102. številka. Trst, v soboto 4. maja 1901. Tečaj XXVI „Edinost i z enkrat na «i*n. ruun nert^Sj ip j, :«nifcoT. oo 4. uri zvećer Varovalna saakm : za celo leto........24 kron za r»ol leta.........12 _ za Žetrt leta ........ <5. za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. N» n»-" ^be brer orilnt^n*- naročnine te norav* -a osira __ o tobakarnah t Trutu ne prodajajo po-»metne Številke po B atotink (3 nvć.l: zren Trut* pa po 8 »totinir (4 n*^. lVlefon Itf. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v etisostl je moAl Oglasi se računajo po vrfltah v petitu. Za ve kratno naročilo 9 primernim popuHtom Ponlana. osmrtnice in javne zahvale dn» mači oelafi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglane sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo hi tlnkarna se nahajata f uiici Carintia *tv. 12. IprnvniStvo, In sprejemanje inscrutov v ulici Molil piccoio štv. 3. II. iiHii*tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost' !■ atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Internacijonalizem naših dijakov. i. »Slovenci živimo v čudni fazi svojega narodnega razvoja. V«; vre, vse kipi, vse se |>eha in vse se — krega.« Te tiesede je napisal na tem mestu naš dopisnik z (Goriškega. Rdsnične so. A ko vre na vseli straneh. k<> kipi v vseh, ko so duhovi razburjeni : naravnost nenaravno bi bilo, ako ne bi vrelo in kipelo tudi v srcih naše mladine ! Zlasti oni mladini, ki je določena, da -topi, ko dozori, na celo naroda, zlasti mladina. ki si nabira akademično naob raže nje in ki uživa -lobodo »akademičnih državljanov«, je r«] nekdaj in povsodi pri poznano staro tradicij ona! no pravo, da prekipeva, da se visoko vs]>enja jw> idejah, da prehiteva se svojimi mislimi in idejami, da kritikuje in da r-e jej hoja vsega ostalega sveta vidi prepočasna. zastarela, duhu časa ne odgovarjajoča, «la sili ... naprej, naprej, naprej . . . Jn prav je tako, dobro je tako. Slaljo bi bilo za človeštvo, ako bi mladina ne bila nadahnjena z idejalnim mišljenjem in ako ne Iti imela ognja v sebi in pa — ambicije. Pota življenja so trda in eksistenčni boj trga - kruto silo najlepše idejale. Saj še oni, ki je ves kipel v cvetju svoje mlade dobe, postaja pod težo resnosti življenja l>olj ali manje računajoč — filister. Tudi oni, ki je z iN.gatim fondom idejalizroa stopil v svet, v praktično življenje, počenja uvidevati kmalo, se jame nižati iz sfere lepih sanj na trda tla in začenja računati z ljudmi, kakoršnji -»o, in ne, kakoršnji bi morali biti, in začenja računati z razmerami, kakor so, in ne, kakor -i jih je on predstavljal v svojem mladostnem n iilejalnem oduševljenju. O da, vsakdo doživlja to trdo skušnjo in mora prihvati vode v kipeč«> čašo svojih nekdanjih naziranj. No, nekai ostaja navadno vendar-le od kipeče ! In često ravno najbolje, kar dispozicijo zri /a spravlja v ravnovesje med svetom ide-jalov in življenjem. A ravno zato: kaj bi bilo iz človeštva, ako bi se v mladosti ne penili idejali, ako bi bilo že mlado življenje — voda ? ! Potem bi lahko iskali resnega moža, ki bi v življenju iskal še kaj druzega, ra/un — sebe, ki bi se ne pogrezal v ma-terijalizena gori do grla. ki ne bi se cinično smejal tako;imenovanemu altruizmu, to je zakonu, ki veleva, da človek mora, u reje vaje svoje nazore, misliti tudi na druge. I n oni drugri«, na katerega mora misliti vsaki po-.-?en, blag, človek, je človeška skupnost, je PODLI. 8TEK 5 Na „trabaklju". -pisal Janko Kessler. Pred nočjo smo pristali na malem oto-ču južno od Kurčole — na Petrari. Ime je dobil zljok svojih krasnih kamenolomov, kjer dobiva Dalmacija svoj najlepši in najfinejši rezani kamen : razpečavajo ga tudi v tujino. Ves otok je velika kamnoseška delavnica. Tu je videti krasnih soežno-belih spomenikov, tam vitkih ličnih stebričev, ondi velikanskih kock n ogromnih podstav. Poleg teh znainenitostij rne je pa zanimala v precejšnji meri lična gostilna f>okraj pristana. Z izvrstnim, sladkim dalmatincem utešil sem si žejo in tudi nekaj prigrizka je bil;*. Krčmarica — mož je delal v kamem»lomu — je bila dobra žena : znosila je na mizo, kar je imela j>od streho, |>otem je prisela k mizi ter mi začela prepovedovati u svojem sinu, ki služi tudi v Pulju, a v vojni mornarici, katero je ona vsled tega vi-oko cenila. Živahno ga je opisovala do najmanjše pičice, dajala mu najslajša imena, človeška družba, v prvi vrsti pa tista skupina ljudij, ki nam je najbližja po rojstvu in krvi — narod! V mladini, ki stopa v svet s kipečo čašo oduševljenja, idejalnega nazi-ranja in ambicije, je jamstvo, je pogoj napredku naroda. Od tega, kar je v pozneji, resni dobi ostalo iz nekdanjega oduševljenja in ambicije, prihaja vspodbuja za delo v narodni prid, za napredek naroda na vseh poljih : tam je motor, ki goni ustvarjanje in snovanje v življenju narodovem. Mi torej nikakor nismo na strani onih, ampak smo odločno proti njim, ki neprestano moralizirajo naši mladini : uči se, uči, in le uči, in pusti na strani, za kar nisi še dozorela! Onemu, ki hodi v šolo — pa naj bo »malo« ali »veliko« — je seveda v prvi vrsti v dolžnost, da se — uči ! To stoji ! Ali nezmiselno je, ako bi mladeniča, ki stoji že na pragu med učenjem in življenjem, torej ono dobo, ko mu bo, kar se je učil, izkoriščati sebi in tudi drugim v prilog, hoteli naravnost izključati od zanimanja za svet, v katerem mu bo živeti in delati, ako bi ga silili da mora popolnoma nepripravljen stopiti v javnost, kjer bi mu nove razmere bile povsem nepoznane in bi jih gledal — oprostite primero — kakor tele nova vrata. Proti onim smo torej, ki smatrajo za neodpustno pre-potenco, ako si tudi mladina usoja posezati se svojo besedo in svojimi nazori v življenje naroda in si usoja izrekati svojo sodbo o možeh, ki stoje na čelu naroda, o načinu njihovega nastopanja, o primernosti ali zgreše-nosti njihovega programa in njihove taktike. Ne, mi ne zamerjamo tega mladini ; naravni in logični razvoj naroda zahteva, da mladini ue odrekamo te pravice, oni mladini, ki je poklicana, da ona sama stopi narodu na čelo in se jej bo potem godilo istotako, kakor se godi sedanjim odgovornim možem : da jo bodo kritikovali oni drugi mlajši, ki pridejo zanjo. In često tudi — obsojali. Včasih pravično, prepogostokrat pa tudi krivično. Ne, niti v dejstvu, da kipeča mladina mnogokrat krivično sodi — ker sodi z višin svojih ide-jalov in se nje sodba razbija ob trdinah realnega življenja — ne vidimo razloga, da bi akademično mladino odganjali od javnega življenja naroda. Mi, ki smo že skusili trpkost življenja in gledamo svet in nje^a razmere skozi drugačno steklo, nego pa mladina, vidimo često, kako ta poslednja skače preko cilja ; ali to nas ne sme motiti : slušajmo jo in — korigirajmo jo. Kakor ne smemo mladini, dozoreleji mladini, zapirati poti v javnost, kakor jej ne smemo kratiti slobode govora, tako pa ne smemo jokala po njem in bila poleg tega, neskončno ponosna, da nosi »njeno sunce zlato« pisano vojaško suknjo. Pozno smo se razšli, a obljubiti sem moral, da pridem drugi dan »mar-tinovat«. Jasno solnce je bilo vzišlo iznad vzhodnih goličav in milo zvonenje se je prijetno in slovesno razlegalo z bližnjega samostana. Brodar je nekam otožen stopal po krovu, še navadno zmerjanje se mu ni ljubilo; gotovo si je želel biti doma pod rodno streho v krovu svoje družine. Tudi jaz sem se zaglobil v spomine, ki so se mi porajali v otožni duši. Daleč od doma, sredi sicer prijaznih tujcev, mi je bilo preživeti dan, ki je vele važen zlasti za Dolenjca. Brezskrbna lahkomišljenost, s katero se pozablja marsikaj, mi je bila izginila in čutil sem se samega — zapuščenega. Brodar je bil nemara opazil moje duševno razpoloženje, zato me je prijazno povabil v čolnič. Prijetno mi je dela vožnja v mehkem jutranjem zraku, kakor pri nas spomladi. Cez nekaj minut sva dospela do bližnjega otoka, kjer stoji prostran samostan. Izstopila sva. pozabiti ni na svojo dolžnost: da jej odgovarjamo, da jo zavračamo! Tako dolžnost hočemo mi izvršiti na adreso gg. slovenskih akademikov v Pragi. Ali predno začnemo, so se nam zdele potrebne gornje opazke, da bodo mladi gospodje vedeli v naprej, kakov je nam namen, in da bodo uverjeni, da nas, ko jih bomo zavračali, ne vodi nikaka animoznost proti njim in da gojimo vse simpatije do njih, kakor sploh do vseh, ki se pripravljajo za veliki poklic, ki ga imajo vršiti prosvetljeni duhovi naroda. In uverjeni smo, da si slej ko prej ostanemo dobri prijatelji po načelu : tout comprendre c est tout pardonner ! Politični pregled. V TRSTU, dne 4. maja 1901. Državni zbor. Včerajšnja seja zbornice poslancev je bila zopet mirna in stvarna; le proti koncu je prišlo do male praske med Nemci in Poljaki. Razpravljali so o predlogih, da se izda zakon glede trgovine z margarinom (nadomestilom za maslo, umetnim maslom). Nemški naeijonalec K i n d e r m a n n je bil proti, skli-cevaje se na to, da se na deželi nikdo ne briga za izvajanje takih zakonov. Konservativec Tollinger je govoril za tak zakon, ker bo koristen producentom in konsumen-tom. Čeh B e Č v a r bi želel, da se izda zi-kon za nadzorovanje prodaje mleka od strani vlade. Socijalist S e i t z je menil, tla zboljše-vanje masla z margarinom ne bi smelo biti kažnjivo. Liberalec Menger je povdarjal. da je med kravami tuberkoloza jako razširjena in je torej velika nevarnost, da se ta bolezen z mlekom prenaša tudi na ljudi. Zato treba strogega nadzorstva nad prodajo mleka. Zakon o prodaji margarina je bil konečno v sprejet. Na to je poslanec M i c h e j d a (Poljak) protestiral proti očitanju posl. Demela, da češki in poljski sodniki v sodnem okraju te-šinskem (Šlezija) dajejo slovanskemu jeziku prednost. Nemci so viharno oporekali. Podpredsednik Prade je pozival govornika, naj se omeji na stavljenje vprašanja. Ker pa je le dalje govoril, mu je Prade vzel besedo. Sedaj so Čehi in Poljaki prosestovali viharno. Prihodnja seja bo v torek. Konflikt med odvetniki in vlado je baje poravnan s tem, da se je vlada slavno — umaknila se svojim novim namerjanim tarifom. Vsled tega da so odvetniki dunajske advokatske zbornice umaknili svoje odpovedi Občudoval sem krasno marmornasto nakitje, lepe oltarje in zlasti dragocene slike, s katerimi se Dalmacija Iaiiko ponaša. Pokazali so mi Marijo od Tintoreta in Jezusovo rojstvo od Corregija, Magdaleno in še neko drugo svetnico od — — — — — imena ne I vem več. Ti krasni umotvori so mi pregnali prejšnjo otožnost in veselo sem Be vrnil na tra-bakelj, kjer je bil pravkar naš novi potnik tovariš — petelin prelil svojo srčno kri sv. Martinu na čast. Naš mladi kuhar Mate ga je lepo snažil, zrezal na kose ter pristavil v krompirju k ognju. Pozneje, ko sem se vrnil z gostovanja, pravili so mi, da je bil zelo dober in ukusen, saj jim pa tudi taka slaščica ne prihaja pogosto pod zobe. Pod večer je potegnil ugoden veter; dvignili smo sidro, razpeli jadra ter odpluli proti Gružu, pristanu dubrovniškemu. Po dolgi, mučni in jednakolični vožnji dospeli smo v soboto popoludne v gruški pristan. Staroslavni Dubrovnik ima sicer svoje pristanišče, ki pa je premajhno in vse in druge advokatske zbornice da so zaustavile akcijo za pridruženje k protestom dunajskih tovarišev. Parlamentarne vesti. Zastopniki konservativnih strank so se dne 1. t. m. zopet sešli na posvetovanje o skupnem postopanju proti protikatoliški propagandi v zbornici poslancev. Pl. Javorski in dr. Kathrein sta poročala o dogovorih z drugimi strankami, katere so obljubile, da bodo njih prizadevanja po možnosti podpirale, da se pa nikakor ne morejo oficijelno pridružiti tej akciji. Sklenili so ukreniti vse možno, da se prilaganje nepristojnih interpelacij k stenografiČnemu zapisniku zabrani. Češki radikalci namerjajo staviti nujni predlog, da se truplo umrlega vojaka Zilaka izkoplje, ker se da iz njegovih poslednjih pisem sklepati, da se ni umoril sam, temveč da je umrl vsled zastrupljenja krvi po dobljenih ranah. Mejtem pa poročajo z Dunaja, da se je češki rat'ikalec posl. Pantuček, iz aktov, ki mu jih je stavilo na razpolaganje vojno ministerstvo, prepričal, tla se je Zilak sam usmrtil. Kriza v Nemčiji. V Nemčiji so imeli latentno krizo že dlje časa, zadnje dni pa je postala akutna. Vzrok krizi je v opoziciji proti predlogi o gradnji kaualov, in poleg tega se tudi — kakor je v.z navada — vijejo osebni razlogi, intrige. Glasom zadnjih poročil so že podali Bvojo ostavko finančni minister Micquel, minister za poljedelstvo baron Hammerstein in minister trgovine Brefeld. Govori se pa, da se tudi državni kancelar grof Bulo\v pripravlja za skok. Predloga o kanali.!, oziroma opozicija proti isti je bila tudi vzrok, da so včeraj predčasno zaključili pruski deželni zbor. Dotično poslanico kraljevo, prečitano od grofa Bulo\va, je deželni zbor vsprejel molčč in z ledeno hladnostjo. Torej tudi grof Bfilow, čegar nastop so slavili, kakor da je prišel drugi Bismarck, ni več posebno popularen. Po nevspehih v vztoč-nem vprašanju in politiki zavezništva z Angleži, skrajno antipatični nemškemu narodu — se pač ni čuditi temu. Tržaške vesti. Čestitka. Danes smo prejeli nastopno brzojavko : Z nekdaj slovanskega otoka brionskega vam v harmoniji z šumečimi valovi naše Adrije pošiljava čestitko na sijajnem vspehu : na pridobitvi »Narodnega doma«. Sveti dom mora vzrasti, sovražnik mora pasti ! Negode, Zidanik. veče ladije se vstavljajo v Gružu, od koder je do Dubrovnika pičle pol ure hoda. Trdnjava »Imperial«, vrhu rodo v i ti h goric, gleda ponosno po živahnem morju. Neštevilo čolnov in jadernic pluje po gru-škein pristanišču. Ob njem se vrste lepe bele hiše na pol zakrite v olj kinih gozdičih, ki se šibč pod obilim sadom. Pred vsako hišo je vrt, poln najbujnejših rastlin. Na »molu« pred vojaško smodnišnico sem stopil n« dnbrovniška tla. Todi je hodil Antonio Gledjevic, tu se navduševal z zvestimi prijatelji za svojo domovino, tu gojil svoje ideale. Res, poetična ta zemlja !... Cesta iz Gruža v Dubrovnik vodi med najlepšimi vinogradi, mimo divnih vil in krasnega južnega rastlinstva. Videl sem cvetoče oranže, bogato obložene limone in zadnje pozne smokve. Mesto je bilo nekdaj trdnjava, o čemer priča še dandanes orjaško obzidje, ki pa seveda nima več pravega in resnega pomena. Hiše so po večini dvonadstropne in in skoraj vse jednake med seboj. Ulice so snažne, hodniki gladki, ozračje pa čisto in zdravo. (Pride se.) Skromno vprašanje. »Slovenec* piše: »Nekateri listi radi 11 pijejo, da je Kim Slovanom nepravičen. Kaka je ta nepravičnost, kaže narodnost avstr. kani i na lov, od katerih so trije Slovani in samo jeden Nemec.« Radovednost nas žene, da stavimo nastopno vprašanje: ali »Slovenec« tudi kardinala M i s p i j o šteje mej Slov a ne?! Moj odeovor. Na hinavski in za v ratni napad v »Primorskem listu« na mojo skromno osebo odgovarjam : Moje |M>rocilo o pravdi lo — prepisali na nemški jezik ! Iz-praševali so istega, kako govori se strankami, kako v družini itd. ! GosjhkI Presen jim je povedal, da je njegov in njega družine obče-valni jezik slovenski in da gospodo magistra-tovce čisto nič ne briga, kaj in kako on govori se strankami ! Tako je ! Gosp. N. iz ulice Ceeilia štev. 6 toži, da so tnagistratovci vpisali njega za Slovenca — ženo in otroke za Lahe !! Dotični je protesti- , ral iti zahteval, naj se popravi, kar ne odgovarja resnici, toda vse prigovarjanje in dokazovanje o slovenskem občevalnem jeziku ni nič pomagalo! <'če je Slovenec, njega družina (dasi istotako slovenska) pa -- laška ! Za .»lanes dovolj ! Ravnopravnost na naših sodiščih. Pišejo nam : Gospod F. K. je pred kakimi 10 j dnevi prejel od tuk. c. kr. okrajne sodnije neki dokument. Ker pa je bil ta dokument (podoben vabilu) sestavljen na laškem jeziku — katerega omenjeni gospod ne ume — ga je odposlal istim potom (namreč po pošti) nazaj, od koder je prišel, z opazko, da ne ume jezika, v katerem se mu dopisuje. Drugi, ki znajo laški, so rekli, da je to neko vabilo ali poziv — kar pa ni gotovo. Gotovo pa je, da g. K. se do danes ni prejel nikakega odgovora na vrnjeno — pismo ! Z naših sodišč. Dne 17. februvarja t. 1. je nastal med pivci v kremi Antona Medveda v Rojanu prepir. Andrej Cunja je raz-žalil o tem Mihaela Cepaka. Ta je potegnil krivec in je, mahnivši ž njim po Cunji, istega težko ranil na glavi. Da se ni Cunja hitro izognil, urerezal bi rau bil Ćepak gotovo vrat. Navzoči so prihiteli ranjencu na pomoč, da ga ubran'jo pred napadalcem. Cepak pa je mahaje okoli sebe ranil še dva druga in sicer Antona Suberga na roki in Ivana Mon-taniča na licu. Včeraj se je vršila o tem činu sodna razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Cepak, katerega je branil g. dr. Rvbar, se je izgovarjal, da je bil popolnoma pijan. Obsojen je bil na petmesečno težko ječo, poostreno z jednim postom na mesee. 4*rožna nesreča. Včeraj so redarji prijeli 22-letnega delavca v tovarni testenin, Pascutto Josipa Marca, kateri je priznal, da je po nesreči obstrelil onega dvanajstletnega dečka Lepre, kakoi smo poročali včeraj pod zgornjim naslovom. Policijski oficijal Patz se je podal namreč v omenjeuo tovarno, ki ima okna na dvorišče hiš st. 13. in 15. v ulici Chiozza, v katerem dvorišču se je zgodila nesreča ter je toliko časa izpraševal gospodarja in delavce — kateri so vsi trdili, da jim ni znano, kdo je povzročil ono nesrečo — dokler ni delavec Mare iz Kjadina štev. 347. sam priznal, da je on streljal na dvorišče in tako nevarno ranil ubogega dečka. Pravil je, da je sklenil pokončati vse mačke, ker so bile vse pritožbe pri njih gospodarju brezvspešne. Streljal je s ttauber-tom. Ko je videl, da je ranil dečka, vrgel je puško v neki velik kotel v tovarni. Povedal je, da mu je dal puško gospodarjev sin, kateri pa da ni vedel, čemu jo bo rabil on. Oba, Marca in gospodarjevega hi na, so odveli v zapor. Nagla smrt. 63-letni kramar z oblekami, Josip Morpurgo iz ulice Sta. Maria Maggiore, je sinoči v žganja rij i št. 7. v ulici Ponte pal v nezavest. Redar in nekaj družil oseb so mu pomagali do Trevesa, kjer je kmalu umrl. Pred smrtjo je povedal, da ga je povozil neki biciklist. Komisija, ki mu je pregledala mrtvo truplo, pa ni mogla ničesar zaslediti, kar bi potrdilo njegovo izjavo. — Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Povožena starka. Včeraj opoludne je vozila po trgu pred bolnišnico dvouprežna kočija. Kocijaž je bil 27-letni Anton S. Neka tiO-letna na pol gluha starka Helena Bologita je v isti čas hotela prekoračiti trg. Kočijaž je zastonj kričal, naj se žena ogne. Žena je šla dalje. V zadnjem trenotku je slišala kočijaževo u pitje. Hotela je zbežati, a vsa zbegana je skočila ravno v nasprotno smer in padla pod konje. Kočijaž je potegnil na vso moč, da je vstavil konje. Bilo je prepozno, ženica je bila že povožena. Odnesli so jo v bolnišnico. Revica je tožila, da jej je kočija polomila rebra. Obdržali so jo v bolnišnici, ker je precej težko poškodovana. Kočijaž je odpeljal kočiji* domov in se podal potem v spremstvu redarja na policijo, kjer so ga zaslišali. Požar. Včeraj zjutraj je gorelo v pro-dajalnici manufakturnega blaga g. Jakoba Klemenea v ulici sv, Antona št. 1. Ogenj se je vnel v skladišču blaga za prodajalnico tikoma pod stropom. Došli gasilci so videli, da se je ogenj že precej razširil. Nekateri izmed njih so se podali na stanovanje gosp. Klemenea v prvo nadstropje iste hiše nad prodajalnico. Napravili so tam luknjo v pod nad mestom, kjer je gorelo in brizgali skozi napravljeno odprtino vodo v sprednji prostor. V kratkem bil je ogenj pogašen. Dim je napravil na blagu precej škode. Blago je zavarovano. Spuščanje v morje Lloydovega par-nika «Austria»- Danes predpoludne so v Llovdovem arsenalu spustili v morje parni k «Austria». To je sedaj največji parnik, koje ima avstrijski Llovd. Dolg je 452 čevljev, širok 56 čevljev in 3 palce. Globok je 33 čevljev in 7 palcev. Vroča ljubezen. V. B. stanuje v ulici Farneto št. 9, ima dva otroka in je sedaj v blagoslovljenem stanu. Pred tremi tedni je bil odšel nje mož Izidor »Bog ve kam«. Izidor je mizar in star let. Včeraj — po treh tednih — je Viktorija srečno doznala, da moža ni in je policiji naznanila ta rezultat. Nesreča na oklopnici »Habsburg«. Hubert Kogoj, star 14 let, stanuje v ulici Rigutti in dela v ladijedelnici S. Mareo. Včeraj popoludne je padel — ne ve se, kako je prišlo to — s krova oklopnice »Habs-burg« v notranjost iste — kakih 12 metrov globoko. Revež je upil na tleh kolikor je mogel. Delavci so ga slišali, stekli po stopnicah navzdol ter ga prenesli močno poškodovanega na zdravniško postajo v ladijedelnici. Dobil je mnogo težkih ran in udarcev in si je gotovo na mnogih krajih telesa |Kilom:l kosti. Na zdravniški postaji so mu dali prvo pomoč ter ga potem v nosilnici prenesli v bolnišnico. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 17.7, ob 2. uri popoludn« 21.3 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7 popoludae. Trgovsko izobraževalno društvo. V nedeljo in sploh za letošnjo poletno dobo r»e bo več pouka, pač pa bo koncem tega meseca slavnostni zaključek. Natančneje obvestilo bo sledilo. I. Ulčakar. Društvo »Adrija« v .Barko vi j ah priredi jutri — začetek ob 5lji uri — domačo veselico z zanimivim vsporedom. Vabljeni so vsi prijatelji tega društva in petja sploh. Na svidenje torej ! Občni zbor »Delalskega podpornega društva* bo dne 12. maja 1901. ob popoludne v dvorani »Tržaškega Sokola«, ulica Coroneo št. 15. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Društvena kronika, poroča tajnik. 3. Poročilo denarničarjevo o računu za leto 1900. in poročilo pregledoval-cev računov. 4. Prošnje za izredne podpore; 5. Posamični predlogi. 6. Volitev predsednika, Just, Vinko Perušek in Anton Svara. Namestniki : Lonener Fric, Rebek Josip in August Stular. Pregledovale! računov : dr. Josip Abram, Ivan Umek in Ciril Vabutič. Ra I i točnosti moram« poročilo o občnemu zboru »Slovanskega pevskega društva c popraviti v toliko, da je sicer bil gosp. prof. Mate Man d i <5 j e d n ti g 1 a s n o izvoljen predsednikom, da se pa ni zahvalil na izvolitvi, ker je bil slučajno odsoten. 9-> pravil 6 namestnih odbornikov, v smislu 19 in 24 pravil. (Pravico voliti imajo oni, kateri so prekoračili 18. leto, voljen sme biti le polnoleten ud.) 7. Volitev 3 pregledovalcev računov za leto 1901. v smislu § 22 pravil. «S. Volitev dveh udov razsodišča. O d b o r. Telovadno društvo »Tržaški Sokol« vabi še enkrat svoje ude na občni zbor, ki se bo vršil danes zvečer ob Sl/2 uri v društveni telovadnici {Coroneo 15.) Za bazar ženske podružnice so darovale : gdč. Marica Bekarjeva iz Skopega na Krasu krasno majolika-košarico za biskuite; ga. Maša in jVIicika Oromovi »Iva secesijska krožnika za sadje ; g. Vinko Krek, voditelj na slov. šoli pri sv. Jakobu 3 K, e. g. Vinko Dolenc, katehet 4 K, g. Miloš Kamuščič 4 K, gc. -Jos. Delkin galanterijo za cvetice, gc. A. R. ti ve vazi za cvetice. Ker bo bazar že prdiodnjo nedeljo, prosimo nase slovenske rodoljuhkinje in rodoljube, da bi se kaj številneje odzivali našim prošnjam, kajti doslej smo prejele razmerno ' še jako maio darov. Nadejamo se, tla nas j osobito naše zavedno slovensko ženstvo ne pusti na cedilu. Ženska podružnica mora prirejati veselice, katere so skoro jedini vir njenih dohodkov. Drugače nam je povsem nemogoče reševati našo težavno nalogo v okolici in poleg tega še podpirati glavno družbo v Ljubljani, ki je uprav sedaj v jako kritičnem gmotnem položaju in se zaupno obrača za podporo do svojih podružnic. Zatorej prosim > še enkrat najuljudneje, pošljite nam po kako malenkost: vsak še tako majhen tiar vsprejmemo hvaležno. V nedeljo pa vsi in vse v Bar ko vije! Orlbor tržaške ženske podružnice. Odbor »Slovanskega pevskega društva v Tratil«, izvoljen na občnem zboru dne 27. aprila t. I. konstitniral se je v seji dne 3. maja tako-le: predsednik: prof. Mate Mandić, podpredsednik : Davorin Lukša, tajnik : Dragotin Podreka, blagajnik: Jarnej Pinter, arhivar: Hajko Pavlovič, nadzornik j>evskih vaj : Henrik Kobai, odborniki: Kralj Vesti iz ostale Primorske. X Novo pevsko društvo se je ustanovilo na Krasu pod imenom lljira« iu sicer za Koprivo-Skopo. Delujočih udov je pristopilo že nad 30. Pevske vaje se menda tudi že skoro prieno. Videti je, da imajo mladeniči veliko veselje do petja. To je lepo. Le pridno naprej po začeti poti! (Tako nam pišejo od tam. Mi se seveda s polnim srcem pridružil jemo želji dopisni-' kovi, tla bi društvo lepo vspevalo. Saj vemo, [ kako bister um je našemu Kraševcu, kako I zlato mu je srce, kako dovzeten je za vse lepo in pravo. Le prave vspodbuje mu treba. Te pa je manjkalo tlo sedaj le v preveliki meri po našem Krasu ! Isker je manjkalo, ki i bi užigale. Inicijative ni bilo za socijalno združevanje, ki je v pričetek narodnemu, p9|>-Kaspar Kastelic, predsednik čitalnice, je nagovoril navzoče tako le : «Z radostjo v srci se bližamo danes zastavi, ki ima sedaj vspre-jeti božji blagoslov. Okolo te zastave se bodo zbirali členi našega društva, kadar-koli bo trebalo pokazati, tla v tej prijazni dolini živijo ljudje, vneti za svojo domovino in za svoj narod. Ta zastava nam bodi voditeljica, nam bodi znamenje, kate rega se držimo v resuih in veselih časih. Sv. Jožef na eni strani naj nas uči, tla, tlelo, združeno s poštenim, bogoljubniiu življenjem, vodi nas tlo prave 1 sreče, a sveti Ciril in Metod na drugi strani naše krasne zastave naj nas spominjata vedno, tla smo Slovenci, tla je naša sveta dolžnost, ljubiti svoj jezik, svojo narodnost, kakor sta |ju ljubila ta dva svetnika. Ta zastava ima v sebi moč in vse lastnosti, katere so nam Slovencem svete : zatorej prisezimo tej zastavi zvestobo, zdaj in vsikdar ! Tej zastavi torej, ki združuje v sebi vse, kar ima biti sveto vsakemu Slovencu, obljubimo zvestobo zdaj in vsikdar!» Na ta lepi nagovor je čitalniški zbor zo-pel Riharjev «Oče naš», na kar je imenovani gosp. predsednik s kratkimi besedami zapro-i sil g. obrednika, naj blagovoli novi zastavi podeliti božji blagoslov. Za tem se je vršilo blagoslovljenje. Po dovršenem obredu je ve-leceniena gospica Josipina Kastelic, kuinica, pripela krasno izdelan trak blagoslovljeni zastavi ter izrekla te-le besede : <Častiti društveniki! Vaša lepa zastava je ravnokar vsprejela božji blagoslov in jaz sem Vam od srca hvaležna in ponosna, da ste meni poverili častno nalogo, tla prisostvujem temu slovesnemu činu kakor kumica. Veselo in ponosno naj vedno vihra Vaša zastava v slavo božjo in čast uasega naroda, a v znak hvaležnost; za izkazano mi čast dovolite, tla pripnem na Vas prapor ta trobojni trak, ki naj priča vsemu svetu, tla tudi v tužni Istri živi narod, vnet za slovensko trobojnico!* Na to je sledilo zabijanje žebljičev. Prvi je bil g. obrednik, potem so sledili gg.: kumica, predsednik, podpredsednik, tajnik-bla-bajnik, dr. Otokar Rvbar kakor zastopnik tržaške čitalnice, Bekar, zastopnik Kozinskega bralnega in pevskega društva »Venec* in slednjič štiri orniki. Vsakdo je spremljal ta čin s primernimi besedami. Na to je zapel zlx»r nar. čitalnice pesem sv. Cirila in Mdtoda. Domači godci |>od vodstvom g. Antona Mikolja so zasvirali »Naprej« in zastavo smo ponesli v cerkev. Neki velečastiti gosj>od duhovnik do-šel iz Trsta, je imel primeren cerkveni govor. Na to se je blagoslovil kip lardske Matere l»ožje (izdelan v GriVdnu na Tirolskem od Josipa Kunggaldier}. Preč. g. obrednik je prometa : lansko leto v istej dobi 1,901.176*37 : promet se je torej pomnožil za 339.131 "57 K Ker k tej svoti ni zapopadena kupnina hišo, ki znaša 320.000 kron — se mora reči, da je to lep napredek. Ni nam potreba, da bi naglašali še posebej, kakošne važnosti je ta prekoristni zavod za razvoj tržaških Sloven cev in sploh tu živečih Slovanov; ni nam potreba, tla bi j»ovdarjali in priporočali, tla naj vsaki zavedni Slovenec ali sploh Slovan le v tem domačem zavodu ulaga svoj denar; treba pa je opozoriti vse one (posebno uslužbenke), -prejel 50 ženskih v «Marijino družbo*, bla- katere so tlo sedaj Jgospodarji in delodajalci goslovil novo zastavo imenovane družbe, ka- j odvračali, da naj nikar ne vlagajo denarja v teri je kumovala velecenjena gospa Ivanka slovenski »kasi« — češ niti svoje hiše nima. Kastelic. Slovesno sv. mašo z asistenco je da- Kajti Tržaška posojilnica in hranilnica — roval omenjeni g. duhovnik. ali, kakor ljudstvo navadno pravi : »sloven-Po sv. maši se je vršil sprevod po polji ska kasa« — ima sedaj svojo lastno z vsemi zastavami, peli so pevci nar. čital- hišo, na najlepšem prostoru. Ce bi bile slonice iti svirala godba. Vrnivši se v cerkev, venske kuharice in hišine svoje težko zaslu-je prečastiti g. obrednik zapel «zahvalno pe- žene »rublje« nosie v naš zavod in ne v seni» ter jn»delil / Najsvetejšim obilnemu ljud- »laško mestno hranilnico«, bi imeli Slovenci stvu božji blagoslov. že zdavna se lepšo hišo, nego jo imajo oni in Ker je že po noči in jutro omenjenega — ki je sezidana s slovenskimi »rublji« ! Ce dne deževalo, bali smo se, da se slovesnost nočejo vež računati z goldinarji in kronami, ne bo mogla vršiti tako, kakor smo se name- pa jih imenujmo mi tako! (Včasih so naj-nili, a, hvala Bogu, prav ob določen: uri se raje Lračunali z italijanskimi lirami ! Op. je nel>o toliko zjasnilo, da se je moglo vse stavčeva.) lepo izvršiti. ; - Trak in zastava — krasno tlelo šolskih sester Ciril-Metodove šole v Trstu — je posvečena sv. < irilu in Metodu na eni strani in na drugi strani sv. Jožefu delavcu, kar je dalo povod velešpt. gosp. predsedniku, tla je spodbujal ude čitalnice na vstrajno tlelo. Brzojavna poročila. Vojna v južni Afriki. LONDON 4. (15) Poročevalec lista »Times« iz Pretorije javlja dne 3. t. m. : Okol- Po dovršeni popoludanski službi božji smo nost, da je gospa Botha vnovič dobila dovo-prenesli zastavo nar. čital niče v spremstvu ljenje, tla more obiskati svojega soproga, daje veleč, gospice kumice, predsednika, tajnika- povod govoricam, da so se pogajanja z Botho blagajnika, štirih odbornikov, domače godbe, zopet zapričela. Jaz sem pooblaščen v izjavo, |>evce in obilne množice z obhodom po vasi <}a temu ni tako, ter da ni ni kakega namena, v začasne pr<.-tore nar. čitalnice. Prednostno «Ja bi se povraćali k pogajanjem. zas»avo (»ohranili, je gosp. predse Inik, ginjen, LDNDON 4. (B.) »Evining Post« jav-• Ibujal čitaln-čarje na vstrajno tlelo ter lja iz \Vashingtona: Montago \Vhite je prije za ključ 1 svoj govor s trikratnim «Zivio» občil državnemu departementu, da predsed-na presv. cesarja Fran Josipa I. Na to se je nik Kruger v mesecu avgustu obišče Zjedi-<►glasilo -l'« novih udov ter šteje naša čital- njene države. Odgovorili so mu, da bo nica devedeset udov. Sledila je na to čisto Kruger prisrčno dobrodošel, tla pa ne bo domača nedolžna zabava na planem. Najsrč- v s prejet oficijelno, neje-e zahvaljujemo za vsa navodila in pouke: velecenjenemu g<*sjMxlu dr. O to karu R v baru ■n ii eg"vi '»enjeni gospi ter jima kličemo vsi citalničarji Urez »viški iz vsega srca : «Zivi Vaju Bog na mnoga leta*. Nadalje se zahvaljujemo ceni. bral. in pevskemu društvu v Kozini za Szella, s katerimi sklicanje poslano nam zastopstvo. In slednjič: srčna /a ^^ maja zahvala vsem onim gg., ki so nam kaj darovali za našo zastavo. (Imena darovatelje v priobčimo prihodnjič.) Razne vesti. Razžaljenje križa. Židje na Ogerskem postajajo dan za dnevom predrznejši prtiti krščanskim svetinjam. Nov dokaz za to je podal neki Zid, advokaturski kandidat dr. Maks Ladanji (prej se je imenoval drugače). Imel je zastopati neko stranko pred sodnijovVII. budimpeštanskem okraju. Ko je ta pomadjar-jeni (ali samo po imenu!) Zid videl razpelo na sodnikovi mizi, je začel upiti in zasramo-vati, izjavivši, tla ne bo stal pred sodnikovo mizo, na kateri je razpelo. Sodnik dr. Štefan Pec je lepo opominjal razjarjenega izraelovega sina, naj se dostojno vede, ali to ni vse nič pomagalo, dokler ga ni sodnik obsodil na 100 kron globe radi nedostojnega vedenja pred sodnijo. Sedaj še le se je prikazala v Ladanjiju njego»a ura v : začel je na vse načine prositi sotlnika naj mu oprosti, ali sodnik se ni tlal pregovoriti. Osmica pri sv. Ivanu (na Vrdeli) Posestniea udova F r a n v i š k a Z v a b naznanja, sosebno svojim mnogim znancem v mestu, da v nedeljo odpre »osmico«, da potoči ves domači svoj, kakor znano izborni vinski pridelek. mm i Aleksander Levi Minzil s Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst T R S T J« TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 Prodajalnica svečarne Zanchi se je premestila z velikega trga v ulico Riborgo štv. 27 kjer ima v zalogi velik izbor sveč, velikih sveč in t o t e o ti eelielnega voska, kakor tudi L, II. in III. vrste p<» nedosegljivih konkurenčnih cenah. — Zaloga s t e a r i n s k i h .s v a č in mila prvih tovarn po tovarniških cenah. XB. Vkupuje se po zelo ugodnih cenah pristen vosek, voščine in stearin kakor tudi ostanki pogrebnih sveč- Tržaška posojilnica in hranilnica jeuistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Zasedanje delegacij. DUNAJ 4. (B.) »Wr. Ztg.c objavlja cesarjeva ročna pisma do ministra za vnanje stvari grofa (t >luchow4kega in do obeh ministersfcih predsednikov dr. Korberja in pl. delegacij odreja Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Vesti iz Kranjske. " V Kranju so imeli p red v če raj nji m oln-inske volitve /.a III. razred. Izvoljeni so bili kandwiatje narodno - napredne strinke. Včeraj st* volila II. in I. razred; vspeh nam sicer še ni znan, ali iz listov posnemamo, tla e istej stranki zmatra zagotovljena. Meščanska g o d b a v L j u b 1 j a 11 i e imela v sredo svoj prvi občni zln>r, na katerem izvolili definitivni «>dl>or. Dohodki S'Hli»e so znašali doslej 11*.'JI* kron st., -trošni pa lH.tfOf* kron in st. Djelej je gi*dba nastopila *.H» krat. II* godcev ima mesečno plačo, 4 g;i priredila v »Narodnem pr<»me-nadni kon«*ert p<»d vodstvom g. kapelnika Beniska. Vesti iz Štajerske. — »Lastni d o rac, registrovana delavska sta v i »en a zadruga v Celju, je kupila od gospoda Josipa in go*}»e Marije Kosem t k pri cinkovi tovarni v erju ležeče sta-visee v meri .">11*1* štiijaških uežnjev za stavbo delavskih hiš. S^laj se to zemjišče razmeri na parcele štirjaških se/.njev, in jk>-tera začoo še letos, menda prav kmalu zidati dela v-ke hiše: let<»s postavijo menda dve do tri. — Velik poboj je bil minolo nedeljo v Skofji vasi pri Celju. Vinjeni fantje "*o se stepli baje z Lubečenci ter je bil fant I. Hineel ubit, tlva pa sta zel<5 ranjena. — Ljudstvo premalo č ta — popiva pa preveč. Kriza v »uičiji. BEHOLIN 4. i B.) Kakor javlja « National Zeitung* je imel državni kancelar grof i»ulo\v včeraj popoludne pogovor s semkaj došlirn naeijonalno liberalnim poslancem Mol-erjem iz Braek\vede. OBUVALA! PEFI KRAŠEVEC pri rersvi sy. Petra (Piazza Kosario pol ljadsKn šolo) priporoma svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe pe izvrže v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. $ Prevzemu vsuko delo na debelo in drobno rt ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in 2 točnostjo po konkurenčnih cenah. q Za mnogobrojne naročbe 9e priporoča j Josip St&ntid čevlj. mojster Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni un do 24, za dečke od gl. 4."»0 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do S, suknene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.r>() do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. H do 1«;. Volnene obleke zii dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 it-j»o tej minimalni ceni gld 6 60 Ameri čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži lx>jo siel»ra 2f> let. za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem «e s tem javno, vsakemu, kc-tereniu ne bi bilo blago všeč. povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ug<1 20. novo. više. Pivo v buteljkah A- HIRSCHBERu - a Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Duiiali II.. Rembrandtstr. 19. Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali če se znezke naprej vpošlje. Čistilni praftek za njo lO kr. ^T*, I 'r - \ :!:-• ^ • ^ znamko zdrava kovina.* ^^ ^ Izvleček iz pohvalnih pisem, ^fcfc^ Hil «em s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. L j ubijana. Oton Bartuach. c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno irarnituro &em jako zadovoljen. T o in a ž K o ž a n c, dakan v Maril>oru. Ker je Va-a garnitura v goapodinj«vu jako koristna. prosim, da mi pošljete še jedno. fl. 1* a v e 1 pri Preboldu. Dr. Kamilo Bdkm, okrožni in tovarniški zdravnik. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiii. Albert Brosch Trst. — Via S. Antonlo •'>. — Trst. Kožnhar in izdelovalce kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. I Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo-ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo-j z jamstvom proti molem in ognju. // dvojno rafinovanega romanskega in cesen-skega žvepla, angleška modra galica, » AtiKK'OL« za uničevanje mrčesov na trtah, drevju iu zelenjadi, elastični trakovi za cepljenje trt in inehi za žvepljanje ter gumijeve od vsaeega, cevi. — Vdobiva se po cenah, da se ni bati (»brestu- mirodilnici Hranilne vloge sprejemajo če tudi ni član društva in se ourotu- i. i . . .„ ii- it i KonkH jejo jm» 4o« ne J'a ** odbijal rentni - — «.«» „, s,wr na Emilijo Cnmar pot Friderika nie;i j- ♦'< % in na vknjiž -e jh. ol/2°/u- ulica Belvedere 37, podružnica na Opčinah 212 C raduje vsaki dan od i'. do 12. ure dopoL. Telefon štv. 1083. in <»d 2. tlo 3. ure im>im>1. razven nedelj .. . , , . - 1 • i 11 \ elik izbor sip, zebliev, barv, nnneral- iu praznikov. 1 J Stave uran. iloa leta 1899. okroglo R. 1,409.000 f "T": "iT' ",ja* J _ , , nrnezev, kemičnih izdelkov itn. Mirtrai. račun št?. 837.315. m Varstvena znamka: SIDBO- ">* & tTimirTiiTm n.nmm nnnn & izdeluje in pošilja Frva siseška izfielovalnica tainhanc Stjepušin 4. 4. 4. Sisete (hrvatska) Odlikovana na pariiki razstavi 1900 in na miljenijski razstavi l 896 z velikimi kolajnami. Velik ilustrovan eenik se pošilja na zahtev vsakemu brezplačno in iranko. Julij Redersen iS LINEMENT. C APSIGI COMP. g \ izi\e\^xe\i travniških pasov iu onopedičnih S iz Richterjeve lekarne v Pragi aparatov. 5 pripoznano izvršno, hoiećine Maieće g Ti*. - VI. *H Torn ntc st. S5S-:J. ® mLilo dobiva se po stot.. 1.4o K in g{ Pr»ti ^Isola 1 haozza.^ 6 tK> 2 K po vseh lekarnah. sil Kiritrgični instrumenti, ortopedični aparati, /A . . , ... , . m , i , - .. urilll izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, za l*aho Pri vknpovanjn tepa povsod priljubljenega jSC modrei, umetne roke in noge, hergLe, erna- J domala zdraviU naj se pazi edino le na ^ M!.fi. IiJ|ftrtvi ela8tigni ,,aw,vi in nogovice, I,,orju- Pr* obrtnij.h, tako nove Ivan Grodina Trst- klepar (limar) Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst, originalne steklenice v zavitki z našo var »t V eno znamko „SIItRO" iz Richterjeve lekarne n le tedaj je gotovo, da •prejme originalni izdelek V\ nteni pasovi. kakor _ f RiCfcitrledna pri iltim lsm ? ?rm . £lix«.betine uUoe &. od gnm.ja in uepremočljivih sn o t- ij. Vse po najnižih cenah. i i. poprave bodisi iz iednostavne^a suspenzori, elektroierapevtieni aparati, aparat« r- t- j fc, j i • * . -.^irr^.t; ludniL-o ali dvostrokeg-a pleha, zinka, lamarina, medi za umetno dihanje ter preOmeti za Oolnike . bakra, pakfona itd. Zaloga I v rž uje kopke in sisaljke po naročbi. piedmetov za kirurgična zdravljenja, angležki Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. Za zatiranje in uničevanje mr-česov in žuželk na trtah, sadnih dre vesih, zelenjadi in cvetlicah itd. itd. DREVJU NEŠKODLJIV « Prodaja se iz lastne 7ovarne mila -^ms F. FENDERL & C.° v TRSTU nI. Limitanea 1. TeleTon 430. V <>oi'iei: pri g. Frideriku Prima.s Travnik št. (>. (Dvorišče); na O pel na h : pri Frideriku 4'uinar. Navod z;i uporabo „Agricou-laz mnogimi spričevali se pošlje na zahtevanje brezplačno. Trov.-oMi r6£istrovana zadrta z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. st. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s nalože za najmanj jedno leto po T>°/0 , na vadne po 41/2°/o ,n vloge na Conto - co rren po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 101etno> odplačevanje, / tjkočem računu po dogovoru^ Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, al? daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.360. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in ol 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Postranski zaslužek Na mesec 200—400 K zamore vsak zaslužiti (posebno pa propadli trgovci) s prodajo postavno dovoljeni srečka. Iščejo se od nekega avstr. bančnega zavoda solidni in zmožni zastopniki. Vkljub visoki proviziji solidne cene. Ponudbe z napovedbo j poklica je poslati poti: ^K- 5010« na Jana Grćgra, inseratni kancelar v Prago. Jindrisska ulice 19.