lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 25. novembra 2011
letnik LXIV • št. 91 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
^ Po mestni občini
Ptuj • Denarje šel, programa pa nobe-■ II III I 'I'III I II )■ nega
TERME
NOVE NAROČNIKE S
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. PTUJ štajerski
O Stran 3
Volitve 2011
Sp. Podravje •
Predvolilna predstavitev kandidatov O Stran 4-7
Štajerski
Šport
Košarka • Nar
Zanolin zadovoljen po obisku Ptuja
O Stran 11
Ptuj • Nevsakdanja zgodba v jeseni življenja
Sto let nekdanjih sošolcev
V	domu upokojencev na Ptuju je bilo 23. novembra še posebej slovesno. Ne dogaja se namreč vsak dan, da bi stoti rojstni dan dočakala kar dva njihova stanovalca.
Najlepše želje ob tem častitljivem življenjskem jubileju so bile namenjene Gabrieli Sor-man in Bogomirju Kostanjev-cu. Ko sta Gabriela Sorman, upokojena prof. angleščine in nemščine, ter Bogomir Ko-stanjevec, upokojeni vrhovni sodnik, še skupaj gulila klopi, si verjetno nista nikoli mislila, da ju bo življenjska pot še kdaj povezala in da bosta jesen življenja preživljala skupaj v Domu upokojencev Ptuj, kjer sta tudi skupaj proslavila 100. obletnico svojega rojstva. Bogomir Kostanjevec je bil rojen 21. novembra 1911, Gabriela Sorman pa 23. novembra 1911.
V	teh žlahtnih življenjskih trenutkih so privreli na dan številni spomini, prežeti s hvaležnostjo, ker sta vsak na svojem področju delala najboljše, znala prisluhniti ljudem in vedno imela srce za druge. V imenu MO Ptuj jima je čestital tudi ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 12. seja mestnega sveta
Arhiv Mestnega kina končal na smetišču
Ptujski mestni svetniki so se 21. novembra sestali na 12. seji. Razpravljali so o 16 točkah dnevnega reda.
Mestni svetniki so na mizo dobili tudi izčrpne informacije o poteku projekta EPK, vključno s podatki o vrednosti sofinanciranja posameznih projektov, ki izhajajo iz podpisane tripartitne oziroma šti-ripartitne pogodbe med MO
Za vas smo pripravili novoletno darilo - SODOBNA ZGODOVINA PTUJA V KARIKATURI IN BESEDI 3-petletka
avtorja Borisa Mločlnovlča. Izrežite kupon s svojim naslovom in ga prinesite na Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, kjer boste lahko brezplačno prejeli knjigo. Vsak naročnik lahko prejme eno knjigo, če
je reden plačnik naročnine. Število izvodov je omejeno, zato pohitite.
Ptuj, Zavodom Maribor 2012, Javnimi službami Ptuj in pro-ducenti, ki pa se glede na nekatere izjave v javnosti precej razlikujejo.
Svetniška skupina Stranka mladih - Zeleni Evrope je mestnemu svetu predstavila svoj pogled glede neuresničenih programov v Mestnem kinu Ptuj. Po njihovem mnenju precejšnji del krivde za to nosi CID Ptuj, ki tako na programskem področju kot pri gospodarjenju ravna malomarno. Posebej je to vidno na spomeniško zaščitenem objektu kina, katerega streha že tri leta zamaka, zgodi pa se nič, kot se tudi ne opravijo druga popravila na objektu. V stranki so prepričani, da bi morali upravljanje s stavbo kina predati odgovornejšim upravljavcem, kot je v tem trenutku CID Ptuj, saj so njihova ravnanja neodgovorna, malomarna, zaskrbljujoča, precej drugačna,
kot to sporočajo javnosti. Med drugim so v nedavni čistilni akciji uničili oziroma odpeljali arhivsko gradivo MK Ptuj od leta 1946 do leta 2009, skupaj
štiri zabojnike, poslovno in drugo dokumentacijo kina, kar naj bi bila po njihovih navedbah še ena neodgovornost CID-a Ptuj, ki troši tudi velika
proračunska sredstva, glede na malo kvalitetnih in konkretnih vsebin pa je takšno trošenje denarja močno sporno.
O Stran 6
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 12. seja mestnega sveta
Je arhiv Mestnega kina končal na smetišču?
Ptujski mestni svetniki so se na 12. seji sestali 21. novembra. Razpravljali so o 16 točkah dnevnega reda in za dve izglasovali skrajšani postopek. Gre za spremenjeni odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, v katerem je prišlo do sprememb v coni za poslovne namene, in odlok o ustanovitvi JZ Regijsko višješolsko in visokošolsko središče, katerega soustanovitelj je postal Šolski center Ptuj. Pri tej točki so izglasovali tudi amandma, ki se nanaša na spremembo v sestavi sveta zavoda glede na novega soustanovitelja in glede na potek njegovega mandata.
Mestni svetniki so v ponedeljek podali soglasje k imenovanju mag. Darje Harb za direktorico Regijskega višje- in visokošolskega središča Ptuj. V roku so se na razpis prijavili dr. Oto Težak, Tina Vukasovič in mag. Darja Harb. V postopku izbire kandidata je dr. Oto Težak umaknil prijavo na razpis, zato so vrednotenje o izpolnjevanju razpisnih pogojev opravili za obe kandidatki. Pri tem je Vukasovičeva zbrala 46 točk, Harbova pa 53. Soglasje za njeno imenovanje so podali MO Ptuj kot ustanoviteljica ter Perutnina Ptuj in Talum kot soustanovitelja zavoda.
Mestni svetniki so razpravljali še o kadrovskih menjavah v svetih Ljudske univerze Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Na lastno željo je
Uvodnik
iz obeh svetov zavodov izstopil Jožef Glazer. V Svetu LU ga je do izteka mandata nadomestil mag. Edvard Kenda, v Svetu PM Ptuj - Ormož pa Dejan Levanič. Potrdili so tudi odlok o ustanovitvi OŠ dr. Ljudevita Pivka. Nova ustanoviteljica je izmed štirih občin pogodbenic postala občina Cirkulane. Predlog sklepa o povišanju vrednosti točke za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž pa ni bil potrjen.
Pod lupo
integralni razvojni program
Na 12. seji so mestni svetniki pod lupo vzeli integralni razvojni program MO Ptuj, ki
Ne pozabimo, kaj je pravo bogastvo
Letošnji december bo vsekakor zgodovinski. Ne veselim se ga le zato, ker bo ponovno prazničen, pisan in vesel, temveč tudi zato, ker bo konec kratke, a vendar (pre)naporne predvolilne kampanje. Čeprav je ta tokra t relativno blaga, imam politike vrh glave. Natolcevanja o tem, kaj sem jaz naredil, ko sem bil tam, in česa vi niste naredili, ko ste vodili to in ono, oziroma kaj bomo mi izboljšali, ker nudimo svež veter, polnijo večino medijskega prostora. O obrazih predsednikov političnih strank že sanjamo. In kar je najzanimivejše: vsi smo padli v to. Vsi debatiramo o tem, kaj bo naredila katera stranka, če bo izvoljena.
Prav je sicer, da razmišljamo in da nismo apatični, a eno je jasno kot beli dan: svetla gospodarska prihodnost se nam vsaj v prihajajočem letu še ne obeta. Denarja zagotovo ne bo nič kaj več kot doslej, za politiki pa bodo ostale le prazne obljube.
Morda pa je ravno zato pravi čas, da spremenimo način razmišljanja. Da se poglobimo vase in iz krize potegnemo najboljše, kar lahko. Ravno materializem in slepo sledenje politikom sta nas pripeljala do točke, na kateri smo danes. Denar, denar, denar! Samo o tem se še pogovarjamo. Kot bi bila zadovoljstvo in sreča pogojena s cekini. Pa še zdaleč nista. Najpomembnejše stvari se zagotovo ne skrivajo v denarju. Žal pa jih velikokrat spregledamo in se njihovega pomena zavemo šele takrat, ko je prepozno.
Naj sleherna decembrska lučka, ki jo bomo prižgali v tem mesecu, prinese kanček novega zavedanja in zaupanja v ljudsko dobrobit in iskrenost. Naredimo kaj dobrega, nasmejmo se komu, zahvalimo se za trud in po svojih zmožnostih podarimo kak evro ali dva v dobrodelne namene. Cenimo bližnje in srečo delimo s tistimi, ki jih imamo radi! Edino bogastvo, ki šteje, je nasmeh lastnega otroka, poljub skrbne matere ali objem najboljšega prijatelja. Tega pa ne kupi nobena valuta na svetu.
Naj bo prihajajoči december nepozaben in naj bo pot do novega, še lepšega jutri!
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Na novembrski seji mestnega sveta je ob ptujskem županu Štefanu Celanu sedel novi direktor Občinske uprave MO Ptuj Janko Širec.
je bil sprejet leta 2005, da bi ugotovili, koliko zapisanega iz te razvojne vizije oziroma koliko projektov bo mogoče do leta 2014 realizirati oziroma katerim v okviru treh ključnih razvojnih stebrov bodo v tem obdobju dali prednost.
Nerealiziranih projektov, izmed katerih so vsi potrebni, je na osnovi projektantskih ocen še za dobre 204 milijone evrov. Za določitev prioritet so si vzeli čas, v času razprave pa naj bi prišli tudi do »udarnega stavka« na začetku integralnega razvojnega programa, ki bi predstavil tisto, kar si to okolje želi. Po vsej verjetnosti pa bo v razpravo treba pritegniti tudi tiste, ki so aktivno sodelovali pri nastajanju tega programa -vseh strokovnjakov z različnih področij od gospodarstva do civilne družbe je bilo okrog 150, nastajal pa je dve leti.
Integralni razvojni program je bil sprejet leta 2005, da bi nadomestili velik razvojni zaostanek, do katerega je prišlo, ker je mesto v preteklosti izgubilo vire financiranja. Okrog 300 let je imelo mesto tri proračune: regijskega oziroma okrajnega, občinskega in mestnega. Zato si prizadevajo, da se v mesto povrneta vsaj dva proračuna, tj. pokrajinski in občinski, saj je tudi v izhodiščih razvojne vizije zapisano, da mora Ptuj ponovno pridobiti status drugostopenjske lokalne samouprave, poudarja župan Štefan Čelan in dodaja, da je pokrajinsko središče tisto, kar potrebujemo.
Kdo bo plačan v okviru projekta EPK
Mestni svetniki so na mizo dobili tudi izčrpne informacije o poteku projekta EPK, vključno s podatki o vrednosti sofinanciranja posameznih projektov, ki izhajajo iz podpisane tripartitne oziroma šti-ripartitne pogodbe med MO Ptuj, Zavodom Maribor 2012, Javnimi službami Ptuj in pro-ducenti, ki pa se glede na nekatere izjave v javnosti precej razlikujejo.
Za glasbeni festival Arsana znaša vrednost sofinanciranja v letu 2011 64 tisoč evrov, osem tisoč evrov pa je Arsana pridobila za koncertni abonma. Za kurentovanje znaša delež sofinanciranja podjetju Javne službe 332 tisoč evrov, za festival sodobne vizualne umetnosti KUD Art Stays znaša sofinancerski delež 42 tisoč evrov, KUD Čar griča je za Aye festival pridobil 15 tisoč evrov, MO Ptuj za ArtFest v sklopu kurentovanja 33 tisoč evrov, MG Ptuj za projekt Auluraria 35 tisoč evrov, OŠ Ljudski vrt za projekt De te fabula narra-tur 5 tisoč evrov, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož za projekt pustne maske 35 tisoč evrov in Študentska založba za festival Dnevi vina in poezije 60 tisoč evrov. Skupni znesek sofinanciranja je tako 629 tisoč evrov.
Za leto 2012 pa so predvideni zneski sofinanciranja za omenjene izvajalce znatno višji, vstopajo pa tudi novi akterji,
kot je Boris Farič s projektom Topographia Sloveniae, ki bo sofinanciran s 5500 evri, CID Ptuj naj bi za Kino brez stropa pridobil 30 tisoč evrov, JSKD Ptuj in KD Ptuj za projekt P. U. S. T. 15 tisoč evrov, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj za projekt Zapuščina dr. Štefke Cobelj 26.500 evrov in za projekt Knjižnice pobratenih mest 30.500 evrov, Klub ptujskih študentov za projekt Vino ni voda 34 tisoč evrov, za projekt Terasafest pa 40 tisoč evrov. Za Rimske igre in mednarodni filmski festival Primus naj bi Terme Ptuj skupaj prejele 56 tisoč evrov, produkcija Terminala 12 pa za razstavo zbirke Oskarja Kokoschke 20 tisoč evrov. Seštevek sofinanciranja treh projektov (Dantonova smrt, Festival komornega gledališča in V samoti bombaževih polj) za MG Ptuj v letu 2012 znaša 70 tisoč evrov, za KUD Art Stays je predvideni znesek 60 tisoč evrov, za OŠ Ljudski vrt (projekt De te fabula narra-tur) 25 tisoč evrov, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož bo predvidoma dobil še 70 tisoč evrov za projekt Pustne maske, Študentska založba za festival Dnevi vina in poezije 100 tisoč evrov, KUD Čar griča za Aye festival 20 tisoč evrov, trije projekti Društva za glasbeno umetnost Arsana (koncertni abonma Arsana, Zgodba o tangu in glasbeni festival Arsana) naj bi bili sofinancirani v skupnem znesku 109.500 evrov, daleč najvišji znesek pa je namenjen Javnim službam Ptuj za Kurentova-nje EtnoFest, in sicer 765.400
evrov, za Kurentovanje ArtFest pa še 124 tisoč evrov. Skupaj je torej za omenjene izvajalce in njihove projekte v letu 2012 predvidenih milijon 607 tisoč evrov. Nekatere možnosti so za posamezne izvajalce odprte še v okviru skupnih in mrežnih projektov.
Malomarno ravnanje CID-a
Svetniška skupina Stranka mladih - Zeleni Evrope je mestnemu svetu predstavila svoj pogled glede neuresničenih programov v Mestnem kinu Ptuj. Po njihovem mnenju precejšnji del krivde za to nosi CID Ptuj, ki tako na programskem področju kot pri gospodarjenju ravna malomarno. Posebej je to vidno na spomeniško zaščitenem objektu kina, katerega streha že tri leta zamaka, zgodi pa se nič, kot se tudi ne opravijo druga popravila na objektu. V stranki so prepričani, da bi morali upravljanje s stavbo kina predati odgovornejšim upravljavcem, kot je v tem trenutku CID Ptuj, saj so njihova ravnanja neodgovorna, malomarna, zaskrbljujoča, precej drugačna, kot to sporočajo javnosti. Med drugim so v nedavni čistilni akciji uničili oziroma odpeljali arhivsko gradivo MK Ptuj od leta 1946 do leta 2009, skupaj štiri zabojnike, poslovno in drugo dokumentacijo kina, ki bi jo moral prehodno selekcionirati Zgodovinski arhiv Ptuj, kar naj bi bila po njihovih navedbah še ena neodgovornost CID-a Ptuj, ki troši tudi velika proračunska sredstva, glede na malo kvalitetnih in konkretnih vsebin pa je takšno trošenje denarja močno sporno.
Z dopisom Zgodovinskemu arhivu Ptuj o arhivu Mestnega kina v kontejnerjih je na ta problem opozoril tudi likvidacijski upravitelj družbe MK Ptuj Srečko Šneberger, ki je omenjeni dopis posredoval tudi ministrstvu za kulturo in inšpektoratu za kulturo in medije. Dokumentacijo v pritličnih prostorih kina si je pred Šnebergerjevim odhodom ogledal Ivan Lovrenčič iz ZA Ptuj, ki je takrat dejal, da se bo to reševalo z novimi pravnimi nasledniki. Po Šnebergerjevih navedbah naj CID ne bi Zgodovinskemu arhivu Ptuj predal nobene dokumentacije.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Zapleti v Revivisu
Denar je šel, programa pa nobenega
Čeprav je Mestna občina Ptuj kot ustanoviteljica regijskega višje- in visokošolskega središča Revivis Ptuj njegovemu delovanju od leta 2004 naprej namenila nekaj več kot 662 tisoč evrov, je današnje stanje na omenjenem zavodu katastrofalno. V tem trenutku se ne izvaja niti en dodiplomski ali podiplomski študijski program.
Ko smo pred časom na Revivisu zaprosili za podatek o tem, koliko gostujočih fakultet in visokih šol v tem letu pri njih izvaja svoje programe in koliko študentov imajo vpisanih, je bil odgovor fra-panten: niti enega samega.
Revivis je bil ustanovljen s primarnim ciljem spodbujanja terciarnega izobraževanja v lokalnem okolju. Kot pojasnjuje v. d. direktorja zavoda dr. Oto Težak, so aktivnosti v obdobju od 2005 do 2010 potekale na dveh bistvenih področjih: privabiti priznane gostujoče študijske programe in ustvariti pogoje za ustanovitev visoke šole na Ptuju.
Za gostujoče programe je bilo treba najprej pridobiti akreditacije za izvajanje na Ptuju. Te so uspeli pridobiti za šest programov visokošolskega študijskega programa prve bolonjske stopnje, ravno toliko magistrskih programov in enega višješolskega. Študij sta tako začeli dve generaciji študentov manage-menta turističnih destinacij, ena generacija podiplomskih študentov enakega programa in tri generacije podiplomskih študentov turizma. Nekateri študentje so študij že zaključili, ostali pa bodo poslej očitno morali izpite opravljati na matičnih univerzah in visokih šolah, saj na Revivisu v tem trenutku ne izvajajo niti enega programa.
Zakaj ni programov
Na vprašanje, kako je lahko prišlo do tega, da se ne izvaja niti en sam program, Težak odgovarja: »Ko smo začenjali, je bilo prvo vprašanje, ali imeti gostujoče študijske programe ali razvijati nove. Vedeli smo, da so gostujoči programi relativno poceni, za lastne pa bi morali ustano-
viti institucijo in jih razviti. Ta pot je daljša in dražja, a za okolje koristnejša, saj bi imeli vso kontrolo nad tem, kaj se program pripravi in kako izvaja. Akreditacija študijskega programa namreč ne pomeni, da dobimo tudi koncesijo. Izkušnje so pokazale, da je potrebna finančna pomoč ustanoviteljic, lokalnega gospodarstva in drugih, da se prebrodijo oscilacije pri zagonu visokih šol. To je normalen pojav.
Začeli smo s tujimi programi, a smo obe potezi izvajali sočasno. Skozi gostujoče študijske programe smo izobrazili dve generaciji študijskega programa turizem, tri generacije tega magistrskega študija in eno generacijo magistrskega študijskega programa organizacija in management. Po naših ocenah so vsi ti programi potrebni za okolje. Ves čas pa smo vedeli, da ne moremo vplivati na izvajanje programov. Edini kriterij, da se program izvaja, je ekonomski. Če gostujoča univerza ugotovi, da nek program za njih ni sprejemljiv za izvajanje, običajno iz finančnega razloga, se za ukinitev odloči samostojno. Mi ne moremo vplivati na njihove odločitve. V študijskem letu 2011/2012 smo ponudili dva certificirana študijska programa, dva visokošolska študija prve bolonjske stopnje in dva magistrska študija druge bolonjske stopnje. A se nobeden ni začel izvajati. Za certificirane programe ni nujno, da se začnejo izvajati oktobra, ampak se lahko začnejo kadarkoli, kar pomeni, da obstaja možnost, da se izvedejo še letos. Tako da reči, da v tem letu ni nič, ni čisto resnično,« pojasnjuje Težak in dodaja, da je razlog, da se neki programi ne izvajajo, premajhno število interesen-
Dr. Oto Težak: »Ni res, da se nič ne dela. Res pa je, da trenutno nimamo nobenega programa.«
tov. Vztraja pa, da so veliko delali na razvoju lastnih študijskih programov: turizem v lokalnem okolju, vzdrževanje dediščine in management prehranske verige.
Na osnovi akreditacij so avgusta 2009 bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev Visoke šole na Ptuju, čemur pa ni sledil formalni vpis v sodni register in začetek delovanja. »Potrebna zagonska finančna sredstva niso bila zagotovljena,« pojasnjuje Težak in poudarja, da so razvoj lastnih programov financirali iz sredstev, ki so jih dobili z izvajanjem gostujočih programov, izvajajo pa tudi nekaj delavnic in tečajev.
Težak je Revivis vodil od leta 2004, torej od ustanovitve naprej. Do lanskega leta je bil direktor, zadnje leto pa opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja.
Čelan: »Ne morem biti zadovoljen!«
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, nezadovoljen z delo-
vanjem Revivisa, svojega razočaranja ni skrival.
»Dosedanji direktor Revivi-sa Težak je dobil priložnost, da bi v letih, odkar je MO Ptuj pomagala kot edina financer-ka, pripeljal redne študijske visokošolske programe. Na tem področju smo doslej uspeli pridobiti formalnopravni status visoke šole, ni pa nam uspelo pridobiti nobenega rednega programa s koncesijo. To stanje smo kot ustanovitelj želeli popraviti, zato smo spremenili odlok in novi soustanovitelj postaja Šolski center Ptuj. S tem bomo upravljanje Revivisa prenesli v prostore ŠC,« pojasnjuje Čelan, ki je prepričan, da bo s 1. januarjem regijsko središče že zaživelo v novih prostorih. S to potezo se Revivis povezuje tudi z Višjo strokovno šolo ŠC Ptuj.
»Želja lokalne politike je, da bi Ptuj dobil politehniko in celo vertikalo od poklicnega do srednje-, višje- in visokošolskega izobraževanja. Ureditev v naši državi je izjemno ponesrečena. Šolski centri smejo izvajati poklicno, srednje in višje izobraževanje, ne pa visokošolskih programov. Zato smo morali kot občina ustanoviti visokošolsko institucijo. Za mene je to neumnost. Če je treba v prihodnjih letih kaj spremeniti, je to zakonodaja, in sicer v tej smeri, da bodo šolski centri lahko izvajali tudi visokošolske programe. Mi pa zaenkrat z Revivisom kot pravno osebo dajemo pravno podlago Šolskemu centru kot soustanovitelju, da lahko izvaja visokošolske programe,« pojasnjuje Čelan.
Težava, ki je nastopila v Revivisu, bo na nek način torej pospešila reševanje nekaterih odprtih vprašanj, obenem pa bo okrepljeno sodelovanje izobraževalnih
ustanov na Ptuju.
Po besedah Čelana združitev s Šolskim centrom ob ustanovitvi Revivisa ni bila možna, ker je bila zakonodaja drugačna: »Sedaj pa smo izrabili pravno praznino, ki ne govori nič proti in nič za. Z združitvijo so izpolnjeni pogoji, da Šolski center lahko vstopa na razvijanje visokošolskih študijskih programov«.
Čelan je prepričan, da mora Ptuj vse tri višješolske programe, ki jih ima, nadgraditi v visoke, in dodaja: »Težko je verjeti, da pri taki podpori lokalne politike nismo uspeli dobiti niti enega študijskega programa. Zato smo se odločili, da je treba to zgodbo presekati in narediti naslednji korak«.
Nova direktorica, novi prostori, nov soustanovitelj
Mestna občina Ptuj kot ustanoviteljica zavoda je že objavila razpis za mesto direktorja, na katerega se je Težak najprej prijavil, nato pa je, kot pravi, kandidaturo umaknil iz osebnih razlogov. Svet zavoda je za novo direktorico že potrdil mag. Darjo Harb.
Novost torej ne bo le v zamenjavi vodstva Revivisa. Kot pojasnjuje Čelan, bodo potegnili kar nekaj potez, da se stanje zavoda popravi. Med drugim se prostori iz Krempljeve selijo na Vičavo, v prostore Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj, ki je po novem tudi soustanovitelj Revivisa, kar po mnenju Čelana predstavlja veliko prednost.
Z izbiro Darje Harb za novo direktorico je zadovoljen. Kot pravi, so Težaku kot strokovnjaku avtomatike po-
nudili delovno mesto znotraj višje strokovne šole. »Z vidika upravljanja, organizacije in managementa pa je svet zavoda ugotovil, da je potrebna nova moč, druge sposobnosti in znanja,« še dodaja.
Zakaj niso ukrepali prej
Mestna občina je v Revivis vlagala precejšnja sredstva. Od ustanovitve do danes mu je namenila nekaj več kot 662 tisoč evrov za izplačilo neprogramskih in programskih materialnih stroškov, plače direktorja zavoda, stroškov nakupa opreme in sofinanciranja programa javnih del in sredstev, pridobljenih na razpisu.
Na vprašanje, kako je možno, da občina kot ustanoviteljica zavoda ni ukrepala že prej, Čelan odgovarja: »V lanskem letu ob pregledu poslovanja je bilo predstavljeno, da smo dobili akreditirano visoko šolo in tri visokošolske programe. Zagotovljeno je bilo, da bo eden letos zagledal luč sveta. Žal iz tega ni bilo nič in odločili smo se, da so potrebne novosti. Sem pa izjemno zadovoljen, da nam je uspelo vzpostaviti dobre odnose s Šolskim centrom Ptuj. Prej je srednje šolstvo živelo kot institucija, ki ni načrtovala in delovala v povezavi z lokalno politiko razen v interventnih akcijah. To smo v zadnjih štirih letih uspeli vzpostaviti,« pojasnjuje Čelan in pravi, da bo v prihodnosti tudi Ljudsko univerzo treba vključiti v regijsko šolsko središče in narediti umno delitev dela.
»Dogaja se nam naslednje: šolski center, ki je začel izvajati tudi plačljive izobraževalne programe in ima ustrezen kader, sposobnosti in znanja, ima določen program, ljudska univerza pa pripelje enakega, le s tujimi predavatelji. S tem ne naredimo nič drugega kot to, da par fičnikov, ki jih imamo, peljemo iz mesta,« pravi Čelan, ki je prepričan, da je Ljudska univerza zelo uspešna, a da bo v prihodnosti potrebno več sodelovanja in dogovarjanja med izobraževalnimi ustanovami v našem mestu. Kot koordinatorja vseh teh dejavnosti Čelan vidi ravno Revivis. Ta naj bi po najbolj optimističnem scenariju jeseni 2013 začel izvajati vsaj en redno koncesi-oniran visokošolski program. »Nerealno je pričakovati, da bi v letu 2012 dobili koncesijo, bomo pa se zanjo vsekakor borili,« dodaja župan.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Sp. Podravje • Predvolilna predstavitev kandidatov za državnozborske volitve
Volitve in kandidati trkajo na vrata ...
V Štajerskem tedniku smo se odločili, da bralcem v pomoč, da bodo 4. decembra lažje izbrali »prave ljudi na prava mesta«, kandidate predstavimo tako, da smo vsem poslali enaka štiri vprašanja, oni pa so nam poslali odgovore.
Obrnili smo se na volilne štabe 2., 9., 10. in 11. okraja osme volilne enote - območja torej, ki ga večinoma pokriva Štajerski tednik s svojim poročanjem. Do roka sicer vsi kandidati niso opravili svoje »domače naloge«, zato pač objavljamo tiste odgovore, ki smo jih prejeli pravočasno - najprej iz drugega in devetega volilnega okraja, v torkovi številki pa iz desetega in enajstega. (Pa še opomba: ker so bili kandidati pri svojih odgovorih prostorsko omejeni - dovoljena dolžina odgovorov je bila 200 znakov pri vsakem vprašanju -, so nekateri odgovarjali samo z naštevanjem posameznih točk, kar ne pomeni, da ne bi mogli ali znali povedati marsičesa tudi lepše, vendar je v tem primeru krivda v našem uredništvu, ker jim nismo dovolili, da bi se razpisali na dolgo in široko.)
Ker smo prepričani, da bomo kak odgovor prejeli tudi pozneje, lahko pričakujete še nadaljevanje naše »predvolilne ankete«.
Objavljamo pa tudi seznam strank, list in kandidatov iz 2., 9., 10. in 11. okraja naše volilne enote. (Podatke smo povzeli po seznamu državne volilne komsiije.)
8. volilna enota
2. volilni okraj: občina Ormož, ki obsega območje krajevnih skupnosti (na dan sprejema zakona 24.09.1992): Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Podgorci, Središče ob Dravi, Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja (sedež: Ormož)
1.	LDS Liberalna demokracija Slovenije
2.	Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
3.	Stranka enakih možnosti Slovenije (SEM-Si)
4.	Lista Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija
5.	DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
6.	Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka
7.	Zeleni Slovenije
8.	SLS Radovana Žerjava - Slovenska ljudska stranka
9.	Zares - socialno liberalni
10.	Državljanska lista Gregorja Viranta
11.	Slovenska demokratska stranka - SDS
12.	SSN - Stranka slovenskega naroda
13.	SMS Zeleni
14.	Demokratična stranka dela - DSD
15.	SD - Socialni demokrati
16.	Slovenska nacionalna stranka - SNS
17.	Gibanje za Slovenijo
9. volilni okraj:
del občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti (na dan sprejema zakona 24. 9. 1992): Trnovska vas, Vitomarci, Destrnik, Juršinci, Heroja Lacka - Rogoznica, Grajena, Polenšak, Dornava, Gorišnica, Markovci (sedež: Ptuj)
1.	LDS Liberalna demokracija Slovenije
2.	Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
3.	Stranka enakih možnosti Slovenije (SEM-Si)
4.	Lista Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija
5.	DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
6.	Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka
7.	Zeleni Slovenije
8.	SLS Radovana Žerjava - Slovenska ljudska stranka
9.	Zares - socialno liberalni
10.	Državljanska lista Gregorja Viranta
11.	Slovenska demokratska stranka - SDS
12.	SSN - Stranka slovenskega naroda
13.	SMS Zeleni
14.	Demokratična stranka dela - DSD
15.	SD - Socialni demokrati
16.	Slovenska nacionalna stranka - SNS
17.	Gibanje za Slovenijo
10. volilni okraj:
del občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti (na dan sprejema zakona 24. 9. 1992): Bratje Reš, Boris Ziherl, Olga Meglič, Franc Osojnik, Jože Potrč, Dušan Kveder, Ivan Spolenak, Tone Žnidarič, Hajdina, Budina - Brstje, Spuhlja, Turnišče ter naselje Lancova vas pri Ptuju (sedež: Ptuj)
Ana Pevec Ivan Babič Melani Nemet_ Mag. Boštjan Štefančič Mag. Stanka Premuš Simon Kolmanič Vlado Čuš Valerija Šaško Mateja Mesarec Tanja Kosi Jurij Borko Ivan Plečko Maja Majč Srečko Muršič Biba Biserka Sever Dušan Cvetko Martina Prelec
Zdenka Škerget
Iztok Erjavec
Elizabeta Simonič
Dr. Lidija Tušek Korošec
Franc Kekec
Silvo Sok
Viktorija Bezjak
Franc Pukšič
Sara Kramberger
Robert Šegula
Andrej Čuš
Stojan Žižek
Stanislav Ciglar
Armando Radomir Hreščak
Mirjana Nenad
Dušan Cvetko
Tadej Majcenovič
Taja Strelec Boštjan Koražija Dr. Darko Jazbec Gorazd Žmavc Peter Pribožič Vlado Čuš Valerija Šaško Igor Šeruga Robert Šegula Helena Neudauer Stojan Žižek Robert Križanič Ingrid Zadravec Dejan Levanič Ana Anžel Vlado Ferčec
1.	LDS Liberalna demokracija Slovenije
2.	Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
4.	Lista Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija
5.	DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
6.	Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka
7.	Zeleni Slovenije
8.	SLS Radovana Žerjava - Slovenska ljudska stranka
9.	ZARES - socialno liberalni
10.	Državljanska lista Gregorja Viranta
11.	Slovenska demokratska stranka - SDS
12.	SSN - Stranka slovenskega naroda
13.	SMS Zeleni
14.	Demokratična stranka dela - DSD
15.	SD - Socialni demokrati
16.	Slovenska nacionalna stranka - SNS
17.	Gibanje za Slovenijo
Tonček Kopše Nino Pevec
Mateja Avbelj Valentan Jožef Murko Lidija Cafuta Milan Trol Miran Vuk Ivan Božičko Eva Klemenčič Branko Marinič Dijana Koštro Dušan Serdinšek Dušan Murovec Danijel Zajc Ana Anžel
Bojan Mavrič - Vidovič
Tednikova vprašanja
(Tokrat smo združili odgovore kandidatov iz 2. in 9. volilnega okraja, prihodnjič pa naprej.)
Katerim nalogam boste kot poslanec/poslanka v naslednjih štirih letih dali največji poudarek?
Mag. Stanka Premuš (Desus, 2. VO): Zavzemala se bom za: pravice upokojencev, primeren socialni položaj vseh generacij, sprejemanje razu-
mljivih zakonov, poenostavitve pri delu državne uprave, vzpodbudno davčno politiko.
Simon Kolmanič (NSi, 2. VO): Kot poslanec bom največjo pozornost posvečal dobremu sodelovanju z lokalnim okoljem, katerega interese mora poslanec zastopati, kar ugodno vpliva tudi na razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest.
Valerija Šaško (SLS, 2. in 10. VO): Ker prihajam iz primarne ravni zdravstva, bom poudarek dala na krepitvi primarnega zdravstvenega varstva v smislu krepitve preventivnih programov za aktivno iskanje ljudi z več dejavniki tveganja za razvoj danes najpogostejših bolezni:
1.	LDS Liberalna demokracija Slovenije
2.	Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
4.	Lista Zorana Jankovica - Pozitivna Slovenija
5.	DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije
6.	Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka
7.	Zeleni Slovenije
8.	SLS Radovana Žerjava - Slovenska ljudska stranka
9.	Zares - socialno liberalni
10.	Državljanska lista Gregorja Viranta
11.	Slovenska demokratska stranka - SDS
12.	SSN - Stranka slovenskega naroda
13.	SMS Zeleni
14.	Demokratična stranka dela - DSD
15.	SD - Socialni demokrati
16.	Slovenska nacionalna stranka - SNS
17.	Gibanje za Slovenijo 11. volilni okraj:
del občine Ptuj, ki obsega območje krajevnih skupnosti (na dan sprejema zakona 24.09.1992): Cirkovce, Cirkulane, Dolena, Kidričevo, Leskovec, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk, Podlehnik, Ptujska Gora, Stoperce, Videm pri Ptuju, Zavrč, Žetale (sedež: Ptuj)
Tanja Kosi (Državljanska lista G. Viranta, 2. VO): Za nova delovna mesta, enakomeren razvoj regij, lažji dostop do zdravstvenih storitev in boljšo oskrbo starejših ter bolnih na domu.
Zdenka Škerget (LDS, 9. VO): Osnovno gibalo razvoja sta gospodarstvo in obrt. Ustvariti je treba prijazno podjetniško okolje. Spremeniti moramo razrede dohodninske lestvice, da razbremenimo pla-čevalce srednje visokih dohodkov. Prag najvišje obdavčitve z dohodnino je treba dvigniti, da samostojni podjetniki ne bodo za uspešno delo kaznovani, ampak motivirani za delo in uspešnost. Bistvene so tudi hitre reforme: pokojninska, zdravstvena in delovna zakonodaja.
Iztok Erjavec (TRS, 9. VO): Najpomembnejše je ostati v stiku z ljudmi, biti na tekočem z njihovimi težavami. Mnogo stvari se da rešiti s sodelovanjem. Zavzemam se za vzpostavitev pokrajin in prenos pristojnosti na lokalno raven. Ljudje naj sami odločajo o svojem razvoju.
Dr. Lidija Tušek Korošec (Lista Z. Jankoviča, 9. VO): Naloga nove politike je, da omogoči razmere, kjer se delo splača. Spodbuditi je treba pozitivno naravnanost k rezultatom, da bodo nastale nove ideje, novi izdelki, ki bodo povečali dodano vrednost. Dodana vrednost ustvarja nova delovna mesta. Slovenija potrebuje upanje za boljšo prihodnost.
Franc Kekec (Desus, 9. VO): Razvoju gospodarstva, ustvarjanju novih delovnih mest, za neodvisno sodstvo, proti sodnim zaostankom, za preganjanje gospodarskega kriminala ter vračanje nezakonito pridobljenega premoženja, za zmanjševanje plačnih razlik,
raka in srčno-žilnih obolenj ter za zgodnje odkrivanje teh bolezni. Svojo pozornost bom namenila tudi krepitvi podjetništva v zdravstvu in poudarek dala boljši komunikaciji med posameznimi ravnemi zdravstvenega sistema: primarno, sekundarno in terciarno.
dvig minimalnega osebnega dohodka ter dvig pokojnine na višino za normalne stroške preživetja.
Silvo Sok (NSi, 9. VO): Razbremenitev gospodarstva, učinkovitejše sodstvo, reorganizacija javne uprave.
Franc Pukšič (SLS, 9. VO): Še naprej si bom kot doslej prizadeval za sprejem zakonodaje, prijazne do slovenskega podeželja. Kot poslanec ne deluješ lokalno, ampak želim, da končno pridemo do zakonodaje, ki bo omogočala človeka vredno življenje na podeželju. Če hočemo to doseči, je treba v prvi vrsti decentralizirati državo in uvesti pokrajine.
Sara Kramberger (Zares, 9. VO): V naslednjih štirih letih bo treba sprejeti reforme, s katerimi se je doslej odlašalo. Aktivno se bom zavzemala za reformo pokojninskega sistema, volilne zakonodaje in obnovljive energije.
Andrej Čuš (SDS, 9. VO): V okviru programa SDS bodo prioritete pravičnost, razvoj in nova delovna mesta. Te tri dimenzije lahko Slovenijo popeljejo v boljši jutri. Zavzemal se bom, da se bo v Ljubljani slišal glas Spodnjega Podravja!
Stojan Žižek (SSN, 9. in 10. VO): Kot poslanec bom največji poudarek dal oživitvi gospodarstva, izvedbi regionalizacije
ter reorganizaciji državne uprave in javnega sektorja.To so temelji za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
Stanislav Ciglar (SMS -Zeleni, 9. VO): Zaposlovanje mladih za nedoločen čas je ključno za uspešen razvoj družbe. Prehod od končanja šolanja do zaposlitve mora biti čim krajši. Zavzemal se bom za priznavanje neformalnega izobraževanja.
Mirjana Nenad (SD, 9. VO): Poudarek si želim na razvoju kmetijstva. Uvažati moramo samo tisto, česar ne zmoremo pridelati, ne tega kar je ceneje. Drugi poudarek je dostojen socialni položaj posameznika. Razvoj mladih je tretji poudarek; zagotoviti moramo izvaja-
A) uspemo Slovenijo!
Gorazd Žmavc
©
Kari Erjavec
DeSUS
nje načela ''nič o mladih, brez mladih''.
Kje vidite gospodarsko prihodnost Spodnjega Po-dravja v naslednjih 30 letih?
Mag. S. Premuš (Desus, 2. VO): V kmetijstvu in turizmu ter delovanju malih in srednjih podjetij proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Poudarek bi dala samooskrbi s hrano, vinogradništvu, sadjarstvu in dopolnilnim dejavnostim na kmetijah.
S. Kolmanič (NSi, 2. VO): Gospodarstvo bo temeljilo na majhnih družinskih podjetjih,
od katerih jih bo precej povezanih z dopolnilno dejavnostjo na kmetijah, kot so majhni predelovalni obrati ali pa turistična dejavnost.
V. Saško (SLS, 2. in 10. VO): Gospodarsko prihodnost Spodnjega Podravja vidim predvsem v razvoju turizma in kmetijstva, v večji izkoriščenosti zapuščenih zemljišč ter v razvoju domačih in malih obrti.
T. Kosi (Lista G. Viranta, 2. VO): Prihodnost vidim v vseh dejavnostih s potencialom, predvsem pa: prehrambne industrije (mesni izdelki, vino, olje, sladkor itn.), turizma (termalna kopališča, wellness, vinske ceste, kmečki turizem, kolesarjenje), logistične dejavnosti (dva elektrificirana železniška tira, podaljšan po-dravski cestni krak) ter razvoja malega, izvozno naravnanega podjetništva.
Z. Škerget (LDS, 9. VO): Zagotovo na treh že identificiranih panogah: živilsko-kmetijska dejavnost, podjetništvo-obrt in turizem. Pri tem je treba do-
proizvajati in izvažati moramo končne izdelke z lastno blagovno znamko, visokim deležem znanja in visoko dodano vrednostjo, ohranjati in razvijati infrastrukturne sisteme v javni oz. državni lasti, dejavnosti morajo temeljiti na obnovljivih primarnih virih, ki ne ogrožajo okoljsko vzdržnega razvoja družbe in zagotavljajo višji nivo samooskrbe.
Dr. L. Tušek Korošec (Lista Z. Jankoviča, 9. VO): Gospodarstvo bo temeljilo na partnerstvih, v katera bodo vstopala in izstopala močno specializirana mikro in mala podjetja iz različnih panog z namenom razvoja skupnega izdelka ali rešitve.
F. Kekec (Desus, 9. VO): Pomembno mesto mora dobiti kmetijstvo, samooskrba se mora povečati. Razvoj turizma mora temeljiti na osnovi kulturne in naravne dediščine ter drobnega gospodarstva.
S. Sok (NSi, 9. VO): Največji neizkoriščen potencial imamo v turizmu zaradi čudovite nara-
seči večjo povezovanje vseh subjektov in dosegati večjo dodano vrednost. Za to moramo doseči večje povezovanje gospodarstva in znanosti.
I. Erjavec (TRS, 9. VO): Delovati moramo na lastnih virih - naravnih (geotermalna energija, krajina in turizem, povezan s krajino, kmetijstvom ...) in človeških (strokovnjaki, obrtniki, kulturniki, ljudje v javni upravi, samozaposleni ljudje, kmetje ...). Razvijati,
primerljivo ostalim evropskim državam. Velik potencial vidim tudi v razvoju turizma in podjetništvu.
S. Žižek (SSN, 9. in 10. VO): Gospodarsko prihodnost Spodnjega Podravja vidim predvsem v ekološki pridelavi in pridelavi zdrave hrane ter predstavitve le-te v kulinaričnem turizmu.Vendar ne v naslednjih 30, temveč v štirih letih. Po mojem mnenju je za naše okolje (glede na naravne danosti) edini možni razvoj kmetijska dejavnost, živilsko-predelovalna industrija in turizem.
S. Ciglar (SMS - Zeleni, 9. VO): Prihodnost vidim v (eko) kmetijstvu in zelenem turizmu. Treba je vpeljati izdelke iz našega lokalnega območja na police lokalnih trgovin. S tem bomo promovirali in vzdrževali regijo, da bo samozadostna.
M. Nenad (SD, 9. VO): Gospodarsko prihodnost vidim v razvoju tradicionalnega kmetijstva, podjetništva in turiz-
ve, bogate zgodovine in gostoljubnih ljudi ter v malem podjetništvu, ki bazira na znanju.
F. Pukšič (SLS, 9. VO): Prednost Spodnjega Podravja vidim ravno v tem, kar nam nekateri očitajo: nerazvitost. Imamo neokrnjeno naravo, zato je treba staviti na razvoj turizma v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah. Tukaj je največji potencial novih delovnih mest. Tukaj živimo sposobni in delovni ljudje, vendar moramo znanje skupaj ponuditi turistom, ki bodo z veseljem prihajali v naše kraje.
S. Kramberger (Zares, 9. VO): Vzpodbuditi je treba ponovno investiranje v lokalne industrijske cone. Z decentralizacijo industrijskih območij bodo občani lahko delali v svoji neposredni bližini, posledično se bo zmanjšala potreba po mobilnosti in s tem izpusti škodljivih plinov ter izseljevanje mladih v mesta.
A. Čuš (SDS, 9. VO): Gospodarsko prihodnost vidim v razvoju konkurenčnega trajnostnega kmetijstva, ki bo
ma na podeželju. Ne smemo pozabiti na razvojne možnosti bogate arheologije, kulturno dediščino, termalno vodo. Hkrati moramo spodbujati raziskovalno delo.
V našem okolju stavimo na razvoj' turizma. Če bi vi bili turistični delavec - kakšen enodnevni izlet bi pripravili za goste iz preostale Slovenije in kakšnega za tuj'ce?
Mag. S. Premuš (Desus, 2. VO): Iz ptujske smeri jih peljem preko Sv. Tomaža na ogled ormoškega muzeja in oljarne Središče. Po kosilu na kmetiji Hlebec na Kogu sledi ogled Jeruzalema in Svetinj ter vinske kleti Ormož.
V. Šaško (SLS, 2. in 10. VO): Gosta bi za začetek popeljala po haloških in slovenjegori-ških gričih, da uživa v naravi in tišini - čeprav bi jih morali revitalizirati v smislu razvoja turizma (več turističnih kmetij z avtohtono sezonsko hrano, majhni družinski hoteli z dobrimi wellness programi, ureditev sprehajalnih, kolesarskih in jahalnih poti, urejena dostopnost do turističnih struktur v samem Ptuju), pot bi nas peljala do Ptujskega jezera in reke Drave, RC Ranca, popeljala bi ga v prekrasno staro mestno jedro Ptuja z njegovimi kulturnimi vsebinami, nahranila z dobro hrano in končala bi v wellness centru hotela Primus.
S. Kolmanič (NSi, 2. VO): Začeli bi v Ormožu z ogledom
muzejske zbirke in mesta, nadaljevali vožnjo po ormoški vinski cesti z odličnimi turističnimi kmetijami, kjer bi se ustavili na kosilu. Izlet bi zaključili z ogledom ormoške vinske kleti in degustacijo njihovih vin.
T. Kosi (Lista G. Viranta, 2. VO): Velika Nedelja (etnološka zbirka v gradu) - Ormož (ponudba prleških dobrot na
trgu, ogled gradu s parkom, obisk vinske kleti) - vinska cesta Jeruzalem (prleško kosilo in postanki na vsaj treh točkah) - Središče ob Dravi (obisk oljarne).
Z. Škerget (LDS, 9. VO): Vsekakor na tem izletu ne moremo mimo zgodovinsko-kul-turne dediščine (ptujski grad, Pokrajinski muzej), dobre hrane in vina (Ptujska klet in številne dobre gostilne), sproščanja (Terme Ptuj) in številnih športno-rekreativnih možnosti našega okolja (potencial ptujskega jezera).
I. Erjavec (TRS, 9. VO): Problem turističnega delavca je, da pozna okolje - organiziranje vnaprej pripravljenega izleta je suhoparno. Naj turisti samo odkrivajo, jaz bi jih samo usmerjal. Vsak ima svoj pogled, vsakega zanimajo druge stvari in ljudi vedno voditi po ustaljenih poteh in načrtih je dolgočasno. Turiste bi dal na kolo in jih vprašal »Kaj želite videti? Kaj vas tam zanima?« Na kolesu si dovolj hiter, da narediš velike razdalje v dokaj hitrem
vožnjo: Ptuj, Ptujska Gora, Pod-lehnik, Videm preko Šturmov-ca do gradu Borl in kulinarični zaključek pri turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu.
S. Sok (NSi, 9. VO): Začeli bi na Ptuju, mestu z najlepšo veduto. Od tam v Dornavo, na ogled dvorca. V Gorišnici ogled Dominkove domačije. Mimo gradu Muretinci skozi vasi občine Markovci do Slovenskih goric - slovenske toskane. V Juršincih ogled Pohovega muzeja in preko sv. Andraža in Trnovske vasi do Destrnika s čudovitim razgledom. Okrepčamo se na eni od turističnih kmetij - z obvezno degustacijo kvalitetnih vin.
F. Pukšič (SLS, 9. VO): Zelo težko vprašanje, kajti v naših krajih imamo toliko zanimivosti in lepot, da jih je težko predstaviti v enem dnevu. Dejansko je nemogoče predstaviti turistom v enem dnevu Dominkovo domačijo v Gorišnici, Čušekovo domačijo in baročni dvorec v Dornavi, viničarijo na Destrni-
času, hkrati pa imaš možnost, da se ustaviš, če vidiš kaj zanimivega (staro hišo, grad, reko Dravo ...), greš pogledat in na podlagi tega lahko spremeniš potek izleta. Vedno se odkrije kaj novega.
Dr. L. Tušek Korošec (Lista Z. Jankoviča, 9. VO): Doživetje v Slovenskih goricah: ogled Puhove domačije, čajanka v čajnici z domačimi zelišči, obisk čebelnjaka s čebelarskimi klobuki, okusno domače kosilo na turistični kmetiji in sodelovanje pri peki kruha.
F. Kekec (Desus, 9. VO): En dan ni dovolj niti za ogled starega Ptuja. Za hitro spoznavanje z
Nazaj na Ptuj bi se pripeljali preko Grajene na ptujski grad. Razgled z gradu bi gostom osvetlil prepotovano pot. Sledil bi zgodb poln ogled gradu. Večerja pa v Restavraciji Ribič. Za darilo ob zaključku druženja bi vsak prejel košarico izdelkov -salama poli, karta za kopanje v Termah Ptuj, kurent, steklenica pullusa ter fotografije celodnevnega druženja.
S. Ciglar (SMS - Zeleni, 9. VO): Glede na to, koliko turističnih destinacij imamo na voljo, jim lahko ponudim več

ku, Simoničevo domačijo v Trnovski vasi, Puhovo cimpračo v Juršincih ... Ob vsem tem pa še pokazati znamenitosti in lepote srednjeveškega Ptuja.
S. Kramberger (Zares, 9. VO): Vsekakor ogled starega ptujskega mestnega jedra in njegovih znamenitosti ter pogostitev na eni izmed turističnih kmetij v Slovenskih goricah.
A. Čuš (SDS, 9. VO): Dopoldan bi preživeli na Ptuju, nato bi si ogledali dvorec v Dorna-vi, Puhov muzej, Dominkovo domačijo, v Markovcih bi imeli predstavitev koranta, cerkev Sv. Andraža, na Destrniku rojstno hišo Jožeta Potrča,v Trnovski vasi bi si ogledali gnezdišče sivih čapelj. Turiste je treba v naših koncih zadržati dlje!
S. Žižek (SSN, 9. in 10. VO): Biser Spodnjega Podravja je mesto Ptuj. Predlagal bi ogled vseh znamenitosti v mestu. Zraven tega bi turiste peljal v vinorodne Haloze na obisk turističnih kmetij.
M. Nenad (SD, 9. VO): Turiste bi zjutraj peljala na kmečki zajtrk na bližnjo turistično kmetijo. Nato na sprehod po Ptuju od dfominikanskega samostana do mestnega jedra, sprehod pa nadgradili z mnogimi zgodbami tisočletnega Ptuja. Z avtobusom bi se odpeljali skozi Spuhljo do Markovcev, prečkali ravnino do Dornave, kjer bi si ogledali baročni. Kosilo na eni izmed turističnih kmetij v Slovenskih goricah.
paketov - družinski, športni, romantični ... Vsekakor bi bila v teh paketih vključena dorna-vski dvorec in ogled pravega koranta iz Markovcev.
Kako gledate na pokojninsko reformo?
Mag. S. Premuš (Desus, 2. VO): Reforma je nujna, zagovarjam možnost upokojitve ob predpisani polni pokojninski dobi ali starosti, uvedbo individualnih računov zavarovancev, ohranitev solidarnosti in usklajevanje pokojnin z rastjo plač in inflacije.
S. Kolmanič (NSi, 2. VO): Pokojninska reforma je nujna, a biti mora pravična. Med drugim ne sme kaznovati ljudi, ker so začeli delati mladi.
V. Šaško (SLS, 2. in 10. VO): To je ena izmed reform, ki se je bo treba lotiti kar najhitreje po volitvah, najverjetneje že v prvem letu vladnega mandata, saj na žalost brez nje v prihodnje ne bo šlo.
T. Kosi (Drž lista G. Viranta, 2. VO): Upokojitveno starost bo treba zvišati. Sistem mora biti bolj pregleden in pravičnejši.
Z. Škerget (LDS, 9. VO): Pokojninska reforma je nujna, o čemer nas hitro prepričajo podatki o podaljšani življenjski dobi. Vendar je treba doseči socialni dogovor, ne trmasto vztrajati pri točno določeni starosti, odločilna naj bo delovna doba posameznika.
I. Erjavec (TRS, 9. VO): Danes se večina ljudi upokojuje zaradi strahu pred negotovo prihodnostjo na delovnih mestih, ljudje bežijo v pokoj, namesto da bi odšli v pokoj takrat, ko ne bi mogli več delati, ko bi prenesli zanje na mlade in bi radi uživali v varni starosti ter se veselili novega življenjskega obdobja.
Helena Neudauer.
univ. i
. pravnica,
kandidatka za poslanko v 10. volilnem okraju 8. volilne enote (Mestna občina Ptuj in Občina Hajdina)
Vabim Vas na predvolilni srečanji v petek, 25. novembra<, ob 16. uri pred poslovno-stanovanjski objekt na Hajdini, in v soboto, 26. novembra, ob 9.30 na
parkirišče v Miklošičevi ulici na Ptuju (pri tržnici).
Pridružila se nam bo
dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka.
SDS io+
ioo
/
PAMETNA REŠITEV
www.sds.si
Vrnimo upanje Sloveniji!
Predstavitev kandidatov Nove Slovenije v 8. volilni enoti.
Nova Slovenija je stranka, ki si prizadeva za izboljšanje razmer v Sloveniji. Na volitvah pričakujemo dober rezultat in vrnitev v parlament in vlado. Slovenija potrebuje NSi, saj gre za stranko, ki se je v kritičnih trenutkih vedno dokazala kot poštena, verodostojna in zaupanja vredna. Pripravili smo izvedljiv program, ki temelji na treh stebrih. Na prvo mesto smo postavili vrednote, na drugo gospodarstvo, na tretje pa družino. V nadaljevanju se vam bomo predstavili kandidati 8. volilne enote.
Silvo Sok,
8.	volilna enota,
9.	volilni okraj
Spoštovani!
Sem Silvo Sok in prihajam iz Go-rišnice. Sem poročen, oče treh otrok, po izobrazbi sem ekonomist in delam v družinskem podjetju. Ker gledam na napredek Slovenije in njeno prihodnost skozi oči podjetnika, bo poudarek mojega delovanja na naslednjih strokovnih področjih:
1.	RAZBREMENITEV GOSPODARSTVA,
2.	UČINKOVITEJŠE SODSTVO,
3.	REORGANIZACIJA JAVNE UPRAVE.
Uspešno gospodarstvo je temelj naše družbe in razvoja. Na podlagi uspešnega gospodarstva so možne nove zaposlitve, trdne pokojnine, socialni transferji, razvoj kulture, uspehi v športu, dobra civilna zaščita, naložbe v infrastrukturo ... Zaradi tega se je treba v naslednjem mandatu najprej posvetiti poživitvi gospodarstva. Ampak ne kakršnega koli, temveč takšnega, ki temelji na vrednotah. Na temelju
lastnih izkušenj verjamem, da so prav vrednote, kot so pravičnost, poštenje, odgovornost, spoštovanje življenja in okolja, ključne za uspešno okrevanje gospodarstva. Zavzemam se za znižanje davkov, hitre in pravične postopke na sodiščih in učinkovito javno upravo kot servis državljanom, v katerem so postopki hitri in enostavni. Za gospodarski razvoj našega področja je nujno potrebna izgradnja hitre ceste Ptuj-Ormož. Kljub velikim vlaganjem v zadnjih letih imamo še veliko neizkoriščenih potencialov na področju turizma, ki mu bom v svojem mandatu dal posebno težo in pozornost. Ponovno je treba dati večjo težo pri odločitvah občinam, ki same najbolje vedo, kaj je v njihovi okolici najbolj potrebno. Zavzemal se bom za družinam prijazno okolje, saj verjamem, da je družina osnovna celica družbe, zato je naloga države, da s svojimi ukrepi ustvari družinam prijaznejše okolje.
Peter Pribožič, 8. volilna enota, 10. volilni okraj
Spoštovani!
Od ljudi v politiki pričakujemo pregledno in pošteno delo, ker gre za dobrobit vseh državljanov vseh generacij. Vsi si želimo, da se beseda »kriza« ne ponavlja vsak dan in da v Sloveniji zaustavimo vedno večji razkorak med bogatimi in revnimi. V gospodarskih družbah moramo preprečiti, da se ozek krog vodilnih delavcev ukvarja bolj z lastninjenjem kot z vodenjem podjetja. Tajkunskim prevzemom je treba narediti konec z izvajanjem pravne države v praksi. Ni vse povezano z gospodarsko krizo, veliko se da storiti z drugačnim delom. Z vrnitvijo Nove Slovenije v zakonodajno in izvršno oblast bomo vrnili zaupanje v politično delo.
To me je tudi vodilo, da sem sprejel odločitev za kandidaturo v 10. volilnem okraju (Ptuj in Hajdina) za volitve v Državni zbor RS na listi Nove Slovenije. Z vrnitvijo Nove Slovenije v parlament bomo uveljavili občečloveške vrednote,
postavili zdrave temelje gospodarstvu in omogočili dostojno življenje družinam in posameznikom. Ni čudežnih rešiteljev, ampak je potrebno trdo pošteno delo brez laži in koruptivnih dejanj. Dobro zastopanje interesov Ptuja z okolico se da izboljšati in doseči več za potrebe družbenega in gospodarskega razvoja našega območja. Odpraviti je treba zlorabe javnih razpisov, da ne bodo več »padali« ptujski projekti na račun Ljubljane.
Vrnimo večji poudarek domači pridelavi hrane, povečanju samooskrbe s hrano in skrajšajmo prodajne poti za ohranitev okolja. V javne zavode moramo vrniti domačo hrano z znanim poreklom. Vrnimo upanje in na prazniku demokracije glasujmo za Novo Slovenijo pod številko 6. Kandidat NSi na Ptuju in Hajdini Peter Pribožič
Lidija Cafuta, 8. volilna enota, 11. volilni okraj
Spoštovani!
Sem Lidija Cafuta, rojena 30. 5. 1977 na Ptuju, in sem kandidatka stranke NSi v 8. volilni enoti, 11. volilnem okraju. Po poklicu sem dipl. ing. agronomije. Za kmetijstvo sem se odločila, ker si želim, da se v naši državi prodaja hrana slovenskih kmetov in ne podpiram uvoza hrane iz drugih držav. V stranki se bom zavzemala za prihodnost mladih in jih podpirala pri zaposlovanju. Če bodo imeli zaposlitev, se bodo lahko osamosvojili, si ustvarili družino in vplačevali v pokojninsko blagajno. Zavzemala se bom, da bi se ljudje vključili bodisi v športna bodisi v kulturna društva . Menim, da bi morali predvsem otroke usmerjati na zdravo pot. Za vse to si bom prizadevala tudi v občinah Kidričevo, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Videm, Cirkulane in Zavrč.
Simon Kolmanič 8. volilna enota, 2. volilni okraj
Spoštovani!
Sem Simon Kolmanič, rojen 12. 2. 1972 na Ptuju. Po izobrazbi sem doktor znanosti s področja računalništva in informatike. Zaposlen sem kot asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Sem ustanovni član Nove Slovenije in trenutno tudi predsednik regijskega odbora Ptuj-Ormož. Ormožani me poznajo predvsem kot svetnika. To funkcijo opravljam že drugi mandat. Drugi mandat pa vodim tudi Odbor za finance, premoženje in gospodarska vprašanja v Občinskem svetu Ormož. Od leta 2006 do 2011 sem bil tudi član Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije. Med letoma 2003 in 2011 sem vodil Prostovoljno gasilsko društvo Ormož. Zraven tega sem tudi aktiven član Gledališko-li-terarnega društva Ormož. Nedavno sem odigral eno izmed glavnih
vlog v komediji Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju. Celo svojo poklicno kariero že delam z ljudmi in vem, da je za rešitev težav treba sogovorniku prisluhniti. Prav to pa je tisto, na kar je slovenska politika pozabila. Zaradi tega je tudi zamrl skladen regionalni razvoj, ki je podeželskim občinam omogočal hitrejši razvoj. Namesto tega je zaznati vedno večje težnje po centralizaciji in zmanjševanju sredstev, namenjenih občinam. Ta trend je treba ustaviti. Če bom dobil zadostno podporo volivcev, se bom v parlamentu zavzemal za odpravljanje perečih težav okolja, iz katerega izhajam. V prvi vrsti je to pomanjkanje delovnih mest. Kot poslanec bom lahko vplival na potek izgradnje hitre ceste od Ormoža do Slovenske Bistrice, kar bo ugodno vplivalo na razvoj gospodarstva in bo pospešilo nove investicije, s tem pa bo tudi dana
možnost odpiranja novih delovnih mest. Kot drugi velik nerešen problem, na katerega bom kot poslanec lahko vplival, pa je problem ravnanja z odpadki. Možnost ureditve regionalnega odlagališča odpadkov, za katerega imamo prav pri nas najprimernejšo lokacijo, je namreč projekt, na katerega je dosedanja vlada »pozabila« . Vse svoje znanje in izkušnje bom uporabil za to, da bom tvorno sodeloval z lokalnimi skupnostmi in jim v prizadevanju za razvoj v največji možni meri pomagal.
N.SI
Naročnik oglasa je: Volilni štab Nove Slovenije Ptuj-Ormož
Ptuj • Povolilna pričakovanja Manager kluba
Kje naj gradi Jože iz Crmljensaka?
Podjetja v Spodnjem Podravju imajo podobne težave kot v drugih predelih Slovenije, je povedal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar, ko je preteklo nedeljo na enem od volilnih srečanj predstavljal stanje gospodarstva na tem območju.
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj: »Stanje v gospodarstvu Spodnjega Podravja je slabo.«
Dr. L. Tušek Korošec (Lista Z. Jankoviča, 9. VO): Refor-
ma je nujna. Nujna pa sta tudi socialni dialog in konsenz.
F. Kekec (Desus, 9. VO): Sem za pokojninsko reformo, a mora biti humana in vzpodbudna za tiste, ki zmorejo delati dalj časa.
S. Sok (NSi, 9. VO): Nujno potrebna in sicer takšna, ki bo enako obremenila vse generacijske skupine.
F. Pukšič (SLS, 9. VO): Vsi vemo, da bo pokojninsko reformo treba sprejeti, vendar se je bo treba lotiti v dialogu. V nobenem primeru ne na škodo tistih, ki že sedaj prejemajo mizerne pokojnine. Dejstvo je, da bo mladim treba zagotoviti delo, kajti to je garancija za naš razvoj. To je možno le, če se ne bo, tako kot do sedaj, bogastvo v postopku delitve kopičilo le v umazanih rokah skorum-pirane peščice. Naj končno veljajo besede Antona Martina Slomška: »V besedi resnica, v dejanju pravica.«
S. Kramberger (Zares, 9. VO): Pokojninska reforma je nujna in v naslednjem man-
datu se bo potrebno soočiti z njo. Biti mora vodena v smeri, ki jo je začrtala sedanja vlada, a z nekaterimi manjšimi popravki.
A. Čuš (SDS, 9. VO): Pokojninska reforma naj bo takšna, ki prinaša dostojne pokojnine, da bo dolgoročno vzdržna, transparentna in usklajena s socialnimi partnerji.
S. Žižek (SSN, 9. in 10. VO): Menim, da je dosedanja pokojninska zakonodaja dobra. Tisti, ki je 40 let delal v proizvodnji, gradbeništvu in še kje, si zasluži upokojitev ne glede na starost.Tisti, ki so si pridobili univerzitetno izobrazbo pri 25 letih in morajo prav tako delati 40 let, pa se bodo upokojili pri 65 letih. Ne vidim razloga za spremembo pokojninske zakonodaje.
S. Ciglar (SMS - Zeleni, 9. VO): Smo za podaljševanje delovne dobe, v kateri bi se znanja in izkušnje prenašala s starejših, ki so pred upokojitvijo, na mlade.
M. Nenad (SD, 9. VO): Pokojninska reforma je potrebna in vsi državljani moramo sodelovati pri njenem sprejetju, saj nam zagotavlja stabilne finančne razmere. Vsekakor pa mora vključno z njo biti sprejet še velik paket strukturnih reform. Sama pokojninska reforma ne bo rešila težav.
Zbral: J. Š.
Z dejavnostjo proizvodnje aluminija in specialnih glinic sta v Spodnjem Podravju povezani podjetji Talum in Sil-kem. Talum se neprestano sooča z nerazumevanjem države pri ceni električne energije, ki so za konkurenčne družbe v Evropi in na svetu bistveno nižje kot v Sloveniji. Na največji podjetji v Spodnjem Podravju, Talum in Perutnino Ptuj, je vezanih nekaj tisoč zaposlenih, njihovih družin, zunanjih storitvenih podjetij in dobaviteljev. Nekoč uveljavljena gradbena podjetja z več kot 50- oziroma 60-letno tradicijo so končala v stečaju, propadla so tudi nekatera druga storitvena podjetja. Kovinskopredelovalna podjetja Spodnjega Podravja so v glavnem vezana na tuje trge, predvsem na avtomobilsko industrijo, in so popolnoma odvisna od dogajanj na tujih trgih, kar povzroča velika nihanja v njihovi proizvodnji. Podjetja morajo nujno preiti iz lohn poslov na poslovanje z višjo dodano vrednostjo, kar zahteva dolgoročna vlaganja v razvoj. Zakonodaja, ki ščiti dolžnike, omogoča vseh vrst goljufanja v gospodarstvu.
V	Sloveniji primanjkuje investicij, zaradi tega je tudi manj dela za slovenska podjetja. Zaradi nesposobnosti zadnjih dveh vlad v omejevanju managerskih odkupov, ki so bili z načinom odkupa že vnaprej obsojeni na neuspeh, prihaja do zakonskega pogroma managerjev, direktorjev, družbenikov in nadzornikov. Ni pa za vse kriva država, za mnoge stvari so krivi tudi podjetniki in gospodarstveniki sami, ugotavlja Senčar. V času debelih krav podjetja niso vlagala v raziskave in razvoj, v internacionalizacijo, ta zaostanek pa bo težko nadoknaditi.
V	Manager klubu Ptuj si želijo močne vladne koalicije, ki bo sposobna izvesti najpomembnejše ukrepe, nujne za preživetje Slovenije in konkurenčnost gospodarstva. »Prebral sem vse volilne programe glavnih političnih akterjev, še posebej natančno tiste dele, ki se vežejo na gospodarstvo. Lahko samo rečem, da je v njih zapisano vse, kar se mora izvesti, da pričnemo lesti iz brezna. Toda to je treba po volitvah tudi izvesti. Člani Manager kluba Ptuj ocenjujemo, da ta trenutek absolutno ni primeren za medkoalicijska nagajanja, ko gre za vprašanje podpore bistvenim spremembam v Sloveniji. Potrebno je sesti skupaj, postaviti najboljše ljudi na pomembna mesta
in jim dati dihati. Zaradi mene se lahko to imenuje tudi tehnična vlada, ampak šale je resnično konec. Volivci volimo tako bodočo pozicijo kot tudi opozicijo, zato sta obe skupini dolžni voditi konstruktivno politiko.«
Za normalni razvoj
»Managerji, podjetniki, direktorji ne potrebujemo niti ne pričakujemo direktne pomoči države, ker je to nemogoče. Pričakujemo in zahtevamo pa, da nam država ustvari takšno poslovno okolje , da se bomo lahko normalno razvijali. To je in mora biti v interesu države, če hoče pobrati dovolj davkov za lastno delovanje. Nujno potrebna je debirokratizacija države, javna uprava mora postati servis državljanom in podjetjem in ne obratno. Uradnik mora najti poti, da zadeve rešuje , ne pa argumentov, zakaj nečesa ne more rešiti. Uradnik je na uradu zaradi državljanov, ne pa obratno. To jim je treba povedati. Tudi v javni upravi bi moralo biti bolj prisotno fleksibilno zaposlovanje, potem bi se vsak uradnik bistveno bolj potrudil rešiti zadeve. Nujna je sprememba delovnopravne zakonodaje, omogočiti je treba fleksibilno zaposlovanje, ki omogoča varno poslovanje projektnih podjetij, še posebej pa glede na novi zakon o gospodarskih družbah, ki onemogoča menedžerjem in podjetnikom, ki so firme spravili v stečaj, da se 10 let ne bodo mogli ukvarjati s podjetništvom. Na eni strani uvesti 'Goli otok' za podjetnike, managerje in nadzornike za primere stečajev, na drugi strani pa ne uvesti fleksibilnejšega sistema zaposlovanja - to je obsodba na smrt za te ljudi. Po dveh, treh ciklih množičnih stečajev nam bo zmanjkalo ljudi, ki bi te funkcije lahko in želeli opravljati.
Kaj pa potem ?
Podaljšati je treba delovno dobo za upokojitev, spremeniti davčno zakonodajo, zmanjšati davčno obremenitev dela, vrniti se morajo davčne olajšave za investicije, vsaj tiste investicije, ki pomenijo višjo dodatno vrednost, uvesti davčne vzpodbude za zaposlovanje težje zapo-sljivih delavcev in za novo nastala podjetja. Urediti je treba plačilno disciplino, poskrbeti za učinkovito izterjavo upravičenih terjatev, to je v grem trenutku velika težava podjetnikov.
Decentralizacijo države na nekaterih področjih je nujna. Določene funkcije državne uprave je treba nujno prenesti na lokalne nivoje, pokrajine. Kako naj državni uradnik v Ljubljani, ki še ni pogledal čez Trojane in ki še nikoli ni slišal za kraj Črmljenšak, odloči, ali bo lahko Joža iz prav tega kraja dogradil hlev na zemljišču, ki je v dokumentih vodeno kot gozd, gozda pa v naravi ni že 60 let?! Ali pa uradnik, ki odloča o tem, ali bodo lahko Haložani, ki s sedemčlanskimi družinami živijo v hišah, velikih 80 m2, v bodoče živeli v večji hiši, da bi lahko ostali na teh že tako zapostavljenih, zaostalih in vedno manj obljudenih področjih?! In potem ti isti uradniki sedem in več let odločajo o spremembi prostorskega plana.
V času gospodarske krize bi vsaj mala gradbena in z njimi povezana storitvena podjetja preživela, če bi uradniki delali učinkoviteje. Država mora poenostaviti postopke, a pri tem stopiti na prste špekulantom in jih ustrezno obdavčiti. Naj se uvede dvostopenjsko sprejemanje planov: nesporne zadeve naj se sprejmejo takoj, ostale pa po bistveno krajših postopkih. Naj se uveljavlja princip posledice molka organa. Če ni odgovora v določenem času, pomeni, da se organ strinja s
predlogom. Trenutno imamo opravka s tisoči uradnikov, ki z dolgimi postopki upraviču-jejo svoj obstoj,« je Senčar povedal o pričakovanjih mene-džerjev glede debirokratiza-cije države in drugih nujnih spremembah, da bo lahko gospodarstvo uspešno poslovalo, se razvijalo in obstalo.
Politiki morajo stopiti
skupaj in izvesti potrebne ukrepe, ki jih v predvolilnih kampanjah napovedujejo, ne glede na to, ali bodo v vladni koaliciji ali opoziciji. Predvolilni čas je čas za skupne zaveze, da bo do tega tudi v resnici prišlo, še opominja Senčar v imenu managerjev Spodnjega Podravja.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Obisk Boruta Pahorja
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik socialnih demokratov in predsednik slovenske vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor se je 23. novembra na Ptuju srečal s člani stranke in njenimi simpatizerji. Ob tej priložnosti je tudi predstavil kandidate SD na predčasnih volitvah v državni zbor v 8. volilni enoti: Dejana Levaniča, ki kandidira v 10. volilnem okraju, Mirjano Nenad, ki kandidira v 9. volilnem okraju, in Danijela Zajca, ki kandidira v 11. volilnem okraju. Po besedah Dejana Levaniča je Borut Pahor politik, ki je v slovensko politiko vnesel veliko iskrenosti, poštenosti in načelnosti ter začel reševati probleme, ki so se dvajset let pometali pod preprogo. Časi so taki, da popularnost ne bo služila ljudem, ljudem bo služila realna politika, je poudaril Borut Pahor. Treba je biti odkrit, vedeti je treba, koliko je ura, in ljudem povedati, kaj jih čaka. Časi so težki, dolžniška kriza je prizadela države, za katere si ne bi mislili, da jih bo. Ne glede na vse, kar se trenutno dogaja, je prepričan, da se bo socialna demokracija vrnila, ker vedo, kaj morajo narediti.
MG
Ptuj • Predvolilno srečanje DeSUS
Foto: M. Ozmec
V torek, 22. novembra, so v domu upokojencev v Ptuju pripravili srečanje s predsednikom stranke DeSUS Karlom Erjavcem, na katerem so se predstavili tudi kandidati te stranke v 8. volilni enoti. Ob
predstavitvi volilnega programa DeSUS-a je Karel Erjavec izpostavil, da je stranka postala močna in zanesljiva, saj ima po državi prek 200 občinskih organizacij in skoraj 14.000 članov, zato pričakujejo, da bodo na decembrskih volitvah rezultat z zadnjih državnozborskih volitev ne samo dosegli, ampak izboljšali. Poudaril je, da se naši politiki še ne zavedajo resnosti situacije med slovenskimi upokojenci, saj jih že več kot polovica živi na pragu revščine, zato je edina prava socialna stranka DeSUS, ker je v njej na prvem mestu človek. Sebe in svoje predvolilne programe so predstavili tudi kandidati DeSUS za državni zbor iz 8. volilne enote: Janez Karo iz Lenarta, Stanka Premuš iz Ormoža, Franc Jurša iz Ljutomera, Gorazd Žmavc iz Ptuja, Franc Kekec iz Markovcev in Jože Murko iz Lovrenca.
-OM
Sveti Andraž • Pred občinskim praznikom
Prihodnje leto nova dvorana
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah te dni praznuje 13. občinski praznik. Največja investicija, ki so jo pričeli letos, je obnova večnamenske dvorane, ki bo odprta prihodnje leto.
Leto 2011 župan Franci Krepša ocenjuje kot zelo uspešno. Kot pravi, je že začetek bil obetaven, saj večjih težav, ki so jih bili vajeni v preteklosti, ob sprejetju proračuna niso imeli. Skupno delovanje občinske uprave in svetnikov zato Krepša v tem letu ocenjuje kot zelo konstruktivno.
Najpomembnejša investicija, ki je obeležila letošnje leto, je večnamenska dvorana. Medtem ko so njihovi sosedje iz Trnovske vasi rezali trak pred novo dvorano, so jo v Svetem Andražu še pridno zidali. Odprta naj bi bila prihodnje leto, investicija pa je vredna 760 tisoč evrov. Od tega
je občina na evropskih razpisih pridobila sredstva v višini 360 tisoč evrov, kar župan ocenjuje kot primeren znesek. Trenutno delajo ostrešje, tako da bo nova stavba pokrita še pred snegom. »Bodo pa dela normalno potekala tudi pozimi. Urejali bomo namreč notranjost, saj želimo dvorano odpreti v sredini leta 2012,« pojasnjuje Krepša.
Kot pravi, so korak naprej v občini naredili tudi na področju kanalizacije, saj so zaključili povezavo od šole do večnamenske dvorane. Uredili so še kolesarske poti in zaključili projekt obnove in označevanja kulturne dediščine. V tem
Spoštovane občanke in občani!
Ob 13. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas
vabim na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 26.11.2011, ob 18. uri v telovadnici POŠ Vitomarci.
Vljudno vabljeni.
Vaš župan Franci Krepša
Župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša
sklopu sta obnovljena dva kulturna spomenika.
Nekoliko manjša, a vendar pomembna pridobitev je postavitev interaktivne točke v občinski stavbi. „Tu lahko občani in vsi ostali dobijo vse informacije o zgodovini občine, turistični ponudbi, okolici, kulturni dediščini ipd.," pojasnjuje župan.
Čeprav obeti za prihodnje leto niso najsvetlejši, kar zadeva državna sredstva, andraški župan upa, da bodo uspešni na razpisih. Če bodo, nameravajo modernizirati sedem
kilometrov cest, vrednost projekta pa ocenjujejo na 800 tisočakov. Ob tem upajo še na en razpis, ki bi jim omogočil obnovo večstanovanjskega objekta in okolice, za kar bi potrebovali nekaj manj kot 100 tisočakov.
O realiziranih in zastavljenih projektih bo župan govoril jutri na osrednjem praznovanju 13. občinskega praznika. Ta se je začel že minuli vikend, ko je Društvo mladih Vitomarci pripravilo slovesnost ob 10-letnici delovanja. V sklopu praznika je odprta tudi razstava fotografij z naslovom Kako smo nekoč živeli? Gre za fotografije, ki so jih zbirali med občani in prikazujejo stare navade in običaje.
Bodo pa v soboto podelili kar tri občinska priznanja. Prejeli jih bodo: Tomaž Bra-ček za prvo mesto na državnem natečaju Mladi za razvoj, skupina Glažeki za 1. mesto pri postavitvi snežnih gradov Kralja Matjaža v Podpeci in Stanko Lovrec za 38 let delovanja v PGD Vitomarci.
Dženana Kmetec
Nedelišče • Skupaj zaščititi podtalnico kot vir pitne vode
Voda ne pozna nacionalnih meja
V Nedelišču na Hrvaškem so minulo soboto na sejmišču MESSAP partnerji v projektu Pijemo isto vodo in gostje prisluhnili predstavitvi skupne strategije za zaščito pitne vode na območju občin Središče ob Dravi in Nedelišče, ki jo je pripravilo Komunalno podjetje Ormož. Nato pa so glavni akterji projekta podpisali tudi sporazum o zaščiti vodnih virov.
Občini Središče ob Dravi in Nedelišče, Medimurske vode d. o. o, Čakovec, Ekore-mediacijski tehnološki center Celje, Razvojna agencija Grada Čakovca ČakRa d. o. o. in Ljudska univerza Ormož so se s projektom Pijemo isto vodo: zaščita pitne vode v občini Nedelišče in občini Središče ob Dravi - Trajnostno upravljanje z naravnimi viri - skupaj prijavili na razpis IPA in bili pri tem uspešni.
Obmejno območje je na hrvaški in slovenski strani izrazito bogato s pitno vodo, zato je nujna zaščita podtalnice in
površinskih voda, torej reke Drave in Mure z njunimi pritoki. Odpadne vode se na tem območju v veliki meri izlivajo v greznice ali direktno v okolje. Greznice so vodoprepu-stne, pogosto se zgodi, da se vsebina pri praznjenju greznic odvaža v bližnje jame, potoke in reko Dravo, kar posledično povzroča onesnaževanje podtalnice. Zaradi nizke ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva na teh območjih se še vedno pojavlja intenzivno poljedelstvo in uporaba pesticidov, k onesnaževanju pa prispeva tudi industrija. Vse
Foto: Viki Ivanuša
Prisotne je pozdravil Josip Zorčec, direktor Medimurskih vod iz Čakovca, nato pa je bila predstavljena strategija za zaščito pitne vode.
to onesnažuje površinske in podzemne vode tega področja.
Na območju občine Središče ob Dravi še nobeno izmed naselij nima izgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in s tem urejenega ustreznega ravnanja z odpadnimi komunalnimi vodami. Medtem ko ima v občini Nedelišče zgrajen sistem naselje Nedelišče, katerega odpadne vode se čistijo v čistilni napravi Čakovec. Več kot 80 % gospodinjstev vključno z industrijskimi obrati na tem obmejnem območju pa izpušča lastne odpadne vode direktno v okolje. Naselja obeh občin se soočajo tudi z nerešenim problemom odvajanja meteornih voda, kar še zlasti v deževnem obdobju povzroča poplave ter zadrževanje vode na cestiščih. Rešitev vidijo v izgradnji razdelilnega sistema odvajanja meteorne in fekalne vode ter v izgradnji čistilne naprave za odpadne vode.
S projektom želijo ustvariti predpogoje za organizirano odvajanje odpadnih površinskih in fekalnih voda s pomočjo kanalizacijskega
sistema in čiščenja odpadnih voda s pomočjo čistilnih naprav. Pri tem želijo uporabiti evropske standarde, metode in tehnologije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Na slovenski strani je treba izdelati projektno dokumentacijo za naselja Središče ob Dravi, Obrež in Grabe, na hrvaški pa za naselja Slakovec, Črečan, G. Kuršanec, Macinec, Trnovec in Parag.
Vrednost projekta je ocenjena na 603.676 evrov, sredstev iz programa IPA pa je 327.489 evrov. Pri programu IPA namreč sofinanciranje znaša največ 85 % javnih sredstev. Vsak slovenski partner mora zagotoviti vsaj 5 % lastnega sofinanciranja, hrvaški pa vsaj 15 %. Preostanek sredstev prispevajo partnerji po ključu razdelitve in lastnih proračunskih virov.
Strategijo varovanja voda je predstavil Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož, ki je poudaril, da voda ne pozna nacionalnih meja in da moramo v Sloveniji skrbeti za podtalnico tudi zato, ker jo na Hrvaškem uporabljajo kot pitno vodo.
Viki Ivanuša
Foto: DK
Od tod in tam
Ormož • Jankovič podpira pridelavo pese
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik stranke Pozitivna Slovenija Zoran Jankovič se je minulo nedeljo mudil tudi v Ormožu, kjer je svojo kandidaturo za poslanca na Jankovičevi listi napovedal mag. Boštjan Stefančič. Zoran Jankovič je v Ormožu povedal, da podpira prizadevanja za ponovno pridelavo sladkorne pese v Sloveniji in obnovitev proizvodnje sladkorja v Ormožu, kjer se je srečal z ustanovnimi člani Društva za ponovno pridelavo sladkorne pese in postavitev tovarne sladkorja. Napoveduje, da bi bilo v okviru nove evropske skupne politike to spet mogoče. To bi bila dobra novica za SV Slovenijo, ki je z izgubo te poljščine, po Štefančičevih besedah, izgubila 25 milijonov evrov letnega prihodka in 1500 delovnih mest, če upoštevamo delavce TSO, prevoznike, kmete in ure prevoza po železnici. Po njegovem mnenju je tudi sama razgradnja tovarne potekala netransparentno, zato je njegov glavni cilj vrniti tovarno sladkorja.
Viki Ivanuša
Ormož • Za socialno državo
Foto: Viki ivanuša
V torek se je v Ormožu s članstvom Desusa sestal predsednik stranke Karel Erjavec. Povedal je, da je na njihovi liti 42 % žensk, ena izmed 37 kandidatk za poslanko je tudi Stanka Premuš iz Ormoža. Poudaril je, da je stranka Desus edina prava socialna stranka za delavce, upokojence, invalide, stranka za vse generacije. Za mlade brezposelne diplomante predlagajo brezplačno pripravništvo, ki bi ga subvencionirala država. Na gospodarskem področju bi podpirali državne strateške naložbe, kot so tretji pomol Luke Koper, modernizacija železnic, investicije v hidroelektrarne, odprtje za tuja vlaganja. Spodbujati želijo tudi malo kmetijstvo v smisluprehrambne samooskrbe. Prizadevali si bodo ohranjati pokojnine na sedanji ravni, Desus pa bo v parlamentu branil tudi javno zdravstvo in javno šolstvo. Erjavec volitvah pričakuje okoli kot 10 % glasov, poudarja pa, da tisti, ki bodo glasovali za Desus, svojega glasu ne bodo vrgli proč.
Viki Ivanuša
Ptuj • Državljanska lista Gregorja Yiranta
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Primus se je 23. novembra predstavila Državljanska lista Gregorja Viranta s predsednikom in nekaterimi kandidati v 8. volilni enoti. Predstavili so se mag. Ivan Vogrin (7. volilni okraj), dr. Tanja Kosi (2. volilni okraj), mag. Robert Šegula (9. in 10. volilni okraj) in dr. Eva Klemenčič (11. volilni okraj). Predsednik liste je ob tej priložnosti na kratko povzel volilni program, s katerim nagovarjajo volivce. Lista je nastala iz spoznanja, da je v Sloveniji veliko državljank in državljanov, ki nimajo prave izbire na volitvah in ki jim je tako kot njenim ustanoviteljem dovolj delitve na leve in desne. Želijo si neko zmerno sredinsko politično opcijo. Program Liste temelji na treh ključnih točkah: zagonu gospodarstva, zmanjšanju javne porabe ter vzpostavitvi pravične in pravne države, pri čemer je zagon gospodarstva ključnega pomena. Prizadevajo si za boljšo Slovenijo, večina ali kar 55 njenih kandidatov prihaja iz gospodarstva, 17 pa iz javne uprave.
MG
Žetale • Kako se bo reševala problematika ravnanja z odpadki
Vsak po svoje pesem poje ...
S problematiko odvoza in odlaganja odpadkov, ki postaja vse bolj vroča in nepredvidljiva, se ukvarjajo v vseh spodnjepodravskih občinah, ki so zaenkrat vezane na CERO Gajke, mnenja svetnikov in županov o tem, kakšna je najboljša rešitev, potem ko si je občina Ptuj ustanovila lastne Javne službe, preko katerih postopoma prevzema vedno več storitev, pa so precej različna.
Edino skupno stališče vseh vpletenih občin, po katerih še odvaža odpadke podjetje Čisto mesto, je, da bo prihodnji izbrani izvajalec te storitve moral biti res najugodnejši za njihove občane. Posebno velike (medsebojne) solidarnosti tako ni pričakovati, prav tako slednja ni tako nujna, kot je v primeru vodooskrbe, kjer se je pač težko izločiti iz skupnega povezanega sistema.
Kot rečeno, so župani občin z javnimi izjavami glede prihodnjega reševanja ravnanja z odpadki zelo neradodarni; tako je neuradno slišati marsikaj, tudi to, da bodo počakali na morebitno ponudbo za odvoz od ptujskih Javnih služb, spet drugi stavijo na skupno koncesijo, tretji pa že bolj na glas razmišljajo tudi o razpisu lastne koncesije za svojo občino oziroma morda v povezavi s še katero sosednjo občino.
Razplet naj bi bil znan v dobrega pol leta. V tem času naj bi se župani dogovorili glede vsebine skupnega koncesijskega akta, in če bo vsem pisan na kožo, bodo zelo gotovo občine skupaj razpisale eno koncesijo, nakar se bo glede na interesente pač izkazalo, ali bo kdo izbran (za vse občine) ali pa tudi ne. Sicer se zna zgoditi razdor med občinami že pred razpisom skupne koncesije, saj zahteve županov glede marsičesa niso enotne. V tem primeru se bo najverjetneje zgodil drugi scenarij, po katerem se bodo občine pač „zgrupirale" - bodisi po dve, tri ali pet skupaj - in razpisale vsaka svojo koncesijo.
O smeteh so minuli teden razpravljali tudi v Žetalah na seji občinskega sveta. Svetniki so se seznanili z novim načinom ločevanja odpadkov v go-
Žetalski župan Anton Butolen: „Jasno je, da bomo izbirali najugodnejšega izvajalca za nas, kdorkoli že to bo. Po drugi strani pa je žalostno, da se ne moremo poenotiti pravzaprav v nobeni javni službi ... Tako bomo težko kdajkoli prišli do skupne pokrajine."
spodinjstvih in predstavnika Čistega mesta opozorili, da bi bilo namesto plastične vreče bolje uvesti posode za vse vrste odpadkov, prav tako pa so opomnili še na posebno, bolj specifično težavo te obmejne in hribovite občine: veliko gospodinjstev v Žetalah ima namreč skupne posode, zato bo potrebno ob spremembi načina zbiranja odpadkov obvezno pripeljati tudi več ločevalnih posod na zbirna mesta. Ob tem je bilo tudi jasno slišati, da bodo v Žetalah takšen sistem načelno podprli, vendar le, če se zaradi tega ne bo zvišala cena odvoza.
Izbrali bodo
najugodnejšega
izvajalca
Župan Anton Butolen pa je glede sedanjega negotovega položaja okoli nadaljnjega zbiranja in odlaganja odpadkov
V naslednjem polletnem obdobju naj bi (podeželske) občine (brez Ptuja) pripravile skupen koncesijski razpis za izvajalca ravnanja z odpadki; vprašanje pa je, ali bodo res vse občine izbrale skupnega (istega) izvajalca ali se bo zgodba razpletla drugače ...
komentiral: „Že leta in leta meljemo iste zadeve, premakne pa se čisto nič. Seveda bomo zdaj občine šle v razpis koncesije, kot nam nalaga zakonodaja, za kar imamo vse občine tudi že sprejete ustrezne akte. Kar zadeva celotno problematiko, vključujoč odlaganje na CERO Gajke, pa pri tem v bistvu nimamo kaj reševati. Dejstvo je, da je v tem trenutku res bolj kaos na terenu, do nadaljnjega pa bo odpadke pri nas odvažalo Čisto mesto."
Nadalje župan Butolen na stališče, da se vsi župani ne strinjajo s popolnoma enako ceno odvoza, ne glede na oddaljenost občine od deponije, odgovarja: „Že doslej cena za vse ni bila enaka; ena cena je veljala za občine do 10, druga pa nad 20 kilometrov oddaljenosti. Sicer pa se meni osebno zdi veliko bolj problematična cena odlaganja: odvoz namreč
zajema okoli 30 %, odlaganje pa kar 70 % cene storitve. Glede na ločeno zbiranje odpadkov pa bo v prihodnje gotovo manj tistih za odlaganje, več se jih bo prodalo naprej, za predelavo. Čisto mesto zato predlaga, da bi bilo poslej plačilo odlaganja izračunano in izvedeno po toni odloženega odpadka, kar pa je zdaj kamen spotike. Vendar je to problem, ki ga morajo rešiti izvajalci med seboj. Nam je vseeno, na katero deponijo bo Čisto mesto odlagalo odpadke, če se izkaže, da bo to podjetje za nas najugodnejši izvajalec te javne službe. In jasno, da bomo izbirali najugodnejšega izvajalca za nas, kdorkoli že bo to."
Butolen ob tem priznava, da glede odvoza odpadkov občine nikakor niso tako soodvisne med seboj kot pri oskrbi z vodo, zato so končne rešitve precej manj jasne kot v prime-
ru koncesije za vodo. „Gotovo se bom tudi osebno, še pred razpisom koncesijskega akta, pozanimal naokoli, kakšne so cene, in morda znamo pridobiti tudi kakšnega izvajalca, ki bo od drugod ... Ne vem ... Menim, da nas je nekaj občin v takšnem položaju, vse opcije so odprte. Mislim pa, da bo v tem primeru najbolj prizadet prav Ptuj, saj se z izločitvijo nekaj občin postavlja krepko pod vprašaj ureditev regijskega centra; vendar naj o tem bolj razmišljajo drugi ... "
Sicer pa podravska situacija okoli ravnanja z odpadki, kot še pravi Butolen, ni edini kaotičen primer: „Nasploh je v Sloveniji ena velika zmešnjava s tem smetmi, odpadke se vozi z enega konca države na drugega in nazaj ... Po eni strani hočemo imeti čisto naravo, brez odpadkov, po drugi strani pa jo s takšnimi prevozi
dodatno zasmrajujemo. Te rešitve so za tako majhno državo nesprejemljive."
Razmišljanje o prihodnji rešitvi ravnanja z odpadki župan Butolen zaključuje z besedami, da bodo Žetale sicer sodelovale z ostalimi občinami v skupnem koncesijskem razpisu, nikakor pa se s tem ne zavezujejo, da bodo z izbranim koncesionarjem potem tudi podpisali pogodbo, če bo obstajal kakšen cenejši ponudnik (ki se ne bo odzval na razpis): „Zato pravim, da bomo preverili vso ponudbo za te storitve še pred razpisom koncesije in se potem odločali tako, da bo za naše občane to najbolje. Nobene stoodstotne zaveze ne dajem v tem trenutku za nič, tako kot tudi ostali župani ne. Žalostno pa se mi zdi, da se ne moremo poenotiti pravzaprav v nobeni javni službi ... Tako bomo težko kdajkoli prišli do skupne pokrajine, česar se je treba zavedati in si pripisati posledice."
O kakšnem ukinjanju ekoloških otokov pa v Žetalah sploh ne razmišljajo: „Pri nas so ekološki otoki dobrodošli že s tega stališča, ker so rešitev za okoli 20 % gospodinjstev, ki sploh še niso vključena v sistem odvoza. Kakorkoli že, bolje je, da ti ljudje smeti odložijo na takem mestu, kot pa da bi jih spet razmetavali in puščali v okolju. Sicer pa naj bi ekološki otoki ostali tudi za zbiranje stekla. In k vsemu temu smo pri nas postavljali ekološke otoke tudi s sredstvi iz razpisa LAS, torej z evropskim denarjem, zato bodo ostali vsaj toliko let, kot to zahteva zakonodaja, in jih nikakor ne bomo ukinjali!"
SM
Belski Vrh • Odprli cesto Gradec—Labiš
Končno dočakali asfalt
Petek, 18. novembra, bo v zgodovini Belskega Vrha v občini Zavrč zapisan s svetlimi črkami, saj so po večletnih prizadevanjih končno dočakali asfalt. Odsek ceste Gradec—Labiš v dolžini 390 m je veljala okoli 48.000 evrov.
Veronika Fostnarič, podžupan Janko Lorbek in članica gradbenega odbora Nevenka Zebec. Svečan trenutek so obogatili s sočnim glasbenim
utrinkom, ki ga je ob spremljavi domačih glasbenikov prispeval pevec Rudi Šantl, vse udeležence slovesnosti pa so tudi pogostili in odžejali.
-OM
Da je nova asfaltna pridobitev v osrčju vinorodnih Haloz izredno pomembna tako za okoliške krajane kot za vinogradnike, ki se v Belskem Vrhu ponašajo z eno najkvalitetnejših vinorodnih leg v Evropi, je uvodoma poudarila Ivica Ličen. Kot je pojasnila, so se za modernizacijo tega odseka ceste odločili že pred osmimi leti, kajti dosedanja makadamska cesta je bila dolga leta v zelo slabem stanju, tako da je
bila ponekod še komaj prevozna. Konec lanskega leta pa so krajani in drugi uporabniki ceste vendarle našli dovolj skupnih interesov, stopili skupaj in se z vodstvom občine Zavrč dogovorili za skupno akcijo. Celotna investicija je potekala pod budnim očesom glavne koordinatorka akcije, članice gradbenega odbora za asfaltiranje Nevenke Zebec, ki je dejala, da je akcija uspela tudi ob izrednem razumeva-
nju in pripravljenosti v občini. Za podporo in sodelovanje pri izvedbi akcije so posebej hvaležni tudi Marjanu Lahu, Francu Petku in vsem drugim.
Pomembne pridobitve v tem koncu Haloz je bil vesel tudi podžupan občine Zavrč Janko Lorbek, ki vodi občinski odbor za gospodarsko infrastrukturo. Vsa gradbena in asfalterska dela so zaupali delavcem Cestnega podjetja Ptuj, ki so dela izvedli v do-
govorjenem roku, saj cesto v Gradcu asfaltirali pred mesecem dni. Celotna investicija je veljala okoli 48.000 evrov, pri čemer so krajani oziroma uporabniki prispevali okoli 20 odstotkov sredstev, preostalo pa je zagotovila občina iz svojega proračuna.
Potem ko je novo cestno pridobitev blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjak, so jo s prerezom vrvice svečano odprli najstarejša krajanka
Foto: Martin Ozmec
Težko pričakovano cesto Gradec—Labiš v Belskem Vrhu so s prerezom vrvice odprli najstarejša krajanka Veronika Fostnarič, završki podžupan Janko Lorberk in članica gradbenega odbora Nevenka Zebec.
Foto: SM
Foto: SM
Destrnik • Podelili Murkova priznanja
Zborovanje slovenskih etnologov
Slovensko etnološko društvo je na letošnjem Murkovanju podelilo nagrado, priznanje in listini. V počastitev 150. obletnice rojstva Matije Murka so slovesnost izpeljali na Destrniku, v občini, v kateri se je rodil.
Letos obeležujemo 150. obletnico rojstva Matije Murka, mednarodno priznanega filologa in pobudnika etnološkega znanstvenega dela na Slovenskem. V počastitev tega visokega jubileja so letošnjo podelitev Murkovega priznanja, nagrade in listin izpeljali v Murkovi rojstni občini, na Destrniku.
Ob tej priložnosti so organizirali rajžo po tej slovenskogo-riški občini, slovesno pa so na Drstelji, kjer je stala Murkova rojstna hiša, odkrili novo spominsko ploščo.
Murkova priznanja - prireditev, na kateri jih podeljujejo, so etnologi ljubkovalno poimenovali Murkovanje - podeljujejo že od leta 1988, od leta 1994 pa še listine. Osrednja proslava s podelitvijo se seli iz kraja v kraj. Tokrat so se ustavili na Destrniku, za katerega so dejali, da ima s slovensko etnologijo veliko skupnega. S čim vse se lahko ta mala občina pohvali, je v kratkem filmu predstavil župan Franc Pukšič. „Z Destrnika izvirajo zelo pomembni ljudje, ki so tako ali drugače zaznamovali zgodovino," je med drugim dejal Pukšič.
Z omenjeno prireditvijo pa se dogajanja, posvečena Mur-ku, ne zaključujejo. V prihodnjem letu namreč organizi-
Prejemnik listine Primož Hink in prejemnica priznanja Marjetka Balkovec Debevec
rajo simpozij, ki bo prav tako potekal med griči, kjer se je izoblikovala Murkova osebnost.
Dve listini, priznanje in nagrada
Slovensko etnološko društvo je bilo ustanovljeno oktobra 1975, doslej pa ga je vodilo šest predsednikov in osem predsednic. Z letošnjim letom je vodstvo prevzela mag. Tita Porenta, ki je v vlogi predsednice tokrat prvič nastopila na govorniškem odru. Kot je dejala, je bila odločitev, da visoki jubilej letos proslavijo na Destrniku, zelo hitro sprejeta. Spregovorila je tudi o vplivu rojstnega kraja na tega velikana in o tem, kako je zmeraj opeval domačo hrano.
O Murku kot zgledu svetovljanstva, znanstvenosti in etnološkosti je govoril dr. Marko Terseglav, prejemnik Mur-kove nagrade za leto 2010. Ta je v slavnostnem govoru predstavil svoje videnje o pomenu etnologije. Kot je dejal, se doslej nobena politična elita ni zavedla, kakšno pomoč bi ji etnologija lahko nudila. „Slo-venska etnologija je razjasnila že veliko stvari," je pojasnil Terseglav. Po njegovem mnenju so etnologi lucidni družboslovci, ki imajo o družbi veliko povedati.
Kaj natanko so imeli povedati o letošnjih nagrajencih, pa je pojasnil dr. Janez Bogataj, predsednik komisije za Murkove nagrade, priznanja in listine pri SED. Podelili so
Kog • Razstava likovnih del
Tekst v podobi
Na turistično-vinogradniški kmetiji Hlebec na Kogu, kjer že desetletja gojijo posebno naklonjen odnos do likovne umetnosti, so minuli teden postali gostitelji regijske likovne razstave Tekst v podobi (črka, beseda, tekst kot elementi likovnega dela), ki jo je pripravil Javni sklad Republike Slovenije, Območna izpostava Ormož.
Območne izpostave sklada za kulturo Ormož, Ptuj, Lenart in Slovenska Bistrica so razpisale sodelovanje na regijski likovni razstavi, ki je prvi korak do udeležbe na državni razstavi 2012. Na razpis je prispelo
26 del z različnimi pristopi in tehnikami. Strokovni spremljevalec in avtor postavitve razstave Mito Gegič je bil s strokovnega in ljubiteljskega aspekta prijetno presenečen, saj so se avtorji lepo izkazali
s stvaritvami in pristopom; prepričan je, da nam likovnih ustvarjalcev ne bo zmanjkalo. Za razstavo je izbral 19 del. V galeriji pri Hlebčevih je tako do 4. decembra na ogled 18 slik in ena skulptura. Po ogle-
Foto: Viki Ivanuša
Sodelujoči slikarji so se po mnenju strokovnega spremljevalca razstave Mita Gegiča izkazali s svojimi stvaritvami in pristopom.
po eno nagrado in priznanje ter dve listini.
Prejemnika listin sta fotograf Primož Hink za dolgoletno fotografsko dokumentiranje pustnih šeg in navad ter Matija Murko, vnuk in soimenjak velikana, zaradi katerega izvajajo Murkovanje; ta je listino prejel za donacijo fotografskega gradiva SED, del katerega je bil razstavljen tudi v Volkmerjevi dvorani na De-strniku.
Za razstavo Kaj naj oblečem za v šolo?, ki je po mnenju Bogataja pomemben dosežek muzejskega dela, si je priznanje prislužila kustosinja Mar-jetka Balkovec Debevec. Mur-kovo nagrado za življenjsko delo pa je prejel gimnazijski profesor Janez Dolenc za dolgoletno zbiralno, strokovno in raziskovalno delo na področju folkloristike in etnologije.
Komisija je posebno društveno priznanje podelila dr. Irene Portis Winner za izjemne in inovativne raziskovalne dosežke.
Za glasbene dosežke pa so tokrat na Destrniku skrbeli člani otroške folklorne skupine, mešanega pevskega zbora ter ljudske pevke Urbančanke. Po končani podelitvi je sledil še ogled priložnostne razstave o knjižnih delih Matije Murka.
Dženana Kmetec
du selektorja se bodo najboljše uvrstile na državno razstavo. Barbara Podgorelec iz Ormoža ocenjuje, da je bila udeležba slikarjev z ormoškega območja slaba, saj je sodeloval le ljubiteljski slikar Bohomil Ripak.
Projekt poteka v okviru Festivala mlade literature Urška znotraj programa EPK, njegov namen pa je prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske likovne ustvarjalnosti in s tem vzpodbuditi razvoj in kakovostno rast likovne produkcije. Strokovni spremljevalec Mito Gegič je ob otvoritvi minuli petek zvečer povedal, da so bili avtorji iz širše štajerske regije postavljeni pred izrazit izziv zoperstavljanja/povezo-vanja vizualne in jezikovne ravni, ki je danes v doživljanju sodobnega sveta in družbe vsakdanja dejavnost, nujnost, skozi katero zaznavamo svet: „Avtorji razstave se s svojim delom postavljajo z živahno linijo umetniških prednikov in tako v bistvu nosijo plamen, ki je bil prižgan s kresilom prejšnjega stoletja in ki danes osvetljuje pomembno sporočilo družbe, umetnosti in sveta, v katerem živimo."
Kulturni program so prispevali učenke in učenci Glasbene šole Ormož ter pesnik Janko Keček, letošnji finalist Festivala mlade literature Urška.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Če je knjiga lepa
Ta teden, ki sta mu preostali le še sobota in nedelja, ta dva mnogim najlepša dneva iz sedmerice, imamo v deželi, kot skoraj tri desetletja doslej, možnost stopiti v največjo domačo knjigarno - v Cankarjev dom -na slovenski knjižni sejem. (Izlet med knjige v prestolnico zelo priporočam!)
Ooo, ko bi le v deželi zares in za vedno dobili eno razkošno, veliko knjigarno, kjer bi se vse dni trudili s knjigami prodajalci in nakupoval-ci, avtorji in založniki, knjigarnarji in knjižničarji, mladi in stari, učitelji in učenci, bralci in nebralci. Ooo, kakšna utopija! Če v deželi ni mogoče postaviti ene spodobne knjižnice v prestolnico kulture 2012, kako bi bilo pričakovati velikansko knjigarno? Morda bi pa združili moči in bi na primer Maribor dobil hibridno ustanovo za knjige, dvojček Maks, kot bi se lahko imenoval mega center za maksimalno Mariborsko knjižnico in maksimalno slovensko knjigarno. To bi bil center za kupovanje in izposojanje knjig z roko v roki. Velikanska izvirna arhitektura, dom za knjige in njihove ljubitelje. Predstavljam si strokovno složnost in vzajemnost, vse v prid knjigi in bralcem in bralni kulturi: z razstavnim prostorom, s posebej urejenimi zbirkami, s sobanami za delavnice, kreativno pisanje, pravljične in literarne sobice, AV prizorišča, skladišča in instalacije, digitalna območja, ... Vse z navdušenjem! Kajti knjiga združuje vse umetnosti in vse znanstvene discipline, vse kulturne oblike.
Pardon, malo me je zaneslo! Morda tudi zaradi prav posebne, tako navdušujoče in žlahtne nove knjige izbranih pesmi Bine Štampe Žmavc.
Če je knjiga lepa, človeka pač zanese. In Svilnate rime Bine Štampe Žmavc z ilustracijami Daniela Demšarja so ena taka prelepa knjiga!
Ob avtoričinem jubileju je izbrane pesmi za otroke izdala založniška hiša Mladinska knjiga (Ali se mi le dozdeva ali je res, da domače največje založništvo skrbneje izdaja domače avtorje?), ki ni mogla najti boljšega avtorja izbora in spremne besede: dr. Igor Saksida je v pričujoči knjigi znova dokazal, kako suvereno, izvirno in tehtno, avtorsko prepoznavno, domala vsevedno, a izredno pretanjeno je njegovo ustvarjanje antologijskih knjig, podajanje spremnih besed, predstavitev pregledov avtorskih opusov .
Izbrane pesmi za otroke Bine Štampe Žmavc, Svilnate rime, morate, cenjeni bralci, sami vzeti v roke. Ker so zares svilnate, v vseh pogledih in pomenih žlahtne tkanine sviloprejk. Naj vas izbrana pesem privabi k branju: JADRO ZA SANJE
Branje je potovanje na barkah besed prek tišine -molčiš in poslušaš čenčanje daljav in sveta iz bližine.
Kako si ščebečejo ptice, kaj ulice mest govorijo, o čem med travo cvetice zaljubljencem v mraku dehtijo ...
In slišiš bajke drevesa in pravljični rog davnine, škripanje konice peresa, ko s tinto drsi prek beline.
In zlat poprh pravljičnine utiša zvoke vsakdanje v čarobno pesem sanjine -branje je jadro za sanje .
Prijetno jadranje s knjigami želi
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Nogomet
Na začetku poti proti Braziliji s Švico
Stran 12
Rokomet
Brezplačen vstop na tekmo Ormož - Krka
Stran 12
Gimnastika
Ptujčani iz DP s štirimi medaljami
Stran 21
Namizni tenis
V Varaždinu velik ekipni uspeh NTK Ptuj
Stran 21
Mali nogomet Liga MNZ Ptuj že štiri-najstič odpira vrata
Stran 22
Tenis
Taja in Blaž med zmagovalci turnirja v Ljubljani Stran 22
Košarka • Na Ptuju generalni sekretar FIBE Europe
Nar Zanolin zadovoljen po obisku Ptuja
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ptuju generalni sekretar FIBE Europe
in zadovoljen po obisku Ptuja
Foto: Črtomir Goznik
Generalni sekretar FIBE Europe Nar Zanolin, župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, direktor Eurobasketa Aleš Križnar in vodja lokalnega organizacijskega odbora mag. Stanko Glažar.
íVoíLUíajÍE ßfll na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Slovenijo oziroma natančneje mesta, ki bodo gostila evropsko prvenstvo v košarki (EP) leta 2013 (Koper, Jesenice, Ljubljana, Novo mesto in Ptuj), je v začetku tedna obiskal generalni sekretar FIBE Europe Nar Zanolin. V torek je bil na Ptuju, od koder je - glede na videno - odšel s pozitivnimi občutki. Lokalni organizatorji so mu namreč zagotovili, da bo nova dvorana v najstarejšem mestu v Sloveniji postavljena pravočasno. Gradnja naj bi se pričela v maju prihodnje leto in naj bi trajala od deset do dvanajst mesecev, kar pomeni, da bi lahko bila zgrajena nekaj mesecev pred začetkom EuroBasketa 2013. Pred njim naj bi v njej odigrali tudi nekaj prijateljskih pripravljalnih tekem.
Do dvorane v 12 mesecih
Vrednost investicije v novo večnamensko dvorano naj bi bila po zadnjih informacijah med 7,5 in 8 milijoni evrov. Del denarja, oziroma vsaj 2,5 milijona evrov, naj bi dobili od države. Ptujski župan Štefan Čelan je po srečanju na novinarski konferenci v mestni hiši povedal: »Ko smo se odločali za pristop k temu projektu, smo izdelali mikročasovnico posameznih aktivnosti in dogodkov, ki jih bo treba izpeljati, zato da se bo EP zgodilo v našem mestu. V okviru teh načrtov so tudi redni obiski tako predstavnikov iz FIBE Europe kot
tudi predstavnikov Košarkaške zveze Slovenije. Na teh sestankih preučimo stvari, ki smo jih že izvedli, in stvari, ki so pred nami. Tokrat smo goste seznanili s tem, kako daleč je Ptuj na poti do zaključka tega projekta. Zaenkrat smo v časovnem okviru predvidenih aktivnostih, ki jih načrtujemo. Obe delegaciji smo seznanili, da se v mesecu maju prihodnjega leta prične izgradnja nove dvorane. Idealno bi bilo, da bi šest mesecev pred pričetkom prvenstva dvorana stala, čeprav se vsi tudi zavedamo finančne, gospodarske in še kakšne krize, v kateri smo
se trenutno znašli. Verjetnost, da bo dvorana zgrajena v desetih mesecih, je zgolj projektantska ocena, realnost je ta, da bi dvorana lahko bila zgrajena v maju leta 2013, torej v 12 mesecih. Vsekakor pa si želimo, da bi se pred prvenstvom lahko izvedla vsa ustrezna testiranja, ki so potrebna za to, da se v septembru 2013 ta dogodek dogodi brez posebnih presenečenj.«
Litvo je obiskal 25-krat
Generalni sekretar FIBE Europe Nar Zanolin je bil
pozitivno presenečen nad samim mestom, namestitvenimi kapacitetami v Grand hotelu Primus, turistično ponudbo in spremljevalnimi vadbenimi objekti ali dvoranami, ki so športna dvorana Campus, Osnovna šola Ljudski vrt in Kidričevo. Iz ptujskega organizacijskega odbora je dobil zagotovila, da bodo vse stvari urejene pravočasno in na visokem nivoju. Poudaril je, da je pred letošnjim EP v Litvi to državo obiskal vsaj petindvajsetkrat. Po prvem ptujskem srečanju je povedal: »Kot smo se pogovarjali na Ptuju, je EP zelo zelo
velik dogodek, pri organizaciji katerega je zelo pomembna tudi tradicija. Od župana MO in lokalnega organizacijskega odbora sem dobil zagotovila, da bodo vse stvari v povezavi z organizacijo prvenstva v vašem mestu pravočasno urejene. Kar zadeva roke imamo v FIBI Europe določena pravila, vendar smo tudi fleksibilni. Prav tako imamo zagotovilo, da bo dvorana, ki bo zagotavljala najvišje možne standarde, ki jih zahteva FIBA, postavljena pravočasno. Kot rezultat sestanka se sedaj počutim veliko bolj ugodno in verjamem, da se bodo stvari dobro uredile. To ni pomembno le za FIBO Europe, ampak tudi za Ptuj in celotno Slovenijo. V času, ko bo v Sloveniji potekalo EP, vas bo opazoval ves svet! Verjamem, da v tem pogledu ne želite narediti slabega vtisa, ampak zelo dobrega. Tradicija FIBE Europe pravi, da mora biti vse organizirano na najvišjem možnem nivoju in se ne bomo sprijaznili z ničimer drugorazrednim. Na Ptuj se bom vrnil, ko se bo začela graditi nova večnamenska dvorana.«
»Ničesar ne smemo prepustiti naključju«
Na Ptuju nam je direktor EuroBasketa 2013 v Sloveniji Aleš Križnar predstavil delovanje posebne pisarne in ostale aktivnosti KZS pred EP. O velikosti samega projekta pa je Križnar dejal: »Verjetno se vsi zavedamo, da gre za največji športni dogodek v zgodovini Slovenije, zato pri njem ne smemo ničesar prepustiti naključju. Na sestanku na Ptuju smo slišali, da dvorana bo in mene veseli, da bodo kmalu začeli tudi z deli. Ko se bodo dela začela, se bomo lahko ve-
liko bolj operativno pogovarjali, kaj vse bomo počeli v sami dvorani in kakšne bodo posebne zahteve. Od mestnih organizatorjev si želimo tudi, da bodo v prihodnosti dali veliko poudarka spremljevalnim dogodkom, predvsem mislim na tisti »mehek del«, ki je vezan na dogodke izven dvorane. Mesta, kjer bo potekalo EP, morajo izkoristi čas pred prvenstvom in med prvenstvom tudi za promocijo. Tukaj vidim ogromno priložnost za Ptuj, da se še bolj izpostavi kot turistično mesto.«
Velika možnost promocije Ptuja
V zadnjem obdobju je bil na Ptuju (in tudi v Kidričevem) narejen korak naprej pri organizaciji velikih košarkaških tekem, s čimer so si organizatorji prav gotovo pridobili določene izkušnje, ki pa bo jih v prihodnosti še treba pridobiti. Vodja lokalnega organizacijskega odbora Stanko Glažar je med drugim izpostavil: »Na Ptuju se največ ukvarjamo s tem, kaj bi v času EP še ponudili gostom, saj bomo imeli veliko možnosti promocije najstarejšega slovenskega mesta. Glede na to da odlično sodelujemo s KZS, mislim, da bomo naš del prvenstva organizirali na visokem nivoju. Organizacijski odbor, ki je že formiran, se bo potrudil, da bo to prvenstvo presežkov.«
Do potrditve teze o prvenstvu presežkov pa nas na Ptuju čaka še dolga in valovita pot. Naše mesto je resda doseglo veliko zmago, ko je dobilo soorganizacijo EP, a največjo zmago bo doseglo takrat, ko bo na pomožnem igrišču mestnega stadiona stala nova večnamenska dvorana.
David Breznik
Boks • Dejan Zavec
Dejan še vedno št. 1
SPANS'
■ J 2011 -v
SportoConf
■•oConf
ÜK!^
PORI
Dejan Zavec s priznanjem SPORTO
Foto: Vid Ponikvar I SPORTO
Za Dejana bi lahko rekli, da ima vedno polne roke dela: ko se pripravlja na dvoboje je to samo po sebi razumljivo, v času, ko pa čaka na informacije o naslednjih dvobojih, pa ima sto in eno sponzorsko obveznost, obiskuje šole, aktiv-
neje vodi -svoj vadbeni center, rešuje zdravstvene težave (da zasebnih aktivnosti ne omenjamo) ... Prav zaradi vseh teh aktivnosti, ki jih opravlja med dvoboji, je že drugo leto zapored prejel nagrado SPORTO, ki jo športne agencije namenjajo
najbolj prepoznavnim športnikom in športnicam (na konferenci sicer podeljujejo še druge nagrade: najboljše športno sponzorstvo, najboljši oglas, najboljše celovite športno-mar-ketinške aktivnosti, najboljša digitalna komunikacija ...).
»Za vse, ki delamo v športu, so takšni in podobni naslovi dokaz, da ljudje opazijo naše delo in ga spoštujejo in cenijo. Je pa v tem skritega veliko odrekanja. Posebej me veseli, da gre za priznanje agencije (Ninamedia, op. a.), ki deluje na zelo visokem nivoju in ima tudi visoke kriterije. Ker sem bil izbran izmed zares ugledne druščine športnikov (zmagal je v konkurenci Iztoka Čopa, Anžeta Kopitarja, Primo-
ža Kozmusa in Petra Mankoča, op. a.),« je svoj vidik prejetja nagrade opisal Dejan.
Številne njegove navijače pa zanima tudi to, kakšne so najnovejše informacije glede boksarske kariere. »Žal v tem trenutku še ne morem postre-
či z informacijo, ki bi si jo želela javnost - to je o naslednjem dvoboju. Trenutno se ukvarjam s sanacijo manjše poškodbe, upam pa, da bom lahko naslednji teden že začel s treningi,« je povedal Dejan, ki je med tem časom ostal brez dolgole-
tnega kondicijskega trenerja: Tomi Jagarinec je namreč sprejel izziv dela s katarsko odbojkarsko reprezentanco. »Z njim mi je bilo zagotovo veliko lažje, saj mi je poleg pomoči pri treningih pomagal tudi pri upravljanju vseh ostalih informacij: sedaj to počnem sam, delno mi pomaga Boštjan Jakše. Seveda sem s Tomijem v stalnem stiku preko spleta, tako da je sodelovanje prekinjeno samo fizično, sicer sva še vedno povezana. V vsakem primeru trenerjev ni moč menjavati čez noč.«
Del pozornosti namenjaš tudi delu v svojem centru. »Glede na stanje v okolju je odziv presenetljivo dober: zelo sem vesel, ko vidim dvorano polno mladih, željnih treniranja, razgibavanja, druženja ... Ostaja še sicer ogromno prostora za razvijanje dejavnosti, a sem v tem trenutku zadovoljen s trenutnim stanjem.«
Jože Mohorič
Dve priznanji
Na konferenci o marketingu in sponzorstvih v športu (SPORTO) je tudi letos eno glavnih vlog odigral Dejan Zavec. Prejel je namreč nagrado za najbolj prepoznavno športno znamko leta (v ženski konkurenci jo je osvojila Tina Maze), sodeloval pa je tudi v oglasu podjetja Amis (Dejan Zavec št. 1), ki je bil izbran za najboljši športni oglas leta 2010 (emocionalno nabit in estetsko dovršen TV oglas, ki skozi boksarjevo razmišljanje o naslovu šampiona podaja tudi Amisovo stališče: uspeh ni samoumeven, ko si prvi, se moraš še toliko bolj truditi, da to tudi ostaneš).
Nogomet • Reprezentanca Slovenije, 1. SNL
Na začetku poti proti Braziliji s Švico
V Zurichu so v torek potekala pogajanja za razpored kvalifikacijskih tekem skupine E (Slovenija, Norveška, Švica, Islandija, Ciper, Albanija) za nastop na SP v Braziliji leta 2014. V slovenski delegaciji so bili predsednik NZS Aleksander Čeferin, generalni sekretar Aleš Zavrl, selektor Sla-viša Stojanovič in strokovni sodelavec NZS Branko Oblak. Ker po nekajurnih pogajanjih ni bilo opaziti napredka (nobena delegacija ni želela popustiti pri svojih zahtevah), so razpored tekem določili z žrebom, ki so ga vse reprezentance dolžne brezpogojno spoštovati.
Na žrebu so bili prisotni vsi selektorji, in sicer ob našem Stojanoviču še švicarski
Razpored tekem:
7. september 2012: Slovenija - Švica
11.	september 2012: Norveška - Slovenija
12.	oktober 2012: Slovenija - Ciper 16. oktober 2012: Albanija - Slovenija 22. marec 2013: Slovenija - Islandija 7. junij 2013: Islandija - Slovenija
6. september 2013: Slovenija - Albanija
10.	september 2013: Ciper - Slovenija
11.	oktober 2013: Slovenija - Norveška 15. oktober 2013: Švica - Slovenija
Hitzfeld, islandski Lagerbeck, norveški Olsen in ciprski Nioplias (Albanija trenutno nima selektorja, eden izmed kandidatov je Matjaž Kek).
Slaviša Stojanovič, selektor: »Pravzaprav niti ni tako pomembno s kom, kdaj in kje igramo. Če želimo izpolniti naš cilj - uvrstitev na SP - bo treba vse tekme odigrati na vso moč. Začenjamo doma z močno Švico, takoj nato nas čaka težko gostovanje na Norveškem. Verjamem v maksimalno motivacijo vseh nas in predvsem v motivacijo in znanje igralcev.«
1. SNL: Maribor se oddaljuje
Rezultati 19. kroga: Olimpija - CM Celje 0:0
Mura 05 - Luka Koper 1:0 (1:0); strelec: Fajic (29.);
Triglav - Nafta 1:1 (0:1); strelca: Jelar (68); Vraneševic (6.);
Rudar - Domžale 6:0 (4:0); strelci: Žinko (3., iz 11-m), Bratanovic (13., 16.), Podlogar (45., 53.), Mujakovič (90.); R. K.: Vidmar 2./Domžale;
Maribor - HiT Gorica 2:1 (0:1); strelci: Volaš (72.), Cvijanovic (79.); Plut (39.).
13	4	2
9	7	3
9	4	6
7	6	6
7	5	7
7	3	9
7.	CM CELJE
8.	NAFTA
9.	LUKA KOPER
10.	TRIGLAV
19 19 19 19
B	4 9
5	B S
5	B S
3	3 13
25:2S	22
25:2S	21
22:2B	21
7:32	12
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	HIT GORICA
4.	RUDAR
5.	MURA 05
6.	DOMŽALE
19 19 19 19 19 19
44:22 31:22 31:21 33:2S 21:25 24:31
43 34 31 27 2B 24
Goričani bi lahko z zmago v Ljudskem vrtu naredili prvenstvo bolj zanimivo (beri izenačeno), vendar niso znali izkoristiti svojih priložnosti. Vijoličasti so jih z zmagovalno miselnostjo ter popolnim napadom v zadnjem delu tekme porazili in si dva kroga pred koncem zagotovili naslov jesenskih prvakov. Škoda je le, da imajo tudi tokrat njihovi tekmeci pripombe na sojenje (v prejšnjem krogu so jih imeli tudi Koprčani); Mariborčani pač v domačem prvenstvu ne potrebujejo pomoči sodnikov -morda pač v evropski ligi, a tam je tako ali tako ne bodo dobili zlahka. Pred Olimpijo imajo sedaj že 9 točk prednosti, saj Ljubljančani na domačem stadionu niso uspeli ugnati Celjanov (ti so imeli celo več priložnosti). Če ne zadene Vršič ... Mura je z dobro igro preprečila Koprčanom vzpon na lestvici, na dnu pa ostaja tudi Triglav. Ta je sicer po sušnih sedmih krogih prvič osvojil točko, vendar bo težko ujel priključek z ostalimi moštvi.
Najvišjo zmago kroga je zabeležil Rudar, ki je Domžalčanom nasul pol ducata zadetkov. Ti so v glavnem posledica zgodnje izključitve prvega vratarja gostov Vidmarja, ki je posredoval po slabi podaji Elsnerja. V nadaljevanju so sicer imeli tudi Domžalčani svoje odlične priložnosti, a niso izkoristili nobene od njih. Na drugi strani so jih Velenjča-ni kaznovali za vsako napako ...
JM
Rokomet m 1. NLB leasing liga
Brezplačen vstop na tekmo Jeruzalem - Krka
Danes ob 19.00 rokometaši Jeruzalema gostijo zadnjeuvr-ščeno ekipo Krke. V 1. krogu se je izšlo po načrtih Vinarjev, ki so v Novem mestu dosegli zmago 41:29. Tudi v Pokalu Slovenije so današnji gostitelji potegnili daljši konec, saj so po podaljških z 41:38 ugnali Dolenjce. Na Hardeku bo to tako že tretji obračun omenjenih ekip v sezoni 2011/2012, ki pa je tokrat tudi najpomembnejši, saj se ekipi borita za obstanek v ligi in bodo točke štele dvojno. Vinarji so proti Gorenju do 47.
Rokomet
minute odigrali solidno partijo in cilj ekipe Jeruzalema je takšno igro odigrati tudi proti Krki. V tem primeru nova zmaga ne bi smela priti pod vprašaj. Vinarji imajo enostavno boljšo ekipo, kar pa ne pomeni, da Novomeščane podcenjujejo: »S fanti smo prepričani, da bosta točki ostali doma. V svojem imenu in imenu soigralcev lahko obljubim, da se bomo potrudili po svojih najboljših močeh,« nam je pred tekmo zaupal 22-letni Jaka Špiljak.
Trener Saša Prapotnik ne bo
Mini Jeruzalemčki tretji v Ribnici
RK Jeruzalem iz Ormoža se je z dvema ekipama letnikov 2001 in 2002 udeležil turnirja v mini rokometu v Ribnici pod imenom Urbanova ribica. Na vzorno urejenem turnirju je sodelovalo 22 ekip iz Slovenije. Letniki 2001 so med 8 ekipami osvojili 6. mesto, letniki 2002 pa 3. mesto (za gol so bili „prekratki" za osvojitev srebrnih kolajn). Glede na sploh prvi nastop omenjenih generacij sta bila trenerja Iztok Luskovič in Jernej Kosi s svojimi varovanci več kot zadovoljna, saj so fantje pokazali že dokaj dobro rokometno znanje.
Rezultati - letniki 2001: Dolenja vas - Ormož 9:19, Ribnica 2 - Ormož 15:9, Mokerc Ig - Ormož 15:9,
za 5. mesto: Grča Kočevje - Ormož 14:9
Za letnike 2001 so nastopili: Niko Sovič, Filip Zorec, Timon Krasnič, Adrijan Trstenjak, Aleks Perger, Tobi Torič, Marsel Kosajnč.
Rezultati - letniki 2002: Ormož - Alples Železniki 13:6, Ormož -Grča Kočevje 9:4, Ribnica - Ormož 11:6, Mokerc Ig - Ormož 9:10, Rudar Trbovlje - Ormož 12:6
Za letnike 2002 so nastopili: Jure Lukman, Žiga Borko, Ian Me-sarec, Gašper Cvetko, Jaka Komloš, Luka Perc, Miha Golob, Žiga Herga Rizman, Aleš Zemljič.
Uroš Krstič
Niko Sovič (beli dres - Jeruzalem 2001)
mogel računati na Jašo Rajšpa, ki si je v torek na treningu poškodoval koleno. Pod vprašajem je nastop pomembnega moža v obrambi Nejca Žmavca, ki jo je skupil proti Gorenju v dvoboju z Janezom Gamsom. Njegovo oko je bilo namreč še v četrtek dokaj zaprto. Ekipa verjame, da bo »Žuti« stisnil zobe in pomagal soigralcem na tekmi. Iz ormoškega tabora prihajajo tudi vesele novice: novopečeni očka Gašper Jelen je postal vratar. Sedaj mu bo zagotovo precej lažje pri srcu, saj bo v nadaljevanju sezone spet eden izmed glavnih nosilcev igre Jeruzalema.
Tudi v Novem mestu je prišlo do kar nekaj sprememb:
trenerja Sama Juga je na vroči klopi zamenjal Slavko Ivezic, sicer selektor slovenske mladinske izbrane vrste. Moštvo iz Novega mesta sta zapustila Peter Marušic in Uroš Hočevar, iz vrst propadle Loke pa je prispel vratar Anže Vrbinc, ki se bo prvič v dresu Krke predstavil prav danes v Ormožu.
V klubu so se odločili, da bo vstop na tekmo med Jeruzalemom in Krko prost, ob tem se bodo gledalcem med polčasoma s svojim znanjem predstavili številni mini rokometaši Rokometne šole Jeruzalem, letnikov od 2001 do 2005. Razlogov za ogled tekme je torej dovolj.
Uroš Krstič
Šolski šport • Rokomet
Oš Gorišnica brez težav
V Gorišnici je 9. 11. potekalo finale medobčinskega prvenstva v rokometu za letnike 1997 in mlajše. V tem delu tekmovanja so šolarji prikazali zavidljive rokometne predstave, vsekakor pa se vidi tudi dobro delo v klubih. V tekmah, ki so trajale dvakrat po 10 minut so prednjačili ter največ pokazali mladi domači rokometaši, ki so slavili pred OŠ Olge Meglič. Obe šoli sta se tako uvrstili na področno tekmovanje.
Rezultati: Gorišnica - Olga Me-glič 20:9, Destrnik Trnovska vas -
Ljudski vrt 7:14, Olga Meglič - Ljudski vrt 19:12, Gorišnica - Destrnik Trnovska vas 15:8, Destrnik Trnovska vas - Olga Meglič 9:10, Ljudski vrt - Gorišnica 10:14.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica
2.	OŠ Olge Meglič Ptuj
3.	OŠ Ljudski vrt
4.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
5.	OŠ Mladika
6.	OŠ Cirkulane-Zavrč
tp
Mladi rokometaši OŠ Gorišnica
Rokomet • Mlajše selekcije
KADETI - VZHOD
REZULTATA 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 33:39 (15:19), Velika Nedelja Carrera Optyl - Arcont Radgona 33:26 (15:12)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 9	9	0	0	18
2.	DRAVA PTUJ 9	8	0	1	16
3.	JERUZALEM ORMOŽ 10	6	0	4	12
4.	MARIBOR BRANIK 9	5	0	4	10
5.	SL. GRADEC 2011 9	3	2	4	8
6.	GORENJE VELENJE 10	3	2	5	8
7.	V. NEDELJA C. O. 10	2	0	8	4
8.	ARCONT RADGONA 10	0	0	10	0
JERUZALEM GORIŠNICA - GORENJE 33:39
Z zmago bi kadeti Jeruzalema Go-rišnice potrdili uvrstitev v polfinale državnega prvenstva. Žal so tokrat Ose iz Velenja bile premočan nasprotnik.
STAREJŠI DEČKI A
REZULTAT 10. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 25:25 (13:8)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 8 0 0 16
2.	JERUZALEM ORMOŽ 8 5 1 2 11
3.	GORENJE VELENJE 9 3 3 3 9
4.	DRAVA PTUJ 8 4 0 4 8
5.	SL. GRADEC 2011 8 3 1 4 7
6.	V. NEDELJA C. O. 8 1 2 5 4
7.	MARIBOR BRANIK 7 0 16 1
JERUZALEM GORIŠNICA - GORENJE 25:25 (13:9)
JERUZALEM GORIŠNICA: Caf, Mendaš; T. Sok 2, Šandor 1, Bezjak, Kavčič, Vesenjak 10 (3), Kociper, Žižek Cvetko 1, Tement 2, Ozmec, Štumberger 2, Kosi 1, Kralj, Geč 3, Topolovec 3. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
SDA so iz rok izpustili vodstvo 16:10. Borbene Ose so si zaslužile točko. V nedeljo, 27. 11., letniki 1997 sodelujejo na turnirju Szese cup v Gyoru. Med 8 ekipami so v skupini B skupaj z Dosza Veszprem, Bratislava, Szese Gyor.
STAREJŠI DEČKI B
REZULTAT 10. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 30:30 (13:16)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 6 5 1 0 11
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 6 4 0 2 8
3.	GORENJE VELENJE 7 3 13 7
4.	DRAVA PTUJ 5 2 0 3 4
5.	SL. GRADEC 2011 6 0 0 6 0
JERUZALEM - GORENJE 30:30 (13:16)
JERUZALEM: Caf; T. Sok 2, Kavčič 2, Žižek Cvetko 9 (1), D. Ozmec 3, Kosi 5 (1), Horvat 8 (1), Ulaga, Plavec, Luci, Grabovac, Niedorfer 1, Šoštarič. Trenerja: Uroš Krstič in Mla-den Grabovac.
To je bila verjetno najslabša predstava letnikov 1998 v njihovi zgodovini. Ekipa še nikoli ni prejela tako visokega števila zadetkov, kar dokazuje, da je bila obramba (sicer zaščitni znak te ekipe) zanič. V manj kot petnajstih minutah tekme je Je-ruzalemčkom po zaostanku 16:22 uspelo iztržiti točko. Kljub izgubljeni točki so si Ormožani že zagotovili 1. mesto v skupini Vzhod in uvrstitev v polfinale državnega prvenstva.
MLAJŠI DEČKI A
REZULTATI 9. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Jeruzalem Ormož 8:30 (5:16), Drava Ptuj -Maribor Branik 20:16 (8:5), Arcont Radgona - Gorenje Velenje 14:36 (4:16), Pomurje - Celje Pivovarna Laško 7:44 (1:25)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 8 8 0 0 16
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 7 0 1 14
3.	GORENJE VELENJE 8 6 0 2 12
4.	DRAVA PTUJ 8 5 0 3 10
5.	MARIBOR BRANIK 8 4 0 4 8
6.	V. NEDELJA C. O. 8 3 0 5 6
7.	SL. GRADEC 2011 8 2 0 6 4
8.	ARCONT RADGONA 8 1 0 7 2
9.	POMURJE 8 0 0 8 0
VELIKA NEDELJA - JERUZALEM
8:30 (5:16)
JERUZALEM: Rizman, Firšt Šeru-ga; L. Voršič, Kozel, Ciglar 8, Noters-berg 1 (1), Zidarič 3, Voljč 2, Petek 2, Škorjanec, M. Hebar 4, Ž. Kociper 3, Šoštarič 4, Niedorfer 3. Trener: Iztok
Luskovič.
Tudi MDA so pri Veliki Nedelji dosegli 8 zaporedno zmago. V nedeljo, 27. 11., ekipa gostuje na turnirju Szese cup v Gyoru. Med 8 ekipami so Ormožani v skupini B skupaj z: Elesz Veszprem, Tatabanya, Toldy Gyor. Madžari imajo odlične ekipe v kategoriji letnikov 1999 in bo to za mlade Ormožane ter njihove trenerje močna preizkušnja.
MLAJŠI DEČKI B
REZULTATI 9. KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Moškanjci - Gori-šnica, Velika Nedelja Carrera Optyl
-	Jeruzalem Ormož 21:25 (10:11), Drava Ptuj - Maribor Branik 21:18 (10:11), Arcont Radgona - Gorenje Velenje 17:37 (6:15)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 8	8	0	0	16
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	8	7	0	1	14
3.	GORENJE VELENJE	8	6	0	2	12
4.	SL. GRADEC 2011	7	4	0	3	8
5.	V. NEDELJA C. O.	8	4	0	4	8
6.	DRAVA PTUJ	8	3	0	5	6
7.	MARIBOR BRANIK	8	2	0	6	4
8.	MOŠKANJCI - GOR.	7	1	0	6	2
9.	ARCONT RADGONA	8	0	0	8	0
VELIKA NEDELJA - JERUZALEM 21:25 (10:11)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; G. Hebar 3, Torič 1, Notersberg 11 (2), Munda 4 (1), G. Cvetko, Zadravec, Sovič 2, Šulek 4. Trener: Iztok Luskovič.
Ormožanom je pri sosedih iz Velike Nedelje uspelo doseči 8. zaporedno zmago. Pot do zmage je bila težka, saj so Jeruzalemčki odpor gostiteljev zlomili šele v zaključku tekme.
STAREJŠE DEKLICE A
REZULTATI 8. KROGA: Žalec -Millennium 37:8 (20:3), Nazarje -Branik 17:62 (8:31), Celje Celjske Mesnine - Brežice 21:13 (8:9), Veplas Velenje - Tara Tenzor Ptuj 17:19 (10:8)
1.	ŽALEC	8 6 1 1 13
2.	MER. TENZOR PTUJ 6 6 0 0 12
3.	CELJSKE MESNINE 7 5 0 2 10
4.	BRANIK	7 4 0 3 8
5.	RAČE	7 3 13 7
6.	BREŽICE	6 3 0 3 6
7.	VEPLAS VELENJE 7 3 0 4 6
8.	NAZARJE	7 0 0 7 0
9.	MILLENNIUM 7 0 0 7 0
VEPLAS VELENJE - TARA TEN-ZOR PTUJ 17:19 (10:8)
ŽRK TARA TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kuko-vec, Barbara Borovčak 14, Tonja Ko-lednik 4, Sindi Zorec 1, Manja Gra-brovec 5, Sandra Šrajner 1, Marina Majcen 1, Ana Ambrož 3, Doroteja Lah, Mia Kopold, Eva Sirc, Doris Ko-vačec, Katja Valenko. Trener: Sašo Petek, pom. trenerja Tomaž Valenko.
Tekma se je odvijala ravno nasprotno, kot bi si želeli v ptujskem taboru, saj so dekleta zapravila preveč priložnosti. Tako je bilo srečanje na koncu zelo nervozno, z malo sreče pa so točke odšle na Ptuj.
MLAJŠE DEKLICE A
1.	ALEN MIHALJ 5	4	0	1	8
2.	GEN - I ZAGORJE 5	3	0	2	6
3.	PIKAPOLONICA PTUJ 3	3	0	0	6
4.	CELJE C. MESNINE 4	2	0	2	4
5.	JERUZALEM ORMOŽ 4	1	0	3	2
6.	BREŽICE	2	0	0	2	0
7.	VEPLAS VELENJE 3	0	0	3	0
MLAJŠE DEKLICE B
REZULTAT 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Nazarje 26:19 (12:9), Rače
-	Branik 21:16 (7:5), Žalec - Brežice 33:7 (19:4), Mercator Tenzor Ptuj
-	GEN - I Zagorje 16:6 (8:3), Celje Celjske Mesnine - Veplas Velenje 14:13 (11:5)
1.	ŽALEC	6 6 0 0 12
2.	JERUZALEM ORMOŽ 6 4 119
3.	MER. TENZOR PTUJ 5 4 0 1 8
4.	GEN - I ZAGORJE 6 3 12 7
5.	RAČE	6 3 0 3 6
6.	CELJE C. MESNINE 6 3 0 3 6
7.	NAZARJE	5 2 0 3 4
8.	BRANIK	4 2 0 2 4
9.	VEPLAS VELENJE 6 0 0 6 0
10.	BREŽICE 6 0 0 6 0
JM, UK, TP
Uvodnik
Naj vam dobri možje prinesejo kaj lepega
Od vseh zimskih mesecev je prihajajoči december zagotovo najlepši. Le še nekaj dni nas loči od najbolj prazničnega meseca v letu. Lučke, smrekice in darilca že čakajo na nas. Komercializa-cija resda doseže vrhunec v
prazničnih dneh, a vendar ne moremo oporekati, da tudi darila in vse spremljajoče dejavnosti dajejo svoj čar prazničnemu decembru. Najbolj se dobrih mož zagotovo veselijo naši najmlajši. Marsikateri otrok že odšteva dneve in
ure, da ga obiščejo Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Vsi s seboj nosijo darilca, pa tudi sporočilo, da se biti priden nedvomno splača. Miklavž je ponavadi resda nekoliko bolj skromen, a je poseben že zato, ker j e prvi
dobri striček, ki prinese darilca. Pomaranče, čokoladice, bonbončki, tu in tam pa tudi kakšna šiba, že simbolično spremljajo njegov prihod. Najbolj radodaren od vseh decembrskih mož pa je nedvomno Božiček, ki v no-
gavice za vse pridne, tako mlajše kot starejše, nemalokrat nastavi precej vredna dolgo želena darila. Radi pa ga nimamo le zato, ker nosi velike pakete, okrašene z velikimi pentljami, ampak tudi zato, ker pričara nepozabno
FREE PAKETI SO PRI TUSMOBILU!
MUI	MESECU* J nntotNi*» ]n	IMIIHIL nuflti^		FRENOi Ml MU rt V iflPfThiv OfTUJ OMKlll
FREE 5	Si	0£	r 00 MIN ali SMS ali MM S ali MB	
FREE15	15« |	tic	| 0<	300 MIH ali MB
FREE ZD	ZDI {	DC	! o«	DE 400 MIN
FREE 40	40*	Oc	I	0£ 0£
tusmobil
... in mobilni telefon že za 1 £
praznično vzdušje. Sneg, dobro poznane pesmi, ki jih poslušamo vsako leto, a se jih vendar ne naveličamo, obložena miza ter nestrpno čakanje daril pod smrekico - to naj bo tisto, kar nas bo letos prav vse razveseljevalo. V prvi vrsti naj nam vsi trije dobri možje prinesejo zdravje, srečo, zadovoljstvo in razumevanje. Za vse ostale predloge v zvezi s tem, kaj podariti najdražjim, pa smo pripravili tokratno prilogo. V njej lahko najdete koristne nasvete, kako izbrati primerna darilca.
Dženana Kmetec, urednica priloge
Zgodba o dobrih možeh
Miklavž, Božiček in dedek Mraz se že pripravljajo
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ze prav kmalu, šesti dan veselega decembra, bo otroke obiskal Miklavž.
Foto: M. Ozmec
Božiček bo v značilnem rdečem oblačilu prišel med naše najmlajše 25. decembra.
Tik pred koncem leta pa bo majhne in velike razveselil še stari dobri dedek Mraz.
Svojega otroštva se vedno rad spominjam, še posebej časa v pričakovanju novoletnih praznikov, ko je bilo vse tako lepo, praznično in nasploh zelo drugače. V zgodnjem otroštvu sem poznal le dedka Mraza, ki nas je tik pred koncem leta obiskoval v lepo okrašeni šolski učilnici ali v dvorani in nam, potem ko smo mu zapeli tisto staro Siva kučma, bela brada, izročil težko pričakovana darila. V domačem okolju nas je sicer že pred tem obiskoval Miklavž s svojim spremstvom. Ta nam je izročil darila le, če smo bili zares pridni in če smo znali zmoliti Oče naš. A v glavnem sem se ga bolj bal kot veselil, saj
Praznovanja
so nas vedno strašili, da bo vse poredne otroke odnesel njegov spremljevalec parkelj. Za Božička sem izvedel šele kasneje iz kakšnega ameriškega prazničnega filma, med naše otroke pa je začel bolj redno prihajati šele po osamosvojitvi Slovenije. In tako imajo naši otroci oziroma vnuki danes pravzaprav veliko prednost, saj so v veselem decembru včasih deležni obiska kar treh dobrih mož. Najprej jih bo torej (vsaj nekatere) že 6. decembra obiskal Miklavž, s hudički in angelčki, mnoge bo 25. decembra obiskal in obdaril Božiček, tik pred novim letom, še posebej 31. januarja, pa se bodo naši malčki veselili še dedka
Mraza.
Stari dobri dedek Mraz je mož, ki se ga spominjamo po pesmici Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. Pri nas se je pojavil takoj po drugi svetovni vojni v času socializma. Prišel je iz daljne Sibirije, sam ali s palčki in zvezdicami, s konjsko vprego in obdaroval pridne otroke na novoletno jutro. V sedanjem času je skoraj izumrl, kajti kokakola Božiček je že skoraj povsem prevzel njegovo mesto. Mnogi se spominjajo njegovega videza le še po pesmih.
Veseli Božiček je prišel k nam v polnem zamahu šele po razpadu Jugoslavije. Počasi, korak za korakom zame-
njuje dedka Mraza. A treba je vedeti, da je bil Božiček prvič upodobljen v rdečih oblačilih z belo obrobo v oglasni akciji kokakole leta 1931. Ta vedno nasmejani in rdečelični možakar prihaja iz Skandinavije, pripelje se s sanmi, ki jih vlečejo jeleni, otroke pa obdaruje na božično jutro. Sveti Miklavž je krščanski radodarni svetnik iz Mire v Turčiji. Pri nas je bil vedno v ozadju. V času socializma je bil pred njim dedek Mraz, v sedanjem času pa Božiček. Sicer pa Miklavž prihaja iz nebes, saj je svetnik. Med otroke pride s sanmi ali kar peš, njegovi spremljevalci so parklji in angeli, predvsem pridne in verne otroke pa ob-
Decembrska praznovanja in pričakovanja
Kmalu bo na vrata potrkal prvi od decembrskih prijaznih mož, nato do konca decembra še dva. Čeprav si najmlajši in tudi nekateri malo starejši potrošniško naravnani želijo, da bi jim vsak prinesel darila, bodo mnogi med njimi razočarani, ker bodo njihove letošnje malhe bolj prazne kot polne. Streznjenje, ki ga s seboj prinaša kriza, bo slej kot prej zajelo večino, spoznanje o tem, da so se zlati časi vsaj za nekaj časa poslovili, je vse
Orgariizira seminar i tematiko
■ Kaj je zdravo jesti za zajtrk
-	Kaj jesti za malico in prigrizek
•	Kako najpreprosteje pripraviti zdravo kosilo
-	Na kaj biti pozorni na prehranskih deklaracijah
-	Kako se izogniti najpogostejšim napakam pri pripravi hrane
•	Kaj dati otrokom za zdrav zajtrk, kosilo in večerjo
Telefon: 041/461-266 darinka.pesek@siol.net www.shujšaj.com www.moj-zajtrk.si
Svetovalka za prehrano Darinka Pesek
bolj kruta realnost, ki pa je še ne dojemamo v celoti.
Človek kot zelo prilagodljivo bitje pa se bo navadil tudi na to, da je mogoče praznovati brez daril, da je praznik že, ko se zbere družina, druženje s sosedi in dobrimi prijatelji in da breme zgolj materialnega postaja resnično breme, ki človeka ne bo nikoli v celoti osrečilo in zadovoljilo, pa naj bo blaginja še tako velika. Praznično darilo in praznično drevo sta lahko velika ne glede na velikost, še posebej, ko gre za darovanje iz srca. Praznično potico je mogoče sestaviti iz neštetih drobnih darov, tako kot praznovanje samo, vsak izmed nas je lahko tisti, ki daruje in tisti, ki sprejema. Že dolgo praznovanje ni več povezano samo z darili, praznični čas vse bolj v ospredje postavlja tudi sprejemanje. Mnogi med nami potrebujejo pomoč, lahko jim pomagamo, če le hočemo. Namesto, da bi kupili sebi, kupimo tistim, ki to res potrebujejo. Solidarni smo lahko na veliko načinov. Vsak najmanjši prispevek lahko pomaga pri nakupu mamografa za potrebe ptujske bolnišnice, ki je najboljša naložba v zdravje žena in tudi moških oziroma nasploh narodovega zdravja. V tej akciji šteje vsak evro, vsak izmed 70 tisočih prebivalcev tega območja lahko
daruje tri, štiri ali pet evrov, da bo marca 2012 lahko imela srečen konec še ena izmed humanitarnih akcij kot ena izmed številnih preizkušenj solidarnosti. Kriza, ki milijonom po svetu jemlje dostojanstvo, ker nimajo dela in ker nimajo denarja za preživetje, je strah v kosti nagnala večini ljudi. Mnogi med njimi so izgubili tudi upanje, to zadnjo bilko, ki so se je oklepali. Stanje resi-gnacije je bolj ali manj zajelo vse generacije, od mladih do starejših. Če se bo starejšim še nekako izšlo, pa je čas, ki ga živimo, najbolj krut do mlade generacije, ki je skorajda brez prihodnosti, nihče jim ne zna pokazati luči na koncu tunela. Ta je polna znanja, ki ga ne more položiti na oltar domovine. Vsi ne bodo mogli v tujino, ker tudi tam več ne cvetijo rože tako kot doslej, nekdo bo moral ostati doma, prijeti bika za roge, da bo v tej mali podalpski deželi zavejal nov veter, veter optimizma in razvojnega zasuka. V prihajajočih prazničnih dneh bi bilo zato najlepše darilo za vse Slovenke in Slovence, če bi pamet končno srečala vse starodobne in novodobne politike, da bi se streznili in začeli delati v korist ljudi, katerih interese in pričakovanja naj bi tudi izpolnili, ne pa da se pehajo le za lastne vrtičke in me-
daruje 6. decembra. No ja, današnjim otrokom sploh ni pomembno, kateri od teh treh dobrih mož jih bo obiskal, zanje je važno le, da jim bo prinesel čim lepše darilo.
Prav zaradi tega so ti veselo decembrski božični in novoletni prazniki za vse vedno lepi. Vse je lepo okrašeno z utripajočimi in ponekod celo pojočimi lučkami; če imamo srečo z vremenom, je zunaj hladno in običajno tudi zasneženo, doma ali v delovnem okolju pa se na toplem vrstijo vesela druženja ter prednovoletna srečanja.
To, da se časi spreminjajo in da tudi prazniki niso več to, kar so bili, saj ponekod že
sredi novembra naša nakupovalna središča dobijo praznično podobo, pa je že druga zgodba. Ta pripoveduje o lučkah, okraskih, predvsem pa o trumah nakupovalcev, ki drvijo v nakupovalne centre in trgovine. Tudi darila, ki jih otroci pišejo decembrskim dobrim možem, že dolgo niso več le simbolična. Danes hočejo Playstation, nov mo-bilnik, iPod ali celo prenosni računalnik. Glede na to da smo v kriznih časih, ko veliko staršev svojim otrokom ne bo moglo izpolniti zahtevnih želja, marsikdo meni, da ti prazniki počasi izgubljajo osnovni pomen, a hvala bogu še ni tako.
M. Ozmec
Štajmfca budilka
rijo moči v zdraharskih gonjah drug zoper drugega. V tem jim inovativnosti ne manjka, inovativnosti jim ne manjka niti pri porabi proračunskega denarja, še najmanj pa so ino-vativni pri iskanju poti iz krize in iskanju pravih ljudi za vodenje te naše male deželice, ker so že zdavnaj pozabili tudi na vrednote. Najlepše bi bilo, če bi vsak od treh decembrskih mož prinesel toliko in toliko novih delovnih mest, zdravo prihodnost, da bi ljudje lahko ponovno zadihali s polnimi pljuči, se ponovno pričeli veseliti vsakega dne znova in znova. Za zdaj pa so to le sanje, kot je sanjav praznični čas.V teh dneh bo napisanih na milijone želja, lepih misli, ki bodo obkrožile svet. Jih bo znal kdo povezati v splet brezmejne pozitivne energije? Saj ne more biti res, da gre v nič toliko lepih besed o sreči, veselju, zdravju, ljubezni, lepi prihodnosti ali pa se jih »polasti« tistih 99 odstotkov bogatunov, ki v tem trenutku obvladujejo svet in ki ne slišijo večine, ki poziva k drugačni delitvi svetovne pogače - takšni, da bodo tudi mali lahko dostojno živeli, ker bodo imeli dovolj za vsakodnevne potrebe in tudi za tisto nekaj več, za bogatenje duha in dušev-nosti?!
'.raJLo-ptuj.či
89,8 98,2 104,3 Ml*
Le z enim evrom do najboljših praznikov!
PgAWQVAflKi
Id'J' l" natvttl ig «ajfcoljjg lahovt)
^B T
www.praznovanja.si

Kako izbrati primerno darilo za otroka
Juhuhu, prazniki so tu
December je praznični čas, ko za darila zagotovo zapravimo največ denarja. Ne glede na to, koliko odštejemo za posamezno darilce, je nedvomno najpomembneje, da ga podarimo s srcem. Odličen občutek pa je nekoga zadovoljiti in mu podariti kaj koristnega. Dilema, kaj podariti najmlajšim, je ponavadi precej lahko rešljiva: oblačila in igrače so zmeraj dobrodošle. Za bolj zahtevne pa so prav gotovo več kot primerni tudi unikatni izdelki.
Do decembra nas loči le še nekaj dni. Čeprav se nemalokrat zazdi, kot da se je poletje šele zaključilo, smo v zimo že dodobra zakorakali. Ta s seboj ne prinaša le snega, ampak tudi tri dobre može, ki imajo zvrhan koš daril. Najbolj se jih zagotovo veselijo otroci, ki že nestrpno čakajo, kaj bo nastavljeno pod pisano smrekico. Njihovo veselje, ki je zmeraj iskreno in hvaležno, odtehta ves trud. Zato je ravno nakupovanje daril za malčke najbolj prijetno opravilo. Otroci se ponavadi
razveselijo prav vsega, posebej tisti najmlajši, ki s svojimi željami še niso pretirano zahtevni.
Če starši svoje otroke zelo dobro poznajo in vedo, kaj bi bilo najprimernejše darilo zanje, je za dedke, babice, tete, strice, botre in ostale „dobre može" odločitev nekoliko težja. Kaj torej podariti otroku? Vse je seveda odvisno od zmožnosti, potreb in želja. Tisto, česar se bodo otroci prav gotovo razveselili, so igrače. Z njimi skorajda ne moremo
Malčki se praznikov zmeraj veselijo.
NLB Pokojninski nasvet
Ena odločitev je dovolj...
... ko gre za vašo pokojnino.
Za ohranitev doseženega življenjskega sloga	večjo pokojninsko rezervo boste ustvarili.
tudi v pokoju lahko poskrbite sami. Čas je	Za pokojninski nasvet obiščite NLB Svetovalca pomemben, saj prej ko boste pričeli varčevati, za osebne finance v svoji NLB Poslovalnici.
nlbO
Igrače so zmeraj primerno darilo.
zgrešiti. Res pa je, da moramo pri nakupu upoštevati več dejavnikov. V prvi vrsti je pomembno, da izberemo ustrezno igračo, ki je po zahtevnosti prilagojena starosti
in zmožnosti otroka. Izbira je zelo velika. Skorajda vsi trgovci v teh dneh reklamirajo izdelke, ki so bolj ali manj zanimive in pestre, a tudi cenovno raznolike.
3
lilofkolilafk *
www.markomark.si
Na Ormoški cesti na Ptuju smo zgradili samostojno varčno hišo v velikosti 170 m2
www.financni-nasvet.nlb.si/pokojnina
Kontaktni center: 01 477 20 00
Prav gotovo pa pri izbiri ne bo odveč posvet s starši. Ti namreč najbolje vedo, kakšne so želje otroka in kaj ta dejansko potrebuje.
Ob igračah so dobrodošlo darilo tudi oblačila. Upoštevajoč dejstvo, da otroci hitro rastejo, bi lahko rekli, da tudi teh nikoli ni preveč. Sicer pa se tudi moda malčkov nenehno spreminja.
Za tiste bolj zahtevne so na razpolago tudi unikatna darilca, ki imajo poseben čar, saj nosijo dodatno osebno noto. Tudi izbira teh je precej pestra, od unikatnih pletenih oblek za deklice in ročno izdelanih pokrival za fantke do didaktičnih lesenih igrač, foto knjig in podobno. Vse je torej odvisno od tega, komu je darilo namenjeno, kakšne so njegove želje in naše zmožnosti, ter kako kreativni smo. Nenazadnje so lahko najcenejša darila najbolj dragocena.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK

Darila, darila, darila
Mobilni telefon je vedno pravo darilo
Če se želite z darilom ob božiču ali novem letu svojim najstnikom še posebej prikupiti, bo odločitev za mobilni telefon gotovo prava. Seveda pa pred nakupom dobro raziščite teren in povprašajte po želenih modelih, funkcijah, zmogljivosti in barvah, kajti razlika med belo, roza in črno barvo ali oznako 300, 301, ali 301x, lahko pomeni razliko med uspehom in popolnim neuspehom.
Tudi v Sloveniji dobijo otroci lastne mobilne telefone kma-
lu po vstopu v šolo. Sicer jih veliko ne uporabljajo, a mobilni telefon daje staršem občutek varnosti in kontrole, ko otroci začnejo sami hoditi v šolo in po svojih dejavnostih. V najstniških letih se stanje popolnoma spremeni. Ni več pomembno le imeti telefona, treba je biti lastnik telefona določene znamke, zmogljivosti in izgleda. Zanimivo je, da bolj kot za sam pogovor z drugimi osebami, najstniki telefon uporabljajo za pošiljanje sporočil. Pri tem niti ne gre več za tako kratka spo-
ročila. Po nekaterih raziskavah naj bi ameriški najstniki dnevno napisali po 80 SMS-ov, medtem ko naši verjetno niso tako aktivni. Kljub temu pa se staršem najstnikov včasih zdi, da so mobilni telefoni podaljški njihovih otrok, s katerimi so se že rodili. Zato je pomembno, da ima telefon dober in dovolj velik zaslon in tipkovnico. Ker telefone vsaj tretjina najstnikov uporablja tudi za zabavo in igranje igric, je zaslon eden izmed odločilnih izločitvenih faktorjev, vsekakor pa mora biti na dotik
Poveži prijatelja v Teleingovo omrežje in oba prejmeta bon v vrednosti 20 €!
Foto: Viki Ivanuša
((C* 080 35 38 >
www.teleing.si | info@teleing.si E www.facebook.com/teleing
Na iPhonu se lahko igrate z žirafo Gino, lahko pa tudi telefonirate, brskate po internetu, fotografirate ...
1 di-d puve¿dvd
■
■ ■ I


■ ■ ■
■■■■■■
■ ■
oziroma na „tač". Najstniki s svojimi telefoni veliko fotografirajo ali snemajo, zato je treba pregledati tudi zmogljivost fotoaparatov. Posneto pogosto konča kot MMS ali na internetu. Zato mobilnik nujno
Body Pump^Ü
centeraerobike

...izreži oglas, pridobi si popust...
V prazničnem decembru vam nudimo pri nakupu katere koli mesečne karte popust v vrednosti
5 EUR
Popust velja za enkratni nakup, katere koli mesečne karte v mesecu decembru 2011 in s tem priloženim kuponom.
Akcija velja v mesecu decembru 2011.
www.aerobika.net
potrebuje dovolj spomina, kajti poleg glasbe in fotografij, si bo vaš najstnik mogoče zaželel shraniti še kak video. Če že kupujete mobilnik in se odločite za t. i. pametni telefon, potem izberite takšnega, ki ima programsko opremo, kot je na primer Android, saj ta omogoča uporabo številnih aplikacij, ki jih najstniki raziščejo do potankosti. Najstniki veliko časa preko mobilnega telefona „previsijo" tudi na internetu in socialnih omrežjih. Vsak dan se na mobilnih telefonih predvaja 100 milijonov vide-ov z Youtuba.
Če vas vaš najstnik še ni uspel prepričati, da nujno potrebuje nov in boljši mobil-nik, se pustite prepričati podatkom organizacije Mobile Youth Network, ki je objavila zanimive podatke o uporabi mobilnikov med mladimi. Ko vaš najstnik toži, da imajo mobilnike že vsi, niti ni tako daleč od resnice, kajti baje ima trenutno 1,6 milijarde mladostnikov po svetu lasten
mobilni telefon. Za telefone vsako leto porabijo 330 milijonov ameriških dolarjev, za stroške, povezane z uporabo mobilnih telefonov, pa 12 % svoje žepnine. Mobilnik je uporaben tudi, če želite svojega najstnika odvaditi spanja z medvedki, kajti menda kar 60 % mladostnikov spi z mobilnim telefonom. Do leta 2012 bo eden izmed petih mladih uporabnikov mobilnega telefona živel v Indiji, zato je dober argument za nakup tudi to, da je treba nekaj narediti za vzdrževanje dobrega povprečja. Če smo vas prepričali in boste pri Božičku naročili mobilni telefon, pa se psihično pripravite, da se boste celo prihodnje leto najpogosteje jezili, ker bo imel mobilnik vašega najstnika zmeraj prazno baterijo ali pa bo zunaj dosega mobilnega omrežja, ko se bo na zaslonu pokazala mamina številka. Kajti vedeti morate, da mobilni telefon najstnikov ni namenjen komunikaciji s starši.
KUHINJ
BODITE KREATOR SVOJE KUHINJE
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
(((>080 88 24)
www.panles-kuhinje.si
AKCIJA V MESECU NOVEMBRU nn<=;i P I \/ NOVEM V SALONIH PANLES KUHINJE UUt3LtJ V NUVbM
SALONU KUHINJ
¡AovAtfffM	P*nbf«\A	iovršuM t*U«
Zadnji čas za razmislek
Na kavčur na plaži ali sredi ognjemetov?
Veliko ljudi prisega na silvestrovanje doma, v krogu najbližjih, po možnosti z lončkom dišečega kuhanega vina v rokah in ob mizi, ki se šibi od dobrot. Toda po drugi strani je vsaj toliko tistih, ki si za prelomno noč leta želijo drugačno okolje. Zdaj je pravzaprav zadnji čas za odločitev, kje boste silve-strovaii, sploh za tiste, ki bi radi najdaljšo noč v letu preživeli kje drugje kot na domačem kavču ali pri prijateljih. Možnosti je veliko: ljubitelji snega se lahko odločajo za številne ponudbe agencij.
ki reklamirajo novoletne počitnice na domačih in tujih smučiščih, siivestrske dvo- ali tridnevne aranžmaje pa ponujajo tudi številni gorski hoteli in koče, kjer zna biti ob prižganem kaminu še posebej romantično. A le, če je zunaj debela snežna odeja, zato je dobro premisliti, kam na sii-vestrsko smuko, da bo snega res dovolj.
Več kot dovolj je ponudb tudi za tiste, ki bi najdaljšo noč najraje preživeli kje ob šumenju morskih valov. Hotelov na slovenski in hrvaški obali, ki vabijo z bogatim glasbenim
in kulinaričnim programom je namreč ogromno. Cene se gibljejo od 150 evrov navzgor, odvisno od števila dni v ponudbi. Tudi ljubitelji višjih temperatur imajo veliko izbire. Siivestrujejo lahko namreč v enem izmed hotelov v Egiptu, Španiji, Tuniziji, Turčiji... Kot že več let pa so agencije pripravile tudi daljša in bolj eksotična siivestrska potovanja, za katera pa je treba seči precej globlje v žep, saj stanejo od najmanj dobrega tisočaka pa tja do tri in več tisoč evrov, trajajo pa tudi od najmanj osem in vse do 21
dni. Za popotnike in avanturistične duše je to gotovo ena najboljših izbir, saj za marsikoga ni lepšega kot praženje na soncu v najbolj mrzlih decembrskih dneh, puhanje cigare v senci kubanske obale, sprehod po čajnih poljih Šriianke ali novoletni safari skozi Kenijo, Tanzanijo in na koncu nekajdnevni počitek v Zanzibarju ...
Za tiste malo manj popotni-ške duše, ki se v novoletnem času želijo le razvajati in uživati v brezdelju, so priporočljive ponudbe slovenskih toplic in zdravilišč, kjer jim bodo
brez izjeme na voljo tudi savne, vvellnesi, najrazličnejše masaže ipd.
Še vedno niste našli ničesar primernega zase? Ni problema, za siivestrske dni si lahko omislite tudi eno- in dvodnevne izlete, recimo v mesto zaljubljencev Pariz, zanimivo in divje zna biti tudi silvestrovanje v bližnjem Beogradu, sicer pa silvestrovanja na prostem pripravljajo praktično v vseh evropskih mestih/prestolnicah in ne bo težav najti nekaj zase. Če vam velika evropska mesta niso všeč, pa boste lahko siivestrsko noč na prostem
preživeli tudi v kateremkoli večjem slovenskem mestu, saj se tradicija ognjemetov in glasbe pod milim zvezdnatim nebom nadaljuje tudi letos. Glede na obiskanost silvestrovanja na prostem (v mestih), velja to za enega najpopularnejših načinov silvestrovanja Slovencev.
Povedati je treba še, da večina agencij ponuja ob siivestr-skih tudi veliko predbožičnih izletov in potovanj, tako da si lahko nekaj dni izven domačega okolja privoščijo tudi tisti, ki želijo siivestrsko noč preživeti doma.
Praznična moda
Moda za slovesne priložnosti
Vse bližje je praznični veseli december in z njim veliko veselih prazničnih dni. Praznični dnevi pa marsikomu povzročijo nemalo preglavic, saj je treba kar veliko časa posvetiti pripravi. Ko že rešimo probleme s kom, kdaj in kam bomo šli, pa nam po navadi zelo velik problem povzroča izbira primernih oblačil za določeno priložnost. In čeprav vsako leto znova pridemo na koncu do meseca decembra, nikoli o oblačilih ne razmišljamo prej in prav to nam utegne povzročiti preneka-tero težko in mučno uro. Kot drugje pa se tudi pri tem
ljudje med seboj razlikujemo. Smo takšni, ki ne rabimo čakati na december in čas praznovanja, da zavijemo v trgovine z oblačili, obutvijo, nakitom ... in so takšni, ki jim ti obhodi trgovin in iskanje pravega oblačila, čevljev, nakita niso ljuba opravila. Včasih smo znali reči, da smo ženske tiste, ki nam to ni težko in da so »problemi« z moškimi. Vendar je v današnjih časih opaziti, da je vedno več moških, ki jim ni vseeno, kako in kaj oblečejo tako za vsak dan kot tudi za posebno priložnost.
Od vrste in mesta praznovanja pa je odvisno, kaj bomo

Potrčeva cesta 15, 2250 Ptuj. Tel.: 02/771 0416
KUPON ZA
10%POPUST
JESEN/ZIMA 2011
Vè||a do 31.12.2011
oblekli. Ponekod nas lahko presenetijo tudi tako, da nam določijo »dresscode«, kar pa včasih sploh ni tako slabo, saj je izbor oblačil že na začetku omejen.
Moški in ženske
Pa poglejmo, kaj bi oblekli, če bi bili povabljeni na pred-novoletno zabavo, kjer bi bil zaželen večerni slog 50-ih oziroma 60-ih let prejšnjega stoletja.
Za ženski del je po mojem mnenju to obdobje bilo kar hvaležno, saj so lahko bile ponosne na vse svoje ženske atribute, ki so bili celo zaželeni. Poudarjen je bil ozek pas, nič pa ni bilo narobe, če so malo bolj drzno razkrile tudi svoj dekolte. Pogosto so pri večernih oblekah bila razkrita tudi ramena. Sama silhueta obleke je šla v dva ekstre-ma - značilna oblika peščene ure, kar pomeni, da se je obleka zelo ozko oprijemala telesa in poudarila prav vsak ženski atribut, ali pa je bila v zgornjem delu zelo ozka
Za čarobnost prazničnih dni
dm active beauty poskrbi!
30% POPUST
NA PARFUMSKE IN k TOALETNE VODE
Izdaja kuponovocf 7.12. 2011 do 31.12. 2011. ovčevanjj^ajpozneje do 31.1. 2012.
dm
KUPUJEM TAM
KJER NEKAJ VELJ*^
in ekstremno razširjena od pasu preko bokov do dolžine obleke. Zanimivo za tisti čas je bilo, da so obleke ali krila segala preko kolen, skoraj do polovice meč - mimogrede, dame, ta dolžina se pogumno vrača v modo.
Kaj pa moški? V bistvu je dovolj, če najdemo klasični model hlač v črni barvi ter klasično moško srajco ozkega kroja. Na črno osnovo tako dodamo le še kakšen detajl in poskrbimo, da se bo naš moški dobro počutil v »starih« časih.
Na naši prednovoletni zabavi smo želeli ujeti tako zapovedan »dresscode« kot tudi dobro počutje in udobje, ki je v takšnih večerih več kot potrebno. Naj se zabava začne! Temnolasko sem oblekla v kontrastno zlato rumeno svileno obleko tipičnega kroja poznih 50-ih let, ji nadela dolge črne satenaste rokavice ter obula v črne salonarje. Svetlolaso damo sem odela v modro malce krajšo obleko, v kateri pa je že zaznati pridih 21. stoletja. Vendar se tudi k tej obleki odlično podajo dolge črne rokavice in črni salonarji. Barvne obleke nam namreč velikokrat lahko povzročajo težave pri izbiri čevljev, saj jih je težko dobiti v enaki barvi. Zato si v takem primeru lahko umislimo kombinacijo s črnimi salonarji in k obleki dodamo še kakšen drugi črn detajl v obliki rokavic, pasu, nakita, broške ... In sedaj je k tema dvema da-micama v koktajl oblekicah treba primerno odeti še naša mladeniča. Na črne hlače in ozko črno srajco jima lahko enostavno dodamo kravati v barvah oblek, torej modro in zlato rumeno, pa naj se med seboj dogovorijo, kdo h komu bolj barvno pristaja. Za razi-
Zahvala trgovinam in vsem drugim, ki so nam omogočili, da smo besedilu dodali tudi slike:
MOŠKA OBLAČILA - Trgovina Mura, KRAVATI - BLAGOVNICA MERCATOR na Novem trgu, OTROŠKA OBLAČILA IN OTROŠKI ČEVLJI - Merca-torjeva trgovina Ciciban, NAKIT - Barbara Golob, ŽENSKA OBLAČILA - Sanja Veličkovic. Za ličenje in frizure je poskrbela Jasna Turk, za nakit Barbara Golob. Modeli so bili Rok Gra-cer, Lucija Hameršak in Nuša Horvat.
gran in drugačen videz mladeniča pa lahko poskrbi še zanimivo črno pokrivalo. Druga možnost je klasična črno-bela kombinacija tako ženskih kot moških oblačil. Ob črno-beli kombinaciji sem se pri dekletih tokrat odločila za dolgi obleki, pri mladeniču pa za črno moško obleko in belo srajco. Ponovno sem želela ustvariti kontrast pri izbiri barv oblek - torej se je te-mnolaska odela v belo obleko in svetlolasa mladenka v črno. Obe obleki sta v osnovi ozki in dolgi ter spremljata linijo telesa. Bela svilena obleka ima zanimiv detajl na sprednjem delu, kjer se vije črna linija, ki dodatno nakazuje linijo telesa. Črna obleka iz čipke pa je zanimiva zaradi globokega izreza na zadnjem delu ter čipkastega vstavka
ob strani. K beli obleki, ki je brez rokavov, sem dodala še črne dolge rokavice in ji nadela bel prstan. K črni obleki lahko dodamo srebrno-črn nakit iz žice. Mladenič se je odel v črno obleko, ki je malce drugačna zaradi neklasič-ne fazone na sakoju, hlače pa so klasičnega kroja. Bela srajca oprijetega kroja je tokrat brez kravate, saj ne pride do izraza ob visokem zapenjanju in stoječem ovratniku sakoja. Ko pa je zabava že na višku in mladenič odloži sako, pod njim ponovno razkrije hudomušne naramnice, ki naj bodo tokrat detajl namesto klasičnega pasu in kravate. Če pa nanese tako, da mora dama sama na zabavo, pa naj izbere med dvema možnostma - ali damica v oblekici ali pa ženska »v hlačah«. V kolikor se odloči za oblekico, lahko izbere nekaj v umirjenih barvnih tonih, ampak s kakšnim vzorcem. Seveda je treba že naprej misliti na čevlje in temu prilagoditi tudi barvo obleke in izbrati ustrezen nakit.
Za damo, ki se ne boji izstopati in želi pokazati svojo moč, pa je prava izbira staj-ling v črni barvi - črne ozke hlače z detajli, črna čipkasta bluza, pas, ki naj poudari to, kar je treba, in bogat nakit.
Sanja Veličkovic
IM i mÊST
ista g, 2250 Ptuj ^^^	■
Í7hira;	^^
Milena Druzovič s.p., Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj
Velika izbira:
-	pletenin,
-	drobne usnjene galanterije,
pokrival in moških kravat.
KUPON ZA 10% POPUST i
.s?
> CO
Praznična moda
Tudi otroci so radi lepi
Tudi naši otroci lahko uživajo in so sproščeni, čeprav nimajo oblečene športne trenerke. Praznični čas je pravšnja priložnost, da našim otrokom mimogrede razložimo, da obstajajo različne vrste oblačil iz preprostega razloga - namenjene so različnim dogodkom. Zato morajo tiste dni, ko je na urniku športna vzgoja, vzeti s seboj še eno vrečko s športno opremo, kar se jim zdi čisto normalno. Zakaj jih torej ne bi poučili tudi o tem, da je zelo zaželeno, da se za različne priložnosti tudi drugače oblečejo, predvsem pa spomniti deklice, da kljub nenadomestljivim hlačam lahko kdaj pa kdaj oblečejo tudi oblekico ali krilce. Pa poglejmo, kaj bi lahko oblekli naši desetletniki, če bi se razširjena družina in družinski prijatelji zbrali na prednovoletnem kosilu. Gotovo je, da je težko pričakovati od naših nadebudnežev, da
bodo tako kot mi odrasli ves čas sedeli ob mizi. Torej tudi pri oblačilih »za talepo« lahko našim otrokom nudimo udobje in sproščenost ter jim omogočimo normalno gibanje.
Nikakor ni nujno, vendar je lepo, če pri izbiri oblačil, v kolikor imamo par oziroma dva otroka, skušamo omejiti izbor barv za oba otroka. Za to popoldansko kosilo sem izbrala vijolično in olivno zeleno tako za deklico kot dečka. Oblačila za deklico sestavljajo dekliške hlače z rožastim potiskom, bombažni puli in preko njega ovlivno zelena brezrokavna tunika. Ker je čas zime in je treba priti do izbranega gostišča, je treba misliti tudi na vrhnje oblačilo. Bundica v lila odtenku bo prava tako po toploti kot tudi barvi in funkcionalnosti. Če nam uspe barvno uskladiti tudi čevlje in pri tem zagotoviti udobje, smo naredili največ, kar je mogoče.
Praznični nakit
Praznični nakit - pika na i
Za večerne priložnosti in praznični čas naj bo nakit tisti, ki bo po potrebi pika na i. Tudi »staro« obleko lahko hitro obnovimo z dodatkom novega zanimivega trendovskega nakita. V kolikor se odločimo za nakit v kontrastnih barvah obleke, k temu skušamo barvno kombinirati obutev in po potrebi kakšno malo ve-
černo torbico.
Za kakšen nakit se bomo odločili? Zlata barva z belimi perlami, črne perle na srebrni žici, črna žica v kombinaciji s sivo in srebrno, zakaj ne tudi nekaj v modrih tonih, lahko pa se odločimo le za bele perle.
Sanja Veličkovic
Dečku lahko namesto kav-bojk oblečemo tudi drugačne športne hlače, na primer takšne v olivno zeleni barvi z našitimi žepi. K temu zelo lepo pristaja karirasta srajčka in preko nje olivno zelena bundica, ki po svojem modelu malce spominja na kakšno pilotsko jakno, ki se je gotovo ne bo branil nobeden »frajer-ček«. Čevlji v športnem slogu so lahko tudi v rjavi barvi, saj jih v olivno zelenem odtenku težko najdemo na policah naših trgovin.
In kaj naj oblečejo naši de-setletniki za najdaljšo noč v letu? Neodvisno od tega, če bodo novo leto dočakali doma, pri prijateljih ali v kakšnem gostišču, se lahko za to dolgo noč oblečejo drugače. Recimo, da sledimo izbiri barv odraslih in se odločimo za črno-belo-sivo kombinacijo.
Gotovo bo v snežno beli barvi tako dekliška bluza kot deška srajca. Črna barva je rezervirana za hlače oziroma oblekico, siva pa je lahko prisotna v
kakšnem dodatnem oblačilu ali obutvi.
Bela bluzica v veliko različicah je gotovo zelo uporaben kos oblačila, ki ga je pametno imeti v dekliški omari. Črna oblekica iz džersija je zelo mehka ter zagotavlja udobje in sproščenost kljub dolgi in naporni noči. Kot topel dodatek naj bo še siva pletena jopica, v kolikor bo treba pokukati na mrzlo za ogled polnočnega ognjeme-
ta. Čevlji naj bodo čim bolj udobni in mehki, lahko pa jih izberemo v srebrni barvi z blagim leskom. In naš fantič? Črne bombažne športne hlače je dobro imeti v omari, saj nikoli ne veš, kdaj ti pridejo prav. Bela srajca naj bo iz mehkega bombaža in moderno potiskana - tiste s trdimi ovratniki naj nosijo očetje in dedki. Če mu bo hladno, naj bo vedno v bližini črtast sivo-črni
pulover. Obuje naj sive športne čevlje, ki po udobnosti spominjajo na »teniske«, te pa so tako zakon. Izkoristite praznične dni in si dovolite biti vsaj en dan v letu drugačni na zunaj. Mogoče boste ugotovili, da vam je celo všeč. Ne čakajte na valeto, maturantski ples ali poroko, ko se vam zdi normalno, da se oblečete drugače - poskusite že danes.
Sanja Veličkovic
Zaključki
Tudi na Ormoškem je luštno
Na Ormoškem je veliko možnosti za prijeten zaključek leta. Številne gostilne in turistične kmetije imajo sicer svoje kapacitete že bolj ali manj zasedene z rednimi vsakoletnimi gosti, morda pa kje le še najdete prosti termin za svojo družbo. V samem mestu Ormož lahko preživite prijeten večer v gostilni Prosnik, kjer je prostora za 50 gostov. Znani so po okusni hrani in dobri zabavi, če pa želite, da se večer ne neha, ga ob izbrani plesni glasbi lahko podaljšate v nočnem klubu Nocturno ali pa v gostilni tudi prespite, saj imajo na voljo več dvoposteljnih sob.
Če je vaša družba večja, bo prava izbira Hotel Ormož, ki v dveh hotelskih restavracijah ponuja prostor za kar 250 obiskovalcev. Po okusni večerji vam lahko ponudijo dovolj prostora tudi za ples in sproščeno zabavo do jutranjih ur.
^ KUPON ZA BREZPLAČNO	V"
[AVO PO IZBIRI
** V 1-lMefflli AOK ^v
Kupon velja do 31.12.2011 Bar Dhrino, Panonska ulica 1, Ptuj
I	ALdoo	I
Družbe, željne bolj umirjenega druženja, pa se lahko zabavajo tudi v intimnem vzdušju vinoteke s 50 sedeži. Le nekaj kilometrov iz Ormoža v smeri proti Središču ob Dravi je v vasi Frankovci gostilna Črni ribič, ki, kot že ime samo pove, slovi po bogati ponudbi ribjih specialitet. Izbirate lahko med rečnimi in morskimi ribami, morskimi sadeži, pa tudi za ljubitelje mesnih jedi
ŠEGULA BORIS S.P., RESTAVRACIJA DE PONCHO RogozniSka cesta 20, Ptuj
BON ZA POPUST V VREDNOSTI 5,00 EUR PRI KORIŠČENJU NAŠIH GOSTINSKIH STORITEV V VREDNOSTI NAD 20,00 EUR.
in vegetarijance dobro poskrbijo. V njihovem lokalu je prostora za 70 gostov. Nekaj kilometrov naprej v smeri proti Ptuju pa sta v Cvetkovcih kar dve gostilni, v katerih lahko dočakate konec leta. To sta Gostilna Marta in Gostilna Ozmec. Obe ponujata dobro domačo hrano in pijačo, sprejmeta pa lahko tudi večje družbe.
Zaključek leta je lahko zelo lep tudi na kakšni turistični kmetiji. Te so posejane po okoliških gričih, od koder se odpira čudovit pogled na okoliške vinorodne griče. Gostitelji se radi pohvalijo s pestro kulinarično ponudbo, ki je po navadi kombinacija tradicionalne in sodobne slovenske kuhinje. Veliko je tudi zares domačih lokalnih jedi, pripravljenih po receptu naših
Foto: Viki Ivanuša
babic. Vsako jed lepo dopolnijo z izbrano vinsko kapljico, saj se večina kmetij ponaša s širokim izborom kakovostnih in vrhunskih vin. Lahko pa se odločite tudi za degusta-cijo različnih vin v vinski kleti katere izmed kmetij. Na Ormoškem lahko izbirate med turističnimi kmetijami Ozmec v Senešcih, Puklavec v Zasav-cih, Hlebec na Kogu in Bogša na Litmerku. Morda pa na izletu med ormoškimi griči najdete še kakšno drugo, ki bo prav po vašem okusu. Nikakor pa ne smemo pozabiti Dvorca Jeruzalem, ki lahko v a la card restavracij i sprejme 36 in v kletni čez 80 gostov. Dvorec očara s svojim okusno urejnim ambien-tom in izbrano kulinariko, ki se lepo prepleta s tamkajšnjimi vini.
VARGAS-AL d.O.O.
Tovarniška cesta 10, 2325 KIDRIČEVO
Opravljamo naslednje storitve:
-	fizično varovanje premoženja
-	tehnično varovanje premoženja
-	najem prenosnega protivlomnega alarmnega sistema
-	najem šotora za manjše prireditve
Vargas-AI d.o.o., družba z 18-letno tradicijo In certifikatom kakovosti ISO 9001:2008.
■	servis in vzdrževanje gasilnikov vseh vrst na sedežu družbe in na terenu
- servisiranje in meritve hidrantnih omrežij
■	prodaja gasilske opreme
Kontakt: 02 7990 340, 027995415,031 612886 www.vargas-al.si,info@vargas-al.si
KAMINI
BREZ DIMNIKA
Toplota in odprt ogeiu kjerkoli želite. Brez dimnika, brez zapletene postavitve in gradbenih del. Več kot 50 modelov iz kamna, kovine ali lesa, od klasičnih do modernih, že od 200 € naprej. Povsem brez dima, plinov, vonjav in pepela. PRILAGODLJIVA POSTAVITEV!
PTS VAUDA d.o.o., Zg. Hajdina 83a, Hajdina e-naslov: pts@vauda.si, vauda@voJja.si Gsm 041 667 734
www.vauda.si
SMUČARSKI CENTER CERKNO - NAJMODERNEJE TEHNIČNO OPREMLJENE DRUŽINSKO SMUČIŠČE V SLOVENIJI -NAJBOLJŠE SLOVENSKO SMUČIŠČE 2010/2011
V Hotelu Cerkno, ki ¡e od smučišča oddaljen 10 km, smo za vas pripravili
VROČE PONUDBE ZA HLADNE ZIMSKE DNI
-	SMUČAJTE BREZPLAČNO - DECEMBER 2011; do 27/12-2011; MAREC 2012; od 25/02 do 15/04
-	SMUČAJTE UGODNO - od 14/01 do 18/02-2012 (posebni popusti za pare, družine in seniorje)
-	25% do 40% POPUSTA PRI NAKUPU SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA GOSTE HOTELA IN GOSTE APARTMAJEV NA SC CERKNO
-	UGODNE CENE PAKETOV (NOVO LETO, VIKENDI, POČITNICE)
-	UGODNE CENE NAJEMA APARTMAJEV NA SMUČARSKEM CENTRU CERKNO,
-	UGODNE CENE VOZOVNIC ZA DRUŽINE, SENIORJE, ŠTUDENT^ SKUPINE
Rad igram nogomet - RIN
Začetek tekmovanja RIN
S tekmami 1. dela 1. faze se je pretekli teden pričelo tekmovanje RIN. Naraščajniki so svojo letošnjo pot med najboljše pričeli v nedeljo, 13. 11., ko so se v Kidričevem med seboj merili igralci do osmega in do desetega leta starosti, v Zavrču (na fotografiji spodaj) pa mladi ljubitelji te igre do osmega leta starosti. V 2. del 1. faze tekmovanja so napredovali zmagovalci posameznih skupin, finale pa bodo igrali v decembru.
Rezultati RIN U-10 (Kidričevo): Aluminij A - Središče A 5:0, Aluminij B - Središče B 3:0, Makole A -Podvinci A 3:0, Makole B - Podvinci B 2:0, Središče A - Podvinci A 0:0, Središče B - Podvinci B 1:1, Aluminij A - Makole A 6:0, Aluminij B - Makole B 3:2, Makole A - Središče A 2:1, Makole B - Središče B 2:0, Podvinci A - Aluminij A 0:8, Podvinci B - Aluminij B 0:3.
Vrstni red SKUPINA A (ekipe A): 1. NK Aluminij (na fotografiji zgoraj), 2. Makole, 3. Središče ob Dravi, 4. Podvinci B.
Vrstni red SKUPINA A (ekipe B): 1. Aluminij, 2. Makole, 3.-4. Središče ob Dravi, Podvinci B.
Rezultati RIN U-8 (Kidričevo):
SKUPINA A: Aluminij A - A. E.
Bistrica D 22:0, NS Poli Drava B -Stojnci A 0:4, A. E. Bistrica D - Stojn-ci A 0:4, Aluminij A - Poli Drava B 5:0, Poli Drava B - A.E. Bistrica D 1:2, Stojnci A - Aluminij A 1:6.
Vrstni red: 1. NK Aluminij A, 2. NK Stojnci A, 3. NK AHHA EMI Bistrica D, 4. NŠ Poli Drava B.
SKUPINA B: Poli Drava E - Stojnci B 2:2, Poli Drava E - Aluminij B 1:2, Aluminij B - Stojnci B 0:2.
Vrstni red: 1. NK Stojnci B, 2. NK Aluminij B, 3. NŠ Poli Drava E.
Rezultati RIN U-8 (Zavrč):
Skupina C: Stojnci C - Podvinci 0:4, Aluminij D - Golgeter Hajdina D 3:2, Podvinci - Aluminij D 3:2, OŠ Cirkulane-Zavrč - Stojnci C 2:0, Aluminij D - Cirkulane-Zavrč 2:1, Golgeter Hajdina D - Podvinci 0:3, Cirku-lane-Zavrč - Golgeter Hajdina D 0:2, Stojnci C - Aluminij D 1:2, Golgeter Hajdina D - Stojnci C 2:0, Podvinci -OŠ Cirkulane-Zavrč 0:1.
Vrstni red: 1. Podvinci, 2. Aluminij D, 3. NŠ Golgeter Hajdina D, 4. OŠ Cirkulane-Zavrč, 5. Stojnci C.
Ekipe, zapisane z odebeljenim tiskom, so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje.
tp
Bowling • Podjetniška liga
Tik pred odločitvijo
V ptujski podjetniški ligi je bil odigran 10. krog, ki še vedno ni dal dokončnega odgovora o letošnjem zmagovalcu lige; tega bomo dobili po dvobojih zadnjega kroga. Kandidata za lovoriko sta samo še dva: Saška bar in MO Ptuj. V tem krogu sta z odličnima rezultatoma (oba preko 2800) slavila 5:3, s čimer je Saška ohranila prednost treh točk. Temu dosežku se je zelo približala ekipa MP Ptuj (2757 - njihov daleč najboljši rezultat sezone), ki v zadnjih krogih niza vedno boljše rezultate; če bi začeli nekoliko bolje, bi lahko merili precej višje ...
Med posamezniki je prvič letos slavil Branko Kelenc (VGP Drava), v deseterici pa so se znašle dvojice iz ekip VGP Drava, Saška bar, MO Ptuj, MP Ptuj in Talum.
Rezultati 10. kroga: Radio-Tednik Ptuj - MP Ptuj 0:8, Mestna občina Ptuj - DaMoSS 5:3, Saška bar - VGP Drava 5:3, Elektro Maribor - Javne službe Ptuj 8:0, Talum - Boxmark 5:3. Prosta je bila ekipa Tamesa.
Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 778, 2. Aleš Korošec (Saška bar) 770, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 767, 4. Tadej Vreže (MO Ptuj) 761, 5. Robert Kurež (Saška bar) 753, 6. Lea Mohorič (MP Ptuj d. o. o.) 729, 7. Damijan Plajnšek (MO Ptuj) 728, 8. Robert Ko-larič (MP Ptuj d. o. o.) 723, 9. Robi Merlak (Talum) 689, 10. Stanko Jus (Talum) 684.
9.	MP PTUJ D. O. O. 9 2757 35 159,3
10.	BOXMARK TEAM 9 2146 19 130,1
11. JAVNE SLUŽBE P. 9
0 115,0
1.	SAŠKA BAR
2.	MESTNA O. PTUJ
3.	TAMES
4.	DAMOSS
5.	RADIO-TEDNIK
6.	TALUM
7.	ELEKTRO MARIBOR 9
8.	VGP DRAVA 9
2835	56	170,6
2812	53	164,1
42	165,8
2554	40	160,9
2380	40	154,7
2308	39	158,8
2367	39	151,4
2593	37	160,4
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (Da-MoSS) 190, 2. Robert Kurež (Saška bar) 183,9, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 179,2, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 177,1, 5. Marko Šamperl (Saška bar) 175,4, 6. Aleš Korošec (Saška bar) 174,8, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 172,9, 8. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 172,9, 9. Igor Vidovič (Tames) 171,5, 10. Robert Šegula (Tames) 171,4.
Pari zadnjega kroga: ponedeljek, 28. 11., ob 17.30: Talum - DaMoSS, Mestna občina Ptuj - Tames; ob 20.00: VGP Drava - Boxmark Team, Saška bar - Elektro Maribor, Javne službe Ptuj - MP Ptuj. Prosta bo ekipa Radio-Tednik Ptuj.
JM
Gimnastika • Državno prvenstvo v akrobatiki
■ V' ■	v I v 11 ■ ■	■ ■■	■
Ptujčani uspesni s štirimi medaljami
Mlajši rod slovenske gimnastike se je zbral v Kopru, kjer je bilo organizirano državno prvenstvo v akrobatiki. Gim-nastično društvo Ptuj se ga je udeležilo s 24 telovadkami in telovadci, ki so se na nastop pripravljali pod vodstvom trenerjev Rikarda Flanjaka, Nataše Kante Flanjak in Tjaše Flanjak. Slednja je že nekaj let najboljša ptujska gimnasti-
Ekipa GD Ptuj, ki je nastopala na DP v Kopru
Blaž Kovačič in Tjaša Flanjak
čarka, svojo kvaliteto pa je pokazala tudi v Kopru, kjer je pri mladinkah osvojila 3. mesto. Tekma v Kopru je bila hkrati tudi njena zadnja v gimnastič-nem programu C, ki ga sedaj že nekaj časa redno trenira tudi v Rušah v gimnastičnem programu A. Njeni treningi potekajo vsak dan po štiri ure, saj se Tja-
ša pripravlja tudi na nastope na mednarodnih tekmah.
Dobro delo z mladimi v ptujski gimnastiki se odraža tudi v lepih uspehih ostalih. Pri cicibanih je postal državni prvak Blaž Kovačič. Vedno boljša je tudi Pia Panič, ki je sicer ostala brez medalje, vendar je s svojim dobrim nastopom osvojila
4. mesto. Ptujčani so osvojili še dve ekipni bronasti medalji, ki so jih dobili cicibani in mlajše deklice.
Štiri osvojene medalje na DP so za GD Ptuj lep uspeh, na katerega so v klubu zelo ponosni in obenem zadovoljni z nastopi njihovih telovadcev in telovadk.
David Breznik
Namizni tenis • Turnir mladih v Varaždinu
Velik ekipni uspeh NTK Ptuj
V Varaždinu je od petka do nedelje potekal veliki mednarodni turnir mladih igralcev in igralk namiznega tenisa - 41. mednarodno odprto prvenstvo Varaždina in 7. memorial Mirka Abramoviča. Skupno je bilo prijavljenih kar 573 igralcev iz 82 klubov iz Hrvaške, Slovenije, BiH, Makedonije in Italije. Tekmovanje je potekalo v izjemno lepi mestni športni dvorani (sprejme lahko 5000 gledalcev, v sklopu objekta je še manjša dvorana z 200 sedeži), ki so jo zgradili za potrebe SP v rokometu, ki ga je Hrvaška gostila leta 2009.
Na tekmovanju je NTK Ptuj zastopalo 10 igralcev, ki so tekmovali v posamični in ekipni konkurenci. V petek so bili na sporedu ekipni dvoboji, v katerih so mladi Ptujčani dosegli izjemne uspehe in osvojili kar pet medalj! Rezultati, ekipno: najmlajši kadeti (8 ekip): 1. mesto (Marsel Šegula, Miha Štumberger);
mlajše kadetinje (9 ekip): 3. mesto (Katja Krajnc, Sara Štumberger, Eva Gojkovič);
mlajši kadeti (9 ekip): 3. mesto (Sašo Maloič, Jernej Masten Toplak);
Del ptujske ekipe s trenerjema Borisom Segulo (levo) in Ivanom Pšajdom (desno)
kadeti (8 ekip): 2. mesto (Aljaž Bojnec, Aljaž Moho-rič)
mladinci (3 ekipe): 1. mesto (Darko Hergan, Žan Napast).
V soboto in nedeljo so bili na sporedu posamični dvoboji, na katerih mladi člani NTK Ptuj niso bili tako uspešni (delno tudi zaradi utrujenosti od dolgotrajnih petkovih dvobojev),
čeprav so v izjemno številčni konkurenci znova prikazali nekaj odličnih dvobojev. Tako se je Marsel Šegula med 91 najmlajšimi kadeti uvrstil od 9. do 16. mesta (za uvrstitev med osem najboljših je že vodil 2:0 v nizih), Miha Štumberger je v isti kategoriji zasedel 17. do 32. mesto. Med mlajšimi kadeti je nastopal 101 tekmovalec, med katerimi je Jernej Masten Toplak dosegel 17. do 32. mesto, Sašo Maloič in Aljaž Mohorič pa 33. do 56. mesto. Med kadeti (109 igralcev) se
je Aljaž Bojnec prebil iz skupine v glavni del turnirja in zasedel 33. do 64. mesto. Še višje je med kadetinjami (74 igralk) končala Anja Bezjak, ki je zasedla 9. do 16. mesto.
Igralce NTK Ptuj so vse tri dni turnirja spremljali trenerji Boris Šegula, Ivan Pšajd, Urban Ovčar in Breda Moj-silovič, ki so bili predvsem zadovoljni s petkovimi nastopi, v katerih so njihovi varovanci pokazali velik napredek glede na prejšnje nastope.
Jože Mohorič
Aljaž Bojnec in Aljaž Mohorič sta v Varaždinu osvojila 2. mesto med kadeti, Darko Hergan in Žan Napast pa 1. med mladinci.
2. OT za mladince
V nedeljo, 20. 11., je v Izoli potekal 2. odprti turnir za mladince in mladinke, ki šteje za lestvico NTZS. Ptujski klub so na tekmovanju predstavljali Anja Bezjak, Darko Hergan in Žan Napast. Skupno je nastopilo 50 fantov in 31 deklet.
Med dekleti se Anji (še kadetinja) tokrat ni uspelo prebiti iz skupine, saj je odločilni dvoboj izgubila 2:3 (12:14 v zadnjem nizu). Darko in Žan sta se z dvema zmagama in enim porazom prebila iz skupine v izločilni del. Tam je Žana ugnal Erik Paulin (Arrigoni), s čimer je osvojil 17. do 26. mesto. Darko je storil korak naprej, saj se je z zmago proti Nejcu Gutniku (Logatec) uvrstil med 16. najboljših (9 -16. mesto). Tukaj ga je izločil kasnejši zmagovalec Ludvik Peršolja (Iskra Avtoelektrika).
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
Liga že štirinajstič odpira vrata
Ta konec tedna se bo v nedeljo s tekmami 1. kroga pričela že 14. zimska rekreacijska liga malega nogometa, ki jo organizira MNZ Ptuj. Letos bo tekmovanje - predvsem zaradi težke gospodarske situacija - številčno okrnjeno (14 ekip). Nastopila bo sicer večina klubov, ki so v zadnjih letih krojili vrh, zagotovo pa se bo poznala odsotnost »večnih« zmagovalcev lige, ekipe Poetovio. V letošnji sezoni (liga se bo predvidoma zaključila konec januarja 2012) bo spremenjen tudi sistem tekmovanja: v 1. razredu bo nastopilo 6 moštev, ki bodo igrali po dvokrožnem sistemu, medtem ko bo v 2. razredu nastopilo 8 moštev, ki bodo nastopila po enokrožnem sistemu, nato pa bo med prvimi štirimi ekipami po rednem delu sledilo razi-gravanje za prvaka, ostale štiri ekipe pa se bodo še enkrat med seboj pomerile za uvrstitve od 5. do 8. mesta. Vodstvo rekreacijske zimske lige malega nogometa MNZ Ptuj ostaja nespremenjeno, prvi mož bo tako še naprej sekretar MNZ Ptuj Janko Turk. Z njim smo se o aktualni problematiki lige pogovarjali pred ponedeljkovim žrebom parov.
Kje so po vašem mnenju glavni vzroki za skromnejšo zastopanost klubov v letošnji ligi?
J. Turk: »V preteklih sezonah smo imeli težavo, ker je bilo dejansko prijavljenih več ekip, kot so dejanske kapacitete, letos pa je situacija nekoliko drugačna. Glede na to kakšno stanje je v gospodarstvu, smo to tudi pričakovali. Poleg tega
Pari 1. kroga (nedelja, 27. 11., dvorana Center na Ptuju):
1.	razred: SGD in Slik B. Go-ričan - KMN Majolka Torpedo 05, Klub ptujskih študentov -Reklamni Atelje Babšek, Bar Saš - ŠD Rim.
2.	razred: KMN Draženci -ŠD Ptujska Gora, Apolon II -ŠD Draženci, Hausmart Team - Club 13, Rick's Cafe - Sport club M.
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Poetovie letos ne bodo branili naslova prvakov ...
je pri nas zelo prisoten veliki nogomet, zato menim, da so bili porabljeni vsi sponzorski potenciali. 14 ekip je po mojem mnenju povsem dovolj in te ekipe bodo imele dobre pogoje in določeno število tekem.«
Prisotne so govorice, da je za zmanjšanje števila klubov kriva previsoka kotizacija, da se liga »igra za nič«, nekateri igralci in klubi pa so tudi mnenja, da ne vodite ustrezne kaznovalne politike. Poleg tega zaradi odsotnosti nekaterih ekip na posameznih tekmah v preteklosti liga sploh ni bila regularna. Kako zavračate te očitke?
J. Turk: »Zavedati se je potrebno, da je ta liga še vedno rekreacijska. Že nekaj let tli ideja, da bi ustanovili 3. futsal ligo, kar pa je glede na trenu-
Teniške novičke
Odprto prvenstvo JAKI 8-11
V Ljubljani je na igriščih TK Jaki sport potekal odprti turnir za igralce in igralke od 8. do 11. leta starosti. Odlična rezultata sta dosegla mlada člana TK Terme Ptuj Taja Lončarič in Blaž Vidovič.
Taja je v konkurenci deklice - mini (14 tekmovalk) nanizala pet zaporednih zmag (dve v skupini, tri v glavnem turnirju) in se veselila 1. mesta. Podoben dosežek je v konkurenci dečkov do 10. leta starosti (21 igralcev) uspel tudi Blažu: ta je v finalu 6:1 ugnal Celjana Jana Dimitrijeviča. V isti konkurenci je nastopil tudi Jure Glodež, ki je po porazu v 1. krogu nadaljeval v tolažil-nem delu žreba in se prebil do polfinala.
Taja Lončarič ...
... in Blaž Vidovič (oba TK Terme Ptuj)
TUrnir ŽTK Maribor, člani
V	kvalifikacijah sta nastopila mladinca Jan Lah in Samo Vršič. Slednji je tesno izgubil v 1. krogu, prvi pa se je z dvema zmagama prebil na glavni turnir. V 1. krogu je bil od Jana boljši Grega Teraž (Mojstrana) z rezultatom 2:6, 2:6.
Med članicami je nastopila Marina Baklan: v 1. krogu jo je z rezultatom 3:6, 2:6 izločila Paula Natalija Orini (Koper).
OP MAX club Ljubljana, U-14
V	Ljubljani je bil Sven Lah 2. nosilec, na glavnem turnirju pa je zaporedoma nanizal tri zmage. Šele v polfinalu ga je ustavil Žan Žmavc (Triglav Kranj) z rezultatom 6:7, 4:6.
JM
tno situacijo iluzorno pričakovati. Za to bosta potrebni še kakšno leto ali dve, da bo prišlo do realizacije. Ta rekreacijska liga pa je trenutno takšna, da klubi plačajo le kotizacijo, in temu primerna je kaznovalna politika. Tukaj denarnih kazni ni, na žalost pa nekatere kazen izuči le, če jih udari po žepu. Enostavno ni drugih možnosti, kot da igralce kaznujemo tako, da se kazni prenašajo tudi v veliki nogomet, kar se mi zdi zelo korektno. Res je, da je bilo v preteklosti prisotno tudi, da kakšna izmed ekip ni prišla na kakšno tekmo, ampak to bomo zelo težko preprečili. Za ekipo, ki plača kotizacijo, je primerno, da se tekme tudi udeleži, če pa se je ne, je seveda odveč govoriti, da je kotizacija previsoka. Če sklepamo iz tega primera, je še prenizka, saj to klubov očitno ne izuči oziroma niso dovolj pozorni na to, da vse tekme odigrajo.
Ob vsem tem nastajajo tudi stroški, povezani s to ligo: od najema dvoran, do stroškov tekmovanja, sodnikov ... Če si preračunamo število tekem, se nam zdi kotizacija zelo korektna oziroma zelo ekonomska, še celo pod ekonomskim pragom.«
Kaj lahko od lige pričakujemo letos?
J. Turk: »Glede na prijave je videti, da so tiste ekipe, ki so bile v preteklih sezonah pri vrhu, prisotne tudi letos, zato se ni bati, da v dvorani Center ne bi gledali kvalitetnih tekem kot minula leta.«
Po letih, ko je liga »rasla«, je letos prišlo do stagnacije. Je to po vašem mnenju začetek konca lige ali je le odsev trenutne gospodarske situacije?
J. Turk: »Upamo in želimo si, da bo liga v nekoliko skrčeni obliki le letos. Če bo, glede na vse grožnje, ki prihajajo iz gospodarskega sveta, liga še kakšno sezono odigrana v takšnem obsegu, ne bo nič narobe. Včasih je namreč potrebno stopiti kakšen korak nazaj, da lahko greš potem dva naprej. V MNZ Ptuj bomo naredili vse, da bo liga ostala prisotna v zimskem času in sem tudi mnenja, da je teh 14 ekip še daleč od kake tragike.«
Tadej Podvršek
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SKL
1. SML
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - NOGA Triglav 2:4 (1:2), Domžale -Maribor 0:2 (0:0), Krka - Šampion Celje 1:2 (0:1), IB Interblock - Rudar Velenje 5:0 (2:0), CM Celje - HIT Gorica 2:0 (1:0), Krško - FC Koper 0:3 (0:1), NŠ R. Koren Dravograd -Olimpija Ljubljana 3:2 (0:2), Mura 05 - Bravo Publikum 0:1 (0:0).
1.	FC KOPER	15 15	0	0	54:9	45
2.	MARIBOR	15 11	1	3	48:12	34
3.	NOGA TRIGLAV	15 10	2	3	37:14	32
4.	ALUMINIJ	15 8	3	4	29:22	27
5.	IB INTERBLOCK	15 7	2	6	21:15	23
6.	DOMŽALE	15 6	5	4	22:22	23
7.	OLIMPIJA	15 6	2	7	28:20	20
8.	B. PUBLIKUM	15 6	2	7	14:19	20
9.	CM CELJE	15 6	1	8	18:24	19
10.	RUDAR	15	5	3	7	16:18	18
11.	DRAVOGRAD	15	4	4	7	18:33	16
12.	KRKA	15	5	0	10	17:31	15
13.	MURA 05	15	4	3	8	14:31	15
14.	KRŠKO	15	5	0	10	13:39	15
15.	HIT GORICA	15	2	5	8	8:17	11
16.	ŠAMP. CELJE 15	2	3	10 7:38	9 ALUMINIJ	- NOGA TRIGLAV 2:4
(1:2)
STRELCI: 0:1 Tejič (6.), 0:2 Sto-kuča (31.), 1:2 Vrbanec (39.), 1:3 Udovič (66.), 2:3 Zečevič (78.), 2:4 Bukara (80.).
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - NOGA Triglav 1:1 (0:1), NŠ R. Koren Dravograd - Olimpija Ljubljana 1:2 (0:1), Krka - Šampion Celje 0:1 (0:1), IB Interblock - Rudar Velenje 1:0 (0:0), CM Celje - HIT Gorica 2:2 (0:2), Krško - FC Koper 2:2 (1:1), Mura 05 - Bravo Publikum 2:1 (2:0), Domžale - Maribor 4:1 (2:0).
1.	HIT GORICA 15	9	5	1 42:16 32
2.	DOMŽALE 15	9	4	2	42:21 31
3.	OLIMPIJA 15	8	4	3	29:19	28
4.	FC KOPER 15	7	3	5	29:17	24
5.	MARIBOR 15	7	2	6 33:24	23
6.	RUDAR 15	7	2	6 26:26 23
7.	ŠAMPION CELJE 15	7	2	6 26:28 23
8.	IB INTERBLOCK 15	7	2	6 20:22	23
9.	B. PUBLIKUM 15	6	4	5	16:23	22
10.	MURA 05	15	7	1	7	20:29	22
11.	N. TRIGLAV	15	5	5	5	24:24	20
12.	CM CELJE	15	3	7	5	24:26	16
13.	ALUMINIJ	15	4	3	8	17:26	15
14.	DRAVOGRAD	15	3	5	7	18:24	14
15.	KRKA	15	2	5	8	19:33	11
16.	KRŠKO	15	1	2	12	19:46	5 ALUMINIJ	- NOGA TRIGLAV	1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Košnik (30.), 1:1 Goljat (73.)
JM
Namizni tenis • 1. pregledni turnir v Ljutomeru: Ljutomerčani pred Malo Nedeljo
Na prvem preglednem namiznoteniškem turnirju Ljutomera je nastopilo šest ekip, največ uspeha pa je imela prva vrsta ljutomerskega Partizana, ki je v finalnem obračunu s 5:2 premagala prvo ekipo Spina iz Male Nedelje. Prva ekipa Cvena je po zmagi 5:4 proti ŠD Videm osvojila 3. mesto. Zmagovalno vrsto so sestavljali Senčar, Jagodič in Gregorinčič.
NŠ
Nogomet
1. SLOVENSKA LIGA
PARI 20. KROGA: sobota, 26. 11., ob 13.30: Domžale - CM Celje; ob 15.00: Nafta - Maribor; ob 16.00: Rudar - Triglav; ob 17.00: HIT Gorica - Mura; nedelja, 27. 11., ob 15.00: Luka Koper - Olimpija
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
16. KROG: Aluminij - Olimpija (sobota, 26. 11., ob 13.00)
I.	SLOVENSKA KADETSKA LIGA
16. KROG: Aluminij - Olimpija (sobota, 26. 11., ob 11.00)
LIGA U-14
16. KROG: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd (nedelja, 27. 11., ob
II.00)
Rokomet
1. NLB liga (m)
PARI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka (petek, 25. 11., ob 19.00), Šmartno Herz Factor Banka - Gorenje Velenje, Celje Pivovarna Laško - Loka, Krško - Trimo Trebnje, Istrabenz Plini Izola - Ribnica Riko hiše
1. A SRL (ž)
PARI 10. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj, Celjske Mesnine - Piran, Krka - Veplas Velenje, Naklo-Tržič - Sežana, GEN-I Zagorje - Burja Škofije
1.	B SRL (m)
PARI 9. KROGA: Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl, Sviš Pekarna Grosuplje - Škofljica, Dol TKI Hrastnik - Grosuplje, Alples Železniki - Celje Pivovarna Laško B, Grča Kočevje - Slovan, Sevnica - Dobova
2.	SRL (m)
PARI 10. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Mokerc Ig (sobota, 26. 11., ob 19.30), Rudar - Drava Ptuj, Slovenj Gradec 2011 - Nova Gorica, Arcont Radgona - Col, Brežice - Radeče, Mitol Sežana - Pomurje
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
PARI 7. KROGA: Sobota - Ptuj, Krka - Ilirija, Muta - Finea, Tempo -Kema II, Edigs - Kema I
Odbojka • 3. ženska liga - vzhod
6. KROG: ŽOK ZM Ljutomer - AS Prstec Ptuj (sobota, 25. 11.)
Aikido seminar
Na Ptuju bo v soboto, 3. decembra, v športni dvorani Mladika v organizaciji Aïkido kluba Ptuj potekal Aikido seminar. Vodil ga bo Bra-tislav Stajic iz Mednarodne aikido akademije iz Beograda. Program: 10.00 - 11.30: trening za odrasle 11.45 - 13.00: trening za otroke 16.00 - 17.30: trening za odrasle
Kotizacija za otroke znaša 15, za odrasle pa 25 evrov. Organizatorji sprejemajo prijave do vključno 29. novembra na e-mail info@ aikido-ptuj.si
Na seminarju bodo med drugimi sodelovali aikidoke iz Maribora, Ljubljane, Celja, Ptuja in okolice, nekaj jih bo prišlo tudi iz Srbije.
Mali nogomet • ZLMN Ormož
Člani, 2. krog (sobota, 26. 11., Športna dvorana Hardek): Čistilni servis Safir - BU Team Gaja Svetinje (ob 9.00 uri), Brlek Transport Cvetkovci - Pušenci Biplinarna Šijanec (9.40), Inox ograje Majcen - Tomaž (10.20), Jerebič Črni ribič - Mladost Prevozništvo Pesrl (11.00), Transport Vičar Vičanci - Mladost Digo Bar (11.40), Lordi Ivanjkovci
-	Pristan Frankovci (12.20).
Veterani, 1. krog: Frankovci - Fiposor Aries IT (13.00), Smoki Ormož
-	NK Ormož veterani (13.40), Bresnica - Naitors Tomaž (14.20). Prost je Borec Ormož.
JM, UK
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot
Nedelja, 4. december 2011
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlato-rume-no listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot in kamor se v času Miklavža ptujski planinci odpravljamo že tradicionalno v deželo veselih in gostoljubnih ljudi. Podali se bomo iz Radeč čez Brunk in Šentjanž v Tržišče. Z vlakom se bomo vrnili na Pragersko do 18.15.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 4. decembra, ob 5.25 na železniški postaji Pragersko. Do Pragerskega se je možno pripeljati s Ptuja z vlakom ob 5.07. Pot bomo nadaljevali z vlakom do Radeč, od koder se bomo povzpeli na razgledno točko Brunk. Ogledali si bomo znamenito cerkev sv. Treh kraljev, kjer je pridigal že Primož Trubar. Nato pa poizkusili domače dobrote marljive gospodinje z Brunka. Pot bomo nadaljevali do Šentjanža, kjer nas bo v stoletni gostilni Repovž pričakalo odlično nedeljsko kosilo. Dobre volje jo bomo mahnili naprej do Tržišča in se z vlakom vrnili nazaj proti domu.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak do Tržišča ter organizacijo in znaša 9 evrov.
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 29. 11. 2011. Vodil bo Uroš Vidovič.
Sv. Tomaž • V mesecu boja proti zasvojenostim
Pot, ki se nikoli ne konča ...
Krajevna organizacija Sveti Tomaž in Medobčinska lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž sta v novembru, mesecu boja proti zasvojenostim, pripravili pogovorni večer z naslovom Pot, ki se nikoli ne konča ..., kajti nekdo, ki je bil odvisen od drog, bo moral preostanek življenja živeti drugače in se vsak dan znova upirati skušnjavi.
V kulturnem domu Sveti Tomaž je svojo življenjsko zgodbo z obiskovalci delil Samo Avguštin, z njim pa se je pogovarjala Mateja Hržič.
„Začetek je bil alkohol, ki je bil pri nas doma vedno prisoten, na mizi je vedno stala steklenica vina ali šnopsa. Nihče mi ni preprečil, ko sem si začel tudi sam natakati. Ker sem imel neke težave, sem pri psihologinji dobil apaurin. Kolega mi je povedal, da je odličen v kombinaciji z alkoholom. Bilo je dobro in jemal sem vedno več in vedno pogosteje. Doma tega ni nihče
prav opazil, glavne so jim bile ocene. Pomembno je bilo, da sem pazil na sestro, in nikogar ni zanimalo, kaj se dogaja z mano. Bil sem priden učenec, rad sem bral, knjiga je pomenila beg iz družine. Ko nisem mogel ubežati, pa sem spil kozarček," je bil iskren Samo Avguštin, ki je izkusil življenje odvisnika, zdravljenje in težave, ki jih postavi življenje pred zdravljene odvisnike.
V času odvisnosti je preizkusil vse možnosti opoja - tablete, pivnike LSD, heroin, kokain. Danes je zelo aktiven, dokaj zadovoljen s svojim ži-
Foto: Viki Ivanuša
Samo Avguštin je pripovedoval o svoji preteklosti, kaj ga je gnalo v droge in kako se jih je osvobodil; z njim se je pogovarjala Mateja Hržič.
vljenjem in vidi svoje poslanstvo v tem, da pomaga drugim. Piše članke, svetuje, rad pa tudi pove svoje izkušnje.
Za zdravljenje se je odločil zaradi sebe, da bi lahko postal boljši oče svoji hčerki Sanji. Na zdravljenju je bil v Ormožu, na Pohorskem dvoru in v skupnosti Dona Pierina. „Če ne bi bilo Pierinove komune, me danes ne bi bilo več med vami. Tam sem spoznal svoje napake, jih načrtno odpravljal, se učil delati stvari, o katerih nisem niti sanjal. V komuni sem se naučil kuhati, peči kruh, kuhati za ljudi s posebnimi potrebami - alergike, diabetike. V uri in pol sem skuhal obrok za 16 ljudi. Delali smo z živino in v gozdu, čistili ... To je bila prava šola življenja. V komuni ni bilo zdravstvenega osebja, bili smo sami odvisniki. Pazili smo drug na drugega in vsak sam nase. To je najboljši nadzor. Zvečer smo sedli okrog mize in se pogovarjali o delu čez dan, o odnosih, o družini, dvakrat tedensko smo imeli
filmski večer. Tam sem prvič začutil družino, pripadnost," pove Samo Avguštin, ki vedno poudarja, da je zdravljen in ne ozdravljen, kajti od vsakega posameznika je odvisno, ali bo z drogami nadaljeval ali popolnoma prekinil.
Jožica Rajh, predsednica krajevne organizacije RK Sv. Tomaž je prepričana, da je v našem okolju preveč alkohola in drugih drog: „Mladi so o posledicah nepoučeni ali pa informacij ne jemljejo resno. Saj se šole angažirajo, da bi jih poučile o nevarnosti drog, a statistika pogosto kaže drugače. Zasvojenost za seboj potegne številne socialne probleme in pogosto tudi razpad družine. Žal so preventivni programi preslabo obiskani. Na predavanju je bilo okrog 50 ljudi, čeprav so bila vabila poslana v vsa gospodinjstva, učenci višjih razredov pa so dobili celo osebna vabila. Ljudje si zatiskajo oči pred dejanskim stanjem."
Viki Ivanuša
Ptuj • Kje ga biksamo pri vzgoji otrok
Vedno več je razvajenih otrok
Dobro vzgojiti otroka in ga postaviti na pravo pot je želja slehernega starša. O tem, kje ga biksamo pri vzgoji otrok, je minuli teden govoril priljubljeni psihoterapevt dr. Zoran Milivojevič, avtor knjižne uspešnice Formula ljubezni.
Četrtkov večer je bil namenjen poučevanju o tem, kako uspešno opravljati najprije-tnejšo in obenem najtežjo nalogo: starševstvo. Center interesnih dejavnosti je v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ptuj organiziral projekcijo filma in predavanje priznanega psihoterapevta dr. Zorana Mi-livojeviča.
Francoski film iz leta 2010 z naslovom Otročički je Mestni kino napolnil do zadnjega sedeža, najpogumnejši pa so si film ogledali kar sede na tleh. V filmu, ki traja 76 minut, ni dialogov in komentarjev, le
spremljava glasbe. Zgodba spremlja prvih 18 mesecev življenja štirih malčkov na štirih koncih sveta: na Japonskem, v Mongoliji, ZDA in Namibiji. Zanimiv dokumentarec slika kulturne razlike v odnosu do otrok, hkrati pa razkriva, da so materinska ljubezen in človekovi prvi koraki povsod enaki. Malčki odraščajo v sožitju s kulturami, v katere so rojeni, in skladno z življenji svojih staršev. Pristne podobe malčkov ni treba posebej opisovati, saj film gledalce besedno razoroži in privabi nasmešek na obraz slehernega gledalca. Film je dobil zelo dobre kritike po vsem svetu, ptujska pu-
Psihoterapevt dr. Zoran Milivojevič
blika ni nobena izjema.
So pa Otročički odlična iztočnica za debato o tem, kako otroke vzgajati, kaj jim nuditi
in kako ljubezen povezati z redom in disciplino. Na to temo je govoril dr. Zoran Milivoje-vic, avtor knjižne uspešnice
Formula ljubezni in soavtor priročnika Mala knjiga za velike starše. O tem, katere so tiste napake, ki jih starši delamo pri vzgoji otrok, Milivojevič pravi: „Obstaja več napak, ki jih delamo. Nekoč je bila glavna napaka ta, da starši otrokom niso kazali ljubezni. Bilo je veliko discipline, zahtev, kazni. Potem pa so ljudje počasi dojeli, da taka vrsta vzgoje dela nesrečne, nevrotične odrasle in da je otrokom treba pokazati ljubezen. Nato je nastal nov model vzgoje, rekel bi, da nasprotna napaka, ko starši kažejo ljubezen, pozabili pa so na disciplino in kazen. Ker ta model vzgoje obstaja kakih 50 let, vidimo veliko negativnih posledic take vzgoje. Kolega Bogdan Žorž je napisal knjigo Razvajeni otrok, ki kaže na zelo negativne aspekte psiholoških struktur, ki so nastale v družinah, kjer je polno ljubezni in nič discipline. Tretji način pa je poskus, da se ne dela niti ena niti druga napaka, tako imenovana postpermisivna vzgoja, v
kateri je formula ljubezen - ta ne more pokvariti otroka - v kombinaciji z disciplino. Otroke kvari ravno to, če ni zahtev, koristne prisile, da se uči, na primer, in ko ni kazni," pojasnjuje psihoterapevt.
Po njegovem mnenju rešitev torej obstaja, treba jo je le poznati. Staršem, ki imajo težave pri vzgoji otrok, svetuje, da se spomnijo, kaj je njihov primarni cilj: pripraviti otroka do samostojnosti v družbi. „Pot do tega pa je ljubezen in disciplina," dodaja Milivojevič. Po njegovem mnenju se tudi danes vzgoja razlikuje od družine do družine.
Dejstvo pa je, da je vse več razvajenih otrok, kar je po njegovem mnenju alarmantno. „To se vidi tudi v šolah. Nenazadnje je zelo težko imeti eno samo uro v šoli, ker je disciplina velik problem. Nujno se moramo naučiti, da poleg ljubezni otrokom pokažemo tudi disciplino," zaključuje Mi-livojevič.
Dženana Kmetec
Kidričevo • Pridobitev za najmlajše
Nova otroška igrala v Parku mladosti
V Parku mladosti sredi Kidričevega so na veliko veselje otrok in vzgojiteljic vrtca v torek, 15. novembra, svečano predali namenu nova otroška igrala, namenjena najmlajšim.
Kot je ob prisotnosti razigrane skupine malčkov in vzgojiteljic iz vrtca Kidričevo poudaril župan Anton Le-skovar, so sodobna igrala za otroke namenjena predvsem malčkom, ki so stari od enega do treh ali štirih let. Sicer pa se je za dobro voljo in uspešno sodelovanje z občino od srca zahvalil vodstvu podjetja Boxmark, ki je nakup in posta-
vitev igral v celoti financiralo. Direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš je ob tem pojasnil, da so se za nakup omenjenih igral in postavitev v Parku mladosti odločili v skladu s potrebami in po predhodnem dogovoru z občino oziroma županom občine Kidričevo, od koder prihaja veliko njihovih delavk.
Sodobna otroška igrala, gre
za leseni tobogan, vrtiljak, gugalnico ter leseno otroško mizico s stolčki, so v glavnem namenjena nižji starostni skupini - otrokom, ki obiskujejo vrtec. Celotna investicija je veljala blizu 9000 evrov, skupaj s krajani pa si želijo, da bi jih uporabljali resnično le najmlajši otroci, saj so njim tudi namenjena.
-OM
Foto: M. Ozmec
Kidričevski malčki so se veselili novih igral.
Foto: DK
Kuharski nasveti
Bučno olje in bučna semena
Foto: arhiv
Mlete bučnice
Bučno olje je eden izmed najznačilnejših pridelkov tega konca Slovenije. Svojevrstna pokrajina s sorazmerno veliko sonca in ugodne ostale klimatske razmere vplivajo na pravi okus bučnih semen, iz katerih stiskamo temno zeleno tekočino, ki ima izjemo aro-matičen okus - bučno olje.
V poplavi živil v 20. in 21. stoletju smo skoraj pozabili na ta izvirni avtohtoni sadež z zeleno-zlatimi zrni. Bučno olje je še danes eno izmed najbolj cenjenih jedilnih olj. Včasih so ga uporabljali tudi pri toplotnih obdelavah: kuhanju, še bolj praženju in pečenju, danes ga največ uporabljamo v hladni kuhinji. Najbrž zaradi tega, ker iz drugih rastlin pridobivamo bistveno cenejša rastlinska olja, seveda pa pogrešamo značilno bučno aromo. Bučna semena vsebujejo številne pomembne mineralne snovi, ki niso koristne samo v prehrani, vedno pogosteje tudi v kozmetiki ter zdravilstvu. Ljudje, ki uživajo veliko bučnega olja, ostanejo tudi mlajš.
Pri postopku pridobivanja olja iz bučnih semen najdemo povezave s proizvodnjo kakavovega masla iz kakavov-ca. Iz mešanice mletih bučnih semen, ko po praženju in stiskanju priteče aromatična zelena tekočina, ostane stranski proizvod bučna pogača -prga. Ta omogoča veliko več uporabe v prehrani, kot si znamo predstavljati. Tako jo delno posušimo, zdrobimo in jo mešamo z mletimi orehi, iz take mešanice pa naredimo bučne bombice. Lahko jo uporabimo sestavine za nadev pri slaščicah, kot so ru-
Ježki so zelo koristne živali, so vsejedi, hranijo se predvsem z najrazličnejšimi insekti, hrošči, črvi in ostalim mrčesom. Mrzli zimski čas jež prespi. Spat se odpravi, ko se zunanja povprečna temperatura zniža na 8 do 10 stopinj C. Ko spi, mu me-tabolizem izkorišča podkožno maščobo in tako lahko preživi v spanju tudi nekaj mesecev. Ko se zbudi, je ves shujšan in takoj začne iskati hrano.
Zelo važno je, da si pred nastopom zime ježek priskrbi dovolj hrane in si tako ustvari dovolj veliko zalogo podkožne maščobe za preživetje zime. V hude težave lahko zabrede, če se zbudi zaradi premalo zalog maščobe prehitro in zaradi snega zunaj ne more do hrane.
Odrasli ježki so težki od 1 do 1,5 kg. Se pravi, če najdemo
lade ali biskvitne rezine.
Okus bučnih semen se ujema s čokolado. Ti dve sestavini kar naravno silita, da ju med sabo pomešamo. Vse te kombinacije se morda pri nas niso razvile, saj v letih, ko je bilo bučnega olja na pretek in prav tako uspešnih oljarn, nismo imeli dovolj čokolade. Danes, ko nam ne primanjkuje ne enega ne drugega, pa premalo eksperimentiramo z živili in raje posegamo po tujih, običajno celo neizvirnih kuhinjah.
Vendar se splača ohraniti vsaj nekaj dobrih receptov jedi, ki ne vključujejo samo hladno uporabljenega bučnega olja, ampak tudi, ko ga segrevamo. Za dodatek ob kozarcu dobrega vina in s prijetno družbo lahko pripravimo slani zavitek z bučnim oljem. Pripravimo kar se da fino tanko vlečeno testo. Ko je dovolj spočito, ga razvlečemo na tanko in premažemo z bučnim oljem ter zavijemo. Pri zavijanju pazimo, da ne ostane veliko zračnih žepov, saj ti omogočijo iztekanje olja pri peki. Debelina zavitka naj bo
konec oktobra oz. na začetku novembra ježka, ki je težak čez 1 kilogram in živahen, ga pustimo pri miru, saj verjetno opravlja še zadnje obhode, preden se bo skril v brlog in pogreznil v zimsko spanje. Če pa kasneje v novembru naletimo na ježka, ki tava naokrog, lahko posumimo, da je nekaj narobe in je potreben pomoči. To so povečini ježki, ki niso našli ustreznega prezimovališča oziroma so preslabo prehranjeni, da bi preživeli zimski spanec. Takim ježkom lahko
Foto: E. Senear
od 3 do 5 centimetrov. Zavitek damo v pekač in pečemo kot klasični zavitek. Ponudimo lahko toplega kot uvod v druženje ali kot dodatek pri kozarcu dobrega vina.
Bučna semena nam pri pripravi hrane prav tako omogočajo kar nekaj kombinacij, vendar tukaj nekoliko manj čutimo okus in vonj tega ze-leno-zlatega semena. Tako bučna semena kombiniramo v mesne jedi, kot so terine, ko grobo mešanico bučnih semen skupaj s sladko smetano damo kot plast pri perutninski terini. Za osnovo najprej fino sesekljamo perutninske prsi, dodamo začimbe (sol, poper, ingver) in sladko smetano, da bo terina dovolj mehka. V model najprej damo plast perutnine, dodamo mešanico bučnih semen in smetane in postopek vsaj dvakrat ponovimo. Terino kuhamo v vodni sopari. Ponudimo kot hladno uvodno jed za svečani jedilnik in zraven pripravimo omako iz bučnega olja. Nekoliko težav lahko imamo ob izbiri vina, saj zna jed prevladati. Dobri vinski svetovalci
učinkovito pomagamo, seveda če smo pripravljeni to storiti. Ježka vzamemo v hišo oz. v toplo stanovanje in ga hranimo, dokler si ne opomore. Hranimo ga s kuhanim, na koščke narezanim mesom, hrenovkami, posebno klobaso, sirom, suhim kruhom. Zelo pripravni so mačje konzerve in mačji briketi. Ježek rad pije mleko, čeprav je nevarno, da bo dobil drisko, zato ga razredčimo z vodo, dovolj pa je tudi sveža voda. Rad ima tudi jagodičevje, grozdje, mehko in sladko koščičasto sadje. Pripravimo mu škatlo, v kateri izreže-mo odprtino, da lahko pride po hrano. V škatlo mu damo stare cunje, v katere se čez dan zakoplje, saj čez dan spi. Ponoči pa se rad sprehaja po prostoru, katerega mu namenimo. Pri tem zna biti prav duhovit pri svoji radovednosti. Taki ježki se navežejo na človeka in se mu pustijo čohljati in božati, ne da bi se zvili v klobčič.
Če je ježek na toplem v stanovanju in ima hrane na pretek, se lahko zgodi, da ne bo prespal
bi znali opraviti tudi s tem zapletom.
Lahko pa bučna semena najprej grobo sekljamo in jih potresemo po tanki rezini mesa, meso zavijemo, panira-mo in ocvremo. Lahko pa del prav tako sesekljanih bučnih semen vsipamo k drobtinam in meso paniramo z mešanico drobtin in bučnih semen. Zanimive kombinacije v okusu dobimo tudi, če semena grobo sesekljamo in dodamo kot eno izmed sestavin pri pripravi dušene divjačine. Količina bučnih semen mora biti v razmerju z ostalo zelenjavo v razmerju 2/3 zelenjave in 1/3 bučnih semen. Z dolgim dušenjem se zelenjava in bučna semena razkuhajo, kar tvori izjemno okusno omako, ki jo pred serviranjem dodatno pretlačimo. Po barvi dobimo temno rjavo omako z rahlim odtenkom temno zelene barve in izjemno okusno. Ko divjačino narežemo, jo lahko potresemo še s sekljanimi bučnimi semeni.
Če imamo nekoliko večja bučna semena, lahko pretaknemo kose govedine tudi z bučnimi semeni, da skupaj z ostalo zelenjavo za pretikanje, kot je zelena, korenje in slanina, bučna semena pa prav tako popestrijo okus dušeni govedini.
Bučno olje kot živilo, ki ga uporabljamo v hladni kuhinji, najbrž na tem koncu Slovenije - v Ormožu, Pomurju in Pre-kmurju - najpogosteje uporabljamo. Ujema se z živili, kot je čebula, skuta, krompir, grobe zelene solate, kumare, paradižnik, kruh. Ker ga povečini uporabimo kot dodatek, ki zaokroži okus, pomeni, da ga ne dodajamo preveč. V nobeni kombinacij, kjer ga dodamo, ne sme prevladati mastni del olja, ampak aromatični del. Pri takšni uporabi nas vsak dan znova vleče, da ga vedno znova in znova uporabimo.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
zime, temveč bo aktiven celotno obdobje. Če pa želimo, da zimo prespi, ga odnesemo v prostor med 5 in 15 stopinjami, npr. v kletne prostore. Prav tako mu pripravimo škatlo s cunjami ali senom, kjer se bo skril in spal. Kljub temu mu moramo nastaviti nekaj hrane in vode in seveda občasno preveriti, kaj se z njim dogaja. Če se pojavijo kakršne koli težave, npr. izcedek iz nosu, driska, paraziti ..., se posvetujemo z veterinarjem. Ko se začnejo topli spomladanski dnevi, odnesemo ježka v naravo, vstran od cest, nekje na obrobje gozda, in ga izpustimo.
Vsem ljubiteljem narave in živali sporočam, da lahko v zimskem času prinesejo najdenega ježka na Veterinarsko bolnico Ptuj, kjer ga bomo oskrbeli, ali se obrnejo na gospo Adelo Ši-lak, ki na Ptujskem prijazno in strokovno že vrsto let skrbi in prezimuje ježke. Pokličete jo lahko na tel. 040 830 621. Emil Senčar, dr. vet. med.
Tačke in repki
Ježki v jesensko-zimskem času
Kar nekaj pisem bralcev je prispelo z vprašanji, kaj naj naredijo z ježki, ki jih v tem jesensko-zimskem letnem času najdejo v naravi. Ker je to izrazito sezonska vsakoletna problematika in je vsako leto dosti vprašanj, bom ponovno napisal nekaj več o ježkovih navadah in življenju.
Pomen knjigovodstva v kmetijstvu
Beseda knjigovodstvo med kmeti ne zveni najbolj domače. Lahko bi rekli, da gre na tem področju za precejšen prepad med teorijo in prakso. Težko si je zamisliti kmeta, ki bi raje prijel v roko svinčnik in papir ter bral računovodske predpise kot pa upravljal z delovnim strojem in orodjem. Razloge lahko iščemo predvsem v slabi poučenosti o praktičnosti uporabe knjigovodstva v kmetijstvu, kmetje pa so še prezaposleni s tehničnimi vprašanji.
Prav tako so kmetije večkrat mišljenja, da knjigovodstvo ni potrebno, predstavlja jim veliko težav in navsezadnje je tudi finančno breme. Vendar je dejstvo, da je vodenje knjigovodstva v kmetijstvu prav tako pomembno za kmeta oziroma celotno kmetijo, saj je namenjeno poznavanju gospodarskega položaja kmetije.
S kakovostnimi računovodskimi informacijami dobi kmet celovit vpogled v rezultate gospodarjenja na kmetiji, s tem pa tudi možnost odločanja o boljših rešitvah v poslovanju, omogoča mu lažje planiranje kmetijske proizvodnje, kar pa navsezadnje pomeni ekonomsko uspešnejše gospodarjenje na kmetiji. Računovodstvo in vodenje knjig se izplača, saj so rezultati uporabni povsod, še posebej pri razbiranju stanja kmetije in njegove rasti.
Knjigovodski rezultati na kmetiji povedo mnogo tudi za državo, so pokazatelj dohodkovnega položaja kmetij različnih proizvodnih usmeritev, različnih velikosti ter na različnih območjih s težjimi razmerami za kmetovanje. Vsi ti podatki so temelj za usmerjanje kmetijske politike.
Tako kot vsi gospodarski subjekti morajo tudi kmetije pri izvajanju svoje dejavnosti upoštevati veljavno zakonodajo, računovodske standarde, računovodske kodekse ter druge potrebne evidence.
Pri vodenju poslovnih knjig in evidenc, sestavljanju letnih poročil in knjigovodskih listin se uporabljajo Zakon o gospodarskih družbah, Slovenski računovodski standard (SRS 39), Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah ter Mednarodni računovodski standard (MRS 41).
Slovenski računovodski standard se ne navezuje posebej na kmetijsko dejavnost, ampak je namenjen vsem malim samostojnim podjetnikom, medtem ko se Mednarodni računovodski standard 41 v celoti nanaša na kmetijsko dejavnost. Mednarodni standard predpisuje računovodsko obravnavanje, predstavljanje računovodskih izkazov, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, ki jih ne obravnavajo drugi mednarodni standardi. Mednarodni računovodski standard govori, da je kmetijska dejavnost uravnavanje biološkega preobražanja živali in rastlin (bioloških sredstev) v podjetju za prodajo, v kmetijske pridelke ali dodatna biološka sredstva.
Davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 evrov. Skupni dohodek na kmetiji predstavlja seštevek katastrskega dohodka, prejetih subvencij in investicijskih podpor ter prihodek od prodaje pridelkov in storitev.
Kmetije morajo razmisliti, kateri način obdavčitve je za njih najustreznejši, ter določiti zavezanca kot nosilca dejavnosti za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva. V primeru, da se kmetija odloči za ugotavljanje dohodka na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov, lahko izbira med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom. Odločitev mora javiti pristojnemu davčnemu uradu najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja knjig ne more spremeniti.
Kot zaključek lahko sklenemo, da si vsak kmet kot lastnik svojega podjetja - kmetije želi, da bi bile vse finančne transakcije (nakupi, prodaja, dobiček in plačila) zabeležene in uspešno vodene. Lastnik kmetije potrebuje različne informacije za vodenje kmetije. Potreba po kakovostnih računovodskih informacijah je odvisna predvsem od velikosti kmetije, razvejanosti dejavnosti, faze razvoja kmetije, v veliki meri pa tudi od znanja in osebnih lastnosti zaposlenih na kmetiji. Te informacije morajo nosilcu kmetijske dejavnosti olajšati poslovne odločitve.
V letu 2013 bodo morale kmetije, ki bodo presegle 7.500 evrov skupnega dohodka, pričeti obvezno voditi knjigovodstvo. Država nam obljublja poenostavljen računovodski program in standard, namenjen kmetijski dejavnosti, vendar menimo, da sta knjigovodstvo in računovodstvo za kmeta časovno potratno in tudi precej zahtevno opravilo, zato si bodo kmetije najverjetneje izbrale računovodski servis za vodenje poslovnih knjig. Ena od možnosti je tudi računovodska pisarna na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj.
Glede na to, da se bliža 30. november, rok za oddajo zahtevka za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bomo na kratko še pojasnili pogoje za obdavčitev po normiranih odhodkih. Za takšen način obdavčitve se lahko odločijo kmetije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ne zaposlujejo delavcev, prihodki iz dejavnosti v zadnjih 12 mesecih, vključno z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 evrov ter da ne obstaja kakšna druga obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc.
Janja Šauperl, dipl. ekon.,
KGZ Ptuj
Majšperk • Velik uspeh društva SmoTeater
Dve prestižni nagradi v Srbiji
Amaterska gledališka skupina SmoTeater iz Majšperka, ki je zastopala Slovenijo na festivalu najboljših amaterskih gledaliških predstav iz držav bivše Jugoslavije, je v srbskem Ubu prejela kar dve prestižni nagradi.
Na četrtem srečanju amaterskih gledaliških skupin Repassage Fest, ki je bilo v prvi polovici novembra v srbskem mestu Ub, so člani gledališke skupine SmoTeater iz Majšperka zastopali Slovenijo. Strogemu očesu strokovne žirije in srbskemu občinstvu so se predstavili z Molierovo komedijo Scapinove zvijače in dosegli odlično uvrstitev, saj so med šestimi nagradami osvojili kar dve: mlad igralec Tomaž Fakin je prejel nagrado za najboljšo glavno moško vlogo, Darko Zupanc pa nagrado za najboljšo režijo.
Kot je pojasnil Darko Zupanc, jih je na tekmovanje v Srbijo uvrstil Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije, potem ko so se po uspešni uvrstitvi na regijskem tekmovanju uvrstili na 50. Linhartovo srečanje v Postojni, kjer so se prav tako odlično odrezali,
V društvenih vitrinah so imeli leta 2009 že 600 pokalov z različnih tekmovanj, v letu 2011 se je število povzpelo na okrog 700. Samo letos so osvojili okrog 50 pokalov. S svojimi štirimi tekmovalnimi ekipami (članice A in B, člani B in starejši gasilci veterani) so bili nadvse uspešni v tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije, ki je neke vrste državno tekmovanje za to področje. Člani B so zmagali, z zmago so se ovenčale tudi članice A, članice B pa so bile četrte; tretje mesto jim je ušlo za las. Med veterani je bila ekipa PGD Hajdoše peta. Hajdoško gasilsko društvo je
saj je režiser in igralec Darko Zupanc prejel matička za moško vlogo, Tomaž Fakin pa je prej na regijskem tekmovanju prejel nagrado za najboljšo moško vlogo. Amaterski gledališčniki skupine SmoTeater so ponosni tudi
v slovenskem merilu rangira-no kot društvo, ki tekmuje z največ ekipami tekmovalcev in ki tudi posega po najvišjih uvrstitvah v državi. V ligi Gasilske zveze Slovenije so bili letos ponovno uspešni tudi veterani PGD Gerečja vas, ki so zasedli tretje mesto. Na državnem tekmovanju, ki bo v letu 2012, bodo sodelovale tri ekipe PGD Hajdoše, članice A in B ter člani B.
Prvega oktobra letos so se hajdoški gasilci v okviru letošnjih 4. dnevov zaščite in reševanja v Kopru uspešno udeležili tudi mednarodnega gasilskega tekmovanja. Tekmovali so v vaji z motorno brizgalno in štafeti z ovirami
zato, ker je bil prispevek o odhodu njihove gledališke skupine v Srbijo objavljen na prvem programu slovenske nacionalne televizije ter na TV Maribor.
Društvo SmoTeater so ustanovili leta 2008, saj so
na 400 metrov. Članice B so osvojile prvo mesto, s čimer so si prislužile dva dihalna aparata. Člani B so osvojili 3. mesto, s tem pa tudi komplet gasilskih čelad. Članice A pa so med 16 ekipami zasedle 4. mesto.
Hajdoške gasilce, ki posebno pozornost posvečajo tudi najmlajšim članom, ki svojo „tekmovalno" pot začenjajo na kvizih, ob samih tekmovanjih navdihuje tudi pesem. Že več kot 36 let pri PGD Hajdoše deluje moški pevski zbor, ki se tradicionalno udeležuje vsakoletnega srečanja gasilskih pevskih zborov in skupin. Letošnje že, ki je bilo 1. oktobra v Dornberku po
začutili, da je pravi trenutek za to, da v občini Majšperk naredijo nekaj novega, svežega in drugačnega. Očitno jim je uspelo, pri tem pa jih
zaključenem tekmovalnem delu dnevov zaščite in reševanja v Kopru, je potekalo v organizaciji Gasilske zveze Slovenije in PGD Dornberk.
MG
Predsednik Gasilske zveze Središče Damjan Vesenjak je povedal, da so v sodelovanje s šolo prikaz gasilske akcije načrtovali že v mesecu požarne varnosti, vendar so imeli kar dvakrat nesrečo z vremenom. Zato so načrtovano izvedli minuli ponedeljek. Učencem so prikazali gašenje v Sokolani, saj je vaja potekala pod predpostavko, da tam gori. Da bi bilo dogajanje videti čim bolj realno, so celo prižgali dimno bombo, Damjan Vesenjak je učencem pojasnjeval postopke gasilcev in komentiral dogajanje. Gasilci so vajo izvedli »v počasnem posnetku«, da so učenci lahko spremljali
je vodila predvsem želja, da bi privabili na ogled svojih predstav čim bolj raznolik krog gledalcev. Poglavitna dejavnost tega društva je priprava gledaliških iger, kulturnih večerov in drugih prireditev. V sodelovanju z Občino Majšperk pogosto organizirajo in vodijo kulturne prireditve. V svojih prostorih organizirajo plesne tečaje, kino večere, medse pa radi povabijo tudi razne ustvarjalce, da jim predstavljajo svoja dela. Namen društva je razvijanje in izvajanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbujanje ustvarjalnosti, vzgoje in izobraževanja na področju kulture, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot.
Vsekakor so v gledališki
vse njihove postopke.
Za konec so družno zaploskali mladim gasilcem, ki so
skupini SmoTeater iz Maj-šperka poleg prijetne popestritve in osvežitve na amaterskih gledaliških odrih dokazali, da znajo ustvarjati in posredovati kvalitetne gledališke predstave, s svojimi dosedanjimi uvrstitvami pa so dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskih amaterskih gledaliških skupin.
-OM
Opravičilo
V 90. številki je pri članku o razglasitvi naj hiše in naj kmetije v občini Sv. Tomaž prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi, da je nagrado za naj hišo prejela družina Žampar iz Rakovcev. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
bili nedavno uspešni na kvi-zu gasilske mladine.
Viki Ivanuša
T
Foto: Drago Furek
Tekmovalne ekipe PGD Hajdoše, ki so se udeležile mednarodnega gasilskega tekmovanja v okviru 4. dnevov zaščite in reševanja v Kopru
Hajdina • Uspešno leto za hajdoške gasilce
Ponovno med najboljšimi v državi
V društveno kroniko PGD Hajdoše, ki uspešno deluje že 57 let in ima okrog 80 dejavnih članov, se je tudi leto 2011 zapisalo kot nadvse uspešno leto na tekmovalnem področju, s čimer le še nadgrajujejo tradicijo zadnjih let, sta povedala mentor tekmovalcev Ivan Brodnjak in tajnica ter tekmovalka ekipe članic B PGD Hajdoše Lidija Terbulec.
Središče ob Dravi • Gasilska vaja za osnovnošolce
Prikazali delo gasilcev
Gasilski društvi Središče ob Dravi in Obrež, ki delujeta v sklopu Gasilske zveze Središče ob Dravi, sta v začetku tedna učencem OŠ Središče ob Dravi demonstrirali svoje ravnanje v primeru požara v Sokolani, kasneje pa so jim pokazali tudi gasilsko opremo.
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Za skupino Siddharta je bilo leto 2011 zagotovo eno izmed uspešnejših. Po tem, ko so se fantje v prvi polovici leta pripravljali na koncertni spektakel, ki so ga junija odigrali v ljubljanskih Stožicah, bodo zaključek leta kronali še z izidom albuma in koncertnega DVD-ja. Album, naslovljen VI, in triurni DVD na police glasbenih trgovin prihajata te dni, zasedba Siddharta pa bo njun izid pospremila s koncertom, ki bo prihodnji četrtek, 1. decembra, v ljubljanski Cvetličarni. Na koncertu bopremierno predvajan tudi videospot za skladbo Postavi se na mojo stran, kije posnet v 3D-tehniki.
-k-k-k
Udarna štajerska rock zasedba Mi2 se predstavlja z novo spletno stranjo www.mi2.si. Na strani so objavljeni aktualni datumi koncertov in vsi zbrani podatki o skupini.
Sicer pa so trenutno moči skupine Mi2 usmerjene v pripravo decembrskega koncerta, ki bo sredi prihodnjega meseca v ljubljanski Cvetličarni. Še pred koncertom bodo fantje predstavili svoj prvi animirani videospot za pesem Sladka kot med, trenutno eno najbolj predvajanih skladb na naših radijskih postajah.
•k-k-k
Pevka Jerica Haber je dodobra navdušila občinstvo že v šovu Slovenija ima talent, takoj po finalnem nastopu pa je novo glasbeno pot kronala s singlom Življenje se smeji. Po kreativnem poletju, ko je z glasbeno skupino pripravljala koncertni repertoar, se bo v prihodnjih dneh predstavila z novim singlom. Nisi verjel je naslov pesmi, ki sta jo spisala Miha Gorše in Jure Golobič, za produkcijo in del aranžmaja pa je poskrbel uveljavljeni producent Peter Penko.
Prikupna Korošica, ki že vrsto let živi in dela v Kopru, se je ob predstavitvi novega singla Nisi verjel skupaj z ekipo odločila, da se v prihodnje predstavi pod novim umetniškim imenom Jerry. Ime Jerry jo namreč spremlja že skoraj celo življenje, saj jo prijatelji in bližnji poznajo pod tem vzdevkom že od malih nog. »Odločila sem se za spremembo imena, saj se že od nekdaj počutim kot Jerry. Tako me kličejo skoraj vsi prijatelji. Ime je lahko izgovorljivo, preprosto in razigrano, takšno, kot sem jaz. Vzdevek ni iz trte zvit, pačpa nanj reagiram že precej let, ko me kdo pokliče. Takole bom rekla, novo ime - nov začetek in nova pesem v novem glasbenem stilu, ki me bo spremljal v mojem bodočem glasbenem ustvarjanju.«
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. Julija Kramar - Barka iz perja
Si.MflrIt&Jose - Zdaj vem 8. Klinči & Partyzani - Lepa pesem 7. Eli - Kam greš 6. Anja Baš - S tabo 5. Flirrt & Tinkara Kovač - Klovn 4. Neisha & Tokac - Najin ples 3. Samuel Lukas - Novo srce 2. Alenka Godec - Ti si moja roža 1. Kingston - A la la li
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Skupina Momento z Ero in 5ko
Skupina Momento se te dni predstavlja s singlom 5ka. Pesem je sicer izšla na njihovem novem albumu Era pod zaporedno številko pet, z zgoščenko pa je skupina obeležila peto obletnico delovanja. Za pesem 5ka je že posnet tudi videospot.
Album Era delovanju in ustvarjanju skupine daje velik pečat. Gre za izbor dvanajstih skladb, ki zajemajo petletno obdobje ustvarjanja. Žanrsko gre za rock album, ki pa sega tudi na druga področja - pop, metal in grunge. Album govori o dobrih in slabih plateh ljubezni ter prijateljstva, ponekod pa preide tudi na kritiko družbe in tematiko varstva narave. Gre za zelo razgiban album, ki da veliko na me-lodiko in globoka besedila, hkrati pa se fantje ne ozirajo preveč na sodobne trende in s kvalitetno produkcijo ohranjajo lastno identiteto.
»Era za nas pomeni prehojeno pot od čistih začetkov do izida albuma. Gre za obdobje v našem glasbenem in zasebnem življenju, ki je bilo nekaj zelo posebnega. To je bil čas učenja in oblikovanja glasbene identitete,« o albumu, ki je izšel pri založbi Multi records, pravijo člani zasedbe Momento, pevec Boštjan pa dodaja: »Končno je prišel čas, ko smo po pe-
C V
U-3 v \
M&Š A
Člani skupine Momento: Boštjan Levičar, Robi Dvoršek in Marko Jakopin
tih letih skupnega dela izdali svojo prvo ploščo. Gre za nekakšno krono dosedanjega ustvarjanja, izbor najboljših oziroma 12 najbolj dodelanih avtorskih skladb iz obdobja odraščanja skupine. Z Ero smo si Momento izborili stalno mesto na slovenski
glasbeni sceni in že delamo na tem, da le-tega v prihodnje še nadgradimo.«
Sočasno z albumom je izšel tudi nov spot za pesem 5ka, sicer pa člani glasbenega kolektiva Momento že gledajo tudi v prihodnost. »Pripravljamo multimedij-
sko različico albuma Era, česar v takšni obliki pri nas ni izdal še nihče. Dostopna bo na spletu (www.era.momen-to.si), celotna vsebina pa bo vsebovala glasbo, videospo-te in fotografije.«
MZ
Filmski kotiček
Stanje šoka
Vsebina: Peter je leta 1986 v neki železarni izglasovan za delavca oz. 'samoupravitelja' leta, zato za nagrado končno dobi dvosobno stanovanje, ki ga njegova mlada družina močno potrebuje. Peter od sreče pade v komo, iz katere se prebudi šele 10 kasneje, torej leta 1996. Jugoslavije ni več, Slovenija je samostojna, demokracija se je že izkazala za impotentno, turbokapitali-zem pa divja po mladi deželi in se masti ...
Premisa filma je tako prijetno preprosta in svoji simbolnosti tako močna, da se vprašamo, kako to, da se tega ni nihče domislil že prej. Ker se žaba počasi kuha, Slovenci nismo opazili, da s osamosvojitvijo nismo dobili tistega, kar smo mislil, da bomo dobili: da bomo obdržali vse ugodnosti, dobili bomo le trgovska središča, da nam po robo ne bo več treba v Avstrijo. No, dobili smo jih, zato pa smo izgubili vse ostalo, kar se
nam je zdelo zacementirano. Glavni junak filma, prijetno preprost Peter, je tako prevodnik, ki nam v hitrem posnetku pokaže, kako nas je kapitalizem počasi skuhal, da tega niti opazili nismo. Tako kot ideja so tudi dialogi in scenarij preprosti, na trenutke že naivni, a vse skupaj je v funkciji čim jasnejšega podajanja te izjemne ideje. Glavni junak je nekakšen srčni Forrest Gump, ki s svojo naivnostjo izpostavi vse, kar je narobe z novim sistemom (pa tudi tisto, kar je bilo narobe s starim). Tudi tokrat je scenarij zastavljen podobno kot pri Košakovem prejšnjem filmu: razmeroma hiter in učinkovit uvod, ki efektivno in filmsko
ekonomično vzpostavi glavne like, odnose med njimi, predvsem pa prostor in čas, nato pa narativni lok zaide v ler, kar pa v tem primeru ni slabost, kajti bizarnih primerov, iz katerih je sestavljena današnja družba, kar mrgoli, zato film ni niti za trenutek dolgočasen. Še več, primerov je toliko, da je en film premalo zanje. V tem nizanju izroje-nih družbenih vrednot tako zelo sladko-grenko uživamo, da nas konec filma kar malo preseneti, tudi vsebinsko, saj zadnjih nekaj minut trepetamo, ali se ne bo vse skupaj v zadnjem kadru spremenilo v film Brazil, toda avtor filma očitno le še ni popolnoma obupal. Vsaj na filmu imamo nazivno moč spremeniti družbo nenasilno in samo z dobro voljo, zato se morda ta sicer ostra kritika današnje družbe konča kot holivudska pravljica. V kontekstu filma je
to prav lepo simpatično, je pa morda zaradi tega sporočilo malce izgubilo na ostrini. A po drugi strani je alternativa nasilje, depresija in anarhija, ki v sebi nosi le rušilnost brez idejnega nadomestka, zato je vprašanje, ali ne bi filma kot preveč resne drame hoteli čimprej pozabiti. V filmu je trenutek razcepa teh dveh poti jasno viden, a na srečo (ali na žalost) je avtor ubral optimističen, čeprav nerealen konec. Kakorkoli že, glede na Košakov opus se zdi, da ga je prejšnji sistem toliko zaznamoval, da bo ves njegov filmski opus tako ali drugače povezan s tem časom, toda brez vrednostnih sodb o (ne) smiselnosti tistega obdobja. Avtor je zgolj kronist, ki v tiste, z današnjega stališča že fantazijske čase, umešča zgodbe malih ljudi, skozi katere podaja velika sporočila.
Matej Frece
Stanje šoka
Izvirni naslov: Stanje šoka Igrajo: Martin Marion, Urška Hlebec, Nikola Kojo, Aleksandra Balmazovic, Emir Handžihafizbegovic, Vlado Novak, Primož Petkovšek Režija: Andrej Košak Scenarij: Andrej Košak Žanr: komična drama Dolžina: 92 minut Leto: 2011 Država: Slovenija
Foto: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
FEVDALNI ZEMLJIŠKI GOSPOD
Štajerski TEDNIK
KRALJICA ŠPORTA
FRANCOSKI
PEVEC (CHARLES)
SPODNJI DEL TELESA
ANDSKA KAMELA
ENOVPREGA (STAR.)
STROKOVNJAK ZA KERAMIKO
SEVERNO POLARNO PODROČJE
RAVNO-DUŠNOST, BREZBRIŽNOST
IGRALEC (I
ROMAN KLASINC
GROBO DOMAČE VOLNENO SUKNO
UČENKA MALE ŠOLE
ODISEJEV OTOK
VILKO UKMAR
KAREL ULEPIČ
MESTO NA FLORIDI
PEGA NA
NOHTIH
ANČKA
MODEL FORDA
UREDNIK MLADINE (ROBERT)
NAŠ RELIST (GORAN)
NAŠA PREVAJALKA ZABUKOVEC
DELAVKA V
DELČEK CELOTE
SPREJEMNIK TV VALOV
NAŠ NOVINAR IN POTOPISEC (ZORAN)
NAŠ KITARIST MIHEVC
IVO DANEU
NABITI DELEC
FILM JOHNA WAYNA
BIATLONKA DRČAR
PRIPADNIK IZRAELITOV
ŠTEFAN TIVOLD
ZGODNOST
' - -
SOKRAJAN
NASELJE PRI TRŽIČU
ANTON DERMOTA
OBLIKA BUDIZMA
VOZNICA ROLKE, ROLKARICA
DEBELE OŠILJENE PALICE
STIK, FUGA, SPAH
SPIKERKA BAŠ
IZPITJE NA DUŠEK
STANE UREK
SLIKAR (VENO)
RAČAJ, TOPORIŠČE
SKLON TOŽILNIK
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOJAR = fevdalni zemljiški gospod v Rusiji v dobi Petra Velikega, BOTTERI = kreativni urednik Mladine (Robert), LUNULA = bela polkrožna pega pri nohtnem korenu, NEMAR = ravnodušnost, brezbrižnost, OBERČ = slovenski voznik relija (Goran, 1984-), TERABONA = vrsta zidnega ometa, VADIČE = manjše naselje pri Tržiču, ZEN = japonska oblika budizma.
AOUS 'BU9]UB
'b^jv '!|0>j 'sjeososj 'spejaj 'meejz! '¡uv 'ueg 'iaii 'epi 'qv 'qi 'e>je}| 'joi 'zed 'b>|jb|oso|bui 'b>|9 'ns 'e^Ap 'nx 'eme| 'sjeloios jop |usnq9J] 'euoqej9] 'jnoieuzv 'isouoeim 'ouilu 'ubjoi 'e|aqo 'jeioq :ouabjopoa '3\|NVZIU>I 31 A31IS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 26. november:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 27. november:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (po-
novitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 28. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 SOOČENJE VOLITVE V DZ RS za 11.v.o. 8 VE (Majda Fridl). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja
v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 29. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 SOOČENJE VOLITVE V DZ RS ORMOŽ (Natalija Škrlec). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 30. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 SOOČENJE VOLITVE V DZ RS 9.v.o. 8 VE (Mojca Zemljarič) 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 1. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 SOOČENJE VOLITVE V DZ RS PTUJ (Marija Slodnjak).20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PETEK, 2. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Zvezdne energije vam bodo naklonjene in najbolje se boste počutili doma. Kovali boste načrte in vnašali v sivi vsakdan kreativne spremembe. Na delovnem mestu boste morali zavihati rokave in izdelati načrt. Odlično se boste počutili med ljudmi in jim s svojo odločnostjo pomagali.
Sn BIK
Gola drevesa obljubljalo pozno jesen In v vašem srcu boste morali prižgati žarek upanja. Partnerjevi namigi vam bodo podarili navdih in vam bodo v pomoč. Optimistično boste raziskovali duhovna področja in se odpravili v knjižnico. Lastna preobrazba vam bo podarila krila.
DVOJČKA
Druženje bo za vas naravna oblika sprostitve. Veselilo se bo tudi vaše srce, kajti s srčnim Izvoljencem bosta našla neko novo energijo in skupne interese. Ljudje, ki bodo v tem obdobju prihajali v vašo bližino, vam bodo pokazali pravo pot. Služba: kreativna energija.
RAK
Več časa boste namenili delu in delovnim obveznostim. Čas bo namenjen tudi temu, da delate na sebi in da se sprostite. Napeta energija, ki vas bo spremljala, je posledica stresa. Partner vam bo podaril roko in od vas je odvisno, ali jo boste sprejeli. Vabili vas bodo predpraznični nakupi.
LEV
■Tj V ljubezni se vam bodo odprle nove poti In z njimi paleta priložnosti. Raziskovali boste skrivnosti in stvarem želeli priti do dna. Pri tem bo veljala prožnost, varujte se pretirane trme. Na delovnem mestu se bodo stvari uredile v vašo korist in spremljala vas bo sreča v ljubezni.
DEVICA
Najbolje se boste počutili doma in v krogu svoje družine. Naredili boste načrt In urnik Pri vas doma bo vladala kreativnost, spremenili boste nekatere stvari. Vse to boste delali počasi in korak za korakom. Mnoge predstavnike bo spremlja pesem o sreči v ljubezni. Srečen dan: torek.
TEHTNICA
Pričakovati je neko posebno razigranost in živahno energijo. Parter bo moral določiti pravila igre. Daleč v ospredju bo na delovnem mestu diplomacija, zaradi tega boste zelo priljubljeni. Sprostili vas bodo pogovori in veliko boste na poti. Ne pozabite na lastno sprostitev.
ŠKORPIJON
Na delovnem mestu vas bo obiskala vila dobrih priložnosti. Več bo navdiha In tako boste delovne obveznosti opravljali do potankosti. Zna se dogoditi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Sprostilno bo delovala masaža z dišečim oljem. Pričakovati je več svežine in popestritve.
STRELEC
Doumeli boste, da so spremembe sestavni del življenja in sprejeli jih boste z odprtimi rokami. Pričakovati je veliko navdiha in umetniškega talenta. Na delovnem mestu boste morali biti bolj diplomatski. Na delu bo amorjeva puščica - vezani bodo okrepili ljubezen in samski našli sorodno dušo.
KOZOROG
Sledili boste svoji resnici in pravici. Zagovarjali boste tisto, kar vam bo blizu, In s svojo karizmo privabljali ljudi. Službene obveznosti vam bodo vzele veliko časa in energije. Nakazano je, da se boste sprostili in v ljubezni uživali v harmoniji družinskega življenja. Pišite svoje občutke!
VODNAR
Ugotovili boste, da je življenje zelo prijetno, in naredili mnogo dobrega za druge ljudi. Skozi prizmo duhovnosti boste delali na sebi in s tem pridobili prijetnosti v zakonskem življenju. Mnogo težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Na delovnem mestu bo zanimivo, izzivi se bodo stopnjevali.
RIBI
Ugodnosti vas čakajo glede denarja. Pri tem boste neobremenjeni In dobili boste neko priložnost, da se boste dokazali. Življenje vam bo ponudilo ravnovesje in harmonijo. Prihaja za vas prijetno obdobje. Predvsem se boste morali izogibati slabih navad in razvad.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Soočenja,
od ponedeljka do četrtrka v živo ob 18.00 na valovih Radia Ptuj.
KAČA UDAV
OMET
TRENJE
TOLKAČ, KIJ
Nagradno turistično vprašanje
Kdaj (končno) nadgradnja sejemske dejavnosti
Ptujske ulice in trgi danes polno živijo, številne prodajalce od blizu in daleč je privabil eden najstarejših tradicionalnih ptujskih sejmov, katarinin sejem. Upati je, da bo temu primerna tudi kupčija.
Kljub temu da mestna oblast že dolgo obljublja prenovo sejemske dejavnosti, ta še vedno poteka tako kot nekoč. Projekt EPK je bil idealna priložnost za to, da bi enkrat končno lotili tudi te ptujske tradicije in jo v nadgrajeni obliki posodobili za potrebe današnjega časa. Za-mašenost ptujskih ulic in trgov v času tradicionalnih sejmov predstavlja oviro tudi za intervencijska vozila.
V tem trenutku se tudi ne ve, kaj bo s projektom božično-novoletne-ga sejma, ki ga je spisala mestna svetnica Tatjana Vaupotič. Zagotovo si ptujska sejemska tradicija zasluži polno pozornost tudi v turističnem pogledu, saj je Ptuj mesto, ki na vseh področjih stavi nanjo. V obdobju, ko kriza onemogoča številna večja vlaganja, bi se odgovorni lahko veliko bolj kot doslej ukvarjali z vsebino, da bi lahko tradicija tega okolja
Na ptujskih ulicah in trgih danes sejmari katarina.
bila predstavljena v obliki, kot si jo zasluži. Bolj kot to pa jo nekateri v tem trenutku spretno izkoriščajo v protokolarne namene in osebne
Dornava • Prvi simpozij krajinskih strokovnjakov
Pobožne želje ali temelji začetka prenove?
V slavnostni dvorani dornavskega dvorca se je v petek odvijalo celodnevno strokovno srečanje, namenjeno analizi in pomenu vrtne arhitekture dvorcev in gradov skozi zgodovino. Simpozij je organiziralo Slovensko konservatorsko društvo ob soorganizaciji ministrstva za kulturo in Občine Dornava.
Eden najbolj zanimivih govornikov, profesor in avtor svetovnega pregleda krajinsko-arhitekturne dediščine Dušan Ogrin, je tako med drugim povedal: „Glede na to da je bil celotni dornavski ansambel (dvorec z vrtom, op. a.) dolga leta neodgovorno zanemarjan, je današnja konferenca več kot dobrodošla pobuda za pospešitev pripravljalnih del za obnovo vrta. Ta bodo zelo zahtevna, zlasti pri izdelavi osnovnega koncepta. Zgradba dornavskega vrta, izvzemajoč dolg drevored pred dvorcem, ki je bolj značilnost renesanse, je sicer očitno baročna, izhodišče za obnovo pa vidim v ureditvi iz časa Attemsov, ko je bil vrt zastavljen kot simetrična zasnova. Kot je bilo pravilo v baroku, stavba leži v vzdolžni osi vrta in s tem določa potek glavne poti, ob kateri je na obeh straneh razvit parterni program. Sam dornavski parter pred dvorcem ni toliko običajen za barok, vendar ga je absolutno treba renovirati, za
Neptunov vrt za dvorcem pa obstaja dovolj gradiva, celo skulptura je ohranjena. Več težav zna biti z obnovo baročnega parterja (dvorišča, op. a.) za dvorcem, kjer se ponuja več možnosti, vsekakor pa bi morale upoštevati analogijo avstrijskih in nemških baročnih vrtov."
Ogrin se je dotaknil tudi zaključka parkovnega kompleksa s sadovnjakom, ki po njegovem mnenju ni moteč, saj so bili tudi sadovnjaki ponekod del baročnih vrtov, le oblikovan bi moral biti drugače oziroma tako, da bi postal sestavni del vrta. Svoje precej dolgo predavanje, popestreno s praktičnimi primeri in življenjskimi epizodami iz zgodovine nastankov baročnih vrtnih umetnin od Versaillesa naprej, je Ogrin zaključil z besedami: „Dornavski dvorec pomeni dediščinsko vrednost širšega regionalnega pomena, za Slovenijo pa pomeni edinstven kulturni spomenik baročnega vrtnega sloga na vrednostni ravni, kakršne
Pogled na zadnji del dornavskega parkovnega kompleksa, ki velja za edinstven in najbolj dragocen tovrstni kulturni spomenik v Sloveniji, je res žalosten - a ne zaradi megle...
sejemsko tradicijo pognale nove korenine. V 21. stoletju ne more in ne sme biti vrhunec sejemskega dogajanja ponudba tekstila sumljive kvalitete in izvora, svežega in suhega sadja ter odsluženih oblačil, katerih večina ima prostor na deponiji.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje je prejel Darko Dominko, Hajdoše 84 b, Hajdina,
ki je pravilno zapisal, da prihaja četrta ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek z Mestnega Vrha. Danes sprašujemo, kateri od ptujskih sejmov je najstarejši: na jurjevo, ož-baltovo ali katarinino. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo do 2. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri od ptujskih sejmov je najstarejši?_____
Foto: Črtomir Goznik
Ime in priimek:_
pozornosti, s tem pa zbijajo pomen prireditvam, ki so namenjene predvsem javnosti. V izumiranju so številne obrti, ki bi lahko tudi skozi
Naslov:
Davčna številka:

Zaslužni profesor Dušan Ogrin je skozi izjemno zanimivo predavanje povedal marsikaj o pomenu in vlogi baročnih vrtov.
nimamo iz nobenega drugega zgodovinskega obdobja! Pri tem ne gre spregledati, da imamo tukaj opraviti za barok bistveno celovitostjo stavbe in vrta, kar nalaga posebno odgovornost pristojnim ustanovam."
Konservatorska izhodišča za obnovo dvorca je nato predstavila Svje-tlana Kurelac z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD), Mitja Simič z novomeške enote ZVKD pa je govoril o pomenu vrtov, ki jim je doslej stroka poklanjala premalo pozornosti, ter o nujni povezanosti slednjih z objekti. Kako so v 18. stoletju izgledali baročni vrtovi, njihove kompozicije in zasaditev, je zbranim predstavila mlada raziskovalka Ines Unetič, kiparska dela, ki so sestavni del (tudi) dornavskega baročnega vrta, pa je predstavila Polona Vidmar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Marko Dobrilovič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je zbral podatke o rastlinskih
vrstah, ki so bile značilne za baročne vrtove, Branko Mušič je opozoril na nujnost geofizikalnih raziskav parkovnih ureditev, Dimitrij Mlekuž pa na možnosti uporabe laserskega skeniranja pri rekonstrukciji parkovnih ureditev.
Avstrijci na cilju, Slovenci še na startu ne
Avstrijsko prakso ureditev in vzdrževanja baročnih parkovih kompleksov je predstavila direktorica avstrijskih nacionalnih vrtov Brigitte Mang. Omenjena institucija skrbi za sedem velikih parkov, ki so pod spomeniškim varstvom in so priljubljene turistične točke; med njimi sta dvorska vrta na Dunaju in v Inns-brucku, pa tudi znan Schonbrunn. Mangova je še povedala, da delo zaposlenih obsega poleg rednega vzdrževanja vrtov tudi njihovo revitalizacijo, vzdrževanje zgodovinskih rastlinskih zbirk, zaščito rastlinskih vrst in ohranitev ogroženih vrst ter vzdrževanje razstavnega steklenjaka, ob vsem tem pa je odgovorna še za izobraževanje okoli 70 vrtnarskih vajencev. Kar 90 % delavcev je zaposlenih v vrtnarskih opravilih, uprava pa predstavlja le 10 % zaposlenih. Man-
gova je še pojasnila, da so se celovitega pristopa rekonstrukcije in ohranjanja vrtov lotili pred dobrimi 30 leti, revitalizacija vseh sedmih vrtov pa je praktično končana. Podrobneje je rekonstrukcijo avstrijskega baročnega vrta z dvorcem Schloss Hof nato predstavila Yvone Kumlehn. Dvorec s celotnim posestvom je največji v Avstriji, za njegovo obnovo pa je bilo porabljenih okoli 30 milijonov evrov, od tega za revitalizacijo vrta 4,5 milijona evrov.
Simpozij sta zaključili nemška vrtna krajinska arhitektka Kathrin Franz, ki je spregovorila o različnih možnostih in pristopih k revitalizaciji vrtov, Ana Kučan z biotehniške fakultete pa je predstavila nekaj na-črtovalskih dilem pri prenovi zgodovinskih parkov.
Da se bodo strokovnjaki pri pripravi strokovnih podlag za oživitev dornavskega baročnega kompleksa znašli v dilemah, je pričakovati. Da bo ministrstvo našlo denar za realizacijo njihove teorije, pa je, vsaj zaenkrat, brez dileme, bolj utopično ... Toda simpozij se je zgodil in kot je bilo napovedano, bodo strokovni prispevki avtorjev objavljeni v posebnem zborniku naslednje leto.
SM
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
Grand Hotel Primus °
Grand Hotel Primus °

SAVA HOTELS & RESORTS f
Primusove vinske zgodbe v Grand Hotelu Primus - DECEMBRSKI ČAS PENIN
Petek, 9.12.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
Vstopnina 18 €; za upokojence, študente in člane skupine FacebookTerme Ptuj: 15 € NOVO: Nedeljska kosila v restavraciji Grand Hotela Primus Praznujte posebne trenutke malce drugače.
Cena nedeljskega kosila med 12. in 15. uro je 19 € za odrasle, posebni popusti za otroke. Obvezna predhodna rezervacija do 18. ure v soboto. OTROCI: Otroška matineja v Grand Hotelu Primus
Ob nedeljah, med 9. in 12. uro, smo za vas pripravili otroške delavnice ustvarjanja in gibanja. Starši, preživite dopoldan ob kavi, medtem ko se otroci v vaši bližini zabavajo po svoje. Grand Hotel Primus £ Cena delavnice: 2 € na otroka	****	o
Rimska hedonistična večerja - vstopite v skrivnostni svet Rimljanov v Klubu Gemina XIII
Ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30. uro. Odrasli: 15 €, posebni popusti za otroke. NOVO: Kopanje in kosilo v hotelskih bazenih Vespasianus Odrasli že od 23 €, otroci od 16 €. TERMALNI PARK
Ponudba meseca novembra (7.11.-30.11.)
Celodnevna karta za rekreacijo: 11,5 € /po osebi. Vstop od 9. do 11. ure (razen nedelje it prazniki). Družinska karta že od 33 €.
POGREJTE SE V HLADNIH DNEH: NAJEM ZASEBNE SAVNE ANTINOOS, plačate 2 uri, koristne 4 ure REDNA CENA: 80,00 € PONUDBA MESECA: 60,00 € (do 2 osebi)
Termalni Parti
GRAND HOTEL PRIMUS
Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih informacij.
ft
Grand Hotel Primus»«
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Foto: SM
Foto: SM
Sp. Jablane • Skupno do pomembnih pridobitev
Cesta, most in razsvetljava
Minuli petek, 18. novembra, je bila pri kapeli v Spodnjih Jablanah slovesnost ob odprtju prenovljene ceste s cestno razsvetljavo in novim mostom; celotna investicija je veljala okoli 142.000 evrov.
Kot je v pozdravnem nagovoru pojasnil Anton Dolenc, predsednik krajevnega odbora Jablane, je obnovitev tega cestnega odseka v dolžini 750 metrov potekala sočasno z od-vodnjavanjem, izgradnjo nove cestne razsvetljave, obnovili pa so tudi kompletno infrastrukturo oziroma vode za vodovod, elektriko in kabelsko televizijo v Spodnjih Jablanah ter delno obnovili cesto v Zgornjih Jabla-
nah. Na perečo problematiko ceste in mostu so v tem kraju vaščani opozarjali že več let, saj je bil most dotrajan in celo nevaren, cesta pa preozka, v širino je merila le 3 metre, ter polna udarnih jam. Ker se je z izgradnjo kanalizacijskega sistema celotno njeno stanje samo še poslabšalo, je bila potreba po celoviti obnovi nujna in v letošnjem letu jim je s skupnimi močmi vendarle uspelo.
Obnova cesta v dolžini 750 metrov, širini 4 metre in z en meter širokim pločnikom je veljala okoli 142.000 evrov, obnova razsvetljave dobrih 20.000 evrov, most v Zg. Jablanah okoli 75.000 evrov, delno obnovljena cesta v Zg. Jablanah pa okoli 20.000 evrov.
O pomenu celotne investicije je govoril tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki se je za korektno izvedbo
gradbenih del zahvalil vodstvu in delavcem Cestnega podjetja Ptuj, za izgradnjo mostu delavcem Vodnogospodarskega podjetja Ptuj, za izgradnjo javne razsvetljave delavcem Elektro Kaiser, za uspešno koordinacijo in nadzor nad vsemi deli občinski upravi ter nenazadnje tudi vsem drugim, ki so tako ali drugače sodelovali pri realizaciji projekta, za strpnost in sodelovanje med izgradnjo
Foto: M. Ozmec
Obnovljeno cesto so odprli (z desne) predsednik krajevnega odbora Anton Dolenc, župan Anton Leskovar in predstavnik Cestnega podjetja Ptuj Ilija Ereiz.
pa tudi samim krajanom tega območja.
S kulturnim sporedom so svečan dogodek popestrili učenci osnovne šole Cirkovce, potem pa so s prerezom vrvice novo cesto svečano odprli kidričevski župan Anton Leskovar, predsednik vaškega od-
bora Jablane Anton Dolenc ter predstavnik Cestnega podjetja Ptuj Ilija Ereiz. Vsi trije so se nato s kočijo popeljali po novi asfaltni cesti do bližnjega vaškega doma, kjer so za vse udeležence slovesnosti in številne goste pripravili pogostitev.
-OM
Cirkulane • Četrti samostojni koncert folkloristov
Zvest prijatelj je redek
Mladi folkloristi iz Cirkulan, ki kot sekcija delujejo pod tamkajšnjim kulturnim društvom, letos obeležujejo petletnico obstoja. Počastili jo bodo to soboto zvečer s svojim že četrtim samostojnim koncertom, ki so ga naslovili »Zvest prijatelj je redek«.
V folklorni skupini, ki so jo ustanovili v začetku leta 2007, danes sodeluje 25 mladih plesalcev, starih povprečno 22 let. Strokovni vodja in koreografi-nja je Maja Glaser, vodja skupine je Miha Tolic, kostumografa sta Darija Bratušek in Bojan Glaser, za glasbo pa skrbi Mišel Milošič.
Folkloristi se na vajah zbirajo redno enkrat tedensko, pred večjim nastopi pa se število
treningov poveča na trikrat tedensko.
Mladi cirkulanski folkloristi so že od samega začetka izjemno aktivni; ob tem, da nastopajo na raznih občinskih prireditvah, jih je videti še marsikje drugje na širšem Ptujskem, pa tudi drugod po Sloveniji in tujini.
V slabih petih letih od prvih plesnih korakov so nastopili pred dvema letoma kot gostje
tudi na Siciliji, lani na Hrvaškem (v Koprivnici) in letos v Srbiji (v Sremski Mitrovici). Letos pa so folkloristi med drugim, v okviru projekta Azra - Evropa za državljane, gostili mednarodno srečanje folklornih skupin iz Madžarske, Nemčije in Hrvaške. Tudi naslednje leto imajo v načrtu turnejo v tujini, kot vsako leto pa se bodo udeležili še revije odraslih folklornih skupin.
Na tokratnem sobotnem folklornem večeru bodo plesalci obiskovalce navduševali s spletom plesov iz Prlekije, s plesi in pesmimi s Starega trga ob Kolpi in iz Bojancev v Beli krajini, s plesi iz Prekmurja in s spletom plesov iz Haloz. Za bolj pester večer pa so v goste povabili še Tamburaše in Mlade veseljake iz Cirkulan ter plesalce folklorne skupine Metla iz Kulturno-turističnega
Mladi cirkulanski folklorni plesalci se bodo občinstvu to soboto zvečer predstavili na četrtem samostojnem koncertu, ki so ga poimenovali Zvest prijatelj je redek.
društva Miklavž pri Ormožu.
Presenečenje večera bo nastop skupine pevk: »Pod okriljem folklorne skupine namreč že leto dni deluje skupina pevk - Pevke ljudskih pesmi fS Cir-
kulane. Letos smo se uvrstile na regijsko revijo skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž,« je povedala izmed njih, Nina Gabrovec.
SM
Prireditvenik
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ]
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik
	Oprema	Barva
2.890,00 C	PRVI LAST.	KOV. B0RD0
3.590,00«	KLIMA	RUMENA
7.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
3.400,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
3.250,00 £	AVT.DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
3.480,00£	KLIMA	KOV. SREBRNA
10.600,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
16.350,00£	PRVI LAST.	BELA
4.900,00«	AVT.DEU. KLIMA	KOV. MODRA
5.690,00«	KLIMA	KOV. SIVA
4.990,00«	KLIMA	RDEČA
5.720,00«	PRVI LAST.	BELA
2.750,00«	KLIMA	KOV. SIVA
1.350,00«	PRVA REG. 2000	KOV. B0RD0
5.990,00«	SERV. KNJIGA	ČRNA
5.950,00«	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
3.700,00«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
5.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. B0RD0
4.890,00«	AVT. KLIMA	KOV. SV. ZEL.
10.900,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
6.190,00«	PRVI LAST.	KOV. B0RD0
3.300,00«	SERV. KNJIGA	ZELENA
6.300,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
5.590,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
DAEW00KA1j0S1.4C0M.PLUS	2003
RENAULT KANG001.5 DCI EXPRESS	2003
PEUGEOT 607 2.2 HDIIVOIRE PACK	2004
PEUGEOT 2061.41XS	2002
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.S 16V PRIV.	2001
PEUGEOT 2061.41 BREAK	2002
VOLKSWAGEN PASSAT 2.0 TDICOMF. LIM.	2006
FIAT SEDIC11.616V 4X4	2011
RENAULT MALE PROA. VEL SATIS 3.0 DCI	2004
RENAULT GRANDTOR MEGANE 1.5 DCI AUTH.	2006
RENAULT CLI01.2	2008
CHEVR0LETAVE01.416V ELITE	2008
PEUGEOT 2061.11XR PRESENCE	2002
PEUGEOT 3061.41	1999
FORD FUSION 1.616VTREND	2006
PEUGEOT LIMUZINA 407 1.816V C0NF. PACK	2004
PEUGEOT206 1.41 XR PRESENCE	2003
CITROEN C41.616V HDI SX PACK	2005
OPEL C0RSA 1.216V COSMO	2005
CITEROEN ELEG. GRAND PICASSO C41.6 HDI	2007
PEUGEOT 3071.616V STYLE	2006
VOLKSWAGEN LIM. PASSAT1.9TDI BASIS	1999
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER KOMP.	1996
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2007	16.480,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
BMW 530 D AUT LIMUZINA	2003	10.280,00	XSENON	KOV. ČRNA
CITROEN BERUNGO 2.0 HDI	2002	3.250,00	KLIMA	SREBRN
CITROEN XSARA PICASS01.81	2003	3.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.450,00	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
FORD MONDE01.8 TDCI TITANIUM KARAVAN	2009	12.580,00	ALU PUT.	KOV. ČRNA
FORD SMAX 2.0 TDCIDURAT0R0	2008	13.380,00	ALU PLAT.	KOV. T. SIVA
MAZDA 31,6 D	2005	6.100,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT KANGOO 1,216V	2007	5.490,00	KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,5 DCI CARMINAT KARAVAN	2008	9.750,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT SCENIC 1,5 DCI LATITUDE	2008	8.400,00	PANORAMA	KOV. SIV. MODER
SEAT ALTEA 1,9 TDI XL STYLE	2009	12.580,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS KARAVAN 2.2 D4D EXECUTIVE	2009	14.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIV. MODRA
VW GOLf V 1,9 ra KARAVAN CONTORT	2009	11.590,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI CONTORT KARAVAN	2001	4.580,00	NAVIG.	SREBRN
VW PASSAT 2,0 TDI COMFORTLJNE KARAVAN	2008	11.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 2,0 TDI BLUEMOT10N KAR. COMFORT	2009	14.770,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
2wod«O
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
www.tednik.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	........
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.tednik.si
ODKUP VOZIL V ENI URI
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 25.11.
SOBOTA 26.11.
TV
www.siptv.s
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 M a rti nova nje v Lenartu 10:40 Utrip iz Ormoža - ponovitev 11:50 Oddaja ŠKL 12:40 Polka in Majolka 13:40 Ujemi sanje 14:50 Video strani 17:00 Ptujska kronika 17:15 ŠKL
18:00 Mesečna kronika Občine Lenart
19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
NEDELJA 27. 11.
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Mesečna kronika Občine Hajdina 11:00 Videm - Ljudski pevci se predstavijo 12:40 Glasbeni utrinki 13:00 Prireditev ob promociji dokum. filma 13:55 Ujemi sanje 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni utrinki 17:00 Ob 150 - letnici rojstva Matije Murka 18:30 Mesečna kronika Občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Martinovanja v Bukovcih 9:10 Oddaja ŠKL
10:00 Mesečna kronika Občine Lenart
11:30 Ptujska kronika
11:50 Od Kleti do kleti s prijatelji
13:10 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Mesečna kronika Občine Markovci
21:30 Ujemi sanje
22:30 Utrip iz Ormoža
23:30 Ptujska kronika
23:50 Video strani
PONEDELJEK 28. 11.
8:00 Videm - Odprtje Vidove kleti
9:50 Utrip iz Ormoža 11:00 Ptujska kronika 11:20 ŠKL 12:00 Ujemi sanje 13:05 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Videm - Ljudski pevci se predstavijo 20:00 Mesečna kronika Občine Markovci 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Petek, 25. novembra
10:00 Ptuj, Magistrat: sprejem za ptujsko ekipo prve pomoči CZ 17:00 Vitomarci, telovadnica OŠ: občinski praznik - srečanje ljudskih
pevcev Pesem na vasi 18:00 Hajdina, dvorana društva upokojencev: predstavitev pesniške
zbirke Jesensko svitanje 18:00 Pragersko, Vodni stolp: delavnica izdelave adventnih venčkov 19:00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: 17. dobrodelni koncert
Karitas ptujske in završke dekanije 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predavanje dr. Mire Omerzel-Mirit 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: dobrodelna prireditev 20:00 Ptuj, DomKULTure: glasbeno popotovanje skozi slike, spomine in občutke - Karavana iluzij; sving, samba, bosanova in funk
Sobota, 26. novembra
00:00 Ormož, jedilnica OŠ: Dan starejših krajanov
10:00 Ptuj, proštija, Slovenski trg 10: adventne delavnice; izdelovanje
adventnih venčkov, za otroke in odrasle 11:00 Pragersko, dom kulture: lutkovna predstava Najboljši ciganski muzikant
15:00 Oplotnica, park: postavitev adventnega venca v oplotniškem parku 15:30 Dornava, zgradba občine: otvoritev razstave ročnih del ob 10-le-
tnici Društva kmečkih žena občine Dornava 16:00 Draženci, dom vaščanov: 11. gospodinjski večer, tekmovanje v ročni izdelavi rezancev in razstava na temo Zelišča v organizacij; Društva gospodinj Draženci 16:00 Ptuj, Mestno gledališče: THATs IT - strokovni frizerski seminar v
organizaciji Haircluba Fenos in OOZ Ptuj, za izven 18:00 Majšperk - Breg, dvorana TVI Majšperk AP: letni koncert Moškega
pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk - Pesem o svobodi 18:00 Pragersko, Vodni stolp: delavnica izdelave adventnega venčka velikana
18:00 Vitomarci, telovadnica OŠ: osrednja slovesnost ob 13. občinskem
prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah 19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: 4. koncert folklorne sekcije KD Cirkulane - Zvest prijatelj je redek; Tamburaši iz Cirkulan, Mladi veseljaki in FS Metla, KTD Miklavž pri Ormožu 19:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: revija pihalnih godb in orkestrov Leva ... desna ... 1 ... 2 ... v organiozaciji OI JSKD Ptuj in ZKD Ptuj
Nedelja, 27. novembra
08:00 Makole, trg: dopoldanski Andrejev sejem
09:30 Vitomarci: farno žegnanje, nastop godbe na pihala, pokušnja vin
in sadja v Toševi kleti, slovesna maša in pogostitev občanov 16:00 Hajdina, dvorana DU: praznovanje 15-letnice delovanja Ljudskih pevk KPD Stane Petrovič Hajdina
Ponedeljek, 28. novembra
16:00 Ptuj, pred vrtcem Tulipan, Med vrti 2: odprtje nove enote Vrtca Ptuj - Podlesek
Torek, 30. novembra
16:00
18:00
Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: ustvarjalna delavnica za odrasle - tehnika pick point (vezenje na papir) pod vodstvom Ljube Fišer
Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: predstavitev publikacije projekta Živa dediščina vrtca Otona Župančiča Sl. Bistrica; Kaj se kuha pod Pohorjem
Program TV Ptuj
Oddaja v soboto ob 21.00, nedeljo ob 10.00. Četrtek, 1. december ob 21.00: srečanje s poslanskim kandidatom NSi Petrom Pribožičem; podpora kandidatki SDS Heleni Neudauer kot poslanki; predstavitev kandidatke in kandidata stranke Zares; kandidati SLS se predstavljajo; srečanje Zorana Jankovica s ptujskimi poslanskimi kandidati; Stranka za trajnostni razvoj Slovenije je zaupala kandidaturo Boštjanu Koražiji; predstavitev kandidatov za poslance stranke DeSUS; Helena Neudauer, kandidatka za poslanko SDS, je predstavila smernice iz svojega programa; Koronarno društvo Ptuj pripravilo predavanje o posledicah stresa na zdravje; svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, razstava malih živali in sobnih ptic, prepustimo se glasbi.
PTUJSKA TELEVIZIJA
peoa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Patek 25.11.
9=50 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. 10:00 Ptujska kronika - pori. 17:00 Povabi lo na kavo - por 17=30 Moto scena - S. oddaja pori. 17:60 Cista umetnost - pon. 18:20 Ptujsks odrske dssk! 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip - 3. oddaja pon. 21:20 Ptujsko odrsko desko - pon. 22:40 Into kanal
Sobota 26.11. 11:30 Zemlja in mi 12:00 Ptujska kronika 12:20 Pogovor z Borutom Pahorjem 12:40 Povabilo na kavo - pon 13:10 Pregled tedna
13:30 Dan Življenja - dokumentarni film pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 18:00 Ptujska kronika - por. 18:20 Pogovor i Borutom Pahorjem 13:40 Ptujske odrske desko -pen. 19:00 Pregled tedna-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeirlja in mi-pon. 21:00 Poslanski utrip-3. oddaja pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Pogovor z Borutom Pahorjem 22:40 Into kanal
Nedelja 27,11,
11:00 Ptujske odrske deske-pon,
13:00 Pregled tedna - pon.
13:20 Zemlja in mi-pon.
17:00 Poslanski utrip-3. oddaja pon.
18:00 Ptujska kronika - pon,
18:20 Dan življenja - dokumentarni film pon.
18:40 Pregled tedna - pen.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
2120Šport(no}-pon.
22:40 Into kanal
Ponedeljek 28.11. 10:45 Preglod tedna-pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Prsjlid tedna-pon. 18:20 Koncert Batu Caribe 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip - 3. oddaja por. 22 05 irifo kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahka spremljate tudi na 12
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Telefon 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelavo škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
Plin na dom - vsaka 6-ta za 1 €, vsaka 10-ta za 0,10 centa. SAMO ESIH, s. p., telefon 070 850 411. Generalno čistimo hiše in stanovanja.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Telefon 02 745 01 43. www. milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
GRUNT
Smo zastopnik traktorjev FARM-TRAC in rezervnih delov za MENJALNIKE in prednje POGONE Carraro za traktorje in gradbene stroje. Prodajamo filtre, olja, avtomatske kljuke, KLADIVA za mulčarje. Silva Majcen, s. p., Kukava 48, telefon 031 338 369.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju.
Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. številki 041 362 006.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785._
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 1 70.
PRODAMO PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idaret, možna dostava. Sadjarstvo Ber , Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
V NAJEM vzamem njive v okolici Ptuja. Telefon 031 580 950.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683._
PRODAM prašiča, težkega 220 kg, domače reje, cena 1,50 kg/žive teže. Tel. 02 753 26 81._
PRODAM hlevski gnoj za vrtove. Telefon 041 421 731.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka 200 kg. Telefon 02 751 53 21.
PRODAM silažne okrogle bale sena in trak, dolg 12 m. Tel. 051 232 015.
PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Tel. 031 469 819.
PRODAM visoko brejo telico. Telefon 031 848 466._
PRODAM bukova in akacijeva drva in zamenjam vino za prašiče. Telefon 041 983 925.
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, tasta in dedka
Leopolda - Poldija
Robarja
23. 10. 1930-12. 11. 2011 IZ LEŠJA 36 A, MAJŠPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter sveto mašo, mešanemu pevskemu zboru sv. Miklavža iz Majšperka, govornici ge. Hedviki in govorniku g. Nikoli. Hvala PGD Breg za spremstvo in častno stražo ter gasilcem sosednjih društev, Društvu invalidov Majšperk - Kidričevo, Društvu upokojencev Majšperk, Zvezi borcev Ptuj, Društvu žena Majšperk, sodelavcem CSD Ptuj in ge. Jerici za molitev. Zahvalo izrekamo tudi Pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej smo neizmerno hvaležni, da ste nam stali ob strani v tem težkem trenutku slovesa.
Žalujoči: žena Milka, hčerki Zdenka in Lidija z družinama
PRODAM dve telici, simentalki. Telefon 041/848-359._
PRODAM drobilec zrnja na trifazni tok, cena 100 €. Tel. 041 939 142.
ŽELITE imeti očiščen gozd ali živo mejo. Odtipkajte številko 031 394 549._
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašno. Telefon 719 42 33.
PRODAM teličko simentalko, staro tri tedne. Telefon 041 333 691.
PRODAM breji telici simentalki. Telefon 031 713 160._
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 220 kilogramov. Telefon 031 568 484.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam veliko opremljeno stanovanje v izmeri 60 m2 v okolici Ptuja. Telefon 031 623 079.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._
PRODAM kuhinjske elemente s pomivalnim koritom. Telefon 041 954 924.
PRODAMO HISO - novogradnjo na Ptuju v bližini AC, 160 m2 bivalne površine na 500 m2 zemljišča. ^ nt/AAM Za več info	"I"'™
pokličite na
051/455010. www.re-max.si/Poetovio
Novi Yaris.
AH FURMAN
Rogaška 13, Ptuj (02)78 85 477
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
GARAŽO na Ptuju vzamem v najem. Telefon 041/371-277.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2.Telefon 041 212 136.
DOM STANOVANJE
V Ptuju oddam v najem trosobno opremljeno stanovanje v izmeri 100 m2 v poslovno stanovanjski zgradbi. Po želji tudi garažo. Telefon 031 616 750.
: letna
7ZRAČNIH
BLAZIN
NAVIGACIJA
NA DOTIK KAMERA
ZA VZVRATNO PARKIRANJE
on prigita
Ijrukova cesta 3, Ptuj	www.frizerrtvo-brIgita.com
l: telltikZtl.net Lakiranje nohtov z obstojnostjo 12 dni
V Kmetijski zadrugi Ptuj z.o.o. vam za ozimnico po ugodnih cenah nudimo KROMPIR, ČEBULO in JABOLKA, ki so jih pridelali DOMAČI PRIDELOVALCI:
JABOLKA 0,50 EUR/kg
KROMPIR 0,18 EUR/kg (pakirano po 10 kg)
ČEBULA 0,25 EUR/kg (pakirano po 10 kg)
Ozimnico lahko kupite v;
- CENTRALNEM SKLADIŠČU KZ PTUJ Z.O.O., I""-" ROGOZNISKA 27, PTUJ ali kmetijska zadruga - POSLOVALNICAH KZ PTUJ z.o.o.
Z nakupom domače ozimnice podpirate LOKALNO KMETIJSKO PRIDELAVO
Jesen je tu in leto je minilo, kar tebe tukaj več med nami ni, te vsak dan znova v mislih obudimo, spomin na tebe v naših srcih še živi.
V SPOMIN Štefan Kuriju
IZ DRBETINC 32
23. 11. 2010-23. 11. 2011
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka
Andreja Peklar
IZ MURETINCEV 39, GORIŠNICA
Od nje se bomo poslovili danes, 25. novembra 2011, ob 15. uri na pokopališču v Gorišnici.
Pokojnica bo do pogreba ležala v mrliški vežici v Gorišnici.
Kolektiv družbe CARRERA OPTYL, d. o. o. Ormož
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče
Marice Primc
IZ POTRČEVE CESTE 55 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj, govorniku g. Stanku Lepeju in pevcem za izkazano spoštovanje.
Njeni najbližji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice
Jere Petrovič
S TOVARNIŠKE C. 6, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevcem, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter Pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mož Franjo ter sin Franci z družino
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh v srcu še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete
Ane Lorenčič
IZ RIMSKE PLOŠČADI 2, PTUJ 10. 7. 1926-16. 11. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili sožalje. Posebna zahvala Domu upokojencev Ptuj za njihovo skrb in nego. Hvala g. duhovniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano tišino. Hvala ge. Janji za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni žalujoči...
Ptuj • Tomaž PHberšek na čelu podjetja
Komunala bo zdržala!
Potem ko so se že krepko razširile govorice, da bo tudi Komunalno podjetje Ptuj šlo rakovo pot do stečaja, je v začetku oktobra direktorski stolček zapustil dolgoletni direktor Jože Cvetko. Vodenje podjetja je bilo v težkih razmerah zaupano Tomažu Pliberšku, ki je v gospodarske vode in brzice zaplul direktno z mariborske univerze. Ne glede na to, da je brez praktičnih podjetniških izkušenj, je Pliberšek prepričan, da Komunala strpno tlakuje pot med najuspešnejša podjetja v regiji v okviru dejavnosti, ki jih opravlja.
Optimizma in vneme Pliberšku nikakor ne manjka, sicer pa tudi sam pravi, da mu je popolnoma jasno, da je njegova naloga spraviti podjetje ne le iz rdečih številk, ampak na čim bolj zeleno vejo. Funkcija vršilca dolžnosti direktorja se mu izteče konec tega leta, od pokazanih rezultatov in vizije nadaljnjega poslovanja pa bo odvisno, ali bo ostal prvi mož komunale.
Ena »manj prijaznih« zadev, s katerimi se je podjetje srečevalo v minulem obdobju, je postopno prevzemanje določenih poslov in storitev s strani Javnih služb Ptuj.
Pliberšek ima o širjenju dejavnosti javnih služb (tudi na račun storitev, ki jih je do nedavnega opravljalo komunalno podjetje) svoje stališče, ki ga pojasnjuje tako: »Dejstvo je, da je Komunalno podjetje Ptuj regijsko podjetje, ki z vo-dooskrbo pokriva 18 občin. Prenos nekaterih dejavnosti, kot je recimo upravljanje s tržnico, pokopališčem, zelenicami, načeloma tudi daljinsko ogrevanje ipd. na Javne službe Ptuj, se mi v kontekstu našega poslovanja ne zdi nič spornega; tudi po drugih občinah za te dejavnosti večinoma skrbijo sami oziroma preko režijskih obratov. Res je, da to pomeni krčenje poslovanja in posledično prihodkov za naše podjetje, vendar so bile te dejavnosti v pretežni meri za nas nerentabilne, torej so nam prinašale minus. Komunalno podjetje je danes na trgu, kar pomeni, da je treba dejavnosti, ki ne prinašajo dobička, tako in tako ukiniti. Za nas je tako bolje, da ne upravljamo več tržnice
in pokopališča na Ptuju. Tudi daljinsko ogrevanje na Ptuju ni ravno enostavna zadeva, saj je velika razlika med izstavljenimi in plačanimi računi. In ta razlika je lahko tudi velik minus, ki ga potem moramo pokrivati iz svojega proračuna. S tega vidika se strinjam, da se takšne neprofitne storitve predajo drugim službam ali podjetjem oz. se izvajajo v kakšni drugi obliki.«
Slaba stran »predaje« določenih storitev, ki jih je dolga leta opravljalo Komunalno podjetje Ptuj, pa je po Pliber-škovih besedah ta, da so v podjetju ostali delavci, ki z izgubo določenih storitev pravzaprav niso imeli več pravega dela. Zato bo, kot pravi, ena bistvenih nalog v bližnji prihodnosti ponovna sistemizacija delovnih mest glede na obseg in specifike poslovanja v prihodnje.
Tri temeljne dejavnosti: vodooskrba, kanalizacija in izvedba naložb
»Vizija Komunalnega podjetja je vodooskrba v 18 občinah ter absolutno povečevanje tržnega deleža poslovanja, kamor sodijo tudi energetski posli. Enostavno povedano to pomeni, da mora oskrba z vodo v vseh teh občinah podjetju zagotavljati sredstva za osebne dohodke zaposlenih, tržni delež pa bo namenjen najprej poplačilu dolgov, nato pa krepitvi ter razvoju podjetja in ponudbi storitev občinam na različnih segmentih. Ena bistvenih komponent razvoja je torej povečati delež
V. d. direktorja Komunalnega podjetja Ptuj Tomaž Pliberšek: »Sanacijski program poplačila dolgov je potrjen. Vizija podjetja pa temelji na regijski oskrbi z vodo, kanalizaciji in večjem tržnem deležu!«
sredstev, ki jih bomo pridobivali na trgu, kar pomeni, da bomo skušali povečati obseg izvajanja infrastruk-turnih projektov po občinah na področju, na katerem smo gotovo največji strokovnjaki. Potrudili se bomo pridobiti čim več naložb na razpisih; ker imamo strokoven in kre-dibilen kader, ne dvomim, da nam bo uspelo.«
Tomaž Pliberšek priznava, da podjetje ob njegovem prevzemu pred dobrim mesecem dni nikakor ni bilo v dobri finančni kondiciji, ampak ravno nasprotno: »Najprej sem se lotil natančnega pregleda poslovanja, do potankosti sem z ekipo sodelavcev pregledal vse stroške, ki jih zdaj že maksimalno znižujemo, predvsem pa je pomembno, da smo v tem kratkem roku uspeli doreči terminske načrte s skoraj vse-
mi pomembnejšimi partnerji, ki jim dolgujemo denar. To je bila slaba zapuščina, ampak zdaj je pomembno, da so nekatere rešitve dorečene, da je dogovorjeno, do kdaj in v kakšnih obrokih bomo dolgove poplačali, prav tako pa je natančno narejen plan finančnih prilivov v proračun podjetja, kar je pravzaprav osnova za poplačila. Finančni tok je zdaj že stabilen, spremljam ga vsak dan, del prilivov že lahko dajemo na stran za pokrivanje dolgov dobaviteljem. V zvezi s tem smo tudi podpisali dva ključna dogovora o poravnavi zaostalih obveznosti, ki sta nas do pred kratkim zelo obremenjevala in sta tudi bila zelo vprašljiva.
Povedano bolj poetično: prvim čerem, na katerih naj bi nasedla naša podjetniška barka, smo se uspešno izognili. Jasno je, da ne bo šlo vse lahko, da so pred nami še nove čeri, a niso več posejane tako na gosto, da se jim ne bi mogli izogniti. Rečem lahko, da je Komunalno podjetje Ptuj danes spet stabilno podjetje in ni zadeve, ki bi nas lahko jutri zatresla ali potopila. Našim delavcem, ki znajo delati in res delajo za dobrobit podjetja, ni treba biti v skrbeh za svoje delo in plačilo!«
Na glasne govorice o tem, da naj bi Komunalno podjetje (na tak ali drugačen način) prešlo pod okrilje Javnih služb Ptuj, pa Pliberšek še odgovarja: »Jaz se takšnim govoricam lahko le nasmehnem. Po mojem mnenju so izvite iz trte. Mi imamo svojo vizijo prihodnosti, ki sem jo že opisal. Tiste dejavnosti, pri katerih smo edini strokovnjaki na tem območju, na primer pri vodooskrbi in kanalščini, imamo namen skrbno negovati vnaprej. Določene aktivnosti ali storitve, ki pa so pod pristojnostjo mestne občine in drugih občin, pa naj opravljajo drugi, če tako želijo. Verjamem, da se bodo najrazličnejše govorice še pojavljale, a nanje se ne mislim ozirati, ker so zlonamerne in se razširjajo zgolj s ciljem, da rušijo zaupanje med našimi zaposlenimi in zaupanje v naše podjetje nasploh!«
SM
BETULA cf.o.o.
Kardeljeva c. 88, MARIBOR Tel. 02/320 54 41 GSM 031 519 017 mail: oknabetula@volja.net
OKNA, VRATA, ROLETE
- LES IN PVC IUIARLES PSP, KLI Logatec
Zamenjava oken na montažnih objektih

"-ITT. —_
G
S
LEINA
ESTO!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Napoved vremena za Slovenijo
Vreme Katarine (25.) tudiprosinca ne mine.
Danes bo po nižinah v notranjosti Slovenije večinoma oblačno ali megleno, drugod bo precej jasno. Burja bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od -1 do 5, na Primorskem do 12 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo po nižinah v notranjosti Slovenije večinoma oblačno ali megleno, drugod bo precej jasno.
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Črna kronika
Po nesreči pobegnil
21.	novembra okoli 19.50 je 21-letni moški iz okolice Slovenske Bistrice vozil osebni avtomobil Fiat panda iz smeri Črešnjevca proti Slovenski Bistrici. Pri tem ni prilagodil hitrosti vožnje poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, zato je v izteku levega preglednega ovinka zapeljal desno, na ban-kino in travnato nabrežino. Po več kot 45 metrih je vozilo v križišču z dovozno cesto dvignilo in je poletelo čez to cesto. Nato je trčilo v osebni avtomobil Renault modus, ki je bil ustavljen izven vozišča, in pristalo na dovozni cesti. Ob pristanku je vozilo s sprednjim delom trčilo v 36-letno žensko iz okolice Frama, ki je stala ob desni strani renaulta. Po trčenju je žensko odbilo dobrih 12 metrov, v manjši grm. Fiat je po trčenju večkrat obrnilo, nato je obstal na kolesih na travniku. V prometni nesreči je ženska umrla. Po nesreči je voznik s svojega vozila snel registrske tablice in zapustil kraj prometne nesreče. Policisti so ga izsledili v ZD Slovenska Bistrica. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,70 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zoper voznika bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Policisti za varnost pešcev
17. novembra med 6. in 14. uro so policisti na cestah na območju Policijske uprave Maribor izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju kršitev, povezanih s pešci. V času poostrenega nadzora so 78 pešcem izdali plačilne naloge in jih devet opozorili. Izdali so tudi štiri plačilne naloge voznikom motornih vozil, ki so ogrožali varnost pešcev. Poostren nadzor cestnega prometa, usmerjen v ugotavljanje kršitev pešcev in voznikov motornih vozil, ki ogrožajo varnost pešcev, bodo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih.
Vlomi, tatvine
V	noči s 17. na 18. novembra je neznan storilec vlomil v hladilnik tovornega vozila v Zgornjem Dupleku. Iz notranjosti je odtujil več kilogramov svinjskega mesa. Premoženjska škoda znaša okrog 1500 evrov.
V	noči z 20. na 21. november je neznan storilec vlomil v avtokleparsko delavnico v bližini Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil različno orodje. Premoženjska škoda znaša okrog 10.000 evrov.
V	noči z 21. na 22. november je neznan storilec v Lanco-vi vasi odtujil osebni avtomobil Audi Q7 črne barve, letnik izdelave 2007, reg. štev. MB MC-411. Premoženjska škoda znaša okrog 25.000 evrov.
Napihali so ...
22.	novembra ob 21.10 so policisti Policijske postaje Ormož v Ivanjkovcih ustavili 57-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,03 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
19. novembra ob 20.15 so policisti Policijske postaje Lenart v Benediktu ustavili 52-le-tnega voznika mopeda. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,12 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Foto: SM