Generale Transetlentipe. (Francoska parobrodna družba«) SAMO JEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnina prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV. NTS BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠH VAŠE PRIJATELJE NA TOl Rojakom naš potnik NAZNANILO. naznanjamo, da je sedaj klobase, rebra, jezike, šunke itd. , DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0MQSTA IN LJUBLJANE. Poštni pamiki so:' "La Provence" na dva vijaka......... "LaSaVoie" „ „ „ ........ "La Lorraine'* „ ,, „ ......... "LaTouraine" , ,, ,, ......... "La Bretagne"....................... "La Gasgogne"....................... ........\4,200 ton, 30,000 konjskih moči. ........12,000 „ 2r>,rn St., Chicago. III. - M 5. sept. 1907. 12. sept. 1907. 19. sept. 1907. 26. sept. 1967. Dama s kamelijami. FranotfeUct epkcd Aleks. Doma« (sin), preložil dr. Ivo ČorlL (Nadaljevanje.) Ob petih sem skoraj tekel Champs-Klisees. — Ge jo srečam, se naredim, kakor da je še vidim ne. Videla bo vsaj, da mi ni nič več na njej. Na voglu ulioe Royal sem jo naen krat ugledal v njenem vozu. Prišlo je vse tako nepričakovano, da sem obledel. Ne vem, ali je to zapazila, — bil sem tako zmeden, da sem videl edino le njen voz. Ustavil sem se in nisem šel dalje. Začel sem čitati gledališke lepake, kajti upal sem, da jo bom videl še enkrat. V gledališču Royal je bilo naznanjeno nekaj novega. Tja pride gotovo tudi ona. Jaz sem bil že ob sedmih tam. Vse lože so se napolnile, a Mai-ge-rite ni bilo Zapustil sem svoj prostor in hitel po vrsti iz gledališča v gledališče, kjer sem ime! le malo upanja, da jo najdem. V Vaudeville, v Varietes. v Oj>era-<7oniique, — nikjer je ni bilo. Ali sem jo s -vojim pismom preveč potrl, da se ji ni ljubilo nič več, ali pa se je hotela izogniti meni in pogovoru o vsem, kar se je bilo zgodilo.. Tako samoljubne misli so mi rojile po glavi, ko srečam naenkrat na Bou-levardu Gastona. Vprašal me je prvo, od kje prihajam. — Iz Palais Royal. — Jaz pa iz "Opere**, je rekel; mlsiil s*»m celo, da si tudi ti tam. — Zakaj? — Ker je bila Manrei ita tam T — A ! Ona je bila tam T — Da. —- Sama T — Z neko prijateljico. —- Nobenega drugega ? — Grof j voda iz gledališča. Mislil sem ves Čas, da se prikažes tudi ti. Ob moji strani je bil namreč en sedež, ki je o~-tal prazen celo predstavo, in bil sem prepričan, da si ga vzel ti. —- Toda zakaj naj bom jaz povsod, kjer je Mar^rerita? — Ker se imata rada, za vraga! — In kdo ii je povedal to T — Prudenca, ki sem jo srečal včeraj. Častitam. prijatelj! Take ljubice nima vsakdo! Na tako je človek res lahko ponosen, — šle j, da je ne izgubiš tako hitro. T« priproste fiastonove besede so mi pokazale vnovič, kako neverjetno neumno sem ravnal. Če bi ga bil srečal včeraj, in da bi bila govorila o tem, bi ji pač ne bil p i.-al tetra bedastega pisma! Ž«, sem h.-tel iti k Prudenci ter jo p slat i k Merirei-iti. Češ, da moram govoriti ž rjo; a hal sem se vendar, da mi že iz maščevanja odgovori, da n e ne more sprejeti. In vrnil sem se po ulici d'Antin domov. \ prašal s»-m zopet vratarja, ali ni ničesar zame. — Ne, gospod. Najbrže jo hotela videti, ali ukrenem -c '.vaj drusregra in preklicam svoje pismo, sem si rekel, ko sem legel spat; toda ko bo videla, da ji jaz ne p:Aem, l>o pi>ala jutri ona meni. X«), imel sem dovolj vzroka v oni n-x-'. olis.ai« > vati ^r stokrat in stokrat, kar sem bil storil. Sam, brez spanja, ves nemiren, do blaznosti Ijubosu-iren! In vse to po lastni krivdi! Norec! Ali bi ne bilo lepše molčati in biti >eduj pri njej in poslušati nje sladke bese Je, ki sem jih užival še samo dvakrat, in ki so mi še vedno zvenele po ušesih v moji grozni zapu-ščenosti t In najhuje je bilo, dh je bil moj razum sam proti meni. Da, vse mi je govorilo, da me Marge rita ljubi. Pred-\ -em ta načrt, da preživi vse poletje sama z menoj na deželi. potem ta gotova resnica, da je postala moja popolnoma iz svoje volje, ko so bili moji ilohodki vendar docela nezadostni* za njene p-tret>e, da. zelo za njene ka-I-i ni«" drujreira tte ime! pravico royati se njeni udanosti! Tako pa sem bil videti podoben parazitu, ki ubeži iz gostilne, pred no polože račun pred njega. .. . Kes, neverjetno! Šestintrideset ur, odkar sem jo poznal, štiriindvajset, odkar je postala moja, in že take zahteve! Mesto da bi vriskal sreče, da mi je podarila svoje srce, sem jo hotel imeti celo, popolnoma zase, in jo prisiliti, da pretrga naenkrat vse zveze s svojo preteklostjo, ki je bila edini vir njeni bodočnosti. Kaj sem ji mogel sploh očitati t Ničesar! Pisala mi je, da je bolna, ko bi mi bila vendar lahko rekla kar ven, s tisto zoprno odkritosrčnostjo T. id< da moaa prebiti noč z nekim drugim. In mesto, da bi hal njenim besedam vrjel, mesto da bi bil letal po vseh ulicah celega Pariza in se izognil edino ulici d'Antin, mesto da bi bil preživel ta večer v družbi svojih pri- ( jateljev in šel drugi dan ob določenem času k njej, sem igral Otela, sem se plazil tam okrog in vohunil in Bi izmislil oelo duhovito kazen: da ne ,Tem več k njej. Za Boga! — saj je morala biti tega naravnost vesela; saj sem si ji moral zdeti brezkončno bedast, in njen molk ni značil jeze, ampak samo zaničevanje in prezira-nje. — Da, vsekako bi bil moral poslati Margeriti že takoj vsaj kak tak dar, ki bi ji jasno pokazal, da vem, kaj se tiče, in kar bi mi dalo tudi pravico, da ravnam ž njo, kakor se pač ravna s takimi dekleti- Toda, seveda, — kako sem mogel to storiti, ko sem se bal razžaliti, če že ne njene ljubezni «lo mene. vsaj svojo ljubezen do nje? In to bi se bilo zgodilo, ako bi bilo videti le od daleč, da jo hočem plačati s čim drugim, kakor s to svojo ljubeznijo. In če je bila ta ljubezen že tako čista, da je nisem več niti mo-em hotel dobiti še kak prostor v pošti do C----, kjer je takrat stanoval moj oče. — Blagor Vam. da lahko zapustite Pariz, zdaj. ko je zunaj tako lepo. Pogledal sem jo, češ, ali se norčuje iz mene. Toda njen obraz je bil rešeni. — Ali se srreste poslovit k Margeriti? je vprašala z istim resnim glasom. — — Ne. —■ Prav imate. — Kako to? — Gotovo! Če sta se že enkrat -pria. čemu naj bo vse nadaljno? — Torej veste tudi že Vi? — Pokazala mi je Vaše pismo. — In kaj Vam je rekla? — Rekla je: Moja ljuba Prudenca, Ya< ljubljenec Armand ni baš ulju-«?en človek: taka pisma si dostojen človek misli, a jih ne piše. — In s kakim tri a so m Vam je rekla to? — — Smejala se je in dostavila: Dvakrat je večerjal pri n eni. a ne pride niti, da bi mi povedal, ali je dobro1 prebavil. To sem torej dosegel s svojim pismom in svojo ljubosumnostjo? Res, težka kazen za mojo nadutost! — In kaj je bilo sinoči ž njo? — V "Opero" je šla. — To vem. In potem? — Je prišla večerjat domov. — Sama? Z grofom G.... mislim. Tako torej ni napravilo moje pismo niti najmanjšega vtiska nanjo____ Pa so ljudje, ki pravijo na kaj takega: "Glejte, nikar ne mislite več nanjo; ta ženska Vas ni nikdar ljubila!".... — Dobro! Sploh mi jako ugaja, da Marce riti ni težko po meni! sem vskliknil s prisiljenim nasmehom. — In popolnoma po pravici! Storili ste le, kar je bila Vaša dolžnost, in ste bili bolj pametni kakor ona, Ne trpite za renatizaom. Drgnite otekle in bolne ude s Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in Sadili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Hhcpeller 20 let drugod i d tukaj zizbornimi vspe-hi v slučajih reamatizma pre-hiajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. " Rev. H. W. Prtyttg, »siri, HL Na vsaki steklenici je tnaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F?- Ad. RICHTER CO. Z15 Pearl St.. New York. morem Četrt ure pozneje sem bil doma in pisal MargeritL * 'Nekdo, ki se bridko kesa nekega pisma, ki ga je odposlal včeraj in ki jutri odpotuje, ako mu ne odpustite, bi rad vedel, kdaj bi se mogel zgruditi pred Vaše noge.... Kdaj boste sami T Kajti Vi veste, da mora biti spoved brez prie." Del sem to pesem v prozi v zavitek ter jo odposlal po Jožefu, ki je izročil pismo Margeriti samL Rekla mu je, da odgovori pozneje. Zapustil sem svojo sobo samo toli ko, da sem šel obedovat, a ob enajstih zvečer še vedno nisem imel odgovora. Tedaj pa sem sklenil, da mora biti konec mojemu trpljenju, in da jutri odpotujem. Vsled tega sklepa in ker sem bil prepričan, da bi itak ne mogel zaspati, nisem šel v posteljo, ampak sem se lotil pospravljati svoje stvari v kovček. (Dalje prih.) Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARN3KI francoske družbe, severon emške ga Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Vorka v Evropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA LORRAINE odpluje S. avgusta ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. L A SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol. LA PROVENCE • nlpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol. LA TOURAINE • »dpluje 3 7. oktobra ob 10. uri dopol. IjA LORRAINE «wlpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. FBAHK BAKSBR CO., 109 Greenwich St., Hew York, kteri van bode točno odgovoril In vas podnfiil o potovanju. ONI ROJAKI, kteri žalijo potovati s manjiimi stro-iki, t- j. m voziti cenejši, na) so po-atnfljo AtXSTRO- AMEBIC ANA PROGE, ktere paniki vozijo direktno mod T11dpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. t)rihod naznanili, nam lahko iz postaje : Depot) telefonirate po številki 1279 ; Rector in takoj po obvestilu pošljemo KAISERIN AUGUSTE VICTORIA našega uslužbenca po Vas. V HAMBURG: odpluje 8. averusta ob 5. uri zjutraj. GRAF W ALDERS EE ! Le na ta način se je možno rojakom, i ki niso zmožni angleškega jezika, iz- odpluje 10. avgu-sta ob 6. uri zjutraj.' ogniti oderuhov in sleparjev v New BLUECHER York«. odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj. PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop. AMERIKA Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih dražb. FRANK SAKSER CO., odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj. 109 Greenwich St^ New York, N. Y. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin a čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Be Igraj ski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bo j tek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova o sveta, 20 c. Cvetina Boro graj ska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čndopolni pravljici 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Erazem Predjamski. 15e. Eri. 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezani 50c. General Land on 25- George Stephenson. «>če železni* Golobček in kanarček, 15e. G-ozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70«. Grof Radecki. 20c. Grundriss der sfovenisehen Sprachc, vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta. 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50e. Hitri račun ar. veiian 40c. Ivan Resnicoljub, 2©e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jkromil, 20c. 40< Nedolžnost ao«. Nezgoda na Palavann. 20«. Nikolaj Zrinjski, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik. WKtt». Vsak po OOe. Navodilo za spisovanje rasnih 75c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50e. Odkritje Amerike, 40e. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavlih a. ->Oc. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 2t>c- Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15c. £rva asmška vadniea, 35«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«. Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c. Repo štev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40e. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneskih, 3 nwij fans Roparsko življenje. 20c. Ročni angleško-slo venski in slovcnsko- angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.06. Ročni slovensko-nemški slovar, Jano-žič-Bartel. vezan $3l00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20e. Spis je, 15c. Spominski listi iz avstrijsks zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec. 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. i 1 Sveta noč, loc. (Sv. Nothurga. 20c. i 60 malih povestij, 20e. j Slovenska kuharica. Bleiweis. elegsnt-j nt' .eza.ua ^l.t^U. ♦Slovenski šaljivec, 2t»c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj-| skih pisem, 25c. Spretna kuharica, brosi rovano 80«. Stoletna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nemščine brss f učitelja. 40c. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, rsak 20c. i Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pri povesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vrto mirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20c. Velika zaloga vina in žganja iVUitij« G rili; Prodaja holo vino po 11 -. ,, črno ~«0o Drožnik 4 g-'llone .......l. Bi^iijevet*. 12 Sii-kl«'ii;«; v. t ?12.<>«» ali4gul). (si»t!t'ek) za........ . obilno naročilo se priporoča Mafija Gv>£llv 1548 St. Clair St. . CLEVELAND. O. ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega Imela. Ladi ic^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lolsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri (ko. Travfcsr jm *M2 St Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno .j ___» . . i , __' j Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki vezano, vsak zvezek $1.00. j ^^ 0q Kako je izginil gozd, 20c. j ^^ vas ^ Knez Črni Jurij, 20cf Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c^ Kako postanemo stari, 40« Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski. i 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj 92.25. Marija, hči poBkova, 20«. Marjetica, 50cl Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10«. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20«. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Janes, 40«. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mall vsesnalec, 20c. Mnčeniki. A. Aškerc. Segantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25«. K a preriji, 20c. Harodne pripovedke, 3 sraaki, vsaki ao«. Ifaseljond, 20«. Maselnikova hči, 20«. 1f»š dom. Shirks povwtL Teak We. | Zlata vas, i ! Znamenje zanimiva povsst, štirih. 12 centov. Zbirka ljubavnih in muhiTnih plnsm, 30e. Zbirka domačih zdravil, 50c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zavese, , vezano 50e. i Zgodbe sv. pisma za mišje rasr«de j ljudskih šol, 30e. j Z ognjem in mečem, $2.50. ! Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c.. broširano 30c. Zemljevid Avstro-O grške 25c., mali 10«. Zemljevid kranjske dežele, mali 10«. Zoraljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zj edin j enih držav 25«. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanska, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humorista&ae po 3e^ ducat 30c. Razne svet« podobe, komad 6e. Ave Marija. 10c. Album mesta Hew York * krasnimi slikami mesta, 30c. OPOMBA Haročilom Je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih raamk sh. Poštnina J« pri vseh teh eenah