/Priimki Št. 89 (16.126) leto UV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pcr ' ' iških , pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobc Trstu, Kjer izšla zadnja številka. Bil je Iskani partLc : DNEVNIK v zasužnjeni t.:: v. TPST-ULMc.:: ' rf/779660 1» JIO ZGONIK EL 040/225149 ; VSAK DAN: 8.30-12.30/14.30-1 ob nedeljah zaprto [. / ..-•X iso M ČETRTEK, 16. APRILA 1998 Današnje srečanje Bianjšinskih dnevnikov je prvi stik, ki ga bodo navezali ljudje, Id delujejo v približno enakih okoliščinah in se ukvarjajo s približno enakimi kadrovskimi in finančnimi težavami. Ta ugotovitev izhaja iz bežnega pregleda osnovnih podatkov o 32 dnevnikih, katerih uredniki se bodo danes in jutri v Trstu pogovarjali o možnostih skupnega sodelovanja. Prvo in osnovno vprašanje, ki smo ga slišali v zvezi s tem srečanjem je, ali je tako srečanje koristno in ali je potrebno. Odgovor na obe Vprašanji je lahko samo Pritrdilen. Ta odgovor izhaja iz nujnosti, da se tudi manjšine vključijo v evropske integracijske tokove in skušajo slične probleme reševati na sličen naCin. To Velja tudi za tako zapleteno dejavnost, kot je izdajanje dnevnika, dejavnost, ki |erja veliko znanja in veliko •zkušenj in katere občutljivost izhaja iz dejstva, da je Ujen proizvod vsak dan Pred očmi vseh uporabnikov - bralcev, v konkurenci z velikimi mediji, ki razpolagajo z mnogo veCji-nd sredstvi. Prav glede na 1° zapletenost je koristno, da se časopisi med seboj Povežejo in poskušajo s skupnimi močmi poiskati rešitve, ki bi jih sami težko našli. Ce to velja že danes, lahko za prihodnost reCe-*no, da bo to povezovanje J-elo potrebno. Verjetno ne n° minilo dolgo, ko se bodo Judi vprašanja v zvezi z za-nznisko dejavnostjo stvar-neje obravnavala v Bruslju *n bodo začele tudi te prisojnosti prehajati od državnih na evropsko obla-sb Biti pripravljeni na tre-dutek, ko se bo to zgodilo, Pouieni opraviti polovico ’da v perspektivi možnosti Poseganja po evropskih normativnih in finančnih Jredstvih, v zvezi s katerimi Evropa vselej radodar-!*0]Sa, kadar organizacije, jd Ph zahtevajo, vsebujejo udi evropski obris. E* je bilo torej evropsko Povezovanje še pred nekaj h vprašanje mode ali tg nega interesa, je danes Potreba, glede na splošne P°hticne in gospodarske !!>f!rSPektive. Manjšinske te-rizije so to že pred leti ra-uuiele in ustanovile svojo ezo, sedaj stopajo na to [j 'udi dnevniki. In mor-res ni nepomembno, da j *u dogaja prav v Trstu in j?prav naš dnevnik sre-ka^6 te§a dogajanja, ki je, Orl orkoli že vzamemo, Q(jraz življenjskosti in ^z velike volje po vz- TRST / V NEKDANJEM NARODNEM DOMU Danes in juhi srečanje 32 evropskih manjšinskih dnevnikov Včeraj predstavili pobudo, ki bo priklicala manjšinske časnikarje iz vse Evrope TRST - V nekdanjem Narodnem domu, sedaj Visoki šoli modemih jezikov za prevajalce in tolmače se bo danes zaCelo prvo srečanje evropskih dnevnikov v manjšinskih jezikih. Udeležili se ga bodo predstavniki 32 dnevnikov manjšin od Španije do Finske, od Hrvaške prek Slovaške do Estonije. Prireditelja sta Primorski dnevnik in Slori, katerih odgovorni urednik in ravnatelj sta včeraj predstavila javnosti dvodnevno zasedanje, ki je nastalo s sodelovanjem deželne uprave s pokroviteljstvom predsedstva ministrskega sveta in novinarske zbornice. Zasedanje se bo zaključilo jutri s srečanjem s predstavniki manjšine, v soboto pa bodo gostje na obisku v Sloveniji. Na 3. strani ITALIJA / V EKONOMSKO-FINANCNEM PROGRAMSKEM DOKUMENTU Več deka in manj davkov RIM - Večina, ki podpira Prodijevo vlado, je dosegla sporazum o vsebini ekonomsko-finanC-nega programskega dokumenta, ki ga bo ministrski svet sprejel na jutrišnjem zasedanju, do 3. maja pa naj bi bil odobren tudi v pristojni parlamentarni komisiji. To je namreC neformalni pogoj, ki so ga evropski partnerji postavili Italiji za vstop v monetarno unijo, saj bodo prav 2. in 3. maja na vrhu petnajsterice v Bruslju sestavili uradni seznam držav, ki bodo 1. januarja 1999 uvedle evro. V gospodarsko-finanC- nem programu je vlada predvidela za kar 26 tisoC mihjard lir naložb v delo, s katerimi naj bi v naslednjih treh letih zagotovili približno 700 tisoC novih delovnih mest, s Čimer naj bi se stopnja brezposelnosti spustila pod 10 odstotkov. Pomembni so tudi cilji fiskalne pobtike, ki predvideva znižanje stopnje davčnega pristika za 2 odstotka v naslednjem triletju. Program je Prodi včeraj orisal socialnim partnerjem, ki so podpisniki sporazuma o ceni dela iz julija 1993. Na 2. strani Marzio Strassoldo noče popustiti VIDEM - Tudi brez tržaškega župana Riccarda II-lyja bo »Projekt avtonomij« sodeloval na junijskih deželnih volitvah. Rektor videmske univerze Marzio Strassoldo in Luciano Del Fre, župan S.Vita ob Til-menti, sta celo prepričana, da bo Hlyjev umik z volilnega tekmovanja celo okrepil njun vohlni projekt. In to zato, ker so mnogi furlanski avtonomisti s težavo sprejemali zavezništvo z »zasovraženimi« Tržačani. Sedaj naj bi bile torej stvari vsaj navidez jasnejše. Na 4.strani Zdravstveni sistem pred preureditvijo TRST - Na Pomorski postaji so včeraj predstavili načrt za preureditev zdravstvenega sistema, ki predvideva sinergije in sodelovanje med bol-nišniškim podjetjem, teritorialnimi službami in otroško bolnišnico Burlo Garofolo. O tem so spregovorili senator Fulvio Camerini, predstavnika CGIL Valdi Catalano in Bruno Zvech ter predstavniki tržaških zdravstvenih ustanov. Na 5. strani V TržiCu ustanovili kulturno društvo Pe nekameseCnih pripravah so rojaki, ki živijo v TržiCu, v torek zveCer formalno ustanovili kulturno društvo z imenom ”TržiC”. Skrbelo naj bi za oživljanje in spodbujanje kulturne dejavnosti in slovenske prisotnosti v mestu. Na ustanovnem obenem zboru so izvolili sedemčlanski odbor ter odobrili pravila društva. Na 10. strani Milijarda za rekonstrukcijo ceste STEVERJAN - Občinski svet je na torkovi seji soglasno odobril okvirni načrt saniranja usada na cesti med Steverjanom in Oslavjem ter rekonstrukcijo poškodo-venga odseka ceste. Za dela, ki se bodo pričela Cez nekaj mesecev, bodo porabili 1.190 milijonov lir. Na 10. strani Telecom Italia sklenil strateško partnerstvo z britansko C&W RIM - Telecom Italia je včeraj z britanskim telekomunikacijskim velikanom Cable&VVire-less podpisal sporazum o strateškem partnerstvu, ki je vreden 3.600 milijard lir, pozneje pa si bosta družbi najbrž izmenjali tudi delniške pakete. Po telekomunikaj-cijskem prometu bo partnerstvo privedlo do drugega naj-veejega operaterja na svetu, delnice Telecoma pa so se na milanski borzi opodražile za veC kot 5 odstotkov. Na 11. strani TRST / STUDIJSKI SEMINAR »Premisliti preteklost«; 25 let revije Oualestoria Včeraj popoldne se je na oddelku za zgodovino Tržaške univerze odvijal zanimiv študijski posvet, ki sta ga Univerza in Deželni inštitut za preučevanje odporniškega gibanja v FJK priredila ob 25-letnici izhajanja priz- nane zgodovinske revije Qualestoria. O pomenu in delu revije sta ob predsedniku Inštituta Valdevitu spregovorila univerzitetna profesorja Enzo Collotti in Luigi Ganapini. Na 6. strani PO DALJŠI BOLEZNI Umit je Tone Svetina LJUBLJANA - Po daljši bolezni je 14. aprila v 73. letu starosti umrl slovenski pisatelj in kipar Tone Svetina, avtor veC realističnih povesti in romanov z vojno in planinsko tematiko. Rodil se je 15. novembra 1925 na Bledu, med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, decembra 1943 pa je prebegnil k partizanom in sodeloval v bojih na Gorenjskem in Primorskem. Kot pisatelj je najprej opisoval motive iz gorskega sveta, napisal je povest Lovčeva hci in zbirko Črtic Orlovo gnezdo. V šestdesetih letih je izhajala na spo- minih in dokumentarnem gradivu zasnovana trilogija Ukana, v kateri je opisoval medvojno dogajanje na slovenskem zahodu. Pozneje jo je razširil še z dvema knjigama, bila pa je tudi dramatizbana in večkrat prevedena. Vojnim dogodkom je Svetina posvetil tudi Volčiče in druge romane, v vseh pa je zanj značilen širok pripovedni zamah. Njegova druga uspešnica je bil roman Stena, pripoved o življenju alpinista Jožeta Čopa. Kot samouk se je ukvarjal tudi z oblikovanjem skulptur v železu, iz šrapnelov in delov orožja. Po njegovih lastnih besedah je "svoje ustvarjanje pojmoval kot veCni upor proti vsakršnemu nasilju, kot iskanje poti k boljšemu Človeku, v spremenjeno družbo, ki bi bila vsaj znosna za vse". (STA) 2 Četrtek, 16. aprila 1998 ITALIJA GOSPODARSKI PROGRAM / PREDSTAVITEV SOCIALNIM PARTNERJEM V večini zadovoljstvo z nekaj previdnosti Potrditev visokih vlaganj (26.000 mld) za zaposlovanje RIM - Večina, ki podpira Prodijevo vlado, je dosegla sporazum o vsebini ekonomsko-finančnega programskega dokumenta, ki ga bo ministrski svet sprejel na jutrišnjem zasedanju in ga nato poslal v parlament, kjer bi moral biti v komisiji odobren do 3. maja. Takrat bo namreč v Bruslju vrh šefov držav in vlad petnajsterice, ki bo odločala o seznamu držav za evro. (Prav včeraj je nizozemski finančni minister spet namignil, da bi utegnila njegova država glasovati proti Italiji, če njen parlament dokumenta ne bo sprejel.) Ce so v Oljki z dokumentom vsi zelo zadovoljni, ker predvidevp naravnost rožnat scenarij za letošnje in naslednja tri leta, vključno z znižanjem brezposelnosti, si je Ber-tinotti pridržal oceno besedila. Ze zdaj pa neokomunisti vztrajajo pri večjem angažiranju proti brezposelnosti, zato jim je minister za delo Treu nemudoma odgovoril, da je vlada za zaposlovanje predvidela 35 tisoč milijard lir. Sicer pa ekonom-sko-finančni program predvideva, da bo v treh naslednjih letih na novo ustvarjeno 700 tisoč delovnih mest, s čimer se bo stopnja brezposelnosti znižala pod 10 odstotkov. Kar zadeva javni dolg, ki je glavni problem pri vstopanju Italije v območje evra, si je vlada zastavila cilj njegovega znižanja na 100 odstotkov bruto domačega proizvoda do konca leta 2003 (zdaj znaša zadolžitev 122 odstotkov BDP); inflacijska stopnja bo leta 2000 znašala 1, 5 odstotka, medtem ko bo bruto domači proizvod rasel prihodnje leto z 2, /-odstotno stopnjo, leta 2000 in dve naslednji leti pa s stopnjo 2, 9 odstotka. Programski dokument vsebuje tudi cilj, ki ga je le nekaj tednov nazaj izrazil premier Prodi kot željo: da bodo obrestne mere na stanovanjska posojila znižane na 5 odstotkov. Pomembno je tudi programiranje znižanja stopnje davčnega pritiska, ki naj bi že v dveletju 1999-2000 padel za 2 odstotka. Predsednik vlade je vsebino programskega dokumenta včeraj v palači Chigi orisal predstavnikom 31 socialnih partnerjev, ki' so bili julija 1993 podpisali znamenit dogovor o ceni dela. Srečanja se je udeležil tudi podpremier Veltroni, podtajnik v predsedstvu vlade Micheli in ministri za finance Visco, za industrijo Bersani, za kmetijstvo Pinto in v zastopstvu odsotnega zakladnega ministra Ciampija (ki je odpotoval na vrh ekonomskih ministrov G7 v Wa-shington) podtajnik v zakladnem ministrstvu Piero Giarda. Predstavniki Oljke so včeraj komentirali, da je vlada z gospodarskim programom držala obljube o sanaciji javnih financ in o vstopu v evropsko monetarno unijo, za kar se je bila obvezala pred dvema letoma. Diametralno nasprotna pa so mnenja v Polu svoboščin, kjer ocenjujejo, da je vlada postavila previsoka oziroma preveč rožnata predvidevanja, s čimer da želi le slepiti javno mnenje. NOVICE ESKPLOZIJA / V BLIŽINI CATANIE Umrl po nemogočem poskusu bega GENOVA - Andrea Branca je včeraj popoldne umrl v bolnišnici San Martino v genovi za posledicami padca iz tretjega nadstropja kvesture v Savoni. Celotna zadeva je še nejasna, toda preiskovalci so vse bolj prepričani, da je 44-letni Branca skušal pobegniti in je zato skočil skozi okno. Umrli je bil zaradi uboja solastnika nočnega lokala Number One v kraju Celle Ligure leta 1975 že obsojen na dosmrtno ječo, prizivno sodišče pa mu je kazen znižalo na 25 let zapora. Tokrat so ga po večtedenskem zasledovanju aretirali v torek zjutraj pod obtožbo ropov. Oropal poštni urad, v katerem je delal VEDEM - Claudio Codromaz iz Zugliana je še pred nekaj tedni delal v poštnem uradu v kraju Torsa di Poceniam včeraj pa je vstopil v urad, uslužbenki zagrozil s škarjami in ukradel 13 milijonov. Po ropu je pobegnil z avtomobilom, toda poštna uslužbenka ga je spoznala in karabinjerji iz Palmanove, Vidma in Codroipa so aretirali Codromaza nekaj po poldnevu, ko se je vračal domov. IM njem so našli tudi plen. Strast za umetne ognje usodna za policista PEDARA (CATANIA) - V hudi eksploziji, do katerega je prišlo včeraj dopoldne v neki hiši v Pedari, je umrl 43-letni policist Giuseppe Riela. Najprej so se razširile vesti, da naj bi Riela umrl v polcijski akciji proti organiziranemu kriminalu, že kmalu po eksploziji pa je kvestor iz Catanie Giovanni Finazzo izjavil, da ni v teku nikakršna policijska akcija in da je Riela umrl, ko je v lastnem stanovanju pripravljal nedovoljene umetne ognje. Umetni ognji, razne petarde in rakete so bili prava strast Giuseppe Riele, ki jih je tudi sam izdeloval. Redno je obiskoval tovrstne delavnice in se zanimal za zadnje novosti. Kot vse kaže, je včeraj zjutraj v svojem stanovanju eksplozivnim predmetom »dodajal« posebna barvila. Pri tem je prišlo do eksplozije, pod ruševinami pa je našel smrt Riela. Takrat je bila v hiši še njegova 38-letna žena Katya Bugliarelli, ki je bila le lažje ranjena, medtem ko sta bila 16-letni sin in 12-letna hčerka nesrečnega policista v šoli. r POLITIKA / IZJAVE VODJE »FORZA ITAUA« h Za Berlusconija res živahen dan Dopoldne napad na dvodomno komisijo, potem polemike in končno le premislek RIM - Za Silvia Berlusconija in za njegove najožje sodelavce je bil včeraj res poseben dan. Dopoldne je nekdanji ministrski predsednik vehementno napadel dvodomno komisijo za reformo, posebno pa projekt t.i. polpredsedniške republike, na koncu pa je izrazil še željo po ponovni uvedbi proporcionalnega volilnega sistema. Potem se je premislil in delno »popravil« jutranje izjave, ki jih je pod večer spet delno potrdil. S temi protislovnimi stališči naj bi Berlusconi skušal vzbuditi zanimanje za prvi vsedržavni kongres gibanja »Forza Italia«. A pojdimo po vrsti. V intervjuju Brunu Vespi je lastnik TV mrež Mediaset dobesedno pokopal parlamentarno komisijo za reforme, češ da je doslej naredila le škodo, da polpredsedniška republika ni primerna za Italijo in da je Večinski volilni sistem klavrno propadel. Berlusconi, ki je včeraj spet potegnil iz klobuka neposredno izvolitev ministrskega predsednika, je očitno pozabil, da je bil med največjimi zagovorniki polpredsedniške republike. Na to so ga takoj spomnili nekateri somišljeniki (Antonio Martino, Marco Taradash itd.) in v nekoliko bolj olikanih tonih tudi njegov zvesti zaveznik Gianfranco Fini. Berlusconijeve izjave o proporčnem volilnem zakonu pa sta med prvimi pozdravila Francesco Cossiga in predsednik SKP Armando Cossutta. Medtem ko so tiskovne agencije začele posredovati začudene izjave politikov vseh strank, se je vodja FI nekoliko premislil. Dejal je, da je s svojimi stališči hotel le spodbuditi razpravo o ustavnih reformah, glede neposredne izvolitve predsednika republike pa je dejal, da bi moral državni poglavar v takem sistemu imeti zelo široke pristojnosti. Glede proporcionalnega sistema pa je Berlusconi potrdil dopoldansko usmeritev. Nekdanji premier hoče torej v vsakem primeru ostati »v igri«, tudi za ceno razkolov in polemik v Kartelu svoboščin. V pogovoru z Vespo je potrdil znano politično odpiranje do Severne lige, ki bo na kongres FI poslala kot opazovalca Vita Gnut-tija, Umberta Bossija pa na skupščini ne bo. Na milanski skupščini ne bo niti voditelja Levih demokratov Mas-sima D’Aleme, ki včeraj ni komentiral Berlusconijevih protislovnih izjav. Oglasil pa se je r^ačelnik poslancev Demokratične levice Fabio Mussi. Dejal, da je Berlusconi z izjavami o ustavni ureditvi države v resnici demantiral samega sebe. V Turinu vse nared za obisk romarjev TURIN - V Turinu pripravljajo še dežju, so se tokrat na sprejem obiskoval-zadnje podrobnosti za sprejem množice cev pripravili izredno pazljivo. Vse je romarjev, ki si bodo lahko do 18. aprila do načrtovano, do najmanjših podrobnosti. 14. junija v turinski stolnici ogledali sveti Trgovine bodo odprte tudi ob praznikih, sindon (na sliki AP) , oziroma mrtvaški Turin je okrašen, na razpolago so posebna prt, v katerega naj bi bilo zavito Kristusovo parkirna mesta, da bo vse potekalo v naj-truplo. V primerjavi z letom 1978, ko so boljšem redu, pa bo skrbelo 2200 prosto-prav tako razstavili sveti prt in so morah voljcev, od katerih jih bo kar 400 namenje-romarji čakati v dolgih vrstah na soncu in no za prizadete osebe. H PRIMER DELFINO / NJEGOV POLOŽAJ SE JE POSLABSArUh Ekspertiza mora preveriti ali lahko Delfina premestijo V Brescii so dolgo zaslišali podjetnika Giordana Alghisijo BRESCIA, RIM - Državno pravdništvo iz Brescie je poverilo sodniku za predhodne preiskave Robertu Spanoju, naj poskrbi za zdravniško ekspertizo, ki naj ugotovi, ali lahko v torek v Rimu aretiranega karabinjerskega generala Francesca Delfina iz rimske bolnišnice Celio premestijo v vojaški zapor v Peschiero del Garda, v nasprotnem primeru bodo sodniki iz Brescie generala zaslišali v bolnišnici že jutri. Ob aretaciji je namreč generala obšla slabost, tako da so ga nemudoma odpeljali v rimsko vojaško bolnišnico. Tu ga od včeraj diskretno stražijo finančni stražniki. Po vesteh, ki jih je posredoval njegov odvetnik Pierfamcesco Bruno, ima general povečan krvni pritisk in njegovo zdravstveno stanje ni najboljše, tako da ga ne bi smeli premestiti. General se je nekako vdal v svojo usodo in je kot kaže skrajno potrt. Človek, ki so se ga njegovi po- drejeni bali zaradi njegovih rezkih metod in pomanjkanja obzirnosti,' sedaj na kardiološkem oddelku vojaške bolnišnice ne more ne spati in ne jesti. To nave-zadnje ne preseneča, saj je obtožnica tako huda in kot kaže bremenilni dokazi tako težki, da se tokrat general ne bo pocenil izmazal, kot mu je do sedaj še vedno uspelo. Skrbijo ga samo otroci in žena, za zdravje se ne meni, prav tako ga za sedaj ne zanima njegov sodni položaj. Ne mara ne časopisov in ne revij, prav tako je v njegovi sobi televizor dosledno ugasnjen. Nekoč bojeviti general, se je torej nekako vdal v svojo usodo. Vesti, ki so včeraj pronicale o preiskavi, niso bile za generala ničkaj spodbudne. Finančni stražniki v njegovem stanovanju niso namreč zaplenili samo enega stotisočaka, temveč približno milijon lir, od tiste milijarde lir, ki so mu jo izročili Soffiantinije- svojci s posredovanjem nek-njega Soffiantinijevega poslov-)ga družabnika in prijatelj3 ordana Alghisija. Tega so vče j zaslišali v zaporu Canton ombello v Bresci. Kaj je pove il v torek pod obtožbo, da je upaj z generalom Delfinom iz, Ijeval Soffiantinove, aretiram idjetnik, ni znano. Nedvomno l je njegovo pričevanje ključne pomena za celotno zadevo. D daj je Giordano Alghisi dosle ) zanikal vse obtožbe, ko remenil svoje zadržanje, bis iložaj generala Delfina §e do itno poslabšal. Ker pa sta vče^ jšnjemu večurnemu za®^lš^_ nju poleg sodnika za predho i preiskave Spandoja prisostvo javni tožilec Fabio Salamone, isikdo domneva, da je Alg iraznil malho in s tem zapeč3 generala Delfina. ALPE JADRAN Četrtek, 16. aprila 1998 MANJŠINE / V TRŽAŠKEM NARODNEM DOMU r KOROŠKA / MANJŠINA n Dvodnevno srečanje manjšinskih dnevnikov Udeležili se go bodo predstovniki 32 tiskonih dnevnikov iz vse Evrope TRST - Danes ob 9.30 se bo v veliki dvorani Visoke Sole za modeme jezike tržaške univerze, nekdanjega Narodnega doma, v Ul. FiM 14 zaCelo prvo srečanje dnevnikov v manjšinskih jezikih. Zasedanje bo trajalo še jutri, ko bo zvečer na Opčinah srečanje s predstavniki organizacij slovenske manjšine v Italiji, v soboto pa si bodo gostje iz vse Evrope ogledali Postojnsko jamo in partizansko tiskamo Slovenija. Pobudo sta včeraj predstavila javnosti odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar in ravnatelj Slovenskega raziskovalnega instituta Emidij Susič- (na sliki med tiskovno konferenco v tržaškem Novinarskem krožku). Mednarodno zasedanje namreč prirejata prav Primorski dnevnik in Slon v sodelovanju z Deželnim ravnateljstvom za evropske zadeve in mednarodne odnose Purlanije-Julijske krajine pod pokroviteljstvom Predsedstva ministrskega sveta in vsedržavne Novinarske zbornice s finančno podporo Evropske komisije, srečanje Pa sta omogočili tudi Nova Tržaška kreditna banka in Zadružna kraška banka, obisk v Sloveniji pa Urad za informiranje pri slovenski vladi, Partizanska tiskarna, Center za promocijio turizma in Postojnska jama. Pobuda uživa torej široko in ugledno podporo, kar po-bjuje pomen prvega srečanja na evropski ravni manjšinskih časopisov. To je poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci Bojan Brezigar, ki je Prisotnim novinarjem orisal Pomen tovrstne pobude. Gre Za srečanje časnikarjev 32 dnevnikov, ki delujejo v ntanjsinskem jeziku v državah, ki so v glavnem članice Evropske unije, in to na širo- kem območju od Španije do Finske, pa tudi časopisov dragih držav, kot so Hrvaška, Slovaška in Estonija, kot tudi kosovska dnevnika, ki izhajata v Švici. Gre za prvo tovrstno srečanje, ki bo priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, pa tudi za postavitev temeljev za redno izmenjavo informacij in člankov med manjšinskimi časopisi, kar naj pripelje do ustanovitve evropske manjšinske tiskovne agencije pod okriljem Evropske unije oz. evropske organizacije za manj razširjene jezike Eblul. Izmenjava vesti prek računalniškega omrežja Internet se bo začela prihodnje leto, leta 2000 pa naj bi agencija redno zaživela in širila po vsej Evropi vesti, ki jih pripravljajo novinarji manjšinskih medijev, in s tem prispevala k premeščanju starih pregrad in osamljenosti. Govor bo tudi o stalni organizaciji manjšinskih tiskanih dnevnikov in o izhajanju časopisov pri tistih manjšinah, ki jih še nimajo. Med zanimivimi elementi dvodnevnega zasedanja je Brezigar omenil prvo srečanje italijanskih dnevnikov, ki izhajata izven Italije, in sicer švicarskega H Corriere del Ti-cino in reškega La Voce del Popolo, kot tudi prisotnost predstavnikov ruskega dnevnika iz Estonije in madžarskega s Slovaškega, torej glasil manjšin držav, ki se pri-bližujeta Evropski uniji in s katerima so nemajhni problemi, ki pa skoraj zbledijo v primerjavi z napetostjo okrog albanskega vprašanja na Kosovem, kar botruje dejstvu, da dva dnevnika v albanščini izhajata v Švici. Vidik Slorija na srečanje dnevnikov manjšin je bolj sociološke narave, je povedal prof. Susič, ker sodobno družboslovje ugotavlja, da so mediji bistvenega pomena skupaj z družino in šolo pri uveljavljanju manjšinske zavesti, dnevni časopisi pa še zlasti prispevajo k ustvarjanju notranjih vezi med pripadniki manjšinskih skupnosti. Srečanje bo potekalo, kot že rečeno, v poslopju bivšega Narodnega doma, kar mu tudi daje poseben pečat, saj bo to prva pobuda tržaških Slovencev v poslopju, ki je za manjšino pravi simbol. Drevi koncert Tržaškega okteta Danes ob 20. uri bo v dvorani Visoke Sole za prevajalce in tolmače koncert Tržaškega okteta v čast udeležencev srečanja manjšinskih dnevnikov. To bo prva slovenska prireditev v tej dvorani od požiga Narodnega doma leta 1920. VIDEM / SLOVENIJA, ITALIJA, MADŽARSKA Od danes do četrtka vojaška vaja Trilog 98 LJUBLJANA - Pripadniki Slovenske vojske se bodo udeležili mednarodne poveljniško štabne vaje slovenske, italijanske in madžarske vojske, ki bo z imenom Trilog-98 od danes do 23. aprila, potekala v okolici Vidma. Med vajo, na kateri bo sodelovalo približno 180 udeležencev - od tega 37 iz Slovenije, bo simuliran hiter vojaški poseg mednarodne brigade v mirovne namene. Namen vaje je ponazoritev doktrine in štabnih postopkov zveze Nato, predvsem pa rešitev logistične podpore mirovnih operacij za enoto treh držav. V okviru vaje bodo posebej raziskali vse probleme z vključevanjem in združevanjem slovenskega in madžarskega bataljona v multinacionalno brigado Julija ter priprave za njeno delovanje v mirovni operaciji. Omenjena vaja predstavlja prvi korak pri ustanavljanju večnacionalne lahke kopenske enote MLF na brigadni ravni. Območje njenega delovanja bo zajemalo celotno Evropo, s poudarkom na sre-dnjevzhodni in jugovzhodni Evropi, predvsem na operativnih območjih z značilno težko prehodnim zemljiščem in ob težavnih vremenskih pogojih. Gre za zahteven in pomemben vojaški projekt, ki so ga zastavile Madžarska, Italija in Slovenija. (STA) Politiki nočejo deželnega zakona o vrtcih Auserwinkler proti politiki EL svobodnjaki nočejo novih vrtcev CELOVEC - Enotna zahteva predstavnikov slovenske manjšine, da bi vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev na Južnem Koroškem rešili z deželnim zakonom, očitno nima velike možnosti, da bi bila sprejeta. Kljub negativnim sklepom v petih dvojezičnih občinah (Borovlje, Galicija, Suha, Dobrla vas in nazadnje v Bekštanju) vodilni deželni politiki namreč niso pripravljeni niti razpravljati o predlagani zakonski ureditvi. Predsednik koroških socialdemokratov in namestnik deželnega glavarja Michael Ausserwinkler, ki je šele pred kratkim poudaril, da bo posredoval v aktualnih primerih, je šel celo v protinapad: na tiskovni konferenci je ostro kritiziral (slovensko) Enotno listo in ji očital, da vodi v tem vprašanju »ofenzivno politiko«, ki je v škodo ugledu dežele v mednarodni javnosti. Predstavnike EL je pozval, naj se vrnejo »na demokratična tla oz. pogovorno bazo, ki odgovarja političnemu stilu v deželi«. Potem bodo možni tudi pozitivni premiki v tem vprašanju, je še dodal Ausserwinkler. Predsednik kluba svobodnjaških poslancev v koroškem deželnem zboru Martin Strutz pa je napovedal, da njegova stranka v tem trenutku ne vidi nikakršne potrebe po deželnem zakonu o dvojezičnih otroških vrtcih. Menil je, da je treba najprej ugotoviti, ali sploh obstaja potreba pa dodatnih javnih otroških vrtcih, o čemer osebno močno dvomi. Ce želijo socialdemokrati kaj storiti v prid manjšine, mora pristojni referent v deželni vladi Dieter Hal-ler najprej dokazati potrebo po takšnem ukrepu, je še dostavil Strutz. Tudi deželni glavar Christof Zernatto se je izrekel proti rešitvi tega vprašanja z deželnim zakonom. Na srečanju s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev pred niti mesecem dni je izrecno poudaril, da gre za pristojnost občinskih svetov in da ne misli na tem področju karkoli spreminjati... Kot smo poročali, so predstavniki osrednjih slovenskih političnih organizacij po škandaloznih sklepih v omenjenih občinah od deželnih politikov zahtevali, da se takoj začne razprava o deželnem zakonu o javnih dvojezičnih otroških vrtcih. Poudarili so, da je za koroške Slovence nesprejemljivo, če bodo o tako pomembnem vprašanju še naprej odločali občinski politiki, ki očitno do danes niso razumeli pozitivnega pomen dvo- in večjezičnosti in se zapirajo evropskim trendom. Ivan Lukan. Seznam dnevnikov evropskih manjšin Časopis mesto, kjer izhaja (dežela in) država jezik manjšine Hufvudstadsblade Helsinki Finska švedski Vasabadet Vaša Finska švedski Abo Underrattelser Abo Finska švedski Borga Bladet Borga Finska švedski Vastra Nyland Ekenas Finska švedski Jakobstads Tidning Jakobstad-Pietarsaari Finska švedski Osterbottningen Karleby-Kokkola Finska švedski Aland Otoki Aland Finska švedski Nya Aland Otoki Aland Finska švedski Avui Barcelona Katalonija-Spanija katalonski El Punt Girona-Gerona Katalonija-Spanija katalonski El Periodico Barcelona Katalonija-Spanija katalonski in španski Segre Lleida Katalonija-Spanija katalonski in španski I Os 3, Sabadell Katalonija-Spanija katalonski Diari de Balears Palma de Mallorca Balearski otoki-Spanija katalonski Regio 7 Manresa Katalonija-Spanija katalonski O Correo Galego Santiago de Compostela Galicija-Spanija galicijski Egunkaria Andoain Baskovska dežela-Spanija baskovski Nordschleswiger Apenrade-Abenra Danska nemški Flensbog Avis Flensbor-Flensburg Nemčija danski Serbske Nowiny Budyšin-Bautzen Nemčija sorabski Dolomiten Bočen Južna Tirolska-Italija nemški Tageszeitung Bočen Južna Tirolska-Italija nemški in ladinski Corriere del Ticino Muzzano Švica italijanski La Quotidiana Cuira-Chur Švica retoromanski Rilindja Ziirich Švica albanski Bota Sot Ziirich Švica albanski La Voce del Popolo Fiume-Reka Hrvaška italijanski tij Szo Bratislava Slovaška madžarski Estonia Tali in Estonija ruski Crenz-Echo Eupen Belgija nemški Primorski dnevnik Trst Furlanija-Julijska krajina - Italija slovenski NOVA GORICA / USPEŠNA AKCIJA POLICISTOV n Zasegli 11 kg čistega heroina Policija priprla avstrijskega in makedonskega državljana LJUBLJANA - Slovenski policisti so v ponedeljek, 13. aprila, v Novi Gorici zasegli 11 kilogramov kakovostnega heroina vrednega 3, 2 milijona nemških mark (3, 2 milijarde lir). V okvira omenjene akcije, ki je trajala dalj časa in v sodelovanju z makedonskimi policisti, sta bila aretirana češki in makedonski državljan, ki sta mamilo nameravala pretihotapiti v Italijo, je novinarjem povedal direktor uprave kriminalistične službe notranjega ministrstva Marjan Pogačnik. Gre za enega večjih zasegov heroina na območju Slovenije. Mamilo je bilo v 20 zavojčkih po pol kilograma skrito v rezervoarju za gorivo osebnega avtomobila. Iz 11 kilogramov zelo kakovostnega in čistega heorina bi bilo možno narediti približno 40 kilogramov odmerkov heroina za drobno prodajo, je poudaril vodja referata za mamila Ljubo Pirkovič. Vzporedno z aretacijo avstrijskega in makedonskega državljana v Sloveniji je zaradi dobre koordinacije med slovenskimi in makedonskimi policisti prišlo tudi do aretacije treh makedonskih državljanov v Skopju. Zoper aretirana tuja državljana v Novi Gorici je bilo odrejeno 48-umo policijsko zadržanje, po njegovem izteku pa bosta izročena preiskovalnemu sodniku. Zo- per njiju bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, za katero je predvidena zaporna kazen od 3 do 15 let zapora. Slovenski policisti ocenjujejo, da so pretrgali še enega izmed številnih kanalov trgovine z mamili, ki potekajo po t.i. balkanski poti v zahodnoevropske države. Po Pirkovičevih besedah zahodnoevropski trg na leto porabi približno 60 ton heorina, ki dospe po t.i, balkanski poti. Ta je prej potekala po območju nekdanje Jugoslavije, vendar se je v minulih letih zaradi razmer na tem območju premaknila proti severu. Ta pot zdaj poteka iz Turčije prek Bolgarije, Romunije, Madžarske in Slovaške na Češko, od tam pa naprej v zahodno- in srednjeevropske države. Tako je bilo tudi v »novogoriškem primeru«, saj je mamilo prispelo iz Makedonije v Češko, od tam pa naj bi prek Avstrije in Slovenije dospelo v Italijo. Pogačnik je na novinarski konferenci poudaril zelo dobro sodelovanje slovenskih policistov z makedonksimi kolegi v okvira omenjene akcije, del te »zgodbe« se je namreč odvijal tudi v Makedoniji. (STA) Četrtek, 16. aprila 1998 MNENJA, RUBRIKE, DEŽELA 4 GLOSA Portugalska in združena Evropa Jože Pirjevec Nastajanje novega mednarodnega osebka, ki mu pravimo Evropska unija, je nadvse zanimiv proces, dinamiko katerega sem pravilno razumel Sele te dni na Portugalskem. Ze dejstvo, da lahko potuješ v to oddaljeno deželo brez potnega lista, brez zastojev in carinskih kontrol na letališčih, vnaša v našo življenjsko izkušnjo tako zaznamovano od meja, novo kvaliteto ter utrjuje zavest, da so Združene države Evrope že konkretna stvarnost. Portugalska je dežela, ki je imela zaradi svoje odročne lege posebno zgodovino. Ker se je morala skozi stoletja braniti pred premočno sosedo - Španijo, je vse svoje ustvarjalne sile usmerila v odkrivanje pomorskih trgovskih poti in pri tem dosegla nenavadno pomembne rezultate. Njeni mornarji so prvi obkrožili svet. Ustanovili so kolonije in postojanke v Afriki, Indiji, na Japonskem in na Kitajskem, da o Braziliji niti ne govorimo ter si s tem prigrabili bogastva, o katerih še danes pričajo marsikatere portugalske palače, cerkve, katedrale in samostani. Vse to blagostanje pa je bilo kot zadetek na loteriji, ki ga Portugalska ni znala primerno izrabiti. Njene elite so se zapletle v medsebojne spore, dežela je ostala do leta 1821 v primežu inkvizicije, hudo konservativne cerkve, vojaških hunt in ni doživela tistega vzpona, kakor so ga druge bolj spretne kolonialne sile: Belgija, Nizozemska, Francija, Velika Britanija. V našem stoletju je Portugalska po krvavem propadu monarhije zašla v zapečkarsko zatišje Salazarove diktature, iz katere se je rešila šele leta 1974, po tako imenovani revoluciji nageljnov. S takratnimi socialističnimi republikami na Balkanu Romunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo se je znašla glede razvitosti na samem dnu evropske lestvice, kot žalosten dokaz, da brez demokracije, tudi v kapitalizmu, ne more biti socialnega in materialnega napredka. Za Portugalsko je bila torej pridružitev k Evropski skupnosti odločilnega pomena, saj je finančna pomoC, ki jo je dobila iz bruseljskih virov, pomenila isto, kar je ostali zahodni Evropi po letu 1947 pomenil Marshallov plan. Tisto injekcijo svežih kapitalov, ki je dovolila, da investira v infrastrukture (predvsem v dobro cestno omrežje), in da zagona svoji industriji in kmetijstvu. Rezultati so vidni na vsakem koraku, kakor je opazno tudi navdušenje Portugalcev nad Evropo. O tem pričajo med drugim cene v lizbonskih trgovinah, ki so vse že v dvojni valuti - v domačih eskudih in v evru. Portugalska je danes dežela, ki se sicer s ponosom spominja svoje davne preteklosti, obenem pa hoče z vsemi svojimi produkcijskimi in intelektualnimi zmožnostmi sodelovati v evropskem integracijskem procesu, saj se zaveda njegovega pomena za lastni gospodarski in civilizacijski vzpon. V tem smislu je tudi nam Slovencem lahko za vzgled. Njena izkušnja namreč priCa, da je z evropsko pomočjo mogoCe v relativno kratkem času premostiti tiste razvojne zamude, s katerimi se morajo zaradi nenaklonjene zgodovine soočati nekateri evropski narodi. DEŽELA / PRIPRAVE NA JUNIJSKE VOLITVE Strassoldo gre svojo pot »Brez lllyja smo močnejši« »Našo prisotnost no Tržaškem bo odvisno od zadržanja SSk« VIDEM - Tudi brez tržaškega župana Riccar-da Illyja bo »Projekt avtonomij« sodeloval na junijskih deželnih volitvah. Rektor videmske univerze Marzio Strassoldo in Luciano Del Ere, župan S.Vita ob Til-menti, sta celo prepričana, da bo Illyjev umik z volilnega tekmovanja v danih razmerah okrepil njun volilni projekt. In to zato, ker so mnogi furlanski avtonomisti s težavo sprejemali zavezništvo z »zasovraženi-mi« Tržačani. Sedaj naj bi bile torej stvari vsaj navidez jasnejše. »Seveda mi je žal, da so se Illy in njegovi sodelavci umaknili, saj smo skupaj oblikovali ta volilni projekt, skupno izdelali njegov simbol in ga skupaj javno predstavili v Ogleju. Odločitev tržaškega župana pa ni prišla nepričakovano. Medtem ko smo se mi v Furlaniji takoj vneto in organizirano lotili dela na terenu, je bilo na Tržaškem vse ustavljeno, zato smo zaceli slutiti, da nekaj ne gre«, je II-lyjevo potezo komentiral Strassoldo. Za »Projekt avtonomij« se vsekakor po njegovem ni spremenilo nic, »edini problem zadeva Slovensko skupnost, ki jo je Illyjeva odločitev žal najbolj prizadela«. In prav od zadržanja SSk bo odvisno, Ce se bo »Projekt avtonomij« predstavil tudi v tržaškem volilnem okrožju. Podobnega mnenja je tudi Del Fre, predsednik deželne sekcije združenja občin ANCI in eden od lokalnih pobudnikov tako imenovanega gibanja županov. Furlanski župan res ne razume usmeritve ter politike tržaškega upravitelja, ki po eni strani opozarja na nevarnost politične nestabilnosti v FJK, po drugi pa se kar tako umika iz volilnega boja. »To je pravi absurd, saj politika pomeni zame bitke, polemike in predvsem tveganje«, je dejal še Del Fre. Tudi predsednik ANCI je, podobno kot Strassoldo, prepričan v veljavnost in v aktualnost »Projekta avtonomij«, ki se bo torej gotovo predstavil v Gorici, Vidmu, Pordenonu in v Tol-meCu, glede Trsta pa bo odločil v naslednjih dneh. Navzočnost v štirih volilnih okrožjih mu bo omogočila Črpanje volilnih ostankov, za kar pa mora lista v deželnem merilu skupno zbrati vsaj 4, 5 odst. glasov. Del Fre vsekakor misli ostati na županskem stolčku in torej ne misli kandidirati, medtem ko se Strassoldo o tem še ni izjasnil. Če bo kandidiral bo moral vsekakor odstopiti z mesta rektorja videmske univerze. Župan S.Vita je tudi podčrtal, da iz Vidma niso nikoli zahte- DSL: Lista brez prihodnosti SKP za nove odnose z Oljko TRST - Politične stranke seveda zelo pozorno spremljajo razvoj dogajanj v Illyjevi listi in v Strassoldo-vem »Projektu avtonomij«. Med prvimi, ki je reagiral na Illyjev umik z volilne scene je pokrajinski tajnik Levih demokratov Stelio Spadaro, po katerem tako zastavljena volilna naveza v bistvu ni imela bodočnosti. Zupan se je namreč nameraval povezati - pravi Spadaro - s furlanskimi avtonomisti, ki so za ločitev Vidma od Trsta, ter s Slovensko skupnostjo, ki zagovarja etnični ekskluzivizem. Vodja LD je vsekakor prepričan, da je Illy vsekakor postavil nekaj aktualnih vprašanj, začenši z novo mednarodno vlogo Trsta v okviru enotne FJK. Spadaro podpira zamisel o tržaški metropolitanski provinci kot medobčinski konferenci, zavzema se za reformo Dežele in krajevnih uprav ter za večinsko volilno zakonodajo, ki bi ji jamčila FJK politično stabilnost. Zadovoljen nad propadom Uljevega volilnega načrta je deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon, ki je kritičen tudi do SSk. Slednja se je hotela povezati z županom le iz potrebe po preživetju, dodaja zastopnik Bertinottijeve stranke, ki ga sedaj zanima, kako se bo ta stranka sedaj izgovarjala pred svojimi volilci, »ki sta jih Illy in Damiani očitno hotela izkoristiti le kot nosilca glasov in nič več«. Monfalcon upa, da bo sedaj v Oljki konCno prevladala razsodnost v prepričanju, da so odnosi s SKP edini naravni politični odnosi. vali Illyjevega odstopa in tudi ne odstopa tržaškega podžupana Roberta Damianija (za morebitno deželno kandidaturo bi morala namreč oba zapustili Občino), še vedno pa upajo, da bo kdo iz Illyjeve občanske liste na nek naCin podprl »Projekt avtonomij«. Deželno tajništvo SSk je novonastalo situacijo ocenilo na predsinočnji seji, po kateri pa niso objavili nobenega stališča. V stranki očitno Čakajo na sklepe svetovalcev Illyjeve občanske liste, ki so se sinoči zbrali na skupščini, Čeprav je malo verjetno, da se bodo ti po sklepu župana in podžupana samostojno vključili v Strassoldovo listo. Nekateri v SSk so vsekakor mnenja, da bi morala stranka glede na razvoj dogajanj vztrajati v »Projektu avtonomij« tudi brez Illyja in njegovih pristašev. Končna odločitev bo najbrž padla pred koncem tedna. PREDVOLILNE IGRE h Deželna ljudska stranka je »nazdravila« lllyju... nutku zapustil »potapljajočo se barko krmarja Strassolda«, na tihem pa so prepričani, da se bo z volilne scene umaknil tudi rektor videmskega vseučilišča. Prve predvolilne ankete, ki so jih izdelali strokovnjaki tržaške SWG, so Strassoldu in Illyju napovedovale dokaj spodbudne izide (od pet do sedem odstotkov v deželnein merilu); najboljši izid (nad deset odstotkov) pa naj bi »Projekt avtonomij« dobil v videni' skem in v tolmeškem volilnem okrožju. P°' tem pa se je nekaj zataknilo. Zadnje raziskave so tej navezi napovedale izvolitev treh deželnih svetovalcev. VIDEM - Illyjevega umika se najbolj veselijo pri Ljudski stranki, ki v vsakem primeru tvega, da ostane brez mandatov v deželni skupščini. Za nekdanje demokristjane, ki so izbrali levo sredino, je pot vsekakor sedaj nekoliko manj strma, saj bi ji neposredna angažiranost tržaškega župana v volilnem boju gotovo odvzela glasove, zlasti na Tržaškem. Odbornik Cri-stiano Degano, ki bo spet kandiral, bo sedaj lahko mirnejši. Nekoliko so se oddahnili tudi pri Berlusconijevi stranki »Forza Italia« in pri sredinskih silah, ki so sestavni del Kartela svoboščin. V teh krogih so mnenja, da je tržaški upravitelj v zadnjem tre- PISMO UREDNIŠTVU O napovedi športnega dogodka Spoštovani odgovorni Urednik, v skladu z zakonom št. 47, z dne 8.02.194, čl. 8 Te pozivam, da najkasneje do četrtka 16.04.1998 objaviš sledeče pojasnjilo: »Korajžni« urednik, ki je sestavil pripis k mojemu prispevku »Laično razmišljanje za veliki petek, ali kako s Primorskim jutri«, ki je bil objavljen 14.10.1998, si seveda ni upal podpisati navadne »šlampa-rije«, ki jo je bil sposoben sestaviti. Očitno še sam ne bere Časopisa, ki naj bi ga tudi soustvarjal. Ce ne drugo, me je vsaj odvetniški poklic izučil, da ne govorim (niti ne pišem) o neki stvari, Ce ne vem za kaj gre. To pa očitno ne velja za »korajžnega« Časnikarja PD, ki se podpisuje s psevdonimom »Uredništvo«, sicer bi moj očitek, da tudi na športni strani naš dnevnik veselo drsi v svinčene čase, tudi sam razumel pravilno. NamreC, nastop ženske ekipe^O^mpia ni bil deležen v nedeljski številki (5.04.1998) nikakršne napovedi, Čeprav se je dogodek odvijal prav v nedeljo. Prav tako ni bilo ta dan nikakršne napovedi niti o ponedeljkovem srečanju z enim najvecjih odbojkarskih trenerjev na svetu, sicer trenerjem italijanske reprezentance Paulom Robertom de Freitas »Bebetom«, ki je bil v gosteh v ponedeljek v Slovenskem športnem centru v Gorici. Tudi o tem nic v nedeljo 05.04.1998, Časopisa pa ob ponedeljkih, kot znano ni. Kako si prizadeti to razlagajo, lahko »korajžni« Časnikar sam ugiba, jaz pa temu ne morem pomagati, saj časopisa ne urejam. Povedal pa sem že, da je bilo o uredniški politiki že veliko lepih reci sklenjeno, izglasovano in podpisano, vendar je edini rezultat v tem smislu tedenska rubrika »Žarišče« od zaposlenih novinarjev pa nobene spremembe, kar je očitno tudi ob šlampasti reakciji na moj zadnji prispevek. Zato »korajžnemu« avtorju, ki se skriva za siglo »Uredništvo« svetujem malo manj »šlam-parije« in več poklicne vesti, za svojo Čast pa se pred takimi obtožbami še vedno z lahkoto branim sam. Motijo me pa manire, po katerih se poskuša na tako mizeren način razvrednotiti neko mnenje, kadar resnih nasprotnih argumentov očitno ni. Kdo se torej obnaša bolj pavšalno, pa naj presodijo bralci. Lep pozdrav odv. Damijan Terpin Pripis uredništva Kot je znano, Primorski dnevnik izhaja Sest dni na teden. Glede na pomen dogodkov, ki jih omenja odvetnik Damijan Terpin, pa se nam je v uredništvu zdelo bolj primerno, da jim damo ustrezen poudarek v sobotni številki Primorskega dnevnika, ko tudi običajno objavljamo vse napovedi pomembnejših športnih dogodkov, tako da si tudi ljubitelji Športa lahko izberejo tistega, ki jih najbolj zanima. Za bolj plastično ponazoritev objavljamo tu- di kopijo dela strani z najavo dogodkov v Slovenskem športnem centru v Gorici, o katerih smo potem obširno poročali v naši torkovi športni prilogi. Kar pa se očitkov o »korajžnem« uredniku tiCe, bi radi odvetnika Terpina spomnili, da je odgovor izražal stališče redakcije in je bil tako kot tokrat podpisan z » Uredništvo«. Za konec pa Se to: zakon, na katerega se odvetnik Damijan Terpin sklicuje, med drugim določa, da popravki ne smejo presegati 30 vrstic. Njegov popravek jih presega. Kljub temu ga objavljamo, odvetniku Damijanu Terpinu pa svetujemo, naj v prihodnje sam spoštuje zakone, na katere se sklicuje, po možnosti pa naj jih tudi pravilno navaja. Uredništvo POKA 1. TRtVENETA / JUTRI V GORICI V SSC, Za meddeželni pokal tudi 0lympia Gorica center odbojke: predvanje Bebeta in treningi mladinskih reprezentanc FJK Carica bo v prihodnjih nt:h v zmimenju odbojke-, bslo ib Sod bo jutri gcsth ■)j j, peiMa Trivonota, to jo lanifestatijo, ki jv; mmenji?- ii zntitgovalcvttt posamez-ih dt-2*iltob pokalov iz tireh ' v Tujih deZcl. Zenski na njem nastopil« ilvmpia Kmečka banka, OriCitiikti sv bodo v prvi ju* u»jt tekmi pomerile z eki-<> Vol hi*>Jdne pa bo-ia obe tile ekipi igrali še $ m Ctorgiom iz Trenta Naj-tej bo sc. njim pomeril omzenec z jutranje tekme, ato še zmagovalec. Moški ei tekmovanja bo v telo* adnici VCG. našo deželo o predstavlja! Vtvil iz Vilic 'icentine. ki w bo pomeril s Mtejem in Rivo del Garda. Telovadnica SZ Olvnipin o v ponedeljek popoldne )b 10.30) tudi prizorišče HodridnO Ccrsi (C^TTpC) v Dijaškem domu »Anton Gregorčič« Med 10 kandidati je tudi valoveč Daniel Faganel. Med 18 kandi* »kitkami no tudi BreZanka Monica Žerjali in valuvki rautaUrSlctoAM^P.')?, spuro pa ft it, -MS8 'j V„ Coretti. Uflia im* letom Pokal Tiivc.il*' «'“7! ur.tifiii. pri-ihl.vtll " - j ruti Kri: tri sstecsS'* P«,**«- i" ^ .ladjo a državni spottni} ^ katerega je rinjcna. MOŠKA IN ŽENSKA B jjgft Prilftfnnst 7fi oh£ PREDSTAVITEV PREUREDITVENEGA NAČRTA KROŽEK MIANI / RAZPRAVA O TISKU V TRSTU Napori za izboljšanje zdravstvenih storitev Program so predstavili včeraj na Pomorski postaji Senčne in svetle strani informacije V razpravi nakazali različna gledanja in še vedno prisotno medsebojno zaprtost Kaj storiti, da bi v Trstu izboljšali zdravstvene storitve? Odgovor na to vprašanje bo verjetno dal UaCrt za preureditev zdravstvenega sistema, ki Predvideva sinergije in sodelovanje med bolniš-niškim podjetjem, teritorialnimi službami in otroško bolnišnico Burlo Garofolo (važno vlogo bodo imele tudi Medicinska fakulteta Tržaške univer- ze in krajevne ustanove). Program, ki bi moral steči čimprej, so na pobudo pokrajinskega vodstva CGIL predstavili včeraj na Pomorski postaji, v njem pa so spregovorili senator Odprte meje: Zakaj ni Trsta? Tržaška občinska svetovalka gibanja »Nord libero« Laura Tamburini sprašuje župana in njegov odbor, zakaj ni mestna uprava pristala ali podprla pobude »Odprte meje«. In to kljub temu, da ozemlje Občine neposredno meji s Slovenijo in da Zupan Riccardo Illy - tako piše Tam-burinijeva - odkrit d soglaša z nameni in cilji pobudnikov te prireditve. Indipendentistično gibanje je prepričano, da predstavljajo take in podobne pobude obmejnih županov ter upraviteljev lepo priložnost za Utrditev in okrepitev trgovinskih ter ekonomskih odnosov med našo pokrajino in sosednjo Slovenijo. Priredi- tev »Odprte meje« pa ima tudi velik kulturni pomen in bo nedvomno izzvenela kot velik praznik za obmejno prebivalstvo. Tamburini jeva v tiskovnem sporočilu omenja predvsem odprtje mejnega prehoda pri Cerejih v miljskih hribih med miljsko in koprsko občino, ki je bil zaprt celih štirideset let. Občinska svetovalka »Nord libero« pričakuje, da ji bosta župan Illy ali pooblaščeni odbornik podrobno odgovorila na eni prihodnjih sej občinskega sveta. Mestna uprava pa ima menda še čas, meni Tamburi-nijeva, da uradno pristane k tej vsestransko zanimivi pobudi. levih demokratov Fulvio Camerini, pokrajinski tajnik CGIL Valdi Catalano in član deželnega vodstva CGIL Bruno Zvech, direktor bolnišniškega podjetja Gino Tosolini, direktor teritorialnih služb Franco Rotelli, komisarka bolnišnice Garofolo Elettra Dorigo ter ravnatelj Medicinske fakultete Aldo Leggeri. V tej fazi je težnja po spremembah, so povedali, treba je izboljšati ustavni sistem, strukture in računalniško omrežje, da bi nudili bolnikom čimboljše storitve, za rešitev problemov pa je potreben skupen pristop. Pomembeno je opustiti načelo o medsebojni konkurenčnosti (kar pomeni trošenje denarja, v zameno pa je manj storitev) in stalno nadzorovati projekte ter njihovo uresničevanje. Univerza se mora držati zdravstvenih predpisov, važno je »misliti globalno in posegati lokalno,« tako da bo medicina bolj zanesljiva. Sindikat je mnenja, da obstajajo za to pogoji, Trst je na to pripravljen, koordinirati bo treba operativno avtonomijo služb. FJK je na to pripravljena, med nami je izredna možnost za izboljšanje socialne države, tudi teritorialne službe gre ojačiti. Važna je pozornost pri sprejemih v bolnišnico, bistvena je prilagodljivost. Z načrtom se odločno strinjajo predstavniki bolnišnic in služb, po mnenju katerih bo treba v medsebojno sodelovanje vključiti vse zdravstvene delavce. Aljoša Gašperlin Trst je zapleteno in protislovno mesto, v katerem se prepletajo različni interesi, ki niso vedno prepoznavni, ki ga sestavljajo plasti različnih zgodovinskih resnic in družbenih, nacionalnih in gospodarskih protislovij. Rezultat tega je mesto, ki je velikokrat zaprto, ozrto v preteklost, s pomanjkljivim sodobnim podjetniškim kadrom, žrtev skritih interesov in podtalnih interesnih skupin. Kakšen tisk naj ima torej, če ne takšnega, kot ga pač ima, kot ga poznamo: bolj poredkoma dobrega, največkrat pa slabega? O tem so se kresala mnenja na sinočnji okrogli mizi o tisku v Trstu, ki ga je priredil krožek Miani. Za mizo je Mauri-zio Fogar sklical štiri predstavnike tukajšnjega novinarstva, ki izražajo različne duše tržaškega časnikarstva, in sicer nekdanjega direktorja Piccola Luciana Geschio, sedanjega šefa kronike Fulvia Gona, Raievo novinarko Tiziano Missigoi in mednika Primorskega dnevnika Vojmirja Tavčarja. V daljši razpravi so prišla do izraza različna gledanja na vprašanje informacije v Trstu: za Geschio je še problematično in podvrženo različnim interesnim sferam, za Raievo novinarko je zgledno in celo navdušujoče, za Gona je še vedno razpeto med profesionalnostjo novinarjev in zunanjimi vplivi, za Tavčarja pa je informacija z vidika manjšinske stvarnosti še vedno preveč zaprta v ločena svetova. Izit / predstavitev projekta PROCES / JAVNI TOŽILEC NOVICE Zbiranje podpisov proti odlagališču azbesta Pripravljalni odbor za ljudsko glasovanje proti odprtju odlagališča materiala, ki vsebuje azbest, v devinsko nabrežinski občini, sporoča, da bodo zbirali podpise še v naslednjih vaseh: danes, 16. aprila, od 19. do 21. ure v baru Šport v Nabrežini kamnolomi; jutri, 17. aprila, od 18. do 20. ure v gostilni Sirca v Mavhinjah; v nedeljo, 19. aprila, od 8. do 9.45 pred knjigarno v Sesljanu in od 10. do 12. ure v baru Europa v Devinu. S tem se bo končalo zbiranje podpisov in odbor bo vso dokumentacijo izročil občinski upravi. Odbor se zahvaljuje vsem podpisnikom, ki so res v velikem številu podprli pobudo in tistim, ki jo še bodo. Telefonska številka za sklic referenduma Deželna svetovalka Anna Piccioni, ki je zapustila Severno ligo in se sedaj predstavlja kot neodvisna v okviru Oljke, je med lokalnimi pobudniki referenduma za odpravo proporčne kvote v volilnem sistemu. Za zbiranje podpisov za ljudsko glasovanje je Piccionijeva dala na razpolago telefonsko številko (3728888), na kateri bodo ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19.uro nudili vse informacije v zvezi s to pobudo. Na vsedržavni ravni je med glavnimi pobudniki tega referenduma senator Antonio Di Pietro. Industrija se strinjajo z načrtom za reformo Ezita Nova obtožba za Scialpija Novinar, ki je ubil svakinjo in hudo ranil ženo, tvega dosmrtno ječo Z načrtoi j^aske indi pvsa predse ^psolinija r ri* odbor ue c°Ho uprav v°dstvi ' kot h 6111 poro kopolnon Sanim nat Temelj p Sla] Vejajo >k0 bu br< statusa Ezita kot neekonomske javne ustanove, ki ima torej promocijsko vlogo; ponovna opredelitev dejavnosti, ki se lahko naselijo v coni (zdaj so nekatere diskriminirane); ustanovitev konference za storitve, ki naj bi služila kot sredstvo za pospeševanje in poenostavljanje prakse za naseljevanje novih dejavnosti v industrijski coni. Predstavniki Ezita in Assoindustrie so se strinjali tudi v ugotovitvi, da je treba izvajanje infrastrukturnih projektov, ki je že v teku, povezati z učinkovito promocijsko dejavnostjo. Ta mora biti usmerjena v spodbujanje oziroma pritegovanje investicijskih naložb v industrijsko cono, in to ne samo iz ožjega okolja, ampak tudi od zunaj. V ta namen naj bi izdelali ciljni program promocije, ki bo domačim in tujim investitorjem omogočil spoznati ugodnosti »sistema Trst«. Nova, huda obtožba na procesu proti 36-letnemu novinarju Grazianu Scialpiju, ki je 21. decembra 1996 s streh iz pištole ubil svakinjo Giovanno Flamigni in hudo ranil ženo Femando. Med včerajšnjo deveto obravnavo je javni tožilec Federico Frez-za obtožil novinarja, da je umor naklepal. Ko bi sodniki upoštevah to novo obremenilno okoliščino, bi Scialpi tvegal obsodbo na najstrožjo kazen, to je dosmrtno ječo. Nova obtožba je treščila na sodno obravnavo kot strela. Obramba je z ekspertizami svojih izvedencev skušala dokazati, da novinar sploh ni hotel umoriti nikogar, češ da naj bi tistega dne v stanovanju družine Flamigni na Mbamarskem drevoredu ustrelil povsem brezglavo, kot da bi hotel prestrašiti ženo in njeno sestro. Streh pa so zadeli obe mladi ženski. Za svakinjo Giovanno ni bilo pomoči, žena Femanda, ki se je hotela ločih od moža, ker naj bi bil nasilen, pa je bila hudo ranjena in je oslepela za posledicami krogle, ki jo je zadela v glavo. Javni tožilec Frezza je včeraj zahteval, naj v obtožnico vpišejo tudi obremenilno okoliščino naklepnega umora. Po njegovem mnenju naj bi torej novinar že pred krvavim dogodkom naklepal umor. Včerajšnja deveta sodna obravnava je trajala le nekaj minut. Po presenetljivem posegu javnega tožilca je Scialpijev zagovornik Giadrossi zahteval prekinitev, da bi se lahko obramba dodobra seznanila z no- vimi obremenilnimi elemenh. Predsednik sodišča Mario Trampuš je ugodil zahtevi in določil, da se bo proces nadaljeval 8. maja. Našli ukradeni maserati Tihotapljenje ukradenih luksuznih avtomobilov iz Italije v Slovenijo in v druge vzhodnoevropske države postaja vse večji nezakonih biznis, pri katerem imajo svoje prste vmes velike mednarodne kriminalne organizacije. V zadnjih tednih so karabinjerji in pohaja odkrih več takih primerov. Zato so tudi poostrih nadzor na mejnih prehodih in na cestah v neposredni bližini meje. Budno karabinjerjevo oko je tako v noči med torkom in sredo preprečilo nov tihotapski posel. Izvidnica je namreč na parkirišču pred katinarsko bolnišnico opazila nov maserah. Po pregledu evidenčne tablice so možje postave ugotovih, da je bil ukraden. Avtomobil, vrednost katerega presega 130 milijonov lir, so pred dnevi ukradli v Rimu Karabinjerji so priklicali na kraj pse, ki so izurjeni za iz-vohanje streliva in pse za boj prah mamilom. Sele nato so odprh vrata vozila in presenetljivo ugotovih, da je bil športni avtomobil resnično nov: na števcu je bilo zabeleženo, da je prevozil nekaj več kot 10 kilometrov, zaradi česar preiskovalci domnevajo, da so ga tatovi pripeljah do Trsta na tovornjaku. Po vsej verjetnosh bi ga morah že preteklo noč prepeljati čez mejo, seveda z lažnimi dokumenti in lažno evidenčno tablico. : Eksperimentalni tečaj o psihomotorični vzgoji V občinskem otroškem vrtcu v Ul. Puccini 63 se bo danes začel eksperimentalni tečaj o psihomotorični vzgoji, ki ga prireja odelek za vzgojo in mladino pri tržaški občini. Tečaj naj bi bil nekakšna priprava na ludoteki, ki ju nameravajo odpreti v prihodnjem šolskem letu v občinskih vrtcih v Ul. Pallini in v Ul. Puccini. Suplence v otroških vrtcih in jaslih Tržaška občina je razpisalo selekcijo za vključitev v prednostno lestvico suplentov za vzgojitelje v ita-hjanskih in v slovenskih otroških vrtcih in v jaslih. Vse informacije posreduje Upravna služba za osebje pri tržaški občini, Trg Granaheri 2, 5. nadstropje, urad za natečaje in sprejemanje v službo, tel. 6754911, 6754429, 6754841. Zainteresirani morajo predložiti ustrezno prošnjo na uradu za protokol, soba št. 22, občinska palača na Trgu Unita, najkasneje do 14. maja letos. Delovna mesta na tržaški občini Deželna agencija za zaposlovanje obvešča, da bodo v ponedeljek, 20., in v torek, 21. aprila na sedežu v Ul. Severa 46/1 od 8.30 do 12. ure potekalo zbiranje prošenj za sledeča delovna mesta na tržaški občini: 2 mesti delavca za vzdrževanje, vrtnarska dela in čiščenje zelenih površin za dobo 6 mesecev; eno mesto upravno-hpkarskega osebja za predvideno dobo do 13. novembra letos; eno mesto pomožnega uslužbenca v zdravstveno-sanitamem sektorju za čiščenje in pospravljanje in za delo z mladoletnimi za dobo 5 mesecev. Prednostna lestvica bo nato objavljena v petek, 24. aprila ob 9.30. 6 Četrtek, 16. aprila 1998 TRST TRŽAŠKA UNIVERZA / ŠTUDIJSKI SEMINAR NA ODDELKU ZA ZGODOVINO Kvalitetno 25Jetno raziskovalno delo Profesorja Colloffi in Ganapini o reviji Oualestoria V zaCetku aprila je Deželni inštitut za preučevanje odporniškega gibanja v FJK slavil po-meben jubiljej, in sicer 25-letnico izhajanje revije »Qualestoria«.V prvem tednu aprila je bila v Tržaški državni knjižnici v Ul. Teatra Romano priložnostna razstava o Ce-trtstoletni raziskovalni poti Inštituta in njegovega glasila. Inštitut, ki ga je leta 1953 ustanovil Ercole Miani in ima svoj sedež v Vili Primc na Greti, je do letaf 73 izdajal svoj bilten, nakar se je glasilo preimenovalo v Qualestoria in v 25-letnem izhajanju je bilo izdanih preko de-settisoC strani. Prav 25-letnici izhajanja revije je bil v sodelovanju z oddelkom za zgodovino Univerze v Trstu včeraj posvečen študijski seminar, ki se je v popoldanskih urah odvijal v prostorih stare univerze v ul. Economo. Ob geslu »Premisliti preteklost« sta po uvodnem pozdravu predsednika Inštituta Giampaola Valdevita spregovorila o pomenu in slogu revije univerzitetna profesorja Enzo Collotti in Luigi Ganapini. V svojem posegu je Collotti poudaril pomen sodelovanja med Inštitutom in tržaškim vseučiliščem ter velik napor, ki je bil vložen v obravnavo zgodovine odporniškega gibanja ob upoštevanju najširšega spektra dogajanj. »Prispevek revije Qualestoria je bil bistvenega pomena med kazensko obravnavo v zvezi z grozedejstvi v Rižarni, kakor je tudi bilo na reviji vseskozi prisotno obravnavanje vprašanj antisemitizma, rasizma in ita-lijansko-slovanskih odnosov«, je dejal Collotti. Revija je obenem poglabljala problematiko Trsta in Istre med dvema ŠKARJE, LEPILO IN KNJIGA Otroška urica v občinski knjižnici v Boljuncu V okviru vrednotenja slovenskega jezika na dolinskih osnovnih šolah Že od začetka šolskega leta se v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu vrstijo obiski šol in predvajanja slovenskih otroških filmov, namenjenih osnovnošolski mladini. Vse našteto spada v projekt spodbujanja, spoznavanja in vrednotenja slovenskega jezika in kulture na osnovnih šolah dolinskega didaktičnega ravnateljstva. V petek, 17. aprila pa bo v sodelovanju z Zadrugo Lupusinfabula potekala otroška urica z naslovom »Škarje, lepilo in knjiga«. Tudi cilj tega popoldanskega srečanja, namenjenega osnovnošolskim otrokom, bo gibanje, spoznavanje in osvajanje prostora knjižnice. To bosta otrokom omogočila novopečena animatorja Rossella Or-lich in Frančišek Tavčar, ki bosta z raznimi igrami in ročnimi deli približala mladim obiskovalcem ne samo svet knjižnice, ampak tudi svet knjige. V petek, 17. aprila, se bo ob 16.30 začelo potovanje, med katerim se bodo knjige rojevale iz rok in domišljije otrok samih. V prostorih občinske knjižnice v Boljuncu se torej obeta nekoliko drugačen popoldan in kdo ve, morda bo kdo izmed obiskovalcev že šel domov s knjigo, ki jo je sam izdelal. Na koncu pa naj še spomnimo, da je knjižnica odprta od torkih in petkih od 14. do 18. ure. (ZP) vojnama in drugo svetovno vojno, nemške okupacije, šolstva med vojnama na etnično mešanem ozemlju. Več argumentov, ki se jih je revija dotikala, je bilo naposled tudi poglobljenih v obliki samostojnih študij in publikacij. Revija pa je bila -po Collottijevih besedah-nekoliko »sramežljiva« pri obravnavi dogajanja v Trstu po letu‘45, medtem ko je bila obravnava tržaških dogajanj neopravičeno odtrgana od splošnega deželnega dogajanja. »Zaznavna je bila obenem zadrega pri obravnavanju najsodobnejše zgodovine in njenega povezovanja s politiko« je zaključil Collotti, medtem ko je Ganapini v svojem posegu poudaril visoko kvaliteto revijinega raziskovalnega dela in poglabljanja vloge Cerkve v medvojnem in vojnem obdobju. Sledila je razprava, v katero sta posegli tudi slovenski zgodovinarki Milica Wohinc Kacin in Marta Verginella. V ZVEZI S TURISTIČNO ZGIBANKO APT odklanja odgovornost Za zgled postavlja brošuro »Trst te pričakuje« v dvanajstih jezikih V zvezi s polemikami, ki jih je pred nedavnim sprožila predstavitev turistične zgibanke o zanimivostih tržaške pokrajine, z izdajo katere je Co-darinova uprava ponovno prezrla (ne samo) Slovence, se je včeraj oglasila tudi tržaška Ustanova za turistično promocijo. V krajšem tiskovnem spročilu tržaška APT sicer pohvali pobudo krajevnih javnih uprav, kot je tudi Pokrajina, da po svojih močeh in finančnih virih prispevajo k promociji teritorija. V isti sapi pa APT pojasnjuje, da je njena vloga pri pobudi Pokrajine povsem marginalna, in sicer zadeva le distribu- Danes žalna seja za prof. Franca Škerlja Slovenska zamejska javnost se bo danes spomnila pred kratkim umrlega pedagoga in zaslužnega družbenega delavca prof. Franca Škerlja. Žalna seja v počastitev njegovega spomina, ki jo prirejajo Narodna in študijski knjižnica. Slovenska kulturno- gospodarski uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. cijo že tiskanega materiala, medtem ko sama ustanova neposredno izdaja turistični promocijski mterial v vseh jezikh. Tiskovno sporočilo navaja kot primer brošuro »Trst te pričakuje«, ki je bila v milijonski nakladi izdana v kar dvanajstih jezikih in razdeljena po vsem svetu, medtem ko so bile nekatere zgibanke prevedene celo v japonščino. Javno pojasnilo APT-ja gre gotovo brati kot distanciranje od nesrečne izbire vodilne garniture na Tržaški pokrajini. Pri tem bi lahko le dodali, da Pokrajina ni izdala brošure z lastnimi sredstvi, saj sta stroške za to pobudo krili Douaggiova Trgovinska zbornica in Piccinije-va Fundacija CRT. POSLASTICA ZA LJUBITELJE LAHKE GLASBE Andy Summers drevi v Mleli V soboto nastop belgijske skupine Present z gotsko rock glasbo H OB 30-LETNICI SKD TABCR Po dvajsetih letih ponovitev Ariačeve igre S PRIREDITVE STANE RAZTRESEN vabi vse prijatelje in znance ob priliki njegove 85-letnice na kratek recital, pomenek in prigrizek jutri, 17. t. m. ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi jutri, 17. aprila ob 20.15 v srenjsko hišo v Boršt na spomladanski kulturno zabavni večer. Nastopajo Oktet trobil gojencev Glasbene šole godbe na pihala iz Ricmanj, Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon in dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro v narečju »Domači bjutifull« v režiji Tatjane Turco. PROSVETNI DOM NA OPČINAH - Gledališka skupina SKD Tabor. V počastitev 30-letnice društva bo jutri, 17. in v soboto, 18. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 19. aprila ob 18.30 uri uprizoritev narečne komedije RUSA RIGA CRJEZ UO-GRADE v režiji Igorja Malalana. Igro je spisal prof. Ivan Artač leta 1973, nato pa jo je s sodelavci v opensko narečje prestavila gledališka igralka Leli Nakrstova. Vabljeni ste vsi, brez izjeme! Drevi, ob 21.30 bo v gledališču Mie-la spet zanimiv glasbeni dogodek. Predstavil se bo Andy Summers, bivši član znane skupine Police. Spremljala ga bosta basist Jerry VVatts in bobnar Michael Barsimanto (in ne Tony Levin ter Gregg Bissonette). Leta 1986 se je slavna angleška skupina razšla in od takrat so Sting, Andy Summers in Stewart Copeland krenili vsak po svoji poti. Najbolj uspešen je bil morda Sting, a tudi ostala dva člana sta še dobro znašala tako v jazz ambientu kot v svetu filmskih glasbenih kulis. Andy Summers je pravkar izdal svoj osmi samostojni album »The last dane e of Mr. X«, jazzovski album, v katerem p leg originalnih kompozicij dobimo še izbrano izvedene jazzovske skladbe kot npr. Mingusovo »Godby pork pie hat« ali »The three Marias« Wayna Shor-terja. Prav s tem albumom se je Summers prvič po razpustu skupine Police spet predstavil v trio zasedbi. Koncert, ki ga organizirata združenje Globus in zadruga Buonavventura, bo dogodek za ljubitelje žlahtnih akordov in prefinje- nih melodij »smooth jazza«. Se opozorilo: obdržite si vstopnico, ker boste z njo dobili popust na sobotnem koncertu skupine Present. V soboto bodo prišli na svoj račun oboževalci bizarne glasbe. Belgijska skupina Present, ki se po več letih spet mudi v Trstu nam bo v Mieli ponudila večer, ki bo posvečen gotski rock progresivni glasbi. Band sestavljajo Roger Trigaux, ki je avtor skladb, kitarist in pevec, bas kitarist Jean-Pierre Mendes, Pierre Chevalier pri klaviaturi in bobnar Daniel Denis. Skupina je v petnajstih letih delovanja večkrat zamenjala člane ansambla ter skrbno mešala najbolj ekstravagantne in avantgardne glasbene mislece, ki jih premore Evropa. Tržaški publiki bodo člani ansambla predstavili poleg najboljših komadov iz prejšnjih let še nekaj skladb iz nove plošče »Certitu-des«. Kdor je obdržal vstopnico koncerta Andyja Surnmersa, bo z njo kot rečeno dobil pri blagajni popust za sobotni koncert. Anastasija Punc V zadnjih letih opažamo vse večje zanimanje naših društev za odkrivanje kulturnih in socialnih vrednot naših prednikov. To so korenine, iz katerih lahko črpamo življenjski sok za nadaljnji razvoj. V ta tok se vključujejo tudi Opčine. Prof. Ivan Artač se že vrsto let navdušuje nad odkrivanjem ljudskih tradicij in kulturnega delovanja na vasi. Iz pričevanj starejših domačinov je tako zbral veliko zanimivosti in podatkov za zanimivo in privlačno odrsko predstavo. Gre predvem za zapis dogodkov, ki so se odvijali na Opčinah okoli leta 1902, ko so bila v teku d “la za tranvajsko progo ali novo železnico proti Beljaku. Takrat se je pojavil v openskih klancih tudi prvi avtomobil. Vsi ti dogodki so do temeljev pretresli in spremenili vaško življenje. Težko je danes presojati, če so bile vse te spremembe dobre, dejstvo pa je, da je gospodarski razvoj in družbeni razvoj neusmiljeno posegel v nekdanje mišljenje in navade. Določene človekove značilnosu in lastnosti pa so kljub vsemu ostale nespremenjene. Vse te elemente je Artač vključil v svojo narečno veseloigro »Rusa riga črjez uograde«, katere prva izvedba je bila leta 1977. Jutri bo openska gledališka skupina, seveda v obnovljeni obliki in zasedbi, komedijo ponovila. Želja nastopajočih je, da bi se publika pošteno zabavala. Ponovitev bo še v soboto in nedeljo v počastitev 30-letnice ustanovitve društva Tabor na Opčinah. GODBENO DRUŠTVO PROSEK pod pokroviteljstvom Zahodnok-raškega rajonskega sosveta in Zadružne kraške banke vabi na koncert mestne godbe Citta di Monfalcone in Občinskega pihalnega orkestra Trebnje v soboto, 18. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI, RADIJSKI ODER in FINŽGARJEV DOM vabijo v soboto, 18. aprila, ob 19.30 v Finžgarjev dom na Opčine, na ogled komedije LUMPA-CIJ VAGABUND. Igrajo člani frančiškanske študentske skupine iz Ljubljane. Zagotovljena smeh in dobra volja za gledalce vseh starosti! Po igri bomo mladi imeli družabno srečanje s plesom! Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV, KD FRANCE PREŠEREN - Boljunec, prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije PRIMORSKA POJE ’98 v nedeljo, 19. aprila 1998 ob 17. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Nastopih bodo: MoPZ Lopar, 2PZ DU iz Idrije, vokalna skupina Sovodenjska dekleta, MePZ Rupa-Peč, MoPZ Jezero iz Doberdoba in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA -ROJAN vabi na glasbeno srečanje mladih organistov, ki bo v nedeljo, 19. aprila ob 17. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Nastopili bodo Andrej Pegan, Stefan Bembi in Ma-nuel Tomadin, ki so glasbeni študij dokončali na konservatoriju Giuseppe Tartini, ter Barbara Pibernik in Anamarija Štukelj, učenki prof. Huberta Berganta, ki sta diplomirali na akademiji za glasbo v Ljubljani. Sodeloval bo tudi flavtist Manuel Storo-poli. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE, PROSVETNI DOM Od 21.4. do 5.5.1998 razstavlja Matjaž Hmeljak svoje grafike. Odprtje razstave v torek, 21.4., ob 20.30. Predstavitev prof. Anna Maria Carminelli Gregori. Glasbeni inter-mezzo izvaja EDI MEOLA TRIO. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - koncertna sezona 97-98 - Kulturni dom, v torek, 21. aprila ob 20.30: Massimo Gon, klavirski recital (Debussy, Ravel, Musorgsky). KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »AU' guri professore«, i. Silvio Orlando. EXCELSIOR AZZUR' RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Toto che visse due volte«, r. Daniele Cipri. EXCELSIOR - 17.00. 18.45, 20.30, 22.15 »Fuli Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carlyle. AMBASCIATORI ' 15.30, 17.45, 20.00, 22.1? »La maschera di ferro«,1-Leonardo Di Caprio, Je' remy Irons, Gerard Depai' dieu, John Malkovich, Gabriel Byme. NAZIONALE 1 -15-20. 18.30, 21.45 »Titanic«, h Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 2 - 15-15' 17.30, 19.55, 22.15 »Si®' ra«, i. Sharon Stone i11 Dustin Hoffman. NAZIONALE 3 -15;15’ 17.00, 18.40 »Anastasia«’ risani film; 20.10, 22.2 »CJualco:.,. e cambiato«, L Jack Nicholson, Hele11 Hunt. NAZIONALE 4 - lO-3^ 18.20, 20.15, 22.15 »Dj1 topolino sotto sfratto«. • Lee Evans. nn MIGNON -16.00, 22.0® »Rocco e le storie yere da morajo ZDA izvršitev smrtne kazni odložiti, dokler ne bo rešen spor med državama. Oblasti v Virginiji so celo priznale, da so naredili napako, ko niso omogočile Breardu navzočnosti konzularnega predstavnika, vendar jih to ni niti najmanj oviralo, da ne bi izpeljali usmrtitve. Paragvajski diplomati trdijo, da so o primeru izvedeli šele po sojenju; če bi, bi Breardu tudi predlagali, naj krivdo prizna. V tem primeru bi ga namesto na smrt obsodili na dosmrtno ječo. Guverner Jim Gilmore je v torek izjavil, da bo počakal na odločitev Vrhovnega sodišča in se na podlagi te odločil, Ce bo odobril preložitev izvršitve smrtne kazni. Vrhovno sodišCe je s 6 glasovi proti 3 odločilo, da ni zakonskega razloga za preložitev in tako je Gilmore mirne duše zavrnil priporočilo Madeleine Albright. Pred tem je pravosodno ministrstvo podalo mnenje, da mora biti smrtna kazen izvršena, saj je, tako kot Vrhovno sodišče, menilo, da ni razloga za odložitev. ZDA so tako prekršile Dunajsko konvencijo, s tem pa tudi pokazale, da jim je malo mar za Mednarodno sodišče pravice v Haagu, če to sprejme odločitev v nasprotju z ameriškimi interesi. Najslabše se bo zdaj godilo Američanom, ki bodo zašli v Paragvaj. Ta je že zagrozil s povračilnimi ukrepi; to pomeni, da tudi Američani, ki bodo zašli v težave v Paragvaju, ne bodo mogli računati na pomoč konzularnih predstavnikov svoje države. Za vse tiste, ki iz kakršnihkoli razlogov verjamejo, da v mednarodnih odnosih obstajajo poštena pravila igre med velikimi in majhnimi državami, pa je omenjeni primer dodaten dokaz, da živijo v zmoti. (STA) SLOVENIJA / POTRES Tla Posočja in Gorenjske še vedno podrhtavajo Poslanci namenili enodnevni zaslužek - Karitas in Rdeči križ Slovenije zbirata pomoč za prizadete LJUBLJANA - Seizmografi slovenske državne mreže potresnih opazovalnic so po m.očnem potresnem sunku, ki je v nedeljo prizadel zgornje Posočje, zabeležih že vec kot tristo popotresnih sunkov. Najmočnejši je imel lokalno magnitudo 3, 2, večinoma pa so bili šibkejši, so sporoCih iz Uprave RS za geofiziko. Na prizadetem območju so postavili tri začasne potresne opazovalnice v Zatolminu, Breginju in Trenti, ki zaznavajo tudi zelo šibke sunke. Moč popotresnih sunkov se sicer zmanjšuje, njihovo število pa je še vedno zelo veliko. NadžarišCa po-potresov so v goratem območju med Lepeno, Bovcem in Drežnico. Državni zbor medtem nadaljuje minuli teden prekinjeno izredno zasedanje, na katerem so poslanke in poslanci najprej z odobravanjem potrdili pobudo poslanke Polonce Dobrajc (SNS), na podlagi katere bodo za pomoč prebivalcem zgornjega Posočja in dela Gorenjske ob nedavnem potresu namenili enodnevni zaslužek. V zvezi z odpravo posledic nedavnega potresa v severozahodnem delu Slovenije je Ivo Hvalica (SDS) poslanske kolege obvestil, da sta z Ivanom Božičem (SKD) na vlado naslovila pobudo, naj državnemu zbom Cim prej predloži v sprejem po hitrem po- stopku zakon o odpravi vseh posledic potresa. Po njegovem je pri tem nujno upoštevati tudi posledice, ki jih bo zaradi potresa za daljši čas čutil turizem v zgornjem Posočju. Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije sta ponudila pomoC območjem, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Slovenska kari-tas zbira denarne prispevke za najbolj prizadete na žiro računu 50100-620113 05 1140116-623903 s pripisom »Potres« in v vseh pisarnah Karitas, RK Slovenije pa na žiro raCunu 50101-678-51579 s šifro 4009 in pripisom »Tolminsko«. Škofijska karitas Koper je iz rezervnega sklada za pomoč namenila tri milijone tolarjev (približno 31, 5 milijonov lir) Rdeči križ Slovenije je na prizadeta območja v zgornje Posočje poslal večje kohči-ne prehrambenih paketov, območnemu združenju Rdečega križa Tolmin pa nakazal dva milijona tolarjev za prvo finančno pomoč najbolj prizadetim. Tisti, ki želijo darovati gradbeni material oziroma material za obnovo poškodovanih domov, se lahko oglasijo na sedežu RdeCega križa Slovenije, Mirje 19, Ljubljana oziroma pokličejo na telefon 061/1261 200. Do sedaj je Rdeči kriz zbral 4, 5 milijona tolarjev (približno 47, 25 milijona lir) (STA) Četrtek, 16. aprila 1998 GORICA ŠOLSTVO / SKUPNO STALIŠČE SINDIKATOV ŠTEVERJAN / SOGLASNO ODOBREN SKLEP OBČINSKEGA SVETA Za celostno upoštevanje specifične stvarnosti Predlog šolskih sindikatov CGIL/CISL/UIL, SNALS in Sindikata slovenske šole Z odobritvijo okvirnega načrta začetek postopka za saniranje in rekonstrukcijo ceste za Oslavje Kmalu na vrsti saniranje ceste Bukovje - Vaieršče Pokrajinska tajništva šolskih sindikatov CGIL, CISL, UIL, sindikata SNALS in Sindikata slovenske šole se zavzemajo za spremembo zadnjega osnutka pravilnika o optimalni reorganizaciji šol in za spremembo dekreta ki doloCa številčno sestavo razredov. O teh vprašanjih so predstavniki petih sindikatov razpravljali v prejšnjih tednih in zavzeli enotno stališče, ki so ga s pismom 7. aprila posredovali ministru Berlinguerju, predstavnikom šolskih organov, parlamentarcema Volčiču in Prestamburgu. Pismo so poslali v vednost vsedržavnim tajništvom šolskih sindikatov. Dokaj obsežen in razčlenjen predlog bi lahko strnili v nekaj preprostih stavkov: sindikati predlagajo, naj se tudi za italijanske šole na Goriškem (kakor tudi na Tržaškem) upošteva specifično stanje, katerega značilnost je prisotnost šol z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, specifično demografsko stanje in naj se torej ne izvajajo splošna določila. Splošni kriteriji naj se za območje goriške (in tržaške) pokrajine znižajo za 50 odstotkov in to za šole vseh stopenj. V tem smislu predlagajo tudi novo besedilo, ki naj zamenja 3. odstavek 2. Člena zgoraj omenjenega pravilnika, oziroma zadnjega osnutka pravilnika, ki je bil izročen elanom pristojnih parlamentarnih komisij. Predstavniki Sindikata NOVICE TPPZ "Rinko Tomažič” bo nastopil v Števerjanu Društvo Briški grič pripravlja ob bližnjih prvomajskih praznikih niz kulturnih in športnih prireditev. V petek 1. maja, ko bo v Števerjanu tradicionalni prvomajski shod, bo koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora "Finko Tomažič”. V soboto, 2. maja bodo obiskovalcem ponudih v glavnem zabavni spored, medtem ko bo v nedeljo dopoldne tradicionalni pohod Steverjan- Gonjače - Steverjan, popoldne pa bodo v Dvom potekale Igre brez meja. Švedski film "Christmas oratorio” Filmski pregled Gorica Kinema, ki ga organizira Kinoatelje v Kulturnem domu v Gorici, predstavlja drevi ( ob 20.45) švedski film»Christmas oratorio«, Id ga je režiral Kjell Ake-Andersson. Bachov Božični oratorij usodno zaznamuje tri življenja: Solveig namreč umre, medtem ko se vozi na vaje in zapusti moža Arona in sina Sidnerja. Prvi bo brezuspešno iskal duševni mir, medtem ko bo Sidner burno živel in spoznal veliko pomembnih švedskih osebnosti... Film je predvsem družinska drama, v katero je režiser vpletel nekaj melodramatičnih elementov. Sodobno evropsko slikarstvo V razstavni galeriji ”11 mulino” bodo danes ob 19. uri odprli skupinsko razstavo sodobne evropske likovne umetnosti. Svoja dela bo predstavilo deset likovnikov: Lionel Fiorvanati massa, Franz Beer, Antonio Cendamo, Birgit Bachmann Edvvin Wie-gele, Matthias Lidy, Renato Elia, Borbely Karoly, Ranil Ranasinghe, Arvydas Svirmickas. Na odprtju bo spregovorila dr. Francesca Romana Rossi. Pokrovitelj razstave je Občina. Ugotavljanje posledic potresa S _j Goriški gasilci so tudi včeraj nadaljevali s tehničnimi pregledi stavb v mestu pa tudi v nekaterih drugih krajih. Za poseg so zaprosili bodisi zasebni lastniki kakor tudi ustanove. Poškodbe so ugotovili zlasti na starejših zgradbah, vendar so poškodbe omejene . Že zjutraj so opraviti pregled stavbe pod kapelo, kjer je nameščena osnovna šola Fumagalli. Včeraj se je namreč, po počitnicah obnovil pouk. Na stavbi je sicer predviden zahteven gradbeni poseg. Ker so se na zidovih pojavile razpoke in je odpadlo nekaj ometa, so pristojni zaprositi za pregled. Začasno so izprazniti dve učilnici. TaCas ko je bila ekipa na delu - stavba je menda z vidika varnosti in stabilnosti na mestu - so uCenci počakati zunaj, (foto Bumbaca). slovenske šole v celoti podpirajo prizadevanja, da se tudi italijanskim šolam prizna stanje specifičnosti, posebej pa so predstavniki SSS izpostavili problematiko glede določitve maksimalnega, oziroma minimalnega števila dijakov in uCencev za oblikovanje razredov oziroma veCrazrednic, kar ureja ministrski dekret. Določanje minimalnega, oziroma maksimalnega števila bi, po mnenju sindikatov, imelo zelo neugodne posledice na izobraževalni sistem in bi v praksi v končni fazi privedlo do zaprtja manjšinj-skih šol, kar bi izničilo prizadevanja, da se tem šolam omogoči obstoj v specifičnem okolju. Zaprtje posameznih oddelkov ali šol pa bi, po mnenju sindikata, pomenilo tudi kršitev Ustave, konkretno cl. št. 6. Sindikati zato predlagajo, da se za manjšinjske šole ne upoštevajo številčni kriteriji za oblikovanje veCrazrednic, oziroma minimalno število dijakov za posamezne razrede nižje srednje šole. Sindikati v pismu ministru za šolstvo opozarjajo da je treba upoštevati specifično demografsko razporejenost v pokrajini, ki ima poleg specifičnosti sobivanja dveh skupnosti, tudi niz manjših središč, kjer bi bilo spoštovanje in uresničevanje v osnutku navedenih smernic zelo težavno ali povsem nemogoče in to celo v Gorici. Odtod soglasno stališče, da se zaprosi za popravek, oziroma amandma k zadnjemu osnutku besedila. Občinski svet v Ste-verjanu je na torkovi seji soglasno odobril okvirni naCrt saniranja usada in rekonstrukcije ceste Steverjan - Oslavje" in s tem dejansko odprl zeleno luC za gradbeni poseg, ki bo veljal preko milijarde lir. Postopek izdelave izvršilnega naCrta naj bi se zaključil v razmeroma kratkem Času, prav tako tudi pridobivanje potrebnih soglasij, je na torkovi seji poročal župan Hadrijan Corsi. Poseg bo upravljala občina, ki si bo po vseh mpCeh prizadevala, da bi Cimprej razpisali licitacijo in dela opravilu. Na razpolago je 1.190 milijonov lir, ki naj bi, tudi na osnovi dosedanjih ocen in ugotovitev, zadostovali za saniranje terena, ureditev odvodnjavanja in rekonstrukcijo ceste na obstoječi trasi. Ne bo torej nobenih posegov po bližnjih zemljiščih, kar bi lahko zakasnilo izvedbo del. Razlog za drsenje tal je v geološki sestavi , prepletanju debelih plasti zemlje in peščenjaka ter vdoru vode. Sicer pa Rojaki so v torek ustanovili društvo "Tržič” Skrbelo bo za kulturno dejavnost in ohranjanje slovenske prisotnosti v mestu Rojaki v Tržiču so v torek, 14. t.m. tudi formalno ustanovili kulturno društvo in s tem, po več desetletij trajajočem premoru, oživili nekdaj sicer zelo živo prisotnost. V letih po koncu druge svetovne vojne je v Tržiču delovalo društvo Triglav, v TržiCu in Ronkah je bila odprta osnovna šola s slovenskim učnim jezikom. Žal je prebujajočo se kulturno in narodnostno zavest kmalu pospravila zima kot posledica kominforma in vse manj naklonjenega okolja. Pobuda, ki se je porodila pred nekaj meseci je v torek zvečer zadobila tudi konkretno obliko. Na srečanju, ki je potekalo v baru ACLI so naši tržiški rojaki tudi formalno ustanovili društvo z imenom ”TržiC”, izvolili sedem članov odbora ter odobriti osnutek društvenih pravil (Statut). Sedemčlanski odbor sestavljajo Livio Antoni, Adriano ursic, Mario Adamič, Bernardka RadetiC, Tanja Uršič, Jožef Pieri in Lucia Germani. Na prvi seji, ki bo predvidoma še v tem mesecu, bodo izvolili predsednika in se dogovoriti o prevzemu drugih odgovornosti. Na seji bodo določili tudi program delovanja, katerega osnovni cilj je prav povezovanje in utrjevanje stikov med rojaki. V kratkem bo kot kaže tudi s formalnega vidika rešeno vprašanje začasnega sedeža v ulici Valentinis. Ne glede na to pa so pri društvu že pridno zavihali rokave in trenutno poteka akcija uclanjevanja. Naj omenimo, da je udeležence ustanovitvenega občnega zbora pozdravil, v imenu Slovenske gospodarske in kulturne skupnosti Boris Tanko Pavšič. PREDLOG UPR. SVETA FUNDACIJE Tripani še vedno na čelu hranilnice Formalna potrditev na občnem zboru delničarjev 21. aprila Antonio Tripani, ki je na Čelu Goriške hranilnice že od leta 1984, bo na tem odgovornem mestu še en mandat. Upravni svet Fundacije Goriške hranilnice je namreč na svoji seji v torek soglasno potrdil kandidaturo nekdanjega deželnega odbornika iz vrst krščanske demokracije. Na svojem mestu pa bo kot vse kaže ostal tudi podpredsednik Lucio Gruden. Drugi kandidati za mesto v upravnem odboru Goriške hranilnice - delniške družbe so še Roberto Novelli, moška oblačila ^ ul. Carducci 24 tel. 537561 Cesare Fumo in Enzo Bra-sca ter nekdanji tržiški župan Gianni Maiani, ki je to mesto zasedal že zdaj. To so kandidati, ki jih bo predsednik Fundacije predložil na občnem zboru delničarjev, ki bo 21. t.m. Gre samo za formalnost, kajti z ozirom, da je Fundacija 90 odstotni lastnik glavnice delniške družbe, ni dvoma, da bodo predlagani kandidati tudi potrjeni. V nadzorni odbor bo fundacija predlagala Angela Palumba in Giancarla Cerianija. Enega elana v upravnem odboru delniške družbe in enega elana nadzornega odbora bo predlagala Cariplo, ki ima v lasti 10 odstotkov glavnice. Po informacijah, ki so pricurljale v javnost je bila torkova seja upravnega sveta fundacije zelo vroCa . MARCOSIG Najmlajši violinisti prihajajo iz Slovenije Prvo in dve tretji mesti mladim violinistkam iz Slovenije, drugo mesto mladi violinistki iz Koroške. Sicer pa so najveC točk na včerajšnjem prvem nastopu najmlajših violinistov (od 7 do 10 let) v okviru natečaja "A.Marco-sig” zbrati izvajalci iz Slovenije. Prvo mesto je pripadlo) Rei S rib ar, drugo Nini Popotnih s Koroške, dve enakovredni tretji mesti si delita Matjaž Bogataj in Anja Čretnik, Četrto mesto je pripadlo Urški TrCek, dve enakovredni peti mesti pa Sari Lajovec in Meti Prinčič. Posebno priznanje je komisija prisodila najmlajši violinistki 8-letni Anji Čretnik. Danes se bo nadaljevalo in sklenilo tekmovanje violinstov starostne skupine od 11 do 14 let. OBVESTILA OBČINA SOVODNJE ob- vešCa, da bo anagrafski urad, jutri, 17. aprila, posloval samo od 8. do 9. ure, zaradi izpopolnjevalnega poklicnega teCaja. SEKCIJA VZPI-ANPI VRH vabi elane, somišljenike in prijatelje na sejo, v petek, 17. aprila, ob 20. uri na sedežu KSD Danica. SD SOKOL organizira Zamejske športne igre ’98 od 25. junija do 3. julija 98. Prijavnice dobite v knjižnici Damir Feigel, v Katoliški knjigami in v športni trgovini K2, lahko pa se prijavite, do 5. maja, tudi po telefonu 0347-7602835. bi PRIREDITVE TRADICIONALNO TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO DOMAČO SALAMO bo v Standrežu, v soboto, 18. aprila, od 16. ure dalje v domu Andreja Budala na Pi-lošCu. Kdor žeti sodelovati, naj se do petka javi pri Lojzku Paškulinu (tel. 21800) ati Davorinu Marvi-nu (tel. 21456), možen pa bo tudi vpis v domu A. Budala pred začetkom ocenjevanja. zahteva vzdrževanje cest in drugih objektovna briškem območju, prav zaradi specifičnosti terena, dodatno pozornost, z druge strani pa velika finančna sredstva. Drsenje tal na odseku ceste med Oslavjem in Steverjanom (pred So-venco) so prvič ugotovili leta 1992 in že takrat sprejeli prve ukrepe. Drsenje tal se je nadaljevalo in naslednje leto so odsek, zaradi varnosti, povsem zaprli, zgrajen pa je bil krajši cestni odsek za krajevni promet. Sicer pa se upravitelji s pospešitvijo postopka za saniranje usada pri Sovenci niso rešili vseh skrbi. V kritičnem stanju je tudi pokrajinska cesta (takoimenova-na cesta vina in Češenj) na odseku med Bukovjem in ValeršCem, oziroma kmetijskim mejnim prehodom pri Dolnjem Cerovem. Na približno dva kilometra dolgem odseku tla drsijo kar na treh različnih mestih. Tudi za ta poseg so že predvidena denarna sredstva (v skupnem znesku preko 2, 6 milijarde lir). Poldrugo milijardo naj bi zagotovila Pokrajina, 1.150 milijonov pa Briška gorska skupnost. Trenutno so v teku prizadevanja, prav spričo različnih virov financiranja, za uskladitev posegov. Občinski svet je na torkovi seji odobril tudi sklep, ki spreminja rok začetka izvajanja dogovora s krminsko občino o skupnem upravljanju davčne službe. Na sliki - foto Bumbaca- cesto je odneslo proti potoku. Maji, Maurotu in Kristini se je pridružila mala Ivana veseli družini Čestitata društvo in zbor HRAST iz Doberdoba _____________KINO VITTORIA 1 16.45-18.40-20.20-22.10»Full monty«. Rež. Peter Catta-neo. L Robert Carlyle. VITTORIA 3 16.45-18.40»Anastasia«. Risani film. 21.00 »Titanic«. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Sfera«. D. Hoff' mann in S. Stone TRŽIČ comunalE 20.30»Marius e Jeanette«' R. Guediguian. :: lekarna LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BLANCO (Tavasani), K. Italia 10, tel. 531576. LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, UL Te-renziana 26, tel. 482787. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 H TELEKOMUNIKACIJE / TELECOM ITAUA SKLENIL SPORAZUM Z BRITANSKO CABLE&VVIRELESS n Z italijanskobritansko poroko naslaja drugi svetovni telefonski operater Sporazum o strateškem mednarodnem partnerstvu je vreden 3.600 milijard lir RIM - Telecom Italia in britanska Gable and VVireless sta vCeraj s skupno noto sproCili, da sta podpisali sporazum o mednarodnem partnerstvu, katerega vrednost se vrti okrog 3.600 milijard lir. V prvi fazi izvajanja sporazuma o partnerstvu bo telecom Italia postal za Gable and VVireless »mednarodni partner in ključni partner za Evropo«, pozneje pa bo italijanska telekomunikacijska družba dopolnila za 29 odstotkov svojo udeležbo v kubanski telefonski družbi Etecsa in v zahodnoindijski družbi Gable and VVireless VVest Indies; s tem nameravata partnerja čim bolj optimalno izkoristiti operativne sinergije med dejavnostmi britanske grupe v Karibih in italijanske grupe v Južni Ameriki. Partnerski družbi bosta ustanovili tudi novo skupno operativno družbo, ki bo imela nalogo optimiziranja vlaganj v globalne mreže obeh grup in v storitve za multinacionalne kliente. Skupni telekomunikacijski promet obeh partnerskih družb bo presegel 17 milijard minut na leto, kar bo navezo uvrstilo na mesto drugega največjega svetovnega operaterja v mednarodnem prometu, ki bo sposoben ponujati storitve več kot 1.400 multinacionalnim klientom v več kot 200 družbah. Kar zadeva italijanski Telecom, sporazum predvideva naslednje kapitalske operacije: nakup 20 odstotkov kapitala že omenjene družbe Gable and VVireless VVest Indies, 5 odstotkov ameriške hčerinske družbe Gable and VVireless in 20 odstotkov kapitala francoske družbe Bouygues Telecom (za 1.337 milijard lir), v katerem je Telecom Italia že udeležen z 10, 8 odstotka kapitala. Včeraj podpisani sporazum je bil po svoje napovedan že pretekli teden po koncu dolgega zasedanja Telecomovega upravnega sveta, na katerem je bil oznanjen začetek pogajanj z britansko družbo za strateško partnerstvo in hkrati tudi nakazana možnost prevzema deleža, ki ga ima britanski velikan v francoski Bouygues Telecom. Italijanska telefonska družba je ob tem opozorila, da bodo morebitni sporazum in vse transakcije, ki bi jih predvideval, obvezno podvržene odobritvi antitrusta in legalnemu pooblastilu. Odločitev britanske Gable and VVireless o prodaji svoje udeležbe v Bouygues Telecom ni povzročila nobenega presenečenja v Franciji, glasnik francoske družbe pa je izjavil, da je Gable and VVireless že pred časom napovedala, da namerava prodati svoj 20-odstotni kapitalski delež, ker se namerava osredotočiti na druge trge. Podpis pogodbe o strateškem partnerstvu z Britanci poraja zdaj vprašanje, kakšna bo usoda zavezništva z ameriško družbo ATT, ki je bilo sklenjeno julija lani, vendar še ni bilo konkretizirano. Deleži, ki so bili za ATT rezervirani v trdnem delniškem jedru Telecoma (1, 2%) so še vedno »parkirane« v zakladništvu. Treba pa je upoštevati, da se je medtem spremenil Telecomov vrh, ki ima očitno drugačne namene od starega. Predsednik Gian Mario Ros-signolo je vCeraj dejal, da imata italijanski in britanski partner enake poglede na prihodnost telekomunikacijskega busines-sa, za Telecom Italia pa to pomeni začetek internacionalizacije in spopada z globalno konkurenco. Rossignolo tudi ni izključil, da bo prišlo v prihodnosti do tesnejše povezave z zamenjavo delniških paketov med partnerjema. TRGI / MILANSKA BORZA - TRGOVINE / NOVA DOLOČILA ZA TRST Telecom pomagal delniškemu trgu k novim rekordom MILAN - Piazza Af-fari je s prvima dvema sestankoma po eliko-nocnem premoru v celoti in prepričljivo nadomestila korekcijo iz preteklega tedna, pri Čemer ji je včeraj poleg banke Credit pomagal predvsem Telecom Italia po sporazumu z britanskim C&VV. Včerajšnji sestanek se je končal z dvigom Mibte-la za 1, 71 odstotka, medtem ko je bilo poslov nekaj manj kot pretekle dni, vendar za še vedno solidnih 4.659 milijard lir. Poleg Telecoma in Credita so trg povlekli navzgor tudi novi rekordi na Wall Streetu in okrepitev dolarja po včerajšnji začetni ošibitvi. Telecom je bil v prvem delu sestanka ne- sporni protagonist, saj je bil pod žarometi od vsega začetka zaradi govoric o bližnji izločitvi nepremičninskih dejavnosti iz telekomunikacijske družbe. Po uradnem sporočilu o sporazumu s Gable and VVireless pa je delnica poletela rekordno visoko in končala sestanek pri vrednosti 15.550 lir, kar je 5, 63 odstotka več kot v torek. Na nov zalet milanske borze so vplivale tudi ugodne perspektive domačih makroekonomskih gibanj in mednarodne promocije Italije, ki se kar vrstijo. Sinoči se je v VVashingto nu začel vrh finančnih ministrov in guvernerjev držav G7, ki bo imel v ospredju probleme Japonske. Različne možnosti za ponedeljkovo odprtje SDGZ poziva člane, naj novo pobudo podprejo Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da so od 1. aprila lahko vse trgovine v Trstu odprte ob ponedeljkih. Občina Trst je s posebno odredbo 10.4. določila pravilnik, ki predvideva za trgovske obrate ob ponedeljkih naslednje možnosti: 1. Lahko so zaprti ves dan. 2. Lahko so odprti ves dan; v tem slučaju morajo izbrati pol dneva tedenskega počitka od torka do sobote. 3. Lahko so odprti samo pol dneva (tako izpolnijo določilo o obveznem tedenskem počitku). Kdor se odloči za to možnost, se mora držati tudi naslednjega določila: - obrati z raznim nejestvinskim blagom (it. »generi vari non alimentari«) morajo biti obvezno odprti v ponedeljek popoldne; - jestvine, drogerije in cvetličame morajo biti odprte v ponedeljek zjutraj. 4. Obrati, ki prodajajo tehnično opremo (it. »beni strumcntali«) in so odprti ob ponedeljkih samo pol dneva, lahko izbirajo med jutranjim ali popoldanskim odprtjem. Zainteresirani obrati morajo pristojnemu občinskemu uradu sporočiti čas obratovanja neposredno ali po faksu. Novi delovni čas stopi v veljavo, takoj ko obrat dobi potrdilo Občine o prejemu sporočila (lahko tudi po faksu). Ce želi trgovina iz katerihkoli razlogov zamenjati delovni čas, mora to spet javiti Občini. Tigovinam, ki ne bodo spreminjale umika odprtja, pa ni treba javiti ničesar. Odredba tržaške občine o eksperimentalnem obratovalnem času velja do 30. novembra. Trgovci morajo izbrati v mejah od najmanj 30 in največ 55 ur tedensko, v dnevnem razponu od 5. do 23. ure. Novi inštrument je zelo prožen in se ga da večkrat zamenjati, po potrebi ali občasni želji kupcev. Občina Trst je namenila vsem trgovcem, ki se bodo odločili za izredno odprtje, pakete brezplačnih parkirnin za odjemalce. Prav tako bo poskrbela za promocijo in reklamo o odprtih tgovinah ob ponedeljkih, tako v krajevnem časopisju kot onstran meje. Sekcija trgovine na drobno pri SDGZ poziva člane, naj ustrežejo svojim dosedanjim in novim odjemalcem s sodelovanjem pri akciji, katere pobudniki so Občina in vse stanovske organizacije (vključno Združenje) in naj pripomorejo k ponedeljkovemu »odprtju« mesta in k obogatitvi ponudbe edinstvenega urbanega trgovskega centra v Deželi. Tajništvo Združenja v Trstu (tel. 362949) nudi vse potrebne informacije in je na razpolago za posredovanje sporočil Občini ter za koriščenje predvidenih ugodnosti. NOVICE CAER se bo iz holdinga spremenil v banko BOLOGNA - Holding CAER, ki vodi bančno grapo, v kateri so bolonjska hranilnica Carisbo, Banca Po-polare delPAdriatico in Kmečka banka Gorica ter še nekaj družb za finančne storitve, se bo spremenila iz holdinga v banko. Projekt o preobrazbi bo predlagan delničarjem na izrednem občnem zboru 30. aprila, ko bodo odločali tudi o zvišanju kapitala od 790 na 814 milijard lir. Dokapitalizacija je rezervirana za grupo Finsoe-Unipol, ki bo tako povečala svojo kapitalsko udeležbo od 3, 5 na 7 odstotkov. Preobrazba holdinga Caer v delniško družbo ima za cilj njeno kotacijo na borzi, s Čemer bo postala finančni motor grupe, medtem ko bodo nadzorovani I! zavodi dobili vse bolj komercialno vlogo. Microsoftova Okna 98 bodo naprodaj 25. junija NEW YORK - Korporacija Microsoft je napovedala, da bodo 25. junija letos zaceli prodajati dolgo pričakovani novi računalniški operacijski sistem z imenom Okna 98 (Windows 98). Cena novega operacijskega sistema bo približno sto ameriških dolarjev, nekateri proizvajalci računalnikov pa bodo tistim, ki so kupili osebni računalnik po 1. aprilu letos, zastonj omogočiti nagradnjo obstoječega operacijskega sistema. Novi sistem že nestrpno pričakujejo tudi uporabniki osebnih računalnikov po vsem svetu. Okna 98 bodo do popolnosti integrirala Microsoftovo tehnologijo brkljalnika po internetu z operacijskim sistemom. V upravi Microsofta sicer vlada določena bojazen, Ce bo ameriško pravosodno ministrstvo vložilo antitrustovsko tožbo proti podjetju, da bi omejilo Microsoftov vpliv na internet. Pravosodno ministrstvo že nekaj Časa skuša prisiliti Microsoft, da bi prodajal svoj operacijski sistem brez brkljalnika po internetu. Ce bo pravosodnemu ministrstvu uspelo s tožbo, Microsoft nima pripravljene rezervne različice. Nekateri poznavalci računalniške industrije pa ne verjamejo, da bodo Okna 98 ponudila dovolj novosti, ki bi opravičile dokaj visoko ceno nadgradnje. Z novim sistemom bo uporabnikom med drugim omogočeno gledanje televizijskih programov. Od včeraj v prodaji nov telefonski imenik Slovenije LJUBLJANA - Od včeraj je v teletrgovinah in na poštah na prodaj Telefonski imenik Slovenije 1998, ki vsebuje podatke o veC kot 700.000 telefonskih naročnikih Telekoma in po novem tudi Mobitela. Telekom pa bo letos svojim naročnikom prvič brezplačno ponudil omrežnoskupinski telefonski imenik s pripadajočim poslovnim delom njihove regije, ki ga bodo lahko s posebnim obvestilom prevzeli na pošti oz. v teletrgovini: Novi imenik vsebuje 307.000 sprememb, kolikor so jih zabeležiti do februarja letos. JE VAŠ TRDI DISK “PRETESEN”? POKLIČITE NAS Popravila, vzdrževanje, nadgraditve: » • računalnikov tiskalnikov, monitorjev, elektronskih aparatur. Projektiranje, inštalacija, vzdrževanje: • računalniških mrež. » alarmnih sistemov. P&E prOjeCt Repentaborsl a, 28 Opčine Tel./Fax: 040-214472 Prenosni: 0348-2253553 15. APRIL 1998 v Lil ?AH ,2 valuta nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1767,00 1793,00 on N nemška marka 981,00 997,00 funt šterling 2970,00 3025,00 2 o <0 N h švicarski frank . 1180,00 1205,00 belgijski frank 46,87 48,87 2 G D) OC Z. 3 b «er l. francoski frank 289,00 299,00 danska krona norveške krona 254.00 232.00 264.00 242.00 švedska krona 224,00 234,00 ai •o kanadski dolar 1223,00 1263,00 N CB portugalski eskudo 9,14 10,04 KI OC ^ Q 5 nizozemski gulden 862,00 887,00 avstrjski šiling 138,30 142,65 španska pezeta 11,13 12,23 grška drahma 5,37 6,17 irski šterling 2451,00 2531,00 japonski jen 13,28 14,18 Š P8I% avstralski dolar 1102,00 1172,00 madžarski florint 7,00 9,00 ^wHj) ^ hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,30 1055 15. APRIL 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1763,00 1793,00 nemška marka 981,00 999,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 862,00 887,00 belgijski frank 47,10 48,90 funt šterling 2947,00 3037,00 irski šterling 2452,00 2547,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 5,50 5,97 kanadski dolar 1223,00 1258,00 švicarski frank 1181,00 1206,00 avstrijski šiling 138,30 142,80 slovenski tolar 10,20 10,45 15. APRIL 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1784,070 EKU 1960,690 nemška marka 988,840 francoski frank 294,970 funt šterling 3002,050 nizozemski gulden 878,070 belgijski frank 47,920 španska pezeta 11,645 danska krona 259,310 irski šterling 2494,490 grška drahma 5,691 portugalski eskudo 9,651 kanadski dolar 1246,120 japonski jen 13,744 švicarski frank 1192,960 avstrijski šiling 140,560 norveška krona 237,160 švedska krona 228,950 finska marka 325,650 •. « MILANSKI BORZNI TRG 15. APRIL 1995 INDEKS MIB 30: +2,03 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 26.786 + 1,73 La Fondiaria 13.701 +4,08 Bca di Romo 3.094 +0,19 Mediaset 12.024 +1,88 Bca Fideuram 12.969 -0,38 Mediobanca 27.865 -2,12 Bca Pop.M 1 17.445 + 1,03 Montedison 2.705 + 1,50 Beneffon 41.807 +3,73 Olivetti 2.633 +1,03 Comit 9.325 +1,81 Parmalat 4.598 +2,58 Credit Edison 9.176 17.683 +2,62 + 1,38 Pirelli Spa 6.762 +3,15 Eni 12.587 +0,59 Ras 27.436 + 1,70 Fiat 6.620 +0,15 Rolo 44.938 +2,68 Generali 59.466 + 1,21 Saipem 11.382 +0,65 Imi 28.320 -0,54 San Paolo To 25.704 -0,80 Ina 6.2 ll +1,88 TIM 11.589 +3,01 italgas 9.184 +2,94 Telecom Ita 15.330 +4,43 ljubljanska banka Podružnica Milano Četrtek, 16. aprila 1998 ŠPORT _____NOGOMET / POVRATNA POLFINALNA TEKMA_ Juventus kljub porazu v finalu lige prvakov Njegov nasprotnik v Amsterdamu bo Real Madrid Del Piero tudi sinoči med boljšimi (telefoto AP) NOVICE Valonska puščica Dancu Hamburgerju HUY - Danski kolesar Bo Hamburger je zmagovalec 62. Valonske puščice (201 km), ene od klasičnih kolesarskih preizkušenj. S pobegom na zadnjem vzponu na obzidje Huy si je nabral nekaj sekund prednosti pred drugouvrščenim Belgijcem Frankom Vandenbroucku (Mapei), tretje mesto pa je osvojil njegov kolega iz moštva Casino Italijan Alberto Elli. Nizozemec Maarten Den Bakker, ki je v zadnjih 10 kilometrih večkrat poskusil pobegniti, je na koncu zasedel 4. mesto pred Italijanom Mi-chelom Bartolijem, zmagovalcem dirke Pariz -Roubabc. Nevarno se je glavnini hotel odlepiti tudi lanski zmagovalec in prvi na lestvici mednarodne kolesarske zveze (UCI) Francoz Laurent Jalabert, vendar sta z Nizozemcem Boogerdom omagala kakih 15 kilometrov pred ciljem. Kinder boljši od Pompee CASALECCHIO - V prvi četrtfinalni tkemi končnie košarkarske Al lige je bolonjski Kinder sinoči z 82:63 (38:25) premagal rimsko Pompeo. Kinder: Sconochini 5, Abbio 11, Danilovic 24, Savič 13, Nesterovic 13, Rigaudeau 7, Crippa, Frosini 2, Binelli 4, Hansell 3. Pompea: Obradovic 14, Ambrassa 6, Magnifico 7, Carera 8, Busca 8, Tonolh 11, Pessina 9, Calbini, Coltellacci. PM: Kinder 18:29, Pompea 28:35; tri točke: Kinder 8:18 (Sconochini 0:3, Abbio 2:3, Danilovič 4:7, Savič 0:1, Rigaudeau 1:3, Hansell 1:1), Pompea 1:6 (Obradovič 1:2, Ambrassa 0:3, Pessina 0:1). Slovenija dobro pričela LJUBLJANA - V prvem dnevu svetovnega prvenstva skupine B v hokeju na ledu je Slovenija s 3:0 (0:0, 2:0, 1:0) premagala reprezentanco Poljske. Uspešna sta bila Jan (28. in 37. minuta) ter Zupančič (60.). Ostali izidi 1. dne: Estonija - Norveška 2:1, Vel. Britanija - Ukrajina 1:6, Nizozemska - Danska 0:1. Favorita uspešna LJUBLJANA - Izida prvih polfinalnih tekem končnice 1. slovenske košarkarske lige. Union Olimpija - Krka 82:60 (46:27), Pivovarna Laško - Kovinoteh-nika Savinjska Polzela 63:69 (26:37). Igra se na dve zmagani tekmi. Sisley prvi finalist TREVISO - Sisley iz Trevisa je prvi finalist italijanske odbojkarske A lige. Modensko ekipo Časa Medena je tudi v tretji tekmi polfinala končnice premagal s 3:0 (15:9,15:8,15:9). Za določitev drugega finalista pa bo med Macerato in Cuneom potrebno odigrati vsaj še četrto tekmo. Lube Banca je namreč sinoči v Cuneu s 3:1 (10:15, 15:8,17:15, 15:8) premagala Alpitour in zmanjšala zaostanek na 2:1. Rezultati v NBA NEW YORK - Rezultati sinočnjih tekem v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA: Atlanta -Philadelphia 95:94; Cleveland - Boston 95:86; New Jersey - Toronto 92:96; New York - VVashington 102:104; Dallas - Los Angeles 95:111; Houston -Denver 94:88; Mihvaukee - Charlotte 82:104; Utah -Minnesota 126:109; Portland - Sacramento 92:66; Seattle - Vancouver 110:98. Monaco - Juventus 3:2 (1:1) Strelci: v 15. min. Amo-mso, v 38. min. Leonard, v 50. min. Henry, v 74. min. Del Piero, v 85. min. Špehar. MONACO: Barthez, Martin, Christanval, Diavvara, Leonard ( v 20. min. Sa-gnol), Djetou, Benarbia, Collins, Ikpeba (od 25. min Špehar), Trezeguet, Hemy. JUVENTUS: Peruzzi, Torricelli, Birindelli, lulia-no, Dimas, Conte, Tacchi-nardi, Pessotto, Zidane (od. 14. min. Pecchia), Inzaghi (od 5. min. Amoruso, od 27. min. Davids), Del Piero. SODNIK: Meier (Švica). KOTI: 15:5 za Monaco. RUMENI KARTONI: Martin in Conte. GLEDALCEV: 16.000. MONACO - Na predvečer povratne polfinalne nogometne tekme v ligi prvakov med Juventusom in Monacom, se je zdelo skoraj samo po sebi umevno, da bo turinska enajsterica, ki je doma s kar štirimi goli proti enemu uveljavila svojo premoč, mimogrede opravila s Cezalpskimi prvaki in se brez težav uvrstila v finalni del turnirja. V resnici pa ni šlo tako lahko od rok. V finale se je sicer uvrstila, vendar za ceno devetdesetminutnega trpljenja na igrišču in s tem, da je prepustila zmago izredno razboritim in agresivnim igralcem Mona-ca, ki skoraj niso pustili Ju-ventusu do sape, vsaj v drugem polčasu ne, ko so ustvarili nešteto priložnosti za gol ter dve tudi izkoristili. Že samo razmerje v kotih (15:5) nam jasno kaže, kdo se je pogosteje kretal pred nasprotnikovimi vrati. Monaco je takoj na začetku pokazal, da se prav poceni ne bo dal ter odločno pritisnil na nasprotnikova Obvestila vrata, vendar je po petnajstih minutah kot mrzla prha prišel gol Amomsa po čudoviti Del Pierovi podaji. To pa ni ohladilo požrtvovalnih francoskih nogometašev. Njihov trud je bil tudi poplačan v 38. minuti, ko je Leonard s prostim strelom ukanil sicer kot običajno solidnega Peruzzija. V drugem polčasu se je nekako ponovila pesem s prvega dela igre. Monaco je stisnil zobe in pritisnil z nezmanjšano energijo in vztrajnostjo ter dejansko zasluženo spravil Juventus na kolena. Najprej s strelom Henryja in nato po začasnem izenačenju Del Piera s strelom Hrvata Špeharja. V finalu se bo Juventus spopadel z Real Madridom, ki je sinoči remiziral z Bo-mssio (0:0), potem ko je doma zmagal z 2:0. ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL Sanje valovcev so so najbrž razblinile V prvi četrtfinalni tekmi Boomerang z boljšo igro gladko zmagal v Gorici La Goriziana Kmečka banka - Boomerang Verona 0:3 (7:15,12:15,7:15) LA GORIZIANA KMEČKA BANKA: Feri 3+8, Florenin 2+4, Cola 3+4, Beltrame 1+5, Snidero 3+12, Rigonat 0+2, Cemic 0+0, Buzzinelli, Visciano, Grav-nar, Šulina. Servis (točke/napake): Val 2/8, Verona 2/11. Napake: Val 13. Verona 13. Blok: Val 3, Verona 10. Sanje Valovih odbojkarjev, da bi se uvrstili v »final four« italijanskega pokala za drugoligaše, so se bržkone razblinile že po prvi četrtfinalni tekmi. Malo verjetno je, da bi Goričanom čez štirinajst dni v Veroni uspelo obrniti sinočnji povsem negativni izid. Po sinočnjem porazu je bilo razočaranje v Valovem taboru otipljivo, vendar je treba takoj pristaviti, da je bila zmaga gostov povsem zaslužena in Boomerang je v goriški športni palači pokazal, zakaj vodi na lestvici BI fige. Razen korektorja, ki je včasih naredil nekaj napak, je pri Verončanih vse teklo kot po olju. Žal ni mogoče trditi iste- ga za Goričane, ki so zaigrali za spoznanje pod svojimi sposobnostmi, kar pa je bilo dovolj za gladek poraz. Pri Goričanih smo pogrešah nekoliko bolj samozavestno igro (s katero so v prvem delu prvenstva Boomerang v Gorici premagali), Feri in tovariši so bili tudi premalo agresivni, servis je bil manj prodoren, kot ponavadi. Potek vseh treh setov je bil podoben. Goričani so se nasprotniku enakovredno upirali do sedme točke, potem pa so vsakič popustih. Gostje so v prvem setu pokazali zelo oster servis. V tem elementu so sicer naredih šest napak, vendar so držali valovce daleč od mreže, po rezultatau 8:6 pa so se od njih tudi dokončno odlepili. Drugi set, v katerem je Cemic zamenjal Rigonata, je obetal boljši razplet. Val je vodil vse do rezultata 11:9, po 13:11 za goste je bilo še 13:12, a konec je bil spet v rokah gostov. Tretji set je bil po vodstvu Vala s 4:2 skoraj fotokopija prvega, Boomerang pa si ga je zagotovil s petimi bloki in po štirih napakah gostiteljev. ROKOMET / GENERTEL OB NASLOV-n Proto prvak Prato - Genertel 23:19 (11:10) Tržaški Genertel se po sinočnjem porazu v tretji finalni tekmi končnice poslavlja od seuidetta, a tudi od Lige prvakov. Sinočnja odločilna tekma je bila izjemno izenačena in do konca negotova. Končni izid ne sme varati, saj je bil dve minuti in pol pred koncem izid 19:19, Tržačani pa so nekajkrat bili tudi v vodstvu (nazadnje 19:18). Izdatneje vodstvo so si domači igralci nabrah samo na polovici prvega polčasa, ko so povedli z 9:6. V tržaškem tabora je, kot ponavadi, veliko vroče krvi povzročilo sojenje, češ da naj bi sodnika iz Enne pomagala Pratu, ker je njegov uspeh odprl pot v Evropo prav moštvu Enne. Tržačani se hudujejo nad dejstvom, da je imel Prato sinoči na voljo kar devet sedemmetrovk, Genertel pa samo tri. Po tekmi je Genertelov igralec Kuz-manovski skušal celo fizično obračunati s sodnikoma. Sinoči so gole za Genertel dosegli Tarafino (4), Kuz-manovski (1), Fusina (6), Molina (1), Schina (1), Tomič (1), Pastorelh (2), Lo Duca (3). Za Prato je Massotti dosegel kar 12 golov. NOGOMET / POKAL POK. ZMAGOVALCEV Guidolin: »Chelsea je še vedno favorit« VICENZA - Kljub zmagi z 1:0 v prvi tekmi trener Vicenze Guidolin še naprej trdi, da je Chelsea favorit za uvrstitev v finale nogometnega pokala pokalnih zmagovalcev. Z Angleži se bodo njegovi varovanci vnovič pomerili drevi v gosteh, Guidolin pa meni, da Vicenza nikakor ne sme ubrati obrambne taktike, ampak mora igrati pogumno in ofenzivno. Čeprav Chelsea trenira Giaiduca Vial-li, v njem pa igrata tudi Zola in Di Matteo (slednji bo sicer danes počival zaradi diskvalifikacije), Guidolin pričakuje od na- sprotnikov »tipično angleško« igro, se pravi fu-riozno napadanje od prve do zadnje minute igre. Vicenzin trener se še najbolj boji prostih strelov. »Pred svojim kazenskim prostorom moramo narediti čim manj prekrškov,« je dejal včeraj pred odhodom v Anglijo. Guidolin ni razkril postave, gotovo pa se bo v začetno enajsterico vrnil napadalec Luiso, ki je v pokalu dosegel že sedem golov. V drugem polfinalu igrata moskovski Lokomotiv in nemški Stuttgart. V prvi tekmi so Nemci zmagali z 2:1. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 20. aprila ob 20.30 v prvem in 21.00 v dragem sklicu. Dnevni red: poročilo predsednika; 2. razprava; 3. razrešnica staremu odbora; 4. vohtve novega odbora; 5. razno. SD MLADINA - smučarski odsek, vabi člane in vse, ki so sodelovah v letošnji smučarski sezoni na zaključni večer, ki bo v soboto, 18. t. m. ob 18. uri v domu Alberta Sirka v Križu. MLADINSKI ODSEK SPOT organizira v nedeljo, 19. aprila izlet za osnovnošolce na Sv. Lenart. Zbirališče bo v Trnovci pri gostilni Suban ob 9.30. ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v četrtek, 23. t. m. 23. redni občni zbor, ki bo v Športno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in v 20.30 v drugem sklicanju. JK CUPA vabi v soboto, 18. t.m. ob 14.30 vse otroke od 6 do 10 let na »ex-tempore« na svojem sedežu v Sesljanu. Nagrada je jadralni tečaj. Informacije na tel. 820502 ali 299858. Prinesti s seboj barvice. SK DEVIN priredi v nedeljo, 19. aprila tradicionalni pohod Memorial Mirko Škabar iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Za vrnitev bo poskrbljeno. SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7.1998. Prijavnice dobite: TRST - knjigama Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Martina v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; GORICA - knjižnica Damir Faigel, Katoliška knjigama, športna trgovina K2; ČEDAD - sedež Novega Matajurja. Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998. SMUČANJE / NAGRAJEVANJE TRŽAŠKEGA PRVENSTVA Pomanjkanje mladih je vidno Rolkarji Mladine bf lahko še resneje razmišljali o smučarskem teku Pred dnevi je bilo nagrajevanje tržaškega pokrajinskega prvenstva v smučanju. Skupna lestvica je razglasila prvaka - društvo za letošnjo sezono. Zaradi pomanjkanja snega v nižini so se tekaške tekme odvijale v Auronzu. Proga je bila lepa, tako da je navdušila vse tekače. Tekmovali so na raznih razdaljah. Veleslalom pa se je odvijal na Cimi Sappadi 15. marca. Kot po navadi je proga Nazionale na hribu Sierra bila kos tej manifestaciji, saj je po njej vozilo čez 400 tekmovalcev na dveh progah. Nagrajevanje se je odvijalo v avditoriju trgovskega centra II Giulia v Trstu, to na željo enega treh sponzorjev, ki ima tam svojo trgovino (Her-vis). Dvorana, sicer lepo opremljena, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse smučarje in prijatelje, ki so se hoteli udeležiti te manifestacije. Prisotni so bili tudi predstavniki pokrajinskega CONI, predsednik Stellio Borri, ter pokrajinskega komiteja FISI, predsednik Giorgio Hlavaty, ki sta tudi pozdravila prisotne. Predsednik Sci CAI iz Trsta Suggi-Liverani je v uvodu podal nekaj misli, ki so odražale stanje tržaškega smučanja. Najbolj zaskrbljujoče je pomanjkanje mladincev, tako da so se morali za absolutna mesta tako v ženski kot v moški konkurenci 30 let stari tekmovalci boriti z ni- ti 18 let starimi tekmeci. Tekaške vrste so še dosti bolj skromne. V obeh primerih bi bila potrebna večja angažiranost vseh, da bi prebrodili sedanje težave. Športno društvo Mladina bi lahko v tej zvrsti doseglo še boljše rezultate. Boris Bogateč, vodja Mladininih rolkarjev, bi moral resno pomisliti na to zimsko alternativo rolkam. Podelili so približno 120 pokalov. Naša društva so tudi letos odnesla nekaj odličij. Na društveni lestvici je bil letos prvi Sci CAI 30. ottobre, SD Mladina je zasedla 5. mesto (predvsem hvala rolkarjem - tekačem), osmo mesto je zasedel Smučarski klub Devin, 10. mesto pa Smučarski klub Brdina. Naj omenimo še, da so nagradili tudi najstarejšega udeleženca. To je bil Luigi Ponti, letnik 1914, ki je sodeloval na vseh dosedanjih izvedbah Tržaških prvenstev. S tem se je končala tekmovalna sezona. Sedaj pa si je treba spet zavihati spet rokave in začeti znova. Zadnje snežne padavine spet omoogčajo vadbo. Vsak dan lahko pride prav za trening. Te dni je bil SK Devin na Mokri-nah v Avstriji, ostala društva pa bodo izkoristila prvomajske praznike za dober trening. (Stojan) ODBOJKA / SKLEP OZS Marko Kalc je novi trener ženske članske reprezentance Slovenije Z njo bo nastopil na kvalifikacijah za EP Naš odbojkarski strokovnjak Marko Kalc je novi trener ženske članske odbojkarske reprezentance Slovenije. Z vodstvom Odbojkarske zveze Slovenije se je za sodelovanje dogovoril včeraj v Ljubljani, sklep pa bo formaliziran prihodnji teden na seji OZS. V pogodbi je reCeno, da bo Kalc vodil reprezentanco vse do junija prihodnjega leta, kar pomeni, da bo z njo nastopil na vseh kvalifikacijskih tekmah za nastop na prihodnjem evropskem prvenstvu. Slovenija je bila vključena v skupino, v kateri so še Madžarska, ZR Jugoslavija, Slovaška in Francija. Z Madžarsko in ZRJ se bo Slovenija dvakrat pomerila že junija letos (v Sloveniji 13. in 20. junija, kraj Se ni določen). Kalcev pomočnik v reprezentanci bo trenerjev pomočnik mariborskega Inf on da Branika Radovan Gacic. Od 9. do 23. maja bo izbrana ženska vrsta Slovenije na pripravah v Novi Gorici v organizaciji Hita, do prvih kvalifikacijskih tekem pa se bo nato pripravljala v Novem mestu. Za Marka Kalca, ki bo po vsej verjetnosti tudi v prihodnji sezoni še naprej treniral pri prvoligašu Koper Kemiplas, je imenovanje za trenerja Slovenije veliko priznanje in nova nadvse privlačna poklicna izkušnja, z njim pa se lahko veseh tudi zamejska odbojkarska Sola. Kalc, ki izhaja iz Borovih vrst, je na svoji trenerski poti treniral že v Rimu, Firencah, pred odohodom v Koper pa Se pri goriški 01ympii, predlani pa je opravil še mednarodni trenerski izpit najvišje stopnje. Na Čelu reprezentance Slovenije se je pred leti že preizkusil tudi sedanji Valov trener Zoran JeronCiC. H JADRANJE / MEDNARODNA REGATA OPTIMISTOV h Med 300 tekmovalci Daniel Piculin (čupa) na 18. mestu Na Gardskem jezeru solidni tudi ostali Čupini člani Od 9. do 12. aprila je bil na Gardskem jezeru 16. mednarodni miting v razredu optimist. Nastopilo je skupno približno 400 jadralcev v mladinski in kadetski kategoriji iz 14 držav in celo iz ZDA. Zal je vreme močno oviralo potek manifestacije. Prvi dan je deževalo in niso izvedli niti ene preizkušnje, Čeprav so ves dan Čakali na vodi. Drugi dan so izpeljali le eno od treh regat. Na teh so bili Čupini optimisti ob šibkem vetru zelo uspešni, saj so se v posameznih skupinah solidno uvrstili: Daniel Piculin 6., Jaro Furlani 7., Maja Sancin 42. Med kadeti (bilo jih je približno 100) je bila Marina Piculin 30., Alessio Spadoni 53. Na začasni skupni lestvici je bil Daniel 11., Jaro 13., Maja 84. V soboto je ves dan deževalo in tudi zaradi brezveterja so regate odpadle. Tudi za nedeljo obeti niso bi- li dobri, a okoli desete ure je zaCel pihati močan južni veter, ki mu pravijo ora. Mlajši tekmovalci (kadeti) so morali na kopno. Kljub zelo zahtevnim pogojem so organizatorji izvedli tri regate. Številni tekmovalci pa so zapuščali regatno polje zaradi okvar ali prezahtevnih pogojev. Med temi je bil tudi Jaro, kateremu je uspelo končati le eno regato. Odlično pa se je odrezal izkušenejši Daniel, ki je s solidnimi uvrstitvami v posameznih plovih pristal na končnem 18. mestu. Absolutni zmagovalec je bil Grk Nikos Loubas, drugi Kirk Kaffer, tretji pa Peter Ul-rikkeholn (oba Danska). Za Daniela, Jara in Majo je bila ta izkušnja dober trening za bližnje selekcije za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu, ki bodo najprej v Pesaru, nato pa na jezeru Bel-lano. (Nika in Barbara) Zmaga malih borovcev TENIS / KVALIFIKACIJE TURNIRJA FUTURES V RIMU Izločen po lepi uvodni zmagi Aleš Plesničar premagal igralca A3 Taralla, a je bil izločen v 2. krogu Zaradi velikonočnih praznikov je bilo prekinjeno tudi teniško prvenstvo B lige, Gajin tenisaC Aleš Ple-sniCar pa je premor izkoristil za nastop na mednarod-Ileni turnirju futures v Rimu z nagradnim skladom 10.ooo dolarjev. Plesničarju ni uspel preoboj na glavni turnir, iz Rima pa se vraCa z mešanimi občutki. V Prvem kolu kvalifikacij je poskrbel za podvig, saj je s 7;6 (7:4), 6:2 premagal Italijana Taralla, ki na držav-Ojh lestvicah sodi v kategorijo A3, na svetovni jakost-111 lestvici pa zaseda 605. mesto. To je bila gotovo do-slej najbolj prestižna PlesniCarjeva zmaga, odkar na-st°pa na mednarodni sceni, bila pa je tudi razburljiva. Ce vemo, da je Gajin igralec v prvem setu že izgu-blial s 5:2. V drugem krogu kvalifikacij se je naš tenisaC pomeril z Italijanom Varialejem (A2, 660. na lestvici ,rP) in izgubil s 6:4, 6:4. Dvoboj se je odvijal v Cud- okoliščinah, saj sta oba igralca zaradi močnega Vetra kar nekajkrat izgubila igro, v kateri sta servirala. »Na mednarodnih turnirjih v Italiji se bom letos .6 težko uveljavljal, ker se nanje prijavlja veliko , Pijanskih prvokategornikov. Njihovo število se je tos povečalo zaradi novih kriterijev pri sestavljanju 6stvic. Ke ne morejo igrati na državnih turnirjih, se Podeljujejo za mednarodne, zato je tu konkurenca °kaj huda,« je nastop komentiral Plesničar. Arcobaleno - Bor Friuleoc-port 51:53 Bor: Dragojevic 2, SosiC 13, Batič 14, Nadlišek 12, In-delicato, Kemperle 2, Samez, KovaC, Corbatti, Bole, Ber-netti, Trevisan 2, Crevatin 8. Borova starejša mini košarkarska skupina je po velikonočnem premoru gostovala pri ekipi Arcobaleno. Po zelo izenačeni in dokaj ostri tekmi, je kazalo, da se bo tekma končala neodločeno (48:48). Po kasnejšem (večernem) toCnejšem seštevanju pa so zmagali borovci z dvema točkama razlike. Pohvaliti je treba vse borovce za odločno in neustrašno igro. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. SEPTEMBRA 1997 DO 23. MAJA 1998 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.49 (D) Tržič (5.10), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke (2.26) (IR) Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič (7.05). (*) (2.03). 5.39 (IR) Tržič (6.00), Portogruaro (6.41), Mestre (7.29), Benetke (6.30) (R) Portogruaro (5.10), Tržič (6.07). (IC) (R) (7-41).() (7.01) (D) Portogruaro (5.48), Tržič (6.38). 6.00 6.53 Tržič (6.21), Portogruaro (7.00), Mestre (7.39)-vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. Tržič (7.16), Portogruaro (8.11)- občasna vožnja. (7.20) (7.54) (8.46) (E) (D) (E) iz Rima, Mestre (5.32), Portogruaro (6.13), Tržič (6.57 Portogruaro (6.52), Tržič (7.29). (*) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.45), Tržič 7.22 (E) Tržič (7.45), Portogruaro (8.29), Mestre (9.08), Benetke (8.22). 8.02 (IR) (9.19). (9.32) (E) iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro Tržič (8.23), Portogruaro (9.04), Mestre (9.47), Benetke (8.24), Tržič (9.08). 8.28 (IC) (9.59).() (9.58) (IR) Benetke (8.02), Mestre (8.13), Portogruaro (8.54), Tržič Tržič (8.49), Portogruaro (9.26), Mestre (10.04), nadaljuje v (9.35).(*) 9.25 (IR) Rim in Salerno (vozovnica z dodatkom). Tržič (9.46), Portogruaro (10.28), Mestre (11.18), Benetke (11.55 (E) Benetke ^10.02), Mestre (10.13), Portogruaro (10.50), 12.02 (IR) (11.30).() Tržič (12.23), Portogruaro (13.04), Mestre (13.47), Benetke (13.58 (IR) Benetke (12.02), Mestre (12.13), Portogruaro (12.54), 12.38 (R) (13.59).() Tržič (13.03), Portogruaro (13.58). (14.58 (IR) Benetke ^3.02), Mestre (13.13), Portogmaro (13.54), 12.58 (D) Tržič (13.21), Portogruaro (14.04), Mestre (14.47), Benetke (15.31 (R) Portogmaro (14.11), Tržič (15.05). (14.59).(*) (15.49 (IC) iz Salerna, Mestre (14.14), Portogmaro (14.50), Tržič 14.02 (IR) Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.47), Benetke (15.26). 14.23 (R) (15.59).() Tržič (14.50), Portogruaro (15.47) - občasna vožnja. (16.23 (D) Benetke |U.24), Mestre (14.35), Portogmaro (15.18), 14.54 (IC) Tržič (15.15), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom). (17.06 (IC) iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.27), Portogmaro (16.04), Tržič (16.43). 15.02 (D) Tržič (15.23), Portogruaro (16.06), Mestre (16.50), Benetke (i7.od).n (17.58 (IR) Benetke (16.02), Mestre (16.13), Portogmaro (16.54), 16.02 (IR) Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.47), Benetke (17.59).(*) (18.50 (R) Benetke ^6.23), Mestre (16.33), Portogmaro (17.29), 16.28 (IC) Tržič (16.49), Portogruaro (17.26), Mestre (18.04), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom). (18.58 (IR) Benetke ^17.02), Mestre (17.13), Portogmaro (17.54), 17.02 (D) Tržič (17.25), Portogruaro (18.17).(*) (19.58 (IR) Benetke ^8.02), Mestre (18.13), Portogmaro (18.54), 17.29 (E) Tržič (17.50), Portogruaro (18.36), Mestre (19.20), Benetke (20.49 17.37 (R) (19.32). Tržič (18.02), Portogruaro (18.58), Mestre (20.12), Benetke (D) Benetke £18.30), Mestre (18.42), Portogmaro (19.28), (20.23). (20.58 (IR) Benetke £19.02)' Mestre (19.13), Portogmaro (19.54), iz Milana, Mestre (19.56), Portogmaro (20.32), Tržič 18.02 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.47), Benetke (19.59).(‘) (21.34 (IC) 19.08 (E) Tržič (19.31), Portogruaro (20.15), Mestre (21.02), Benetke (21.14) nadaljuje v Lecce. (22.10 (IC) (21.11). iz Rima-Termini, Mestre (20.35), Portogruaro (21.11), 19.32 20.02 (R) (IR) Tržič (20.00), Portogruaro (20.55) - občasna vožnja. Tržič (20.23), Portogruaro (21.04), Mestre (21.47), Benetke (21.59). Tržič (20.53), Portogruaro (21.31), Mestre (22.12), Milan-Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (23.01 (R) Tržič (21.47). Benetke £20.44), Mestre (20.56), Portogmaro (21.54), 20.31 (E) (23.59 (E) Benetke £22.02), Mestre (22.13), Portogmaro (22.51), 22.26 (E) Tržič (22.48); Portogruaro (23.31), Benetke (0.12), Rim (8.00). (*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah. (*) - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah. Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.00) (R) občasna vožnja, Tržič (5.28), Gorica (5.52), Videm (6.29). (6.45) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.54), Tržič (6.16), (5.49) (R) občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15). (7.29) (R) občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01).(‘) (6.20) (R) občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7.34).(*) (7.46) (D) občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.22).f) (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.11), Gorica (7.34), Videm (8.09).f) (8.23) (R) občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič (7.55).(‘) (7.17) (IR) Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22).(*) (8.30) (D) občasna vožnja. (8.17) (D) Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35). (8.37) (D) občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.13). (9.17) (IR) Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22). (8.38 (R) občasna vožnja. (11.17) (IR) Tržič (11.39), Gorica (11.58). Videm (12.22).(*) (9.26) (R) občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič (8.58). (11.30) (R) Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm (12.56). (9.41) (IR) občasna vožnja. (12.17) •(D) občasna vožnja, Tržič (12.41), Gorica (13.03), Videm (9.53) (IR) občasna vožnja, Videm (8.49). Gorica (9.12), Tržič (9.29).(’) (13.31).() (10.41) (R) občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič (10.15). (13.17) (IR) Tržič (13.39), Gorica (13.58), Videm (14.22).(*) (11.38) (R) občasna vožnja. (13.30) (R) občasna vožnja, Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (14.58). (12.41) (R) Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.17).(') (14.17) (D) Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29).(*) (13.38) (R) občasna vožnja. (14.30) (R) občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm (15.58). (13.43) (D) občasna vožnja Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (13.15). (15.17) (IR) Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22).(‘) (14.41) (IR) Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.17).(*) (16.17) (D) Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31). (15.13) (R) občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.45). (16.45) (R) Tržič (17.13), Gorica (17.36), Videm (18.09).(*) (15.38) (R) občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.12). (17.17) (IR) Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22).(*) (15.42) (R) občasna vožnja. (17.42) (R) Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm (19.06). (16.41) (IR) Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.17).(*) (18.17) (D) občasna vožnja, Tržič (18.41), Gorica (19.03), Videm (19.31).(*) občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55). (17.38) (R) občasna vožnja. (18.30) (R) (17.41) (R) občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič (17.15). (19.17) (IR) Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). (18.33) (R) občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.04). (20.15) (D) občasna vožnja, Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). (18.41) (IR) Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.17).(") (21.17) (IR) Tržič (21.39). Gorica (21.58), Videm (22.22). (19.28) (R) občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.00). (*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah. (19.43) (R) občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič (19.17).f) (20.22) (R) Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.54). (20.41) (IR) Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.17).(*) (21.43) (D) Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.17). (22.41) (IR) Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.17).(*) (1.02) (R) Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.34). (*) - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.14 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.09 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.12 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte 18.11 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC-I Hercih E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Brt tovlak R Deželni vlak PRIREDITVE Četrtek, 16. aprila 1998 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLAN1JA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Jutri, 17. t. m., ob 20.30 premiera komedije Jaroslava HaSeka »Dobri vojak Svejk«. Režija Stanislav MoSa. Ponovitve: v soboto, 18. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 19. t. m., ob 16. uri (red C), v sredo, 22. t. m. (red D), v Četrtek, 23. t. m. (red E) in v petek, 24. t. m. (red F), ob 20.30. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 16. t. m., ob 20.30 (red A): gostuje Teatro Si-stina - Garinei & Giovannini »Un paio d’ali«. Režija Pietro Garinei. Nastopata Maurizio Micheli in Sabrina Ferilli. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen. Ponovitev jutri, 17. t. m., ob 20.30 (red B). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča, možna je tudi rezervacija vstopnic za predstavo I. Bergmana »Scene da un matrimonio«, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja; samo abonenti gledališča lahko že sedaj rezervirajo vstopnice za predstavo Monija Ovadie »Perchb no?«, ki bo na programu od 12. do 17. maja. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 V torek, 21. t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava: G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. Ponovitve bodo: v Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 (reda F/B), v petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja), v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri (red G), v torek, 28. t. m., ob 20.30 (reda B/C), v Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 (reda C/E), v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v ne- deljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432-470918). Dvorana Tripcovich Jutri, 17. t. m., ob 20. uri baletna predstava »Cigani«. Izvaja baletni ansambel Gledališča Verdi. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi. Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 17. t. m., ob 20.30 premiera Molierovega dela »II borghese gentiluomo«. Režija Filippo Crivelli. Nastopata Ernesto Calindri in Liliana Feldmann. Gledališče Miela Gledališka prepletanja: jutri, 17. t. m., ob 21. uri »Lbdealista magico«. V nedeljo, 19. t. m., ob 21. uri predstava »A me beda niente«. Kino Alcione l. Pregled novega slovenskega filma: v torek, 21. t. m. , ob 20. uri otvoritev s koncertom filmske glasbe. Sledil bo pozdrav predstavnika Konzulata Republike Slovenije in predstavitev prireditve; ob 22. uri film »Ekspres, ekspres«. Prireditev prireja Progetti d’allegria v sodelovanju s Clubom Anthares in pod pokroviteljstvom Konzulata Republike Slovenije v Trstu. GORICA Kulturni dom Gorica Kinema: danes, 16. t. m., ob 20.45 »Christ-mas oratorio«. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine 11., 12., 13., in 14. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro stabile delTUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guarnieri. Teatro Contatto - Avditorij Zanon Danes, 16. t. m., ob 20.30, Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capitolo II ovvero: Enrico VI«. Režija Antonio Syxty. Ponovitve: 17., 18 in 19. t. m. LATISANA Gledališče Odeon Do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro co-mico oggi«: V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30: Gemelli Ruggieri »La stirpe dei Ruggieri«. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 18. t. m., ob 19.30 (za gledališki abonma): gostuje SLG Celje s predstavo B. Shavva »Pigma-lion«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Juhi, 17. t. m., ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma (za abonma Petek A II. in izven): Milan Jesih »Kobila«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 16. t. m., ob 20. uri v Štihovi dvorani: B. Sla-de »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal, nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 16. t. m., ob 19.30 (izven in konto): gostovanje SLG Celje »Minister v škripcih«. Ponovitev jutri, 17. t. m., ob 19.30 (izven in konto). Mala scena MGL Danes, 16. t. m., ob 22. uri premiera: »Dvigni rožo«. Ponovitev jutri, 17. t. m., ob 22. uri (izven in konto). SNG - Drama Danes, 16. t. m., ob 11. uri zaključena predstava za šole: N. V. Gogolj »Revizor«. Mala drama Danes, 16. t. m., ob 20. uri (izven in konto): S. Bel-bel »Nežnosti«; ob 21. uri v zgornjem foyerju (izven in konto); J. Mišima »Obisk«. Moje gledališče Jutri, 17. t. m., ob 20. uri: Miro Gavran »Mož moje žene«. Režija Marjan Bevk. Nastopata Ivo Ban in Iztok ValiC. Gledališče Glej Danes, 16. t. m., ob 20. uri glasbena komedija »Limonada«. Lutkovno gledališče Danes, 16. t. m., ob 17. uri (izven): Zlatko Kirilič »Jajce«. Ponovitev v soboto, 18. t. m., ob 11. in 17. uri. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 V torek, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu: recital Massima Gona. Na sporedu Debussy, Ravel in Musorgsky. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 koncert Tria Kalich-stein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert. Gledališče Miela Danes, 16. t. m., ob 21.30 koncert: Andy Summers -Tony Levin - Gregg Bissonette. Gledališka prepletanja: v soboto, 18. t. m., ob 21.30 koncert belgijskega ansambla Present. Predstavili se bodo v rock izvedbi »No plase for you Angels«. »Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni. Športna palaCa V soboto, 23. maja, ob 21. mi bo nastopil Alan Par-son’s Project - prvič v Italiji. Štadion Grezar V sredo, 6. maja, ob 21. mi koncert rock skupine bon Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds. V nedeljo, 31. maja, ob 21. mi bodo nastopili Simple Minds. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren V nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo MPZ Lopar, 2PZ DU Idrija, Vokalna skupina Sovodenjska dekleta -Sovodnje, MePU Rupa-PeC, MePZ Jezero - Doberdob, MePZ Lojze Bratuž - Gorica. PROSEK Kulturni dom V soboto, 18. t. m., ob 20.30 prireja Godbeno društvo Prosek pod pokroviteljstvom rajonskega sosveta in Zadružne kraške banke koncert mestne godbe Citta di Monfalcone in Občinskega pihalnega orkestra Trebnje. SOVODNJE Kulturni dom Juhi, 17. t. m., ob 20.30 Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo MePZ Žaga, MoPZ Rdeča zvezda - Salež, MePZ Slavec - Solkan, MoPZ Kazimir Nanut - Kanal, MePZ Peter Jereb - Cerkno, MePZ Zdravko Munih - Most na SoCi. TRŽIČ Občinsko gledališče Od 21. aprila do 5. junija bo na sporedu Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II delo ha versato una lacrima«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Danes, 16. t. m., ob 20.45 gostuje gledališče Verdi iz Trsta z opero Richarda VVagnerja »Das Rheingold«. NABORJET Beneška palača Jubi, 17. t. m., ob 17.30: 24. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Srečanja se bodo udeležile glasbene šole Celovec, TržiC, Radovljica, Jesenice, Škofja Loka in glsbena šola Tomaž Holmar iz Kanalske doline, ki deluje pod okriljem Glasbene Matice iz Trsta. ZOPPOLA rPordenon) Rototom Jubi, 17. t. m., ob 22.30 (dvorana rock), nastop pevke Elise. V soboto, 18. t. m., ob 24. mi (dvorana reggae) koncert Adriana Shervvooda. V nedeljo, 19. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Ozric Tentacles. V Četrtek, 23. t. m., ob 22. mi (dvorana rock) Elio e le storie teše. SLOVENIJA PORTOROŽ Kulturni dom V soboto, 18. t. m., ob 20. mi Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo Pevska skupina Mandrac - Telmont, Pevska skupina Kantadori - Gra-din, ŽPZ Rože Majave - Rezija, Pevska skupina Sa-vrinske pupe in ragaconi - Šmarje, ZPS Stu ledi - Trst, Pevska skupina Hrušiški fanti - Hrušica, Bisbiške škuorke. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 17. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo kitarist Tomaž Rajteric. Na programu dela Villa-Labo-sa, Albeniza in krstna izvedba skladbe Milka Lazarja - Izhodi. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V ponedeljek, 20. t. m., ob 20. uri gostuje Slovensko nedališCe iz Ljubljane s predstavo S. Prokofjeva »Romeo in Julija«. Kulturni dom Jutri, 17. t. m., ob 17. uri bo na sporedu Revija otroških in mladinskih zborov Goriške, ki jo prireja Zveza kulturnih društev Nova Gorica. Nastopili bodo OPZ PS Cepovan, OPZ OS RenCe, OPZ OS Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, OPZ OS Do- brovo, O in MPZ OS Kanal, O in MPZ OS Frana Erjavca Nova Gorica, O in MPZ OS Solkan ter MPZ OS Deskle. TRENTA Info center TNP V nedeljo, 19. t. m., ob 17. mi Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo Septet Rožmarin - Temnica, Indrijski oktet, DePZ Devin. MePZ St. Maver, Cerkveni pevski moški zbor Zagorski zvon -Zagorje, MePZ Postojna. LJUBLJANA SNG Opera in balet Danes, 16. t. m., ob 20. uri premiera: I. Stravinski »Oedipus Rex« in C. Orff »Trionfo di Afrodita«. Dirigent LorisVoltolini. Ponovitev v soboto, 18. t. m., ob 19.30 (abonma sobota, izven in konto) in v Cebtek, 23. t. m., ob 19.30 (abonma četrtek, izven in konto). Cankarjev dom Danes, 16. t. m. in jubi, 17. t.m., ob 20. mi v Gallusovi dvorani koncert Orkesba Slovenske Filharmonije. Dirigent Stefan Sanderling. Na programu Beethoven in SostakoivC. V nedeljo, 19. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani gledališki koncert - Nekoč, bili smo v maju. V spomin Borisu Lesjaku. Avtor glasbe ter dirigent Mojmir Sepe. V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 se bo v Linhartovi dvorani predstavil Joe Ely (rock, counby, flamenko, tex-mex). HRVAŠKA ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Italia, fotografie 1900 - 2000«. »Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45. Na ogled je tudi razstava: Paul Sband »Un paese«. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904). Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih. Poštna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. me (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. PalaCa Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. me. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 30. t. m. je na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): še danes, 16. t. m. je na ogled razstava Antonia Gribesa. V soboto, 18. t. m. ob 19.30 otvoritev razstave slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Night«. Razstava bo na ogled do 20. maja. Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Eletbe«. La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 8): do 23. t. m. je odprta razstava slik malega formata - Pomlad 1998. Na ogled so izdelki 150 umetnikov. Urnik: 10-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigitte Brand. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. me. Gledališče Miela: jutri, 17. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave Roberta Zuffantija v priredbi Photo Imago. Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20): do 21. t. m. razstavlja Marco Miot »Moji prijatelji Troll«. ŠKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. me. OPČINE Prosvetni dom: v torek, 21. t. m., ob 20.30 odprtje razstave Matjaža Hmeljaka. Razstava bo odprta vse do 5. maja s sledečim urnikom: ob delavnikih od 16. do 20. ure. NABREŽINA Župnijska dvorana: v soboto, 18. in v nedeljo, 19. t. m. bo v popoldanskih in večernih urah na ogled tradicionalna velikonočna razstava - 300 risanih pirhov in vrsta slik zelenih planjav. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: jutri, 17. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Davida Pintarja. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih, na otvoritvi bo nastopila skupina Akord iz Podgore. Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicolo Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu. Avditorij (Ul. Roma): na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Urnik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13. RONKE Razstavišče letališča: v soboto, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Erne Ferjanič Fric. ŽPETER Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): v soboto, 18. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Maria Della Ricca. TOLMEČ TVidemT Palača Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Urnik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih. BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): v soboto, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave umetnika Irvinga Petlina. Palača Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij: še danes, 17. t. m., so na ogled dela kubanske slikarke Ane Marie Erre. V soboto, 25. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled so tapiserije Silve Horvat. Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: na ogled je razstava ilustracij Marjance Jemec-BožiC. Mala galerija: danes, 16 t. m., ob 18. mi otvoritev razstave slik Ivana-Stojana Rutarja. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak »Maske«. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti in kulturnozgodovinski oddelek-Urnik: 8-14, ob nedeljah 13-17, ob sobotah zaprto. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3); odprta j® razstava »Ajdovščina 2000«. Razstava je posvečen3 štirim urbanističnim delavnicam, v okviru katerin so skupine študentov arhitekture obdelovale razliC' ne dele mesta. BLJANA 18. ure. ;rna galerija: na ogled je stalna zbirka Moder-lerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka šiCa. galerija Moderne galerije: do 19. t. m. raZ ja Ingeborg Liischer. rij a Dessa (Židovska steza 4): razstavlja Ate :ič. rija CD: do 10. maja je na ogled razstava LU1 Ipazzapana. dni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta raz dr. Janez Blehveis in njegov cas. Muzej je ° sak dan, razen ponedeljka med 10. in 18. ur°’ trtkih do 20. ure. arjev dom - 1. preddverje: še danes, 16. t. rI^ ogled razstava Borisa PeCarja - Slovenski Par :j novejše zgodovine: na ogled je stalna razS ovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 1°- A RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.22 Ste ver jan: Utrinek s festivala - Ansambel «Ko- 20.30 gras» TV DNEVNIK 20.50 Pri nas doma (pon.) ® RAI 1 6.00 6.30 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.40 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.40 20.50 23.10 23.15 0.05 0.30 0.35 Euronews • Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30. | 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Film; La forza della vo-lonta (dram., ZDA ’88, i. Lou D. Philips) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Algonkinska sulica (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualni odd.: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Aladdin, Princesa Sissi in nan. Zorro, 17.00 Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vreme, dnevnik, šport Kvir: Colroado (2. del) Film: Maverick (vestern, ZDA ’94, r. R. Donner, i. Mel Gibson, Jodie Poster, James garner) Dnevnik Aktualna odd. o noCni kroniki: Uno di notte Dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Rai educational kultura: Tempo, Filozofija P RAI 2 gg RETE 4 Pregled družbenega tiska Nad.: Piccolo amore, 6.50 Variete za najmlajše. Aroma de Cafe vmes risanke Pregled tiska Aktualno: Jaz pišem, ti Nad.: Vendetta d’ amore, pišeš (vodi D. Maraini) 9.30 Sei forte paph, 10.30 Nad.: Quando si ama, Febbre d’ amore 10.00 Santa Barbara Dnevnik Racconti di vita Aktualno: Forum Tg2 Medicina 33, 11.15 Kviz: Kolo sreče dnevnik Dnevnik Tg 4 Variete; I fatti vostri (vo- Nad.: Sentieri - Steze di Massimo Giletti) IB*™ Film: Ti ho sempre ama- Dnevnik, 13.30 Zdravje, to (dram., It. ’53) 13.45 Navade in družba Kviz; OK, il prezzo e giu- Aktualno: Ci vediamo in sto (vodi I. Zanicchi) TV (vodi Paolo Lmiti), Dnevnik in vreme vmes (16.15) dnevnik Variete: Game Boat Aktualno: Kronika v živo Film: I dne piedi super- 18.10 Dnevnik in vreme, piatti (kom., ZDA '77, i. 18.20 Šport T. Hill, Bud Spencer) Oddaja o izletih in poto- Film: Brutti, sporchi e vanjih: Sereno variabile cattivi (kom., It, 76, i. N. Nan.: Marshall Manfredi, M. Battisti) Rubrika o lotu Pregled tiska Večerni dnevnik Nan.: E.R.(i. M. Beach, G. Film: 11 terrore deli’ Oklahoma (vestern. It. ’59) Reuben, E. La Salle) Aktualno: La nostra sto- ria - Naša zgodovina Dnevnik B CANALE5 Aktualno: V parlamentu, vreme, šport Glasba: Umbria Jazz Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd:: Vivere m RAI 3 bene benessere Variete: Maurizio Cstan- zo Show Aktualna oddaja: Signore Jutranji dnevnik mie (vodi Rita Dalla Film: Cuore solitario Chiesa) (dram., VB ’49) Dnevnik TG 5 Glasba: Vprašaj, kdo so bi- Sgarbi quotidiani li Beatles Nad.: Beautiful Rai Educational: Aktualno: Uomini e don- Vprašanja ob koncu ti- ne - Moški in ženske (vo- sočletja di Maria De Filippi) Dnevnik, 12.15 Šport Aktualna odd. o zdravju: Aktualno: Telesogni, Vivere bene salute 13.00 11 grillo, 13.30 Me- Nan.: Ciao, dottore! (i. dia/Mente Ulrich Reinthaler) Deželne vesti, dnevnik Aktualna oddaja: Verissi- Articolo 1, 14.55 Tgr mo na licu mesta (vodi Leonardo, 15,05 Fratelli Marco Liorni) d’ Italia Aktualno: Verissimo Šport: odbojka Kviz: Tira & Molla (vodi Dok.: Geo & Geo Paolo Bonolis) Vremenska napoved Dnevnik TG 5 Nad.: Un pošto al sole Variete: Striscia la noti- Dnevnik, deželne vesti zia (vodita Gene Gnocchi Aktualno: Regioneitalia, in Tullio Solenghi) 20.10 Report, 20.30 Blob Nan.: Amico mio (i. Mas- Aktualno: Turisti per ca- simo Dapporto, Desiree so - Naključni turisti Nosbush, M. Lesch) Dnevnik, deželne vesti Variete: Maurizio Costan- Aktualno: Film vero zoShow Dnevnik, pregled tiska, Nočni dnevnik kultura, vreme Striscia la notizia Variete: Fuori orario Nan.: Hill Street ITALIA 1 6.10 9.20 10.20 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.30 16.00 17.30 18.25 19.00 20.00 20.40 23.15 0.00 0.35 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Supercar Film: La ragazza del metro (kom., It. ’88) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: A scuola con filo-sofia Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Sinbad (i. Zen Ge-sner) Šport studio, 18.30 Odprti studio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata (i. Fran Drescher) Variete: Sarabanda Aktualna odd.: Moby Dick Aktualno: Ospedale in diretta Odprti studio Šport studio, Italija 1 šport, pregled tiska # TELE 4 1 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka njS 11 supplemento [Tju Cape Rebel Cittadino in diretta... con Laff Movie BjB Verdi in-forma m Umetnost in kultura (•) MONTECARLO 19.25, 22.40, 1.05 Dnevnik, 19.15 Šport Aktualno: Soldi soldi Film: La rapina piu paz-za del mondo (kom.) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap TV Glasba: Forte fortissima Nogomet: Chelsea - Vi-cenza (pokal pokalov) Film: I lupi attaccano in bramco (vojni. It. ’70), vmes (0.20) Dottor Spot fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2 Vremenska panorama - 23.20 Teletekst Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Napovedniki Tedenski izbor: Male si- Tedenski izbor. Nan.: Iz ve celice, 10.15 Brez vo- dobrega gnezda de ni življenja: Reke in (Nemčija, 10. epizoda) potoki, 10.35 Dravsko Cik cak polje TV nadaljevanka: Primož Vremenska panorama Trubar (D. Jančar, 2. del) H Nad.: Moj prijatelj Ar- Svet poroča nold (1. del) Euronews Nan.; Fina gospa (VB, 1.) TV prodaja Poročila, vreme, šport Film: Mekong (Švica Zgodbe iz školjke 1995, r. Bruno Moll, i. Tedenski izbor: Letni Andrea Zogg, Sinta Tam- koncert APZ Tone sjadi, Enzo Scanzi) Tomšič, 15.00 Razgkedi Oglasi slovenskih vrhov: Oltarji Nanizanka: Doktor Svlve- toplote - Mrzlica, 15.30 stre (Francija, 12. epizo- Osmi dan da) Oddaja o slovenski voj- TV igrica: Kolo sreče ski: Pripravljeni Videoring Obvestila Šport Obzornik, vreme, šport Film: Zagotovo kriv (Fr. Po Sloveniji 1996, r. Marco Pico, i. Oglasi Roger Planchon, Rene Oddaja za otroke: Tedi, Feret, A. Vandernoot) oddaja za mularijo, 18.00 Oglasi Glejte, kakorastejo: Lisica Pop festival Baden Baden Oglasi Napovedniki Oddaja o ljubiteljski kulturi: Sledi Zenit Risanka Oglasi Dnevnik, vreme, šport Oglasi Nad.: Vrtinec rož (12.) Tednik Oglasi Odmevi, vreme, kultura Šport Omizje o kulturi: Kontra- punkt Oddaja o ljubiteljski kul- @ Koper turi: Kontrapunkt Zenit Napovedniki Euronews Nogomet: Liga prvakov Aktualna tema: Meridiani TV PRIMORKA Program v slovenskem jeziku: Prijatelji ostanimo prijatelji - Narodno zabav- na glasbena oddaja (Po- 13.00 Videostrani stojna) Big Band Nova Gorica Primorska kronika Koncert policijske godbe Vsedanes - Tv Dnevnik Tu sem doma, OS Divača Otroška oddaja: Ecchec- Danes na Primorskem cimanca Nad.: Sosedje, 16.35 To SP v hokeju na ledu: Slo- trapasto življenje venija - Norveška (skupi- Večer z bio-hironom na B, iz Ljubljane), med Program za otroke odmorom Četrtkova Dnevnik, vreme Športna oddaja 20 let društva invalidov TV dnevnik - Vsedanes, Pred referendumom vreme Kakobiti zdrav in zmago- Program v slovenskem je- vati, 22.45 TV Ptuj ziku: TV Poper - Kabaretno satirična oddaja r Radio Trst A 7.00,13.00, 19,00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - Skrito cvetje rožmarina; 9.15 Odprta knjiga: Dače naš (A. Kralj, prip. D, Malalan, 19. del); 9.40 Z odprtimi očmi v naravo; 10.10 Koncert s slov. izvajalci; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: DPZ Danica; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.15 Koncert Slov. komornega orkestra in zbora; 18.00 Dosje: Iz dežele visečih mrežnic; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine H'30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone Triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-ročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7,00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večerni pr. z Markom Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L/una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla singie;14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr- calo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30, 10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasbene novosti; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 SP v hokeju na ledu; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladfina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Naši operni umetniki; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Festivali stare glasbe; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož- Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Četrtek, 16. aprila 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI ^. SREE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL 6 66 666 ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA m*. VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Iznad severnega Atiantika se prek zahodne in srednje Evrope pomikajo proti vzhodu vedno novi frontalni valovi, ki vplivajo na vreme tudi pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi priteka nad nase kraje v višinah hladnejši in vlažen zrak. PLIMOVANJE Danes: ob 6.38 najnižje -43 cm, ob 13.01 najvišje 18 cm, ob 18.11 najnižje -12 cm, ob 0.16 najvišje 35. cm. Jutri: ob 7.21 najnižje -37 cm, ob 14.03 najvišje 13 cm, ob 18.51 najnižje -4 cm, ob 0.51 najvišje 26. cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °c 500 m..............8 1000 m..............5 1500 m..............2 i. Težave se bodo kazale v obliki slabega počutja, povečane razdražljivosti, utrujenosti, s povečanim nemirom in potrtostjo. Slabo bo tudi spanje. °c 2000 m.............-1 2500 m ............-4 2864 m.............-6 8/12 O OVIDEM 8/12 8/12 O 3/7 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 4/10 KRA° M ,N. GORICA 8/12 CELJE O 5/13 GORICA^ q LJUBLJANA 6/11 POSTOJNA r. 4/11 N. MESTO 6/13 O ZAGREB 6/13 „ O /V, TRST q . 9/13 H PORTOROŽ O 9/13 UMAG KOČEVJE 'N° - o s*, «^RNOMEU OPATIJA 0PEC P*™ O, REKA 11/1 Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s padavinami, ki bodo čez dan oslabele in ponekod tudi ponehale. SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo do pretežno oblačno bo s padavinami, ki bodo prehodno oslabele. JUTRI GRADEC 3/10 TRBIŽ CELOVEC O 2/» M. SOBOTA O 4/11 7/10 o O 2/5 O KRANJSKA GORA Q P iR,Sc .... 3/8 o KRANJ OVIDEM 66) 7/10 bm^N. GORICA 7/10 GORICA q 7/10 O v POSTOJNA ^ o 3/9 Tn,T.. ^ „ KOČEVJE „ ^ -X°^ 9 GRADEC 3/8 MARIBOR O 4/11 CEUE O 4/11 LJUBLJANA 5/9 N. MESTO O o- -V? 5/11 ZAGREB 5/11 O PORTOROŽ O 8/n UMAG N v s. b^rnomeu. n, OPATIJA 'AZIN o REKA 10/11 V petek in soboto bo se nestanovitno vreme, občasno bodo padavine delno kot plohe. Ob morju ob pihal jugo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Pokvarjeno stranišče na letalu BURGPREPPACH - Pokvarjeno stranišče na letalu je oCitno krivo za poneCedeno fasado stanovanjske hiše v nemškem Burg-preppachu. Lastnik hiše je na zahodni strani dvonadstropne hiše in na svojem avtomobilu odkril rjave madeže, ki so oddajali zelo jasen in nedvoumen vonj. Policija je najprej pomislila, da je kmetovalec nestrokovno ravnal z aparatom za gnojenje, vendar pa so po ogledu nemikavnih "opleskov" to misel kaj hitro ovrgli: smer "padavin" je bila nedvomno od zgoraj navzdol (STA/dpa) Lačni medvedi na ulicah BUKAREŠTA -Na ulicah romunskega mesta Brasov se te dni sprehajajo divji medvedi, ki z okoliških Karpatov prihajajo po hrano. Prebivalci mesta so mati medvedko z dvema medvedkoma redno videvali v predmestni Četrti, kjer so laCne živali jedle iz smetnjakov. Lovci so meščanom svetovali, naj se medvedom ne približujejo. Rjavi medvedi so pred izumrtjem v veC evropskih državah, v romunskih gozdovih pa jih je našlo zavetje približno 5400. (STA/AFP) LONDON - Nove snežne padavine v so včeraj povzročile precejšnje težave v prometu pre-dvesm v hribovitem zahodu Velike Britanije. V osrednjem VValesu je bilo zjutraj na nekaterih mestih do 30 centimetrov snega. VeC cest so zaprli. S pomočjo snežnih plugov so poskušali zagotoviti, da bi pomembnejše cestne povezave ostale odprte. Po navedbah prometnih služb so bile vremenske razmere ponekod celo slabše kot v zimskih mesecih. Tri mesece po začetku pomladi je trfdi na obrobju Londona padlo nekaj snežink. Po velikonočnih poplavah zaradi močnih padavin se je danes v večjem delu srednje Anglije voda umaknila. (STA/dpa) Na telefoto Ap zasnežen Safari park v srednji Angliji Praznovali novo leto BANGKOK - V nekaterih azijskih državah, kjer je uradna religija ločina budizma terevada, so vCeraj proslavili Novo leto. Novo leto določajo po posebnem koledarju, ki temelji na gibanju lune in sonca. Med državami, v katerih je praznovanje še zlasti razširjeno, so Sri Lanka, Tajska, Mjanmar, Kambodža, Laos ter Nepal. Praznovanje Novega leta vsako leto terja veliko Število ranjenih zaradi zablodelih krogel iz različnega strelnega orožja. V Kambodži je bilo tako med streljanjem v zrak ranjenih pet ljudi. V Mjanmaru so vojaške oblasti morebitnim kršilcem javnega reda zagrozile z zaporno kaznijo, v prestolnici Rangun pa so omejile število krajev za praznovanje Novega leta. Na Sri Lanki so kljub poostrenim varnostnim ukrepom tamilski uporniki napadli dve policijski postaji; pri tem so ubili tri policiste in enega študenta. Varnostne ukrepe so poostrili tudi v Bangladešu. V Nepalu pa so budistični menihi z molitvami v Lum-bini, rojstem kraju Bude obeležili 2055 let budizma. Praznovanje Novega leta vsako leto terja tudi številne žrtve v prometu, temu botrujejo velike količine zaužitega alkohola. Kot poroča policija, je letos na Tajskem v prometnih nesrečah izgubilo življenje 70 ljudi, 320 pa je bilo ranjenih. (STA/AFP) Modni biseri hongkonških kreatorjev V Pekingu so v teh dneh z naslovom »Biseri pacifiške Azije« priredili vrsto modnih de-filejev, na katerih so svoje kreacije pšrikazali najboljši hongkonški modni kreatorji. Čeprav z veliko manjšo izzivalnostjo kot njihovi zahodnjaški kolegi, se tudi kitajski kreatorji radi dajejo svojim kreacijan1 osvajujočo prosojnost.