TRST, v soboto 16. maja 1908
IZHAJA VSAKI DAN •I nedeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih «b 9. zjutraj
frte.fiuICne Številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 stotink) f irnojrih vobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, in nju, Petru, Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornberga, Solkana itd. Og'asf s© računajo na milimetre v široko«ti ene Itolone. CENE : TrgovinRke in obrtne oglase po 8 stot. milimeter. osmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov 9« 20 at. min. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „In se ratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le opravi Edinosti".
v o :i»
edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč t
naročnika znaša
ea vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, ■» naročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira.
laroiilia la ledtlltfo Udalje .EdlioiU1 stais :csioletio l&*209 pouotiis-s«
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovae«
pisma se m sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liola UREDNIŠTVO: ul. Glorfflo Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lastnik konsorcij Usta „Edinost14. — Natisnila tiskarna konsorcili lista „Edinost" v Trata, alica Giorgio Galatti 3t. 19.
- Poitno-hranil nični račun št. 811*6ft2. -
===== Telefon iUf. 1167	■
BRZOJAVNE VESTI.
Baron Beck pri cesarju.
DUNAJ 15. Cesar je dan^s opoludne v Schčinbrunu vsprejel v posebni avdijenci mi-nisterskega predsednika barona Becka. Ardi-jenca je trajala eno uro.
Smodnišnica zletela v zrak.
DUNAJ 15. „Arbeiter Zeituog" javlja iz Mostara, da je 12. t. m. vojaška smodnišnica, severno od trdnjave, zletela v zrak. Podrobnosti manjkajo; zigotovlja se pa, da ni nihče ponesrečil.
Stanje setev eredi maja.
DUNAJ 15. Stanje zimskih ee'.ev se ni v&Ied nastopivšega mraza spomladi poslabšale. Stanje je prav dobro, na mnogih krajih celo zelo dobro in bujno. Spomladanska setev se je vsied slabega vremena za 2 do 3 tedne zakasnile, letno setve vspevajo vsied obilne mokrote povsod d>bro. Sladkorna repa lepo raste. Hmelj se razuja dobro, stebla so dobra in krepka. Krompirja niso še povsod posadili. Detelja je vsied deževja v zadnjem času bujne rasč*3. Sadno drevje je izvzemši hruške po vseh deželah nenavadno lepo cvelo, zato :e pričakovati obilnega pridelka. O vinski trti prihajajo doslej od vseh strani ugodna poročila.
Miniateraki svet v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 15. Danes ob 11. uri preapoludne se je v ministerski sobi poslanske zbornice vršil ministerski svet pod predsedstvom ministerskega predsednika dr. We-kerle. Navzoči so bili vsi ministri-Žrebanje.
BUDIMPEŠTA 15. (Ogr. premij, srečke), ■ilavni dobitek 200.000 K je zadela serija 5527 št. 1, 20.000 K ser. 5527 št. 46 in 10.000 K ser. 2301 Št. 40.
DUNAJ 15. Na današnjem žrebanju 3 od stot srečk Bodenkredita, prva emisija iz ieta 1680 je glavni dobitek 90.000 K zadela *er. 1978 št. 51, 4000 K je ser. 857 št. 25, po 2000 K ser. 788 št. 8 in ser. 887 št. 72.
Ma žrebanju srbskih tobačnih ferečk je glavni dobitek 25.000 dinarjev zadela ser. 534 št. 37.
Na žrebanju srbskih 2 cd stot. državnih sreček po 100 d narjev je glavni dobitek S0.000 dinarjev zadela ser. 5309 št. 45, 8000 din. ser. 124;"» št. 16, 4500 din. pa ser. 1153 Št. 21.
Minister Prade.
PRAGA 15. Minister Prade je danes odpotoval na Dunaj.
Štrajk.
T1FL1S 15. V studencih za nafto tvrdke bratov Njezov v Balahni je danes po trimesečnem štrajku pričelo zopet delati 10.000 delavcev in sicer po 1 prejšnjimi pogoji.
BUDIMPEŠTA 15. Danes so v tukajšnji klavnici vsi uslužbenci ustavili delo. Obrat se vzlic temu nadaljuje.
Potres.
HAMBURG 15. Na tukajšnji glavni potresni postaji so danes dopoludne opazovali šrednjemočni potres v daljavi 7500 km. Beleženja ao pričela ob 9 uri 42 min. in so rrajala skoraj 3 ure.
Kralj Manuel — vitez zlatega runa.
MADRID 15. Uradni list poroča, da je kralj Altonz imenoval portugalskega kralja Manuela vitezom reda zlatega runa. Sestanek cesarja Viljema in belgg-ikega kralja.
W1ESBADEN 15. Osar Viljem je danes ob 11. uri predpo'udtie posetil belgijskega
PODLISTEK.
78
KAZAKI.
Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
XXX.
Čeprav se človek ni vedel kam djati <>d vročine, čeprav so plesali celi roji komarjev v hladni senci voza in čeprav jo je mali deček, prebračaje se, suval, si je potegnila Marjanka ruto čez glavo in je bila že zaspala, ko je pritekla naenkrat k njej soseda Ustjenka, smuknila pod voz in iegla zraven nje.
„No, spat, dekleta, spat!4* je klicala Ustjenka, ko se je ulegala pod vozom. „Stoj!" je rekla in se vzravnala, „tako ni prav."
Skočila je pokoncu, natrgala zelenih trt, jih obesila po obeh straneh na kolesa voza in razgrnila povrh še svoj Dešmet.
rTi, pusti me tje I*4 je zaklicala dečku,
kralja, ki se nahaja v tukajšnjem zdravilišču. Ob 12 uri in pol je kralj Leopold vrnil obisk na kraljevem gradu. Kralja je vsprejela tudi cesarica.
Poroka voj ode AbruSkega.
LONDON 15. „New York Timea" je priobči brzojavk) iz Rima. da je kralj Viktor Emanuel konečno dovol 1 v ženitev vojvode AbruSkega z Amerikanko mis Elkins. Poroka so bo vršila na jesen,
SandžaSka železnica
FRANKOBROD o. M. „Frankfurter Zeitung** poroča iz Carigrada, da priprav-1 javna dela za 6andžaško železnico napredujejo vrlo dobro. Turško-avatroogrska komisija je zapričela svoja dela 20. aprila v Mitrovici in sicer v štirih odsekih. Nadejati se je, da bodo pripravljalna dela končana na jesen in da se takoj potem prične z zgradnjo železnic?.
Odkritje spomenika.
WIE3BADEN 15. Danes predpoludne je bil odkrit spomenik Viljemu I. Oranjskemu. Cesar Viljem je imel pri tem primeren nagovor.
Nemiki cesar v Wiesbadenu.
\ViESBADEN 15. Včeraj opoludne je dospela semkaj nemška cesarska dvojica.
Maroko.
MADRID 15. Ministra za unanje stvari in za vojno ne polagata nikake važnosti na dogodek v Casabianki. Vojni minister meni, da so bili vojaki pijani, ko bo streljali eden na drugega. Tudi miniateraki predsednik je mnenja, da ne bo dogodek motil prisrčnih odnošajev med Španjolsko in Francosko.
„Liberal" govori o incidentu v Casabianki in pravi, da bi morala Španska od-pozvati svoje vojake, kajti, ako ostanejo španske in francoske čete še skupaj, pride gotovo do novih sporov.
PARIZ 15. „Agence Hava»" javlja iz Pariza, da oficijelni krogi ne pripisujejo sporu trancoskih in španskih vojakov nikake važnosti. Gre se za navadni vojaški prepir. Poroča Be, da je prišlo že do sporazuma med francoskim in španskim poveljnikom in da je vsa stvar poravnana.
BEROL1N 15. Odposlanci sultana Mulej Hafida so v uradu za unanje stvari izrazili željo, naj Nemčija posreduje, da se francoske in španske čete umaknejo iz Maroka, da se na ta način povrne mir v deželo. Mulej Hafid hoče jamčiti, da se vrne francosko posojilo v znesku 60 milijonov irankov.
Odposlanci so izjavili, da so že skoraj vsa mesta priznala Mulej Haiida sultanom. Mulej Hafid je za to, da se v Maroku zgradijo železnice in industrijalni zavodi, toda najprej je treba, da se povrne mir v deželo.
Odposlanci imajo seboj tudi lastoročna pisma Mulej Hafida za carja, nizozemsko kraliieo in predsednika združenih držav, ki jih iztoče poslaništvom dotičnih držav.
Odposlanci ostanejo ▼ Berolinu do 20. t. m., potem se pa direktno povrnejo v Fez, ki se sedaj gotovo že nahaja v rokah sultana Mulej Hatida.
BEROLIN 15. „Voss. Zeitung" poroča iz Tangerja : Kurirji, dospeli danes iz Feza, poročajo, da je Kaid Bagdadi s 6Tojo me-halo prestopil k sultanu Mulej Hafidu. Ako je ta vest resnična, tedaj je sultan Abdul Hafid izgubil svejega najboljega poveljnika in akorai vse čete.
PARIZ 15. Štirje odposlanci Mulej Hafida bo prišli danes predpoludne ▼ minister-stvo za unanje stvari in so hoteli, da jih vsprejme minister. Minister za unanje stvari
Pichon jih ni hotel veprejeti, nakar so odpo- j slanci odšli, ne da bi bili pustili kako pismo.
PARIZ 15. Odpoilanci Mulej Hafida so se prijavili tudi v palači Elysee, kjer tudi: niso bili ^vsprejeti.
ALŽIR 15. (Ag. Havas) Francoske čete so včeraj napadle Budenil. V boja je padlo 13 vojakov, med temi 3 Častniki, ranjeno je bilo pa 65 vojakov.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ lo. Zbornica je nadaljevala prvo čitanje vladne predloge glede povišanja re-krutnega kontingenta za deželno brambo. Posl. Petricki (Malorus) je naglašal, da Malorusi odklanjajo predlogo radi ogromnih bremen militarizma in radi posebnih razlogov, ki so provzročili tudi krvavi č.rn od 12. aprila. Govornik je obširne opisal, kako se zapostavlja Maloruse in kako se polonizira Galicijo, pri čemer propadajo maloruski kmetje. Govornik je konstatoval, da je umor na namestnika legična posledica razmer v Galiciji.
Kar je Sicinski pri atentatu občutil to čuti ves maloruski narod. Ako hoče zbornica, da postane Avstrija civilizovana, urejena pravna država tedaj ne sme več prezirati maloruskih zahtev po popolni enakopravnosti, sicer si bodo morali Malorusi svoje pravice izsiliti.
Po daljši debati je bilo prvo čitanje za konskega načrta glede povišanja rekrutnega kontingenta končano in zakon izročen vojnemu odseku.
Na razpravi nujnega predloga posl. Kolovrata glede zakona o reservistih so vsi govorniki naglašali, da ta zakon brezdvomno pomenja velik socijalno-političen napredek. Več govornikov se je izjavilo za to, nsj bi se predloga po mcžao3ti zboljšala.
Debata je vspela do volitve generalnih govornikov. Prihodnja seja v ponedeljek.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 15. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu mini-sterstva za notranje stvari. P03I. SeDyeffy (neodvisna stranka) je nasproti narodnostnim poslancem izjavil, da ni možno trpeti političnega razvoja strank, ki se ne prilbgodja obstoječim državnopravnim razmeram. Stališče narodnosti pomenja negacijo narodnosti mad-jarske države. Govornik bo glasoval za proračun.
Posl. Ladislav Lukaciu (Romun) je polemiziral proti izvajanjem predgovornika. Rekel je, da so taka izvajanja pripravna, da pre-prečij > mirno sporazumljenje med Ogrsko in narodnostmi. Pozval je vse kompetentne faktorje, naj delajo za politiko pomirjenja in medsebojni sporazum.
Nato je bila seja do 4. ure popoludno prekinjena. — Na popoludanski seji je posl. Mezoffj zahteval, naj vlada čim prej predloži volilno reformo. — Posl. Kmety (stranka neodvisnosti) je tekom svojega govora glede združitve strank izjavil, da se stranka neodvisnosti ne združi z nobeno stranko, ki ne vsprejme njenega popolnega državnopravnega programa.
P09I. Zanella (ustavna Btranka) te je zavaroval proti pustolovskim bajkam, ki jih časniki razširjajo o Reki. Reka je pravzaprav za javno mnenje Ogrske še terra ineognita. Na Reki se je zapričelo politiko, ki daja prednost Hrvatom, na škodo Madjarom in Italijanom. Govornik je potem opisal najnoveje dogodke na Reki in izjavil, da sta madjarska časnikarja najprej napala župana, potem guvernerja in sploh vsakega, le da bi svoj list bolj razširila. Mesto Reka želi, da ae je 03V0-
ko je zopet zlezla pod voz. „Mar je za kazake mesto pri dekletih ? Poberi se!"
Čim je bila ostala pod vozom sama s prijateljico, jo je Ustjenka naenkrat objela z obema rokama in pritiskaje jo k sebi, pričela poljubovati Marjanko na lica in vrat.
.Ti moj ljubček! Moj bratec!" je rekla in zagnala svoj tenki žuboreči smeh.
„Lej jo no! To si se pri dedku naučila !" je odvrnila Marjanka, braneč se je. „No, pusti!"
In obe sta se tako smejali, da je mati zavpila nanju.
„Ali me zavidaš ?" je šepetala Ustjenka.
„Kaj čenčaš! Pusti me spati. Kaj si prišla
A Ustjenka ni dala miru. „Ah, imam ti nekaj povedati. Tak poslušaj no !"
„Marjanka se je vzdignila na komolec in si popravila ruto na glavi. „No, kaj poveš ?"
„O tvojem gostaču vem nekaj."
„Nimaš kaj," je odvrnila Marjanka.
„Ah, ti zvitoglavka!" je rekla Ustjenka, jo dregnila s komolcem in se smejala. „Nič ne poveš. Ali zahaja k vam?"
bodi od hrvatske duhovščine in hrvatskega vojaštva. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Narodna delavska organizacija.
Razmišljanj a.
(Slavoj ŠkerlJ.)
III.
In pa ! Mari naj se Marksa umeva tako, kakor ga umevajo naši krivi proroki na internacij onalni podlagi ? Nikakor ! On je hotel, da se vsaka dežela krajevno organizuje, 113 da bi kaj trpela na svojem tradicijonelneui značaju. Ne kakor osebe, ampak kakor skupine dežela bodimo internacij o naln i! To je refren Lassalejev. Ne rušimo domovine, temveč bodimo deležni na vsem dobrem, kar nam nudi — pravi Bebel! Ne kakor ,.brez-narodnjak", ampak kakor dosleden iuterna-cijonalen Francoz, vnet za svojo domovino — nastopa Jaures. Istotako je odločen Čeh tudi eden najmodernejših čeških socijalnih demokratov, dr. Soukup.
Narod — bil pa mal ali velik —, ako hoče živeti, mora imeti zdravo, duševno dobro razvito, materijalno dobro situirano delavstvo. To vedo Angleži, Francozi Nemci in deloma tudi Italijani.
In za nas v Avstriji naj veljajo druga pravila, drugi zakoni razvoja življenja ?
Slovenski delavec v Trstu ni imel nobenega z točišča, kamor bi se zatekal v slučaju potrebe. Pri gospodarjih, ki so zvečine Italijani, ni bilo srca zanj. Trpelo ee ga je, ker se ga je — kakor dobro delavno moč — potrebovalo. Čim pa je bil odveč, na ulico žnjim in na njegovo me3to je prišel v mnogih slučajih — regnicolo. Doslej obstoječa slovenska narodna društva niso imela namena, da ščitijo delavca na delu, na zaslužku. Pri socijalistih pa je bil slovenski delavec le trpljen gost, ki naj bo zadovoljen, da more plačevati in delati štafažo! Drugo — hm, drugo, naj mu da ljubi Bog !
Vse drugače z italijanskimi delavci ! Ti so podpirani v vseh obzirib, tako, (la je že navstal pregovor, da je v Ulici Boschetto št. 5 laški naselbinski konsulat. V obrambo našega delavca se ni niti z mazincem mignilo, pač so ga — siroto, ki navadno niti umel ni svojega položaja — revolacijoniralo z raznimi hujskanji, tako da je bilo ob demonstracijah največ Slovencev in potem v — luknji. Tako plačilo je bilo često slovenskemu delavcu, ki se je dal zavesti, da je šel gnojit njivo tržaške socijalne demokracije !
Sedaj pa treba uvaževati dejstvo, da de-lavcc, do3pevši z dežele v Trst, pristopa prej ali slej k organizaciji. Tako bi nam naša „jugoslovanska*' socijalno-demokratična stranka mogla še nadalje odtujevati naš naraščaj in ga usužnjevati laški socijalni demokraciji in preko te laški gospodovalni ideji.
Kaj je preostajalo druzega vspričo takih okolnosti, nego da Slovenci mislijo ca ustanovitev lastne organizacije, ki bo ščitila delavstvo in je ohranjevala bvojemu narodu ?!!
Vodil nas je torej najplemeniteji namen, ki ga je zavedno naše delavstvo tudi umelo. Trumoma je pristopalo k temu svojemu zavetišču. To je najlepši dokaz, da so naši delavci „N. d. o.M občutili kakor živo potreba.
Kraj vseh momentov, ki govore za to organizacijo, pa je vendar tudi med našinci tu pa tam še ljudij. ki v svoji malodušnosti zmajujejo z glavo, sklepajo roke na prsa,
„Zahaja. Kaj zato !M je rekla Marjanka in naenkrat zardela.
„Vidiš, jaz sem odkritosrčno dekle, jaz povem vsem. Kaj bi skrivala je dejala Ustjenka in njen veseli, rdeči obraz je zadobil zamišljen izraz. „Mar storim komu kaj hudega s tem ? Ljubim ga ; to je vse !"
„Dedka, kaj 1U
„No, da."
„A to je greh!- je menila Marjanka.
„Ah Masenka! Kdaj pa naj bomo vesele, če ne zdaj, ko smo prosta dekleta ? Kadar vzamem kazaka, bom rodila otroke in slabo se mi bo godilo. Le omoži se s tvojim Lukaško; potem ti veselje niti na misel ne pride več, potem pridejo otroci in delo."
„Kako to t Druge žive tudi v zakonu dobro. Vseeno je!" je mirno odvrnila Marjanka.
A povej no vendar, kako je bilo pri Lukaško ?"
vas z
„Kai je bilo. Zasnubil me je. Oče je hotel odložiti na drugo leto; a zdaj so se dogovorili, da me dajo jeseni." „Pa kaj je tebi govoril ?"
Marjanka se je nasmehnila.
„To si lahko misliš, kaj je govoril Rekel je, da me ljubi. Zmeraj me je prosil, naj grem z njim v vinograde."
„O ti poniglavec ! Ti vendar nisi šla, mislim. A Kakšen imeniten fant je postal zdaj, prvi džigit! Tudi pri četi živi zmeraj veselo. Zadnjič je prišel naš Kirka in je pravil, kakega lepega konja si je zamenjal Lukaška. A po tebi, mislim, mu je zmeraj dolgčas. Pa kaj je še rekel je vprašala Ustjenka.
„Ti moraš pa tudi vse vedeti,u se je zasmejala Marjanka. „Enkrat je prijahal ponoči k našemu oknu, pijan. Pa me je prosil."
„In ti ga nisi pustila noter ?"
„Kaj pa misliš? Rekla sem enkrat in pri tem ostane. V tem sem trda kakor kamen," je resno odvrnila Marjanka.
„A je brhek fant! Ce le hoče, ga ne odbije nobeno dekle.u
„Pa naj gre k drugim," je ponosno odvrnila Marjanka.
„Ali se ti nič ne smili
„Smili se mi, a neumnosti ne bom delala. To je grdo."	(Dalje.)
Btran II
> EDINOST« št v. 135
V Trstn, dne maja 1908
mesto da bi pristopili ia pomnožili naše vrste ter nam nudili moralne in po možnosti tudi materijalne podpore !
Ali 8kepticizem tacih mlačnežev ne more biti odločitev za nas. Kolesa „N. d. o." pojdejo preko njih. Je že tako: med dvanajstimi je vedno en neveren Tomaž.
Velik vspeh „N. d. o." se kaže že v glasovih, da se misli naša „jugoslovanska" j odcepiti od „ta zelenih" ter da hoče postati j celo še bolj radikalna, nego smo mi!! Te! govorice sicer niso posebno verjetne, ali že
dva dela. Na čelo prve stranke, ki se združi z 48.to stranko neodvisnosti, utegne stopiti podpredsednik poslanske zbornice Štefan Ra-kovszky. dočim se drugi del združi s krščanskimi socijalci in prevzame tudi njihovo ime.
Rusija.
Proslava stoletnice ruske oblasti v Sveaborgu.
Dne i*, t. m. je bila na slovesen način proslavljena stoletnica, odkar je trdnjava Svea-
dejstvo, da se Sirijo take govoričenje veli-, frLrfr P°d rusko ,obla,st' Na 8ve^anc:sti
dana±pratičn-e?a A.^^-rritrs sraites»
priznanje, cia ciji ni tako
Slovencem!! A ravno to spoznanje v naših delavcih je bilo, ki je dovelo do „N. d. o." Če pa bi res prišlo do odcepljenja, potem bi bili mi tam, kjer smo hoteli biti! Delali bomo za svoj narod mi, delali bodo za „slovensko ljudstvo" oni in vspeh bo ta, da bomo dosezali stavljene si bližje cilje. In potem si bomo stavili dr;.ge više kulturne skupne cilje in — bo d čiiost našega naroda na tem ozemlju bo zagotovljena!__
Pirrhova zmaga.
Viada je torej odprla pot k razpravljanju o predlogi za povišanje vojaškega kontin genta. Da bi prodrl nujni predlog je nape njala vse svoje moči, kajti potrebovala j« dvetretinjsko večino. |In zmagala je — ali klavrno, da se Bog usmili. Dva glasa manj in padla bi bila nujnost, predloga sama in tudi vlada. Ta „tour de force", ta zmaga, ki bi bila za las poraz, bo gotovo „memento" za vlado, naj ne igra s parlamentom take hazardne igre. Na drugi strani pa je to všvin-dlovanje vladnih predlog v parlamentarno razpravljanje potom nujnih predlogov — in to iz samega strahu pred temi par nujnimi predlogi, ki zapirajo pot rednemu parlamentarnemu razpravljanju, in drugimi, ki bi še even-tuelno utegni i strašiti — je nekaj nedopustnega. ker postavlja ve3 poslovnik na glavo in hcr vsaka anormalnnst jednostavno škoduje dostojanstvu ljudskega parlamenta.
Memento pa bo vladi tudi zato, ker je ravno pri tem glasovanju razvidela, kaka nezadovoljnost vlada povsod, in to večinoma radi malodušnosti vlade, ki se povsodi boji odločnega koraka. Svojo borno dvetretjinsko večino je dosegla z največjo napetostjo vseh sil; a celo vladne stranke, t. j, one ki so zastopane v ministerskem svetu, so večinoma glasovale le mrmrsje in kazale pri glasovanju med svojimi vrstami precejšnje luknje.
Memento pa bodi vladi zlasti postopanje Jugoslovanov, ki so se po veliki veČini odtegnili glasovanju, o tem, da je pri nas še premnogo perečih vprašanj, kojih treba rešiti, ako noče, da nezadovoljnost prekipi.
Odklonjeno odlikovanje.
Povodom poklonstva nemških vladarjev pred našim cesarjem je cesar podelil raznih odlikovanj raznim odličnim ličnostim. Sprvega se je raznesel glas, da predsednik zbornice poslancev dr. Weiskircher ni dobil nikakega odlikovanja. Ta glas ni bil resničen. Dr. \Veis-kircher je dobil pruski kronski red III vrste. Ta red je odlikovanje, ki se podelja osebam, ki so vsaj v činu majorja. Ker pa dr. "\Veis-kircher meni, da to odlikovanje ne odgovarja njegovemu položenju kakor [predsedniku po slanske zbornice, je prijavil potom ministerstva za vnanje stvari nemškemu poslaništvu, d a tega reda ne vsprejme. Zato ni bilo njegovega imena v seznamu onib. ki so bili odlikovani.
v italijanski socij'alni demokrl j*.	80 bi,i ™ v°jaški 6a8tniki io urad"
kakor bi moralo biti nasproti j '
Drobne politične vesti.
Cesar obišče Prago. Iz Prage poročajo, da pride cesar v Prago začetkom mcseca junija in da ostane tam tri dni. Iz Prage se odpelje naravnost v 151.
Cesar na vojaških vajah. Cesar se udeleži velikih vojaških vaj na Ogr skem, ki bodo 16. 17. in 18. septembra.
Prošnja za pomilofičenje u bo jice Petkova. Bolgarskemu ministerstva za pravosodje je bila izročena prošnja za po miloščenje morilca ministra Petkova. Prošnjo je podpisalo 20.000 meščanov. Znano je, da je bil morilec Ikonomov obsojen na 15 letno Hrano v pa na dosmrtno ječo.
Slatinpaša vjet? Iz Kaire javljajo, da je po vesteh sudanskih trgovcev •ultan Ali Dinar vjel Slatin pašo ob Darturju. — Rudolf Slatin paša je star 52 let in je od leta 1900 angleški generalni nadzornik Sudana in kakor tak je večkrat na inspekcijskih potovanjih. Slatin paša je bil že enkrat 11 let vjet. Leta 1895 se mu je pa posrečilo pobegniti, — Zadnje vesti pa pravijo, da ta vest ni resnična. Slatin paša je popolnoma na varnem v Hartumu.
Nove čete za Maroko. Francoska vlada je sklenila poslati v Maroko nadaljnih 12.000 mož. Čete odidejo 36. t. m. '
Kanal med Donavo in Odro. Načelnik poljskega kluba je v zaupni klubovi seji sporočil, da je vlada obljubila, da se prične graditi delna črta kanala DouivaOdra in da se prične z gradnjo istočasno na Dunaju in v Krakovu.
Nemiri na Reki. Odnošaji med Italijani in Madjari na Reki postajajo čim dalje boli napeti. Italijani so po noči pretepli že več Madjarov. Ponovno so hoteli napasti urednika „Magyar tengerparta", ki se je nahajal neki gostilni, ki je radi tega zaprosil pomoč policije. Aretirano je bilo več oseb.
Namestniško mesto. Zaderska Hrvatska Kruna" poroča, da si dvorni svetnik Simonelli prizadeva, da bi posl. dr. I v-6 e v i ć postal namestnik v Dalmaciji. Dr. Ivčević ni baje protiven temu.
Potovanje predsednika fran. republike. Glasen poročil iz Pariza namerava predsednik Faliieres odložiti potovanje v Dansko, na Švedsko, v Norveško in v Rusijo na prihodnje leto. Predsednik je imel po-setiti omenjene države v predstoječem poletju. Vendar ni o tem pala še zadnja beseda.
Angleškamodra knjiga o Mace d o n i j i. Izšla je nova angleška modra knjiga o Macedoniji v razdobju od 28. janu-varija 1907 do 18. aprila 1908, ki obširno razpravlja delovanje raznih komitejev in ustaških čet.__
Dnevne vesti.
S tržaške drž. gimnazije. Drž. poslanec g. dr. Rybai je bil opozorjen iz dijaških krogov na zelo čudne in za dijake nepovoljne razmere, ki vladajo na tukajšnjem drž. gimnaziju in za katere se je z ozirom na samomor dijaka Vovka začelo zanimati tudi širše občinstvo. To je bilo g. poslancu v povod, da se je včeraj predstavil g. namestniku ter mu razložil omenjene razmere, ki pričajo, da na strani nekaterih profesorjev ni prav nikake dobrohotnosti ne sproti dijakom — brez razlike narodnosti, kar se izraža sosebno v kva liti kaci j i ob koncu I. semestra, ko je bilo v posamičnih razredih po 30, 40, da celo 70 od sto neugodno klasificiranih dijakov. Koliko siromašnih očetov je bilo občutno zadetih s
Hrvatska.
Srbski cerkveni kongres.
Odbor srbskega cerkvenega kongresa je imel v sredo sejo, na kateri je bil določen dnevni red za srl»3ki cerkveni kongres, ki bo zboroval v kratkem. Najvažneja točka dnevnega reda je volitev novega patrijarha. Sklepi odbora se dostavijo metropolitanskomu cerkvenem svetu, ki izprosi od cesarja dovoljenje zp. sklicanje cerkvenega kongresa.
Ogrska.
Preganjanje slovanskih društev v Budimpešti.; tem, da so morali plačati šolnino !
Okrajne oblastnije v Budimpešti so pre '	~
jele od ministra za notranje stvari nalog, da izvibijo hišne preiskave pri raznih budimpeštanskih slovanskih društvih. To so oblastni je tudi storile, a niso našle nič sumljivega. (Nič ne de. Kadar Madjari hočejo imeti so-^ažnikov ogrske države in izdajic, niso nikoli v zadregi ; Če ne morejo nič najti, pa — podtaknejo. Če Slovak ljubi svoj rod in svojo
G. namestnik je z največim zanimanjem poslušal te podatke in je zagotovil, da se da nemudoma intormirati o stvari.
Stavbeno podjetje Ivan Martelanc
in dr. je, kakor doznajemo, na podlagi svoje ponudbe dobilo od c. kr. železniškega ministerstva gradnjo velikanskega poslopja za osobje državne železnice v Trstu, ki bo stalo i v bližini ulice „Bello sguardo". Stavba bo
grudo, je Madjarom že to dovolj, da konstrui- stala okolu 1,300.000 K. Čestitamo domači rajo dokaz o — panslavizmu ! Če Slovak tvrdki ter izražamo svoje zadovoljstvo na tem, peva nabožne pesmi v svojem jeziku, ~~ J~ "	J x~	" c
ie dal
že s tem Madjarom podlago za motenje vere itd. itd. In ako sedaj prirejajo preiskave po slovaških društvih, smemo biti pripravljeni na to, da bomo čitali nekega dne, da so razkrila novo veliko panslavistiško zaroto. Prip. ured.)
Združitev ogrskih koalicijskih strank.
Kakor javljajo Iz Budimpešte, se posvetovanja o združitvi koalicijskih strank marljivo nadaljujejo za kulisami. Zdi se pa, da je Košut prerano sprožil t) misel in da si politiki ne upajo zapričeti s stvarjo. V najboljem slučaju pride fie le na je3en do ustanovitve nove stranke.
Kakor se sliši, se ljudska stranka ob fiientuelni ustanovitvi nove stranke, razcepi t
da je podprla domače podjetje s finansira-njem r Jadranska banka", ki je s tem doka zala, da je na višini [svoje naloge, ko podpira domačo podjetnost.
„To ni prav !u Slavno uredništvo „Edinosti !a Prosim, blagovolite vsprejeti k dnevni vesti: „To ni prav" v Št. 132. „Edinosti" z dne 13. maja 1908. 1. str. III. naslednje pojasnilo :
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je poklicalo g. učitelja Petrovca začasno na drugo solo, vodstvu družbine šole pri Sv. Jakobu t Trstu pa sta se imenovali dve učiteljski moči za suplenturo. Tozadevnemu do*
pisu z dne 9. aprila t. L it. 693. prejelo je ▼odsto družbino odgovor: „— se naznanja,
da se je sklenilo v izredni učiteljski konferenci dne 13. aprila t. 1., da, ako je vodstvo voljno, bi prevzela suplenturo v I. b razredu (namesto g. Petrovca) gospa Marija Engelman, ki je že učila začetkom šol. leta tudi te otroke in jih že pozna, tako, da bi učila ta razred poldnevno iz ozira, da ni več daleč do konca šolskega leta.
Vodstvo deške ljudske šole družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv.-Jakobu v Trstu 15. aprila 1908. št. 34.
Uvažuje dane razmere, moram reči, kar je naše vodstvo storilo: „To je prav!"*
VeleStovanjem v pisarni družbe sv Cirila in Metoda 14. maja 1908.
Anton Berce: tajnik. Velikodušen čin. Pravda g. profesorja J. Jesenka s „Slovensko Matico1* je porav nana. Poravnal jo je pa g. profesor sam, ker je po sprejemu sodbe c. kr. nadsodišča v Gradcu dd 11. aprila 1908. o. št. Cg I. 326 7/12, glasom katere bi mu imela tožena „Slovenska Matica" plačati K 979 46 s 5% obrestmi od 12. julija 1907. in na K 337*94 določene pravdne stroške prve in na K 367*12 določene stroške druge stopinje, naznanil predsedniku „Slovenske Maticew, da prepusti vso mu prisojeno svoto in pfača sam svojega zastupnika. Odbor „Slovenske Matice", kateremu je g. profesor Jesenka istočasno naznanil, da velja njegova ponudba le, ako toženo društvo ne bi uložilo revizije na Dunaj, je opisano ponudbo g. prof. Jesenko vsprejel. Ni nam sicer znano, zakaj da se tožena „Slovenska Matica" ni podala na pot revizije ter je, prevzemii stoške svojega zastopnika, sedaj rajše vsprejela, kar je sicer g. prof. Jesenko tudi na razpravi pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani ponudil seveda pod pogojem, da tožena „Slovenska Matica" pri-pozna utoženo svoto kakor valuto od nje realiliziranih kuponov od tistih delnic „Narodne tiskarne", katere mu je Anton Knez zapustil 1. 1892., ki mu jih je pa „Slovenska Matica" izročila šele v oktobra I. 1907.
G. profesor je torej v viši instanci povsem zmagal. Da ne bi pa ta važni kul turni zavod slovenski trpel škodo, je prof. Jesenko prisojeno mu svoto velikodušno podaril in se je tudi odpovedal pravdnim troškom, ki bi mu jih imela „Matica~ povrniti ! G. profesorju Jesenku gre hvaležno priznanje za ta velikodušni čin.
Potres. Na tukašnjem c. kr. pomorskem observatoriju so daneq predpoludne potresni aparati beležili daljni potre3. Začetek ob 9 uri 41" 22", maksimum ob 9 uri 53' 23", konec ob 10. uti 55' 50".
Odborova seja „Matice Slovenske"
dae 13. maja t. I. — Predsednik javlja, da bo občni zbor dne 25. maja ob 8. uri zvečer. Zemljevid bo izdelan do Sredine avgusta t. 1. Ekacerpiranje Pleterniškovega slovarja, glavna priprava za izdanje tehniškega slovarja, bo dovršeno do konca oktobra. Pravdo z g. prof. Jesenkom radi Knezovih delnic „Narodne tiskarne" je „Matica" v drugi instanci iz:u-bila, a je vsprejela ponujeno jej poravnano; g. prof. Jesenko prepušča „Matici" dožno svoto 1110 K ter plača svoje stroške. Vspre-jelo se je nekaj rukopisov, drugim so se določili ocenjevatelji. Na podlagi de slih ofertov so se določile tiskarne za tisk publikacij, za katere je bil razpisan natečaj; za eno knjigo se navadno razpisuje natečaj. Za tekoče leto je plačalo članarino že 781 členov, nanovo jih je pristopilo 84 in en ustanovnik.
Jubilejne znamke po io stotink pridejo koncem tega meseca iz prometa. Vzrok je baje to, ker se da na teh znamkah zbrisati poštni pečat.
Hijene. Prejeli smo: Kakor znano so hijene one grozne živali, ki razkopavajo grobove in potem mrcvarijo človeška telesa. Mi imamo v Trstu hijen, ki posne j ajo popolnoma one iz vročih krajev. Razlika je le ta, da trž tške hijene mrcvarijo mrliče s peresom ! Zraven tega so tržaške hijene v človeški podobi, afrikanske so pa čveteronoge! Da nas'bo sleherni umel, hočemo to mrcvarenje mrliče v opisati bolj na tanko. Tu, kakor v vsakem velikem mestu je mnogo ljudi, ki si iz tega ali druzega razloga končajo življenje, kar je sicer veletragičen dogodek, ali je in najbrže ostane tako. Pošteni resni listi omenjajo take nesrečneže le v toliko, v kolikor prav morajo storiti io po svoji časnikarski dolžnosti in ozirom na radovednost ljudstva. V Trstu pa imamo tudi novin, ki mrcvarijo te mrliče po cele todne ter si izmišljajo o njih vse možne neumnosti, samo da polnijo predal o in — žepe!
Celo italijanskim resnejšim listom se že gabi to vedno skrunjanje že zaprtih grobov in pa stikanje po zasebnih domovih meščanskih družin. Ti umazani listi opisujejo vse, pa bilo tudi najumazaneje dogodke z vsemi možnimi in nemožnimi podatki in podrobnostmi, da le kvarijo že itak preveč pokvarjeco ljudstvo, da razvnemajo v njem zle instinkte z edinim namenom, da bo bolja kupčija.
Te vrsti hijene smejo uganjati svoje ne snažnosti, ker ni zakona, ki bi jim branil tako početje. Mi pa smemo biti zadovoljni, da nimamo v svoji sredi sličnih „vzgojeva-teljev", ter upamo, da jih tudi ne bomo iaceli.
Slovani naj z gnusom odrinejo od sebe to židovsko harantijo in naj se ne demorali-zirajo, kakor delajo to — Neslovani.
Iz poštne službe. Poštni kontrolor Mihael Boaetta v Carigrada je imenovan viiim poštnim kontrolorjem.
Veselica pevskega društva „Zarja
v Rojanu, ki se je vršila minole nedelje, je bila po svojem vsporedu res krasna zabava. — Vse točke vsporeda so se kaj fino izvajale ; o pevskem zboru se lahko reče, da je eden najboljših.
Gosp. Jaka Stoka, ki je sodeloval ua tej prireditvi, bil je burno pozdravljen o svojem nastopu na oder. Njegov nastop z magijami je jako zabaval navzoča občinstvo. Njegova burka „Zgrešeno nadstropje-, v kateri je igral on sam glavno ulogo, je kakor navlašč za male odre.
Tudi vsi drugi jgralci so prav dobro sekundirali gospodu Stoki : gg. A. Kjuder, Bogateč ia gospice Vončinova in Katalanova, Iskrena hvala g. Stoki. Posebno priznanje moramo izreči gospici Katalanovi. Izborno je pevala tri kuplete ki so vpleteni v to igro. Tudi se svojimi kretnjami se je kaj priljubila občinstvu.
Splošna sodba je, da bi se moralo to vrlo in ljubko pevko izšolati, kajti taki soprani so res redki med nami Slovenci. „Zarji* moramo le častitati na takih močeh.
Slednjič ne smemo pozabiti njegi, ki mu gre tudi velik del zasluge. To je g. kapelnik Vogrič, ki dela z vso vnsmo za povzdigo Zarje" v Rojanu.
Nabiralniki družbe sv. Ciriia in Metodija, ki jih je tržaška moška podružnica dobila v evidenco, se nahajajo : v kavarni „Commercio", v kavarni „Balkan", v restavraciji „Balkan" (in sicer trije, namreč v 2 pritličnih lokalih in v klubovi sobi), v knjigo-tržnici g. Jos. Gorenjca in v „Slovanski Čitalnici". Ker je bil prejšnji nabiralnik iz kavarne „Balkan" izginil, so naprošeni lastniki in uslužbenci gorimenovanili javnih lokalov, da pazijo na nove nabiralnike, vsled česar bo tu in tam marsikdo zaman iskal na mizah nabiralnika; v takem slučaju naj se kar zahteva nabiralnik in lastnik lokala ga precej da na razpolago. Prav mnogo darov pričakuje — blagajnik moške podružnice dr. sv. Cir. in M. v Trstu.
Slovenska šola v Aleksandriji je dobila z Dunaja 1250 K državne podpore za prvo leto. V prihodnje pa dobi vsako leto 250 K.
Tržaška mala kronika.
Iz nižnv življenja. Na zahtevo prostitutke Ivanke Petrovich. stanujoče v al, Altana 8, je bila aretirana njena „koleginja* Helena Stokič, stara 26 let iz -Tablauca, stanujoča v zagati Pangocole 4. Malo poprej je bil nastal prepir med njima in Stokieeva je zalučala oni drugi kozarec piva v obraz ter jo ranila na desnem očesu. Policija je njo zaslišala na zapisnik in jo potem izpustila z običajnim pidržkrm.
Slab gost. Nntakar Dominik Cora v službi kavane „Parigi" je dal predsinočnjem aretirati kočijaža Dijomizija Rangan, ker mu ni mogel plačati računa 6 kron.
Odmevi z enega predvčerajšnjih poakušenih samomorov. Včeraj ob 1. io pol pop. je umrla v bolnišnici po groznih bolečinah ona dekla Josipina Pla:»inscig. ki je predvčerajšnjim izpila žvepk-ne kislino v svrho samomora.
Blaznost. Zaprosilo se je včeraj zdravniško postajo za pomoč natakarju Henriku Jantscheg. stanujočemu v ul. N. Machiavelli 4, ki je hipno zbla.ne). Zdravnik ga je dal prenesti v bolnišnico.
Požar. V dimniku hiše št. 34 ulit i Giu^a so se včeraj ob 5 in pol uri popoliHt a razvnele saje. Ognjegasci so po uro trajajočem delu pogasili cgenj.
SmeSnioa.
Moderne služabnice: (Jospodinja: N■ >, vaša spričevala so pa kaj slaba! — Kuharica: No, tudi Vas mi niso posebno dobro priporočili!
Koledar In vreme. — Danes: ai Nep. muč. — Jutri: 4. nedelja po Veliki noči -Temperatura včeraj ob 2. uri popoiu:ae -+- 2b '<1 Cois. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko Spremenljivo s posamičnimi padavinami, '/.mern vetrovi. Vroče Počaso zjasnjenje
Sodna kronika.
Vroča kri. Dne o. aprila t. 1. popival je v Slavikovi gostilni v Matuljah Crnogorcc Stetan Dondi«, star 22 let, ki je bil ta čas tam zaposlen, z dvema svojima tovarišema. Ko so se ga nekoliko navlekli, nastal je po stari navadi bud prepir med njmi iz či-to ničevnih razlogov. Leteli so kozarci in diugi prilični projektili. Dondić pa je ceio potegnil dolgo bodalo in v divjem srdu kar mahal tlepo z njim okolo sebe. Ranil je pri tem na boku nekega Vincenca Braja, ki se je tam nabajah le slučajno ; zabodel pa je tudi drugega nedolžnega gledalca, Petra Sardoscb, na obistib, tako da se je ta celo boril nekoliko časa s smrtjo in še danes ni popolnoma ozdravel.
Dondič je potem zbežal iz Matulj, ah žendarm ga je v Ljubljani spoznal in aretir 1 ; pri tem se je izdal za Otona Urviitovići*. Včeraj se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila proti njemu obravnava. Priznal je deloma krivdo, a trdil, da je ravnal v si-lobranu. Zaslišane priče pa so zanikale to okolščino.
Sodni dvor ga je obsodil radi hudodelstva težke telesne poškodbe cx §. 155 k. z, in lažnjive zglasitve, na 10 mesecev zapora in odgon iz aTStrijskili dežel po prestani kazui. Predsedoval je svet. Ciarici; obtožbo je za-litopal nam. drž. pravd, dr. Zumin; braail j9 'dr, Laneve,
V Trstu, dne 16. maja
»EDINOST« št v. 135
Stran 1LF
Društvene vesti.
fckem Kraau. Teran so poznali dobro Trža-čani, ki ko ga tudi vsako leto vsega pokupili.
O
>
ce
O
>
U)
svoje zbore, spričuje menda najbolje izid slehernega koncerta „Pevskega in gla-Na občnem zboru tržaške inoSke sbenega druStva". In mladina je Se podružnice družbe sv. Cirila in Me vedno častno dovrSila svojo nalogo, ki se je todija je bil za upravno 1. 1908. izvoljen je oprijela s svojo silo in veseljem. Zato pa je sledeči odbor : Predsednik : dr. Jos. Abram, častna in sveta dolžnost občinstva, da p o d-podpredsednik : Mirko Pretner, vodja c. kr. pira tako mladino, ki dela in se izo-pripr.. tajnik : Vinko Engelman, družb, učitelj., bražuje — ter vidi v tem svoje življenske blagajnik: Iv. Vrščaj, c. kr. učitelj, namestnik: cilje. In Če vemo Se, dn gre ves čisti pre-Justin Arhar. c. kr. učitelj prip. Odbornik bitek v dobrodelne namen -e, potem Fr. Levičar, trgovec. Pregledovale! računov :, ae moramo vsi udeležiti prvega dijaškega Nicefor Stepančič, veletržec, Jos. Prunk vod. koncerta, ki je po vsporedu kaj interesanten c. kr. kor. urada.	! in obeta biti v vsakem oziru nekaj vspelega,
Odbor dramatičnega društva v Trstu da damo s tem naši mladini poguma do naški'čuje VII. redni občni zlor članov na ne-'daljnega dela.
deljo dne 24. t. m. ol 10. uri dopoludne v Razstava vin in semenj v Tomaju gorenji restavracijski dvorani „Nar. doma" s Kraško vinarsko društvo priredi 17. 18. in sledečim dnevnim redom:	19. maja letos prvič razstavo vin in semenj
1.	Nagovor predsednika.	v Tomaju. Razstavijo Kraševci svoj teran.
2.	Tajnikovo poročilo.	i Naš teran je ostal do sedaj manje znan šir
3.	Blagajnikovo poročilo.	i šemu svetu iz raznih vzrokov. Prvi innajvaž
4.	Prememba društvenih pravil.	j nejši vzrok je bila majhna množina pridelka, o! Volitev norega odbora. [Teran se prideluje samo na takozvanem_trža-1
Slučajnosti.
Odbor -Del podp. društva", izvoljeni	_
na občnem zboru minole nedelje, se je kon- Dobrote kraškega terana kakor namiznega stituiral tako le ;	vina m treba hvaliti priporoča ga izredna
Predsednik: Prof. Mandić Matko- Od- priljubljenost ▼ tržaškem mestu in seveda bo-niki ■ Andrejčič Fran, Baša Josip, Be- tudi (v primeri z drugimi vini) prilično visoka sedniak Fran, dr. Brnčić Frar, (I. podpred- cena. Ena glavnih lasnosti terana je njegova sednik), Pink Josip. Dekleva Anton, Durnik teranska kislina, ki ga dela posebno v gor-Josip (knjižničar), Hlad Josip, Jaklič Ivan, kem letnem času priljubljenega. Mej tem, ko Katalan Josip, Klun Ivan, Kjuder Alfons (II. težka vina, n. pr. istrska, sitijo, vzbuja lahki tajnik) Krizmančič Andrej (I. tajnik), Lestan teran veselje do jedi m povapešuje tek. ,.Moja Fran, Levičar Ivan, Perhauc Jakob fblagaj- duša je židane volje kakor bi pila kraški nik) Pertot Silvester, Primožič Fran. Renko teran !H In to tudi drugo jutro po veseli noči. Jakob, Trtnik Anton (knjigovodja), Vidmar Teran ne ljubi „mačka"4. Kraševci so se v Ignac, Z^rko Anton (II. podpredsddnik). slednjem času z veliko vnemo prijeli vinar-Namestaiki : Lestan Martin. Klun Fran, Po- stva in so si svoj pridelek že skoro po dvo-geljsek Anton, Gombač Ivan. FabjanSič Ivan, Skrbeti treba za razširjenje kupčije in Verbe Ivan. Pregledovalci računov: Besednjak ohranitev cene, ki izborni teran le plača, a Ivan, Živic Ignac, Jež Ivan. Razsodišče: nikdar ne preplačs. Ljubitelji dobrega in Hervatin Miha in Prelc Štefan.	> zdravega vina, pridite na semenj vin ? To-
V nedeljo na Konkonelj! Vrlo mlado m P™8^«5 «et z izborno kapljo našega pevsko društva „Višava" na Konkonelju pri- Krasa. Gostilničarji! Nudi se Vam lepa priredi v nedeljo 17. t. m. vrtno veselico. Izlet 11lka ob letoSnji v vsakem oziru izvrstni letini, na to krasno in mamljivo rasg'edišče je da, j" nabavite, dobrega terana po ne previ-gotovo eden najljepših v naši bližnji oko- 80klh cenaf- Pndite! lici in vrli tamošnji pevci so zares vredni # _ Občni zbor zavarovalnice za govejo mnogobrojnega obiska. Po veselici bo ples. živino v Povirju. V nedeljo, dne 10. t. m. — Za slučaj neugodnega vremena se veselica po popoldanski službi božji se je vršil izredni odloži na 24. t. m.	občni zbor tega društva. Udeležilo se ga je
Slov. akad. društvo „Slovenija" na'Ja,tno šte?il° udoy- Glavni predmet mu je Dunaju ima svoj I. redni občni zbor v let. bl1 razgovor o postopanju našega župana teč. v soboto, 16. t. m. ob 7 in pol uri Proti temu društvu. Februvarja t. 1. je bilo zvečer v restavraciji „Mattalony" I. Landež- sklenjeno na rednem občnem zboru, da se cerichtstrasse z običajnim vzporedom.	Ilffia slovesno praznovati desetletnico obstanka
..Č italnica" pri Sv. Jakobu vabi uljudno zavarovalnice. Sklenjeno je bilo, da se pri na veliko vrtno veselico s petjem, Igro, godbo, rpedfJ to.rabo1ia f ^dbo 3n.P^som na duu sv tombolo, pošto in plesom, ki se bo vršila Petr* m Pavla' seje pozneje prelomilo
v«"** vsakovrstnega pohištva
- navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. -
Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Bellini štv.
ter vogal ulice »v. Katarina.
13
				
_1	mil			■mmm i_ __s
in prodaja vina na debelo ggtanovijep« isai. iet»
K. PFEIFER & Sinovi
TELEFON 3571	Praga—Žižkov Karlove ulice 995	TELEFON 3571
Direktni import pristnega ruskega čaja, roma Jamaika, vseh vrst - španjakih Tin in šampanjca — Vzorci na razpolago. -
Glavni zastopnik za XT=t in Primorsko. Kranjsko, Istro. Dalmacijo In Italijo
Ludovik Geržina, Trst-Rojan, ul. S. Ermacora št. 1
(0 <
£
0» <
«5^
jutri v nedeljo na vrtu ,.Kona. društva" pri Sr. Jakobu. Proizvajali se bodo zbori izza zadnjega koncerta; med temi dva spremlje-vaajem orkestra. Društveni diletanti uprizore veselo:gro ,,Lokavi snubač" s petjem v enem de;an'u. Svirtl bo popolni društveni orkester. Natanjčnc-jši vspored je razviden iz lepakov. Začetek cb 4 in pol uri pop. Vstopnina na veseli o 50 stot: k plesu dame 30, gospodje 60 stot.
Pevcem in pevkam društva
se naznanja, da bo prihodnja vaja v jutri ub 2. uri popoludne, v prostorih ..Tržaškega podpornega in bralnega*4 društva ul. Š:adion žt 19. I. ndstr. Vaje se bedo vrnile vsako sredo od 8. do 10. ure zvečer
na binkožtai ponedeljek, — dan, ko ima mladina svoj vsakoletni ples. Karakteristično je, da ni na omenjenem občnem zboru nihče prigovarjal. Na glasovanju je bila velika večina za ta predlog. Suj pa je tudi č&s enkrat, da se dvignemo iz letargije in se pridružimo drugim sosedom.
Veselice in zabave so povsedi ca dnev nem redu, le v Povirju nič. Na županstvo je bila vložena prošnja za dovoljenje plesa, ! ki je pa bila odbita z motivacijo, da se vsied 010 sklepa starešinstva ne dovoli letos nikomur
in vhako nedeljo od 2. do 4. ure popol
■.čneji vajam. Spre
ne
plesa.
Ni dovolj to. G. župan se je predrznil nastopiti kakor nekak kurator društva. Izjavil je, da čemu bi d&jal dovoljenje za ples. da pri tem društvo zapravi težko prihranjeno
r	x - j	Premoženje. Da-si ud društva, nastopa proti
„g. pevci m pevke so naprošeni, da pr.cnejo i?temUi Načelstv0 je skleriilo, izključiti žuoara zopet reino zahajati k pevskim vajam. Spre-	„ui.'Li „u,.:	__
Poskusite ukusne potice in O O o o izvrstne presniee
slaščičarne GIUSEPPE WEBER
Trst, ulica Carlo Ghega štev. 4, Trst
- Poštne pošiljatve na vse kraje. =-
« Valentin Zorzini
{r	urar ln dragotlna
Črst, ulica ]Knda vecchia št. 1 (Za ložo)
Izbor zlatih in srebrnih predmetov
zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah.
fcprejme
LORENZO BRUNA
TRST, ulica S. Anastasio 9.
popravljanja vsake ziatanine W UT' — SPECIJALITETA v popravljanju A urnih zaklepnic.	j;
f(s'tl(nje 7n tietiincKje rake kovine -M
potom pile ali ognja, in urezi.	'B
ulica S.
Telefon št. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE
cement, angležie opeke,
katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor tanke opeke. gaSeno apno itd.
Hidravlični
xxxxxxxxx^cooocxx Slovenska mizarnica v Tr-
of M Majcen Miloš v Trata ulica I*eo olu štev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe n vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občins+vu.
xxxxxx>oooocxxxxx Jtova tržaška črevljarnica
UST. ulica Gicsue Carducci 15
lex Tor:ento vis-a-vis Volti di Chiozza.	—
Obenem se je sklical občni zbor. da se navzočim pojasni postopanje njegovo in objavi sklep načelstva.
Naenkrat so se pa naš:i udje. ki prigo-var ajo. Mnogi izjavljajo, da ni bilo govora o ple«u na pre;šnjem obenem zboru. Kto iz iiavl a tudi g. žnpnik-blagainik. On je zato,
Vnela se je živahna debata, toda nekateri mao hoteli slišati niti besede o plesu.
jemajo se riove pevske moči.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan*' priredi jutri izlet v Gorico samo za one člane ki bodo dirkali, dne 8. julija, (v jvrho traiuinga); odhod iz via Stadion 19 toč do ob 5. uii zjutraj.
Nadalje iavlja svo im členom da p n.ui e„	* • - i » - - . t •, -
na m, J J izlet" v Komen : odhod zored It.tf« , M ?	"" CeS&n" 3ub"eJ "r<"
društven h prost,ro, via Stadion 19 to5n, ob	^ T '
2 uri pop	Kapel co. Nisem ateist, toda vprašam, čf^mu
Red r.ik • F u t Sosio	predejo pajki celo po nekdanji farni cerkvi
Kolesarji'iz Komna in okolice, ki se ho-' V'l^t ? Sai.ni,mrtev kamen Pravi čeio vpisati v društvo naj blagovole ta dan versk»	življenja
zglasiti se okoli 4 ure in pol pop. v krčmi g. J. Kjvačiča (nasproti sodnije) kjer dobe
tozadevna pojasnila, od strani odbora. j m^
Na obilno udeležbo vljudno vabi	------
Odbor. Direktni dovoz štajerskih kokoši in
Vesti iz Goriške.
1. dijaški koncert priredi „Pevsko in glasbeno društvo v Gorici" v soboto v ^Trgovskem domu". Vsekakcr lep vspeh [ Če pomislimo, da to se prirejali dijaški koncerti v Gorici prejšnja leta Je kakor kaki „domači koncerti" ia vidimo sedaj tak napredek, da se upa nastopiti s težjimi zbori, se moramo vsekakor veseliti tega napredka med našo študujočo mladino. Posebno razveaelilno pa e dejstvo, da je prišel ta dijaški zbor, ki nrf.ni v sebi marsikatero dobro moč, pod okrilje naše vzorne pevske šole, k; io brezdomno najboljša za „Glasbeno ma*:co" v Ljubljani pri na3 na Slovanskem/ se „Pevsko i i giasbeno društvo* tudi ravna strogo po pravilih ..Glasbene matice" m je samo že pokazalo na svojih koncertih, kaj zmore. Ze prejšna leta, ko so se dijaki še medit bo no učili zbore za dijaške koncerte, so le-ti dobro izpali. Občinstva i« bilo vsako leto več in veselilo se je napredka. Sedaj je nrišel isti zbor pod vodstvo pevovodj eg.! M i c h I a ; na koliko visočioo izurjenosti in dovršenosti ? petju utegne g. Michl spraviti
jajc. Specijaliteta: Graškepoularćs. Cene dogovorne. — Postrežba na dom
Ulica Campanile čt. 15,
Pekarna Josip Vatovec
ulica Selte fontane 11 834, Trst.
s prodajo slađčic. — Vsat čas svež Irci
POSTREŽBA NA DOM.
Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečen ci
POMLADNA SEZONA.
lzbera črnili in baruanih čevljev
za jrospe, gospode in dečke ; blago prve vrste, najnovejše oblike iii barve: delo solidno in natančno.
Platneni črevlji in postoli v veliki izberi
Vse po zmernih cenah.
?a!og2 tn- in !eq!hdsHIi vif, ?pir!!a in likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
via deii'Acque 5tv. 6 fjasprori li: ceanaii). Velik izbor ftnncosfcega iempan cH. penečih dezertnib tp.lijangkih in Evatro-oprBth vin Bordeaui, Eui-L-iinc'er. renskih vin, Idoeella ia Chianti. — Kum, Prejak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelti I. vrate, doSli is dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju — Ceniki a zahtevo ic franko. — Razprodaja od pol litra naprej.

infermeria TREVES ' Tr8t
Zavoi za azistenco bolnikom V
- vedno odprt -
Ustanovljen leta 1885. — TELEFON 345
Sposobni bolniSki strežniki i J strežnice za privatno azistenco. — Prenašanje bolnikov z modernimi iu higijenić. sredstvi od železničnih pt)Btaj in do istih, kakor tudi i t parnikov.

.j

::::: V pekarni in sladčičarni :::::
VINKO SKERK, Trst Uia flcqaedofto 15
in v podružnici via Miramar 9 se dobi veda« flna dezertna vina v fevteljkah. raznovrstne fciškote, tud» za , krokante. — SPECIJALITETA: PTJSTH1 KBOFL =
svež kruh, aajflnejas noke, čokofetl? čaj. Sprejme se naročNa za torte, io

■»r1

v Skladišče
šivalnih strojev
iieL olja, aparatov, potrebščin iti
*t tedenska plačila. h
Najnižje cene. — Sprejme te popravljanja.
! REDIVO & ROMEO
Trat. ulica Balvedere štev. 40, Trat
HHHHMMBBHMMain
TOVABNA POHIŠTVA
Aleksande Levi Minzi
trsi — ulic® della Cm« it M.
Trajna zaloga pohištva:
ulica eolla Sanita. šte%r- i4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto veccMo štev. 36.
Zaloge:
P iazza Rosarlo Ste v. i.
Ulica Lazzaretto vecchio štev. 3©.
Katalogi,, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; I6-B8. (Za informacije vprašati 6-70)..-
ARISTIDE GUALCO Trst Ulica S. Servolo 2,
K TOVARHa CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. K
3fe boji se konkurence.
St
ran
IV
»EDI TOST« štev. 135
Trst, dne 16. maja 1908
Mnogo besed in mnenj se je slišalo, toda razšli smo se, ne da bi kaj naredili. Zdeio bi se nam kmalu, da smo mlatili prazno slamo. Premnogi so pa dokazali pri tem, da so omejeni do skrajnosti.	X.
Na občinskih volitvah v Grgarju so t dveh razredih zmagali pristaši S. L. S.
Občinski Svet korminskl je v svoji četrtkovi seji imenoval stolnega prošta, deželnega in državnega poslanca dr. Alojzija Fai-dntti vsled megovih zaslug z občino častnim meščanom z 28 glasovi, toraj tudi z liberalnimi, izvzemši glas starešine Savorgnanija, ki je vprašal župana barona Locatellija, naj mu navede zasluge, katere se je stekel dr. Fai-dutti za Kormin, nakar se mu je navedlo, da ima zasluge za celo Furlanijo, v rešitvi zadeve z ju ž do železnico in pri napeljavi vodovoda iz Pojane. Sicer imajo pa v kormin-skem občinskem zastopu klerikalci večino.
Pevsko in bralno društvo „Lira" v Kcmnu priredi dne 31. majp, zadnjo nedeljo majniko'-o, veselico s petjem igro in plesom s sodelovanjem vojaške godbe iz Gorice. Ve-tel.ca se bo vi šila na okračenem dvorišču g. I. Žigon (piej Gaspari).
Vesti iz Kranjske.
Postaja St. Peter na Krasu se poveča in bo 30. t. m. političen obhod radi tega.
Srebrno poroko je obhajal včeraj g. sodnjiski svetnik Ivan Nosan v Vipavi.
Slavnost odkritja Trubarjevega spomenika, ki je bila prvotno določena na dan 28. junija t. L, se je morala preložiti na mesic september, ker ni mogoče, da bi bil spomenik gotov že do konca prihodnjega meseca. Z ozirom na to se najbrže odgodi na jesen tudi kongres slovanskih književnikov in časnikarjev.
Požar v Crničah. Včeraj epoludne je izbruhnil požar v županovi hiši poleg cerkve v Črnučah Pogorelo je trem gospodarjem. Zupanov sin se je pri gašenju smrtnonevaino ceškodoval. JZa časa požara je bil župan Snoj na smrtni posteli ter je umiral, pre-uesli so ga v župnišče.
Vesti iz Štajerske.
Poljedelski minister na Štajerskem.
Minister Ebechoch pride danes na Štajersko, kjer si ogleda regulacijska dela Murice in drugih voda.
Utonil je v Dravi pri Malečniku občine Št. Peter pri Mariboru 13 letni dijak Fran
rSommer, ko se je šel kopat.
Rogaški okrajni odbor razglaša svoje naredbe v slovenskem rogaškem sodnem okraju — nemški.
Visoko starost je dočekal posestnik Borko v Pušincih pri Ormožu. Umrl je star 98 let. Bil je bolan le tri dni.
Gospodarstvo.
Sprememba pokojninskega zakona za privatne uradnike.
V sredo je prišla k ministru za notranje stvari, k trgovinskemu ministru in ministru za ji vna dela deputacija nižeavstrijskega obrtnega društva, da bi izposlovala spremembo pokojninskega zakona za privatne uradnike. Baron Bienerth je vsprejel želje deputacije i>a znanje in je izjavil, da se ne bo protivil predlogu posl. zb. ako bi zahtevala spremembo pokojninskega zakona. Vladi pa ni možno, da tu komaj potrjen zakon sama od sebe razve-i javila. Seveda bi se moralo, preden bi vlada privolila v spremembo, določiti temelji novega zakona.
S to spremembo se imajo odpraviti nekatere pomanjkljivosti v zakonu, ki obreine-ujajo to!iko podjetnike kolikor uslužbence.
Konserviranje sadja n& nov način so izumili v Kaliforniji. V ta namen se uporablja dušik. Napravi se papirnato škatljo, ki je od znotraj asfaltirana, da *e tako atmosferičnemu vzduhu zapreči vstop. .Škatljo se napolni s ttdjem ter tako dobro zapre, da ostane le majhen otvor. Nekoliko takih škatelj se dene potem v jeklen cilinder, iz katerega se izsiše ves zrak ali vzdub. Potem se napolni s čistim du&ikom ter se luknjice na škatljicab s posebno avtomatično napravo zapio. Papirnate škatlje se nalože r lesene okvirje ter se razpošljejo po železnici na vse kraje. Tako konservirano sadje se vzdrži 5 mesecev.
Razne vesti.
Najplodneji pisatelji. Po avedočan-
hU\i mlajega Piinija napisal je atareji Plinij prirodno zgodovino v 37 knjigah, porabivši za to 2500 del. V srednjem veku zapustil je Hana Sachs 6000 pesmi in dramatakih del. — Španski pesnik De Vega je napisal 1800 aomedij in 402 dram. — Voltaire je izdal svoja dela v 100 zvezkih.
Vojaiki ikof ▼ Zagrebu. Včeraj je prispel iz Karlovca v Zagreb vojaiki škof, dr. Kofoman Belopotocky, t soboto popoludne ee ikof odpelje v Maribor.
Samomori v Zagrabil. Nekoliko dni tem vlada v Zagrebu čudna manija — samo-umorstva. V par dneh ata bila dva samomora, a v ^ponedeljek io torek so ae dogodili kar bije samomori in en poskus samomora.
MALI OGLASI.
Cllivhn icro abeolvirani pripravnik v kaki OIU£UU IOl»C tovarniški ali trgovski pisarni, menjalnici Cenjene ponudbe na upravni-loati" pod & fro „Bodočnost".	700
Vsakovrstne slamnike Š™ t
gg. trgovcem Fran C e r a r, tovarna slamnikov v Stob p. Domžale Kranjsko. Cenik na zahtevo poštu, prosto. Cene primerne, postrežba točna.	5S0
bank; ali Stvo „Edinosti
Prnrfain cn Obleke in površniki za moSke in I rUUoJU	dečke na tedenske ali mesečne
obroke. Ulica Caeerma 12/1-
Esposito & Bassa SS^-'«;
ulica San Antonio 1. Trgovina nmnifakiurnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke.
Alojz Legat Trat---Amerig0 Vespu0Ci iSt
postrežba, cene zmerne.
12. Prodajalna jestvin —to<"na
Vnimnunrlio korespondent, z večletuo prakso l\iijii]uvuujcl v le.^ni stroki, slovenščine, hrvaščine, nemščine in italijanšsine popolnoma vešč, i5Č« službe s 1. julijem. Blagohotne ponudbe pod „Stalnost" na Inser. odd. Edinosti.
Josip
Cfnlfo mizarski mojster, Trst, ulica O UJI I d Belvedere ?tev. 8, izvršua
vsakovrstna mizarska dela.
38
DnnnHim CO v službo, kakor podmagaziner I Uliti lil lil OC v kakem skladišču ali v kako pisarno za pisarja ali uradnega slugo itd. Zmožae sem pismeno in ustmeno vseh štirih tukajinjih jezikov. Naslov Inser- odd. Edinosti.	1317
Iščem poslovodjo "Uif:
Kranju (Gorenjsko). V poštev pridejo edino le osebe, katere imajo za ta posel popolno zmožnost in so bile ▼ tej lastnosti eventuelno že drugod nastavljene. Potrebno je tudi znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, izvednost v korespondenci in knjigovodstvu. V dotičnih ponudbah naj navede: dosedanje delovanje, čas istega in pri komu, dan vstopa in plačilni zahtevek. — Peter M a j d i č, Celje. (H98
Tvrdka Ivan Simitz
Barriera 32 s fi'i-jalko v ul. Giosue Carducci 31 prodaja po zuanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem uovo. Specijaliteta drobnih pre metov za krojače.	1249
v Bocoln
Jutri, nedelja
veliki koncert
c. kr. bosanskega pešpolka št. 4.
Začetek ob 6. vri	Vstopnina 2 o st.
Cene jedi in pijač
ostanejo nespremenjene.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. 1 Čermak » C. Tuscher
trst
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst.
NQ7n9ni9m slavnemu tržaškemu občinstvu, HdZlIdlljalll da imam prav prijazen in miren vrt pri svoji gostilni, da se lahko podluži vsaka družina, posebno pa je kozarček dobrega krr.škega terana na razpolago po 56 kr. liter. Gostilna „Pri stari brefekvi-, ul. Belvedere 17. Košić H. (706
Grand Restmirant Milano
TRST, ulica Stadion štev. IO
Danes zvečer velik koncert
„Dunajskih dam"
Vstop prost. ~£M	a«" Vstop prost.

.f
Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke
so naše stiskalnice „ERCOLE" =====
najnovejšega iti najboljšega sestava z dvojno .'CSc^- in mpretr^ano pritisk, Ir.o n-.čjc : zajarn-oei.o n jboljše delovanje, ki prekaša vsej druge stiskalnico.
HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
XajL>olje automatićno patenlovano trtne l.ri/galni oe, ki delujejo same od sel>e, ne da hi jih bilo treba goniti.
„Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi , za vinograde. Stroji za sušenje sadja K in drugih vegetalnih, iivljenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AnlomatiCna briZSalDiCl čistilnice, rešetalnice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega izbornoga uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava.
pht M a yf arth 6l Co- Tovarn za poljedeijske in Yins*e stroje mu II. Taborctr. 7
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 600 zlatimi, srebrn'mi in taistimi kol.»juami. Ilastrorani ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi piami brerplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani
i J;
m ■ ■
■ U J :
m

PEKARNA in
SLADČIČARNA
Dominik Milanic, Trst
- ulica della Guardia štev. 24 =
Prodaja : 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji.
Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\
Sprejema se naročila vsakovrstnega peciva kakor PZHOE, PSE8KIC Itd,
ŽELEZNATO VINO
ekarnarja
Gabrijela :: Piccoli
v LJUBLJANI
c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi ItlMov preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno alabotaflaft, mm pomanjkanja krvi trp* film in tudi ntrvoulm on-bamlbladaćnlm im alabotaim | {gj otrokom.
Prodaja se v Trstu v lekarnah:
„CREVAT0" ulica Poete 9 in „LEITEHBURS'* Trg San Giovanni.
Hn IfnitVilM zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lju-Ult ItOPriVIl bljani je zapisoval okrevajočim in malo-krvnim vedno z najboljšim vspebom železnato vino lekarnarja Pioooll-Ja v Ljubljani.
Dr. S. SterSer
otrocih z najboljšim v»pehom uporabljal lekarnaija Ploooll-Ja v Ljubljani
C. kr. okrajni zdravnik v Ljubljani,je v slučajih bledice in pri okrevajočih
železnato vino
Dr. L Ffirber
zapisoval je bile
štabni zdravnik v Gorici _ _	osebam, ki so že delj časa bile nervoz-
ne ftolosmato vino lekarnaija Ploooll-Ja v Ljubljani in
kicer vedno z najboljšim vspehom.
Dl
Pio
r. Geiftr
J-Jft V LJnl
praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel je z ieleznatlm vinom lekarnaija nbljanl izvrstne vspehe.
HH naCNMNPAMhi primarij v bolnišnici usmiljenih lir. UEinilliCSulI oratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspehom teleznateffa vina lekarnarja PtoooU«Ja v Ljubljani zelo zadovoljen.
awaoMWM^ / -jnmmmmmmmmmam**
s*
NaroČilo se točno Izvrše proti povzetju
Prodajalniea jestvin
Peter ?eternely Crst
ulloa Glulia 76.
kav.°',r,i' ^"Stenine, sladkor, m3ko. mask milo, olje, 8veze In suha sadje,kostanj, otrabl, soćlvje of. P°5tne pošiljalve na deželo od 5 kg nftpre . Otrobi, moka. oves na drobno In d?belo po kanku renčnih cenah Vsak dan svežo blago.
KOLESA - - -
Helical Fremie?
Prve znamke
od K 170 naprej.
Pnevmatiki po K 6' - in pnevma tična čreva od K 5— naprej.
Vsakovrstne potreb- UIFI O MEII P° najnižjih ščine in šivalni stroji lllu ft lllu	cen'.h
Riccardo Sanzin
Trst, uliea delle Poste 6. Trst
kkxkkx»fkkkkkxkk*


I J p,
M ažfr^s
priznaD kakor najbolja in ueprekoslji-va vma vseh gumijevih higijenićn h predmetov in ribjih mehurjev —- OVELETMA GARANCIJA -
M. Gal — crst, Corso 4.
Poliljatve po gM. t, 3, t, -i. Oalalnioa patov, ktlnlh patov, elasilč-nlh nogavic, obv«, ravnodrnjsv, ber-gelj In bidet. IrigatorJI od (jt. 120 naprpj. Toplomeri za vročico K 2, nav. K — 50.

Najlepše slike ::
je dobiti v elektrofotograHkem ateljeju
Antona Jerkiča v Trstu
via delle Poate štev. IO
Fotografiranje se vrši izključno pri čarobni eleKt: n razsvetljavi. Oglejte si krasne umetniške izdelke
vhodu, ki so neprekosljivi v efektu - TELEFON štev. 21-43 -
Poreška klet.FilUalka ni
Opčinah 176
Podpisani prodaja naravna vina lastnega [ delka iz lastnih vinogradov, nnhajajočih ->■ v k lici Poreča.	CENE :
?.»■>> v sodih najmani Ceiall	5G litrov
v sodih najmanj lit.
po 16 kr. liter >> 20 n „ 60
»» wv »» >» Z& trgovce cene po dogovoru.
Razpošilja se po povzetju. — Vračunjene .-od v• se jemlje uazaj, ako so nepokvarjeni in j
prevo?11	Ivan Stanich
veleposestnik v Istr!
Vino belo Domači tropinovec
SK-*
+fiiulio Miim+1
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON štev. 813 ::
Kirurgieno orodje, ortopedleni aparati, Moderci, umetne roke in noge, ber^lje,
ki Ini pasi, elastični pa^i in nogo t] ee, elektroterapevtične priprave, aparati za Inhalacijo.
SKLADIŠČE potrobialn za hlrurglona zdrav-ljonja. Fotrebaolne lz g-umija ln noprodiraag&
:::::::: biaga. ::::::::
Naznanilo.
Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov črnega vina istrskega, Kdoi
želi dobro kapljico, naj se obrne na poc! pisanega. Zahteva naj se vzorce. Priporočam se posebno krčmarjem na de/eli P« siljatev direktna iz Istre. — Cene nizke Ne manj od IO hekfol. po gld 10 50 S. H. ŠKKKL Sv. Ivan pri Trstu.
i Umetni
|otograjični atelje
pri av. Jakobu
ulica Rivo St. (pritličje) TRST.
Izvrluje vsako fotogrififino delo kakor tudi razglede posnetke, notranjoBtpokaloT,por-celanaete.ploiće za apomenlke^ itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsatatere fotosra^je.
Radi MdobiMtl P. N. aaretelktv tpr*. Jeaa aarečbe la Jih izvršuje M i«M ali nuj BMta.
Hotel Balkan
70 sob, elelctr. razsvetljava, lift, kopelji Cono smorno. Počkaj & h ogl.
Hotel Balkan