V Domžalah, dne 8. VI. 1973 Posebna številka Izdaja Krajevna skupnost Domžale;, Kidričeva 14, telefon 72-064 Odgovorni urednik: Matjaž Brojan • Tisk: Delavska univerza Domžale DOMZALEC GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ DOMŽAL ZAKAJ ZNOVA "DOMŽALEC" Vsi, ki živimo v Domžalah se zavedamo, da ni le naša dobra volja, temveč dolžnost, da vsak po svoje prispevamo k urejenosti okolja v katerem živimo, k urejenosti našega kraja. Preteklost in življenje ljudi sta pokazala, kje so naj večje krajevne potrebe. Naloga "Dom-žalca", časopisa krajevne skupnosti Domžale in družbenopolitičnih organizacij pa je, da pomaga pri odločitvah, ko se bomo odločali, kako te krajevne potrebe urediti. Želimo, da bo "Domžalec" to svojo vlogo - da pomaga, usmerja in vzpodbuja k uresničevanju naših skupnih hotenj - uspešno opravil, saj nam je gotovo, da le v slogi je moč. SKUPNI NAPORI ZA URESNIČITEV SKUPNIH HOTENJ Območje Krajevne skupnosti Domžale (le-ta je največje v občini) zaobsega 7 000 prebivalcev. Ob intenzivnem priseljevanju v kraj se je poleg stanovanjskih potreb v najbolj žgoči luči razkrila tudi problematika komunalne opremljenosti: cest, kanalizacije, elektrike, razsvetljave ipd. Ob velikih potrebnih sredstvih za stanovanjsko gradnjo ni bilo moč hkrati primerno urejevati tudi vseh teh vprašanj. Primanjkljaj je še vedno boleč, zlasti še, ker se potrebe po komunalnih dobrinah iz meseca v mesec še povečujejo. Za to sprotno urejevanje teh vprašanj so zagotovljena sredstva od bodočih uporabnikov stanovanj oz. stanovanjskih površin. Kako pa urediti vprašanja cest, to je tista vprašanja, ki jih je prinesla preteklost? Ob tem, s čemer razpolaga Krajevna skupnost (s sred -stvi, ki jih dobi iz občinskega proračuna, s prispevki od mestnih zemljišč in z lastnimi sredstvi) še dolgo ne bo moč urediti vsega, celo najbolj potrebnega cestnega omrežja. Problem je pereč povsod. Najbolj nemara tem, kjer za komunalno ureditev sredstev občani niso zbirali in je za to urejevanje prišlo šele sedaj do njihove ini-cijative, da tudi sami nekaj prispevajo. Krajevna skupnost si je ob dejstvu, da družba sama ni sposobna pokriti tudi najbolj nujnih potreb - predvsem pa ne v tako kratkem času, kot zahtevajo občani - izdelala program, ki naj bi v doglednem času (do 1. 1976) spravil problem cest z dnevnih redov domala vseh naših množične j ših sestankov. Ta perspektivni program predvideva dela, ki so zaobsežena v plane dela za posamezna leta. V obdobju do 1. 1976 bi tako asfaltirali (če bi bila sredstva zagotovljena v predvideni višini) 21. 694 m cest. Krajevna skupnost se zaveda, da bo le s polno angažiranostjo vseh ta plan mogoče uresničiti. Za uresničitev te naloge naj bi prispevali kot že rečeno tudi občani. Njihova sredstva - če se bodo odločili - da s samoprispevkom pomagajo pri teh pomembnih nalogah - bi v celotni finančni konstrukciji pomenila le 7 %, vendar bi bila dragocena tudi zato, ker bi dokazala solidarnostno moč in enotnost vseh, da si pomagamo do prepotrebne in nujne komunalne opreme kraja. Samoprispevek - če bi se občani zanj odločili, bi porabili zgolj za ureditev cest. Ob samoprispevku občanov bi družba sama mogla urediti ostala komunalna vprašanja, ki si jih je postavila v rešitev domžalska Krajevna skupnost. Občani in krajevna skupnost z akcijo, s katero bodo sebi reševali komunalne potrebe, ne želijo postati ovira za polno in neokrnjeno uresničenje programa gradenj šolske mreže. Še vnaprej žele podpirati SKUPNA hotenja, katerih realizacija je bila začeta že v preteklosti. DELEŽ KRAJEVNE SKUPNOSTI DOMŽALE Z izvajanjem ustavnih dopolnil postajajo Krajevne skupnosti vse bolj pomembne institucije občanov. Zato je pri snovanju politike samoupravnih interesnih skupnosti treba upoštevati potrebe občanov, gospodarskih organizacij ih vseh družbeno političnih dejavnikov. Razumljivo je torej, da se ob takih odnosih in poglabljanju samouprave na nivoju Krajevne skupnosti krepi pravica in odgovornost občanov ne samo znotraj Krajevne skupnosti, ampak tudi med občinsko upravo ter drugimi političnimi in CESTE - NAŠA SKUPNA POTREBA, POTREBNI SO NAŠI SKUPNI NAPORI! gospodarskimi dejavniki. Najbrž ni treba posebej poudariti, da postaja Krajevna skupnost poleg gospodarskih organizacij temeljna celica naše samoupravne družbe, ki se vse bolj spreminja v samoupravno interesno skupnost občanov. PROGRAM - želje, potrebe in problemi občanov Zato je razumljivo, da predloženi program investicijske dejavnosti za prihodnje obdobje pri reševanju tekoče komunalne problematike na našem območju upošteva želje, potrebe in probleme občanov. Najbolj pereč problem predstavljajo neurejene ceste in ulice, katerih urejevanje pa je velika in pomembna naloga, zato je realizacija predvidenega programa odvisna od uspešnega dela in zagotovljenih finančnih sredstev. Perspektivni program izgradnje komunalnih objektov na našem območju za obdobje 1973/7 6 je bil sprejet na zadnjem zboru -volile e v Krajevne skupnosti Domžale. Predlog programa predvideva gradnjo predvsem tistih komunalnih objektov, ki so v pristojnosti Krajevne skupnosti Domžale. Iz programa je razvidno, da je način finansiranja predviden po načelu solidarnosti, po katerem bi pri finansiranju sodelovali občani, skladi občinske skupščine, gospodarske in druge delovne organizacije in Krajevna skupnost. Iz navedenih razlogov pričakujemo pri izvajanju programa družbeno in vašo pomoč. Dosedanji rezultati pri urejevanju komunalnih objektov -cest z zbiranjem finančnih sredstev so spodbudni in doprinašajo k lepši urejenosti našega okolja, zato se moramo zavzemati, da naše medsebojno sodelovanje še bolj okrepimo. Samo v letu 1972 je bilo na področju naše Krajevne skupnosti asfaltiranih skupno 3143 m cest in ulic in sicer: Cankarjeva ulica 707 m Pokopališka I in II 330 m Študijanska cesta 1.470 m Kopališka 328 m Taborska cesta 308 m Skupaj 3. 143 m Poleg tega so bili zgrajeni tudi pločniki ob Savski cesti in vpadnica v Domžale na cesti Ljubljana-Celje s priključkom na Ljubljansko cesto. Pri izgradnji nove šole na Rojah pa je bila asfaltirana tudi Kettejeva cesta. Preostale še neurejene ceste in ulice, ki so zajete v programu, bodo urejene v obdobju 1973/76. Kot je iz programa razvidno, se bo način financiranja odvijal s skupnim sodelovanjem vseh dejavnikov na našem področju, zato' upamo, da bo program v celoti realiziran. REKONSTRUKCIJE V LETU 1972 - OBVEZA ZA BODOČE IZBOLJŠAVE POMANJKANJA SREDSTEV- Sredstva, ki so bila v letu 1972 zbrana iz raznih virov financiranja in so bila namenjena za modernizacijo in rekonstrukcijo cestnega omrežja v občini Domžale, niso bila dovolj, da bi se pokrile vse investicije in poravnale vse obveznosti. Zato so tudi občani sami zbrali dokaj šen del sredstev za ureditev cest v svojih krajevnih skupnostih. S temi, sredstvi so bile urejene ceste na območju KS Mengeš, Radomlje, Lukovica in drugod. Tako so občani KS Lukovica zbrali 6 milijonov, Radomlja 7, 5 milijonov, Rov 6,5 milijonov, Mengša 9 milijonov. S tem je bilo izvajalcem omogočeno, da so zastavljena dela tekla po načrtih, rekonstrukcija in ureditev cest pa na zadovoljstvo vseh opravljena po predvidenih načrtih. MODERNIZACIJA CEST V LETU 1972 NA OBMOČJU KS DOMŽALE Na področju KS Domžale so bile v lanskem letu modernizirane sledeče ceste: Študij anska /vrednost del 43 st. milijonov/, Cankarjeva in Tabor /65 st. milijonov/. Ko- pališka /11 st. milijonov/. Pokopališka /16 st. milijonov/. Taborska /15 st. milijonov/. V letu 1972/73 je bila dokončana tudi ureditev Savske ceste za katero pa je ostalo še nekaj neplačanih obveznosti. Tudi za modernizacijo teh cest /razen Savske/, so poleg sredstev KS Domžale, sredstev iz cestnega sklada, občinskega proračuna in prispevkov delovnih organizacij, velik del zbrali tudi občani KS Domžale. Prebivalci, ki gravitirajo na Študljansko cesto so zbrali 5 st. milijonov, Cankarjeva, Taborska, Kopališka in Tabor pa so tudi bile uspešno realizirane prav zaradi sredstev ki so jih prispevali občani. VSEBINA PLANA KS DOMŽALE Perspektivni plan, ki ga je izdelala KS Domžale pa predvideva za uspešno rekonstrukcijo in modernizacijo cestnega omrežja na območju KS Domžale, poleg prispevkov občanov, tudi uvedbo krajevnega samoprispevka v višini 1% od dohodkov zaposlenih. Po tem planu naj bi v letih 1973/77 rekonstruirali in modernizirali kar 76 cest in ulic na področju KS Domžale, torej prav vse do sedaj še ne asfaltirane in pomanjkljivo urejene prometne poti. Jasno je, da bo za uspešno izvedbo potrebno zagotoviti zadostno količino finančnih sredstev, katerih velik del bodo sestavljala prav sredstva zbrana z krajevnim samoprispevkom občanov. Višina teh sredstev naj bi bila 948. 150 ND/sem so vključena sredstva zbrana z samoprispevkom, kot tudi prispevki občanov, ki gravitirajo na ceste, ki se bodo rekonstruirale/. Preostali del sredstev pa naj bi tvorila sredstva KS Domžale /vrednost 270.900/, cestnega sklada /1.083.600/, ter prispevkov delovnih organizacij /406. 350/. SAMOPRISPEVEK - POGOJ ZA DOBRE CESTE Iz perspektivnega plana je razvidno, da bo odločilni faktor za uspešno izvedbo plana, mnenje občanov KS Domžale. Če se bodo zavestno in enoglasno odločili ZA uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje modernizacije cestnega omrežja in s tem omogočili priliv prepotrebnih finančnih sredstev, bo tudi sama realizacija stekla po načrtih. V nasprotnem pa bodo ceste na področju naše KS še vedno rakova rana naše občine. Prepričani smo, da bodo občani polnoštevilno pristopili k akciji za uvedbo samoprispevka ter da bomo v obdobju 1973-77 uspešno uresničili rekonstrukcijo Rojske, Železniške, Partizanske, Poljske, Jarčeve, Sej miške in sploh vseh predvidenih prometnih poti na območju KS Domžale. Predlog perspektivnega plana komunalnih in ostalih del na področju KS Domžale za obdobje 1973-76. Perspektivni plan, ki ga podajamo je rezultat predlogov in sklepov zborov volilcev in ostalih družbenopolitičnih organizacij ter Krajevne skupnosti Domžale. Plan predvideva dela, katera so navedena v planu financiranja po posameznih letih. Plan je postavljen idealno, realizacija in dinamika izvedbe pa je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Posebno velja poudariti, da se roki izvršitve podaljšajo, v kolikor finančna sredstva ne bi bila zagotovljena v predlagani višini. Časovna razdelitev rekonstrukcije cest na območju KS Domžale je odvisna poleg samoprispevka tudi od udeležbe prebivalcev, ki gravitirajo na določene ceste. Navedeni samoprispevek predstavlja le polovico planiranega denarja, ostalo polovico pa bi prispevali prebivalci območij, kjer bo prišlo do obnove cest. Povsem verjetno je torej, da se ob večji udeležbi občanov in ostalih financerjev lahko spremeni vrstni red posameznih del! CESTE POVEZUJEJO, POVEŽEJO NAJ NAS TUDI Z KRAJI! Studijski oddelek G *'h‘(V^^Kr'nnJ . e ^HCMOZZ Predlog plana od leta 1973 do 1976 Leto 1973: V predlogu plana so zajeti naslednji objekti: Ceste - Brejčeva, Chvatalova, Detelova, J e še to va. Krakovska, Kersnikova, Krajgerjeva, Levstikova, Murnova, Mavsarjev trg, Rojska cesta, Sej-miška cesta, Tomšičeva ul. , Ul. 29. nov. , Vegova, Vodopivčeva, Radio c. , Antona Skoka. Dolžina navedenih cest znaša 6020 metrov. Ako seštejemo finančne prispevke posameznih virov za leto 1973 pridemo do naslednje slike: celoten celoten celoten celoten celoten celoten prispevek krajevne skupnosti znaša 465.000 din prispevek Občin, proračuna znaša 350. 000 din prispevek cestnega sklada znaša 1. 083. 600 din prispevek skl. za mest. zemljiš. 400. 000 din prispevek - samoprisp. občanov 48.150 din prispevek gospodar, organizacij 521.350 din skupaj 3.769.000 din Leto 1974: V predlogu virov financiranja pa so zajeti: V predlogu so zajeti naslednji objekti: - Krajevna skupnost 270.900 din Ceste - Depala vas, Koščeva, Lobodo va. Na Zavrteh, - cestni sklad 1. 083. 600 din Obrtniška, Nova ul. , Prečna, Prešernova del. - prispevek občanov-samoprispevek 948. 150 din Roška, Roje, Rozmanova, Stranska, Stobovska, - prispevek gospodar, organizacij 406. 350 din Trubarjeva, Urha Stenovca, Vodovodna, Varško- va. Vodnikova, Železniška, Partizanska, Zupan- skupaj 2. 7 09. 000 din čičeva del, Usnjarska. Dolžina teh cest znaša 5409 metrov. Razširitev pokopališča Financerji pa naj bi bili: Financirali naj bi: - Krajevna skupnost 270.450 din - cestni sklad 1. 081,800 din - krajevna skupnost 80. 000 din - prispevek občanov- samoprispevek 946.575 din - občinski proračun 100. 000 din - prispevek gospodar, organizacij 405. 67 5 din - sklad za mestno zemljišče 100. 000 din skupaj 2. 407. 000 din skupaj 280.000 din Mrliška vežica Idejni načrt športnega parka Financerji: Predvideni financerji: - krajevna skupnost 100. 000 din - krajevna skupnost 30. 000 din - sklad za mestno zemljišče 200. 000 din - občinski proračun 15. 000 din - prispevek gospodar, organizacij 15. 000 din skupaj 300. 000 din skupaj 60. 000 din Ureditev avto parka Ureditev otroškega igrišča Dinama sredstva naj bi prispevali: Denarna sredstva naj bi prispevali: - krajevna skupnost 100. 000 din - občinski proračun 400. 000 din - krajevna skupnost 35. 000 din - občinski proračun 35. 000 din skupaj 500.-000 din skupaj 70.000 din Avtobusna postaja Dela na kopališču Financerji: Financirali naj bi: - občinski proračun 200.000 din - krajevna skupnost 50. 000 din - sklad za mestno zemljišče 400. 000 din - občinski proračun 100. 000 din - prispevek gospodar, organizacij 100. 000 din - sklad za mestno zemljišče 200. 000 din skupaj 700.000 din skupaj 350. 000 din V celoti naj bi torej prispevali za leto 1974: Javna razsvetljava ~- krajevna skupnost 470.450 din Denarna sredstva naj bi prispevali: - občinski proračun 600. 000 din - cestni sklad 1. 081,800 din - občinski proračun 100. 000 din - sklad za mestno zemljišče 600. 000 din - sklad za mestno zemljišče 100. 000 din - prisp. občanov - samoprispevek 946. 575 din - prispevek gospodar, organizacij 100. 000 din - prispevek gospodar.organizacij 505. 675 din skupaj 300. 000 din skupaj 4. 204. 000 din UREJENA KOMUNALNA VPRAŠANJA POMENIJO V NAJVEČJI MERI STOPNJO UREJENOSTI KRAJA! Leto 1975: Predvideni objekti zajeti v finančnem planu: Ceste - Aškrčeva, Breznikova, Bernikova, Kosalova, Krožna, Kavčičeva, Koširjeva, Kovičeva, Kajuhova, Jarčeva, Masljeva, Marokova, Lekarniška, Nikola Tesla, odcep Aškerčeve, odcep Poljske poti. Pot na Pridavko, Poljska pot, Peter-nelova c. , Simona Jenka, Šlandrova, Šubljeva, Trdinova, odcep Trdinove, Vojkova, Zoranina, Trzinska, Mačkovci. Skupni prispevek finančnih virov za leto 1975 znaša torej: - krajevna skupnost - občinski proračun - cestni sklad - sklad za mestno zemljišče - prispevek občanov-samoprispevek - prispevek gospodar, organizacij 436, 670 din 600.000 din 1. 226. 680 din 640. 000 din 1. 073. 345 din 510. 005 din skupaj 4. 486. 000 din Leto 1976: Dolžina teh cest znaša 6815 metrov. • Predvideni financerji: - krajevna skupnost 306.670 din - cestni sklad 1. 226. 680 din - prisp., občanov - samoprispevek 1. 073. 345 din - prispevek gospodar, organizacij 460.005 din skupaj 3. 066. 000 din Tržnice Prispevali naj bi: - krajevna skupnost 50.000 din - občinski proračun 100.000 din - sklad za mestno zemljišče 200.000 din skupaj 350.000 din Parkirni prostori Predvideni financerji: - občinski proračun 100.000 din - sklad za mestno zemljišče 100.000 din skupaj 200.000 din Ureditev Šumberka Financerji: - krajevna skupnost 50.000 din - sklad za mestno zemljišče 90.000 din skupaj 140.000 din Cestna signalizacija - občinski proračun 100.000 din - sklad za mestno zemljišče 50.000 din skupaj 150.000 din Športni park Financerji: - občinski proračun 200.000 din - sklad za mestno zemljišče 200. 000 din - prispevek gospodar, organizacij 50.000 din skupaj 450.000 din Načrt doma družbenih organizacij Predvideni financerji: - krajevna skupnost 30.000 din - občinski proračun 100.000 din skupaj 130.000 din Predvideni objekti za to leto: Ceste - Obvozno Domžale-Trzin, Trzinska c. , Zaboršt-Krumperk, Studa, Št. Pavel, odcep od Študjan-ske do Jesiherja, Studa-Ihan, Okr. cesta. Studa. Skupna dolžina naštetih cest znaša 5450 metrov. Denarna sredstva naj bi prispevali: - krajevna skupnost - cestni sklad - prispevek občanov-samoprispevek - prispevek gospodar, organizacij skupaj Gradnja doma družbenih organizacij Financerji: - krajevna skupnost - občinski proračun - prispevek gospodar, organizacij - prispevek organizacij in društev 218.000 din 872.000 din 763. 000 din 327.000 din 2. 180. 000 din 500. 000 din 600. 000 din 280.000 din 62 0. 000 din skupaj 2. 000. 000 din ' Nadaljevanje del športnega parka Predvideni financerji: - sklad za mestno zemljišče 450. 000 din skupaj 450.000 din Celotna vsota finančnih virov za leto 1976 bi znašala: - krajevna skupnost - občinski proračun - cestni sklad - sklad za mestno zemljišče - prispevek občanov-samoprispevek - prispevek gospodar.organizacij - prispevek organizacij in društev 718.000 din 600. 000 din 872. 000 din 450. 000 din 763. 000 din 607.000 din 620. 000 din skupaj 4. 630. 000 din Prioriteto za izvedbo modernizacije cest morajo imeti ceste prvega reda, ko so od sofinancerjev zagotovljena finančna sredstva. Ostala komunalna dela po perspektivnem programu so razvidna iz plana financiranja po posameznih letih 1973/76. V navedenem planu financiranja so zajeti objekti za obdobje štirih let, o katerih pa se je razpravljalo že več let nazaj. Potrebe so se kazale tu bolj, tam manj, a vseh se ni dalo uresničiti. Krajevna skupnost pa teži za tem, da se da poudarek na tiste objekte, ki se kažejo kot najvažnejša potreba. Ta težnja je v planu komunalnih in ostalih del tudi upoštevana. V SOLIDARNOSTNEM REŠEVANJU KOMUNALNIH VPRAŠANJ JE NJIHOVA HITRA REŠITEV! Vsa leta nazaj se kaže v Domžalah stalna potreba po obnovi cest. Od tod tudi zahteve občanov, da bi se obnovilo čim več cest v krajevni skupnosti. Uresničitev teh potreb pa zavisi v veliki meri od samoprispevka občanov. Po planu financiranja komunalnih objektov se akcije za rekonstrukcijo cest brez sodelovanja občanov ne da jiresničiti. Še več! Prav od pripravljenosti občanov, da pomagajo, zavisi kako hitro bodo napredovala dela na posameznih cestah. Akcijo za občinski samoprispevek pojmujemo kot solidarnostno akcijo vseh prebivalcev krajevne skupnosti Domžale. Odveč bi bilo na veliko razpravljati o pomenu obnovitve cest v Domžalah. Kar ozrimo se za nekaj let nazaj pa bomo videli, kakšne so bile nekatere ceste tedaj, kakšne pa so danes. Veliko cest v Domžalah je že asfaltiranih. To pa nam naj bo krepka vzpodbuda ob sedanji akciji za občinski samoprispevek.Po planu, ki smo ga že videli, naj bi bilo v Domžalah v obdobju od leta 1973 do leta 197 6 asfaltiranih kar 23. 694 metrov cest. Na ta način bi Domžale precej spremenile svoj videz, saj bi bile asfaltirane praktično vse ceste v mestu in tiste, ki povezujejo mesto z okoliškimi kraji. Za takšen cilj pa se splača nekaj žrtvovati. Z občinskim samoprispevkom bi vsak občan iz Domžal nekaj prispeval, njegov prispevek pa ne bi služil le za leto ali dve, temveč bi bila to dolgoletna investicija. Našteli smo nekaj dejstev mimo katerih ne moremo. Akcijo za občinski samoprispevek je treba popularizirati povsod. Občani, ki se že zavedajo pomena te akcije, naj vzpodbujajo in prepričujejo druge. Vsi se moramo potruditi, da bo dobila ta akcija pravo mesto v naši krajevni skupnosti. Posebno naj se pri tem udeležujejo tudi družbeno politične organizacije krajevne skupnosti Domžale in se pogovorijo s svojimi člani kakšen bo njihov delež za končen uspeh akcije. OBČANI OCENJUJEJO Tako kot drugi občani tudi Domžalčani plačujemo samoprispevek za gradnjo šolstva v občini. V tem času, odkar ga plačujemo, smo dobili v Domžalah kar dve novi šoli. Sploh je bil z uvedbo samoprispevka dosežen v občini pomemben uspeh. Da pa bi se enako kot v šolstvu izboljšale v Domžalah tudi komunalne naprave (zlasti ceste, ki so vse, kar je še makedamskih zelo slabe), se je odbor KS Domžale na pobudo občanov odločil organizirati referendum za uvedbo samoprispevka, za ceste. Zanimalo nas je, kaj mislijo občani o samoprispevku, ki ga plačujejo za šolstvo in o gradnji šol ter kaj menijo o akciji za uvedbo samoprispevka za urejanje cest v Domžalah. Povprašali smo nekatere občane. Kaj so povedali? Metka Zupanek: Gradite hišo in plačujete samoprispevek za šolstvo. Ali vam je to v veliko breme? Odgovor: Kadar gradiš, vsak dinar težko pogrešaš. Toda za šolstvo mi ni žal denarja. Zlasti še,ko vidim, da je nekaj nastalo, da se gradi in da nas niso "potegnili". Vprašanje: Kaj mislite o samoprispevku za urejenje cest. Odgovor: Tu bi moralo levji delež stroškov prevzeti tu- di stanovanjsko podjetje oz. Biro 71, ki dobi veliko denarja za komunalno ureditev od posameznih gradbenih parcel. Zanima me, kolikšen del stroškov bo krilo to podjetje. Drago Korošec: Vprašanje: Kako gledate na samoprispevek za šolstvo, ko nimate šoloobveznih otrok. Odgovor: To me prav nič ne moti. Bodo pa moji vnuki obiskovali novo šolo. Vprašanje: Ali mislite, da je gradnja šolske mreže v naši občini dobro stekla? Odgo vor: Da, To nam potrjujejo novi šolski objekti, saj smo v kratkem odprli v Domžalah kar dve novi šoli. Vprašanje: Kaj menite o uvedbi samoprispevka za ce- ste? Ali bo referendum uspešen? Odgovor: Mislim, da je zamisel dobra. Upam, da bo referendum uspešen. Saj si vsi želimo boljših, urejenih in asfaltiranih cest. Sem za uvedbo samoprispevka za urejenje cest na območju Krajevne skupnosti. Prav bi bilo, da bi se s temi sredstvi pošteno gospodarilo, in da bi imeli občani natančen pregled nad zbiranjem in porabo sredstev. Krajevna skupnost pa bi morala občanom zagotoviti, da se bodo ceste gradile po vnaprej dogovorjenem programu. Obenem je treba urediti finansiranje gradnje cestne mreže v Domžalah s strani bodočih uporabnikov. Znano je n. pr. , da v Domžalah gradi veliko ljudi svoje hiše. Ti ljudje stanujejo na področju drugih Krajevnih skupnosti: v Ljubljani in drugod. Ceste dejansko že uporabljajo in jih s težkimi tovori tudi najbolj uničujejo. V nove hiše pa se bodo vselili šele potem, ko samoprispevka ne bo več, ceste bodo pa že zgrajene. dr.Ivo Pevec: Vprašanje: Kaj menite o samoprispevku za šolstvo? Odgovor: To je v redu. Uspehi so vidni. Vprašanje: Kaj menite o samoprispevku za urejanje cest? Odgovor: Sem za samoprispevek, toda ob pogoju če bodo iz tega denarja res gradili ceste, ne pa da bi z zbranimi sredstvi finansirali druge gradnje. Zanima me, kam gre denar od bencina, takse in drugo. O tem so občani premalo obveščeni. Gradnje cest bi moral financirati tudi Biro 71, ki dobi denar za zemljišča in seveda tudi za komunalno ureditev. Zaradi tega so v času gradnje obremenjene tudi druge ceste. Če Biro 71 zgradi ceste samo v novem naselju ni dovolj. Ob koncu razgovora bi dodal: Zapiši še to, da bi bilo tudi v Domžalah treba misliti na čist zrak. Kdo skrbi za vgradnjo čistilnih naprav? Ali bo treba nekega dne plačevati tudi samoprispevek za čist zrak? Nazadnje sem za mnenje povprašal še Stanovanjsko podjetje - Biro 71. Namesto odsotnega direktorja je odgovarjal Čedomir Deletič. Vprašanje: Kakšen delež bo prispeval Biro 71 k izgradnji cest v Domžalah? Tov. Deletič ni dal točnejšega odgovora, češ da se je treba pripraviti in pogovoriti z KS. Načelno je dejal, da bo podjetje prispevalo k gradnji, če bo imelo denar. Osebno pa se s samoprispevkom za ceste strinja. SKUPNA PRIZADEVANJA ZA ISTI CILJ Po programu bodo ob uspešnem samoprispevku v Krajevni skupnosti Domžale asfaltirali še vse preostale, doslej neurejene ceste. Sogovornik v pogovoru, ki je navrgel podobo o komunalno sorazmerno neurejenih Domžalah, je bil direktor Oljarne Servo Mihalj obrat Domžale, sicer predsednik občinskega zbora skupščine občine Domžale Franc Habjan. Naš današnji sogovornik je pred kratkim prevzel za kraj odgovoren položaj tajnika Krajevne skupnosti. Katera so temeljna vprašanja kamor je Krajevna skupnost Domžale usmerila svoja prizadevanja? V najbolj žgoči luči se kažejo ceste. Kočljivo je tudi urejevanje stanovanjskih problemov, predvsem pa komunalno opremljanje: ceste, kanalizacija, elektrika, vodovod, razsvetljava. Ali so ti nakopičeni problemi rezultat intenzivnega priseljevanja v Domžale v preteklosti? Vse to doslej niso urejevali uspešno. Stanovanjska gradnja je zelo intenzivna, hkrati z njo pa niso urejevana tudi vprašanja komunalne opreme. Primanjkljaj je delež preteklosti, medtem ko so za sedajšnje urejanje komunalnega vprašanja zagotovljena sredstva bodočih uporabnikov stanovanj oz. stanovanjskih površin. Kaj bi ob takih nalogah Krajevna skupnost lahko naredila s svojimi sredstvi? S sredstvi, s katerimi razpolaga Krajevna skupnost (prispevek iz občinskega proračuna, iz sklada za urejanje mestnih zemljišč, z lastnimi sredstvi in s prispevki delovnih organizacij) še dolgo ne bi bilo mogoče urediti vsega tistega, kar je kot nujnost prinesla preteklost, kaj šele, da bi se lotili reševanja sprotnih potreb. Problem je zlasti očiten tam, kjer sredstev za komunalno urejanje v preteklosti niso zbirali. Kako si je Krajevna skupnost zamislila ureditev teh vprašanj? Predvidena rešitev je srednjeročna. Do leta 1976 naj bi po programu, ki je bil že obdelan in potrjen na zborih volivcev, zbrali sredstva in tudi asfaltirali vse ceste, ki še niso urejene. Če bomo v zbiranju teh sredstev uspešni (da jih bomo zbrali v predvidenem znesku)bo program uresničen že do leta 1976, sicer se bo uresničitev programa podaljšala za določeno dobo. Kako je s prispevki občanov? Na referendumu, ki ga pripravljamo, želimo zvedeti, ali so občani s samoprispevkom pripravljeni pomagati pri vsem tem. Samoprispevek (porabili bi ga za ceste) bi znašal polovico od celotne vsote, ki je za ureditev cestnega omrežja potrebna. Odločitev "za" skupno urejevanje teh vprašanj pa bi za nas bila pomembna zato, ker bi dokazovala, da se vsi zavedamo, kako ni vseeno v kakšnem okolju živimo. Ob samoprispevku bi tako družba nemara lahko hitreje in uspešneje reševala ostala vprašanja ali ne? Tako je. Medtem ko bi samoprispevek porabili izključno za urejevanje vprašanja cest, bi družba sama lahko hitreje uredila vprašanja čistoče kraja, športnih in rekreacijskih objektov, kopališča, ureditve avtobusne postaje, ureditve mrliških vežic in širšega okolja Dom-žalčanov. Ali ne bo ob eventuelnem uspešnem referendumu postalo urejevanje strogo krajevnih potreb - zavora skupnim občinskim ciljem; torej zavora gradnjam šol? Kategorično trdim - ne! Uresničevanje že prej dogovorjenih skupnih ciljev poteka normalno naprej in morajo biti vse šole zgrajene ali adaptirane točno po programu. Trdim, da mentalitete: Mi smo svoje že dobili, drugi pa nas ne brigajo ni. Posebno zadnji samoprispevek za šolstvo je dokazal, da so bila tako zbrana sredstva kvalitetno naložena v gradnje šolske mreže, za kar so dokaz že zgrajeni objekti. Za dokončno uresničitev programa šol bo potrebno prav tako še dosti skupnih prizadevanj vseh nas. Krajevna skupnost se je in se bo zavzemala za to, da bo program šol v celoti uresničen. Poudarjam še enkrat, da zasnova in uresničitev načrta ureditve cest in s tem samoprispevka nista nobena ovira popolni realizaciji plana šol. Krajevne skupnosti; KREPITEV KRAJEVNE SAMOUPRAVE Ob intenzivnem uresničevanju ustavnih dopolnil postaja jasno, da so krajevne skupnosti čedalje pomembnejše institucije občanov; tiste institucije, ki jim bolj ali manj uspešno (in iznajdljivo) urejujejo vprašanja, ki jih prednje postavlja življenje na konkretnem področju občine. Pri načrtovanju politike samoupravnih interesnih skupnosti so zato upoštevali interes občanov v gospodarskih organizacijah in interes družbeno-političnih dejavnikov, ki so zaradi svojega delovanja povezani z nastalo problematiko dela na svojem območju. Razumljivo je torej, da se bo ob takih odnosih in poglabljanju samouprave s krepitvijo moči posameznih krajevnih skupnosti okrepila ne le pravica, temveč tudi odgovornost vseh, ki v njej delajo. Zaradi razširjanja nalog (njihovo število je domala v vseh krajevnih skupnostih iz dneva v dan vse večje), je pravzaprav razumljiv (in umesten) enoten nastop vseh krajevnih skupnosti občine, ki vztrajajo v zahtevi, da naj se jim odslej določajo njihovi dohodki iz občinskega proračuna po že prej znani in izračunani procentni participaciji proračunskih sredstev. Tako naj bi (predlog so že posredovali občinski skupščini) krajevne skupnosti v prihodnje dobile redne letne dotacije na ta način, ne pa tako, kot je bilo doslej, ko so jim razdelili preostala sredstva občinskega proračuna. UREJENOST CEST VARNOST NAŠIH OTROK V PROMETU!