»
^nbliflhed and distributed under permit (No. 556V authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. ^ By order ot the President, 7L S. Burleson, Postmaster General/
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Največji slovenski dnevnik v Zedinjenih državah :-
| Vetja za vse leto .. 1 $3.50 Za pol leta......$2.00
Telephone: COBTLANDT 4687. Entered as Second Cl&s« Matter, September 11, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., trader the Act of Congress of March S, 1879. Telephone: CORTLANDT 4687 .---——----i-:_________
NO. 223. — ŠTEV. 223.	NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 23, 1918. — PONEDELJEK, 23. SEPTEMBRAT~1918.	~ VOLUME XX VL LETNIK XXVI.
'The largest Slovenian daily	Hi
in the United States:-	Jj]
I—»	U
Issued every day except Sundays	S
and Legal Holidays.	SI
SOjOOO Readers	It
GRAJENJE LADIJ V ZAVEZNIŠKIH LADJEDELNICAH.
Oficijelna poročila
r	--—-^^
ANGLEŠKO POROČILO.
London, Anglija. 22. septembra. — Nočno poročilo. _ Sovražne napade, katere se je vprizorilo sevcrozapadno od La J'»u->se.\ -je zavrnilo. Xaše pozicije -o ostale neizpremenjeiie.
Z ostale fronte ni poročati ničesar, razven majhnih infanterij-^kih spopadov na različnih tolkali, tekom katerih smo izboljšali -soje pozicije v Zillebeke.
Dnevno poročilo. — Tekom noči so naše čete iztočno <»<1 Epehy obnovile svoje napade ter zopet napredovale. Zavzele so Priel farmo ter druge m Orno utrjene obrambno postojanke. V tem sektorju nam ,]e padlo tekom včerajšnih operacij v r»*ke veliko število jetnikov.
Južno od Villers-Uui.slan se je po ostrem boju zavrnilo krajevni napad, katerega jc vprizoril so\ražnik pretekli večer. Tekom no č: so potisnile naše čete svoje črte naprej v tem sektorju ter ujele pri tem večje tevilo jetnikov.
Včeraj popoldne je obnovil sovražnik napad pri Moeuvres ter se ga je pri tem zavrnilo. Nase čete *o pri tem izboljšale svoje p.»-jzicije ter ujele nekaj jetnikov.
Angleške čete so izvedle včeraj uspešno krajevno operacijo verno od reke Searpe. v bližini Ga vreli«; ter potisnile svojo črio na prej na fronti dveh milj.
V pretekli noči >e je zavrnilo delni napad zapadno od Ache-vilJe. —
Danes zjutraj je vprizoril sovražnik krajevni napad proti našim novim pozicijam severozapadno od La Bassee prekopa Na tem I mestu se še vedno vrše boji.
FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, Francija, 22. septembra. — Skozi celo noč se je vršila zelo živahna artilerijska akcija v pokrajini St. Quentin ter severno od Aisne.
Na fronti ob reki Vesle so francoske čete zavrnile dva napada sovražnika.
Francoski oddelki so prodrli v nemške črte v Champagne in Lorraine ter se vrnile z jetniki.
j
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija. 22. septembra. — Armadna skupina kronprin-e; Rupprechta. — Zapadno od Flesquiers ter južno od Ilavrincour? se se je zavrnilo delne angleške napade ter tudi močne sovražne napade severno od reke Searpe.
Tekom nekega podjetja naših čet v bližini iioeuvres nam j" padlo v l-oke 45 jetnikov.
i Armadna skupina generala von Boehn. — Po brezuspešnih delnih napadih tekom zadnjih par dni so Angleži zopet vprizorili velik napad. Njih cilj je bil prodreti v bližini Cambrai. Pod varstvom gostega, naprej pomikajočega se ognja je prešla angleška infante-rija k napadu med Gouzeaueort gozdom t<>r Hargicouit.
Tekom noči od na 20. septembra smo v pričakovanju sovražnega napada izpraznili obrambe iztočno od Epehy ter se umaknili na stare angleške pozicije med Villers-Guislan ter Belleeourt.
Ko je sovražnik v globokih formacijah napadel višine pred našimi črtami, se ga je sprejelo s pripravljenim ognjem ter v strojnimi puškahi. Napad se je izjalovil pred našimi Črtami.
Po zelo močnem pripravljenem ognju je obnovil sovražnik svo-je napade. Ta drugI poskus je ustal istotako brez vsakega u.sje-ha. Dasiravno so Angleži začasno prodrli v južno-zapadni del . rte Vi! lers-Gnislain in Quennenmont farme, se jih je vendar pognalo \ -n s pomočjo naših protinapadov.
Zvečer in tekom noči so sledili živahnemu artilerijskemu ognju napadi, katere pa se je zavrnilo.
Med Aiiette in Aisne se je vršila zmerna artilerijska delavnost.
Otenziva v Palestini
Zavezniki so ujeli 18.000 Turkov ter zaplenili 120 topov. — Napada so se vdeležile tudi srbske čete.1 — Zavzelo se je Nazaret, rojstno mesto Krista, ki se je nahajalo v
rokah Turkov skozi 1200 let.
London, Anglija, 21. septembra. Angleške in francoske čete v Palestini pod poveljstvom generala Allenbyja so 19. septembra naskočile turške postojanke na 16 milj dolgi fronti. Angleži so prebili turško črto med Kafo in morjem ter so prodrli naprej za 12 milj. **
Konjenica je potisnila skozi tur ško fronto ter je prodrla za turško armado v smeri proti Nablus. Drugi konjeniški oddelek je prodiral v severo-vzhodni smeri proti Elafula in Biesan, da zajame Turke od severa.
V sredo je desno krilo generala. Allenvja naskočilo zapadno od Jordana in zavzelo El Mugeir.
Vzhodno od Jeruzalem-Nablus so angleške in indijske čete uspešno napredovale ter so zasedle turško koninikaeijesko cesto, ki pelje proti jugovzhodu od Nablusa.
Zadnja naznanila poročajo, d«, je naša infanterija tekom popoldneva zavzela železniško križišče, v Tul Keram; brigada avstralske lahke konjenice pa je dospela do železniške proge Tul Keram-Mes-sudieh in do ceste v bližini Aneste , ter je odrezala velike oddeike u-mikajočega se sovražnika s topovi in provijantom.
Med tem je tudi kočna konjeniška skupina angleških- indijskih in avstralskih čet, ki so se pomikale ob obrežju proti severu, polastila železniškega križišča pr5 Hudeira Lektera, 19 milj od točke. od katere so pričela prodirati.
Vzhodno od .Jordana so močni oddelki arabskih čet kralja iz Iledže. prišedši (hI turškega že. leznlškega križišča pri Beratu, od-1 rezali železniško zvezo proti severu, jugu in zapadu.
Tudi bojne ladje so pomagale armadi s tem, da so s topovskim ognjem očistile obrežno pokrajino ' sovražnika.
Operacije se nadaljujejo. Ob "jOSmih zvečer j*- šlo skoz.i naše vr-"iste več kot 3000 ujetnikov, mnogo 'jpa se jih ni preštelo. Zaplenje-"ine so bile velike množine vojnega • fmaterijala.
Zavzetje El Mugeira, kjer jc križišče več cest, bo preprečilo ke, obraz in nosnice z vodo in mi-Turkom beg proti vzhodu. I Na zapadu je IS tisoč Turkov, na vzhodu pa 6 tisoč.
General Allenbv se nahaja za i glavno turško silo zapadno od ».Jordana, kar pomeni za turško -•armado zelo težavno stališče, zla-Jsti še, ker so Arabci odrezali Hed-
Nikomur se ni treba bati!
Ko so s.-, pojavili nemški podmorski čolni ob ameriški obali. j" začela vlada vpoštevati možnos' da se pojavijo nemški aeroplani nad New Vorkom. Vsaka new v-trška tovarna si jt- nabavila velikansko sireno, ki bi začela tuliti v slučaju zračnea napada, s tem bi bilo dano prebivalcem mesta zna-meje. naj -e skrijejo v kleteh.
V petek malo pred osmo uro zvečer bodo pa vse te sirene zatulile. Ali bodo morda tedaj nad New Yorkom nemški zrakoplovci" Ne. ne bojte se. ne bo jih. Sirene bodo oznanjale da se je začela kam panja za četrto vojno posojilo, sirene bodo opominjale ljudi k pa-triotični dolžnosti — naj kupujejo Liberty bonde in naj jih kupi vsak toliko, kolikor jih more kupiti s svojimi prihranki in dohodki.
Zadnja tri posojila so dokazala, koliko j»- zmožen žrtvovati ameriški narod za vresnicenje ciljev, katere je določil njegov zastopnik —> predsednik Wilson.
Četrto vojno posojilo naj prejšnje dokaze podkrepi. To je želja vsakega zavednega Amerikan-ca. Da se bo to v polni meri zgodilo, moramo iti vsi na delo.
Slovenci, sedaj imate najlepša prilike, da vladi Združenih držav - že vsaj, malo povrnete vse nešte-i vilne dobrote!
; Potovanje v Mount Vernon se ■ je izvršilo na predsedniški jahti > "Mayflower".
Iz "Washingtona je princ Aksel odpotoval v Norfolk, Va,	j
ža-železnico vzhoduo od Tiberij-skega jezera.
' Včeraj se je poročalo s petih zavezniških front o neprestanih u-spehik.
Poroča se. da je bila v Palestini ■turška armada dejansk- uničena. Čete generala Allenby-i'. I:i so š?e preko slavnega bojnega polja Ar-magedona. so napredovale za šestdeset. milj ter ujele pri tem 18.000 ' mož in zaplenile 120 topov. Nazaret, rojstno mesto Krista, se je zavzelo ter odprlo vrata proti Damasku in Alepo. bi predstavljata, zakladani bazi turških armad v Mezopotamiji in tudi v Palestini.
Kavalerija je po celi Palestini na delu- da spori skupaj turške čete, ki so razkropljen v po številno; krajih. Zapa.! v> od Jeruza-le,n-Nabulns cest«.- je splavila in fanterija v roke angc.sk i kaValerij t estanke dobro organizirane turške armade, do.";j,:i g" je drucra sovražne oddelke vznemirjane od ognja letal in st o j ni h pušk. odzval o od dolina Jordana, kamor 1 se- hotele pobeguiti.
Danski princ ob grobu Washing-tona.
j Washington, D. C., 22. sept. — j Danski princ Aksel, ki se nahaja v Ameriki kot gost ameriške mor-I nariee, je obiskal danes Mount i Vernon kot gost ameriškega taj-! nika Danielsa. Ob tej priliki je j položil na grob Washingtona ve-
, amer. }>o>lanik Frane is v četrtek ■slišal <» državnem preobratu, je takoj skheal konferen<*o zavezniških zastopnikov, ki so sklenili, d; -»e prepove novi vladi opravljati službo in so izdali povelje, da se : mora ( "ajkovski s svojimi tovariši (izpustit i i■/. zapora. Medtem pa se I se pojavile po ulicah proklamacijc U'aplina, Ivanova in Dedusenka |ier Cajkovskijevih ministrov. Tt j različne proklamacije so tako zmešale prebivalstvo, da je bilo treba nove zavezniške odredbe.
Čajkovski jevi pristaši so se pri toževali. da pri vladi ni pravilnega zastopstva. Dedusenko je v svoji proklamaciji izjavil, tla je Capi in poskušal vpeljati monarhijo kateri bi načeloval brat prejšnjega [carja veliki knez ^Mihael Aleksandrov ič. ki se nahaja skrit v Arhan-gelsku. O tem pa ni nikakega dokaza.
Arhangelsk je popolnoma miren in prebivalstvo se zanaša na zaveznike.
Ko se je Čajkovski vrnil, je sklical konferenco z zavezniškimi
zastopniki, da se dogovorijo o na-daljnih, korakih.
Arhangelsk, 22. septembra. — Poveljnica Marija Bučareva, ki je organizirala ruski ženski bataljon smrti, ki se je boril na fronti leta 191*». je prišla v Arhangelsk iz Združenih držav, kjer je -poskušala zbrati rusko armado. Na potu je zbolela za influeneo in je v o-skrbi ameriških vojaških zdravnikov v nanovo vstanovljeni ameriški bolnišnici Rdečega križa.
Potem, ko je bila prepeljana v bolnišnico, jo je obiskal nek časnikarski poročevalec, kateremu je podala naslednjo izjavo:
"Ne bom več poskušala organizirati še en ženski batljon. Šla bom na fronto ter bom navduševala kmete in z božjo pomočjo upam. da bom sestavila moški bataljon ki st bo bojeval z ententnimi zavezniki.
Povedala bom onim. ki se ne marajo boriti, da so sovražniki domovine. .Jaz sama sem kmetica. Kmetje vedo. da sem odkritosrčna Kmetje se morajo zavedati, da se morajo vsi Nemci pognati iz Rusije, ako hočejo imeti svobodno Rusijo, katero si želijo.
Amsterdam, Nizozemsko, 2i septembra. — Heški princ Friderik Karol. svak nemškega cesarja je "iz višjih krogov" prejel nasvet. da naj smatra vprašanje finskega kraljestva za odgodeno ter naj privoil. da sprejme mesto administratorja kraljestva za*pet let. Princ pa tega predloga še ni spre-jel.
Resignacija japonskega ministrstva.
Tokio, Japonska, 22. sept. — Japonsko ministrstvo, kateremu je načeloval od oktobra 191G maršal grof Terauči. je danes re-Bigniralo, .	- - — ^^
i
Iz Rusije i
Morjenje zavezniških podanikov, Finska je ponudila zavetje beguncem. — Nemški in avstrijski voj-
j ^
ni ujetniki morajo pomagati boij-i ševikom.	j
Amste-dam, Nizozemsko. -2 j septembra. — Kakor poroča poro- . :čevalec lista Hamburg Nachrich- i ten. je ruski narodni komLsarijat v Vologdi pozval narod cele Vologda provinci je južno od arlian ge!-ke provincije, da naj brezob-. zimo zasleduje angleške, francoske in ameriške podanike.
V vešč mestih je prišlo do~upo < rov proti ententnim naro*Iom in 1 umorjenih je bilo nekaj Franeo-»zov in Ajiierikaneev.
Heisingfors, Finska. 22. sej>t. — "Zaradi morjenja in anarhije v Petrogratlu in ker je prebivalstvo večinoma brez vsakega varstva pravi ofieijelno poročilo, "je fin- , >ka vlada mnenja, da iz človečan-< skih razlogov ne more drugače , kot dovoliti ruskim, angleškim, ameriškim in italijanskim begun eem. da pridejo na Finsko."
Finska pa je zaradi pičlih zalog hrane primorana prositi tri skandinavske države — Švedsko, Norveško in Dansko — da dajejo za vel je tem beguncem.
Peking, Kitajska. 22. sept. — Tu-sem ->o prišla poročila, da jc 10. septembra nemški cesar izdal povelje vsem Avstrijcem in Nemcem v Rusiji, da je njihova dolžnost pridružiti se ruskim sovjeto-vim četam in se postaviti nasprot •Japoncem in jihovim zaveznikom "ki pretijo obnoviti vzhodno fron* to."
Arhangelsk, Rusija. 22. sept. — olkovnik Čaplin. ki je vodil zaroto za strmoglavljenje provizorič-ne vlade, kateri načeluje Čajkovski. se je odpovedal svojemu me stu kot poveljnik ruskih čet in mu je sledil polkovnik Ivanov.
Delavski prepiri se naglo poravnavajo v Arhangelsku. Ameriški vojaki, ki so opravljali službo na cestni železnici so bili premeščeni v drugo službo.
Konservativni častniki pod p«> veljstvom polkovnika Caplina sc v četrtek aretirali Čajkovskija in nekatere člane provizorjčne vlade v namenu postaviti drugo vlado.
Čajkovski in njegovi tovariši se bili poslani na neko laljo. ki je imela odpeljati v samostan So-loveck. Na povelje zavezniških poslanikov in z odobrilom ameriškega konzula Poole so bili Oajkov-- ski in njegovi tovariši izpuščeni, j Medtem pa so ameriške in zavez-^niške čete patrulirale po mestu in vzdržavale red.
Zavezniški poslaniki nimajo na I mena vmešavati se v notranje za-. deve. toda so smatrali ("aplinovo '.delovanje za nasprotno ciljem, za I katere se bore zavezniki. In ko ie -
G. Ta poodba bo trajala toliko t [časa. kakor trozveza. | 7. Vse gori navedene točke se j morajo držati tajno. Sklep Fran-jeijc in Rpsije je. združiti se z vso naglico in hitrieo v namenu, tla se i bo morala boriti Nemčija ob istem času na vzhodu in zapadu.
8. Generalna štaba obeh držav bodel a od časa do časa imeia skupna posvetovaija v namenu, tla pripravita in olajšata izvršitev irori navedenih določb. V mirnem času >i bodeta medsebojna poročali vse informacije, ki se tičejo
armad trozveze."
_
■
Seja odbora za Liberty Loan.
V sredo. 2:">. septembra, ob S. uri zvečer bo na 120 Broadway. X. Y.. s»ba št. 2o62 seja jugoslovanskega oddelka Liberty Loan odbora. Vlada iz Washingtona zahteva. da vsakdo kupi bond četrtega vojnega posojila. Vlada tudi zahteva, da vsako društvo agitira ne samo med svojimi člani, temveč tudi izven društva za podpisovanje vojnega posojila Društveni predsedniki in tajniki so dolžni priti na sejo odbora za Liberty Loan, kajti po odredbi tajnika Liberty Loan odbora Milton Wrighta je vsak predsednik in tajnik vsakega društva officio član tega odbora.
Na prihodnji seji ne sme manj-' kati nobenega predsednika in tajnika. In ne samo ti uradniki morajo priti na sejo. temveč vabljen ie vsak član kateregakoli društva da dobi navodila, na kak način bo pri prihodnji kampanji agitiral za nakup bondov vojnega posojila.
Rumena knjiga
Francoska vlada je objavita rumeno knjigo. — Francosko-ruska zveza proti Nemčiji. — Takojšnja mobilizacija.
Washington, D. C.. 21. sept. — Francosko zunanje ministrstvo je objav.lo rumeno knjigo, ki v-ebnje diplomitt ično korešpodeneo glede pogajanj in sklepa fraiv/osko-ru-ske zveze ls!»2. Dosedanje vest. zagotavljajo, da j»l bila poglavitna listina pri sestavljanju knjige pogodba me,i obema narodoma ki sta si postavila za podlago zveze mobilizacijo v obrambnem sluča ju. Pogodba določa :
"Francija in Rusija, napolnjeni z ist«i Željo vzdržati mir, in ne fajoč drugega cilja kot preskrbeti vse potrebno za obrambno vojno katero bi izzvale sile trozveze (Nemčija. Avstrija in Italija) proti tej ali oni. sta se pogodilo v teli točkah:
"1. Ako Francijo napade Nemčija. ali pa Italija s |>omočjo Nemčije. bo Rusija porabila vse sile, k: so pod njenim poveljstvom, pri napad una Nemčijo. Ako Nemčija napade Rusijo, bo Francija porabila vs<* svoje sile pod njenim poveljstvom za boj proti Nemčiji.
2. V slučaju, da armade trozveze ali ene teh sil, ki pripadajo k tej t r oz vezi, mobilizirajo, bodete, Francija in Rusija kakorhitro izvesti o tem činu. in ne da bi bila prej potrebna kaka predhodna seja, takoj in istodobno mobilizirali vse svoje armade in jih postavili pa mejo.
Armada . katero bo postavila Francija proti Nemčiji, znaša l.HOO.OOO mož, Rusije pa 700 tisoč .r». Francija in Rusija ne smeti skleniti separatnega miru.
•s	V	A
Balkanska fronta
SRBSKE ČETE SO ZAVZELE NADALJNIH ŠESTNAJST VASI IN POSKUŠAJO ODREZATI ŽELEZNIŠKO ZVEZO.
London, Anglija. 22. septembra. — Zavezniška ofenziva v Ma-i eed »niji vedno nara'-a. in položaj bolgarske armade je z" vsakimi dnem slabši.	„
italijanske čete ^o se danes pridružile srbskim, francoskim, grškim in angleškim v njihov« m zmagovitem pohodu.
Zavzele mi pi vo holg.v si:o črto ob Cerni. vzhodno o,l Bitoljn.
Srbi zavzeli nadaijnih šestnajst vasi in so sedaj oddaljeni sa-; mo šiiri milje o»l ^koplje-Solun železni !ke proge. Po tej železnici dobivajo bolgarske .'-etc. ki >e nahajajo v dolini Vardarja, svoje po-t rebščine.
1/. oficijelnega vira se je dognalo, da so poslali Nemci nekaj svojih divizij proti jugovzhodu z namenom, da bi zavstavili to prodiranje. l.f.lgari tudi pošiljajo na fronto sveže rezerve, ki pa dose-' • iaj niso še ni«'-c>ar dosegle.
V	petek -o napredovali Srbi za dvanajst milj. Bolgari na svojem umikanju uničujejo potrebščine in požigajo vasi.
Dosedaj so izgubili že veliko artilerije. Zavezniška kavalerija i.' v enem dnevu zaplenila dvanajst topov in neko kompletno poljsko baterijo.
Ameriški vojni urad naznanja, da so Bolgari že ••premagali", ter da se umikajo po dolini ( erne in Vardarja.
V	bojih posebno odlikujejo zavezniški zrakoplovei.
Priznanje Jugoslovanov
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO KMALO PRIZNALE AVSTRIJSKE JUGOSLOVANE. — TRIDESET TI80Č JUGOSLOVANOV NA STRANI ZAVEZNIKOV.
Washington, I). 20. septembra. — Iz diplomatičnih virov se je dognalo, da bo prvi prihodnji korak predsednika Wilsona priznanje avstrijskih Jugoslovanov. Priznanje ti.000.000 v Avstriji živeči!, Jugoslovanov bo sledilo zavrnitvi mirovne ponudbe, katero je Stavila Avstrija zaveznikom.
Jugoslovani v Združenih državah, bivši avstrijski podaniki, so pokazali svojo lojalnost napram zaveznikom s tem, da so porazili av-ttrijsko-sociialistično koalicijo, katera je poskušala dobiti kontrolo ra konvenciji Narodne Hrvatske Zajednice, ki se je vršila v Chi-tagi —
Na zahtevo državnega tajnika so začeli vladni uradniki preiskovali na kakšni podlagi žele ti ljudje priznanje.
Ko bodo Jugoslovani pro>i!i za priznanje, se bodo sklicevali na vojaško pomoč, ki so ju molili zaveznikom.
V reorganizirani srbski armadi, katera .i'- v tem tednu napredo--vala v .Maredonij . je tudi : 10,000 Jugoslovanov, bivših avstrijskih podu ni kov.
To poročilo je posnet,* po nevvorškem litsu "World", o kate-r-ji. se lahko zatrjuje, da ima plede administracije najboljša poročila. Vlada bo ion*j ".ačela preiskovati, v koliko so utemeljene zahteve sli \enskili in hrvaških republikancev. Žal. tla nas bo našla v uso-dtpolnem trneutku razcepljene in bo iz tega izvajala svoje posledice. Op. i.red .
------ V.	--
BUILDING SHIPS.	^
—- -- - _____
UQLAS NARODA1'
IB0XXX2I *UBLI8HING flOXPAVT
morata Dtfj.)
trod na imbiistwi ^ «*a
U •ecvocatUa.l	_
liWI HAK8TO, Pw^Wli_IQPB BMCTPnC, Tl<—tU.
thii* of Business at tbe corporation and addreaa« at above uttUwn KŽ Oortlandt Street. Boroogh of Manhattan. New Totfc City, W. T.__
ft* Miti leto TeJJa Hat aa iniH>i 2a eelo leto aa aaaato Now Xstk #Ut la Oanado----|U9Z* pol leta m mtmto New Yofe., UM
ta pol leta	LOO Za Četrt leta m meato New Yocti LSO
Km Eetrt l«?ta --LOOZ* laoaemarro aa eelo leto....^. 100
_-'JUS NAHODA" lihtjt yaak dan UroemM nedelj In praadtor._j
"tiLAS NAHODA* (Toio» of tfea PeoptaT) ftafl fvtry day except Bondaya ant MHfl
Bntxcrlptlaii yearly (SJHK
DopU brw podpisa In oaetaoati aa ne prIoMnMc. Denar naj aa blagovoli pošiljati po — Money Order« Pri (iiaiaM kraja naročnikov prosimo, da ae nam todl |iipj| PfalM
da hitreje najdemo naslornika-
*OLAI NAKQDA"
r* ^fmm^i WW .	How T«t dty.
carja. Toda ta napačno poučeni vladar, kakor je izjavila pri obravnavi neka priča, "je videl vse stvari skozi Suhomlmove oči.'1
Že leta 1908 je Duma sumničila Suhomlinova izdajstva; tozadevno izjavo je podal predsednik tretje Dume Gučkov. V tem letu so poročila vseh ruskih vojaških atašejev prepričala ruske narodne zastopnike, da se Nemčija in Avstrija pripravljata na vojno. Poskusili so vse. da bi na kak način odvrnili Suhomlinovo izdajstwo. More-'J biti je rabil ravno Suhomlinov, ki je določil dan vojne. Kajti ravno jpred potsdamsko konferenco 5. julija 1914. ko seje odločevalo o sve-1 j lovni invaziji Nemčije, je Suhomlinov poslal v Berlin poročilo o stanju. ruske armade in njenih načrtih za bodočnost. Mogoče je. da se je nemški generalni štab ravno zaradi tega odkritja odločil, da ne čaka več.
j Suhomlinov, ki je s tem prevaral in izdal ne samo Kipijo, temveč .celi svet, je vse delal za denar. Izdajstvo je bilo velikansko, toda mož je bil zaničevanja vreden. Benedikt Arnold je postal izdajalec iz maščevanja za krivico, Tayllerand. da je rešil svojo kožo. Monk iz sebičnosti. Suhoml!no\ pa je izdal svojo domovino, ravno tako kot sta jo za denar izdala Lenin in Troeki.
Svet je preveč zaposlen, da bi zdaj več govoril o Snhomlinovu. toda zgodovina bo o njem vedela kaj več.
Pozor naročniki!
i
Vsled nove postave glede izdajanja časopisov smo prisiljeni vsakemu vstaviti z islim dnem list. ko mu poteče naročnina.
Do kdaj ima kdo list plačan, je zapisano poleg naslova. Obnovite jo torej nekoliko dni prej. da boste nepretrgoma dobivali vse številke. T
a postava ne velja samo za slovenske časopise, pač pa za vse I ! ameriške liste.
Vpoštevajte to in se ravnajte po tem. Na razne pritožbe se ne bomo mogli ozirati, kajti do tega sklepa nismo prišli po svoji lastni volji, ampak nas je prisilila v to vlada.
, OliAS NABOPA. 23, SEPT. 1918
na ta oglas, za kar se že vnaprej srčno zahvaljujem. Naslov: Anton Kuhar. Corp..
Pri«ioniero di Guerra, 48 Comp. L. P..
Volte M an tov an a. Italia.	Prov. Miantcva.
i
Dopis j
- j
Brooklyn, N. Y.
šlo venski otroei naše brooklyn-*ske naselbine so hodili cele počitnice vsak tedem na pouk v slovenščini. Med drugim so se nnučili tudi slovenskih pesmi in deklama-•ij. Dne 20. septembra IkmIo nastopili javno v posebni prireditvi v slovaški dvorani na 21 Nassau j Ave. v Oreenpointu oh 4. uri ]>o-I poldne, ko bodo pokazali, kaj so se naučili. Društvo "Krščanskih mater" za Brooklyn priredi ob tej priliki tndi zabavo, ki bo takoj no otroški prireditvi. Vsi rojaki in rojakinje se vljudno vabijo, da se hlagovole udeležiti te prireditve.
I	' m
Jugoslovanska	Katol. Jednofa
Ustanovljena leta 1898 - Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v Y.L.Y, MINNJ •
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL UOVANŠEK, box 251. Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOl'lS BALANT, box 106, Pearl Ave Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOl'lS COSTELLO, Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK :
Dr. J. V. GRAITEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE. Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave 'M', So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Allev, Pittsburgh Pa
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond Wash. ' LEONARD SLABODN1K, box 4S0. Elv, Minn JOHN RUPN1K, S. R. box 24. Export^ Pa.
PRAVNI ODBOR:
.JOSEPH PLATTTZ. Jr. 4S2-7th .St., Calumet, Mieh JOHN MOVERN, 624-2nd Ave.. Duluth. Minn. MATT POGORELC, 7 \V. Madison St.. Room 60">, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland O FRANK ŠKRABEC, St':. Yds. Sta. box 6,'I. Denver Cold GREGOR HRESCAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. Jednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči so uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebtia ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do $1,500.000 .'en mil jo,i in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je s v est da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jh še ni, priporočamo vstanovitev novih Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Španska influenca
Bolezen se neprestano širi po Zdr. državah. — 47 novih slučajev v Greater New Vorku.
Poročila pravijo, da se takozva-na "španska"' influenca /. veliko naglico širi po vseh Združenih dr žavah. je bil obveščen neivvorški zdravstveni urad samo o 47 novih slučajih.
Pet novih slučajev je bilo v Mannhatanu, -^stali pa po Brook-lynu in Queensu.
Med njimi je tudi sedemnajst vojakov.
Tri bolnike so vzeli z neke grške ladje ter jih privedli v Kings-ston Avenue bolnišnico.
Ker je narastek slučajev primeroma majhen, je izjavil zdravstveni komisar, da se ni treba nikomur razburjati.
Zdravstveni komisar je dal nabiti po vseh gledališčih., čakalnicah in dvoranah plakate s sledečimi navodili:
— I)a se prepreči razširjanj* španske influence, je potreba v prvi vrsti sledeče: — Vsak naj kašlja, kiha in pljuje v svoj robec. Če bi vsak to vpošteval, bo nevarnost kmalo odstranjena.
Bolezen razširja bacil. Da se je obvaruješ, se izogibaj prašnih prostorov in ne pridi v stik z ljudmi, ki kašljajo in kihajo.
Ko se vrneš domov, si um i j roke, obrez in nosnice z vodo in milom.
Ce vidi v gledališču kako osebo ki ne kašlja, pljuje oziroma kiha v svoj robec, pokliči uslužbenca in zahtevaj, da se oseba odstrani.
Zdravniki so izjavili, da ta bolezen ni nova, pač pa že stara in da se je zdaj po dolgem času zopet pojavila.
organizacije po svojih podružnicah. Na ta načVn bomo postali Jugoslovani močni in priznani v politiki. ako nas bodo pa enkrat poznali v pcJitiki, poznali nars bodo tudi povsodi ter nam radi priznali to, za kar se potegujemo. Pri tem pa nobena narodnost ne izgubi prav ničesar, pridobi pa vsaka veliko.	Poročevalec.
Pisma iz ujetništva
VLsokorodni .gospod!
Podpisani vljudno prosijo, da <bi jih v Vašem cenjenem listu objavili, da se nahajajo v italjan-skom ujetništvu v Nocera Umbra, Pagni, in da iščejo sorodnike in rojake v Ameriki. Prosimo jih. da »am oglasijo na spodaj irave-detii naslov. Mi smo:
ŽCN JOŽEF b. Trboj št. 13 pri Kranju.
KAVČIČ ANDREJ iz Ljubinja št. 1 iu*i Tolminu.
FLAKUR IVAN iz Frama pri Mariboru.
C1 RMAN VINKO i/. Viča pri Ljubljani.
TERAN VALENTIN h Xaso-vič na Gorenjskem.
ČERNlO ANDREJ iz Volčje Drage pri Gc rici.
Zahvaljujoči se že vnaprej, ostajamo vsi vdani. Naslov;
1 me.
Prigionicro di Guerra, Noeera 1'mbra — Bagni. Italia.	Prov. Perugia.
Cenjeni g. urednik!
Blagovolite priobčiti v Vašem listu sledeče vrstice: Doma sem iz Pauei, p. Brod ob Kulpi, ter sc sedaj nahajam v italjanskem ujetništvu. Ker imam mnogo rojakov in prijateljev v Ameriki zato jih prosim, da nii pišejon na >iedoči ti a si o v:
Anton Marincelj, Pri«>ioniero d i Guerrr«. Noeera 1'mbra — Bagni. Italia.	Prov. Perugia.
Spošt ova n i gospod !
Prosim Vas. priobčite sledeči ocrlas v Vašem cenjenem listu: Iščem svojega brata Štinka Suto-na iz kotora Mostar v Hercegovini. Nahaja se nekje v Združenih državah. Prosim ga. da se mi ta-kaj javi na spodaj navedni na .'lov. Jaz se sedaj nahajam v italjanskem ujetništvu. Ako slučajno ram ne bere, pirxsim cenjene brate Slovence, kateri «a poznajo, da ga opozore na te vrstice, za kar boni : zelo hvaležen.
Mirko Suton, Prigionicro di Guerra.
Volta Mont-ivona, Ttalia.	L'. P. 48. Co-nupania
Spoštovana g. Sakser!
\1judno Vas prosim, da bi vložili v Vaš cenjeni opis Glas Naroda sledeči inserat:
Jaz Anton Kuhar, sedaj vojni ujetnik v Italiji,, iščem svojega bratranca Franca Čehun, doma iz vasi Gozd, okraj Kamnik, Gorenjsko. Prosim ga, da se mi čim prej oglasi. Ako pa sam ne eita, prosim cenjene rojake, da ga opozore
Dne 17. septembra zvečer oh 8. uri so se Obrali delegatje v*eh treh jugoslovanskih organizacij: Slovenske Narodne Zvetee, Hrvatskega Narodnega Saveza in Srbske Narodne Odbrane v sd o venski dvo-Irani na 62 St. Mark's PI. v New | Vorku k zelo važni seji. Slov. Nar. Zvezo so zastopaJi: Rev. Kazimir Zakrajšek. Ven. Viktoriji Pere in | Mr. Jos. Trošt; Hrvate so zasto-• pali: Mr. Spiro Kueič: Mr. Ivan Horvatinovie in Mr. Fred. Klim: ■ Srbe je zasto-pal Mr. M. Fasvičevič. p\Ir. 31. PaviČovie in prof. Stanc-jevie sta bila zadržana.
Namen tega shoda je bil: zbližati politično in narodno nas Jugoslovane v New Yorka za skupen nastop in skupno akcijo v [vseh zadevah našega javnega živ-jljenja. Na tem shodu se je sklenilo vstatio\-iti poseben Jugoslovanski ameriški politični klub za j New York j kateri bi obsegal vse tri jugoslovanske družine: Slovensko Zvezo, Hrvatski Savez in Srb-jsko Odbrano. Vse te tri organizacije, ki ostanejo popolnoma avtonomne v vseh svojih zadevah, iz-I bero izmed sebe vsaka po pet članov. ki bodo v skupnem Jugoslovanskem odboru, oziroma, ki bodo eksekutiva vseh teh treh društev v vseh zadevah skupnega nastopa j in skupnega delovanja. Za začasnega predsednika je bil izvoljen I Mr. Spiro Kučač (Hrvat), ki je že itak predsednik Jugoslovanskega Liberty Loan odbora, tajnik Mr. Drago Milojevič (Srb) in blagajnik Rev. Kazimir Zakrajšek (Slo-j venec).
I Naše delovanje mora biti v popolnoma amerikanskem duhu. I Ako hočemo kaj doseči, ne sanemo pozabiti, da smo mi amerikanski državljani najprej in pred vsem. I Zato moramo poseči v politiko na-Iše države tukaj. Šele ako smo dr-[žavljani Amerike, imamo pravico zahtevati od naše vlade to ali ono. Ako nismo državljani, nimamo v Ameriki ničesar zahtevati.
Jugoslovanski klub bo prevzel to nalogo, da začne med nami newvorskimi Jugoslovani živahno politično delovanje. Delokrog tega kluba bo med drugimi: skrbeti za medsebojno spoznavanje Jugoslovanov, za pogoste skupne sestanke, za skupne nastope za slogo in edinstvo med nami. En narod sme, en cilj imamo, ene krvi |Sino. zakaj bi se ne zbližali in si ne podali roke v bratsko zvezo? Če <4o nas v Evropi sovražniki razdelili in naščuvali drugega proti' (drugemu, iz tega še ne sledi, da moramo svoje nasprotnike ubogati in se zares sovražiti. Da se pa ne ljubimo, je vfzrok, ker se ne po-j znamo. Zato treba priti pogosto skupaj.
I Sprožila se je tudi misel o Jugoslovanskem Narodnem Domu, kjer bi se vsa jugoslovanska društva shajala in zbirala. I Klub ho imel vsak mesec dve redni seji. Kakorhitro bodo vse tri (narodne organizacije potrdile načrt tega kluba in izvolile še vsaka po dva člana v ta odbor, sklicala se bo zopet soja, kjer se bo vse potrebno uredilo, da se takoj začne z delovanjem.
! Ta misel je gotovo krasna in bi l>Mo želeti, da l>i se izpeljala povsodi, kjerkoli so ustanovljene vse
Obstreljevanje Metza
Amerikanci streljajo na nemško zemljo. — Sovražnikovi avijatiki so zelo aktivni. — Ameriški streli zadevajo utrdbe Metza.
Z ameriško armado v Lotarin-
giji, 20. septembra. — Vojni poročevalec Wilbur Forrest poroča iz Lotaringije:
"Amerikanci v gotovih presledkih obstreljujejo utrdbe nemške. trdnjave Met z.	!
Z visoke opazovalne postaje sem | mogel gledati po smaragdno zelenil dolini Mozele, ki se vije in obra-| ča iz Francije v Nemčijo. Razločno v daljavi leži Metz s svojo katedralo, katere edini stolp kipi proti nebu, on z gradom nemškega prestolonaslednika. Skozi daljnogled je bilo mogoče videti vlak ki je vozil čez železniški most. in visoke tovarniške dimnike ter hiše po dolini reke.
Na desni in levi strani mesta se dvigujejo strmi griči, ki tvorijo močno utrdb'o Metza, katerega so Nemci 1870. odvzeli Francozom. Ko so popoldne solnčni žarki pre drli oblake, se je moglo opaziti be-j le hiše po gričih; ravno tako razločne so bile utrjene postojanke črnin topov na gričih.
Utrdba Wagner je najbližja o-pazovalni postaji in ravno to u-trdbo so obstreljevali Amerikanci. Močno grmenje topov za nami, žvižgane izstrelkov nad našimi glavami in močna razstrelba, ki fse pokaže v gostem črnem oblaku dima, nam pripoveduje, da izstrel-
Boljše zdravljenje za manj denarja. "^W
Profesor Doktor B. F. Mullin
Slovenski zdravnik-specijalist
411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
(K., p—ti	CrtrUpmU&U WttUU St.	- mnm t	mm,m.)
^ ^ l£"	Jas sem nastarejfil sdrmTHlk-8p»>
dlgaft	djalist za Slovence t Pittsburgho.
HS^ra	Zdravim že več kot 38 let bo In«
^Smx BPWp^Jaf	m očke in ženske. Ozdravil sem že na
^H^P 'jg^yfeSa^ /gj^	tisoče in tisoče oseb in morem todl
^Hb Qo-MM-JtM	vaa» v zdravljenja raznih bolezni
H|| ITTjP ara)	Ima in največjo lskafinja Rabim aa-
mUTUt HČElroSB	mo naJboljSa zdravila. Imam najbo-
m OMlf BHWr	USi električni stroj sa preisk« vanje,
^rn [BBflH WL Vrl	potom katerega se vidi celo vala
1K T^SK JE7 (H	tel° kot na K meni priliajajo
^L^^^Sp flfl ljudje od blizu in daleč, da Jlb zdra-^^^^^^^^^^ M^ vlm. Zdravim razne bolezni ospe#-^ J no 'n naglo. Govorim čisto stoveah "	i	-*** A«. MoJe cene so iinim Znanstve-
na preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelja.
Unfea mtm od 9. ar« zjutraj do 6. *T*čer. V n^leljo umo od 10. ur« r.jutrmj dot. »rm^Hn«
^Inogo topov je bilo takoj spočetka vojne poslanih i/. Metza v Turčijo iti Bolgarijo. Na utrdbah dela zdaj mnogo
A v.strijeev.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR
^e žetpr dno tiska in bo v najkrajšem času i/šel. Ker ga bomo tiskali le omejeno število, je boljše, da ga vsak malo prej naroči, da ga bo zagotovo dobil. Vsled splošne draginje tiskarskih potrebščin, posebno pa papirja, smo bili prisiljeni zvišati ceno za pet centov, tako da bo veljal letošnji Koledar 40 centov s poštnino vred._ Raise tiče etiva, krasnih slik, poučnih člankov itd., bo presegala letošnja izdaja vse dosedanje.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
Najvažnejša stvar za rešitev ir. dostojnost naše n«:!-odnosti je združenje vsega našega naroda v eno celoto, da bi mogli tako s skupno >ilo stati proti svojim nasprotnikom i n proti vsaki nevarnosti.
K. Havliček, 1851.
Kje je FRKD BAT I C? Pred enim letom je bil v Tteitz, Pa. Kdor izmed rojakov ve /a njegov naslov, na j ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Mike Rustja,
l'Ox 145. Reitz, Pa. (20-23—0)
<
MS SSSS MU iMl
ki lete iz Francije v Nemčijo oko-j 1)1 sekund.
Sovražnik je v polkrogu nad mestom koncentrirale močno zračno obrambo in z zavezniškimi ae-roplani, ki plavajo nad nijmi, je to veličasten pogled.
V obupu so .nemški letalci pri čeli ob dnevnem svitu napade za zavezn ško črto. V sredo je so vražnik z veliko močjo vprizoril dva zračna napada v vzhodni, Franciji. To so bili prvi te vrste J v zadnjih IS. mesecih, odkar so se nagromadilc nemške izgube ta ko visoko, da opustili la način zračnega bojevanja. Od tedaj pa so se pričeli tudi francoski in angleški. pozneje tudi ameriški zrač-iiinapudi podnevi in sovražnik j' pod težo napadov pričel omago-vati.
Ameriški vojaki v zakopih so zelo hvaležni svojim tovarišem v zraku, kajti vsako jutro polete navzlic sovražnim aeroplanom dc prvih vrst za kopov ter spuščajo vanje zadnje časopise, da morejo vojaki »zvedeti o najnovejših ti >-godk.ii.
Z ameriško armado v Lotarin-giji, 20. septembra. — Metz ni. kar svet v splošnem domneva, akn se sme vrjeti pripovedovanju nemških in avstrijskih ujetnikov.
Ti ujetniki trdijo, da velika nemška lotarinška trdnjava ni moderna in ni bila mnogo izboljšana pred ameriško ofenzivo, ker f Vemei niso nikdar pričakovali j vpada v svojo deželo.
Kakor v Li^ge, Maubcgo in Var j sa>i, s-> ttiili utrdbe Metza, ako J govorimo v splošnem. zastarele, j [Topove se mora vzeti * pod sta v-\ kov in se morajo prevažati, kari ua mnoffo dela.
Veliki izdajalec
V reki nedolžne krvi katero so boljševiki preplavili Rusijo, se t .viva s«MU]>atam tudi kaplja zločinske krvi. Sedaj je prišla ta kri i/. . ! generala Suhomlinova, mojslerskega izdajalca, bivšega ruske-; t vojnega ministra, ki je 1915 izjalovil ruski \*pad v Avstro-Ogrsko, . i . ; - al ruske vojake s praznimi rokami borit se proti .sovražni . itii riji in ki je povzročil, da jih je padlo na Sto tisoče.	|
dtomlinov je že pod Kerenskvm sedel na zatožni klopi vsled <-1< .-.daje. Suhomlinov je bil v ruski zgodovini prvi mož, ki je stal : iiš em pod tako obdo'.zitvijo in je bil spoznan krivim. Bil je «'!is »jen za eelo življenje na trdo delo.	* i
i » je bilo 2»>. septembra 1017. Skoro eno leto .pozneje, 8. septem-: : i. boljševiki napravili odmor v prelivanju nedolžni krvi in se spon nil. krivega človeka, šli v ječo in ga privedli iz nje. ga sodili še » ikr. r i:; ua vstrelili. Ta vest je ravnokar prišla v Ameriko.	j
Ni nemogoče, da bi se bila vojna brez tega zločina že skončalu it« Ameriki bi ne bilo treba zagrabiti po orožju, kajti veliki knez Ni-j >, .. ako bi dobival pomoč, kakor je zahteval, bi bil spravil Avstri-. • iz boja. Suhomlinov pa ga je pustil na Ogrsko tako daleč, da je bi-. nevarno umakniti se; dal mu ni orožja, ne municije, ne provijan-■ a. V< dno pa bo ostala velika zgodovina vojne v tem, kako je Niko-' laj rešil pogina izdano in razoroženo vojsko pri vsem tem, da je mo-| ral prepustiti sovražniku velik del ruskega ozemlja.	^
Toda zgotlovina Suhomlinovega izdajstva gre še dalje kot do tu; seže namreč še nekaj let nazaj pred vojno. Ves ta čar, je bil v službi Neme je ter je bil vedno marljiv v tem, odstranjevati z meje proti Nemčiji vsa obrambna sredstva; slabil je armado, pravilno poročal nemškemu generalnemu štabu in pošiljal napačna poročila carju.
Predno se je vojna pričela, je bilo njegovo izdajstvo dobro zna-' no liberalnim voditeljem v Rusiji. Prizadevali so si nii vke načine, kako bi pripeaii povest o njegovem izdajstva do ušes vsemogočnega
Priznanje Jugoslavije
-- j
> ■ s , \ .ki so imeli veliko bolj iahko stališče kor ga imamo mi1 < --Area ji Slovaška sta obdani kroginokrog od sovražni-- i»i pa tvorijo celoto in to celoto so zavezniki priznali -njoči >e narod in svojega zaveznika.
.Jugoslovanih pa stvarni lako lahka. Vzhodno otl nas je ..( sr! .ja. zapadno od nas pa Italija, — Srbija in Italija sta . en" nte. Nad nami je Avstrija in proti Avstriji gres ves J - boj.	....
a, i je znano, da je začetkom vojne Italija zahtevala več :avičena. Zahtevala je zase celo Primorsko in dobršen . Imeti je tudi hotela velike koncesije v Jadranskem iv>. iii »tekaj dalmatinskih otokov z izključno hrvaškim pi bivaMvom.
l'.i!ijani najbrže tudi dobili, če bi se jim ne bila obrnila a iti če bi ne bilo Jugoslovanskega Odbora.
<	.h:;.;ii>iovanskega Odbora so sklenili z italijansko vla^lo
■ le naših krajev. Kljub temu, da niso bili po vseh pravi-' a i zastopniki avstrijskih Jugoslovanov, so nastopili kot . avstrijski Jugoslovani niso imeli prilike, da bi jih po-i
»budili.	I
i - -riii ^o dobro za nas. Italijanska vlada je izprevidela ne-'
■ i •1 ■ st svojih zahtev ter se zadovoljila s tistim, kar ji gre po h in človeških T stavah.
<	Jugoslovanskega Odbora so pa vpoštevali tudi vzhodnega' ! -o zaslombc pri bratskem narodu, članu entente, kate-|
t a 'i v 'adu slučajno kralj.
^.i lani Jugoslovanskega Odbora šli iskat k Srbom zaslom-. 'O mo'^li utemeljiti svoje prošnje z brco — naj Srbi zavržejo kralja.	j
Posledica tistega dogovora je bila Krfska deklaracija.	j
P o!o\ei in dlakocepci, ki rešujejo jugoslovansko vprašanje z • i • i .i ■ • m jn> listih, >o zabrusili članom Jugoslovanskega Odbora v « ■ i r ;ui.i'*, tla niso postavno izvoljeni zastopniki avstrijskih Slo-| . Hrvatov in Srbov ter da nimajo pravice govoriti v imenu i .- ^a naroda. Ko so sklepali z Italijo pogodbo, so .imeli to ko >o >.i> dogovarjali s Srbijo, naj bi je pa ne imeli? !'. : a deklaracija je pogodba, ki je bila posledica razmer, in > tia ravnotako lahko zavreči kot je bila sklenjena. In zavr-' * bo količkaj v škodo narodu, ki se hoče oprostiti, nje dni je prišlo iz Pariza zelo značilno poročilo, da je ita-i \-ka vlada nasvetovala francoski, naj na isti način prizna Jugo-■ ' '' kot je priznala Ceho-Slovake.
K • , ;li bo enkrat Francija priznala, jih bodo priznale tudi Zdr. države.
In 1; > se enkrat to zgodi, bomo dosegli toliko, da skoraj pojmiti
lic bomo mogli.	t
V tem usodepolnem času nam medsebojni prepir lahko zada
smrtni udarec.
'/.: ' rat gre le za to, ee rmo vredni tega priznanja ali ne. Kaj je naša poglavitna želja? Osvoboditev izpod Avstrije. K: o b mo znali gospodariti, ko bomo enkrat svobodni, je dru-..r. Dovolj časa bo še, da se bomo o tem domenili.	j
1. i m tu jemo se v tem trenutku! Dovolj smo jo že zavozili v 'ji.i Is bojnem prepiru.	j
bo vi;:da Združenih držav vprašala Slovensko Narodno Zve-! je njen cilj, ne sme odgovoriti, da uničenje Kristana in or-•. je. katero je osnoval.
! -e !>i vprašala slovenske republikance, za kaj se zavzemajo,} - jo reči. da za uničenje Jugoslovanskega Odbora To se n. m je zdelo vredno povedati, kajti ena največjih sloven-ipnk e ta. da v boju za velike eilje izrabimo vse svoje moči
\ i: i- bojnih prepirih.
Slovenska Narodna Zveza
Umirajoče cesarstvo
Spisdr. Bogomil Vošoj&k.
(Nadaljevanje.)
državniško umetnost. Madžari so bili v pričetku najbolj neorigina-len narod za progresivno civilizacijo. Bili so bojevniki in pastirji, ki j»r* nosili svoje domove in ustavo na hrbtih svojih konj. Slovanska civilizacija jih je i spremenila ter jim dala nekoliko bolj vpadne pojme.
Cisti Madžari bili skozi stoletja v manjšini. Zemlja je bila slovanska in turanski zavojevalci so f>; 1 i obdani od slovanskih p!e-un n. Srednji vek ne ve ničesar o kakem madžarskem nacijonaliz-imi. Ogrska država srednjega ve ka je fevdalna ter se prav uie ne hriira /a madžarski narodni značaj. Odrski kralj je proela.-il doktrino. "da je srečna država, v ka- • teri /,i\i veliko narodov*".
.Madžari so Ostali v manjšini v dežeii, dokler i«Uo pričeiL. brutalnim raznarodovanjem. 1*. 17ST ■ j»- bilo na Ogrskem le l!,300,l>00 Madžarov in ."»,600,000 ni-Madžarov. Po kompromisu leta l!*<>'.» je bilo	Mad/arov in
7-r.r>LMim) ne-Madžarov. Nato pa ■ jc prišla izprememba. Novi nove metode! Lota	je bilo na 1
Ogrskem le pol miljona več* ne-Madžarov in leta 1010 ^o biii M a- 1 džari že v večini. Kaka izpremem- ' ba od leta 17^7 naprej! Kake vr- ] ste narodna država je to. ki je imela pred 123 le: i le L'0 odstotkov Madžarov '	<
Madžarska manjšina je skušala 1 na občudovanja vreden način ovirati razvoj vseh ne-madžarskih elementov. Nemški element je pr- ' vi podle-jel. Narodna slabost "nem- ^ ške«_-a političnega duha je razvid- : na iz lahkote, a katero so izvedli J Madžari svojo nadvlado med ogr- 1 skinti Švabi iu Saksotnei. Noben ■ drugi ogrski plemenski element nit bil lako dovzeten za madžarsko! korupcijo kot je bil ogrski nemški!. «lenient. Najbolj bogati, izobraže-l ni in civilizirani del nemadžarske- j ga prebivalstva prvT podiegel.l*
Skoro ves ofieijelui aparat je ! madžarsU!. Lzmed 100 uradnikov jJ jih je JU Madžarov. Slovaki, lin- 1 mu Tei, Srbi in Rusi imajo kaj tan- r k«> i4ast narmia z vseučiliško iz-;* obmzbo. (i; bi imeli ne-Aiailžari tudi ■]»oiesijoiialeii razred, bi bilo|1 ma Ižar^k - hegemonije kmalu ko-!* inf.	j*
Des«*t miljoivov Madžarov ima' k!voio 13,000 elementarnih šol, de-j" vrt miljonov ne-Madžarov pa le 1 manj kot 4000.
I.e potom oviranja vzgoje mas,i' le potom p i ■ o t ide m okra t i ornega 1 vladnega -sistema je- ohranjenje vlade dejanske plemenske manjši-
<
ne omogočeno.
Madžari pa so le otok v slovan- ' skcii morju in glasni problem madžarske poli like je bil vedno'J ohraniti >.i hegemonijo kljub ne-madžarsk masam. tesni zvezi s teai je bil problem, kako tzvezo si izbrali, tla .se izogne izolaciji. 15iVi sta dve možnosti -- zapad ali iz- j tok. Ogrska ne more biti močan političen faktor. Ona si želi zaveznikov. Na zapadli je Avstrija, ki more, združensa z Ogrsko, pred-j stavljati velesilo. Zveza z Av.stri- , j»», kot kažejo dogodki zadnjega! časa. pa spravlja Ogrsko v tesen stik s pangermanskimi cilji. Špe-J kulacija pa jo ta: — C> smo zve-j zrini /. Avstrijo pod nemško nadvlado, nani ni tieba uvaževati pravic naših narodov ter lahko sled-! rje pomadžarimo V tem oziru imamo proste roke.
Košutov politični ideal pa je bil
povsem drugačen. Ni se cziral! k • . • , | proti zajmdu, temveč proti iztoku.
Njegov cilj je bil donavska konfederacija. Balkanske države naj! bi stopile v konfederacijo tz Ogr-' sko. Predpogoj za to konfederacij jo pa je plemenska enakost v Ogrski. Košut je hotel potom dogovora 2«jamčiti samovlado ne-ma-ižarskim narodom v Ogrski. Po-J tom tega dogovora naj bi se za-janičilo narodom pravice do sodišč in šol. Julij Andrassv, pisec knji-1 ge "Ogrski kompromis z Avstrijo leta 18H7" kara Košuta, da je ho-1 tel žrtvovati enotnost Ogrske. An-drassv pa se moti, ko trdi, da >hi bila donavska konfederacija pod( protektoratom Rusije-. Ali si je mogel Ko*ut misditi, da bi bila mogočna konfederacija igrača v rokah Rusije, mes*o da bi itatva-■ i la neodvisno zunanjo in notni-. njo politiko?	JI f •
Nerazumljivo je, na kak način , sodijo najboljši madžarski duhovi > o takozvanem panslavizmu. Paxt-slavizem je za Ogre strašno stra-i J šilo. Madžari 30 vedno stavili slo-
OliAS NAKOPA. 33. SEPT. 191S
Telefon urada: Court 3450	Telefon na doma: Neville 1870 R.
F. A. BOG ADEK
ATTORNEY AT LAW
VRHOVNI ODVETNIK NA KO I »NE HRVATSKE ZAJEDNTCB 113 Bmkewcll Building.
rogal Diamond In Grant St«.,	PITTSBURGH, PA
Nasproti Court House.
ckega in on jo potem takoj predstavi meni.
j "(iospodična Kleouora Kle-
nie-Avska. ^Inšateljira i*!;;neoske£ra
j jezikoslovja na v<eueiliši-n."
j Potem sni predsia\"i še lijejio to-
varišieo. ki nama j»» odklenila:
t losjKiiiena Kadkoezy, slusa-
tt-lji<:'a pridoroslovja.
Naiu me poprosi »ospodir-na
Eletwxora brez ovinkov, nai se use* t.... J <lem in ji piunorem narediti nalo-
! uro. .laz se res usedem ler odprem ' . , .. . . . 1 . njeno knjigo m j>ourle<iara njeno
delo. Im^Ia je prestaviti in razlo-'žili slovnint* oblike ter izvor neke (stare frsint*i>ske romance, -laz >e nisem pt*'-al niktlar- poseb<*j n fran-jeoskrm jezikoslovjem ter o siaii f:*a.ueoš«-ini iu orovensalšemi |i:uam -.a m o medle j>ojme. Torej jseni tudi doti-no nmuuieo ra/iinu-l jaku nepopolno.
Kleouora mi j» prinesla ce! kup jhesi-dnjaUov ranili romanskih je zikttv. vi*«'- >lovnir in ne \.*ui kak-šufh pomenih sreilst^v še tet- s\;» Izjt.-ela s!ct>i>a.i likati korenine posamezni m Itt-sedam. *'as j»* tekel ja!:o liitro. a najino delo jt* ?,!o if 'porasi naprej. Delala >va nekaj a prišla nisva niti do polo-jviet. a še tu jo os:a!u mn«>po \ rzeli.
I Sledu ; i'i*'•» ■'u Kleonori: j ' Tako iif* bova prišla dale«* nn-1 prej. Ako dovolite, vzamem vašo i knjiuo s >c-boj. -luiri i>oj<leni /. iij<.
I	...
v v.-seucihši*no knjižnico in dopoldne vam prinesem nalogo nare jp-no.'"
"Saj in* boste tam ni<;e<ir vee ! na<sfi *\ odvrne mi Kh^onoiti. •"•laz ■ se m preiskala že vse knjige, ki >•• tam dobe o teir» predmetu. Nikar se zaman ne trudite."
"Torej slaviva, da bom na red. i j jutri od devete do dvanajste ijre , r'a v^*u"*ili^r-u milord." j -Pa staviva."
) Naredila sva .stavo, vz-'l sem j knjigo iti odšel.
(Dalje prihodnjič.)
■način, kakor bi se šlo h kakemu šolskemu tovarišu. Toda moj prijatelj Šlubieki je hitro obljubil v j mojem imenu in tako se tudi meni ni bilo la' ko ustavljati.
Ko se je -J;mina poslovila z vso j jel3ganeo i>iiatle poljske plemeniti«-|fcinje, mi je pojasnil Slubicki. da ste- t«i tlaiiii prLsiasinje poljske so-• eijalno-revolueijonanie stranke in taki ljudje obe u ji jo med seboj ve-!liko bolj pripro<to U«r ne pripo-| znava jo Vda daj oče etikete in mode Sicer .pa da sta jako resni in |>o-št<" ai i»si*bi. Sestra g* sj>odične .fa-jnine je nekoliko manj prijetne zunanjosti, zato pa bolj nadarjena in ;bolj zavzela za učenje ter bolj revna. Menda, ker ,i<- nekoliko s ta rej-s--:. T-uii njemu je /.<* omr-nila. tla ;bi rada mene prosila, via ji p-im.*-rem sest a \ iti n*-ko nabnjo.
"Ako ti misliš, pa pojdiva". otl-»ovoriu:.
Tako sva šla popoldne rc> ii;u-f pa j v mesto it, sva mimogrede j \.stopila \ stanovanj«' «»osn«.»di'*m-i Kleonore Klenien-ske. : Vstopiva v veliko, tei.mo ]iiš,o. ] kjer <o prebivali oči vidno
revnejši ljudje. Ureva tio mra»" jneiii hodniku v pritličju n;: desno in -slednji'* -e letavi Slubit-ki pred 'majhnimi, priprosiimi vrat!, re-j koe:
I "Tu j>' njeno stanovanje." j Popolnoma, kakor pri na- rev-| nejši dijaki.
Potrkava ter n«*ki ženski sla-vpraša :
* Kdo tam . " 'Shibieki po\«' svoje i m?- in moje. i vrata, ki so bila znotraj zaklan je-! na. se od pro in stojiva pred mlado, priprosto obh-čeno in po svoii zu-
■	nanjosti eelo nekoliko zanemarje-Jno damo. Sobiea. v katero -va fvstepila. je bila navadna in naj-_ priprostejša dijaška sobii-a. r -^na
postelja mi majhna mizoM j>- bila vsa njena oprava.
"Ali gospodične Kleonore ni doma.'" vpraša moj prijatelj Sju-
■	bii*ki.
" Don -r je. tloina. prid" takoj", (odvrne neznsma i»osjx>dH-iia.
Vrata, ki s«> votlila iz te sobiee j v drugo sosedno sobo. »elpro in j v prvo sobo Vstopi !r>sp.w|ir;u; Kleouora. p«»zdravi v«->'-lo Shi!»i-
"Pri nas je sieer vse zasedeno, toda za vas bi morebiti naredili
prostor, ako nimate preveč zahtev. HiJo bi nam milo imeti pri sebi tako daljn^a gosta."
•' Za posebtie ugodnosti se mi tudi ne »'*< ". odvrnem teti Kili.
"Pa ostani pri nas", prigovarja mi prijatelj SlubickL "Bova večkrat stiiipaj in se lah.ko kaj ]K> i gov»xrila; Batorijeva ulica leži pa Š tudi jako ugodno za tvoje oprav- j ke."	t
Tako sem ostal, si j>u.stil poka- i zati sobo in odložil v nji svoje reči. Potem sva pa šla s Slubiekim \ <t niesto.	š
Pri teti Kici sent se seznanil z raznimi ljudmi.	j t
Bilo j^ nekoč po obedu. Jaz t vsianem in hočem oditi. V tem! 1 trenutku zapazim, da jo pristopila[i neka mlada, morda osenmajstlet- i na gospodična, jako čedne zujui- : njosti in sila prijetnega iiastopa.il ki .-ploh odlikuje poljske plemeni-!i tašinje k mojemu prijatelju shi-fl bielieniu. s katerim je bila že prej i znana in katerim s. n jo videl že * prt j večkrat govoriti. Enkrat je! I med pogovorom pogledala proti ' meni in potem se je tudi on ozrl j name. Meni se ie /tlelo, da govo- ! rita o meni, oziroma da ga :ie!:aj| prosi, kar «<* tiče mene. Nato se* j Shibieki obrne k meni bese-ji dami;	j ]
"OosjKidična Janina Kleniew-J ska me prosi, da bi jo vam pred-' ] -t a vil ker bi rnda z vami nekaj i govorila."	j,
Nato predstavi mene gnspo- -j dični.	! j
Sieev vas vsak' dan vidim" ,1 prične gospodična "toda do.>l«\jj T»isem imel a prilike, da bi z vam: j govorila.*'	■,
I
"Ali bi ratli govorili kaj pamet-j nega, ali kaj neumnega?" ji re- 1 <"tn nagajivo. "'Dajva najprej to j dognati, pa hova vedela, pri čenr* da sva.? *	i i
"Ravno k najboij pametnim j1 ljudem s«* n»- moren, prištevati", 1 odvrne mi priprosto, "k najbolj1 neumnim pa tudi ne."	I1
"Torej uetiako v zlati sredi",' odgovorim; "taki ljudje so naj- 1 bolj srečni ter najbolj rejeni in ^ ljudje jih imajo najraje, ker najbolj p»'ld>ii."
"K najbolj pridnim se pa men- j da že ne >mem prištevati. Da net I sem dobila dvojko i? fizike."
"Ali .se učite kuhati.'" jo vprašam Šaljivo.	j, " listo tudi ne. Hodim nai, kur/e iJaranskejra."
Tako sem z\edel iz pogmorov v kratkem, tla je Janina Kleniew-ska hči nekega premožnega v4e-poseKtnika iz minske gn-bemije iu da obiskuje v Krakovu višje ženske tečaje Haranskega. ki ima jo značaj zasebnega ženskega vseučilišča. Zvedel sem tudi, da i.iia v Krakovu sestro, ki staiuu"^ v mesni in je redna slušatelj',ca krakovskega vseučilišča. Mene je začela gospodična Janina zanimati, in sicer in toliko radi prijetne zunanjosti. kakor radi prip^oste odkritosrčnosti. ki ji je odsevala z obraza iu se razodevala v besedah.
Ko srno tako po obedu ostali sami v obe d ni«-i, se je gospodična Janina naenkrat osrčila in me na-; govorila naravnost:
"Moja sestra bi vas rada nekaj prosila.'1
"Vaša sestra!" začudil som se. "Saj ne stanuje v našem penzijo-Tiatu in še nimam časti je poznati."
•'Stanuje v zasebnem stanovanju ne daleč od tukaj. Ona vas že pozna, ker prihaja večkrat k meni in ja^. sem ji vas pokazala. Pa tudi gospod Slubieki je že večkrat pripovedoval o vas."
'' (Vsa bi pa želela vaša sestra od mene i" jo vprašam.
"Neko francosko nsaJogo ima in potrebuje k temu znanja latinske-! ga jezika."
•'Toda jaz se ne pečam izrecno s franeosčino in tudi ne z latin-j skkn jezikoslovjem", odvrnem.
"Saj se ne gre za jezikoslovje", spregovoril je vmes moj prijatelj Slubicki. "gre se samo za razlaganje nekih slovničnih oiblik."
"Vendar ne veni, če bi mogel j iTistreei", premišljeval seni. "Kaj ti misliš;" obrnil sem se k SUnbi-ekemu.
"Jaz bi rekel, da ji ustrezi". \ odvrnil mi je
\ "Xjeno stanovanje je tu v bli-1 žini in morda bi bili tako prijazni. " da bi stopili danes popoldne tja 1 skupaj z gospodom Shtbiekim. On je tam že znan in vas bo peljal." ~ Mesie je to povabilo nekako o-* supnilo. Poznal sem poljske navade in vedel sem, kako so Poljaki-i >f* rem on i;i al ni n»ed seboj, nasprotij - damam pa že posebno. Tu me pa ipo^tarbi na obisk k tako rekoč po-' jpolnwna neznani mladi dami na
|zija Tekavčič, Danica Mai-ija Ste-; faneič ter dvojčka Jomp Rajmitnd in Ljudmila Graee Megale.
l>ne 1 -i. «ept. je bil spi e.jet k večnemu počitku Jožef tfclaževič v S. mesecu svoje «tanosti.
V	pondeljek 16. sept. sta bila sprejeta na Euclid .pokopališče pokojna John Prudič in Fr. Kos. Isti dan popoldne je bil pokopan tndi 4 mesece s^ari Jožet' Perm^.
Dn^ .sf-pt. je bil pogreb olet-nega Tomaža Markovie.
Iz Newbnrgha.
Xa pot zakonskega življenja sta se podala v ponedelj-ek 16. sem. Martin Krese in pa Rolm Maver. Oba sta tukaj poznana in promi-nentna v krogih tukajšnjih mla dih ljudi. Obilo s:*e«če v novem sta-ru! — Poročena sta bila tudi Anton Vrh in Neža K raw ar. Tudi ta dva sta iz domače l*ai"e in poznana n»ed tukajšnjimi Slovenci. Bilo. srečno!
V	cerkvi sv. Lovrenca so bili krščeni : John Rudolf Prh ne, Elizabeta Stanič in Mary Lukač. Fara narašča po številu.
Družini John Kenig na 82. cesti je umrl mali Stanislav. — Stari-š<*nt ttarle je po kratki bok« ni tt-TTiria "1 let: star.i hčerka Ani'-a.
\
Slika iz zadnje ruske poljske revolucije
Pii-se! srni po nekem opravku v Krakov kjer >eni se mislil zadiže- ] vati par tednov. Na kolodvoru rae je pričakoval muf prijatelj Slu- ! bieki, s katerim sva se- zmala že doluo časa in sva bila poipoinoma ] zaupna.	<
"Kam si sedaj namenjen naj- * prej?" vprašal me je.	<
"Najpiej moram poiskati kak hotel, potem bom obiskal nekatere ^ znance in dalje se bo videlo od- 4 gttvoril -^m.	t
"Saj greš lalik<i za ta čas k meni. Sicer nimam bogve kakšnegi« < Mtauovanfa. t<Mla umiti in pteoble- 1 či se zauioreš pri meni tudi." 1 "Kj^ pa stanuješ?"	,
"V nekem pe^vijonafi na liato-rije vi iiiici.	t
' Pa pojdiva!"
Vzel sciu izvoščeka. ker sem ime! s seboj nekaj j>rt/!ja^t in. ker i leži Batorijeva ulica	na
ditigem koncu mesta od kolodvo- , ra. ter sva se odpeljala.
"Tu j;* moja soba. zakleni se od znotraj t r uredi sv<»(jo toaleto, jaz počakam i^a zbuaj na hodniku", rekel mi Slubit-ki. ko .»va prišla | v stanovanje.
.laz sem >e mu zahvalil s kratko besedo in j »t item takoj prirel rav- ' liati po njegovem nasvetu. Ko sem bil irotov iu (niklenil \Tata. me je čakal na hodniku.
"Sedaj pa pojdiva! Stij me boš nekoliko spremil.'" rekel sem mu.
"Najprej pojdiva še obeduico na	odvrnil mi je. "Teta Ki-
je naročila, na j te povabim." "Kilo pa je ta teta Kiča?" "Jo boš takoj spozna!. Lastnica našega penzijonata."
t trem torej ž njim v obeduico, . kjer me. je že pričakovala teta Ki-ea, par korakov daleč od vrat \ obedniei ter prav prijazno sprejela.
"Nas jako vedeli, da vas vidimo. Adaš nam je že veliko o vas pripovedoval in eitali smo tudi že o vas v časnikih. Prosim, izvolite vzeti čaja!"
"Gospod, oprostite, kako vam je že ime ?" obrne so zopet k meni teta Kiča, hote/* me predstaviti go-siom.
"Doslej «em bil .vedno Leonard."
"Tor«j gospod Leuard", pred-jstavlja me gostom. Potem mi pa predstavi navzoče gos-te po njiho-" vih imenih.
Teta Kiea mi je prinesla lastnoročno časico čaja, soseda pa mi je ponudila posodico s sladkorjem in sosed od druge* strani surovega masla.
>' Občutil sem takoj, da sem pred met splošnega opazovanja. Moški so me gledali naravnost in odprto, ženske pa, kakor ne spodobi.
Jaz pa se nisem veliko brigal /a goste, dobro vedoe, da se ž njimi ^ ne srečam nikdar več. Tudi oeni . me niso preveč nadlegovali z raznimi vprašanji, vedoe, da sem s;v.tmjen.
Ko sem vstal in se hotel poslo-u vhi, me je vprašala tata Kiča, ee e že imam stanovanje.
" Se n«", odgovorim j " prtljago -- pustim pri Slubickem, atm pa poj-dem v mesto po obiskih in modtem se bo videlo, kako in kaj."
C Pride že.) .	i
Clevelandske novice,
Roko si je iziomil Prank Milaveej® nil.. 1029 E. 61. St.. v nedeljo 15. ' s«-pt. popoldne ]>ri igranju žoge (
Pri igranju žoge si je zlomila -i roko tudi »dč. Jančarjeva iz 6'2.
Zastrupi jen je krvi je bila po«sle- i diea male rane ki jo je do oil v tovarna
Frank Zorič, 1271 E. 58. 1 St. Ako ne bi bil šel o pravem času k zdravniku, pa bi bil ob ro-| ko. Sedaj se mu že obrača na bo- 1 lje.
I'mrl je Anton Zaje, star 10 mesecev, in Frančiška Lovko, stara : 1 niese«*.
Krščeni so bUi v nedeljo 15. sep-^ 'te-ubra v cerk\i s-\T. Vida: Jc*>. So-: |niak. riarenee Turk, Matilda^ . Vih č ič. Frančiška Kleiiidien sit, Helena Jaklič, Alojzija Tmden in Olga Vesel.
| Gn>zdje so že začeli " pr -šati*'. Mošt bo &ladak, pa tudi <«alamen-?ko drag. Cena še ni natanko zna-Najbrže se bo vrrilo oki*og $40: do $50 sod. Ampak vseeno, ta bo zdaj zadnji "eens'\ ker dniffo leto bo suho kot na ribniški peči.
Iz Collinwooda.
't Poročena sta bila v srrfioto 14. sept. Mr. Jos. Novinc in Miss Ag-I nes Kumel. V pondeljek 16. sept. pa Mr. Frank MatjaMČ in Miss Mat y Cinkole. Bilo srečuo! j V soboto 14. sept. sta bila kršee-i na v cerkvi Marije Vnebovzete i dvojčka Anton in Terezija Kode-j - le. V nedeljo 15. sept. ko b&i kr-■ ščenj pa sledeči: Daniel Stakič * Florencija Aima Strežaaar, Tere-
Ali ste bolni?
Ako iMte kako bolesen, ne glede na to, kako dolgo ln n« oalraj* m na to, kateri sdrarnik va« ni mogel ozdraviti, pridite k nad. Vrifl *m km nie idrivje.
n Oddaljenost al! pa pomanjkanje denarja uaj /as ne sadržnje. Vse sdravlm enako: bogata la revne. Jas sem t Plttsburgbu najbolj« Specialist 'a muAke in sem nastanjen Ce mnogo let. isjboije opremljen o rad. todl stroj sa X-iarka, « katerimi morem rldetl skozi vas, kakor skosl 'teklo. Imam svojo lastno lekarno, t kateri ss i labajajo vse vrste domačih ln Lmortlranih zdrarlL \'e bodite boje« In pridite k meni kot k prijatelju, i tovori m v vaiem jezika. En oblak vas bo preprl-al, kaj morem za vas storiti. 1 Imam Erllcbov alovttl 600 aa krvne boleanl la ozdravim bolezni v nekaj dneh. Oadravll sem ti •ofis aloCajev oslabelosti, kotne bolezni, revmatlzma, ielodtes la Isti— baliil. srbenja, moaole ln vse kronlCna bnlril
Prof. Dt.TlT;. BAER,l
•U MflHIlUD Bf,	PTRSBUKOa ra.
aaaprod pota.
T lllmi OdisB to fas prlnesl s ssboj.
Zdravim samo moške.
Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, fii»ecjallst v Pltta-burghu ln Ima 28-letno Lskunnjo v zdravljenju molkih bolezni.
tžastrupljenje krvi zdravi ■ slovitim <S06, ki ga je IznaSel profesor dr. Ehrlich. Ako imate Izpuščaje in mozole po telesu, v grlu, ako vam izpadajo lasje, ves boli v kosteh, priditt> in fctistil vam bom kri. Nikakor ne čakujte, kajti ta bolezen se pre-
Vso izločevanje lz kanala za izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor mo-?oCe kratkem frasu. Kadar spoznate, da nimate več moške moči. ne čakajte, temveč pridite ln vrnil vam bom moško moč.
Kito ozdravim v 30 urah bres
Bolečine v mehurju, od Cesar prihajajo bolečine v hrbtu
Slovenski zdravnik.	jn križu, pa len je pri mokrenjn
in ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo.
Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj. škroDJe ln drage kaine bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem Času, da ni treba ležati.
1'radne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 8. zjutraj <lo 5. po-p«»!c'i»e. V torek, četrtez in soboto od a zjutiaj do 8 zvečer. V n*dt*-^ii 2. oojjoldne.
Po poŠti ne delujem. Pridite osebno. Ne porabite ime !n Številka
Dr KOLER, 638 PENN AVE
PITTSBURGH. PA.
vaiLski problem, v poj>okioma na-i paino i«e. Prav nie se ne dvemi,
in brtdo Vnršava. Moskva, Scti.ia, Belprad in Cetraje tvorili "atnorf-no maso" Oi*ijentalska domišljija Madžarov je občudovanja vredna. • • Ta paiislavistična dižava, — pravi Andrassy: — bo meteor, ki bo sel skozi nebesa Evrope, po-; vzaxieajoe ogenj in razdejanje. Zastonj !k> to4azba. da mora ta. ■<ast prvpitiiti. Vsesiovanska dr-Andrassvjevega tip<i bi bila beflastoca. a Jtt^oslarija, neodvis-n« od vs^sra zunanjega vpliva ter mo -na le vslod svoje lasme narodne je veliko bolj nevarna pri-k;i^en j.a madžarske uzyirpatorje.
I'oiitiua Deaka in Andrassyja starrjsega ie bila ona konLprfimi-sa. Ogrska iu spoznala velikega eilja vsakemu naroda, — «avere-nesti. s ^ofizmi odvetnikov so Rku-šali njeni politiki prikriti x-esnieno Ktanje stvari. t>g!>ka ni bila. ni-ka^ca prosta de-žela ter je imela le začasen pi ivilegij držati druge narode v -utujosti. Njena prostost ni r»iia nikdar kaj drugega kor prostost zatiranja drugih. Prišla velika vojna, ui s pravo azijske d:\jcstjo 3o se vrgli -Madžari v boj proti zaveznikom. PrL>e! je trenutek, ko se bo /drobilo vse sovražnike Ogrske! Madžari ^o po Israli hnjš: od Piusov i-n njih ideologija je postala bolj pruska. Vsi n.adžarski razredi, vse stranke so podpirala hohfnzolle.rn«ko vojno manijo. V veliki ekstazi je vse ponavljalo krik : — Smrt ali življenje! —
Aiidrassv je rekel meseea ,iulija lmti v ogrskem parlamentu: '"Ni dinastija na tehtniei. temveč celi narod!"'
Kaj bi bil storil Košut v teh dnevih velike vojne? V predgovoru svojih spominov iz pregnanstva je pisal: — Narod pa je sklenil drn-sn -e (IS67 Zlomil je roeaj onega prapora., katerega smo nosili tak'• vifiolco na težavnih potih iz-C"nanstva. — Navesti pa hočemo tudi prerokovanje starega revolu-|**ijonarca. ki j»- pmedal svojemu rvir-M.ln resnico irlede >iabotnega
i	d	_
[kompromisa, katerega j" sklonil: | — Prepričanje mojega srcu pravi. !da se ni kne4 nek^I* ]»rav v ^>orii s soviažniki mt>je dežele ter da imam tudi .sedaj prav v »poni [mnenja s >vojim lastnin: narodom. J^z imam prav. Sodnik sveti* bo odlomil. —
Sodnik sveta je odločil proti narodu, ki ni »bil v stanu borni so !do konca za svoj lastni revolu*-i-j.ion;irni id»-al iu ki je zahteval oa-!v«»dno smrt Slovanov za tem<eij svoje lastne vlade na grobo vin za-i tiranih narodov. Ko^ut je vedel, j da je hilo leto JS67 veliko izjalov-! Ijenje ne le za njegov lastju narod, temveč za eelo Evropo.
Ogi*sko vprašanje vznemirja v veliki meii diplomate. Ali bo Ogrska zmožna neodvisnega državnega življenja, če se jo bo skrčilo
t<vr omejilo na madžarsko oz-mi _
Jugoslavija Im> živ	>pra-Jn
dveh velikih smeri civilizacije pada. in iztoka. Hazven dveh k eced bosta obstajali dve glavni j v rk\i. mm-ko-katoliška in pra- n slavna. Najti je države, v kate-j i žive drug i"i>Leg drugega kato-|l< an i in protest a ni i, a nobena K nga evropska »Iržava nima ena-j v ■gii števila pravoslavnih in ne-'n avoslavni'i državljanov. 1/. tega roka bo imela Jugoslavija veli- h nisko nalogo v mednarodnem! r k'ljenju. ker bo skušala sprijaz-le ti zapadno in iztočno Corkev ter r >\e^ti Rim bližje k Carigradu m j t oskvi. Obstajajo dalekosežni iz- i » di o boljšem mednarodnem in U rskem sporazumu med narodi, t et in krščanstvo moreta ie pri- r diiti. .'e bo obstajala mesto so- \ aštva verska »nakost Ln sprav- k vost tt-r mesto sovraštva veliko- s •šno prijateljstvo.	j
Mislite si. da )»i ne bila kupola o ramame-ja v Itimu ni«"* več sini- s >1 rivalstva do Svete Sofije v <'a- 1 gradu. Kako bogastvo bi lahko ? klilo iz tega!	\
To bi hi!o spojonje različnih ei- \ lizaeij in načinov mišljenja, ki i ne bilo prvo v zgodovini .Move- i va. Aleksander Veliki je skušal Iružiti iztok /. zapadom. Zd.užil j (Irško, a edinole v suženjstvu.'] eset tis<»č Maee»loneev je poročil ' perzijskimi ženami. Nasilnost i ke "\~rste bi ne bila potrebna v 1 »♦loči Jugoslaviji. Srbi, Hrvati « Slovenci so Istega pkmesia. Jvi- ; nslo^ani imajo že svojo lastno < urodno eivilizaeijo in vladajočimi vilizaeiji zapada in iztoka bi le popoln iti nrodukt narodne duše.'-
OGRSKA — ČEŠKA.
l'stvarjenje Ogi-ske je eden iz-ted najbolj .presenetljivih soeijo-►ških proeesov. Sv-t pa tudi ne o/na nobenega bolj pretkanega otvarjanja zgodovine kot je ma-žarsko. Potom skrbne zgodovin-ve preiskave se lahko dožene ve-k delež si o v an st v a pri ustanov-enju odrske države. Stara ma-žareka država je mešanica uaro-ov. Mesta niso vsa madžarska, emveč kozmopolLtska. Vez. ki je pajala skujwj to umetno državo, e bil latinski jezik. Slovenci so auČili Madžare vse umetnosti mi-u, — poljedelstvo, industrijo in
Za angleško ekonomsko delav-vt v Rusiji se nudi izvrsten cilj. lo važno bo tudi za angleško-goslovarvsko razmerje, če bo šla ta !/ Amrlije \ Petn»grad še ve-lo preko Rotterdaina-Berliira-lršave ali preko Ihinaja-Varša-.Moskve Ode.«e. Cesta ali črta •st-Belgiad-Odesa bi bila v tem iru najboljšii in JugosUvija bi dco poslala občudovanja \~redna ■tika pot med Anglijo in Rusijo. Jugoslavija s svojimi dvanaj-imi miljoni Srbov, Hrvatov in ovencev, ki so raztreseni p<» o-ml ju. ki bi bilo v stanu prehra-ev;iti prebivalvtvo velike sile, b<j 'išla v hierarhiji držav takoj za alijo. Neki avstrijski državnik nekoč trdil, "da je hal*sbut-ško sarstvo velika sila z vini kake e*lnj^vmtne države". Isto velja ede Italije Jugoslavija bo izpo-avljona nevarnosti zauernarja-a svoje domač«- politike, <-e se bo eveč pečala z zunanjo puliuko. Različnost veroizpovedanj. menica severa in juga. zapada itij oku \s«- to Im» naj>ravilo Ju go-1 »vane za izvanredno zanimivo \šini«-o M»s»-dnjih civilizacij. Vo-' !t:i cilj pa Ih» popolna asimila-ia političnih metod t -r gla\nih| litičnih pra^il zapadne eiviliza-,e. Iskali bomo vzorcev, ne v
vide"tiih ei\ i lizaeij ah, kot sta!
• • .. i i Dunaja in Berlina, t>uiuv bo-
) šli na skrajni zapad po svoje,
glede. I.e družba, je rasla j
državljanski prostosti, more;
ti vzorce za mlade narode, kij
il»ijo državljansko prostost bolj
t katerikoli drutri zaklad.
Velika važnost Jugoslavije boj
a i/.va/e\ alka z.apadnih vzorcev!
Balkan in iztok. Jugoslavija
najbolj zap*dna država ob
atih iztoku. Jugoslavija ne boj
nadalje balkanska držav a. j
.led tega tudi imela pinvile-j
rano stališče z o/irmn na byl-
inske države, ki bodo sprejemale[
njenim posredovanjem vzon-e'
>derne civilizacije. Jng»»slavijai
morala kot za pad na sila tial
ilkanu izvi>evati velikansko na-j
ro. Na njenih ramwnih bo sio-j
ta velika odgovornost. Nje na-
^a l»o pričeti z organ i/ a«? i jo
tlkana v duhu entko-ti in pra-
*m»si i.
SLOV. DELAVSKA ŠSk PODPORNA ZVEZA
(Jat* oo vi jena do« 16. avgaata ; ^HjgygSP^ Inkcvporirsna 22. aprila 10Q£.'_-:	» držav« Pm
Sedeč Johnstown, Pa.
GLAVNI UVADNmt
PitdssdalSi IVAH PBOSTOR, 1086 Norwood ri, OHtWnC, OHft Podpredsednik: JOSIP ZORKO. K. F. D. 2, Box 11». Wed Mini—. P* i •Lavni tajnik: BLAŽ NOVAK, <»4 Main S L. Johnstown, Pa. JL Pan. tajnik: FRANK PAVXOVClC, 634 Mala S t, Jotmetews, *S< s Pob. tajnik: ANDREJ V ID RICH, 20 Main Street, Conemaoflfc. Pa, Blagajnik: JOSIP ŽEUB. «02 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Peat, blagajniki ANTON HOCNVAB, R. F. D. 2. Box 29 Bridgeport, Otto
NADZORNI ODBORI
Pitdsednlk aadaor. odbora: JOSIP PETERN*I* Box H. fffl><, PL
7. nadzornik: N1KOI.AJ POYfc'E, 1128 Fahyan Sr., City View, N. 8. Hrtsbnrfb, Pa.
t, nadsorelk; IVAN «ROflML7, Mi SL MTt* BC, Omtei, OSI«.
POROTNI ODRORt Predsednik pmwt odbora': MARTIN OBRRŽAN, Box V*, Rast Ml—fl, Kana.
L porotnik« FRANC THROPClC, B. F. D. S, Box 14S, Fort Šarit*, ilft L porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So. 14tb St., Springfield, BL
VRHOVNI XDRAVNIKI	__;
0». ROUP V. BRATTNR, Ml R. Oblo 8U PlttabwsS, Pa.
a>m ni: H4 Mala m libeiliss. Pn.
URADNO GLASILO! ••Lil NARODA", m Cortlandt Street, New Ttffl OMP«
Cenjena druitva, oalroma njih nradnlkl, so nljodno proSeni, petja« Vse dopise nararnoet na glavnego tajnika in nikogar dragega. Denar aaj se poilje edino potom Pofitnlh, Expresnlh. ali BsnCnlh denarnlb aakasnle, nikakor pa ne potoni privatnih Cefcov. Nakaanloe aaj M
nagimi jejo: Bh»J! Novak, Tittle Trust & rlnarantee Co. in tako nj»*l«v-IJ«>oe pošiljajo * mesečnim poročilom na naHov gL tajala.
V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poroči lib glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma ns ms ni jo nradu glavnega tajnika, da se ? prihodnje popravi.
rzdelo se _«nu je, da-se je nekdo'globoko oddahnil.
Tedaj je odprl oči in razločno spoznal Jakobnin obraz. Razumel pii ni ničesar in njegove oči so se zopet zaprle.
(Tedaj je pa udaril na njegova ušesa klic. tožeči klie kot da bi prihajal (»d nekje iz silne daljave.
—	Silvere! — Silvere!
Ali se mu sanja'.' — Ali ni to odmev one strašne noči ko je bil pustil Jakobino samo pred votlino?
—	Šil vere I šilvere !....
Ali ni bil to spomin ha ono strašno, srce parajočo ločitev?
—	Silvere ! — Silvere!
Zdelo se mu je. da se je glas približal, da postaja vedno bolj razloenejši, da se nste, ki ga izgovarjajo, dotikajo njegovega cela.
—	Silvere! — -laz sem. Jakobina! — Ali ne slisisf
V: ret j ič je odprl oči, pogledal krog sebe in se slednjič popolnoma zavedel.
Mahoma se je vsega spomnil. Kako so šli na Gorgos, kaj se je tam zgodilo in kako «e je slednjič zgrudil na tla. Slutil je. da .so ga tem prinesli v /upnice ter ga tako obupno klice gospodična Jakobina Mareadieu. ki kleči ob njegovi postelji.
—	Ah, ti me -dišiš? — je začela dekliea znova. — Ti me slišiš, i Silvere? — Ti torej zopet poznaš svojo Jakobino. ki te ljubi in ki ni razen tebe še nikogar ljubila.
Napelo je poslnšal vse te besede in bal se je, da bi katere ne preslišal oziroma izgrešii.
Tedaj je pa smehljaj sreče razjasnil njegov obraz, in njegove i oči se niso več zaprle. Bile so naširoko odprte, pa niso videle niče-'»ar: neprestano so se namreč polnile s solzami.
—	Jaz te ljubim, Silvere — jaz sem te vedno ljubila — je nadaljevala dekliea. — In sedaj sem prepričana, da me tudi ti ljubiš. — j Ah. kako krasno, kako tiebeškolepo jo življenje!
in on je morda nehote odgovoril s tihim glasom:
—	Da. Jakobina jaz te ljubim! ljubil sem te neprenehoma. Jbrez prestanka z vedno večjo močjo.
Zatem je umolknil. Za ves svet 1»L ne mogel izraziti z besedami, kar je čutilo v tem trenutku njegovo srce. — Jokal je in jokal, kaj je pa občutila njegova duša. se mu je bralo na obrazu.
Videl je. kako so se približale Jakobinine ustnice njegovim. — Zdelo se mu je, da se je v tem poljubu raztopilo vse njegovo žitje v sladak, smrti podoben mir.
Bil je še preslab, da bi prenesel tako blaznost. Bližnji predmeti so polagoma izginili izpred njegovih oči. Glasovi zunanjega sveta so so (Mimika I i njegovemu ušesu in duhu. Začela ga je tresti mrzli-|ea .kateri je sledila vročina.
Slednjič je žarelo njegovo telo, kakor ogenj.
Tako je ležal, ne da bi se zavedal, kaj se godi krog njega. Prišel if zdravnik in odredil vse potrebno.
šele naslednje jutro je Čutil, da mu je dajala Jakobina piti in ko se je nekoliko ozrl. je videl v naslonjaču črno abbejevo postavo.
Slutil je. da se nahaja v sobi mlade deklice, nek prijeten vojn je dihala vsa okolica. — Čutil se je tako srečnega, da je mislil, da sanja.
Krog poldne mu je precej odleglo.
Hotel se je vstati, zahvaliti se ffhhejn Bordesu ter se vrniti v svojo votlino.
Toda Jakobina ji bila odločno proti temu.
(Dalje prihodnjič.)
OlAS KA&OfilA. 23.-SfiPT- l»lg
H NA25NAJTCLO.
Rojakom v državah Michigan m Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. OTTO PEZDER, ;ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajali pravoveljavna potrdila. Rojak oil ga toplo priporočamo.
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal
Mr. JANKO PLEŠKO
ter pobiral naročnino, za!o :2a rojakom toplo priporo.-i i'to. }\» prvem oktobru ne l»o nihče prejemal lista. a';o ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva <«1 nas novi | zakon.
Upravništvo Glasa Naroda.
. -L	»
Iščem v ituljansk«*m. francoskem ali ruskem fkjetuintvu svoja dva sina FRAN t ETA in JANEZA ŠUSTER. dnina i/. Komenda pri Kamniku Živela st;; v Spodnji' siški pri Ljubljani. Prosim rojake \ raznih uj.-taX: \ ih, če kdo kaj ve, da mi ja\i, ker b: njima au kaj pomagal. Za u-singo >e že vnaprej za h valju jem in 111 < l i prinieivi-» nagrado mu 1">ui tk.!. — Kr.-iiL šuster (krojač . 1 St. rlair Avenue, Cleveland, Ohio, I*, s. America. (l'J-25—'J>
DELO l DELO!! DELO!!
Charcoal Iron Co. of America v Newberry, Mich., potrebuje de lavce v gozdu za delati drva. Plača od klaftre $2.65. (iozd je lep še ni bil sekan; kampe nove, vse dobro urejeno, blizo za hodit de-lat. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: < harlv l.aurič ali Math. Kerne, McMillan, Mich., ali na John K nans, Newberry, Mich.
fo veliki požari so uničili cele o-j kraje, ker se j»- ogenj zelo naglej šiVil. organiziranih požarnih bramb pa ni.
"Bodite trdni", — pravi Hinden-burg.
Amsterdam, Holandsko. 22.; i sept. — Maršal v on Htndenbitrir je v odgovor na pozd
rave, kiit^rf* | | kc mu j** poslalo s patriotičuega zborovanja v Juteherg. sporočil naslednje:
— Prvi odgovori iz sovražnega { taboriška na avstrijsko poslanico razkrivajo stanje duha pri sovražnikih. Vsprioo tega more biti za t nemški narod veljavna le ena ra-
•	rola : — Nemški narod bodi trde" \ . .Kodanj, Dansko. 22. sept. —j ameriški odgovor na avstrijsko
. mirovno poslanico ter govor fran-t eoskega ministrskega predsediii-. ka i'lemenceau-ja naj hi se soii'as-i 110 z berlinskim "Lokal-Anzeig-r" ^ nabilo kot plakate ter razširilo v milijonih izvodih med nemškim t narodom.
-I	Noben nemški mož ali n-->n-
jška ženska, ki pozna vsebino t>r . pomen teh izjav. — izjavlja list — ne more dvomiti o tem. da je mir t mogoč le potom naše zmage za vsako ceno ali potom naš»-ga d**-_ janskega uničenja, i
i	Eksplozija v Avstriji.
r —t
Amsterdam, Nizozemsko. 22.
■	sept. — Dunajski listi pišejo. »!a j je bilo pri eksploziji v munk-ijski " tovarni "Woellersdorfu ubitih 2^2 " oseb in mnogo ranjenih.
Požar je nastal v oddelku ta 1 smodnik. Vsled vročine so bili delavci omamljeni. Med žrtvami so bile večinoma deklice.
" Iščem svojega bratranca Franka CEHCN iz vasi Gozd. okraj Kamnik na Gorenjskem. Pro s;m ga. da se n»i oglasi na naslov: Anton Kuhar, prigioniere • U gtierra. Corp.. 4»*». (,'nmp. L P., Vollo ilantovano. Prov. Man-1 tova, jtalia.
VABILO
1 na veliko zabavno veselico, kate-
-	ro priredi društvo sv. Alojzija št. *Jti JSKJ. v ('onemauph. Pa., dne
■	28.. septembra. Začetek ob 7. uri ) zvečer. Vstopnina za moške J.V. L Ker je ta veseli<'a namenjena za
-	nakup Liberty bonda. zat-i> va
j bimo vse člane in članice, kakor
•	tudi druge rojake in rogalcinje iz ' te okolice, da nas blagovolijo ]>o-
-	setiti v obilnem številu na ono
i n jeni vr-čor. Zix\ ditbro postrežbo.in , zabavo je dobro preskrbljeno. K ' obilni vdeležbi vabi <Klbor.
(23 25—9
HARMONIKE
bodisi kakrinekoll vrsto Izdelujem Is popravljam po najnižjih cenah, a dele
-	trpešno In sanesljlvo. T popravo sa
1 nesljlvo vsakdo poSlje, ker Mm le na« 18 let tukaj v tem poslu In sedaj v | svojem lastnem doma. v popravo vsa-mom kranjske kakor vse droge banco Dike. Stare kupim ali sprejmem v aa
JOHN WENZKL, ww Basi oni 84, OsvelaM. Ohla I
m
1>eRedami: Da'živi Jiiaroslovan-ska Demokratska Stranka. l>a ži\i sloga od Ta tre f gora ita Slovaškem) do Jadrana. Da živi samostojna in svobodna jugoslovanska, češka in poljska država!" Burne o racije Čeiunii.)
Za njim je govoril še dr. Triller o grdem postopanju vlade :< goriškimi begunci ter o kolonizaciji Goriške z Nemci. "Ali naš narod ne bo puPtii svoje rodne grude na cedilu in / rokiimi se drži .svoje ■porušen«* koče. Organizirati se mora pomoč, ali pomagsiti nion-•sanio država. Z>to ie v tem iiai-o-du kljub strašnim vsakdanjim skrbem čvrsto prepričanje, da mo-' 'Ti pričakovati ]>omoči sa^mo v >a-mof^tojni jugoslovanski državi. Ta bo pozlatila njegovo trpljenje!" 1 1 Burno odobravanje. '
Zborovanje je zaključil dr. Tavčar. Burni vskliki: ' Živela ju-goslovanska demokracij«!* Živela Jugoslavija!" Z velikim luivduše-
' niem so vdelejčeiici p^li: "J.up« n;yša domovina ". " K.ie dom je
' moj" in "Hej Slovaju".
. j
Uprava Jugoslovanske Demokrat-] ske Stranke.
T'o glavnem zboroviinjn s,- je vrš"»la pod predsedstvom dr. Tav-• *-arja seja izv ."sevalnega otlbma stranke, na kateri je bila izvoljena uprava Jugoslovanske Demokratske .Stranke. Za predsednika stranke jc bil soglasno izvoljen di. Ivan Tavčar, za člane t »um ve J. D. S. pa: dr-. Vekoslav Kuko-vec, Štajersko; M. 1'rosekar. Koroško; župan Stepanoič. Goriško; dr. Vladimir Kacnihaf. Ljubljana. — Izvrševatni odbor je imenoval zastopnike za Narodni Svet.
Zvečer se je vršil prijateljski večer v hotelu C ni on.
"Fremdenblatt" o zborovanju.
Z o/irom na to ustanovno in zelo važno zborovanje Jugoslovanske Demokratske Stranke pise dunajski " Fremdenblatt" dne 7. jlilija:
"Dr. "Waldner. predsednik zveze nemških naeijonabyh strank, je posetil včeraj mmistiskega predsednik dr. Sevdlerja. z namenom. da ga opozori ki so bili dr-/r-r.i na pred kratkim se vršečem ahorovanju za ustanovite^- Jugo-«lo\. Dem. Stranke.
Ministrski predsednik je odgovoril, da mu ni ničesar znanega o kakem poskusu, da bi se vršil tiak zbor. in tudi notranji minister, katerega je vprašal o tej zadevi, ni popolnoma ničesar vedel o tem. Kranjski deželni predsednik, na katerega se je obrnil, da mu no-šlje poročilo, je odgovoril, d« ni mogel prepovedati tega shoda, ker je bil omejen na povabljene goste.. (> 2.)
Dalje je naložil deželnemu predsedniku. da pošlje natančno poročilo črni prej mogoče.
Vsi dunajski in tudi nekateri nemški 'isti ?>o objavili informacije Dunajskega Korespondenčne-ga Crada glede korakov, katere je podvzel dr. Waldner. predsednik zveze nemških narodnih strank, glede zborovanja v zadnjem času ustanovljene Jug. Dem. Stranke v Ljubljani."
Dunajska "Arbeiter Zeitung" komentira 7. julija pod naslovom "Denuneincije" to informacijo sledeče:
"t'elo ol>drža.vanje zborovanja mora služiti gentlemanom od nemških naoiionakiih strank kot pre-tvtiza za denuncijaeije. Ali je svoboda zborovanja gara-ntiraua po postavi pod nadzorstvom gentle-maiutv uentškjlr uacijonalnih strank ' Ali ministrski predsednik v resniei misli, da se bodo vse narodnosti uklonilo takemu nazira-nju o<l strani članov nentskin na-eijonalnili strank ?r'
Pomnožite svoje znanje i naratoslotju. ^^B
Narava Dam daje mnogo rastlin. B katerimi je mogoče z«lra>i:i razne bo-
Jaz imam v ziknrl ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jasj^'Je in korenine, take, ki izvirajo Jz vsi'a delov sveta. PiSite jo moj brtz-plučiii eenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane Farno 27i centov. ol>širno opisuje veliko Število rastlin In daje nasvet, za katere iMjleznl in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poueljivo knjigo.
MATH. PEZDIR, P. O. Box 773, City Hall Sta^ New York. N. ¥.
POZOR SO JAKI I
S lase, kakor tudi J ■a moZke brk«
ga marila ara-
dnlb krasni go-
kakor tudi mo <klm krasni brki in brada ln ne bodo odpadali in oelvclL Bevmatlzem, kosd-bol ali trganje v rokah, nogab ln v križu, v osmih dneh popolnoma oadia-vlm, rane opekline, bale, ture, krast« tn grlnte, potne nog«, kurja očesa, oaeo-Une v par dnevih popolnoma odstrnnlm. Kdor bi moje adcavilo brea nspeba rabil mn jamčim sa 96.00. PPUte takoj po cenik, ki ga takoj poSljem Eastoaj.
JAKOB WAHClO,
f	— . . . T ▼ T T
Kam se boste obrnili,
kadar delate ugovor«, pogodbe, zapriseženo izjavo ali razne drage dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil ns soduiji, pri mirovnem sodniku ali drugod? Ako hočete pravilno Izpovedati ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmr^en slovenskega in angleškega jezika. Obrnite se v tem {»ogledu vedno na
ANTON ZBAŠNIK,
JAVNI NOTAR IN TOLMAČ ■oba 192 Bakewell Bidg., Car. Diamond aud Grant Sts„
(nasproti Court Housa) PITTSBrRCJH, PA. Telefon orada: Court 3459.	Telefon na domu: Flsk 10.11 J.
Ustanovni shod Jugoslovanske Demokratske stranke
(Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.,)
^U	(Nadaljevanje.)
dru.igi strani ]>a h»vy usmiljenja odbijati a se napade na narodno inteariter in odsjovai jati na napade. Zbrati ter pripraviti moramo vse duševne m materijalne mori. s katerimi i^upolaj?a narod, da nas ne bo našel trenutek, ko bo vzišlo solnce s\ ohode. speče, da si ne bi tedaj mencali o£i in va-c ude ni vpraševali, kaj pomtmi ta svetloba. V tem trenutku moramo biti pripravljeni, zgradba, našega državnega telesa mora biti sezida-ita do naj manjšali detajlov. Zato nam je potrebno ono ediiLstvo. ki ve£e iu Spaja danes narodne vrste brez razlike na stranke. To edin-<tvo moramo bolj utrditi, .še tesnejše moramo skleaiiti naše vr-<te. Od vrzi mo zarjaveJo orožje, s katerim je brat ubijal brata,, na-mesto u<ra <pa ]K>ostrimo celike meee za do^^o ^kupnega vzvise-fic-ga eijja. Danes nisi '•liberalec", "klerikalec". "»ocijalistdanes >i čin 11 naroda, ki hoče svobodo in ki ima trdno voljo doseči jo. (Tako j«*:> Znto s» nii zdi važno, pa bodUi da iz«rleda to tudi parodoks-no. da stranke izpopolnijo svoje organizacije, kajti lažje bo naše delo. ako bomo mogli računati s tremi ali štirimi velikimi organizacijami.."'
Govoril je še o čim složnejšem sodelovanju ojed strankami.
^Resolucije o taktiki Jugoslovan. «ka Demokratske Stranke.
sprejet^ jt. hila nas»ednja resolucija :
"Jugoslovanska Dem. Stranka, čuvajoč svoja .programska načela, naj išče čim ožjih vezi z vsemi ju-go>b.vau<«kinu strankami, ki imajo v svojem programu neodvisno državo naroda. Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter naj ž -njimi sporaz-umr.o deluje za dosesro »kupnega cilja."
Dalje je M!a »iprejefa naj(«trej->a opozicija proti vtadi, kakor bo to odredi! Xarodni Svet, oairnnia Jugoslovanski klub.
V imenu Cehov je govoril urednik "Narodnih Jii*tov" v Pragi, J. K. Strnkatv. Povdarjal je daj "»e mora rešiti jugoslovansko, če-i Iko in poljsko vprašanje sadaj ali; nikoli'7. Svoi irovor ie zakliučil z
(Konec.)
Tatovi t Pttrogradu.	j
Stockholm, Švedska, 19. sept. j Iz Mo3kve in Petrograda je*dane.- j prišlo mnogo beguncev, ki so od- j potovali vl fiusije 13. septembra, i Pripovedovali so, da se nahaja m- ] ska prestolica popolnoma v rokah ] anarhistov in da so razmere slab j še kot kdaj poprej. V mestu ni ! policijskega varstva in nikogar, k'i j bi držal red: ljudi javno pobijajo j po cestah, ali pa jih ropajo, kaj- j ti nobene nevarnosti nI. da bi kdi j bft kaznovan za svoj zločin. U Oborožene tolpe vdirajo v hištk, i kradeč in moreč prt Iskanju de-1 j narja. obleke in drugih stvarriij Mnogi begunci so na ta način iz-12 gubili vse »voje premoženje iu ee- jl lo obleko.	| j
Po njihovem pripovedovanju se j poročila, da je l>ilo .mesto do po- « iovice požgano, pretirana, toda ze- «
Dr. L0RENZ£S| 644'Peno j
EDINI 8LOVEK9KO GOYORSOI ZDRAV*IB	aVCDUC
MOŠKIH BOLSZH2	Pittsburgh, Pa.
MoJa stroka je sdravijenje akutnih ln kronlCnlli bolesnL Jas sam Se adravtan nad 23 let ter imam skušnje ▼ vseh boleznih In ker —am slovensko, sate vas morem popolnoma razumeti ln spo- 1 ■aatl vado bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč ln zdravje, dkosl 23 let sob pridobil posebno skuSnjo pri »lrsvljenlu moSUb belesnl Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa I Mi vas poopolnoma ozdravim. Ne odlagajte, aapak pridite Km- ]
Jmm oaditvtB aastrnpljeno kri, masalje ln lisa po telesa, bo- 1 Isnd v grlu. Izpadanje las, bolečine t kosteh, stare rane. ilvčns I
fcsie—t, es>abelast, bolezni v mehurju, ledioab, jetrah In felodcu, j nt nli o, KTmatlieB, katar, slato šilo, navdaho Itd.	i
sr Urate ara sa: V ponedeljkih, čredah ln petkih od D. art ^ Sfntraj do 0. popoldan. V torkih, četrtkih ln sobotah od 9. arm * ajutraj do a ure svefler, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Fe
PoAti ae adtavfas. Pridite osebno. Ne pozabita Ime ln naslov:	j
Dr. LO RE N Z, 644 Pum »e., PHtstorgSi, Pi.
Nekateri M adravnlkl rabijo tolmače, da vas razm&ejo. Ju aaa brvateka «s le starega kraja, nato vas latfe zdravim.
Pozdrav dr. Budisavljeviča.
1 o volit vi izvi\ševalneg-a odbora i stranke >e je priglasil k besedi Sia-borski poslanec* dr. Srd j an P di sa*ljevič. ilea velikanskim navdušenjem je izročil pozdrave ju-goslovan&ke demokratske skupine, ki je zbrana okoli "Ulasa Sloven-i ce\ , Hrvatov in Srbov, ter se zahvalil za sprejem, katerega :so mu priredili kot za.slopniku bratskega L naroda. Poudarjal je. de. se isto-tr.ko v Zagrebu, kakor po vsej srbski in hrvatski izemlji čutijo ene v težnji samostojni, neinl-visui jug»»slovaii^Ui državi ter di-imajo i«tt- težnje kakor Slovenci, i C vrst zaplenjenih, i Hiti hočemo ena stranka, ki se bo borila za lep-<i> bodočnost edinstvenega juiro--iluvansktt^a naroda.
I*redseduik dr. Tav»-;ir je podal ua-to lx*sedo poslancu dr. Ravni-barju, ki je govoril o praveu politike in <» taktiki stranke do doči-ga zborovanja zaupnikov.
Svetovna vojna je revoiucijoni-nila na« narod v njegovetu .mišljenju in v njegovi volji. .. Prej razdeljen na toliko in toliko st»*ank, ki s<» se prepirale med seboj, ki so delale eksperimente ua. živem narodnem telesu, od katerih je imela vsaka pred seboj svoj cilj in šla svojim potom, ne vodno na korist narodu — ta narod je našel samega sel»e. Danes moremo ugotovi t i da velika doba ni našla malih ljudij. 'Odobravanje.)
47 vrst zaplenjenih. .
Ko stiH» -JO. maja 11)17 ml <iržav-ni posianei dali naroilu geslo, katero imenujemo majsko deklaracijo, t«Klaj je zapela narctdova duša od navdušenja. To parolo smo dali tedaj aiarodu na jela.sovanje bi izvršil se je plebiscit, da s; Itsp-iega in pojKdncjšega ne moremo Militi. Xa stotine in stotine občin Jo je sprejelo, na stotiKoče podpisov nosi ifciša deklarai-ija. < 14 vrst zaplenjenih.) I>aj>cš se nihče veo ne vjirašuje. ali se bo izpolnila, temveč je vsakdo prepričan, da l»o napočil v najbližji bodočnosti dan. ko bo postala naša isaJiteva aneso in kri. S tem je že tudi. dan pra~ vec naše politike. . Na eni strani fcaložiii. vse narodno. aUe *a popolno realizacijo našega oilja, ns,
2 s	Nadaljevanje.)
—	Hvala Bogu! — je rekla. — še vedno živi! — Najbrže se ni Im.lo poškodoval. — <M kje je padel? — Stric, pomagaj mi. primi
«la ga bova odnesla.
Prijela je Sil vera po<l pazduho, da bi ga odnesla v župnišče. Naenkrat pa. ko j«- videla, da m> se odprle njegove oči. njegove ža-nistne motnosinjc o"-; je spustila glavo na prša ubogega pastirja in bridko zajokala.
-- OdpuMi mi, siht-re. odpusti mi!
In ne <la bi kaj brigala za strica ali za mladega Roumigasa. mu je /a«"ela poljubljati oči in ustnice.
T<da. Takobina je zaš«-petal (laston. — Zdi se mi. da vaše obnašanje....
Ona ga pa ni poslušala, ampak je neprestano govorila "neza-
\ estnemu:
flilpn<li mi, saj vendar 1»-be ljubim in nikogar drugega. — Ali me slišiš? — ln v-.«-, kat >ein danes napravila, sem storila le vsled lega. ib< bi s»- pre]>rieala. če me še ljubiš.
Abbe je lovil sapo in poskušal nekaj povedati, dočim je bil Ga-ston j rmen. zdaj bled in zelen.
Ne. i<> j«- preveč, »o je preveč — se je jezil. — Tako se pa res I e sjiif uorervati s človekom.
.Mladi deklici j«' pogledal v obraz iu pristavil;
(bispodičnu. ta igra mi že malo predolgo iraja. — Prosim vas. !-<• !aj >e odb»čit:-. Izberite meti menoj in med tem pastirjem. Kd-ii me,| nama je tukaj ne]>o1reben. — Morda sem jaz, morda je <,n.
-- P>a. g'»s[»«»d. vi ste nepotrebni — je odvrnila deklica hladno.
K>» je zaslišal a bbe te besede, je zakričal:
—	K;iko .lakohina? — <» ti moj Ho» ! — In vi. gospod Gaston! O to ni mogoče, ni mogoče!
Zijal je in ni vedel, kaj bi itanravil.
.l.'Kobina |>a ni izgubljala časa. Poklieala je vrtnarja Toutona in z nj«'govo pomočjo otlucsla Silvere v župuišče.
O sveta neb«*sa ! Kaj se j.- zgodilo? — je vzkliknila Pepita.
Ali si' jr na j>ori pobil? Saj sem vam rekla, da bi bilo boljše o-'■ati «b..ua. — In vi. uospod župnik? — Vi se vsaj nisle ponesrečili? —
—	Kant ga nes.-va? — j»- vprašal vrtnar.
, - sobo. Saj j" vseeno v katero — je odvrnila deklica.
—	Torej v prvo nadstropje.
Ne. ti» bi bilo prenevarno — kar sem ga položiva.
Položila sta Silvera na .lakobitiino posteljo.
Ilvala vam. 'l outon. < e me imate res radi. sedite takoj na us .j in odje/.iditi- k mnjt-nm stricu, zdravniku Henri ju Bordesu v Aigucs \ s. Keritr mu. naj pride 1ak<»j v GargoK. — Še nocoj ■nora priti mu recite.
Ilobro. gospodir-na j«- oilvrtiil vrtnar in udš^l.
Sih i-re je imel vedno zaprte oči in je počasi, sunkoma dihal.
•l.'kob na m ti je položila še eno blazino pod glavo in naročila IVpiti naj prinese kisa iti vode.
I • <bij je vstopi! abbe in prinesel v roki čašo neke tekočine.
K;iko? je rekel. -- V tvoji sobi?
Da. tukaj je nabolj pripravno, sirie.
1'psjino da iu bo tukaj za večno obležal.
—	Molimo da bi ozdravel. — Se vedno je nezavesten.
Abhe je izpraznil čašo iu začel moledovali:
-—O. ti moj Iiog. kakšna zgodba je 1«>. — O ti moj Bog. sedaj > m pa res v lepi žagali. — Gos|>od Gaston s»> jp ves jezen poslovil. Kakšno mnenje bo imel o nas? — ln kaj bn rekel njegov oče? — in vsi ljudje v vasi; — o moj l'»og. stoj mi na .itrani!
Se.lel je v naslonjač in >i poiskal tolažbe v tabakiri.
Iu zatem jc začel mrmrali:
—	d moj Bog. ja/ sem uničen! — Najprej ta nevarna in naporna pot. potem pa še ta nesreča! — Uničen sem. popolnoma uničen! Ne. to j«- preveč! Kar je preveč, je preveč!
Par minul pozneje je zaspal v naslonjaču.
Četrto poglavje.
Silvere je bil še vedno nezavesten.
Ko je se Jakobina ^klonila preko njegovega obraza, in zaWa jokati, sri si- njegove oči za spoznanje odprle, toda videle niso ničesar.
Ležal je nepremično na beli postelji mladega dekleta. Prsi so se mu komaj dvigale in dihal je tako narahlo kot diha majhen o-irok. —
Po preteku četrt ure s<« je pa pričela prebujati Silverova duša. Zdelo se mu je, da čuti v nosnicah rezek vonj, in da se je pred njegovo zavest spustila debela črna koprena. Ho teč se izogniti onemu yon ju, je čutil, da se je nagnila njegova glava nekoliko na stran ii»
Magdalenina kita
Fraucoski spisal JEAN RAMEAU.