HaroSnitia
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev« 1 Oln
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
štev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsafeo nedeiio 11. LET®
riftfUI
Murska Sobota, 29. ianuarfa 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malini oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
se ne vrs(a|o ŠTEV. 3
Revizija.
Razumemo, da ne morejo pozabiti, da so kot manjšina držali večino v suženjstvu, da je sedem milijonov izkoriščalo 13 milijonov, da je bil madjarski grof vse, slovanski kmet pa uboga raja. Razumemo, da si želijo onih časov nazaj in da so te želje in zahteve sedaj oblekli v lepo tujo besedo: Revizija.
Mi se dosedaj nismo hoteli pečati s tem vprašanjem, ker smo ga smatrali brezpomembnim. Naš tesno odmerjeni prostor smo uporabljali za važnejše in koristnejše stvari.
Zadnje čase smo opazili, da so razni politični obupanci začeli begati tudi nekatere naše ljudi, češ meje se bodo v kratkem čisto drugače potegnile in Madjarski se bodo njene sanje izpolnile.
Kako brez podlage so take in sltčne vesti, mora biti jasno vsakomur, kdor pozna naše stališče. Svojo svobodo smo izbojevali v trdem boju. Stotisoči so prelivali kri, da smo se rešili suženjstva in da živimo življenje svobodnega naroda. In mi naj bi žrtvovali le ped te s krvjo pri-borjene zemlje ? Nikdar t Revizija se pa brez nas ne more in ne bo mogla izvesti. Toliko v vednost onim, ki morda računajo z našo slabostjo ali našo popustljivostjo.
Da ne bo morda kdo ugovarjal, da je ostala Evropa drugega mnenja, si dovoljujemo spodaj navesti najnovejši izjavi dveh državnikov, ki uživata evropski sloves.
G. Herriot je 20. t. m. na nekem predavanju zlasti povdar-jal neomajeno zahtevo Francije, da se morajo mirovne pogodbe spoštovati. Tudi najmanjša sprememba bi bila mogoča le tedaj, kadar bi vse stranke, ki so pogodbo sklenile, na spremembo pristale.
Še bolj določno se je o istem vprašanju izrazil g. dr. Be-neš, ko je cfejai:
„Mnogo hrupa povzročajo z revizijo meja. Toda zelo se motijo, ako mislijo, da je to vprašanje važno. Kakor hitro bi kdo prišel in načel vprašanje poprave meja, naj bo prepfrčarf, da bo večina evropskih držav odgovorila enoglasno: Ne!"
To smo že prej vedeli, zato nas kričanje revizijonistov ni razburjalo. Zapisali smo gornje stavke le za one malodušneže, ki se
dajo begati po temnih elementih. Upamo, da v bodoče takim in enakim glasovom ne bodo nasedali.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Nj. Vei. kralj in kraljica sts odpotovala v Sinajo, da posetita romunskega kralja Karola. Potovanje kraljevskega para je zasebnega rodbinskega značaja, V Sinajo je odpotoval tudi zunanji minister Jevtič. — Na seji upravnega odbora banke za mednarodna vplačila so bili podaljšani krediti za nekatere države. Tako so bili podaljšani krediti za dobo treh mesecev Jugoslaviji v znesku 1 miljona dolarjev, ki bi jih morala plačati 28. januarja. — Iz vseh krajev iz mest, trgov in kmečkih občin v Sloveniji so prihajala in še prihajajo na ministrskega predsednika odločne izjave proti rušilcem države in škodljivcem naroda. Kakor je bilo pričakovati so punktacije dr. Korošca povsod naletele na na največji odpor. — Finančni odbor Narodne spupščine je v svojih zadnjih sejah obravnaval proračun vrhovne državne uprave, proračun pokojnin, za invalide in državnih dolgov. Vršila se je tudi debata o proračunu prosvetnega mini-sterstva.
Rusija. V Sibiriji je izbruhnil kmetski in delavski upor. Da bi upor zatrli so poslali 20 tisoč mož vojaštva v uporniške pokrajine. — V okraju kubanskih kozakov, ki so po revoluciji vedno ostali nenaklonjeni komunizmu. je bilo zaradi protirevolucionar-nega mišljenja po prekem sodu usmr čenih okoli 600 oseb. — Ker prebivalstvo kozaške vasi Pazlovske ni hotelo oddati predpisane količine žita, so oblasti vse prebivalstvo, približno 1200 rodbin s številnimi otroci, odvedli v Sibirijo.
Madžarska. Finančni položaj Madžarske je precej neugoden. Kljub vsem nasvetom in opozorilom finančnih strokovnjakov ni hotela zmanjšati svojega proračuna in ni hotela ustaviti podpore državnim podjetjam, ki niso prinašala nobenega dobička državni blagajni, ampak le izgubo. In posledica tega je, da danes Madžari povsod prosijo, da se jim zapadla posojila podaljšajo. —Po enomesečneropre-sledku se je zopet sestal madžarski parlament. Opozicija je tskoj po otvoritvi pričela prirejati viharne demonstracije proti nasilju oblasti pri zadnjih nadomestnih volitvah, pri katerih so bili izvoljeni sami vladni kandidati.
Bolgarija. Zaradi zmanjšanja davčnih dohodkov se je finančni položaj v Bolgariji zelo poslabšal. K temu pridejo še zaostale plače in pen-zije, zaradi katerih se bo pri skupnem proračunu sedmih miljard levov zvišal primanjkljaj na poldrugo mil-jardo. Zaradi tega se bo izvedla ši-rokopotezna davčna reforma in se bo izterjevanje davkov poostrilo.
Francija. Nek francoski list piše, da bo Nemčija v kratkem vnovič nastopila z zahtevo po izpremenitvi mirovnih pogodb. Sporedno s to svojo zahtevo bo skušala doseči od Madžarske, da bo usmerila vse svoje zahteve glede revizije mej proti Jugoslaviji. Nemčija bi na drugi strani pustila ob strani Alzscijo in svoje zahteve nasproti Češkoslovaški ter koncentrirali vse svoje zahteve na Poljsko. Nemčija bo izbrala to taktiko zato, ker bi rada izrabila italjansko-jugoslovensko nasprotje.
Daljni vshod. Potrjujejo se vesti, da je bila proglašena na Kitajskem splošna mobilizacija. Kitajski vojaški krogi računajo, da bodo v kratkem organizirali vojsko, ki bo štela 300.000 do 400.000 mož. Ko bo opremljena z vsem potrebnim, kar se bo bržkone zgodilo še ta mesec, bo razvrščena ob železniški progi med Pekingom in Tienčinom.
Grčija. Po demisiji vlade je Ve-nizelos sestavil novo vlado, ki je bila tudi že zaprisežena. Glavna skrb nove vlade bo preučitev vprašanj, ki Grčijo v prvi vrsti zanimajo in se tičejo njenega razmerja nasproti splošnim razmeram, ki vladajo na vsem svetu. Vso važnost pa bo tudi polagala na problem razorožitve, kar je zlasti sedaj važno, ko se je državam, ki so izgubile svetovno vojno priznala enakopravnost.
Nemčija V Berlinu se je vršila preteklo nedeljo ogromna parada hit-isrjevskih organizacij pod policijskim varstvom in je potekla brez večjih izgredov. Policija je podvzela izredno stroge ukrepe ter so bili v bližini trga, kjer se je vršilo zborovanje, pripravljeni oklopni avtomobili. Kljub vsem varnostnim ukrepom pa je vendar prišlo do spopadov med komunisti, hitlerjevci in policijo, pri katerih je bilo 30 oseb ranjenih.
Češkoslovaška. V noči cd zadnje nedelje na ponedeljek, je vdrl 70 mož močan oddelek, oborožen s pištolami in revolverji, v vojašnico pehotnega polka št. 43, ki se nahaja v predmestju Brna. Nekateri napadalci so preplezali zid in od zadaj napadli straže pri vhodih ter jih razorožil). Napadalcem se je posrečilo, da so se v kratkem česu polastili vsega poslopja. O napadu je bila takoj obveščena policija in vojaštvo v ostalih vojašnicah, katerim se je po dveurnem boju posrečilo pregnati napadalce. Med bojem je bilo ranjenih- pet oseb. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je bito to delo čeških fašistov. Akcijo je zasnoval rezervni nadporočnik Kobzi-nek, ki je po ponesrečenem uporu zbežal v Avstrijo, kjer se je baje ustrelil.
REZOLUCI/E
sprejete na izredni seji sreskega odbore JRKD za dolnje-lendavski srez v Dolnji Lendavi, dne 16. januarja 1933.
I.
V imenu 40 krajevnih organizacij in 4300 članov JRKD v obmejnem dolnje-lendavskem srezu najodločneje protestiramo proti separatističnim agitacijam skupine dr. Korošca in izražamo svojo najgljobljo vdanost Njegovemu Veličanstvu kralju in polno zaupanje kraljevski vladi.
II.
■ >
Vsako slabljenje skupnosti jugoslovanske države in naroda\ bi imelo lahko najusodnejše posledice za našo obmejno pokrajino, na katero prežijo zunanji neprijatelji; varnost naših mej je podana le v močni integralni Jugoslaviji.
III.
Vi
Izrekamo se za popolno državno in narodno edinstvo pod žezlom Karadjordjevičev, ker smatramo, da more le taka država nuditi polne garancije za uspešno politično, gospodarsko in kulturno udejstvovanje Slovencev; izrekamo se pa tudi za široko občinsko in banovinsko samoupravo.
IV.
Akt 6. januarja 1929 je bil sprejet pri našem narodu z največjim zadovoljstvom in 8. novembra 1931 je preko 6000 vo-lilcev manifestiralo za jugaslo-vensko edinstvo proti bratomornim strankarskim borbam, ki si jih ne želimo več nazaj. Na tem stališču smo neomajano še danes, zato odrekamo dr. Korošcu vsako pravico govoriti v imenu večine prebivalstva Dravske banovine.
Ali ste že pofavtfafo na-fočriino? Če še ne, napravite to še danes!
Murska Sobota
— Nesreče. Deavcu Panker Ludviku, uslužben pri špediterju, g. Ku harju, se je pri razkladanju sod zvalil na roko in mu zmečka! vseh pet prs tov. — Kampl Francu hlapcu pri g. Koblencerju pri Sv. Juriju, je padel te žek drog na glavo in ga težko poškodoval. Oba ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnici.
Je v Prekmurju našel svoj kotiček in zdaj pri B 8 C U se drži> spoštovan in cenjen CViiiek doma iz Gadove peči.
—	Gibanje prebivalstva. V rim. kat. župniji se je v lanskem letu na-rodilo 194 otrok, umrlo je 143 oseb od teh 75 v bolnici, a poročilo se je 40 parov. V evangeličanski verski občini se je narodilo 57 otrok, umrlo je 57 oseb od teh 7 v bolnici in poročilo se je 26 parov. Pri izraelitih pa zaznamujejo 5 rojstev, 2 smrtna slučaja in 2 poroki.
—	Vodnikove knjige še nekateri do sedaj niso vzel;. Nahajajo se pri g. Fridrichu na sodniji. Tamkaj se lahko priglasite tudi že za prihodnje leto
—	Še vedno protesti. Od vseh krajevnih organizacij v Prekmurju so dospeli protesti proti znanim punkta-cijam dr. Korošeca. Njih število je veliko a vedno še prihajajo novi. Tudi Murska Sobota se je postavila z vso ogorčenostjo v tabor onih, ki obsojajo tako početje, kar se je najbolje videlo zadnji petek, ko so se sestali delegati različnih društev in so enoglasno obsodili seperatistične težnje gotovih krogov. Navzoči so bili g. župan Koder in delegati: Sokola, Združbe trgovcev, J. U. U. Kola Jugoslov. ses -ter, Podružnice si. lovskega društva, Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, Rdečega križa, Narodne Odbrane, So • če, Jugoslovanske matice, Strelske družine in Pipr. odbora športnega kluba »Panonija". H koncu lepo uspelega zborovanja je bila enoglasno sprejeta rezolucija, ki se je poslala g. ministrskemu predsedniku g. dr. Srskiču. Svoj izostanek so upravičili s pripombo, da se v celoti strinjajo z besedilom resolucije: Meščanski Dom, S. K. Mura in Skupna obrtna zadruga. In tako je prav. V složnem in skupnem nastopu je treba nastopiti proti kršilcem miru in redal
—	Plesne vaje za starejše člane tuk. Sokolskega društva se vršijo vsak ponedeljek in četrtek ob 20 (8) uri v Sokolskem domu.
—	Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji oglas s katerim dobijo vre-menokazno napravo zastonj. Ne zamudite te prilike.
—	Čestitamo! Jazz-orkester tuk. Sokolskega društva si je v kratkem Času svojega obstoja pridobil simpatije in sloves že izven mej našega kraja. številna vabila, ki prihajajo iz naj-oddaljenejših krajev, z prošnjo za sodelovanje pri različnih prireditvah, je največji dokaz, da mladi Jazz-orkester v polni meri izvršuje svojo nalogo, čestitamo 1
Dolnja Lendava
— Sokol. V nedeljo dne 29. januarja 1933 ob 14. uri se vrši v risal-nici meščanske šole v Dolnji Lendavi občni zbor Sokolskega društva Dolnja
Lendava. Vabijo se vsi bratje in ses-tie, da se ga polnoštevilno udeleže.
—	Občni zbor. Dne 2. februarja 1933 ob pol 10 uri se vrii občni zbor vinarske šole podružnice, za Dolnjo Lendavo v dvorani hotela Krone, Vsi člani se ga naj polnoštevilno udeleže.
—	Za napredek Lendave. Len-davčani se dobro zavedajo, kako velikega pomena je za mesto elektrifikacija istega, zato je za zadevo veliko zanimanje. V nedeljo se je vršil sestanek hišnih lsstnikov in najemnikov, na katerem se je obravnavalo vprašanje električne napeljave v stanovanja. Dosegel se je sporazum. Z delom se je v začetku tega tedna že pričelo.
—	»Slovenec" in novo pokopaliS če. M. Krajina je zadnjič prinesla poročilo o obč. seji, na kateri se je obravnavalo vprašanje novega pokopališča. Ker ne moramo z imeni navajati ljudi, ki sprožijo in izvršijo marsikatero dobro zamisel, tudi tokrat nismo imenovali ljudi, ki so pokreni-li vprašanje novega pokopališča »Slovenec" pa pride z čisto netočnim poročilom, ki res ni bilo niti umestno niti stvarno. Če že hoče komu priznavati zasluge za kakšno reč, potem naj bo objektiven. Mnenja smo, da gre priznanje za razumevanje ia ugod no rešitev tega vprašanja občinskemu odboru, ki je soglasno odobril predlog g. župana Šiftarja.
—	Zima in snežni zameti. Zima je precej pritisnila. Hud sever je nosil sneg in zamel ceste, da je bil promet oviran. V ponedeljek poštni avtobus ni vozil, v nedeljo je pa vozil v M. Soboto skozi Črensovce. Najhuši snežni zameti so bili na cesti pri Dolgivasi, kjer je bilo do 2 m visoko nasutega snega v dolžini nad 1 km. Treba je bilo precej dela, da se je sneg odstranil in zopet otvoril promet.
—	Na meji ustreljen. Zelo pogosti so slučaji, da ljudje največkrat po svoji krivdi najdejo smrt na drž. meji. Tako se je zgodilo predzadnjo nedeljo tudi na meji pri Sabolakošu. Madžar Trajber Šandor iz Kečkeša je prišel na našo stran. Bila je že tema in naenkrat se je srečal z našim gra-ničarjem. Ta ga je hotel odgnati na stražnico, Šindor pa je začel bežati. Graničar je trikrat ustrelil za njim. Eden strel je zadel begunca v glavo in Trajber je na mestu obležal mrtev 6 m. od meje na naši strani.
Organizacija.
ŠirSa seja lendavskega sreskega odbora. V nedeljo dne 5. februarja se bo vršila v Dolnji Lendavi seja sreskega odbora stranke, v mali dvorani hotela »Krona." Začetek je točno ob 9. uri. Na sejo so vabljeni vsi člani sreskega odbora JRKD. Ker pa se bodo obravnavala zelo važna vprašanja gospodarskega inpolitično-organizacijskega značaja, so vabljeni tudi vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki krajevnih organizacij v sre-zu. To velja zlasti za vse bližnje organizacije. Oddaljenejše organizacije naj pošljejo vsaj enega odposlanca. Člani sreskega odbora se naprošajo, da si pripravijo svoja poročila v smislu zadnje okrožnice. Naše seje se bosta udeležila tudi dva člana banovinskega odbora, ki bosta dala svoja poročila. Svoje poročilo bo podal tudi g. poslanec in odborova eksekutiva.
Občni zbori se preložijo na mesec februar. Na seji se bo določil načrt občilih zborov, kje in na kateri dan se bodo vršili. O tem bo sreski odbor takoj obvestil vse krajevne organizacije in poskrbel, da bodo povsod poročali člani sreskega odbora.
DOPISI
Brezovci. V nedeljo, dne 22. jan. 1933. se je ob 14. uri vršil v prostorih šol. poslopja ob obilni udeležbi redni občni zbor sokolske čete v Brezovcih, ki je bil obenem tudi manifestacija vseh narodno čutečih Ju goslovanov proti separatistični poiit?ki Dr. Antona Korošeca, kakor tudi proti neosnovani gonj naših sokolskih nasprotnikov. Občni zbor je v glavnem potekel mirno in zadovoljivo, kar je viden znak discipliniranosti in poglobitve sokolske ideje med tukajšnjim ljudstvom. V celoti je bil izvoljen stari odbor, ki se je izkazal s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo na sokolskem polju. Na novo je pa bil izvoljen za tajnika in prosvetarja tukajšnji, na novo nastavljeni učitelj, br. Miklavič Anton, ki je že znan so-kolski delavec iz njegovega prejšnje ga službenega mesta v Borovnici* Z zadovoljstvom se je vzelo na znanje poročilo blagajnika, ki je poročal, da ima četa v preteklem letu nad 1000 Din. čistih dohodkov, medtem, ko si je nabavila nov oder, za katerega gre vse priznanje za krasno slikarijo in delo našemu načelniku br. Fureku. Poleg tega se je še nabavilo 7 četnih krojev za člane in to vse iz društvene blagajne. — Ne smemo pa preiti tudi dejstva, da tuk. sokolska četa dela prav pridno tudi na dramatičnem polju. Priredilo je že več prav pomembnih iger. Zadaja je bila »Navaden človek" ki je bila vprizorjena dne 6. jan. t. i. v obče zadovoljstvo gledalcev. Naši igralci pa zaslužijo res vse priznanje in pohvalo. — V kr&tkem se poroči naša pridna telovadkinja in tudi dobra igralka, sestra Mikola Marija z Abraham Karolom iz Predanovcev, zakar ji najtopleje časti tam o ter upamo, da nas s tem korakom ne zapusti in da ostane še nadalje zvesta sokolski ide ji in naši četi.
Gornji LakoS. Zgodila se je nesreča, ki bi skoraj imela zelo hude posledice. Kiralj I., ki se predzadnjo nedeljo oženil, je razvažal razne reči, ki so se rabile na gostiji. Imel je vpreženo mlado kobilo, ki se prestrašila avtobusa. V divjem diru je Kiraly padel z voza in je dobil zlasti po nogah težje poškodbe. Voz se je pa ob telegrafskem drogu razbil.
Bolezen g. poslanca Hajdinja-ka. G. poslanec je hudo zbolel in je že nad dva teJna v postelji. Zadnje dni se je njegovo stanje nekoliko zboljšalo, vendar pa bo moral ostati še nekaj časa v sobi in imeti mir. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
Beltinci. Dne 18. t. m. so pokopali v Beltincih mladega moža, bivšega člana našega Sokolskega društva, zobotehnika br. Pustaj Avgusta, sina upokojenega nadučitelja br. Pustaj Jožefa. Že kot mladenič je agilno deloval pri društvu in je tudi nastopal v raznih vlogah in igrah. Bil je med onimi redkimi člani, ki so pomagali ustvarjati podeželski oder, kakršnega ima sedaj naše društvo, kar pa ni bilo v dobi strankarstva vsakdanjost, posebno ne pri domačinih. Pogreb sta opravila vlč. gg. kaplana Ciglar in Štukovnik. Pred hišo žalosti in na pokopališču so zapeli žalostinke člani Sokolskega društva in Cerkveni zbor, pod vodstvom brata Špragerja. — Vsem ostalim izrekamo naše globoko so-žalje. Tebi, dragi Gustav, pa naj Ti bo lahka domača žemljica I
RogaSevci. In zopet nekaj novici V nedeljo, dne 15. t. m. po maši so se v razredu drž. osnovne šole Sv. Jurij vršile volitve v cerkveni odbor. Širšo javnost pač ne zanima mnogo kdo je bil izvoljen. Pri volit-litvah v cerkveni odbor pa je prišlo
na dnevni red tudi razpravljanje o tukajšnjem Sokoiskem društvu, je bilo pač nekakšno nadaljevanje pastirskega lista. Nekatere može namreč še vedno boli, da se je tukajšnje Sokol-sko diuštvo v zadnjem času pričelo nekoliko krepkeje gibati. In pastirski lisf je bil olje na nj.h ogenj sovraštva proti Sokolskemu društvu. Navdahnjeni z Kristusovim naukom »Ljubite svoje sovražnike" so prav tulili in dajali izraza svoji prekipevajoči ljubezai z vzkliki ,ven z njimi" in »brcnite jih tam, kjer se hrbet konča. (To so pa povedali nekoliko bolj domače I) Tukajšnje Sokolsko društvo se namreč z dovoljenjem oblasti poslužuje šolske sobe kot telovadnice. Bradlja, katera čepi v kotu kakor potrpežljivi Job, je nekega izmed njih tako zbodla, da je zapreti!, da bode svojega konja postavil v razred, ako že sme bradlja biti v razredu. Le v razred s konjem, gospod, bodo vsaj naši Sokoli prav po ceni prišli do telovadnega orodja! Zbirali so tudi nekakšne podpise proti Sokolu. Ko so nekega občana iz Fik-šinec naprosili naj se tudi on podpiše, jim je prav pametno povedal: »Ne vem, zakaj naj bi bil proti Sokolu 1 Pač pa se takoj podpišem, da naj se g. žuniku znižajo dohodki!" Vsem enim, ki si prav po nepotrebnem razpihujete pljuča in mučite žolč povem, da je Sokol trdna trdnjava, ob kateri si bodo zrabili jezike vsi oni, ki jo obrefcujtjo in napadajo z lažmi!
Stanjovci. Po prizadevanju š. upravitelja v G. Petrovcsh J. Paulsk-a se je ustanovilo pri nas gasilno društvo. Mladina se je združila z velikim navdušenjem in upati je, da bo novoustanovljeno društvo uspešno delovalo in to tembolj, ker je vodstvo v dobrih rokah. Za načelnika je bil izvoljen občinski župan Bohar Adam, za poveljnika Smodiš Adam.
PI17.nR I VMk čltitil] tin lista dobi zams-r uuuii . ijivo mminolaino napravo zastonj.
Izrežite ta oglas in ga pošljite poleg nepokvarjenih znamk v znesku Din 3.50 za stroške in dobili boste lično izdelano, zak. zašč. vremenokazno napravo, pat. št. 9514, ki kaže vreme zanesljivo za 24 ur v naprej. Za vsakega čitatelja in njegovega prijatelja je ena naprava na razpolago. Sprejemajo se samo pismena naročila po šifro »Barometer* na upravo tega lista do 20. februarja 1933.
Dobrovnik. Občina Dcbrovnik bo v najkrajšem času nakazala potom Ljudske hranilnice in posojilnice gradbeni prispevek za telefon v znesku Din. 10.000 poštni direkciji in je upanje, da občina že v spomladanskih mesecih dobi telefonsko centralo pri tuk. pošti, kar bo velikega pomena za občino. Pog. poštar Benkovič Štefan vsestransko posreduje, da se zapečeta akcija glede telefona čimpreje uresniči. — Pred par dnevi se je otvoril večerni tečaj za odrasle, ki se želijo naučiti slovenskega jezika. Tečaj že sedaj obiskuje nad 60 oseb, ki kažejo veliko zanimanje za predavanja in se pridno učijo. Časti-tamo našemu gosp. šol. upravitelju Preiningerju, ki je organiziral tečaj, kakor tudi učiteljici gosp. Kranjc. Zelo bomo veseli in zadovoljni ob koncu tečaja — da vsaj bomo deloma obvladali nam prepotreben slovenski jezik. — Pred kratkim se je vrnila z Ormožke bolnice žena poštarja gospa Benkovič, ki je v letu 1932 morala kar dvakrat prestati težko operacijo, poslednjič operacijo želodca. Želimo še slabotni gospej čimprejšnje okrevanje.
Oederovcl. Sokolska četa v Ge-derovcih je začela prav intenzivno delovati. V razmeroma kratkem času si je nabavila lep, okusno opremljen oder,
Zimsko veseli« otrok.

trudom in žrtvami pridobili. Po eno urnem govoru predsednika Ozmeca je bila h koncu zborovanja odposlana brzojavka ministrskemu predsedniku Dr. Srskiču, na kar je predsednik dobro uspelo zborovanje zaključil.
Ranjen tihotapec.
Nevarno ranjenega so pripeljali v bolnico 26 letnega Lepoša Jurija iz Šalovcev. Zgodilo se je takole : V noči od ponedeljka na torek se je Le-poša sam podal v neko madžarsko vas, ker je bil z nekimi tamkajšnjimi domačini dogovorjen, da bodo to noč tihotapili tobak. Vse je šlo po sreči, temnn noč jih je čuvala, da so nemoteno prišli preko meje. Toda ko so mislili, da so že izven vsake nevarnosti in se že približevali v zgodnjih jutranjih urah Šalovcem, so pa nenadoma iz neke prazne in zapuščene hiše, kamor so se hoteli napotiti tihotapci, stopili orožniki in jih pozvali, naj obstanejo. Dočim je Lepoša takoj obstal, ker je bil prvi, sta ostai la dva, ki sta mu v razdalji sledila, odvrgla vsak svoj tovor tobaka in izginila v temi. Kljub takojšnjemu zasledovanju se jima je posrečilo pobegniti. Prestrašenemu Lepoši so orožniki odvzeli 500 zavitkov vtihotaplje nega tobak«. Isto količino so varnostni organi tudi našli v odvrženih nahrbtnikih- Po zaslišanju je en sam orožnik gnal Lepošo proti Hodošu. Ko sta pa prišla že izven vasi, si je Lepoša zaželel svobode. Izrabil je pri-
meren trenutek in začel bežati preko polj. Ker se na ponovne klice ni ustavil, je orožnik oddal za njim strel, ki ga je od strani zadel v laket in se zarinil v trebuh. Seveda se je Lepoša takoj zgrudil, a kljub hudi rani se je nato še orožnika dejansko lotil. V bolnici je njegove stanje še vedno kritično.
Zopet požar.
Ne mine teden, da ne bi prihajala poročila iz vasi o požigih in požarih, sadovi maščevalnosti, dobička-željnosti in nesreče. Topot se še ne ve natančno, ali je zakrivila nesreča ali pa je zanetila zlobna roka pri posestniku Balažiču Adamu v Ivanjšev-cih. V večernih urah je švignil plamen iz gospodarskega poslopja in v trenutku je biia vsa stavba v ognju. Gasilci in vaščani niso več mogli dosti rešiti. Le živino so spravili na varno,
Častna izjava.
Podpisani Ludvik Pondelek, čevljarski pomočnik v Lucovi, Prekmurje s tem globoko obžalujem in obenem preklicujem žaljive izraze, ki sem jih 26. dec. 1932 v Gornjih Petrovcih pri sokolski predstavi rabil napram gospodu J. Pauliku sokolskemu starosti in šolskem upravitelju v. G. Petrovcih. Istočasno se gospodu J. Pauliku zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopanja proti meni, ker bi bil sicer radi teh svojih skrajno nepremišljenih očitkov od sodišča strogo kaznovan. — Lucova, dne 20. jan. 1933.
LUDVIK PONDELEK čevljarski pomočnik v Lucovi.
na katerem so v nedeljo, dne 22. t. m. člani te čete uprizorili štiridejan-sko igro »Prisega g polnoči." Igralci se prav vživeli v svoje vloge in mirno lahko rečemo, da su nas s svojim prvim nastopom zelo presenetili. ;Res ie, da so glavne vloge imeli v roksh tamošnji inteligenti, vendar so tudi kmečki fantje precej samostojno in neprisiljeno izvršili svojo nalogo. V prvem dejanju je gledalcem zelo ugajal nastop cigana, ki je bil imenitno našminkan in je kazal pravo podobo cigana (g. I/ančan^ ter otroci, ki so posedali okrog ognja. V na slednjih dejanjih pa so odlično podali svoje vloge brodar Koritnik (g Stanjko), An*a (gdč. Kinčič), Lovnn-ka (ga. Stanjkova), ki so s svojimi nastopi izvabili obilo smeha iz src publike, pa tudi resničnega sočutja radi neugodnih družinskih razmer, ki so nastale proti koncu igre. Med odmori, ki so bili precej dolgi, nas je kratkočasil s harmoniko Domjanov Pepi. Priznavamo, da je stalo mnogo truda režiserja kakor tudi igralcem, da so nam preskrbeli tako prijetno zabavo, ali uspeh tege dela ni izostal. Šolska soba, kjer je bil postavljen oder, Je bila nabito polna, čeprav se je za otroke in domače prebivalstvo igralo ie v soboto. Upamo, da se bo z za-■četnim delom tudi nadaljevalo.
V dobi napredka napravi človek, kateri ne neguje svojih zob, ^dvojno slab utis, dnevno čiščenje z odlično osvežujočo Chlorodont zobno pasto ne stane mnogo. Tuba Din 8- -.
Lipa. V nedeljo dne 15. januarja se je vršil pri nas izredni občni zbor krajevne organizacije JRKD v Lipi. Navzoči so bili vsi odborniki in skoraj vsi člani organizacije in mnogo občinstva. Kot gostt so tudi prisostvovali predsednik, podpredsednik in en odbornik sosedne organizacije v Gomilicah in zastopnik odbora krajevne organizacije v Nedelici. Zanimanje za ta izredni občni zbor je bil velik. Predsednik J. Ozmec šol. upravitelj je otvoril zasedanje ter v prav iskrenih besedah pozdravil vse navzoče in se jim zahvalil za tako mnogo-brojno udeležbo v tem kritičnem času, ko moramo razpravljati in razmišljati o ljubljanskih separatističnih punk-tacijah, da zamoremo zavzeti primerno stališče proti vsemu in vsem, ki hočejo rušiti, kar so drugi z velikim
Radetskyfchusarji.
Napisala: KOLOŠVARI BERTA.
Pred kratkim se je celoga sveta časopisje spominjalo od general Feld-marschall Radetzkyja; zgodovina nam pa dokaže, ka on svoje uspehe poleg svoje genialitete vogrskim soldikom mi zahvaliti.
To pa jiko malo lQ«li zni, ka eden dober del tej vogrskih soldikov naši prekmurski dečki zadenejo.
Austro-nemške dežele so nej štele na italijansko solddkov dati, kak so eti pri nas 1 med Vogri eden gvfi šen kontingent rekrutov vOnavrgli na vsiko včs.
Rihtar i ti čednejši so vkfippriš-li|i ka manjikov, razgrajičov i tova-jov vu v6si bilo, so vkfippobrali, na kola posidili i za soldike odlifrali.
Ali to ešče vse nej dojšlo, to vdčno vojskflvanje je vnog« Ifldi v rini grob spravilo, žito so pobirali dobrovoljce.
Štiri soldiki so se na faro pri-pelali z bandov v nedelo vgojdno, tikšega hipa, gda se lfldstvo k božoj slfižbi pri cčrki zbiralo. Tam je riš-čala trompeta, bobnjao boben, plčsali so i popevali, dečke nagučivali, zvili so je: Verlungose ali po našem bo-
le: Dirmaše. Vino je teklo i tak so ji skoron več kcoj dobili, kak z name-tivanja.
Nej so je več domo pflstili, nej se njim dili strezniti, rihtar je mogo foršpont zapovedati i pelali so je zbogom.
Z zankami, vajati so tfldi rekru-te lovili. Či so se Verbungošje po cesti pelali i so kakšega dečka na cesti najšli, so njemi zanko na šinjek vrgli, ga k kolam potegnoli i z sebov odpelali.
Tak se je zgodilo v tom vremeni dvOma Tešanovčaroma. Na cesti so jidva zgrabili, na kola posidili, i do Letenje nej henjali, tam so je vu oštariji vu štalo zaklenoli, nej pitali jeli so žedni ali lačni, črevle so njim pa vzeli, ka nebi mogla odskočiti.
Žalostno sta si siromika zgo-v&rjala, soldiki so pa v toploj hiši pri punom glaži i pečenki sedeli.
„Hodiva domo" dene Andrii, dugi nog dečko.
„Kama moreva", odgovori Števan sneg je do kolena, mraz i midva sva bosi. Tak dugo sta se ritala, ka sta na štali dveri doli zdignola i v bejg. vu meter visikom snegi vu mrizi ka vse škripalo, sta edno noč od Letenje do Teianovec pribežala. Ali_do-
tri sta se pa nej vfipala staviti, tak sta cdišla vu Morivce k rodi, tam sta celo zimo na štalaj skritiva bili, samo na noč sta doli prišla. Verbungošje so njidva večkrit iskali, ali nihče njiva je nej izdao.
Vu petrovske fare nijjakšoj i naj-bogatešoj včsi je živo eden bogatin. Imena njemi nede, dnesjenanjegovom grflnti pčt hiš, pčt v črto v i eden ešče nej siromik.
Familija ešče gori stoji i bi gder zamerili, či bi je človik vttspisao.
Te bogatin je meo ednoga sina Jožeka, Šteroga je obri vsega rad meo. Joži je jiko Črstev priličen dečkec bio, včio se je pa med vsemi šoliri nijbole. Petrovsko šolo je hitro zvr-Šo. nato ga je oča dao vu Kdrmend na vogrsko reč, potom na Ddbro na nemško i te v Šopron vu gimnizijo, nij bode žnjega gospod.
D vi razrčda je Jožek gimnizije z odličnim uspehom zvršo, na tretje leto si pa mati vu glivo vzčla, ka komi se njenomi sini telko mantrati z včenjom, vej so oni tak zadosta bogati, on de dober gospod brezi toga tfldi.
Tistoga vremena so naši velki kopfinarje belice do Šoprona na kolaj vozili. Z temi je sineki navčke glisi
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Sotooti
NETOPIR
100% nemški tonfilm po opereti Johana Straussa. Režija: Kari Lamač. V glavnih vlogah: Anny Ondra, Georg Alexander, Hans Junker-mann in Svetislav Petrovič.
Prarfstava m vrNJa:
v NEDELJO dne 29. januarja popoldne ob Ve* uri in zvečer ob l/»9 url.
SOKOL
Sokolsko društvo Murska Sobota.
Štev. 4/1933. M. Sobota, 9.1.1933.
Vsbib bratom in sestram!
Redni letni občni zbor Sokolske-ga društva Murska Sobota se vrši v soboto dne 28. Jenuarfa 1933
ob 20 uri v veliki dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti.
Dnevni red je razviden iz razglasa v telovadnici.
Ker se bodo na tem zboru obravnavale važne zadeve je dolžnost vsega članstva, da se istega udeleži. Na občni zbor vabimo tudi uprave br. čet, ki naj pošljejo vsaj po enega delegata.	Z d r a v o I
Urnik telovadbe sokolskega društva Murska Sobota:
1. moška deca nižji oddel. Torek-Petek 10—11 h.; 2. ženska deca nižji oddel. Sreda-Sobota 10-11 h.; 3. moška deca višji oddel. Torek-Petek 15 -16 h.; 4. ženska deca višji oddel. Sredo-Soboto 14—15 h.; 5. moški naraščaj Sredo-Soboto 15—16 h.; 6. ženski naraščaj Torek-Petek 17—i8 h.; 7. člani Pondeljek-Četrtek 20—21 h.; 8. članice Torek-Petek 19 30-21 30 h.
pošilala, naj pride domo. Tak se je tretje leto k vGzmi z kopOnari domo pripelao. Oča se je nad tem preveč čemerio, ali mati je nej popustila i tak je Joži domi ostao.
Cele dni je vu Giji za ftičami, za gobami hodo. Oča ga je doista kirao, či že nede gospod, naj konči-bir bode pošteni i delaven kmet. Ali Jožeki je nikak nej bilo za delo, žito sta z očom skoron vsikdir vu sviji bili.
Edno nedelo pa so prišli z vel-kim dirindijom Verbungošje vu petrovsko oštarijo. Joži je eden ti nijpr-vi bio, šteri je k njim stopo. Ka bi pa nej, gda so tak lepo popevali:
Hodi pajdiš za soldika, širi rom, Bogše de ti kak tvo'mi oči, žuti liliom, Neboš kopao, neboš kosio, širi rom, Samo po kasirni ščtao, žuti liliom.
Gda so dečke na kola sklali i se pelajo v6 z petrovske oštarije, njim dene štiri sejri kaprol:
Dečki zdaj si pa ob slednjim poglednite svojo IBblčn« domovino, osem let jo nete vidli. Te bi že vsi radi doli z kol poskikali, ali nej so mogli več.
Vu KOrmeadi so je gori oblekli, konja pod njč i marsruta vu Itilijo.
(Dale pride.)
|
Važno
Listnica upravnitšva
O. t. J. O« Nobecurt, Nr.
23. Denar prejeli, plačano do 31.12. 1933. Hvala! Pozdrav!
Vse naroCnlke. ki še niso poravnali naročnine za leto 1932 uljud-no prosimo, da to store vsaj do 31. t. m., ker moramo skleniti knjige.
Iz delovanja Združbe trgovcev i Murski Soboti.
za trgovce z lesom!
Osrednja sekcija lesnih trgovcev je prejela od „Jugoslovensko-madžar-ske A. D. za izmenjavo blaga" v Beogradu, Kolarčeva ulica 1, naslednji dopis :
„Ce bi se člani zanimali za prodajo blaga na Ogrsko, morejo to brez nadaljnega storiti. Jugoslovensko-madžarska A. D. se bavi s kompenzacijskimi posli z Ogrsko, pa naj ji oni, ki žele izvoziti blago na Ogrsko naznanijo tečen naslov kupca, količino, vrsto blaga in približno protivrednost v dinarjih. Jugoslovensko-mad-žarska A. D. bo poskrbela za uvozno dovoljenje in za kompenzacijo.
Posli z ogrskimi kupci se vrše tako, da so isti definitivni šele tedaj, ko Jugoslov.-madžarska A. D. obvesti našega izvoznika, da je uvozno dovoljenje dobila. Od tega dne v dveh mesecih se mora kupčija izvršiti.
Ceno je določiti v dinarjih t. j. račun se plača tu v dinarjih. Kot baza obračuna je Din 100 = PengS 9 50.
Kupec mora vplačati svoto pri Madžarski kreditni banki v Budimpešti.
V roku 48 ur od dneva, ko je svo-tav pongih v Budimpešti vplačana, se izplača izvozniku račun v dinarjih potom Sveopče kreditne banke v Zagrebu. Jugoslovenska-madžarska A. D. računa za svoj trud do nadaljnega 2%.
Razsodišče zaračunskega urada za trgovino, obrt in industrijo na Dunaju.
Na Dunaju se je ustanovilo razsodišče, ki je posebno sposobno za poravnavo sporov, ki nastanejo pri eksportni kupčiji ter odgovarja potrebi gospodarstva. To razsodišče se priporoča vsem interesentnhn krogom, kar je zelo važno za vse eksporterje pa tudi inporterje, ki bi imeli kakršnekoli spore s svojimi dobavitelji.
Pristojbine razsodišča so izredno zmerne, naslov je: .SchOtzgericht der Verrechnungsstelle far Handel, Ge-werbe un Industrie Wien I. Elizabeth-strasse 26." K naslovu se pa naj pripomni »Oesterreichisches Handels-Muzeum" Centralna zveza vnanje trgovine Dunaj IX Berggasse 16.
Zbris obrti.
Ker svojih obrtnih listov v smislu § 456 odst. zakona o obrti v določenem času niso pustili registrirati, se je obrtna pravica izbrisala, odnos-no so izgubili svojo pravico do nadaljnega trgovanja sledeči:
Peterka Ivan, trgovec sedaj poslovodja v Škof ji Loki, trg. z železnino. orožjem in strelivom v Murski Soboti, čontala Jožef, trgovec v Serdici štev. 117 trg. z govejo živino v živ. in zaklanem stanju, Šiftar Aleksander, trgovec v Strukov-cih hiš. štev. 64 trg. s poljskimi pridelki na debelo in z mlekom, Flegar Alojz, Gerlinci hiš. štev. 70, trg.
s perutnino, in jajci, Jandrašič Janez, Hodoš štev. 102, trg. z govejo živino, in svinjami v živem In zakl. stanju
' i■• i iIV JR ^l^lir f -*>;( >. X) • |{|vJs
Gornjih Petrov-trg. z mešanim
Ficko Karol, Otovci, hiš. štev. 65 trg.
s perutnino in jajci, Malačič Jožef, Moravci hiš. štev. 16 trg. z govejo živino, teleti in svinjami v živem in zaklanem stanju, poljski pridelki, Škraban Franc, Krog štev. 20 trg. z
žitom na drobno, Morgenstern Jakob v cih hiš. štev. 61 blagom,
Kodila Janez Prosenjakovci hiš. štev.
96 trg s perutnino in jajci, Horvat Štefan Pečarovci hiš. štev. 51
trg. z jajci in perutnino, Kregar Franc, Bakovci hiš. štev. 91
trg. z jajci in perutnino, Fujs Štefan, Tešanovci hiš. štev. 150
trgovina s perutnino in jajci, Gomboc Franc Pertoča hiš. štev. 37
trg. s perutnino in divjačino, Žalig Marija, Rakičan hiš. štev 85 trgovina s perutnino in jajci, Sočič Ludvik, Černelavci hiš. štev. 34 trg. z govejo živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Žibrik Karol, Polana hiš. štev. 27 trg. z govejo živino in svinjami in poljskimi pridelki, Fujs Ivan v Prosečki vasi štev. 33 trgovina z jajci, Bokan Stanislav Murski Petrovci hiš.
štev. 7 trgovina z deželnimi pridelki, Horvat Friderik Serdica hiš. štev. 56 trgovina s kožami in divjačino.
Odjavili so svojo obrt.
Benčec Arpad, Lemerje hiš. štev. 1
trgovina z jabolkami, Horvat Matjaš, Stanjevci hiš. štev. 16 je začasno ustavil trgovino z raznim blagom na drobno, Gomboc Janez, Večeslavci štev. 23 je odnehal izvrševati trg. s perutnino in jaici,
Casar Helena, Ženavlje h. štev. 33 je prenehala izvrševati branjarsko obrt, Ivanič Štefan, Veliki Dolenci hiš. štev. 82, radi njegove smrti obrt zbrisan t- ]• trg. z govejo živino v živ. in zakl. stanju, Podlesek Ludvik, Vančavas hiš. štev. 1 je prenehal izvrševati trgovino z deželnimi pridelki in sadjem.
ftove obrti!
Kutoša Josip, Veščica hiš. štev. 50 je prejel obrtni list za izvrševanje trg. s perutnino in jajci ter divjačino v živem in zaklanem stanju, Hirschl Emerik, Martjanci hiš. štev. 9 j« prejel pooblastilo za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, Kos Ivan Tišina hiš. štev. 26. je prejel pooblastilo za izvrševanje male trgovine s perutnino in jajci.
Uslužbenski davek.
V	smislu člena 100 pravilnika o neposrednih davkih, morajo vsi delodajalci, ki so dolžni plačevati uslužbenski davek v znamkah, predložiti davčni upravi te knjižice svojih uslužbencev in to najdalje do konca me seca februarja.
Delodajalci, ki tega ne bi storili bodo osebno pozvani, če pa tudi potem ne bodo predložili knjižica, bo davčna uprava sama odmerila davek, proti delodajalcem pa se bo postopalo po členu 39 točke 4 zakona o neposrednih davkih.
Telovadni pouk na trgovsko-nadaljevalni Šoli.
V	smislu odloka Kr. banske u prave Dravske banovine No. VIII. 113/1 z dne 8. januarja 1933 se morajo vsi učenci udeležiti 1 urnega tedenskega telovadnega pouka, ker je telovadba odslej na vseh strokovnih nadaljevalnih šolah obvezen predmet, ter se opozarja na to mojstre kakor tudi učence.
Davčne napovedi.
Opozarjajo se vsi trgovci, gostilničarji in obrtniki, da morajo biti do najjasneje dre 31. januarja 1933 vložene pri davčni upravi davčne napovedi za pridobnino in dav^k na poslovni promet ter rentnina. Če pa kdo tega ne bi vložil v določenem času, zapade 3% kazni.
V siučaju pa, da kdo ni v stanju vložiti prijave v določenem času, naj zaprosi pred 30. januarjem 1.1. za podaljšanje roka, ter navede davčni u-pravi vzrok zakaj te napovedi ne more vložiti ter naj omeni do kedaj bo isto lahko vložil.
Prošnja mora biti kolekovana s kolkom od Din 5.—
Razglas sejmov.
Naznanja se cenjemu občinstvu in trgovcem, da se vrše v letu 1933. v veliki občini Murska Sobota, sledeči živinski, kGnjski in kramarski sejmi: dne 2. januarja 1933. (pondeijek) živinski iti konjski; dne 6. februarja 1933. (pondeijek) živinski, konjski in kramarski (Fašinsko); dne 6. marca 1933. (pondeijek) živinski, konjski in kramarski (Čarno); dne 3. aprila 1933. (pondeijek) živinski in konjski; dne 1. maja 1933. (pondeijek) živinski, konjski in kramarski (Jurjevsko); dne 6. junija 1933. (torek živinski in konjski; dne 3. juhja 1933. (pondeijek) živinski, konjski in kramarski (Ivanj-sko); dne 24. avgusta 1933. (četrtek) živinski, konjski in kramarski (Berta-lanovo): dne 4. septembra 1933. (ponedeljek) živinski in konjski; dne 16. oktobra 1933. (pondeijek) živinski, konjski in kramarski (Terezinovo); dne 6. novembra 1933. (ponedeljek) živinski in konjski; dne 6. decembra 1933. (sreda) živinski, konjski in kramarski (Miklavževo). — Interesenti se opozarjajo, da so vsi navedeni sejmi zelo dobro obiskani od tu- in inozemskih trgovcev, zato se vsem kmetovalcem v lastnem interesu najtoplejše priporoča, da priženejo svojo živino na te sejme. Za obisk sejmov so tudi zelo ugodne železniške zveze.
Župan: KODER ANTON 1. r.
j
Tim in Tom, ki sta na vso moč lagala.
Tom sreča Tirna.
„Nu", reče Tom, »ali naj ti kaj povem ?"
„Da", reče Tim, pripoveduj!"
„Pri nas doma so hiše tako visoke, da si še misliti ne moreš kako. Če stopi kdo dol v trgovino po razglednico za novoletno voščilo, se vrne šele o Veliki noči v svoje stanovanje".
„Nu", pravi Tim „to ni nič posebnega. Pri nas doma imamo velikanske trgovske hiše. Nedavno tega je pobegnil iz zoološkega (živalskega) vrta lev in vdrl v neko veliko- trgovsko hišo. Teden dni je požiral prodajalke in nihče ni zapazil, da bi jih kaj manjkalo".
„To je bil čisto navaden lev", je rekel Tom. „Pri nas imamo pa v zoološkem vrtu kačo, ki žre ogenj in pljuje led!"
Tim se je razjezil.
„To ni nič posebnega", je rekel. „Pri nas imamo v zoološkem vrtu opico, ki skoči tako visoko, da v zraku od lakote pogine, preden se vrne na zemljo".
Tim je torej zmagal, ker je bila njegova laž najboij debela, in Tom ije šel osramočen domov, -si".! Jv:; 5on 0nh9 ^f"	•„»
ZAHVALA.
Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega sina, oz. zeta
Pustaj Gustav-a
zobotehnika
na njegovi zadnji poti k večnemu počitka — posebno čast. duhovnikom, gg. pevcem, njegovemu ljubeznivemu predstojniku g. Heimer Oskarju s soprogo, ožjemu bratu, neumorno delavnemu Sokolu Medvešček Stanku s soprogo, vsem bratom Sokolskih društev v Murski Soboti in v Beltincih, kakor tudi vsem njegovim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se od blizu in daleč potrudili, da izkažejo s tako lepo udeležbo zadnjo čast ljubljenemu pokojniku — se tem potom iz srca zahvaljujemo.
Žalujoča obitelj
Pusta] 3. Beltinci. Holoia 1 H. Sobota.
ZA SMEH.
Razumnik.
Pijanec stoji pred veliko uro, ki bije pet v jutro: „Saj vem. da je ena, kaj bi mi to tolikokrat ponavljala".
V zakonu.
„No kako se počutiš v zakonu?" Jzborno, od dne do dne postajam mlajši. Kakor v svojih dečjih letih kadim sedaj zopet skrivaj."
Ni se mu posrečilo.
„Koga peljejo z rešilnim avtom ?"
»Starega Tičarja, ki je hotel nasekati svojo ženo."
Lovska.
„Ali si kaj ustrelil?"
„Kako za vraga! Ali mi ni strel zmrznil ?"
Tržne cene
Biki kg od 2 do 4 — Din, telice kg od 2 50-4- Din, teleta kg 3 do 4 50 Din krave kg od 0.75 do 2. Svinje kg 6-7 50 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče : govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletma kg. 6—14 Din. moka pšenična ogg. kg. 4 — do 4.50 Din, moka II. kg 3 50—4.— Din, moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražena kg. 56—140 Dfn, fiž kg. 7 -14 Din, sladkor kristalni kg. 15'— D>"n, v glavah kg. 16 ~ Din, kccke kg. 17-Din, bučno olje 1 It. 14 Din, olje olivno 1 H. 16 -24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg 2 75, sol živinska kg. 1*40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpenfirrsko kg. 14 Din, petrolej It. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem iednu so sledeče: ošenica 1 q 210.— Din, žito 1 q 125 Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170- Din, ječmen 1 q 120—130 Din. proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60 - 70 Din, slama 1 q 40 - 50 Dto.
Umetna gnojila: superf osfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18 -20% 1 q 120 — Din, Nitrofoskal 1 q 148-Din, kalijeva sol 42<>/0 1 q 182- - D, apneni prsh pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67--Din, cement spiitski 1 q 6&- Din, apno žgano 1 q36 — Din.
- A'