Ptuj, torek, 21. junija 2005
letnik LVIII • št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Pomirjujoie varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Mi Že nabiramo kondicijo!
Kaj pa vi?

3Jp
mara
Ptuj • VTC Srednje Slovenske gorice praznovala
I
II. grajski vinski praznik
Na dvorišču ptujskega gradu je bilo v soboto živahno kot že dolgo ne. Na grajsko dvorišče so vinarji, vinogradniki in drugi ponudniki z območja vinske turistične ceste Srednje Slovenske gorice prinesli najboljše, kar pridelajo, del svoje ustvarjalnosti - vse, s čimer želijo privabiti goste. Vabili so vse generacije. V okviru praznika so delili tudi priznanja najboljšim pridelovalcem vina; na sliki sta prejemnika amfor Vinogradništvo Rebernišek in Jani Gonz v družbi z vinsko kraljico Društva vinogradnikov Mala Nedelja Matejo Krajnc in ^ predsednikom projektnega, sveta VTC 13 Simonom Toplakom.
Majda Goznik
še 71 dni
www.perutnina.com
Šport
Rokomet • Ženska reprezentanca uspešna v Gorišnici Stran 8
Po mestni občini
Ptuj • Bo župan toži Civilno iniciativo?
Stran 5 Po naših občinah Ptuj, Ormož • Država proti plačam direktorjev v zdravstvu Stran 3

« J
Vabljeni na prireditev ob Dnevu
DRŽAVNOSTI
Republike Slovenije
slovenski festival domače zabavne glasbe pH. T^j 2005	^

,.,■■■ . i." .....-i . - ,
IVIiTioritski samostan Ptui, 8. iulii 2005 ob 20.00
9770040197077
Uvodnik
Iger pa od nikoder
Takšnih m drugačnih iger imamo v Sloveniji in na Ptuju veliko, le pričakovanih iger, tistih, ki ne bodo ljudi samo vznemirjale, temveč jih tudi veselile, je premalo ali skoraj nič. Ptujske ulice in trgi, ki so najlepša kulisa takšnemu dogajanju, ob koncu tedna ostajajo brez dogajanja. Enako tudi poletne terase, ki so med tednom polne. O poletnih igrah v sklopu ptujskega poletnega festivala ni duha ne sluha. Posamezni organizatorji se sicer trudijo, da bi mestu nekaj dali, a je vse skupaj tako nepovezano, da je tudi neprepoznavno. Ni nekega centralnega mesta, kjer bi nekdo lahko izvedel, kakšno bo poletno poulično dogajanje v mestu ob Dravi, kje bo lahko prisluhnil dobri glasbi, si nabrusil pete, užival v smehu. Kje so sobotna dopoldanska poulična dogajanja?! Razen redkih osamljenih glasbenikov, ki jih je na ulice prignala socialna stiska, tako kot cigane, ki so že stalna maskota tega mesta, se ne dogaja praktično nič. Pa so nekateri hoteli celo podpisati pismo o nameri o sobotnem ptujskem pouličnem dogajanju. Ni pisma, ni dogajanja, so pa izvajalci, ki poleti mirujejo, ker odhajajo na zaslužene počitnice. V Mestni hiši na Ptuju pa jih ne znajo animirati, pa čeprav ti dobivajo za svojo dejavnost prispevke iz proračuna. Vsak, ki se napaja v občinskih jaslih, bi lahko nekaj vtkal v preprogo pouličnega dogajanja, pa bi bil poletni koledar poln. Pa še posebnih dodatnih stroškov ne bi bilo. Verjetno si vsak, ki ustvarja, na takšen ali drugačen način želi, da bi imel občinstvo. Ptuj ima neprecenljiv zaklad v mladih umetnikih, dramskih, glasbenih, pevskih, a jih v tem okolju vidimo redko, podobno kot tiste, ki so ostali zvesti mestu. To pa se je sedaj, ko bi se lahko nekaj dogajalo za dušo (ta konec tedna bo za spremembo dogajanja veliko), prisiljeno ukvarjati v večini le s posledicami nočnega dogajanja, ki mesto prej duši kot bogati.
Majda Goznik
Na borzi
Večina negativno
Teden seje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev začel dokaj obetavno, vendar pa se je večina tečajev proti koncu tedna obrnila v negativno smer. Slovenski borzni indeks SBI 20 je izgubil 0,35 odstotka in petkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.583,35 SIT. V isti smeri se je gibal indeks investicijskih skladov PIX, ki je izgubil 0,01 odstotka vrednosti in petkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.289,67 SIT.
Najprometnejši vrednostni papirji minulega tedna so bile delnice Luke Koper (LKPG), ki so pri tedenskem prometu 518 mio SIT izgubile 0,6 odstotka. Petkovo trgovanje se je zaključilo pri tečaju 7.550,55 SIT. Po prometu so jim sledile delnice novomeške Krke (KRKG), s katerimi je bilo opravljenih za 183 mio SIT poslov, tečaj pa je padel za 1 odstotek in se ustavil pri vrednosti 77.148,34 SIT.
Med prometnejšimi delnicami so bile še delnice slovenskega prodajalca Mercator (MELR), ki so pri prometu 178 mio SIT izgubile 0,3 odstotka terpetko-vo trgovanje zaključile pri vrednosti 36.893,61 SIT.
Sledile so jim delnice Pet-rola (PETG), s katerimi je bilo sklenjeno za 174 mio SIT poslov, tečaj pa je padel za 1,8 odstotka na vrednost 64.356,56 SIT in delnice Intereurope (IEKG), katerih tečaj je pri prometu 170 mio SIT zrasel za 1,6 odstotka in končal pri vrednosti 6.448,10 SIT.
Najdonosnejše delnice minulega tedna so bile delnice Pivovarne Union (PULG), ki so ob prometu 260 tisoč SIT pridobile 16,5 odstotka, enotni tečaj pa se je ustavil pri vrednosti 46.600,00 SIT.
Večjo izgubo so minuli teden doživele delnice Radenske (RARG), ki so ob prometu 18,5 mio SIT izgubile 13,3 odstotka, enotni tečaj pa seje ustavil pri 1.742,51 SIT.
Barbara Drvarič, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana barbara.drvaric@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet
Ptuj, Ormož • Plače direktorjev javnih zdravstvenih zavodov
Sporni dodatki v ZD Ptuj,
ptujski in ormoški bolnišnici
Kot je znano, je nova vlada že kmalu po ustoličenju napovedala, da bo odpravila izstopajoče plače v javnih zavodih. Ministrstva so imela od februarja do aprila čas, da preverijo zakonitosti pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih zavodov. Zbrane podatke so obravnavali konec maja, glede na ugotovljene nepravilnosti pa so ministrstva dobila nalogo, da jih takoj odpravijo.
Večina neusklajenosti oziroma nezakonitosti pri plačah direktorjev je v zdravstvu, vendar, kot se je pokazalo, zneski največkrat niso visoki. Ker se počasi izteka čas glede na uveljavitev novele zakona o javnih uslužbencih, je pričakovati, da bodo ugotovljene neusklajenosti oziroma nezakonitosti odpravljene kmalu, ker sicer sledi sankcioniranje nepravilnosti. Novela bo pričela veljati 1. julija, po tem datumu plač v javnem sektorju več ne bo mogoče skrivati pod količnike in dodatke. Največ nepravilnosti pri obračunavanju plač v zdravstvu naj bi bilo zaradi uvedbe zdravniškega dodatka v letu 1996 in njegovo zvišanje v letu 2000 ter v opravljanju dela preko polnega delovnega časa, zlasti še v dežurstvu in v stalni pripravljenosti. Drugi razlog za visoke direktorske plače pa je v tem, ker
večina zdravnikov, ki so tudi direktorji javnih zdravstvenih zavodov, v pogodbi o zaposlitvi nima ustrezno urejenega delovnega časa in plače za svoj dvojni poklic. V večini pogodb obseg dela in plačilo za opravljanje obeh funkcij nista ločena. Pri dodatkih pa so najpogosteje nepravilno obračunani dodatki za vodenje, uspešnost, občasno težje delovne razmere, funkcijski in zdravniški dodatek. V 40 zdravstvenih domovih so odkrili več napak. Pri direktorici ZD Ptuj Metki Petek Uhan, ki prejema 0,9 milijona bruto plače, se ugotovljene nepravilnosti nanašajo na opredelitev dodatkov, ki ni skladna s predpisi, direktorici pa je že leta 2001 potekla šestmesečna pogodba o zaposlitvi vršilke direktorice, je bil eden od podatkov ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta. Minister Virant, ki smo ga iz
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšen polet
Kam bo poletel slovenski obrambni minister Karel Erjavec? Takšno vprašanje se zdi v poplavi obtožb in očitkov na njegov račun še najbolj normalno, čeprav ne sodim med tiste (večinske) kritike, ki mislijo, da je Erjavec vnaprej kriv in odgovoren za zlorabo davkoplačeval-skega denarja.
Erjavec se namreč - po vsem sodeč - spreminja v dežurni dokaz netransparent-nosti funkcioniranja slovenske države in zakulisnih iger v samem državnem vrhu. Najprej se seveda postavlja vprašanje, kaj sme početi minister vsake, pa tudi aktualne vlade. Ali lahko uporablja posebna, zasebna letala za svoje službene poti po Evropi in drugod po svetu, kot je to nedavno počel minister Erjavec? Mediji so se na veliko razpisali o izjavi ministrskega predsednika Janeza Janše, da bodo ministri za svoja potovanja v glavnem uporabljali (cenejše) letalske prevoze na rednih letalskih linijah. Ob tem pa se ni nihče posebej potrudil, da bi ugotovil, ali je vlada s svojimi pristojnimi službami ustrezno
Štajerskega tednika opozorili, da direktorica JZ ZD Ptuj plačo prejema po pogodbi, ki jo je s svetom zavoda sklenila 21. februarja leta 2002, je nemudoma odgovoril, kar je pohvalno, ker razni vladni piarovci potrebujejo veliko več časa za odgovore na aktualna vprašanja, tudi 14 dni in več, da je podatke, ki jih je posredoval, zbralo ministrstvo za zdravje v okviru pregleda zakonitosti pogodb o zaposlitvi direktorjev. Če je podatek napačen, se bodo morali direktorici opravičiti, podatek bo ministrstvo za javno upravo preverilo na ministrstvu za zdravje, je še dodal minister Gregor Virant. Pri bolnišnicah so po podatkih za februar letos kršiteljice le štiri. V splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je bil direktorju Lojzetu Arku dodeljen za okrog 20 tisoč tolarjev previsok dodatek
za otežene vplive okolja in sevanja, ki ga, kot je povedal za Štajerski tednik, prejemajo vsi, ki vstopijo v operacijske dvorane; tudi sam občasno operira, ker je po stroki specialist čeljustne kirurgije. V ormoški bolnišnici pa so po zbranih podatkih obračunavali za okrog 15 tisoč tolarjev previsok dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela ter korekcijski dodatek. Tudi v lekarnah so problemi podobni, najpogosteje gre za to, da ni razmejeno delo, ki ga posameznik opravlja kot direktor javnega zavoda, in delo, ki ga opravlja kot farmacevt.
Marsikaj pa bo potrebno postoriti že pri plačah direktorjev javnih podjetij v občinah, ki so tudi njihove ustanoviteljice. Ministrstvo za javno upravo je doslej prejelo odgovore le iz 94 občin od 193.
MG
precizirala, kdaj so dovoljene izjeme, kdaj posamezni funkcionarji lahko uporabljajo posebna (privatna, dražja) letala. Minister Erjavec nas sicer zdaj prepričuje, da so bila njegova potovanja po Evropi s posebnim letalom nujna zaradi časovnih stisk, tega pa mu v glavnem nihče ne verjame. V takšnih razmerah seveda ne bi smelo biti prepuščeno zgolj (bolj ali manj uspešnemu) licitiranju neposredno prizadetega ministra, da prepriča javnost, da je bila to edina logična (in mogoča) odločitev.
Na ministra Erjavca leti toliko javnih očitkov, da to preprosto ne more biti več samo domena njegove obrambe in njegovih pojasnil, če vlada (in vladajoča koalicija) ne želita ustvariti občutka, da pri vsej zadevi sploh ne gre zgolj za potovanja z letali, ampak za nekaj več.
Sam obrambni minister je namreč na svoji prvi tiskovni konferenci v zvezi s »problematičnimi« evropskimi poleti z najetim zasebnim letalom izjavil, da v obtožbah v zvezi s tem vidi in sluti predvsem nenačelne igre določenih krogov znotraj obrambnega ministrstva, ki naj bi jim s svojimi ukrepi in izjavami stopil na prste in
objektivno omejil manevrski prostor njihovega samovoljnega (nedovoljenega) delovanja. Minister Erjavec je tako v sredo, 15. junija, dejal, da so razlogi za napade nanj drugje: »Moda v samem obrambnem ministrstvu, kjer sem potegnil nekatere poteze, ki marsikomu niso všeč. Recimo, omemba tistih, ki so v ministrstvu zaposleni, a ne delajo nič. Še vedno je odprt razpis za generalnega direktorja; mnoge rešitve, ki so jih prej sprejemali na nižjih ravneh, sem zdaj dvignil na ministrsko raven. Nekateri v ministrstvu me očitno željo prestrašiti,« poudarja Erajvec, ob tem pa omenja, da njegovim predhodnikom ni uspelo preprečiti zakulisnega delovanja v tem ministrstvu.
Če je karkoli od tistega, kar navaja Erjavec v zvezi z razmerami v obrambnem ministrstvu točno (in kar mediji samo mimogrede omenjajo), je seveda vredno vsaj takšne, če že ne večje pozornosti kot »problematični« Erjavčevi poleti po Evropi. Erjavčevo govorjenje namreč opozarja, da je v enem izmed najpomembnejših (državotvornih) ministrstev nekakšen nered, lahko bi celo rekli dvovladje in do takšnih ugotovitev ministra še posebej vlada ne bi smela biti indiferentna in molčeča, tako kot je bila doslej. Vsekakor bi se morali oglasiti tudi dosedanji obrambni ministri, saj Erjavčeve »ugotovitve« - seveda, če so
točne - neposredno zadevajo tudi njih in njihovo (ne)delova-nje v obrambnem ministrstvu.
V luči vsega tega pa seveda dobiva tudi vprašanje (ne)do-voljenih poletov z zasebnim letalom povsem drugačne dimenzije. Erjavec namreč sugerira nekakšno »zarotništvo« v lastnih vrstah in posebej opozarja na ljudi, ki naj bi bili v ministrstvu že od samega začetka slovenske samostojnosti, se pravi iz časov, ko je bil obrambni minister sedanji predsednik vlade Janez Janša. Ob tem moramo upoštevati, da je kar nekaj obrambnih ministrov končalo klavrno (in predčasno) zaradi različnih afer, ki so izbruhnile (zgolj naključno?) na tem ministrstvu.
Vsekakor bi morali vlada (in pristojne službe) že zdavnaj pojasniti, ali je obrambni minister zares »ilegalno« vstopal v Slovenijo, ali je z najemom zasebnega letala zlorabil svoj položaj in svoja pooblastila in še kaj. Ne bi bilo slabo, če bi vlada zavrnila (ali pa potrdila) ugibanja o »prerivanju« znotraj koalicije. Tudi ne bi bilo dobro, če bi nastal vtis, da je obrambni minister Erjavec (sicer predsednik DESUS-a) postal žrtev napadov tudi zato, ker kot eden izmed redkih ministrov sedanje vlade na veliko obiskuje različna borčevska srečanja in z razvidnimi simpatijami govori o slovenski narodnoosvobodilni borbi.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radiQ-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Maribor • Tednikov pogovor
Učenci imajo pravico tudi pozabiti
Direktor koncerna Waldorf Astoria v Stuttgartu je leta 1919 za potrebe svojih delavcev ustanovil drugačno šolo, ki je obdržala ime wal-dorfska vse do danes, ko po njeni metodi deluje okrog 1500 vrtcev, 800 osnovnih šol in drugih inštitucij v 60 državah sveta. Od letos tudi v Mariboru. Kakšna je pravzaprav waldorfska pedagogika, je povedal dr. Andrej Fištravec, direktor zavoda Waldorf.
Je bila pot do ustanovitve waldorfske šole v Mariboru dolga?
Prvi korak do šole je bil vrtec. Vsi so napovedovali, da traja pot od vrtca do šole kakšnih sedem let. Takrat se mi je zdelo, da komplicirajo, pa se je v Mariboru zgodilo enako. Priprave so tako dolge, ker država nima nobenih obveznosti, da podpira tovrstna prizadevanja po drugačnih pedagogikah, razen takrat, ko je iniciativa dovolj močna, da ustanovi vrtec z dvema skupinama otrok in morajo lokalni proračuni po odločbi ministrstva začeti financirati tak program. Državni vrtec dobi okrog 80 % denarja za svoje funkcioniranje, mi dobimo 85 % od teh 80 %. Z veliko težavo delujejo vrtci, ki morajo sami zagotavljati denar. Wal-dorfski vrtec ima srečo, da ima podporo Sklada za razvoj otrokove ustvarjalnosti, ki sta ga ustanovila Zavarovalnica MB in NKBM, brez njih ne bi zmogli. Vse ostalo - priprava kadrov, prostorov, programov - je na plečih posameznikov. To sploh ni preprosto, saj ne gre za l4-dnevni tečaj, ampak za korenit učni proces, ki je ravno tako dolg kot drugje. Organizacijsko bo mariborska šola podružnica ljubljanske, ki deluje že od leta 1991. Pravkar poteka vpis v 1. in 2. razred. Prvi je že kar poln, jedro 2. razreda pa predstavlja skupina otrok, ki je bila letos vpisana v ljubljansko šolo in so jih starši po waldorfski metodi izobraževali na domu.
Kje bo locirana šola in kakšni so vaši normativi?
Normativi se prilagajajo okoliščinam, kot so prostor, pedagoška usposobljenost, otroci, ki pridejo v razred. Razredi so lahko zelo majhni, gotovo ne bo več kot 20 učencev. Generalni trend v pedagogiki je, da se skupine manjšajo. Naši razredi bodo v okviru slovenskega povprečja. Prostore smo dobili v meljskem vrtcu, na mestu katerega bo kmalu zrasla prava šola.
Šola brez učbenikov in delovnih zvezkov
V klasičnih šolah nekateri še vedno verjamejo v brezplačno šolstvo, kako je s plačilom v vaši šoli?
Waldorfska šola dobi od države enaka sredstva kot državne šole, čeprav je waldorfski program za 18 % obsežnejši kot državni. Starši plačujejo šolnino v več plačilnih razredih in mesečno znaša od 5 do 25 tisoč, v njej pa so zajeti vsi zvezki in pripomočki. V waldorfski šoli nimamo učbenikov in delovnih zvezkov, izhaja pa iz tega, da vsak učenec sam izdela svoj učbenik, oziroma delovni zvezek in pri
tem konzultira različne vire.
Kdaj se prične šolanje in ali je mogoče prehajati med waldorfsko in klasično šolo?
Waldorfska šola je devetletna, otroci jo pričnejo obiskovati s šestim letom, pri tem imajo starši možnost otroka zadržati še leto dni doma, če menijo, da še ni zrel. Wal-dorfska pedagogika ima svoje mnenje o tem, kdaj je otrok zrel za šolo, ne boji se, da bi otrok kaj zamudil. Je mnenja, da ima lahko prehitro izpostavljanje otroka neustreznemu pedagoškemu delovanju nasprotne učinke od želenih.
Standardi znanja so primerljivi z državno šolo, program je verificiran na strokovnem svetu za vzgojo in izobraževanje, zato lahko otroci kadarkoli prehajajo iz ene šole v drugo. Ko končajo osnovno šolanje, se lahko normalo vpišejo naprej. Prehod je gladek.
Kakšno je filozofija, na kateri gradi waldorfska pedagogika?
Waldorfska pedagogika izhaja iz razumevanja človeka, ki je malo drugačno od vsakodnevnega. Človek je tričleno bitje, sestavljeno iz fizičnega, duševnega in duhovnega telesa. Duhovne telo je telo človekovih presežnikov, dimenzija, kjer biva lepota, morala, resnica, dobrota, kar Aristotel imenuje dimenzija nespremenljivega sveta. Naša pedagogika gleda na človeka celostno in ga nagovarja na vseh treh ravneh. Prav zato pri otrocih, ki obiskujejo waldorfsko šolo, ki je obsežnejša, ne boste slišali pritoževanja, da so preobremenjeni. Naš način ni prokognitivno usmerjen, da bi z memoriranjem poskušali nadomeščati računalnike in enciklopedije, ampak je pedagogika, ki nagovarja človekovo duševnost, njegovo potrebo po presežkih. Človek se najbolj poveže s svojim duševnim, ko poje, se umetniško udejstvuje, sika in to vključujemo v pedagoški proces. Ko raziskujemo nek problem, ga ne obdelujemo le z mišljenjem, ampak ga preučujemo skozi ritmičnost človeka, z estetskimi sredstvi, pa tudi tako, da ga tipamo. V didaktičnem smislu je vsaka ura zgrajena iz treh delov, da se nagovorijo vse tri ravni, saj še odrasli težko vzdržimo eno uro le v mišljenju.
Otroci imajo pravico pozabljati ...
Katere so specifičnosti waldorfske šole?
Veliko jih je. Otroci imajo pravico do pozabljanja in tako krepijo svoj spomin. Šele takrat, ko imaš pravico pozabiti, se lahko spomniš. Zato se učijo po epohah. Slovenskega jezika se ne učijo vse leto po
Dr. A. Fištravec: »Isti učitelj spremlja otroke od prvega do zadnjega razreda, uči vse glavne predmete.«
določeno število ur na teden, ampak strnjeno morda dva tri tedne po dve uri ali uro in četrt, odvisno v katerem razredu so. Potem snov odložijo za dva meseca in tako se zvrstijo vsi glavni predmeti. V strukturi pouka so epohe, jeziki, vsebine, ki so povezane z umetniškimi, in vsebine povezane z rokodelskimi ali ročnimi dejavnostmi.
Najbolj vidna posebnost je, da isti učitelj spremlja otroke od prvega do zadnjega razre-
da, uči vse glavne predmete in po možnosti tudi jezike. Pomembna posebnost sta dva tuja jezika v prvem razredu, kasneje se pridruži še tretji. Veliko je umetnosti v pedagoškem procesu. Pa ne zato, ker bi bila to šola, ki vzgaja bodoče umetnike, ampak zato, ker je to nujna sestavina človekove duševnosti. Če želimo, da se otrok celostno ali normalno razvija, mora biti nagovorjen tudi tisti mehki del človeka. V okviru umetnosti je na wal-
Dr. Andrej Fištravec: »Otroci imajo pravico do pozabljanja. Sele ko imaš pravico pozabiti, se lahko spomniš.«
dorfskih šolah poseben pouk evritmija. Zamislil si jo je Rudolf Steiner, ustanovitelj waldorfske pedagogike, gre pa za obliko plesa, s katerim človek razvija višje dimenzije svoje osebnosti. Evritmije je več vrst in uporablja se tudi v terapevtske namene, za premostitev učnih težav in podobno.
Konference so vsak teden. Sproti se evalvira delo na šoli in v razredih. Ocene so opisne, ne opiše se le znanje, ampak proces, v katerem se nahaja učenec. Ta ocena je informacija za učenca in starše. Opisna ocena ni takšna kot v državni šoli, kjer so nivoji vnaprej definirani. Tam ocena 5 pri osebi X in pri osebi Y vsebuje enake elemente, kar je nesmisel. S tem se sicer olajša delo učitelju, zakrije pa se individualnost otroka. Smisel opisne ocene pa je ravno v tem, da izpostavite individualnost. Znanje se preverja po različnih metodah, od klasičnih do bolj interesantnih. Posebnost so mesečni prazniki, v katerih učenci drugim učencem in staršem pokažejo, kaj so v preteklem mesecu naredili.
Kako je z otroki s posebnimi potrebami, nivoj-skim poukom?
V Ljubljani so otroke s posebnimi potrebami integrirali takoj na začetku delovanja. Integracija blagodejno vpliva na socialno dinamiko razreda, ker se pojavijo otroci, ki drugače mislijo, čutijo, ki so počasnejši, meje tolerance odpirajo otrokom drug pogled. Seveda morajo bili učitelji posebej educirani. Trend gre v to
smer, da potrebujemo vedno več specialistov za našo lastno socialno eksistenco, enako velja za OŠ. Težko bo postaviti ločnico med normalnim in posebnim in integracija je absolutno prihodnost v pedagogiki. Waldorfska pedagogika temelji na nivojskem pouku in individualni diferenciaciji.
V	samem načinu dela wal-dorfskega pedagoga je, da se prilagaja vsakemu učencu posebej.
Šport da - a ne kot tekmovalnost
Se otroci ukvarjajo tudi s športom?
Imamo posebno razumevanje športa. Šport stopi v pedagoški proces v času viktorijanske Anglije, ko ugotovijo, da je šport koristen za pedagoško delovanje, ker otroke ulovi v obrazec, ki ga družba zagovarja. Tekmovalnost je izum modernih družb, nogomet na dva gola, kjer je eden poraženec in drugi zmagovalec. Vprašanje je, v kolikšni meri šport nagovarja druge dimenzije človeka? Pri nas izvajamo Bodmer gimnastiko, ki temelji na ozaveščanju gibov.
Kakšno vlogo igra v wal-dorfski pedagogiki vera?
Vrednote, znotraj katerih živimo Evropejci in vsi ostali, so, če hočemo ali ne, religiozno pogojene. Deset zapovedi je prežetih v vseh moralnih sistemih ne glede na to ali se deklarirajo kot ateistični ali ne. Človek s svojo dejavnostjo se razlikuje od živali in drugih bitij na tem planetu po tem, da ustvarja med seboj in svetom plast kulture. Poletni praznik boste našli v vseh kulturah, pri nas se imenuje janezovo. To je trenutek, ko začne sonce padati. Enako je z zimskim obratom, ki je pri nas znan kot božič. To ni praznik, ki ga je vpeljalo krščanstvo, pri nas gre le za krščansko pojmovanje zimskega obrata, ki ga od nekdaj praznujejo v različnih kulturah. V osnovi je človeška družbena eksistenca kulturna.
Religiozna komponenta še ne pomeni pripadnosti določeni veri, je le eden od komponent, prisotnih v wal-dorfski pedagogiki. Pri nas je to krščanstvo, v Kairu je islam, v Tokiu je zen budizem. Zanimivo, v religiozno bolj ortodoksnih deželah, npr. Hrvaški, prepoznavajo waldorf-sko šolo kot trn v peti, ker obravnava religiozna vprašanja bolj svobodno in se izmika totalnemu nadzoru, ki ga katoliška cerkev po logiki svojega razvoja poskuša uveljavljati.
V	waldorfski praksi je veliko religioznih vsebin, ki niso vezane na religiozne institucije. Religija nastopa v kontekstu kulture in ne vere.
viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • 15 let Honizma v Sloveniji
Eden od vrhuncev praznovanja
Z dnevom slovenskega lionizma na ptujskem gradu se je tudi mesto s častitljivo tradicijo spominsko zapisalo v program praznovanja 15. obletnice lionizma v Sloveniji kot enim od vrhuncev v praznovanju tega jubileja.
Dr. Aleš Gačnik, glavni urednik, in mag. Janko Arah, guverner distrikta 129 Slovenija, bosta na današnji slovesnosti, ki se bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu pričela ob 13. uri, javnosti prvič predstavila jubilejni zbornik ob 15. ob-
letnici lionizma v Sloveniji, ki obsega kar 344 strani.
Ta govori o razvoju lioniz-ma v svetu in v Sloveniji, o delovanju in dobrodelnih dejavnostih lionskih in Leo klubov, ki se ne kaže samo v skrbi za slepe in slabovidne, druge na
družbeno obrobje postavljene socialne skupine, temveč tudi v tem, da lionsi delujejo tudi na drugih področjih, v skrbi za varstvo okolja, pomoči mladim, prvim iskalcem zaposlitve, v skrbi za ohranjanje kulturne dediščine,
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Aleš Gačnik, predsednik Lions kluba Ptuj in glavni urednik jubilejnega zbornika o 15. obletnici lionizma v Sloveniji
povečanju pristopnosti le-te za slepe in slabovidne, še posebej gradov, dvorcev, kar je bil med drugim tudi predlog sedanjega predsednika Lions kluba Ptuj dr. Aleša Gačnika. V Sloveniji trenutno deluje 45 lions klubov in 14 Leo klubov, skupaj imajo skoraj 1600 članov.
Vrhunec današnjega dogodka na ptujskem gradu pa je podelitev dveh donacij: Zveza lions klubov Slovenije, distrikt 129, je zbrala 50 tisoč dolarjev za žrtve cunamijev, ki jih bodo porabili pri gradnji slovenske lions vasi na Šrilanki. Lions klub Ptuj pa bo z donacijo v višini enega milijona tolarjev pomagal pri ureditvi prvega otroškega igrišča v slovenskih bolnišnicah v okviru pediatričnega oddelka ptujske bolnišnice. Slovenski lionsi so v 15 letih zbrali za humanitarne namene 724 milijonov tolarjev, skupaj s sredstvi lionsov iz tujine pa blizu milijarde tolarjev.
Dan slovenskega lionizma na ptujskem gradu bo pospremil tudi bogat kulturni in družabni program.
MG
Stojnci • Srebrn lovski jubilej
Združili stajerski in gorenjski temperament
16. novembra 1980 je bila med lovskima družinama Spodnje Ptujsko polje in Bohinjska Bistrica podpisana Listina o pobratenju. Ob srebrnem jubileju, 25. obletnici pristnega sodelovanja, so člani LD Markovci (naslednice LD Spodnje Ptujsko polje) v gasilski dvorani v Stojncih pripravili kulturno bogato meddružinsko lovsko prireditev, na kateri so poleg pevcev moškega pevskega zbora iz Markovcev nastopili tudi lovski rogisti in folklorna skupina iz Bohinja.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Mirko Košnik iz LD Bohinjska Bistrica, ki je pred 25 leti s Slavkom Brod-
njakom iz LD Spodnje Ptujsko polje svečano podpisal listino. »25 let našega druženja so kar lepa leta. Naše po-
bratenje smo sklenili v želji, da možnosti gorskega lova razširimo na ptujska polja in ravninski lov na bohinjske
Listino o pobratenju sta pred 25 leti podpisala Mirko Košnik (levo) in Slavko Brodnjak.
gore. Podpis te listine je takrat združil dva zelo različna temperamenta. V svoje gore zaljubljen, trdoživ in bolj ali manj vase zaprt Bohinjec, navajen individualnega lova in nevajen druženja, je stopil v odprtost štajerske duše. Vaše nagnjenje k ubranemu petju je raznežilo marsikaterega našega pobratina. Globoke brazde oranih njiv in žlahten sok vinskih goric, v katere je vraščen vaš temperament ter kondicija za življenje ob njih, sta za marsikaterega izmed nas bila pretrda izkušnja,« je svoje spomine na začetke prijateljevanja med člani zelene bratovščine obujal slavnostni govornik Mirko Košnik.
Poleg razlik v temperamentu pa se je drugačnost kazala tudi v načinu lova. »Gorenjci smo bili nevajeni na odstrel pernate divjadi in tako je pogosto pokalo kakor na soški fronti, perjad pa je vsem v posmeh frčala dalje. Še večja anekdota pa je bila, ko je štajerski jager prišel na naš lov, ko si moraš kljub planinskemu obuvalu ob prečkanju ledenih zaplat marsikdaj pomagati tudi z nohti, obut v gumijaste škornje.«
Po 25 letih sta se na sobotni prireditvi pod listino o medsebojnem sodelovanju ponovno podpisala prvotna podpisnika Mirko Košnik in Slavko Brodnjak, bohinjski lovci pa so za člane LD Mar-kovci za prvi uplen gamsa pripravili tudi lovski krst. V znamenju lovskih šeg in navad so bili krščeni Janez Ko-stanjevec, Franc Horvat, Slavko Kukovec in Stanko Valič.
Mojca Zemljarič
Od tod in tam
Ptuj • Kdo bo kosil?
Foto: Črtomir Goznik
Na giajskem hubu se ponoino zapleta, tokiat zaiadi li soke trave. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, je povedal, da se zdaj naenkrat ne ve, kdo bo pokosil travo, država ali občina oziroma Komunala. Doslej so se tam trudili komunalci. Gostje, ki so v soboto prihajali trumoma na grad zaradi obiska muzejskih zbirk in II. grajskega vinskega praznika, so se lahko le čudili, kako to, da sedma najbolj obiskana turistična postojanka v Sloveniji goste pričakuje že ob vznožju hriba tako neurejeno in hkrati neprijazno. Ker imajo v ptujskih in drugih društvih veliko sposobnih koscev, predlagamo solidarnostno akcijo košnje.
MG
Ljutomer • Župan sprejel odličnjake

Foto: Miha Soštarič
Ljutomerski župan Jožef Spindler je ob koncu šolskega leta pripravil tradicionalni sprejem za učence osnovnih šol in glasbene šole občine Ljutomer, ki so celotno izobraževanje zaključili z odličnim uspehom in dosegli zavidljive uspehe na številnih tekmovanjih. Iz OS I. Cankarja Ljutomer so knjigo s priznanjem prejeli Nastja Dijak, Maja Nemec, Domen Moho-rič, Tjaša Magdič, Martina Lipič, Luka Perčič, Luka Prelog, Sanja Panič, Davor Kralj, Goran Feguš, Vid Zima, Rok Kovačič, Dominik Barat, Andrej Fajfar, Barbara Fijavž, Hana Kodba Čeh, Katja Kumer, David Žganc, Barbara Žitek, Nina Kaj-dič, Aljoša Kuzmanovski, Mihael Pozderec, Miha Dominko, Zoran Fijavž, Urška Potočnik, Darko Krajnc in Gregor Kotnik, iz OS Janka Ribiča Cezanjevci Katja Heric, Janez Magdič, Sandra Zadravec, Marko Kramar, Petra Lačen, Boštjan Pintarič in Petra Markoč, iz osnovne šole Stročja vas Tamara Rojnik, Ines Blagovič, Matic Dobrajnščak, Samo Fijavž, Anja Pavličič, Sanja Pavličič, Andrej Zadravec in Nina Alt, iz OS Mala Nedelja Leonida Filip, Tadeja Borovič, Tamara Zoran, Andrija Niderl in Jenny Slekovec, iz podružnične šole Cvetka Golarja Ljutomer Avguštin Prijol in Ivan Zver, iz glasbene šole pa Simon Habjanič, Miha Miklošič, Eva Korošec, Pavel Soster in Igor Golob.
MŠ
Ljutomer • Rezultati gimnazijcev
Foto: Miha Soštarič
Dijaki in dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer so z dosežki že vrsto let na vrhu srednješolskega izobraževanja v Sloveniji. V šolskem letu 2004/2005 so osvojili deset zlatih, 22 srebrnih in devet bronastih priznanj na državnih tekmovanjih. Prvo mesto iz znanja angleškega jezika je zasedla Sibila Mesarič, zlata priznanja pa so dobili še Marko Žižek (nemščina), Martina Vrhar, Andreja Petek, Janez Strupi in Tanja Žnidarič (znanje o sladkorni bolezni), Doris Pahor in Miha Tibaut (logika), BorutRožman (matematika) in Staša Tkalec (regijsko in državno srečanje mladih raziskovalcev). Jasmina Golc je na državni ravni zasedla prvo mesto v pisanju ljubezenskega haikuja, Miha Tibaut je bil tretji v razvedrilni matematiki, plesna skupina pa je osvojila drugo mesto na državnem plesnem festivalu v Velenju. Ljutomerski gimnazijci so pod vodstvom Irene Stuhec pripravili program za dve osrednji slavnostni akademiji, in sicer ob 100-letnici rojstva Edvarda Kocbeka ter ob 100-letnici rojstva dr. Bratka Krefta.
Miha Šoštarič
Foto: MZ
Ptuj • Branku Mariniču štejejo izpite
Tudi poslanci »padajo«, mar ne?
V enem od slovenskih časnikov, v njegovi »trač« rubriki, smo lahko prejšnjo nedeljo zasledili podatek, da »naj bi se hudo zapletlo pri opravljanju izpitov poslanca DZ, člana SDS, Branka Mariniča, po poklicu prometno-transportnega tehnika«. Profesorski zbor se namreč trudi ugotoviti, ali je prišlo do zamenjav pri opravljanju izpitov poslanca na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer - mimogrede - uspešno študira tudi sin Janeza Janše Žan.
Foto: Črtomir Goznik
Branko Marinič, poslanec DZ, se mora sedaj »zagovarjati« zaradi svojega študija.
Še isti dan smo poklicali Branka Mariniča, ki je najprej dejal, da mora videti, kaj je zapisano v medijih, obenem pa je bil začuden. Po nekajdnevnem čakanju smo ga ponovno poklicali. Povedal je, da je bila zavrnjena prijava teme za opravljanje diplomske naloge. V obrazložitvi je bilo navedeno, da ne izpolnjuje pogojev, ker mu manjkajo trije izpiti, po njegovi evidenci pa sta mu manjkala le dva izpita. K opravljanju izpitov bo pristopil v naslednjih rokih, saj se mu čas študija izteka v študijskem letu 2005/2006.
Ker smo želeli natančnejše podatke, jih je Branko Marinič 16. junija tudi posredoval. Od skupaj 24 izpitov jih je opravil 21, ostali so mu še izpiti iz
nemškega jezika, gospodarskega prava ter metode in tehnike projektnega dela. Do zapleta je prišlo aprila, ko je bil obveščen, da je izpit opravil, ni pa imel vpisa v indeks. Šele 13. junija so na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju opravili vpis ocene 5, kar pomeni, da mora na izpit ponovno. V diplomski nalogi pa se bo lotil ocenjevanja uspešnosti v javni upravi.
»Do medijske pozornosti prihaja vselej pri ljudeh, ki delujejo javno, kar pomeni, da nisem nobena izjema,« je bil Branko Marinič kratek v komentarju o zanimanju medijev za njegove ocene pri študiju na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju.
MG
MČ Jezero • Pogodba za CERO Gajke
En ali dva koncesionarja?
V osrednji točki dnevnega reda ponedeljkove seje sveta MČ Jezero, seja je bila že 38. v novem mendatu, po številu celo presegajo mestne svetnike, ki se bodo v tem tednu sestali na 31. seji, so razpravljali o pobudi MO Ptuj za enega koncesionarja v CERO Gajke namesto dveh, kot je zapisano v pogodbi.
Pobudo za razpravo o tem so člani sveta MČ Jezero sprejeli oktobra lani. Spremenili naj bi 4. točko 2. člena pogodbe, kjer je zapisana zahteva o tem, da se obvezno objavlja javni razpis za izbiro konce-sionarjev v MO Ptuj, enega za odvoz odpadkov, drugega za upravljanje z odlagališčem.
Članica sveta Marija Cvetko, ki je leta 2002 pogodbo za CERO Gajke podpisala, takrat še v funkciji predsednice sveta MČ Jezero, je povedala, da zahteva glede dveh koncesionarjev v pogodbo ni bila vključen na pamet, narekovale so jo izkušnje pri odlagališču v Brstje, kamor se je ponoči vozilo in prekrivalo
marsikaj. Tudi Franc Kelenc ne razume, kako bi se pri kon-cesionarjih lahko spremenila pogodba, ni pa se mogla v zahtevi za brezplačen odvoz gospodinjskih odpadkov za krajane Ormoške ceste, za krajane dela Štrafelove ulice in za krajane dela Šeronove ulice, ki meji na Ormoško. Predsednik sveta četrti Jezero Edvard Strelec se pred sejo ni želel opredeljevati, podbudo bodo sprejeli ob določenih pogojih, je bil kratek. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je povedal: »Že ob podpisu pogodbe v letu 2002 se je pričakovalo, da bo pri sami izvedbi pogodbe potrebno objektivno razmišljati in se pri-
bliževati najbolj optimalnim rešitvam za vse pogodbene stranke. Takrat namreč ni bilo mogoče natančno predvideti vseh postopkov in rešitev, saj še večine zakonskih in podzakonskih aktov, ki so dovoljevali posege v prostor, ni bilo sprejetih. Zaradi tega je bila na primer lokacija kulturne dvorane predvidena znotraj obstoječe prostorske ureditve, kjer trenutno stoji gasilski dom. V lanskem letu pa smo v MO Ptuj izdelali in sprejeli nov prostorski plan, ki predvideva možno pozidavo kulturne dvorane na novi lokaciji. Podoben problem imamo pri izbiri lokacije za športna igrišča. Željo krajanov MČ
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnem državnosti ter želimo prijetno praznovanje.
Svetniška skupina vodja
Rajko Fajt, univ. dipl. inž..
Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj
predsednik lO Miroslav Luci, dr med.
Jezero, da bi kulturni dom postavili na novo lokacijo in hkrati obdržali gasilski dom, smo pripravljeni izpolniti. S strani MČ pa smo krajanom predlagali, da bi bilo smiselno v skladu z novo sprejeto zakonodajo uporabljati tudi določila pogodbe, ki govorijo o dveh koncesijah za ravnanje s komunalnimi odpadki. Podeljevanje dveh koncesij ima sicer svoje prednosti, hkrati pa ima tudi mnogo slabosti. Kot lastniki deponije si ne želimo dveh direktorjev, dveh tajnic, dveh ... za opravljanje ene dejavnosti. Prav tako smo prepričani, da dva konesio-narja ne zagotavljata boljšega pregleda nad količino od-peljanih in nato odloženih odpadkov. Hitro lahko pride do dogovora med obema na škodov občanov, ki jih lahko kontroliramo le preko neodvisnih inšpektorjev, tudi na tem področju se nam lahko zgodi, da bomo morali imeti dva inšpektorja in podobno. Ker sem prepričan, da tudi na tem področju velja stari ljudski rek »več babic - kilavo dete«, predlagam krajanom MČ Jezero, da se skupaj odločimo za enega koncesionar-ja.«
Sicer pa se gradnja v CERO Gajke uspešno nadaljuje, v sredo bo tehnični pregled novozgrajene kompostarne, vsa dela so zaključena, svečana otvoritev bo 7. julija.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Župan bo tožil
V Uradnem vestniku MO Ptuj, ki je izšel 13. junija, je objavljen sklep o načinu dajanja podpore, določitvi obrazca podpore volivca in roku za zbiranje podpisov za razveljavitev odločitve mestnega sveta, ki je na 29. seji
20.	aprila letos sprejel sklep o gradnji igrišča z umetno travo pri OŠ Mladika. Pobudo za razveljavitev sklepa je dala Ljudska iniciativa, ki sicer ne nasprotuje izgradnji takšnega igrišča, vendar ne pri OŠ Mladika. Omenjeni sklep vsebuje tudi besedilo obrazca podpore z osebnim podpisovanjem zahteve za razveljavitev sklepa o odobritvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo igrišča z umetno travo. Podpisovanje obrazca podpore bo potekalo v prostorih Upravne enote Ptuj. Obrazec je mestna občina Ptuj zagotovila brezplačno. Tisoč podpisov za razpis naknadnega referenduma za podporo zahtevi za razveljavitvi sklepa o izgradnji igrišča za umetno travo bo potrebno zbrati od 1. do 15. julija. Ptujski župan dr. Štefan Čelanpa že napoveduje tožbo za oškodovanje proti dajalcem pobude v primeru, če bi se zgodilo, da bi lokalna skupnost izgubila 55 milijonov tolarjev evropskih sredstev.
MG
Ptuj • Ob 10-odstotkov plače le eden
Po zakonu o preprečevanju korupcije so funkcionarji, na seznamu jih je blizu pet tisoč, dolžni komisiji za preprečevanje korupcije oddati poročila o premoženjskem stanju. Rok za prejšnje leto seje iztekel 26. maja. Po najnovejših podatkih tega tudi po dodatnem obvestilu ni storilo 212 funkcionarjev; predvsem se tega niso držali občinski svetniki. Za mestno občino Ptuj, ki ima 29 svetnikov oziroma po odstopu Mirana Senčarja trenutno 28, poročila o premoženjskem stanju niso oddali trije svetniki: Miran Senčar, ker je nepreklicno odstopil, in Vladimir Aracki, ki tega ni naredil že na podlagi prejšnjega zakona o prijavi premoženja, ter Emil Mesarič, ki je prvi rok zamudil - po dodatnem obvestilu je poročilo oddal. Tistih, ki bodo po določilih zakona o preprečevanju korupcije izgubili 10 odstotkov plače oziroma nadomestila plače, bo vsaj v primeru mestne občine Ptuj malo - le eden, pa še za tega, ker na seje prihaja zelo redko, je vprašanje, od kod bodo omenjeni delček plače odvzeli. Svetniška plača je v mestni občini Ptuj okrog 50 tisoč tolarjev bruto mesečno.
Nekatere nejasnosti so glede na nezdružljivost funkcij odpravili, poudarjajo v komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos. Pri omejitvah daril pa bo komisija, kot smo v Štajerskem tedniku že zapisali, objavila katalog daril, ki so jih funkcionarji sprejeli v lanskem letu. Največ nejasnosti je tam, najpogosteje na lokalni ravni, kjer niso izvajali določil prejšnjega zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnosti. Gre za zakon iz leta 1992.
MG
Sveti Jurij • Direktorica skoraj ostala brez nagrade
Člani občinskega sveta Sveti Jurij ob Ščavnici so na
21.	redni seji med drugim pregledali poslovno poročilo Zdravstvenega doma Gornja Radgona za lansko leto, obravnavali sklep o prerazporeditvi presežka prihodkov nad odhodki v radgonskem Zdravstvenem domu, podali pa so tudi soglasji za izplačilo letne nagrade za uspešno poslovanje direktorici in za izplačilo sredstev za povečano delovno uspešnost delavcev v tem domu. V lanskem letuje Zdravstveni dom Gornja Radgona ustvaril za 31,7 milijona tolarjev dobička. Presežek bodo razporedili za nabavo specialnega reševalnega vozila v višini 6 milijonov tolarjev, za nabavo opreme in ureditev otroškega dispanzerja v višini 14 milijonov tolarjev, za nabavo opreme za Zdravstveno postajo Apače v višini 6 milijonov in za nabavo ultrazvoka v višini razlike, ki jo bodo namenile občine in donatorji. Po besedah direktorice Zdravstvenega doma Gornja Radgona Marije Kuz-ma naj bi to znašalo 5,4 milijona tolarjev.
Glede na dobro poslovanje imajo po veljavni zakonodaji tamkajšnji zaposleni pravico do nagrade. Tako naj bi po sklepu sveta zavoda direktorica Marija Kuzma prejela stimulacijo v višini 809.540,40 tolarjev bruto, ostali zaposleni pa imajo pravico dobiti do 10 odstotkov izplačanih osebnih dohodkov v lanskem letu. K omenjenemu sklepu morajo svoje soglasje podati tudi občinski sveti občin ustanoviteljic zdravstvenega doma. Občini Gornja Radgona in Radenci sta soglasji podali brez zadržkov, pri Svetem Juriju pa so imeli kar nekaj pripomb na izplačevanje. Razpravljavci so vsi po vrsti zatrjevali, da bo izplačevanje teh nagrad pripeljalo do izgube v letošnjem letu in da bi bilo potrebno omenjeni denar porabiti za investicije. Nikakor si namreč ne želijo dobro plačanih zdravnikov z zastarelo tehniko. Člani sveta so zahtevali od Kuzmove, da si ne izplača nagrade. Po dodatnem pojasnilu župana Antona Slane, da so za investicije izključno odgovorne občine in da s tem zaposleni nimajo nič, so opravili glasovanje, ki pa se je končalo le z enim glasov v prid izplačani nagradi direktorici in s tremi v prid izplačilu nagrad zaposlenim.
Miha Šoštarič
Ptuj • Knjižnico obiskali ameriški študentje
V Sloveniji so se učili
Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju je v torek obiskalo enajst študentov Šole za informacijsko znanost in bibliotekarstvo iz Severne Karoline v ZDA. Vodil jih je profesor Jerry D. Sayet, ki ima slovenske korenine.
Med štirinajstdnevnim študijskim obiskom v Sloveniji so si ogledali tudi Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju, ki jih je zelo navdušila že zaradi
stavbe same, v kateri deluje. Zelo pa jih je pritegnila tudi Dalmatinova Biblija, ki predstavlja vrhunec slovenske protestantske književnosti.
Obisk ameriških študentov je zanje toliko zanimivejši, ker v Sloveniji opravljajo del svojega rednega študija, za svoje delo pri nas bodo tudi
Foto: Črtomir Goznik
Ameriški študentje bibliotekarstva med ogledom ptujske knjižnice, ki jih je zelo navdušila, prav tako stavba, v kateri deluje. Zelo pa jih je pritegnila tudi razstavljena Dalmatinova Biblija.
ocenjeni. Dr. Alenka Šauperl, ki jih je spremljala med obiskom na Ptuju, je povedala, da študentje opravljajo seminar na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prvo takšno študijsko sodelovanje med obema institucijama. Ptujsko knjižnico so obiskali, ker jih je zanimalo, kako knjižnica deluje v starih, skoraj grajskih prostorih.
Na predavanju, ki je potekalo kar v prostorih knjižnice, je ameriškim študentom več o gradnji in obnovi knjižnic v Sloveniji povedala dr. Silva Novljan. V okviru seminarja v Sloveniji so se seznanili tudi z delovanjem slovenskih splošnih, šolskih in visokošolskih knjižnic. Obiskali so še Bled in Piran, kjer pa so govorili o medkulturnem pomenu knjižnic. V Narodni in univerzitetni knjižnici so več slišali o starih knjigah, varstvu, zaščiti in obnovi knjižnega gradiva.
Po obisku Ptuja, kjer jih je sprejel tudi podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin, so obiskali še Novo mesto, kjer so si v Krki ogledali delovanje specializirane knjižnice. Ena od tem, ki so jo med študijskim obiskom še obdelali, je bila tudi o knjižnicah v evropskih projektih.
MG
Na knjižni polici
Ptuj • 10 let ženskega pevskega zbora
Pesem vedno razveseli
Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj, ki ga vodi Jože Barin Turica, je na 9. koncertu - priredil ga je skupaj z otroškim pevskim zborom Pike-poke, ki ga vodi Darinka Barin Turica - proslavil tudi 10-letnico uspešnega dela.
Foto: Langerholc
Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj in otroški pevski zbor Pike-poke sta skupaj zapela Ljubim planine.
-k
LDS
LIBERALIMA DEIVIOKRACIJA SLOVENIJE
Svetniki Mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI.
Vljudno vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v Mestni občini Ptuj.
Vodja svetniške skupine Emil Mesaric
Predsednica MG LDS Ptuj Lidija Majnik
Predsednik MLD Vasja Strelec
Koncert je potekal 8. junija v kulturni dvorani ptujske Gimnazije. Mlade in malo starejše pevce sta spremljala na klavirju Gorazd Premoša in na harmoniki Jože Barin Turica. Zbora sta zapela ločeno in skupaj. Že po tradiciji je skupni nastop najbolj ogrel.
»Minilo je deset let, za pevke trdega dela, odrekanj, treme, stisk in uspehov. Zame pa niz neizmerno lepih trenutkov in ponosa, ko je zazvene-la pesem iz grl naših delavk. Malo je vrtcev v Sloveniji, ki se lahko ponašajo s tem, zato menim, da smo bili v teh letih izjeme in deležni vse lepot in dragocenosti, ki jih lahko da izkoriščena sposobnost potencialov zaposlenih in čut pripadnosti k našemu vrtcu. Iz podobnih nagibov je nastal tudi otroški pevski zbor. Vzgojiteljica Darinka Barin Turica je začutila, da lahko poleg v učno-vzgojnem načrtu zastavljenih ciljev in vsebin dela na področju glasbe otroci ustvarijo več. Pred mnogimi leti je zbrala skupinico otrok in jih popeljala po prvih stopinjah zborovskega petja. To je vsako leto znova izredno zahtevna naloga, saj nekateri še govoriti ne znajo prav, dihanje je še vedno zelo kratko in površno, glasovni obseg zelo omejen oziroma v razvoju. Zahvaljujem se njim in vzgojiteljici Darinki. Odraslim pevkam in njihovemu zborovodji Jožetu Barinu Turici pa za prvih deset let iskreno čestitam. Hvala za vse lepe trenutke, s katerimi ste obogatili praznovanja v Vrtcu Ptuj in zunaj njega,« je pevskimi zboroma v spodbudo med drugim povedala ravnateljica Božena Bratuž.
Na 9. koncertu so podelili tudi dve Gallusovi znački. Prejeli sta jih Silva Žuran in Gor-dana Jovič.
MG
Alain de Botton: Skrb za status
Ljubljana. Vale-Novak, 2005
Akim de Botton je pisec svetovnih uspešnic, kijih imamo tudi v slovenskih prevodih: Utehe filozofije (2001), Kako ti Proust lahko spremeni življenje (2003) in Umetnost potovanja (2003). Filozof vsakdanjega življenja je tokrat pred bralstvo postavil Skrb za status, to je posameznikov položaj v družbi, v ožjem pomenu poklicni položaj v neki skupnosti, ki označuje veljavo in ugled v očeh sveta okrog nas. Vsebinsko je knjiga dvodelna. Prvi del razkriva vzroke v poglavjih o pomanjkanju ljubezni, pojavih snobizma, pričakovanj, meritokracije in odvisnosti. V drugem delu so prikazane rešitve, kjer nam je podan vpogled v filozofijo, umetnost, politiko, krščanstvo in boemstvo, ki oblikujejo merila statusnega položaja posameznika v družbi. Priznanje, da nas muči skrb za status, je lahko zaskrbljen pogled, kisel nasmeh ali predolg molk ob novici o tujem dosežku. Zgodovino razkošja lahko beremo kot zgodbo o lakomnosti, pravilneje pa bi jo bilo treba brati kot poročilo o čustvenih travmah. Mnenja o zadostni količini bogastva in veljave si ne ustvarimo sami. Snob je vsak, ki zagovarja družbene in kulturne predsodke in trdi, da so nekateri ljudje samoumevno boljši od drugih. V grško-rimskem svetu so sužnje in delavski razred imeli za ljudi, ki jih je narava prikrajšala za razum. Spraševati se, zakaj so nekateri prisiljeni obdelovati zemljo, medtem ko se drugi gostijo v razkošnih sobanah, bi bilo za prevladujočo ideologijo isto kot oporekati stvarnikovi volji. Locke je razmišljal, da Bog Adamu ni podelil osebnega gospostva nad Zemljo, temveč jo je dal človeštvu v celoti. Francoski pravnik in zgodovinar Tocqueville je po potovanju po Ameriki v 30. letih 19. stoletja dejal, da ga v Franciji skrbi naraščajoča stopnja samomorov, ti so v Ameriki redki, tam pa je več norosti kot kjerkoli drugje. Američan William James pa je s psihološkega zornega kota raziskal težave družbe, ki svojim pripadnikom vliva neomejena pričakovanja. Zahodna družba nam narekuje, naj se lotevamo dejavnosti in kopičimo dobrine. Trdna vera v trpljenje je bila dolga stoletja ena najpomembnejših človeških odlik. Del bogate literarne ponudbe za bralca 19. stoletja so postali nauki Benjamina Franklina, enega od sedemnajstih otrok bostonskega svečarja, mladeniča brez prebite pare v žepu. Nadaljnjo priložnost za preučevanje življenja ljudi z višjim statusom je ponudil razvoj radia, filma in televizije. Kje je že Rousseau, kije trdil, da je bogastvo relativno odvisno od naših želja? Cena za pričakovanje, da bomo v vseh ozirih presegli svoje prednike, je nenehna tesnobna skrb, da niti slučajno nismo dosegli vsega, kar bi lahko. Od leta 30 našega štetja, ko je začel učiti Jezus, do druge polovice dvajsetega stoletja, so si siromaki lahko pomagali s tremi zgodbami o svoji pomembnosti: da niso krivi za svoj položaj, da njihov nizek status ni povezan z moralo, bogataši pa so sprijeni in grešni. Nasprotne trditve pa dokazujejo, da so koristnejši bogataši, reveži grešni, za njihovo revščino pa je kriva neumnost. V tradicionalnih skupnostih je bilo težko priti do visokega statusa, vendar ga je bilo tudi skoraj nemogoče izgubiti. Če je status odvisen od naših dosežkov, to pomeni, da potrebujemo za uspeh talent. Na status vplivajo tudi številne ugodne okoliščine, ki jih lahko ohlapno opišemo kot srečo. V številnih družbah je bila poglavitna naloga odraslega moškega nenehna skrb za status, natančneje čast. V dvobojih za čast je od renesanse do prve svetovne vojne umrlo več sto tisoč Evropejcev. Nasprotno pa seje na grškem polotoku v začetku petega stoletja pred našim štetjem izoblikovala skupina bradatih posameznikov, ki jim ni bilo mar za status. Sokrat je ob pogledu na zlato in drago kamenje vzkliknil: »Koliko stvari, ki jih ne potrebujem, je na tem svetu!« Svet, kjer bi se naučili lekcij tragične umetnosti, bi bil svet, v katerem bi nam posledice naših neuspehov ne bile v breme. Le nekaj desetletij po prihodu Evropejcev seje spremenil statusni sistem Indijancev. Modrost in razumevanje narave nista bila več pomembna, temveč lastništvo orožja, nakita in alkohola. Poleg razmišljanja o lastni smrtnosti nam lahko statusno tesnobo pomaga ublažiti misel na smrt drugih, ob katerih postanemo zavistni. Skrb za status je cena, ki jo plačujemo za priznavanje razlike med uspešnim in neuspešnim življenjem.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Iz Gorišnice na svetovno prvenstvo v Rusiji
Stran 8
Kolesarstvo
Perutninarjem balkanski trojček
Stran 8
Plavanje
Visoki cilji Matjaža Pernata na MI v Almeiri Stran 9
Ormož
Nogometaši s težavo premagali rokometaše Stran 9
Tenis
K. Pintarič do finala na DP za dečke do 16 let Stran 10
MNZ Ptuj
V Apačah podelitev priznanj najboljšim
Stran 10
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. tekma pokala Intertoto
Odločitev bo padla v soboto v mariborskem Ljudskem vrtu
Slaven Belupo - Drava 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Dodik (83)
SLAVEN: Lisjak, Bošnjak (od 77. Jambrušič), Viškovic, Crnac, Gal, Šomoci, Vručina (od 59. Dodik), Musa (od 74. Pejič), Karabogdan, Kelem, Karabatič. Trener: Branko Karačič.
DRAVA: Dabanovič, Toplak, Lunder, Zajc, Šterbal, Miljato-vič, Alibabič (od 46. Čeh), Ko-rez (od 46. Preac), Težački, Trenevski, Gorinšek (od 78. Ljubanič). Trener: Srečko Lušič.
Po samo dveh odigranih sezonah v prvoligaški konkurenci se je za ptujsko Dravo zgodil tudi prvi evropski nastop, in sicer v Intertoto pokalu. Pred tem nastopom je bilo tudi nekaj treme, predvsem negotovosti, kaj to vse skupaj prinaša. Bilo je tudi nekaj strahu, saj so nogometaši Drave pred nastopom v Koprivnici opravili samo tri treninge. Na srečo pa ni težav z uigranostjo, saj je igralska zasedba skorajda ista kot v pretekli sezoni. Za Ptuj-čane nista nastopila Sead Zilič in Marko Grižonič, zato pa je prvi nastop v dresu Drave opravil Viktor Trenevski, ki je pokazal, da bo velika okrepitev nogometašev iz Ptuja. Očitno pa je, da je poškodba Matjaža Lundra mimo in zaceljena, saj je dobro odigral vso srečanje in kaj hitro bo zopet v pravi formi.
Nogometaši Drave pa v Ko-
Foto: Črtomir Goznik
»Osmoljenec« tekme je bil Gorazd Gorinšek, ki je zamudil tri obetavne priložnosti za Ptuj~ane.
privnici niso bili sami, saj jih je prišla bodriti večja skupina navijačev, ki pa je na stadion prišla z zamudo, saj so jih policaji in redarji verjetno dobro pregledali. Ni pa bilo nobenih incidentov, ampak le glasno navijanje.
V prvem polčasu je bila igra slaba, z veliko napakami na obeh straneh, skorajda brez pravih priložnosti. Poizkusi domačih, da bi čim prej prišli do zadetka, so se zaključevali daleč vstran od bivšega reprezentančnega vratarja Mlade-
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Trenevski (beli dres) je že v prvi tekmi v dresu Drave pokazal, da bo za to ekipo velika okrepitev.
na Dabanoviča, ki je te strele in predložke brez težav pobiral kot hruške. »Farmaceuti« iz Koprivnice so imeli polpri-ložnost v 8. minuti, ko se je za strel z leve strani odločil Karabogdan, vendar je bilo to njegovo dejanje natančno, a preslabo za Mladena Dabano-viča.
Zadnjih pet minut prvega polčasa je minilo v znamenju gostov iz Ptuja, ki so zamudili dve priložnosti, dvakrat pa je bil v glavni vlogi napadalec Gorazd Gorinšek. V 41. minuti je Nedžad Alibabič lepo našel prostega Gorinška, ki se je otresel Karabatiča, le-ta ga je zrušil šest metrov vstran od domačih vrat. Pričakovalo se je, da bo švicarski sodnik pokazal na belo točko, vendar je ta samo zamahnil z roko, da se igra nadaljuje. V 45. minuti je prosti strel z leve strani izvajal Težački. Njegov dolgi pas je v domačem kazenskem prostoru zadel Alibabiča, ki je z glavo podal v sredino do Gorinška, ta pa je bil za hipec prepočasen.
Drugi polčas je prinesel bolj dinamično igro. Prvo priložnost so zamudili gostje v 53. minuti, ko je Viktor Trenevski preigral skorajda celotno domačo obrambo, lepo podal na
levo stran do prostega Gorin-ška, ki pa žoge ni najbolje zadel in domači vratar Lisjak je žogo brez težav zadržal. V 70. minuti je domači igralec Musa brez žoge udaril Težač-kega, vendar je švicarski sodniški mojster to elegantno rešil in si opral dušo, ko je pokazal obema rumeni karton, čeprav bi moral Musa dobiti rdečega.
Vse do 83. minute je izgledalo, da na tem srečanju gledalci ne bodo videli zadetka. Takrat pa je po levi strani lepo prodrl Viškovič, njegov pred-ložek je bil natančen in z glavo je Karabogdan streljal v Daba-novičev levi zgornji kot. Ptujski vratar je žogo kratko izbil, vendar le do Dodika, ki je z močnim strelom zadel v polno. Tako so si nogometaši iz Koprivnice pred sobotnim povratnim srečanjem v mariborskem Ljudskem vrtu (20.45) priigrali minimalno prednost, ki pa se jo da nadoknaditi, saj Drava v tem srečanju ni nikoli bila v podrejeni vlogi.
SREČKO LUŠIČ - TRENER DRAVE: "Z igro sem zadovoljen. Nismo izkoristili svojih velikih priložnosti, zadetek pa smo prejeli po napaki obrambe. Pred povratnim srečanjem sem optimist."
Danilo Klajnšek
Judo • EP v Avstriji
Lea na najvišji stopniCki
Lea Murko (JK Drava Ptuj) je v kategoriji do 70 kg lanskoletnemu srebru letos dodala zlato na evropskem kadetskem prvenstvu v Salzburgu.
V prvem kolu je Lea premagala Anastasio Drosopoulou iz Grčije, v drugem dvoboju Scarlett Woolcock iz Velike Britanije in kasneje v dvoboju za vstop v polfinale Sophie Hop-fe iz Nemčije, vse z ipponom 10:0. Nato se je v finalu pomerila z Rusinjo Denisenkovo
in jo brez večjih težav premagala in tako postala evropska kadetska prvakinja. Rezultati: do 70 kg: 1. Lea Murko - SLO JK Drava Ptuj, 2. Ekaterina Denisenko-va - RUS, 3. Emmanuelle Nobili - FRA, 3. Daria Pogorzelec - POL, 5. Sophie Hopfe - GER, 5. Scarlett Woolcock - GBR, 7. Iris Lemmen - NED, 7. Greta Pavese - ITA. \ec v naslednji številki
Sebi Kolednik
Kolesarstvo • DP
Gazvoda prvič med člani
Gregor Gazvoda, 23-letni Makolčan, je v nedeljo na progi od Solkana do Plav postal državni prvak v kronometru. Gazvoda je v prejšnjih letih najboljše rezultate dosegal prav v tej najtežji kolesarski disciplini, bil večkrat udeleženec največjih tekmovanj, svoj vrhunec pa dosegel z 9. mestom na svetovnem prvenstvu v Belgiji pred tremi leti v kategoriji do 23 let. Tokrat je z več kot polminutno prednostjo prvič slavil v najelitnejši kategoriji. Drugo mesto je osvojil Valter Bonča, tretje pa Dean Pod-gornik, ki je neuspešno branil lanski naslov. Gazvoda se je na dirko zelo dobro pripravil, zmage s tako visoko prednostjo pa ni pričakoval: "Sem seveda zadovoljen, saj so bili na startu specialisti za kronome-ter, predvsem sem računal na Bončo in Podgornika, ki sta na koncu zaostala za mano. Vožnja ni bila idealna, saj sem imel na koncu nekaj težav, vendar je bilo kljub vsemu dovolj za zmago. Začelo se je poletno vreme, ki mi ugaja in v prihodnje pričakujem še kakšen dober rezultat."
Med mlajšimi člani je bil ob odsotnosti prvega favorita prvenstva, Janeza Brajkoviča, najboljši njegov klubski kolega Miha Švab, drugi je bil Leon Makarovič iz ekipe Radenska Rog, tretji pa nekoliko presenetljivo Lenarčan Niko Čuček. Njegova klubska kolega Jože Senekovič in David Topolovec sta osvojila četrto in šesto mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Gazvoda (KK PP) je novi ~lanski državni prvak v vožnji na kronometer.
Med mladinci so Ptujčani osvojili še eno zlato medaljo, saj je bil v tej kategoriji na pol krajši progi najhitrejši Gorazd Bauer. Drugi je bil Andi Bajc iz novogoriške-ga kluba organizatorja državnega prvenstva, tretji je bil Krkaš Blaž Jarc. Nelej Brun-čič (Perutnina Ptuj) je osvojil šesto mesto.
Udeležba na tekmovanju s strani kolesarjev je bila dokaj skromna, so se ga pa z izjemo Brajkoviča udeležili najboljši tekmovalci iz prejšnjih let. Najboljši iz posameznih disciplin se bodo v začetku oktobra udeležili svetovnega prvenstva v Španiji, čeprav bo seznam reprezentantov odvisen tudi od odločitve novega selektorja slovenske reprezentance Milana Eržena.
UG
Rokomet • Kvalifikacije za SP za ženske
Iz Gorišnice na svetovno prvenstvo
Slovenija - Portugalska 30:23 (14:10)
SLOVENIJA: Marinček, Čeč-kova 2, Derčar 1, Potočnik, Ci-ora 4, Ilič 3, Pus 1, Derepasko 10, Kurent 2, Cerar, Stefanisin, Sotler, Hrnjič, Freser 7
V nabito polni večnamenski športni dvorani v Gorisnici je bil v soboto rokometni praznik. Skozi ves dan je potekal 8. dan slovenskega ženskega rokometa, na katerem so se pomerile ekipe vzhoda in zahoda v kategorijah mlajše deklice,
starejše deklice, kadetinje in mladinke. Vrhunec dogajanja je bila povratna rokometna tekma za odhod na svetovno prvenstvo v Rusijo med ženskima reprezentancama Slovenije in Portugalske. Pred tekmo se je od aktivnega igranja poslovila Olga Čečkova, nagrado za 100. nastop pa je dobila Katja Kurent Tatarovac.
Uvod v samo srečanje je bil zelo nervozen, in tako so Slovenke prvič zadele šele v tretji minuti, ko je zadela Mojca Der-čar. Sledilo je obdobje izena-
čene igre, ko sta obe ekipi s težavo dosegali zadetke, vendar se je v sredini prvega polčasa naša reprezentanca z zadetki Derepaskove, Iličeve in Kuren-tove odlepila na tri zadetke prednosti. Žilave Portugalke se niso predale in so v manj kot treh minutah izid izenačile na 7:7. Ponoven preobrat je sledil v zadnjih desetih minutah prvega dela, ko je odlično branila Sergeja Stefanišin in so naše tudi izboljšale realizacijo v napadu, kjer je bila v tem delu najučinkovitejša Anja Fre-
Foto: Sašo BizjalVVecer
Slovenske reprezentantke se zahvaljujejo gledalcem v„športni dvorani Gorišnica za spodbujanje v odlo~ilni tekmi za odhod na SP. V ospredju Olga Če~kova (2) in Mojca Der~ar (4).
Vaterpolo • Pred tekmo Slovenija - Hrvaška
V sredo znova vaterpolo spektakel na Ptuju
Potem ko so v Termah Ptuj zgledno organizirali prijateljsko pripravljalno vaterpolo tekmo med Slovenijo in Francijo, bo to sredo ob 19. uri nova poslastica, saj bo slovenska reprezentanca igrala proti reprezentanci Hrvaške. Obe reprezentanci se pripravljata za nastop na Sredozemskih igrah in pred tekmo smo se pogovarjali z direktorjem Term Ptuj Andrejem Klasincem.
Stajerski tednik: Kako to, da ste se odlo~ili, da organizirate vaterpolo tekmo med Slovenijo in Hrva{ko?
Andrej Klasinc: Že v zimski sezoni smo prišli v stik s funkcionarji iz vaterpolo zveze Slovenije in smo se dogovorili za kakšno prijateljsko tekmo ter da ustanovimo svoj klub tudi na Ptuju. Na zvezi so videli, da so pri nas v Termah dobri pogoji. Prav tako so se prepričali, da smo dober organizator, potem ko so nam zaupali prijateljsko tekmo proti Franciji. Pred odhodom na Sredozemske igre obeh reprezentanc smo se odločili, da organiziramo še en vaterpolo spektakel na Ptuju in tako bo v sredo nasprotnik naše reprezentance Hrvaška.
Štajerski tednik: Priprave na tekmo med Slovenijo in Hrvaško so v polnem teku.
—-
;rtomir Goznik
Andrej Klasinc
Je že vse pripravljeno za to tekmo?
Andrej Klasinc: V glavnem je že vse pripravljeno, vendar bo potrebnih tokrat nekaj več varnostnih ukrepov, saj pričakujemo več kot 500 gledalcev ter mislim, da bo to lepa prijateljska vaterpolo tekma.
Štajerski tednik: Kako ste bili vi zadovoljni s sre~an-jem Slovenija proti Franciji?
Andrej Klasinc: Glede na to, da smo izvedli pri nas prvo vaterpolo tekmo, smo bili zelo zadovoljni z odzivom, kajti prišlo je več kot 300 gledalcev.
Štajerski tednik: Na Ptuju naj bi kmalu ustanovili tudi vaterpolo klub. Kje lahko zainteresirani dobijo ve~ infor-
macij o ~lanstvu in kdaj naj bi se za~eli treningi?
Andrej Klasinc: Osnovne informacije dobijo zainteresirani na blagajni Term. Treningi se bodo začeli predvidoma v mesecu juliju in pričakujem dober odziv. Planiramo dva do tri treninge tedensko, ki jih bodo vodili izkušeni trenerji. Pri samem zagonu nam je veliko pomagala tudi vaterpolo zveza, saj nam je priskrbela določeno opremo.
Štajerski tednik: Vabilo na sre~anje bi bilo kakšno?
Andrej Klasinc: Vljudno vabljeni na vaterpolo tekmo med Sloveniji in Hrvaško, saj tudi tokrat vstopnine ni.
David Breznik
šar. Ob fantastičnem in fanatičnem navijanju (pri tem je najbolj izstopala navijaška skupina Trboulski knapi) se je razlika večala in je bila ob polčasu že štiri zadetke razlike, kar je že bilo dovolj za odhod na svetovno prvenstvo, saj so naše prvo tekmo izgubile z 28:26. Drugi polčas se je nadaljeval tam, kjer se je prvi končal, saj so naše mlele še naprej in razlika se je večala. Gibljivi obrambni formaciji 3-2-1 in 5-1 sta delali veliko težav Portugalkam v napadu, ki so s težavo premagovale zelo razpoloženo vratarko Stefanišinovo. Naša reprezentanca je z rutinirano igro v napadu ter s hitrimi protinapadi povečevala prednost, ki je znašala v 45. minuti devet golov, najvišja pa je bila v 51. minuti, ko je bil rezultat 28:17. V tem delu je bila najučinkovitejša v
Na dnevu slovenskega ženskega rokometa sta med mladinkami nastopili tudi ~lanici ŽRK MT Ptuj Bernarda Ramšak in Tjaša Brumen.
naši ekipi hitra Ana Mihaela Ciora. Nato je trener Robert Beguš dal priložnost nekaterim mlajšim igralkam in borbene Portugalke so v zadnjem delu tekme ublažile poraz. Končni rezultat tekme med Slovenijo in Portugalsko je bil 30:23. S tem se je slovenska ženska rokometna reprezentanca uvrstila na svetovno prvenstvo v Rusiji, ki bo potekalo v mesecu decembru. Pri naših so se najbolj izkazale Natalija Dere-
pasko z desetimi zadetki, ka-petanka Anja Frešer s sedmimi zadetki in izredno razpoložena vratarka Sergeja Stefanišin. V Portugalski ekipi je izstopala Juliana Souza, saj je zadela kar sedemkrat. Vsekakor si ob čestitkah slovenski reprezentanci velike čestitke zaslužijo tudi ŽRK Mercator Tenzor in tudi občina Gorišnica za odlično organizacijo te mednarodne rokometne tekme.
David Breznik
Kolesarstvo • KK PP na dirki Po Srbiji
Zaklju~en balkanski trojček
Kolesarji profesionalnega moštva Perutnine Ptuj so po nastopu na dirki Po Sloveniji z osveženo ekipo od torka do nedelje vrteli pedala na 45. dirki Po Srbiji kategorije 2.2 UCI. Letos so na sedemetapni dirki v skupni dolžini 971 kilometrov uspešno naskakovali prvo zmago, ki se jim je do sedaj 'spretno' izmikala.
V sredo so Ptujčani na tretji etapi dokazali, da so tokrat edini pravi favoriti za zmago, saj je Matija Kvasina v etapi s ciljem na Kopaoniku z etapno zmago oblekel rumeno majico, drugo mesto pa je osvojil še en perutninar Hrvoje Miho-ljevic. Na 15-kilometrskem ciljnem vzponu sta si prikolesarila več kot minuto in pol prednosti pred prvimi zasledovalci, tretjim Rusom Trofimovim ter še enim klubskim kolegom Tomislavom Dančulovicem. Popolno zmagoslavje je s petim mestom le še dopolnil Massimo Demarin. Ptujčani so imeli svojega tekmovalca v ospredju že v prvem delu, Miran Kelner si je s skupino ubežnikov nabral že štiri in pol minute prednosti, ujeli pa so jih šele v zadnjem vzponu. Z ekipnim napadom ob koncu etape so si uspeli Ptujčani prikolesariti veliko prednost pred zasledovalci na dirki, kjer so jim v prejšnjih letih 'zagodle' sekunde.
"Prihodnje etape bomo branili, kar smo do sedaj dosegli. Imamo najpomembnejšo majico, rumeno majico vodilnega, zraven tega še majico najboljšega po točkah in na gorskih ciljih. Dirko dobro poznamo, poznamo cilje posameznih etap in to bomo vzeli za našo prednost. Potrebno bo prihranit še kaj moči za zadnjo nedeljsko etapo, kjer sta ponovno dva težka vzpona," so bile po cilju na Kopaoniku besede Mateja Marina, sicer zmagovalca prve etape. Marin je bil najboljši v spintu glavnine, oblekel je rumeno majico, s petim mestom na torkovi popoldan-
Matija Kvasina (KK Perutnina Ptuj)
ski etapi pa jo je moral prepustiti Kazahstancu Bathiyaru Mamyrovu. "Fantje so ogromno naredili za mojo zmago. Na gorskem cilju tri kilometre pred ciljem je bil tempo že zelo hiter, pripravili so mi odlično izhodišče, zato v samem zaključku nisem imel težkega dela."
Uspešno branjenje v drugem delu
Tri ravninske etape, ki so sledile, so Ptujčani narekovali tempo glavnine, da ni prihajalo do pobegov, ki bi ogrozili njihovo vodstvo. 14. in 9. mesto v dveh etapah je zato tudi manj, kot je Marin, glavni ptujski sprinter na tej dirki, sposoben. Zadnja, najtežja 172 km dolga etapa od Čačka do Valje-va na vrhu ni prinesla nobenih sprememb. V cilj je dve minuti pred zasledovalci skupaj prišla osmerica kolesarjev, v kateri sta bila vodilna v skupnem seštevku Matija Kvasina ter Hrvo-je Miholjevic. Ptujčani so tako po Jadranski magistrali na Hrvaškem ter dirki po poteh kralja Nikole v Črni gori zmagali še na tretji dirki na Balkanu.
"Če razmišljam, so ostali dirkali kot ovce, povsem brez glave. Mi smo si z napadom na odločilni etapi priborili prednost, ki smo jo kasneje uspešno branili. V zadnji etapi so bili
naši že precej utrujeni, zato sta Kvasina in Miholjevic sama odločila dirko v vzponu," je dirko opisal Sre~ko Glivar, vodja ekipe. Letos je bila trasa precej bolj razgibana kot prejšnja leta, kar je Ptujčanom ugajalo: "Smo v zelo dobri formi. Zaradi bližajočega se državnega prvenstva smo se odločili nastopiti bolj s Hrvati, ki so gorski kolesarji. Trasa se je ujemala z našim planom."
Zraven skupne zmage Kva-sine ter dveh etapnih zmag je Hrvoje Miholjevic osvojil tudi modro majico za najboljšega hribolazca, prvo mesto so osvojili tudi v razvrstitvi ekip. Drugouvrščena ruska ekipa Omnibike Dynamo Moskov je zaostala 9,41 minute.
45. dirka Po Srbiji, 2.2 UCI, 14.-19. junij
Kon~ni vrstni red:
1.	Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj, 19.32.08
2.	Hrvoje Miholjevic (Hrv) Perutnina Ptuj, +0.43,
3.	Yury Trofimov (Rus) Omni-bike Dynamo Moscow, +1.42,
4.	Eddy Ratti (Ita) Team Nippo, +2.31, 5. Ivan Stevic (SČg) Aerospace Engeenering Pro Equipe, +3.08, 6. Tomislav Danculovic, (Hrv) Perutnina Ptuj, +3.56
Uroš Gramc
Plavanje • Pred MI v Almeiri v Španiji
Visoki cilji Matjaža Pernata
Mladi plavalec iz Pleterij na Dravskem polju, sicer član PK Branik iz Maribora, bo od 24. do 28. junija udeleženec letošnjih Sredozemskih iger v španski Almeiri. Tekmoval bo v disciplini 200 metrov prsno. Pred tem za njega zelo pomembnim tekmovanjem in prvem v nizu si želi kar najboljši rezultat, predvsem pa izboljšati svoj osebni rekord, ki znaša 2:16,43.
Matjaž je sodeloval na pripravah v Sierri Nevadi v Španiji, kjer so bili najboljši slovenski tekmovalci v prsnem slogu. Na Sredozemskih igrah bi lahko posegel po kateri od medalj, vendar skromni Matjaž vedno pravi, da je najprej potrebno dobro odplavati, nato pa pride vse od sebe. Ni obremenjen z drugim kot z dobrim rezultatom, ki bo slej ko prej prišel. Le-ta pa odpira vrata na vsa velika mednarodna plavalna tek-
Matjaž Pernat (drugi z leve) z reprezentančnimi kolegi na pripravah v Španiji
movanja. Od 17. do 31. julija bo v Montrealu svetovno prvenstvo, prvi vikend v avgustu državno prvenstvo v Radovljici in od 11. do 20. avgusta še nastop na Univerziadi v turškem Izmirju.
Tekmovanj bo več kot dovolj, s tem pa tudi priložnosti
Sportne novičke
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec ekspresno
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec nadaljuje uspešno serijo zmag. V soboto zvečer je naš boksar nastopil na reviji boksa v hrvaški Puli ter še sedemnajstič ring zapuščal z dvignjeno roko zmagovalca. Starodavna Arena je bila nabito polna, tako da boksarji niso rabili dodatne motivacije. Med temi mojstri je nastopil tudi Dejan Zavec, ki mu je dvoboj s slovaškim boksarjem Josephom Sovijusom služil kot priprava ali pregled vmesne forme za naslednjega, ki naj bi bil predvidoma 20. julija v češkem glavnem mestu Pragi. Naš šampion je bil prepričljiv in tako se je dvoboj končal s k. o. v tretji rundi.
za izboljšanje osebnega rekorda in mogoče še kaj več. Lani Matjaž ni veliko nastopal, zato je pa v letošnji sezoni vsega na pretek. Dobro delo njega in trenerke Maje Ivaniševič se bo slej ko prej obrestovalo.
Danilo Klajnšek
Ormož • Nogomet, rokomet
Nogometaši težko z rokometaši
Holermuos Ormož - Jeruzalem Ormož 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Bo. Prapotnik (50) Holermuos: Ripak, D. Horvat, Smolkovič, Jurčec, Gove-dič, Bu. Prapotnik, Jerebič, Jambriško, Kolarič, Habrun, Novak, Piberčnik, Tobijas, Bo. Prapotnik. Trener: Drago Posavec Jeruzalem: Dogša, Belšak, M. Horvat, Mesarec, Koražija, Bezjak, Prapotnik, Grabovac, Ivanuša, B. Cudič, Kosaber, Cvetko, Potočnjak, Grizolt. Trener: Silvo Kirič
Ponosa malega mesta Ormož, nogometni klub Ho-lermuos in rokometni klub Jeruzalem, sta ob zaključku zelo uspešne sezone odigrala revijalno nogometno tekmo v Športnem parku Mestna graba. V tekmi, ki je trajala 2 x 30 minut, so ormoški vinarji oz. ro-kometaši (kljub kopačkam) z borbeno igro presenetili sebe ter vse prisotne ob igrišču in na njem. Pred zmagovitim zadetkom ormoških gradbenikov je pri vinarjih Koražija zamudil srečanje iz oči v oči z vratarjem
Ripakom, ki je z dobro obrambo preprečil senzacijo. Zmagovit gol za Posavčevo četo je v 50. minuti z glavo dosegel najboljši strelec sezone v vrstah Holermuosa Boris Prapotnik. Glavni junak tekme pa je bil kljub prejetemu zadetku vratar jeruzalemčkov Maks Dogša, ki je odlično branil. Po končani tekmi sta trenerja obeh ekip poslala svoje varovance na zaslužen dopust, ki bo za nogometaše trajal do 4. julija, za rokometaše pa do 3. avgusta.
Uroš Krstič
Smučanje • Novo vodstvo SK Ptuj
Smučarski klub Ptuj je kot osnovna organizacija ZUTS-a (združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije), ki deluje pod okriljem smučarske zveze Slovenije, doživel spremembe v samem vodstvu kluba. Po končani smučarski sezoni je skupščina SK Ptuj izbrala novo vodstvo, ki bo v prihodnjih sezonah poizkušalo nadaljevati zastavljeno delo. Novo vodstvo sestavljajo predsednik Bojan Skok -absolvent Fakultete za Šport in učitelj smučanja 3. stopnje, podpredsednik Boštjan Kozel - diplomant Fakultete za Šport, tehnični vodja Aleš Bezjak - absolvent Fakultete za Šport, ter Miha Grdiša - učitelj smučanja 2. stopnje. V novi sezoni so si zadali nove zahtevne naloge - še bolj utrditi ugled kluba ter njegovih članov kot vzornih učiteljev smučanja ter svoje znanje prenesti na še širšo množico, ki se želi naučiti ali pa nadgraditi svoje smučarsko znanje. Smučarski klub Ptuj bo tudi v prihodnjih sezonah skrbel za usposabljanje svojih članov, tako permanentno (seminarji) kot tudi za pridobivanje strokovnih nazivov učitelj 1., 2., 3. stopnje. Z novim vodstvom so začrtali smernice za bližajočo se sezono, hkrati pa se v programu pripravlja tudi nekaj novosti, ki pa bodo predstavljene na pragu nove zimske seNovo vodstvo SK Ptuj	zone.
Davorin Sluga (AK Keor Ptuj)
Atletika • Laura Pajtler vodi v Zlati ligi
V soboto so v Murski Soboti organizirali deveti mednarodni atletski miting Priložnost za mlade, ki se ga je udeležilo okoli tristo atletov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bosne in Hercegovine. Rezultati in uvrstitve na mitingu štejejo tudi za Zlato ligo avstrijske Spodnje Štajerske, kjer poleg Murske Sobote sodelujejo Hartberg, Lipnica in Kapfenberg. V skupnem seštevku tega tekmovanja v pionirski kategoriji v teku na 800 metrov vodi Laura Pajtler, članica Atletskega kluba Keor Ptuj. Poleg druge zmage v ligi ji je uspelo priteči novo najboljšo osebno znamko 2:24.35 na razdalji dveh stadionskih krogov. Med članicami je zmagala Natalija Sbull, njen čas 2:16.73 je zadostoval za zanesljivo zmago.
Prvič v letošnji sezoni je na zaletišče skoka v daljino stopil Davorin Sluga, najboljši ptujski atlet v zadnjih letih. V prvem nastopu po lanski poškodbi, ki je še vedno ni dokončno saniral, je pristal pri 678 centimetrih, kar je na sobotnem mitingu zadostovalo za drugo mesto. Ob pogoju, da poškodba prepone ne bo
preveč moteča, se bo že na naslednjih tekmovanjih poskušal približati lanskemu najboljšemu rezultatu - 757 centimetrov, Davorinove ambicije pa segajo še dlje. Zaradi težav z zaletom se pričakovanje ni povsem uresničilo za mladinko Nino Kolarič, ki je skočila 541 centimetrov, kar je vseeno zadostovalo za zmago. Nina je tekmovala tudi med tednom na mitingu v Zagrebu, kjer je s 571 centimetri zasedla drugo mesto v konkurenci pretežno hrvaških tekmovalk.
Glede na bližino državnega prvenstva za mlajše mladince, ki bo potekalo prihajajoči konec tedna, se atleti, ki tekmujejo v tej konkurenci, bližajo svojemu letošnjemu vrhuncu. V sprinterski preizkušnji na 100 metrov je Sandi Ku-kovec osebni rekord spustil za pet stotink sekunde na 11,51 sekunde, pionir Mitja Horvat pa v teku na tristo metrov na 39,54 sekunde. V obeh disciplinah je odlično tekmoval mladinec Rok Panikvar, na 100 metrov tekel v času osebnega rekorda 11,71 sekunde, za tristometrsko razdaljo pa je potreboval 37,23 sekunde. Lep napredek in zmago je v skoku v višino dosegel pionir Miha Sabo pred klubskim kolegom Rokom Grdino (175 centimetrov), saj je osebni rekord pomaknil šest centimetrov više, na 1,86 metra. Hkrati se je poskusil v skoku v daljino, kjer so mu namerili 575 centimetrov (Grdina tokrat 543 centimetrov). Matej Krušič je petkilogramsko kroglo sunil 12,93 metra in zasedel drugo mesto med mlajšimi mladinci. V članski konkurenci si je zmago priboril tudi mladinec Leon Večerjovič, 1500 metrov je pretekel v 4:17.73, najhitreje v karieri.
UE
Ob prazniku ob~ine Kidri~evo športno sre~anje z ob~ino Star{e
V	okviru prireditev ob 8. prazniku občine Kidričevo so v Športnem parku v Apačah že v sredo, 8. junija, izvedli tradicionalno športno srečanje med občinama Kidričevo in Starše. V nogometu so bili boljši domačini, v košarki pa gostje.
Tudi tokrat so se pomerili v nogometu in košarki, v ženski in moški konkurenci. V nogometu je ženska ekipa občine Kidričevo premagala Starše s 3:2, moška ekipa domačinov pa je bila še boljša, saj je goste iz Starš premagala kar s 5:1. Žal sta tokrat glavna favorita, kidričevski župan Zvonimir Holc in župan občine Starše Vili Ducman, tekmi spremljala le kot gledalca, v obeh ekipah pa smo pogrešali večje število svetnikov, namesto katerih so se za žogo podili uigrani nogometaši obeh občin.
V	košarki pa je športna sreča domačine očitno zapustila, saj sta v obeh konku-
rencah zmagali ekipi občine Starše, ki sta v skupnem seštevku premagali ekipi Kidričevega s 45: 35. V drugem, manj športnem delu pa so se predstavniki obeh občin zadržali še na tradicionalnem družabnem srečanju.
-OM
Markovci • Zaklju~ek spomladanskih {portnih tekmovanj
S turnirjem v malem nogometu so se v občini Markovci minuli konec tedna zaključila športna tekmovanja za prehodni pokal občine Markovci.
Med ekipami vasi, ki so se pomerile v malem nogometu, so se v polfinale uvrstili Sobetinci, Markovci, Zabovci in Stojnci. V finalu sta se pomerili ekipi Zabov-cev in Stojncev in z rezultatom 1:3 je prvo mesto zasedla ekipa Stojncev. Drugi so bili Zabovci, tretji pa nogometaši Markovcev. Za najboljšega vratarja je bil izbran Roman Bračič iz Zabovcev, naslov najboljšega strelca pa je pripadel Dorisu Ke-lencu iz Stojncev, ki je mrežo nasprotnika zatresel kar sedemkrat.
V skupni razvrstitvi za prehodni pokal občine Markovci so letos že tretje leto zapored zmagali Markovčani, kar pomeni, da jim prehodni pokal ostane v trajni lasti. Drugi v skupni razvrstitvi so bili Bukovci, tretji pa Borovci.
Pokale po zaključku nedeljskega nogometnega turnirja je podelil nogometni as Nastja Ceh.
Mojca Zemljaric
FOTO: MZ
Dobitnik prehodnega pokala ob~ine Markovci so Markov~ani. Na fotografiji predsednik [D Markovci Franci Golob in predsednik vaškega odbora Markovci Marko Leposa v družbi z Nastjo Cehom.
Nogomet • Aluminij začel s pripravami
Nogometaši Aluminija so po zadnjem srečanju v drugoligaški konkurenci proti Šmartnemu na domačem igrišču dobili novega trenerja. Včeraj, v ponedeljek, jih je na prvi trening že povedel Edin Os-manovič, sicer nazadnje trener prvoligaša iz Dravograda.
Danilo Klajnšek
Foto: M. Ozmec
Nogometni ekipi občin Kidričevo in Starše, v katerih smo letos pogrešali oba župana.
Edin Osmanovič, novi trener nogometašev Aluminija
Teniški novički
Ptujcanke zaključile na 3. mestu
Igralke v 1. ženski teniški ligi so že zaključile redni del tekmovanja, najboljši dve ekipi čaka le še končnica, v katero sta se letos uvrstili ekipi mariborskega Branika in ljubljanska Olimpija. Med tihimi favoriti za finalni obračun so bila tudi dekleta ptujskega teniškega kluba pod vodstvom Zorana Krajnca, ki pa so se na koncu morala zadovoljiti z nehvaležnim tretjim mestom, čeprav so osvojila enako število točk kot drugouvrščene Ljubljančanke (odločala je medsebojna tekma, kjer so bile v tretjem krogu boljše tekmovalke Olim-
pije). Ptujčankam ostane v tolažbe le dejstvo, da so v rednem delu edine uspele osvojiti točko v dvoboju z igralkami Branika.
3.	krog: TK Olimpija - TK NES Ptuj 4:0
T. Obrez - M. Horvat 6:1, 6:4, A. Prislan - N. Šuvak 6:4, 6:2, R. Jarc - K. Mršnik 6:1, 6:2, M. Gaspari/Š. Bernik - M. Horvat/K. Meršnik 1:6, 7:5, 6:4.
4.	krog: TK Ljubljana - TK NES Ptuj 0:4
N. Knavs - M. Horvat 0:1 predaja, P Erhatič - N. Šuvak 0:6, 0:6, J. Bombač - N. Vukasovič 1:6, 1:6, P Erhatič/J. Bombač -
Finalisti DP do 16 let: Karlo Pintaric (TK Ptuj) in Aljaž Bedene (Idrija) ter Alja Zec Peškirič in Taja Mohorčič.
Foto: Jože Mohorič
Ekipa TK Nes Ptuj je letos ponovila lanskoletni dosežek osvojila je 3. mesto v državnem ekipnem prvenstvu.
Nogomet
M. Horvat/N. Šuvak b. b.
5. krog: TK NES Ptuj - TK Triglav Kranj 4:0
M. Horvat - K. Kovačič 6:4, 6:2, N. Šuvak - K. Rebol 6:2, 6:1, K. Mršnik - N. Jerman 6:1, 6:2, T. Kovač/K. Mršnik - K. Rebol/N. Jerman 6:4, 2:6, 6:3.
Karlo Pintaric v finalu DP do 16 let
Pretekli teden je na igriščih TK Svoboda v Ljubljani potekalo državno prvenstvo za fante do 16 let, znova pa lahko poročamo o velikem uspehu mladih ptujskih tenisačev. Na turnirju sta nastopila dva, in sicer Karlo Pintarič (četrti nosilec) in Blaž Rola. Slednji je v 1. krogu premagal D. Mehagiča, nato pa v drugem izgubil z 8. nosilcem Enejem Bo-ninom iz Kopra. Z Boninom se je v 3. krogu pomeril Karlo Pin-tarič (v 1. kolu premagal L. Starca, v drugem pa D. Korelca), ki prav tako kot Blaž nastopa za TK Ptuj in ga gladko premagal. Karlo je nadaljeval v podobnem slogu in v polfinalu »pometel« s
Podelitev priznanj najboljšim
V petek je bilo v Športnem parku Apače zelo slovesno in pa živahno. Namreč Medobčinska nogometna zveza Ptuj je skupaj z domačim nogometnim klubom Apače izvedla zaključno prireditev ob koncu nogometne sezone. Ta prireditev se vedno bolj uveljavlja. Podelitev priznanj pa so nagrade vsem tistim, ki so bili najboljši in seveda slavijo, kakor tudi tisti, ki so se izkazali v športnem obnašanju, pa seveda najboljši strelci. Za vsemi temi priznanji in pokali pa so še ljudje v klubih, ki se manj vidijo, vendar brez njih ne gre.
Veliko število udeležencev, gostov in seveda gledalcev je imelo prijetno nogometno popoldne v Športnem parku v Apačah. Priznanja so podeljevali Stanko Gla-žar - predsednik MNZ Ptuj, Silvo Fošnarič - podpredsednik, Janko Turk - sekretar MNZ Ptuj in vodja tekmovanja v Štajerski ligi, Franc Lah - predsednik disciplinske komisije.
MLAJŠI DEČKI
Prvak v minuli sezoni je ekipa NK Aluminij iz Kidričevega; najboljši strelec v zahodni ligi je
Marko Avgustinovič iz NK Bistrica s 34 zadetki; v vzhodni ligi pa je to bil Sašo Zemljarič iz Sto-jncev z 21 zadetki.
KADETI
Prvak je ekipa kadetov iz Gori-šnice; najboljši strelec v zahodni ligi je Peter Lovenjak iz NK Hajdina s 26 zadetki; v vzhodni skupini pa Blaž Šegula iz NK Gorišnica s 55 zadetki. Vrstni red fair-play na zahodu: Boč, Spodnja Polska-va, Hajdina; vzhodna skupina: Gorišnica, Dornava, Tržec.
MLADINCI
V mladinski konkurenci je prvak ekipa NK Podvinci; najboljši strelec v zahodni skupini je Daniel Širovnik iz NK Apače z 22 zadetki; v vzhodni skupini pa je to Matej Toplak iz NK Stojnci s 25 zadetki. Vrstni red v fair-playu v zahodni skupini: Boč, Podle-hnik, Apače; vzhodna skupina Stojnci, Bukovci, Podvinci.
2. LIGA MNZ PTUJ
Prvak je ekipa NK Apače. Najboljši strelec je s 16 zadetki iz NK Lovrenc. Vrstni red fair-play: Pragersko, Tržec, Leskovec.
1. LIGA MNZ PTUJ
Prvak je ekipa Dornave. Naj-
Predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar je podelil ekipi Dornava priznanje za osvojeno 1. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj
boljši strelec je Robert Pečnik iz NK Videm s 27 zadetki. Vrstni red fair-play: Bukovci, Podleh-nik, Markovci. ŠTAJERSKA LIGA Prvak je ekipa Malečnika. Najboljši strelec je Danijel Voglar iz ekipe Brunšvika s 26 zadetki. Vrstni red fair-play: Boč, Kovinar Ferina, Središče.
Danilo Klajnsek
1. nosilcem Andražem Bedene-tom iz Idrije (6:1, 6:2) in tako preprečil, da bi se brata Bedene potegovala za naslov državnega poletnega prvaka; Aljaž Bedene je namreč v drugem polfinalu premagal Janeza Semrajca. Finalni obračun je Karlo slabo začel in izgubil 1. niz 1:6. V drugem nizu je sicer izboljšal igro, vendar obstal pri četrti točki. Kljub temu je to izredno lep uspeh nadarjenega ptujskega igralca, ki ga je še dopolnil v igri dvojic, kjer je v paru s Klemnom Ko-vačičem prišel prav tako do finala; tam sta bila po razburljivem boju boljša brata Bedene. Rezultat je bil 6:4, 4:6, 3:6. Uspešno je med dvojicami nastopal tudi Blaž Rola, ki je v paru z Mariborčanom Tomislavom Ternar-jem prišel do polfinala, kjer sta morala priznati premoč kasnejših zmagovalcev - bratov Bede-ne.
Jože Mohorič
Sportni napovednik
vaterpolo
V sredo bo v Termah Ptuj ob 19. uri prijateljska vaterpolo tekma med reprezentancama Slovenije in Hrva{ke. Na{i vaterpolisti bodo to tekmo izkoristili kot pripravljalno pred odhodom na Sredozemske igre. Vstop je prost!
David Breznik
Motociklizem
V Hajdošah bodo brneli motorji
Avto moto društvo Ptuj bo ta vikend organizator hitrostne mednarodne motociklistične dirke, ki šteje tudi za državno prvenstvo Slovenije. Po uspešno izvedenih skorajda neštetih dirkah v kartingu so se v AMD Ptuj odločili, da ljubiteljem moto športa ponudijo tudi tekmovanje oziroma dirkanje z motorji na kartodromu v Hajdošah. Dirka se bo pričela v nedeljo ob 14. uri. V vsaki kategoriji pa bosta po dve dirki, tako da bodo ljubitelji moto športa zagotovo prišli na svoj račun. Tekmovalni razre-
di so Skuter 70, Minimoto junior; Minimoto senior, Supermoto 450 ccm, Supermoto open, Super moto pokal Tomos.
V nedeljo bo v Hajdošah tretja dirka v letošnji sezoni. V Murski Soboti in Logatcu so bile dobro obiskane in pa zelo zanimive in atraktivne, zato si nekaj podobnega obetamo tudi v Hajdošah. Seveda organizator nič ne prepušča slučajnosti, saj je dirka z motorji vendarle nekaj drugega kot karting, s katerim imajo v Hajdošah bistveno več izkušenj.
Danilo Klajnsek
Planinski kotiček
Planinarjenje v Vorarlbergu, Svici in Liechtensteinu
PD Ptuj sporo~a, da je na voljo se nekaj mest za izlet po osrednjih Alpah. Pohodi so lažje narave in primerni za vse starostne skupine. Prijave in informacije v dru{tveni pisarni vsak torek in petek med 17. in 19. uro, tel. 777 15 11. Pridružite se nam in spoznajte lepote Alp.
Uroš Vidovič
30 let SO Slovenja vas
Slovesno ob jubileju
Marljivi športni delavci v Slovenji vasi so se že od začetka letošnjega leta pripravljali na proslavo ob 30-letnici delovanja domačega društva, v okviru katerega so bili doslej aktivni le nogometaši (letos so se jim pridružili še kolesarji). Ob tem jubileju so pripravili turnir, ki so se ga udeležili povabljeni okoliški klubi, žal pa je nastop odpovedala napovedana mešana ekipa Maribor-Publikum (pričetek priprav). Prepričljivi zmagovalci so
bili nogometaši Gerečje vasi, ki so po vrsti premagali Hajdino, Slovenjo vas in Zlatoličje. Med gledalci smo opazili veliko število nekdanjih nogometašev, ki so v bližnji in daljni preteklosti zastopali barve Slovenje vasi in se z nostalgijo spominjali nepozabnih lokalnih derbijev z nogometaši Gerečje vasi, Hajdine, Skorbe in Hajdoš.
Ob tem jubileju so podelili tudi priznanja tistim, ki so v preteklosti največ doprinesli k
razvoju športa v Slovenji vasi. Prejeli so jih: Anton Gasenbur-ger, Zdenko Gasenburger, Mirko Topolovec, Franc Topolovec, Franc Gojčič, Anton Rižnar, Alojz Klemen, Joži Kmetec, Franc Murko, Stanko Podvršek, Anton Podvršek, Rudi Sagadin, Jože Mohorič st., Milan Furek, Ivan Bračko, Andrej Zelenik, Ivan Ra-ščan, Štefan Tomčič, Ivan Pulko (zdajšnji predsednik) in Milan Ekart. S posebnimi zahvalami so se spomnili tudi treh preminulih članov, in sicer enega od ustanoviteljev ŠD Slovenja vas Franca Šeruga, dolgoletnega predsednika Alojza Podhos-tnika in Sandija Gašljeviča.
Jože Mohorič
Ekipa NK Slovenja vas, 30 let po začetku organiziranega igranja nogometa v Slovenji vasi; skrajno levo predsednik NK Slovenja vas Ivan Pulko, desno trener Anton Sel.

Vrtimo kolesa napredka!
marâïdîï
Letališče IVloškanjci pri Ptuju,	/a^
3. september 2005	--
največji slovenski relireativni lcolesarsl(i dogodek www.perutnina.com
w
Foto: DK
AvtoD^M
V tokratni številki Avtodroma vam predstavljamo do neke mere primerjalni test dveh sodobnih enoprostor-cev. Zmagovalca ni, presojate le vi.
Opel zafira pelje drugI krog
Po šestih letih in skoraj milijon in pol prodanih primerkih prihaja iz Rus-selsheima druga generacija opla zafire. Pri Oplu so se potrudili in izboljšali tisto, zaradi česar so zaostajali za konkurenco.
Vizualno se posodobljena zafira II navezuje na svojo predhodnico ter povzema nekatere karoserijske poteze in motorje nove astre. Oplov enoprostorec je tudi nekoliko zrasel: v dolžino za 16 in v širino za 6 centimetrov. V potniški kabini je lahko še zmeraj sedem sedežev, ki so postavljeni v tri vrste. S pomočjo sistema flex 7 (ta je povzročil majhno revolucijo pri enoprostorcih tega razreda) lahko sedeže v nekaj sekundah podremo in spravimo v dno vozila ter na ta račun dobimo kar 1820 litrov prtljažnega prostora. Posodobljena zafira povzema (po astri) tudi nekaj tehničnih rešitev, kot so: integriran nadzor nad podvozjem IDS Plus, elektronski nadzor blažilnikov CDC (Continuous Damping Control), h katerim sodi tudi tipka sport, dvojni kse-nonski žarometi, ki znajo posvetiti tja, kamor obrnemo volan (opel je prvi proizvajalec avtomobilov, ki omenjeni sistem žarometov ponuja v razredu enopros-torcev). Na dolgem seznamu varnostne opreme najdemo protiblokirni zavorni sistem ABS, zavorno pomoč (brake assistant), sistem za nadzor stabilnosti vozila ESP plus, sistem za zategovanje varnostnih pasov, aktivne vzglavnike, številne zračne blazine, pa tudi sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah vozila. Omenjeni varnostni elementi so zaslužni za to, da je zafira dobila najvišjo oceno varnosti
na Euro NCAP testiranju, to je vseh pet zvezdic. Skupno bo moč izbirati med sedmimi pogonskimi agregati, pomembno pa se mi zdi poudariti, da so prav vsi »dizli« opremljeni s filtrom za sajaste delce, ki ne potrebuje vzdrževanja. Ponudba motorjev se na bencinski strani prične z 1,6-litrskim motorjem twinport, ki zmore 105 konjev, sledi mu 1,8-litrski štirivaljnik s 140 KM, 2,2-litrski agregat z neposrednim vbrizgom in štiristopenjskim samodejnim menjalnikom ter 200-konjski tlačno polnjeni agregat, ki bo razveselil tiste, ki želijo ob družinskosti uživati tudi v športnosti avtomobila. Če le-to ne bo dovolj, lahko počakajo na različico OPC z 240 konjskimi močmi motorja. Varčneje naravnanim voznikom pri Oplu ponujajo 1,9-litrski dizelski motor v razponu motorne moči od 100 do 150 konjev. Na nekaterih avtomobilskih trgih se bo pojavila zafira s pogonom na plin. Pogonskih kombinacij je torej očitno dovolj.
Novi enoprostorec mazda 5
Pri mazdi so se odločili, da bodo izdelovali napredne avtomobile s poudarjeno športnostjo in vozno dinamiko. Ali jim to uspeva, se prepričajte sami, mi pa vam tokrat predstavljamo mazdo s preprosto oznako 5.
Zdi se mi, da njihove ambiciozne želje še niso v celoti realizirane. Mazda 5 je sicer zanimivo oblikovana, pa vendar se njihovi oblikovalci niso mogli (ali znali) izogniti klasičnim omejitvam enoprostorec: torej strmo padajočemu prednjemu delu in kvadrasti obliki potniške kabine, kar jim sicer štejemo v dobro, ker le-ta prispeva k prostornosti vozila. Mazda 5 je v osnovi namenjena za prevoz sedmih potnikov (vsekakor pa šestih) in si deli zasnovo s fordom focusom C-max in mazdo 3. Zato je razumljivo, da so morali konstruktorji še kako premišljeno izrabiti prostor in 4,51 metra dolžine vozila. S tolikšno dolžino in sedmimi sedeži mazda neposredno "izziva" srednje velike enoprostorce, kot so volkswagen touran, prej predstavljeni opel zafira ter renault grand scenic. Kar jo dela drugačno, so na obeh straneh karoserije drsna bočna vrata, ki so široka
kar 70 cm in omogočajo enostaven vstop in izstop, njihovo odpiranje in zapiranje pa je lahkotno in enostavno. Tako kot odpiranje drsnih vrat naj bi bilo preprosto tudi upravljanje s sedeži, saj jih lahko preklapljamo z eno roko. Srednji sedež lahko spremenimo v naslon za roke ali pa ga obrnemo pokončno (podoben sistem je razvil Fiat pri multipli), kar omogoča prehod iz druge v tretjo vrsto sedežev. Vrata prtljažnega prostora so narejena iz plastike(!), zato so lažja za 16 kg v primerjavi z jeklenimi; imajo dvostopenjsko odpiranje, tako da tudi visokorasli nimajo težav s stojno višino pod njimi. Za lažje vrtenje volana je pri bencinskih motorjih vgrajen elektrohidravlični ojačevalnik, pri dizelskem pa hidravlični ojačevalnik, saj je avto z dizelskim motorjem 100 kg težji. 1,8-litrski bencinski motor se izkazuje z dobrimi zmogljivostmi, 2-litrski bencinski pa zagotavlja dovolj moči tudi za suverenejše pospeševanje. Najbolj prepričljiv je 2-litrski dizel, ki „sode-luje" s prav tako novim, šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Oprema vsebuje prednja in bočna varnostna meha, zavorni dodatek ABS, klimatsko napravo, avdio sistem ter daljinsko centralno zaklepanje. Za tiste, ki želijo nekaj več, lahko na seznam dodajo platišča iz lahke litine, potovalni računalnik, varnostni zavesi, samodejno klimatsko napravo ter ksenonske žaromete. Najbolje opremljena izvedba ob naštetem premore še navigacijski sistem, kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, pa tudi kartico za upravljanje vozila brez ključa.
Ob koncu lahko zapišem, da pri obeh modelih, s tradicijo izdelovanja enopros-torskih vozil v srednjem avtomobilskem razredu, najdemo nekatere vzporednice, pa tudi čisto samosvoje tehnične rešitve. Na dopustu vam bo prav gotovo lepo, katerega koli boste vozili, le na luknje na cesti pazite.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Bolnišnične okužbe (infekcije) - 1. del
Okužba - infekcija - je vdor bolezenskih povzročiteljev (mikroorganizmov) v človeško telo in njihovo razmnoževanje v človeškem telesu. To povzroči pri bolniku nastanek bolezni, ki lahko poteka brez znakov bolezni (asimptomatsko) ali kot klasična bolezen z znaki okužbe z mrzlico, s povišano telesno temperaturo, s slabim počutjem, z bolečinami, s kašljem ^ Okužba lahko poteka v lažji, lahko pa v težji obliki s številnimi zapleti, lahko pa se konča tudi s smrtnim izidom. Ali se bo pri nekom ob vdoru mikroorganizmov razvila okužba, je odvisno od povzročitelja okužbe (njegove sposobnosti, da povzroči bolezen pri gostitelju (človeku)) in od gostitelja - človeka. Povečano dovzetnost - nagnjenost človeka za okužbe - povzročajo slaba prehranjenost, alkoholizem, psihični in fizični stresi, podhladitev, kronične bolezni (sladkorna bolezen,
kronična ledvična bolezen (dializa), jetrna ciroza, srčno popuščanje), zdravila, ki zavirajo imunski odziv, rakasta obolenja še zlasti v času zdravljenja z obsevanjem ali kemoterapijo, hude poškodbe, opekline. Bolj dovzetni za okužbe so tudi starostniki in nedonošenčki. Pri bolnikih s povečano dovzetnostjo za okužbe potekajo okužbe v bolj hudih oblikah. Povzročajo jih lahko tudi taki mikroorganizmi, ki pri zdravih ljudeh ne bi povzročali okužb. Mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe, so virusi, bakterije, glivice in plesni ter paraziti.
Bolnišnične okužbe so z mikrobi povzročene okužbe, ki se pri bolniku pojavijo v času njegovega bivanja v bolnišnici in niso bile prisotne pri bolniku ob sprejemu v bolnišnico.
Za bolnišnično okužbo opredelimo okužbo, ki se pojavi pri bolniku po 48 urah od sprejema v bolniš-
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Ekart Fakin, dr. med., specialist anesteziolog
nico. Za okužbo, ki se pojavi v manj kot 48 urah od sprejema v bolnišnico, se meni, da se je bolnik z njo okužil izven bolnišnice in ne sodi med bolnišnične okužbe.
Ob nastanku okužbe se mikroorganizmi prenesejo iz rezervoarja na bolnika. Rezervoar je lahko notranji (endogeni), saj se mikroorganizmi nahajajo na površini kože človeka in na površini sluznice črevesja. Lahko pa je rezervoar zunanji (eksogeni). Predstavljajo ga mikroorganizmi iz bolnikovega okolja. Mikroorganizmi se prenašajo na bolnika s stikom, z rokami, s kontaminiranimi pripomočki in materiali, po zra-
ku, s kapljicami. Po prenosu mikroorganizmi poselijo (kolonizirajo) gostitelja. Kolonizirani mikroorganizmi lahko pri gostitelju povzročijo okužbo. Pojav okužbe je odvisen od invazivnosti (virulence) in količine povzročitelja ter od imunske odpornosti bolnika. Pri zelo imunsko neodpornem bolniku praktično ni bakterij, ki bi ne mogle povzročiti bolezni.
V bolnišnici okužbe povzročajo tudi pogojno infektivni mikroorganizmi. To so bakterije, virusi, glive in paraziti, ki pri zdravih ljudeh izven bolnišničnega okolja ne povzročajo okužb. Zaradi povečane in nekritične uporabe antibiotikov povzročajo bolnišnične okužbe tudi mikroorganizmi, ki so večkratno odporni na antibiotike (multirezistentni mikroorganizmi).
Najpogostejše bolnišnične okužbe so okužbe sečil. Pojavljajo se v 33 %. Na drugem mestu med bolnišničnimi okužbami so okužbe spodnjih dihal. Pojavljajo se v 16 %. Okužbe kirurške rane se pojavljajo v 15 %, primarne okužbe krvi (sepse) pa v13 %.
Vlasta Ekart Fakin, dr. med., specialist anesteziolog
Moje cvetje
Junij - mesec setve dvoletnic
Končno nam obljubljajo toplejše in stabilnejše vreme. V preteklem tednu smo nekateri dobili dovolj dežja, ponekod pa ga je padlo le za vzorec. Zato je potrebno pričeto redno zalivati cvetlične grede. Zelo pomembno je, da pričnemo zalivati pravočasno. Spomnite se na izsušena korita. Če so povsem izsušena, voda kar steče skoznje. Enako velja tudi za gredice. Če se preveč izsušijo, potem je zalivanje neučinkovito, voda kar steče z gredice ali pa v globino, v bližini korenin rastlin, ki jo potrebujejo, pa je ni. Zato se gredice ne smejo izsušiti. Če pa se nam to zgodi, potem si moramo za prvo zalivanje vzeti nekaj več časa. Najprej celotno gredo zalivamo 15 minut. Nato vodo za pol ure zapremo in spet zalijemo, tokrat nekaj dalj časa. Po naslednjem polurnem premoru končno zalivamo tako dolgo, da je zemlja napita z vodo. Odtekanje vode z gredice ne pomeni, da je zalivanja dovolj, pogosto pomeni, da tla zaradi izsušenosti še niso pripravljena sprejemati dovolj vode. To preverimo tako, da na več mestih v globini preverimo učinek zalivanja. Pogosto boste opazili, da je mokra samo zgornja plast zemlje, v globini pa je zemlja suha.
Sobne rastline
Redno jih zalivamo in dognojujemo. Ker se bo sedaj začel čas uporabe klimatskih naprav in zračenja, vas opozarjam, da mnoge sobne rastline ne prenašajo prepiha. Zato jih prestavite na taka mesta, kjer ne bodo neposredno izpostavljene hladnemu zraku klimatskih naprav ali prepihu, ko zvečer in zjutraj skušamo ohladiti pregreta stanovanja.
Balkonske in okrasne rastline
Na balkonih in oknih je sedaj že lepo in pisano. Redno dognojevanje in zalivanje je sedaj poglavitno opravilo.
Na okrasnih gredicah je potrebno najprej prerahljati od dežja in vetra zbita tla. Cvetlicam na gredicah dognojevanje ni potrebno, običajno povzroči prehitro rast zelenih delov in ne pospešuje cvetenja.
Počasi pa moramo pričeti razmišljati o naslednjem letu. Junij je čas, ko posejemo dvoletnice in trajnice, ki nas bodo razveseljevale naslednje leto.
Med njimi so najbolj poznane mačehe in marjetice, te
Foto: Miša Pušenjak
posejemo najprej, saj si njihovega cvetja želimo že v jeseni. Med dvoletnicami je kar nekaj takih, ki smo jih v zadnjih letih rahlo pozabili. Med njimi je tako laški slez oz. rožlin, z latinskim imenom Althea rosea, in zelo lepe dvoletne zvončnice Campanula medium. V drugem in tretjem tednu junija sejemo tudi Digitalis, srebrne krožničke oz. Lunaria annua, ki mimogrede tudi zelo lepo vijolično cveti in je prijetna popestritev nasadov nekoliko višjih grmovnic ali pa ozadje enoletnih nasadov. V tem času sejemo tudi dunajske nageljčke, na katere bi posebej rada opozorila. To so dvoletne rastline, ki v prvem letu ne zacvetijo. Na sliki so zelo podobni enoletnim »šabo« nageljčkom, zato jih ljudje pogosto zamenjujejo in so potem razočarani, ko poleti ne zacvetijo. Običajno preživijo več zim, čeprav prave trdne trajnice niso. Ravno v tem času so v polnem cvetu, izredno dišijo, odlični so za vaze, tudi njihovo sivo listje je zanimiva popestritev gredic in nasadov grmovnic in tudi iglavcev. Če jih v času cvetenja pognojimo, in sicer z gnojilom, ki vsebuje manj dušika in več fosforja in kalija, bomo imeli pisano cvetje kar cel mesec. Seveda moramo sproti odstranjevati odcvetele cvetove, na koncu pa porezati vse semenske zasnove. Najmanj eno zimo jih ob primerni negi večina preživi. Ne moremo jih raztrgati, čeprav je naslednje leto šop listja zelo velik, temu primerno pa tudi cvetenje. Vendar ima cel šop eno večjo srčno korenino, zato delitev ni mogoča. Razmnožujemo jih samo s setvijo.
Začimbe in dišavnice
Kamilice, ki smo jih nabrali v prejšnjih tednih, je potrebno počasi sušiti. Ne dajemo jih na sonce, ampak jih sušimo v senci. Večkrat jih nežno obrnemo, da se enakomerno posušijo. Sušimo jih na papirju, ki pa ga je dobro vsaj v začetku večkrat zamenjati, saj se rad navlaži.
Miša Pušenjak
Cirkovce • 7. praznik Vrtca Kidričevo
Z zajčkom v deželi glasbe
V športni dvorani v Cirkovcah je bila v petek, 10. junija, sklepna prireditev ob 7. prazniku Vrtca Kidričevo pod naslovom Dežela glasbe.

Staršem in gostom, ki so se zbrali v novi dvorani, je o doseženih uspehih na vzgojno-varstvenem in drugih področjih, pa tudi o željah in potrebah po novem vrtcu govorila ravnateljica Neža Šešo. V imenu občine Kidričevo so malčkom, vzgojiteljicam in vodstvu vrtca čestital župan Zvonimir Holc, podpredsednica Zveze skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž ter predstavnica skupnosti ravnateljev s Ptujskega.
V osrednjem delu so malčki in vzgojiteljice goste in starše s pomočjo zajčka Do-petajčka in Darje Tement popeljali v čudoviti svet glasbe, igre in plesa v projektu "Jaz sem muzikant." Ideja, tekst, scenarij in režija prireditve, v kateri so z zajčkom spoznali harmoniko, boben, kitaro, trobento in ljudska glasbila, so delo projektnega tima ki ga sestavljajo Danica Kovačec, Anita Kopu-šar, Natalija Kutnjak in Ire-
Foto: M. Ozmec
Malčke in goste v dvorani je skozi svet glasbe in instrumentov nadvse zabavno popeljal zajček Do-petajček.
na Kidrič. Za scenografijo, koreografijo in izbor pesmi so poskrbele vzgojiteljice in njihove pomočnice, poleg malčkov pa so nastopili še
glasbeni gostje: tamburaški orkester Cirkovce, Vesele Polanke, Janko Žnider, Martin Mohorko, Katja Lendero in Matija Švagan. Po konča-
ni prireditvi so v cirkovški enoti vrtca 7. praznik vrtca zaokrožili s svečanim zborom delavcev in gostov.
M. Ozmec
Podlehnik • Ribičijada policistov
Zmaga domačinov
Na tradicionalnem, že 6. tekmovanju Policijske uprave Maribor za prehodni pokal Haloz so se v lovljenju pravih rib najbolje odrezali člani domače ekipe iz PP Podlehnik.
Čeprav je 67 policistk in policistov z območja Policijske uprave Maribor, ki so se v torek, 7. junija, zbrali na tradicionalnem, že 6. tekmovanju v športnem ribolovu ob ribniku v Pod-lehniku, tik pred koncem tekmovanja namočil dež, je ribičijada policistov lepo uspela. Tudi po zaslugi odličnih organizatorjev, članov Policijskega športnega društva Podlehnik z Miranom Brumcem na čelu, ter dobrega gostitelja Stanka Skledarja.
Zbrali so se nekaj pred osmo uro zjutraj in po žrebanju startnih številk obkrožili ribnik ter kmalu začeli krmljenje rib ter namakanje trnkov. Po dobrih štirih urah so nekateri dokazali, da znajo loviti tudi prave
Foto: M. Ozmec
Med posamezniki so bili najboljši (z desne) Emina Dobrijevič, Peter Sande in Miran Brumec.
ribe. Tik preden so končali, se je nebo v trenutku zmračilo, in čeprav jih je ploha vse po vrsti pošteno namočila, to ni motilo strogega tehtanja ribjega uplena.
Čeprav je šlo za grame, so se v ekipni konkurenci že tretjič zapored najbolje izkazali domačini s PP Pod-lehnik in tako prejeli prehodni pokal Haloze v trajno last. Drugo mesto je osvojila ekipa PP Lenart, tretje pa PP Slovenska Bistrica.
Med posamezniki je to-
Pa brez zamere
Slovenija poživlja?
Politika in turizem
Naši politiki si skoraj vsi, ne glede na svoj pedigree, prizadevajo narediti Slovenijo če ne večjo, pa vsaj bolj prepoznavno. In se na vse pretege trudijo v Slovenijo pripeljati razna srečanja na visokem političnem nivoju, kar posledično pomeni tudi veliko število novinarjev, ki iz naše dežele poročajo, kaj so ti veleumni možje pogrun-tali, ko so skupaj staknili svoje modre buče.
In so (našipolitiki) seveda prepričani, kake velike koristi s tem, da v njo vlačijo vso mogočopolitkansko srenjo, delajo državi. Čeprav je dejstvo, da državi v gospodarskem smislu dosti večje koristi prinaša kakšen (kongresni) turizem, pri katerem nosijo obiskovalci naše dežele denar v blagajno, medtem ko za visokoleteča politična šopirjenja denar ubira nasprotno smer, torej iz blagajne (v katero, mimogrede, prispevamo tudi vsi davkoplačevalci). Pa tudi od tistih ne vem koliko turistov si Slovenijo zapomni več ljudi, kot pa od kakega srečanja na visoki politični nogi. Človek, ki je osebno bil v Sloveniji, si jo bo zagotovo zapomnil, za razliko od tistih milijonov, ki so med spremljanjem dnevnika ali branjem časopisa slučajno prebrali, da so se ti in ti srečali v deželi, ki se ji reče Slovenija. Morda si bodo ti zadnji Slovenijo zapomnili kakšno minuto, dve, morda bodo celo v roke vzeli atlas ter jo poiskali, a vseeno bo po nekaj časa stanje enako kot prej. V moderni informacijski družbi, ko smo vsak dan zbombardirani z milijoni informacij ter podatkov, si omembe neke Slovenije pri dnevniku zagotovo ne bomo zapomnili preveč dolgo. Po drugi strani pa človek, ki je osebno bil v Sloveniji, ki ima osebno izkustvo, ki ima fotografije iz Slovenije in tako dalje, tak človek Slovenije ne bo nikoli pozabil (kakor tudi ne katere druge dežele, v kateri je bil).
Torej, z vidika prepoznavnosti Slovenije: ali je prava pot hlepenje po uvozu velikih političnih živin, kakršni sta Bush in Putin, od katerih srečanja na Bledu so prejšnji teden minila štiri leta? Gospodarske koristi zaradi srečanja dveh politikov ne bo kaj preveč. Denar bo, kot smo že rekli, tekel iz blagajne, ne pa vanjo. In če še malo ostanemo pri srečanju Bush-Putin: so nam zaradi tega srečanja kakorkoli ZDA bolj naklonjene? Ha, briga njih. Da bi si mogoče Slovenija z briljantno organizacijo teh velikih srečanj prislužila svetovni sloves organizatorke srečanj? Bolj verjetno bi si pridelala lasten bankrot.
Ne. Jaz glasujem za turizem. Če pa že moramo kaj organizirati, pa dajmo raje kongres, kakršni je pretekli kongres PENa, mednarodnega društva pisateljev na Bledu. Je vsaj kulturen in na višji civilizacijski ravni kot pa razni izleti gospodarjev vojne in kapitala. In če smo malce cinični, baje da pisatelji tudi precej popijejo, tako da se bo vseeno nekaj sredstev vrnilo v blagajno. Se smejete? Pa mi pokažite katerega politika, ki je na kakšnem obisku kdajkoli plačal za deci pijače, kaj šele za kake škampe, šampanjec in podobne gurmanske zadeve. Aja, kaj pa če se politiki obnašajo tako kotpijančki za šankom, ko si izmenično plačujejo runde? Češ, o, kako lepo si me pogostil, daj pridi naslednji teden v mojo državo na obisk, da ti flekam!
A med pijančki in politiki obstaja ena velika razlika: pri izmenjevanju rund za šankom plača vsak pijanček svojo rundo, se pravi, če naroči rundo, jo tudi plača. Politiki za svoje izmenjevanje rund nikoli ne plačajo nič. Pa ne, da so politiki na nižji civilizacijski stopnji kot navadni pijančki?
Gregor Alič
Leskovec
Gnezdo na šolskem oknu
Ptica je zelo lepa žival. Prosta poje in žvrgoli v naravi. Marsikomu polepša dan. Zaupal vam bom skrivnost, povezano s ptico.
Imamo lepo obnovljeno šolo. In rože na oknih. Tudi na oknu garderobe za učence predmetne stopnje. In v rožah na tem oknu si je naredila gnezdo ptica z dolgim repom in s kot sneg belo glavo. Učitelji pravijo, da je to bela pastirica. Čez nekaj dni smo že
Foto: M. Ozmec
Ob ribniku v Podlehniku je namakalo trnke 67 policistk in policistov z območja PU Maribor.
krat slavil Peter Sande
s PP Lenart pred odlično drugouvrščeno domačinko Emino Dobrijevič s PP Podlehnik ter tretjim, Miranom Brumcem, prav tako PP Podlehnik. Najbolje uvrščenim je pokale in praktične nagrade poleg organizatorjev izročil Boris Bajec, vodja službe direktorja Policijske uprave Maribor, zatem pa so se premočeni ribiči zadržali še na prijateljskem druženju.
M .Ozmec
Danes pegastih jajc ni več. Namesto njih se na dnu gnezda prerivajo goli mladiči. Sedaj smo učenci še previdnejši, da preveč ne motimo skrbnih krilatih staršev. Gotovo bomo hodili malo družinico skrivaj opazovat tudi v počitnicah.
Klemen Lovenjak
Vurberk • Na 14. festivalu prek 2000 obiskovalcev
Zmagoslavje Zreške pomladi In ansambla Spev
Na 14. festivalu narodnozabavne glasbe Slovenije Vurberk 2005 je blizu 2000 glava množica občinstva med 14 nastopajočimi ansambli izbrala Zreško pomlad, komisija pa ansambel Spev.
Po lanskem nadomestnem gostovanju v ptujski športni dvorani center je letošnji 14. festival narodnozabavne glasbe, vokalno instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo- ali večglasnim petjem spet zablestel v čudovitem ambientu dvorišča vur-berškega gradu. Na prenovljeni tribuni in na dodatnih klopeh pod njo pa se je kljub povišanju cene vstopnice (na 2500 SIT) tokrat zbralo rekordno število, s popoldansko generalko zagotovo prek
2000 obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije, kakih 300 pa so jih organizatorji morali žal odsloviti, saj zanje ni bilo več prostora.
Navdušenemu festivalskemu občinstvu se je tudi letos predstavilo 14 ansamblov s po dvema skladbama, od katerih si je 6 ansamblov svoj nastop priborilo na predi-zboru v Nanosu, medtem ko je komisija preštevala glasove občinstva, pa je pred vurber-škim občinstvom zapel še Boris Kopitar.
Prvo nagrado in s tem zlatega zmaja je občinstvo prisodilo ansamblu Zreška pomlad iz Zreč, drugo nagrado in srebrnega zmaja ansamblu Navihanke iz Laškega, tretjo nagrado občinstva in bronastega zmaja pa je prejel ansambel Modrijani iz Dobrne.
Petčlanska strokovna žirija, ki ji je letos predsedoval Tomaž Tozon, pa je izbrala nekoliko drugače, saj je prvo nagrado za najboljšo izvedbo prisodila ansamblu Spev iz Velenja, ki je prejel
tudi plaketo Jožeta Šifrerja, to je posebno nagrado za najboljše štiriglasno petje. Drugo nagrado je strokovna komisija dodelila ansamblu Vitezi celjski iz Celja, tretjo nagrado pa ansamblu Rubin iz Novega mesta. Posebno nagrado za najboljšo skladbo po izboru radijskih postaj sta prejela avtorja Franc Šegovc za glasbo in Vera Šolinc za besedilo skladbe Srce je hotelo drugače, v izvedbi ansambla Modrijani iz Dobrne.
Prvo nagrado za najboljše besedilo je tričlanska komisija dodelila Faniki Požek za
pesem Glas vesti v izvedbi ansambla Rubin, drugo nagrado za besedilo je prejel Branko Zupanc za pesem Le veter odšel bo z menoj, ki so jo izvajale Navihanke, tretjo nagrado pa je prejel Ivan Si-vec za pesem Na mojem vrtu, ki so jo izvajali Brežiški flo-sarji. Tudi posebno priznanje za najboljše besedilo na temo o turističnih lepotah Slovenije je prejela Fanika Požek za pesem Slovenija moja dežela v izvedbi Vitezov celjskih.
Organizatorji, člani Turističnega društva Vurberk, so v sodelovanju z Agencijo Ger-
žina Videoton, RTV Slovenija - regionalnim centrom Maribor, Založbo kaset in plošč RTV Slovenija ter dnevnikom Novice festival dobro pripravili, poleg festivalske brošure je na dan festivala izšla tudi posebna zgoščenka s 14 izbranimi skladbami, posebej pa velja pohvaliti vodjo festivala Janeza Toplaka, ki je skupaj z Ido Baš festival tudi povezoval, ter župana občine Duplek Janeza Ribiča, ki je festivalsko dogajanje zavzeto spremljal in ga vzel kot za svojega.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Srca vurberškega občinstva in zlatega zmaja je osvojil ansambel Zreška pomlad.
Ansambel Spev iz Velenja je postal zmagovalec po oceni strokovne komisije.
ima
Ob 50. obletnici Nove KBM želimo skupaj z
stare hranilne knjižice slovenskih bank in hranilnic
Pobrskajte po predalih, morda se tam skriva stara hranUna knjižica predhodnic Nove KBM ali katere od drugih slovenskih bank in hranilnic. Zbiramo hranilne knjižice, izdane od leta 1955 naprej.
Knjižico pošljite po pošti (z navadno ali priporočeno pošiljko) na naslov:
Nova KBM d.d.. Vita Kraigherja 4. 2505 Maribor, s pripisom Za najstarejšo knjižico.
Vljudno vas prosimo, da pripišete tudi svoje podatke: ime in priimek,
ulico in hišno številko, poštno številko in kraj.
Po zaključenem razpisu bomo knjižice po pošti vrnUi pošiljateljem.
Knjižice bomo zbirali do 31. a^^gta 2005.
Pošiljatelje 50 najstarejših hranUnih knjižic bomo nagradili. Lastniku najstarejše hranilne knjižice predhodnic Nove KBM pa bomo osebno izročili posebno nagrado.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPONKA, TRIOLA, RETTER, AVA, RO, GO, SIN, LUDVIK, KAL, IPA, SUROVA SVILA, KROTA, MANET, LEDA, TERACO, ADIRANJE, DNO, JAKLJAN, BIN, ALALIJA, AK, SALINAC.
.Nova KBM C
OBČINA ZAVRČ
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Zavrč, ki ga je občinski svet Občine Zavrč sprejel na seji dne 26. 08. 1998, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj:
naziv častni občan občine Zavrč, plaketo Občine Zavrč in priznanje Občine Zavrč.
I.
Občina Zavrč podeljuje priznanje:
1.	Naziv častni občan občine Zavrč se podeli posamezniku (občanu, državljanu ali tujemu državljanu), ki ima posebne zasluge na družbenem, ekonomskem, znanstvenem, kulturnem, razvojnem, športnem ali drugem področju in je s svojim delovanjem na poseben način prispeval k položaju in slovesu občine v državi ali izven nje.
2.	Plaketa Občine Zavrč se podeljuje organizacijam in posameznikom ob jubilejih, pomembnih obiskih posameznikov in delegacij in drugih pomembnih priložnostih.
3.	Priznanja občine Zavrč se podeljujejo posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela. Komisija razpisuje naslednjo število priznanj:
pod 1) en naziv, pod 2) največ dve, pod 3) največ tri.
II.
Priznanja Občine Zavrč so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti.
III.
Priznanja so lahko podeljena posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam.
IV.
Pobudo oziroma predlog za podelitev priznanj lahko podajo občani, občinski svet, župan, društva, podjetja, zavodi, odbori občinskega sveta, druge organizacije in skupnosti ter politične stranke. Pobuda oziroma predlog mora biti v pisni obliki in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu ustrezno obrazložitev ter navedbo, za katero priznanje se predlaga.
V.
Pobude oziroma predloge za podelitev občinskih priznanj je potrebno poslati na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč, najkasneje do 08. 07. 2005, do 13. ure.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA ZAVRČ
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA PETKOVO IZDAJO I ZA TORKOVO IZDAJO
DOCETiniUZJinnUDOS. URE DO PONEDELJKA ZJUTRU DO 9. URE
Mali oglasi
STORITVE
NUDIM INSTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
Cenjene stranke obveščamo, da bo RIMELE Pavel, s. p., VIKEND, agencija za promet z nepremičninami, ZAPRTA zaradi dopusta od 22. 6. do 6. 7. 2005. V tem času smo za kakršnekoli informacije dosegljivi na naslednjih telefonskih št. 757 1101, 041 955 402 ter 031 719 639.
PRODAM luščeno koruzo in brejo telico A-kontrole. Tel. 041 326 952.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
V novi številki mesečnika
za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o notranji kakovosti jagod, kalciju v prehrani vinske trte, škodljivcu trsnem brstarju, primernem žveplanju
vina ter o varstvu zelenjave v ekološki pridelavi; naročite pa lahko tudi knjigo o hruševem ožigu.
Revija Sad - 16 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
DELO
VOZNIKE C-, E-kategorije, IV stopnja ali NPK za mednarodne prevoze EU, zaposlimo zaradi širitve dejavnosti, soliden osebni dohodek, urejen delovni čas. La-motexpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02/ 629 62 77 ali 02/ 629 62 78.
DOM - STANOVANJE
ODDAM v najem apartma za 4 ali 6 oseb (klima, KTV, lastno parkirišče) v Filip Jakovu. Tel. 00385 98544 127.
ODDAM enoinpolsobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 457 403.
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
RAZNO
KAMNOSESTVO
KMETIJSTVO
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 041 570 135.
MLADO kravo, brejo drugega teleta, prodam ali menjam za bikca simentalca. Tel. 041 825 057.
JAVNO OPRAVIČILO! Branka Cmrečnjak iz Lanove vasi 71 se javno opravičujem svojemu očimu Janezu Fekonji iz Lancove vasi 71 za neresnične izjave in laži, ki sem jih podala na Policijski postaji Podlehnik in na sodišču. Bila sem zavedena od Jožefe Fe-konja. Za vse težave in skrbi se mu iskreno opravičujem.
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, Kjezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
NOVO, NOVO
Odslej tudi Hitri krediti do 300.000 sit in plačilo s kreditnimi karticami!
Vsak četrtek ob 20.00 uri
pOÍKDÓm
7
mičmiH^p

7. MLADI DOLENJCI - Očka boin postal 6. Ans. EKART - Polka čez Ontario 5. Ans. GAŠPERJI - Sinje inorje 4. Ans. PETRA FINKA - Ko padejo zvezde 3. Ans. SREDENŠEK - Greino iia Triglav 2. MODRI VAL-Koštabona 1. OKROGLI MUZIKANTJE - Ko zakoijeiiio prašiča
Poskočnih 7
1.	BOŠTJAN KONEČNÍK - Gostilna je moj dom
2.K0ŠTRUNI-iVlici,radteimam
3.	TULIPAN - Še en liter
4.	SANDRA ŠUŠTERŠIČ - Očka, rada te imam
5.	ŠTAJER BAND - Mati moja
6.	ZLATKO DOBRIČ - Rad bi spoznal
7.	ANJAROPOTAR-Za rojstni dan
Orfeičkove
SMS glasbene iel|e
Veličastnih 7
_ Glasujem za: _
Ime In priimek: , TSI. številka; _
Gluovnice paSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318, 2250 Ptuj
041/818-666
Nagrado prejme: Srečko Feiconja, LočicI vrh 10, 2253 Destrniic
ERA
QíoipaíMi^®», [piiïfl
Ponudba velja do 26. junija 2005
MLEKO ALPSKO 1,6%, OMEGA 3
1 I
Vprašujejo po tebi, za poti, kod hodiš, za polja, vrt, kjer delaš, za dom, kjer počivaš, da vse tako je tiho, a verjeli mi ne bi, da jaz pa vem.
V SPOMIN
Milici Kramberger
20. 06. 2002
ZGORNJI VELOVLEK
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem pre-ranem grobu.
Valentina, Monika, Tonček
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 21. junij
Ptuj, Lekarna na Trstenjakovi 9, fotografska razstava Sandre Požun, na ogled je do 11. julija
Sreda, 22. junij
17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo
Četrtek, 23. junij
10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 16.00 Loperšice, gasilski dom, pletenje vencev iz naravnih materialov 17.00 Majšperk, telovadnica OS, zaključna šolska prireditev Setev! Žetev? 2004/2005
19.00 SNG MB, Grk Zorba, VelDvo, za izven
20.00 Miklavž pri Ormožu, igrišče, kulturna prireditev ob krajevnem prazniku
in svečana seja, kresovanje 20.00 Ptuj, Kolnkišta, Jam Session
KOLOSEJ Maribor
Torek, 21. junij, ob 17.30 in 20.30 Batman: Na začetku. Ob 16.40 in 19.00
Navihana druščina. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Mesto greha. Ob 15.30, 17.40 in 19.40 Roboti. Ob 17.50, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 21.10 Življenje je čudež. Ob 16.20, 18.30 in 20.40 A smo že tam? Ob 21.40 Talec. Ob 18.00 in 20.50 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 16.30, 18.50 in 21.20 Več kot ljubezen. Ob 17.20 in 20.20 Nebeško kraljestvo.
Sreda, 22. junij, ob 17.30 in 20.30 Batman: Na začetku. Ob 16.40 in 19.00
Navihana druščina. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Mesto greha. Ob 15.30, 17.40 in 19.40 Roboti. Ob 17.50, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 21.10 Življenje je čudež. Ob 16.20, 18.30 in 20.40 A smo že tam? Ob 21.40 Talec. Ob 18.00 in 20.50 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 16.30, 18.50 in 21.20 Več kot ljubezen. Ob 17.20 in 20.20 Nebeško kraljestvo.
Na Festivalu Lent
plačujte z 10% popustom!
Zabavajte se in prihranite. Z Moneto lahko na prodajnih mestih Festivala Lent plačujete z 10% popustom. Hitro, varno in enostavno. Ker imate mobilnik vedno s seboj, lahko denarnico pustite doma. Z Moneto lahko plačujete Mobitelovi in Debitelovi naročniki GSM/UMTS ter uporabniki Monete Nove KBM.
Za nakupe z Moneto Nove KBM bomo vaš transakcijski račun bremenili enkrat mesečno. Tako lahko z odlogom poravnate tudi zelo visoke zneske plačil, ki ste jih opravili z mobilnikom. Pridobite si Moneto v najbližji poslovalnici Nove KBM, izdali vam jo bomo brezplačno!
www.nkbm.si,www.moneta.si
^^Nova KBM
Vaš mobilnik. Vaš denar.
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
NAR0ÙLN1CA ZA
^íaim/íí TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA]
IME IN PRimEE:
Andrej Vek
Dravinjski Vrh 49,8884 Videm pri Ptvgu
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Drugi grajski vinski praznik
Grad je živel in se veselil
Na grajskem dvorišču je bilo 18. junija nevsakdanje živahno. Drugi grajski vinski praznik je povezal mnoge, predvsem pa projektni svet VTC 13, ki ga vodi Simon Toplak, Kmetijsko svetovalno službo KGZ Ptuj, Ptujske vedute, Pokrajinski muzej, da so skupaj z društvi vinogradnikov VTC 13 organizirali že II. grajski vinski praznik, ki je na grajsko dvorišče v soboto vabil od poldneva do večera.
Iz tipanja v lanskem letu se je razvil v pravi praznik vinogradnikov in vinarjev na VTC 13, ki želi Ptuju, mestu, ki slovi po vinu že iz rimskih časov, širši javnosti, predvsem pa ljubiteljem vina, gostincem, predstaviti kvalitetna vina, ki jih pridelajo vinogradniki in vinarji v Srednjih Slovenskih goricah, je v svojem govoru med drugim povedal predsednik projektnega sveta VTC 13 Simon Toplak. Ta je v preteklosti opravil veliko aktivnost v korist razvoja turizma na območju Srednjih Slovenskih goric, predvsem pa želi pomagati malim kmetom pri razvoju dopolnilnih dejavnosti in prodaje na domu, da bo območje ceste živelo, da ne bo zaraslih predelov. Da kakovost vina dobiva vse večji pomen, so lahko ugotovili tudi v okviru letošnjega ocenjevanja najboljših vin, ki jih premore VTC 13. Iz društvenih ocenjevanj so
Foto: Črtomir Goznik
Domače dobrote na stojnici Društva gospodinj Juršinci
na grad poslali najboljše, kar premorejo, 68 vzorcev, ki so jih ocenili po pravilniku grajskega ocenjevanja vin, je povedal predsednik komisije mag. Anton Vodo-vnik. Podelili so 35 diplom
z zlatim in 23 diplom s srebrnim znakom med vzorci redne trgatve, med devetimi ocenjenimi vzorci vin posebnih kakovosti so podelili 6 diplom z zlatim in 3 diplome z velikim zlatim
znakom. Pridelovalcema najvišje ocenjenih vin Vinogradništvu Rebernišek iz Mestnega Vrha za sovinjon redne trgatve in Janiju Gon-zu za laški rizling jagodni izbor posebne kakovosti pa so podelili amfori.
Med bogatim kulturnim dogajanjem so se obiskovalci ob lepem vremenu in bogati ponudbi vsega, kar zraste in pridelajo na VTC 13, še dolgo družili. Obiskovalci so si v soboto zaželeli, da bi bilo na grajskem dvorišču pogosteje tako živahno in da bi ga kot mesto svojega druženja vzeli tudi meščani sami.
MG
^IfKAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
kljačavničarskadela
-	manjša gradbena dela
Foto: Črtomir Goznik
Na II. grajskem vinskem prazniku so uživali tudi otroci, aktivno so se vključili v priložnostne delavnice, otroška gledališka skupina KUD Vitomarci pa jim je pripravila gledališko predstavo Zaljubljeni zvonček.
Napoved vremena za Slovenijo
če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napolnjuje.
31/17
Napoved za Slovenijo
Danes bo sončno z občasno nekoliko povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem okoli 30 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo prevladovalo sončno in zelo toplo vreme. Popoldne in zvečer bodo možne posamezne plohe ali nevihte.
Osebna kronika
Rodile so: Irena Hojnik, Čagona 42, Cerkvenjak - Daneja; Aleksandra Rizman, Dr. Ozvalda 5, Ormož - Aleksa; Nataša Lukačič, Sakušak 38, Juršinci - Matija; Monika Zajšek, Zla-toličje 59, Starše - dečka; Gordana Rozman, Draženska c. 13, Ptuj - Majo in Mateja; Janja Meško, Pavlovski Vrh 5, Ivanjkovci - Tjašo; Nataša Čuček, Podvinci 44, Ptuj - Domna; Karmen Mlakar, Kočice 7, Žetale - Ano; Jožica Simonič, Pobrežje 69/a, Videm - Vida; Mateja Mihorič, Plešivica 13, Ivanjkovci - Luka.
Poroke - Ptuj: Franc Klaneček in Valerija Burjan, Skorba 19/b; Drago Smolinger, Vareja 41/c, in Tanja Ivartnik, Go-lobova ul. 8, Ptuj; Ivan Kotolenko, Goričak 12, in Dušanka Kokot, Hrastovec 4; Štefan Robič in Petra Čeh, Ulica 5. prekomorske 17, Ptuj; Roman Karo, Dravska ul. 6, Ptuj, in Romana Valenko, Moškanjci 19; Rado Rožmarin in Zvezdana Megla, Osojnikova cesta 26, Ptuj; Daniel Ranfl, Sobetinci 42, in Natalija Čeh, Tibolci 4/a; Marko Bogataj, Stara Vrhnika 44, in Mateja Kelenc, Gruškovec 75; Franc Kristl in Klaudija Dominko, Zamušani 45; Aleksander Fleišman, Bognarjeva pot 60, Ljubljana, in Stanislava Gašparič, Maistrova ul. 52, Ptuj; Roman Fideršek in Renata Repinc, Podlehnik 5/i; Ivan Vesenjak in Mihelca Kramberger, Podvinci 119/c.
Umrli so: Katarina Skok, Orešje 180, Ptuj, umrla 3. junija 2005; Anica Rihtarič, Hrastovec 128, umrla 7. junija 2005; Janko Cimerman, Prvenci 31, umrl 8. junija 2005; Jožef Kelenc, Stojnci 6, umrl 8. junija 2005; Neža Rašl, Podvinci 118, umrla 8. junija 2005; Valter Skok, Jadranska 17, Ptuj, umrl 8. junija 2005; Martin Merc, Hajdoše 55/a, umrl 11. junija 2005; Milica Lončarič, Čermožiše 80, umrla 15. junija 2005; Marija Brglez, Starošince 23, umrla 10. junija 2005; Jožefa Plajnšek, Lancova vas 42, umrla 15. junija 2005; Anton Kunčnik, Zabovci 15, umrl 12. junija 2005; Mitja Angel, Ptujska Gora 92, umrl 15. junija 2005; Marija Meznarič, Stojnci 86, umrla 16. junija 2005.
Črna kronika
S kabrioletom na streho
12. junija ob 11.30 se je na lokalni cesti v Pongrcah, območje Kidričevega, zgodila prometna nesreča, koje 22-letni voznik osebnega avtomobila Opel tigra cabriolet v desnem preglednem ovinku zapeljal naravnost in ob levem robu vozišča trčil v drog prometnega znaka, ga izruval, nato zapeljal na travnik ter trčil v nasip železniške proge, preskočil železniške tire in s prednjim delom trčil v travnato površino ob železniški progi ter se prevrnil na streho. Voznik se je v nesreči lažje poškodoval, njegov 45-letni potnik pa je dobil hude telesne poškodbe.
Z avtom v drevo
18. junija ob 5.00 seje na glavni cesti Maribor-Ptuj, izven naselja Skorba, zgodila prometna nesreča, ko je 29-letni češki državljan z osebnim avtomobil zapeljal desno izven vozišča po nasipu ceste navzdol ter trčil v drevo. V nesreči se je hudo poškodoval dveletni otrok, ki ni bil v ustreznem sedežu za otroka.
Smrt zaradi padca s treh metrov
5. junija okrog 19. ureje zaradi izgube ravnotežja padla z višine 3 m na beton pred vhodom v stanovanjsko hišo v okolici Ormoža 52-letna ženska. Po padcu je bila z reševalnim vozilom prepeljana v Splošno bolnišnico Maribor na zdravljenje. Od tam so nas obvestili, da je 14. junija za poškodbami, kijih je dobila pri padcu, umrla.
Lestev je zdrsnila
10. junija okoli 13.30 se je med delom na domačiji v Ihovi, območje Lenarta, poškodoval 66-letni moški. Med plezanjem po lestvi v zgornji del gospodarskega poslopja je lesena lestev na betonski podlagi zdrsnila in je skupaj z lestvijo padel po betonskih tleh.
Potrebujete premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco?
CPA! Prvič v Sloveniji zavarovanje premoženja vl<ijučuje osebno in pravno asistenco za vas in vaše najdražje. Varnost vašega doma smo razširiii še na l<ritje strošl<ov odvetnil<ov, pravnih! svetovanj, osebnili nezgod, medicinsl<e osi<rbe, prevoza v boinišnico in drugili šl<odnili primerov. Doma in v tujini!
Sodelujte v nagradni igri in si s praviinim odgovorom priigrajte enega od petih masažnih stoiov vvrednosti 100.000 toiarjev. Poiščite nagradni Icuponček v naših posiovainicah aii na www.opa.si in ga pošijite na naš nasiov: Zavarovainica iUaribor, d.d., Oddeiek prodajne mreže, Cankarjeva 3,2507 iUaribor.
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
d.d.l ZAVAROVALNiCA iVI A R i B O R
080 19 20 www.opa.si