Številka 312
Trst v torek 13. novembra 1806.
Tečaj XXXI.
I?baja f-ca.' .! dan	,
Ul r ?«■;m t L PHtt tt 5. HI. CD	*
*.'•■•«* £t*-viike Rf urMftiMo i • 3 5 (6 moti nt:■ tobak^rnsi* v Tint« ii« okomi. Ljubljani. Goric«. - • r. u Petru, iseža* i. Nabrefini.	Ločni. Trlmina,
Aidovičici. Postojni, Dcrr.bi rcu. Solkanu itd. •rv ogiafov se tačunajo po vr?::'.h J?iroke 73 irm. visoke zn trgovinska ir oblice oviR*' po 20 r-tot.; «.' rtnice. zuhvsie, pofdarit.e. ^.tt- denarnih zavodov . . ott stot. Za oglase v tekstu Ii.^ti*. do f> vrst K 2U. v*aka na-•.« i;ra tr^ta K i". Muli oglasi po S ti. beseda. najmanj it Ht ?«»t. — Opa.Tf SDrpifMS ir.eeriitni otidelek uprr.ve — Plačuje trl";sit"«io it- upravi ..Kdinr>3t-'\
Stasito političnega društva Edinost41 zt. Primorsku
V rdluosii 'e iaod!
tu v-e leto 24 K. po! iets 12 K. 3 iesece 6 K. — N.t
naroćbc- brez dopnsiane naročnine se uprava ne ozira V« dopisi uai se pošiljajo d« uredništvo lista. Nefrankovana
risina ne sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo. Namfiaino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ■»
ntUDNlsTVO: a! Giorglo Galattt 18. (Narodul dom> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LsstiU lousorcij lista „Edinost-1. — Natisnila tiskarna konso:ci)£ L«« Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. IS
Poštnoohrunilnični račun št. 841.652. -c-—-
TET.TSroa »tov. 1167.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHMfK
Mm se mM glasov!
Dotičniki, ki avno življenje v
II.
vedno govore, da se vse Trstu mora preporoditi v h»i krščanskem in postaviti na krščanske ■rincipe, naj bi vendar enkrat prestopili od : .»ega splošnega zatrjevanja k določnim, konkretnim pojasnilom, kako si oni praktično predstavljajo to preporojevanje tržaškega življenja v duhu krščanskem ? ! Po katerih po-*' li hočejo doseči, s kakimi sredstvi, s kakimi pripomočki in s — kakimi zvezami?! Na to vprašanje nismo še nikdar I zbili kakega decidiranega. pozitivnega pojasnila. To pa vemo pozitivno, da se taki klici v nekaterih slovenskih listih po „pre-porodu v krščanskem duhu" oglašajo redno t daj, kadar se hoče vreči poleno pod noge — slovenski narodni stranki v i r s t u ! Kakor da bi bili pristaši te stranke -,.tmi pogani in hi nje program vseboval -ume poganske principe! To nas utrja v prepričanju, da se s „preporojevanjem v duhu xrščanstva" - nameruje še kaj druzega, kar iaj bi služilo izvestnim političnim namenom -:rogov, ki ne gledajo ravno posebno radi iašega narodnega gibanja!
Preporojevanje v duhu krščanskem" naj lade tormo za snovanje posebne organizacije, ki naj bi služila gori omenjenim namenom!
To je naše neomajno uverjenje. Nu, glasniki ..prepoVojevanja" trde, da je to re--ilna ideja tudi v narodnem pogledu za tržaške Slovence, ker da bi se po vplivanju kr-š«' anske misli in krščanskega naziranja vbla-zile strasti, jačil smisel za narodno in politično pravičnost, kar vse bi blažil no vplivalo na narodno in politično razmerje med Italijani in Slovenci. To da bo gladilo pot narodnemu pomirjenju, a po doseženem narodnem pomirjenju se neha tudi nevarnost za narodni obstanek tržaških Slovencev.
V tej smeri se — circum circa — giblje argumentovanje njih. ki kličejo po preporodu našega življenja. Namera gre torej za t4=m — na tem ni dvomiti — da bi se v Trstu zasnovala močna krščanska organizacija.
Sedaj je vprašanje : je-li res pričakovati. da bi taka organizacija res tako blažil no vplivala na naše sodeželane druge narodnosti?! Iz polnih prs kličemo v svet, da ne ! Izbruhi v „ Amicu" govore, da ne ! • e se niti italijanski svečeniki, torej oni, ki naj bi bili voditelji njim, ki naj bi z nami Slovenci v skupni organizaciji delovali za lblažcnje strasti, uglajenja nasprotstev in narodno pomirjenje če se torej niti ti, ki bi imeli prednjačiti z lepim — krščanskim izgledom, nočejo ublažiti in pomiriti : česa noreino pričakovati še le od italijanskih 1 a j i k o v ? ! Pa saj nas uči .zkustvo! In to je največi in najzanesljivi
PODLISTEK.
učitelj. Ni mnogo časa temu. ko je bilo v bratovščinah, ki so jih vodili italijanski svečeniki, na tisoče slovenskih žena. tako. da se lahko reče, daje v vseh teh bratovščinah slovenski element ustvarjal veliko večino. — A kako se je godilo tej večini v onih bratovščinah v jezikovnem, oziroma narodnem pogledu ? ! Ukle-njen je bil slovenski živelj v pravo duševno robstvo. Da niti ne govorimo o ravnopravnosti z italijanskim jezikom, konstatujemo, da slovenski jezik, ne le da ni užival nikake pravice niti v najmanji meri, ampak je bil principijelno in sramotno izključen! In to zopet ne le od cerkvenih pobožnosti, ampak pre-povedano je bilo onim tisočem slovenskih žena celo v medsebojnih pogovorih rabiti svoj materini jezik, kadar so nastopale pod imenom bratovščine! Se danes žive v Trstu svečeniki — in mi bi lahko postregli z imeni —, ki so šli v svoji italoma-niji tako daleč, da so onim slovenskim ženskam priporočali, naj tudi doma italijanski vzgajajo otroke, ker slovenski jezik da je - manje vreden — barbarski" !
(je uvažujemo sedaj, kakov vpliv ima v obče žena na vso rodbino, in če se spominjamo, da je bilo naših žena na tisoče v italijanskih konfratern&h, potem si pač lahko izračunamo : koliko neizmerne škode v naci-jonalnem pogledu je trpel naš živelj od tega, daje bil z Italijani v skupni organizaciji!
In kar se je godilo v kontraternah — torej v pobožnih družbah — bi se godilo v vsaki skupni organizaciji. Mi že kar vidimo plastično pred očmi: naši, itak že preblagi, bi se „blažili*4 še bolj, Italijani pa bi ostajali, kar — so bili! Naši, itak že, po naravi, po temperamentu, radi odjenljivi izlasti v jezikovnem pogledu, bi popuščali bolj in bolj, oni drugi pa bi bili gospodarji!! Naši bi postajali nacijonalno indiferentni, ali pa celo direktno sovražniki vsaki narodni odločnosti na slovenski strani, Italijani pa bi ostajali — zavedni Italijani. „Preporodili" bi se torej le naši na — slabše v narodnem pogledu. Ne, po takih poteh mi ne smemo iskati narodnega miru. kajti prišli bi le v narodno mrtvilo! Ce se hočemo mi tržaški Slovenci narodno ohraniti, moramo a priori izključiti vsako skupno organizacijo z Italijani, dokler se ne preporode ti poslednji, posebno pa — njihovi ..krščanski voditelji".
Dotlej so vsi klici po -preporajanju" nevarni sirenski glasovi, ki naj se jih tržaški Slovenci varujejo ! Će se hočemo narodno ohraniti, če si hočemo ustvariti trdno narodno pozicijo, če hočemo naše sodeželane druge narodnosti prisiliti v spoštovanje do nas, mora biti naša politika vzletno, impulzivno narodna !
In menijo li oni slovenski krogi, ki	za Koroško odpravijo. Mi smo sicer
vedno kriče po „preporodu", torej proti	takoj izrazili svoje velike dvome in naglašamo,
dosedanji narodni politiki v T r -	da smo tudi danes daleč proč od vsacega
s t u, menijo li, da bi krščanstvo med Slo-	optimizma. Ali gospodje voditelji slovenske
venci res kaj pridobilo po takem prepo-	politike so obljubili slovesno, a mi nočemo
rodu ? ! Saj stoji dejstvo, ki je ne more	dati nikomur niti sence kake pretveze, da bi
utajiti nikdo, da Slovenec, odpadši od svoje	se mogel pozneje izgovarjati, da smo tudi mi
narodnosti, nikdar ne postaja bolj — veren!	kaj zakrivili, radi česar da ni stvar uspela. Seveda ne mislimo tu na tisto italijansko j Gospodje so obljubili in mi jim nočemo kra-
formalno pobožnost, ki vidi svoj najviši izraz	titi prilike, da svoje besede pretvo-
jtfoj prvi - koš.
Sj,is.il Drago Komac.
In kakšen je ta moj prvi koš, kaj si mislite ? Gospod urednik, le nikar si ne domišljajte zmagonosno svojega slavnega uredniškega koša. Tudi ti kratka kmetica, ki nosiš dan na dan na svoji brumni glavici — <oš v Trst. ne misli, da ga tudi jaz morda. Tolminski kmetje in možakarji tam gori z nad Gorice, že „rajtajou : aha, naš oprtnik je ! Figo - nobeden ni od teh !
Nekoč je bilo, — prav za prav vas itak vse vkup nič ne briga, kdaj in kje sem dobil ta moj prvi koš : a ker ste najbrže radovedni. pa vam povem.
Ta moj pni koš. ali kakor ga tudi ime-•• »jejo - korhca. darovala mi ga — oziroma
—	jo je neka mlada gospica. Toda kaj go-spica — mlado dražestno dekle je to bilo. Lepo in krasno — očarujoče kakor majnikovo jutro.
In to je bilo tako !
Prišel sem bil z leti v tisto dobo, ko se človek zmisli na ženitev. V one dneve ko za-čujemo sanjati o zvezdah in luni, ko poslušamo zamaknjeni idealnega slavčka — ki poje svoji ljubici podoknico. To so tisti srečni časi, ko nam je ves svet lep čaroben vrt, vsaka skala romantična, in vsako drevo, s svojimi ravnimi in krivimi, polomljeni in suhimi vejami : najlepša poezija.
No in takrat mi je rekla moja mlada duša : „Korle — piči — piči. vdari na struno ljubezni — zaljubi se !**
Ubogal sem jo — ter sem se zagledal v ono krasno dekle. Lepi časi — lepi !!
Zaljubljen sem bil popolnoma: Od nog do vrh glave, na dolgo in široko, od zunaj in znotraj. Pa da bi ne bil zaljubljen ? ! Oho
—	ko bi videli njene krasne oči, črne kakor
v — u metalnih ognjih in godbah in druzih blestečih rnanjostih, ampak mislimo na resnično pobožnost. Dotični klicatelji po „preporodu" naj torej razmišljajo, če jim je res do tega, da se Slovenci tržaški narodno ohranijo! Tem poslednjim pa kličemo še enkrat : Varujte se sirenski h glasov.
Avstrijska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo.)
DUNAJ 12. — Zbornica je nadaljevala drugo čitanje predloge o volilni reformi. — Generalni govornik contra posl. Stein je zastopal znano stališče vsenemcev, ki so proti volilni reformi le zato, ker ista škoduje Nemcem. Govornik, večkrat pozvan od predsednika na red, je jako hudo napal poslanca dr. Šusteršiča in Šukljeta ter načelnika odseka za volilno reformo posl. Ploja. Očital je obema prvima sramotne, dru. Ploju pa zl )činske čine.
Generalni govornik pro je naglašal, da tvori sedanja volilna reforma le stopinjo v dosego prave splošne volilne pravice. Posl. Šusteršič, Suklje in Ploj so energično protestirali proti klevetam posl. Steina, ki je od svoje strani vzdržal svoje trditve v vsem svojem obsegu. Ker je vnovič žalil omenjene poslance, ga je predsednik zopet poklical na red. Zbornica je s pretežno večino sklenila pričeti o predlogi volilne reforme specijelno debato, ki se ima izvesti v 13 skupinah. Prihodnja seja jutri.
Volilna reforma.
Lahko možno je, da komu pada v oči, ker smo odnehali od ojstre borbe proti naši slovenski delegaciji radi volilne reforme, oziroma, radi vnebovpijoče krivice, ki grozi na-
rijo v dejanja!
Tu gre za velik življenski interes skupnega Slovenstva, a mi bi bili slabi rodoljubi, ako bi nam bilo vprašanje: kdo naj doseže?! više nego vprašanje: ali se kaj doseže ! Kdor odvrne krivico, ;ttemu ne bomo odrekali priznanja. Mi nočemo torej kvariti akcije, marveč čakali bomo pozomo in nestrpno te akcije in nje vspeha. Zvesti svoji politiki stvarnega interesa slovenskega naroda poživljamo vse slovenske poslance — brez razlike političnega življenja — in vse žnjimi združene slovanske poslance, naj v tej zadnji uri združijo svoje moči in storijo vse možno, da se od koroških bratov odvrne silni i n u s o d n i udarec. Ce se to posreči, bomo v bo/jem imenu prenašali krivico, ki jo je nam samim prinesla volilna reforma in bomo radi izrekali priznanje njim, ki bodo priznanja vredni. Istotako bomo pa znali ojstro soditi, če se izkaže, da je bila obljuba le pesek v oči in da se je uprizorilo le dozdeven manever. To je naše stališče v sedanjem hipu vspričo volilne reforme. Mislimo, da je korektno, rodoljubno, slovensko.
Iz Bosne.
Te dni smo bili priobčili „Glas iz Bosne". Dopisnik je bil konstatiral važno dejstvo, da se bosanski frančiškami — ti nositelji katoliške stvari v Bosni — nikakor ne strinjajo z gonjo sarajevskega „Hrvatskega dnevnika" proti Srbom, marveč da jo obsojajo, čemur so po nekod dali izraza s tem, da so „Hrvatski dnevnik" — sežgali. Mej tem je rečeni sarajevski list priobčil nekaj člankov, v katerih je trdil, da tudi frančiškani popolnoma soglašajo s sedanjo politiko šim bratom na Koroškem.	sovraštva proti Srbom. Sedaj pa priobčuje
Pred vsem moramo glasno povdariti, da zagrebški „Obzor* dopis iz frančiškanskih mi urejamo svojo taktiko vsikdar izključno le krogov, v katerem je podkrepljena trditev po ozirili na korist slovenske stvari. Tej za- našega dopisnika, da sedanja oiicijelna ka-
po stavi j amo vse druge obzire. Vsikdar se radi odpovedujemo tudi najlepšim hipnim efektom, če vemo, da s tem koristimo slovenski stvari. To je naš vrhni princip. Zato nočemo urejati svoje taktike ne po osebnih simpatijah ali
toliška — politika gre za tem, da bi potisnila
frančiškane.
Dopisnik v „Hrvatskem dnevniku" je
zatrdil, da frančiškani že 24 let žive z nadškofom Stadlerjem v lepem miru. „Obzorov"
z dru- ! dopisnik oporeka temu in imenuje Ciričevega provincijalstva.
opozarja na čase Za svečenike, ki
antipatijah, ne po naših navskrižjih gimi slovenskimi strankami. Naj se mož dr. Tavčar, ali dr. Šusteršič, mi mu ne bo-! urejajo „Hrvatski dnevnik" je karakteristično mo delali težav kadar hoče storiti kaj dobrega, že to, da imenujejo brate svečenike — gai-Nu, glede volilne reforme stoji stvar tako, je ve ovce. Dopisnik rObzora" pravi, da hoče da je „Zveza" obljubila n a j r e s- ' odgovoriti na kratko, ker noče imeti mnogo nejo in premišljeno akcijo, da se posla s svečeniki kakoršna sta Segović in kričeče krivice volilne reforme Barbić.
temna noč ; one kodraste črne lase : njena svojo neskončno ljubezen, proseči te : — ljubi
• rožnata lica; tista, po najslajšem poljubu me. bodi moja!
{hrepeneča ustka in njene bujne, nedolžno- Takrat si mi poslala ..korbeo" in na i nežne grudi, njen zapeljivi vitki stas - uh dnu te je bilo ono moje pismo — ki sem ti je — več nego eden od vas vseh bi se bil je jaz pisal.
z menoj vred zaljubil vanjo. In ta moj ko- rKoš" si mi dala za mojo ljubezen, koš met imenoval se je — Eda !	za mojo udanost!
Eda — že ime je lepo! Edi, ti si bila; Toda, naj bo! „Potroštau" sem se in zato ona, ki mi je darovala — prvi koš, oni koš,. nisem zagnal tistega koša tja ven na dvo-ki ga hranim še vedno za spomin na tebe, rišče skozi okno. Shranil sem ga in imam ga na mojo prvo ljubezen, na one minule —.še sedaj. Po druzega nisem še šel nikamor, krasne čase.	Sedaj zadostuje mi ta koš popolnoma za moje
Torej zaljubljen sem bil in tako zaljub-1 potrebe ; morda s časom, ko se naveličam ljen, da sem se lotil, čeravno sem vedel, da prvega koša, poiščem mu družbo, ni bila muza moja krstna botra, celo pesni; O ti presneti koš! Britke, tužne ure
— „kovati".
Eda....
Mesec tam visoko plava, tiha, mirna je poljana, ah in Eda moja sladko spava... In, iz te moje ljubezni do tebe, Eda porodilo se je pismo — prvo moje „zaljubljeno" pismo, v katerem sem ti odkril vso
sem takrat užil
radi slovo
tebe. In testament od sveta ter sklenil
sem napravil, vzel — umreti.
Pa kako ?! — — Naj se obesim ? Brrrr ! to je grd konec in nedostojno jo kazati blagi smrti — jezik, kakor ga navadno vsi obešenci.
(Zvršetek pride.)
Stran II
►EDINOST« št. 312
V torek, dne l^i. novembra 190ti
Frančiškani ne morejo biti uvede reforma političnega življenja v moder-, To njihovo sovraštvo daje toliko, da ob nji- Nesrečnemu možu — ki zapušča ženo in 5 beduini S tad le rje ve karavane.' nem smislu, sem stopil v zvezo s hrvatsko- hovih izbruhih pozabljajo na vsake druge otrok — se je pred 14 dnevi zmešala pamet. Vsa provincija je izrekla profesorskemu zboru srbsko koalicijo (Živahna pohvala in Živio-J obzire. Posebno drastično in kričeče se je to Med|ir ^ ^^ ^^ ^^ ^ v Visokem (tem nrvoboritelieui frančiškanske klici), ki je potem tudi izdelala parlamentarni pokazalo povodom italijanske kampanje v ka : (;orisiav; Nevenka.-Jutri: Jozafat, Skof; smi-in prave hrv atske misli) svojo radost na nji- reformni program. Obrnil sem se na vse j Rimu proti pokojnemu vladikii Starka. Tedaj	^
člene zbornice s prošnjo, naj z združenimi ni bila nobena laz, nobena kleveta, nobeno	-
močmi delajo na to, da se izvede ta pro-; podtikanje dovolj grdo tem italijanskim fana-gram in one reformne predloge, ki jih je, tikom.
vlada predložila zbornici, da se konečno uve-| Pred leti se je bil začel od izvestne dejo tudi pri nas moderne reforme. (Živahna; strani širiti nauk, da narodna ideja pohvala in Živio-klici). Prihodnja seja jutri, je zapuščina poganstva. Mi smo — Po zaključku seje je priredilo občinstvo z bili tedaj med prvimi, ki smo se najodloč-galerije. kateremu se je pridružila velika neje vprli takemu nauku, uverjeni. da je lju-množica ljudstva, ob pevanju patrijotičnih i bežen do svojega naroda plemenito etično pesmi, vsklikanju rDoli z dr. Frankom" injčutstvo, ki more le blagodejno, oplemenjevaje
ho vem postopanju."
Tu koustatuje „Obzorov* dopisnik, daje uredništvo ,.Hrvatskega dnevnika" nj e d e n glavnih agitatorjev v onih famoznih memorandumih posvetnega svećenstva".
Ta konstatacija je za nas jako dragocena, ker potrja resničnost trditve našega dopisnika, da se hoče frančiškane — ker so prerodoljubni in preneodvisni — odtisniti in jih nadomestiti z odvisno posvetno duhovščino.
Na trditev v „Hrvatskem dnevniku", da je S tad le r „ustvaritelj" hrvatstva v Bosni, odgovarja dopisnik v ».Obzoru**, rd a so frančiškani edini ohranili hrvatstvo v Bosni i n daje nadškof S t a d 1e r le na škodo hrvatstva prišel v B o s n o"'
Tudi te izpovedbe podčrtujemo debelo, ker zopet potrjajo to. kar je rekel naš dopisnik o vrlinah in zaslugah frančiškanov.
Zanimivi so nastopni odstavki v „Obzo-rovem" dopisu, ki dokazujejo, zakaj da fran-
ki vio "-klici na resolucij onaše in na bana, sprevod po ulicah. Sicer ni prišlo do nikakih nemirov. Za časa seje so imeli socijalni de-mokratje pred zborniško zgradbo demonstrativen shod v prilog splošne, enake in direktne volilne pravice.
Nemški list o avstroogrskem prestolonasledniku.
„Voss. Zeitung" je pred par dnevi priobčila uvoden članek, v katerem se bavi z avstro-ogrskim prestolonaslednikom ter piše med drugim: Resnimi čutstvi mora nadvoj-
in oplojevaje vplivati na življenje in razvoj človeštva. A kar oplemenjuje in oplođuje, to ne more biti v nasprotju z načeli krščanstva !
Društvene vesti in zabave.
„Slovansko pevsko društvo" priredi
prihodnjo nedeljo plesno zabavo v Sokolovi dvorani. Zabava bo trajala od 8. ure zvečer do polnoči. Neudje plačajo 1 krono, pevci polovico, pevke so vstopnine proste: dame 40 stot. Gospodje so naprošeni da pridejo črno oblečeni. Svira salonski orkester. Pleso-vodja g. Ivan Umek.
Občni zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu se je vršil dne
Ali nacijonalizem naših italijanskih svečeni-1 28. m. m. v Šolskih prostorih družbe sv. < i-kov, ta pa je res popolnoma — poganski, rila in Metodija. Udeležba je bila velika ; kajti nima na sebi nič več blagega, milega šolska dvorana in bližnji prostori so bili vsi
voda gledati delovanje ogrskih ministrov, ki čiškani ne morejo v miru živeti z hočejo izvojevati popolno državnopravno lo-
krščanskega. Krščansko mišljenje se je pri teh svečenikih popolnoma izgubilo !
Imenovanje v sodnijski stroki. Viši kaucelijski ravnatelj Fran Cibej v Gorici je imenovan ravnateljem pisarn na višem sodišču v Trstu.
Razpolovljeni paragraf. V kraju K.
natlačeni. Zborovanje je otvoril predsednik g. Matija Skabar z navdušenim nagovorom. Na to je poročal tajnik g. A n cl r e i Z in k približno tako-le: L. 1886. se j«* ustanovilo društvo sv. Cirila in Metodija. d;t bi preskrbovalo cerkev sv. Jakoba se slovenskim petjem. To društvo se je 1. 1893. pr» -
nadškofom S t a d 1e r j e m!!
a.) Stadler kvari delo, ki so je započeli bosanski frančiškani, kvari delo pravih hrvatskih interesov, a kvari je s tem, ker je mohamedance in Srbe izzval proti hrvatski misli: b.) Stadler porablja denar samo za vzgojo posvetne duhovščine, in sicer denar, ki mu ga daja vlada pod naslovom : Proračun za bogočastje in nauk" : c.) nadškof Stadler prav po m a -č e h e v s k i proganja frančiškanske župnike: d.) nadškof Stadler raz-ceplja brez dovoljnih kanonskih vzrokov frančiškanske župnije. Kanon pravi, da se župnije ne smejo cepiti, ako župnik matice in župniki odcepljenih župnij ne morejo pristojno živeti.
Slednjič konstatuje dopisnik ,.Obzorov", da nadškof Stadler dopušča, da se z denarjem iz cerkvene blagajne naroča ,.Hrvatsk dnevnik" ter da je povodom zadnjih duhovskih vaj obremenil posamične svečenike po 50 do 100 kron in več v pokritje — deficita „Hrvatskega dnevnika*. To nam zopet potrja, da je „Hrvatski dnevnik" organ nadbiskupa Stadlerja in da je poslednji moralno odgovoren, kar počenja uredništvo z glasovitim Barbićem vred.
Z zadovoljstvom smo ponatisnili te konstatacije v ..Obzoru", ker popolnoma soglašajo s tem. kar je trdil naš bosanski dopisnik : daje divjanje v rH rvatskem dnevniku" proti Srbom najeto od strani, ki so interesirane na tem, da se Slovan-stvo v Bosni-Hercegovini ne konsolidira in da ostane zastrupljeno po sovraštvu med Srbi i n Hrvati!
čitev od Avstrije. Vedno bolj in bolj da izključno, mora paziti na vojsko. Povsem razumljivo je, da smatra on kakor pogreško vsako popuščanje v vojaških stvareh nasproti Ogrski in da ni nagnjen ljudem, o katerih misli, da so slabo svetovali njegovemu stricu, cesarju Fran Josipu. —- Potem govori list o spopadu med prestolonaslednikom in bivšim načelnikom generalnega štaba, grofom Bečkom in pravi, da se je ravno prestolonaslednik protivil kandidaturi generala Pitreicha za to mesto ter da je vsled te krize pričakovati, da se imenovanje odgodi. Članek zaključuje z besedami : Čimdalje bolj se v politiki iztica oseba prestolonaslednika. On je sicer strasten in ni brez predsodkov ; ali da je jaka individualnost, tega mu ne more oporekati nihče.
Drobne politične vesti.
Ustavljen list. Iz Belegagrada javljajo, da je vlada ustavila list zarotnikov ,.Novi Pokret, ne da bi bila za to navela razlogov.
Neosnovana vest o povišanju učiteljskih plač na Ogrske m. Neka budimpeštanska korespondenca je pred par dnevi javljala, da je ministerstvo določilo 2 milijona za povišanje učiteljskih plač. Sedaj pa javljajo od kompetentne strani iz Budimpešte, da je omenjena vest popolnoma neosnovana.
Cesar v Budimpešti. Cesar se poda dne 20. t. m. v Budimpešto, kjer bo bival tri tedne, sicer deloma v Budimpešti, deloma v G-odolo.
Otvoritev hrvatskega sabora.
(Brzojavno poročilo).
ZAGREB 12. Po slovesni otvoritvi je hotel predsednik priobčiti bodoče delovanje sabora. Komaj je pa vstal, je skočil po koncu člen starčevićanske stranke posl. dr. Pavelić, ne da bi bil prosil za besedo, prečital daljšo izjavo proti predsedniku, ki je v nekem časniku razžalil starčevićevo stranko. Predsednik je ozirorn na poslovni red odtegnil dr. Pa-veliru besedo. Pavelić je čital dalje, kar je provzročilo pri pristaših koalirane stranke viharen protest. Iznenada so vrgli socijalni de-mokratje v dvorano letake, v katerih se zahteva splošna volilna pravica. Poslanec dr. Vladimir Frank je zaklical koalicijskim poslancem : Lopovi! (Vrišč. Več poslancev koalicije je hitelo proti dr. Franku). — Ko se je vrišč nekoliko polegel, je vstal dr. Frank, da bi, kakor se sodi, preklical žaljenie. Za klical je pa : Gospoda moja ! Ako ne bi bili od nas dobili mandatov, bili bi politične ničle! Te besede so pa provzročile nov vihar. V vrišč se je mešala tudi galerija, ki je psovala izlasti dr. Franka. Predsednik je zagrozil, da ukaže izprazniti galerijo. Vrišč je trajal še dalje.
ZAGREB 12. Ko so bile prečitane došle uloge, je posl. Lukinić (resolucijonaš)' govoril o čistosti volitev pod novo vlado v nasprotju z volitvami pod vlado bana grofa Khuena-Hedervarv-ja. Zbornica je na to pre šla na dnevni red. Ban Pejačević je izjavil nastopno: Ker hočem, da se tudi pri nas
(v Istri) je dvorazredna hrvatska in enoraz- osnovalo v bratovščino in je prevzelo skrb za
redna italijanska š^la. In to v istem poslopju in sedaj pod ravnateljstvom učitelja italijanske šole.
Učitelja hrvatske iu italijanske šole sta bila prosila šolske oblasti dovoljenja, da bi
slovensko petje po tržaških cerkvah, kjer se vrši slovenska služba božja. Po zadnjem občnem zboru se je zboljšalo petje v cerkvi sv. Jakoba, ker so se izbrali novi deški glasovi, ki so pevski zbor povečali in spopotnili.
Domače vesti.
Kam se je izgubilo krščansko mišljenje?! Kakor se nam zatrja od raznih strani, je naše sporočilo o nesramnem žaljenju našega jezika, zagrešenem po katoliških duhovnih pri listu „Amico", izzvalo mej našimi ljudmi večinoma najhujše ogorčenje-mej nekaterimi pa — osuplost. Ti poslednji, dobre dušice, dobrovoljčki, jednostavno niso mogli umeti, da bi bilo to možno, da bi moglo čntstvovanje katoliškega duhovnika tako podivjati.
V obče pa se naglaša. da kaj takega nista zagrešila doslej ne „Indipendente", ne „Piccolo". Ta lista preganjata sicer naš jezik in vodita tudi kampanje proti slovenskim napisom, a delata vedno to z njunega stališča, da je Trst italijansko mesto, kjer slovenski jezik nima nikake domovinske pravice ! Ali do tac aga nesramnega žaljenja našega jezika — kakoršuo je zagrešil „Amico" — se nista drznila nikdar. Rečeni italijanski glasili odklanjata slovenski jezik, mu tudi glede vrednosti ne priznavata mesta poleg drugih kulturnih jezikov, tako zasramovala ga torej nista še. Lahko se torej reče z vso pravico, da je rkrščanskiu rAmico", kar se tiče nacijonalnega fanatizma, še bolj vroč za nekoliko stopinj, nego-li „Indipendente" in „Piccolo". In ljudje, ki so imeli dovolj prilike za spoznavanje italijanskih svečenikov iz vrst, ki jim je „Aiuico" glasilo, nam zatr-jajo, da je bilo to že od nekdaj tako, da so ti „krščanski" možje v svojem sovraštvu proti slovenski narodnosti veliko huji, nego li kateremkoli druge barve italijanski nacijonalisti.
smola poučevati učence v šolski sobi nemški | Tu* letos je pevski zbor bratovščine nasto-
jezik in sicer izven časa vsakdanjega šolskega j P'1 v procesiji S. R. elesn. Ves zbor u-
1 1	„„„„1, ,io ii An vežban, pel le ta dan	krasno in veličastno,
pouka, docim je učiteljica prosila, da ji d0 i	' F ' ..,	v
i - i.-	___Tudi nasprotniki so se	čudili temu petju po
vole na isti način poučevanje v ženskih rocmli	. Tr ,, ,
delil, Poučevanje bi bilo brezplačno.	«lavnlh uhcah trza*kef* mes^ Vsatko .<'"'"-
Prošnje so odpotovala na šolske oblasti. I ™ye je pn nas le zrtva Utrgavah s. sv o-
, . t j ■ -i - i .„i™ i„	bodni čas in peti v bratovščini, je tudi
In te poslednje so jih resile tako-le. Italijan-j _	1
skenm učitelju je dovoljeno izredno pou- ; zrtva.
čevanje » šolski sobi, hrvatskemu uči- Zunanje, v'd"" kamenje nase bratov teJiu in uCiteljici se pa po nekem para-	i« -jena ^asna zastava. In ta zastava
grafu zabranjuje poučevanje!!	j	■ J«	'»est°- s, trud"m'
Ljudje se čudijo in ne morejo ..meti, s skrbjo in s hudi«, bojem. Na trud, na po-
kako morete biti: otrori l.rvatske šole pa žrtvovalnost bodimo pripravi,orn vs, udje m
mislijo, da je italijanska šola nekaj večega j bratovščina bo vedno bolj cvetela
in višega. Neki šaljivee pa je stvar drugače . Tajmk je pozivi,al pevce k vstrajnost,.
,	» o c o io A,,; mi*«-1 priporočal podpornim udom, da pridobe cim
umel. 011 meni namreč, da se je oni paia- r A	J1 r	1
i -i	i • ^-„l;..;« ; vec udov. in se obrnil do marsikaterega pevca
erai — razpolovil. Ona polovica, ki dovoljuje,	... . . , .
.. ... ,	1- „„„ „nlovion !!Z inteligentnih krogov, ki ima dober glas, ki
veli a za italijanskega učitelja; druga polovica, (	»	° » .	.
, . _ ...	. . „„ l.^ntoi,««^ ie muzikalično naobrazen m ki ima veselje
ki ne dovoljuje, pa je ostala za hrvatskega J	.
. - ,.71-- , , r\ i -	do petia, da nai podpira te pevce-delavce t:i
učitelja m učiteljico!1. 0 ubogi, ubogi pa-	.	i- u i *	t
Jf	i naj pristopi v pevski zbor bratovščine, laj-
iaSial •	... n, 4 i nik se je spominjal slednjič umrlih udov.
Filijalka avstro-ogrske banke v Trstu. L^ yno zahvalo slovenskim tržaSkiln
V številki od dne 20. oktobra t i. smo po- j ^	^ brezplačno priobčevali oznanUa
ročali, da pri filijalki avstro-ogrske banke v , bratovščine? zahvaljeval se vsem dobrotnikom. Trstu nihče ne zna slovenski.	: k- go na ka,erisibodi na5in podpirali bratov-
Na podlagi dobljenih pojasnil od mero-; ^ ^^ blagajnikovega poročihl imeIa dajne strani smo seosvedočih, da so dva j bratovščina • uradnika in dva slugi iste tilijalke popolnoma j ^ vešči slovenskega jezika ter da se postreže
vsako stranko v onem deželnem jeziku, kate- j ^^^ 194 kron izVta 1904. Ostane torej
rega se ista poslužuje.	j čistih šc le 16^ kron.
Tobakarna v Sesljanu hšt. 8 se odda: ^ ^^ ^ sestayljen . predBed.
potom javnega natečaja. ..........W i nik Matija škabar, podpredsednik Ivan Prelo.-
lansko leto dohodkov 10(»7 kron. troškov 1039 kron. torej primanjkljaj:* j 3-J kron. Ta primanjkljaj se je pokril z
Grozna posledica kad.lčeve nepre-1	blagajnik Luka Seražin :
Vidnosti. 21 letni voznik Fran Stare stanu-| odbomiki ^^ ^	^ MacaroK A.
joči v Barkovljah št. 189, je bil pnšel v ne- j ^ Štefan Kenčelj in A. Zlobec, deljo zvečer domov okolu polnoči. Bil je ne- Slovensko akad. društvo „Ilirija • v koliko vinjen. Mladenič je imel grdo navado, j . ^ imeJo gvoj y rednj občnj ^ da je vsaki večer, ko ,e legel v posteljo, {^ ^ liatopa(]a 1906 ob 7 iu pol uri prižgal in pokadil še eno cigareto. Čeravno ! ^ y prostorill restavracije bU Pokomjch-1 vinjen, je to storil tudi v nedBljo. Okolu 1. (Ječn& . Slovan9ki gostic dobrodošli, ure po polnoči je pa vse druge ljudi v hisi
prebudil grozen krik : Fran Stare je vpil na j	DarOVl.
pomoč. Domači so prihiteli k njemu in našli ; Mo§k. podružnici družbe sv. Cirila so ga v — goreči postelji. Revež je grozno I ^ Metoda je nabrala gospa Gerk Ana iy >Til in se ni mogel ganiti s postelje. Le s j gkednja na gvatbi svoje vnukinjc K 5'64; težavo so ga njegovi domači vzeli iz ognja.; na(Jalje je darovala gospa Gerk Ana K 1.—
Na to so ga položili na koleselj in ga	K v
z istim prepeljali v mestno bolnišnico, kjer
in Grgič Fran 20 stot.
--- - - -	Nadalje je daroval cenilec prvi zaslu-
so ga vsprejeli v VIL dermatologičm oddelek. ^ R	občaem zboru te podružnice
Tam so ga takoj položili v trajno mrzlo
kopelj. Zdravniki so izjavili, da je njegovo
stanje zelo opasno.
Samomor. 41 letni Josip Martinšič se
se je nabral znesek K 6.82.
Narodna kuharica je izročila v trgovini g. Vrtovca 1 krono za dijaško kuhinjo. Denar
i se nahaja pri upravi „Edinosti*1, je včeraj v jutro obesil v podstres)u hise št., ženski podružnici družbe sv. Cirila 13 v ulici deirOlmo. Nesrečnik je se svoio
družino stanoval v IL nadstropju iste hiše. Ko se je včeraj v jutro vzbudila njegova žena in je videla, da je on že zapustil posteljo, ga je najprej iskala po stanovanju, naposled je pa šla pogledat še v podstrešje in tam ga je našla obešenega. Začela je vpiti na pomoč, nakar »o 'prihiteli nekteri sosedje, a eden teh je telefoničnim potom pozval na pomoč zdravnika se zdravniške postaje. Ko je pa zdravnik prišel, je takoj spoznal, da ne more ničesar več opraviti. Ob enem je kon- j statoval, da si je nesrečni Martinšič tudi!
in Metoda sta podarila Milka in Ivan 20 K. Ustopnino na „Svetčevein večeru" so prepla-čali sledeči c. g. : Fr. Ivaniševič, Barkovljar po 10 K, Rebek, N. N. po 7 K, N. N. 5 K Furlani 3 K, Lota in Mara Gregorič, Goijup J. Mrhar. „Zakasneli", T. Knaus po 2 K. Kante M., Bandelj, Šuman Fr., VI. Trnovec. S. Prele po 1 K, Tink 80 st.t N. N., Majcen, N. N., po HO st., Jel, N. N., po 40 st.
Razne vesti.
# Število protestantov na svetu cc-
prerezal vrat z britvijo, predno se je obesil.! nijo protestantje sami na; 180 milijonov. Naj-
V torek, dne 13. novembra 1906
►EDIKOSTc štev. 312
Stran IIT
...........- pol- na Danskem 2 in pol, na | g0rJrjia. pred ukusno okrašeno sliko proslav-
Kuskem na Ogrskem 4, na Nizozemskem j ljenega Svetca položila je v imenu zbranega v Švici 2. na Francoskem pol in v Avstriji i naroda prisego, da ne omagamo v težki borbi,
trt milijona. Število protestantov v angležkib
naselbinah cenijo na 10 in po protestantskih
misijonili 4 milijone.
Za nabiralce pisemskih znamk.
da bomo čuvali, kar je naše. da bomo v delu za narod in v paroli ,.za domovino umreti', nahajali vedno največji ideal. Tem izvajanjem je sledilo burno odobravanje.
Jtfaznanilo Dobrim materam!
— ----- •	Istemu predmetu so bili posvečeni Gre-
Največo znamko so izdale svoječasno Zdru-	gorč^evi stihi „Svetcu", ki jili je deklamirala
: ene države po 5 centov. Znamka je bila	prOSpica M. S k u k o v a z navdušenostjo, ka-
j tmenjena za časopisne zavoje ter je bila 4	koršno zamore roditi samo mladost in nav-
ualce visoka in 2 palca široka. Najmanjša	dušenje za stvar. Močnim glasom in sigurnim
1 \ . ... c - 1- •	nastopom je gospica Skukova podala dva
znamka pa je bila za 2o pfemgov, ki jo je	predp^gojaJ kf sfa ncobhodno potrebna za
leta 1857. izdala nemška državica Mekien-	v8ajH) deklamatoričn® delo. Vzvišene misli
urg-Šverin ter je bila komaj četrti del to-	Gregorčičeve dvigale so jo v više sfere in s
a. kakor so navadne znamke. Vse države	teh sfer nam je spopolnjevala sliko, podano
liki. na svetil znamk.
so izdale dosedaj 13.000
vrst »am gospe Ponikvarjeve. „Slaven se vrača, zmagonosen'\ je ena vodilnih misli Gregorči-
Za zatiranje tuberkoloze je name-*«*™ pesmi. Vse delovanje vse prizadevanje t^A idiiiaiijc	v I	; Svetčevo ni drugo nego klicanje po zmagi.
m nih v avstrijskem proračunu 2 mil. kron. Da doseže to. dela „Svetec mlad — Svetec
Itenar bo izročen društvu ,.Viribus unitis", ki star I44 Slava takemu adamantios-u ! Gospica
s . i)OI-j jjroti tuberkulozi.	! Skukova je na vsak način bila kos svoji na-
En ropar oropal ves vlak. Luksus- j logi. Ako bi morda kdo prigovarjal preveliki
vlak. ki vozi med Ćikagom in San Franci- i gestikulaciji - moremo biti-li tu absolutisti ?
,	. ^	j - • Ni-li liubezen orkan, ki nas elementarno silo
*k<.m je na odprti progi ustavil en edini «o-j ^ ^^ nabrekH yh. v kraje, kjer preneha
par. Z revolverjem v roki je prisilil vse pot- j vsaka ljudska moč, kjer postajamo robovi
ike spalnega voza. da so mu izročili drago- čutstev, in pozabljamo na vse, a vemo le
Za praznik sv. Miklavža ima
ProflajaMca Marij, ta ia igrač
ulica Farneto štev. -'»
VELIKO IZBERO punčk vsake velikosti in kakovosti. — Škatlje igrač, meče, puške, bobne, orgljice, ter najrazličneje glasbene igrače, ter druge predmete za pisarne in šole
BC vm po Izredno nizkih oenah
ccnosti in denar, ter je poteui s plenom
{»obegnil.
Odstranjen dvoglavi orel
eno : Da ljubimo V A gospica Skukova nam Je predstavljala ljubav enega celega naroda v Bu- i za enega svojih velikih mož.
dimpešti. V Budimpešti je bil z dovolje-! .-m mestnega sveta odstranjeni s cerkve sv. Matije v Budimu dvoglavi orel. Nedavno temu s>ta tega orla v madjarskih barvah pobarvala d v a vseučiliščnika. Tudi mesto Šopronj ima vero z dvoglavim orlom. Na mestni hiši je velik dvoglavi orel ki ga nameravajo odstraniti.
Milanska razstava zatvorjena. V
(Pride še).
Odvetniška tarifa. Določila o rabi hrvat, in slov. jezika v okolišu viših deželnih sodišč : graškega, tržaškega in zadrskega. Sodne pristojbine v postopanju po novih ci-vilnopravdnih zakonih s stvarnim kazalom. Uredil dr. E. Volčič. Prvi natis. Cena K 1.80 V Ljubljani 1906. Založil dr. E. Volčič. Tisk I. Blasnika nasl. v Ljubljani.
_________________	Knjižica, ki je v lepem, gladkem jeziku.
ii.deljo je bila zatvorjena milanska razstava, skrbno in vestno sestavljena, je bila potreb-Ta dan je razstavo obiskalo okolo 100.000 na in bo slovenskim juristom gotovo dobrodošla. Tisk na zaunii strani ovitka navedene zbirke (zbornik civilno-pravdnili zakonov) s slovensko hrvatskim kazalom se je vsled o-bilnega gradiva (900 strani) zakasnil, da bo pa knjigo koncem t. m. že dobiti po knji-prirejen garnah in da jo naročniki dobe prvi. Cirila
Hudi
književnost in umetnost.
„Svetčev večer
v Narodnem domu 1 ženske podružnice sv p. Metodija, v nedeljo, dne 11. no^em
pričakujejo zvršetka pogajanj o vprašanju štrajka. Večina je za to, da se proglasi štrajk. Gre se za vprašanje plače in za vprašanje dnevnih delavnih ur. Ako štrajk res izbruhne, bo ustavljen promet na najvažnejših železniških progah, kar provzroči ogromno škodo z nedoglednimi posledicami. Doslej so stopili v štrajkovsko gibanje le nižji zavirači in težaki. Skušajo, da bi se jim pridružili tudi strojevodje.
H u s i j a.
PETROGRAD 12. V novi vojni ladjedelnici je bila spuščena v morje križarka prvega razreda „Palada" od 7887 tonelat n 21 vozlov brzine. Ladija bo imela 38 topov različne velikosti in dva aparata za metanje torpedov.
VLADI'VOSTOK 12. (Petr. brz. agent.) Začasno vojno sodišče v Radolnaji je danes izreklo obsodbo nad vojaki trdnjave, ki so se udeležili punta dne 23. oktobra t. 1. Glavni obtoženci so ubežali iz zapora. Od 107 na- • vzočih obtožencev jih je bilo 43 obsojenih na j rcgiB vojno ječo, 44 v disciplinarne kazni, ostali * so bili oproščeni.
Dr. Fran Korsano
spccijalist za sifilittfne in kožne bolezni Hd. v Trsiu
ima
svoj ambulatorij i i"
? ulici S. Nicolo st. 9 (nad Jadrassko Banio)
Sprejema od 12. do I. in 5.'/, do 6popol.
Sprejeaaje
M Tuktmtu i«u poMfcaftk uirtth.
1» W
Trgovina.
Borzna poročila dne 11. novembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 1». 12—10.15, angležko lire K — do —. London kratek termin K 241.35-241.65
Francija K 95.5f>--95.75. Italija K 95.67— —95.H0—
italijanski bankovci K —.— ——. Nemčija K 117.55—117.75, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 98.95 — 99 25, ogrska kronuka renta K 94.6%—94.95, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije fv 671.— — 676.—, državne železnice K 674.50—676 25 — Lombardi K
170--172— Llojdove akcije K 815— 3?5 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1890 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. TnrSke K 160.—
io 162.— Srbske —do--
Dunajska borza ob 2. pod.
Brzojavne vesti.
Vojna ladija „Panter".
DUNAJ 12. — C. in kr. vojna ladija .Panter* je predvčerajšnjim dospela v C'o-
ladiji
t.ra 190«.
Pred neposrednim utisom predvčerajšnje »lunit'estacije slovenske oziroma slovanske
misli, objavili smo v včerajšnji številki „Edi- ----------..	__
losti" nekoliko misli, ki so imele pokazati, lombo, kjer ostane 8 do 10 dni. Na kako zadovoljne morajo biti narodne priredi- vse zdravo.
: ljicc z doseženim vspehom. Očrtali smo	Župan dr. Lueger.
u na nji sijaj, lep efekt, ki ga je nudila DUNAJ 12. Kakor poroča rRathhaus-vorana z odrom. Manifestacija zahvale m korresp>«t ge btanje župana dr. Luegerja >l»«iiiovanja za zaslužuega Svetca spreme- vidnQ boljša in je'nade. da prav v kratkem m!:; - - je naenkrat v manifestacijo slovenskega ozdravi ter da 7Qpet prevZame svoje uradno putri otizma. dokaz, da ie jubilar Svetec de- posjovanje
1,1 n, izmerno mnogo » inteloktuelm in poli-	" deželno brambo zaprisežen,
ti 'tu razvoi slovenskega naroda ter nam po-	.	r
kazal, da nam je treba še mnogo delati, da DUNAJ 12. Cesar je danes predpolu-ii« r. ino doprinesti še mnogo, mnogo žrtev, dne zaprisegel ministra za deželuo brambo tko hočemo, da izbojujemo rešitev. Brez šol p^M Latsclier-ja kakor tajnega svetnika, i; napredka — ali ker nam jih močneji od
Js ne dajo, moramo si jih ustanovljati	Predsednik dr. Ste.nbach,	{
m\. Na besnost in intransiugentnost liaiili	DUNAJ 12. Neka lokalna koresponden-,
liiisprotnikov moramo odgovoriti z večnim ca poroča: Predsednik najvišega sodišča dr. | podpiranjem naše družbe sv. Cirila in Meto- Krnil Steinbach se je od svoje bolezni popol- j dija ! V samopomoči je rešitev! noma oporavil ter se je v soboto odpeljal na, IV lepe besede, ki jih je izrekla slavnostna izprehod.
;ov.srnica gospa Ponikvarjeva z globokim čut-	Teška zmaga v Budjejevicah.
»tvom in veličastveno odločnostjo, izražajo BUDJEJEVICK 12. (Priv.) — Čehi so j položaj, v katerem se nahajamo, lepše nego zniagali s 102 glasovi.
dol-e razprave. Bilo je res krasno slišati iz °BUDJEJEVICE 12. Na občinskih voznih ust tisto, kar smo navajeni slišati na lityah y tretjem volilnem razredu je bilo od-viharuih shodih — od izkušenih in manje danih 393? glasov? oJ teb 80 dobili Ncmci
smci, človeku je prišla	£ebi pa 201Q glasov? 2 g]asa gta bila
, mati Gava in Urki- razcep|jena> 5 glasovnic je bilo praznih, 6 pa
neveljavnih.
Deželnozborske volitve na Moravskem.
DUNAJ 12. Včeraj so se na Moravskem
Državni dolg v papirju r „ „ srebrn Avstrijska renta v zlatu
p	„ v kronah *„
A.v«tr. investicijska ror.ta 3, O^rskft renta v zlata 4% . „ kronai. 4' ,
OJ o " * .S O
akcije nacijonaine hunkt tv redit ne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mr.r: ŽO mark 20 Iranko v 100 itai. lir DesaruLi cekin:
(Dalje na
predvčeraj daues 100.10 100.15 100.10 100.15 117.-117.05
99.05 9S.95 89.3- S9.45 112.85 112 80 'J4.30 94.75 ?3 85 83 90 1747 — 1749 — »>75 25 674.75 241.15 241.25 117.55 117.57 23.50 23.48 19.16 19.15 95.70 95.65 11.31 11.31
četrti strani).
mm- liutmu ctiiMrajiiho & imla^"
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko akladlMe In razstava
pohištva in tapetari)
aat-*s T IIS T mmm—m—m
ulica Malcanion Stev. 1
uelo MtM*ik MiMii. ^
Denarna posojila jam-
stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti seje na JOSIPA ZIDARI*, ulica della Caserma it. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.
Tujci v hotelu „BALKAN"
Na novo so došli:
Hveem H., častnik, HOSTIM; Jelene M., zasebnik, CELJE ; Ckieckanowsky K., KRAKOVO : Schindler M., z.aeb., PREBN1TZ: Sludent A., zas., ZAKOWITZ; Matzek F„ LJUBNO; Jenull H , trg., LJUBNO ; Winkler D., trg., BUDIMPEŠTA ; Može J., trg., VIPAVA ; Oulinger A. zasebnik, REKA; Palman J., zase')., SESLJAN ; Draksler F., trgovec, LJUBLJANA ; Sutej A., trgovec, ZAGREB; Gadi C. tfgovec, DUNAJ ; Kiomuš J., inžener, GRADEC ; Panesič A., odvetnik, INOMOST; Finardi A., trgov., RIM ; Ivančič M., pos., LJUBLJANA ; Sović B., zan SUŠAK : Goskovič J., učitelj, VRBMK-	i
Tovarna pohlitva

zlit* ?•«« Stv. 52. A (lastaa Mta).
ZALOGA: I pmzzn R05?\RI0 (šolsko poslej)«) | Ocn«, da m nI bati n«b«n« k»nkur«noc.
i Sprejemajo a« vsakovrstna deia tudi po
i XWMMMICr pOMbOtk UČltih.
S&saMV&i ctalk tfMfklB« te ftrssk«
lOlfC.iOllOliOiiOlOi'O'lOilOinjt
i

! m
lie/.nik politikov. V resnici na um rimska matrona
sija - Sjiartanka. kako da v ognjevitem patri !otiznui poživlja za blagor domovine posestrime-matere v boj za najsveteje — to pot v boj. aa l«»v za prosveto. Koliko zamore storiti
mati. Gosp
nem pozivu na slovenske matere je ^n«.	----------------, ,
.♦ena velika misija moderne matere in minol voljena 2 socijalna demokrata m 3 katoliški te čas, ko je mož hodil na lov, a je življenski nacijonalci; potrebnih je 9 ožjih volitev. V smoter zene obstojal v obavljanju domačih nemških volilnih okrajih sta bila izvoljena 2 poslov. Kakor hči svojega naroda je poklicana, Ubeialca in 1 socijalni demokrat: potrebne <i.; sevetla na drugi način povspešuje reali- so	volitve,
zueije nnrodnih idealov.	NorveSka kraljeva dvojica.
S tem se nahajamo pri vi točki boga- LONDON 12. Kralj in kraljica norveška a programa. Gospa P o n i k v a r j e v a sta dospela danes v \Vindsor. : .in je v hvalevredni jasnosti in v lepi besedi j Vejik gtrajk ameriSkih železničarjev : odaia sliko jubilarievo. Svetec pravnik (notar)	pred durmi
1 1'ostal narod,,; de,:llct.. Vse erolutiic nje- LONDON 12. „Dailv Ohromele" poroča ?o*ega bogatega ž.vl,c..,«. od časa kopn-' fjew^Yorka: Štrajk silne dimenzije utegne ',sa" v P°'lt4cl,<* ' asopjse do leta 1 M.4. iMtm ^ na žJeiezniCah. Okolo 100 ti-» ga ie zaupanje naroda poslalo v dezeln.,	žele2nic Erie. Delaware> La.
Ur nam je ep., gororaiea stavda:pr,d:	„ewvorSkih centralnih železnic
oci plastično m i r«»zorno. Svetec je postal;	*
adi državni poslan c in tukaj je prišel v
Zlate kolajne : DUM A J - TURI* ?A LESKO
L. Magrini & Figlio [
Zlate kolajne : DUNAJ -TUBIN PALEBMO
TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354
ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA
— (;LAS«VIRJEY mm
Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frtedrtoh Ehrbar na Dunaju.
Koncertni tiivfrji EHrbar so na rizpoiaso u toicertoto?. - HARMONIJI, ELEKTR. A0r0MATlCNI ?mm, PHONOLA.
W Daja v najem, v saneno, na obrok*. Popravlja, akordire. Oene smerne, li
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Frov^roča voljo do Jedi, otr.fo*♦.gledao in ojačgje orgaaiaeas.

Priporočano od najsloveeih zdravnikov v vseh
i
••s
i •s* ki
suica
;ih. kadar jc treba se po bolezni ojašiti.
0«!:ki;vaiia • It kalajaaal nm raznih raztavak ti z aad 3000
zdraviiiklBi spričevali.
I. SERRAVALLO
= M. =
o!ož;ij. da je zaiuogcl v> potrebah Slove: *.-:v ntereairati tudi višje kroge. Prišlo je leto ns<;. Vidimo pa v Ljubljani. Skupno z dru- j zimi rodoljubi je postav ! pn - temljee j i r u ž b i sv. T i r i I a in M e t «. d i j a. S { eui )<■ storil delo. za katero n.u mora biti ovenski narod na veke hvaležen. Ali Svetec i <e miroval. Ako/avno so mu gmotni in iioraini odnošaji dovolili, da bi se bil umaknil z^shj/.eni mir in živel složno življenje —
i
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvapeineje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
revmatizmu in
TEKOČINA GODINfl
prirejena v Trstu Rafaela {odisa, lekarna „jMi JCadonna della Salate" pri i __________od lekarnarjev : sv. Jakobu in JosijNi Sadila, lekarna Igu4, farneto
Steklenica «tane K 1-40. Iz Trsta se ne odpožilja manje od 4 steklepic proti poŠt, povzetju ali proti anlicipatni poiiljalvi raeaka 7 K franko požtninejn zavoja.^
Stran IV.
»EDINOST« stev. 312
V torek, dne 13. novembra
Parižka in londonska borza.
I't riz: (Sklep.) — Fraacozka reiila 95.57» j ;ii.-k.» renta 103.5J, španski eziericur &4.H7, .. ot'-niacsk« hajike 6S<> —. Menjice na London •*,2 ti5.
1' u r i z : (akiep> Avstrijske državne železnic« —.— Lumbarde lfrl.— unificirana turška renta 93.75 avstrijska /lata renta 98.05, ogrska 4% zlata renta 9<i 20. (?) Lftnderbank ——, turSke erečke 154.—, pn-rižka banka 1»">.10. italijanske meridijormlne akcije 795.— akcije Iiio Tinto 18.77 Trdna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg S*i\» frebro 32.*' Lom bar di 7.—,fipanaka renta 93 i ta" ; i::an°r.a renta 102.7» tržni diskont ♦'»•— nieijice na l>una u —.—. Stalna.
Tržna poročila 12. novembra.
H u d i m p e 5 t a. P'enica za april K 14.S«> Jo • K 14 9K rž za april K 13.16 do 1313, oves za april o i lv 14 34 do 14.3'j, koruza za maj 10.28 do 10 30.
PSenica: ponudbo pičle, povpraševanj s ednje, endenca »talna. — Prodaja: 40.000 met stot. deloma za 5 stot. viSje. druga žita nespremenjeno. Vreme: mrzlo.
Hamburg (Sklep pop.) Kava Santo* good a ve rage, za december 35','-, za marec 3<i'4, za maj 3<J.:;/;.t za september 37*/,. Stalno. Kava Rjo na-v£ ua točo 35—31» nava-Jna reelna 28—40 navadna dobra 41-43
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za november 17.65, za dec. 17.30, za jan. 17.84. za februvar lS.OO. 7.a uiaiec 1K.10, za april 18.20. — Stalno. Vreme: lepo.
H a v r e. (Sklep) Kava Santo* good average z« tekoči mesec 44.—, za december 44—.
N e w • Y o r k. Kava Rio za bodoče dobave. Mirno nespremenjeno, za 5 Btotink višje. Prodaja.
-- vreč.
London. Sladkor iz repe surov, .1 t S:h
Mirno.
Pariz. Kž za tekoči meaec 18.—, za december 18.—. za jan.-april 18.—, marec-junij 18.— imirno). — Pšenica za tekoči meaec 23.15, za december 23 20, za januvar-april 23.25, za marec-junij 23 30 t stalno). — .Moka za tekoči mesec 31.35 za de. ember 30.60, za jannvar-april 30.25, ?a marec junij 30.45 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec SO'/», za december. SO.—, jan.-april 77.—, za maj-nvguat 07.— , (trdno), špirit ip tekoči meaec 4 !.*/».
za mesec december 41"j4, za januvar-april 43--.
za maj-a vgust 44. (Btalno) — Sladkor surov 88" iw«» nov 23.1 j^—24- (mirno), bel za tekoči mese "-'7 —, za december, 27>/,. '(za januar-april 27.7/8 za marec-junij 28'/,, (»talno) rafiniran 59.50—60.— — Vreme: lepo
S
aka sivilia
ali družina, naj takej naroči ter poskusi le 3 mesece MODELBLATT GENRE PARISJEN. Najboljši in najcenejši list v barvni izdaji z 60 slikami v vsakem jeziku. — Natančna pojasnila v dveh ureznih polah: Administracija Genre Farisien — Trient.
■■HM——B—
LiBiment Capsici CJ.
r.atioijio«tek /a.
Anker-Pain- Expel!er
1'ri nakupovanju f.gn priznano uaji/.«r.-tnejcga. Itoiulilažujočrga ma/lla, t; se dol-i * v^b lekarnah „	naj vedno puzi ua
znamko ,,SIDRO",
i :	Lekarna
* dr.RICHTERJA
v PRAGI.
Poflpirajmo Cijsko podporno društvo
v TRSTU
dite vsi!
V gostilni ulica Bel ve d ere štev. iT
o
ima lastnik orkestron »JUNOe, kateri svira uavliisč. za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči so vsakovrstna nova in stara vira po jako nizkih cenah.
HENRIK KOSIC, lastnik.
Na prodaj so : S^at*
zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence, plin. vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša. prosta davka za 11 let, vrt voda, plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na
r:
MALI OGLASI.
"T
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; roastnotiskane besede se računajo 'enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. _	Plača se takoj.	—
L-
Veletrgovina

L u i g i Trevisan, Trst razpošilja kavo, riž, olje
FC^llIfO prodaja kuhinjsko opravo : omare, • OtURd mire itd. iz prve roke. Ferriera 25.
Prva slovenska zaloga
ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (za deielnim sodiščem). Cene . brez konkurence. —
irvoji k svojim I
Iščem dobrega
Dolenc na Opčinah.
1312
V Ilirski Bistrici
10 minut od postaje Št., Peter-Keka je na prodaj posestvo iz proste roke. Žaga, vodna moč, mlin. dvorišče, gospodarsko poslopje in nekaj zemljišča. Več pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1316
Cz 1
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spiridione štev. 6.
TRST, Corso št. 22, II. nadsir.
Velika zaloga koles (hicikSj&v) Germania in ISazionale
koles na bencin (motociklet) ROSSLER s JAUERKIB
pri kolesih in motccikletah potrebnih pritiklin
kolesarska šola
eiekauićna delalnica
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Casertna Štev. 3
Otto Klensch
Berolin, Schonhau-ser Aiee 123. (Friložiii leinantfo sa odac-Tor.) Stroški boco odbili od posojila. HiKaKUi predplačil.
Posojila daje
• ♦ ♦ ♦> ♦ >1 ♦ ♦
x>
Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri-
mic" (Prima autorizzatta agenzia di me-diazione ..GAMBRINUS") v ulici Far-neto št. 10, II, nadstr., se priporoča gospodom WW gostilničarjem in krčmarjom ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčme in pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najemnike ali drugo osobje. oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omenjeno agencijo.
MARIO JEBURUM.
BOGGHIL PIN0
bivši urar v Sežani
javlja svojim cenjenim odjemalcem da jo odprl svojo novo -- ~ -—----t
prodajalnico ur
v TESTU, ulica Viiicenzo Belini štv. 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste
po zmernih cenah in z jamstvom.
Prihajajte ku-, povati vsako-; vrstne jestvine i
v prodajalnico;
kolonijalnega j blaga in jestvin
7 O nrnfiat ie možka zmska suknja, karera
ImO. pi UUdl je stala 100 krou. Sedaj se proda za 50 kron Ob.niti pe je v ulico Ohiozza štev. 17. Krojačnica Jerič.	1315
ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero Mana)
kjer najdete vedno sveže blago.
Krčma „Al Trifoglio" if^ »
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški tersn. Izvr»tna kuhinja. Priporoča se si občiuBtvu Katarina Vatovec.
HHHo cq v najem soba z 2 posteljama. Ulica U (Jud ao Pierluigi da Palestrina 6.	1W8
Mož dvaintridesotih let tiLC™
ljedelsko in pred nekolikimi tedni trgovsko šolo z odliko, išče posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trst
1279
PrnHsi CO	y najlepšem kraju mesta trgovina
II UUd OC	z mešanim blagom. Dohodek pod
garancijo gotov	Naslov pove „InBeratni oddelek
Hklinosti".	1582
Proda se
v Rocolu 450 klaft. zemlje s hibami in hlevi vred, pripravno za zidanje m trgovino. Studenec z vodo, letnih dohodkov 2.250 kron. Naslov pove „Inseratni oddelek
Kdinoeti".	1283
Micirn in	kuhinja, klet, hod-
nioiuu III ¥11 Dik, Kojan št. oO visoko, v i'i*tem zraku, brez burje (na Lajnarjih) proda za gld. 1300 (izplačali treba samo gld. 300) Josip A h t i k posojilniški uradnik v Kopru.	1294
Išče
g g čevljarski pomočnik. Istrska ulica št.
218, nasproti katoliškega pokopališča, Dragotin Jurič.	1270
Pri Ivanu od(*a se v naJem ali proda
■	I v dl IU nova hiša z vodnjakom in
vrtom primerna za eno družino. Več ne poizve pri Persič u v sv. Ivanu št. 8<>3.	1308
Angelo Lizza
slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir b Trst — ulica Paduina št. 9
(vogal ulica Chiozza).
Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo, kakor sobe izveske in lakiranja.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
TRST ulica delle Ombrelle štev. 5
Guido e )<ogo Coen
100.000 buteljk od Šampanjca
za refošk
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst. ulica Torrente St. U (y nevi M\)
„j0\a nuova cittft di CHestc".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke = vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti.
Prodajejo in kupujejo se buteljke vsake vrate za refošk, sam panje, bordeaux, rensko vino, koujak itd. itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene
Prevzamejo se doposiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
OTVORIL SE JE
veliki bazar blaga v partijah
/s/v^ v ulici Gioachino Rossini štev. 30
Najnižje cene.	Pridite pogledat, (la verujete.
'C
zakesnjuje bele ias?, odstranja luskine in zabranjuje izpadanje las.
Odhajanje in prihajanje vlaknv Oržavi^e železnice
Veljaven od 1. oktobra 1906 napro
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst Rovinj Fula (Dunaj)
5 30 0 Hcrpelje—Rovinj—Pula.
7-20	0 Hcrpelje - Divača—Dunuj.
8-50	0 Hcrpelje—Rovinj—Pula.
4.— 0 Hcrpelje- Rovinj -Pul.' (D;vaČa Dni B Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj: 6*50, U'-O, 3, 813
Ob nedeljah 111 praznikih : 2 26 Bcr^t—Dr...' Heq)elje—Divača.
Trst—Buje— Poreč.
6*10 0 Koper-—Buje—Poreč in roedpostaje. 0 Koper—Puje—Poreč in medpostaje. 0 Koper in medpostaje »le do Uuj) Trst—Gorica Jesenice Ce!o\ec~ Beljak— Mon * ■ o
t>'— 0 do Gorice 111 medpostaje (Prvaćina—A ščina : 9-57)
7*25 B Gorica (Prvačina—Ajdov-rina ')"57) fe>er.
Beljak—Celovec— Praga. 9"— 0 Općine—Gorica (in medpostaje) J1-"1-1 Beljak — Monakovo. 12 ^ 0 Opčine--Gorica iu medpostaje) (Pr\ j«! Ajdovščina : 3'^; Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) < tin medpostaje) Jesenice- Ueljak-t'el'jvec-1 4'jjj; 0 do Gorice in medpostaje.
0 Opčine - Gorica (P. vačina Aj«lovŠčinr. : 9 _ Jesenice—Beljak — Alonakovp.
Ob nedeljah in praznikih : t'*® 0 do Gorice (.' čina—Ajdovščina : 4"20)
ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: »>1 2-Jj. 9 _
Prihod v Trst.
Pula—Rovinj - (Dunaj)
7*45 0 z Dunaja--Divače—llerpelj in iue«!jiii-: . 'j'40 0 iz Pule — Rovinja—Hcrpelj iu medpostai. 1 1-05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpo-t. 6 ^ 0 iz Pule—Rovinja (Divače Dunaja) ILrr medpostaj.
10*--1' B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Ilerj.
Ob nedeljah in praznikih:	iz Herpelj in l>
9-20 0 iz 12'M 0 iz 0 iz Monakovo 5 — 0 iz 715 n 12*—
2.03 6*4
8	iz
0	iz
0	iz
B	iz
Poreč— Buje—Trat.
Buj, Kopra in medpostaj. Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. —Praga- Celovec—Jesenice—Gcrica -Trst Monahova, Celovca, Jesenic, Gorice, U: i • Gorice in medpostaj, Prage, Dunaja, Celovc' Gorice. Celovca, Trbiža ^Ajdo\>čiue) Gorice. ' Mouakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, C1. Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine^ < "» . Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin.
Ob uedcljah in praznikih : 9'^J 0 iz Gorice (z. Ajdovščino) in mejpostajami.
Južne železnice.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
V rtiijo preko Červinjana in Benetk.
5-50 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Mil. , Videm, POntebo, Čedad in B do Kormioa (i raoas) preko Nabrežine. I P50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan na Videm in Čedad).
5	B preko Červinjana v Benetke, Milan, R
zvezo na Videm).
V Italijo preko Korenina in Vidma
8*25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan. Ki:;. S-.r»5 0 v Kot uin (se zvezo na Červinjan in A;
ščino) Videm, P.enetke. 4*i5 0 v Kormin (se zvezo v Ajdov-čino) Vi Milan itd.
Do Gor.ce -Kormina —Červinjana.
6'25 0 do Gorice, preko Nabrežine («;c zve/. > dovščino) 0 do Kormina preko Bivia. 9-^ B do Kormiua (se zvezo na Červinjan'.
Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budircrics:.! Ostende.
7'55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budi 9'55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpe^t .
6	00 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko.
B V Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpc : 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BadimpeŠt
Ob nedeljah in praznikih : 2*^ 0 preko Bi . Kormina in medpostaje.	0 Miramar,
sv. Kriz NabreŽina.
Prihod v Trst.
Iz Italije preko Červinjana in Kormina.
8 40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 9*— B lz Kormina preko Nabrežine. 10-38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in i viujana.
IP2S 0 iz Kormina preko Nabrežine.
0 i/- Kormina {/.ve/.a z Ajdovščino) iu
v injana. 0 iz Červinjana. 7**U B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Kabrc ii B iz Konrina (zveza z Ajdovšć.) preko XI : 10*4-' 0 iz Kormina in B iz Červinjana.
Ob nedeljah in praznikih : 11'^ 0 iz Korn • medpostaj preko Bivia.
7-20 9*—
Mor si žeii obraniti svetlost n lelKast Sfojili ias; m\ jo n\m raii,
Proizvodi SALUS se prodajajo v glavnih prodajalnicah dišav in v mirodiinicah.
Z Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Za r^ba Bujimpešle in Reke.
6-30 B z	Dunaja« Ljubljane, Ostende in Lond«
0 z	Dunaja, Ljubljane, Zagreba	in Budi
B z	Dunaja, Ljubljane, Zagreba,	But:im]> Reke.
[0*25 0 z	Dunaja, Ljubljane in Reke.
5-05 0 z	Dunaja, Ljubljane, Zagreba,	Budimp
B z	Dunaja, Ljubljane, Zagreba,	Bdpst in K i.
Ob nedeljah in praznikih : 10-35 0 iz Nabre r.c. Križa, Grinjana in iz Miramara.
Opazke: Debele in podčrtane številke popoiudne. 0 — Osebni vlak in B Brzovlak.
najboljše in najnovejše čistilo za kovine
Glavni zastopnik :
EUGENIO COSTANTINI
/ o'jžfi s'edstvo ••
'.V: \ r: V d fino ru» &nc c . c. r. ^obuvalo
"	i V riporoda
v i- ozcr l:*L, jEcaria wnevreć.uz in lakirane čevlje. D UNAJ, XIII
Električna žeBeznica.
ODHOD iz TRSTA : 0.02'*, 7.co*',8, 8.42,9.07* . 9.5/
10.44, I!-3°» 12.20, 12-52 . 1.32
;6, ^.u
2.28*, 2,44, 3-08% 3-32". i-iO* 4.32 . 5. "
5.56, 6.28^:, b.44, 7.32, 8.20, 9.07.9.56 • 11.20. ODHOD iz OPt'lN : 5.30, 6.26, b.51' , 0.5^. 7
8.19, 907, 9.50**, 9.56» »0-44. 11.42 , 11.-)7'
12.20, 12.44*, I o8» '-32*, 1.44**. t-49» 2.20', 2.44, 3.08*, 3-56»	4-3=. 5-°: - 5-31
5.59**, 6.04.6.44, 7.32, 8.07", 8.12, 9.07. I 5 »
10.44.
* J-rino ob nedeljah in 1'razaikih ttr ol» lcpcn vremt •• Do kololtora Jržavne železnice ozir. od bol z iite« 4 "