Poštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI ? Sped in abbon. post. : II Grupp9 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena : Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto I. - Štev. 35 Gorica - 28. septembra 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Slovenske srednje šole in šolske oblasti Ministrski predsednik De Gasperi je imel pred nedavnim v Bocnu go: vor, v katerem je obravnaval vpra: sanje sožitja in sodelovanja med 'tal. in nemško narodno skupnostjo na južnem Tirolskem. Poudaril je svojo iskreno željo, da bi do tega sodelovanja in razumevanja prišlo, ter podčrtal potrebo, da pri tem sodeluje javno mnenje, zlasti čašo* pisje. »Meni je težko« je rekel pred: sednik, »kadar dvomijo o naši od* kritosrčni želji po lojalnem sodelo; var ju med narodnimi skupinami... Želim, da bi se duh razumevanja razširil tudi v javno mnenje, v tisk, na javne manifestacije. To pravim posebno onim, ki so, bolj kot je Potrebno, zaskrbljeni za narodno obrambo na meji« (Jedi Lunedi bral te besede?) Narodni manjšini je rekel še posebej: »Tukaj je Italija 'n imamo demokratično vlado, ki je odprta vsem; parlament je prav tako odprt vsem; vrata ministrov so tudi odprta vsem. Če se gode krivice, jih je treba popraviti; prosite, trkajte, imejte potrpljenje, kakor ga mora: /no imeti vsi.« Ob teh besedah ministrskega pred-sednika, ki, upajmo, ne veljajo sa* 'no za tirolske Nemce, temveč tudi goriške Slovence, nam uhaja mi: *e/ na razmere v naši deželi, poseb: 'ki na šolskem polju. De Gasperi je dejal: »Odkritosrčno želimo lojalno sodelovanje med narodnimi skupina; »u.« Na Goriškem tega lojalnega sodelovanja na šolskem polju ne v‘dimo, da molčimo o drugih zade: va/i. Ne vidimo ga: 1. ker se kljub Ponovnim in svetim zagotovilom tu* od najvišjih državnih oblasti v deželi še vedno niso uzakonile naše šole; 2. ker se na nelojalen način M/ lov na slovenske otroke pri vpisovanju v šole; 3. ker se nedemo--kratično dela razlika med slovenski: ^i šolami in italijanskimi ter se da-le videz, da so prve manjvredne. To ®e zlasti vidi v postopanju šol. skrb: ništva, ki ne dovoli, da bi slovenski otroci, ki nimajo staršev bivajočih v Italiji, smeli obiskovati slov. sred: nje šole; zahtevalo je celo, da so oni, ki so bili že vpisani, morali iz: stopili. To je nedemokratično in ne« krščansko. Nedemokratično je zato, ker jemlje slovenski šoli pravico, ki jo priznava italijanski, saj vemo, da bi take otroke z obema rokama sprejeli na italijanskih šolah. Ne: krščansko je pa zato, ker jemlje slovenskim katoliškim staršem vsako možnost dati svojim otrokom do j faro krščansko in demokratično vzgo-I jo, ki je v domači državi na žalost j ne morejo dobiti. Nam se zdi, da je tako postopanje pristojnih šolskih oblastev huda žalitev demokratičnih in krščanskih načel, ki danes v Italiji vladajo. Vemo, zakaj tako postopa: jo! Roje se, da bi otroci iz Jugosla: vije pomagali dvigniti število dija: kov na slov. šolah v Italiji. Prazen sirah, ki živi od nestrpnosti AH ni dobro delo, rešiti nekaj otrok pred komunistično vzgojo? Toda še strah je smešen, sej dokazuje statistika, da gre le za nekaj maloštevilnih pri: merov na vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici. Ozkosrčni nacionalizem, ki šari po nestrpnem časo--pisju, ne pusti šol. oblastem v Gori: ci, da bi bile demokratične, pravične in krščanske pri vprašanju sloveni skega šolstva. De Gasperi ju dejal: »Če se gode krivice, jih je trebe, popraviti.« In tukaj, gospodje, se godi krivica slov. narodni manjšini in se krši načelo demokracije. Zato zaupamo, da se bodo upoštevale besede mi: nistrskega predsednika in krivica popravila: slovenske šole v Italip morajo dobiti zakonito priznanje in dovoljenje, da jih smejo obiskovati vsi oni dijaki, ki imajo pogoje, da obiskujejo kako italijansko srednjo šolo. Tako bo Italija izpričala, da je demokratična, pravična in krščanska. slavne skupščine. Od 59 glasov je za njega glasovalo 53 glasov. Edini drugi kandidat je bil Vladimir Klementis, čelioslovaški zunanji minister, ki je dobil pet glasov. Predsednik Romulo ie v svojem nastopnem govoru izjavil, da ta glavna skupščina zaseda v času. ko je nastal preokret v povojnih mednarodnih odnoša-iih, in je izrazil upanje, da si bo ta skupščina pridobila naslov »skupščine miru«. Izvolili so tudi predsednike šestih glavnih odborov skupščine. Glavna skupščina ima razen predsednika tudi sedem podpredsednikov. Pet podpredsedniških mest pripada petim velesilam, in sicer Angliji, Franciji, Združenim državam, Sovjetski zvezi in Kitajski. Za ostala dva podpredsedniška mesta sta bila izvoljena zastopnika Brazilije in Pakistana. Dejstvo, da je kandidat Sovjetske zveze Klementis dobil le 5 glasov, dovaja časnikarje do domneve, da Jugoslavija ni podprla kandidata sovjetskega bloka. Dozdaj so kandidati vzhodne Evrope dobivali običajno 6 glasov. Politični proces na Ogrskem Avstrijska mirovna pogodba Namestniki zunanjih minii-strov štirih velesil, ki pripravljajo avstrijsko milrovno pogodbo, so se ob koncu minulega tedna zopet sestali v Nevv Yor-ku, da bi zadevo spravili h kraju. Zaradi sovjetske nepopustljivosti je bila pa seja po 4 urn debati brez uspeha zaključena. Svet „štirih velikih" Zunanje ministrstvo Združe-niih držav ie obvestilo, da se bo v kratkem sestal svet štirih zunanjih ministrov, ki bo sku- šal rešiti vprašanje avstrijske mirovne pogodbe. Na glavni skupščini Združenih narodov je prejšnij teden govoril tudi sovjetski minister Višinski. Po ostrih napadih na zapadne velesile je sprožil predlog, da bi vseh pet svetovnih velesil sklenilo »zvezo miru«. Zaradi tega predloga pričakuje politična javnost, da se bo na sestanku štirih zunanjih ministrov govorilo, čeprav neuradno, tudi o drugih vprašanjih in ne samo o avstrijski mirovni pogodbi. Iz življenja Cerkve Razgled po svetu Is. ovjeti imajo atomsko bombo Predsednik Truman je v petek “3. septembra na posebni ti-^ovni konferenci iziavil, da ll,la vlada Združenih držav jas-'e dokaze, da je bila zadnje £dne v Sovjetski zvezi atom-eksplozija. Neuradni viri javijo, da so bile celo tri eks-^°zjje, in sicer eksplozije ‘^mske bombe. Iz tega torej ?sno,, sledi, da imajo Sovjeti ‘!°msko bombo. Kaj takega ie pričakovati', saj že dolgo več skrivnost, kako se atom-sila proizvaja. Skrivnost je 5?yle, kako se da to silo ukro-ll> io spraviti v posebno boni-,V in doseči, da eksplodira h rat, kadar si to želimo. Zdaj °ta torej svet računati z dejani, da imata oba nasproiu-si tabora eno miistrašnej-1 orožji', ki bi ga gotovo gabila, ako bi' prišlo cio ka-oboroženega spopada. Go- tovo je sicer, da so ameriške bombe popolnejše, in da jih ima Amerika že veliko na razpolago in da nihče ne ve, ali Sovjet: svojo bombo že lahko uporabljajo, toda to je ' le vprašanje kratkega časa. Zdaj bo zavzelo tekmovanje drugo smer: kdo bo imel več bomb jn močnejše. Edina rešitev, ki bi odvrnila svetovno katastrofo, bi bila, da bi sc vse države sporazumele, da atomske bornbe ne bodo uporabljale v vojni, kajti sicer se lahko človeštvo samo uniči. Glavna skupščina Združenih narodov Kakor smo zadnjič kratko poročali, se je v začetku prejšnjega tedna pričela na sedežu Organizacije združenih narodov v bližini New Yorka 4. glavna skupščina. Vodja filipinske delegacije Carlos P. Romulo je bil izvoljen s pretežno večino glasov za predsednika četrte Proces proti bivšemu zunanjemu ministru iti madžarskemu komunistu št. 2 Laszlti Rajku je bil! 24. t. m. zaključen. Od osmih obtožencev so bili Raik in dva soobtoženca obsojeni na vešala, dva na dosmrtno • ječo, eden pa na devet let. General Palffy, bivši poveljnik ogrske Vojske in neki polkovn.ik prideta pred vojaško sodišče. V obtoženci so priznali, da so bili zapleteni v zaroto proti sedanjemu režimu, katerega so ho-! teli odstraniti s pomočjo Združenih držav in Tita. Obtoženci so vse brez pridržka priznali in spravili s svojo »odkritosrčnostjo« skoro v zadrego obtožbo in svoje zagovornike. Zlasti o sodelovanju s Titom in Ran-kovjčen: so vse podrobno povedali, da je bil prav očiten namen: udariti Tita in njegov režim. Ob zaključku procesa je zato izročil Tito ogrskemu poslaniku v Beogradu noto, v kateri trdi, da sta Sovjetska zveza in Madžarska z Rajkovim procesom organizirala komplot proti sedanjemu jugoslovanskemu režilmu, katerega hočeta nadomestiti z »usiužnim« kot v drugih satelitskih državah. Titovo časopisje, tudi tisto, ki vedri na Primorskem, je zaradi postopanja ogrskih komunistov divje in označuje Rajkov proces za justični škandal. Pri tem pa to časopisje pozablja, da so jugoslovanski komunisti prav taki zločinski mojstri v prirejanju procesov kot njihovi ogrski tovariši Tudi v Ljubljani in Zagrebu smo doživeli procese, na katerih so obtoženci vse priznali, se obtoževali in prosili: za »zasluženo« kazen. Kako je bilo Z nadškofom Stepineem, prof.-Bitencem in drugimi? Komunist menja barvo, značaja pa ne. Sestre sv. Cirila in Metoda Kongregacijo sester sv. Cirila in Metoda je osnoval pok. olo-muški nadškof msgr. Leopold Prečan. Pravila je odobrila sv. stolica leta 1927, prvo materno hišo pa je otvoril nadškof Prečan na praznik rojstva Marijinega leta 1928. Nova kongregacija ima za namen vzgojo ženske mladine ter podpiranje dela j za zedinjenje vseli Slovanov v I pravi Cerkvi. Kongregacija vzdržuje šole za dekleta, vzgaja jih za delo med pravoslavnimi Slovani, podpira ciuhovne vaje, moli za duhovniške poklice iti za zedinjenje. Do sedaj imajo sestre tri lastne samostane in vodžjo tr| druge zavode: »Stojanov« na Velehradu, »Stišilov koleg« v Brnu in penzionat »Caritas« v Pragi. V Brnu imajo sestre tudi svojo notranjo gimnazijo. Pelo sester je nad vse hvalevredno. Kako se jim gedi sedai pod komunistično diktaturo, pa nam ni znano. Diplomati molijo Sklenili so, da bodo vsa zasedanja Združenih narodov začeli in končali z eno minuto molka, ki naj služi vsakemu za molitev in premišljevanje. Četrti kongres katoliških zdravnikov V Rimu se vrši te dni četrti mednarodni kongres katoliških zdravnikov, ki ima svoje seje v palači Venezia. Na programu so razna vprašanja zdravniške vede, ki zadevajo tudi zdravnikovo vest. V četrtek bo zdravnike sprejel sv. oče v posebni avdienci, nato bodo šli v Neapelj, da si ogledajo mesto in okolico. Cerkev na Čehoslovaškem v zadnjem mesecu V mesecu avgustu je bil najznačilnejši dogodek v življenju kJitol. cerkve na Čehoslovaškem škofovska konferenc# v Trnavi na Slovaškem. Ob zaključku konference so škofje dali izjavo o pogojih za sodelovanje z državnim režimom. Poročilo pravi: »Češkoslovaški škofje zbrani na konferenci v Trnavi so dne 14. avg. poslali vladi spomenico,, ki. v njej najprej ugotavljajo zaskrbljenost vernikov zaradi protikatoliških korakov vlade ter zaradi rovarjenja »kat. akcije« ter stavijo vladi sledeče pogoje za vzpostavitev novih razgovorov z vlado: 1. Katoliški nauk se mora spoštovati v besedah in dejanjih; 2. vlada bo priznala v verskih stvareh oblast papeža in škofov, kil sq papežu pokorni; .3. vsi ukrepi, ki omejujejo ali ogrožajo versko svobodo v državi, bodo preklicani.« Vladin odgovor je bil, da so postavili pod policijsko nadzorstvo še olomuškega nadškofa Matocho in da skoro ni dneva, da bi ne zaprli kakega duhovnika ali redovnika. Sveta služkinja Veliko pozornost vzbuja v katoliškem svetu svetniški proces Angele Salavov. Bila je pre-‘ prosta služabnica, ki se je rodila na Poljskem kot enajsti otrok vaškega kovača. V šolo je hodila samo dve leti, nato ie morala pomagati doma pri delu, dokler ni šla služit v Krakov, ko ii ie bilo 16 let. Od drugih služkinj se ni razlikovala v ničemer kot samo po svoji nar. vi nadarjenosti in srloboki veri. V prostem času je z;elo rada br la knjige verske vsebine ter si prizadevala vedno, da je bilo njeno življenje skladno z njeno vero. Služkinje so jo imele za svojo dobro mamico. Zase ni potrebovala ničesar. Kar je zaslužila, je razdelila siromakom. V prvi svetovni vojni je skrbela za ranjence in ujetnike. Umrla je 12. marca 1922. Bila. je tretjerednica sv. Frančiška. Letos so njene ostanke prenesli v cerkev trpljenja Gospodovega v Krakovu. Si-li še sin matere sv. Cerkve, ali si odpadnik? Pomagaš li graditi kraljestvo božje na zemlji, ali je pomagaš podirati O tem najdeš točen odgovor v dekretih sv. oficija, ki so izšli tiskani v slovenskem jeziku. Dobiš jih pri svojem dušnem pastilrju, pa tudi pri upravi Katoliškega. glasa v Gorici. Izvod stane 10 lir. katoliški glas" v vsako slovensko družitiol SEDEMNAJSTA NED. PO B1NKOŠTIH Iz svetega evangelija po Mateju Tisti čas so se sešli pri Jezusu farizeji in nekdo izmed njih, ki je bil učitelj postave, ga je hotel skušati in ga je vprašal: »Učenik, katera je največja zapoved v postavi?« Jezus mu je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postccvu in preroki«. — Ko so pa biti farizeji zbrani, iih je Jezus vprašal: »Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin je?« Odgovore mu: »Davidov«. Reče jim: »Kako ga torej v duhu David imenuje Gospoda, ko pravi: Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog. Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov sin?« In nobeden mu ni mogel odgovoriti in od tega dne se ga tudi nihče ni več drznil še kaj vprašati. vo ljubezni do Boga bo izpolnil v zadostni meri, če s pripravljenim srcem svoio voljo podvrže božji volji in se resno prizadeva ogibati se smrtnega greha. Pod to osnovno mero ne smerno iti; nasprotno, težiti moramo polagoma k vedno višji meri božje ljubezni. Morda kdo še dvomi in poreče: »Kako naj ljubim Boga, ki ga ne vidim? Pamet mi že pravi, da mora biti neki stvarnik, toda on je neviden duh ...« Na to težavo je mislil že Janez Evangelist in je v odgovor dal svojim vernikom praktično pravilo, naj izkazujejo dobro- hotno ljubezen ljudem: »Boga ni nikoli nihče videl; ako se med seboj ljubimo, je Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna«. (1 Jan, 4,12). Zdaj tudi bolje razumemo, zakaj je Jezus k postavi o ljubezni do Boga brž dodejal postavo o ljubezni do bližnjega in je obe zvaril v eno samo. V nevarnosti smo dandanes, da bi se od popolne krščanske postave vrnili nazaj k staroju-dovski in poganski, katera pravi: »Ljubi svojega prijatelja in sovraži svojega sovražnika«. Razne divje stranke so v ti naši dobi oznanjevale in še oznanjujejo sovraštvo. Ti nauki in' tako hujskanje je delo hudobnega duha. Kristjan, kadar slišiš koga oznanjevati sovraštvo, beži proč! Koliko duš je bilo nesrečnih, ker so poslušale peklen- ščkovo šolo! Celi narodi nesrečni, ker ne znajo več osnovne krščanske postave. V Mojzesovi postavi je bilo deset zapovedi, ki iih poučen kristjan pozna iz katekizma. Te zapovedi izrekajo* kratko in jedrnato vse dolžnosti, ki jih človeška duša že po svoji naravi občuti in spoznava, čeprav ne vselej dovolj jasno in trdno. Božje razodetje prihaja naši slabosti na pomoč. Razodete zapovedi torej samo jasno izrekajo naravni zakon (postavo). Pa tudi teh deset zapovedi se da še bolj na kratko povzeti v postavo ljubezni. Iz tega sledi, da je ljubezen do Boga in do bližnjega zahteva naravnega prava. Kdor greši proti nji, greši proti naravi. Brezboštvo je potemtakem protinaravno. Upira se zdravi pameti, katera pri svojem razmišljanju o svetu na vseh stopnjah znanstvenega razvoja zadeva na problem stvarnika. Človeku je naravno priznavati Boga nad seboj. Toda ni dovolj samo teoretsko priznavati, da biva Bog stvarnik. To priznava tudi hudič, kajti njegov angelski um je tako jasnoviden, da niti za hip nt podvomi o božjem bivanju. Pa on Boga sovraži, ker njegova volja sprijena. Bog Socialna šola je zahteva, naj ga njegove stvari časte: dobri angeli, kakor je primerno angelski naravi, človek, kakor je primerno človeški naravi. Človek ima najprej urn; z umom naj reče: »Priznavam Boga nad seboj kot stvarnika vseh stvari«, človek ima prosto volja; z voljo naj odloči: »Bog je moj gospodar, njegova volja je nad mojo«. Človek ima tudi čustva, srce; s srcem naj reče: «Rad imam Boga, ker je dober, ljubim ga, ker je v njem neskončna lepota Ln svetost«. Jezus pa zahteva tie samo neko mlačno in površno ljubezen do Boga. On pravi, da moramo Boga ljubiti »z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem«. Veliki svetniki so res tudi čustveno ljubili Boga s čudovito gorečnostjo. Tako beremo n. pr. o sv. Frančišku ali o sv. Filipu Neriju. Poprečni kristjan se ne more povzpeti tako visoko v svetih čustvih; posta Z današnjim člankom zaključujemo vrsto ,■ sestavkov o o-' snovnih načelih krščanskega socialnega nauka, kakor izhaja iz papeških socialnih okrožnic. U-pamo, da bodo ti sestavki lahko služili kot izhodišče vsem tistim, ki se hočejo poglobiti v socialni študij ali osnovati socialne krožke. Zdaj pa še nekaj zaključkov: Cerkev in država sta popolni družbi. Cerkev vodi ljudi k nadnaravnemu, večnemu cilju, uržava pa skrbi za njihovo časno blaginjo. Toda Cerkev v svojem delu ni omejena samo na posvečevanje duš, marveč mora vnašati svojega duha v socialne organizacije in javne ustanove. Kristusovo socialno kraljestvo ni zgolj v tem, da kaka država sprejme njegova Sveto Ime v svojo ustavo ali če naslika Srce Jezusovo na svojo državno zastavo. Ta zunanja dejanja so odlična in potrebna, niso pa zadostna. Pravo Kristusovo socialno kraljestvo bo zavladalo, če bodo njegove svete postave, njegova pravičnost in ljubezen prežele vse družbeno življenje. Zato pa so potrebna dejanja. Zavoljo tega nihče ne more reči, da bi bilo katolištvo kak politični sistem, saj vidimo, da raste, dela in se razvija v vseh demokratičnih državah brez ozira na način njihove vladavine. Se več, obdrži se celo v' tiaj-hujšili diktaturah, čeprav večkrat za ceno velikih žrtev in tudi mučeništva. Katolištvo tudi ni nikak znanstveni sistem. Niti katoliška cerkev, niti evangeliji nimajo namena reševati znanstvena, fizična, kemična ali socialna vprašanja, Katolištvo tudi ni zgolj gospodarski sistem, saj so se pred njegoyimi očmi \ devetnajstih stoletjih vrstili najrazličnejši gospodarski sistemi od suženjstva, tlačanstva, srednjeveških cehov ter modernega kapitalizma do komunizma. Vse te sisteme je preživelo in bo prav gotovo preživelo še druge, ki bodo prišli. Krščanstvu gre le zato, da skuša na vsak sistem blagodejno vplivaj v luči verskih, moralnih in socialnih načel. Katolištvo je vera, Ono vidi v človeku najprej njegovo dušo in njegovo vest ter človekovo osebno dostojanstvo, torej lastnosti, ki imajo svojo vrednost same po sebi, neodvisno od političnega, socialnega in gospodarskega okolja. Krščanstvo proglaša neskončno vrednost OI» slovesu • •• pri M, anjinem Dragi verniki! Od župnije do župnije je ro Iri* šltofo slavju na Opiinali mala Marija; kot dobra mati je hodila, da bi obiskala svoje otroke J Vsaki župniji je prinesla svoj nasmeh in svojo besedo. Rada bi bila stopila v vsako hišo, približala bi se bila rada vsakemu srcu. Mnogo njenih otrok ji je šlo naproti, drugi pa so ostali daleč proč: Toda za vsakega je imela svoj blagoslov. Ob sklepu teh njenih obiskov se ji hočemo danes zahvaliti za vse dobro, ki nam ga je dala na tem potovanju. Njej se izročamo, njenemu materineme srcu, ki ne pozablja in ne zapušča svojih otrok. Obljubljamo ji zvestobo in ljubezen. Zvestobo! Pobožno bomo molili sveti rožni venec, ki ga je sama učila. Vse v našem življenju mora postati vredno teh lastnosti, njihovo 'svobodo in enakost ljudi pred Bogom. Katolištvo nudi ljudem dvojni zaklad, to je zaklad resnice, ki ga je prinesel njegov božji ustanovitelj Jezus Kristus in zaklad božje milosti, ki ga je on zaslužil za grešno človeštvo. Katolištvo druži vse ljudi v veliko občestvo ki sega preko narodnih in državnih meja, ki vključuje vse narode in države. Poleg svojega poglavitnega dela za posvečevanje duš pa hoče Cerkev pronicati v vse zasebno in javno življenje ter ga prepojiti s svojim verskim in moralnim naukom. Iz stoletne zgodovine vidimo, da Cerkev ori tem delu ne sprašuje, kako je kaka država organizirana, kakšno obliko ima, pač pa, ali izpolnjuje postave pravičnosti in ljubezni. Vse naravne in nadnaravne organizacije, o katerih smo govorili, imajo vsaka svoj cilj in svojo avtonomijo. Ker pa imajo vse opravka s človekom, ki ima telo in dušo, morajo svoje delovanje urediti po taki lestvici vrednot, ki daje prednost nadnaravnim vrednotam pred naravnimi vrednotami in gledati na to, da bo lahko vsak človek dosegel svoj tostranski in svoj enostranski smoter. Ce se bo človeštvo ravnal) po teli načelih, se bodo uresničile besede svetega Pavla, ki ie rekel: »Vse je vaše... in vi ste Kristusovi, Kristus pa je božji«. te nebeške Matere: naši pogovori, naše zabave, naša dejanja in naše vedenje. V vsaki naši družini bo ona mati in kraljica. Zvesti bomo sveti Cerkvi, saj je v sveti Cerkvi' tudi Marija. Kakor je bila med Jezusovimi apostoli in učenci, ki so bili zbrani kot prva Cerkev v dvo- rani zadnje večerje in pričakovali svetega Duha, tako je ostala v Cerkvi skozi vsa stoletja. Obljubljamo ji ljubezen! Naša ljubezen naj bo odkritosrčna in dejavna. Če pa ljubimo Marijo, bomo poslušali njeno naročilo. V Lurdu in v Fatimi je naročila, naj ljudje molijo in delajo pokoro. Spremenili bomo torej svoje življenje in ne bomo več toliko žalili Jezusa. Odgovorili bomo Mariji z bojem proti grehu. Ona nam namreč pravi: dovolj je grehov, za katere je Jezus umrl na križu, in ki so vzrok vsega hudega. Pokore ie treba! Imejmo rudi žrtve. Sprejmimo rad! križ, kakor ga je sprejel Jezus, in nosimo ga vsak dan skupaj z ni im. Če ljubimo Marijo, si bomo prizadevali, da bo naše življenje dobro in krščansko. Bodimo ponižni, čisti, ljubeznivi do svojih bratov. Nosili bomo Jezusa v svojih srcih. In kjer je Jezus, tam vladata ljubezen in mir. To žeti od nas Mati božja in to ji danes tudi slovesno obljubljamo. c di d« 0( l>a 'e tli »c •d! k «a ie 4o de H de Oo ŽIVLJENJE V KOLONIJI nje okolico. Žabnice lepe prilike za izlete Kramljanje o lepih dneh Kaj pa delajo otroci v koloniji? Kako preživijo čas počitnic? To go« tovo marsikoga zanima in seveda zlasti starše, ki pošiljajo svoje otrc* ke v počitniške kolonije. Življenje je lepo in zanimivo. Otroci se pošteno odpočijejo. Spijo polnih 10 ur: zve« čer od 9h in zjutraj do 7h, Mnogo se gibljejo v naravi. Dan za dnem se vrstijo izleti in sprehodi v bliž« nudijo tako Otroci se sprehajajo po gozdovih, po travnikih, se kopljejo v potokih, se ‘grajo, te« kajo, pojejo. Za otroke je zelo koristno, da živijo v družbi z dru« gimi otroci. Ni vse tako, kot doma. Posteljo si morajo napraviti sami, gredo iskat kosilo, si operejo posodo, perilo. Spijo na slamnjaeah in ne na mehkih žimnicah. Poskrbljeno je, da je hrana dovolj močna, toda izbirčni ne morejo biti. Otroke nadzirajo dobri učitelji in učiteljice, ki stalno pazijo, da življe« nje lepo teče, in da odstranjajo na« pake, ki se morda kje pojavijo. Učijo tudi slovenščino, petje, zem« ljepis in zgodovino. Duhovnik, ki je pri otrocih, skrbi za molitev, prejem zakramentov, skratka za versko živ« ljenje. Posebno radi imajo otroci petje. Kadar poje naenkrat 100 otroških grl, je res pravi koncert. Tujci so z občudovanjem poslušali petje naših otrok v cerkvi. Najtežje pa otroci pričakujejo dan romanja na Višarje. Letos so imeli pri romanju poseben namen: prositi za dober uspeh romanja fatimske Matere božje po Tržaškem ozemlju. Romanje so vzeli zelo resno. Od. ka« pelice do cerkve so molili rožni ve« nec in to tako resno in zbrano, da bi osramotili marsikaterega odraslega. Nekateri so prišli celo tešč, da so lahko pristopili k sv. obhajilu. M iri« jine pesmi so donele med sv. mašo in pri večernicah. Napeto so otroci poslušali zgodovino svetišča. Težko so se poslovili od višarske Marije. Prehitro je potekal čas. Toda noč se je bližala in morali so se vrniti v dolino. Mnogo truda in mnogo stroškov zahtevajo počitniške kolonije. Težko je zbrati skupaj potrebna sredstva. Radodarnosti tržaških Slovencev se moramo zahvaliti, da je mogoče pri« praviti tako velikemu številu otrok prijetne počitnice." Toda dobre po« čitniške kolonije prinašajo toliko koristi, da je ves trud bogato poplačan. Ob razmišljanju o naših kolonijah pa je treba opozoriti na lahkomisei* nost marsikaterih staršev. Vkljub svarilu so poslali svoje otroke daleč od doma v brezvestne roke. Ker je bil obljubljen bel kruh in boljše postelje, so pozabili na vse druge nevarnosti, ki pretijo njihovim otro« kom v takih kolonijah. Kolonija z dobrim in poštenim vodstvom pri« naša otrokom veliko korist: a obrat« no veliko škodo, če je v rokah brez« vestnih ljudi. Takim staršem b i po« trebna še marsikatera grenka preiz« kušnja, da se jim bodo odprle oči in se bodo dokopali de spoznanja, da človek ne živi samo od kruha pa čeprav je bel. Gospodarski listek Marshallov plan in evropska živinoreja Kot smo videli, ima Marshallov plan za cilj, da prebrodijo pridružene države gospodarske težave, ki so posledica vojne in da se usposobijo za samostojno gospodarsko življenje od srede 1. 1952. naprej. Seveda mo« rajo te države v to svrho izpopolniti nekatere gospodarske panoge, druge Pa reorganizirati. V naslednjem bo« mo videli, kako bi evropska živino« rvja morala izglodati 1. julija 1952, to je ob koncu Marshallovega plana 1) Avstrija ne more zaradi svoje nepomembnosti igrati nobene poseli« ne vloge. Zato je njena naloga, da dvigne svoje kmetijstvo vsaj do Predvojne višine. 2) Renelux, to je carinska zveza med Belgijo, Nizozemsko in Luksem« burgom, mora po načrtu dvigniti svoje kmetijsko proizvodnjo v toli« 'to, da bo izvozila letno za 790 mi« lijonov dolarjev proti predvojnim 200 milijonom. Izvažati bo morala predvsem meso, maščobe živalskega izvora in mlečne izdelke, vse name« njeno v evropske države, predvsem v Anglijo. 3) Danska: po načrtu mora dvigniti svoje izvozne predmete od 250 milijo« nov dolarjev na 700, pri čemur igrajo najvažnejšo vlogo predmeti živalske« ga izvora. 4) Francija ima namen visoko razviti svojo kmetijsko proizvodnjo in izvoziti tozadevnih predmetov letno za 500 milijonov dolarjev na« pram 140 predvojnim. Predvsem ho« če dvigniti število krav od 8 na 9 milijonov glav, število prašičev pa od 7 na 10 milijonov. 5) Grčija bo po načrtu tudi izva« žala več kmetijskih pridelkov, a ito predvsem tobaka. Naloga Grčije je, da svojo živinorejo dvigne na pred« vojno stopnjo. 6) Irska hoče dvigniti svoj izvoz od 75 milijonov dolarjev na 260, pri čemer igrajo najvažnejšo vlogo me« so, mlečni izdelki in jajca. 7) Italija bi po načrtu morala pom« nožiti svoje govedo za milijon glav, svoje prašiče pa za milijona in zvišati izvoz kmetijskih pridelkov od 135 milijonov dolarjev na 315. Po* višati bi morala izvoz mlečnih izdel* kov in predelanega mesa (salamov, mortadele, itd.). 8) Norveška ima nalogo doseči glede živinoreje predvojne številke, zvišati pa izvoz konzerviranih rib in ribjega olja. 9) Portugalska ima sicer namen povišati izvoz kmetijskih pridelkov, a ne more dobaviti predmetov žival« skega izvora. 10) Anglija hoče zvišati število govejih glav od predvojnih 8.7 mili* jena na 11.4, zmanjšati pa število drobnice. Anglija lahko izvaža samo plemensko živino, drugače pa mora uvažati ogromno mlečnih izdelkov, jajc in mesa. 11) Švica ne računa, da bi mogla dvigniti svojo živinorejo na pred* vojno višino. 12) Švedska hoče ohraniti glede živinoreje sedanje stanje. 13) Turčija ima glede živinoreje velikanske načrte. Število govejih glav hoče dvigniti od 9.7 na 12.4 mi« lijonov, drobnico pa pomnožiti od 37.6 na 45 milijonov glav. 14) Tricona, to je od Amerikancev, Angležev in Francozov zasedeno nemško ozemlje, ne bo izvažala kme« tijskih pridelkov in bo navezana na uvoz velikih količin. Vendar mora dvigniti svojo živinorejo, posebno pa prašičerejo. Zaključno bi morala evropska ži* vinoreja 1. 1952. izgledati tako*le: 1) GOVEDO: V vseh državah, ki so priključene Marshallovemu planu, se bi moralo število goved povečati od 76 milijonov na 82.7; pri tem bi moralo biti zvišano število krav*mlc* karic od 30 na 32 milijonov. 2) DROBNICA, predvsem ovce: Število bi ostalo v glavnem ne* izpremenjeno, a predvideno je, da bo število znatno padlo v Angliji, na Irskem in v Franciji, kar pa odtehta Turčija. Italija ima namen zvišati število ovc za 200.000 glav. 3) PRAŠIČI: "fricona je redila pred vojno 11 milijonov prašičev, danes pa komaj polovico; do 1.1952. bi se moralo število podvojiti. V večini držav predvidevajo, da bodo dosegli predvojno stanje, v nekaite« rih pa hočejo število prašičev znatno zvišati, predvsem v Franciji, a tudi v Italiji za 300.060. 4) KONJEREJA: Mehanizacija kmetijstva in armad ima za pošledi* co, da konjereja nazaduje. Za 1. 1952. je predvideno manjše število konj v vseh državah, razen v Turčiji, ki ho* če dvigniti konjerejo za 400.000 glav, dočim bosta po načrtu Italija in Francija skrčila število vsaka za ilx milijona, Anglija pa še za več. Taki so načrti, v koliko pa bodo izpeljani, bomo videli, ker zavisi od mnogih predpogojev, predvsem od razpoložljive krme. Tudi glede te je predviden uvoz iz prekomorskih kra* jev in sicer v ogromnih množinah. Kulturni obzornik Jesenska prireditev Prosvetne matice na Opčinah V nedeljo 18. sept. je priredila Prosvetna matica iz Trsta na Opči« r.ah jesensko narodno prireditev, ki jo je sestavljal kulturni in zabavni spored. Prireditev omenjamo zaradi kulturnega sporeda. Zbralo se je na njej mnogo Slovencev, kar je brez dvoma spet pripomoglo k samoza* vesti tržaških Slovencev. Kulturni spored so izvajali: pev« ska zbora »Škrjanček« in »Jadran«, operni baritonist prof. Marijan Kos, recitatorki in plesalke narodnih ple* sov. Spored pesmi je bil zelo dobro izbran, žal le, da je bil mnogo pre« dolg. Tako so pevske točke prof. Kosa zaslužile brez dvoma večjo pozornost občinstva. Pesmi, ki jih je izvajal »Škrjanček« pod vodstvom prof. Rlakočerja, so bile morda naj* lepše podane. Zbor, ki ga navadno slišimo na radiu, je našel zelo pri* jeten odmev med občinstvom. Tudi zbor »Jadran« je v zadnjem času napredoval in je čutiti že mnogo fines v podajanju. Prof. Kos pa je s svojim lepim glasom in z veliko pevsko tehniko takoj pridobil simpatije občinstva. Slabše so bili izvajani plesi. Tudi recitacije niso prišle do izraza, bodisi, da ni bilo primernega vzdušja za nje, bodisi da so bile recitatorke glasovno prešib* ke Tudi govornika, dr. Ježa, ni bilo slišati preko polovice prostora, ker menda niso zvočniki delovali. Seve* da so to bolj tehnične (težave, ki se vedno lahko pojavijo. Ob koncu bi omenili še to, da so v glavnem ves spored pripravili in vodili predsedniku Prosvetne matice in uredniku Demokracije kulturni delavci iz širše Slovenije, ali kakor jih imenuje navadno dr. Jež »be* gunci«. Tako zbor »Škrjanček«, »Ja* dran«, solist, vodstvo plesa in menda še marsikatero drugo stvar od pove* zave med točkami do razprodaje. Brez dvoma lep odgovor demokrat« skih in kulturnih ljudi. Iz popotne torbe Predzadnjo nedeljo 18. t. m. je 35 Tržačanov obiskalo Milan * Turin. To niso bili navadni izletniki, am* pak romarji iz različnih župnij in vasi. Romanje je vodil g. župnik iz Doline in je prav lepo uspelo. Ne moremo vsega povedati, kar smo videli in doživeli saj bi nam bili preveč zavidljivi. Ni nam žal, da smo se odločili za tako dolgo pot in tudi precej žrtvovali. Ko človek po* klekne pred Marijo pomočnico v njeni baziliki v Turinu, ko moli pred sv. don Boskom, pred sv. Ko* tolengom, — pozabi na dolgo pot in vse žrtve. Komaj sedaj razumemo oni znani stavek: čudovit je Bog v svojih svetnikih. V razdalji par sto metrov stojita danes v Turinu dve veliki ustanovi, dva silno različna zavoda ljubezni do bližnjega: Don Boskov za mladino in Kotolengov za slaboumne. Toda to niso zavodi, kot jih poznamo v Trstu ali Gorici. To so prava mala mesta. V Koto* ler:gu živi nad 9.000 ljudi, nad 9.000 ubogih, ki so priča in dokaz božje previdnosti. — Poleg vseh drugih izrednosti omenim le še ponosni hrib Supergo, kjer je zadnji dom savojske hiše, kjer se je spomlad' z letalom pobilo 32 športnikov. S tega prelepega hriba, kamor ie sv. Janez Boško tako rad vodil svojo ndadino na izlet, je najlepši razgled na Turin. — Iz Milana imamo naj* večje doživetje pač iz katedrale, ki ima 98 stolpov in nad 3.000 svet* niških kipov. Gardsko jezero, Vero* na, Vicenza, Brešija —' to so le ime* na postaj, kjer smo se ustavili od Trsta do Turina. r • lz popotne torbe pa vam povem tudi to: pri Mariji romarici v Tu* rinu smo veliko molili za vse svoje rojake in se lepo zahvalili za vse ve* like milosti, ki smo jih doživeli v preteklih tednih na Primorskem. — Sedaj pa vsem bralcem »Kat. glasu« turinski romarji naročamo sledeče: za sveto leto 1950 nas mora iti vsaj 20 krat več v Rim kot letos v Turin. Začnimo že sedaj varčevati, ker čas beži. Drugo leto v tem času bo že za nami romanje v - - Rim. Popotnik ^lERRE L' ERMITE Kako sem ubila svojega otroka Dominik se je domislil še neke 'Luge poti, ki vodi z otoka, namreč produ Goa. Ko bodo domači vi* da je odpotoval, bodo gotovo ^jprej hiteli v pristanišče, odkoder °dhajajo vse ladje, zlasti boljše. Goa je samo zasilen prehod, ki služi f6vežem, slabšim voznikom in kra* ^“fjejn, ki prihajajo sem na semnje. ot je precej nevarna, ker o plimi ^°tje zelo naraste in prenekaterega že ujela voda, da jo je moral te7iti do kolen ah celo do pasu. . l!‘L je ravno oseka ‘n Dominik 'Penil, da bo lahko o pravem času sPol do prve vasi na kopnem. Kakor vsi slabiči, ki se bojijo, da Ki omagali, je hotel Dominik r!®0®! izvršiti svoj načrt. Tiho je ^ iz hiše, zavil skozi vrt, da ga ^ ki zapazil kak služabnik, krenil J ozki poti, ki je bila na obeh straneh obdana s trnjevo živo mejo, in se obrnil na desno, da ne bi več niti od daleč videl »Kcr*Mimie«. Temu tudi? Odločil se je, da zapusti vse in kocka je padla! Dokler ni prišel mimo pošte, je stopal kar mogoče hitro, da ne bi siečal kakšnega od mnogih znancev, ki so j‘h imeli na otoku. Šele ko je prišel iz Noirmouticrja, je umeril korak. V tem hipu nenadoma zadone s cerkvenega stolpa vsi zvonovi, da se je po vsem otoku razlegalo veselo pritrkavanje, kakor da slavijo zmago nad skušnjavo, ki je še ravnokar tako besnela. Spremljali so ga na poti mimo Gueriniere tja do mrtvih slanih jezer in njihov glas mu je do* rcl v ušesih še, ko je hitel mimo sive puščobe žalostnih in zapuščenih na* selij Parče*Coupče, Maison Rouge, Billardičre Barbatre, kjer se mu je zdelo, da mu hitro se vrteči mlini kličejo: »Le podvizaj se, le! Sovražnik ti je za petami!« Kmalu je zapustil za seboj gau* dinski In bassotičreski gozd in za* gledal rdečkasto luč svetilnika Goa, ki je žalostno razsvetljeval kole, zabite na nevarnih mestih. Dominik ni še nikoli — niti na izletu — hodil tod. Od ljudi je sli* šal, da ob oseki — pa naj bo podne* vi ali ponoči — dober pešec prav lahko pride na suho, preden začne morje naraščati. Mnogi st> pravili tudi, kako strašno je gledati nara« ščajočc morje, ko se ob vse strani zgrinjajo valovi, pljuskajo drug čez drugega in se zlivajo s potuhnjeno naglico. Gorje tedaj popotniku ali vozniku, ki je prepozno odšel na pot! Če noče, da ga pogoltnejo valovi, ni druge pomoči, kakor da se oprime kakega kola, ki stoji 0b produ, in sredi nevarnih šumečih valov potr* pežljivo čaka, dokler se mogočno morje ne pomiri in umakne. Ponoči je pot po tem produ, ki je takoj na začetku pust, dolgočasen, umazan in strahovito žalosten, še neprijaznejša. Dominika je zanesla pot ravno ponoči. Za trenutek je postal pred ne* skončno blatno cesto. Vendar se ni maral vrniti, ker so že vsi vedeli, da je odšel. Kar bo, bo, svoji usodi pojde nasproti! Tedaj priropoče za njim neki ci* ganski voz. Osliči so se ustavili in le z največjo težavo so jih pognali dalje, ker so se bali stopiti v vodo, na katero je velika svetilka risala trepetajoče krvave lise. Dominik je povpraševal, če bo še lahko o pra* vem času dosegel kopno; ko so mu odgovorili, da lahko, se je odpravil za njinii in hodil vedno v primerni razdalji od njih, ker ni bil prav nič razpoložen za pomenek. Tako je korakal Dominik po pro* du kakor revni cigani, da mu je vo* da včasi segala do kolen... Na obeh straneh poti je ležala grobna tišina, ki jo je samo zdaj pa zdaj presekal vreščeč žvižg kake morske ptice. Na nekaterih mestih ni bilo videti ni poti ni obrobnih kolov, in če ne bi imel Dominik pred seboj tega voza in ljudi, ki so prod oči* vidno zelo dobro poznali, bi bil čisto lahko zašel preveč na desno ali na levo in se pogreznil v ono premika* joče se blato, ki ga nanaša plima po nasipu. Kaj sedaj dela Lolita? Kaj pre* mišljuje? — Gledal jo je, kako toči solze v svoji sobici in niti ne sluti, da je on itako blizu na tem žalost* nem produ. Luna je za hip prodrla oblake in morje je zažarelo. Gazil je po vodi, ki mu je curljala s čevljev in se v bledi mesečini modrikasto lesketa* la... Dominik ni vedel, ali jo vse to resnica, ali se mu le sanja.,. Nekoliko se je bil umiril in mrač* no hitel za cigani svoji usodi na* sproti... Nenadoma zaveje vlažen jugozapadnik, ki ne prinaša nič dobrega, valovi postajajo silnejši in pogosteje pljuskajo ob skale... »Hitro naprej, hitro!« zakliče star cigan, ki je vedel, kaj to pomeni. Pognali so osle in se uprli v voz. Dominik jim: je hotel pomagati, pa so dejali, da ni treba. Tako je popolnoma sam in zapuščen prehodil pot, ki bi bila tako prijetna, če... če... Ni maral do konca razpletati misli, ki mu je bila najmanj ljuba in ki bi jo bil najrajši odrinil kolikor mo* gočc daleč od sebe, da mu nikdar več ne bi prišla na um. Stran 4. KATOLIŠKI OLAS Leto I. - Štev. 35 Dopisi Zagonetna smrt Alojzija Makuca v Štandrežu V četrtek 22. t. m. zjutraj se je z bliskovito naglico raznesla novica, da je umrl na domu Alojzij Makuc, brat dr. Andreja in Antona Makuca, predsednika in obč. svetnika rdeče Fronte, ki je bil že od priključitve v Jugoslaviji in se je vrnil šele pre* teklo nedeljo. A vrnil se je z zlomljenim ramenom in visoko mr« žlico. Takoj, ko je stopil čez blok pri »Rdeči hiši«, je moral v bližnjo bolnišnico za prvo pomoč, nato je prišel domov v spremstvu žene, ki mu je prinesla kovčege čez mejo, ter legel. Kar štirje zdravniki so se vrstili ob njegovi bolniški postelji do četrtka jutro, ko je pri polici zavesti in z jasno besedo na ustih zatisnil svoje oči. Pogreb se je iz* vršil prav dostojno ob lepi udeležbi zamišljenih ljudi v petek popoldan. Pri pogrebu je bilo opaziti samo družinske vence in cvetje s pozdravi vdove, otrok, bratov, sester in svaka. Do tukaj kronika. Sedaj pa, kaj pravijo ljudje o tej nepričakovani smrti. Botri »Soči« ne verjamejo, ko piše v preubogem oglasu, da je umrl zaradi pljučnice. Bolnik je bil prav do zadnjega pri zavesti in je tudi prav do zadnjega lepo govoril, kar se nikoli ne dogaja pri bolnikih s pljučnico. Prav 'tako ljudje ne ver* jamejo tovarišu »Dnevniku«, k‘ se trudi, da bi dokazal, da sc je rajnki vrnil domov še zdrav, ter da je v Jigoslaviji obhajal pri polnih kožar* cih drugo obletnico priključitve sa* mo dva večera pred vrnitvijo v Štandrež. Laški listi baje zahtevajo policij* sko preiskavo, ki bi'se po ljudskem mnenju morala takoj izvršiti z od* kopom in pregledom mrliča, Čudno se je 'tudi zdelo ljudem, da pri po* grebu še do zadnjih časov tako za* služnega tovariša funkcionarja ni bi* lo ne govorov in ne vencev DFS, ki je še pretekli teden govorancala pri pogrebu neke 'tovarišičke v Dober* dobu, kakor na široko poroča tetka »Soča«. Tudi v zvezi s tem gre glas, da je prišel čez mejo ukaz.^Ua ne sir.e biti ne rož in ne fraz! Vse diši po grdem. Pričakujemo, da se vsa zadeva temeljito preišče in pokaže, kaj je res in kaj ne. Tako bo za* doščeno pravici in bodo obsojeni na molk vsi rdečkarji, ki bi 'tak;’ rudi vse potvorili na ljubo že davno izgubljenega ugleda tam in tokraj meje! Nesrečni vdovi in sirotam želimo tolažbe, pokojnemu pa mir, ki mu ga je Ozna več kot tri mesece kratila! Medjavas pri Devinu Poročil se je naš učitelj g. Domi* nik Hvalič s tukajšnjo domačinko gdč. Dorino Legiša iz znane družine. Mlademu paru želimo obilo sreče na novi življenjski poti. Mavhinje Kakor je bilo naznanjeno, se je 11. t. m. vršila pri nas pastoralna vizitacija združena s podelitvijo sv. birme. Sprejem prevzvišenega nadpastirja pri umetniškem slavolo* ku, katerega načrt je izdelal prof. Čekuta in ga je mladina uresničila z vso vnemo ter požrtvovalnostjo, je ostal vsem v globokem spominu. Najprej je nagovoril nadpastirja do* mači g. župnik ter ga pozdravil kot dobrega očeta, ki je priskočil ljud* stvu na pomoč z obilnim darom, ko so med vojno vihro nemški SSov* ci požgali domove. Zato so mu ljudje, z župnikom vred, darovali v znak globoke hvaležnosti svoj dar za vzgojo dobrih duhovnikov. Nato mank in birmancev tri mladenke, ki so v zboru brezhibno izrazile vse veselje in zahvalo za vse darove in milosti, ki jih bo prevz. nadpastir izprosil od sv. Duha za njihovo du= hovno rast. Končno je pozdravil prevz. nadpastirja zastopnik mladi* ne. Ob zaključku svojega pozdrava je podaril prevz. nadškofu zlato Ma* rijino srce, kot simbol mavhinjske mladine, ki hoče ostati vdana Cerkvi. Končno so se poklonile nadškofu tuk. oblasti, katerih je bil zelo vesel in jih je povabil na kra* tek razgovor v župnišče po končani slovesnosti. Nato se je vsa velika množica uvrstila v lep sprevod v cerkev. Med potjo je cerkveni zbor prepeval lepi psalm Benedictus. Slo* vesnost v cerkvi se je vršila nad vse pobožno. Moramo omeiTtti prelep nadškofov govor v lepi slovenšči* ni, v katerem je razvijal misel o Kristusovem miru, k' prihaja iz ne* bes in se razliva na vse ljudi. Tudi birmanci so se zelo pohvalno odre* zali pri izpraševanju krščanskega nauka. Vsa čast Mavhinjcem, ki so se tako požrtvovalno izkazali pri delu in organizaciji, da je nadško* so se poklonile v imenu vseh bir* fov obisk tako krasno uspel. »Krščanska ljudska stranka11 na Koroškem Demokratični in protikomunistični Slovenci na Koroškem so 13. t. m. ustanovili »Krščansko ljudsko stran* ko«, ki bo pri volitvah 9. oktobra samostojno nastopila. Iz programa nove politične organizacije, ki se je osnovala pod okriljem »Narodnega sveta koroških Slovencev« posne* mamo: 1. Zahtevamo krščansko ureditev kulturnega, gospodarskega in poli* tičnega življenja v narodu, državi in deželi. 2. Terjamo v interesu pomirjenja v deželi popolno enakopravnost obeh narodov. 3. Smo za mir v deželi, za mir na osnovah medsebojnega spoštova* nja in zaupanja. »Krščanska ljudska stranka« ima svoje glasiio »Naš tednik«, čigar prva številka je izšla 14. septembra. Za volitve v deželni zbor 9. okto* bra je stranka postavila lastno listo z osmimi kandidati. Nosilec liste je dr. Joško Tischler, profesor in pred* sednik Narodnega sveta; ostali kan* didati so zavedni slovenski posestni* k:, kmetje in obrtniki iz vseh pre* delov slovenskega Korotana. Voliv* no gibanje je prav živahno • in je imela Krščanska ljudska stranka že lepo vrsto shodov po vsej deželi. Toplo pozdravljamo ustanovitev nove politične organizacije naših koroških bratov in ji želimo pri nje* nem delu mnogo uspehov, zlasti sedaj pri volitvah. N o vice Vpisovanje na slov. srednjih šolah v Gorici Vpisovanje na slovenskih srednjih šolah v Gorici je podaljšano nepreklicno do 8. oktobra. Kdor se ni še vpisal, naj stori to čimprej, ker se po tem dnevu ne ho več vpisovale. Tajništva teh šol so odprta za vpisovanje vsak dan od 8. do 12. ure. Opozarjajo se zlasti učenci, k? so v poletnem ali jesenskem ro- ku z uspehom položili sprejemni izpit za vstop v I. razred nižje srednje šole (gimnaziije), da sam izpit ne zadostuje, marveč da se morajo tudi vpisati, ako hočejo posečati to šolo. Tudi zanje velja rok do 8. oktobra. t Starosta slov. kapucinov V kapucinskem samostanu v Sv. Križu na Vipavskem je 12. sentem* bra umrl starosta ilirske kapuc, prc* vincije p. Janez Ev. Až-be. Pokojni se je rodil v Javorjah 24. okt. 1865. in je stopil v kap. red 17. sept. 1886, v mašnika pa je bil posvečen 13. julija 1890. Deloval je v Gorici in v Sv. Križu do leta 1922. Potem je vse do 1941. bil v Krškem ob Savi ko je bil tudi on z drugimi sobrati izgnan iz domovine. Drugo svetovno vojno je preživel večinoma kot izgnanec v Padovi, odkoder je bil premeščen v Sv. Križ, kjer je ostal do svoje smrti. Vedno si je želel, da bi umrl v domovini. Njegova želja se je izpolnila. Naj v miru počiva in pri Bogu prosi za našo trpečo do* movino. Goriški občinski svet Občinski odbor je.na svojem zad* njem tedenskem sestanku 22. t. m. sklenil, da bo prihodnja seja občin* skega sveta dne 18. okt. ob štirih popoldne v dvorani deželnih stanov na Gradu. „Naš tednik" Pod zgornjem naslovom je začelo v Celovcu izhajati glasilo »Krščan* ske ljudske stranke« na Koroškem. Novega sobojevnika za krščanska načela in slovenske manjšinske pra* vice iskreno pozdravljamo. Naslov: »Naš tednik«, Celovec * Klagenfurt, 10. Oktober Strasse 27. Za prvo soboto v Gorici V soboto ob osmi uri zvečer bo sestanek za može in fante v prosto* rib Dobrodelnega društva. V nede* ljo ob osmih zjutraj zanje sv.' maša pri sv. Ivanu. Tridnevnica na čast sv. Frančišku Asiškemu bo 1. 2. 3. oktobra v cerkvi sv. Iva* na. Zjutraj ob 6 in pol sv. maša, med katero se bo molil serafinski rožni venec. Zvečer ob 7 in pol pri* diga, nato litanije Matere božje pred Najsvetejšim in blagoslov. Na praznik 4. okt. ob 6 in pol sv. maša za ude III. reda. Med sv. mašo skup* nc sv. obhajilo. Po sv. maši vesoljna odveza. Zvečer ob 7 in pol pridiga, nato pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vabljeni so tudi oni, k: niso v III. redu Naša vercka, narodna in naravna dolžnost Vpisovanje v slovenske otroške vrtce v Gorici, v ulici Don Bosco 3, (Slov. Alojzijevišče) in v ulici Ram daccio (nekdanji Mali dom) se vrši do 30. sept. Slovenski starši, ne prei grešite se nad svojim otrokom in ne preprečite, da bi cenil in se nauči! vaš jezik, če to delate, delate proti božji zapovedi. j;Materinski jezik je najdražja do= ta, ki smo jo dobili od svojih sta* rih«, je zapisal škof Slomšek. Slo*■ venski starši, neogoljufajte svojih lastnih otrok za njihovo doto! Zato: slovenski otroci v slovenske vrtce! To zahteva tudi naravni zakon. KONGRES Marijinih družb in Apostolstva molitve v Dolini v nedeljo 9. oktobra. SPORED: Ob 3.30 (pol štirih): kongrega-cijski govor: msgr. dr. Brumat; litanije z odpevi — blagoslov; govor za AM (Apostolstvo molitve) : dr. Gracar. Ob petih pri sv. Martinu proslava v čast Materi božji. Glavna točka: nastop raznih zborov z marijanskimi pesmimi. Člani, članice Marijinih družb, Apostolstva molitve in Katoliške akcije, pridite 9. oktobra v Dolino! Pridružite se vsi verniki dobre volje! Počastimo Rožen-vensko kraljico! Športni teden Rezultati nedeljskih tekmovanj: Bologna *Pro Patria 3*1, Como * La* zio 1*0, Inter * Atalanta 3*1, Juven* tus * Bari 4*0, Novara * Lucchese 5*0, Palermo * Genoa 3*2, Roma * Padova 0*1, Sampdoria * Torino 4*0, Tricsti* na * Fiorentina 1*1, Venezia * Milan 1*4. Znova in znova preseneča »Pado* va«, ki je nepričakovano zmagal v Rimu. »Atalanta« pa je prehitro zgorela. Po nekaj učinkovitih kom* binacijah jo je »Inter« potisnila v predajo. Tekmi je prisostvovalo 55.O0O gledalčev. Razočaranje je d( živela »Triestina«, kateri so igralci iz Florenc preprečili zmago. — »To* rino« ni vzdržal pritiska »Sampdo* rie« ter se klavrno podal (0*4), med* tem ko je »Milan« žel obilen uspeh (4*1) na terenu demoraliziranih no* jjometašev iz Benetk. Vredno ie opomniti, da igrata v vrstah ekipe »Venezia« dva Jugoslovana: Nikolič in Golob. — »Juventus« vodi »en plein« razpredelnico. Na ugodne pri' like preže v ozadju »Inter«, »Milan«. »Como« in »Padova«. Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici "t” Nepričakovano nas je zapustil Franjo Hmelak Pokopan je bil 24. t. m. v Lokavctf Družina Hmelak DVAJSETO POGLAVJE Drugo jutro ob sedmih je stopi! Dominik z vlaka na orsavskem ko* lodvoru, kjer je bila strašanska zmešnjava in šumot kakor vselej, kadar sc vračajo meščani s počitnic v mesto. Kako daleč je bil sedaj od tihega »Turkiza«! Ob tem času je po na* vadi odpiral okna, ki gledajo proti zalivu »lepega otoka«, kakor so ne* koč imenovali Noirmointier. V sobo je planil svež jutranji zrak, duša pa je uživala ob pogledu na neskončno morje in na sanjavi gozdiček ... O, kje jo zdaj vse to! Pariz je bil ono jutro siv, čeme* ren in hladen. Dominik je prekora* čil most »Solferino« i*n zavil v Tui* leriesje, kjer ob tej zgodnji uri ni bilo šc dosti obiskovalcev. Usedel se je na klopico. Kakor solze se je usipalo suho listje okoli njega. V vejah je žalostno tožil veter ... Dominik sc je čutil straSno Crsanilje* nega in zapuščenega. ' Ločil se je od matere ift Ujca in od mile mu Lolite... Z 'župnikom ni še nič govbril,' niti ni obiskal svojih dečkov, kar ga ie vselej moč* no poživilo in razvedrilo. Glavo si je podprl z rokami in topo zrl v tla. Zakaj je sploh prišel sem? Zakaj ni rajši ostal v Noirmoutierju in živel kakor drugi ljudje? Mimo je prišel neki * delavec, ki je nesel na rami skrinjico z orod* jem. Debelo je pogledal gosposkega mladeniča, ki je bil že tako zgodaj videti popolnoma obupan. Za njim so prišli uradniki, midinete in nekaj železničarjev, ki so hiteli na delo. Zakaj pa je danes tako nemaren za vsako delo? Dominik se je zdra* mil in se zamislil v svoj novi položaj. Razkošno stanovanje njegove ma* terc na Elizejskih poljanah bi bilo zanj preveliko. Bil bi tudi preveč zaprt in tam bi ga prehitro našli. Zato se je odločil, da se naseli v majhni slikarski delavnici, ki jo je najel na Auteuilu že pred dvema letoma, a je ni skoraj nikoli upo* rahljal. Najprej, in to itakoj zdajle, pa pojde k župniku, da prežene te tu* robne misli in ne Omaga' na poti k cilju. hn ' Po poti se je zopet spomnil uj* čevega in materinega ravnanja.. . Tako torej, prestrezali so njegova pisma in z njim postopali kakor z otrokom! Tega si ni izmislil nihče drug kakor ujec, ker nikdar ni mo* goče, da bi ga hotela mati na tako podel način ovirati na njegovi poti... Dominik se je domislil ne* katerih namigavanj, ki jih je opazil v Noirmoutierju in jih je šele zdaj prav razumel. Najbolj pa ga je žga* lo. da je vse njegove najiskrenejše misli in srčne izlive, njegove boje in težave in župnikove odgovore či* tal ujec v kuhinji, morebiti celo pred posli, kdo ve! Proti njemu pridrdra prazen avto* mobil. Dominik sede vanj in veli šoferju, naj ga zapelje v patronaž, kjer je že nekaj časa stanoval žup* nik Firmin. Župnika je kar •vrglo izza mize, ko je ugledal Dominika na dvorišču. Z razprostrtimi rokami mu je hitel naproti. »O, poglej ga našega Dominika, poglej! Res, nisem mislil, da boste storili kaj takega! Za tak korak je tfeba že nekaj moške odločnosti.« »Nišem dosti preudarjal. Zatisr.il sem oči in se rešil,« Župnik ga je prejel za roko in ga odvedel v svojo sobo. Tuakaj mu je Dominik odkril vse, kar mu jc težilo srce. Povedal jc tudi, kako je Lolita blizu njegovemu sren in kako bi ga bila ono noč na Pilierju skoraj očarala. Četudi nima nikakih verskih načel, jo je vendar jako hvalil in poveličeval in z nekim skrivnostnim ognjem govoril o njej. , »Komu pa naj razkrijem svojo notranjost, če ne vam, prečastiti!« »Le olajšajte si srce, Dominik, imate popolnoma prav! Kai po mi* dva prav za prav' iščeva? Kaj dru* gega kakor pot, ki vam jo je name* nila Previdnost. Doslej nisva šc ni* česar sklenila... Saj sem vam že pisal, da vas ne maram .vtakniti v talar’, Bog ne daj! če menite, da imate poklic, vam bom pomagal čez ovire; če pa vam je namenjeno drugačno življenje, boste pač morali ostati med svetom, kajti le na ta način boste najlaže rešili svojo du* šo. Zato vam nič ne prikrivam, da se mi vzbujajo pomisleki, ko> pripo* vedujete, kako hrepenite po ljube«' :>i in človeškem milovanju in kak<> ■te se zagledali v ono prelestn0 deklico.« »Tudi svetega Hieronina jc muč1' la ta slabost!« se je branil Dominik-»To sam ponižno priznava v ort* knjigi, ki ste mi jo posodili, in tož1' da ni mogel pozabiti neke ljub6 osebe ... In sveti Avguštin je & bolj kakor jaz koprnel po človesk1. ljubezni in znano vam je, kam (P jc spravila! Pa je kljub temu post** duhovnik, cerkveni učenik in svet' nik . . . Koliko bi vam lahko še i’3* štel talcih primerov, ki mi dajeJ poguma in moči!« »Nič nc rečem; vendar je nevarf0 primerjati se s takimi velikani d^4 in volje.« »Toda priznati morate, da sC ’ vam pravkar dovolj dokazal svt’^ dobro voljo.« »K» bi človek vedel, ali je to le nuten odpor prpti ujcu in nifl^ ali pa dejanje krepke volje, k‘ 11 bo takoj odnehala.« " , »Zdi se mi, kakor da se hočL' ( tudi vi postaviti proti meni!« ... . 'i >, ,v. il« 1, (DUH**