URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Števiika 29 Ljubljana, petek 26. avgusta 1983 1229. Na podlagi 185. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) izdajata republiški sekretar za notranje zadeve in komandant teritorialne obrambe SR Slovenije >'Y PRAVILNIK o organiziranju, aktiviranju in opravljanju nalog ter o oznakah in oborožitvi narodne zaščite I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se podrobneje določajo organiziranje narodne zaščite, njeno aktiviranje in opravljanje nalog, oznake, ki jih nosijo delovni ljudje in občani, ki opravljajo naloge narodne zaščite (v nadaljnjem besedilu: pripadniki narodne zaščite), nošenje in uporaba orožja ter način nabave, hrambe in vzdrževanja orožja ter drugih sredstev za opravljanje nalog narodne zaščite. 2. člen V narodni zaščiti delujejo vsi delovni ljudje in občani ne glede na starost in spol. Naloge narodne zaščite opravljajo v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni v skladu s 'svojimi fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi. 3. člen Pripadniki narodne zaščite delujejo v narodni zaščiti, dokler. se ne pokličejo k opravljanju nalog v oborožene sile, civilno zaščito, organe za notranje zadeve in k opravljanju drugih nalog, h katerim so razporejeni. Opravljanja nalog narodne zaščite se lahko oprosti, kdor je zaradi bolezni ali poškodbe trajno ali začasno nezmožen za delo ali iz drugih utemeljenih razlogov. O oprostitvi. odloči načelnik narodne zaščite. V morebitnem sporu ima pripadnik narodne zaščite pravico ugovora; o njem odloči organ, ki je pristojen za organiziranje narodne zaščite. Ugovor ne zadrži izvršitve. Pripadniki narodne zaščite opravljajo naloge narodne zaščite v času, ko ne opravljajo del in nalog iz delovnega razmerja oziroma drugih neodložljivih nalog, razen če varnostne in obrambne razmere ne narekujejo drugače. H. ORGANIZIRANJE NARODNE ZAŠČITE 4. člen V krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih samoupravnih organizacij in .skupnosti, organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev (v nadaljnjem besedilu: Cena 70 dinarjev Leto XL krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in delovne skupnosti) se organiziranje narodne zaščite praviloma določi s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. V statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih se praviloma določijo splošne naloge in osnovne oblike delovanja narodne zaščite, pristojnosti in odgovornost organov upravljanja in drugih organov ter pravice ih dolžnosti delavcev in organizacij združenega dela, delovnih skupnosti oziroma krajevnih skupnosti. Če osnovne oblike delovanja narodne zaščite niso opredeljene v statutu, se lahko opredelijo s sklepom organa, ki je pristojen za organiziranje narodne zaščite. 5. člen Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, ki opravljajo svoje dejavnosti na istem sedežu ali .katerih zgradbe in objekti so na skupni lokaciji in med seboj funkcionalno ali kako drugače povezani, lahko organizirajo skupno delovanje narodne zaščite. V samoupravnem sporazumu o skupnem delovanju narodne zaščite se določijo naloge, ki imajo skupni pomen, medsebojne materialne obveznosti ter posebne pravice in dolžnosti delavcev in organizacij. V samoupravnem sporazumu se tudi določi, kdo je nosilec in usklajevalec nalog, ki imajo skupni pomen, lahko pa se tudi določi, da se v ta namen oblikuje posebno delovno telo. Z načrtom za delovanje narodne zaščite se podrobneje opredelijo oblike delovanja, naloge, ki imajo skupni pomen, način sklica in drugo. 6. člen Delavci manjših temeljnih organizacij združenega dela in delavci delovnih enot oziroma obratov' ali delovnih skupnosti, ki imajo sedež, delovišče ali delovne prostore na območju krajevne skupnosti, se praviloma v celoti vključijo v narodno zaščito krajevne skupnosti, če jih je manj kot trideset oziroma, če to terja proces ali organizacija dela. Z načrtom za delovanje narodne zaščite krajevne skupnosti oziroma s samoupravnim sporazumom, ki ga krajevna skupnost sklene z organizacijami in skupnostmi iz prejšnjega odstavka, se uredijo medsebojna razmerja glede skupnega delovanja narodne zaščite, predvsem pa usklajevanje aktivnosti, financiranj e, oprema in oborožitev za narodno zaščito ter usposabljanje in vključevanje delavcev v narodno zaščito krajevne skupnosti. V primerih iz prvega odstavka tega člena mora načrt za delovanje narodne zaščite krajevne skupnosti podrobneje opredeliti oblike organiziranja, objekte organizacije oziroma delovne skupnosti, ki jih varuje in naloge, ki jih opravlja narodna zaščita krajevne skupnosti. K delu načrta za delovanje narodne zaščite, ki ureja varovanje objektov temeljne organizacije zdru- ženega dela oziroma delovne skupnosti iz prvega odstavka tega člena, da soglasje dllavski svet oziroma drug organ upravljanja te temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. 7. člen Krajevne skupnosti samostojno organizirajo narodno zaščito za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe na svojem območju. Za varovanje komunalnih, prometnih,• telekomunikacijskih in podobnih objektov, v katerih med delovnim procesom niso redno navzoči delavci, in za varovanje ožjih območij organizira y 'skladu s prejšnjim členom narodno zaščito krajevna skupnost v sodelovanju z organizacijo združenega dela, ki upravlja te objekte. Če je potrebno nujno opraviti varnostne in obrambne naloge za temeljno organizacijo združenega dela ali delovno skupnost v času, ko delavci niso navzoči (izven delovnega časa in ob dela prostih dnevih), opravi te naloge narodna zaščita krajevne skupnosti. V večjih krajevnih skupnostih se organizira delovanje narodne zaščite po naseljih, ulicah, stanovanjskih soseskah in večjih stanovanjskih hišah. 8. člen V organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v katerih se v soglasju s svetom za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine oziroma v skladu z obrambnim načrtom občine ustanovijo enote in zavodi teritorialne obrambe, se narodna zaščita 'organizira tako, da ss funkcije narodne zaščite in teritorialne obrambe ne podvajajo, ampak dopolnjujejo. 9. člen Posamezne naloge opravljajo pripadniki narodne zaščite praviloma v ustrezno oblikovanih skupinah na podlagi odločitve načelnika narodne zaščite ali njegovega pomočnika: ta tudi določi pripadnika narodne zaščite, ki vodi to skupino. Večje skupine tako določenih pripadnikov narodne zaščite praviloma vodi pomočnik načelnika narodne zaščite. Vodja skupine iz prvega odstavka tega člena je za izvršitev nalog odgovoren načelniku narodne zaščite oziroma njegovemu pomočniku. Skupine pripadnikov narodne zaščite se oblikujejo zlasti za opravljanje teh nalog: — zavarovanje določenih objektov in območij; — fizično varovanje: — množična izvidniško obveščevalna dejavnost; — izvajanje bojnih akcij; — spremljanje določenih oseb in transporta materialnih sredstev; — legitimiranje na določenem območju in ob določenem času; — zadržanje določene osebe ali' več oseb; — pregled oseb ali vozil. III. AKTIVIRANJE NARODNE ZAŠČITE 10. člen Aktiviraj e narodne zaščite je odločitev, da se za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe pokličejo delovni ljudje in občani v skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite in nastalimi razmerami. Aktivira se tolikšen del narodne zaščite, kolikršen iC potreben za izvršitev določenih nalog. 11. člen V skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite aktivira narodno zaščito komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temeljne ali delovne organizacije združenega dela ali krajevne1 skupnosti. V. organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, v katerih ni komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno sampzašeito, aktivira narodno zaščito delavski svet oziroma svet delovne skupnosti. Pristojni komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma drug pristojni organ iz prejšnjega odstavka, aktivira narodno zaščito, če bi lahko prišlo do družbeno škodljivih dejanj in posledic v miru v nevarnostih, v katerih bi bili lahko v večjem obsegu ogroženi javni red oziroma varnost ljudi, družbeno in zasebno premoženje in objekti-skupnega pomena, ob naravnih in drugih nesrečah,' v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v .vojni. Pristojni komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma drug pristojni organ iz prvega odstavka tega člena aktivira narodno zaščito praviloma v soglasju s pristojnim občinskim komitejem za splošno ljudsko obrambo in 'družbeno samozaščito; mora pa jo aktivirati na podlagi njegove odločitve. 12. člen Sklep o aktiviranju narodne zaščite lahko sprejmejo tudi Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SR Slovenije, pokrajinski, mestni ali občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Kadar sprejme sklep o aktiviranju narodne zaščite republiški, pokrajinski, mestni ali občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, je tak sklep obvezen za vse organe, ki sb pristojni za aktiviranje narodne zaščite v krajevni skupnosti. organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, na katere se sklep nanaša. 13. člen Aktiviranje narodne zaščite lahko predlagajo pristojnemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma drugemu pristojnemu organu tudi izvršni sveti občinskih skupščin, organi za notranje zadeve, štabi za civilno zaščito ter drugi strokovni in izvršilni organi, v vojni pa tudi štabi za teritorialno obrambo. 14. člen Ce to terjajo nastale razmere, lahko načelnik narodne zaščite v soglasju s predsednikom komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma predsednikom delavskega sveta, sveta krajevne skupnosti oziroma sveta delovne skupnosti izjemoma aktivira narodno zaščito zlasti ob nenadnih: — večjih in hujših kršitvah javnega reda; — ogrožanjih proizvodnega procesa oziroma družbenega in zasebnega premoženja; — ogrožanjih varnosti območja ob državni meji; — naravnih in drugih nesrečah in ob — izrednih politično-yarnostnih in družbenoekonomskih dogajanjih (diverzije, sabotaže, požigi, gibanja sumljivih oseb ali skupin). 15. člen Ob napadu na državo aktivira narodno zaščito načelnik narodne zaščite v skladu z zakonom. Ig. člen Pripadniki narodne zaščite se pokličejo k opravljanju nalog narodne zaščite ustno, pisno ali po te-lefonu, z dogovorjenim zvočnim znakom ali na drug krajevno običajen način. Način vpoklica je aoiočen z načrtom za delovanje narodne zaščite, odvisen pa je .tudi od konkretnih varnostnih in obrambnih razmer. 17. člen Takoj po vpoklicu razporedi načelnik narodne zaščite pripadnike narodne zaščite k opravljanju nalog v skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite glede na razmere, zaradi katerih je bila narodna zaščita aktivirana. Pri razporeditvi določi tudi način opravljanja nalog, število pripadnikov narodne zaščite, oborožitev in uporabo drugih sredstev, ki so potrebna za opravljanje posameznih, nalog narodne zaščite. 18. člen Pri razporeditvi delovnih ljudi in občanov k opravljanju konkretnih nalog narodne zaščite je treba upoštevati njihove psihofizične sposobnosti in usposobljenost posameznikov glede na vrsto in način opravljanja nalog. IV. OPRAVLJANJE NALOG NARODNE ZAŠČITE 19. člen Narodna zaščita opravlja svoje naloge v skladu z načrtom za delovanje narodne zaščite, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta, v skladu z varnostnimi m obrambnimi razmerami ter z odločitvami pristojnega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito oziroma organa, ki je pristojen za organiziranje narodne zaščite. Načrte za delovanje narodne zaščite v temeljni or-ganizac ji združenega dela je treba uskladiti z načrti za delovanje narodne zaščite sosednjih temeljnih organizacij združenega dela in znotraj organizacij združenega dela, vse skupaj pa z načrtom za delovanje narodne zaščite v krajevni skupnosti. Načrti za delovanje narodne zaščite v krajevni skupnosti morajo biti usklajeni z načrti sosednjih krajevnih skupnosti. 20. člen Z načrtom za delovanje narodne zaščite se določijo njene naloge v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Predlog načrta za delovanje narodne zaščite pripravi načelnik narodne zaščite s svojimi pomočniki. Načrt za delovanje narodne zaščite mora obsegati zlasti te sestavine: , — stalne naloge narodne zaščite v različnih varnostnih in obrambnih razmerah; — organizacijo delovanja narodne zaščite za opravljanje nalog narodne zaščite v različnih varnostnih in obrambnih razmerah; — začetno razporeditev delovnih ljudi in občanov za opravljanje posameznih nalog narodne zaščite v različnih varnostnih in obrambnih razmerah; — način vpoklica pripadnikov narodne zaščite k opravljanju nalog v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Načrt za delovanje narodne zaščite ima praviloma še te priloge: — opomnik za delo načelnika narodne zaščite in njegovih pomočnikov; — poimenski seznam pripadnikov narodne zaščite s podatki c njihovi usposobljenosti za opravljanje nalog narodne zaščite; — razvid orožja, streliva, oznak in izkazn.c za nošenje orožja ter razvid materialnih sredstev za delo narodne zaščite; — Opomnike za opravljanje posameznih nalog pa-rodne zaščite v miru, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vpjni. 21. člen Praviloma opravljajo pripadniki narodne zaščite naloge na območju, na katerem imajo prebivališče. Za smotrno organiziranje in delovanje narodne zaščite lahko komite Za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne skupnosti in komite" za splošno ljudsko obrambo m družbeno samozaščito krajevne skupnosti skleneta, da določeni delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki preb vajo na območju druge krajevne skupnosti, opravljajo naloge narodne zaščite v krajevni skupnosti, v kateri je sedež temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti. 22. člen Na podlagi usmeritev in odločitev komiteja za splošno ljudsko obr&mbo in družbeno samozaščito oziroma drugega pristojnega organa in glede na oceno trenutnih varnostnih razmer opravlja narodna zaščita samostojno ali v sodelovanju z drugimi subjekti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zlasti te naipge: 1. V miru, ob nevarnostih, v katerih bi bila lahko v večjem obsegu ogrožena javni red oziroma varnost ljudi, družbeno in zasebno premoženje in objekti skupnega pomena, oziroma kadar je to potrebno za varstvo ustavne ureditve: — varuje objekte skupnega pomena; — varuje proizvodni proces in proizvajalna sredstva ter druge pogoje dela; — globinsko varuje območje ob državni meji; — vzdržuje javni red, da ne pride do kršitev; — varuje družbeno in zasebno premoženje m preprečuje škodne pojave; — preprečuje nepooblaščenim osebam dostop in gibanje na območju, za katero velja takšna omejitev; — preprečuje kazniva dejanja in druge negativne dejavnosti posameznikov ali skupin,- sabotaže in teroristične dejavnosti. 2. Ob naravnih in drugih nesrečah (potres, velik požar, povodenj, večje prometne nesreče itd.) poleg opravljanja splošnih nalog še zlasti: — fizično'zavaruje širše in ožje območje nesreče in preprečuje odtujevanje in uničenje premoženja; — preprečuje nepoklicanim osebam dostop na tako območje in gibanje po njem; — preprečuje kršitve javnega reda in miru na ogroženem območju; -5- po potrebi sodeluje pri reševalnih akcijah in odpravljanju posledic nesreč; — po potrebi spremlja in zavaruje evakuacijo prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ter zavaruje zapuščeno premoženje; — odkriva in zadržuje osebe, ki širijo neresnične vesti in vznemirjajo občane ali povzročajo paniko med njimi ter jih izroča pristojnim državnim organom. 3. V izrednih razmerah in ob izrednih politično-varnostnih in družbenoekonomskih dogajanjih . poleg opravljanja splošnih nalog iz 1. točke tega člena še zlasti: — okrepljeno zavaruje proizvajalna sredstva, nemoten potek proizvodnega procesa 'oziroma tistega njegovega dela, katerega prekinitev bi lahko povzročila precejšnjo materialno škodo, objekte skupnega ali posebnega pomena in družbeno premoženje; — okrepljeno globinsko varuje območje ob"~dr-žavni meji; — ob javnih manifestacijah zavaruje družbeno in zasebno premoženje in objekte skupnega pomena, ki bi jim lahko grozila nevarnost napada, poškodovanja ali uničenja; — preprečuje diverzije in sabotaže, požige in druge poskuse poškodovanja ali uničenja drušbenega in zasebnega premoženja; — odkriva in nadzira gibanje sumljivih oseb ali skupin; po potrebi jih zadrži in izroči organom za notranje zadeve; — izvaja nadzor nad gibanjem prebivalstva na podlagi sprejetih omejitev, ki so jih odredili' pristojni organi: — preprečuje javne sovražne pojave, zlasti oborožene aktivnosti, subverzivno propagando v obliki letakov, plakatov, izpisovanja sovražnih parol na javnih krajih, širjenje vznemirljivih vesti in podobno. 4. V neposredni vojni nevarnosti poleg opravljanja nalog iz 1. in 3. točke tega člena še zlasti: — zavaruje skladišča materialno-tehničnih srečl-stev za potrebe splošne -ljudske obrambe in družbene samozaščite; — opravlja določene naloge zavarovanja pri. izvajanju mobilizacije; — zavaruje izvajanje evakuacije ljudi, materialno-tehničnih sredstev, blagovnih rezerv in razselitev raznih skladišč;' — na svojem območju opravlja množično izvid-niško obveščevalno dejavnost za potrebe vodenja splošnega ljudskega odpora; — organizira stalno opazovanje območij, na katerih so možni zračni desanti; — odkriva in preprečuje obveščevalno in drugo subverzivno dejavnost; — varuje objekte, v katerih je material večje vrednosti ali sredstva, pomembna za splošno ljudsko obrambo; — po potrebi opravlja kurirsko službo; — fizično zavaruje in zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje organov družbenopolitičnega sistema. 5. V vojni, ko je narodna zaščita najširša organizirana oblika sodelovanja vseh delovnih ljudi in občanov v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, poleg opravljanja nalog iz 1., 2., 3. in 4. točke tega člena zlasti še: — samostojno ali v sodelovanju z oboroženimi silami brani svoje območje in se neposredno vključuje v oborožen boj v skladu s svojimi možnostmi; — izvaja neoborožen odbor ali sodeluje v njem; — zagotavlja nenehno množično izvidniško obveščevalno dejavnost na svojem območju, odkriva sovražne oziroma neznane sile in o njih nemudoma obvešča pristojne organe; — samostojno in v sodelovanju z drugimi sestavinami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite varuje objekte, ki so pomembni za življenje in delo oziroma za obrambo pred napadalcem; — samostojno ali v sodelovanju z enotami teritorialne obrambe in milice izvaja bojne aktivnosti v skladu z usmeritvami pristojnega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in s svojimi možnostmi; — preprečuje in odkriva aktivnosti, ki bi lahko slabile varnostno in obrambno moč države; — odkriva in izroča pristojnim državnim organom dezerterje in druge osebe, ki s c cti ^2 O S cti Cti SJO cti n, •s cti > •S 'O s ^ cti ll 'ča E O c o g > ‘a? ‘o j-4 J-4 £ £ S g 0) -a« Ul U < Ul ti.E Ul >u =i o ■a s ™ sl sl | ! I s. "E Cti Cd Cti cti ^ ^ _ > >0^0” t? r/, "SS «£ S -S8 IS f ižfi £1 S Cti n £ 1 o3 ^ dl) SŽ S^, _ H x3l Ul p * 8 Z e e p ti)__ti) £ O, c .s o s « .h '3 2 -g>y -g 5 -gg -g i S;!isi še š r-j CN i-j C4 r-i t4 t4 cš cs cm" cti tifl ti) 1» c S š .24 'S1 £ S d* a cti > 'O ti) cti ti £ ti) £ o) E o; g. 1 E 2 's? o) E cti *2 >0 cti n CN « =6 » m « !§ 5 ^3 'S l'g- o.S :P, £5 5 eS c«5 p la y K AS =H M ti O o 5 M £ V N i N ^s y S 3 o P P £ c c S 8 > i o .3 S h '5 ni > Bi d y U Si ftrO §£ E gen «s Pi -P ra 5 > 3 O >u -o 2£ S* ti . ra ^ ,ra ra $ ■n v o “i S|5 ti) O cti 5-5 S ep > cti a rc 5 o •£ a cti* ▻ ti HO 0) 55S p >N £ sl Cti C $2 O i-g p Opombe: Tabela 4: PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN NJEGOVA RAZPOREDITEV V EKONOMSKI DOBI TRAJANJA NALOŽBE a S § y >5 o s s 02 O OJ ^ « s ! M M OJ T3 tj ° n, 05 O | g g o C I Š-g VD bč Tj N.S-O.H 3 •o ■G "S I 1 -s 0 g4. 1 SE S 2^ O PQ > c« § g B § o bfl CD ^ w ^ c to £ ■g-a d 'S I W .S M M > H r-4 ci . r-i oo eo oo d d N «5 O) TJ > OJ oi rt Š> o o n g « * -”3 ■S CO I O) 2| ti N Qu o o 3| P "c 04 0» ž-5 R -3S £ g S 5 M fa M =5 to oo eo «5 05 N N ti (U ti _> bC _> •S OJ W I 2 g-® «5 g S >-3 S < > O J M O A O | H Q tti li m I I s ^2 S £ T-j rt C > •s I S a ■ JC 'E a l ¥ > c rt rt ■a-a 3 •s S 8 > N C © xs a S .st 53 ® E5 1 ■a g = 1 D rt > O o4 9 § '3 c rt O § a "S 2 T5 O 06 OJ E a> S c P4 S rt rt v S •c ■-S oo «4 1 | Q Tfj d 'O rt 3) ■$ a 5 j; co 3 QJ OJ I 'O a rt N rt a rt 1 :a 1 E r p I o a a rt C qj • c* T5 rt 60 rt 5 5 § 8 S T2 O 8 | g S 5 1 S | .£ o. I I rt rt Trt T5 o o a p. 5 £ a o Tabela 7: RAZVOJNO TEHNOLOŠKE KARAKTERISTIKE PREDLAGANEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA v 000 din Pred investicijo leto Po investiciji leto 1. Število vseh izmen 2. Število vseh zaposlenih delavcev 2.1. Število vseh zaposlenih v največji izmeni 2.2. Število delavcev z visoko in višjo izobrazbo 2.3. Število delavcev ozkega strokovnega profila 2.4. Število delavcev — raziskovalcev 3. Nabavna vrednost delovnih priprav (v 000 din) — stalne cene 3.1. Nabavna vrednost avtomatiziranih delovnih priprav (v 000 din) 3.2. Nabavna vrednost delovnih priprav za raziskave in razvoj (v 000 din) 4. Ali je število predvidenih novo zaposlenih delavcev usklajeno z zaposlitveno bilanco v občini (ustrezno obkroži) da ne v 000 din stalne cene- Po investiciji — poprečno letno 5. Predvidena sredstva za raziskave in razvoj 5.1. Tekoči stroški 5.2. Naložbe v delovne priprave za raziskave in razvoj Opombe: Tabela 8: ZBIRNI VREDNOSTNI PRIKAZ OBSEGA PROIZVODNJE PROIZVODNEGA PROGRAMA PRODAJE PREDLAGANEGA v 000 din stalne cene Pred investicijo leto Po investiciji | leto ' i 1. Obseg proizvodnje skupaj V tem:, 1.0. Deficitarnih surovin/živil* 1.1. Obseg proizvodnje za trg SR Slovenije V tem: 1.1.1. Deficitarnih surovin/zivil* 1.2. Obseg proizvodnje za druge republike in pokrajine V tem: 1.2.1. Deficitarnih surovin/živil* 1.3. Obseg proizvodnje za izvoz V tem: 1.3.1. Deficitarnih surovin/živil* Povprečna letna stopnja isti v nadaljnU letih** * Spisek deficitarnih surovin je v navodilih. ** Povprečna letna stopnja rasti v ekonomski dobi trajanja objekta. Opombe: Tabela 8 a: FIZIČNI OBSEG PRODAJE PO IND-1 (meti ■E 3 * S E C c a? > CD >U = S > .1 C 0 T3 G 1 S- > O s o"* > 'O cc tuo o s o Povprečna letna stopnja rasti v nadaljnjih letih** -t; ! o ! II = 5 o S Pred investicijo leto - Prodaja v merski enoti Skupaj i od tega v: — SR Slovenijo — druge republike in pokrajine < m 1 Skupaj od tega v: — SR Slovenijo — druge republike in pokrajine A izvoz4 B Skupaj od tega v: — SR Slovenijo — druge republike in pokrajine 1 A izvoz4 B Stalna cena za mersko enoto > Merska enota tona, kos Opis artikla > Šifra Zap. št. ca CO J nf I ^5 £ O g a> S ra = 1 o-S ra » o -2, 'II *- ‘c? g3 co 3 E U> jD S Tabela 9: ZBIRNI VREDNOSTNI PRIKAZ PORABE SUROVIN IN REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA PRED IN PO INVESTICIJI OZIROMA S> 5 « 1 ' co cC u -C c V C.£ m o 97 CQ O, C 0 1 .s ps ° 0 1 .= II n" S ec O & cti a ? Js; 50 C o cc 1 Q sd ce a; 'O O £ *s o 5 JS g 3 B « O e I .M S I I H 5 d 's E 3 1 «: > D 3 > c V 'S I 5 05 ! I o > D *; I > *= o 3 0 1 Q d g I o; T5 I a i v 'Z a c1 •2, 5* a O V ekonomski dob1 Tabela 9 a: PORABA SUROVIN IN REPRODUKCIJSKEGA MA^-.i ALA 1. Vrednostni in količinski prikaz porabe surovin in reprodukcijskega materiala po IND-1 (Metodološko gradivo, št. 1/80) Povprečna letna stopnja rasti v nadaljnjih letih** Po investiciji Pred investicijo Stalne cene za mersko enoto • Merska enota 000 din tona, kom. 000 din tona, kom. 000 din tona, kom. 000 din tona, kom. Poraba surovine, repromateriala Skupaj ! Od tega iz: — SR Slovenije — Drugih republik in pokrajin — Uvoz Ime surovine, repromateriala Šifra d . d o 'o o. .a S Tabela 10: PORABA ENERGIJE (v naravnih enotah ali tera Joulih) g d Viri energije Enota mere Poraba pred investicijo Poraba po investiciji Povprečna letna stopnja rasti v nadaljnjih letih** as N Domača Uvožena Domača | Uvožena Domača j Uvožena a Električna energija : MWh ■ TJ i b Antracit t TJ ' C d Koks , • TJ Črni premog t TJ e Rjavi premog t TJ - f g Lignit t TJ Tekoča goriva t TJ H Mazut t TJ ' i j Zemeljski plin 10sm3 4 TJ Tekoči naftni plin t TJ k Skupaj TJ 1 • ** V ekonomski dobi trajanja projekta. Opombe: 11. PROSTORSKO EKOLOŠKI KRITERIJI Obkrožite ustrezen odgovor! 1. Ali je lokacija za predvideno investicijo na območju industrijske cone, opredeljene v prostorskem delu družbenega plana oziroma v veljavni urbanistični dokumentaciji? da ne 2. Ali je predvidena investicija na kmetijskem zemljišču prve ali druge kategorije^ oziroma na zemljišču, na katerem so na podlagi proučitve naravnih danosti predvidene melioracije, s katerimi je možno zemljišče usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, kot to določa interventni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82, 3. člen), oziroma na zemljiščih prvega območja po zakonu o kmetijskih zemlji-' ščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 10. člen), skladno z navodili o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Uradni list SRS, št. 45/82) ? da ,ne . , 3. Ali je lokacija za predvideno investicijo na zemljišču, ki je vključeno v varstveni pas zajetja in je zaščitena zaradi zalog pitne vode (najožji in ožji — E in II. cona — varstveni pas zajetja po odloku o obvezni enotni metodologiji minimalnih kazalcev — Uradni list SRS, št. 27/79)? da ne 4. Ali predvidena investicija povzroča prekomerne prometne obremenitve in zato zahteva nova vlaganja v primarno prometno omrežje (prekomerna prometna obremenitev pomeni preseganje propustnosti ceste, kar se določa po normativih in standardih Republiške skupnosti za ceste) ? da ne 5. Ali predvidena investicija vključuje tudi naložbe v naprave za odpravo škodljivih vplivov na okolje, kot jih določajo ustrezni predpisi (zakon o varstvu zraka — Uradni list SRS, št. 13/75, odlok o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku — Uradni list SRS, št. 12/76, odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja — Uradni list SRS, št. 3/77, uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja vode — Uradni list SRS, št. 22/76, zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z oljem — Uradni list SFRJ, št. 60/73, zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju —-Uradni list SRS, št. 15/76, odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore — Uradni list SRS, št. 5/77) ? Če investicija nima škodljivih vplivov na okolje, obkrožite da! da ne 6. Če predvidena investicija načrtuje uporabo tehnološke vode, navedite kakovost v sprejemnik vrnjene odpadne vode! (Če naložba ne zahteva porabe tehnološke vode, obkrožite I.) I. II. III. IV. 7. Navedite porabo pitne vode za tehnološko vodo (pri čemer ne upoštevajte tehnološko pogojene pitne vode — npr. v živilski industriji?). poraba pitne vode za tehnološko vodo v mVletno: Tabela 12: MIGRACIJA ZAPOSLENIH Delovna migracija zaposlenih Pred investicijo leto Po investiciji leto 1. Število vseh zaposlenih delavcev 2. Število delavcev v oddaljenosti med stanovanjem in delovnim mestom 2.1. Oddaljenost do 20 km: 2.2. Oddaljenost nad 20 km: 3. Število delavcev, ki porabijo za prihod na delo « ■ 3.1. manj kot 30’ 3.2. več kot 30’ * Opombe: , stalne ce Tabela 15:-PRIKAZ USKLAJENOSTI INVESTICIJE S KRITERIJI ZA PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA PO DOGOVORU O TEMELJ DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE j Izračun doseganja po skupinah v povprečje skupine • .j ' doseganje v % 00 - Doseženo število točk c- Toč- ke eo • Fak- tor iro Izpolnjevanje kriterija rh V c € > iz programa so minimalna zahteva (M Kriteriji oziroma kriterialno določilo (D 1.1. Dohodek/zaposleni 1.2. Dohodek/investicijska sredstva 1.3. Sredstva za reprodukeijo/investieijska sredstva 6.1. Zaposleni/oprema (2) 2.A.I. Devizni prihodek/CP 2.A.2. Devizni priliv/devizni odliv 2.A.3. Devizni odliv/devizni priliv Korekcija: neto priliv/investicija 2.B.I. Delič. proizvodnja/CP 2.B.2. Devizni odiiv/CP (3) 3.A.I. Avtomatska oprema/oprema 3.A.2. Vlaganja v razvoj/bruto dohodek 3.B.I. VS in VSS zaposleni/zaposleni 3.B.2. Vlaganja v razvoj/bruto dohodek (4) 4. Energija/bruto dohodek 5. Delič, surovine/bruto dohodek (5) Prostorsko ekološke zahteve Ikupa, NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE KAZALCEV ZA OCENO RAZVOJNIH PROGRAMOV OBRAZEC 2 a — PODROČJE GOSPODARSTVA Splošna navodila Temeljhi cilj zbiranja osnovnih informacij o nameravanih investicijah je zagotoviti uresničitev družbenih planov v sektorju investicij in s tem tudi na drugih pomembnih področjih družbenoekonomske aktivnosti ter informiranje subjektov planiranja v procesu pripravljanja njihovih investicijskih odločitev. Težišče usmeritve je na uskladitvi investicijske porabe z razpoložljivimi sredstvi, čimvečji učinkovitosti naložb in usmeritvi investicij v skladu z razvojnimi kriteriji. 1. Poročevalske enote Obrazec 2 a za področje gospodarstva izpolnijo vse organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, če nameravajo kot neposredni investitorji vlagati v izgradnjo novih zmogljivosti, rekonstrukcijo, modernizacijo in razširitev obstoječih zmogljivosti v vseh dejavnostih. Obrazec je sestavljen tako, da ga investitorji izpolnijo le za eno ekonomsko in tehnološko zaključeno celoto. To pomeni, da mora investitor, ki želi hkrati investirati v več investicijskih objektov, izpolniti ustrezno število obrazcev. Obrazec 2 a za področje gospodarstva neposredno ustreza naložbam v'industriji; druge gospodarske organizacije ga uporabljajo smiselno, in sicer tako, da nekatere tabele prilagodijo svoji dejavnosti in s tem navedejo specifične kazalce oziroma -potrebne podatke. 2. Podatke o poslovnih rezultatih in investicijskih stroških je treba prikazati v istih stalnih cenah za sedanje in pričakovane učinke, pri čemer pod to opredelitvijo štejemo cene, veljavne v času sprejema predloga investicijskega programa. Analogno velja za devizni del prihodkov oziroma odhodkov (sedanjih in pričakovanih učinkov'), ki morajo biti obračunani po enotnem obračunskem tečaju, in sicer po srednjem dnevnem tečaju iz istega meseca in leta, kot so prikazane domače cene. V tabelah 1 in 2 je treba prikazati tudi eskalirane vrednosti. 3. Kolikor gre za nove proizvodne programe oziroma za graditev novih zmogljivosti, je treba izpolniti omenjene kazalce le v stolpcu »Po investiciji«, kar pomeni prvo leto rednega obratovanja (po končani poskusni proizvodnji), kot je izkazano v predlogu investicijskega programa. (V okenca stolpca »Pred investicijo oziroma rekonstrukcijo« v tem primeru vpisujete le črtice.) 4. Kolikor gre za razširitev, dopolnitev, modernizacijo obstoječih proizvodnih programov oziroma za rekonstrukcijo, modernizacijo in razširitev sedanjih zmogljivosti, pa je treba omenjene kazalce izpolniti v obeh stolpcih, tudi v stolpcu »Pred investicijo oziroma rekonstrukcijo«. 5. Podatki iz tabel morajo biti usklajeni s podatki v investicijskem programu (oziroma zasnovo investicijskega programa), ki ga je odobril organ investitorja, ki sprejme predlog investicijske odločitve (19. in 21. člen zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu — Uradni list SFRJ, št. 21/82). Podrobna navodila k posameznim tabelam V splošni del obrazca je treba vpisati vse predvidene identifikacijske elemente. Podatke o podskupini dejavnosti, vrsti organizacije, sedeža investitorja ter podatke o podskupini dejavnosti in sedeža investicijskega objekta (šifra iz seznama KS — metodološko gradivo, št. 9/82) šifrira investitor. Vpiše tudi matično številko iz Enotnega registra organizacij in skupnosti, ki ga vodi Zavod SRS za statistiko; — glede značaja graditve so predvidene naslednje možnosti: novogradnja — investicije namenjene novim organizacijam ali novim enotam v sestavi že obstoječih organizacij; modernizacija, rekonstrukcija, razširitev — investicije za preureditev ali razširitev obstoječih zmogljivosti z namenom, da se poveča obseg storitev ali proizvodnje ali pa se spremenita način tehnologije in tehnika proizvodnje; — tehnologija pomeni proizvodni proces skupaj s potrebnimi surovinami, reprodukcijskimi materiali in delovnimi sredstvi. Ko kupujemo tehnologijo, lahko kupimo pravico do patenta, licence, know-howa ali pa tudi potrebno opremo oziroma celo od »prodajalca tehnologije« predpisane surovine in repromaterial. V tabelo vpisujete % deleže vrednosti posebej za opremo (4.1. oprema je 100 °/o) in posebej za druge stroške tehnologije (4.2. Know-how, licence... je 100 %).. Če je tehnologija kupljena v tujini navedite tudi državo in firmo; * — tehnično zmogljivost navedite v merski enoti po nomenklaturi investicijskih objektov po namenu in zmogljivosti — metodološko gradivo, št."5/77 Zavoda SRS za statistiko; — glede ekonomske dobe trajanja objekta štejemo: za industrijske naložbe 8 do 10 let, za kmetijske naložbe 15 do 25 let, za infrastrukturne naložbe 15 do 25 let; — v kratkem opisu investicije je treba navesti namen in predmet investiranja ter pomembnejše značilnosti poslovanja po končani naložbi (gospodarska' uspešnost, donosnost naložbe, devizni učinki itd.). Tabela 1: Predračunska vrednost naložbe V tabelo investitorji vpisujejo podatke o skupni predračunski vrednosti investicije in o posameznih elementih tehnične strukture investicije. Vrednosti morajo biti izražene v cenah, ki so veljale v času izdelave investicijskega programa in v eskaliranih vrednostih, tj. z vsemi predvidenimi podražitvami do končanja investicije; — vrednost gradbenih del (1.1.1.) vključuje tudi vrednost vgrajene opreme (kotli in naprave za centralno ogrevanje, dvigala, vodi in kabli ter oprema na daljnovodih, električnem in razdelilnem omrežju in TT vodih, jeklenih mostovih, dvorane ipd.); — vrednost opreme (1.1.2. in 1.1.3.) vsebuje poleg vrednosti strojev, naprav in instalacij, poslovnega in drugega inventarja tudi stroške montaže in transporta, carino, prispevke, takse_ in zavarovanje. Kot vrednost uvožene opreme je mišljena vsa uvožena oprema, proizvedena v tujini; — pod drugo vrednost osnovnih sredstev (1.1.6.) se štejejo stroški za odkup zemljišča, odškodnine, nadomestila, stroški za izdelavo investicijske, tehnične in druge dokumentacije (inženiring, atesti, nadzor investitorja, prevzemi, potni stroški itd.), nakup tehnologije (postopek, znanje, licenca), stroški za vzgojo kadrov, zavarovaje izgradnje,- druge režijske stroške investitorja, zagonske stroške, rezerva za nepredvidene stroške. Pod drugo vrednost osnovnih sredstev vključujemo tudi interkalarne obresti in energetski prispevek za povečanje priključne moči, kadar gre za naložbe v nove organizacijske enote; — pod vrednost pripravljalnih del (1.1.6.3.) štejejo tista, ki jih našteva zakon o investicijski dokumentaciji (8. člen); • — med druga potrebna sredstva (1.3.) štejemo prispevek za zaklonišče. Tabela 1 a: Specifikacija uvozne opreme z montažo in drugimi stroški Izdelati specifikacijo uvozne opreme in vseh drugih stroškov z navedbo vrednosti v tuji valuti, v kateri je plačljiva. Vrednosti v posameznih tujih valutah preračunati na dolarsko protivrednost po veljavnem srednjem dnevnem deviznem tečaju. Tabela 2: Dinamika izgradnje po tehnični strukturi investicije za eskalirano vrednost Prikazati je treba dinamiko dinarske porabe finančnih sredstev po tehnični strukturi investicije za eskalirano predračunsko vrednost naložbe. Tabela 3: Viri financiranja in dinamika porabe sredstev (za eskalirano predračunsko vrednost) po letih, — V tabeli je treba prikazati: skupno potrebna finančna sredstva po virih (posebej za osnovna in posebej za obratna sredstva) na eskalirano vrednost naložbe .ter dinamiko .potrebnih finančnih sredstev po virih za posamezna leta; — lastna dinarska in devizna sredstva neposrednega investitorja (1.1.) za financiranje investicije so prosti del sredstev poslovnega sklada, sredstva amortizacije, izločena sredstva na posebnem računu, sredstva na deviznem računu ipd. Investitor lahko šteje med lastna sredstva tudi sredstva iz bodočega priliva v skladu z veljavnimi predpisi; — lastna in združena sredstva, pri katerih ni bil izdan nalog za izplačilo (1.7.) pomenijo prenos lastnega živinskega prirasta v osnovno čredo, uporabo lastnih sadik v kmetijstvu in gozdarstvu pri uvajanju dolgoletnih nasadov, uporabo lastnih' proizvodov za naložbo, dobljena osnovna sredstva brez odškodnine ipd. Tabela 4: Pridobivanje celotnega prihodka, dohodka in njegova razporeditev v ekonomski dobi trajanja naložbe Postavke je potrebno izpolnjevati v skladu z metodologijo SDK za ugotavljanje poslovnih rezultatov iz zaključnih računov OZD. Pridobivanje celotnega prihodka in njegovo razporeditev je prikazati za celotno ekonomsko dobo trajanja naložbe, kot je opredeljena v splošnem delu obrazca v postavki 6.0; — sredstva za stanovanjske in druge namene skupne porabe (3.2.) vključujejo skupno porabo iz čistega dohodka (del ČD za stanovanjske potrebe skupne porabe in del CD za druge potrebe skupne porabe) in skupno porabo iz osebnih dohodkov (prispevek za stanovanjsko gradnjo); — sredstva poslovnega sklada (3.3.) vključujejo del CD za poslovni sklad in del CD, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za poslovni sklad; obveznosti iz poslovnega sklada (3.3.1.) so: zakonsko dogovorjene obveznosti (za nerazvita območja, energetiko, prometno infrastrukturo), samoupravno dogovorjene obveznosti (na primer za sklade temeljnih bank, sredstva združena v interni banki, naložbe v okviru DO ipd.) in obveznosti iz odplačil kreditov; — sredstva za zboljšanje materialne osnove dela (3.4.) vključujejo del CD za zboljšanje materialne osnove dela in del CD, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za razvoj materialne osnove dela; — sredstva rezervnega sklada (3.5.) vključujejo del CD za rezervni sklad in del CD, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za rezervni sklad; — sredstva za akumulacijo (3.7.) pomenijo amortizacijo obračunano nad predpisano stopnjo in čisti dohodek za zboljšanje materialne osnove dela, za poslovni in druge sklade; — sredstva za reprodukcijo (3.8.) pomenijo amortizacijo po predpisani minimalni stopnji, amortizacijo obračunano nad predpisano stopnjo in čisti dohodek za zboljšanje materialne osnove dela, za poslovni sklad in druge sklade. Cisti dohodek za zboljšanje materialne osnove dela, za poslovni in druge sklade vključuje: del čistega dohodka za poslovni sklad, del čistega dohodka za zboljšanje materialne osnove dela, del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, za poslovni sklad,* del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, za zboljšanje materialne osnove dela, del čistega, dohodka za rezervni sklad, del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, za rezervni sklad, del čistega dohodka za druge potrebe, del čistega dohodka za druge sklade. Tabela 5, 5 a in 6: Devizni učinek investicije V tabeli 5 In 6 prikazati devizne učinke v dinarski protivrednosti tujih valut; v tabeli 5 a pa vrednosti preračunati na dolarsko protivrednost, po veljavnem srednjem dnevnem deviznem tečaju. Kot devizni priliv štejemo: 1.1. devizni priliv, dosežen "s prodajo proizvodov in storitev na tujem trgu, 1.2. devizni priliv, dosežen iz skupnih prihodkov na tujem trgu kot rezultat skupnega dela ali skupnega poslovanja oziroma soudeležbe (65. člen zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino), opredeljen v ustreznih samoupravnih sporazumih,. 1.3. devizni priliv, ki je dosežen s poslovanjem v tujini (od obratov v tujini, podjetij v tujini) in to le tisti del, ki je vplačan na devizni račun v Jugoslaviji, 1.4. prejete obresti in odplačane terjatve za dane kredite tujini (anuitetni plan odplačil), 1.5. dinarji, ki se po odloku ZIS obračunavajo kot devizni priliv. Izvoznih premij (2.) ne štejemo v izračun plačilno bilančnega učinka, upoštevajo pa se pri Izračunu kriterija 2.A.I., to je pri izračunu deleža proizvodnje za Izvoz. Kot devizni odliv štejemo: 3.1. devizni odliv za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov tekoče vzdrževanje, storitve in druga neblagovna plačila (SS SISEOT), 3.2. devizni' odliv za odplačilo anuitet (glavnice in obresti) za najete kredite (anuitetni plan odplačil), 3.3. transfer dobička tujim partnerjem, ki se izplača na račun zunaj Jugoslavije, 3.4. pod drugi odliv štejemo: devizni odliv za uvoz opreme in za rezervne dele zg investicijsko vzdrževanje v gotovini, potne stroške, dnevnice izplačane v tuji valuti ipd. Tabela 7: Razvojno tehnološke karakteristike proizvodnega programa Kazalec »število zaposlenih delavcev« (1.2.) pomeni število vseh delavcev, ki so oziroma bodo zaposleni pri realizaciji obravnavanega proizvodnega programa (po metodologiji statistične raziskave IND-21). — kazalec »število delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo« (2.2.) se izračuna na podlagi metodologije statistične raziskave IND-21, ki razvršča zaposleno osebje v 8 skupin po stopnjah strokovne izobrazbe. Kazalec se izračuna na podlagi predvidenega števila vseh zaposlenih v okviru proizvodnega programa (in njihove kvalifikacijske strukture)i Kazalec je aproksimativni izraz kvalitete proizvodnega programa, ,ne pa neke organizacijske enote (temeljne organizacije ipd.). Primer: pri vrednotenju neke Krkine investicije je pri izračunu števila delavcev z visoko in višjo izobrazbo treba upoštevati tudi tiste delavce s takšno izobrazbo, ki so zaposleni, v Inštitutu, kjer se stalno ukvarjajo s problemi, ki sodijo v okvir obravnavanega proizvodnega programa. Kazalec se torej nanaša na proizvodni program ne glede na institucionalne okvire, v katerih se bb odvijal; hkrati se nanaša na celoto, ki bi nastala z realizacijo investicije ne pa samo na investicijo; — kazalec »število delavcev ozkega strokovnega profila« (2.3.) je seštevek števila delavcev naslednjih skupin po kvalifikaciji statistične raziskave IND-21: delavci z nižjo izobrazbo, polkvalificirani- delavci in nekvalificirani delavci; — raziskovalci (2.4.) so delavci z visokošolsko izobrazbo, ki se aktivno ukvarjajo z znanstvenoraziskovalnim in raziskovalno-razvojnim delom ne glede na to, ali imajo status znanstvenih delavcev ali ne. Raziskovalci so tudi delavci brez visokošolske izobrazbe, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovalnim delom in imajo objavljena znanstvena ali strokovna dela, opravljene raziskovalne projekte ali dele takšnih projektov, registrirane patente ali inovacije. Za raziskovalce se ne štejejo delavci, ki opravljajo pomožna tehnična dela (laboratorijski tehniki, knjižničarji, dokumentaristi ipd.), administrativna, finančna in druga pomožna dela. (Vir: Samoupravni sporazum o skupnih osnovah evidence in statistike znanstvenoraziskovalne in razisko-valno-jrazvojne dejavnosti v SFRJ). Upoštevati je treba le tiste delavce, ki opravljajo oziroma bodo opravljali raziš kovalno-razvojno delo, ki je v zvezi z obravnavanim programom. Kazalca »nabavna vrednost delovnih priprav« (3.) in »nabavna vrednost avtomatiziranih delovnih priprav« (3.1.) se izračunata na podlagi metodologije statistične raziskave IND-21. Le-ta razvršča delovne pri- prave v 11 skupin glede na stopnjo avtomatiziranosti, in sicer: 1. Strojne naprave nu ročni ali nožni pogon 2. Mehanizirano ročno orodje 3. Strpji in naprave na pogon — z ročno strežbo 4. Polavtomatski stroji in naprave 5. Ciklusm avtomatski stroji in naprave & Refleksni in programski avtomati 7. Ciklusne avtomatizirane linije strojev in naprav 8. Refleksne avtomatizirane linije strojev in naprav 9. Avtomatske linije strojev in naprav, ki se same regulirajo 10. Sistemi strojev za upravljanje 11. Avtomatski proizvodno-transportni stroji Za avtomatizirane delovne priprave po dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 se štejejo delovne priprave, ki sodijo v skupine od zaporedne oznake 5 dalje. Opredelitev posameznih skupin je naslednja: — ciklusni avtomatski stroji in naprave so naprave za neprekinjeno avtomatsko oskrbovanje z materialom. Ponavljanje ciklusa operacije ne zahteva ust-varjanja in novega vključevanja stroja v obratovanje. V to vrsto pridejo poleg strojev, stroji brez teh naprav. En sam delavec lahko streže večjemu številu strojev (npr. tkaiski avtomati, revplverski avtomati in podobno). Sem uvrščamo tudi avtomatizirane metalurške, kemijske in podobne peči ter avtomatizirane naprave procesne industrije; — refleksni in programski avtomati, to so avtomati s tehnologijo povratne vezave, ki neprenehoma primerjajo proizvod po danem vzorcu in korigirajo odstopanja od postavljenega proizvodnega procesa s pomočjo elektronskih in drugih naprav; — ciklusne avtomatizirane linije strojev in naprav, to so avtomatizirane linije strojev in naprav, ki so vezane z drugimi stroji na predhodnih in naslednjih stopnjah obdelave s specialnimi prometnimi, regulacijskimi in drugimi napravami. V sistemu upravljanja linij ni povratne zveze (npr.: avtomatizirane linije strojev v gradnji strojev in podobno); — refleksne avtomatizirane linije strojev in naprav omogočajo neprekinjeno proizvodnjo s sistemom opravljanja po modelu povratne zveze. Označba fizikalnih in kemičnih velikosti, ki karakterizirajo potek delovnega procesa in izgotovljene proizvode, potekajo brez delavčevega sodelovanja s pomočjo elektronskih naprav, ki same popravljajo odstopanja od danega proizvodnega procesa s komandnim mehanizmom za likvidiranje odstopanj; — avtomatske Unije strojev in naprav, ki se regulirajo — v linijah tega tipa se s pomočjo elektronskih naprav iz osnove menja režim dela za dosego optimalnosti; — sistemi strojev za upravljanje: so stroji, kt upravljajo. V to skupino so vključeni sistemi avtomatskih linij, strojev in naprav, ki zajemajo proizvodnjo proizvoda in njegovo trasportiranje potrošniku; , ^ — avtomatski proizvodno-transpertei stroji — te so kombinati, katerih proizvodi se avtomatsko dostavljajo proizvodni ali splošni potrošnji (npr. elektro-energija, para za ogrevanje, voda za pitje, tekoče gorivo po veriji; organizacije za proizvodnjo nafte — naftovodi — rafinerije nafte — transport — distribucijsko omrežje). V to skupino spadajo kombinati, katerih začetni in končni člen proizvodno transportne S verige so proizvodno avtomatske linije, medtem ko je zveza med njima prevoz. Od avtomatskih proizvodnih — transportnih strojev ni treba posebej ločiti posameznih strojev in jih uvrščati v eno spredaj navedenih skupin, ampak je treba celo vrednost opreme, vezane za sistem proizvodnje, prikazati v tej skupini. Kazalec »nabavna vrednost delovnih priprav za raziskave in razvoj« (3.2.) predstavlja del osnovnih sredstev v uporabi po nabavni vrednosti, kot so stroji, naprave, aparati, instrumenti in orodja, ki jih v celoti ali pretežno uporabljamo za raziskovalno dejavnost Le-ta obsega temeljno, uporabno in razvojno raziskovalno delo, ne vključuje pa izdelave projektov, in atestov, kontrole vpeljane proizvodnje ter podobno delo, ki nima prvin izvirnosti in novosti. Upošteva pa se oprema za vse faze tehnične realizacije inovacij (izdelava prototipov in poskusnih naprav). Opremo za preizkušanje novih tehnologij upoštevamo, če je cilj preizkušanja izbiranje izkušenj in tehničnih in drugih podatkov, ki rabijo za preverjanje hipotez, vzpostavljanje novih formul proizvodov, vzpostavljanje novih specifikacij gotovih proizvodov. Ne upošteva se oprema za rutinske meritve proizvodov in postopkov v poskusni in redni proizvodnji, za kontrolo kvalitete proizvodov ali za obdelavo podatkov in opreme, ki se v raziskovalnih organizacijah uporablja za redno proizvodnjo. * Kazalec »predvidena sredstva za raziskave in razvoj« (5.) nudi sintetično informacijo o načrtovanih naporih za stalno inoviranje proizvodnega procesa in programa, potem ko je bil že vključen v redno proizvodnjo. Pri tem gre torej za sredstva, ki naj bi se poprečno letno (tekom celotne življenjske dobe) namenjale za načrtno produkcijo tehničnih, organizacijskih, marketinških in drugih inovacij in naj bi pokrivale tekoče stroške razvojno-raziskovalnega dela in krila potrebe po naložbah v opremo za potrebe raziskovalnega dela v zvezi z obravnavanim proizvodnim programom. Tabela 8: Zbirni vrednostni prikaz obsega proizvodnje Spisek deficitarnih skupin proizvodov je: 1.1. Osnovne uvozne in na jugoslovanskem trgu deficitarne surovine in reprodukcijski material (spisek 26 skupin surovin in reprodukcijskega materiala) po šifrah iz »NAVODILA in nomenklatura za mesečno poročilo industrije, IND-1« (metodološko gradivo št. 1/80-poglavje nomenklatura surovin) — skupaj 166 proizvodov. 1 1. SUROVINE ZA ČRNO METALURGIJO (29) 010200016 antracit 010301017 debeli metalurški koks 010301025. livarniški koks 010301033 drobni metalurški koks 010600014 železova ruda z do 42 °/o železa 010600022 železova ruda z 42 °/o in več železa 010600049 koncentrat železa z do 42 °/o železa 010600057 koncentrat železa z 42 °/o in več železa 010711010 peleti 010711037 navadno belo železo iz plavžev in elek-troredukcijskih peči 010711053 železni ostružki 010711061 staro železo 010712017 jekleni ingoti in brami iz kisikovih kon-vertorjev • 010712025 kontinuirano liti odlitki kisikovih kon-vertorjev 010712041 jekleni ingoti in brami iz SM peči 010712050 kontinuirano liti odlitki iz SM peči 010712076 jekleni ingoti in brami iz elektro peči 010712084 kontinuirano liti odlitki iz elektro peči 010713013 valjani polizdelki 010720010 silikomangan 010720028 feromangan 010720036 ferokrom 010720044 silikokrom 010720052 ferosilicij 010720087 druge železove zlitine 010720095 ferovanadij 010720109 feromolibden 010720117 ferovolfram 010711045 sivo surovo železo 2. IZDELKI ČRNE METALURGIJE (7) 010713080 valjana žica iz navadnega in kvalitetnega jekla 010713110 toplovaljani trakovi za nadaljnjo prede-delavo v valjarnah (s 500 mm in več širine) 010713129 toplovaljani trakovi za druge potrebe (s 500 mm in več širine) 010713137 toplovaljani trakovi za nadaljnjo predelavo v valjarnah (pod 500 mm širine) 010713145 toplovaljani trakovi za druge potrebe (pod 500 mm širine) 010713153 drugi profili 010713170 ostala debela pločevina 3. RUDE BARVASTIH KOVIN (svinca, cinka) (5) 010820014 svinčeno cinkova ruda 010820049 koncentrat svinca 010820057 koncentrat cinka 010830010 boksit 010890071 kromova ruda 4. KOVINE BARVASTE METALURGIJE (13) 010910013 anodni baker 010910030 elektrolitski baker 010920019 surovi svinec 010920027 rafinirani svinec 010930014 surovi cink 010930030 rafinirani cink 010930049 elektrolitski cink 010941016 glinica 010942012 aluminij v ingotih iz primarnih surovin 010999030 magnezij 010999014 kositer 010999022 nikelj 010999049 kobalt 5. NEKOVINSKE RUDNINE (4) 011111033 azbestno vlakno 011119042 surovi kaolin 011119093 druge nekovinske rudnine (beli boksit, s turovi smukec, surova infuzijska zemlja, bentoniti, gline za beljenje, surova kreda in druge) 011129021 slana voda 6. KONČNI PROIZVODI ČRNE METALURGIJE 9. KONČNI PROIZVODI OSTALIH BARVASTIH (29) KOVIN (1) 010711045 sivo surovo železo . 010711061 staro železo 010713056 težki nosilci 010713064 težko fazonsko jeklo 010713072 drugi težki profili 010713080 valjana žica iz navadnega in kvalitetnega jekla 010713129 toplovaljani trakovi za druge potrebe (s 500 mm in več mm širine) 010713145 toplovaljani trakovi za druge potrebe 010713153 drugi profili 010713161 ladijska debela pločevina 010713170 debela pločevina 010713188 ladijska srednja pločevina od 3—5 mm 010713196 srednja pločevina 010713200 toplovaljana navadna in kvalitetna tanka in fina pločevina 010713210 hladnovaljana dinamo in trafo pločevina in trakovi 010713226 druge hladno valjane pločevine vseh dimenzij 010713234 hladnovaljani trakovi vseh dimenzij in kvalitet 010713242 hladno oblikovani profili 010713250 valjane bandaže in kolesa 010713269 brezšivne cevi 010713277 vlečeno, luščeno in brušeno paličasto jeklo 010713285 patentirana žica 010713293 druga vlečena žica 010713307 pocinkana žica 010713323 zavarjene cevi 010713340 lužena pločevina vseh vrst 010713356 pocinkana pločevina in trakovi vseh vrst 010713366 bela pločevina 010713374 druga prevlečena pločevina 7. KONČNI PROIZVODI ALUMINIJA V BARVASTI METALURGIJI (8) 010942039 aluminijeve zlitine (siiumin) 011010016 valjane rondele iz aluminija 011010024 valjana pločevina in platine iz aluminija ■ 011010032 valjani trakovi iz aluminija in alum. zlitin 011010040 valjane folije iz aluminija, surove in oplemenitene 011010059 stiskani proizvodi iz aluminija in al-umin. zlitin 011010067 vlečeni proizvodi iz aluminija in alumin. zlitin 011091016 valjana pločevina in platine iz bakra in bakrovih zlitin vseh profilov 8. KONČNI PROIZVODI BAKRA V BARVASTI METALURGIJI (5) 010910056 bakrove zlitine . 011091024 valjani trakovi iz bakra in bakrovih zžitin »11091040 stiskani proizvodi iz bakra in bakrovih zlitin 011091067 vlečeni proizvodi iz bakra in bakrovih zlitin 011 (tol016 valjana pločevina in platine iz bakra in bakrovih zlitin vseh profilov 011099025 valjani, vlečeni in stiskani proizvodi iz drugih barvastih kovin 10. ODLITKI SIVE LITINE (1) t1 011311016 odlitki iz sive litine 11. ODLITKI BARVASTIH KOVIN (aluminijeve zlitine, bakra in zlitine) (1) 011311040 odlitki iz barvastih kovin in njihovih zlitin 12. PREMAZNA SREDSTVA ZA KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJO (7) 011810390 svinčeni minij 011930050 oljne barve in emajli 011930069 ladijske barve 011930085 laki na osnovi sintetičnih smol 011930167 emajli na osnovi sintetičnih smol 011930123 druga premazna sredstva 011930166 emajli in glazure za keramiko in kovine 13. ŽAGAN LES (6) 012201010 žagan les iglavcev 012201028 žagan hrastov les in hrastove frize 012201036 žagan bukov les in bukove frize 012201044 žagan les topola in drugih mehkih listavcev 012201052 žagan les jesena in drugih trdih listavcev 012201060 žagan les tropskih listavcev 14. HLODOVINA VSEH VRST (8) 030003071 hlodi za žaganje — ostalih listavcev 030003381 hlodi tropskih listavcev za žaganje in luščenje 030003012 hlodi za žaganje — bukovi 030003020 hlodi za žaganje — hrastovi 030003039 hlodi za žaganje — ostalih trdih listavcev 030003047 hlodi za žaganje — topolovi 030003055 hlodi za žaganje — ostalih mehkih listavcev 030003063 hlodi za žaganje — smrekovi in jelovi 15. CELULOZNI LES (4) 030003144 celulozni les bukov 030003152 celulozni les topolov 030003160 celulozni les drugih listavcev 030003179 celulozni les iglavcev 16. VLAKNINE ZA CELULOZNO INDUSTRIJO (1) 012410018 lesovina listavcev in iglavcev 17. UMETNE MASE IN SMOLE (10) 011832059 fenoplasti 011832057 eminoplasli 011832075 polistirol 011832083 nizko tlačni polietilen 011832091 visoko tlačni polietilen 011832105 polipropilen 011832121 PVC prah 011832130 polivinil acetat 011832210 druge umetne mase in smole 18. ANORGANSKE KISLINE (4) 011810071 druge anorganske kisline in anhidridi (anhidrid žveplaste kisline — žveplov dioksid, klorsulfonska, __ tluorvodikova, borova in druge neorganske kisline in anhidridi) 011810047 dušična kislina — tehnična in kemično čista 100 “/o 011810055 žveplena kislina 66" be (žveplena kislina 66° be in 66” be ter oleum, preračunan na žvepleno kislino 66° bč) 011810063 fosforna kislina 100 ”/e 19. ANORGANSKE SOLI (alkalijc) (8) 011810080 natrijev hidroksid (Solway) 011810098 natrijev hidroksid elekrolitski 100 %> 011810152 natrijev karbonat (kalcinirana soda) 011810349 kriolit 011810314 aluminijer 011810357 druge neomenjene soli 011810330 borati in perborati ......... vodikov peroksid 20. SINTETIČNI KAUCUK (1) 011832229 sintetični kaučuk 21. PETROKEMIKALIJE (6) 011810594 metanol ........ butanol ........ izobutanol 011810586 formaldehid 011810608 fenol 011810829 drugi aromati (etil benzol, naftalin in drugi) 011810810 ksilen (orto, para in meta para) 011810802 toluen _____L_ 2-etilheksanol ........ akrilna kislina ........ akrilni estri. 22. LEPILA ZA LESNO INDUSTRIJO (1) 01199.0134 sintetična lepila (lepila na osnovi fomal-deda, PVC-ja, karbamidna, kazeinsko lepilo) 23. VOLNENO VLAKNO (1) 020140313 volneno vlakno 24. BOMBAŽNO VLAKNO (1) 012511051 bombažno vlakno 25. UMETNA VLAKNA ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO (4) 011831010 poliakrilonitrilna vlakna (tudi filameni) 011831028 poliamidna vlakna ' 011831036 poliesterska vlakna 011831044 polipropilenska vlakna 26. SUROVE KOŽE (goveje in svinjske) (2) 013410067 surova suha težka koža 013041113 surova slana svinjska koža Osnovni prehrambeni industrijski proizvodi del 013021 PROIZVODNJA KRUHA IN PECIVA 0130210139 kruh (pšenični, rženi, koruzni idr.) 0130210236 specialni kruh 0130210333 pecivo (pšenično, rženo, mešano idr.) 013043 PREDELAVA IN KONZERVIRANJE RIB ., 0130430139 soljene ribe 0130430236 zmrznjene ribe (morske in rečne) 0130430333 sušene in prekajene ribe 0130430430 sterilizirane ribje konzerve 0130430538 pasterizirane ribje konzerve 0130430635 ribje olje 0130430724 ribja moka 013050 PREDELAVA IN KONZERVIRANJE MLEKA 0130500137 pasterizirano in sterilizirano mleko 0130500237 konzervirano mleko, kondenzirano in evaporirano 0130500331 mleko v prahu 0130500439 hrana za dojenčke in male otroke 0130500536 surovo maslo 0130500633 pakiranje uvoženega surovega masla 0130500730 kuhano maslo in kajmak 0130500838 mehki siri 0130500935 trdi siri 0130501036 topljeni siri 0130501230 smetana 0130501338 mleko z dodatki (kakavovo mleko ipd.) 0130501435 drugi mlečni izdelki (kislo mleko, jogurt idr.) 0130501532 jajca v prahu in jajčna mešanica 013080 PROIZVODNJA RASTLINSKIH OLJ IN MAŠČOB 0130800122 surovo olje — skupna proizvodnja 0130800238 rafinirano in nerafinirano jedilno olje (iz semen sončnic, soje, oljke in drugo) 0130800327 rafinirano tehnično olje 0130800432 hidrirana rastlinska mast in maslo 0130800530 margarina 0130800637 majoneza- 0130800726 maščobne kisline rastlinskega porekla 0130800823 oljne pogače in tropine Tabela 10: Poraba energije (v naravnih enotah ali tera Joulih) Za preračunavanje električne energije in goriv v Joule so uporabljena naslednja razmerja: 1. Električna energija 1 MWh = 3,6 X 10” J 2. Antracit It = 7600 X 10« cal = 31,9 X 10» J 3. Koks It = 7000 X 10« cal = 29,4 X 10» J 4. črni premog It — 6500 X 10« cal — 28,1 X 10« J 5. Rjavi premog 11 = 3190 X 10* cal = 13,4 X 10” J 6. Lignit 11 = 2360 X 10« cal = 9,9 X 10» J 7. Tekoča goriva It = 10.000 X 10* cal = 42 X 10» J 8. Mazut 1 t = 9300 X 10« cal = 39 X 10» J 9. Zemeljski plin 10 m* = 8300 X 10* cal = 34,9 X X 10" J 10. Tekoči naftni plin It — 11.000 X 10« cal = 46,2 X X 10» J Tabela 11 in 12: Prostorsko ekološki kriteriji in ' migracija zaposlenih Opredelitev prostorsko-ekoloških zahtev 1. Industrijska cona je območje, določeno za industrijo, kjer se skupno urejajo infrastrukturna in ekološka vprašanja, pa tudi posamezna vprašanja, kot so vzdrževanje, proizvodnja, spremljajoče dejavnosti, razvoj zdi skupni nastop na trgu. 2. Pod pojmom stanovanjska gostota je mišljena neto stanovanjska gostota, kjer je upoštevano zemljišče stanovanjskih objektov, pripadajočih javnih zelenic, vrtov, parkirišč in dovoznih cest, ni pa upoštevano zemljišče družbenih objektov in servisov znotraj stanovanjskega območja. Zahtevana gostota nad 250 stanovalcev na ha izključuje vsakršno individualno gradnjo na zemljiščih, ki po svojih lastnostih ustrezajo prvi kategoriji kmetijskih zemljišč. 3. Sprejemnik je površinska ali podzemna voda oziroma vodotok, v katerega se odvajajo uporabljene oziroma odpadne vode. V I. kakovostni razred se uvršča voda s kvaliteto pitne vode, ki jo je pogojno potrebno dezinficirati. V n. kakovostni razred se uvršča voda s kvaliteto vode, primerne za kuho in za zahtevne industrijske postopke. 4. Gornjo mejo škodljivosti vpliva na okolje določajo: 4.1. Zakon 6 varstvu zraka. Uradni list SRS, št. 13/75: Za onesnaženi zrak se šteje zrak spodnjih plasti zunanje atmosfere, ki vsebuje nezaželene snovi v tolikih množinah in prisotnih v zraku tako dolgo časa, da vplivajo na zdravje in počutje človeka ter povzročajo merljive škodljive učinke na rastlinstvu, živalstvu in materialih. Onesnaževanje zraka se izraža s količino in koncentracijo škodljivih snovi, ki jih izpušča v zrak posamezni vir onesnaževanja (emisija). Onesnaženost zraka se izraža s koncentracijo škodljivih primesi v zraku na določenem mestu ob določenem času (emisija). Dovoljeno onesnaževanje zraka in meje onesnaženosti se določajo s tehničnimi predpisi in normativi 4-2. Odlok e normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku, Uradni list SRS, št 12/76: Dovoljena koncentracija škodljivih primesi v zraku je tista maksimalna koncentracija posamezne škodljive snovi (maksimalna emisijska koncentracija — MIK) v spodnjih plasteh atmosfere, ki pri sedanjih izkušnjah ni škodljiva za zdravje in počutje in nima škodljivih učinkov na rastlinstvo in živalstvo na določenem mestu in v določenem času. Triinpolkrat številčna vrednost MIK in MIKt (24-uma in polurna koncentracija) za SOg in za dim, saje ter prah (velikost delcev pod 10 mikronov) predstavlja kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku. 4.3. Odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (emisija), Uradni list SRS, št. 3/77. Z odlokom se določajo normativi za dovoljene količine koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja: — glavne proizvodne agregate metalurške industrije, — glavne procese kemične industrije, — kurišča do moči 3 MW na trda ali tekoča goriva. — energetske industrijske kotle in — razna prometna sredstva. 4.4. Uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja vode, Uradni list SRS, št. 22/76: Varstveni pas zaradi zavarovanja zalog vode na območju, na katerem se zajema pitna voda in termalna, mineralna in zdravilna voda (drugi odstavek 48. člen zakona o vodah, Uradni list SRS, št. 16/74), obsega zajetje in ožje prispevno območje zajetja. Na varstvenem pasu je prepovedana gradja objektov, krčenje gozdov in nekateri načini kmetijske obdelave zemljišč (umetna gnojila itd). 4.5. Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z oljem, Uradni list SFRJ, št. 60/73: Zakon določa, da se za oljno mešanico, ki utegne onesnaževati morje, šteje tista, ki vsebuje v 1.000.000 delih mešanice več kot 1000 delov olja. 4.6. Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, Uradni list SRS, št. 15/76: Hrup je po zakonu vsak zvok, ki vpliva na psihično in fizično počutje delovnih ljudi in občanov tako, da jih ovira pri delu, zmanjšuje delovno storilnost, vzbuja nemir in moti okolje, preprečuje ljudem običajen počitek in škoduje njihovemu počutju in zdravju. Po tem zakonu je prepovedan hrup, ki je glede na čas in kraj, kjer nastaja, premočan, ali presega s predpisi, normativi, sprejetimi mednarodnimi konvencijami, prostorskimi načrti maksimalno dovoljene ravni. 4.7. Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore, Uradni list SRS, št. 3/77: Z odlokom se določajo normativne vrednosti maksimalno dovoljenih ravni hrupa (dovoljena emisija) in korekcija izmerjenih vrednosti pri skupnem učinku hrupa in tipičnih vrstah hrupa. V okviru tega odloka se razdeluje zakon in določajo maksimalne ravni dovoljenih vplivov na okolje, kot npr. raven hrupa v decibelih, posebej za dan in posebej za noč za naslednje vrste okolij: — čisto industrijsko območje (brez stanovanj), — pretežno industrijsko območje, trgovska sre-r dišča, — prehodno industrijsko-stanovanjsko območje, — pretežno stanovanjsko območje, mestno stanovanjsko območje, — čisto stanovanjsko okolje, šole in VVZ, — bolnišnice, zdravilišča, rekreacijska in naravovarstvena območja. . 5. Prekomerna prometna obremenitev nastopi takrat, kadar obremenitev preseže propustnost ceste in se določa po normativih in standardih Republiške skupnosti za ceste. Oddaljenost od kraja dela za 30 minut vožnje z javnim prometnim sredstvom predstavlja oddaljenost od mesta prebivanja do kraja dela, ki je dosegljiva z javno avtobusno ali železniško zvezo zunaj prometnih konic. Tabela 14: Vsklajenost investicije s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva Izračun kazalcev temelji na navodilih za vrednotenje investicijskih programov LB-ZB-IEI, Ljubljana, februar 1982 oziroma na dogovorjenih osnovah iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in sprememb dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985. K A Z AdL C I za oceno razvojnih programov (področje družbenih dejavnosti) Organizacija združenega dela — investitor (TOZD, DO, SOZD, skupnost) Obrazec 2 ti Pred izpolnjevanjem tabel preberite navodila! Izpolnjevalec kazalcev Odgovorna oseba za pripravo investicijskega programa/zasnove Telefonska številka Odgovorna oseba za izvajanje investicijskega programa v fazi izgradnje Odgovorna oseba za izvajanje investicijskega programa v fazi obratovanja Datum: Direktor OZD Pečat OZD OSNOVNI PODATKI 0.0. Polno ime poročevalske enote — investitorja ___________________________________________ 0.1. Številka žiro računa___________________________________________________________________ 0.2. Mat. št. reg org in skup.________________________________________________lili 0.3. Dejavnost (podskupina)________________________________________________________I I I 0.4. Vrsta organizacije______________________________________________________________________ 0.5. Kraj___________________■______________________________________________________. ____ 0.6. Ulica in hišna številka _____________________'_________________________________________ 0.7. Občina in krajevna skupnost______________________________________________lili 1.0. Naziv predloga investicijskega programa ______________________________________________ 1.1. Identif. št. programa________________'_______________________________________I I I 1.2. Dejavnost (podskupina)_______________________________________________________I I I 1.3. Kraj______________________________________________________________;_____________________ 1.4. Ulica in hišna številka____________________________,____________________________________ 1.5. Občina in krajevna skupnost__________________________________!___________lili 1.6. Telefon________________________________________' __________'__________________________ 2.0. Temeljna banka investitorja ___________________________________________________________ 3.0. Značaj investicije (ustrezno obkrožite) 3.1. Novogradnja 3.2. Modernizacija, rekonstrukcija, razširitev 4.0. Tehnologija v tem: Al. Oprema 4.1.1. lastna _________________________________________________L •/« ________________________ 4.1.2. kupljena doma______________________________________i_____ e/o _______________________ 4.1.3. kupljena v tujini lili lili I I I lili lili lili i_e___ lili i____________l l i i J_________L i________i I l 4.1.3.1. s konvertibilnega območja __________________ °/e, država __________________firma ___________I I I 4.1.3.2. s klirinškega območja _______________________ e/e, država _______ _________ firma__________I I I A?. Know-how, licence, patenti, predpisane surovine... 4.2.1. lastna _______________________________________________0/°-------------------------------------!---!----1 4.2.2. kupljena doma - ------------------------“/o-------------------------------------'--------! 4.313. kupljena v tujini 4.2.S.I. s konvertibilnega območja __________________ država ------------------------ firma ---------!---!----! 4A3.2. s klirinškega območja _________________________ Vo, država -------------------- firma 5.0. Proizvodna, storitvena oziroma tehnična zmogljivost: Ime zmogljivosti Šifra zmogljivosti Merska enota Pred investicijo leto Po investiciji leto IlL M. i 1 5.3. 6.0. Ekonomska doba trajanja objekta 7.0. Usmerjenost naložbe v skladu s prioriteto na osnovi družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega plana 1981—1985 in ustreznimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov teh dejavnosti (obkrožite dejavnost in navedite prioriteto ter dokument s katerim je opredeljena) 7.1. Izobraževalna dejavnost: __________________ .___________________________________________________________ 7.2. Raziskovalna dejavnost:__________________________________________________________________________________ 7.3. Kulturna dejavnost:______________________________________________________________________________________ 7.4. Zdravstveno varstvo: ________________________________________________________________________________ 7.5. Otroško varstvo:__________________________________________________________________________________________ 7.6. .........................!_______________________________________________________________________________ 8.0. Leto in kvartal začetka investicije_________________________________________________________________________ 8.1. Leto in kvartal končanja investicije_____________________________________________________________________ 8.2. Leto in kvartal začetka rednega opravljanja dejavnosti ________________________________ ___________________ 9.0. Organ investitorja, ki je sprejel investicijsko zasnovo__________________________________________________ 9.1. Organ investitorja, ki je sprejel predlog investicijskega programa__________________:____________________ 9.2. Datum sj^jema predloga investicijskega programa_____________________________________________________t 9.3. Datum predvidenega sprejetja investicijske odločitve ______________________________________ 10.0. Veljavnost obračunov prikazanih v programu _____________________________________________________________ 10.1. Obračuni so prikazani v cenah iz (mesec, leto):________________________________ 10.2. Srednji devizni tečaji: Dan, mesec, leto: | | | | | | | Valuta: 1 $ = Valuta: 1 DM = Valuta: 1 Lir = Valuta: = Valuta: = din 11.0. Kratek opis investicije (namen in cilj) Tabela 1: PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE (000 din) j. Stalne Eskalirane cene vrednosti 1. Skupna predračunska vrednost v 1.1. Predračunska vrednost investicije v osnovna sredstva U.l. Gradbena dela v tem: S 4 1.1J.1. obrtniška dela •>. 1.1.1.2. notranje investicije 1.1.1.3. zunanja ureditev in priključki 1.1.2. Domača oprema z montažo, carino in ostalimi stroški 1.1.3. Uvozna oprema z montažo, carino in ostalimi stroški . v tem: 1.1.3.1. Stroški carine 1.1.3.2. Uvozna oprema z montažo, carino in drugimi stroški s konvertibilnega območja 1.1.4. Ostalo 1.1.4.1. v dinarjih % 1.1.4.2. v tuji valuti m 1.1.4.3. Vrednost pripravljalnih del 1.2. Trajna obratna sredstva • 1.3. Druga potrebna sredstva Opombe: Tabela 2: PLAN DINAMIKE IZGRADNJE PO TEHNIČNI STRUKTURI ZA ESKALIRANO VREDNOST INVESTICIJE (v 000 din) Leto 19 Leto 19 Leto 19 Leto 19 1. Skupna predračunska vrednost 1.1. Gradbena dela — skupaj L2. Oprema — skupaj 1.2.1. Oprema — plačljiva v din 1-2.2. Oprema— plačljiva v tuji valuti L3. Druga potrebna sredstva 1.3.1. Druga sredstva v din 1.3.2. Druga sredstva v tuji valuti Tabela 3: VIRI FINANCIRANJA IN PLAN DINAMIKE PORABE SREDSTEV (za eskalirano predračunsko vrednost) PO LET: I 5 2 m O s, C "5 <0 £ > 11 s s cti cd cd c ▻ §•3 «2 L-, O on cd til) ^ -i C6 > "O CU W2 'O Q O) c ° o cd D, 3 "8 i M 'O N cd _> 'O Oj £ .s S Ž P> Q -i N r4 rt rt ei rt rt rt rt rt H I. cd C m "D CU b? cd cd p I N ■5 g. N S1' CN) C9 cd c 80 « g S > N “Tl 11 N O co' s 5 s# 02 03 r- 'o£ S I S 55 15 -E cd Uxd .5,- -E ”1 ^5 ? od ▻ O ■££ T5 og 11 1 00 cd S c P p S > £ g cd tiC 5 cd P tdO ' Cd I .s I I ■31 '31 sl Ss cd > £ >CJ cd S -g cd ▻ lil C/D C/D H •O io £ ^ i 1 I | § 5 12 :P, « 5 ^ I I S 5 ■G D ce < S” »5 M i« •■£ -O S - ž S =• ” rt o ii SU N rt ^ ^ C E-. 2 xn '57 _Crt ^ s 8p p p ££ P II fc S-S p K o o c is --5 it- a > 1“ =i Efl rt £ 12 £ ^ 2 .5 = lg.s 2 S 2 3 2 5 c ro m > n ri o -== e «. ■e d Opombe: Tabela 4: PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN NJEGOVA RAZPOREDITEV V EKONOMSKI DOBI TRAJANJA NALOŽBE S 3» o 3J o s o O C Xi o 11 -r- 'o £2 | E .2^ 'g > § S >'Si i i.2,1 Ž ^ -C C -C --r "S $-1 ^ "tH 2 p< (1| E pl, o. "■s O trs ^ 1 -a g -S ^ B S V g 'y 5 ^ E E11.3 pl|l| CC > 'S g s 5 « a g II y O 'D Dh n a-| g ° 03 ^ :3 £ (U co c: 1 - r a C c ^ O ^ S g g ši 2-S 5 mS S •g o 6 4|lg.S^ O h Hill h! TD cd 1 cd bfl o o p ^ 'S^ •”. > £ - - žž ca C O F5 ^ ^ 2 -s s > g S E.| g E-g ^ E> g S >ooQu ▻gcu ><£Qopq 35 3 Ig I T3 ° It Š ^ > M > g « g « ^ 2 .a-a O o gg N s cd .. cc cd o cd N ^ N N O, N > [S > iliflillllliigli > š M .E » M > g g 2 ^ C, država ________________ , firma 5.0. Proizvodna, storitvena oziroma tehnična zmogljivost: Ime zmog- Šifra Merska Pred investicijo leto Pd investiciji leto Ijivosti zmogljivosti enota po inv. programu po aneksu 5.1. 5.2. 5.3. e 6.0. Ekonomska doba trajanja objekta______________;_________________________________* ___________________ 7.0. Oznaka prioritete — (usmerjenost naložbe) (ustrezno obkrožite) 7.1. Izvoz na konvertibilno območje 7.2. Primarna kmetijska proizvodnja 7.3. Proizvodnja deficitarnih surovin (po spisku 26 skupin surovin in reprodukcijskega materiala) 7.4. Projekti, ki temeljijo na domačem znanju in so tehnološka osnova prestrukturiranja gospodarstva ter so opredeljeni kot ključni proizvodni programi v dogovoru TDP SR Slovenije 7.5. Gospodarska infrastruktura (v skladu z usmeritvami v dogovoru) 7.6. Skladišča za blagovne rezerve 7.7. Raziskovalna in razvojna oprema 7.8. Nujno komunalno opremljanje zemljišča (vezano na stanovanjsko izgradnjo) 7.9. Drugo 8.0. Leto 'in kvartal začetka investicije po investicijskem programu: ________I....... po aneksu ............ 8.1. Leto in kvartal končanja investicije po investicijskem programu: ................ po aneksu ____________ 8.2. Leto in kvartal začetka rednega obratovanja (poslovanja) po inv. programu: ................ po aneksu 9.0. Organ investitorja, ki je sprejel predlog investicijske prekoračitve: 9.1. Datum sprejema predloga investicijske prekoračitve: 9.2. Datum ustavitve izgradnje:___________________________________________________________________ 9.3. Razlogi za ustavitve izgradnje: ______________________;______________________________________ 10.0. Veljavnost obračunov prikazanih v programu in aneksu 10.1. Obračuni so prikazani v cenah iz (mesec, leto): po programu: .................. po aneksu 10.2. Srednji devizni tečaji: a) po programu b) po aneksu Dan, mesec, leto: Valuta: 13 din Dan, mesec, leto: .... Valuta: 13 din Valuta: 1 DM din — 1 DM din Valuta: 1 LIT „.... din - 1 LIT din Valuta: din .... Valuta: din 11.0. Kratek opis investicijske prekoračitve po aneksa 11.1. Povečanje predračunske vrednosti zaradi: 11.1.1. povečanja cen ....'....................•/• 11.1.2. naknadnih nepredvidenih del ......„....% 11.1.3. sprememb v nabavi opreme ..............°/o 100% Tabela 1: PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE — ESKALIRANE VREDNOSTI (v 000 din) 1. Skupna predračunska vrednost 1.1. Predračunska vrednost investicije v osnovna sredstva 1.1.1. Gradbena dela 1.1.2. Domača oprema z montažo in druga sredstva 1.1.3. Uvozna oprema z montažo, carino in drugimi stroški v tem 1.1.3.1. Stroški carine 1.1.3.2. Uvozna oprema z montažo, carino in drugimi stroški s konvertibilnega področja 1.1.4 Osnovna čreda 1.1.5. Dolgoletni nasadi 1.1.6. Drugo 1.1.6.1. V dinarjih i.1.6.2. V tuji valuti 1.1.6.3. Vrednost pripravljalnih del 1.2. Trajna obratna sredstva 1.3. Druga potrebna sredstva Po investicijskem programu Po aneksu Razlika * Opombe: Tabela 1 a: SPECIFIKACIJA UVOZNE OPREME Z MONTAŽO IN DRUGIMI STROŠKI V TUJI VALUTI po aneksu (za uvozno opremo z vsemi stroški iz tabele 1/1.1.3. in 1.1.6.2.) Specifikacija uvozne opreme Vrednost in drugih stroškov v tuji Valuta v ustrezni valuti po aneksu valuti 1. 2. 1 3. 4. 5. 6. » Tabela 2: PLAN DINAMIKE IZGRADNJE PO TEHNIČNI STRUKTURI ZA ESKALIRANO VREDNOST INVESTICIJE Leto 19 po anek. 1 PO prog. Leto 19 PO 'anek. ‘ po prog. Leto 19 po anek. po prog. Leto 19 po anek. • PO prog. 1. Skupna predračunska vrednost 1.1. Gradbena dela skupaj 1.2. Oprema — skupaj , 1.2.1. Oprema plačljiva v dinarjih 1.2.2. Oprema plačljiva v tuji valuti ■ . X 1.3. Druga potrebna sredstva 1.8.1. Druga sredstva v dinarjih 1.8.2. Druga sredstva v tuji valuti ( Opombe: e '■3 1 | C 2 •3 a "5 3 E-> cl| '5"S-§ u o GJ s-° CA CTJ C6 C > rt ^ O w rt ® S £5 ra 2-6 -•gg rt rt C > 11 sil 'ra 2 'C " O S rt rt d > 11 rt UD *rt S o 2 § S rt N rt ¥ rt N O, -p P w :g* g* CA TD 1 rt S II N -o £ 2 p; « 1 1 lil 0 O TD P CQ NI H . 'I c _ "ca 'P T3 P 2-3 E rt .S *> 0 1 rt N rt > MM 2S<.g Š5° •pl I «1 O 1 I 0 o- 3 TJ .t-3 'P .-d ^ J5 > > >5 0 ■s 2 g 2 g 1 5 5 £_|£5£ ^ !'Jl!|l|!!l!Il a o E rt rt -5______ UD 03 rt O P rt -P T3 5 £ 5 KO *0 rt a. o Is " 5 gl iE rt .E |:l racSc>gticpdg”g0^«, 2 2 2 2 2 £ -g- £siS a 8 a a £ Ul ? ra® rt d o, 0 NJ D. >N •" g 22 2 ^ ^ rt £ ra g -S g 2 8-3 w 2.2 o 2 = ra c Opombi Tabela 4: PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN NJEGOVA RAZPOREDITEV V EKONOMSKI DOBI TRAJANJA NALOŽBE Opombi Tabela 5: DEVIZNI UČINEK INVESTICIJE — konvertibilno območje (po aneksu) v 000 din stalne cene Pred investicijo leto Po investiciji leto 1. Devizni prihv 1.1. Priliv od izvoza proizvodov in storitev 1.2. Priliv, dosežen iz skupnih prihodkov na tujem trgu ■ ' 1.3. Priliv, dosežen s poslovanjem v tujini 1.4. Sprejete obresti in odplačane terjatve za dane — kredite v tujini 1.5. Dinarji, ki se po odloku ZIS obračunavajo kot < devizni priliv 2. Izvozna premija 3. Devizni odliv 3.1. Odliv za uvoz surovin, repromateriala 3.2. Odliv za odplačilo anuitet 3.3. Transfer dobička tujim partnerjem 3.4. Drugi odlivi / Tabel* 6: DEVIZNI UČINEK INVESTICIJE — nekonvertibilno območje (po aneksu) v 000 din stalne eeee Pred investicijo leto..; Po investiciji tato 1. Priliv 2. OdMv - * Tabela 3 a: DEVIZNO POSLOVANJE INVESTITORJA (po am Leto 19.........H 5 I SJ Ij ' U - 1’ V ti ij Leto id 1. Devizni priliv 1.1. Priliv od izvoza proizvodov in storitev 1.2. Priliv, dosežen Iz skupnih prihodkov na tujem trgu 1.8. Priliv, dosežen s poslovanjem v tujini L4. Sprejete obresti In odplačane terjatve za dane kredite v tujini 1.5. Drugi devizni prilivi 2. Devizni odliv 2.1. Odliv za uvoz surovin, repromateriala 2.2. Odliv za odplačilo anuitet 2.3. Transfer dobička tujim partnerjem 2.4. Drugi odlivi d T3 05 Opombe: Tabela 7: RAZVOJNO TEHNOLOŠKE KARAKTERISTIKE PREDLAGANEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA (v 000 din) Pred Po investiciji investicijo leto po programu, leto po aneksu leto 1. Število vseh izmen 2. Število vseh zaposlenih delavcev 2.1. Število vseh zaposlenih v največji izmeni 2.2. Število delavcev z visoko in višjo izobrazbo 2.3. Število delavcev ozkega strokovnega profila 2.4. Število delavcev — raziskovalcev , 3. Nabavna vrednost delovnih priprav (v 000 din) stalne cene 3.1. Nabava vrednost, avtomatiziranih delovnih priprav za raziskave in razvoj (v 000 din) 3.2. Nabavna vrednost delovnih priprav za raziskave in razvoj (v 000 din) 4. Ali je število predvidenih novo zaposlenih delavcev usklajeno z zaposlitveno bilanco v občini (ustrezno obkrožite) da ne v 000 din stalne cene Po investiciji — poprečno letno 5. Predvidena sredstva za raziskave in razvoj 5.1. Tekoči stroški 5.2. Naložbe v delovne priprave za raziskave in razvoj - Opombe: Tabela 8: ZBIRNI VREDNOSTNI PRIKAZ OBSEGA PROIZVODNJE/PRODAJE PREDLAGANEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA v 000 din stalne cene Pred investicijo leto - Po investiciji Povprečna letna stopnja rasti v nadaljnjih letih** po anek. po programu leto po aneksu leto L Obseg proizvodnje skupaj V tem: 1.0. Deficitarnih surovin/živil* 1.1. Obseg proizvodnje za trg SR Slovenije V tem: 1.1.1. Deficitarnih surovin/živil* 1.2. Obseg proizvodnje za ostale republike in pokrajine 1.2.1. Deficitarnih surovin/živil* 1.3. Obseg proizvodnje za izvoz V tem: 1.3.1. Deficitarnih surovin/živil* * Spisek deficitarnih surovin je v navodilih. ** Poprečna letna stopnja rasti v ekonomski dobi trajanja objekta. Tabela 8 a: FIZIČNI OBSEG PRODAJE PO IND-1 (m > < S O £ N O cz? H > 2 c o C a O cu Q 5 03 ca H < S < O ca 2 en u 2 D Q O ti ti ca ti z > o ti to CZ) H ti 3 ti o ti N <3 ti ti ti 2 H o" 20 Oti g o £ti > H „ CZ) 2n £ti gti ta 05 iS cd H td *- im S-S,® ” •— CU d) I D 5 j9 j y i a .2, ;c ■ v a; . “ s 1- ti g "S 0 1 cd S 2 c > d " cd E cd UD C 1 I S e S 3 C 3 s l> 1 o ^ . g iš .2 S "5 ti Qi O 5 5 E C O ti •a .. s E ^ £ =8 s 1 -sg s 5 1 S 1 a s 0 > w Cd '1 « 1 -ti ‘5) ti I 03 *CJ cd N O e o J5 1 o cd O > •gs co 0) ’04> | CZ) t> P ro > P Q > P P > p P > P W a ti i-j H Tjj * * ti •2 ti ti ti ei 2 eo n d •g 5, o a 1.1 ss 1 S e* > -o « B o ■s •3 •o o 2 I S* ca m d . Cti N Povprečna letna stopnja rasti v nadaljnjih letih** Po investiciji leto Pred investicijo leto Stalne cene za mersko enoto Merska enota 000 din tona, kom. 000 din tona, kom. 000 din tona, kom. 000 din tona, kom. Poraba surovine, repromaterlala Skupaj Od tega'iz: — SR Slovenije — Drugih republik in pokrajin" — Uvoz d O V ekonomski dobi Tabela 10: PORABA ENERGIJE (v naravnih enotah ali tera Joulil Povprečna letna stopnja rasti v nadaljnjih letih po aneksu** Uvožena g CTj 1 Q Poraba pred investicijo Uvožena po anek. s? & a Domača po anek, | po prog. Poraba po investiciji j Uvožena Domača Enota mere MWh TJ TJ -M TJ TJ ■*-» TJ TJ - TJ 4. TJ E TJ TJ TJ •24 *5b 0 c 0 > Električna energija Antracit Koks črni premog Rjavi premog Lignit . Tekoča goriva Mazut Zemeljski plin Tekoči naftni plin Skupaj A-s N N " j f O •o 0 ** tdj Xi — i irf S •24 I _B3 S I 1 -hd o / Opombe: 11. PROSTORSKO EKOLOŠKI KRITERIJI Obkrožite ustrezen odgovor! 1. Ali je lokacija za predvideno investicijo na območju industrijske cone, opredeljene v prostorskem delu družbenega plana, oziroma v veljavni urbanistični dokumentaciji ? da ne 2. Ali je predvidena investicija na kmetijskem zemljišču prve ali druge kategorije, oziroma na zemljišču, na katerem so na podlagi proučitve naravnih danosti predvidene melioracije, s katerimi je mogoče zemljišče usposobiti 'za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, kot to določa interventni zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82, 3. člen), oziroma na zemljiščih prvega območja po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 10. člen), skladno z navodili o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Uradni list SRS, št. 45/82) ? da ne 3. Ali je lokacija za predvideno investicijo na zemljišču, ki je vključeno v varstveni pas zajetja in je zaščiteno zaradi zalog pitne vode (najožji in ožji — I. in II. cona — varstveni pas zajetja po odloku o obvezni enotni metodologiji minimalnih kazalcev — Uradni list SRS, št. 27/79) ? da ne 4. Ali predvidena investicija povzroča čezmerne prometne obremenitve in zato zahteva nova vlaganja v primarno prometno omrežje (čezmerna prometna obremenitev pomeni preseganje propustnosti ceste, kar se določa po normativih in standardih Republiške skupnosti za ceste) ? d« ne 5. Ali predvidena investicija vključuje tudi naložbe v naprave za odpravo škodljivih vplivov na okolje kot jih določajo ustrezni predpisi (zakon o varstvu zraka — Uradni list SRS, št. 13/75, odlok o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesi v zraku — Uradni list SRS, št. 12/76, odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja — Uradni list SRS, št. 2/77, uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja vode — Uradni list SRS, št. 22/76, zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z oljem — Uradni list SFRJ, št. 60/73, zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju — Uradni list SRS, št. 15/76, odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za’bivalne prostore — Uradni Mst SRS, št. 3/77)? Ce investicija nima škodljivih vplivov na okolje, obkrožite da! da ne 6. Ce predvidena investicija načrtuje uporabo tehnološke vode, navedite kakovost v sprejemnik vrnjene odpadne vode! (Ce naložba ne zahteva porabe tehnološke vode, obkrožite I.) i. t n. m. iv. 7. Navedite porabo pitne vode za tehnološko vodo (pri čemer ne upoštevajte tehnološko pogojene porabe pitne vode — npr. v živilski industriji). poraba pitne vode za tehnološko vodo v m3/le(o: Tabela 12: MIGRACIJA ZAPOSLENIH Delovna migracija zaposlenih Pred investicijo . leto Po investiciji po programu leto po aneksa leto 1. Število vseh zaposlenih delavcev * 2. Število delavcev v oddaljenosti med stanovanjem in delovnim mestom 2.1. Oddaljenost do 20 km: 2.2. Oddaljenost nad 20 km: 3. Število delavcev, ki porabijo za prihod na delo 3.1. manj kot 36' 33. več kot $8' • ? • - Tabela 13: SKUPNI TOK GOTOVINE (po aneksu)_________________ ____________________________________(v 000 din, stalne cei Leto Leto 19; 19 Leto 19 - Leto j Leto 19 1 19 - - Leto 19 v Leto 19 Leto 19 — — —- 4 Leto 19 .,... x - Postavke 1. SKUPNI PRILIV SREDSTEV 1.1. Realizacija 1.1.2. domača 1.1.3. tuja 1.1.4. izvozni prim. 1.2. Krediti za osnovna sredstva 1.2.1. domači 1.2.2. tuji ■ 1.3. Krediti za obratna sredstva 03 > i g 03 ti s 'tft* r-i 1.4.1. za osnovna sredstva 1.4.2. za obratna sredstva 1.6. Ostanek vrednosti projekta 1.6.1. osnovnih sredstev 1.5.2. obratnih sredstev 2. SKUPNI ODLIV SREDSTEV 2.1. Investicije v osnovna sredstva 2.1.1. vrednoet investicije 2.1.2. licenca, know-how 2.1.8. carina 2.1.4. prispevek za energetiko 2.1.5. prispevek za javna zaklonišča 2.2. Investicije v obratna sredstva ! 2.3. Letni stroški proiz. (brez amortizacije) | 2.3.1. materialni stroški 2.3.2. režijski stroški 2.3.3. investicijsko vzdrževanje | 2.4. Bruto osebni dohodek 2.4.1. neto osebni dohodek 2.4.2. prispevki iz osebnih dohodkov 2.9. Anuitete 2.5.1, odplačilo j I -§ H 2.6. Interkalarne obresti 2.7. Druge pogodbene obveznosti 2.8. ' Zakonske in samoupravne obveznosti | S. NETO PRILIV SREDSTEV JV -o 04 cti 03 £3 04 S d to £ 'S •5 P*' s 0 » a> •>E .s ▻ 0) |! .s ^ ' oj ‘ >s sa- > E OJ “ >5 o « C < H 2 > O H O O < M O Eh < " o s H c E 8 N M ^ M .5, o n ti 3 H Eh C3 ti O > o o o o 0 ti 2 H 0Q 1 Q O ti M O 0 K ‘-a S ti 1 ti S ti Eh M H ti ti C N £5 S ti -5 gi ti o til » toM «2 UH S15* $3 p> C/D S Pi ra' ra §3 «ti H< |1 H n m N Bg gQ »O 45 S a b* Izračun doseganja po skupinah v - povprečje skupine O doseganje v °/o co Doseženo število točk I> ' 0> O te S ti m Izpolnje- vanje kriterija Vrednost Iz. programa co Minimalna zahteva C----------------------------- 4.1.2. kupljena doma____________________________________°/o----------------------------- 4.1.3. kupljena v tujini 4.1.3.1. s konvertibilnega območja________________ e/o; država____________________ firma' 4.1.3.2. s klirinškega območja_______________________%; država_____________________ firma 4.2. Know-how, licence, patenti, predpisane sestavine ... 4.2.1. lastna ____________________________________________‘/o_____________________________ 4.2.2. kupljena doma __________________________________°/o______________________________ 4.2.3. kupljena v tujini 4.2.3.1. s konvertibilnega območja________________ */o; država_____________________ firma 4.2.3.2. s klirinškega območja_____________________"/o; država_____________________ firma 5.0. Proizvodna, storitvena oziroma tehnična zmogljivost Po investiciji Ime zmogljivosti Šifra zmogljivosti Merska enota Pred investicijo leto po investicijskem programu leto po aneksu leto 5.1. ' 5.2. 5.3. 6.0. Ekonomska doba trajanja objekta '________________________________________________________________________ 7.0. Usmerjenost naložbe v skladu s prioriteto na osnovi družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega plana 1981—1985 in ustreznimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov teh dejavnosti (obkrožite dejavnost in navedite prioriteto ter dokument s katerim je opredeljena). 7.1. Izobraževalna dejavnost:________________________________________________________________________________ 7.2. Raziskovalna dejavnost: ___________________________;___________________________________________________ 7.3. Kulturna dejavnost:_____________________________________________________________________________________ 7.4. Zdravstveno varstvo: ___________________________________________________________________________________ 7.5: Otroško varstvo: _________________i________________________________:_____________________________________ 7.6.______________________;______________ ;___________________________________________________________________ 8.0. Leto in kvartal začetka investicije po inv, programu:________________________________________ po aneksu______________________ 8.1. Leto in kvartal končanja investicije po inv, programu:____________________________________ po aneksu__________________________ 8.2. Leto in kvartal začetka opravljanja dejavnosti (poslovanja) po inv, programu:__________________________________ po aneksu______________________ 9.0. Organ investitorja, ki je sprejel predlog investicijske prekoračitve_____________ 9.1. Datum sprejema predloga investicijske prekoračitve: 9.2. Datum ustavitve izgradnje: _____________________________________________________________________________ 9.3. Razlogi za ustavitev izgradnje:_____________________________________________________________ 10.0 Veljavnost obračunov prikazanih v programu hi aneksu 10.1. Obračuni so prikazani v cenah iz (mesec, letofr: po programu: ................. po aneksu 10.2. Srednji devizni tečaji: a) po programu b) po aneksu Dan, mesec, leto: Valuta: 1$ din Dan, mesec, leto: Valuta: 1 S .... Va-liita: 1 DM ... din - Valuta: 1 DM .. dii n Vali it*- 1 LIT Valuta: 1 LIT .. Hin Valuta: din Valuta: din 11.0. Kratek opis investicijske prekoračitve po aneksu Tabela 1 : PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJE — ESKALIRANE VREDNOSTI (v 000 din) Po investicijskem programu Po aneksu Razlika 1. Skupna predračunska vrednost 1.1. Predračunska vrednost investicije v osnovna sredstva - 1.1.1. Gradbena, dela v tem: 1.1.1.1. obrtniška dela ■ 1.1.1.2. notranje instalacije 1.1.1.3. zunanja ureditev in priključki 1.1.2. Domača oprema z montažo in druga sredstva 1.1.3. Uvozna oprema z montažo, carino in drugimi stroški v tem: 1.1.3.1. stroški carine 1.1.3.2. uvozna oprema z montažo, carino in drugimi stroški s konvertibilnega območja (■ 1.1.4. Drugo 1.1.4.1. v dinarjih 1.1.4.2. v tuji valuti 1.1.4.3. vrednost pripravljalnih del 1.2. Trajna obratna sredstva 1.3. Druga potrebna sredstva Op%mbe: Tabela 2: PLAN DINAMIKE IZGRADNJE PO TEHNIČNI STRUKTURI ZA ESKALIRANO VREDNOST ' INVESTICIJE ' (v 000 din) Leto 19 .1 Leto 19 Leto 19 I Leto 19 po prog. po anek. po prog. po anek. po prog. po anek. po prog. po anek. 1. Skupna predračunska vrednost 1.1. Gradbena dela skupaj 1.2. Oprema — skupaj 1.2.1. Oprema plačljiva v dinarjih 1.2.2. Oprema plačljiva v tuji valuti 1.3. Druga potrebna sredstva 1.3.1. Druga sredstva v dinarjih 1.3.2. Druga sredstva v tuji valuti • - Tabela 3: VIRI FINANCIRANJA (za eskalirano C T5 O T5 0) a m H o ž; g 05 sli Š* Sil Pl S g 11 to f & L n g 2 y '3< « m < e -2 «1 g ll !•! § I 11|Is g « 2 » g o c rt o «5 o ^ g 5 > S •S. -s I £ 'S CtiO gg O S rt1 rt CL S « g t >|I§>§1 g g s Ml g g "S ^ h g -g g S > a F •g m a, e 5 >U rt .S Is IS i| Š 3« 5 o S > •: I I ||l|m S g | g E E 3 1 s m IIs a > C b til 1 sS lis O j-4 bfi g rt c 2 rt !|| w . cc iF Opomb« Tabela 4: PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN NJEGOVA RAZPOREDITEV V EKONOMSKI DOBI TRAJANJA NALOŽBE C T3 O O > i .2 i o > Cti Cti Cti O 03 05 N ^ N N p, N N Opomb' : PORABA ENERGI Opombi Tabela 6: ZAPOSLENOST Pred investicijo leto Po investiciji leto po programu . po aneksu 1.0. Število vseh zaposlenih v tem: 1.1. režijski delavci Tabela 7: USKLAJENOST INVESTICIJE Z NORMATIVI Normativ Podatek pred investicijo leto Po investiciji leto Normativ po programu po aneksu Opombe: Navodila za izpolnjevanje osnovnih podatkov o investiciji v primeru prekoračitev — obrazec 1 b področje družbenih dejavnosti. Obrazec 1 b izpolnijo organizacije združenega dela, ki imajo prekoračitve pri investicijah v gradnji, v skladu s sklepi o načinu dela komisije za oceno investicij. Navodila, ki se nanašajo na obrazec 2 b, veljajo tudi za obrazec 1 b s tem, da je pri prekoračitvah poudarek na razčlenitvi vzrokov za prekoračitve, in s 1234. Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) objavljata Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiška skupnost za cene ZNESKE povp-reičnih stroškov za drugo trimesečje leta 1983 din 1. POVPREČNO UGOTOVLJENI STROŠKI ZA DNEVNICO (stroški za prehrano) (po 17. in 18. členu dogovora) znašajo — cela dnevnica nad 12 ur 759,00 — polovična dnevnica nad 8 ur do 12 ur 403,00 — znižana dnevnica od 6 do 8 ur 289,00 2. POPREČNI STROŠKI ZA PRENOČIŠČE v hotelu B kategorije (po 20. členu dogovora) 578,00 tem povezanih posledic zlasti za financiranje naložbe ter stroškov po končani naložbi. Razčlenitev vzrokov in posledic prekoračitev je nakazana številčno in opisno, vendar jedrnato in mora biti usklajena z aneksom k investicijskemu programu. Kolikor pri posameznih postavkah ni sprememb glede na investicijski program, se dotična postavka označi z »ni sprememb v primerjavi z investicijskim programom«. V vsakem primeru pa je izpolniti podatke pod zaporednimi številkami 0.1. do 1.6. 3. STROŠKI ZA LOČENO ŽIVLJENJE din — stroški za stanovanje največ (po 24. členu dogovoraX 5.200,00 — stroški za prehrano največ (po 25. členu dogovora) 6.830,00 4. KILOMETRINA (po 21. členu dogovora) pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobilom srednjega razreda — za 15.000 km letno 10,00 — za 20.000 km letno * 9,20 — za 25.000 km letno 8,70 Št. 114-1/83 Ljubljana, dne 21. julija 1983. Zavod SR Slovenije ,za statistiko Tomaž Banovec 1. r. Republiška skupnost za cene Jože Strle 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1235. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana je na skupni seji obeh zborov dne 24. 12. 1981 ugotovila, da se Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje združene v Regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana sprejele SAMOUPRAVNI SPORAZUM o prenehanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana 1 Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, št. 022-2/75 z dne 31. 1. 1975 (Uradni list SRS, št. 2/77) preneha veljati z dnem uveljavitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana, vendar najkasneje dne 31. 12. 1981. 2 Pravni naslednik Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana ter njenih pravic in obveznosti, nastalih iz poslovanja te skupnosti v mejah prenešenih pooblastil ustanoviteljic, je Medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana. 3 Zargdi statusne spremembe iz 1. točke tega sporazuma se pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana kot dosedanjemu uporabniku družbenih sredstev v času od 1 10. 1981 do 31. 12. 1981 opravi izredni popolni popis sredstev in njihovih virov v skladu s pravilnikom o popisu sredstev in njihovih virov (Uradni list SfrRJ, št. 40/81). 4 ■ Z dnem uveljavitve tega sporazuma prenehajo veljati vsi drugi samoupravni splošni akti in drugi akti dosedanje Regionalne zdravstvene skupnosti' Ljubljana. izdani na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te skupnosti. 5 Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti — ustanoviteljice dosedanje Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana in se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 24. decembra 1981. . Predsednik skupščine Ferdo Majdič 1. r. 1236. Na podlagi 58 člena ustave SR Slovenije in 35. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) so Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica, Domžale, Grosuplje. Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Cen- ter, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Loghtec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje sprejele dne 25. marca 1982 samoupravni sporazum o ustanovitvi MGZS Ljubljana in dne 30. 6. 1983 samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi MOZS Ljubljana, ki se v prečiščenem besedilu glasi SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Z namenom medsebojnega sodelovanja pri uresničevanju solidarnosti in zagotavljanju pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju posamezne občinske zdravstvene skupnosti, zaradi usklajevanja in delitve dela zdravstvenih organizacij, usklajevanja razvoja zdravstvenih zmogljivosti, uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb, ustanovijo Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje (v nadaljnjem besedilu: občinske zdravstvene skupnosti) s tem samoupravnim sporazumom Medobčinsko zdravstveno skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: medobčinska skupnost). 2. člen Medobčinska skupnost je pravna oseba z odgovornostjo v okviru pravic in obveznosti za sredstva, ki so jih prenesle občinske zdravstvene skupnosti' — ustanoviteljice na to skupnost. Njeno ime je: Medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana. Sedež medobčinske skupnosti je v Ljubljani, Miklošičeva 24. Medobčinska skupnost ima svoj pečat okrogle oblike normalne in zmanjšane velikosti, v skladu s predpisi o pečatih v SR Sloveniji; v krogu pečata je navedeno besedilo: Medobčinska zdravstvena skupnost, v sredini pečata pa »Ljubljana«. Za strokovna opravila se uporabljajo tudi pravokotne štampiljke z navedbo imena medobčinske skupnosti ter ustreznih pristavkov glede na naravo poslovanja oziroma rabe. 3. člen Medobčinsko skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine. 4. člen Organi medobčinske skupnosti in skupščine opravljajo naloge v mejah pristojnosti in pooblastil, ki so določene z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom in statutom medobčinske skupnosti. 5. člen Medobčinska skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registr- skem sodišču po predpisih, ki veljajo za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. II. NALOGE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI 6. člen V medobčinski skupnosti se delegati občinskih zdravstvenih skupnosti sporazumevajo o zadevah, o katerih so se v občinskih zdravstvenih skupnostih dogovorili, da jih bodo uresničevali na medobčinski ravni. Pri tem upoštevajo zlasti tiste zdravstvene dejavnosti, ki jih iz strokovno tehnoloških in; organizacijskih ter dohodkovnih razlogov ni smotrno organizirati na območju vsake občinske zdravstvene skupnosti. Uporabniki' ih izvajalci zdravstvenih storitev po občinskih zdravstvenih skupnostih usklajujejo v medobčinski skupnosti svoje interese in potrebe na področju zdravstvenega • varstva tako, da: — v postopku planiranja usklajujejo osnutke in predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti; — opredelijo program ambulantno-specialističhe, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti za občinske zdravstvene skupnosti, na katerih območju ' ni smotrno organizirati teh dejavnosti; — sprejemajo srednjeročne in letne plane medobčinske skupnosti; ' — sprejemajo statut in poslovnik o delu organov medobčinske skupnosti; — sprejemajo druge samoupravne akte, ki zadevajo skupne interese in potrebe občinskih zdravstvenih skupnosti. • 7. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev se po svojih delegatih pri uresničevanju svobodne menjave dela ter združevanju dela in sredstev za zagotavljanje zdravstvenega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti v medobčinski skupnosti sporazumevajo zlasti o: — skupnih razvojnih usmeritvah zdravstvenega varstva; —< delu programa zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v medobčinski skupnosti; — osnovah i'n merilih za določanje cen zdravstvenih storitev in količini sredstev, ki so potrebna za izvajanje programa po prejšnji alinei; — programu skupnih nalog in naložb; — obsegu in načinu solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenim! skupnostmi; ,> — planu medobčinske skupnosti, v katerem usklajujejo in opredeljujejo skupne in splošne potrebe in interese na področju zdravstvenega varstva; — možnost za napredek zdravstvene dejavnosti, zlasti za raziskovalno delo ter za vzgojo un izobraževanje delavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve skupnega pomena; — sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami ambulantno specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — usklajevanju dela zdravstvenih organizacij po strokah in dejavnostih; — drugih skupnih interesih na področju zdravstvenega varstva. . III. ORGANI MEDOBČINSKE SKUPNOSTI 1. Skupščina medobčinske skupnosti 8. eien Mesto za samoupravno sporazumevanje delegatov uporabnikov in izvajalcev je skupščina 'medobčinske skupnosti. Sestavljajo jo delegati, k! jih v zbor uporabnikov delegirajo zbori uporabnikov občinskih zdravstvenih skupnosti, v zbor izvajalcev pa zbori izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti. 9. člen Statut medobčinske skupnosti določi v skladu s prejšnjim členom število delegatov, ki jih v posamezni zbor skupščine delegirajo zbori uporabnikov in izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti. 10. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji. po ustanovitvi medobčinske skupnosti oziroma po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij in delegatov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti. Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora. Zbor uporabnikov in izvajalcev na skupni seji obeh zborov izvolita predsednika in podpredsednika skupščine. Mandatna doba predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika in podpredsednika zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom medobčinske skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma na isto funkcijo. 11. člen Delegati v skupščini. medobčinske skupnosti ali v njenih zborih se sporazumevajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti na podlagi poprejšnje obravnave na sejah skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti ali njihovih zborov. Skupščina medobčinske skupnosti daje v poprejšnjo obravnavo občinskim zdravstvenim skupnostim ali njihovim zborom in pifek njih zborom delavcev temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih: — osnutek in predlog elementov plana, — osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — druge zadeve, za katere se tako odločijo skupščine občinske zdravstvene skupnosti ali skupščina medobčinske skupnosti. 12. člen Zbora skupščine medobčinske skupnosti enakopravno obravnavata in sporazumno: — usklajujeta planske elemente z elementi plana občinskih zdravstvenih skupnosti; — sprejmeta skupni' predlog elementov plana, ki ga medobčinska skupnost predlaga prek občinskih zdravstvenih skupnosti delavcev v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim; — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana; — določata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami' in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana; — sprejemata plan medobčinske skupnosti za srednjeročno obdobje, letni plan, finančni načrt in zaključni račun; — sprejemata statut in poslovnik ter druge splošne akte medobčinske skupnosti; — sklepata skupne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev za ambulantno-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — določata obseg nalog in potrebna sredstva iz skupnega programa za financiranje zdravstveno prosvetne in vzgojne dejavnosti na področju iz svoje dejavnosti; — zagotavljata uresničevanje drugih skupnih nalog občinskih zdravstvenih skupnosti. 13. člen Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina medobčinske skupnosti zlasti o: — izvolitvi,-odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov, in izvajalcev; — o imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog. 14. člen V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o: — usklajenem predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva določenih dejavnosti in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih občinske skupnosti zagotavljajo sredstva za obveznosti v svobodni menjavi dela z izvajalci; — financiranju naložb skupnega pomena; — sofinanciranje naložb zdravstvenih organizacij osnovne in lekarniške dejavnosti na območju medobčinske skupnosti; — sredstvih za delovanje samoupravnih organov medobčinske skupnosti, posebnega sodišča združenega dela ih delovne skupnosti, ki za potrebe te skupnosti opravlja strokovna in administrativna dela in naloge. 15. člen V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o: — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev ambulantno specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela; — vzgoji in izobraževanju kadrov, ki opravljajo zdravstvene storitve, ki so predmet svobodne menjave dela v medobčinski skupnosti; — raziskovalnemu delu na področju zdravstvene dejavnosti skupnega pomena za občinske zdravstvene skupnosti; — drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti. 2. Odbor za samoupravni nadzor 16. člen Nadzor nad uresničevanjem planskih usmeritev, pravic in obveznosti, ki izhajajo iz skupnih potreb in interesov občinskih zdravstvenih skupnosti, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti ter strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, opravlja odbor za samoupravni nadzor. Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut medobčinske skupnosti. IV. ORGANI SKUPŠČINE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI 17. člen Za izvrševanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za pripravo predlogov iz njihovih pristojnosti ima skupščina medobčinske skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, — koordinacijski odbor za _ svobodno menjavo dela. Za posamezna področja nalog lahko skupščina medobčinske skupnosti imenuje še druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine. V. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 18. člen Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani kot uporabniki zdravstvenega varstva prek delegatov v občinskih zdravstvenih skupnostih opredelijo del svojih osebnih in skupnih potreb po zdravstvenem varstvu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana medobčinske skupnosti in z drugimi planskimi akti v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije. Skupščina medobčinske skupnosti za vsakokratno plansko obdobje s sklepom določa organ in roke za pripravo planskih aktov. V organu, ki je odgovoren za pripravo planskih aktov, morajo biti' enakopravno zastopani uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev — delegati obeh zborov skupščine medobčinske skupnosti. 19. člen Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana, pripravi strokovne predloge za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana. Pri določanju elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana se upoštevajo zlasti: — potrebe in interesi prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva; — strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve skupnega pomena; — dohodkovne sposobnosti uporabnikov; — obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s solidarnostnim združevanjem sredstev v medobčinski skupnosti. 20. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana obsega zlasti: — skupne razvojne usmeritve zdravstvenega varstva na območju medobčinske skupnosti; — del programa zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti, ki se uresničuje s svobodno menjavo dela v medobčinski skupnosti; — osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev in količino sredstev, ki so potrebna za izvajanje programa po prejšnji alinei; — obseg in način zadovoljevanja potreb in interesov po zdravstvenih storitvah na območju občine, v kateri ima delavec oziroma njegov družinski član stalno prebivališče, in za to potrebna sredstva; — obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. 21. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejme skupščina plan medobčinske skupnosti in letne plane, v katerih opredeli zlasti cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki se uresničuje v medobčinski skupnosti, naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema medobčinska skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe 'za uresničitev nalog. VI. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 22. člen V medobčinski skupnosti uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev uresničujejo del programa zdravstvenih storitev oziroma sklepajo samoupravne sporazume ali pogodbe za tiste zdravstvene dejavnosti, za katere občinske zdravstvene skupnosti ali Zdravstvena skupnost Slovenije ne določijo programa v samoupravnih sporazumih o temeljih plana oziroma ne sklenejo samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, predvsem pa na področju naslednjih zdravstvenih dejavnosti: — ambulantno specialistične zdravstvene dejavnosti, — bolnišnične zdravstvene dejavnosti, — zdraviliške zdravstvene dejavnosti. Samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela oziroma pogodbe za zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena uporabniki ih izvajalci zdravstvenih storitev sklepajo v medobčinski skupnosti za eno ali več let, v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjaje dela. 23. člen S samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela uporabniki in izvajalci v medobčinski skupnosti' določijo: — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu s svojimi tehničnimi in kadrovskimi možnostmi ih potrebami ter dohodkovnimi možnostmi; — standarde in normative; — osnove in merila za ugotavljanje cen za storitve, oblike povračil ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih obveznosti; — obseg in vrednost programa zdravstvenega varstva ter osnove in merila za določanje medsebojnih obveznosti; — programe za razširitev dejavnosti, potrebna sredstva za njihovo izvajanje; — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. VII. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI V MEDOBČINSKI SKUPNOSTI , 24. člen Občinske zdravstvene skupnosti pri združevanju sredstev po namenu sodelujejo v medobčinski skupnosti na dva načina, in sicer za: 1. uresničevanje skupnega programa zdravstvenih storitev ter programa skupnih nalog ih naložb v medobčinski skupnosti; 2. solidarnostno zagotavljanje obsega zdravstve- nih storitev, ki ga občinske zdravstvene skupnosti in medobčinska skupnost opredelijo v srednjeročnih planih. , 25. člen Višino potrebnih sredstev, osnove in merila za uresničevanje skupnega programa zdravstvenih storitev ter programa skupnih nalog in naložb’ zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti in medobčinska skupnost opredelijo v srednjeročnih planih. 26. člen Za zagotovitev obsega zdravstvenih storitev, kot ga občinske zdravstvene skupnosti in medobčinska skupnost opredelijo v srednjeročnih planih, v medobčinski skupnosti združujejo sredstva za solidarnost tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki po osnovah in merilih iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ob združevanju sredstev na svojem območju, presegajo potrebna sredstva za uresničevanje s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana opredeljeni obseg pravic do zdravstvenih storitev. Tako združena sredstva solidarnosti v medobčinski skupnosti prejemajo tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki po enotnih osnovah in merilih, opredeljenih v srednjeročnih planih, ne morejo z združenimi . sredstvi na svojem območju zagotoviti uresničevanje s planskimi akti dogovorjenega obsega pravic do zdravstvenih storitev in jim sredstva republiške solidarnosti ne zagotavljajo celotnih sredstev za uresničevanje z zakonom zagotovljenega programa. 27. člen h Za ugotavljanje obveznosti, za solidarnostno združevanje in priznavanje upravičenosti do solidarnostnih sredstev, občinske zdravstvene skupnosti v Medobčinski Skupnosti določijo s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana kriterije in merila za združevanje in prejemanje solidarnostnih sredstev. VIII. MEDSEBOJNO SODELOVANJE ZDRAVSTVENIH SKUPNOSTI IN SODELOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI — OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 28. člen Pri usklajevanju planskih aktov, dogovarjanju o skupnih nalogah in izvajanju le-teh ter zaradi uresničevanja skupnih ciljev s področja zdravstvenega varstva, medobčinska skupnost sodeluje z drugimi medobčinskimi skupnostmi v SR Sloveniji in z Zdravstveno skupnostjo Slovenije ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi', zlasti s področja vzgoje, izo- braževaoja, socialnega varstva, družbenega varstva otrok, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, raziskovalnega dela in telesne kulture, z družbenopolitičnimi skupnostmi na območju medobčinske skupnosti ter z zdravstvenimi in drugimi organizacijami. V ta namen medobčinska skupnost ustanovi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi skupne organe. 29. člen Delo medobčinske skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina medobčinske skupnosti, odbor za samoupravni nadzor in drugi organi skupščine so dolžni' obveščati delovne ljudi in občane, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge organizacije in skupnosti na območju medobčinske skupnosti o stanju ib uporabi združenih sredstev v medobčinski skupnosti, o uresničevanju planskih in drugih aktov skupnosti ter o drugih zadevah splošnega družbenega interesa s področja zdravstvenega varstva. Obveščanje delovnih ljudi in občanov opravljajo delegati skupščine in drugih organov medobčinske skupnosti; obveščanje družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ib drugih organizacij in skupnosti pa predstavniki organov medobčinske skupnosti in skupščine. Oblike obveščanja so: zbori delavcev in delovnih ljudi ter občanov, delegacije, konference delegacij, posebna poročila v občinskih in medobčinskih glasiKh in druga sredstva javnega obveščanja. Samoupravni splošni akti medobčinske skupnosti se objavljajo v medobčinskih glasilih ali v Uradnem listu SRS. IX. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 20. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenopolitičnih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v medobčinski skupnosti, za odločanje o sporih med občinskimi' zdravstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti in medobčinska skupnost ustanovijo skupno posebno' sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva, lahko pa tudi z.drugimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti. 31. člen Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in uveljavljanje pravic iz njegove pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja, pomembna za delo sodišča, se določijo s posebnim samoupravnim splošnim aktom. X. STROKOVNA, ADMINISTRATIVNO-TEHNICNA IN DRUGA OPRAVILA SKUPNEGA POMENA 32. člen Medobčinska skupnost si opravljanje strokovnih, administrativno-tehnrčnih in drugih opravil skupnega pomena zagotovi tako, da sklene samoupravni sporazum ali pogodbo s tisto delovno skupnostjo, ki strokovno v naj večji meri ustreza potrebam in nalogam medobčinske skupnosti. XI. KONČNE DOLOČBE 38. Sea Pobudo za spremembo in dopolnitev tega sporazuma dajejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti, skupščina medobčinske skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti. Pobuda mora biti pismeno utemeljena. 34. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti — ustanoviteljic in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-1/82 Ljubljana, dne 30. junija 1983. Občinske zdravstvene skupnosti združene v Medobčinsko zdravstveno skupnost Ljubljana 1237. Na podlag 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 6. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana sprejmejo uporabniki in izvajalci na seji obeh zborov skupščine dne 30. junija 1983 STATUT Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Medobčinsko zdravstveno skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: medobčinska skupnost), so ustanovile s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi dne 25. 3. 1983 občinske zdravstvene skupnosti ljubljanskega območja z namenom medsebojnega sodelovanja pri uresničevanju solidarnosti ih zagotavljanju pravic do zdravstvenega varstva; zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni (Organizirano na območju posamezne občinske skupnosti, zaradi usklajevanja in delitve dela zdravstvenih organizacij, usklajevanja razvoja zdravstvenih zmogljivosti ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb. 2. člen ' S tem statutom se podrobneje določajo naloge medobčinske skupnosti, njena organizacija, samoupravni organi in njihova pristojnost, pooblastila ter način uresničevanja njihovih nalog, nadzorstvo ustanoviteljic medobčinske skupnosti nad delom samoupravnih organov, izvajanje samoupravnega sporazuma ali pogodbe z delovno skupnostjo, ki za medobčinsko skupnost opravlja dela in naloge, način ob- veščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja v pristojnosti medobčinske skupnosti. 3. člen Medobčinska zdravstvena skupnost je pravna oseba z odgovornostjo v okviru pravic in obveznosti za sredstva, ki so jih prenesle občinske zdravstvene skupnosti ustanoviteljice na to skupnost. Njeno ime je: Medobčinska zdravstvena skupnost. Ljubljana. Sedež Medobčinske zdravstvene skupnosti je v Ljubljani, Miklošičeva 24. Medobčinska skupnost ima svoj pečat okrogle oblike normalne in zmanjšane velikosti v skladu s predpisi o pečatih v SR Sloveniji: v krogu pečata je navedeno besedilo: >Medobčinska zdravstvena skupnost«, v sredini pečata pa »Ljubljana*. Za strokovna opravila se uporabljajo tudi pravokotne štampiljke z navedbo imena medobčinske skupnosti ter ustreznih pristavkov glede na naravo poslovanja oziroma rabe. Medobčinska skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču. 4. člen Medobčinsko skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine. II. NALOGE . MEDOBČINSKE SKUPNOSTI 5. člen V medobčinski skupnosti se delegati občinskih zdravstvenih skupnosti sporazumevajo o zadevah, o katerih so se v občinskih zdravstvenih skupnostih dogovorili, da jih bodo uresničevali na medobčinski ravni. Pri tem upoštevajo zlasti tiste zdravstvene dejavnosti, ki jih iz strokovno-tehnološki h in organizacijskih ter dohodkovnih razlogov ni smotrno organizirati na območju vsake občinske zdravstvene skupnosti. Zaradi usklajevanja in uresničevanja skupnih interesov in potreb uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev sodelujejo v medobčinski skupnosti tako, da: — v postopku planiranja usklajujejo osnutke in predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih zdravstvenih skupnosti; — opredelijo program ambulantno-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti za občinske zdravstvene skupnosti na katerih območju ni smotrno organizirati teh dejavnosti; — sprejemajo srednjeročne in letne plane medobčinske skupnosti; — sprejemajo statut ih poslovnik o delu organov medobčinske skupnosti; — sprejemajo druge samoupravne akte, s katerimi se urejajo skupni interesi in potrebe občinskih zdravstvenih skupnosti. 6. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev se po svojih delegatih pri uresničevanju svobodne menjave dela ter združevanja dela in sredstev za zagotavljanje zdravstvenega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti v medobčinski' skupnosti sporazumevajo zlasti o: — skupnih razvojnih usmeritvah zdravstvenega varstva; — delu programa zdravstvenega varstva, ki ga uresničujejo s svobodno menjavo dela v medobčinski skupnosti; , — osnovah in merilih. za določanje cen zdravstvenih storitev in količini sredstev, ki so potrebna za izvajanje programa iz prejšnje alinee; — program skupnih nalog in naložb; — obsegu in načinu solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev med občinskimi zdravstvenimi' skupnostmi; — planu medobčinske skupnosti, v katerem usklajujejo in opredeljujejo skupne in splošne potrebe in interese na področju zdravstvenega varstva za katerega je medobčinska skupnost pristojna; — zdravstveni problematiki prebivalstva na območju medobčinske skupnosti; — možnosti za napredek zdravstvene dejavnosti, zlasti za raziskovalno delo ter za vzgojo in izobraževanje delavcev, ki' opravljajo zdravstvene storitve skupnega pomena; — sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi delovnimi organizacijami ambulantno-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — usklajevanju dela zdravstvenih organizacij po strokah in dejavnostih; — drugih skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva. 7. člen Medobčinska skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina medobčinske skupnosti v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti, 'tem statutom in drugimi samoupravnimi akti skupnosti. III. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI 3. člen Medobčinska skupnost je organizirana tako, da delo v organih samoupravljanja zagotavlja neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot delegatov uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v medobčinski skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 9. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge v medobčinski skupnosti prek delegatov občinskih zdravstvenih skupnosti v skupščini in njenih organih ter v odboru za samoupravni nadzor. 1 Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov 10. člen Delegati v skupščini. imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon ii ta statut, zlasti pa: — da izrazijo stališča delavcev in drugih delov- atia yodi in občanov, ki so jih izvolili ter skupščine ibrhiflr zdravstvene skupnosti, ki jih je delegirala • vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine; — da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o ■wwh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščin« — da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe; — da obveščajo delavce in druge delovne ljudi hi ki se jih tevoHh ter skupščino občinske zdravstvene skupnosti, ki jih je delegirala, o svojem dela v organih skupščine in o delu organov med- občtneke skupnosti; — da zastavljajo delegatska vprašanja; — da spremljajo delo organov in delovnih. teles skupščine ter aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine medobčinske skupnosti, v katero so btii izv«jeni. 11. člen Pri sprejemanju stališč e vprašanjih, ki so predmet sporazumevanja ali odločanja v skupščini, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih delegacij in skupnosti v skladu s temeljnimi stališči skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne* samoupravne organizacije in skupnosti ter skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so ga delegirale in je odgovoren za svoje delo. 2. Skupščina medobčinske skupnosti 12. čke Skupščina medobčinske skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščina medobčinske skupnosti ima dva zbora: — zbor uporabnikov in — zbor izvajalcev. 13. člen Zbor uporabnikov skupščine medobčinske skupnosti sestavljajo delegati zborov uporabnikov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti iz vrst delegatov temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Zbor uporabnikov ima 36 delegatskih mest. 14. člen Zbor izvajalcev skupščine medobčinske skupnosti sestavljajo delegati zborov izvajalcev skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti iz vrst delegatov zdravstvenih organizacij, Iti opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvenih dejavnosti, kot tudi delavcev v drugih organizacijah in skupnostih, ki opravljajo zdravstvene storitve po programu zdravstvenega varstva občinskih zdravstvenih skupnosti. Zbor izvajalcev ima 36 delegatskih mest. 15. člen Občinske zdravstvene skupnosti delegirajo v vsak zbor skupščine skupnosti po dva delegata. 16. člen Zbora si izvolita izmed svojih delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika in podpredsednika zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij so izvoljeni za dobo dveh let in so za enako dobo lahko še enkrat izvoljeni. 17. člen Delegati v skupščini medobčinske skupnosti ali njenih zborih se sporazumevajo o zadevah iz svoje pristojnosti na podlagi poprejšnje obravnave na sejah skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti ali njihovih zborih. Skupščina medobčinske skupnosti daje v poprejšnjo obravnavo občinskim zdravstvenim skupnostim ali njihovim zborom in prek njih zborom delavcev temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih: — osnutek in predlog elementov plana za samoupravni sporazum o temeljih plana medobčinske skupnosti; — osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana medobčinske skupnosti; „ — druge zadeve, za katere se tako odločijo občinske zdravstvene skupnosti ali skupščina medobčinske skupnosti. 18. člen Zbora skupščine skupnosti enakopravno in sporazumno: — usklajujeta planske elemente z elementi plana občinskih zdravstvenih skupnosti; — usklajujeta in sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga medobčinska skupnost predlaga prek občinskih zdravstvenih skupnosti delavcev v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim; — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti; — sprejemata plan medobčinske skupnosti za srednjeročno obdobje in letni plan medobčinske skupnosti ; — sprejemata poročilo o delu medobčinske skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt in zaključni račun medobčinske skupnosti; — sprejemata statut in poslovnik, ter druge samoupravne akte medobčinske skupnosti; — določata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi na medobčinski ravni v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana; — sklepata skupne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev na področju ambulantno-speci-alistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — določata obseg nalog in potrebna sredstva iz skupnega programa za financiranje zdravstveno prosvetne in vzgojne dejavnosti na področju iz svoje pristojnosti; — sprejemata avtentično. razlago samoupravnih splošnih aktov medobčinske skupnosti; — zagotavljata uresničevanje drugih skupnih nalog; — odločata o pobudi za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske skupnosti. O zadevah iz prejšnjega odstavka zasedata zbora na ločenih sejah ali na skupni seji. Ce zbora zasedata skupno se delegati vsakega zbora izrekajo ločeno. Sklep o vprašanjih in zadevah, ki jih enakopravno in sporazumno sprejemata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, velja, če je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primerih, da pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, se mora obvezno izvesti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine medobčinske skupnosti. 19. Sen Z veSno glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščiha medobčinske skupnosti zlasti o: — izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev; — izvolitvi predsednika in podpredsednika skupščine; — imenovanju organov, ki jih skupno z drugitni interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog; — imenovanju stalnih in občasnih delovnih teles. 20. člen V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o: — usklajenem predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva določenih dejavnosti in predlogu osnov in meril, na podlagi katerih se zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci na področju specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost; — sredstvih za delovanje samoupravnih organov medobčinske skupnosti, posebnega sodišča združenega dela in sredstvih za delovno skupnost, ki po samoupravnem sporazumu ali pogodbi za medobčinsko skupnost opravlja dela in naloge; — sofinanciranje naložb zdravstvenih organizacij osnovne in lekarniške dejavnosti na območju medobčinske skupnosti. Z večino glasov vseh delegatov zbora se izvolita predsednik in podpredsednik zbora. 21. člen V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti « — organizaciji hi izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem obveznosti izvajalcev na področju ambulantno specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti; — uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela; — vzgoji in izobraževanju kadrov, ki opravljajo zdravstvene storitve, ki so predmet svobodne menjave dela v medobčinski skupnosti; — raziskovalnem delu na področju ambulantno-spetialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti, Iti je skupnega pomena za občinske zdravstvene skupnosti; — drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost. Z večino glasov vseh delegatov zbora se izvolita predsednik in podpredsednik zbora. 22. člen Zbor lahko odloča, če je na seji prisotna več kot polovica delegatov. Šteje se, da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, je za odločitev o materialnih obveznostih potrebno soglasje občinskih zdravstvenih skupnosti, ki sredstva združujejo. 3. Predsednik in podpredsednik skupščine ter zborov in predsedstvo skupščine 23. člen Predsednik skupščine medobčinske skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja in zastopa ipedobčinsko skupnost, — organizira delo skupščine, — sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine ter predlaga njihov dnevni red, — skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine, — daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine -ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku, — podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je medobčinska skupnost, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine medobčinske skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo Odgovoren skupščini medobčinske skupnosti. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja. 24. člen x Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine medobčinske skupnosti opravljata naslednje naloge: — organizirata delo zborov; — sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov; — dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku; — skrbita za izpolnjevanje sklepov; — opravljata druge naloge določene s poslovnikom o delu skupščine medobčinske skupnosti 25. člen Predsednik in podpredsednik skupščine medobčinske skupnosti ter predsednika in podpredsednika obeh zborov sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej; — skrbi' za to, da so ^gotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih; — skrbi za sodelovanje skupščine s skupščinami občinskih zdravstvenih skupnosti — ustanoviteljic, z Mestno zdravstveno skupnostjo Ljubljana, s skupnostjo občin, s skupščinami drugih SIS in družbenopolitičnimi organizacijami na medobčinski ravni; — po pooblastilu skupščine določa predstavnika skupnosti v delovanju ustreznih organov in organizacij ; — opravlja druge naloge, M zadevajo usklajevanje dela skupščine In zborov. 4. Odbor za. samoupravni nadzor 26. člen Samoupravni nadzor nad uresničevanjem planskih usmeritev, pravic in obveznosti, ki izhajajo iz skupnih potreb in interesov občinskih zdravstvenih skupnosti, oblikovanjem in porabo sredstev, izvajanjem planov, programov in nalog ter dejom organov medobčinske skupnosti, kakor tudi izvajanjem samoupravnega sporazuma ali pogodbe z delovno skupnostjo, ki za medobčinsko skupnost opravlja dela in naloge. 27. člen Člane odbora za samoupravni nadzor medobčinske skupnosti izvolijo odbori za samoupravni nadzor občinskih zdravstvenih skupnosti. Odbor za samoupravni nadzor medobčinske skupnosti ima 9 delegatskih mest od katerih je najmanj pet delegatov iz vrst uporabnikov. 28. člen Člani odbora za samoupravni nadzor izvolijo predsednika in podpredsednika odbora in sicer za dobo dveh let. Predsednik odbora se izvoli iz vrst delegatov uporabnikov. Mandat članov odbora traja štiri leta, nihče ne more biti izvoljen v odbor za samoupravni nadzor več kot dvakrat zaporedoma. V odbor za samoupravni nadzor ne more biti' izvoljen član delegacije, ki je delegiran oziroma izvoljen v organe skupščine medobčinske skupnosti. 29. člen Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje: —■ izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu; — uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih dokumentov; ■ — uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela izvajalcev zdravstvenih storitev; — delo organov medobčinske skupnosti; — izvajanje samoupravnega sporazuma ah pogodbe po kateri delovna skupnost opravlja dela in naloge za medobčinsko skupnost; — opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov medobčinske skupnosti. 30. člen Pri uresničevanju skupnih pravic in dolžnosti zahteva odbor od skupščine medobčinske skupnosti in-njenih organov ter delovne skupnosti, ki po samoupravnem sporazumu ali pogodbi opravlja dela in naloge za medobčinsko skupnost, podatke in ustrezno dokumentacijo, ki jo potrebuje pri delu. Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov na območju medobčinske skupnosti, njihovih delegacij in delegatov občinskih zdravstvenih skupnosti, prav tako pa tudi na predlog skupščine medobčinske skupnosti, njenih organov ih delovne skupnosti, ki po samoupravnem sporazumu ali pogodbi opravlja za medobčinsko skupnost dela in naloge. O svojih ugotovitvah obvesti odbor skupščino medobčinske skupnosti, če pa ugotovi nepravilnost, predlaga ukrepe za njihovo odpravo in daje predloge za uveljavitev odgovornosti. IV. ORGANI SKUPŠČINE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI 31. člen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, za pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za opravljanje drugih nalog, ima skupščina medphčinske skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge; — koordinacijski odbor za svobodno menjavo, dela. Skupne organe uporabnikov in Izvajalcev sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev občinskih zdravstvenih skupnosti. 1. Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge 32. člen Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ima 9 članov, od' katerih je najmanj pet delegatov iz vrst uporabnikov. Člane odbora Izvoli skupščina medobčinske skupnosti med delegati uporabnikov in izvajalcev ih izmed njih predsednika in podpredsednika odbora. Mandat članov odbora traja štiri leta, mandat predsednika in podpredsednika pa dve leti. Nihče ne more biti izvoljen v odbor več kot dvakrat zaporedoma. 33. člen Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge opravlja naslednje naloge: — pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugi* splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali skupščini medobčinske skupnosti; — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini medobčinske skupnosti; — skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov ih drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jih je sprejela skupščina medobčinska skupnosti po predhodnih opredelitvah v občinskih zdravstvenih skupnostih; — seznanja zbor in skupščino medobčinske skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne sklepe; — poroča o svojem delu skupščini medobčinske skupnosti; — zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij; — opravlja druge skupne naloge za katere ga pooblastita zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 2. Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela 34. člen Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela ima 9 članov, od katerih je najmanj pet delegatov'iz vrst uporabnikov. Člane odbora izvoli skupščina medobčinske skupnosti med delegati uporabnikov in izvajalcev in izmed njih predsednika in podpredsednika odbora. Predsednik odbora se izvoli iz črst delegatov uporabnikov. Mandat članov odbora traja štiri leta, mandat predsednika in podpredsednika pa dve leti. Nihče ne more biti izvoljen v odbor več kot. dvakrat zapored. 35. člen Koordinacijski' odbor za svobodno menjavo dela opravlja naslednje naloge: — skrbi za usklajene aktivnosti . pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med »porabniki in izvajalci zdravstvenih storitev; — v sodelovanju z zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela; — poroča skupščini medobčinske skupnosti In predlaga ustrezne ukrepe; — spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma ali pogodbe sklenjene z delovno skupnostjo, ki opravil« dela in naloge za medobčinsko skupnost; — opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev. 36. člen Predsednika koordinacijskih odborov opravljata naslednje naloge: — vodita in usklajujeta delo koordinacijskih odborov ter skrbita za uresničevanje nalog medobčinske skupnosti; — sklicujeta in vodita seje koordinacijskih odborov ter predlagata njihov dnevni red; — skrbita za zakonitost dela koordinacijskih odborov; — poročata zboroma skupščine o delu koordinacijskih odborov med dvema zasedanjema zborov in o izpolnitvi sprejetih sklepov; — opravljata druge naloge po pooblastilu skupščine in koordinacijskih odborov. Če je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča' podpredsednik odbora. 37. člen Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne ali občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati občinskih zdravstvenih skupnosti, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani. Sklep o ustanovitvi stalne ali občasne komisije, oziroma delovnega telesa vsebuje poleg članskega sestava tudi njihov delokrog, oziroma naloge. 38. člen Skupščina medobčinske skupnosti lahko ustanovi zdravstveni svet kot svoj strokovni posvetovalni organ. Zdravstveni svet sestavljajo delegati in strokovnjaki s področja pristojnosti medobčinske skupnosti. Skupščina medobčinske skupnosti imenuje izmed članov zdravstvenega sveta predsednika in podpredsednika sveta, ki sta delegata občinskih zdravstvenih skupnosti. 39. člen Zdravstveni svet: — daje strokovna mnenja, o vprašanjih o katerih odločajo organi skupščine medobčinske skupnosti, skupščine in zbori skupščine skupnosti, če ti zahtevajo strokovno mnenje• sveta; — strokovno oceni pobude za izboljšanje načina in metod izvajalcev zdravstvenih storitev; — na svojo pobudo ali na pobudo drugih organov in organizacij daje medicinska strokovna mnenja o izvajanju zdravstvenega varstva. 40. člen Pri oblikovanju in sprejemanju svojih ugotovitev, mnenj in ocen je zdravstveni svet neodvisen. V. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 41. Sten Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v medobčinski skupnosti, za odločanje o sporih med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva, občinske zdravstvene skupnosti in medobčinska skupnost ustanovijo skupno posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva, lahko pa tudi z drugimi interesnimi skupnostmi podobnih družbenih dejavnosti. 42. člen Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic iz njegove pristojnosti, sestavo in druga vprašanja, pomembna za delo sodišča, se določijo s posebnim samoupravnim splošnim aktom. VI. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 43. člen Delo medobčinske skupnosti in njenih organov je javno. Medobčinska skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju medobčinske skupnosti in o problemih zdravstvenega varstva na medobčinski ravni, o uresničevanju planov medobčinske skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev, pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. 44. člen Uporabnike in izvajalce obvešča medobčinska skupnost zlasti: — prek delegatov v skupščini; — s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine; — z letnim poročilom o delu medobčinske skupnosti; — z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost. VII. STROKOVNA, ADMINISTRATIVNO-TEHNICNA IN DRUGA OPRAVILA ZA MEDOBČINSKO SKUPNOST 45. člen Administrativno-tehnične pogoje za delo medobčinske skupnosti' in njenih organov ter določena strokovna in druga opravila in naloge, lahko zagotovi s samoupravnim sporazumom ali pogodbo Delovna skupnost skupne službe občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani, ki oblikuje za ta opravila organizacijsko enoto, katere vodja je delavec s posebnimi pooblastili ih odgovornostmi. Na delovno skupnost, ki za medobčinsko skupnost opravlja dela in naloge, se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti medobčinske skupnosti. • 46. člen Predlog samoupravnega sporazuma ali pogodbe za opravljanje del in nalog za medobčinsko skupnost se pošlje v poprejšnjo obravnavo in odobritev občinskim zdravstvenim skupnostim — ustanoviteljicam. VIII. VIII. KONČNE DOLOČBE 47. člen Pobudo za spremembo in dopolnitev statuta, poslovnika in drugih samoupravnih aktov medobčinske skupnosti dajejo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti, skupščina medobčinske zdravstvene skupnosti, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije. Pobudo za spremembo in dopolnitev samoupravnih aktov mora biti pismeno utemeljena. 48. člen Statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina medobčinske skupnosti, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 022-9/82 Ljubljana, dne 30. junija 1983. Predsednik skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Franc Svetelj 1. r. 1238. Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in ob ugotovitvi, da so občinske zdravstvene skupnosti Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje združene v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana sprejele osnove in merila za združevanje in razporejanje sredstev medobčinske solidarnosti, je skupščina Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana sprejela SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju in razporejanju sredstev medobčinske solidarnosti v letu 1983 1. člen S tem samoupravnim sporazumom občinske zdravstvene skupnosti, združene v Medobčinsko zdravstveno skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: podpisnice), urejajo združevanje in razporejanje sredstev medobčinske solidarnosti z namenom, da se po načelih vzajemnosti in solidarnosti postopoma izenači raven zdravstvenega varstva na področju ambulant-no-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti, ki temelji' na enotnih izhodiščih, cenah zdravstvenih storitev in enotnih kadrovskih normativih. 2. člen Podpisnice tega sporazuma se dogovorijo, da bodo sredstva medobčinske solidarnosti na podlagi vzajemnosti in soJidamosti zagotovile do zneska, M' se izračuna iz razlike med načrtovanimi sredstvi za zadovoljevanje potreb po zdravstvenih storitvah na področju ambulantno-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti' na uporabnika in enotno izračunanimi lastnimi prihodki posamezne občinske zdravstvene skupnosti. Iz tako načrtovanih sredstev se izračunajo lastni prihodki posamezne občinske zdravstvene skupnosti, in sicer tako, da se na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana izračuna enotna prispevna stopnja, ki se pomnoži z osnovo BOD posamezne občinske zdravstvene skupnosti in k njej prišteje še 57 •/« prihodkov od kmetijstva. Razlika med načrtovanimi sredstvi za zadovoljevanje potreb po zdravstvenih storitvah s področja ambulantno-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti in izračunanimi prihodki občinske zdravstvene skupnosti, je obveznost za združevanje oziroma upravičenost do pridobitve sredstev medobčinske solidarnosti. 3. člen Za leto 1983 združijo sredstva medobčinske solidarnosti naslednje občinske zdravstvene skupnosti v zneskih: v ooo din Ljubljana Bežigrad 10.922 Ljubljana Center 111.418 Ljubljana Šiška 6.656 Trbovlje 526 Skupaj 129.522 Ta sredstva predstavljajo zaradi omejenih finančnih možnosti občinskih zdravstvenih skupnosti dajalk solidarnosti le 65 odstotkov sredstev, izračunanih na podlagi osnov in meril iz prejšnjega člena. Ti zneski so sestavni del finančnega načrta občinskih zdravstvenih skupnosti, ki združujejo sredstva medobčinske solidarnosti. ja ambulatno-specialistične, , bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti. 6. člen Občinske zdravstvene skupnosti, ki združujejo sredstva medobčinske solidarnosti, bodo obračunavale ta sredstva kot akontacije mesečno v višini 1/12 letnega zneska iz 3. člena tega sporazuma. Občinske % zdravstvene skupnosti, ki prejemajo sredstva medobčinske solidarnosti, jih prav tako obračunavajo kot akontacije mesečno v višini 1/12 letnega zneska iz 5. člena tega sporazuma. 7, 'Člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko skupščina Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana sprejme ugotovitveni sklep, da so občinske zdravstvene skupnosti, združene v Medobčinsko zdravstveno skupnost Ljubljana, sprejele osnove in merila za združevanje in razporejanje sredstev medobčinske solidarnosti in se objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja se od 1. januarja 1983 dalje. St. 022-26/82 Datum, dne 30. junija 1983. 4. člen Do sredstev medobčinske solidarnosti so upra-. vičene tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki so poravnale vse obveznosti za opravljene zdravstvene storitve s področja ambulatno-specialistične, bolnišnične in zdraviliške zdravstvene dejavnosti s tem, da se evidenčno kot plačilo šteje tudi znesek, ki ga zaradi omejenih finančnih možnosti občinskih zdravstvenih skupnosti dajalk medobčinske solidarnosti v letu 1983 občinske zdravstvene skupnosti prejemnice medobčinske solidarnosti niso prejele. 5. člen Sredstva medobčinske solidarnosti, glede na pogoj iz prejšnjega člena, za leto 1983 prejmejo nasled- nje občinske zdravstvene skupnosti v zneskih: v 000 din Cerknica 15.466 Domžale 13.364 Grosuplje 17.402 Hrastnik 6.621 Idrija 11.661 Kamnik 9.932 Kočevje 13.169 Litija 12.994 Logatec 7.296 Ribnica 9.224 Vrhnika 2.332 Zagorje 10.061 Skupaj 129.522 Predsednik skupščine Franc Svetelj 1. r. CERKNICA 1239. Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na predlog komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in ■2/72) na seji dne 26. julija 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del naselja Grahovo 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za del naselja Grahovo, ki ga je izdelal »Zavod za urejanje prostora« Cerknica pod št. 31/IX-9, v mesecu juliju 1983. 2. člen Javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta za del naselja Grahovo bo v prostorih Komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica in v prostorih krajevne skupnosti Grahovo vsak dan od 8. do 12. ure. 3. člen Ti zneski se upoštevajo v tistih postavkah prihodkov občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so namenjeni za izvajanje zdravstvenega varstva s področ- V času razgrnitve lahko poda k spremembi osnutka zazidalnega načrta svoje pripombe in predloge vsak občan, delovne in druge organizacije, ustanove ter skupnosti. Pripombe se sprejema v roku 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS na kraju javne razgrnitve dokumenta. St. 350-2/81 Cerknica, dne 26. julija 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. KAMNIK 1240. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni likt SRS, št. 2/78) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 45. seji dne 3. avgusta 1983 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik 1 1. člen ' Za obvezne veterinarske-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju, se plačujejo naslednje pristojbine: (Mn a) za kamionske, vagonske, letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine. do 10 ton 360.00 za vsako nadaljno tono 36,00 b) za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda od kom 50,00 — telet, prašičev, drobnice, odojkov 30,00 — za čebele, za vsakih 10 panjev 40,00 c) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0,15 — za mesne izdelke, razen konzerv od kg 0,15 — za divjačino, od kg 0,15 — za perutninsko meso od kg 0.15 — za drobovino od kg 0,15 — za ribe, rake in polže od kg 0,15 — za mast in zaseko od kg 0,03 — za mleko od litra 0,03 — za mlečne izdelke od kg 0,15 — za jajca cela od kom 0,02 — za jajčne izdelke od kg 0,15 din — za enodnevne piščance od začetih 50 kom 3,60 — za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke od kg 0,03 Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati' tudi prevozne stroške. 2. Sen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora, se plačuje naslednje pristojbine: din — za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa — za odraslo govedo 70,00 — za teleta 50,00 — za prašiče 50,00 — za odojke 33,00 — za drobnico 50,00 — obvezne trihinoskopske preglede mesa zaklanih prašičev opravlja pod veterinarskim nadzorom za to usposobljeni delavec klavnice. 3. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živali živalskih proizvodov in surovin ob zakolu na domu plača posestnik živali nasledne pristojbine: — za teleta, prašiče, odojke, drobnico, perutnino ter živalske proizvode in surovine po zamudi časa 360,00 — za odvzem vzorca s trihinoskopskim pregledom 25,00 4. člen Ob zakolu živali v sili, ki je opravljen izven klavnice se plača za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled živali, živalskih proizvodov ter živalskih odpadkov po zamudi časa 360 din. V predpisanih pritnerih, ko se žival odpremlj a v klavnico z veterinarsko napotnico se plača za izstavi-ter veterinarske napotnice 60 din. 5. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v objektih predelave živil in surovin živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: din — za pregled mesnih izdelkov jio kg 0,15 — za pregled kože 25.00 — za odvzem vzorca 25,00 6. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarni pregled jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc — od proizvedenega jajca 0,07 din. 7. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine gred skladiščenjem in zmrzovanjem in za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled mesa divjih prašičev in medvedov, vključujoč trihinoskopijo, ne glede na to, ali je meso namenjeno za javno potrošnjo, za porabo v lovski organizaciji, za lastno domačo uporabo ali za krmljenje živali, se plačuje po režijski uri (zamuda časa) 360 din. 8. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se določi pristojbina za vsako molznico 125 din. Posestniku, ki ne oddaja mleko v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBC. 9. člen Stroške analiz živil, surovin in odpadkov zaradi' sistematske' kontrole ter dokazovanje neoporečnosti živil, surovin in odpadkov, odvzemov in preiskav brisov, preiskav živalskih proizvodov na vsebnost rezi-duov, pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih snovi, bremenijo organizacijo združenega dela pri kateri se opravlja kontrola. 10. člen . Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na dogovorjeno mesto, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino za vsako začeto uro 360 din. 11. člen Če se pregled opravlja izven delovnega časa, na nedeljo ali praznik ali v nočnem času od 20. do 6. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 odstotkov. 12. člen Pristojbine, določene s to 'odredbo, se plačujejo takoj po opravljenem pregledu, mesečno, lahko pa se obračunavajo na osnovi dogovorjenega letnega pavšala. Višino letnega pavšala predlaga veterinarska organizacija, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede, potem, ko si je pridobila soglasje OZD, kjer se ti pregledi opravljajo. Občinski upravni organ pristojen za finance, poravna obveznosti pooblaščeni veterinarski organizaciji do 10. v mesecu za pretekli mesec. 13. člen Sredstva zbrana iz pristojbin, se odvajajo na zbirni račun št. 840-3182 — republiške takse za promet s parklarji in kopitarji, 85 odstotkov zbranih pristojbin se odvede na poseben račun za zdravstveno varstvo živali' proračuna občine. Iz tega računa se plačuje obveznosti za veterinarsko-sanitarne preglede pooblaščeni veterinarski organizaciji ter preventivne akcije za zdravstveno varstvo živine. 14. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-32/83 Kamnik, dne' 3. avgusta 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. I. r. LAŠKO 1241. Skupščina občine Laško je na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26 83) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. .avgusta 1983 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen 1 člen odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hr&ne v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 10-565/82) se spremeni tako, da se glasi: »Cilji in naloge pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane, ki so določeni s planskimi akti za obdobje 1981—1985 so zadeve posebnega družbenega pomena in se za uresničevanje le-teh s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane ter določa nameri njihove uporabe.« 2. člen 3. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Za izvedbo nalog posebnega družbenega pomena po tem odloku se za obdobje 1982—1985 s tem odlokom uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,50%. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih ^družbenih potreb.« 3. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Laško.« 4. člen V 5. členu se besede »Sklad za pospešen razvoj kmetijstva v občini Laško« nadomesti z besedami: »Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Laško.« 5. člen 8. člen odloka se črta. 6. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek iz 3. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.« 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 40-22/83-1/2 Laško, dne 16. avgusta 1983. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 1242. Na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 187. in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS. št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji družbenopolitičnega zbora, zbord združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. avgusta 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka v občini Laško 1. člen V odloku o uvedbi samoprispevka v občini Laško (Uradni list SRS. št. 39/81) se v 13. členu besedilo »je odgovoren sklad za financiranje družbenih dejavnosti v občini Laško« sedaj glasi: ».. . je odgovorna ustrezna interesna skupnost občine Laško . ..« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/83-1 Laško, dne 16. avgusta 1983. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. LITIJA 1243. Na podlagi 3. člena zakona o spremembah ip dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 26/83) in 285. člena statuta občine Litija (Uradniylist SRS, št. 12/78 in 4/81) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija na 9. seji dne 8. avgusta 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1 člen V prvem odstavku 8 člena, prvem odstavku 11 člena in prvem odstavku 13. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada Za intervencije v kmetijstvu m porabi hrane občine Litija in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v" obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS. št. 16,82) se besedilo »posebni občinslci davek« nadomesti z besedo »prispevek«. 2. člen V drugem odstavku 8 člena se besedilo »usmerja v sklad« nadomesti z besedilom »zbirajo pri skladu«. 3. člen 13 člen se spremeni tako. da se glasi: Prispevek iz 8. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom. o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v’ Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja\ 1983. St. 010-3/82 Litija, dne 8. avgusta 1983. , Predsednik Skupščine občine Litija Branko Pintar 1. r. r-f- LJUBLJANA SISKA 1244. Na podlagi 8. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67. 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Iz- vršni svet Skupščino občine Ljubljana Šiška na svoji 70. seji dne 13. julija 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe in* dopolnitve ZN za otok SS 10 — Draveljska gmajna, faza le, ob Kamno-goriški cesti 1. člen Javno se razgrne dokumentacija, ki ponazarja spremembo in dopolnitev ZN za otok ŠS 10 — Draveljska gmajna, faza le, ob Kamnogoviški cesti. 2. člen Dokumentacijo je v obliki lokacijske dokumentacije izdelal ZIL, TOZD Urbanizem — LUZ pod šifro LD 29307 v mesecu maju 1983. 3. člen Dokumentacija^ bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS in sicer v prostorih Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 in krajevne skupnosti Bratov Babnik. Št. 1-398/83 Ljubljana, dne 13. julija 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška v Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r. 1245. Na podlagi 8. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Izvršni, svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 70. seji dne 13. julija 1983 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi novelacije tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP 3/1 IMP — ISKRA 1. člen Javno se razgrne dokumentacija, ki ponazarja no-velacijo tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP 3/1 IMP — ISKRA, ki jo je v mesecu maju 1983 izdelal ZIL, TOZD Urbanizem — LUZ pod številko projekta 2583/79. 2. člen Novelacija tehničnega dela zazidalnega načrta se nanaša na območje, ki je omejeno na zahodu z zazidalnim otokom ŠP 3/2 — obrtna cona, na vzhodu z rezervatom severne obvozne ceste, na jugu s koridorjem gorenjske železnice in servilno cesto in na severu s kmetijskim območjem ŠK 3. 3. člen Dokumentacija bo javno razgrnjena zaradi zbiranja pripomb občanov in organizacij za 30 dni od tret- jega dne po objavi v Uradnem listu SRS, in sicer v prostorih občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 in v krajevni skupnosti Dravlje. St. 1-397/83 Ljubljana, dne 13. julija 1983, Predsednik Izvršnega sveta r ' Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r. NOVA GORICA 1246. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in št. 17/83) ter 52. člena statuta krajevne skupnosti Kromberk — Loke je skupščina krajevne skupnosti Kromberk — Loke, dne 17. avgusta 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju vasi Loke, ki spada v krajevno skupnost Kromberk — Loke — za občane vpisane v volilni imenik in o podpisovanju za plačilo samoprispevka na območju vasi Loke za občane iz drugih vasi oziroma iz drugih kraje\'nih skupnosti, ki imajo nepremičnine v vasi Loke oziroma v katastrski občini Loke 1. člen 1 Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju, za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste skozi vas, v dolžini 2700 m. 2. člen Rekonstrukcija in asfaltiranje ceste skozi vas Loke bo potekala na podlagi sprejetih programov v KS in na podlagi predračuna in sicer: — drugi odsek ceste, v dolžini 1200 m od transformatorja pri hišni številki 1 do cerkve v vasi, na podlagi predračuna, vključno z asfaltno prevleko, — tretji odsek ceste v dolžini 1500 m, od cerkve do priključka pri Pavlinovih, hišna številka 31 Loke po predračunu vključno z asfaltno prevleko. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne. 18. septembra 1983 od 7. do 19. ure na glasovalnem 'mestu pri hišni številki 26a in pri hišni številki 11 Loke. Izjavljanje s predpisovanjem bo v nedeljo dne 18. septembra 1983 in bo mogoče še do dne 25. septembra 1983. Podpisovanje bo na podpisovalnem mestu pri hišni številki 11 Loke. 4. člen Dolžnost in pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani vasi, s stalnim bivališčem v vasi Loke, ki so vpisani v volilni imenik. Volilni imenik bo za referendum izobešen na običajnih mestih 20 dni pred referendumom. Dolžnost in pravico podpisovanja za prispevek imajo občani iz drugih vasi oziroma drugih krajevnih skupnosti, ki imajo v vasi. Loke oziroma v katastrski občini Loke svoje nepremičnine. Podpis oziroma imenik občanov drugih vasi, ki se bodo izjavljali o samoprispevku s podpisovanjem bo izobešen na običajnih mestih 20 dni pred podpisovanjem. 5. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje dveh let in sicer od 1. 11. 1983 do 30. 10. 1985. leta. . Ne glede na prejšnjo določbo pa občani, ki se izjavljajo o samoprispevku z glasovanjem na referendumu in občani, ki se izjavljajo o prispevku s podpisovanjem, lahko poravnajo svoj delež obveznosti iz samoprispevka tako, da vplačajo svojo obveznost za naprej v enkratnem znesku za celotno obdobje, ko velja prispevek, ali za del tega obdobja. V takem primeru se občanu izda potrdilo, za kateri čas (mesecev) je samoprispevek že plačal. 6. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v vasi Loke oziroma ki imajo nepremičnine v vasi Loke ali na območju katastrske občine Loke, in sicer takole: a) delovni ljudje v delovnem razmerju, od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke od osebnega dohodka oziroma od nadomestil osebnega dohodka ter od plačil po pogodbah o delu, in sicer 4°/o mesečno, b) upokojenci 4 "A od pokojnin mesečno, c) delovni ljudje zavezanci davka od osebnega dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic po stopnjah: — zavezanci, ki so- obdavčeni po dejanskem dohodku, od dohodka zmanjšanega za družbene prispevke, po stopnji 4%, — zavezanci, ki so obdavčeni pavšalno od odmerjenega davka po stopnji 4% od kalkulativnega osebnega dohodka, — delovni ljudje in občani, ki so zdravstveno in starostno zavarovani, plačujejo prispevek od katastrskega dohodka po stopnji 20 °A, vendar ne več kot bi znašala stopnja 4% od kalkulativnega osebnega dohodka, d) bodoči občani vasi Loke, graditelji stanovanjskih hiš plačujejo prispevek (na podlagi' podpisovanja) enako kot delovni ljudje pod točko Vi/a, to je 4% od osebnega dohodka, e) lastniki zidanic, ki niso občani vasi Loke plačujejo prispevek-kot delovni ljudje pod točko a) v višini 50 % in sicer 2 Vo od osebnih dohodkov, f) lastniki nepremičnin v vasi Loke, Id niso občani vasi Loke in tudi občani vasi Loke, če ne plačujejo prispevkov pod a) do e), plačujejo prispevek kot delovni ljudje pod točko a), in sicer v višini 25°A, to je 1% od osebnega dohodka, g) prebivalci vasi v spodnjih Lokah (glej sklep skupščine), ki so že prispevali svoj del prispevka za asfaltiranje cestnega priključka v spodnje Loke, plačajo prispevek v višini 2.000 din na družino, z enkratnim vplačilom. 7. člen Samoprispevek ^e ne plačuje od socialnih varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust. ^ 8. člen Plačila prispevka so tudi oproščeni: 1. delovni ljudje, če njihov osebni dohodek v letu 1883 ne dosega 9.000 din mesečno oziroma 65 % povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v letu 1984 in v letu 1985, 2. kmetje, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, če njihova davčna osnova ne presega 8.000 din iz kmetijstva, 3. drugi delovni ljudje če njihovi dohodki ne presegajo 60 % povrprečriih osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu. 9. člen Ne glede na določila v 7. in 8. členu pa lahko delovni ljudje in občani prostovoljno vplačajo denarne zneske v fond za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste. 10. člen Na podlagi v 6. členu določenih osnov ih stopenj bo v dveh letih zbranih predvidoma 1.500.000 din sredstev iz samoprispevka, ki bo uporabljen za namene v 1. in 2. členu. Predračunska vrednost rekonstrukcije in asfaltiranja ceste (začasna) I. odsek 800 m 867.384 din (brez asfalta) II. odsek 1 000 m 2,028.655 din (z asfaltom) III. odsek 1.500 m 2,260 025 din (z asfaltom) dodatno 200 m 405.000 din (z asfaltom) podražitve, ocena 306 320 din skupaj 5,867.384 din Pokritje stroškov 1983 1984 Skupai Krajevna skup. 850.000 500.000 1.350.000 Komunal, skup. 600.000 500.000 1,100000 Cestna skup. 2,000.000 — 2,000.000 Občani vasi 1,000.000 500.000 1,500.000 Drugi viri — 200.000 200.000 Skupaj viri , 4,450.000 1,700.000 61150.000 H. člen Za zbiranje ter pravilno in namensko porabo sredstev samoprispevka po programu je odgovoren svet krajevne skupnosti, po njegovem pooblastilu pa odbor za komunalne naloge vasi Loke. Odbor za komunalne naloge in svet krajevne skupnosti morata najmanj enkrat letno o zbranih prispevkih in porabljenih sredstvih poročati zborom občanov oziroma skupščini KS. Po končanem zbiranju in porabi sredstev oziroma končani nalogi morata napraviti zaključni račun. 12. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodkov kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke. 13. člen Referendum in popisovanje vodi komisija, ki jo imenuje skupščina KS. 14. člen Na referendumu in pri podpisovanju se glasuje (izjavlja in podpisuje) z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15-1126/78 ter spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem listu SRS, številke 10- 515/79, 1-137/80, 11-718/81, 32-1540/81, 11-647/82, 11- 526/83 in 26-1175/83. St. 422-321/83-2 Šentjur pri Celju, dne 11. avgusta 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. ODLOK o davkih občanov a) glasovnica za referendum dne 18. septembra 1983 o uvedbi samoprispevka v vasi Loke, za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste skozi vas Loke glasujem »ZA« »PROTI« Opomba: Glasujete tako, da obkrožite besedo »ZA«, če se strinjate z uvedbo samoprispevka oziroma obkrožite besedo »PROTI«, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka. b) izjavljam s podpisovanjem: Ime in priimek Naslov Plačam bivališča prisp. Podpis 1. 2. 3. itd. 15. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Kromberk — Loke. 16. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način v krajevni 'skupnosti oziroma v vasi Loke. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Loke Gotard Gregorič L r. (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki se v občini Šentjur pri Celju predpisujejo, odmerjajo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek iz osebnega dohodka delavcev, 2. davek iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. 3. člen Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 8/o. Davka iz osebnega dohodka delavcev po prejšnjem odstavku ne plačujejo delavci, ki so zaposleni v Invalidskih delavnicah. ŠENTJUR PRI CELJU 1247. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 37. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 15/78) na seji dne 11. avgusta 1983 določil prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Šentjur pri Celju. II. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 4. člen Stopnja davka od dohodka od gozdov znaša za zavezance, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju 29 V«, za ostale zavezance pa 74 %. 5. člen Glede na proizvodne, ekonomske in prometne pogoje se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti (davek od kmetijstva) območje občine razdeli v naslednje skupine katastrskih občin: V drugo skupino spadajo: Bezovje Ponikva Zg. Selce Dolga gora Ponkvica Golobinjek Goričica Rifnik Planina Grobelno Slatina Javorje Kameno Slivnica Zlateče Krajnčiča Primož Žagaj Lokarje Gorica Vodruž-del Ostrožno Šentjur (naselje Jakob) Podgrad Tratna V tretjo skupino spadajo: Marija Dobje Loke pri Planini Planinska vas Pletovarje Vodule Dramlje Vezovje Šentvid pri Planini Brezje pri Dobjem Lopaca Presečno Paridol Suho Straška gorca Dobrina Voduce Loka pri Žusmu Planinca Vodruž-del (naselje Vodruž in Sotensko). 1. s farmsko vzrejo perutnine (brojlerji, kokoši nesnic, puranov, jarkic in enodnevnih piščancev), ' 2. s pitanjem govedi in piščancev na industrijski način, ki pretežno ni odvisno od predelave krme na lastnih kmetijskih površinah, 3. s specializirano intenzivno pridelavo sadja in grozdja na površinah nad 0,50 ha oziroma jagodičevja na površini nad 0,30 ha, če ne gre za organizirano proizvodnjo z organizacijami združenega dela, 4. z drevesničarstvom in trsničarstvom na površini nad 0,50 ha, 5. z gojenjem cvetja, okrasnih rastlin in sadik Zelenjave na površinah, k: presegajo , 0,20 ha odprtih površin ali 500 m2 plasten jakov ali 150 m2 rastlinjakov. Davek od kmetijstva po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če dohodki po posameznih točkah iz prejšnjega odstavka skupaj presegajb osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov. Glede materialnih in drugih poslovnih stroškov, amortizacije, zakonskih in pogodbenih obveznosti se smiselno uporabljajo tiste določbe zakona o davkih občanov, ki se nanašajo na ugotavljanje dohodka iz gospodarskih dejavnosti, po potrebi pa tudi ustrezni normativi, ki se uporabljajo v poslovnih razmerjih pr. tovrstni organizirani proizvodnji s kmetijskimi organizacijami združenega dela (kooperacijska proizvodnja). 8. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti' po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: V četrto skupino spadajo: Prapretno, Kalobje, Podpeč in Lažiše. 6. člen Stopnje občinskega davka od kmetijstva, ki se nanašajo na katastrski dohodek negozdnih površin znašajo: Za zavezance zavarovance »/0 Za ostale zavezance % V II. skupini k. O. -S 9 39 v III. skupini k. 0. 5 30 v IV. skupini k. 0. 2 27 Odmema osnova je katastrski dohodek negozdnih površin, izračunan po lestvicah iz leta 1977. Za kmete zavarovance se štejejo zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, oziroma plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje kooperant j e, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju. Če ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, ki spadajo v različne skupine po 5. členu tega odloka, se odmeri davek po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima pretežni del katastrskega dohodka. 7 7. člen Po dejanskem dohodku plačujejo davek od do- hnHka iz kmetijske dejavnosti zavezanci,,ki se ukvarjajo: od osnove din stopnja v "/« do 30.000 18 nad 30.000 do 50.000 Sl nad 60.000 do 100.000 24 nad 100.000 do 150.000 28 nad 150.000 do 200.000 32 nad 200.000 35 Zavezancu, kateremu dejavnost, ki je podlaga za obdavčitev po dejanskem dohodku ni glavna in edina zaposlitev, se osebni dohodek po 10. členu zakona ne ugotavlja in ne odšteva od odmerjene osnove za obdavčitev. Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, pri katerih se ugotavlja dejanski' dohodek, se za vlaganja v materialno osnovo dela te dejavnosti priznavajo olajšave v enakem obsegu in postopku kot to velja za vlaganja v razširjeno reprodukcijo v gospodarskih dejavnostih. Zavezanci za plačilo davka po tem členu so dolžni vložiti letno davčno napoved db 31. januarja naslednjega leta, za katerega se odmerja davek. Ob vložitvi napovedi se uveljavljajo tudi olajšave po prejšnjem odstavku tega člena. 9. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki' zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezancev postala uporabna 6 2. na katerih se posadijo novi vinogradi ali črni ribez s površino nad 1000 m2 3. na katerih se posadijo sadonosniki s površino nad 2000 m2: — srednjedebelni 8 — nizkodebelni 5 4. na katerih se posadijo drugi večletni nasadi (lešniki ipd.) s površino nad 2000 m2 2 10. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene (kmečki turizem) se prizna posebna olajšava pod pogojem da: — preusmerjajo svoja gospodarstva po programu oziroma načrtu, s katerim soglašata za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ in območna kmetijska organizacija, — je ta program v skladu z osnovnimi smernicami razvoja kmetijstva v občini, — sodelujejo s kmetijskimi organizacijami pri mo- dernizaciji kmetij oziroma pri prodaji kmetijskih proizvodov; vlagajo sredstva in sodelujejo v strojnih skupnostih, , — preurejajo stanovanjska in druga gospodarska poslopja za turistične namene po programu, ali načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Davčna olajšava se prizna za eno oziroma največ tri leta. Odstotek olajšave v razmerju do odmerjenega davka je odvisen od razmerja med vloženimi sredstvi in katastrskim dohodkom negozdnih površin ter znaša: Ce so vložena sredstva v razmerju do KD nad do 6/o o/o Olajšava o/o Za dobo let 50 150 50 i 150 250 100 i 250 ’ 400 75 2 400 500 100 2 500 600 75 3 600 100 3 Priznane olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, naslovljeno organu, pristojnemu za kmetijstvo, oziroma gostinstvo in turizem, če gre za vlaganje v te namene. Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma preureditev stanovanjskih ali gospodarskih poslopij v turistične namene, da komisija, ki jo imenuje izvršni svet. Komisija ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje olajšave, višino in namembnost vloženih sredstev ter posreduje ■ svoje ugotovitve občinski upravi za družbene prihodke, ki izda na tej podlagi ustrezno odločbo. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je možno uveljavljati' najkasneje do konca januarja naslednjega leta. Če zavezanec zahteva olajšavo zaradi nakupa plemenske živine mora predložiti dokaze o plemenskem poreklu kupljene živine. Če se kmetijski stroji oziroma plemenska živina, za katero je bila priznana olajšava po tem členu, od- tuji pred potekom treh let od časa nabave, se že priznana olajšava razveljavi. Pod enakimi pogoji se priznavajo olajšave po tem členu tudi zavezancem, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje, se pa po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete. Obračunani znesek olajšave po drugem odstavku tega člena se v tem primeru zniža za 40 %>. Izvršni svet se pooblasti, da s posebnim pravilnikom določi natančnejša merila m postopek za uveljavljanje olajšav po tem členu. 11. člen Zavezancem, katerim se odmerja davek od dohodka iz kmetijstva in vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn se prizna posebna davčna olajšava za dobo pet let in znaša 80 °/o odmerjenega davka posameznega leta, če znesek vlaganja presega 50.000 din. Olajšava se prizna ob enakih pogojih tudi v primeru skupinske gradnje, uveljavlja pa se do konca januarja tekočega leta Za preteklo leto. Zavezancem davka iz kmetijstva se za rejo vsakega konja, ki je vpisan v vojaško evidenco in v A in B rodovnik, prizna davčna olajšava v letnem znesku 1.200 din. Olajšavo uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži do konca januarja tekočega leta za preteklo leto. Pravica do olajšave pripada rejcu, če znaša rej na doba v odmemem letu najmanj šest mesecev. Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje za olajšavo po prvem odstavku tega člena pa niso zdravstveno zavarovani kot kmetje in tudi ne kot kmetje — kooperanti, se obračunana davčna olajšava zmanjša za 49%>. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki ne obdelujejo svojih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, ni mogoče priznati olajšav po 10. in 11. členu odloka o davkih občanov. Podatke o teh zavezancih z navedbo parcelnih številk, katastrskih kultur in katastrskem dohodku neobdelanih zemljišč predloži upravi za družbene prihodke občine za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ do 15. februarja vsakega leta. 12. člen Davka od dohodka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci iz tistih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupna odmerna osnova negozdnih površin ne presega 5.000 din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Za višinske kraje po prvem odstavku tega člena, se štejejo naselja: Jarmovec, Laze, Marija Dobje, Sve-telka, Brdo, Loke pri' Planini, Tajhte, Planinska vas, Planinski vrh, Podvine, Grušče, Pletovarje, Razbor, Šedina, Vodule, Dramlje, Jazbine, Sp. Slemene. Straža na gori, Zg. Slemene, Trno, Trška gorca, Vezovje, Podlog, Podpeč pri Šentvidu. Šentvid pri Planini, Brezje pri Dobjem, Škrnice. Večje Brdo, Završe pri Dobjem, Krivica, Lopaca, Hruševje, Presečno. Jelce, Košnica, Paridol, Osredek, Planinca, Dobje, Gorica pri Dobjem, Jezerce pri Dobjem, Ravno, Repuž, Slatina, pri Dobjem, Suho, Dobje pri Lesičnem, Straška gorca, Dobrina, Hrastje, Žegar, Bukovje pri Slivnici, Vodu-ce, Loka pri Zusmu, Jazbin vrh, Kaloblje, Kostrivnica, Podleše, Vodice pri Kalobju, Podpeč nad Marofom, Praprotno, Laziše, Vodruž in Sotensko. 13. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno Zavarovani kot osebe v delovnem razmerju in vzdržujejo otroke, ki so na rednem šolanju na 'poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža in sicer: 1. za otroke, ki se šolajo za poklic kmetovalca ali gospodinje — do višine plačane šolnine, vključno s stroški internatske oskrbe; 2. za otroke, ki se šolajo na drugih šolah 1.000 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 °/o. Za otroke, ki prejemajo štipendijo v znesku nad 2.000 din mesečno, se olajšava iz prvega in drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 "/o. Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri, zavezanec pa jo lahko uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred ali letnik šole. Olajšava se lahko prizna najdlje do 26. leta starosti otrok. III. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 14. člen Letni pavšalni znesek davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti se določi v odvisnosti od: -— predvidenega dohodka za leto, za katero se davek odmerja; — časa, obsega in značaja dejavnosti; — vpliva, ki ga imajo na dejavnost zdravstvene, starostne, prometne in druge objektivne okoliščine v poslovanju zavezanca; * — seštevka stopenj davkov in prispevkov, ki jih plačujejo iž osebnih dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje gospodarskih dejavnosti glavni poklic in se jim ugotavlja dohodek, zmanjšanega za stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo ne glede na pavšalno obdavčitev. Šteje se, da pri zavezancih, ki jim je opravljanje gospodarske dejavnosti glavni poklic, .dohodek praviloma ne more biti manjši od bruto osebnega dohodka ustrezne dejavnosti po 10. členu zakona o davkih občanov, pri ostalih zavezancih pa ne manj kot SO0/« osebnega dohodka iz tega odstavka. Če zavezanec zaposluje delavca, se dohodek po prejšnjem odstavku povečuje za 200/o. Dohodek, ki se upošteva pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku, je lahko višji tudi v primeru, če se na podlagi podatkov o načinu in obsegu zave-zančevega poslovanja v primerjavi z drugimi zavezanci, ki v isti ali sorodni stroki poslujejo v podobnih pogojih in drugih ugotovitev utemeljeno predvideva višji dohodek. Upoštevaje okoliščine iz prvega odstavka tega člena se pavšalni znesek davka lahko zmanjša zaradi: do */• — ostarelosti, bolezni ali invalidnosti zmanjšane delovne sposobnosti' zavezanca 40 — slabših prometnih, prostorskih In delov- nih pogojev, slabše tehnološke opremljenosti in drugih razlogov 30 — sezonskega značajnega dela 30 Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zavezancem, ki so stari nad 65 let (ženske) oziroma nad 70 let (moški) davek ne odmeri, če predvideni dohodek ne presega 10 % povprečnega bruto osebnega dohodka ustrezne dejavnosti po 10. členu zakona o davkih občanov. Davek v pavšalnem letnem znesku se lahko odmerja tudi tistim zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji, ki veljajo za pavšalno odmero davka pri zavezancih, ki jim je taka dejavnost glavni poklic. Glede' stopenj davka se smiselno uporabljajo določbe 4. alinee prvega odstavka tega člena s povečanjem za 100 0/o. Davek v pavšalnem letnem znesku se lahko odmerja tudi zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih in krajih, ki so po določbah tega odloka uvrščeni v 4. skupino katastrskih občin. Med odročne kraje v smislu tega člena se lahko štejejo tudi kraji v 3. skupini katastrskih občin, ki štejejo manj kot 300 prebivalcev. 15. člen Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Če znaša ostanek čistega dohodka din nad do stopnja */. 30.000 31 ' 30.000 60.000 36 ' 60.000 100.000 40 100.000 150.000 , 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 52 300.000 56 Občani, ki priložnostno opravljajo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja oziroma priglasitve in občani, ki opravljajo tako dejavnost kot postranski poklic, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz prvega odstavka tega. člena. Po stopnjah iz prvega odstavka tega člena plačujejo davek tudi občani od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje apna, oglja in podobno) ali z opravljanjem storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10 "/e osebnih dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov za ustrezno dejavnost. 16. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela, se prizna davčna olajšava za dejavnosti, ki so v občini deficitarne in jih za vsako leto posebej ali za več let ugotovi izvršni svet občinske skupščine. Olajšava iz prvega odstavka tega člena se prizna v odnosu na vložena sredstva za: — naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v SRS za preteklo leto. Davčna olajšava se prizna v višini do 40 °/o vloženih sredstev; — naložbe v druga osnovna sredstva (razen osebnih avtomobilov), če zavezanec vloži najmanj 30 "/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v. SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava se prizna v višini do 40% vloženih sredstev. Pod enakimi pogoji se priznavajo davčne olajšave za naložbe v poslovne prostore, stroje in opremo tudi zavezancem, ki opravljajo ostale gospodarske dejavnosti do višine 20% vloženih sredstev; zavezancem, ki opravljajo dejavnost avtoprevozništva, zemeljska gradbena dela in gostinske storitve v bifejih pa do 10 % vloženih sredstev. Davčne olajšave po tem členu se ne priznavajo zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in občanom, ki opravljajo gospodarske dejavnosti priložnostno brez dovoljenja ali priglasitve. Davčne olajšave po tem členu se zneskovno razdelijo na čas do pet let,' vendar tako, da znašajo praviloma v prvem in drugem letu po' 30 %, ostanek Pa v ostalih letih do izteka. Zavezanci uveljavljajo olajšave po tem členu z vlogo in dokazili o- vloženih sredstvih v roku, ki je določen za vložitev letne davčne' napovedi. 17. člen Zavezancem, ki opravljajo dejavnosti, katere se v skladu z družbenim dogovorom o razvoju drobnega gospodarstva v občini, posebej deficitarnih dejavnosti, želi pospeševati, se priznajo posebne olajšave, in sjcer z odstotnim zmanjšanjem odmerjenega davka za naslednje dejavnosti: — do 20% za mehaniko in elektromehaniko gospodinjskih strojev, čiščenje tekstilnih predmetov, mehaniko kmetijskih strojev in opreme, pečarstvo, pleskarstvo, orodjarstvo, kovinsko in lesno strugar-stvo, kleparstvo, izdelovanje drobnih lesenih predmetov ter gostišč z deležem prehrane nad 40 % v skupnem prometu; — do 40% za krojaštvo in šiviljstvo, kolarstvo, lončarstvo, sodarstvo. kovaštvo in podkovaštvo, steklarstvo, TV in radiomehanika, avtopralnice, pletilj-stvo, izdelovanje živil, tesarstvo in krovstvo, parke-tarstvo, moško in žensko frizerstvo, popravilo ur, fototehniko ter izdelavo opreme za čebelarstvo. Olajšave po prvi m drugi alinei prejšnjega odstavka se priznavajo, če se pretežni del dejavnosti opravlja za občane; najvišji znesek olajšave v posameznem letu ne more presegati 50.000 din. 18. člen Zavezancem, ki prvič v občini Šentjur pri Celju ustanavljajo obrtno obratovalnico iz dejavnosti, navedenih v prvem odstavku 17. člena in zagotovijo, da bodo tako dejavnost v občini opravljali najmanj tri leta kot glavni poklic, se' odmerjeni davek za prvo leto poslovanja zniža za 75 %, za drugo 50% in tretje leto 30%; ostalim zavezancem, izvzemši zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, ze- meljska gradbena dela, gostinske storitve v bifejih m zavezancem iz 4. odstavka 18. člena tega odloka, se pod enakimi pogoji odmerjeni davek zniža za prvo leto poslovanja za 50%, za drugo leto za 40% in tretje leto za 20%. Kot leto poslovanja se šteje čas 12 mesecev od pričetka dejavnosti oziroma ustanovitve obratovalnice in pod pogojem, da pred tem zavezanec ni opravljal enake dejavnosti kjer koli drugje m da nihče iz družinske skupnosti zavezanca ne opravlja take dejavnosti v skupni ali posamični obratovalnici. Olajšava po določbah tega člena lahko znaša za posamezno letno odmerno obdobje za deficitarne dejavnosti največ do zneska, ki ustreza 50% letnega osebnega dohodka ustrezne dejavnosti po 10. členu zakona o davkih občanov, za ostale dejavnosti pa do 40 % navedenega zneska. 19. člen Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu ali na počitniški praksi oziroma zaposlujejo delovne invalide, se prizna davčna olajšava v znesku, ki ustreza 15 % izplačil za te namene v. skladu s kolektivno pogodbo. 20. člen Zavezancem, katerim se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku in preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali drugje in za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega družinskega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek in pokojnine zavezanca in vseh drugih družinskih članov gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, se vračunajo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek računa štirikratno, katastrski dohodek pa poveča s faktorjem, ki ustreza razmerju med KD in narodnim dohodkom zasebnega kmetijstva v SR Sloveniji. Borcem NOV se pod pogoji iz prejšnjega odstavka priznajo davčne olajšave v višini 10% za vsakega takega vzdrževanega družinskega člana. 21. člen Zavezancem, ki opravljajo, gospodarsko dejavnost kot stalni poklic in vlagajo sredstva v izgradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava za' dobo treh let in sicer: Ce znaša znesek se zniža letni vlaganja din znesek davka •/« nad 150.000 10 do 150.000 nad 300.000 20 do 300.000 30 Skupni znesek priznanih olajšav po tem členu ne more presegati 50 % vloženih sredstev. Zavezanec uveljavlja olajšavo ob predložitvi davčne napovedi. 22. člen Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo izvoženega blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: — za 5 »/o, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 Ve, — za 10°/», če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 'Vo, — za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30%, — za 25 °/», če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 %, — za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %. 23. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 16v do 22. člena tega odloka v posameznem odmernem letu ne more presegati 80% odmerjenega davka. 24. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalčev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10 %, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov; dohodkov od zbiranja oglasov; od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del. ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče, šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25%, 3. od dohodkov' oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2! točke — 40%. Davka po odbitku se oprostijo dohodki, ki jih dosegajo občani z zbiranjem in dostavo mleka do zbiralnic, doseženih kot stransko kmetijsko dejavnost; dohodki, doseženi z obiranjem sadja, zbiranjem odpadnega materiala in surovin; dohodki, doseženi z izdelavo in prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnih predpisih štejejo za izdelke domače obrti; dohodki, doseženi priložnostno z opravljanjem del ob pretežni uporabi 'lastne telesne moči za potrebe krajevnih skupnosti pri vzdrževanju cestnih in komunalnih objektov; dohodki, doseženi s priložnostnimi storitvami za hlevske, pašne in druge skupnosti s področja kmetijstva in dohodki, doseženi s popisom prebivalstva, stanovanjskih in poslovnih prostorov, kot tudi dohodki, doseženi z amaterskim delom v kulturno-prosvetnih društvih (pevovodje, zborovodje, kinooperaterji in podobno). IV. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 25. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah, navedenih v 15. členu tega odloka. 26. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organom in skupnostim, ki opravljajo pri' njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci po stopnji 40%. 27. člen Pri določitvi pavšalnega letnega zneska davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti se smiselno uporabljajo določila 14. člena tega odloka, prav tako tudi določila o olajšavah, ki veljajo za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavriost in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku. V. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 28. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od vsakega posameznega dohodka od avtorskih pravic '— 20 % 2. od reklamnih slik, risb, plastik, reklamnih pisnih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del; od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabav-no-glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah — 40%. VI. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 29. člen Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova din Stopnja do 30.000 31 nad 30.000 do 60.000 36 nad 60.000 do 100.000 40 nad 100.000 do 150.000 44 nad 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 do 300.000 52 nad 300.000 56 30. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se zh stroške vzdrževanj&, obratovanja, upravljanja in amortizacije prizna 600/« doseženih dohodkov od najemnine; pri dohodkih, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hišic v' najem, pa se za te vrste stroškov prizna 30 °/o doseženih dohodkov. 31. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v najem ali podnajem se odštejejo stroški,-potrebni za dosego teh dohodkov v višini 60 % doseženih dohodkov. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek od dohodka od premoženja ne odmeri, če ti dohodki ne presegajo 6.000 din letno. VII. DAVEK OD PREMOŽENJA 32. člen Davek od 'stavb se plača od vsake stavbe, ne glede na to ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: ■ — po poprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevaje normalno stopnjo opremljenosti; — po gradben^ izvedbi stavbe; — po letu gradnje, letu in obsegu rekonstrukcije oziroma po letu in obsegu dozidave ali nadzidave. Za koristno stanovanjsko površino šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lož, balkonov, shramb, kleti', poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. 33. člen Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost enega m2 koristne površine, določene v 36. členu tega odloka in upoštevaje določil prejšnjega člena uporabi količnik: — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi' stropi — količnik 1,00; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni — količnik 0,90; — ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni', delno iz kamna, stropi leseni — količnik 0,70; — ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni — količnik 0,60; — ob izvedbi1, pri kateri so stene in stropi iz lesa — količnik 0,50. Montažne zgradbe se uvrstijo v ustrezno skupino, upoštevaje način izvedbe in vrsto gradbenih elementov. Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po prvem odstavku tega člena, se zmanjša: — pri kletnih prostorih za 75 odstotkov — pri ložah za 30 odstotkov, — pri balkonih za 75 odstotkov, — pri mansardnih prostorih za 20 odstotkov, — pri garažah kot samostojnih objektih za 50 odstotkov. Vrednost enega kvadratnega metra površine poslovnih prostorov, ugotovljeno po določbah prvega in tretjega odstavka tega člena se poveča za 25 odstotkov ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo. 34. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), izračunana po Rossovi formuli in je tako ugotovljena vrednost osnova za odmero davka na posest stavb. Ta osnova se ne spreminja, razen v primerih iz 36. člena tega odloka. Odločba o odmeri davka se spremeni, če pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 35. člen Zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka na premoženje praviloma le enkrat. Zavezanci, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo, dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko so ta dejanja opravljena oziroma ko so pričeli stavbo uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke. 36. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost Im2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vredpostjo iz leta 1973 ali' kasneje povečala za več kot 20 odstotkov. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe ter je na novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih. Nov izračun vrednosti se opravi tudi po izvršenih rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah. Za gradbene zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o poprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti oziroma stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 37. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 e/e — od poslovnih prostorov 0,20 °/e — od počitniških hiš 0,50 °/o Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih .v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža ža 10 odstotkov za vsakega nadaljnega družinskega člana. Dokler ne bo izvedeno vrednotenje stavb, stanovanj, garaž in počitniških hiš po enotnih merilih pristojnega republiškega upravnega organa, se kot podlaga za obdavčitev te vrste premoženja uporabljajo določbe 32. do 36. člena odloka o davkih občanov. Dotlej se davek na posest stanovanjskih stavb, katerih vrednost ne presega 300.000 din ne plačuje. VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 38. člen Stopnja davka' na dobitke od iger na srečo znaša 15 odstotkov. DaVek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če posamezen dobitek ne presega zneske oziroma vrednosti 10.000 din. IX. POROŠTVO 39. člen Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče, ah jih ne bi bilo mogoče izterjati iz njegovega premoženja in tedaj, če zavezanec ne . poseduj e premičnega ali nepremičnega premoženja v ustrezni vrednosti. Poroštvo se šteje za podano, če eden ali več občanov z overjeno pismeno izjavo jamči s svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev obveze po tej določbi se zavaruje z zastavo nepremičnin. Za določeno višino se šteje znesek, ki ustreza poprečnemu ostanku čistega dohodka za dejavnost, ki jo zavezanec opravlja ali za sorodno dejavnost, ugotovljenega za zadnje leto. Če zapadle davčne obveznosti zavezanca presegajo ta'znesek, rpora zavezanec nuditi poroštvo do višine zapadlih davčnih obveznosti. Šteje se, da so podani razlogi za uveljavitev terjatve po danem poroštvu, ko je uprava za družbene prihodke storila vse v zakonu o davkih občanov navedene ukrepe za prisilno izterjavo dolžnega zneska od zavezanca. 40. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarskih dejavnosti se zahteva za dejavnosti: av-toprevozništvo, avtotaksi in storitve z gradbeno mehanizacijo. Poroštvo po 1. odstavku se zahteva Za opravljanje drugih gospodarskih dejavnosti, če zavezanec v postopku za pridobitev dovoljenja, ne predloži dokazov, da je poravnal vse davčne in prispevne obveznosti. X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 41. člen Uprava za družbene prihodke začasno odloži plačilo davka ali pa dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v primerih: 1. če zavezanec dokaže, da realizirani dohodki časovno bistveno zaostajajo za opravljeno proizvodnjo oziroma storitvami. Odlog davčnega .dolga ali obročno odplačevanje se lahko prizna za. sorazmeren del davčnega dolga, ki odpade na zaračunane neplačane ^dohodke do časa realizacije teh dohodkov, vendar največ za 9 mesecev. 2. če zavezanec izkaže, d a zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati svoje dejavnosti, se lahko prizna odlog plačila ali obrožno odplačevanje za čas, dokler trajajo razlogi za to, vendar največ 6 mesecev. 3. če zavezanec izkaže, da je zaradi elementarnih nesreč, bolezni ali smrt v zavezančevi družini ali drugih vrokov trenutno bistveno zmanjšana njegova plačilna sposobnost, se lahko prizna odlog plačila ali obročno odplačevanje qajyeč ti mesecev, upoštevaje pri tem višino dolga in vpliv navedenih okolnpsti na zavezancev socialni položaj. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka po tem členu, se ne zaračunavajo zamudne obresti. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti davčno napoved za odmero davka, morajo vložiti napoved najpozneje do 31. januarja vsakega leta. 43. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti upravi za družbene prihodke podatke o svojem premoženju In načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. 44. člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje po določbah 22. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982. 1248. Skupščina občine - Šentjur pri Celju je na podlag 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanja sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradn: list SRS, št. 26/83) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list S^tS, št. 19/82) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. julija 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odioka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šentjur pri Celju in o zagotavljanju ter usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1987—1S85 1. člen 6. člen odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine. Šentjur pri Celju In o zagotavljanju ter .usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS. št. 21/82 in 5/83), se spremeni in v novem besedilu glasi: »Za zagotovitev minimalnih pogojev, ki omogočajo trajnost razvoja in dohodkovno stabilnost v kmetijski proizvodnji, ki je pogoj za uresničevanje razvojnih ciljev, določenih z družbenim planom občine Šentjur pri Celju za obdobje 1981—1985, se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,55 °/o. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šentjur pri Celju.« 2. člen 8. člen odloka se spremeni tako, da glasi: »Osnova za obračunavanje prispevka Iz 6. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovo- Ij evanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 6. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje In plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.« 3. člen 9 člen odloka se črta. 4. člen Ta odlok velja z 1. avgustom iš83, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 320-149/82-1 Šentjur, dne 15. julija 1983. >, Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. POPRAVEK V spremembah in dopolnitvah pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 27-1187/83 z dne 5. 8. 1983) se: — pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje v stolpcu 9 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo 0,63, — pri zaporedni številki 19 občina Krško: v stolpcu 8 stopnja 1.04 nadomesti s stopnjo 1.07, v stolpcu 9 stopnja 1,32 nadomesti s stopnjo 1,52, 'v stolpcu 17 stopnja 13,40 nadomesti s stopnjo 12,90, v stolpcu 18 stopnja 30,15 nadomesti s stopnjo 29,37. Št. 420-15/82 Ljubljana, dne 19. avgusta 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. POPRAVEK V odredbi o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 27-1188/83 z dne 5. 8. 1983: je pri zaporedni številki 19 občina Krško v stolpcu 3 pravilna stopnja 12,90. Št. 420-15/82 Ljubljana, dne 19. avgusta 1983. Direktor Republiške uprave za družbene-prihodke Tone Pengov L r. POPRAVEK V popravku k seznamu obstoječega stanja vseh uradno imenovanih naselij po občinah na ob-Inočju mesta Ljubljane ter cest, ulic in trgov po na- seljih, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 27/83, na Stranj 1712 je pri zaporedni številki 84 pravilno »Marincijeva ulica«. Uredništvo VSEBINA REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI Stran 1229. Pravilnik o organiziranju, aktiviranju in opravlja nju nalog ter o oznakah in oborožitvi narodne zaščit« :U<>9 1230. Navodilo o uporabi enot civilne zaščite za opravljanje določenih nalog narodne zaščit« 1776 x231. Spremenibe ip dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebsega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoup-ravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 1777 1232. Odredba o spremembi in dopolnitvi'odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevk >v iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejav-„ nostl 1778 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1233- Sklep o načinu dela in o natančnejših kriterijih glede investicijskih zasnov, programov in prekoračenj investicij, ki jih bo obravnavala komisija za oceno investicij v SR Sloveniji 1779 1234. Zneski povprečnih stroškov za drugo trimesečje leta 1983 1827 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1235. Samoupravni sporazum o prenehanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana 1838 123G. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana 1838 12J7. Statut Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana 1842 1238. Samoupravni sporazum o združevanju in razporejanju sredstev medobčinske solidarnosti 1848 1239. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del naselja Grahovo (Cerknica) 1849 1240. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za veierinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik 1850 1241. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zagotav- ljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Laško) 1851 1242. Odh k o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka v občini Laško 1852 1243. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi samo- upravnega sklada z<* intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Litija in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1852 1244. Sklep o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve ZN z.i otok SS lu — Draveljska gmajna, faza l c, ob Kaninogortski cesti (Ljubljana Siska) 1852 1245. Sklep o javni razgrnitvi novelacije tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok SP 3/1 IMP Iskra (Ljubliana šiška« 1853 1246. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samo- prispevka na območju vasi Loke, ki spada v krajevno skupnost Kromberk-Loke — za občane vpisane v volilni imenik in o podpisovanju za plačilo samoprispevka na območju vasi Loke za občane iz drugih vasi oziroma iz drugih krajevnih skupnosti, ki imajo nepremičnine v vasi Loke oziroma v katastrski občini Loke (Nova Gorica) 1853 1247. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Šentjur pri Celju) 1855 1248. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o usta- novitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šentjur pri Celju in o zagotavljanju ter usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1862 — Popravek sprememb in dopolnitev pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 18U3 — Popravek odredbe o spremembi in dopolnitvi od- redbe o prehodnih računih za Vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. 1863 — Popravek popopravka k seznamu obstoječega stanja vseh uradno imenovanih naselij po občinah na območju mesta Ljubljane ter cest, ulic in trgov po naseljih 1863 DRUŽBEHT SISTEM INFORMIRANJA • Pravnonormativno urejanje družbenega sistema informiranja je potekalo dokaj dolgo. To je tudi razumljivo, ker je bilo treba povsem na novo, ne da bi imeli kakršnekoli vzore, izoblikovati tak družbeni sistem informiranja, ki bi v vseh pogledih in v celoti ustrezal pogojem, značilnostim in potrebam naše družbenopolitične ureditve. Temeljna naloge oziroma funkcija družbenega sistema informiranja je zagotoviti vsem nosilcem samoupravnega odločanja, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja potrebne, resnične in kvalitetne podatke in informacije. Zaradi tesne povezanosti in soodvisnosti sistema informiranja s procesi družbenega odločanja, planiranja in usmerjanja družbenega razvoja je bilo treba poiskati mnoge izvirne rešitve, ki naj zagotovijo učinkovito odločanje in uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, skladen razvoj družbenih odnosov in obvladovanje družbene reprodukcije. Proces oblikovanja družbenega sistema informiranja se je pričel z novo Ustavno ureditvijo leta 1974, se nadaljeval prek zvezne resolucije o temeljih družbenega sistema informiranja (1979) in bil normativno urejen z zveznim zakonom o temeljih družbenega sistema informiranja in informacijskem sistemom federacije (1981) in z republiškim zakonom o družbenem sistemu informiranja spomladi 1983. V uvodnih pojasnilih k tej zbirki je mag. Slobodan Rakočevič podal poleg kratkega pregleda na proces razvoja družbenega sistema informiranja, predvsem pojem in vsebinsko zasnovo, izhodišča, načela in značilnosti pravne ureditve družbenega sistema informiranja, pravice, obveznosti in odgovornost delavcev in uporabnikov podatkov in informacij, nalog informacijskih služb itd. V zbirki so objavljeni: zvezna resolucija, zvezni in republiški zakon, sklepi in usmeritve Skupščine SRS za izvajanje zakona o družbenem sistemu informiranja in pa program aktivnosti v katerega so vključene s točno določenimi nalogami in roki tako temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, kot občinske skupščine in Skupščina SRS ter upravni organi in organizacije. Cena: 200 din Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, Ser računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72