601 00200 »55* PRIL ®nina plačana v gotovini ~ or»n 1- 1)11 postale i gruppo Cena 200 lir os* km-’1 p*p*\Z^op£^ 66001 kSKI DNEVNIK Leto XXXIV. Št. 129 (10.041) TRST, petek, 2. junija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 7 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NOVIH POLEMIKAH O DEJAVNOSTIH^ PREDSEDNIKA LEONEJA Usoda in perspektive vladne večine v ospredju izjav voditeljev strank Napolitano (KPI) o mračnih manevrih v zvezi z «belim semestrom* Zaecagnini (KD) poziva socialiste, naj ne bodo tako polemični — Andreotti se še vedno mudi v ZDA. kjer se kuha nova blo-'v*a konfrontacija v duhu tekme v oboroževanju, Italija pa preživlja VL(I ure v pričakovanju referendumov. Pri tem je brez predsednika I **• hi je odsoten, brez notranjega ministra in preiskava o Morovi l in umoru kopni kot spomladanski sneg. 0 tem skorajda ni H, v«sti. Politične polemike pa se nadaljujejo, čeprav z zmanjšanim p0®. Tokrat je v središču viharja predsedstvo republike. 'k*- ra®°detjih revije «Espresso», ki , '"Je predsednika Looncja, da je i prijatelju Lefebvru jamčil kritjem ne povsem čiste let. lv P°s'e v SaudoVi Arabiji in a'cfih drugih državah, pri tem bi se množili tudi primeri 5J*uPovanja v najboljši Lefebvrovi k ®c*ji, so se oglasile tudi nekate-vstr»nke. lis Ceiai Je sen. Massimo De Caro-^ eden izmed najvidnejših prista-«mlade demokrščanske desnice* predsednik ma, čeprav ni opustila zahteve o direktnem vstopu v vlado demokratične enotnosti. Sprašuje se pa, ali socialistična politika «narodne enotnosti* zares teži k istemu cilju. Socialisti odgovarjajo ostro, član vodstva PSI Aniasi zasmehljivo odgovarja na sumničenja, da se PSI pripravlja na povratek h koalicijam leve sredine, saj to sploh ni več v politični liniji stranke, »ki niti ni tako kratkovidna*. ( Z določeno mer0 zaskrbljenosti, po prvem zavrnjenem pomirjevalnem poskusu La Malfe, je v polemiko posegel tudi tajnik KD Zaecagnini. Komuniste in socialiste je spomnil, da imajo «skupno družbeno osnovo* in da je torej polemika med njima brezpredmetna, tudi zato ne, ker 2* skupine «mladih desničarjev* ki odkrito pozivajo Fanfani-»pLj^otejce in celo socialiste, naj tv*1!° vladno krizo in nove voli-itijj' s’cer bo »zgodovinski kompro-tejt neizbežen ob izvolitvi novega Ojnika, ker bi to dajalo ko-WiStom možnost, da zahtevajo sp KPI v vlado. Ws Pa je, da drugi del KD in Hj Plenita, da se za časnikarski-Vjj^nžodetji* ob pravem času skri-hv.Ptračni manevri, katerih cilj Hti- ta destabilizacija sedanjega neka ravnotežja. V teh krogih Kalezič o vzporednih zahtevah o izročitvi teroristov med SFRJ in Zahodno Nemčijo BEOGRAD — Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji redni tiskovni konferenci potrdil novico, ki jo je v Jugoslaviji objavila agencija Tanjug, po svetu pa druge agencije, da so pred dnevi «zaradi nezakonitega vstopa v Jugoslavijo in bivanja v njej* aretirali štiri državljane Zvezne republike Nemčije. Kot je pojasnil Ka-ležič, so zahodnonemški organi na podlagi meddržavnega sporazuma iz leta 1975 zaprosili, da jim Jugoslavija izroči štiri njihove državljane, ki so jih zaprli na jugoslovanskem ozemlju. Glede na ugibanja, ki se širijo v nekaterih zahodnih krogih, so časnikarji zastavili Kaleziču vprašanje, ali namerava Jugoslavija zamenjati zprte iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiuuuii« PO SKLEPU VEČINE USTAVNIH SODNIKOV Brata L e feb vre že na z a rasni s v obodi brez plačila določene denarne kavcije v Švicarske oblasti nočejo povedati imena naslovnika tekočih računov, preko katerih so se stekale podkupnine družbe «Lockheed» - 0 izročitvi aktov preiskave o «primeru Leone» bo verjetno odločal Ingrao RIM - Ob 17.30 sta brata Ovidio in Antonio Lefebvre zapustila jet-nišnico Regina Coeli s svojima limuzinama. Plačala nista niti beliča za kavcijo, saj je, v prvih Jutranjih urah sodišče sprejelo, po poldrugi uri razprave za zaprtimi vrati v sejni sobi, garancijsko kritje, ki ga je za Ovidia dal njegov brat Mario, za Antonia pa njegova žena Eu-genia, za oba pa skupni nečak Car-lo Lefebvre. Ustavno sodišče je namreč sprva zahtevalo za podelitev začasne svobode obtožencema kavcijo 150 milijonov lir. Ker pa je njuna imovina zaradi sodnega postopka v teku bila zaplenjena, sta brata prosila sodišče, naj sprejme garancijsko kritje., Sodniki so prošnji ugodili, čeprav ne soglasno. Za to rešitev je glasovalo osemnajst, proti pa dvanajst sodnikov. Odločno so se taki rešitvi upirali trije tožilci. Predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi je najprej sporočil sklepe, ki zadevajo podelitev začasne svobode bratoma Lefebvre, nato pa je prebral odgovor, ki ga je prejel iz Švice v zvezi z lastnikom tekočega računa «1976» banke Credit Suisse iz Ztirieha, na katerega so 24. novembra 1971 akreditirali 220 tisoč dolar- da se za temi manevri ij ,a° skrivajo Fanfanijevi prista-C.PSI, ki naj bi pod Craxijevim V,lv°m želela obnovo nekakšnega Tnga centra. ttdij Socialisti odločno zanikajo in ljot 0, da gre za obrekovalne izmiš-e. pri tem pa se sklicujejo na dokumente turinskega kon-v0cl.i *n vse sklepe socialističnega va. t»(U?kak°r ni dvoma, da je tudi id napad na predsednika Leone-Vini.. P°vod za polemiko med ko-in socialisti. tilduefdede na očitke, ki letijo na Vj r1 Predsednika republike — pra-Mikn tajništva KPI Giorgio Na Wrn? — in jih je treba odločno »|wlst*ti, velja poudariti, da smo kL Priča mračnim manevrom, za W e ne vemo, od kod prihajajo, t>tLj Pa h krizi vodstva republike it t žačetkom belega semestra. Če Sli hSf to res bodo prej ali slej pri-W"a dan politični računi, do ka-Cjj Potno zavzeli odločno stališče.* ii i*, 8io Napolitano se loteva v svo-Javi tudi sporov med KPI in P}*?0 njegovem mnenju «niso ne-<*tljivi», čeprav so pogostoma ltdj Uničeni, iz trte izviti*, morda kj *at°, ker se 0be delavski stran-S* 'Sta soočali glede temeljnih vpra-W gospodarstva, šolske in drugih Pt0„rrn- ki jih predvideva vladni $>■ ^iar Pa Se tudi zaveda, da je med W 'sti in komunisti veliko stičnih tjeL. 1av°l.i bi bila primerjava sred Ccmh ilMitiliHitnimiiimiiiiiiiMiiiMniiiiiiiliHiUMiiiuiiimiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii ODGOVOR NA «ŠKANDAL» OPERNIH USTANOV Izrazi solidarnosti prizadetim glasbenikom Za socialiste je ukrep sodstva le moralistični ekshibicionizem •um Programov. Vendar pa ko-ttfl,,.:i slutijo, da se taktično stranki bolj razhajata: KPI zahteva ^ natančno in lojalno izpolnjeva-dogovorjenega vladnega progra- RIM — Zaprepadenost v italijanskem kulturnem in političnem življenju je po prvih polemikah ob «škandalu», ki je prizadel številne paščenja raznih osebnosti demokratičnih strank je včeraj tajništvo socialistične stranke izdalo komunike, v katerem zagovarja avtonomi- ugledne osebnosti italijanske klasič- | jo sodstva, sprašuje se pa, zakaj je ne glasbe, iz dneva v dan večja. Večina se upravičeno sprašuje, komu služi sedanja preiskava o domnevnih goljufijah, korupcijah in izsiljevanju, ki naj bi jih zagrešili številni umetniški vodje opernih in simfoničnih skupin ter lastnikov gledaliških agencij. Nedvomno je kdo izmed aretirancev prekršil obstoječe zakone, predvsem pa se je prekršil proti zakonu Corona iz 1. 1976, ki prepoveduje delovanje zasebnih gledaliških agencij za nameščanje umetnikov. Pri vsem tem pa se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj bi bilo z opernim in simfoničnim življenjem v Italiji, če se ne bi te osebe pregrešile, saj ni država poskrbela za ustrezno nadomestilo po prepovedi zasebnih agencij. Italija je postala lahek plen tujih managerjev in agencij, poedin-ci ki so se temu uprli na lastno pest in proti zakonu, so danes v zaporu. Te misli izhajajo iz vseh izrazov solidarnosti, ki so jih prizadetim izrazili ravnatelji italijanskih opernih in simfoničnih ustanov. Včeraj so se slednji tudi sestali in zahtevali v skupnem poročilu, naj vlada in,parlament uredita pomanjkljivo zakonodajo, ki je glavni vzrok sedanjega položaja. Po izrazih solidarnosti in zapre- prevladala toga doslednost besedilu zakona, ne pa osnovno načelo pravičnosti. Ukrep izpade, po mnenju socialistov, kot moralistični ekshibicionizem, ne pa kot poskus prečiščevanja opernih in simfoničnih u-stanov, v katerem delujejo kulturno izobraženi ljudje, ki so na svojem polju dvignili mednarodni ugled I-talije. Razni operni pevci pa pri vsem tem pripominjajo, da je ukrep nezaslišan, da so s tem prizadeli predvsem tiste ustanove in ljudi, ki so se trudili, da bi ustvarili nove u-metniške in upravne pogoje v opernem in simfoničnem življenju, (voc) jev. Slednje je družba «Lockheed» poslala \Villiamu Covvdenu, ameriškemu funkcionarju, ki je skupaj z Ovidiom Lefcbvrom sledil razvoju pogajanj za prod?jo letal »hereules* in zadevnih podkupnin. Tekoč' račun je bil vpisan na ime Bruna Pa-gliaia, predsednika finančne družbe «Pa:i Carribean Financial Corporation* (lastnik 28,5 odst. družbenega kapitala), pri kateri sta bila brata Lefebvre člana upravnega sveta. Istega dne so drugih 10 tisoč dolarjev akreditirali na račun 1967, last odvetnika Hansa Hussyja, ki je pravni svetovalec družbe »Ikaria*, ki jo je vodil Luigi Olivi, glede katerega govorijo, da je bil «kanal» za zbiranje denarnih sredstev v korist KD. švicarska policija je sporočila tudi. da so istega dne omenjeno vsoto 220 tisoč dolarjev prenesli na drug tekoči račun, številka 901564 T. vendar Švicarji nočejo povedati imena človeka. na katerega je bil račun naslovljen. Povedali so samo, da ni Italijan in da ga med obtoženci za »škandal Lockheed* sploh ni, čeprav se zdi, da je bil tudi ta račun naslovljen na odvetnika Hussyja in torej družbo «lkaria». Sploh je potovanje skozi labirint čekov in računskih prenosov v švicarskih in drugih bankah najbolj zapleteni del procesa, saj je znano, da so Lefebvrovi skrbno »prečiščevali* u-mazan denar za podkupnine preko raznih bank in računskih prenosov, tako da so se za pravimi naslovniki računov že izgubile glavne sledi. Ustavni sodniki so nato zaslišali več vojaških prič. članov «Costamae-reo*. ki so povedali v glavnem svoje mnenje o upravičenosti nakupa Lock. heedovih letal. Nihče pa ni medtem niti črhnil o svežnju dokumentov, ki zadevajo preiskavo na osnovi obtožb radikalcev proti predsedniku republike Leoneju, češ da je prepuščal pomembne posle v Saudovi Arabiji profesorju Antoniu Lefebvru. Preiskovalna komisija parlamenta se je sestala v dopoldanskih urah ter zavrnila zahtevo poslanke Emine Bonino, ki je želela na vpogled akte. Preiskovalna komisija je objavila samo izjavo, s katero je svoj čas zavrnila obtožbe proti Leoneju. akte pa poslala predsedniku zbornice Ingrau in ga pozvala, naj sam odloči, ali naj preda ustavnemu sodišču tudi druge akte. Po mnenju preiskovalne komisije gre namreč za rezervirane dokumente raznih ministrstev (za obrambo, zunanje zadeve, predsedstvo vlade) in torej niso za javnost. Pri tem pa je preiskovalna komisija prezrla pravilnik, ki poslancem daje možnost vpogleda v vse akte parlamenta. GRAZIA GASPARI HAAG — Rezultati občinskih volitev na Nizozemskem so že delno znani. Udeležba na volitvah je dosegla 70.2 odst., kar pa je vsekakor manj kot v preteklem marcu, ko se je volilo v deželne svete. Rezultati, ki so na razpolago, kažejo, da je stranka ministrskega predsednika krščanskega demokrata Drie-sa Van Agta dosegla 32 odst. glasov. Liberalci pa. ki so v vladni koaliciji s krščansko demokracijo, so dosegli 15,9 odst., medtem ko je glavna stranka opozicije laburistična, prejela 30,7. Druga opozicijska stranka »Demokra-tje 66» pa 5,7 odst. Ija hoče uničiti vse dosežene svo boščine, spomnil se je noto vseh tistih, ki so se žrtvovali za svobodo. Poudaril je, da je treba demokracijo braniti, in da prav zvestoba, občutek dolžnosti ter požrtvovalnosti oboroženih sil ,so za vsakega državljana znak za nadaljevanje demokracije in zaupanja vanjo. Rfforma univerze v senatni komisiji RIM — Senatna komisija za javno šolstvo je skupno s pristojnim ministrstvom pripravila nov tekst o u-niverziteta reformi. Načrt je pripravil po nalogu komisije senator Vittorio Cervone (KD). evropskimi državami, kajti le tako bo mogoče zajamčiti temelje za trajnejše mirno sožitje. Hkrati pa bodo zahodni zaveznik) spričo »neprestanega jačenja ofenzivne moči vzhodnega bloka* nujno morali tudj sami okrepiti »obrambno moč* NATO in prispevati k pospeševanju pogajanj za učinkovito nadzorstvo nad oboroževanjem oziroma pogajanja za razorožitev. Izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom je mogoče — tako je rečeno v komunikeju — samo ob [»polnem In trajnem ravnovesiu vojaškega potenciala nasprotujočih si taborov. Udeleženci zasedanja na vrhu so odobrili dolgoročni obrambni program (za 15 let), razen tega so se skoraj vse države članice NATO obvezale, da bodo medtem povečale vojaške izdatke za 3 od sto vsako leto. Ob zaključku zasedanja je ameriški predsednik Carter izrazil zadovoljstvo nad njegovim potekom, kot tudi nad »odkritim in nadvse tvornim vzdušjem*, ki ga je prevevalo. Dal pa je tudi značilno in očitno protisovjetsko izjavo: »Zasluga za to, da smo poslednjih 30 let lahko živeli v miru, gre 'vzajemni moči’ zaveznikov in njihovi volji, da spoštujejo demokracijo in zakonitost*. Brž nato pa je zatrdil, da si države NATO vsekakor žele miru z državami Varšavskega pakta. Sovjeti so seveda nemudoma in o-stro reagirali na Carterjeve izjave preko agencije «Tass» in glasila KP SZ «Pravda». Le-ta obtožuje ameriškega predsednika, da je ščuval zaveznike k načrtnemu jačenju vojaškega potenciala ter razširitvi vplivnostnega območja NATO na druge celine, tako še zlasti afriško. «Tass» pa dolži washingtonsko vlado, da namenoma izkrivlja vsebino in cilje sovjetske politike v Afriki in da so prizadevanja ZDA in njihovih zaveznikov za popuščanje na-lietosti lažniva. Na podoben ton je uglašena kritika omenjene agencije na rovaš britanskega vladnega predsednika Callaghana, kateremu očita, da je sprožil žolčno kampanjo proti SZ zgolj iz volilnih potreb. Iz docela drugačnega zornega ko ta je komentiral zasedanje NATO zahodnonemški kancler Schmidt, ki se je laskavo izrazil o Atlantski zvezi kot dejavniku, ki v vsakem trenutku ne glede na morebitne spre Isto velja za predsednika italijanske vlade Andreottija, ki je poudaril pomembno vlogo NATO in zvestobo Italije Atlantski zvezi. Na ustrezno vprašanje časnikarjev je odvrnil, da sklep o pojačenju vojaške .moči zahodu nikakor ni v nasprotju z mednarodnimi prizadevanji za razorožitev, češ da je sprotna krepitev NA TO nujna za svetovno ravnovesje. Andreotti se je z zunanjim ministrom Forlanijem že odpravil v New York na izredno zasedanje glavne skupščine OZN o razorožitvi. Tam se je sešel z zunanjimi ministri SZ Gro mikom, SFRJ Vrhovcem in LRK Huang Huajem, s katerimi se je razgovarjal o najbolj perečih svetovnih vprašanjih, (dg) V čem je reforma? Predvsem v novih univerzitetnih organih, ki so: narare v mSnar^d- departmaji (ki naj b nadomest 1. nem me^u prispeva k v0_ sedanje institute), sveti fakultet in jaškemu ravnovesju; brez NATO, je doktoratov, sveti vseučilišč in rektor. Jpripomnil |x) Carterjevem vzoru državnik, bi ne bilo jamstva niti za mir niti ne za politično stabilnost. Washingtonski posvet so pozitivno o-cenile vse zahodnonemške parlamentarne skupine. WASHINGTON - Med sestankom s Carterjem je portugalski predsednik Eanes zatrdil, da bodo Američani lahko še naprej uporabljali letalsko oporišče pri Lajesu na Azorskih otokih. Argentina 78 ZAČETEK SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA V običajnem okviru južnoameriške folklore se je včeraj v Buenos Airesu začelo svetovno nogometno prvenstvo. Prva. o-tvoritvena tekma med Zvezno republiko Nemčijo in Poljsko se Je končala z neodločenim izidom 0:0, igra obeh ekip pa je bila dokaj medla in nezanimiva ter je povsem razočarala 80 tisoč gledalcev, ki so se zbrali na stadionu. Danes bo, poleg drugih, na sporedu tudi tekma med Italijo in Francijo, od katere bo v tej skupini najbrž odvisno napredovanje. O svetovnem prvenstvu poročamo izčrpno na športni strani, ki je v celoti posvečena »Argentini 78». ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI PREDSEDNIKA BEGINA Palestinski problem ogroža enotnost v izraelski vladi Dajan pripravljen na kompromis - Sadat naj bi julija pojasnil svoj načrt za izhod iz krize Departma predstavlja osnovno strukturo univerze, predvsem pa urejuje raziskovalno in učno dejavnost za dosego doktorata v raziskavi. TEL .-^VIV — V Beginovi vladi so nastala huda trenja glede vprašanja, kakšno gledišče naj zavzame Izrael do palestinskega vprašanja, ki odločilno pogajuje razvoj dvostranskih pogajanj z Egiptom. To pa zato, ker na telavivsko vlado čedalje bolj pritiskajo ZDA z namenom, da bi kolikor le mogoče omehčale Beginovo nepopustljivost, še včeraj je ameriško državno tajništvo opozorilo I-zrael pa tudi Sadatov režim, naj se nikakor ne zatekata morebitnim ultimatom, sicer bodo pogajanja šla dokončno po vodi. Kot znano, so trenutno prekinjena. Izraelski zunanji minister Dajan poskuša pregovoriti predsednika vlade, naj omili svoja trda stališča do Palestincev, tembolj ker bo začela vlada v nedeljo razpravljati o prihodnosti Cisjordanije in območja Gaze, ki sta pod izraelsko vojaško zasedbo. Na Begina pritiska tudi glavni odbor »dash*. ki sodi med najmočnejše zaveznike v vladni koaliciji s svojimi 15 poslanci, med katerimi so podpredsednik vlade Jadin in trije ministri. Če Begin ne bo popustil, bo «dash» zapustil koalicijo. Vnos določenih sprememb v že znane izraelske predloge za rešitev bližnjevzhodne krize zahtevajo, kakor rečeno, tudi Američani, ki naj b-i ob nedavnih obiskih Begina in Dajana v ZDA postavili državni- lllllllllllllllltllHIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIItlinillMIIIIIIIIIIIIIIIIIinMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH ZLOČINCA JE URADNO PREPOZNAL POLJSKI PISATELJ SZMAJZNER Pet držav se že poteguje za izročitev nacističnega krvnika Gustava Wagnerja Pri množičnem pokolu jetnikov v Sobiboru je Wagner sodelovnl s Stnnglom, s katerim sta po letu 1944 delovala na Reki Poziv predsednika Leoneja oboroženim silam RIM — Ob prazniku - republike je predsednik republike Leone naslovil oboroženim silam poziv, v katerem je poudaril, da se je italijanska republika že od samega začetka svojega obstoja zavedala, kako težka bo naloga ohranitve demokratičnih idealov in svoboščin. Opomnil je, da prav sedaj preživlja italijanska država svoje najhujše trenutke, kajti val terorističnega nasi- RIO DE JANEIRO — Brazilske sodne oblasti so izdale uradni zaporni nalog proži Gustavu Franzu Wagnerju, «zverini iz Sobibora* in tesnemu sodelavcu poveljnika lega poljskega uničevalnega taborišča Stanglu, ki se je pozneje izkazal s svojo krutostjo na Reki. VVagner ne taji več svoje istovetnosti, odkar ga je med soočenjem spoznal poljski pisatelj in bivši interniranec Stanislav Szmajz-ner. Tega so kot štirinajstletnega zlatarja odpeljali v uničevalno tabo rišče z brati in drugimi svojci. V svoji pohlepnosti mu je Wagner tedaj rešil življenje, v zameno pa mu je iz judovskim žrtvam naropanega zlata moral skupaj z bratoma delati dragulje in zlate okrasne predmete. «Zdravo Gustl», ga je Szmajzner pozdravil, ko sta se srečala v u-radu brazilske policije. Wagner je najprej tajil, da bi človeka, ki ga je obioževalno gledal in uradno prepoznal, sploh kdajkoli prej videl. Ker pa ga je pisatelj zasipal s spomini in srhljivim pričevanjem o dogodkih v uničevalnem taborišču v Sobiboru, ni zdržal. Najprej ic klonil glavo, nato pa siknil: «Eh da. poznaš me, ti mali zlatar*. Wagnerja so nato pokazali tudi zbranim časnikarjem. Tudi njim je nekaj časa tajil svojo istovetnost, nato pa vendarle priznal: »Morda pa sem prav zares tisti, o katerem sprašujete*. Szmajzner ju pa je še zabrusil: «Tebe in tvoja brata sem rešil smrti, sicer bi me danes ne spoznal*. Wagner je sedaj v zaporu, vendar se zadeva s tem ni končala. Za njegovo izročitev se zavzema več držav. Sodišče v Diisseldorfu je nemudoma izdalo proti njemu zaporno povelje v upanju, da bo doseglo izročitev v ZR Nemčijo, čemur se pa protivijo Poljska, češkoslovaška, Izrael in Avstrija, kjer se je Wagner rodil, Telavivski veleposlanik v Braziliji je še sporočil javnosti, da bo njegova vlada nudila brazilskim oblastem vso potrebno dokumentacijo o tem, kako je sodeloval pri umoru 250 tisoč ljudi. Kako so sploh odkrili VVagnerja, ki je že nad dvajset let živel pod svojim pravim imenom v Braziliji. Ve se samo, da je »levji delež* preiskave odpadel na neumornega lovca na naciste Simona Wisenthala. Slednji je pred nekaj meseci dal izjavo, da je spoznal Wagnerja p0 sliki, ki jo je objavil »Journal do Brasil» iz Ria. Na sliki je bila skupina bivših nacistov, ki so proslavljali obletnico Hitlerjevega rojstva. V resnici pa na sliki Wagnerja sploh ni bilo, Wiesen-thalova trditev pa je bila pretveza, da so se brazilske oblasti lahko začele zanimati za Wagnerja. o kate rem je židovski aktivist poslal obsež- no dokumentacijo in izvleček iz «so-biborskega procesa* v ZR Nemčiji, kjer so Wagnerja že spoznali za krivega umora 125 tisoč ljudi. O tem, tako se je ta nacistični krvnik vedel nekdaj in danes, je spregovoril poljski pisatelj Szmajzner: «Seveda, sedaj sklanja glavo, ker nima nekdanje oblasti, vendar je Wag-ner bil pravi izvedenec za množične pokole. Izkazal se je že ob vhodu v taborišče, ko so odbirali jetnike ter ločevali ženske in otroke na eno stran, moške pa na drugo. V otroke je rad streljal s svojim samokresom, šibkejše moške pa je dal takoj pobiti, da bi ne pojedli sicer redke hrane. Kdor pa je znal kak poklic in je bil dela sposoben je na smrt moral počakati. To se je zgodilo tudi meni. Ko so me odvedli iz zlatarne, v kateri sem bil zaposlen, sem imel s seboj kovček z orodjem. Tako je mene in brata zadolžil, da smo mu delali dragocene predmete. Druge pa so neusmiljeno pokončali.* Poveljnik taborišča v Sobiboru je bil Stangl, Wagner pa mu je bil podrejen. vendar se je v okrutnosti tako izkazal, da so ga v kratkem imenovali za namestnika poveljnika. Tako je leta 1944 bil poslan s Stanglom na Reko, kjer sta skupaj preganjala antifašiste in Žide. Več sta jih odpravila v koncentracijska taborišča, ne malo pa jih je končalo v tržaški Rižarni. (st.s.) koma kočljivi vprašanji: kako nameravajo Izraelci zajamčiti Palestincem na zasedenih ozemljih pravico do soodločanja o 'ustni bodočnosti in kakšni so telavivski proti-prcdlogi, kolikor zadeva problema Cisjordanije in Gaze; \vashingtoirska vlada je svoj čas predlagala Beginovi referendum o čemer pa Izrael doshj- sploh ni hotel slišati. Medtem ko Begin očitno zavlačuje s rešitvijo teh pekočih problemov, ker pac hoče ohraniti popolno nadzorstvo nad zasedenimi območji, skušata Dajan ter obrambni minister Weizman najti nekakšen kompromis, de bi tako na eni strani u-stregla Carterju, na drugi pa o-mogočila ponovno sprožitev prekinjenih pogajanj s Sadatom. Dajan je npr. pripravljen na delno spremembo klavzul, ki jih vsebuje predlog o določeni upravni avtonomiji Cisjordanije, tako da ni v zadevni načrt vpletel tudi Jordanijo. V Kairu se medtem L dneva v dan bolj širijo veri, po katerih namerava Sadat 23. julija končno razkriti široki javnosti vse nadrobnosti načelnega sporazuma med E-giptom in Izraelom o Sinaju. Potem ko je ponazoril Američanom, da bo mogoče prekositi vse dane ovire in doseči rešitev palestinskega vprašanja le, če bodo Izraelci vrnili Gazo Egipčanom in Cisjordanijo Jordaniji, je predložil Weizmanu šest točk načrta o Sinaju in 23. julija naj bi obrazložil mehanizem za njihovo u-resničitev. Sadat predlaga v bistvu naslednje: demilitirizirana območja; skrčenj« vojaškega potenciala na spornih prizoriščih; navzočnost mirovnih čet OZN: namestitev nekakšnih prea-larmnih oporišč; povrnitev akabske-ga zaliva Egiptu (hkrati naj bi zaliv po vzoru Sueškega prekopa bil odprt mednarodni plovbi); podpis mirovne pogodbe in pogodbe o prijateljstvu in odprti meji. (dg) RIM — Sodna obravnava proti časnikarki Camilli Cedemi ui odgovornemu uredniku tednika «Espresso» LiCiu Zanettiju bo 5. junija pred rimskim kazenskim sodiščem. Kot znano so ju »novi predsednika Leoneja Mauro. Paolo in Giancarlo obtožili obrekovanja, ker je Zanetti objavil Cedemin članek »Izjemna družba Leone in sinovi*, članek je časnikarka povzela iz svoje knjige »Giovanni Leone — vzpon nekega predsednika*. Pred argentinskim veleposlaništvom Demokratične ženske zahtevale osvoboditev političnih jetnikov RIM — Pred argentinskim veleposlaništvom v Rimu je bila včeraj protestna manifestacija rimskih žensk, pripadnic vseh demokratičnih strank. Od veleposlanika so zahtevale točna pojasnila o usodi številnih oseb, ki so v Argentini »izginile*, obenem izpustitev vseh političnih jetnikov glede na ženevsko konvencijo iz leta 1948. Kot rečeno so se manifestacije udeležile ženske vseh demokratičnih strank, predstavnice rimske federacije KPI, izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, «Amnesty International*, Zveze žen« Italije, odgovorne pri socialistični internacionali in vsedržavni zvezi partizanov ter članice pokrajinske komisije PSDI. t PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 2. junija 1978 VPRAŠANJE li-tičrvih bitk tržaškega občinskega sveta, ko je postal prvič v zgodovini občinski odbornik. Tudi Slovenska skupnost je zame njala kandidata za tržaški občinski svet v katerega kandidira s popolno gotovostjo za izvolitev univerzitetni profesor Aleš Lokar, ki bo nadomestil večletnega tajnika stranke dr. Rafka Dolharja. Za deželni svet pa je nosilec kandidatne liste v vseh volilnih okrožjih dosedanji deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Njegova izvolitev je verjetna, ni pa mogoče reči, da je zagotovljena zaradi splošnega naraščanja glasov in s tem tudi višjega volilnega kvoruma. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti je namreč izvol jerr «z o-stankov» pri čemer pa je izvolitev vedno nekoliko problematična in je zato še toliko bolj dragocen vsak glas. Potem ko so zapadli roki za vlaganje kandidatnih list tako za deželne kot občinske in rajonske volitve, so včeraj pristojni volilni uradi nadaljevali s pregledom kandidatnih list. Občinski volilni urad je včeraj že zakl jučil z delom ter sprejel vseh štirinajst predloženih list. Kar se pa tiče deželnih volitev, ostajajo še vedno nekatera odprte vprašanja. Kot smo poročali, so bile kandidatne liste radikalcev tista sporna točka, ki so dajale največ dela okrožnim volilnim uradom. Iz uradnih virov smo včeraj izvedeli, da je go-riški okrožni urad sprejel listo radikalcev. medtem ko te vprašanje še vedno ni rešeno v tolmeškem okrožju. Tudj vprašanje regularnosti liste «Per Trieste* ni še popolnoma razčiščeno. Tržaški okrožni volilni urad jo je sicer v sredo zvečer sprejel, a je vso zadevo predal državnemu pravdništvu, ker sam nima pristojnosti, da bi se izrekel o tem vprašanju. Proti temu ukrepu so radikalci vložili priziv. Medtem so je prva in najzahtevnejša naloga za stranke dejansko opravljena, se začenja za politične stranke druga faza priprav na volitve, to je izdelava ir. predložitev programov, s katerimi bodo posegle v volilno kampanjo, ki se je za nekatere stranke že pričela, za druge pa se bo pričela v prihodnjih dneh. Krščanska demokracija bo volilno kampanjo pričela jutri v Tržiču, ko bo podtajnik Galloni predstavil vo- lilni program stranke, v ponedeljek pa bo v tržaškem Avditoriju govoril poslanec Piccoli. Napovedala je tudi, da bo predvolilni boj zaključil vsedržavni tajnik stranke Zaccagnini. Za KPI bo jutri zvečer ob 20. uri na Goldonijevem trgu govoril vsedržavni tajnik stranke Enrico Berlin-guer. Poleg teh nastopov vidnejših predstavnikov stranke je KPI že priredila vrsto manjših manifestacij, za danes pa je napovedala sedem letečih volilnih shodov. Ob 20. uri pa bo na sedežu barkovljanske sekcije 'avno zborovanje o referendumu o javnem finansiranju političnih strank, o katerem bo govoril deželni svetovalec Claudio Tonel. Potem ko so socialisti izpopolnili svoj program na aktivu tajnikov sekcij in kandidato\ ga bodo predstavili tisku v ponedeljek na sedežu časnikarskega krožka. Napovedali so tudi, da bo 17. junija v mestu govoril podtajnik Signorile, 23. junija pa vsedržavni tajnik stranke Betti no Craxi. Slovenska skupnost bo pričela z volilno kampanjo v ponedeljek, 5. junija z zborovanjem, na katero so bili povabljeni vsi člani sveta SSk, kandidati, izvoljeni predstavniki in aktivisti. Sestanek bo ob 20. uri na tržaškem strankinem sedežu v Ul. Machiavelli 22 in bo na njem govor tudi o stališču Slovenske skupnosti o referendumih. Na ponedeljkovem zborovanju bosta o pripravah na volitve poročala deželni tajnik dr. Drago Štoka in nosilec liste za občinske volitve prof. Aleš Lokar. Končno pa bodo na ponedeljkovem sestanku razpravljali še o organizaciji volilne kampanje, ki bo letos, na osnovi nove zakonodaje, znatno krajša kot v preteklih letih. Volilni program liberalcev za u-pravne volitve bo jutri oredstavil \sedržavni tajnik Valerio Zanone na tiskovni konferenci, ki bo ob 17.30 v hotelu Jolly. Na notranjem ministrstvu so včeraj določili barve glasovnicam za bližnje upravne volitve. Za volitve v deželni svet bodo glasovnice zelene barve, za pokrajinske volitve v Gorici rumene, za tržaške občinske sive in za rajonske volitve roza barve. Spremenjeni datumi pismenih nalog na srednjih šolah Šolsko skrbništvo sporoča, da so zaradi volitev v deželni svet spremenili. datume pismenih nalog za mature na nižjih srednjih šolah. Nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom; 5. junija pismena na loga iz italijanščine; 6. junija naloga iz slovenščine; 7. junija naloga iz matematike; 8. junija naloga iz tujega jezika. Nižja srednja šola z italijanskim učnim jezikom: 5. junija naloga iz italijanščine; 6. naloga iz matematike; 7. naloga iz tujega jezika. Skupina mladincev iz dolinske občine peš v Kočevje Včeraj je skupina 13 mladincev iz dolinske občine odpotovala v Kočevje. Zanimivost tega obiska v pobrateno občino je ta, da so šli mladinci na pot peš, opremljeni samo s težkimi nahrbtniki in dobrimi čevlji, saj želijo prehoditi pot iz Doline do Kočevja po nekdanjih partizanskih poteh. V Kočevje bodo prispeli v nedeljo okrog 12. ure. Ob tej priložnosti bo tudi avtobusni izlet v Kočevje, na katerega se lahko prijavijo vsi občani dolinske občine. Avtobus bo odpeljal v nedeljo iz Boljunca, oziroma Doline ob 7.30. Cena izleta, z vključenim kosilom, je 7 tisoč lir, čas za vpis pa je do sobote do 12. ure. in sicer na dolinskem županstvu pri vratarju. OB SINOČNJI PREDPREMIERI V KD ČE NE MOREŠ DRUGAČE PA KRADI MALO MANJ Na sporedu je bila uprizoritev znamenite Fo-jeve farse - Odlična igra Mirande Caliarijeve ZELO ŠTEVILNI UGOVORI K NAČRTU PODROČIJ ZA LJUDSKE GRADNJE Kmečka zveza zahteva preklic nepremišljenega sklepa občine Uničenje vrtnarstva je v nasprotju s splošnimi gospodarskimi interesi Razlastitve pomenijo hudo škodo za Slovence- kot posameznike in kot skupnost Včeraj je potekel rok za vložitev ugovorov k načrtu novih področij, namenjenih gradnji ljudskih sta novanj, kj ga je občinskj svet sprejel 8. maja, tik pred zaključkom mandata. Ta odločitev, ki so jo sprejeli v neverjetni naglici glede na nje no izredno pomembnost in na njene posledice, brez vsakega posvetovanja s prebivalstvom, organizacijami, ki ga predstavljajo in prezirajoč celo rajonske konzulte, katerih mnenje je nujno pri vsakem urbanističnem ukrepu, je naravno vzbudila veliko nezadovoljstvo med slovensko narodnostno skupnostjo, ki naj bi bila še enkrat„glayna žrtev obsežnih razlastitev, pa je bila deležna še posebnega nasprotovanja in obrambnih pobud. Prvo in takojšnje sredstvo so bili prav ugovori, ki so jih moglj vložiti posamezniki in organizacije. V pre teklih dneh so se v ta namen vrstili sestanki, kot je naš list poročal, zlasti na Kolonkovcu in na Opčinah. Znano je, da so jih organiziranj O-penci vložili okrog 30, na Kmečki zvezi so jih pa sestavili več kot 140 za prizadete s Kolonkovca in od Sv. Ivana. Poseben ugovor sta predložili občini tudi Slovenska kulturno-go-spodarska zveza (objavili ga bomo v nedeljo) in strokovna organizacija krajevnih kmetov. Kmečka zveza se najprej pritožuje, da se občina ni predhodno posve tovala niti s prebivalstvom niti z organizacijami in konzultami, kar predstavlja neutemeljeno prilaščanje oblasti. Sklep je zato tudi v nasprotju s pred kratkim odobrenimi urbanističnimi instrumenti in prikriva zunanje pritiske, ki nimajo nič skupnega z urbanistično politiko. Zasedba širših površin na Kolonkovcu, v Ulici Flavia, pri Nase- trudijo omejevati ta pojav in pospe sevati kmetijsko dejavnost. Posebno huda bi bila škoda, ki bi jo utrpel, Slovenci kot skupnost, saj bi z razlastitvami postali tujci na svoji zemlji, kar bi jih še bolj izpostavljalo asimilacijskemu pritisku, kot dokazujejo tridesetletne ža lostne izkušnje. Nasprotno bi morala omenjena vrtnarska področja biti predmet posebnega načrta za razvoj kmetijstva, ker je zemlja za vsako manjšino pogoj obstoja. Ti posegi zatorej grobo kršijo načela deželnega itatutfei/ italijanske ustave, osimskega sporazuma ter splošna načela o človečanskih pravicah. Kmečka zveza zahteva zato, da se sklep prekliče in da se izdelajo novi načrti, ki naj ne prizadenejo slovenski manjšini nepotrebne gospodarske, družbene in narodostne škode, drugače bi se bila prisiljena pritožiti na Evropsko sodišče za človečanske pravice v Stransbourgu. Pred obnovitvijo delovne pogodbe Sindikalni posveti zaposlenih pri telekomunikacijah Deželni vodstveni odbor sindikalne zveze delavcev pri telekomunikacijah se je sestal te dni v Trs.j, da opravi prvo ocenitev osnutka sporazuma, ki so ga sestavili 27. maja v zvezi z obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla konec lanskega leta. Po poglobljeni primerjavi doseženih rezultatov s platformo sindikalnih zahtev je odbor izrekel v splošnem pozitivno oceno, tako glede kakovostnih kot količinskih aspektov doseže- „ „ ... , „ T 'e~ nih pridobitev. Nemajhen uspeh po- lju Sv. Sergija in pri Sv. Ivanu je | menj jo namreč obveze o novih 3.000 zato nepremišljen in enostranski poseg, ki bi uničil kmetijstvo in viso- ko specializirano vrtnarstvo, ki pred stavljata jx>memben delež krajevnega gospodarstva, kar je bilo poudarjeno tudi na drugi tržaški gospodarski konferenci. Posledice bi bile zelo negativne tako za širšo skupnost, še posebej pa za razlaščance, ki sj služijo kruh z obdelovanjem samostojnih kmetijskih obratov. Ti bi povečali število brezposelnih, prav ko se oblasti na vseh ravneh Hlinili LISTA PREVARE 11101,1.) • ......... Osnovna šola Fran Venturini x Boljuncu priredi v gledališču France Prešeren jutri, 3. junija, ob 2Q. uri pravljično spevoigro «Dve Marički*, ki jo je uglasbi! Fran Venturini. Igrajo vsi osnovnošolski o-troci pod vodstvom Staneta Raztresena. Vljudno vabljeni! i Dijaki nižje srednje šole Fran Levstik na Proseku Vas vabimo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 3. junija, ob 17. uri v šolskih prostorih. Na prireditvi bo sodeloval Gledališki krožek, dijakom bo podeli) bralne značke književnik Tone Pavšek, zapel in zaigral bo ansambel Rdeči nagelj z Opčin. Zaključna šolska prireditev osnovne šole Prežihov Voranc v Dolini bo jutri, 3. junija, ob 11.30. SPD Igo Gruden - Nabrežina priredi JUBILEJNI KONCERT moškega zbora IGO GRUDEN ob nj‘egov! desetletnici Koncert b0 v društveni dvora*! v Nabrežini jutri, 3. junija, 00 21. uri. Vljudno vabljeni! Gledališča Foja Izleti SPDT prireja v nedeljo, 4. junija, izlet na Artviže. Zbirališče je ob 8. uri na avtobusni postaji v Trstu, od koder bo izletnike avtobus za Reko pripeljal d0 Materije. Povratek bo v Kozino. Skupno bo hoje kakih pet ur. SPDT obvešča, da je vpisovanje za dvodnevni izlet za nižješolsko mladino v Kaninsko pogorje in Rezijo ter za tridnevni izlet za višješolsko mladino v Kamniške Alpe še danes. 2. junija, od 19. do 20. ure, na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstropje, tel. 744249) ter pri profesorjih telovadbe na posameznih šolah, SPDT prireja v soboto, 17., in ne deljo, 18. junija, dvodnevni avtobusni izlet za nižješolsko mladino v Kaninsko pogorje in Rezijo. Vse informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20) v dopoldanskih urah d0 jutri, 3. junija. . SPDT prireja v petek, 30. junija, v soboto ,1. julija, in v nedeljo, 2. julija, tridnevni avtobusni izlet za višješolsko mladino v Kamniške Alpe. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do jutri, 3. junija. Enodnevni izlet na otok Rab: Sekcija Slovenske skupnosti v dolinski občini sporoča, da je odprto vpisovanje za ponovitev enodnevnega izleta na otok Rab v soboto, 17. junija. Izlet bo, če se bo priglasilo zadostno število udeležencev. Vpisovanje pri Marju Zaharju, Zabrežec 12, tel. 228481 do ponedeljka 5. junija. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ponovitve komedije Daria «Sedma zapoved: kradi malo" F* jutri, 3. junija 1978, ob 20.30 - a^); ma red B (prva sobota po pre*111 v nedeljo, 4. junija, ob 16. «rl re-bonma red C (prva nedelja P° jj, mieri); v sredo, 7. junija, uri - abonma red H in . red I; v soboto, 10. junija, ob 2 -abonma red F (sindikalni - dr«#9 bota po premieri); v nedeljo, nija, ob 16. uri - abonma red G a. poldanska predstava na dan " znika). ,j Prodaja in rezervacija vstop«: blagajni Kulturnega doma ob 0® kih od 10.30 do 12.30. VERDI si*1' Prihodnji koncert spomladanske ^ fonične sezone bo posvečen 9*oVT gj* glasbi. Pod taktirko dirigenta 3$ Ahroviča bo orkester gledališča ijrtktStMViTbbčinstvu Strawinskeg* to: št. :2’za mali orkester, jn pesnitev Glažbnova «Stenka RaS1M Dvorakovo Simfonijo št. 6. Ko« ^ bosta danes ob 21. uri (red ^ jutri ob 18. uri (red B). Vstopni*.^ na razpolago pri gledališki bla*** 20.30' I ROSSETTI V ponedeljek in torek ob sredo ob 19. uri: «Zgodbe iz “ jjj-skega gozda* Odona von Horvath9 ^. zervacija vstopnic pri osrednji gajni v Pasaži Protti. Kino Arlston 16.00-18.00-20.00-22.00 ^ briskie Point*. Režija Michei9«^ Antoniom. Prepovedan mladi*« 18. letom. ~~ -A Mignon 16.00 «Pantera rosa t Nazionale 16.30 «La squadra dellispettore Swinney». PrepOv ^ mladini pod 14. letom. Barvni & Grattacielo 16.30 Premiera fd1119 pr simpatiche carogne*. Gerar« „-c. pardieu, Sylvia Kristel, Michd coli, Stefano Patrizi. Prep®v maldini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »American GP ,rof<' 5v Eenice 17.00 «Morte di una ca: Alain Delon, Ornella Muti. Eden 17.00 «Emanuelle e Lolita>- ^ san Scott. Prepovedan mladi«1 18. letom. Barvni film. ^ Ritz 17.00 «Manitu lo spirito de* -j, le*. Tony Curtis, Susan Str«5 ijji Michael Ansara. Prepovedan P1 pod 18. letom. rt0». Cristallo 16.30 «Braccio di Barvna risanka. .-At Eilodranimatico 15.45—22.00 «La ^ del sesso*. Prepovedan mladi«1 18. letom. Barvni film. fr Aurora 16.30 «L'animale». Je«« rVi„ Belmondo, Raquel Welch. ™ film. ' ff» Capital 16.30 «Gli uomini della 1 # dimenticata dal tempo*. P- 'pr9' Moderno 16.30 »Perversion flash*-povedan mladini pod 18. Ideale 16.00 «Da mezzogiorn« tre*. Charles Bronson. Barv«j Vittorio Veneto 16.00- 21.30 faccia di mezzanotte*. PreV0',^ mladini pod 18. letom. Barvni ^ Astra 16.30 »Io non čredo a n no*. Charles Bronson. Barvni 1 Radio 16.00 «Sequcstr0 a rnatl0J>i' mata*. Barvni film. Prep°v mladini pod 18. letom. Volta Danes zaprto. UL. MAZZINI si 2. 6. 1977 2. 6. 19’8 Ob 1. obletnici smrti nepozabne#9 moža in očeta MARJA L0VRIHE se ga z ljubeznijo spominjata žena Nidija in sin Vojteh. ^Morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 2. junija 1978 Nfl SOLI «KAREL ŠIROK. V UL. DONADONI dodatni prostori za slovenske ali za italijanske otroke ? sa •‘azpclago je trisobno stanovanje hišnika - Slovenci pogre-10 zlasti zbornico, prirodoslovni kabinet in sejno sobo tjv?*žn0 stanje zaradi pomanj tjA prostorov na osnovni šoli Širok* v Ul. Donadoni v Tr ijLSe je vedno nadaljuje. Sloven-^ učencem je sicer dodeljenih l«9Ili?r0S*’Or(>V’ '^e ve(!n0 l,a .1™ hjj® dodatni prostor, ki bi ga ^Isk jali Za izvenšolsko ali po-jj‘® Udejstvovanje, 'ako zbornico i»o komu bodo konkret- Pripadali. Racija iz Rrrnna ^ obisku v Trstu j) V^Predsednik deželnega odbora rockStoPPer 'e v<5erai sprejel de *i jo '0 iz nemškega mesta Bremen, Stj v?di sen. O.svvald Brinkmann. StobL 'z ZRN se hočejo seznaniti s S, Ptiko pristanišč v severnem Pskem morju, tako so bili pred V v Benetkah, včeraj, ,y Tr.stvu « Pa potujejo na Reko. il t 0rnik Stopper je goste sezna-W nairazličnejšimi potezami go-Jš se**^Va v deželi F-JK, predvsem % 'e zaustavil ob vprašanjih tr- V ®a Pristanišča in ob novem za-\ italijanskih lukah. Velik po- Stopper dal tudi novim spojil o,0?1 o gospodarskem sodelovala | ed Italijo in Jugoslavijo. V,, ®acija iz Bremena se je nato še s tržaškim županom Spac-V|,i 'n s predstavniki trgovinske Nad' toist iške doline ično področje ViS^ke doline bodo ovrednotili v č iifiCni m Pogledu. Tako vsaj iah-y ^ho potem ko je deželna od-S£se je v teh dneh sestal pod Slvom Comellija, priznal JjfjOitOam nekakšen status letovi-4 in turističnega predela. velja za celotno ozemlje V„cedad, breka, Grmek. Podbo-v,i ’ iŠent Lenart, špeter Slove-L/Ovodnje, Prapotno, Srednje V ^eano. S tem sklepom dežel ^odbora so dejansko ustanovili S>o letoviščarsko in turi-Š.f; , Ustanovo za Čedad in Nadi 0 2, ine s sedežem v Čedadu. Sj J Ustanovi se v teh krajih ga Ze vrsto let. Zahtevo po usta novitvi takšne turistične ustanove je prvič sprožil čedadski občinski svet že leta 1973, vendar se je zaradi običajnih birokratskih zastojev vsa stvar zavlekla. Pred nekaj dnevi ie deželna uprava rešila vprašanje tudi finančno. Pihalni kvinld iz Ljubljane na nabrežinski soli V okviru glasbenih srečanj z mladimi poslušalci, je Glasbena matica organizirala 29. t.m. za srednjo šolo Igo Gruden v Nabrežini koncert pihalnega kvinteta iz Ljubljane. Spored je obsegal dela Ramovša. Haen dela, Qvantz.a, Ravela, Debussyja, Pierneja in Iberta. Kvintet je nastopil ob začetku in zaključku programa, vmes pa so se predstavili posamezni solisti ob klavirski spremljavi. Igra vseh je bila spretna in doživeta. Učenci so izvajanje sprejeli s toplim odobravanjem. Za marsikaterega izmed njih so nekatera glasbila (n.pr. oboa, fagot in rog) predstavljala pravo novost. Zato so izvajalcem sledili s še večjo pa zornostjo. Poslovanje Tržaškega Lloyda je bilo v lanskem letu aktivno V ponedeljek se je na sedežu družbe sestal upravni svet Tržaškega Lloyda, ki je med drugim odobril obračun poslovnega leta 1977. Bilanca izkazuje prebitek 127 milijonov lir, medtem ko se je obračun poslovnega leta 1976 zaključil s primanjkljajem 10 milijonov. U-pravni svet je iz aktive lanskega poslovanja namenil 14,5 milijarde lir povečanju amortizacijskega sklada, kar zadeva lanski dobiček pa je bil sprejet predlog, naj se 5 odst. nameni rednemu rezervnemu skladu, preostala vsota pa kritju orimanj-kljaja iz prejšnjih poslovnih let. Družba je v lanskem letu kasi-rala za prevoznine 126,3 milijarde lir, to je 7 odst. več kakor v letu 1976. število nameščencev se ie v zadnjem času ustalilo pri 2060 e notah. Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je Tržaški L!oyd od leta 1973 do danes vključil v svoje ladjevje 10 novih ladij (oel kontejnerskih, tri ro-ro in dve tnul-tipurposc enote), od katerih bosta dve sposobni za plovbo julija ozi-roma decembra meseca letos. Eno izmed dveh ladij ro ro gradijo kakor znano v obratu Cantieri Alto Adriatieo v Miljah. V zvezi s sejo upravnega sveta je tiskovni urad družbe sinoči izdal krajše obvestilo, v katerem trdi, da so vesti, po katerih naj bi Tržaški Lloyd nameraval prenesti drugam nekatere vodilne urade, brez vsake osnovne. llllllllllMIimMlllinilllllllllllllllllllllliiiiiiiirHlliiilliiilliMlllllunMIMIIMUlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIH V NEDELJO POPOLDNE V Saležu bogata in prisrčna zaključna šolska prireditev Nastopili so otroci osnovnih šol s celodnevnim poukom iz Saleza in Zgonika - V nedeljo v Zgoniku šolska razstava V nedeljo popoldne so v Saležu otroci osnovnih šol s celodnevnim poukom iz Saleža in Zgonika, ob nesebični in požrtvovalni pomoči učiteljstva in mentorjev, pripravili res bogato in prisrčno zaključno šolsko prireditev, ki je razveselila in zadovoljila starše, ki so polnoštevilno prišli gledat in poslušat svoje malčke. Pester spored so začeli učenci 3., 4. in 5. razreda, ki so ubrano zapeli pesmi »Nono, moj dobri nono*, «Tri planinke* in «Kvartinčki», nakar so v glasbeni točki zaigrali nekaj motivov z orff instrumenti. Najmlajši šolarji 1. in 2. razreda so nato podali prizorček «Zrcalce», recitirali »Kako raste mama*. uprizorili so igrico, ■KČtigagi, KV izgovor* in podali- . pevsko mimično- točko »Lajna-grajna o Kitajcih*. Še po sebno slikovita in privlačna je bila folklorna točka, v kateri so najmlajši pokazal' štajerske plese. Po igrici »Palačinke* so učenci 3., 4. in 5. razreda podali šolsko kroniko, ki je vsebovala pregled šolskega dela od začetka do konca šolskega leta z vsemi karakterističnimi etapami, kot npr.: ekskurzija k Sv. Justu, ogled Spaca love razstave, ekskurzija v Oglej, položitev cvetja ob priliki dneva mrtvih, božični prazniki in božič v šoli, Prešernova proslava z obiskom slikarja Atilija Kralia, pust in rajanje v šoli, dan slovenske kulture v počastitev Župančiča in pa nastop na občinski proslav) ob 33 letnici osvolioditve. Prikaz je bil zelo razgiban in učinkovit: trije napovedovalci so povezovali dogodke, vmes pa so drugi recitirali priložnostne pesmi in posamezne dogodke tudi giafično prikazovali. Na koncu' so najmlajši še zapeli pesmi «Sinička*. «Polžek», «V dolinki prijetni*, «Mala miška*, »Sidrna ura* in »Prav vesel iz šole grem*. Prireditev je res zelo dobro u-spela in za to moramo pohvaliti učiteljski z.bor in vse učence, ki so lahko ponosni, da so se v letošnjem šolskem letu naučili veliko novega. V nedeljo je bila v Saležu razstava šolskih del in risb učencev 1. in 2. razreda, prihodnjo nedeljo (4. t.m.) pa bo v osnovni šoli v Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca priredijo v Borštu 8. PRAZNIK VINA ^TRl, 3 junija, ob 14, uri otvoritev, ob 20. uri nastop mladince godbe na pihala iz Boršta, nastop mešanega pevskega zbora lz Divače, sledi ples ob zvokih ansambla Supergroup. Nedeljo, 4 junija, ob 17. uri koncert godbe na pihala Breg, hastop otrok osnovne šole iz Boršta, nastop domačega mešanega iškega zbora Slovenec in moškega pevskega zbora F. Venturini Domja nastop tržaške folklorne skupine «Stu ledi* in harma 0‘ka.škega’ ansambla Miramar. Za ples in za dobro voljo bo igral ansambel Supergroup. y PONEDELJEK, 5, junija, ob 19. uri nagrajevanje vinogradni-k°v iz Doline, od 20. ure dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana. V naših kioskih vam bomo vse tri dni stregli s pristnim do ^čirn vinom in jedačo Vabljeni! Zgoniku šolska razstava vseh petih razredov. — bs — PO MNENJU «CENTRA 78» Pomanjkljiva dejavnost kulturnih ustanov Center 78 je organizacija kulturnih delavcev in estetikov, ki je nastala v Miljah leta 1977. Center je ugotovil pomanjkanje programirane umetniško kulturne dejavnosti v Trstu, ki bi predvsem upoštevala izkušnje iz leta 1968. V ta namen je Center 78 skušal sodelovati s kulturnimi ustam^Mhin že posebej z mestnim mu»(.‘jom> ftevolte]la. Cen-, ter se je povezaf tudi z upravo muzeja in osnoval program, v katerem je predvsem upošteval potrebo po boljšem delovanju kulturnih u-stanov in po kulturni dejavnosti, ki bi upoštevala potrebe širšega kro ga ljudi. Kljub temu, da se je uprava muzeja strinjala s programom Centra 78, je izjavila, da je pri odločitvah odvisna od pristojne občinske uprave. Center je tudi izrazil potrebo po širši udeležbi občanov, umetnikov, intelektualcev in kulturnih delavcev pri usmerjevanju kulturne politike in zato vabi vso javnost k debati. DANES V ZGONIKU Odprli 14. razstave domačih izbranih vin V Zgoniku .je vse nared za današnjo otvoritev 14. občinske razstave domačih vin, ki jo prireja občinska uprava v sodelovanju s krajevnimi športnimi in prosvetnimi društvi. Uradna otvoritev kioskov bo ob 18. uri, ko bo na občinskem sedežu sprejem za oblasti in vinogradnike, ki razstavljajo svoj pridelek. Takoj zatem se bo sestala ocenjevalna koinisija, ki bo izbrala najboljša vina. Letos razstavlja belo vino 11 vinogradnikov, vzrocev terana pa je 10. Od 21. ure od 1 ponoči bo igral za ples domači ansambel Lojzeta Furlana. Razstava bo odprta še jutri, ko bosta popoldne na sporedu dva mednarodna turnirja v moški odbojki in ženskem namiznem tenisu ter članski balinarski turnir, zaključek in višek razstave pa bo v nedeljo, ko bodo na sporedu briškola, tombola, izredno bogat kulturni program in seveda ples. -bs- ZAKLJUČENA PRVA PREDVOLILNA FAZA ZA DEŽELNE VOLITVE PREDLOŽENIH 12 LIST, ZA POKRAJINSKE 10 V goriški pokrajini bo za referenduma glasovalo 112.633 volilnih upravičencev - izbrani skrutinatorji Volilni urad v Gorici .je včeraj o-dobril predložene liste za deželne volitve. Začasno .je sprejel tudi listo, ki jo je, tik pred zapadlostjo roka, predložila radikalna stranka. Ta stranka se za pokrajinske volitve ni predstavila. Za deželne volitve bo torej 12 kandidatnih list, za pokrajinske pa dve manj, torej deset. Poleg radikalcev je odsoten tudi Movimento Friuli. Deželna volilnica bo imela volilne znake razporejene po naslednjem zaporedju- KPI. KD, PRI, PIJ, MSI, PSDI, MF, SSk, DN, DP, PSI, PR. Za občinske volitve v Tržiču so predložile kandidate naslednje stranke: KPI, KD, PRI, PSI, DH LC, PSDI, MSI, PLI, DN. V Ron-kah se niso predstavili liberalci in demoproletarci, pač pa se je n red stavila SSk. Zaporedje na glasovnici bi moralo biti naslednje: KPI PSI, KD, PSDI, PRI, MSI, SSk, Dn! lista Per Trieste e lsontino. Zadnja lista (Per Trieste e lsontino) se je predstavila samo v Ronkah, ne pa v Tržiču. Njena značilnost je v tem, da se oslanja na tako imenovano »meščansko* listo v Trstu. Dne, 29. maja, ko so «zaprli» volilne sezname za referendum, je bilo za ljudsko vlasovanje v goriški pokrajini skupno 112.633 volilnih u-pravičencev: 52.379 volivcev in 60 tisoč 254 volivk. V občini Gorica se bo referenduma udeležilo 33 588 volivcev, v občini Tržič 23.892, v Ronkah 7.954, v Sovodnjah 1.304, Doberdobu 1.011, v Števerjanu 607. Včeraj opoldne se je na županstvu v Gorici sestala komisija, v kateri so predstavniki kandidatnih list. Določila je imena skrutinator-jev za referendum. Na podlagi sklepa te komisije (seji je predsedoval župan, na njej pa so sodelovali lu-di občinski funkcionarji) bodo imele posamezne stranke, odnosno volilne formacije, naslednje število skrutinatorjev na 65 rednih voliščih v goriški občini. KD 72, KPI 42, PRI 13, PLI 6, MSI 20, PSDI 17, PSI 12, DP 7 in radikalci (predlagatelji referendumov) 20. Zaključna prireditev v Dijaškem domu Kot je že tradicija, so ob izteku šolskega > leta, v <• slovenskem dijaškem doma-• »Simon Gregorčič*• v Gorici ., pripravljajo n,a zaključno prireditev. Letošrlja manifestacija, ki v domske prostore privablja vsako lete veliko bivših gojencev, vzgojiteljev poleg staršev in drugih, ki se ukvarjajo z mladino, bo jutri, v soboto, 3. t.m., ob 20.30. Spored, ki so ga pripravili člani Domske skupnosti gojencev je zelo bogat. Poleg tega bodo na sobotni prireditvi nastopili tudi gostje iz Šempetra in Sovodenj. Prisotne bo najprej pozdravila predsednica Domske skupnosti Lilijana Semolič. Sledil bo nastop Domskega mladinskega pevskega zbora, ki bo pod vodstvom pevo vodinje Jugove zapel «Jaz pa vri.ee bom kopala*, »Slovo prijateljev*, »Tam ob ognju*. »Kaj ti je deklica* in «Katjuša». Beneški gojenci bodo nato recitirali pesmi Izidorja Predana, Ivana Trinka, Alojza Gradnika, Otona Župančiča in Franceta Prešerna. Nastopili bodo: Sabina Tedoldi, Ivana in Mauro Cragnaz. Jurij černo. Igor Blasutto. Geilin-da tedoldi, Licia Cragoaz, Kristina Šturma, Alain Del Mtdico. Ivan in Klavdij Cont, Lučana Predan, Te- reza Predan, Klavdija Feletig, Rihard Petrič, Marino Černo, Robert Feletig in Mauro Cont. Sledili bosta dve glasbeni točki. Na violino bo zaigrala Sabina Fab-bro, na klavir pa Biva Orzan. Gojenci se bodo na letošnji prireditvi spomnili na 100 letnico rojstva Otona Župančiča. Za to priložnost se IkkIo predstavili s pesnikovo »Dumo*. Nastopili bodo: Manuela in Mavrici) Černič, Lilijana Semolič, Karla Sgubin, Miran Vižintin, Daviti Klanjšček in Igor Košuta. V drugem delu sporeda se nam bodo predstavili učenci osemletke iz Šempetra. Kulturni spored bodo zaključili člani mladinske skupine iz Sovodenj z recitalom Župančičevih pesmi. Oh koncu domske prireditve bo na odprtem igrišču doma finalna odbojkarska tekma, veljavna za 3. pokal «Mladinskega centra*. Slovesnost v ladjedelnici republike. Na slovesnosti bodo predstavili delavcem osnutek spominskega obeležja, ki ga bodo do prihodnjega leta postavili pred glavnim vhodom, v spomin vseh bivših uslužbencev, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno. Čistka v šolskem sindikatu CGIL V vrstah šolskega sindikata CGIL se najbrž pripravlja čistka. Takoj naj bi iz sindikata te dni izključili prof. Giovannija Mancinija, prof. A-lessandra Capalda in uradnika na didaktičnem ravnateljstvu v Roman-su, Artura Bertolija. Vzrok za tak ukrep naj bi bilo stališče, ki so ga omenjeni trije objavili v zvezi z nekaterimi vprašanji šole v reviji »Punto rosso*. Menda pa se znotraj sindikata pripravlja nekakšna nevihta. Po nepotrjenih vesteh, naj bi še štirje člani izstopili iz sindikata iz solidarnosti do tovarišev, ki so jih izključili. V tržiški ladjedelnici bodo danes s krajšo slovesnostjo počastili dan ...........................................................................................................................milili.. NOVE MOŽNOSTI ZA ROJAKE NA LAŠKEM Kaj Slovenci pričakujejo od večnamenskega središča Dokument s predlogi in zahtevami so predstavili na sestanka na županstvu v Ronkah Na županstvu v Ronkah je bil sredo zvečer sestanek komisije za slovenska vprašanja, ki deluje v občini Doberdob, s Slovenci z Laškega. Ne glede na skromno udeležbo, ki ne more biti posledica nezainteresiranosti Slovencev, ki živijo na Tržiškem, marveč posledica kulturne odtujenosti, pa tudi določenih pritiskov v preteklosti, kakor .je dejal začasni predsednik večnamenskega kulturnega konzorcija Rizzi, je dogodek bistvenega pomena za kulturni in narodnostni preporod slovenskega življa na Laškem. Sestanek je sklicala začasna komisija pri doberdobski občini, ki se je v pričakovanju imenovanja statutarnih organov konzorcija, lotila reševanja številnih vprašanj rojakov, kj živijo v osmih občinah, ki so se do sedaj pridružile konzorciju. O pomenu ustanovitve večnamenskega središča v Ronkan ter o vlogi, ki jo mora odigrati, je spregovoril župan občine Doberdob, Andrej Jarc, ki je pojasnil, da je občina pristopila h konzorciju, ker vidi v tem stvarne možnosti za kulturno in narodnostno revaloriza- UTUJEVANJE STIKOV S ŠPORTNIKI IZ JUGOSLAVIJE Večja skupina športnikov iz BiH je včeraj obiskala naše mesto Po dopoldanskem ogledu mesta so se pomerili v raznih športnih panogah Okoli sedemdeset športnikov iz Bosne in Hercegovine je v sredo zvečer dospelo v Trst na štiridnevni obisk, ki ga je organiziralo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Gostje so tako vrnili obisk zamejskim športnikom, ki so lani imeli razna športna srečanja v Tuzli, Sarajevu in Jajcu. Včeraj zjutraj je skupina jugoslovanskih športnikov, ki jih vodi Na-rica Tadič, podpredsednik Saveza za fizičku kulturu Bosne i Hercegovine .obiskala Goriško. Dopoldne so si ogledali goriški grad, kjer so jih sprejeli predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, Dredsednik Mladinskega odbora pri S£OZ Igpr , jfotpej^.ter drugi predstavniki goriškega zamej-jka^|r športnega; mhjdijjisJ^jfj^živ- Po kosilu so bila na sporedu športna srečanja (o tem podrobneje poročamo na športni strani). Uraden sprejem gostov pa je bil zvečer v sovodenjski gostilni, kjer .je poleg Tadiča in Kocmana spregovoril tudi predstavnik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško. Od danes do nedelje pa bodo športniki iz BiH gostje tržaških športnikov. P. H. Štiridnevni poletni praznik v Podgori V Podgori se bo drevi začel tradicionalni poletni praznik, ki bo trajal vse do ponedeljka in ki sta ga tudi letos pripravila domača sekcija VZ Pl - ANPI in prosvetno društvo «An drej Paglavec*. Današnji spored je v glavnem namenjen tistim, ki bi si po napornem delu radi privoščili malo razvedrila. Ob 19, uri se bo začelo tekmovanje v briškoli, ob 19. u- POSLEDICE POTRESA 5,5 milijarde lir za popravilo hiš Na zadnji seji je deželni odbor nakazal nadaljnji prispevek v višini 5,5 milijarde lir za obnovo hiš, ki jih je poškodoval potres. S tem novim nakazilom bodo v kratkem lahko usposobili vrsto domov, v katere se bodo vrnili potresenci, ki živijo še vedno v montažnih hišah. Komisije, ki se ukvarjajo s tem problemom so doslej pregledale in odobrile o krog 1000 načrtov za obnovo prav toliko poškodovanih hiš. deželni salon umetnostnega obrtništva fiera di pordenone 7.-11. junija 1978 URNIK: DELAVNIKI 15.00-22.00 — PRAZNIKI 9.30 22.00 rtigianato4 ELI0 »IN* MODE GORICA, ULICA FORMICA 28 prehod ROŽNA DOLINA Elio«!N»mode Predmestna trgovina na pol poti med mejnim prehodom pri Solkanu in Rožno dolino CENE BREZ PRIMERE! PARKIRIŠČE! PRODAJA NA DEBELO! Nekaj primerov: SUPER RIFLE JEANS, oprano platno OTROŠKI JEANS, oprano platno JEANS Roy Rogers MAJICE 1/2 rokava MAJICE «dolcevita» ZENSKE in MOŠKE majice 11.500 8.000 6.500 11.500 3.900 1.400 3.500 lir lir lir lir lir lir lir ELI0 «IN» MODE OBLAČILA GORICA, ULICA FORMICA 28 ri pa bo ples. Podoben spored so najavili tudi za jutri zvečer. V nedeljo bo partizanski dan z bogatim kulturnim sporedom, na katerem bodo sodelovali poleg proseške godbe na pihala tudi pevski zbor iz Križa ter zbora «Andrej Paglavec* in »Briški grič*. Začetek sporeda je napovedan za 17. uro. Zvečer bo ples ob zvokih ansambla »Mejaši*, ki bo igral tudi druge dni. Praznik se bo zaključil v ponede ljek, ko bodo izvolili lepotico prireditve. Organizatorji zagotavljajo, da so dobro noskrbeli za jedačo in pijačo in da ne bo težav s parkiranjem. Še nekaj ih mest za gorskf ,u"' r in obmorske kolonije Županstvo v Doberdobu javlja, da je še nekaj razpoložljivih mest za gorske in obmorske kolonije. Za kolonijo v Comegliansu lahko sprejmejo še pet otrok, za obmorsko ko- lonijo v Nabrežini pa še 12. Starši, ki bi radi svoje otroke poslali na prijetno letovanje naj se javijo na županstvu najkasneje do 5. junija. Samomor delovodje podjetja «Recta» V videmskem predmestju si je včeraj vzel življenje Gino De Pie-ro, 43-letni geometer, ki so ga obtožili, da je kriv za nesrečo, ki se je pripetila pred približno mesecem dni na nekem gradbišču v Vidmu in pri kateri so izgubili življenje trije delavci. De Piero, ki je tedaj vodil dela na gradbišču in so ga kmalu po nesreči aretirali skupaj z njegovim 'pomočnikom Maurom Corsom, pred dnevi pa izpustili n« začasno 'svobodo po plačilu 15 milijonov lir kavcije, je skočil pod drveči vlak. Nesreča, za katero dolžijo De Pie-ra, se je pripetila 3. maja na gradbišču goriškega podjetja «Recta ca struzioni*. Žerjav je zadel ob vod visoke napetosti ter oplazil tri delavce, ki so polagali cevi za kanalizacijo v videmski industrijski coni v I cijo Slovencev na Laškem. Sreča-- nje .je posebej pomembno, ker je komisija prvič predstavila obširen dokument o tem, kaj Slovenci, tisti, ki živijo v doberdobski občini in tisti, ki živijo na Laškem, pričakujejo od večnamenskega kulturnega centra. V prvi vrsti gre za to, da bi ta ustanova s posebno pozornostjo sledila potrebam Sla vencev in nudila ustrezno podporo vsem pobudam, ki so usmerjene v vsestranski kulturni napredek. Prisotnost Slovencev na področju osmih obiin, katerim se bo v kratkem najbrž pridružila še deveta (Zagraj) naj bi bila poudarjena tudi z uvajanjem dvojezičnih napisov, na kulturnih in drugih manifestacijah. Največje jamstvo za u-trjevanje in razvoj slovenske kulture in zavesti pa je vsekakor odprtje slovenske osnovne šole v Ronkah. To pa je cilj, ki aa bo ma goče uresničiti šele v daljšem ra ku, zato pa je treba vse sile vložiti v realizacijo slovenskega otroškega vrtca v Ronkah, ki nai bi pripravil bodoče šolarje. Za uresničitev te pobude že obstajajo stvarni pogoji. Pri tem pa ne gre zanemariti podatka, da .je že nad dvajset družin izrazilo svojo pripravljenost za vpis otrok v tako ustanovo. Nasploh pa bo vprašanjem izobraževanja treba zagotoviti določeno prednest. V tej zvezi ne bi smeli zanemariti možnosti, da se odprejo tečaji dopolnilnega iza braževan.ja za odrasle (znani pod imenom tečaji 150 ur) tudi v sla venščini. Poleg omenjenih stvarnih predla gov pa bo treba napraviti še marsikaj. Predvsem pa bo treba, kakor je bilo poudarjeiv; v diskusiji, misliti na rušenje pregrad, ki so do zdaj ločevale in še zmeraj la čujejo pripadnike večinskega in manjšinskega naroda, ki živita na istem teritoriju. Če hočemo res doseči določen napredek, bo treba prenehati z dosedanjo prakso večinskega naroda, ki je v odnosu do jezika in kulture Slovencev živel v precejšnji ignoranci. iiiiiMimmiiHiiHiiiiiHiiiMiiitiiiMiiiiiiiiliiimfiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii Vence Žnidaršič - petinosemdesetletn ik Venče Žnidaršič, ki je praznoval 25. maja 85-lctnico rojstva, je zim zgodovina bojev, trpljenja in napredka primorskih Slovencev. Rojen je bil na Kalcu 25 5.1893, a živel v Matenji vasi. Oče, ki je v Trstu kot trgovski vajenec postal zaveden Slovenec, je svojim otrokom vcepil krepko slovensko narod no zavest Pred prvo svetoimo vojno je Venče v Idriji opravil 6 razredov realke, kasneje še srednjo trgovsk« šolo v Ljubljani. Ko se ie po 4 letih trpljenja na raznih frontah vrnil domov v Matenjo ms, sta ? bratom Stankom takoj tajno odšla v Ljubljano, da se pridružita borcem za osvoboditev Koroške. Dr. Slavko Fornazarič iz Renč. ki je vodil pisarno za zasedeno slovensko ozemlje, v Ljubljani, ju je nagovarjal, naj delata za osvoboditev zasedene Primorske. Po prejetih namdilih sta organizrala mrežo zaupnikov in zbirala dokumentarno gradivo in ga tajno, tudi s pomočjo Vinka Kukca, prenašala čez mejo v Ljubljano. Več mesecev sta zbirala po vsej Primorski podpise za spomenico. Ilegalno sta jo nesla v Ljubljano in Fornazarič ju te z njo napotil v Beograd do Regenta. Pomočnike sta imela v Gorici in Trstu, med njimi še posebno dr. Josipa Wilfana ki je s sodelavci zbral obsežno gradivo za pariško mirovno konferenco. Venče bi ga po dogovoru z Wilfanom moral hitro in tajno spraviti v Ljubljano. Pri trgovcu Vatovcu ie z vozom prevzel sod za petrolej, napol njen z morsko vodo in plastjo slabega petroleja na vrhu. v kate rem je bila hermetično zaprta posoda z dokumenti. Ker petroleja ni bilo takrat nikjer, se ie Venče pr’ j izhodu iz mesta s te^am izmazat I pri carinikih s potrdili in računi Vaščane Matenje vasi, ki so s ste \ Menicami čakali petroleja za svoje. suhe leščerbe, je prepričal, ko je \ enemu dal tisto godljo z vrha. da so ga v Trstu grdo osleparili. Dra goceni Wilfanov tovor, za katerega ni nihče vedel, je Venče v največji tajnosti takoj ilegalno spravil v Ljubljano. Ko so po prvi svetovni vojni organizirali pošiljanje iz sestradanega Trsta podhranjene slovenske o-troke med počitnicami na podeželje, je Venče več desetinam priskrbel na Pivki dobre hranitelje. Na pobudo Tržačanke Milke Mar Prva stopnja pri gradnu drugačnih odnosov naj bi bili tečaji slovenščine za Italijane pa tudi za tiste občane slovenskega porekla, ki so se materinemu jeziku, zaradi takih ali drugačnih razlogov izneverili, ali pa ga obvladajo premalo. Prihodnji sestanek bodo sklicali že čez mesec dni, neposredno po volitvah. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 4. junija, pohod na Lozice, Goljevščico in Genderco. Zaradi boljše organizacije društvo naproša naj se udeleženci javijo na sedežu društva. V primeru slabega vremena izleta ne bo. Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča člane in prijatelje, da bodo v juniju in juliju letos priredili naslednje izlete: 11. junija srečanje za* mejskih planinskih društev v Bazovici. 25. junija vzpon na Mali in Veliki Cam-pon, 9. julija Monte Cavallo. 23. julija Storžič, 29. in 30. julija Triglav. (elane, ki je delala v Fornazaričevi pisarni, so v Ljubljani zbrali 600 parov otroških čevljev in jih v vrečkah spravili na Rakek. Strojevodja vlaka jih je pripeljal in zmetal v bližini Postojne ponoči Venčetovi čakajoči skupini fantov. Nato jih je Venče v zabojih postopoma pod imenom bratove trgovine iz Matenje vasi pošiljal p Trst za revne otroke. Njegova dejavnost tiste dobe se je odražala v veliki pomoči bežečim antifašistom zlasti Tržačanom, saj so mu nekoga celo v zaboju pripeljali iz Trsta, v prenašanju čez mejo in večkratnem trošenju italijanskih letakov do pivških vaseh med nestrpne italijanske vojake, naj gredo domov, kar je hudo pogrelo fašiste. Po prisilnem pobegu leta 1929 v Jugoslavijo se je srečami z mnogimi nevšečnostmi, a ie stalno sodeloval z vodilnimi tigrovci in jih skrival, zlasti T. Černača, ko je fašistična oblast zahtevala njihovo izročitev. Od prvih začetkov NOB je bil povezan v V o vem mestu z OF in neposredno s partizani na Mali gori. Po osvoboditvi se je kot lesni strokovnjak ves posvetil gospodarski obnovi področja Pivke. Vsa leta od j ustanovitve Kluba starih goriških študentov je z roko v roki sodelo val s pokojnim Francem Gorkičem. Oba sta se močno prehladila pri odkritju Bevkove spominske plošče v Zakojci. Medtem ko je Gorkič podlegel, je Venče s svojo žilavo-stjo končno premagal dolgo in težko bolezen ter se spet posveča oživitvi slovenske borbene preteklosti. Prijatelji mu čestitamo in želimo, da bi še dolgo ostal med nami! T. R. Kino Gorica VERDI 17.15-22.00 »La febbre del sabato sera*. J. Travolta, K. Synn Uorney. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. CORSO 17.30 - 22,00 »Pantera rosa show». Risanka režiserja F. Frueh-linga. MOUERNISS1MO Zaprto. CENTRALE Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 «Justine e Ju. liette le sex sorelle*. H. Rems in B. Warburg. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 18.00-serpente*. ENCEl.SlOR 16.30 una carogna*. 22.00 «L'uovo del - 22.00 »Morte di Nova Gorica in okolica SOČA »V trikotniku mamil*, angleški film ob 18. in 20. uri. ŠEMPETER «Stanovalec», francoski film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Zgodbe iz Budimpešte*, madžarski film ob 19.30, DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonoči bo v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italla 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel 44387. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame CECILIJE BERTULIN vd. VlfALTRITSCH Posebna zahvala darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Gorica, 2. junija 1978. PRIMORSKI DNEVNIK 4 2. junija 1971! V PORABJU IN V ŽELEZNI ŽUPANIJI Pred 8. kongresom demokratične zveze južnih Slovanov SZOMBATHELY - Priprave na osmi kongres demokratične zveze južnih Slovanov so v polnem razmahu. O narodnostnih vprašanjih razpravljajo na vseli ravneh, obravnavajo številna aktualna vprašanja, pri čemer naj omenimo poglobljeno in važno razpravo o narodnostnem šolstvu, ki je bila v Budimpešti in na kateri so poudarili, da je prihodnost v dvojezični osnovni šoli. Na kongres se pripravljajo zelo zavzeto tudi v Železni županiji, kjer živi tudi slovenska narodnostna skupnost. S pripravami na kongres so začeli že lani, vendar bi lahko zapisali, da so zdaj razprave na višku, zlasti po množičnosti. V Železni županiji so zlasti mišljenja, da mora čimveč prebivalcev treh narodnosti (Slovencev, Hrvatov in Nemcev) sodelovati v predkongresnih pripravah, pa ne zgolj zavoljo števila, marveč zaradi konstruktivne, kritične razprave in oblikovanja predlogov ter stališč. «V naši županiji smo ustanovili narodnostni aktiv, v katerem so občinski partijski sekretarji, predstavniki Domovinske ljudske fronte, ravnatelji šol, ostali prosvetni delavci, funkcionarji drugih množičnih orga-nizacij», pravi Madlo Istvan, predsednik narodnostnega odbora Železne županije. Ustanovitev tega aktiva je pred časom predlagal ravno narodnostni odbor, zanj pa se je izrekel tudi izvršni svet Železne županije. Dogovorili so se, da se bo aktiv sestal vsaj enkrat na leto ter ocenil aktualna narodnostna vprašanja ter se dogovarjal tudi o nalogah s tega področja. «Letošnja seja je za nas zelo pomembna, ker nam bo pomenila neposredne priprave na kongres v Železni županiji — naš osnovni cilj pa je: pregled razmer. Vendar se ne moremo zadovoljit' z mišljenji in o-cenami vodstev, marveč imamo številne skupinske razgovore s prebivalci iz narodnostnih krajev. Da bi bilo naše delo res uspešno, koristno in predvsem vsebinsko, bomo imeli petdeset tovrstnih razgovorov, na katerih bomo izmenjali mišljenja s 5 do 6 tisoč pripadniki narodnosti v naši županiji. Naše sogovornike: kmetovalce, zadružnike, gospodinje, delavce, pedagoge in druge smo zaprosili, da nam predočijo razmere; povedo, kako delujejo vodstva, razgrinjajo vprašanja narodnostne kulture, spregovorijo o delu demokratične zveze in tudi o delu našega na rodnostnega odbora. Menim, da bodo spoznaja in zaključki teh razgovorov resničen odraz razmer; zbrana mišljenja bodo lahko našla mesto v kongresnih materialih*, meni Madlo Istvan. Večina teh razgovorov je sklenjenih. Izvedeli smo tudi, da so bili dobro obiskani in vsebinsko zanimivi, predvsem pa so opozarjali na aktualna narodnostna vprašanja. Že na 7. kongresu DZJS so dokaj celovito ocenili uresničevanje narodnostne politike na osnovi smernic, ki jih imajo zapisane v ustavi še zlasti pa v partijskih dokumentih, najbrž pa bodo letos še konkretnejši, ustvarjalnejši. Ob premikih, ki jih je moč zaznati na vseh področjih, bo nedvomno potrebno spregovoriti tudi o odprtih aktualnih vprašanjih, na katera na primer opozarjajo prosvetni delavci. Narodnostno šolstvo je nedvomno temelj, na katerem je zgajen narodnostni razvoj, zato zaslužijo prizadevanja za uvedbo dvojezičnega osnovnega šolstva v Ljudski republiki Madžarski vso pozornost. ERNEST RUŽIČ Iz umetnostnih galerij T. Clamer v občinski Kakor je bilo pričakovati, je likovni in vzgojni poseg škedenj-skega rojaka Marjana Kravo: i v tržaško likovno ustvarjalnost, predvsem tečaji grafike, na katerih posreduje slušateljem skrivnosti likovnega ustvarjanja, ki jih je pridobil na ljubljanski specialki, že odobril vidne sadove. Pojavljajo se vedno novi in novi grafiki, ki jim je on bil učitelj. Med temj je dosegel že zavidanja vredno raven Tullio Clamer, kj je pravkar zaključil svojo razstavo v tržaški občinski galeriji. Čeprav še ni dolgo, odkar se je opredelil za likovno ustvarjanje, prvenstveno za grafiko, uspeli odtisi njegovih jedkanic na razstavi pričajo, da mu je kritika potpi-sala več kot zrelostno spričevalo, kajti malo je slik: rjev, ki bi se jim po tako kratki dobi javnega nastopanja že odprla občinska galerija. Clamer se je, po začetnem obdelovanju človeškega lika. smiselno preusmeril v upodabljanje razgledov, kakršne nam na naših obzorjih kopiči tehnična doba, ki sproti uničuje prirodo. Z izostrenim izluščevanjem vsega, kar je v njej bistvenega, sprejema Clamer le osnovne sestavine tehnič-no-geometričnih oblik v slikovite prikaze človeškega dela v ladjedelnicah in na drugih gradbiščih. Bolj redke so namreč njegove grafike z drugačno vsebino. Odtisi Clamerjcvih del so po večini večbarvni in obogateni z raznimi strokovnimi postopki. Včasih vnaša vanje tudi kolaž, kakor na primer v listu, ki prikazuje tovarno in kjer se izliva v morje strupena nesnaga. Poslužuje pa se včasih tudi ene in iste plošče za različno stopnjevanje videza sicer motivno enakih, v končnem dosežku pa vedno bogatejših razgledov, kakor na primer v dnevni svetlobi ali v mraku noči. Potemtakem je Clamer zelo iznajdljiv in v njem tiči ona za Lojzeta Spacala značilna odločnost dela in pridnost, ki je našega umetnika privedla do vrhunskih dosežkov in visokih priznanj. M. B. IIIIHIIIIIMIIIIIIIlmllllllltlllllllllllflllllllflllllllllllMIIIIIIIIIIIIIimilllllllHIMIIIIIIIIIIIIIllIMf lili IIIIIIIIIIIIIIIMrilllllllllllll lili MII lili llllllllllimillllllillltllllllllllllllll ZANIMIVA IZNAJDBA LETALSKEGA TEHNIKA «Krvaveči» vijaki naj bi preprečevali katastrofe «Preutrujen» vijak ali spona bi vnaprej opozarjala, da ne bosta dolgo zdržala - Britanski tehnik dobil že lepo priznanje - Zanimanje za izum LONDON — Statistični podatki govore, da je letalski promet še najbolj varen. Res je, da od časa do časa pride do letalske katastrofe, ki po navadi zahteva na desetine, tudi na stotine mrtv-h. Toda če upoštevamo dolžino letenja torej opravljene poti in število potnikov, bomo ugotovili, da pride v letalskem prometu sorazmerno manj smrtnih primerov kot v avtomobilskem in železniškem prometu. In če je to veljalo doslej, bo še bolj veljalo v bodoče, kajti r.ekemu angleškemu tehniku je uspelo odkriti način, kako pravočasno odkriti šibkost ali tako imenovano preutrujenost nekega letala. Pravzaprav gre za zelo preprosto zadevo, po navadi pa so vsa velika odkritja zelo preprosta, rekli bi nekakšna “Kolumbova jajca*. Za kaj gre? Za pretežno večino letalskih nesreč je kriva ““kovinska utrujenost* posameznih delov letala, včasih v krilu, včasih v motorju, včasih v trupu. Za kaj gre? Zaradi trenja iu velike napetosti kovina popusti in katastrofa je tu. Najpogosteje pa opustijo vijaki ali spone, ki vežejo posamezne dele. In britanski tehnik Erič Donald. ki je po poklicu «anali-tik napetosti kovine* pri nekem britanskem podjetju, ki se ukvarja z izdelovanjem letal, je sedaj prišel do dokaj preprostega, hkrati pa verjetno zelo učinkovitega načina, kako pravočasno odkriti popuščanje vijakov ali če hočemo prenapetost vijakov, kovine. Erič Donald je namreč prišel do skle pa, da bi tudi v kovinski tehniki izkoristili izkušnje iz preprostega življenja. Ranjen človek začne krvaveti. Krvavenje ie znak, da v določenem organu nekaj ni v redu. In čemu bi ne «krvavcli» vijaki, oziroma čemu bi ne «krvave-lc» vse spone, ki vežejo posamezne dele? Od te zamisli do konkretnejše rešitve je pot dokaj preprosta. Vijaki in ;pone kol si jih zamišlja Erič Donald, so v sredini votle. In v to votlino Erič Donald vbrizga neko intenzivno barvilo. Kadar zaradi prevelike napetosti ali obrabljenosti vijak začne pokati, intenzivno barvilo po „ ,objčajnepgn kMjlapičnem sistemu najde pot proti katerikoli odprtini, na površino. Letalskemu tehniku, ki. mora,,,,pregledati letalo pred vsakim poletom, prav gotovo ne bo težko opaziti madeže na letalu, pa naj gre na površju ali v notranjosti, madeže, ki pričajo, da je vijak že načet in da ne bo dolgo zdržal. Po navadi vijak popušča postopoma. Najprej narahlo poči, nato se razpoka širi, dokler ne odpove. Brž ko je prišlo do majhne razpoke, bo skozi režo že privrelo na površje že omenjeno barvilo kot opozorilo. da nekaj ni prav. Strokovnjaki pravijo, da se to preprosto, hkrati pa tudi veliko odkritje nanaša na letala iz enostavnega razloga, ker Erič Donald dela v tovarni letal, toda njegova rešitev lahko velja tudi za motorje in stroje, praktično za vse naprave, kjer vijaki ali spone vežejo več kosov kovine. Še več. v krogih strokovnjakov menijo, da bi se ta princip ne smel omejiti le na vijake in spone, pač pa bi ga uporabili pri vseh tistih kovinskih delih strojev, motorjev, tudi letal, ki se zaradi trenja in napetosti preveč in prepogosto ““utrudijo* Erič Donald je bil za svojo iznajdbo že nagrajen. Britanska u-• stanov« V,a -patente -iga-vjei*ž«PHia-; gradila s posebno zlato' medalja,, kar ie'bajvišje priznanje, ki gi| ta ustanova more dati. Z druge strani pa se je zvedelo, da se za njegov izum zanimajo številna podjetja iz mnogih industrijskih, strok. Novost na knjižni polici Milan Kundera: « Valček za slovo» Pomurska založba nam je posredovala slovenski prevod zanimivega sodobnega češkega romana, ki ga je pod naslovom VALČEK ZA SLOVO napisal sodobni dobro znani češki pisatelj Milan Kundera. Ker je pisatelj priznan pripovednik in ga označujejo celo kot češkega Flauberta, zgodba sama pa je tudi zanimiva in prestopa ozke nacionalne okvire, bo najbrž roman tudi pri nas našel dosti bralcev. Roman se dogaja v nekem zdravilišču za sterilne ženske, kjer je glavna osebnost zdravnik Škreta. Tu pri njem je zaposlena tudi bolničarka Ružena, ki od bežnega srečanja s slavnim trobentačem Klimo, ki je gostoval v zdravilišču, pričakuje otroka. Klima pride ponovno na obisk, da bi od ženske dosegel abortus, kajti zaradi bežnega srečanja ne bi rad imel težav v zakonu. Ob tem pa se vsa stvar zaplete. V zdravilišču je tudi Američan češkega rodu Bartlef, poslovit pa se pride tudiškretov prijatelj Jakob, ki odhaja v tujino. V zdravilišču je nadalje tudi Olga. ki je njegova posvojenka ali pa ljubica in s katero hoče pred odhodom razčistiti račune. Ker se zaradi moževega ravnanja tudi Klimovi ženi porajajo dvomi v zvestobo moža. pride v zdravilišče še njegova že-ti(L In tu se ob priložnostnem koncertu, po zapletih in nenavadnih peripetijah, zgodba razplete. Ru žena použije strup, ki ga ji je dal Jakob, saj ga ta ne rabi več, ko odhaja v tujino. S tem je bilo rešeno vprašanje trobentača in njegovega zakona. Doktor škreta pa bo še naprej zdravil neplodne pacientke in jim v primerih, ko bo ugotovil neplodnost moža, pomagal na svoj, nemoralen a učinkovit način. Zgodba romana se odvija danes, očitno na Češkem, mogla pa bi se dogajali kjerkoli. Tako roman presega ozke nacionale okvire. Usode posameznih protagonistov se medsebojno prepletajo, konflikti med njimi pa izvirajo iz njihovih značajev. Res je, da so zdravnik, njegova bolničarka in trobentač poglavitne osebnosti zgodbe in pisateljeve pripovedi, toda v njihovo usodo odločilno posežejo še drugi. In tako imamo v tem romanu splet najrazličnejših usod ljudi, usod ki se sicer razpletejo tragično za glavno protagonistko, ki pa vendar kažejo življenje v prepričljivi luči. Ker je pri tem zgodba romam zanimiva, ker so značaji nastopajočih oseb jasni in logični, imamo roman, ki nas prevzame, čeprav veje iz vsega dela vendarle navdih nečesa nenavadnega. Roman VALČEK ZA SLOVO se uvršča med dobjg, dela sgtfpbnega pripovedništva, za katerega vse u* spešneje skrbi Pomurska založba. Ker je tudi oprema knjige redu (Lojze Logar), da o dobrem prevodu Dušana Barana govorimo prav na koncu, imamo torej pred seboj dobro knjig o,namenjeno zanimivemu branju. gl. Ru. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.0!) Risanke 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu H. 10 Jezik za vsakogar: Nemščina 17.00 Ob petih s... SANDROM MAZZOLO 17.05 «Heidi» (risanka)-PREDRAGE GORE 17.30 ^švicarski pastorale*, dok. 17.50 Srečanje z Anselmom Geno- vesejem 18.00 Argumenti 18.30 Dnevnik 1 - KRONIKE Sever kliče Juo • Jug kliče Sever 19.00 Današnji umetniki: Ugo Attardi 19.20 «Tre nipoti o un maggior-domo» (TV film): NEZAŽELEN GOST 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam aktualnosti Dnevnika 1 21.40 Svetovno nogometno prvenstvo 78: TUNIZIJA - MEHIKA DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika 00.10 Svetovno nogometno prvenstvo '78: ‘ARGENTINA - MADŽARSKA Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim knjižna rubrika 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Stari poklici ■ nova šola 15.30 Boks (Pescara): SANNA - USAI 17.00 Program za mladina Izziv prvakov: šport in predstave 17.30 «Operazione benda nera* TV film 17.55 Rdeče in modro 18.00 Otroštvo danes 18.25 Iz parlamenta in Dnevnik 2 ŠPORT Vremenski' napovedi 18.40 Svetovno nogometno prvenstvo '78: ITALIJA - FRANCIJA 19.30 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 TRIBUNA REFERENDUMA 21.15 ““Nepogrešljiva trojica*: ZADNJI HIBERNAVTIK TV film 22.05 šport brez politike? 22.55 PARTIJA V DVEH 23.25 Programi pristopanja 18.20 18.35 19.10 19.45 20.30 21.05 22.05 22.40 23.00 00.10 20.45 21.30 22.30 24.00 00.10 21.05 22.05 23.15 Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJI-. VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana Ne skrbite, tu smo mi «Ostržck», otroška serija Rock koncert: TOWER OF POVVER Biološki mehanizmi potrebni za življenje DNEVNIK Kar bo. pa bo glasbena oddaja Razgledi DNEVNIK R. Graves: JAZ KLAVDIJ Buenos Aires: MADŽARSKA - ARGENTINA Koper Svetovno nogometno prvenstvo: ITALIJA - FRANCIJA DNEVNIK «Morala», film Locandina, reklamna oddaja Svetovno nogometno prvenstvo: MADŽARSKA - ARGENTINA Zagreb Kar bo, pa bo glasbena oddaja “■■Noči in dnevi*, nadalj. Shirleii Bassey za vas TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00. 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 0.05 Tuji pevci v Sanremu: 3.30 Iz beležnice Borisa Pahorja: 9.35 Ritmična glasba: 10.05 koncert sredi jutra; 10.35 Rojstna hiša naših velmož: 11.00 Oddaja za srednjo šolo: 11.35 Plošča dneva: 12.00 Na sporedu je opera; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 «Primorska poje*- 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Veliki izvajalci, Kulturna beležnica; 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogoditi; 18.20 klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30. 21.30 Poročila; 7.05 in 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Emme - elle: 10.00 Z J®? je...; 10.15 Follt glasba; 10.® w zabetinc pravljice: 10.40 Gl*- in nasveti; 11.00 Kirn. svet dih: 11.32 Poslušajmo .lih sM*' 12.00 Na prvi strani; 12.05 Gl*® po željah; 14.00 Kultura'm dl“ ba; 14.10 Plošče; 14.33 Poj« pina «Italian sound»: 14-45 0 L sler T. Freddolinb; 15.00 stični in premarksistični misr ci: 15.10 Italijanski zbori; * Pojejo «1 Fantastic Four* P' La Vera Romagna; 16.00 ®SL0. zionist; 16.06 Orkester Dav« , se; 16.40 Popevke; 17.40 Gl*s .. notes; 18.00 Ob petih poP?1(to 18.30 Primorski dnevnik. 19 90 1 lodijc na tekočem traku: • Naši zbori pojo; 21.00 Glasovi zvoki; 22.17 Organist LennV ue 23.45 Orkester Billy Byres. RADI° 1 M 7.00, 8.00. 10.00. 12.00. D'« 14.01). 15.00. 17.00. 18.15 m to Poročila; 6.00 Glasbeno 0‘ .fli-nje; 8.40 Včeraj v parlajr*?V, 8.50 Glasbeni trenutek: • ■,-no 10.35 Radio, anch’io 2laSlto govorni program; 11.25 B11' a ; la na enkrat Emilia - R°' ,405 12.05 in 13.00 Vi in jaz ”78; to. Radio 1 Jazz; 14.30 Vzeojn«1 da ja; 15.05 Sidecar; 16.25 na opera- 17.10 «Delo» - Pto.^ 17.45 Italijanske pesmi; tovno nogometno prvenstvo: Gledališke aktualnosti: 22 černi orkestri; 23.15 Lahko n ' SLOVENIJA 7.00, 7.30, 8.00. 9.00, 10.00. 12.00, 13.00. 15.00, 16.00. 19%: 20.00 Poročila; 7.20 Rekre*^ 7.50 Dobro jutro, otroci-: L Iz naših sporedov; 9.08 G'*® a matineja, 10.05 Radijska s«1* e *lasb!l Šol« nižjo stopnjo; 10.30 Iz £l*s|*i!t- trnrlipii«,' 11 40 Tiiricričlli **“-. tradicije: 11.40 Turistični . - o: ki; 12.03 Znano in priljubil.jj 13.10 Z orkestri in solisti: to Kmetijski nasveti; 13.4(1 P* • godbe; 14.30 Priporočajo vaig’_o5 14.50 človek in zdravje; Glasbena pravljica; 15.16 metniki; 16.30 Glasba po i c 35 16.30 Napotki za turiste, ^aj Glasbeni intermezzo; 16.4“ „ 0. gost; 17.00 «Vrtiljak»: 19-95 to pernih odrov: 20.35 Lahko to, otroci!; 20.45 Minute z ansaaTo(|; Franja Zorka; 21.00 Stop P°toor- 22.15 Oddaja o morju in P°' m; ščakih; 23.20 Besede in z,"z; 0.05 Literarni nokturno; 0-15 1.05 Nočni program. - OVEN (od 21.3. do 20.4.) V ljubezenskih odnosih bosta vladali navdušenje in razumevanje. Z zdravjem nekaj ne bo v redu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Utrpeli boste manjšo denarno izgubo. Bodite bolj avtokritični in manj kritični do drugih. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kar se ljubezni tiče, je na vidiku novo poznanstvo. Premalo pozornosti posvečate svojemu zdravju. -to' RAK (od 23.6. do 22.7.) Umirite se in trezno premislite sleherni svoj korak. V prehrani bodite nekoliko bolj zmerni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zavist Horoskop nekoga, ki ga dobro poznate, utegne ogrožati vašo ljubezensko srečo. Dobili boste pismo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vzdušje za smotrno kolektivno dejavnost. Kar se tiče čustvenih zadev, bpt» ^živeli prijeten dan. to-. TEHTNm (od 23.9. do- 22.1«.) Kar morate opraviti, opravite hitro, ker se bo nakopičilo veliko dela. Ne rinite v ospredje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Presenečenje, ki pa žal ne bo pri- jetno. Vse drugačno razpok ^ v družini. ,ni2.) STRELEC (od 23.11. do ^ste Kljub upravičenemu strahu j. stvar dobro izpeljali. Zvečer dite v družbo. ^).) KOZOROG (od 21.12. do ^ Napetost vam bo pokvaril* ^ položenje. Ne pretiravajte v ji-ljubosumnosti. ,q 2.) VODNAR (anowski, Nawalka, Gor-Vj1 Zmuda, Masztlaler (v 83. min. sperezak), Deyna, Lato, Szar-A kubanski (v 78. min. Boniek). »,ut>NlK: Angel N. Coerezza iz patine. j i ^iPOMBE: približno 80.000 gle-iCev, koti 7:7 (4:4), Vj je že tradicija se je tudi pr-|( kkma 11. svetovnega prvenstva tacala z belim izidom. Kakor že jjjrat prej sta tudj tokrat nastopa-■ 1 ekipi razočarali, izgledalo je, ata le za točko ^jkaima. To so seveda sc tikajočih moštev) andrri žvižganjem, v.iab temu in ju igra sploh eda 'štč&ini gle-veliko pričakovali rod ki so ie (predvsem zaradi kvalitete podčrtali z pa je kronika dokaj k^a*. Nemci so začeli tekmo s Vjj5° napadalno igro, ki pa ni sprali * nasprotnika v prehude težave. L^ndnih potezah smo namreč za-h ®zili Je v 5. minuti lepo podajo 'jjljnfa Fischerju, ki je nerodno za- ravii ugodno priložnost. jj, nadaljevanju so Poljaki obvla-• 1 sredino igrišča in imeli tako možnost resneje ogrožati Ma-vrata. Res je, da je Polj- i?ieva soustvarila nekaj priložnosti, vsi bil ** so šli mimo vrat, tako da je .. Maier praktično brez dela. V 13. It„ ud je Lubanski streljal čez preč-v aut, tri minute kasneje je Lu- banski izredno lepo podal Deyni, ki je bil tudi tokrat med najboljšimi v poljskem moštvu, njegov strel pa je bil slabo usmerjen. V 23. minuti se je Szarmach lepo osvobodil, tudi njegov strel je šel čez prečko. Morda edina res zrela priložnost, ki so jo imeli Poljaki v prvem delu srečanja, je bila v predzadnji minut), ko je Deyna iz prostega strela resneje o-grožal Maierja, ampak tudi tokrat se je poslednji nemški branilec dobro odrezal. če je bilo v prvem delu tekme nekaj priložnosti in kolikor toliko živa igra, istega ne moremo povedati za drugi polčas, ko sta ekipi igrali pretežno na sredini igrišča, kjer sta poleg tega igrali izredno slabo, veliko je bilo namreč napak, bodisi na eni, kot na drugi strani. Nekoliko bolje pa so se v nadaljevanju odrezali Poljaki, ki so bili v napadu nekoliko bolj prisebni. V tej tekmi se je praktično zgodilo to kar smo pričakovali. Bilo je namreč preočitno, da sta ekipi igrali samo za rezultat; to je postalo še bolj očitno v drugem polčasu, ko so bile prepogoste podaje vratarjema, ki sta bila vseskozi praktično brez dela. Že to nam daje praktičen dokaz, da je ekipama res šlo le za točko. Pred tekmo sta oba trenerja, Schon in Gmoch napovedala napadalno igro in posebno iz Tudi to je »mundial 78» PARIZ — 250 pariških telefonistov in teleprinteristov je včeraj zahtevalo od francoskih sindikalnih voditeljev, naj organizirajo bojkot letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Argentini, «da bi bila prekinjena vsaka zveza po teleksu in telefonu s krvavo Videlovo diktaturo». Pobudniki te akcije so sinoči v posebnem sporočilu dejali, da želijo s svojo pobudo «protestirati proti aretacijam in ugra: bitvam, do katerih prihaja 'v Argentini, obenem pa tudi izraziti svojo podporo argentinskemu ljudstvu». Protestno brzojavko je poslala generalu Videli tudi švedska novinarska zveza in ga pozvala naj osvobodi vse argentinske časnikarje, ki so trenutno v ječah, odpravi cenzuro tiska in omogoči svobodno delo predstavnikom tiska. Švedska novinarska zveza je ob tej priložnosti sporočila, da je v zadnjih letih bilo v Argentini ubitih 30 časnikarjev, 40 jih je brez sledu izginilo, 60 pa jih je v zaporih. Tem protestom se je pridružilo tudi vodstvo francoske nogometne reprezentance, ki je trenutno v Buenos Airesu, ter zahtevalo vesti o svojih rojakih, ki so neznano kam izginili v tej južnoameriški deželi. vrst Poljakov se je slišalo o strašnih crevanših*, v zvezi s tekmo v Stuttgartu, ko je ZRN premagala Poljsko z 2:1 in jo zato izključila iz nadaljevanja prvenstva. Vsi smo pričakovali res nekoliko več od tega dvoboja, saj sta ekipi, vsaj na papirju, med najboljšimi na svetu, lahko bi torej prikazali kvalitetnejšo igro. Poleg tega je bilo res preveč začetniških napak na obeh straneh. Imeli smo občutek, da so bili Poljaki sposobni u-stvariti nekaj priložnosti in celo povesti. Niso pa nikoli pritisnili na Maierjeva vrata dovolj odločno. Iz-gledaio je, da sta se ekipi zmenili za remi, kar je praktično najugodnejši rezultat za obe moštvi. V tej skupini igrata namreč še Mehika in Tunizija, ki verjetne ne bosta pretežak plen. Lahko torej razumemo pravo brezvoljnost, s katero so stopili nogometaši na igrišče, nikakor p« je ne moremo opravičiti. Drugi dokaz je tudi to, da je trener Gmoch v drugem polčasu zamenjal Lubanskega z Boniekom, torej napadalca z igralcem, ki igra pretežno na sredini igrišča. Škotska reprezentanca bo igrala proti Peruju v tej postavi: Rough, Jardine, Kennedt/, F or sp te, Bučan, Rioch, Don Masson, Hartford, Dal-glish, Jordan, Willie Johnston. Manjkala bosta torej poškodovanj Mc Queen in diskvalificirani Do. achie. • # « Roberto Rivelino, najbolj znani noaometaš v vrstah Brazilije, bo lahko igral v sobotni tekmi s švedsko. # # * Španski selektor Ladislao Kuhala je izjavil, da se ne boji nasprotnikov Španije v izločilni skupini. Kubala je med drugim že določil postavo za prvo tekmo proti Avstriji. Igrali bodo: Miguel Angel, Marcelino, Pir-ri, Migueli, De La Cruz, Quini, Leal, Asensi, Cardenosa, Dani, Cano. « « « Mednarodna nogometna zveza (FI F A) je sporočila, da bo svetovno mladinsko prvenstvo leta 1979 na Japonskem, leta 1981 pa v Avstraliji. • » • Najmlajši nogometaš na cmundialu» je Poljak lwan Anderzej (rojen 10.11. 1959), najstarejši pa vratar nizozemske reprezentance Jan Jongbloed (rojen 25.11.1940). V Argentino je prihitelo mnogo nemških navijačev, da bi na tribunah podprli svojo enajsterico BEARZOT ŽE DOLOČIL MOŠTVO, KI BO STOPILO NA IGRIŠČE Živčnost v italijanskem taboru pred današnjo tekmo s Francijo «Azzurre» so v Mar del Plati zelo prisrčno sprejeli - Zadnji trening posvečen protiukrepom zoper kazenske strele Platini ja MAR DEL PLATA — Za Italijo i bolj verjetni postavi. Za Francijo •••<» Um Km mnnnln <-]n ! noi Ki c1 i no irfričoo irco i Oo rfro Italijanski reprezentanti med svojimi zadnjimi pripravami za današnji nastop proti Franciji je napočila ura, ko bo morala dokazati, da lahko upraviči pričakovanja svojih navijačev, ki jih v Argentini ni malo. To je tudi zelo jasno izšlo ob prihodu »azzurrov* v Mar del Plato, kjer so italijanske igralce dočakali z godbo, folklornimi plesi ter narodnimi nošami. Na italijanske reprezentante so čakali najvidnejši predstavniki krajevnih navijačev. Kot je običaj v Latinski Ameriki se je vse sprevrglo v ogromno zmešnjavo, v kateri so vrli Argentinci, med katerimi je bila večina italijanskih emigrantov, hoteli dati svojim ljubljencem iz Italije roko in si jih vsaj od blizu ogledati. k Razpoloženje navijačev jev seve, muhasto in če bodo s Francijo izgubili ali ne bodo upravičili njihovih pričakovanj, bodo najbrž na mah spremenili svojo naklonjenost. Argentinski časnikarji in navijači so se zanimali predvsem za Rossija, ki ga tukaj imenujejo »mister pet milijard*. Rossi je na vprašanje ali misli, da bo igral v tekmi proti Franciji, dejal, da bi želel stopiti na igrišče, da pa ni v njegovih pristojnostih, da o tem odloča. Fant se je, kot vidimo, izmazal dokaj diplomatsko, še zlasti ko je potem govoril o Grazianiju, katerega naj bi v današnji tekmi nadomestil. Za Gra-zianija je rekel, da je zelo dober i-gralec in da mu želi kar največ u-speha na tem svetovnem prvenstvu. Ko smo že pri ugibanjih o postavah, naj omenimo, kateri sta naj- ...»lil,Hill ............Min, Hilli, iininn ,111.............ml...........HI......Hlinit........................mm.................................................................lil.....mn*................................................ mm, n..............................i itn mn......iiiiiiiiiiiiiiiiiiimi mu, im iu MED TEKMAMI DANAŠNJEGA SPOREDA Argentina-Madžarska poslastica za domače ljubitelje nogometa Mehika - Tunizija: velike želje, majhne možnosti p K av gotovo bo osrednja tekma D^ga dne letošnjega svetovnega Ostva neposredni spopad med (|q ačini - Argentinci in nekdaj slavij rePrezentanco Madžarske. Glede tli z,'ačilnost igre sta si obe izbra-precej podobni. Ne pretirale de Povemo, da se igra Madžar-totti I največji meri približuje no-V |Ttu organizatorja tega prvenstva. S^ugi tekmi prve izločilne sku-5rc'i v Buenos Airesu se bosta po-itnf. 0 spoprijela dva trenerja, ki Povsem različne izkušnje na t()v? Velikem tekmovanju, kot je sve-Prvenstvo. Na eni strani bo tief veteran Lajos Baroti, kot tre-lo 1^sdžarske reprezentance, ki bo na svojem četrtem svetovnem na drugi pa domačin Ce-StV‘U!s Menotti, ki doslej nima za ti;*’;1 še nobenega «mundiala», če-W je na krmilu domače izbrane ttO že skoraj štiri leta. ■ Domači i je znal prebresti številne kri-i^’ ki so bile naperjene na njegov (>t| tako od strani tiska, kot tudi io Svilnih navijačev, ki si želi-tem domačem svetovnem pr-Vu velik uspeh od svojih ljub-‘"ev, iflžar Baroti je povsem obnovil l^ntanco, ki sloni na mladih M(7,edno kakovostnih nogometaših. T^rL-i m™*31110 omeniti Nyilasija, igr .Sz-icka in Varadya. Že običajna 'bpj119 shema Madžarov «4 3-3» je tWno elastična, saj je težnja prav V nn 'gralcev, da se hitro podajo ti jPad, kjer so vsi izredno ni»var-obna drugi strani pa je njihova rt, arnba slabši del enajsterice. Do-Vt>]j|'rii so ood vostvom Menottija i ■ h°lj nevarni v napadu, kot, es*jivi v obrambi. To velja po- spoprijela dva trenerja, vsem poudariti za napadalno linijo Houseman, Luque, Kempes in Bertom, ki neprestano menjavajo mesta v napadalni konici. Tako kot pri neposrednih nasprotnikih je tudi pri domačinih obramba veliko slabša. To daje slutiti, da bo na tem srečanju mnogo zadetkov, kar mu bo dalo še dodatni čar. Kdo se ne spomni nepozabnih srečanj med Madžarsko in ZRN v Švici leta 1954? Reprezentanci bosta po vsej verjetnosti nastopili v naslednjih postavah: ARGENTINA: Fillol, Olguin, Luis Galvan, Passarella, Tarantini, Ardi-les, Gallego, Valencia, Houseman (Bertoni), Luque in Kempes. MADŽARSKA: Giullar, Torok, Ko esis, Toth, Zombosrl, Kereki, Faze-kas, Nyisali, Toroszick, Pinter in Va-rady Prav gotovo Mehika in Tunizija nista imeli veliko sreče. Padli sta v skupino z ZRN in Poljsko, ki sta glavna favorita za napredovanje. To v največji meri potrjuje tudi njun uvodni spopad, ko se nista preveč potrudili in delitev izkupička je zadovoljila oba tabora. Ob takih razpletih Mehika in Tunizija res nimata kaj izgubiti, saj morata zaigrati izredno odprto in napadalno od samega začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Trener Mehike Antonio Roča je bil v svojih izjavah neverjetno optimističen. «Sploh ne mislim na čudež, če povem, da bo moja izbrana ekipa na drugem mestu v tej skupini, pred Poljsko.» Mislil je na to, da bodo njegovi varovanci zanesljivo odpravili Tunizijce in potem v neposrednem in odločilnem srečanju še Poljake. Ni po- trebno posebej poudarjati, da so te napovedi sila optimistične in obenem tudi tvegane. Kot običajno pa bo samo igrišče najboljši razsodnik. Mi resnično dvomimo, da bo Mehiki, ki res nima kakšnih posebnih uspehov v nogometu, to uspelo: Trener Tunizije tudi obeta izredno napadalno igro svoje enajsterice. Pred srečanjem z Mehiko je Abdel-najid Chetali izjavil, da bo odšel na igrišče brez vsake bojazni in z veliko željo po uspehu. Previden bo moral biti samo v srečanjih s Poljsko in ZRN. Glede na to, da v tem srečanju tako Mehika kot tudi Tunizija nimata kaj izgubiti in sta po vsej verjetnosti izločeni iz osmine finala, bo ta tekma veliko bolj zanimiva, kot je bila med Poljsko in svetovnimi prvaki ZRN. Po vsej verjetnosti bosta reprezentanci nastopili v naslednjih postavah: MEHIKA: Reyes, Flores, Tena, Ramos, Ayala, De La Rorre, Zarza, Mendizabal (Cuellar), Ortega (Isior-dia), Rangel in Sanchez. TUNIZIJA: Naili, Dhouib, Jendou-bi, Karoui (Jebali), Kaabi, Agrebi, Gommidh. Dhiab, Lahzami, Akid in Ben Aziza. Kaj pravijo naši ljudje o svetovnem prvenstvu Svetovno nogometno prvenstvo se je pričelo. Zanimalo nas je, kako so naši ljudje spremljali ta dogodek in zato smo med televizijskim prenosom tekme ZRN — Poljska telefonirali v štiri gostišča in postavili sledeča vprašanja: 1. Je veliko zanimanja za to prvenstvo med rednimi obiskovalci vašega obrata? 2. Koliko ljudi gleda današnjo tekmo? 3. So navijači mirni ali kritični in za koga navijajo? 4. Mislite, da bodo vsak večer sledili televizijskim prenosom? KROŽEK ŠK PRIMORJE: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT* Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Oglasi DZS • 61000 Ljubiiana* 43 mm) Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir 1 st., vlš 43 m i 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozall® 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo-Ob praznikih: povišek 20% IVA I47n Oglasi iz dežele l-urlaniie-JulHsj^J krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprav!. Iz vseh drugih dez« v Italiji pri SPI. Član italijanska j ^ zveze časopisnih \frsr založnikov FIEG 2. junija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H V ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI VČERAJ V GORICI PRVE TEKME Z GOSTI IZ BiH I . Sprejem uglednih gostov - Športna arečanja zelo zanimiva - Prijateljsko vzdušje V Jrugem dnevu gostovanja v zamejstvu so športniki iz SR Bosne in Hercegovine obiskali Goriško, kjer so se v popoldanskih urah pomerili v raznih športnih panogah z goriški-mi športniki. KOŠARKA BiH — Dom 95:65 (39:30) BOSNA: Nadeždin, Glišič, Raguž, Osmanovič, Kovačevič. Pršulj, Jelica. Miloševič, Anic, Hančič, Kelja lič, Sakan. DOM: Čubej, Mauro Dornik, Semolič, Boris Vitez, Mozetič, Kraus, Milko Vitez, Ugo Dornik, Devetak, Špan. Prvo srečanje je selekcija iz BiH odigrala proti primerno ojačeni ekipi goriškega Doma. V prvem polčasu so naši fantje bili povsem enakovredni gostom. Prisostvovali smo lepim akcijam in res prijetni košarki. V drugem polčasu pa se je igra popolnoma spremenila. Gostje so izkoristili zlasti višinsko razliko ter so si priigrali tako dokajšnjo razliko v koš i. MOŠKA ODBOJKA BiH — Dom 2:0 (15, 7) BOSNA: Lukač. Jekič, Novakovič, Ačik. Petkovič, Sariž. Raguš, Sar-tanovič, Berber, Omerovič. DOM: Komel. Prinčič, Milič L., Klanjšček, Marušič, Milič I.,- Orel, Černič, Devetak. V zelo lepi in izenačeni odbojkarski tekmi je selekciia iz BiH z izrednim Lukačem na čelu po dveh setih odpravila Domovo šesterko, ki je bila ojačena s Krasovimi igralci. Domovci so bili blizu delne zmage v prvem setu, ko so že vodili s 14:10. Toda večja izkušenost in telesna premoč gostov jim je prekrižala račune. V drugem setu so se tudi naši fantje dobro upirali, toda razigrani Lukač in tovariši so jim dovolili, da so zbrali samo sedem točk. NAMIZNI TENIS BiH — Kras 5:0 BOSNA: Krezič, Sinič, Zoljivič. KRAS: Doljak, Škrlj, Purič. POSAMEZNI IZIDI: Krezič - Doljak 2:0, Sinič - Škrlj 2:0, Zoljivič -Purič 2:0. Krezič - Škrlj 2:0, Zolje-vič - Doljak 2:0. V ženskem namiznem tenisu so na še zastopnice ostale praznih rok. V Domu ® j, počitnic, to se pravi na koncu j®0 ja ali v pričetku julija in bo m f parlament o njem razpravljal I drugi polovici septembra. Od u ^ pa samega je odvisno, če bo l'0jnig. dokončno odobritev kratek ali d # Čim enostavnejši bo, prej ga -odobrili. Prav zaradi tega naI*’Sjti ministrstvo za pravosodje pred* ^ najpreprostejši ukrep, kar s« . Parlament pa naj ga dopolni a O tem problemu se je podtaJ .. za pravosodje Speranza 'a*!