fosamesEM številka stane 12 v. 58* številka. Maribor» dne 22, julija 1918. Steins, s — K12— *®WW t », »\ 8* mg ;mm !«te / » 3v— ®m8m. . , ; t*» ? *«—« lete . , * IS'— iwaiM Mmtmm % 'lPIÄ9*lhw»ia epwvssMIäv©" Maribor %mmum »mm. *. - r@M§«m at m Letnik X* Inserat! aii ost.«.. se računajo po Id od 6redne pctitvrs&rs večkratnih oznanilih te — popust -tel „Straža“ izhaja v pg^ deijek in petek popd$p( Rokopisi se ne političen »it za stovanak® tfmfeatvo t'lnSSmt m «fin • B:v*afc na* mé SS.T-SS. m« 'Tudi na Hrv&tskem se dani j Zadnje zasedanje hrvatskoga sabora nam je dalo dlober vpo.gl.ed v mišljeni;© hrvatskih politikov ? v banovini. Nas zanima seveda, tako stališče so ; àavzemadd nasproti jugofclovafeki dekljatr,aleji ji. Nas- \ protniki deklaracije so frankovci, ljudje kakor pri f nas dr. Šušteršič s svojimi somišljeniki, Frankovce j dr Pazman je izvajal, da je v banovini samo ena I politična narodnost, namreč hrvatska. Zato je žago- j vsarjal' hrvatski imperializem. 'Srbi se morafo pohr- j Tratiti in Če hočejo Slovenci biti pri hrvatski državi, f se morajo tudi pohrvatiti. Za vzgled je navajal se- I be. Moj oče, je rekel, je Madžar, jaz pa sem Hrvat, I ker je moja mati Hrvatica, moj brat pa je Madžar , f ker, je bil rojen v Budimpešti. 'To so najbolj za,sta- J reli in zakosteneli nazori, ki ne spadajo več v “de - i mokratsko dobo našega časa. Odkriti pristaši jugo- J slovanske deklaracije so pa Starčevičanci. Njih go- I vornild dir. Pavelič in Peršič sta govorila odločno : za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samo- jj stojni >u gosi ovan.ski državi. Ravno tako je Radičeva jj seljačka stranka, odkar je bil nje ,vodja Sltje'p. Ra- f dič v Pragi, odločno za jugoslovansko, deldad pilo . Najbolj zanimivo pa je, da so govorniki hrvatsko -srbske koalicije govorili jako previdno. Niso ničesar rekli proti jugoslovanski deklaraciji, ampak so celo povdarjali, zlasti Svetozar Pribičevič, da se moramo vsi enako čutiti za Slovenca kakor za Hrvata in 'Srba in da moramo na tej podlagi delati za narod -nG koncentracijo. V koaliciji je to načelo že deloma uveljavljeno. Pri njej ni razlite med Hrvatom in Srbom, Dalje pa, da koalicija ne more iti, ker je ona večinska stranka. Ako ide dalje, se izgubi sabor. V to praznoto pa koalicija ne mara. stopiti, zato gre z vlado. Vsi udje koalicije pa niso več zadovoljni s to oportunistično politiko. Zato je že pred nekoliko meseca izstopilo nekaj poslancev', ki so pod vod,st -vom BudisaJvljeviča in ‘ Valeriana Pribičevnča usta -novali dnevnik „Glas Slovenaca, Hrvata i Srba“, ki odločno zahteva Jugoslavijo in je med Jugoslovane uvedel ta izraz „država Slovencev, Hrvatov in Srbov (S. H. S,),“ Dne 11. junija sta pa zopet, izstopila dva poslanca koalicijo dr. Lorkoviič in Burmin , ki sta kupila dnevnik „Male Novine“, ki postanejo s tem organ za narodno ujedinjenje Slovencev, Hr -vatov in Srbov v neodvisni državi. Jasno je tedaj, kam se nagiblje tok politike na Hrvatskom. Gotovo ne v tej smeri, da bi Slovence izročili Nemcem, a Bosno in Hercegovino pa Madžarom, ampak v smislu jugoslovanske deklaracije. Zanimivo bi še. bilo i vedeti, ali še je frankovce nadškof Stadler v Sarajevu vedno Droti deklaraciji in da hoče biti zdaj direktno pod 'Ogrsko Tega ne verjamemo. Zato bo prej ali slej moral pustiti svojo Pankovsko politiko. Ali pride Bosna pod Ogre ali rod samostojno Jugoslavijo. Tretjega izhoda m. V Bosni je pa sedaj silno težko delati narodno poetiko. Edini hrvatski list v Bosni „Hrvatski dnevnik“ ima ogrska vlaVla, z Bu -rianom v rokah, vsi drugi jugoslovanski časniki so pa za Bosno prepovedani. Ljudstvo s frančiškani na čelu je pa v Bosni in Hercegovini odločno jugoslovansko. To ne loči med politično narodnostjo fran -kovskjo in med drugimi takimi izraz/, ampak hoče le narodno svobodo, katero upa doseči v svobodni . Jugoslaviji. V Dalmaciji so se strnile tudi vse politične stranke, da še bolj uspešno delajo za „ugosla-vijo. Zadnja ovira so še tedaj na Hrvatskom le ko-alicijonaši. Toda če ti izjavljajo, da hočejo biti neodvisni od Nemcev in Madžarov, če povdarjajo, da zavračajo i hrvatski i srbski imperializem (nadvlado) in ne odklanjajo v svojem programu Slovencev, ampak še čakajo bolj ugodnega časa za. uveljavljenje teh načel, tedaj smemo uaati, da se bodo na Hr-vatsKom ' Cini kmalu zjasnili in da najde uso&epol-n Čas združene Slovence, Hrvate in Srbe. Parlamentarni pol žaj Dunaj, 20. julija, * Razprave v parlamentu v zadnjem tednu niso dospele do prave jasnosti. 'Razen nekaj govornikov, kakor Daszynski, dr. Ellenbogen in dr. Verstovšek, ki so umeli podati SeidUerjevemu režimu pravo sli -ko, ni bil(o v zbornici nič kaj zanimivega. Osupnila je skoro i os]anco čez mero smelo drzna izjava Seid-lerjeva, da hoče tudi naprej vladati na podlagi nemškega kurza. Za nas Jugoslovane je imela ta izjava tem večjo vrednost, ker so se od dne te izjave združili tem tesne é zastopniki r enemških narodov. Glavno delo se vrši v kuloar jih in v klubih, v katerih se stranke posvetujejo o nadali«ih svojih načrtih. — Odseki ne deine o, dasi ravno vlada in nemške stranke strašno pritiskajo, da bi zlasti finančni odsek rešil predloge o raznih davkih. Nenemška večina je pa sklenila, da ne privoli tej vladi niti vinarja novih davkov. Zato je tudi onemogočila razprave o vinskem davku v finančnem .odseku. Vodstvo pri vseh teh akcijah imajo povsod Slovenci in Cehi v rokah. Nemški zastopniki in vlada so postali precej klaverni, ker je postalo od dne do dne jasneje, da vlada proračunskega provizorija ne more dobiti. — Poljaki se pod načelstvom dr. Tertila držijo izborno in ni se bati, da bi odjenjali od svojega stališča,rf dokler ni zasiguran Seidlerjev padec. Najbolj čudkio vlogo igrajo pač Ukrajinci. Pri njiiih ne odločuje noben stvarni razlog. Oni delajo nekako o-troč.,0 politiko in so na stališču, če so Poljaki z vlado, morajo biti oni proti vladi in če iso Poljaki proti vladi, morajo biti oni z vlado. V proračunskem odseku najbrž niti ne bo prišlo do glasovanja, da bi se že tukaj ne pokazala manjšina, V pon deijek, dne 22. julija, začne zbornica z lazprävo o obtožbi ministrstva. Utemeljeval bo predlog poslanec dr. Stransky; pri razpravi bodeta govorila tudi dva zastopnika Jugoslovanskega kluba dr. Ravnihar in profesor Jarc, V torek ob 12. uri so vrši glasovanje o ministrski obtožnici. Ce bo dobila ta obtožnica večino, še dosedaj ni docela jajsno in se bo lahko spoznalo tekom razprave. Socijalni demokrati se še niso odločili. Sicer bo pa potrehpeč dvotretjinske večine težko doseči. Toda uspeh bi,bil že velik, če bi se obtožnica sprejela že z navadno večino v zbornici. Nato se začne takoj posvetovanje o porazu na laški fronti, pri kateri priliki bodo zastopniki govedi o vseh pritožbah glede vojaščine. Nagromadilet se bo pri tej debati gotovo jako zanimivega gradiva, katerega pa Čitatelji ne bodo zlahka zvedeli. Vlada se najbolj boji te razprave in je zahtevala, naj bo ta razprava tajna; Po tej razpravi se bo vršilo drugo čitanje začasnega proračuna in glasovanje v petek ob 6. uri. Do tiste dobe se bo pa najbrže že izvršil preobrat pri vladi. Izmed drugih predlog bo parlament rešil najbrže le nekatere določbe glede prehrane in pa predlogo o draginjskih dokladah Ijudskošolskega u-čjle Ij st v a. Jugoslovanski klub za m*r* V seji državne zbornice dne 16.'t. m. je stavil načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. A. KOOK listek. Potepuh (Januš Goleč.) jUuijaO Dospevši iz gorce, sem pihnil stricu na srce radi konj pa kar naravnost brez prikrivialnih ovin-i-.ov, da prihaja ženin v snubitev. Stric me je poljubil vzradošlčeno, da mi je kar zamaknil očala, s pripombo: „Ce hočeš, se peljem po njega v Savinjsko dolino, samo če bo le res kaj!'“ Stricu sem zagotovil svojo na teh greaah do-kaj izkušeno pomoč. Pepca vam je poskakovala ve- j sei a, ker je bil tatefc tako dober, da je dovolil voz in konje. Veliko težje nego meni j!e zaupala obisk t\ ojmi sestram, katere so njej porinile pod nos, da nič prijatelj, ampak — ženin! Pepca je nakremžila užaljeno obrazek in odvrla zatvornico solz vsled te tako neopravičene obdolžitve. Komaj sem jo pomiril, oštevši prav pošteno napadalke, iz katerih sta sikali zavist in nekaj nejvošljivosti. So odnehale z nar padi, obmolknile — navidezen mir pred nevihto, — ploho — točo. Drugega dne smo odpravili na postajo voz. — Poca je izginila 'kjoj pjopoJjdn© v svojo Stobicjo, iz katere je prikuškala v belem predpaisniku, zavihanih rokavov, z mično belo pentljo v laseh, ki je bila podobna lahnim metuljčkovim perutim, 'Ni od -skakljala na vrt, ne v našo družbo, ampak v — — kuhinjo.) Pilskri so zaropotali po štedilniku, sklede •sc romale iz enega kota v drugi, predalci ria orti^ri so škripali, naša Pepca se je lotila z vso vnemo kuhinjske stroke, tedaj prvič, mi je zagoftovila telica. Gibal sem se doslej v prepričanju, da sem že \ vešč vseh snubiinih zaujk, pa me je prekosila Pepli ca. mi pokazala novo pot, kako si treba prikovati — 1 na srce ženina z belim predpasnikom, podvil,animi j rokavi, metuljsko pentljo ter z ropotom loncev in ku~ j iiinjske ; osode. Hotela je pokazati, da jo diči moš-! kemu s; olii najprikupljivejša ženska čednost — go-I sgodinjstvo. četudi samo le na videz. Muzali smo se ? vsi bodoči nevesti, ki je bila zaposlena pri kuhi in ognju prav do večera, leo je pridrdral voz, iz katerega sta izstopila dva. Predstavili smo se eden dru- j g emu. Mlajši prijatelj je bil Karel, starejši in že pobeljenih las pa Karlov sorodnik Franc. Vsi smo po- ! zdravi ja li prišleca, jih vabili v sobo za mizo, samo ] Pepce ni bilo na izpregled. \ Ko smo stojali mimo kuhinje, je mešala nekaj { s kuhljo po „ranjgli“ rdeče sevajočega Obraza, vsa j zatopljena v delo. Vem, da jej je nabijalo srce, pa | saj bi vsakemu v njenem položaju. Posedli smo, in ! Drikadila.se je na mizo večerja, Pepca je postavila j skledo na mizo pred hišnega gospodarja. V predpas- j niJc si je otrla, potne roke, nagnila glavico na stran m ponudila smehljaje gostoma roko z dobro namišljenim izgovorom: jOprostita, nisem utegnila poprej, imela sem • s'O več posla v kuhinü.“ Karel |je pogledoval izvoljenko pozdravno-hva-ležno, (sorodnik Franc na ]e zadovoljno kimal, kakor bi hotel reči: Bel predpasnik, pedsukane rokave in pentlja v laseh, to je slovensko dekle in — nevesta. Pepca je prisedla k meni', lotili smo se večerje in zavladal je molk kot povsod, kadar se Spiele tu-i in nepoznana družba. Jaz sem zajemal počaši, se dotikal z očmi Karla in njegovega sorodnika, ki bo igral glotovo ulogo starešine. Ženin je bil videti Še dokaj mirno resnega obraza, tihega značaja, sred nje rasti, pač človek, kateremu bi lahko, zaupal že vsled zunanjosti vsak oče svojega otroka). iNjegov starejši sorodnik je bil moško resen in izkušen Savinjčan, katerega obraz mi Je pričal, da je že večkrat starešinil v življenju. j Po povžiti juhi smo se obrisali, kozarci so zacingljali: stric je zagrabil za polno' ČaŠb in gorko pozdravil gosta. Izpili smo prav do dna. Karel in Franc sta menila pohvalno, da premoremo kapljo , ki bi utegnila odtaliti v veselju in radosti tudi bolj mrzlo resno savinjsko srce. Po končani večerji je Pepca še lepo pospravila z vso svojo brhkostjo ter nestrpno naglico,, Nato se je pridružila Karlu, ki se je nehote dotaknil njeno roke malo bolj na dolgo, kakor če bi bil dotik -!jaj samo slučaj. Resni starešina je nabral obraz v mrke brazde, poki nil svareče ženinu z očetovjskim opominom : „Karel, kako se pa obnašaš?“ Posvarjenee je otročje plaho vztrepetal, se odmaknil od dražestnega metuljčka in se zatekel z o-čmi v molku proti stropu. Pepčine sestrice so silo-ma požirale smeh. stric je s kimava!. Pepco je spreletavala rdečica, teta pa mi je pošepnila hitro na uho: „Tako je prav!“ Zasukali smo f ogovor na vino, letino in vročino, ki nam bo no alila tc leto vse. Okarani Kapel ni zbral toliko poguma, da bi bil dvignil jezik, samo s postranskimi pogledi je šepetal deklici. A bil sem prepričan, da se umevajo tudi mutasti med seboj. Trkali smo ter izpivali, vince je razgrnilo nad celo družbo odejo radosti in navdušenosti. Dekletca so zapela, pesem je prepodila temničasto meglo raz starešinetovega obraza. Pozabil je na še pred kratkim priporočeno resnost obnašanja, se pomaknil še bližje k teti in jo potrepal po rami. Družba se je porazdelila v tri tabore : trije stari v enega, Pepca in Karel v drugega, gospice in jaz v tretjega. Zašumljalo je po sobi v razgreti govorici kot v panju, pa pili in peli smo, dokler se ni zdehnilo stricu prav na stežaT. Starešina pa je potegnil žepnico v mnenju, da se je močno utrudil na potovanju. (DalieprihodnUčd Korošec in tovariši v svrho takojšnje uvedbe mirovnih pogajanj na ministrskega predsednika sledečo interpelacijo : Vsa avstrijska notranja politika v tej svetovni .vojni, kakor tudi vsa naša zunanja politika, izvzem-ži kratko dobo pred grofom Czerninom, je zgrajena in temelji na trdnem uj.aitiu odgovornih krogov na takozvanom „Sieg.rieden“ ali na mir z mečem, iver ie v tem oziru v Avstro-Ogrski brezdvomno opaziti nekoliko streznjenja, je nemški državni tajnik pleni. Kühlmann dne 24. junija t. 1. javno izjavil, da Nemčija v vojaškem oziru ali z vciaiško odločitvijo ne bo mogla končati vojne. 'Mir na podliagi sporazumljenja hi bil takem edini izhod. Kdor Še hoče rešiti življenje in imetje avstro-ogrskih narodov, se mora oprijeti spo-razumljenja takoj brez ozira na zunanje činitelje in brez ozira na privilegije posameznih narodov ter brez ozira na zastarele državne organizacije in oblike. Da je možno razpravljati o mirovnih ciljih — predsednika Združenih držav Severno Amerike g. Wilson a v govoru dne 4. julija 1918, mora priznati vsak, kdor smatra civilizacijo in zadovoljnost ljud -stva kot glavni namen državne organizacijske oblike, ki je v nasprotju s samovoljstvom in silo, ti mora voditi do večnih narodnih bojiev in krvavih vojsk. Vprašamo torej ministrskega predsednika, jeli takoj voljan ukreniti vse potrebno pri zunanjem ministrstvu, da na podlagi mirovnih ciljev Wilsono-vih v govoru dne 8. t. m. takoj stopimo s posredo -> Vanjem Združenih držav Severne Amerike v mirov-ua pogaljanja z Združenimi državami in z drugimi ententinimi državami. Nemški kurz v Avstriji — Czerninov ku. z. Bivši zunanji minister grof Czernin in sedanji ministrski predsednik pl. Seidler sta uvedla nov kurz v avstrijsko politiko. Še noben avstrijski minister ni tako neavstrijsko govoril, kakor ta dva nemška grajščaka. Vladalo se je v Avstriji seveda žaL-bog vedno v nemškem duhu. Toda vlada ni bila tale drzna, da bi to obešala še na veliki zvonec, s-kušala je biti pravična vsaj na videz vsem avstrijskim narodom. Zdaj je pa stvar drugačna.. Novi kurz datira pd 2. map t. 1. Takrat ga je napovedal minister grel Czernin. Pozival je na preganjanje nenemšk h narodov. Dne 18. julija pa je exminister Czernin v gos.edski zbornici utemeljeval nemški kurz. [Rekel je, da ima naša zunanja politika, hvala Bogu, nemški kurz. Človek se mora prijeti za glavo, ko to ču-. jo. Torej za Slovane, Romane in -Ogre se ni treba brigati, samo za Nemce! Žalibog, da se je to zares godilo tako, Czernin šo je rekel dal e, da avstrijska zunanja p-ol[tika mora meriti samo na to, da bo zadovoljen Berolin. Vojskovati se moramo samo radi tega, ker se vrši dvoboj med NemČ jo in Anglijo — avstrijske koristi mu niso mar, samo državno-i emš-kr Ko še je bil zunanji minister, se je bahal, daje 'j.a samoodločbo narodov in za mir brez aneksij in nrez odškodnin. To pa je pravil samo zato, da je laik o na led speljal Ruse ter jih spravil v anarhijo . V resnici pa je podpiral nemške aneksije vzhodnih j rovine. Pri rumunskem miru je pa sam anektiral. Torej sama hinavščina! Dalje je rekel, da je za averi.,sko-ncksko rešitev, poljskega vprašanja. Vendar na nravi, da ne upa, da bi Nemčija v to privolila. J n ker ne privoli, se moramo udati Nemčiji: vso v večjo slavo Nemčije. Ce se « ri tem Poljaki oškodovani, Czerninu ni nič mar, še roga, se jim, da bodo morali biti zadovoljni tudi z drobtinicami, ki bodo padle z nemško mize. In kakor jo zunanja naša politi i. p, nemški, ravr.otako mora biti notranja nemška. Da j a bo v resnici nemška, je potrebno, pravi Czern'n, dà se izloči Galicija od Avstrije proč. In Oženi in v ki drugim očrta veleizdajstvo, je « tem stavkom največ:i veleizdajalce: en Loče odtrgati veliko Galici.o od Avstrije popolnoma po programu — vsonemcev. ki hoče,o napraviti iz Avstrije nemško koloni a. Za ta program je pridobil Czernin tudi pl. iSeidlerm., ki jo 10. julija t. 1. rekel, 'da so ne obotavlja priznati, da jo začel z nemšldm kurzom, t. j. % bo om proti nenomccn. zlasti proti Cehom in .Ju -ucstovauom. Bic nad Jugoslovani. (Interpelacijo Jugoslovanskega kluba, vloženo v državnem zboru dno i6. jul ja.) Preganjanje Slovencev v Selnici ob Dravi. tAvausta 1914 so bili na podlagi že na prvi pogled neutemeljeno don mieijacPo aretirani v Sel n ici ob Dravi: davčni asistent Mesarič, učiteljica Juvančič, sestri Matilda in Kristina Mesarič in gospoda Kram ogel in Fras. Odvedli so jin na deželno sodnijo v Gradec in jih obdolžili, da so zbirali že med 'balkansko vojno za srbski Rdeči križ da nočejo govoriti nemško, da no zahajajo v nemško gostilne in a. so navdušujejo za združen jo Jugoslovanov, torej fiamiv dejanja, ki sploh niso kažnjiva. Kljub temu sp morali ostati vsi v zareru in pretrpeti mnogo pomanjkanja in ponižanja. Se le ro treh tednih jo bil g. Mesarič prvič zaslišan, dočim njegovi sotrpini med celim dvomesečnim zaporom niso bili deležni te časti. Dne 16. decembra 1914 je bil g. Mesarič potrjen in je dobil označbo G. Kljub temu so ga uvrstili v marškktmpanijo in ga poslali «redi jajnuarja 1915 na fronto, kjer je bil dne 7. marca ranjen.. Februarja 1916 je moral,, čeravno je imel samo označbo B, zopet na bojišče, to pot kot računski podčastnik. Izpolnil je vse pogoje, da bi bil imenovan za računskega poročnika, a domobransko ministrstvo je njegovo vlogo zavrnilo in se sklicevalo pri tem na preiskavo leta 1914. Da je bilo ministrstvo pravočasno obveščeno, sta poskrbela mariborsko okrajno glavarstvo in državno pravdništvo, pri katerih sedi-jc očividno zelo maščevalni gospodje. Domobranskemu ministrstvu je denuncijacija zadostovala, da je mlademu možu zaprla pot, četudi je trpel popolnoma po nedolžnem. Vprašamo zato c. kr. vlado: Ali hoče pojasniti vzroke za preganjanje Slovencev v Selnici ob Dra/-vi? Ali hoče kaznovati krivce, preganjanim damam in gospodom pa dati polno zadoščenje? Šikaniranje slovenskih trgovskih akademikov v Gradcu. Od 20 slovenskih" trgovskih- akademikov, ki so v šolskem letu 1914-15 obiskovali c. kr. trgovsko a-kademijo v Gradcu, ie bilo izpostavljenih neprestano ne le šikanam svojih kolegov, ampak tudi šiktanain ravnatelja vladnega svetnika dr. K. Hassacka. Le-temu se je zdelo prav, [da je slovenske akademike o-vadil 'državnemu pravdništvu, vsled česar so morali prestati obilo težav. Ko pa je videl, da s to ovadbo ni dosegel nikakega posebnega uspeha, je prepove -dal začetkom julija 1915 Sloveiicem posluževali se maternega jezika, češ, da se ž njim provocirajo — nemški xoleg!, Ravnatelj je pozabil na državni značaj zavoda, ki je namenjen' istotafco slovenskim de-žeiam kakor nemškemu delu Štajerske in Koroške. Vprašamo c. kr. ministrskega predse d ika in. c. kr. trgovskega ministra, ali sta pripravljena poučiti ravnatelja Hassacka p njegovih dolžnostih? Kako so pobirali orožje v Bosni in Hercegovini. Ko je moralo v začetku vojne prebivalstvo Bosne in Hercegovine oddati vse orožje, je vlada, svoje pristaše od te odredbe izvzela, dočim so pobrali drugim celo popolnoma nerabne stvari, ki so služile samo Še za okras. Orožje so pobirali znani bosanski „varnostni zbori“ — to so bili dobro dresira n in z lažnjivimi pripovedkami proti pravoslavnemu prebivalstvu nahujskani mohamedanci brez omike in samostojnosti. Ti ljudje so preiskovali praiMosfefah« hiše, prebrskali in premetali vse, razdrobil; mnogokrat vse pohištvo. Osebni maščevalr.osti so bila vrata odprta na stezah Če pri komu niso ničesar našli, so ga pretesali in mučili, da je marsikateri pod neznosnimi bolečinami izpovedal, da je orožje skril, Čeprav to ni bilo res. »IJbožci so morali petom še za 'drag denar nakupiti od mo" ameda.ncev kako staro orožje, da sd je mogli oddati potem kot 'svoje, drugače jih je čakalo novo trpinčen je. Kjer na so našli kaj orožiu sodobnega, 'so „krivce“ zvezal' in oddali vojaški sodniji. Samo v Paijaluki ie ito o na la način nad 600 ljudi obsojenih v težko ječo,., čeprav so je Šlo tudi v najhujših slučajih samo za prestopke* Jci bi jih imele kaznovati politične oblasti,- Vprašamo zato c. kr, ministrai ka: Ali hoče pri vojaških in dosarsi :l-r. . pr ' oblasti: dni - sredovati, da bodo povzročitelji in organizatorji teh barbajričnih metod -občutno kaznovlani: Madžarski acoktoJsM ■ načrti. Nmhp interpelacija Jugoslova® skoga kluba o madžarskih aneksijskih načrtih, se /plaši: V ogrskih vladnih krogih obstoja program pod pretvezo kom. ehzaolje za eventualno olccenje Avstrije notom takozvano . avstro-pollskh rešitve“ in pod pretvezo koraka za rešitev jugos'o renskega vprašanih;, r/rktovlii Bosno in Hercegovino Ogrski ter jima pust ti malenkostno. avtonomijo, 'dočim bi se obenem' revidirala hrvatsko-ogrska nagodba in bi so Dalmacija zopet združila s Hrvatsko. Ta načrt, ki ima uamoa eoemogočtii jitgoslo-vansko sir oral on'e po združenju, m proti kateremu se brez izjemo obračajo vsi 'Jugoslovani, so kolpor-tira na ta način, kakor da bi bila avstrijska vlada, oziroma vladar že dal za to svojo privoljenje. OdManjarao vsako delno rešitev jugiostovars - I lega vprašanja tor .slrajano na pravici samood’o- | čbe vsega naroda pri končni rešitvi tega vprašanja, ! ter vprašamo c. kr, ministrskega predsednika : ' , Ali rv- mo znani-' načrti gloda aneksije .-Bosno ; s strani Ogrske? Ali so sc vršila med ogrsko in s- j kupno vlado o tem pogajanja- z avstrijsko vlado? ! Sledijo podpisi vseh v 'Jugoslovanskem klubu j združenih slovenskih, hrvatskih in srbskih državnih | 1 osi an c o v. , Jugoslovani mWt 7 f ¥ Kar le nemšfer aditalo i poslgjiieo tir,. Wi,dh$ zahteval, v Slov. Bistrici, to S3 v Jugoslovanskih pokrajinah izvršuje žc vos čas vojske. Jugoslovanski klub je vložil Sest nujnih interpelacij. Peta interpelacija kliče viteza Seidloria in vso druge ministre na odgovor, ker se glede aprovizaeije jugoslovans-kih dežel, it salmo Primorske in Dalmacije krivično razdelajo živež in ker se neposlovno in krivično rekvirira. To ni mogočo prva pritožba radi lakote v Istri in Dalmaciji, a vlada sta ne briga, ekoravno podleže Stotero ali tisočero Slovencev, Hrvatov in Srbov pomanjkanju in naporom. Žo začetkom tega Ihta se je obrnil poslanec dr, Daginja na tedanjega ministra Höf or j a s pismom, v katerem mu je očital da dobim Primorska samo 79% in Dalmacija 87% one množine moke. ki ji gre po postavi, medtem ko dobivajo Öunad 11)7%'. Gornja Avstrija 133% in Sol- nograška 124%. Dr. Laginja je zahteval od ministra pojasnilo, zakaj so dobili ti nemški o-kraji 2,0 0 0 vagonov moke 4 e č, lcajko r 'im gre po postavi. Minister mu je odgovo -ril, da je 'dobila cela Avstrija manj žita, kakor določa postavina kvota, torej da se Dalmacija in Primorska ne moreta smatrati zapostavljenim, če nista dobili polne kvote. Zakaj so dobili ti nemški okraji čez postavno mero, o tem je minister molčal. Kako je mogoče, da se živež, posebno moka in žito, krompir in mast. tako krivično in predpostavijo razdeljuje po posameznih kronovinah? Dunajske centrale, ki upravljajo monopolistično skoro ves živež, povzročajo te velike krivice, ki se, gode našim deželam. Njim je izrjočen pretežni del avstrijskega prebivalstva na milost in nemilost. Poglejmo si delokrog in ustroj teh central. Za nakupovanje, žita je n. pr. v vsaki kronovini po ena podružnica vo.bo -žitnega zavoda, ki mora pokupiti vse žito v svojem delokrogu pkjronavini) ter ga prijaviti centrali na Dunaju. Dunajska centrala ne razpolaga samo le s tem žitom, ampak tudi z vsem, ki ga dobiva iz Ogrske, Rumunije ter sploh iz inozemstva. Ona ima absoluten monopol za celo Avstrijo. Značilna je sestava komisije, ki določa, kako nai se razdeli žito ali moka na posamezne kronovi -ne. Človek bi mislil, da sodeluje .parlament ali pa vsaj znane in zaupanja vredne osebe pri tako važni akciji, kakor je delitev moke in žita. Vojaožitni zavod, centrala na Dunaju, dela bolj enostavno. 'Zbere se pet ali šest višjih uradnikov zavoda, večinoma bivših borzijanoev ter ministrski zastopnik in v eni kratki seji razdele žito, 2000, 3000 ali 5,000 vagonov, kolikor se ga je ravno nabralo. Znano pa nam je , da se je opetovano zgodilo, da se člani komisije niso ravnali po sklepih seje, ampak da so po svoje delili žito, seveda vedno v prid nemških dežel ter na škodo slovanskih. Centrato, ki se pečajo s preb ranitvi jo prebi -valsiva, so zgrajene na 'centralistični in absolutistični ] odlagi. javnost, parlament ne sme imeti nikako odločilne besede; kontrola, ki se je dovolila parlarne .tu, ,e iluzorična. Podružnice, ki se nahajajo v posameznih kronovinah, so samo izvršilni organ o-srednjic; nimajo niicakih pravic, ampak smejo samo' prosjačiti pri centrali, naj se jih usmili. Jiasno\je, da igrajo na Dunaju oni gospodje, ki dele živež, — važno vlogo, važnejšo morda kaikor vsak avstrijski minister Ker so naše dežele daleč od Dunaja in ker nimamo osebnih stikov z odločujočimi osebami, smo bili vedno zapostavljeni. Koliko izdajo pritožbe na ministra, smo videli v onem slučaju, v k terem se je pritožil dr, Laginja radi Dalmaci e. Slovenske dežele s hrvatskim delom Primor a in z Dalmacijo rabijo za prebivalstvo, ki ne pridela žita, približno 18 tisoč vago o/ moke na leto. Na tem ozemlju nakupi vojiiož t.i zavod pri kmetih, ki več pridelajo, 'kakor sami porabijo, samo 750 vagonov, tako da bi morali dobiti 15.2i5i0 vagonov moke, 'da bi naše ljudstvo., dobilo toliko kruha, kakor mu gre o pestavi. V resnici pa /e dobilo le malo več kakor, polovico te množine. približno 8000 vagonov. Nemške dežele pa, posebno Nižje- in Gornje-Avstrijsko, ter Gol no;/r iška, dobe. čez postavno mero moke, kljub tersa, na so ti kraji preskrbljeni z vsemi drugimi živih, paše dežele, posebno Dalmacija in Primerku, ra so navezane edino na to, kar dobe od javne aprovizaeije, I-sto, kar za žito, velia tudi za .drugi : : vež. Kdaj ro je razdeljevala mast po Kranjskem, Primorskom ati v Dalmaciji? Le nekateri veča kraji j.o CoM\a„o ol časa do časa. V nemških deželah no dobivajo sicer polne kvote, to je 12 clkig na osebo na tcGa-.i vendar pa se je redno razdeljevala vsaj po 3 ali- dfcg. Kranjska, ki je bogata zemlja na krompirju, a morala letos prositi centralo na Dunaju, naj ji pr.ro -moro z nekaj več kakor 100 vagoni, da je mogla pokriti najnujnejše potrebe, to pa samo radi tega. Kolje svojo dni zahteval Dunaj, da mora izročiti vojaški upravi več kakor 800 vagonov. Naravno bi bilo, da bi Kranjska zalagala Primorsko, ako ji liaj preostane. -To pa se no zgodi-. Naš krompir se uporabi v .druge svrhe, ljudstvio pa mora stradati, že mesece m mesečo- se ni delil krompir po deželi ca Kranjskem. Primorskem ia v Dalmaciji; na Dundju in po drugih nemških krajih pa ga dobiva, prebivalstvo po 1%, oziroma v zadnjem Času po 1 kg na osebo in r_a teden. Akoravno zajema cela Avstrija vsa glavna živila iz ene in iste zaloge, se vendar tako krivično dele, To pa je mogoče samo na ta način, da je izrečena usoda našega Ijfudstiva dunajskim centralam , ki so v nemških rokah. One lahko izstradajo našo prebivalstvo, ker po sedanjih postavali nimajo naši poslanci nobene pravice sodelovati pri razdelitvi živeža. Da se odstranijo to kričeče krivice, je vložil Jugoslovanski klub nujno interpelacijo, v kateri zahteva, da se deli živež povsod enakomerno in da so 5e posebno ne dajo na škodo stradajočega juga kake prednosti Dunaju. Da se doseže pravično razdeljevanje živeža, morajo priti centralo pod direktno kontrolo parlamenta. j Teleofenziva in p rotiofenziva I ob Mami I t Dne 15. juli jat. 1. jo .rr .čela Nemčija velikopotezno ofonzivto ob reki Marni. Ne samo Evropa, ampak; tudi ostali svet jo z napeto pozornostjo zasle doval gigantsko borbo, o kateri so pisali in prerokovali vojaški strokovniaki. da bo prinesla odločitev. Nizozemska poročila pravio, 'da je Nemčija na komaj 70 fern dolgi fronti med 'Akno in Marno na Črti Chateau Thiery—Eperney] posegla v borbo z 90 di-' -vizijami elitnih čet. Po soglasnih poročilih ameriš kih, angleških in francoskih vojaških pisateljev in strokovnjakov je bil nemški sunek naravnost strahovat* 10,000 nemških topov je od 3. ure zjutraj do 12. are opoldne neprestano bruhalo ogenj in smrt v sovražne postojanke, bil je bobneč o^enj iz topov-ve-likanov, kji nima primere v tej svetovni borbi. En-tenta je storila vse, da utrdi z vsemi sredstvi moderne tehnike svoje postojanke ob Marni. 60,000 en-tentinih vojakov-delavoev, med temi 20.000 Italijanov je gradilo, noč in dan skozi cele štiri tedne utrdbe iz betona in jekla: Fronta ob Marni je bila ena sama trdnjava! Toda nemški topovi so zdrobili vse in iz-premenili ententine postojanke ob Marni v prah in nepeh 'Očividci pišejo, da ni bilo pedi zemlje, kjer tìi ne bila padla kaka nemška granata. Tresla se je zemlja kakor ob najhujšem potresu, valovi Marne so bili peneči, deloma je reka vsled porušenih bregov spremenila svojo strugo — ob bregovih z drevjem ob-raščene reke ni ostalo niti sledu o"d drevja in' grmovja. Ko je ponehal nemški artilerijski ogenj, so začele prodirati nemške divizije. Naval nemških čet je bil strahovit. Posrečilo se jim je prebiti prve ententine črte ter vdreti do druge. Izgube so bile na obeh straneh ogromne. V tej nemški ofenzivi, ki je trajala tri dni in sicer do 18., julija, opoldne, so Nemo: vieli 20.000 ententinih Čet. Ententa je v trenutku, ko je bila ustavljena ta1 nemška ofenziva, napravila protiofenzivo, ki pa ni v nobenem oziru zaostajala zia nemško ofenzivo. 450 do 500 oklopnih avtomobilov je drvelo proti nemškim postojankam, v spremstvu teh pa 60 ententinih di- : vizij. Naval 'c bil tako strahovit, da sie je enteriti posrečilo udreti y prednje nemške postojanke in potisniti Nemce nekoliko nazaj. Najhujša borba se je vršila "a črti zahodno od Soissonsa in Moully, in -severnozahodno od Chateau Thierry. Čeprav se je 'Nemcem posrečilo prekoračiti reko Marno, je malo-verjietno, da bi mogli Nemci vstrajati na južniem o- j brežm reke Marne in že se slišijo glasovi, da hode : južni breg reke Marne za Nemce to, kar je bil za ] Avstr ime desni breg Piave. Ker šteje rezervna ar- j mada generala Focha 177 divizij, med temi četrt j mili ona ameriških čet in ker pošilja Amerika veno- | mer ogromno število vojaštva na francosko fronto , : gineva od dne do dne un an j e, 'da bi se Nemcem posrečilo doseči v Franciji odločilnih vspehov. Seidlerjevi dnevi šteti, Vitem Sekiierju gire vedno slabše. Tudi trezni. 5eraci javno povdarjajo, da je Seidler- , •jevo riovdarjaaje o nemškem , kurzu bilo ne ! ■«■.■.■mo netaktično, ampak celo- ' f „Grazer j olkshilattri z dne -Sl. 'julija piše, da še do- | p;-dvj nobena avstrijska vlada ni upala tako j j. ?:.no označiti nemškega kurza, temveč je vsaka j «ugotavljala, da je nepristranska in avstrijska. S vidier pa je betel z glavo skozi zid. Zato pa ] .■»o njegovi dnevi tudi šteti. Sitno peščica nera- ' ških naciona-cev se ga drči, vsi dragi pa že ■komaj čakajo, d%,,zgine mož, OA ' Pol j akt vztrajajo pri najstroži! oproziciji proti Seidierju. 'V fieji proračunskega odseka doe 20. t, ra. je Poljak. Kobsđ.nr stavil predlog, da se izreče Seidle rje verna ministrstvu nezaupnica. Seidler-jevo ministrstvo ne daje nobenega jamstva, da se bodo krediti, ki jih ljudsko zastopstvo dovoli državi, porabiti namenu primerno. Včerajšnja dunajska poročna pravijo, da je pričakovati te dni odstop celega Seidlerjevega ministrstva. Thiery se nahaja v francoski oblasti. Slika bojev je strahovita: Na stotisoče mrtvih in ranjenih pokriva bojne poljane R izven večjih spopadov na ozemlju Zugna in .\siaga nobenih važnejših dogodkov. Iz prenašanja ■čet se sklepa, da se Lih pripravlja na ofenzivo proti Avstriji. Sovražna ofenziva v Albaniji, Na albanskem bojišču postaja védno bolj živahno. Roji se polagoma, raztesšjp na vse ozemlje uteci morjem in gornjim delam doline Devoti. kmm-m ■.. f . m ji %#' m' x-.'MÙs-é .é r» m 'ascosi*;« Nište. Med rekama Alane in Marne se b'jojo že od 15 julija boji, katere je prištevati med največjo iti na j k r v avo j fio v tej svetovni borbi. Nemcem se ja posrečilo ppo dreti do reke Marne, {»osrečilo se jim je celo poslati velike delo armad na južni breg reke Marne. Teda nemški ofenz'vi je sledili protiofenziva francoskih in drugih enten-tini li armad. Ginerališlmus Foch je vrgel nič manj kakor 60 divizij svojih. 8 vež Hi rezervnih čer v borbo ob Marni. Stališče nemških č.t na južnem bregu Marne je postalo nevz-držljivo, vsled Česar sta bila Hindenburg in Ludendorff prisiljena v noči od 19. na 20, julija umakniti svoje čete z južnega brega Marne na severni breg. Velika protiofenziva ententenih armad se nadaljuje. V noči od 20. na 21. julija so pa bili Nemci prisiljeni se umakniti tudi na ozemlju severno in severovzhodno ozemlja Chateau-Thiery. Chateau- Državni zbor. V četrtkovi seji je zbornica n & daljevaSa prvo branje državinega proračunat Govoru je poslanec dr. Marckhl, ki je pozival Nemce, da morajo ostati naklonjeni Seidler,evemu kabinetu. Poslanec grof Barbo se je ogreval za § 14 ter hvalil Madžare, češ, da so vitežki narod. Poslanec ' Srnod-laka e konstatiral nezadovoljnost Jugoslovanov z Seidlerjevo vlado. Ceh Franta a naglašal, da se vlada ne sme čuditi, ako so zoper Seidlerjev sistem ne samo Cehi, marveč vsi Slovani, kajti za svoje žrtve žanjejo samo grdo nehvaležnost. Poslanec Fort je očital vladi, da je dr. Seidler s svojo naredbo piede delitve Češke v okrožja podrla za seboj vse mostove do zbližanja med Cehi in Nemci. — V petkovi seji se je istotako nadaljevala razprava o drž. proračunu. Rusin Petruse e\y( z je grozil z ostro'o-pozioii.o Rusinov za slučaj, ako bi sed an-a vlada od-sto ila Poljakom na Tubo. Minister za ljudsko prehrano dr. Paul je govoril ra široko in obširno o ljudski prehrani, toda povedal ni nič bistvenega in je le mučil zbornico s praznimi frazami ter branil centrale, češ, n jihovo r oslova;: j e je uspešno. Ko je še govorilo več poslancev o prehranjevalnih razmerah, je bila zaključena razprava- o vrvem čitanju državnega proračuna. — Pribo J n ja seja danes. Cue 22. t. m. Seidler upa na švansko bolezen. .'Arbeiter -Zeitung“ niše. da je španska bclezeh zadnje upan'e ministrskega predsednika SolCicrja. Scici er namreč pričakuje, da bo španska bolezen, razredčila vrste opozicije. Seidler leve «stranio y . poslanski zbornici so si na prstih izračunale, da mera «lobih PO co 12 o ozicijonalnih poslancev s ansi o f.oic-.aev, da. m Seidler reši, pri tem pa Sc id! c rjovi pristaši gotovo niso računali z dejstvom, -ca je španska bolezen — strogo nevtralna. Poslanec dr. Verstovšek in tovariši so vložili dne 19. julija interpelacijo r.a ministra za deželno hrambo glede nas „ari'eni a vojaštva v hiši Po so j Unice v Mariboru in nemudoa izselitve tor povrnitve š-kode. Posojilnica 'jo 2o ri ossìa za to, 'domobransko ministrstvo. pa jo prošnjo rešilo rekoč, 'da so drugi prostori, ki bi bili pripravni, m dajo kuriti. Vojaška uprava sama jo pa leta 1914, 1915 in 1916 tožila, da »j ti prostori no dajo primerno kuriti in od lastnico colo zahtevala, da na svojo stroške poskr-b za popravo. Tudi mestni svet jo celo pri’let pred vojno hotel prepovedati prostore za gledališke predstave, češ, da se no dajo greti. 'Sedaj pa' so posluži domobransko ministrstvo ravno izgovora, da so ti-le prostori med vsemi v Mariboru najboljša kurijo. Interpolanti vprašajo, ah. jo danobrar.ski minister pripravljen vkreniti potrebno, 'da se to krivično* in neznosno hromo.preobsežnega nastanovanja vojaštva v hiši Posojilnico, v Mariboru odvzame vojaštvo nemudoma izseli in lastnici povrne vsa napravljena škoda. • Poslanca Walfc. sin —-v angleški armadi. „N. Vfiencr journal" poroča, tla-je sin vsonemškega poslanca K. H. Wolf, znanega kričača, vstopi] v angleško armado in se bojuje- zoper Osrednjo države. Ko bi ise to zgodilo na slovenski strani, bi nemški listi vsak teden bobnali v svet o slovenskih veleiz -dajalcih, sedaj na jim jo ta beseda zastala! Gorostasni- doživljaji bivšega ministra. Češki katoliško-narodni klub jo imel dne 17. t. m. sejo, v kateri je sklepaj o taktičnem postopanju in v kateri je poročal roslan&o Kaillčak o doživljaju poslancev Navratila in Horvata (katoliško-narodnih moravskih péslancev) in bivšega ministra Kačka na kolodvoru v 'Olomucu, Omenjeni poslanci-so vstopili, v Olomucu na železniški voz, da se odpeljejo ha Dunaj k zasedanju parlamenta. Sprevodnik je pozval omenjene poslance, da naj izstopijo ter napravijo prostor nekemu generalu. Poslanci so so temu protivili, ker je imel dotični vagon napis: Za'civilne potnike. Poslanci so se- (sklicevali na to, da ne smejo zamuditi so.:o parlamenta. Nato jo poklical sprevodnik kratko-malo voj riško Železniško stražo, ki je z nasajenimi bajoneti. - dospela v voz ter i nsilila državne poslance. da, sp. zapustili voz in vlak. Vsled tega so prišli poslanci seveda prepozno na Dunaj. Češki katoliški narodni klub jc sklonil zadevo sporočiti predsedniku državne zbornice dr. Großu ter ga naprositi, da na kompetentnem mestu vloži ugovor. Kar je dr, Gross tudi obljubil. Izvajajoč klubov sklep, sta se zglasila poslanca Kadlčak In Navratil pri domobrairiskem mi- ; nistru dr. Czapu, mu sporočila dogodek ter ga nujno prosila, da ukrene vse potrebno, da se v bodoče taki mučni dogodki ne pripete več, zaradi česar je treba vojaške organe primerno podučiti. Domobranski minilster dr, Czap je povedal poslancema, da je o celi zadevi že podučen, da je odredil preiskavo in da bodo krivci poklicani na odgovor. Nemško Kozje in Podsreda? V Kozen(nDovem raografijlskem atlasu za srednje šole je med drugimi karta, ki kaže razvrščenje narodov v njih jezikov -nih obsegih na ozemlju, kjer stanujejo. Seveda, to karte so zelo „natančne“ in, kar je za vojni čas neka; navadnega, da so tudi zelo radodarne. Južni Slovani smo gori v zeleni barvi narisani, Nemci pa rdeče. Nemcem se je zdela ta zelena jugoslovanska masa brez prvi in kaj so naredili? S šivankami ali sčim že so napikali to zeleno telo in čudo, iz telesa je prišlo nekaj rdečega. Aaa, so se začudili. Gliha, vkup štrika! Tuka’ iorC' Nemci stanujejo, ker je r-deče. To bi bila torej razlaga, kako da so slovensko Kozje in slovenska Podsreda postali nemški kraji. V celem Kozjem stanuje le eden Nemec, in to je advokat dr. -Zirngast. Ne vem. če je imel nemški — Mihi takrat, ko je gledal Nemce v Kozjem, tako velike špegle, da je vzel g. Zirngasta ‘kot edinega prebivalca trga Kozje, v čigar zasebni lasti je trg Podsreda ali kako? Mogoče pa je vzel reichsdeutscher-ja g. Kowatisehiitscha — 'katerega je žalibog rodila slovenska mati na Kranjskem — in g. Zisellna in ne vem kaj Še za ene gospode, da je res uvidel, da je Kozje popolnoma nemški trg. Popolnoma nemogoče je pa pojmiti, kakšnih očal se je poslužil gospod Mihi pri pogledu na Podsredo, kjer ni nobenega nie-govega ori j atei j a. Res zelo moramo občudovati gospoda Mihelna, ki zna iz nič delati slone, ki bi nai držali nemški most do Adrije, Zdaj pa strmite: To nemško Kozje in Podsreda so se izjavili, da. se strinjajo s politiko jugoslovanskih voditeljev. To se bo čudil gospodin Mihi. ko bo pogledal v Kozje in Podsredo in bo videl jugoslovanskega zrnata na kozjanskem občinskem grbu. Ime sosednega trga Pilštanj zveni bolj nemški: Peilenstein. Tega je na menda ta naš Mihi zgrešil. Za to so mu Pilštanjčani tudi zelo hvaležni ter so se izjavili za jugoslovansko deklaracijo, češ, sedAi smo varni pred teboj in tvojimi grabežljivimi Špeglami. No, Mihi, pa nič ne zameri svoji nerodnosti, za nas pa se ne brigaj. Z gos odi -tsehütschi, -tscheggi in -neggi se bomo že sami pogovorili, da bomo mirno živeli v bodoči Slovjeniji, Konrad v. Hotsecdorf. Znani švedski, od Nem-> e? vk-Asni pisatelj Sven H edin opisuje v svi ji knjigi »Nach Osten« (Leipzig 1916) na sir. 75 tu di; obeđmcc takratnega načelnika avstrijskega ge-r crainegi štaba. Tri >t..r.e male dvorane sa krasili* slike cesarja Franca Jožef* l, Gustava Adolfi (v 30 lotili vojni sagra*-.‘nega sovražnika Habs-husžaaor), M KuMcma (prijatelja Mariina Luthra), «-Irti pa mal kip Latro-/. To mm dovolj pojasnojo, V, vega doba'je fa mož, ki sc» ga zlasti »krščanski • s .■fiirici« okoli R A-.’-hspOfcfn povzdigovali n *,{!. vce zvezde. Znani »katoliški« zgodovinar Pastorje ra-pLial navdušen življenjepis c nj-jm, iismšk jezrit-i>* in njih glasilo vSumoicn Cat Zeit« so delali vö-J kn reklsmo Konradov žhljeiijepis. Žalibog so n-òi dolenski listi v svoji kraikoridnosti bili poi-rn h »vic »našega« Konrada. Mož ni le protestant, m vrveč se je odpovedal katoliški veri, da se je nr gel poročiti z žensko, ki se je ločila c;d svojega i» r.2a, pokoren služabnik pruskega irnlHamina ia v-eaemSkih Bačrlov, mož, ki je največ pripomogel, da so nam oropali njih poezije, d očim so speme-ni ki zastopnik in nezislopnih ljudi ostari n »doti khjeni bakrene strehe na glediščih io grad ivih baiviSje gospode istotako. V hvalisanja tega moža ■imamo zopet novo cvetko nagega hlapčevskega bizantizma. ki razne mogotci tako rad predstavlja ljudstvu kót vzor vseh Vilm. Ta bizantinizem r haj-a vso zgodovino in vso politiko, ker ljudstvo ec sme vedeti za perje olimpskih bogov, !u se igrajo ž njegovim življenjem in imetjem. ¥seaemška agitacija proti cesarja ii cesarici, v Gradcu se je v petek zvečer vršilo veliko protestno zborovanje graških katoličanov radi vsenem-?l e sramotilne agitacije proti cesarju in cesarici. Tovarnar Engelhofer je kot prvi govornik z povzdignjenim glasom povdarjal, kako slabotne so obirati: Na eni strani mirno gledajo, kako protestanti in vsenemci nalašč širijo o cesarici lsžnj ve vesti in ne storijo ničesar, da bi to ostudno falot-r5 vo kaznovale. Na drugi strani pa cen zu-a črta v poštenih listih skoro vsako besedo, s katero bi se branilo čast cesarske dvoj ce — Tudi v naših krajih je tako. Nemčurji lažej i o cesarici in trosijo iz trte izvite vesti samo da bi koristili svojim vseli eniškim ciljem. Čs pa naši listi branijo čast naše ljubljene cesar ce, nas slavna cenzura zapleni, a da bi se proti šinlelj-m takih grdih vesti odločno i nastopilo in se jih vrglo v temnico, kamor spada-I jo, o iem ni govora. „Das ist eine Dammheit’'. Ic, št. Ija v Sl. gor. ; nam pišejo: Celi množici je govoril nemški vele-j mož ob priliki godu Nj Veličanstva cesarice, ko : «o ob tej priliki Slovenci slovesnost obhrjali s Ì streljanjem, rekoč: »Das ist eine Daramhe.t, jetzt ^ wo die Leute hungern . . . (»To je neumnost, sedaj Sims It ko ljudje gladujejo!«) Sedaj pa mi vprašamo vse-uemce v Št. liju, ali ni to še večja »Dummheit«, da prirejajo plese sedaj, ko ljudstvo še bolj strada n gine od slabosti v tej vročini! Pa seveda dvojna mera! Kar je svetega Slovencem, je vsenemcem »Dummheit« in veleizdaja! Razposajena mladina pa že itak dovolj pleše, }e ni treba še vabiti na posebnih vabilih. Kdo ie pristen Nemec? V seli graškega obč. sveta dne 12. t. m. so stavili vs,enemški graški ob-čniski svetovalci predlog, da se iz občinskfLi sredstev dovolijo večji prispevki raznim vsenemškim bojnim ori; šivom kot: Südmai ki. Heim,slatto, Schul ve t-ein o itd Proti takemu razsipavanju občinskoT dinarja do ušes zadolženega graškega, mesta so social demokratični občinski odborniki živabn/o ugovarjali in je prišlo pri tem do burnih prizorov, Social-demokratiČni občinski svetovalec clr. Schachert je rekel med drugim, da je po mnenju vsenemcev samo tisti pristen Nemec, kdor je tako srečen, da dobi od mariborskega advokata dr, Mravljaka certifikat ali potrdilo, da je pristen Nemec! .Jugoslovan“ ustavljen. NasiljnosU proti jugoslo vseskim listom se nadaljujejo. Ljubljansko politi] fko ravnateljstvo je ustavilo tednik »Jugoslovan* Bivši ruski car Nikolaj II. ustreljen. Iz Moskve ■se dne 20. julija uradno peroča: Glasom razsodbe Ural-sovjeta je bil bivši ruski car Nikolaj II. dne 16. julija v Jekaterinovem ustreljen. Vse njegovo premoženje, kakor tudi vse premoženje carske hi Se, je proglašen za last ruske ljudovljade. Tedenske novice. Obnovite naročnino. Kdor še ni obnovil naročnine za »Stražo«, naj to nemudoma, stori, ker mu bo sicer list ustavljen. Naročnina znaša za celo ieto 12 K, za pol leta 6 K za četrt leta 8 K in -e pošilja ca naslov: Uprav ništvo »Straže«, Maribor. Državni poslanec Schweiger. Na svojem poses tv o pri Ivniku je dne 19. t. m. umrl štajerski krščanskosocialni poslanec Al. Schweiger. Bil je izboren organizator kmetskega stanu. Narodno slavje v Slov. Bistrici je včeraj izpadlo nar vnost sijajno Navdušenje velikansko. Vse se v ri do v lepem redu in miru. Uspeh slavnosti v vsakem oziru nad pričakovanje. Natančneje poročilo prihodnjič Vsega so krivi Slovenci. Kadar se zgodi mariborskim Nemcem kaka neprijetnost ali m sreča, so ten n krivi prav gotovo Slovenci. Če se gostilničarju Čaretu -zapleni cela gostija, so tega krivi Slovenc . Če kak nemški pobalin poškoduje Jahnov '■poroenik, so temu krivi Slovenci, zakaj pa piv,-biVfjo v Mariboru Če v mestu ni kruha, je temu kriv slovenski kmet. Če nima nemška gosaoda me-~a, krivi so temu slovenski živinorejci. Če je kak nemški vojskovodja poražen, krivi so temu Slovaci. Marburgerca bo gotovo prihodnje dni pisala, da io kuharice v kazinjski kuhinji zasmodile pečenko, «It zasolile juho, ali če bodo bele žemljice in ki« felci v znani bogataški pekarni prerahljo pečene ali če bodo greznice prenapoljene. Slovenec ti s?1, vsega kriv: Kriv si vednega dežja, kriv si velike vročine, kriv peronospore, kriv vsega, vsega! Veš, kar tii>’ bodi, vsega si kriv! „Slovensko srce.“ „Slov. Narod“ piše: „Ker vemo, da ima v Avstriji pravica počasno pot in ker hočemo rešiti naše ljudstvo glad,ne smrti, se pripravljamo na samopomoč. Po vzgledu društva „Češko srce“ v Pragi, ki ima namen preskrbovati otroke in gladne lindi z živežem, se namerava ustanoviti, v Ljubljani „Slovensko sroe.“ Pomen take organizacije je neprecenljiv. „Slovensko srce“ naj bi rie le ispravljalo slovenske gladne otroke na Hrvatsko, kar s« že itak godi, .temveč naj bi pred vsem skušalo dobivati živež iz Hrvatske in ga razdeljevati med res uboge na Slovenskem. Pri tej težki nalogi bi šel tej slovenski organizaciji na roke „'Osrednji odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žena za siročad“ v Zagrebu, ki se je sestal pod pokroviteljstvom hrvatske vlade, da skrbi v prvi vrsti za vdove in otroke padlih vojakov in ki ima že bogate Donde, Začelo bi se pa naj sedaj tudi organizirano nabiranje prispevkov v živilih doma. V znamenju samopomoči si moramo ustvariti „železne zaloge“, ki bodo v skrajni sili nudile pomoč našemu stradajočemu siromaku. — Snujoči se Narodni Svet naj bi posvetil viSo svojo pozornost tej veliki misli.“ Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Ciril-Metodova podružnica za Rajhenburg in 'Videm, nabrala v Rajhenburgu 272 K: Ivan Grob-el.ek, župnik na Gomilskem, 600 K; Dušan in Angela Vogrinec, učenca pri Sv. Antonu v Slov*, gor., 1C K: ‘Mario Trumbič v Jesenicah nabral pri raznin prilikah 343.22 K: Martin Roškar, posestnik v La-stomercih o priliki poroke sina Franca Roškar, 25 K; ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju nabrala skupni znesek 32(28,4.1 K in sicer so darovali : Ivan Muršec, vpokoje-ni nadučitelj, 300 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 1000 K, Ant. Jurza 50 K, gospa Franja Mahorič 100 K. Al. Senčar 2,00 K. , Rudolf Mioni 10 K, Rudolf Hov še k 10 K, gospa Marija,Zupančič 100 K, Slavko Selinšek 2D. K, dr. Franc Jurtela in soproga 50 K. Franc Top- j lak 20 K, Ferdo Skuhala 10 K, gospa Vida dr. Hor- j vatova 10 K, gospa Stefana Jeršetova ,15 K, 'Marko Pavlinič 10 K, Alojz Brenčič 50 K, dr, Franc Gabr- ■, šček 20 K, Dramatično društvo v Ptuju od igre „pri ; belem konjičku“ 17.41 K, Ljudevit Sagadin 5 K, Iv. 1 Peteršič ;0 K, Kazimir Bratkovič 10 K, dr. Visen- j jak 10 K, dr. Detiček 10 K. dr. Boecio 8 K. gospa ' ar. Gosakova 20 K, L. Kosar 2 K, Žalika Do.stal 10 K, L. Sinek 10 K, Antona Čuček 50 K, Elza dr. To- j i lako, a 20 K, dr. Riedl 10 K, Neimenovan 5 in 4 j K. dr. Bela Štuhec 100 K. Neimenovan 5 K, gospa j Valentina Kaukler 10 K, dr, Brumen 20 K, Fr. Ram- \ Sak 4 K, Blaž Zafošnik 5 K, Ivan Klemenčič 4 K, j Rado Zupančič 4 K, gospa Babič 10 K, L. Brus 20 ; K. T. Benko Čirič 100 K, Anica Lenart 200 K,. Jel- j ka Šalamun 10 K, profesor Anton Kolarič 20 K, g. ; Marija Pirkmaier 10* K, Neimenovan 30 in 10 K, tg. j Planinšek 10 K, ptujska Marijina družba 50 K, go- I spa Ela Seroa 10 K, ptujski Tretji red, 50 K, Katin- : ka Arnuš 4 K, gospa Haladeja 10 K, Stefan Dobnik 2(1 K, gdč Marijana Lukner 10 K, Alojz Zorčič 100 • K, Eliza Weinhardt 10 K, gospa Bračič 10 K, gospa | Rozd Brenčič 20 K, Anton Sega 4,0 K, Elizabeta Zu- f pano 10 K, Miha Brenčič 100 K, Maks in Mil, Roj- | ko 10 K. 'dr. Anton Horvar n K; zbirka gdč. Vane \ Rosinove v Mariboru 1006 K in sicer so darovali: j ar Viktor Kac 100 K, drč Franjo Rosina 100 K, Ig. 'j in Marija Božič 100 K, Vilko Berdajs 10 K, Neime- j novan 5 K. Franc Podgoršek 5 K, Elza Šoštarič 10 \ K, J. Pregrad 50 K, dr. Glaser 10 K, Neimenovan- j 10 K, o ; riliki birme Peter Magdič v Celju 200 K, ] Anica dr Robičeva 200 K, Petka Majdič 30 K, Ru- I ša Majdič 20 K, Milena Majdič 20 K, Deša Majdič j, 20 K. Josip Goleč v Mariboru 40 K, Neimenovana v \ Mariboru 10 in 10 K, Prima Malzen 6 K, Neimeno- j ven 10 K, Joni [lina Cesaree 10 K; Pavla Robič v J ijembahu 10 K; Alojz JureŠ v Borečih 20 K, Krneč-J načelnikom poslanec Jarc. Vršili sta se že dve seji zadnji telden, v katerih se je med drugim sklenilo , da stavi cela skupina kot taka odločne zahteve pri domobranskem in poljedelskem ministrstvu glade o-prostitve kmetovalcev in obrtnikov na deželi. Skupina se bo prihodnji teden posvetovala tudi natančneje glede bodočega rekviriranja in 'stavila čisto določene zahteve. Izid podpisovanja 8. vojnega posojila. Cesarska namestnija na,s prosi, da objavimo: Kakor se je pri zaključku podpisovanja zajčalsno ugotovilo, zna-ša po pioročilu namestništva izid podpisov® ja j,a 8. vojnega posojila na Štajerskem 271,000.000 K in torej prebega svoto, 266,000i.(0,00i K, ki se je ugotovila pri zaključku 7. vojnega posojila. K temu zelo razveseljivemu izidu je pripomoglo; neumorno vabilno delovanje v celi deželi, za katero si je pridobila največje zasluße posebno štajerska učiteljska zveza in vzorno ravnanje domačih hranilnic, ki .so s svojim dosedaj znanim podpisovanjem skupaj 1(17,000.000 K daleč presedle svojo udeležbo na vseh prejšnjih vojnih posojilih. Z gotovostjo je pričakovati, da bodo še zaostale prijave n/adalje bistveno zvišale doz,daj z-nani izid podpisovanja. Kolera. V Petrogradu so dne 10. julija konstatirali nad 1000 slučajev kolere. — Tudi v Varša^ vi je več oseb zbolelo na koleri. Angleške zrakopiovfte. Angleški delavski minister j; naznanil na nekem delavskem shodu, da ge bodo -odslej tudi ženske vj ora bi ale za zrakoplovstvo. Načrt za žensko zrako; lovno službo je baje že popolnoma gotov. ka hranilnica in posojilnica v Konicah 50 K; - A. j ZapeČnik v Mariboru nabral pri sestanku železni - j čarjev dne 2. julija 10 K: Čitalnica v Brežicah na- j brala pri koncertu ,dne 7. julija 74 K; Olga Širca v t Št. Petru v Saviinjski dolini nabrala med rodoljubi ; 183 K: abiiurijenti prve državne gimnazije v Ljub- ' Ijani nabrali dne 2(3. junija 200 K: Zdravko Prislan j v Braslovčah, zbirka 100 K; Marko Tomažič, dekan ! v Kozjem. 45.77 K; upravništvo „Slovenskega Naroda“ v Ljubljani 336 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Girila in Meto- , da v Mariboru (blagajnik Franc Pišek, Nar. dom v ? Mariboru. —- Šolski odsek. Koroške duhovniške vesti. Prestavljeni st, čč. j gg. Jožef Verhnjak, kaplan v Pliberku, za provizo- \ rja v Domatale; Franc Kovač, kaplan v Spodnjem Dravogradu, za provizori a v Ukve; Martin Kühler, j kanlan v Orni, v Pliberk. — Nameščena sta novo j mašnika Alojzij Kuhar za kaplana v Crni in Jurij j Orel za kaplana v Sp. Dravogradu. T m kuhati in sploh oprav-I ati vsa gospodinjska dela. Dolgoletna izborna sprič vala na razpolago. Ponudbe pod „Oskrbnica4 na upravništvo lista. 164 Deklica 14—15 letoa z dežele, ali pa taka brez starišev, se sprejme takoj v dobro službo in preskrbo. Naslov pove upravništvo lista. 151 Posestvo Kupim posestvo, tudi vinograd, z hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene do 15. avg t. I. na upr. lista pod „Posestvo 15“. 153 Gostikio boljšo iščem ali v najem, afi na račun. Ponudbe pod „Gostilna“ na upr. lista. 152