Го*+п!ва plačana ▼ gotovfert, Leto XI.« št. 86 Ljubljana, sobota 12« aprila I930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3121 3123. 3124, 3125, 3126. Irrseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Račími pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št. 105.241. Pred burnimi spopadi v nemškem centramu Naraščajoče nezadovoljstvo zaradi reakcionarne vladne davčne politike - Nemški nacijonalci bodo glasovali za vladne predloge Berlin, 11. aprila, g. V državnem zboru je danes povzročilo veliko pozornost, da je član centruma, katerega voditelj je državni kancelar dr. Brüning, >osIanec Scheit najostreje kritiziral davčne predloge vlade, zlasti prometni davek za velike prodajalne. Ta davek ne bo zadel samo velikih prodajaln, temveč tudi velike specijalne trgovine jn konzumně zadruge. Poslanec Scheit je označil ta davek kot pristop k reakcionarnim metodam za ubijanje narodnega gospodarstva. Šel je tako daleč, da ie izjavil, da bo sedanja vlada naj-reakciionaniejša vlada, ako bo izvedla la svoj načrt V centrmnskj frakciji bo zaradi tega govora gotovo prišlo do 1 «trnih nastopov. Berlin, 11. aprila, d. Kljub negotovi situaciji prevladuje vedno bolj mišljenje, da bodo nemški nacionalci glasovali za vladni načrt finančnega programa. Odločilno glasovanje se bo vršilo v torek ali sredo in se bodo dotlej nadaljevala pogajanja med vlado in zastopniki strank, ki pridejo v poštev za glasovanje. Ako se bo posrečilo pregovoriti nemške nacionalce, da bodo glasovali za vladni finančni program, potem bo morala dati zato vlada tem gotove težke kompenzacije. V prvi vrsti bo morala vlada izvesti nemško-nacionalni agrarni program, ki bo povzročil znaten dvig cen vseh poljedelskih proizvodov. Nepričakovana ostavka dr Seipia Bivši kancelar dr. Seipel je odložil predsedstvo krščansko socialne stranke - Posvetil se bo delu izven stranke Dunaj, 11. aprila s. Bivši zvezni koncelari dr. Seipel je odstopil kot predsednik krščansko socialne stranke. K temu piše »Christlich Soziale Nach-r dhienzentrale«: Dr. Seipel, ki je ravno v ,dujih mesecih razvijal izredno živahno с kovanje oa zborovanjih in pri predava-r ih, zaradj katerih je mnogo potoval po Avstriji in v inozemstvu, je stal pred dilemo odločiti se, ali za delo v stranki aH pa za delovanie, ki gre preko mej stranke. < Klločil se je za zadnje. Seveda bo slej ko prej stranki zvesto na razpolago, kadarkoli jn kjerkoli ga bo potrebovala. Dunaj, 11. aprila g. Svoj sklep, da odstopi kot predsednik krščanske socrjalne stranke Avstrije je dr. Seipel sporočil v pismu na prvega tajnika in namestnika predsednika krščansko socialne stranke državnega tajnika na razpoloženju Stöck-lerja. Svoj odstop utemeljuje dr. Seipel s svojim sedanjim zdravstvenim stani eni. Zanimivo je, da je pismo datirano že z 10. marcem, da pa zaradi nujnih del v parlamentu do sedai ni bilo publicirano. Dr. Seipel se nahaja sedaj na saa.rskem ozemlju, käer ima predavanja. Gandhi je utrujen Nadaljeval bo s svojim agitacijskim pohodom in pošetil Bombay — Bojkot angleških tekstilnih izdelkov Bombay. Ti aprila d. Zaradi naporov zadnjih dni je voditelj indijskih nacionali-r tov Gandhi obolel ter je moral na zahtevo zdravnikov ostati v posetlji. V razgovoru z novinarji je izjavil, da so bile nje-rove besede prostovoljcem objavljene javnost; drugače kakor pa jih ie on izrekel. Posebno se tiče to onega dela govora, s katerim naj bi pozval prostovoljce, da 5z-roveio makar krvoprelitje. kar bi pomenja-io. da ie popolnoma spremenil svojo taktiko nekrvavega Pasivnega odpora. Jalaipnr, 11. aprila, e. Gandhi je izjavil no-■viaarjem, da je dobil povabilo, naj odide v razne kraje Indije. Zaenkrat namerava osredotočiti vso svjjo pozornost na Gujerat. Šel bo najbrže do Bombayja in ne dalje. Žen-gkam je svetoval naj pletejo domače blago, čigar zaloge sa že pošle. Gandhi polagoma razpušča svoje taborišče v Dandiju. V soboto, zadnji dan nacijonalnega tedna, bo raz- pust taborišča popoln. Bombay, 11. aprila, s. Danes je "bilo pri spopadih ranjenih '22 oseb, med njimi 10 policijskih stražnikov. Do spopadov je prišlo pred poslopjem sodišča ob priliki procesa proti onim, ki so bili zaradi odpora proti hišni preiskavi *v dvorani vseindijskega kongresa obsojeni na ječo 2 do 9 mesecev. Velika množica je skušala obsojence okin-čati z rožami. Policija je streljala v množico, ker so s streh in cestne železnice metali kamenje na policijo. V mestu vlada veliko razburjenje. Labore. 11. aprila, e. Na tisoč oseb je snoči poslušalo govor Pandita Malavijasa, ki je zahteval bojkot vsega inozemskega tekstilnega blaga. Govornik je med drugim izjavil, da bo narod najlepše častil Gandhija, ako bodo Angleži prisiljeni ukiniti zakon o soii ter ustaviti prodajo alkoholnih pijač in uvoz inozemskega tekstilnega blaga. Sestanek med Bethlenom in Mussolinijem Predmet razgovorov je vprašanje poglobitve gospodarskih zvez med Italijo in Madžarsko Rim. 11. aprila s. Ministrski predsednik *rof Bethlen. ki je dopoldne prispel v Rim, ie pošetil italijanskega kralja v spremstvu madžarskega poslanika Horyja, legacijske-ca svetnika Vodnianova in barona Aporja. Krali je povabil predsednika madžarske vlade h kosilu, katerega so se udeležili tudi pobočník kralja in dostojanstveniki dvora ter predsednik Mussolini. Ob 16. uri ie imel grof Bethlen svoi pni razgovor z Mussolinijem v palači Veneria. Ob 18. uri ga ie v palači Chigi sprejel državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Fani. Mussolini in Fani bosta Se zvečer vrnila poset grofu Bethlenu in madžarskemu poslaniku. Ob 20.30 priredi predsednik Mussolini v hotelu Exzelsior banket na čast grofa Bethlena. Predmet razgovorov med madžarskim ministrskim predsednikom in italijanskimi državniki so predvsem gospodarska vprašanja in pa stališče Italije v vprašanju ureditve vzhodnih reparacij. Razgovori se bodo jutrii nadaljevali. Opoldne pa se bo vršil slavnostni banket na madžarskem poslaništvu. Popoldne bo grof Bethlen najbrž obiskal tudi Vatikan, kjer se bo sestal z državnim tajnikom Pacellijem. Muslimani branijo džamije pred komunisti Krvave borbe med ruskimi komunisti in muslimani na Kavkazu -Ukinjenje latinščine v zdravniški terminologiji Moskva, 11. ajprila. AA. V severnem Kavkazu je prišlo do novega upora proti sovjetskim oblastem zaradi na-řtopanda proti cerkvam in kolektivizi-ranja kmetijstva. V Šamuthalu ie prišlo do krvave borbe med mladimi komunisti, ki so hoteli zapreti džamijo, in pravovernimi muslimani. Borba je trajala nekoliko ur. Štirje komunisti so bili ubiti, 12 pa je bilo ranjenih. KonijerÄi oddelki Abukov so napadli mesto Droz-dno ter ga oropaiii. Ob tej priliki je centralni komunistični odbor poslal v vse kraje Kavkaza poslanico, v kateri poziva prebivalstvo v borbo proti »gorskim razbojnikom«. Moskva, 11. aprila. A A. »Večer na ja Moskva« poroča, da je komisarijat za narodno zdravje sestavil predlog o popolnem ukimjemju latinščine v medicini. Po naziranju komisarijata je latinščina srednjeveški ostanek, ki ga sovjeti ne morejo trpeti, ker predstavlja zastarel pojav. Latinska terminologija bo nadomeščena z ruskimi izrazi. Latinski jezik dela namreč preglavice študiju delavske mladine. Moskva, 11. aprila, g. Liga brezbožnikov vežba vojake rdeče vojske za prot{krščansko propagando. Z dovoljenjem viadle se vežba 10.ГХЮ vojakov, ki bodo jeseni odpuščeni, v posebnih tečajih, da bodo potem v civilnem življenju delali za cilje lige. Liga brezbožnikov je poleg tega sklenila, odpoelati na deželo 150 sto jih najboljših agitatorjev, da bodo vodili protiversko kampanjo. Kutjepova ugrabitev Pariz, 11. aprila. Na snočnji seji francoske zbornice so poslanci zahtevali od ministrskega predsednika Tardieuja pojasnila glede na ugrabitev generala Kutjepova. Tardieu je odgovoril, da ne more zaradi preobilice poslov odgovoriti na to vprašanje. Pariz, 11. aprila. Včeraj se je priglasita nova priča, ki je videla osebe, ki so ugrabile Kutjepova. Neki prebivalec mesta Pont Levegne v bližini Deauvilk je videl sivi avto in taksi, v katerem so odvedli agenti čeke Kutjepova na morsko obaL Priča je po fotografiji spoznala Janovi ča, glavnega šefa čeke v Evropi, ki se je vozil s taksijem. VSEBINA LONDONSKEGA SPORAZUMA Omejitev v gradnji velikih vojnih ladij - Prihranek $0 milijard -Omiljenje vojne s podmornicami - Londonska konferenca bo za* kljnčena prihodnji teden Pariz, 11. aprila d. Londonska pomorska razorožitvena konferenca bo prihodnji teden zaključena s sporazumom, ki sicer ne pomeni popolnega uspeha, ki pa predstavlja maksimum, kar je bilo mogoče v danih razmerah doseči, in pomeni vendarle velik korak naprej na poti pomorske razorožitve. Doseženi sporazum se deli na dva dela. Prvi de! obsega določbe, na katere se je sporazumelo vseh pet, na konferenci zastopanih držav (Anglija, Zedinjene države, Japonska, Francija in Italija), drugi del pa določbe, na katere so za enkrat pristale le Anglija, Združene države in Japonska, dočim se jim bosta Francija in Italija pridružili šele, ko prej razčistita svoie medsebojno razmerje. Vseh pet držav se je sporazumelo, 1. da do 1. 19.36 ne bodo nadomeščale starih velikih bojnih ladij z novimi; 2. da se bo tonaža manjših vojnih ladij štela in obravnavala kot celota in ne po kategorijah teh ladij in 3. da veljajo tudi za vojno s podmornicami mednarodne določbe glede vojevanja na morju. Poleg fcega se je vseli pet držav sporazumelo na nekatere točke tehničnega značaja, ki se zlasti tičejo klasifikacije raznih specijalnih vojnih ladij. Anglija, Zedinjenje države in Japonska so se razen gori naštetih sklepov sporazumele še med seboj glede razmerja moči svojih vojnih ladij do leta 1936. Finančni efekt navedenih sporazumov glede omejitve oboroževanja se ceni na 900 milijonov dolarjev (SO mi lijard dinarjev). Pariz, 11. aprila, s. O vsebRni pakta, ki bo zaključil londonsko pomorsko razorožitvene konferenco, poročajo posebni poročevalci pariških listov, da bo ob slon al iz treh delov. Po poročilu »Pe-J til Parisi ena« bo prvi del pakta sestav i jen iz cele vrste manjhnih posebnih dogovorov. Ti dogovori se bodo tikali 1. splošnih metod za omejitev Oboroževanja, s čimer se bo pripravljalni razorožitveni konferenci v Ženevi omogočilo, da nada'lijuje svoja prizadevanja za splošno znižanje oborožena, 2. bolj humane vojne s podmornicami, 3. najvišje tonaže m največjega Števila topov na podmornicah. 4. onih vrst ladij, ki niso podvržene nobeni omejitvi, 5. uporabi ladij, Ud so prekoračile starostno mejo in 6. letalskih matičnih ladij, ki ímaáo pod 10.000 ton. Vsi ti dogovori tvorijo elemente pak' ta petorice. Kakor poroča »Matin«, se bo v tem prvem delu 'londonskega pakta tudi določilo, da ima vseh pet vele sil isto željo, namreč da ohranijo mir m da nadaljujejo delo na razorožitvi. Drugi del se bo bavil z mornar ično-tehmičnem sporazumom med Ameriko, Anglijo in Japonsko in z gradbenim programom do leta 1936. V tretjem delu bo poudarjeno, da bodo Amerika, Anglija in Japonska skupno iskale sredstva, da razširijo znižanje brodovja, ki ga določa pakt treh držav, na vseh pet držav. Vendar pa še ni nobene odločitve o tem, ali bodo Anglija, Japon-ska in Zedinjene države stavile formalni pridržek za primer, ako bosta Francija in Italija razširili svoj gradbeni program. London, 11. аргйа, AA. Davi so se sestali v Saint Jame ski palači načelniki delegacij, da prouče besedilo pogodb, ki bo, kakor poročajo, formalno odobreno na plenarni seji konference v ponedeljek. Nekatere točke pogodb bo podpisalo vseh pet držav, zastopanih na konferenci, dočim bodo podpisale ostale točke le Anglija, Japonska in Zedinjene države. Po odgoditvi konference, ki bo v ponedeljek, se bodo pogajanja med Anglijo, Italijo in Francijo nadaljevala. Me-rodajnn krogi upajo, da 'bo spor med Italijo in Franoijo v kratkem poravnan jn da se bosta potem tudi ti dve državi priključili vsem točkam londonskega sporazuma. Čeprav rti bil dosežen s Francijo in Italijo sporazum v vprašanju tonaže vseh kategorij vojnih ladij, bosta ti državi podpisali določbe pogodbe, ki odlagajo Obnovo oklopnic, dovoljenih po waslbingtonski pogodbi, do leta 1936. in pospešujejo izločitev oklopnic, ki jih je označila waslhing+onska pogodba. Me-rodajrai krogi smatrajo, da pomenja ta sporazum silno gospodarsko pridobitev za prizadete države, ki si bodo prihranile na ta način ogromne vsote denarja. Angliia sama bo prihranila na ta način na milijone funtov sterlingov, ki bi jih morala izdati za gradnjo novih oklopnic. Tudj gradbeni program križark, dogovorjen med tremi državami, predstavlja velike prihranke. Sporazum med petimi državami je rešil tudi veliko tehničnih vprašanj. Doslej je bilo delo za razorožitev ovirano po vprašanju metode računanja tonaže. Sedanja pomorska razorožitvena konferenca .ie končno veljavno razčistila to vprašanje in odobrila kompromis med francoskim predlogom, naj velja skupna tonaža, in med angleško željo, naj se računa tonaža po kategorijah vojnih ladij. V sporazum med petimi državami bo vključena tudi nova definicija matičnih ladij za letala, nadalje definicija specialnih ladij, ki so proste vsake omejitve. Končno bo obsegal sporazum med petimi državami dogovor glede na velikost podmornic. Ti dogovori bodo tvorili prvi del pogodbe. V drugi del pogodbe bodo vnesene nove smernice za humanizaci jo podmorske vojne v vojnem času. Tretji del pogodbe bo vseboval sporazum treh držav v vprašanju omejitve tonaže vojnih ladij. London, 11. aprila. AA. Po sestanku šefov delegacij je Macdonald sinoči izjavil, da je z izidom konference zelo zadovoljen. »Sporazum, dosežen na pomorski razorožitveni konferenci, pomenja resničen napredek k cilju, ki smo ga hoteli dosečL Premagali smo težkoče, ki so se zdele v nekaterih trenutkih nepremostljive.« Po sestanku načelnikov delegacij je bil izdan tudi komunike, ki pravi, ďa bosta imenovana odbora juristov in strokovnjakov, ki bosta sestavila besedilo pogodbe. Plenarna seja bo v ponedeljek, zadnja pa v četrtek. Na tej seji bedo podpisali pogodbo. Vsebina trojnega sporazuma London, 11. aprila AA. Politični krog! smatrajo, da je sporazum, dosežen med Anglijo, Japonsko in Zedinjemmj državami v vprašanju gradbenega programa, ki obsega vse vrste vojiiih ladij, največji uspeh konference. Sporazum je bil dosežen na temelju nastopnih tona žni h številk: Angliji je bilo priznanih 146.800 ton križark z osentpalčnimi topovi, 192.200 ton križark s šestpalčnSmi topovi, 150.000 ton rusalce t in 52.700 ton podmornic. Zedinjenim državam so priznali 180.000 ton velikih križark, 143.500 ton malih križark. 150.000 ton rušilcev in 50.700 ton podmornic. Japonska je prejela 108.400 ton velikih križark, 100.450 ton malTh križark, 105.500 ton rušilcev in 52.700 ton podmornic. Francosko stališče Pariz. 11. aprila, s. * Agence Ha vas* javlja iz Londona: Londonska konferenca je sedaj dejansko končana. Včeraj določeno postopanje omogoča Japonski, Zedinjenim državam iti Veliki Britaniji, da bodo dosegle cilj, ki so si ga stavile, ko so prišle v London, in da se varujejo suverene pravice Francije, ki bo izšla rz konference s popolnoma prostimi rokami brez vsakega znižanja tonaže, ki je neobhodno potrebna za njeno varnost. Francija je uveljavila svojo metodo za omejitev pomorskega oboroževanja ter dosegla, da se bodo obdržale podmornice. »Havas« dalje poroča, da se bo vrnil zt>-rranji minister Briand iz Londona najbrž ▼ sredo. Volitev novega patrijarha Danes bodo izvoljeni trije kandidati, izmed katerih nato kralj imenuje patrijarha - Slovesno ustoličenje bo še to nedeljo Beograd, 11. aprila. AA. Jutri ob 10. dopoldne se sestane v saborni cerkvi volilni odbor, da izvoli tri kandidate za patrijarha srbske pravoslavne cerkve. Vsi člani volilnega odbora so dobili poziv od ministra pravde in so že prispeli v Beograd razen episkopa kotorskega in g. dr. Vojislava Marinkoviča, ministra zunanjih zadev. Člani odbora se sestanedo v saborni cerkvi, kamor pride arhijerejski sabor korporativno iz patrijarhije. Volitev otvori minister pravde s čitanjem ukaza Nj. Vel. kralja o sklicanju odbora in čitanjem spiska članov. Po otvoritvi prevzame podpredsednik arhijerejskega sabora mitropolit Dožič predsedstvo. Nato se začne klicanje sv. Duha. Po molitvi v saborni cerkvi se začne volitev. Volitev se vrši s tajnim glasovanjem na lističSh, štetje pa opravlja predsedujoči z zastopnikoma državnega sveta in glavne kontrole. Po objavi imen trojice izbranih kandidatov se volilni odbor razide. Minister pravde poda takoj nato poročilo Nj. Vel. kralju. Po povratku iz dvora sporoči vsemu arhijerejskemu saboru na njegovi uradni seji v cerkvi ukaz o imenovanju novega patrijarha. Po prečitanju ukaza se seja zaključi. Nato se vrši svečana služba božja. Po cerkvenem opravilu minister pravde prečita ukaz, s katerim se proglasi izvolitev patrijarha. Nato vzkliknejo diákoni »mnoga letija« kralju, kraljevskemu dvoru in novemu patrijarhu. Svečano ustoličenje novega patrijarha je na cvetno nedeljo med svečano arhijerej-sko službo božjo. Važne spremembe pri Narodni banki Generalni direktor Novakovič na lastno prošnjo upokojen - Začasni namestnik dr. Protič - Podguverner Miroslav Kulmer Beograd, Ц. aprila, p. Glavni upravni odbor Narodne bamke je imel danes ves dan sejo. Na seji se ie med drugim razpravljalo o prošnji generalnega direktorja Narodne banke Dragoljuba Novakoviča, naj se mu po 26 letnem službovanju v Narodni bartki dovoli iiz zdravstvenih razlogov vstop v pokoj. Vse prigovarjanje, naj bi še nadalje vťšil dolžnosti generalnega direktorja, je bilo brezuspešno, zaradi česar je glavni odbor z zahvalo za njegove dosedanje zasluge upošteval njegovo prošnjo ter ga upokojil. Obenem je določil dr. Pro-tiča, da prevzame začasno vodstvo poslov od generalnega direktorja. Za podguvernerja Narodne banke v tekočem letu je bil izvoljen grof Miroslav Kulmer. Na seji je bil prečita« tudi ukaz ministra trgovine in industrije, s katerim je imenovan za komirsarja Narodne banke Milan Dostanič. Končno je bil izvoljen eskontni odibor ter z žrebom določena doba mandatov posameznih članov tega odbora. Tiskarna za ponarejanje čsl. kolkov V Bílinu je policija aretirala družbo ponarejevalcev kolkov plenila veliko množino falsifikatov Praea. TL aprila d. V Bilinu na zapadnem Češkem je bil aretiran steklarski delavec Vaclav Mattausch. ki ie imel v svojem stanovanju izborno urejeno delavnico za ponarejanje kolkov češkoslovaške države. V stanovanju je bilo tudi zaplenjenih za 270 tisoč Kč ponarejenih kolkov. Poleg Mat-tauseha so bili oriieti še trafikant Klement, tiskarnar Müller in bančni uradnik Weber. Policíia sumi. da je bila v Bilinu odkrita tiskarna za ponarejanje državnih kolkov samo podružnica široko razpredene organizacije. ki iuna svoje delavnice še v drugih češkoslovaških mestih, tako da je pričakovati v kratkem še novh aretacij m odkritij. V Bilinu delujoča Ponarejevalska družiba ie pričela s svojim poslovanjem že leta 1925. Plošče za ponarejanje kolkov je izdelal Mattausch, dočim so kolke tiskali v m za- tiska rni »Union«, katero je vzel v najem Müller. Družba sř je nabavila najmodernejše stroje za tiskanje kolkov. Izguba, ki jo je utrpela doslej država, rrresega več milijonov Kč. Oblasti so odkrile tiskarno za ponarejanje kolkov povsem slučajno, ko so preiskovale vzroke velikega nazadovanja prodaje državnih kolkov v Bilinu in okolici. Pri tem iim ie nudila glavno sled razsipnost trafikanta Klementa, ki si ie v kratkem času nabavil kar dva nova avtomobila. Kongres prijateljev prirode Zagreb, H. aprila, p. Dne 23. tn 21. t. m. bo r Zagrebu kongres prijateljev prirode, na katerem bodo delegati iz vse države. Priprave za kongres so že končane. Ljubljanske občinske doklade Župan dr. Puc o pomenu diferencijacije občinskih doklad na neposredne državne davke Kakor smo že poročali, je finančno ministrstvo dne 9. t. m. potrdilo proračun ljubljanske mestne občine za 1. 1930. Proračun je bil potrjen v obliki, kakor ga je sprejel občinski svet, samo višino občinskih dolklad na neposredne državne davfke je ministrstvo spremenilo. Občinski svet je namreč določil na razne vrste neposrednih državnih davkov različno višino občinske doklade, finančno ministrstvo pa te diferenciacije ni odobrilo, temveč je odredilo za vse vrste državnih neipoisrednih davkov enako občinsko doklado v višini 60 odst. O razlogih, zakaj je občinski svet določil različne doklade, in o pomenu po ministru odrejenega izenačenja doklad nam je na (našo prošnjo poslal ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc naslednje pregledno in zanimivo pojasnilo: Občinski svet ljubljanski je etal dosledno pa stališču, da morajo biti doklade na direktne davke različno odmerjene, ker je treba upoštevati pri razdelitvi občinskih bremen pračilno možnost gospodarsko šibkejših in gospodarsko jačjih slojev, odnosno podjetij. Zato je tudi pri sestavljenju letošnjega občinskega proračuna obdržal na splošno lansko razliko doklad, ki so znašale pri zemljarini 135%, pri zgradarlni 35%, pri pridobnini 100%, pri družbenem davku 150%, z 10% pribitkom. V letošnjem občinskem proračunu je bila ta razlika načeloma pridržana вато e to spremembo, da se je odpravil 10% pribi-tek in da se je pri pridobnini doklada znižala na 40%. Zvišala pa se je pri družbenem da\-ku na 175%. Občinski svet je pri tem upošteval, da plačujejo zgradarino najemniki, ki so že itak dovolj obremenjeni; pridobnino pa obrtniki in trgovci, katerim se danes tudi ne irodi najbolje. Nadalje je upošteval, da družbeni davek plačujejo v Ljubljani kapitalno razmeroma mnogo jačja industrijska podjetja in denarni zavodi, ki imajo tudi dovolj možnosti, da vsaj del čistega dobička odtegnejo obdavčenju in konečno, da je «d-merna podlaga aa zgradarino in pridobnino se napram lanskemu letn vsled upcljave norih davčnih zakonov občutno zvišala, doéiin se je odnierna podlaga pri družbenem dav-kn znižala. Da se vidi razlika, naj navedem da je znašala odmerna podlaga pri zgradarini v 1. 1929 Din 2.779.500.—, dočim znaša odmerna podlaga v 1. 1930.' 3,778.863 Din. Od-mema podlaga je tedaj v letošnjem letu za skoro okroglo 1,000.000 Din višja. Odnierna podlaga za pridobnino je znašal« v 1- 1929. Din 308.200.—, dočim znaša v 1. 1930.* 3.881.928.—, torej ogromno več, jnri йтеалг je seveda treba upoštevati, da je odpadla dohodnina. Pri družbah pa je znašala odmerna podlaga v L 1929. Din 2.300.000.—, dočim znaša v 1. 1930. samo 1,871.508—, torej znatno manj. Ce bi bila tedaj občinska uprava ostala pri starih stopah, bi bilo že to imelo za posledico, da bi moral plačati mali obrtnik in trgovec na občinskih dokladah skoro 10 krat toliko, kakor je plačal !. 1929., dočim bi plačale družbe precej manj, kakor lansko leto. Iz tega razloga se je občinski svet, v katerem so zastopani prav vsi sloji, odločil za to, da zniža pridobnino na 40%, družbeni dayek pa zviša na 175%. Ta številka se zdi pri družbenem davku res visoka, toda v efektu je znatno nižja, kakor je bila lansko leto. Pri lanski odmerjeni podlagi je bilo družbam plačati Din 3,795.000.—f dočim bi imele plačati po letošnjem proračunu samo 3,275.139.—, torej znatno manj. Ukinjenje diferencijacije doklad na direktne davke pa pomenja, ker ее na eni strani zniža družbeni davek, na drugi strani pa zvišajo doklade na zgradarino in pridobnino, ogromno favorizacijo družb napram malim trgovcem in obrtnikom. To je takoj razvidno iz sledečega: Ministrstvo financ je radi agitacije Zveze industrijcev ukinilo diferenciacijo doklad in odmerilo vse doklade z 60%. To pomenja, da se zvišajo občinske doklade na zgradarino, ki so bile določene od občinskega sveta z zneskom 35 % = Din 1,322.602— na = Din 2,267.317.— torej več z a 60Í 944.715.—. Pri pridobnini se zvišajo občinske doklade od zneska, ki ga je določil občinski svet, to je 40% = Din 1,552.771.— na 60% = Din 2,329.156.— torej za več Din 776-385. Pri družbenem davku pa se zniža cd občinskega sveta določena doklada v znesku Din 3,275.139 — na Din 1,122.904.—, torej za Din 2,152.235.— manj. Iz tega sledi, da bodo morali plačati najemniki Din 944.715—, obrtniki in trgovci pa Din 776.385.— več, kakor je občinski svet sklenil, dasi so že itak hujše obdavčeni, kakor lansko leto. Družbe pa, ki so manj obdavčene, kakor lansko leto, bodo aato profitirale Din 2,152.235—, a povrh tega se še deficit občinskega proračuna aviša za okroglo Din 500.000.—. Vse to jasno priča, da je imel občinski svet popolnoma prav, ko je zagovarjal diferenciacijo doklad na državne davke do zadnjega trenutka. Ce se ni posrečilo vzdržati tega načela, je obžalovanja vredno toda občinska uprava ima zavest, da je krivda ne zadene. Delati pa bo na tem, da se čim preje vrnemo k staremu sistemu. Ugovor, da je treba favorizirati industrijo, v tem primeru ne drži, kajti ta bremena, ki jih je industrija doslej nosila, so bila znosna, kakor so to brez drugega priznali v razgovorih zastopniki industrije in zastopniki denarnih zavodov. Bremena pa, ki se nalagajo najemnikom, obrtnikom in trgovcem, postajajo neznosna. Otvoritev novega dela ljubljanske mestne elektrarne Drevi bo stavljena v obrat nova parna turbina, s katero bo znatno povečana kapaciteta ljubljanske mestne elektrarne Drevi ob 6. bo slavnostna otvoritev novega dela 'mestne elektrarne. S to veliko preureditvijo nastopi za mestno elektrarno nova doba, ki bo v veliiko korist ljubljanskemu mestu. Zgraditev sedanje elektrarne je bila sklenjena v seli občinskega sveta 17. marca L 1896. V to svrho je najela Občina posojilo 400.000 goldinarjev. Delo уз &zvršila družba Siemens-Halske v teku 1. 1897., obratovati pa je 2ačela elektrarna 1. januarja 1898. Prvotno sta bila postavljena dva parna stroja po 200 k. s. in dva parna kotla. Takoj v prvem letu pa se je izkazalo, da to ne zadostuje in zato je bil že 1. 1899. postavljen tretji parali stroj s 400 k, s. in dva nova parna kotla ter 1. 1905. še četrti parni stro.i z 800 k. s. in dva nova parna kotla. Tako je obsegala centrala mestne elektrarne šest parnih kotlov in štiri parne stroje, skupno z 1600 k. s. Toda tudi to kmalu ni zadoščalo. Pričeli so se študirati razni vodni projekti na Savi in na Ljubljaniai. Istočasno se je začel baviti takratni deželni odbor kranjski z monopoliziranjem elektrifikacije potom deželnih elektrarn. Pričele so se dolgovezne konkurenčne razprave pri deželni vladi in pri ministrstvih ina Dunaju, tako da nas je prehitela vojna in ž nio popcil n zastoj nadaljnjega razmaha. Po vojni sta se za skrajno silo postavila J. 1925. dva Diieslova motorja po 450 k. s., ki naj bi izpolnila nekako prehodno dobo do postavitve nove parne turbine. Lansko jesen je bila naročena parna turbina do 4100 k. s., ki steče drevi in ki 'bo tvorila važen faktor v proizvajanju električne sile ne le za Hiublajusko mesto, temveč tudi za okolico. Mestna elektrarna razpolaga sedaj s 6600 k. s. V teku 1. 1929. so začeli tudi z zidanjem novega kotlišča in nove strojnice. Postavljena je bila tudi nova shramba za premog in pozidana ograja okrog centrate. Vsa dela na povečanju mestne električne centrale so strah okrog 12 milijonov dinarjev. Omrežje mestne elektrarne ljubljanske se stalno razširja in danes oddaja elektrarna električno energijo tudi občinam Ježica, Vič, Rudnik in v Stepamo vas. deloma pa tudi občini Moste. Z novo moderno napravo bo mogoče ustreči naraščajočemu konzumu, oddajati tok za razširjeno električno železnico, zlasti pa že dajati cenejši toik za industrijo, kar bo, kakor je pričakovati, privabilo industrijo v okoliš Ljubljane. S tem pa, da se je povečala mestna električna centrala, vendar še nri končana elektrifikacija Ljubljane. Naj bi pomenila današnja slavnostna otvoritev novega dela elektrarne srečen korak naiprej, dokler se ne dosežejo še večje koristi za Ijublaijnsfko mesto in še po-voijnejši pogoji za razmah industrije. Proračun zetske banovine Cetinje, 11. aprila, r. Proračun zetske banovine znaša 76,845.160 dinarjev. Skoraj polovica te vsote je določena za vzdrževanje in zgradbo cest, s katerimi naj se ustvarijo nove prometne zveze im izboljšajo komunikacije med bivšo Črno goro, Hercegovino in Dalmacijo. Načrti za bánsko palačo v Skoplju Skopi Je. 11. aprila r. Banska uprava var-darske oblasti ie razpisala natečaj za načrte za novo bansko palačo, ki se bo gradila v Skopim. Za najboljše načrte so razpisale 4 nagrade, in sicer po 70.000, 50.000, 35.000 in in 25.000 Din. Za odkup vseh najboljših načrtov ie določen znesek 20.000 Din. Načrti morajo biti vloženi pri bans ki upravi najkasneje do 15. julija t. 1. Sarajevski občinski proračun Sarajevo, 11. aprila. Finančno ministrstvo je potrdilo proračun sarajevske mestne občine, ki je polovico višji od lanskega ter znaf;a 50 milijonov. Med dohodki tvori glavno postavko mestna trošarina v iznosu 4.5 milijona, davek na meso 820.000 Din in razne občinske doklade 6.09 milijona Din. Za invesťcijska dela je sestavljen še poseben proračun, ki se bo kril z najetjem posebnih investicijskih posojil. Šaljapin v Beogradu Beograd, 11. aprila, p. Dane« je prispel v Beograd znani ruski pevec in gledališki umetnik Feodor Ivanovič šaljapin. Že na meji so ga sprejeli številni njegovi oeebni znanci in prijatelji iz krogov ruskih beguncev ter večje število novinarje Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija Na snočn.ii seji magistratnega gremija je bilo sklenjeno, da se dc*vo!.i ob priliki »francoskega dne* za poplavlience v Franciji prispevek 10.000 Dm. Ivanu Čarmanu se ie dovolila pogojna avtobusna koncesija za trnovski okraj. Gremij se ie izrekel za podelitev koncesije Iv. Marinšku za zajtrkovalnico. Prošnja Ivana Kaolia za dovoljenje naprave bemenske črpalke na Krekovem trgu se je odklonila. Hišnim posestnikom na Cankarjevem nabrežju se dovoli pod gotovimi pogoji iz-tenavanae prahu iz preprog ob ograji Ljubljanice in sicer samo ob delavnkih v času od pol 7. do 8. zjutraj. Ircdaio se stavbna dovoljenja Alojziju Grebencu za enonadstropno hišo ob Veliki čolnarski ulici. Martinu Mahkoti za enonadstropno hišo ob Celovški in Lepodvor-ski ulici. Josipu in Katarini Rožanec za adaptacjio hrejn prizidek ob Karadžčevi ulici, Bogdanu Žiliču za leseno šuoo za dobo treh let ob Cigaletovi ulici, Antonu in Antoniji Lemut za zgraditev visokopritlič-ne hiše ob Kamniški ulici. Otmarju Rainer-iu za enonadstroraio hišo ob Podmilščakovi ulici. Ivanu Yodopivcu za enonadstropno hišo v Levčevi ulici. Ivanu Precl.iu za eno-nodstropno hr"o v Grabljovčevi ulici. Valentinu Vehovcu za visokopritlično hišo v Dravski ulici. Bogomirju Arku za hišno kanaFzaclio ob Kolezijski ulici št. 36. Franu Repiču za hrmo kanalizacijo ob Kolezijski ulici št. 18. Aloma Company za kiosk na križišču Resljeve in Masarykové ulice, An- Semoličevi za enonadstropno hišo ob Bolgarski ulici. Dragici Košmerlovi za enonadstropno hišo ob Livarski ulici. I. Naglas za tovarniško pos'opie ob Trnovskem pristanu. Josipu in Marieti Kocian za visokopritlično h По ob Staretovi ulici. Rudolfu Peteianu za visokopritlično hišo ob Korýtkoví ulici. Valentinu Bergantu za enonadstropno h:šo ob Dunajski cesti. dr. Mirku Kresniku za adaptacijo podstrešne sobe in kopalnice ob Ulici na Grad št. 8. Igu Kavčiču za enonadstropno hišo ob Suvoborski ulici. Josipu Šolarju za skladiščni prizidek in ograjo v Tomšičevi ulici št. 7. Andreiu Doliuariu za prizidek ob Kette-Muraovi cesti št. 2. inž. tfrovatu za enonadstropno hišo ob Murnikovi ulici, za kolonijo barak na Galievici. dr. Robertu Blumaueriu za iraražo v Ilirski ulici št. 31. Andreju Cvaru za enonadstropno hišo ob Vodovodni cesti, dr. Josipu Tomšiču za enonadstropno hišo na Vrtači in Mariji Mencei za šu-po ob Ižanski cesti. Izda se uporabno dovoljenje športnemu klubu »Ilirija* za zimsko kopališče ob Celovški cesti in Veudelinu Sadariu za visoko pritlično hišo ob Dravski ulici. Končno se je izdalo stavbno dovoljenje stavbni za-drugi »Stadion« za zjrad'itev visokopritlič-ne hiše na parceli št. 466-27 k. o. Sv. Peter II. ob Mariborski ulici. Nepošten prodajalec preprog Zagreb 11. aprila, n. Pred nekaj dnevi je izdala zagrebško policija tiralic» 7,a agentom tukajšnje tvrdke »Damask« Sulejmanom Mu-tavelicem, ki mu je izročila tvrdka preteklo jesen več pristnih perzijskih ter imitiranih preprog v vrednosti 135.000 Din. Mutavelic je blago prevzel teT izginil, ne da bi bil podal kakršnekoli obračune, oziroma poslal obvestila, kako kupcuje. Mutaveliča eo kmalu izsledili in aretirali v Skoplju. Danes je bil prepeljan v Zagreb. Po a relaci ji je dejal Mutavelic, da je štiri preproge zastavil v zagrebški zastavljalnici in dobil zanje 12.000 Din, čeprav so bile vredne 24.000 Din. Zastavni listefk je baie izgubil. Nadalje je izpovedal da je prodajal preproge v Tuzli in Karlovcu. V Mariboru je baje prodal dva preprogi za 5000 Din nekemu zdravniku, špeeijalistu za očesne bolezni, drugemu zdravniku pa tri preproge za 75Ш Din. Tudi v Ptuju je napravil kupčijo ter prodal nekemu lekarnarju dve preprogi zn 7000 Din. Tzkupil je tako vsega skupaj 92.000 Din, do čim je znašala prava vrednost blaga 140.000 Din. Na vprašanje,, kaj je napravil s tolikim denarjem, je izpovedal da je imel na svojih potovanjih mnogo stroškov, "da si le nabavil celo pokvarjen Fordov avtomobil, za čigar popravilo je izdal celih 20 000 Din. Nadalje« je bil na Dunaju, v Pra^i in Budimpešti ter se preko Subotice vrnil v našo državo v namenu, da si poišče kafkšno službo v Skoplju, kjer pa eo ga sedaj aretirali Obsojena tatica Zagreb. 11. aprila, n. Pred kazenskim sodiščem v Zagrebu se je zagovarjala danes o31etna Marija Hausmeister iz Sevnice, o katere tatinskih ekskurzijah smo že večkrat poročali. Hausmeistrova je živela stalno v Sevnici, po enkrat ali dvakrat na leto pa je odhajala služit v razna mesta. Tako je bila dvakrat v Zagrebu, enkrat v (Vsijelku, enkrat v G.jurgjevcu v Podrnvmi in enkrat v Trstu. V Trst je prispela 1. 1927. ter ostala v službi pri nekem uradniku Vittoriju Omattiju cele štiri dni, nato pa mu je odnesla dve zlati zapestnici z dijamanti ter 4000 lir gotovine. Po svoji vrnitvi v Sevnico jo je vodila prva pot 1. 1928. v Osi jek, kjer je ost.iln v službi pri Evgenu Kiraju štiri tedne. Ki-raju je odnesla 33.000 Dir gotovine, hrošo z dijamanti, zlat prstan, zlate uhane v vrednosti več tisoč dinarjev. Zopet je živela nekaj časa v Sevnici. Zatem je odšla v Zagreb, kjer je dobila službo pod napačnim imenom pri mizarskem mojstru Sikori. Temu je z njo vred zmanjkalo 4950 Din gotovine, ura, verižica ter uhani v vrednosti 10.000 Din. Istega leta jo je sprejela v službo v Gjur-gjevcu Marija Majerjeva, katero je oškodovala z 2000 Din gotovine ter ji odnesla nekaj dragocenosti v vrednosti 5300 Din. Lani jo je najel direktor Julij Val v Zagrebu, ka-teroga p? je obrala kar za 25.000 Din gotovine. 6 zlatih žlic, en briliant, vreden 20 tisoč Din, v skupni vrednosti 81.000 Din. Ko se je pričetkom tekočega leta zopet pojavila Hausmeietrova v Zagrebu, je bila zasačena in aretirana. Hauemeistrova priznava vse tatvine, pravi le da oni predmeti, ki jih je suniln v Osijeku, niso vredni 33000 Din. ampak samo 22000 Din. Trdi tudi, da bri-ljant, iki ga je ukradla direktorju Valu, ni bil toliko vreden kakor navaja oškodovanec. V svoj zagovor navaja Hauemeistrova, da ima skrbeti za dva nezakonska otroka, ki jih ima na hrani nekje pri Sv. Petru niže Maribora in da zato ni mogla izhajati s svojo plačo mesečnih 400 Din. Hausmeistrova je bila obsojena na tri leta robije. Gandijev pokret Indija je danes v ospredju zanimanja, nc le v ožjem območju britanskega imperija, marveč tudi za ostalo svetovno javnost. Akcija, kii jo vodi Gandi, se zdti, da se bliža višku in ves svet napeto čaka. kakšen bo njen rezultat Lahko pa kar brž pristavimo, da ie težko najti kak političen problem, kier bi bilo tako težko napovedovati nadaljnji razplet situacije. Tudi najboljši poznavalci Indije si niso na jasnem, kakšne dogodke prinesejo bližnji dnevi, tedni in meseci, kar najlepše odseva iz dejstva, da se položaj tako različno presoja. Eno se zdi pri tem gotovo. Dežela, v kateri se .ie narodno gibanje povzpelo do tolike stopnje, kjer ie stremljenje po popolni osamosvojitvi zavzelo že tako široke kroge, se ne more več dolgo držati v takem odnošaju do države, ki ii je podrejena, kakor je danes z Indijo. Pač ne more nihče več dvomiti, da bo bližnja bodočnost postavila razmerje Indije do Velike Britanije na nove temlie, ki bodo pomenili deiansko osamosvojitev dežele in naroda. Toda kolika bo mera samostojnosti in v kakem tempu se bo izvršila osamosvojitev, to oboje pa ie še vedno zavito v negotovost. Na Angleškem ie pni sedaj odločujočih političnih krogih odločno razpoloženje za likvidacijo spora z Indigo, če je dovoljena takšna označba za pripravljenost delavske vlade, dati In di H dom in i.ionski statut. Toda tudi Macdonaldov kabinet ne živi preveč s svojo reformo, zakai tudi ta je razpoložen za staro tradicijo angleška politike, naj kolonija, ki se osamosvoji v dominijon, ne doseže uspeha v taki obliki. Južnosrbski seljaki pri kralju Beograd, 11. aprila, p. Nj. Vel. kralj je sprejel sinoči med 17- m 18. uro v avdijen-ci deputacijo kongresa javnega saveza agrarnih zajednic iz Južne Srbije, v kateri so zastopniki vardarske. zetske in moravské banovine. Vodja deputacije in predsednik nedavnega kongresa Vasa Šaletič je v avdijenci pozdravil kralja ter se mu zahvalil za pozornost, ki jo kaže ob vsaki priliki za razmere na jugu naše države. Obenem je obvestil kralja o vseh potrebah tamošnjih krajev. Nj. Vel. kralj se je živahno zanimal za razmere poljedelcev v južnih krajih in zlasti za letošnjo posetev. Kraljevič Andrej zaščitnik šolske dece Beograd. 11. aprila, p. Nj. Vel. kraljica .Marija je dovolila, da postane kraljevič Andrej vrhovni zaščitnik najsiromašnejše šolske dece, oziroma šoliskih kuhinj, ki jiih je osnovala. Istočasno ie dovolila, da smejo prehran.fevalnice pri šolskih poliklinikah slaviti svojo slavo na dan sv. Andreja Prvozvanega kot patrona najmlajšega kraljeviča. Imenovanje v finančni službi Beograd, M. aprila, p. S kraljevim ukazom je na predlog finančnega ministra premeščen k dravski finančni direkci'ji v odsek га carine za višjega finančnega tajnika Aleksander Lazič, doslej višji finančni ta;nik v mmistrstviu. Poljski minister trgovine obišče Jugoslavijo Varšava, 11. aprila. AA. Po nasvetu zdravnikov je odpotoval poljski trgovinski minister Pia-towski na odmor in zdravljenje v Jugoslavijo. Židovsko gledališče v Osijeku Osijek, 11. aprila č. Snoči ie bilo tu zaključeno večdnevno gostovanje židovskega gledališča iz Vilme Prva dva dni je bilo gledališče izvrstno obiskano, ostale dni pa nekoliko slabše. Sku-pina židovskih igralcev je zapustila med -neščani prav dober vtis. Smrt odličnega zagrebškega igralca Zagreb. 11. aprila n. Niso še sneli z zagrebškega gledališkega poslopja črne zastave, ki je plapolala v znak žalovanéa na umrlo igralko Faniko Haiman, ko ie danes umrl drugi redni član zagrebškega gledališča 60 letni Jurai Devič. Devic je Ml v svoji mladosti najprej slušatelj bogoslovja v Zadru, nato nslužben pri zagrebškem gledališču kot komik. Znan je bil po vsem slovanskem svetu, kier je gostovalo zagrebško gledališče, na čegar turnejah Je bil priljubljen potni maršal, blagajnik :n tajnik. Po svoji upokojitvi je bil uslužben pri gramofonski firmi >Edison Bell Pcnika-la« v Zagrebu. Svinja odgriznila detetu roko Split, 11. aprila п. V tukajšnjo bolnico so pripeljali poldrugo leto staro Anko Dr-niišino iz neke vasi blizu Trogira. Otroku je svinja odgriznila celo desno roko. ki b; se mogla tolmačiti kot poraz Anglije ter uspeh recimo, nacijonalnega upora. To, kar Indija doseže, naj se izvrši legalnim potom, tako da bo imelo značaj sporazuma med matično državo in kolonijo. Zalo na angleške kroge poročila iz Indije ne delajo onega vtisa, kakor bi bilo pričakovati in vnanji opazovalec komaj razume flcgmo. ki odseva iz britanske posivnosti Pri tem pa je posebno interesantno vpra šanie, kako se bo sedaj razvijala Gandiic-va akcija. Njegova taktika pasivnega odpora, ki je že stara, je dobila sedaj zelo konkretne obiike in sicer v jako poostrenem smislu. Gandiju se je prav gotovo posrečilo svečo popularnost končno rehabilitirati in io še povečati. Sedaj pa nastopa kritični moment, ko se bo moralo odločiti, kam vodi ta politika, ali v prave in dejanske konflikte, ki bj mogli zavzeti vf-Kke dimenzije ter razburjenost še povečati. Toda ako se angleškim oblastem posreči omeiiti dejanske spopade, ki jih povzročajo njihove policijske intervencije, na minimum, bi bilo to najhujše orožje zoper Gandijevo akcijo. Tega se indijski nacionalisti dobro zavedajo, zato pospešujejo konflikte. Popolna pasivnost, odnosno dosledno ne-sodelovanje indijskega prebivalstva v vsem kar pomeni angleške institucije in angleški izvor, je za trajno prav gotovo nekai nemogočega. Toda nekaj časa je takšna politiika mogoča in b; mogla biti celo učinkovita, ako seveda sproti dovolj širok in intenziven odziv in ako doseže razburjenje tolike mere, da postane opasno meiianizmu celotnega življenja v Indiji. Če pa se bo to zgodilo, je vsaj danes, še veliko vprašanje. Ogromne fuzije velepodjetij London. 11. aprila. AA. >Reuter< poroča iz Nevtvorka: »Radio Corporation of American. največje radio - podjetje v Zedinjenib državah, bo v kratkem prevzela nadzorstvo nad družbo íColumbia Gramophone« v Angliji. tako da bo ameriška tvrdka posloval« s 180 milijoni dolarjev glavnice. »Herald Tribune< pa napoveduje nove fuzije med električno in plinsko industrijo, tako da bo nova družba razpolagala s 1360 milijoni dolarji kapitala. Avtobus padel v prepad Dubrovnik. 11. aprila п. V dubrovniško bolnico so dopoldne pripeljali ponesrečence avtobusa, ki se je prevrnil ne daleč od Trebinija. Ponesrečil se je avtobus, ki vzdržuje redno zvezo med Trebinjcm in Dubrovnikom. Padel je 10 metrov globoko v prepad. Težko poškodovana sta bila dva potnika, dva pa lažie. Prvo pomoč sta nudila ponesrečencem dva zdravnika, ki sta se po naki.ručju pripeljala z nekim avtomobilom za avtobusom. Potres na Madžarskem Budimpešta, 11. aprila, s. Instrumenti tukajšnjega potresnega opazovališča so danes ob 2.44 zabeležili potres v daljavi 120 km. Maksimalno nihanje igle je znašalo 2 in pol mm. Potres je bil najbrže v Trans-danubiji. Po semkaj dospelih vesteh so občutili potres tudi v komitatih Tolna in Somogv. Rodbinska tragedija Berlin, 11. aprila, d. Kakor smo že poročali pred nekaj dnevi, je berlinska policija našla trupiri posestnika Gustava Linda in njegovega sedemletnega sina, ki ga j« obupani oče sam ustrelil. Od tedaj so pogrešali tudi Lindovo ženo, ki se je nedavno ločila od svojega moža. Včeraj sc je prijavil pri policiji neki Lindov prijatelj ter predložil pismo, v katerem je Linde napovedal samomor in omenil, da je njegova žena že tudi mrtva ter da leži pokopana na nekem malem polotoku. Policija je pričela preiskovati zadevo ter odkrila na malem otoku v Trepliskem jezeru kraj, kjer je bila zemlja sveže nasuta. Ko so mesto razkopali so našli kak meter globoko v zemlji zakopano truplo Lm-dove žene, ki jo je nesrečni mož najbrže ustrelil v avtomobilu in nato zanesel na polotok, kjer jo je pokopal in nato ustrelil še svojega sina in končno izvrši! samomor. Sedem otrok pod ruševinami Pariz, 11. aprila, d. V Tunisu se je ponašf« neka koliba. Pod ruševinami jc našla smrt žena nekega dclavca s sedmimi otroci. Ogromna podzemska železnica v Newyorku Ncwyork, M. aprila. AA. Med Newyorkoin i« New Jerseyem nameravajo zgraditi orjaško podzemno železnico. Proga bo šla pod središčem Newyorka. Stala bo več sto milijonov dolarjev Per bo rsrai-ena za promet 150 vlakov na uro. Ubegli bolgarski bankir Sofijfc, 11. aprila AA. Bankir Rafael Kalmi, ki ie bil zaprt zaradi bankrota, potem pa po položeni kavciji žnvel na svobodi, j« pofoegnil v inozemstvo. Žrebanje državne razredne loterije Dne 8. t. m. so bile še sledeče pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 1000.— je zadela srečka štev. 75.150 po Din 500.— so zadele naslednje številke: 8.051, 16.007, 17.963, 19.181, 19.183, 27.776, 29.203, 34.179, 34.190, 35.383, 36.603, 37.730, 37.775, 38.183, 39.548, 39.595, 47.429, 47.457, 47.485, 48.356, 49.464, 57.341, 66.462, 66.475, 66.489 67.550, 67.569, 67.570, 67.599, 68.751, 68.759, 69.454, 69.475, 73.955, 75.086 75.112, 75.131, 77.219, 77.238, 77.312, 77.355, 82.454, 84.156, 84.163, 86.975, 86.998, 87.818, 87.996, 89.173, 96.806, 96.841, 98.188. Milijonski (V. razred) je torej pred durmi. Da omogočimo onim, ki so jim bile srečke izžrebane za mali dobitek, nadaljevati igranje na visoke dobitke, bomo izžrebane srečke zamenjavali za neizžrebane, v kolikor jih bo narazpolago. Izžrebane srečke nam takoj pošljite. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Maši kraji in ljudje J Martin Coiarič | Tragična vest o smrti majorja Colariča, Й je preminul včeraj zjutraj v Ljubljani, bo presenetila in s tuso prevzela tisoče in tisoče pokojnikovih znancev in prijateljev sirom vse Slovenije. Saj ie bil Martin Coiarič eden nariih najpopularnejših častnikov, ki si je posebno kot predsednik Zveze slovenskih vojakov pridobil velik sloves in ugled posebno tudi med številnimi kmečkimi možmi m fanti, ki so prestali gorje svetovne vojne in v Martinu Colariču po osnovanju skupne organizacije spoznali svojega naizvesteišega tovariša. Po rodu je bil pokojni iz ugledne dolenjske družine, sin premožnega vinogradnika v Slinovcah pri Kostanjevici, kjer se je ro-dy 25. septembra 1871. Oče je nadarjenega sinka namenil šolanju in sa poslal na novomeško gimnazijo, po maturi pa je Mariin odšel na Dunaj, da se posveti pravnim študijem. Že je prestal prvi državni izpit, pa mu je bilo treba odriniti k vojakom. Izbral si ie sanitetno stroko in je enoletni rok odslužil v Zagrebu. Tu je navezal Trinoge prijateljske stike in prav kmalu je padla njegova odločitev, da mirno ostane kot aktivni častnik v vojaški službi. Po aktivaciji je bil poslan v sanitetno šolo na Dunaju, odkoder je prišel 1896 kot sanitetni poročnik v Ljubljano. Nadaljnji njegovi službeni mesti sta bili Bratislava in Sarajevo, a 1906 je bil zopet premeščen v Ljubljano kot poveljnik sanitetne čete. Postal je v narodnih krogih popularna osebnost saj ga je odlikovala močna narodna zavednost in prijetna družabnost. Iskreno prijateljstvo ga je zvezalo z Maistrom in Lavričem, ki živita kot upokodena generala v Mariboru. Septemberski dosodfc 1908 so na Martina Colariča močno vplivali, ostal pa je mož na mestu. Ni se uklonil povelju, da se тотајо vsi aktivni častniki ljubljanske garnizije včlaniti v Kazinskem društvu. Vse odtlej ga je v zaupnih vojašških registrih spremljala znamenita označka »p. v.« Ob castoi-j svetovne vojíne je kot sanitetni stotnik odšel z ljubljansko divizijo na ga-liško fronto. Preživel je v Karpatih strašno zimo, a čim je nato nastopila vojna z Italijo, ie bil z divizijsko sanitetno kolono komandiran na soško fronto. Taboril je v Gorici, Volčji Dragi in Prvačini, nato pa je preživel pekel vseh strašnih ofenziv na Doberdobu. Vedno deleč bridko usodo s s ovenskimi fanti, preizkušen, a utrujen je bil že PToti koncu svetovne vojne premeščen v južne Tirole, kjer ga ie zatekel prevrat. Poslednji armadini list je še objavil n-iegovo imenovanje za majorja. Srečno se je Martin Coiarič s svojimi fanti vrnil v osvobojeno domovino ;n v Ljubljani takoj prevzel poveljstvo sanitetne čete ter obenem vršil funkcijo predsednika aprobativme komisije za sprejem bivših a.-o. častnikov v jugoslovensko voisko. Ko je bi! 1923 upokojen, ie v neminljivem zvestem tovarištvu do vseh slovenskih mož in fantov ustanovil Zvezo slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Vsako poletje ie na Brezjah priredil veliko zborovanje, kjer so se učvrščala in obnavljala stara prijateljstva. Snoval je tudi že letošnje veliko zborovanje, toda usoda mu ie načrt kruto prekrižala. Pred dobrim tednom je Martin Coiarič obolel na influenci, ki so se ji zad-nie dni pridružile komplikacije. Predsnoč-riim se je stanje poslabšalo in včeraj zjutraj ob 5.15 je po kratki agoniji odšel v večnost. Tragična novica se .ie hitro razširila po Ljubljani. Kdo ga ni poznal? Od fiekdaj je pokojnik stal v narodnih in dobrodelnih organizacijah, posebno je b:l vnet za CMD in Rdeči Križ, a zadnje mesece se ie živahno zanimal za akademsko življenje našega na- Ob 4, 7 in 9 Monumentalno filmsko veledelo zvočni velefilm 'z*»-.' ...',*• u.. ■■: poetova barka Potop sveta in človeštva Telefon 2124. »ELITNI KINO MATICA« raščaja ter je bil v februarju ob jubileju JNAD Jadrana izvoljen v častno predsedstvo odbora za ustanovitev enotne organizacije naprednih starešin. Z vdovo gospo Valentino, rojeno Mathi-anovo in njegovim sinom edincem Martinom globoko sočustvujejo nešteti prijatelji pokojnika. Časten spomin mu bod; ohranjen med nami. lahek nai mu bo počitek pri Sv. Križu, kamor ga bomo tužni spremili jutri popoldne ob 16. Velik rudarski shod Trbovlje, 11. aprila Včeraj popoldne ie imela trboveljska Strokovna zveza rudarjev Jugoslavije shod, na katerem bi morale poročati deputacije, ki so bile poslane v Beoorad. da intervenirajo Pri ministrstvih za odstranitev krize, ki tlači rudarsko delavstvo ,jn ustvarja med njim nevzdržne razmere. Delavstvo ni moglo izhajati takrat, ko je delalo vse dni. kako nai se preživlja sedaj, ko dela komaj vsak drugi dan! Shod je bil zelo dobro obiskan, navzočih je bilo okrog 3000 delavcev in delavk. Potekel je popolnoma mirno in dostojno, delavstvu pa se je poznalo, da ga tarejo strašne skrbi, kako bo preživelo sebe jp svoje družine, ako se nevzdržne razmere prav kmalu ne urede. Kredit v rudniškem konzumu je menda ustavljen, kreditirajo edinole še posamezni trgovci, ki pa tudi ne morejo upati v neskončnost. Bližajo se velikonočni prazniki, ki se praznujejo po vsem svetu s priboljški, naise delavske družine pa bodo vesele, ako bodo imele za praznike skorjico kruha. Ker se deputacije š« niso vrnile ijz Beograda, je poročal o trenutnem položaju delavstva strokovni tajnik g. Arh iz Zagorja. V popolnoma stvarnih izvajanjih je obrazložil vzroke, ki so po njegovem mnenju krivi sedanje krize. Spor za znižanje cen premoga med ministrstvom prometa na eni in premogovno industrijo na drugi strani ie po njegovem mnenju najusodnejši. Kriza bo odstranjena šele takrat, ko bodo zaloge premoga državnih železnic izčrpane in ko bo treba napraviti nove. kar se bo po mnenju g. Arha zgodilo tekom treh tednov. Kriza utegne torej trajati najdlje do začetnih dni maja. V nadaljnjem govoru je omenjal g. Arh tudi krivice, ki se gode delavstvu od strani posameznih rudniških uslužbencev; omenil je v prvi vrsti denarne kazni, ki so samo v trboveljskih revirjih iznašale v preteklem letu ogromno vsoto 205.000 Din. G. Arh poziva delavstvo, nai se v vseh takih krivičnih primerih obrača na organizacijo, ki bo že našla pota, da se take krivice popravijo in odpravijo, poudaril pa ie tudi. da organizacija ne bo nikdar branila delavca, ki je bil kaznovan, če je zaradi pijanosti zamudil »šiht«. Opozarjal je tudi delavstvo, naj se pri delu ne prepira s predpostavljenimi: Ce vidi. da se mu godi krivica, naj se vedno obrne le na organizacijo. Delavstvo se ie razšlo popolnoma mirno in sedaj pričakuje Ie, kakšna sporočila mu bodo prinesli delegati iz Beograda. Povojne ljubljanske hise Ljubljana, 11. aprila Ljubljana je po vojni napredovala v vsakem pogledu. Razširil se je s priključitvijo Šiške mestni teritorij, nastalo je nebroj novih trgovin in industrij in živahnost ter delavnost se je opažala vobče v vseh področjih. S pritokom ljudi z dežele in od drugod je nastala seveda čedalje hujša stanovanjska kriza, tako da ta problem še do danes ni povsem rešen. Še vedno stanujejo ljudje po barakah in zasilnih, človeka nevrednih bivališčih, čeprav se je po vojni v Ljubljani mnogo zidalo. Koliko pa smo zidali po končani vojni v Ljubljani? se bo vprašalo. Da nismo bili baš nepodjetni. nam pričajo naslednje številke. Z gradbo stanovanjskih hiš so pričeli Ljubljančani takoj po končani vojn,' vihri. Leto 1918. ie bilo kar se tiče gradbene delavnosti po vsem mirno. Vladal je absoluten zastoj, kajti takrat nihče ni vedel, kako se bodo zasukale razmere. Takoj prihodnje leto pa sta bih v celem mestu sezidani 2 br>i. a samo z 2 stanovanjema. Pogum je rastel in v letu 1920. je zrastlo iz tal že 16 novih hiš z 27 stanovanji. Tedaj se je že opažala stanovanjska beda, zato so v letu 1921. že mnogi nalagali denar v solidne stavbe. Leta 1921. so sezidali nadaljnjih 35 hiš s 66 stanovanji. Številka zraste v 1. 1922.. ko je bila gradbena delavnost še živahnejša. Takrat se ie sezidalo 90 hiš s 168 stanovanji. Leta 1923. je bilo že občutiti denarno krizo. Ljudje so drveli za drugimi špekulacijami, ki so obljubljale več zaslužka. Pozidanih ie bilo le 32 hiš z 90 novimi stanovanji. Še manj hiš in sicer le 15 z 51 stanovanji ie bilo postavljenih v 1. 1924. V prihodnjem letu poskoči številka spet na 40 hiš z 84 stanovanji. Nato se v prihodnjih letih opaža zopet intenzivnejša gradnja hiš. Leta 1926. so sezidali v Ljubljani 92 hiš z 207 stanovanji. Takrat ie bilo že marsikakemu stanovalcu v barakah ali celo že v železniških vagonih omogočeno, preseliti se v udobnejiše stanovanje v novi hiši. Leta 1927. ie bilo sezidanih nadaljnjih 105 hiš z 310 stanovanji. Največja delavnost in najživahnejša gradbena sezona pa je bila v 1. 1928.. ko so postavili 162 hiš s 453 stanovanji. Tudi naslednje leto 1929. ni bilo slabo, vendar na novih stavbah ne tako blagoslovljeno. Iz tal, v najrazličnejših četrtih mesta je zrastlo spet 120 hiš. po večini večjih stavb s 384 stanovanji. Do končanega i. 1929. Je bilo torej v Ljubljani skupno sezidanih po voji 709 hiš z 1842 stanovanji. Poleg tega pa je bilo še posebej v raznih stavbah adaptiranih 194 stanovanj. Na leto ie bilo povprečno prirejenih 167 novih stanovanj. Gradbena delavnost v Ljubljani pred vodno od 1. 1906. in do 1. 1916. je bila veliko manjša. V vseh 10 letih se je sezidalo namreč le 223 hiš z 861 stanovanji. V letih 1917. in 1918. se v Ljubljani ni gradila zaradi bližnje vojne črte novena nova stavba HUMANIK Platneni Za dame: Moderne kombinacije K lepi pomladanski obleki spadajo moderni „Humanik" čevlji Za gospode: črne ali rjave Rentabilnost pohorske vzpenjače Vodstvo zadruge »Pohorska vzpeniača« v Mariboru nam je poslalo nekatere zanimive podatke o proračunu in gradnji modernega prometnega sredstva, ki naj v doslednem času omogoči najlažji dostop na Pohorje. Proračun se zgleduje na podatkih avstrijskih in nemških vzpenjač in predvideva popolno rentabilnost. V naslednjem proračunu so izdatki v splošnem višje vstavljeni kakor bodo v resnici znaišali. Poset 60.000 oseb po sodbi zadruge tudi ni vtzet previsoko, ako se upošteva, da že sedaj letno preko 30.000 oseb obiskuje Pohorje. Zadruga sodi, da se bo letno najmanj 100.000 oseb (v prav veliki meri že iz radovednosti) posluževalo prve žične železnice v Jugoslaviji. Razen tega bo tovorni promet donašal letno svojih 100 do 200.000 Din, kar pa sploh ni upoštevano ▼ proračunu. Da imajo vzpenjače sedaj veliko privlačno moč in d aje v današnji tehnični dobi ta višinski promet nad vse priljubljen. dokazuje dejstvo, da v Nemčiji tako rekoč že na vsak grič gradijo žično železnico, ki se vse obnašajo prav dobro. Pohorska vzpenjača bo pričetna tovrstna naprava za dvig tujskega prometa v Dravski banovini i,n se lahko pričakuje, da bodo v marsikaterem primernem kraju sledile še nove gradnje. Med izdatki proračuna zadruge so navedene naslednje postavke r za najemnino trase (ca 24.000 m2) 648 Din, za osobje (obratovodja letno 30.000 Diin, trije strojniki 63.000 Din. trije sprevodniki 45.000 Dim in pomožno osobie 12.000 Din) skupno 150 tisoč Din. Izdatki za obrat so naslednji: električni tok in razsvetljava 100.000 Din, olje 8.000 Din. vzdrževanje naprav 20.000 Din, davki 15.000 Din, zavarovalnine 15.000 Din; upravni stroški so predvideni na 90 tisoč Din. zaklad-za obnovitev 85.000 Din in različni nepredvideni storški 16.352 Din. Skupno so torej izdatki proračunani na 500.000 Din. Dohodki pa so predvideni naslednji: letni prevoz 60.000 oseb po 25 Din (za obe smeri) 1,500.000 Din, kar bi torej vrglo 1 milijon Din čistega dobička, a to odgovarja v razmerju z bilančnim izkazom inozemskih vzpeniač, ki so lansko leto zaključile z rekordnimi dobički. Razdelitev čistega dobička pa predvideva zadruga takole: 10 % obresti (za najeti poldrugi milijon Din) 150.000 Din, 10 % za amortizacijo kapitala (3,500.000 Din) 350.000 Din, 25 % za rezervni sklad 250.000 Din, 12.5 % ža obrestovanje deležev (2 milijona Din) pa 250.000 Din. FDRMOTO-POLISH nedosesíjřro бЫНо za pohištvo, trsnjems predmete, avtomobile. Dvoje važnih sol za kmečko mladino Ormož, 11. aprila Zaključek kmečko - nadaljevalne šole in gospodinjsko-nadaJjevalne šole v Ormožu se je vršil v nedeljo 30. marca. Slovesnosti so prisostvovali zastopnik banske uprave г. dr. A. Milavec. sreski načelnik g. dr. Vaupotič, sreski šolski nadzornik g. Gorup, vodtja kmečko-nadaljevalne šole v Središču g. M. Venigerholc, učiteljica ga. Belšakova, vsi predavatelji kmečko- in go-spodinjsko-nadaljevalne šole, celokupni odbor ter starší gojencev in goienk. Slovesnost je o tvoril načelnik odbora g. Franc Hanželič. nato pa je šolski upravitelj g. A. Rosina pozdravil vse navzoče. Pod vodstvom učitelja g. Papsta so gojen-ke zapele državno himno ter nekaj narodnih pesmi Voditeljica gospodinjsko-nadalje-valne šole gdč. Nuša Bratamičeva in voditelj kmeoko-nadaljevalne šole g. Porekar sta podala poročilo o razvoju in delovanju obeh šol. Poudarjala sta posebno, da so vsi gojenci in gojenke kaj radi in redno prisostvovali pouku ter se posebno gojen- ci oddeže?vafi vseh ekskurzij. Po teh poročilih so se vršcli izpiti goienk. Na razna teoretična in praktična vprašanja iz družinskega življenja, gospodinjstva, izdravstva ter gospodinjskega računstva so gojenke prav lepo odgovarjale. Sledili so izpit- gojencev iz kmetijskega računstva, spisja. vinarstva, tloznanstva. poljedelstva, sadjarstva, zadružništva, narodopisja, državoznanstva in higiieme. Gojenci so prav razumno razpravljali o stavljenih vprašanjih. Po končanih izpitih ie povzel besedo g. dr. Milavec. Pohvalil ie gojence in gojenke fer jih vzpodbujal, da se v čast in ponos kmečkega stanu še nadalje izobražujejo. Zahvalil se je z lepimi besedami učitelistvu za njegov trud. staršem pa, da so pošiljali svoie hčerke in sinove v te prepotrebne šole. Oficielm" de! slovesnosti je bil s petjem zaključen, nato pa so gojenke povabile vse zastopnike, predavatelje, nadalievalno-šol-sk: odbor ter starše na banket, kjer so dekleta servirala lastnoročno pripravljena jedila ter pokazala, da so se res navadila dobro kuhati, kar je pač vsaki gospodinji najbolj potrebno. Kadar so otroci sami... KroPa. 11. aprila Borba za vsakdanji kruh sili starše, da moraio pustiti svojo mladež doma brez nadzorstva in pouka. Prepuščeni samim sebi se otroci domislijo mnogokrat na stvari, ki morejo povzročiti veliko nesrečo in zlo. V Češnjici, eni izmed okoliških vasi Krope se ie pred nekaj dnevi dolgočasila skupina 5 otrok. Oče in mati sta že v zgodnjih jutranjih urah pustila svojo deco samo. Poglavar družine Janez, po poklicu opekar. je vobče odhajal od doma preko vsega tedna in je bil le ob nedeljah doma. Mati Frančiška pa ie hodila na delo v tovarno Jugo-Brun v Kranj. K otrokom se je vračala šele ob 22. zvečer. Mogla bi biti v nadzorstvo še najstarejša hči Marija, ki pa je morala vsak dan v osnovno šolo v Ovsiše. Osamljeni otroci v starosti od 3 do 12 let so hiteli k sosedi Ceciliji in jo prosili vžigalic. češ, da si skuhajo kosilo. Cim so otroci imeli vžigalice v rokah, so drli nazaj v hišo. »Dajmo, zakurimo ogenj v hlevu.« ie dejala mala Francka. »Pa velik mora biti,« je pristavil nepremišljeni Tonček. In že so mali neprevid-neži nanosili v hlev, ki je od hiše oddaljen komaii 8 metrov, kopico suhih smrekovih drv. Ko so bila polena pod jaslimi lepo naložena, ie 8-letni Slavko podkuril drva, ki so se takoj vnela. Otroci so se prizora kmalu naveličali. Odšli so v hišo in za seboj vežna vrata zaklenili. Iz hleva se ie seveda pričel valiti gost dim, ki ga je prvi opazil Peter Mo-horič. V duhaprisotnosti je hitro alarmiral posestnika Rozmana m druge vaščaue. ki so prihiteli kraj ognja in ga z vso brižnostjo pogasili. Le izredno srečnemu naključja je pripisovati, da je bila nesreča v poslednjem hipu odvrnjena. Le par trenutkov pozneje in ogenj bi bil zajel s senom založen hlev. Hlev in bližnja hiša sta krita s slamo. Ob izbruhu ognja bi bila v nevarnosti tudi gospodarska poslopja vseh vaščanov, ker so hiše oddaljene le po par metrov. Največja nevarnost pa je preťla otrokom samim. Ker Češnjica nima potrebnega gasilnega orodja in pa ker so se nepremišljenci zaklenili, bi bilo reševanje skrajno otežkočeno. Brat brata z nožem Ljubliana, 11. aprila V zajtrkovalnici »Pod stopnicami« na oglu Kopitarjeve ulice in živilskega trga je bilo davi zelo živahno. V imenovanem lokalu so se zbirali različni moški m pili kavo, mleko. čaj. pa tudi krepkejše pijače. Malo pred 10. sta se pojavila tam tudi muslimana, trgovca s preprogam; brata Мц-šam ter Osman M. Ta dva sta kmalu prišla v hud prepir, ki so se ga udeleževali tudi ostali gostje. Očitala sta si različne nerodnosti in nepravilnosti v poslovanju. Prepir ie postajal čedalje hujši in Osman se ie kar penil od jeze. Sukal se je po lokalu kakor ponorel, skušal skočiti parkrat nad brata, vendar so mu to zabranili drugi. Slednjič pa ie popolnoma pobesnel, potegnil nož in pričel ogražati tudi druge. Neki delavci so ga skušal; držati. Pa se jim ni posrečilo. V nemalem strahu so nekateri pobegnili in priklicali stražnika. Ker pa ta sam ni mogel dosti opraviti napram po-besnelcu. je pozval pomoč. Prišla sta še dva stražnika, na pomoč pa so morali še trije organi reševalne postaje. Med tem si je Osman, ker ni mogel napasti drugih, v divji jezi sam obrezai roko. Potem šele so га mosli stražniki ter reševalo; povezati in prepeljati v bolnico. Popoldne so hudega Osmana odpustili, nakar je odhitel naravnost v gostilno in pričel spet popivati. Precej vinjen se je odločil in okrog 15. odšel v bratovo trgovino na Sv. Petra cesti 44. Tam se ie jel z bratom zopet prepirati. Postajal je od trenutka do trenutka bolj nasilen, zaradi česar je brat pobegnil iz lokala, hoteč poklicati stražnika. Osman io ie takoj ubral za Mušanom in sa dohitel na križišču Res-Ijeve ceste. Planil ie nanj z odprtim nožem liki vihra in mu zasadil rezilo v nogo tik pod kolenom, tako da mu je prereza! žilo odvodnico. Nož je Mušanu obtičal v nogi. Zločinski brat se ie nato mirno obrnil in odkorakal po Sv. Petra cesti, kjer ie prišel šele v bližini Stritarjeve kavarne v roke stražniku. Na krik krvavečega Mušana se ie zbralo okrog njega vse polno občinstva. Nekdo je poklical tudi reševalce, ki so ranjenca naložili nemudoma v rešilni avto in ga odpeljali v splošno bolnico. Hudega Osmana je stražnik uklenil ;n ga odvedel v policijski zapor, odkoder so ga po zaslišanju oddali sodišču. (Prepričali smo se in sedaj vemo, da ne bi mogli kupiti ceneje lepih štofov za obleke in površnike, perila, čepic, kravat, nogavic itd., kakor smo kupili pri tvrdki A. PRESKER NA SV. PETRA CESTI 14. Tako je izjavilo več 100 odjemalcev v par dneh. Pridi, kdor hoče biti lepe in poeeni oblečen. Se so Vaši zobje zdravi, če pa svojih ust in zob ne negujete pravilno, se kmalu pojavijo znaki bolezni, ki Vam povzročijo mukepolne ure. Ognite se temu! Kozarec tople vode s par kapljicami Odola — več ne potrebujete S tem si dodobra izplakniie usta, zdrgnite z Odol-pasto za zobe, — najprinemejše po vsakem obedu — temeljito svoje zobe: to je najboljša metoda negovanja zob in ust. Za tujski promet v Kamnika Kamnik. 5. aprila. V petek zvečer ее je vršdla seja Tujsko-prometnega društva v Kamniku. Pred mesecem ее je razvila živahna akcija za organiziranje stanovanjskih najemnikov, ki so doslej sami oddajali tujcem svoje prostore. Odbornikom društva ее je posrečilo zbrati podatke o stanovanjskih prilikah v sezonski dobi. Rezultat je prav razveseljiv, društvo razpolaga z nad 100 sobami v mestu in okolici. Tekom svojega kratkega delovanja dobiva društvo iz raznih krajev mnogo dopisov od posameznih letoviščarjev, ki bi radi letovali v našem mestu. Vsem je društvo takoj poslalo potrebna pojasnila. Važen ukrep društva je ta, da se «obnovijo in. popravijo ter mestoma tudi nanovo postavijo na Malem Gradu, Starem Gradu, Zapri cah in drugod klopi in mizice. Tudi cest» na Siari grad bodo popravili. Društvo bo izdalo v zvezi s Tujsko-promet-no zvezo v Ljubljani propagandno brošuro ▼ bakrotisku. Napravljene bodo popolnoma nove slike mesta in okolice. Tujsko-prometw» društvo bo razpečalo 1000 izvodov, dočim bo ostalih 2000 razpečala Zveza za tujski promet v Ljubljani. Živahna je bila debata glede kopališča. Načrte je prevzel v izdelavo ffigijenski zavod, ker jih pa še ni izvršil, bo društvo pospešilo izdelavo, ker je čas do Izvršitve zelo kratek. Predlog župana Frana Kratnarja, da se dokupi še kakih 1000 m2 sveta za kopališče, je bil sprejet z zadovoljstvom na znanje. Koncem seje je bil izvoljen še propagandni odsek, ki bo tudi izdajal svoj list pričenši e 3. majem. List bo Izhajal dvakrat mesečno in bo prinašal zanimivosti iz vse okolice. Delovanje društva je našlo vsepovsod prijazen odziv. Želimo društvu mnogo uspevan ja! Elegantne obleke, povrSniki — Trenchcoat! pri F. Iiukič, Stritarjeva nI, najcenejše! Kmetijski odbor za prevaljski srez Prevalje, 8. aprila. Končno se je včeraj konstituiral tudi kmetijski odbor za prevaljsko - dravograjski srez. Seja ее je vršila povsem pod utieom finančnega zakona, ki predvideva odlaganje ustanavljanja občinskih kmetijskih ekSador do 1. 1932. Sreski načelnik je prav jasno ras-ložil najvažnejše odstavke novega kmetijskega zakona ter je predvsem poudaril važnost pouka in gospodarsko izobrazbe ljudstva ob severni meji. Večjo važnost je prisodil gospodarskemu pouku in izobrazbi ki predftavlja trajen, nesporen kapital, kakor raznim denarnim podporam, ki se kaj lahko nesmotreno uporabijo. Skora soglasno je bil izvoljen za predsednika odbora inž. Paher-nik iz Vuhreda. Sreski kmetijski referent W ernig je nato obširno razložil načrt dela. za povzdigo vsega gospodarstva, od gozdarstva do eadjereje v okraju ter je v svrho lažjega poslovanja končno predlagal izvolitev ožjega delovnega odbora. Tudi je apeliral na gospodarsko zavednost občin ter br razil mnenje, da bi kljtub določbam finančnega zakona kazalo že določeni znesek občinskih proračunov uporabiti za povzdigo kmetijstva. Navajal je primer Gorenjske, ki se je že zdavnaj e pomočjo s reških živinorejskih odborov postavila glede povzdige živinoreje na lastne noge. Kot delegata v banovinslri kmetijski odbor sta bila izvoljena gg. Luka Držečnik i» Janžeskega vrha in Štefan Kralj iz prevalj-ske okolice; kot namestnik pa g. Ambrož n Dravograda. V ožji delavni odbor so bili izvoljeni- za mežiško doiino gg. Kralj in Ručník iz Mežice in Pratnekar iz Guštanja; za dravsko dolino gg. inž Pahernik Držečnik, Suppanz iz Marenberga in Ambrož. Predsednik inž. Pahernik se je h koncu seje zahvalil nredvsem sreskemu načelniku za veliko naklonjenost in razumevanje vseh gospodarskih teženj ter je v smislu izvajanj kmetijskega reiferenta še enkrat poudaril, da mora biti današnje etremljenje kmetijstva ne toliko zvišanje pridelkov, kakor njihovo zbolji^oje v kakov«**4i. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■v • j v Igrišče Ilirije — Danes IlIIKIlIK, državni pruak: Hermes 5753 jutri Hajduk s Ilirija Ob vsakem vremenn Pričetek ob 17-15 Domače vesti * Za gradbena inženjerja sta diplomira h. včeraj na tehniški fakulteti ljubljanske univerze g. Tone Stergaršek iz Savne Peči nad Zidanim mostom in g. N. Dekleva iz Ljubljane. — Čestitamo! * Pooblaščenje za vršenje civilne inženjerske prakse iz gradbene stroke je izdalo ministrstvo za gradbe g. inž. Glo-bočnfku Stoianu iz Ljubljane. * Spremembe v železniški službi. Nameščeni so za zvaničnike II. kategorije v 3. skupini: Babnik Anton, Ljubljana gor. kol.; Vertačnik Mihael, Zidani most; Sojč Štefan, Zidani most; Flori aSjio Gregor, progovna sekcija Maribor gl. proga; Ku-ralt Aleksander, progovna sekcija Ljubljana goT. dol. proga; Rajar Frančišek, Ljubljana gor. kol.; Kordeš Karel, Maribor glav. kol.; Slane Janez, Rogatec; Fink Josip, Ljubljana glav. kol.; Božiiak Jo-ahim, Zagorje; Okretič Franc, Maribor glav. kol.; Golmajer Vincenc, Zidani most; Iliia Janez, Jesenice; Vidovič Jero-nim, progovna sekcija, Ptui; Luscniitzky Viljem, Maribor gl. kol.; Maieršič Maksimilijan, Zalog; Osterman Anton, Rakek; Koren Jurij, Pragersko; Robič Josip, Maribor, glav. kol.; Kukman Jožef, Novo mesto; za služi-telTa v 2. skupini: Verbič Ivan, Maribor glav. kol. * Izpremembe v vojni mornarici. Po potrebi službe so določeni za službovanje: poročnik bolnega broda 1. razreda Henrik Klinar na kr. brodu »Dalmacija«; stroini poročnik Ivan Macele v mornariškem odredu v Ohridu; inženjerski poročnik Josip Pretner na kr. brodu »Hvar«; na službovanje v mornariški komandi pa poročnik bojnega broda 1. razreda Anton Debevec ter poročniki korvete Oton Lubec, Ivan Osterc. Branko Hribar, Rajko Valant, Jože Vrtačnik in Alojz Skufca._ v v« 5758 Vlasci, obleke, bluze (Tweed) v najpopolnejši izbiri. P. MAC BIČ, Ljubljana, Aleksandrova 1. * Nagrajena Škerjančeva skladba. Kompozicijska nagrada, ki jo je jeseni 1.1929 razpisala Filharmonična družba za najboljšo vloženo orkestralno skladbo, je bila na podlagi soglasne ocene razsodišča podeljena skladbi »Preludio, Aria e Finale«, delo skladatelja L. M. Skerianca. Razsodišče sta tvorila rektor zagrebške glasbene akademije g. F. Lhotka in prof. dr. Božidar Širola. Od ostalih vloženih skladb je bila pohvaljena in izven natečaja nagrajena tudi »Suita« za orkester, delo skladatelja S. Osterca. Za prihodnjo sezijo bo Filharmonična družba razpisala novo nagrado za kantato za večjo zasedbo (zbor in orkester) ter opozarjamo že danes skladatelje na ta razpis. * Odlikovanja za dolgoletno zvesto službovanje. Prejeli smo: Ker je bilo kraljevski banski upravi v zadnjem času predloženo več prošenj za odlikovanje za dolgoletno zvesto službovanje o zasebni službi, se javnost obvešča, da običajno odlikovanje za 40 in večletno zvesto službovanje, kakor je bilo v bivši Avstriji odrejeno z najvišjo odločbo z dne 18. avgusta 1898, v naši državi ne obstoji. Zaradi tega v bodoie takih prošenj ni več predlagati kralj, banski upravi. Da pa se takim osebam vendar izkaže neko priznanje za njih vestno dolgoletno službovanje, se priporoča, da jih lokalni faktorji, odnosno delodajalci počaste s primerno prireditvijo, pri čemer bi na slavlienca in ostale posebno ugodno vplivali, ako bi se Wkratu predala tudi kaka častna nagrada ali darilo. Predloge za odlikovanje za dolgoletno vestno službovanje v privatni službi je predlagati kralj, banski upravi le tedaj, ako si ie dotična oseba tud; za javnost stekla vidnih zaslug, katere je v predlogu izčrpno in točno navesti. * Društvo jugoslovenskih novinarjev v Pariza je zborovalo te dni ter je bil po poročilih funkcijonarjev starega odbora in po danem absoiutoriiu izvoljen naslednji novi odbor: predsednik dr. Svetislav Pe- Za г Din teden zabave in pouka Vam nudi edina ilustrovana tedenska revija „Življenje in svet" Pravkar izišla številka vsebuje nad 14 sestavkov pripovedne in pončne vsebine s 17 slikami (med njimi lesoreze slikarja-grafika E. Justina in kiparja N. Pir-nata). »Življenje in svet« dobite po vseh trafikah in pri vseh kolporter jih. trovič, podpredsednik Rankovič, tajnik Jules Urlep, njegov namestnik Valič, blagajnik dr. N. Lalič. Nadzorstveni odbor tvorijo gg. Aralica, Narančič in Ilbeni, častno razsodišče pa gg. D. Tomič, dr. Miloše-vič in K Šantič. * Priprave za poklonltveno deputacijo. Bivši podpredsednik bivše Hrvatske selia-ške stranke Karlo Kovačevič ie v četrtek prispel v Beograd. Njegovo potovanje je v zvezi s pripravami za potovanje poklo-nitvene deputacije, ki .io bo kralj spreiel 22. t. m. Kovačevič je že popoldne pošetil ministrskega predsednika ter dvorne-gi ministra Jeftiča. Doslej je za deputacijo prijavljenih 14.3 udeležencev, med temi 12 bivših narodnih poslancev in mnogo drugih funkcionarjev bivše Hrvatske se-Ijaške stranke. ВНИИ Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9.! Buck Jones v filmu velesenzacij in pustolovščin Grom in pekel Premiera! Novo! KINO IDEAL * Nemška eskadra v naših vodah. Kakor je »Jutro« že poročalo, prispe te dni v Solit eskadra nemške vojne mornarice. Večji del nemške vojne mornarice je 2. aprila zapustil vojno pristanišče v Wil-cheknshafnu v svrho križarjenja in vež-banja, ki bo trajalo dva meseca Pri Gibraltarju se bo eskadra razdelila v manjše skupine, ki bodo križarile v Sredozemskem in Jadranskem morju. Ena taka skupina prispe tudi v Dalmacijo ter ostane v Splitu šest dni, obišče pa tudi Boko Kotorsko in Šibenik. Ta skupina pod komando viceadmirama Oldekopa ie sestavljena iz ok'opne križarke »Königsberg«, kontratorpiljarke »Wolf« in iz flotilje tor-piliark. Admiralska ladja ^Königsberg«, zgrajena leta 1929., predstavlja danes najmodernejšo križarko, ima brzino 32 morskih milj na uro ter ima 13 topov. Nemški eskadri se z naše stranj pripravlja lep sprejem. * Poljsko-jugoslovensko društvo. V Varšavi se je 10. t. m. vršila glavna skupščina Društva prijateljev Jugoslavije, na kateri je bil storjen sklep, da se društvo odslej imenuje Poljsko - iugoslovensko društvo Soglasno je bilo sklenjeno, da se za častne člane društva izvolijo ministri dr. Ma-rinkovič, dr. Kumanudi, Zaleski, Milanko-vič, Lazarevič in Babinski. Končno je bilo še določeno, da se v najkrajšem času organizirajo tečaji srbsko-hrvatskega jezika in literature. VI LJUBITE DOBRO •t Naročite si „Roman", tednik za vse, ki vsebuje dva krasna velezanimiva romana, kratke povesti, zgodovinske anekdote, poučne članke, šale itd. itd. Uprava Breg 10, Ljubljana. NAROČNINA MESEČNO SAMO 8.— DIN * Razpis mest banovinskih fnženjerjev in tehnikov. Prejeli smo: Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje več mest banovinskih mženjerjev in tehnikov gradbene stroke v pripravniških skupinah prve, oziroma druge kategorije Prosilci morajo bitij diplomirani inženjerji gradbenega oddelka tehnične fakultete, oziroma absolventi tehnične srednje šole z zaključnim višjim tečajnim i-zpitom. Opremljene prošnje, kakor jih predpisuje člen 12. zakona o civilnih uradnifoäh in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do 3. maja pri banski upravi. * Smrtna kosa. V Loki pri Žusmu je umrla v starosti 75 let ga. Jakobina Pej-chova, roj. Novakova. Pogreb bo na pokopališču v Žusmu v nedeljo 13. t. m. ob 8. zjutraj. — V ljubljanski bolnici je umri g. Mato Strkovič. Pogreb pokojnika bo 13. t. m. ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnice. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! ' Zadeva povračila odtegljajev та Nabavi jalno zadrugo. Dravska finančna direkcija javlja glede povračila odtegljajev za Nabavljalno zadrugo: »Ker se v zadnjem času množe prošnje za povračilo odteg'ja-jev za Nabavljalno zadrugo, ki so bili odrejeni na podlagi uredibe o izpremembah m dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev (Uradni list št. 53-178 iz 1. 1928.), uradno javlja dravska finančna direkcija, da so take prošnje brezpredmetne. Finančno ministrstvo doslej ni odredilo ustavitve odtegljaja niti povračila že odtegnjenih obrokov. * Oblastna strelska družina obvešča članstvo, da bo v primeru ugodnega vremena v nedeljo 13. t. m. na vojaškem strelišču streljanje. Strogo obvezno za vse člane. Članstvo, ki se strelsikih vaPočitek pod goro« ter Schumann: »Dva grenadirja« (pel bo g. Julij Betefcto, pri klavirju bo g. Šivic Pavel); Debussy: »■Arabeska« za harfo solo (igrala bo gdč. Doubravska); dr. Dolinar: »Rodma vasica«; Dolinarjeve m Kimovče-ve narodne (pel bo mešani zbor >Ljublia-ne« pod vodstvom dr. Dolinama); po odmoru: Ravnik: »Kam si šla« in Premrl: »Moj mu blagoslov« Adamič: »Kregata se baba in devojka« pel bo moški zbor »Grafike« pod vodstvom profesorja Gröb-miniga; Slavenski: »Slovanska sonata«; Faure: >Berceuse« (igrala bo na violino ga Hribar-Jerajeva Vida, pri klavirju prof. Karel Jeraj); Pavčič: »Mehurčki«; Nevin: »•Rožni venec< (pela b0 ga Pavla Lovšetova, pri klavirju g. Šivic Pavel): dr. Kimovec: »Domovina, bela golobica«» dr. Schwab: >Vlak« (pel bo mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom Zorka Prelovca). Predprodaja vstopnic po znižanih opernih cenah pri dnevni blagal-ni v operi. Velkonočne sunke štajerska perutnina, delikatesni mesni izdelki, sveže meso vseh vrst KONZERVE PASTETE najboljše in najcenejše pri Fr. Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6. 5793 Predavanja za Francoski dan. V okviru Francoskega dne se bodo vršila 14. t m. v kimi Ideal od pol 18. naprej tri predavanja s Bredvajaniem filmov. Predaval? bodo člani društva Cercle International ď Efcudes iz Pariza, ki s tem otvorijo turnejo po Jugoslaviji I. Léone Bourdel, licenciée en philosophie; «Le centenaire de Г Algérie Francaise.« П. Pierre F. Be-gue, licencié en droit: >V Exposition Colon iale de Paris de 1931 et le Maroc.« III. Ako hočete varovati svoje Čevlje, zahtevajte povsod samo nedosegljivo angleško čistilo SOLITAIRE Henry Dupuy, memibre du Comité du С. I. D. E.: »L* Indocbineс. Predavatelji, ki se pripeljejo v Ljubljano v nedeljo dopoldne, ostanejo do torka pri nas in potem odpotujejo v Zagreb. и— Iz gledališča. V operi se bo drevi pela opereta »Pri treh mladenkah« z g<íč. Lubejevo. subreto zagrebškega gledališča, v vlogi Hannerl. Znižane cene. — V drami Najgrandijoznejše filmsko veledelo vseh časov! ГО..Ш ktfcon° Življenje, trpljenje ln smrt našega Izveličarja Jezusa Kristusa. V glavnih vlogah najboljši umetniki! Nepozabno! Dveurne predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. Nad 10.000 sodelujočih! .jboljši umetni to! Kino „Ljubljanski dve?" Tel. 2730 шШ »Я bo drevi premijera izvrstne vojne tragedije »Konec poti« v prevodu Otona Župančiča. и— » Potopljeno br°dovie«. Samo še danes ob pol 3. popoldne in jutri ob 11. do-poidne bo zaknjikrat predvajala ZKD v kinu Ideal film o nemški mornarici, slavni bitki pri Skagcrraku in potopu nemškega broodv.ia pri Cap Flowu. Zanimivo filmsko delo naj si vsakdo ogleda. Cene sedežem najnižje, od 2 Din dal.ie. u— Ena Mazoličevih slik kuol.iena za mestno občin». Zupan g. dr. Dinko Puc je ku->pil za mestno občno Magoličevo sliko >Po-gled z Barja na Ljubljano«, ki je razstavljena v Jakopičevem paviljonu, kjer ie prirejena sedai razstava Magoličevih slik. u— Vodstvo Po svoji jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu priredi Srečko Magolič v nedeljo 13. t. m. ob 11. dopoldne. Povedal bo nekaj anekdot iz svojega življenja in slikarskega ude.istvovanja ter tolmačil posamezne slike in njih nastanek. Ker se mnogi čudijo, kako ie mogel v štirih letih izvršiti poleg svojega pravega poklica toliko število slik, bo pokazal svoje enostavne in praktične slikarske rekvizite ter pojasnil način slikanja. Prodanih je bilo doslei 26 slik. Do malega skoro vse lfubljanske šole so že obiskale pod vodstvom svojih profesorjev razstavo. Knjiga avtogramov ima že dokaj listov popisanih, pogreša se pa v niej še mnogo podpisov one inteligence, ki bi ie ne smeli pogrešati. Pokažimo, da smo Slovenci kulturen narod. Pokažimo, da se zanimamo in znamo ceniti tudi umetnost, r.e samo rokoborbe in slične prireditve, k: prav nič ne blaže duše in srca. Razstava bo odprta do 5. maja. _ f. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši u— Zaključno predavanj« »Soče«. V soboto 12. t. m. zaključi »Soča« v salonu pri »Levu« letošnjo serijo predavanj. Ta večer bo predaval prvič v >Soči« g. dr Mis Franta, mestni uradili zdravnik, o poglavjih iz duševne higijene. Zelo važna panoga higiiene, ki ima svoj izvor v Ameriki, od koder se brzo širi po celem svetu. Pridite polnoštevilno. Po predavanju nastopijo člani opernega pevskega zbor* Začetek ob pol 21. Vstop vsem prost u_ Naša delegacija pri otvoritvl velesej-ma v Milanu. Včerai ie potovala skozi Ljubljano naša delegacija k otvoritvi veleseima v Milanu V delegaciji so gg. dr. Rudolf Steiumetz-Sorodolski. načelnik ministrstva trgovine in industrije, dr. Velimir Stojko-vič, načelnik kmetijskega ministrstva, in generalni konzul dr. Svetislav Predič. и— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo redni občni zbor na cvetno nedeljo 13. t. m. o'b 15. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičev; cesti. K obilni udeležbi vabljene članice in naše žen-stvo sploh.___ Praško šunko različne delikatese in pristni kraški Teran nadi F. K HA 91. Miklošičeva cesta štev. 8 u_ Društvo za zidanje cerkve sv. Cirila ln Metoda prj Sv. Krištofu v Ljubljani prav lepo prosi vse lastnike starih križev in spomenikov na opuščenem pokopališču prj Sv. Križu, da jih blagovoli darovati za novo cerkev sv. Cirila in Metoda. Ker bo nova cerkev sv. Cirila in Metoda tudi nekaka spominska cerkev za vse naše umrle, ki so pokopani pri sv. Krištofu, ob-stoia načrt, po katerem bi se ohranili tudi spomin in imena teh pokojnikov. Oglasite se pri duhovniku cerkve sv. Krištofa za informacije. Uradne ure dopoldne oi S. do 11. ure in zvečer od 6. do 8. ите n— Načrti za zgradbo Pokojninskega zavoda. Pokojninski zavod nam javlja; Naknadno sta prijavila soglasje za odkup svojih projektov po 5000 Din še inž. arhitekt Vlaďátmir Mušič (Ljubljana) pod geslom >Eta< in pa arlitekt Aco LavrenčiS (Praha) pod geslom »101«. u— Pravoslavno parobijsko zvanie v Ljubljani obnavlja pravoslavnim vernikom sledeče: Na Lazarevo soboto 12. aprila bo ob 3. uri popoldne blagoslovitev vrbice. Litija pojde iz kapelice v vojašnico vojvode Mišica kjer bo blagoelovitev vrbics, nato povratek v kapelo kjer bo ob 4. popoldne bdenije. Na cvetno nedeljo sv. Iitur-giija ob 10. Dne 16. aprila v sredo bo ob 10 preosvečena liturgija. Na veliki četrtek 17. t. m. ob IS. bdenije. Na veliki petek 18. t. m. ob 16. večernja in iznos piaštani-ce. Ob 17. pridiga, nato ob 18. plač Matere božje. Na veliko soboto ob 6. zjutraj jutire. nja, ob 16. večernja. — Na Voskrescni.ie (velika noč) ob 4. zatiraj jutrenia z litijo. Isti in naslednji dan liturgija ob 10. ADVOKAT tir. J. It a ž oni sporoča, da je otvoril svojo ADVOKATSKO PISARNO v LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 31 (v Zidarjevi hiši). 5697 и— Tovarišem iz svetovne vojne. Umrl je naš predsednik tov. Martin Colarič. Vaša dolžnost je, da se pogreba polnoštevilno udeležite. Pogreb na cvetno ncdelio ob 4. popoldne. Zbirališče pred Kmetsko posojilnico, Dunajska cesta. — Glavni odbor ZSV. и— »Croatia« zavarovalna zadruga. »Croatia«, zavarovalna zadruga, :e imela 5. t. m. v svoji palači v Zagrebu 44. redni občni zbor, kateremu je v prisotnosti lepega števila članov predsedoval predsednik zavoda g. Vladimir baron Nikclič, ki je, pozdravivši prisotne, naglasil močan razvoj in velik napredek tega domačega zavarovalnega zavoda, kj se je dvignil na današnjo višino izk!:učno z domačim trudom in kapitalom. Generalni ravnatelj zavoda g. Hihovil Nikolic ie prečital poročilo o delovanju zavoda v letu 1929. I z poročila je razvidno, da je bila v preteklem letu dosežena vsota od 3.807.907.41 Din na premijah in pristojbinah v elementarnem in živlienskem oddelku več kakor v preteklem letu. Za škode izplačano je bilo v cbeh Skupinah 1!£>,677.606.19 Din. Od počeika zavoda pa je bilo izplačano za škode skupno 109.649.668.90 Din. Zadružna aktíva so dosegla z nevalorizirani-m? predvojnimi nepremičninami znesek Ол! 96.356.360.21 Din. to je več za 12.529.340.37 Din kakor v letu 1928. Premiiske rezerve znašajo 57,700.574.05 Din in so v celoti Nogavice, rokavice najmodernejše kravate itd. nudi po izredn« ugodnih cenah tvrdka F. M. ROZMAN — LJUBLJANA Židovska nlira 7. — Laet-ni izd p lici novih spomladtuTi — — — in letnih pletenin! — — krite r gotovini, prvovrstnih vrednostnih papirjih in nepremičninami. Zavarovane vsote in glavnice so dosegle v obeh skupinah znesek 9.624.120.012.75 I>m. Pokojninski zaklad zadružnih uradnikov in nameščencev znaša 2,725.804.50 Din. Doseženi čisti dobiček v 506.087.86 Din je bil razdeljen v smislu zadružnih pravil Skwp-ne rezerve s temeljno glavnico pa znašajo 64.605.143.01 Din (leta 1928. 54,030.892.20 Din), člani so z zadovoljstvom in odobre-njem vzeli na znanje poročilo o delu in lepem uspehu zavoda v preteklem leta, soglasno v celoti odobrili predložene zaključne račune in podelili ravnateljstva in nadzornemu odboru absolutorii za pre te* klo leto. Kupon št. 12. zadružnih temellnic se izplačuje od 8. aprila dalje po 10 Din. Občni zbor je še soglasno odobril nekatere spremembe zadružnih pravil in ponovno izvolil kot člane ravnateljstva gg. prof. arh. Janka Holjca, Frana pl. Kukir Heviča-Sakcinskega in Mihovila Nikoliča, kot novega člana pa g. dr. Branka Plive-riča. V nadizorni odbor je bil ponovno izvoljen g. Rudolf Erber, kot nov? član pa g. dr. Ivo Spevec._ Za poletno serijo !»o trajni kodri ekoro та vsako damo neobhodno potrebni. Kodre Vam vestno in priznano dobro naredi dam^ki česalni salon Gjnd Aleksander LJUBLJANA — KONGRESNI TRG ŠT. fi. V posíibnem oddelku sta na razpolago dva najnovejša aparata. Kodranie je v dveh in pol urah izvršeno. ti— Pomlázek Jadranske straže na I. deški -meščanski šoli v Ljubl.iani-Prule priredi v nedeljo 13. t. m. ob 10. dopoldne v šolski telovadnici na Pru'ah interno akademijo. Na sporedu je igra, deklamacije petje ter igra šolskega orkestra. VstoE prost. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejem ajo. Hišnim posestnikom se priporoča, ako hočejo imeti dobro popravljene peči, da pustijo iste popraviti even-tuelno nove postaviti že sedaj spomladi, ker se čez poletje popolnoma posušijo. Ako se pusti popraviti peči tik pred pričetkom kurjenja, se ne posušijo dobro oziroma se zaradi kurjenja suši prehitro, vsled česar ilovica rada popoka in spet odpada. Podpisana tvrdka je pripravljena sedaj spomladi izvršiti vsakovrstna pečarska dela in popravila po najnižjih cenah in dovoliti daljše plačilne roke odnosno mesečne obroke po dogovoru. Zagotavljajoč solidne postrežbe se priporoča tvrdka 96a « F* P. Vidic & Komp. In Anton Kovačič, tovarna peči in štedilnikov, Vič — Ljubljana. в—■ Interna plesna raja. S O Preporoda bo v nedeljo 13. t. m. v mali dvorani Ka-swne. Začetek bo točno ob 4. uri. Vljudno vabljeni. u— Vandalsko oočetie. Včeraj ponoöi so nezmani ponočnjaki poškodovali šele pred kratkim popravljeni most čez Ciradaščico v Koleziji. Rogovileži so podrli ograio pri mostu in razmajali več plotov. S tem je bila ogražana tudi varnost pasantov. dočim trp. mestna občina dokaj suj o škodo Cioscodarski urad mestne občine ie na intervencijo policije odredil takojšnjo popravilo mostu. n— Ponesrečena pri delu. V tovarni pločevinastih izdelkov »Saturnus« v Mostah se je pripetila hujša nezgoda. Delavka Ljudmila Bevčičeva je bila zaposlena pri stroiu 1Л rezanje pločevine, pri čemer pa je po-j;tala neprevidna. Stroj jo je naenkrat po-jrrabil za levo roko in io precej poškodoval. Nož ji je přeřezal tudi kite. zaradi česar so jo morali nemudoma spraviti v splošno bolnico u— Okraden delavec. Delavec Tomo Horvat iz Most je naznanil na tamošnji stražnici. da je udri v njegovo podstrešno sobo neznan zlikovec. preiskal njegovo posteljo in mu odnesel izpod zglavja listnico s 300 Din_______ Gozdna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. Iz Maribora a— Študijska knjižnica ostane od 16. do 23. t m. zaprta. Zadnja izdaja knjig pred velikonočnimi praznik-' bo v torek 15. od 15. do 18. a— 1608 rekrutov je bilo te dni pozvanih v vojake. Razen bolnih, ponesrečenih in onih. ki so pod ključem, so se javili vsi. Danes so odpremiii rekrute k določenim kadrom. a— Oblastna Strelska družina т Mariboru sporoča svoi emu članstvu in prijateljem strelskega športa, da otvori letošnjo strelsko sezono v nedeljo 13. L m. Vsi strelci se vabijo, da se tega dne zberejo ob Я.30 га Trgu svobode, odkoder bo skupen odhod sia garn zijsko strelišče. Pohod s spremstvom vojaške godbe in upravnim odborom na čelu. V primeru dežja se otvoritev od-godi na nedoločen čas._ SOUT Al RE BaSpopoinejSe čistilo za čevlje In usnje vseh vrst in barv. Iz Celja e— V ponedeljek "si T Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 14. t. m. ob 20. bo predaval v predavalnici celjskega Ljudskega vseučilišča v meščanski šoli urednik g. Davorin Ravlien iz Ljubljane o svojih vtisih z nedavnega potovanja med našimi rojaki na Westfalskem. Vse celjske obiskovalce predavanj na Ljudskem vseučilišču vabimo na to zanimivo in poučno predavanje. Večer je istočasno zamišljen kot del Francoskega dneva v korist poplavliencem v južni Franciji. Zato je upati, da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička. с— Francoski dan v Celju. Mestni župan in predsednik odbora za prireditev Francoskega dne v Celju g. dr. Goričan razglaša: V smislu brzojavnih nalogov predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle bo 14. t. m. v vsej kraljevini Francoski dan z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za poplavljence v Franciji. V ta namen je bil 8. t. m. izvoljen poseben pripravljalni odbor, ki ima nalogo tej akciji zasigurati v Celju čim večji uspeh. Celjsko občinstvo vabim, da priskoči kruto prizadetim poplavljencem našega prijateljskega in zavezniškega naročila na pomoč s čim izdatnejšimi prispevki, ki se bodo pobirali s posebnimi polarni, sprejema jih pa tudi tajnik g. Krušič га mestnem magistratu. Seznami darovalcev m prispevkov bodo predloženi kraljevski banski upravi v Ljubljani. e— Jubilej Celjskega šahovskega druStva. Izredni občni zbor Celjskega šahovskega društva bo drevi ob 20.30 v gostilniških prostorih hotela »Evrope« v proslavo desetletnice z naslednjim dnevnim redom: slavnostni nagovor predsednika, tajnikovo poročilo o razvoju društva, imenovanje častnih in ustanovnih članov, razdelitev diplom, simultanka, ki jo bo igral z 20 igralci okrožni sodnik g. Emil Kramer iz Maribora. Udeleže se je lahko tudi nečlani, pač pa mora vsak prinesti s seboj čim večjo šahovnico. e— Velikonočne počitnice na celjski realni gimnaziji se prično z jutrišnjim dnem. V ponedeljek 14. in v torek 15. t. m. bodo imeli dijaki še duhovne vaje, v sredo pa bodo popolnoma prosti. Počitnice bodo trajale 10 dni in se prične redni pouk šele v petek 25. t m. e— Članom Jugoslovenske Matice v Celju. Občni zbor »JM« v Celju bo danes 12. t. m. ob 20. v rdeči sobi Narodnega doma. Fridite sigurno! e—• Nadaljevanje prekinjene seje Aero-kluba v Celju bo v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v kluboví sobi hotela »Evrope«. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani 10. aprila. (Številk« za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. > blačnost 1—10. 7. padavine v mm). 11. aprila. Ljubljana: 7. 757.8, 8, 88, mirno, 10, dež. 5.3. Maribor: 7. 757.1, 8, 85, mirno, 10, —. —. Zagreb: 7. 757.5, 10, 75, NNE 4, 10, dež, 0.2. Beograd: 7. 757.6, 9, 85. mirno, dež, 1. Sarajevo: 7. 759.5, 6, 85, mirno, 10, —, — Skopi je: 7. 759.5, 7, 90. mirno, .6, —, — Split: 7. 758.6, 12, 85, ESE4, 9, —. —. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.8, nanižja 7.2; v Mariboru 7: v Zagrebu 8; v Beogradu 6; v Sarajevu 5; v Skopliu 3; v Splitu 11. Soince vzhaja ob 5.23, zahaja ob 18.41. ћта vzhaja ot> 17.58, zahaja ob 5.8. Dunajska vremenska napoved za soboto: №:lo. spremenljivo vreme bo trajalo dalje. SPORT Danes ob 17.15 Hajduk : Hermes Jutri ob 14.30 Primorje : Jadran ob 16. Hajduk : Ilirija Moštvo državnega prvaka prispe v Ljubljano danes ob 8.24 ter bo uporabilo pred-poldan za odpočitek. Popoldne pa nastopi proti Hermesu, ki bo najbrže ojačen z dvema igralcema Ilirije. Hermes stoji pred težko nalogo ter nima ravno hvaležnega nasprotnika, ki bi štedil z goli. Obramba šiškarjev bo morala prestati najtežji preizkus. Hermesova igra temelji predvsem na ofenzivi, ki ima v napadalnem triu najboljše orožje. Proti Hajduku bo pa stvar precej drugačna. Srednji krilec Zalokar je duša Hermesove ofenzivnosti in je bilo v dosedanjih nastopih njegovo glavno stremljenje podpirati napad z uporabnimi žogami. Danes bo pa moral ubrati povsem druge strune. Njegova najvažnejša naloga je držati famozni napadalni tercet gostov. Imel pa bo težko stališče, ker je telesno mnogo šibkejši in tudi ne dosega nasprotnika v igri z glavo. Radi tega je nujno potrebno, da mu pomagata branilca. Od njegovih partnerjev se lahko povsem zanese na Košenino, ki pa najbrže ne bo imei časa priskočiti na pomoč. Ako bo hotel držati famoznega Kragiča, bo imel dovolj posla. To je pa tudi njegova glavna naloga, kajti Kragič pred golom pomeni skoraj siguren gol. Zmaga Hajduka je sigurna gre predvsem za to, da doseže Hermes čim častnejši rezultat. Zato je potrebno, da vsak posameznik izpolni svojo nalogo vestno. V medsebojnem telesnem boju je državni prvak na boljšem zaradi fizične nad-moči. Treba bo podajati žogo pravočasno. Hermes je znan po svoji přizemni igri, kar mu bo tudi danes lahko mnogo koristilo. Nikakor se ne sme spuščati v visoko igro, v kateri je Hajduk mojster. LTpati je, da se bodo šiškarji dobro držali in da ne bo na ta način igra preveč enostranska. Nadaljevanje nogometnega prvenstva Jutri se nadaljuje nogometno prvenstveno tekmovanje s tekmo med ASK Primor-jem in SK Jadranom. Oba kluba nastopita v predtekmi na igrišču Ilirije ob 14.30. Dopoldne igrajo na igrišču Ilirije prvenstvene tekme: ob 9. Grafika : Reka, ob 10.30 Ilirija rez: Hermes rez. Na igrišču ASK Primorja nastopita t borbi za točke dopoldne ob 9. Krakovo : Natakar, ob 10.30 rezerve ASK Primorje in Jadrana. Popoldne absolvira poizkus no tekmo ob 14.30 Korotan s Svobodo II. Službene objave LNP (Nadaljevanje iz seje p. c. dne 9. aprila 1930). Verificirajo se prvenstvene tekme Ilirija I. : Hermes I. 3 : 0, ASiK Primorje I. : SK Hermes I. 5 : I, ASK Primorje I. : SK Svoboda I. 4 : 1, SK Ilirija rez. : SK Svoboda rez. 6 : 0, ASK Primorje rez. : SK Svoboda rez. 4 : 1, SK Grafika : SK Krakovo 6 : 0, SK Celje : Athletik Sportklub 5:1. Athletik Sportklub : SK Olimp 3 : 2, SK Celje : SK Olimp 4 : 1, SK Amater : SK Trbovlje 4 : 0, I. SSK Maribor : SK Rapid 7 : 1, I. SSK Maribor : SK Železničar 4 : 1, SK Železničar : SK Svoboda 5 : 2. Verificirajo se pokalne tekme SK Olimp : SK Athletik 1 : 1, SK Celje : SK Olimp 3 : 1, I. SSK Maribor : SD Rapid 2 : 2. ASK Primorje : SK Ilirija 1 : 0, I. SSK Maribor : SK Železničar 4 : 2, SK Jadran : SK Grafika 2 : 1, SK Svoboda : SK Her mes 5 : 2. Odobri se tabela jesenskega II. razreda v Ljubljani: Grafika 4 4 0 0 16: 0 8 Slovan 4 4 0 0 11:2 8 Slavi ja 5 3 0 2 9: 5 6 Krakovo 5 1 0 0 5 :15 2 Natakar 5 1 0 4 3:12 2 Reka 5 1 0 4 3:12 2 Razveljavljena tekma Grafika : Slovan se ima še odigrati. — Tajnik II. Sekcija ZNS. (Službeno). Delegirajo se k tekmam dne 12. in 13. ep.rila 1930: igrišče Ilirije: 12. aprila ob 17. Hajduk : Hermes, g. Deržaj; 13. aprila ob 9. Grafika : Reka, g. Mohor ko; ob 10.30 Hermes II. : Ilirija II. g. Marinič; ob 14.30: Primorje I. : Jadran I. g. Pevatek; ob 16. Hajduk : Ilirija, g. Schneller. — Igrišče Primorja: ob 8.45 Natakar : Krakovo g. Czerray; ob 10.30 Prhnorje II. : Jadran II. g. Dolinar; ob 14. Korotan : Svoboda II г- Setina. — V Mariboru: ISSK Maribor : SK Ce-fje g. dr. Planinšek. — V Celja: ISSK Maribor : SK Celje g. Ochs. — Tajnik. Službene objave LHPa. (Iz seje n. o. 10. ■t. m.). Na znanje se vzame novi odbor SK Ptuja. Čitajo se s pravom nastopa na vseh tekmah •dne 15. aprila t. 1. za SK Muro Sakotnik Jožica, za TKD Ateno: Virens Olga, Dovgan Zlata, Srrnic Ivica, Smuč Neta in Sladic Živica. Verificirajo se sledeče pnv. tekme: SK Sava - SK Celje z rezultatom 6:5 (3:1) za Savo, SK Muira - SK Ilirija z reauiltatom 14:8 (8:4) za Muro in SK Mura proti TKD Atena г rezultatom 6:6 (4:3 za Mm-ro). Soglasno se sklene vložiti proti piscu Ponedeljkove kritike S. S. o prv. tekmi Maribor •proti Ilirija ovadbo rra ZHS. Urgira se odgovor BHPa za mladinsko reprezentančno tekmo Beograd : Ljubljana. — Tajnica. ASK Primorje (nogometna sekcija). Za tekmo proti rezervi Jadrana naj bodo jutri ob 10. v garderobi naslednji igrači: Oblak, Sinkovic, Bizjak, Jug II., Vindiš, Pišek II., Lipo-všek П., Jež, Ktapčič, Terček, Bauer, Bau, Bauimkirchner П. in Smkole. Prvenstvena tekma s prvim moštvom Jadrana se odigra na igrišču Ilirije. Zbirališče ob 14. pred vhodom na igrišče Ilirije. — Načelnik. Iz SK Ilirije. Za današnjo popoldansko tekmo proti Hajduku se odrejajo naslednji gg.: za blagajniško službo: Pevalek I., Smole, Baltesar. Nastop süuzbe za blagajnike in reditelje točno ob 16-30: Istočasno morajo biti na igrišču tudi službujoči odborniki. Za nedeljske tekme so določeni poleg gornjih blagajnikov še gg.: Habič, Posch! in Miklavčiě I. Nastop službe pol nr« pred po-četkom predigre. Članske ugodnosti so za te tekme ukinjene. Za izvršujoče člane je rezerviranih izjemoma omejeno število znižanih vstopnic, ki se dobe popoldne od IS. do 16. v klubov! sobi. Vsi oni gg., ki imajo vsitopnice v predprodaji, s« naprošajo, da obračunajo iste danes popoldne od 15. do 16. v kMxwi sobi. Vsi oni« ki še vedno hranrfa poediroe predmete v omaricah drsališčne garderobe, se naprošajo, da jih odneso do 13. ■t m. Po tem terminu uprava drsališča ne garantira več za te predmete. SK Svoboda. Jefrri т nedeljo trening I. moštva ob 9.30 na igrišču Primorja. Prosim do 9. v naši garderobi. Vsi m točno. Rezerva igra tekmo ob 14.30 s SK Korotanom samo ob lepem vremenu. Nase^nji naj bedo do 13.45 v Daš: garderobi. Fugina, Popovič, Slavko, Starman, Smolnikar, Podrekar, Edo Drnovšek, Starman 11., Jakša, Hočevar, rez. Krivačič, Snoj. Reditelji: Bogme, Brvar, Rado. SK Grafika. Za nedeljsko prvenstoeno tekmo z SK Reko se pozivajo sledeči igralci: Wohlnw.h, Mihelič, Skrabar, PalJek, Kmetic, Pukl, Pelicon, Urbančič, Katavič, Štupica, Brumen, Korbar, Stöhr, Trpin, da se točno ob 8. zjiutraj zglcse na igrišču SK Ilirije. — Načelnik. SK Ilirija. Ping-pong sekcija sprejema nove člane na naslov tajnika Temina Marjan, Ljubljana Ahacijeva 10. SK Krakovo. Jutri prvenstvena tekma s SK Natakar na igrišča ASK Primorja. Postava mo-šbva: Czerny, Novak, Jeršek, Novosel, Logar, Grabrijan I. in II. Vager, Jesenko, Blatnik, Bor-d'upsky, rez. Knkovca. Moštvo naj bo na igrišču ob 8.30. Stranski sodnik: Klančar: reditelji: Ka-čar, Marinšek, Šprager. Prosimo točno. Kapetan. SK Natakar poživlja točno ob 8.30 v gostilno pri Kačiču igralce: Ozebek, Jetnikar, Dolinar, Strnad, Ciro, Pip I. in II., Woblfart, Kastele, Zaje. Slapar, Novak, Petovšek. Stranski sodnik Mirtič, reditelji Roje, Kobal, Narobe. — Točnost! SK Reka: Jutri prvenstvena tekma s SK Grafiko. Na igrišču Ilirije naj bodo točno ob 8.30: Beseničar II., Jež III., Battei'no L, Mihelj GaJič, Venturini, Gabrovšek I.. Košir, Ttoma, Loborcc III., Eržen; rezerva Cešnik, Corič. Nogometna tekma na Jesenicah. V nedeljo, dne 13. t. m. ob 15. bo na sokolském igrišču v Kurji vasi prijateljska nogometna tckima, med SK Bratstvom in SK Svobodo (Jesenice). Motokolesarski klub Ilirija priredi v nedeljo 13. t. m. izlet v Stično m Muliavo Odihoj kolesarjev iz Zvezde ob 12., motocikTistov ob 20.30 Prvi cilj na trgu v V;šnji gori, nato skupni odhod v Stično. Ob 14. ur' sestanek s člani mofo-odseka Novo mesto r restavraciji pred kolodvorom na Ivančni gorici. Ob 15. skupni odhod na Jurčičev dom na Muljavi. Gospodarstvo Osnove zavarovanja živine V zagrebškem *Jugoslovenskem Lloydu< je g. dipl. com. Gomišček načel prav važno vprašanje zavarovanja živine. Govoreč p počitkom a o pomenu zavarovanja, razpravlja tudi o praktičnih osnovah tega zavarovanja. Pri tem ее ogreva za vzajemno zavarovanje ter predlaga celo nekak nov banovineki davek, iz katerega naj bi ее krila škoda živinorejcem zaradi zakola živine v sili ali po-ginjenja. Sodim, da smo ?i v si edini glede važnosti in potrebe zavarovanja živine. V drugih naprednejših državah imamo že take zavarovalnice v tej ali oni obliki, pri пае pa je ta važna ustanova komaj v povojih. Kake važnoeti je zavarovanje živine, nam kažejo podatki drugod. Tako znaša n. pr. v Češkoslovaški letna škoda na poginuli živini (pri nas doslej ni tozadevnih statistik) pri vrednosti živine od 16 milijard Kč, kar pol milijarde ali prav 8 odetotlkov vrednosti. Z drugimi beeedami bi dejali, da požre riziko živinoreje vse obresti glavnice, vložene v to panogo. Vendar pa vidimo, da fe zavarovano v Češkoslovaški pri privatnih, akcijskih in vzajemnih zavarovalnicah le 3 odstotke živine, dočim je n. pr. na Bavarskem nad polovico živine zavarovana. Odlkod ta razlika? Vzroji razlike je v osnovi zavarovanja. Pri privatnih akcijskih in vzajemnih zavarovalnicah v Češkoslovaški so zavarovalne premije tako visoke, da jih zmore le veleposestnik, ki razpolaga z denarjem ali vsaj e kreditom. dočim mali posestnik komaj zmore denar za nakup živine in nima kje vzeti denarja za zavarovalne premije. Na Bavarskem eo si pa osnovali živinorejci že pred 45 leti zavarovanje živine na osnovi samopomoči. Danes je tam zavarovanje tako razširjeno, da prav to veliko število zavarovanih glav pocenjuje zavarovanje, predveom poslovne stroške (režijo), ki so pri malem številu zavarovanih glav glavni vzrok dragih premij. Režija samopomočnp-ga zavarovanja znaša na Bavarskem le 0.17 odstotka zavarovane vsote. Jedro zavarovanja pa je prav v čimvečji razširjenosti. Samopomoč pa skrbi še za to da se ne more zavarovanje zlorabljati. Prav ta razglabljanja so odločilno vplivala na prizadete kroge tudi na Češkoslovaškem, kjer so se nedavno tega prigodom ankete v kmetijskem ministrstvu izrekli soglasno za zavarovanje na osnovi samopomoči. Ne gre sicer, da bi kar slepo posnemali Čehe, tu pa sodim, da so pri nas še tehtnejši vzroki za zavarovanje živine na osnovi samopomoči. Premislimo samo, da naš mali posestnik ali celo bajtar nikakor ne zmore tisočakov za nakup pitanih svinj, zato kupi za cenen denar puiske-odojke. v katere vlaga pomalém delo in denar, kakor v hranilček. Da bi svinjo drago zavaroval, ne zmore, pač pa zlahka utrpi par kovačev za samopomoč, posebno če pomisli, da mu baš samopomoč nudi možnost v primeru nesreče priti spet do prašiča, kar bi nezavarovanemu bilo pač nemogoče. Pri vsem tem pa ima živinorejec še zavest skuipnoeti in ga ne muči vedna skrb. kaj bo, če pride nesreča. Z zavarova-niom se zviša riziko in taiko poveča rentabilnost živinoreje. Na podlagi vseh teh dejstev pač ne vem, kako more g. Gomišček kar brez utemeljitve odkloniti osnovo samopomoči za zavarovanje živine. Nikakor se ne morem strinjati s predlogom g. G. za osnovo zavarovanja potom davkov in 6 tem vezanega prisilnega zavarovanja. To bi bil skok v temo. Vemo pa, da gospodarstvo ne prenese ekokov, temveč le postopen razvoj. Končno pa ostane vprašanje, če je sploh dobro podržavljati razne gospodarske ustanove. Napredna Amerika je odločno proti temu. Imajo pa tudi oblast (Rate fixings commission), ki dobiva, koliko odstotkov ďividende smejo nesti družbe. ki imajo v rokah javne dobrine (Public utilitv corporations), kakor n. pr. elektriko, vodo, prometna sredstva itd. Dokler pri nas take oblasti nimamo, preostaja za zavarovanje naše živine edina pot preko samopomoči. K. Občni zbor Gremija trgovcev v Kranju Preteklo sredo se je vršil v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Kranju redni občni zfoor Gremija trgovcev za eres Kranj, ki so se ea udeležili poleg domačih tudi trgovci iz škofjeloškega ln tržiškega sodnega okraja. Načelnik gremija g. Franc Sire, ici je vodil občni zbor, je podal obširno in izčrpno poročilo o delovanju gremija v letu 1929. Iz njegovega poročila posnema- 100% CISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV mo, da je gremij mnogo storil za interesne zadeve trgovskega stanu in zlasti tudi za trgovsko šolstvo. Grem i j je štel v začetku preteklega leta 758 članov; med letom jih je pristopilo 57, izstopilo pa 63, tako da šteje sedaj 752 članov, od katerih odpade med drugimi na trgovino z mešanim blagom 254 na specerijo 11, na manufakturo 22, na bra-njarijo 54, na kramarijo 17, na galanterijo 17, na trgovino z lesom 83, na trgovino z železnino 2. na sejmarstvo s krojnim blagom 19. na trgovino z deželnimi pridelki 36. na trgovino z usnjem 14, na trgovino s čevlji 14 in na trgovino z živino 32. Vajencev je štel gremij koncem pret leta 114, od teh na novo prijavljenih 42, oproščenih pa 31. Poleg glavnega odbora so obravnavali lokalne zadeve pododbori v Kranju, Škofji Loki in Tržiču. Trgovskemu šolstvu je gremij posvetil veliko pažnjo. Vzdrževal je tri gremijalne šole. in sicer tri razredno v Kranju, ki j) je obiskovalo 59 učencev in učenk, enorazredno v řkofji Loki z 10 učenci in enorazredno v Tržiču z dvema oddelkoma in 19 učenci. Tajnik zveze gremijev g. Kaiser iz Ljubljane je j>odal izčrpno poročilo o stanju trgovine in delovanju gremijalne zveze. G. Berjak pa je poročal o računskem zaključku za 1. 1929. ter o proračunu za tek. leto, ki izkazuje 114.450 Din potrebščin. Sprejem-nine, vajeniške pristojbine in doklade ostanejo tudi lelos nespremenjene. Spremenila so se pravila v tem smislu, da je zdravniška preiskava na novo sprejetih vajencev obvezna in da se uvedejo vajeniške preizkušnje v zadnjem četrtletju pred dokončano ue-no dobo. Načelstvo je bilo z volitvami spopoLijeno ter je bil za načelnika izvoljen gosp. Franc Sire, Kranj, za podnačelnike pa gg.: Berjak Franc, Kranj, Globočnik Franc, Tržič in Sav-nik Anton, škofja Loka. — Zagrebški gostilničarji in pivovarne. Društvo gostilničarjev, hotelirjev in kavar-narjev v Zagrebu je na podlagi sklepa seje od 8. t. m. obrazložilo svoje stališče napram pivovarnam v posebnem komunikeju, iz katerega- posnemamo naslednje podrobnosti: Pivovarne v Jugoslaviji so kartelirane ter so si državo razdelile na interesna področja. Zaradi visoke carine, ki znaSa 1100 Din za Ы bruto za neto, tako da se plača ta visoka carina tudi za sod ki tehta 82 кг za hektoliter, je konkurenca inozemskega piva nemogoča in pivovarne lahko držijo visoke cene. V Zgrebu slane pivo 728 Din za hI, pri čemer je računano 220 Din za trošarine (64 Din državne, 60 Din banovinske in 100 Din mestne), tako da dobijo pivovarne dejansko 508 Din. Ta ceua pa je za okrog 300 Din nad svetovno ceno. Znano avstrijsko pivo »Pun-tigam« se ponuja franko Zagreb brez carine in trošarin jio З76 Din za hI, pri čemer so računani tudi stroški povračila sodov. Pivovarne v Plznu in Budjejevioah pa računajo tamošnjim gostilničarjem pivo postavljeno v lokal s potrebnim ledom po 288 Din za lil. To pivo' bi 6talo dostavljeno v Zagreb navzlic visoki prevoznini le 471.5 Din. Društvo je poslalo tneredajnim faktorjem predstav-ko, v kateri zahteva, da se ukine ali zniža carina, kar bi prisililo pivovarne, da znižajo cene. Ugotovljeno je, da so v naši državi produkcijski stroški znatno nižji nego v Češkoslovaški in ziato ni razloga, da bi bilo pri nas pivo toliko dražje. Na seji je bilo soglasno sklenjeno, da se vsem karteliranim pivovarnam da ultimativni rok do 25. t. m. za znižanje cene pivu (za 200 Din pri hI) k^r bodo v protivném primeru vsi gostilničarji in kavarnarji v savslki banovini prenehali točiti pivo. Dalje je bilo sklenjeno, da se gostilničarji opozorijo, da ni treba imeti strahu pred pivovarnarji, ker bo organizacija poskrbela za to, da se gostilničarji, ki so pivovarnam kaj dolžai, zaščitijo pred eventualnimi grožnjami od strani pivovarn. Končno bodo gostilničarji pozvani, da podpirajo naše vinogradništvo in jim omogočijo prodajo vina. BORZE II. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet manjši; le v devizah Praga in Ne\v-vork je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz kažejo zopet nazadujoče tendenco; tako je deviza Dunaj popustila od 7-9737 na 7.9694, deviza Newvork od 56.445 na 56.425 in de>-viza Trst od 296.50 na 296.42. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala za kaso po 415.5 in za maj po 416. Blairova posojila so dalje čvrsta. 7% Blairovo posojilo se je trgovalo po 86.75, za 8% pa se je nudil denar že po 08. Med bančnimi vredno'.ami во bili zaključki v Praštedioni po 900 — 906, v Union banki po 80 — 83, v Ljubljanski kreditni po 120 in v Zemaljski po 150. Med industrijskimi papirji je prišlo do prome'a v Dubrovački po 440 — 442, v Tvornici vagonov po 115 in v Slavoniji po 200. Devize in valut« Ljubljana. Amsterdam 22.72, Berlin 13.4825 do 13.5125 (13.4975), Bruselj 7.893'/, Budimpešta 9.885, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 795.44 do 798.44 (796.94), London 274.67—275.47 (275.07), Newyork 56.325—56.525 (56.425), Pariz 221.46, Zagreb. Amsterdam 22.673 _ 22.733, Dunaj 795 44 — 798.44 Berlin 13.4775—13.5075, Bruselj 789.37, Budimpešta 987 — 990, Milan 295.383 _ 297.383. London 274.67 do 275.47, Newyork 56.3250 — 56.5250, Pariz 220.46 — 222.46. Praga 167.05 - 167.85, Curih. Zagreb 9.12?5, Pariz 20.2050 London 25.10, Newvork 515 8.1. Bruselj 72.03, Milan 27.0450, Madrid 64.50, Amsterdam 207.25 Berlin 123.15, Dunaj 72.6750, Sofija 3.7450, Praga 15.2850. Varšava 57.85. Efekti. Ljubljana, 8% Blair 98.50 bi., 7% Blair 87 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 120 . den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavrni 160 den.. Vevče 132 den., Ruše 260 do 270. Zagreli Državne vrednote: vojna škoda aranžma in kasa 415.50 _ 416, za maj 416 do 416.25 za december 422.50 — 424, investicijsko 86.75 — 88. agrarne 53 75 den., 8% Blair 98 — 98.25, 7% Blair 86.50 do 86.75: bančne vrednote: Praštediona 900 do 905, Union 198 — 200. J1120 81 — 83.50 Narodna 8850 — 9000. Srpska 165 den.. Zemalj-ska 140 — 148. Ljublj. kreditna 120 — 122. Poljo 59 — 59.50; industrijske vrednote: Nar. šumska 20 den.. Našička 1300 — 1475, Gutmann 168 _ 178. Slaveks 7O — 72.50, Slavonija 200 — 205 Drava 270 — 320, Še-čerana З72 — 375, Brod vagon 113 _ 118, Union mlin 135 — 150, Isis 25 den., Dubro-v-aSka 440 — 445, Jadranska 507.50 Trbovlje 475 — 485. Beograd. Vojna škoda 419—420 zaklj^ za april 422 zaklj., investicijsko 80 50 — 87-50, agrarne 54.50 — 55, 7% Blair 90 zaklj.. 7%. Blagovna tržišča Les -f Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 4 vagoni remelj-nov in 1 vagon orehovih plohov- Povpraševanje je za 2800 komadov meceenovih pragov (dolž. 1.70 m, šir. 20 cm, višina 13 cm), za mecesnove podnice (ostrorobo žagane), za vagonske pode, 200 kub. m. 2.65 m dolž. in 45 mm deb., 7OO kub. m 2.S0 m dolžine in 56 mm deb. ter 100 kub m 2.90 m dolž. in 50 mm debeline) in za več vagonov bukovega oglja (prahu). Nudi se 400 kub. m lepega slavonskega hrasta (v hlodih, v vseh dimenzijah). Žito. + Ljubljanska blagovna borza (11. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključ-kov ni bilo. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): bašika 80 kg po 260 — 262.5. 78 kg po 255 — 257-5, 77 kg po 250 — 252.5; — koruza: baška času primerno suha po I47.5 — 150, za april po 152.5 do 155; oves: baški, navadna tarifa рэ 195 do 197.5; ječmen: baški, 63/64 kg po 167-5 do 170; moka: »Og<, fco Ljubljana plač. po prejemu po 405—410; rž: baška, 72/73 kg, mlevska tarifa po 202.50—205. + Novosadska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 15 va.^. pšenice, 22 vag. koruze, 4 vagone moke. 3 vag. otrobov in 1 vag. ječmena. Pšenica baška, 77 kg 197.50-202.50 78 kg 202.50-207.50, gornjebaška in banaška, Tisa, šlep, 7O kg 205 — 210, sremska, 77 kg 180 _ 185; oves: baški in sremski 125 — 130; ječmen: baški in sremski 63/64 kg 110 — 112.5; koruza: baška in sremska 100 — 105, ladja Du-nav 104 — 106, baška in sremska za maj 102.50 — 107-50, banaška 92.50 — 95; moka; baška jOggi 335-345. »Og< 330-340, 7,2« 295 do 305 »5« 240 — 250. s6< 175 — 180, 130 — 1Л5. r>8< 90 — 95; otrobi: 75 _ 80. + Somborska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 265 vagonov. Pšenica: baška, Tisa šlep 205—210, banaška 77 kg 197.5—202.5; baška, 78 kg 202.5 do 2О7.Э: sremska 182.5—202.5. Oves: baški sremski in slavonski 120 — 125. Rž: baška 120 — 125. Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5 do 112.5. Koruza: baška 97.5 _ 102.5; za april - maj 102.5 — 107.5; za junij - julij 105 — 110. Moka: зЮге* 330 — 340; »Og« 325 _ 335; »2« 300 _ 310; *5c 230 — 240; -f Budimpeštanska blagor, borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena; promet srednji. — Pšenica: za maj 20.65 — 20.67, za oktober 20.34 — 20.35; rž: za maj 11.46 _ 11.48, za oktober 13.05 — 13.10; koruza: za maj 12.26 do 12.28. za julij 12.40 — 12.42, tranzitna za maj 11.30 — 11.31. Dopisi ČRNOMELJ. Izvrstno burko »Pred poroko,« ki je dosegla v Ljubljani sedemnajst razprodanih predstav, bodo igrali v nedeljo ljubljanski šentjakobčani na našem sokolském odru. Kdor ljubi smeh in zabavo, naj poseti predstavo, da se bo pošteno nasmejal. Repertoarji ljubljanska drama. Začetek ob 20. Sobota, 12. aprila: Konec poti, premijera. Red D. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota, 12. aprila: Pri treh mladenkah. Gostuje gdč. Lubejeva. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota, 12.: Ansambleki plesni večer Ern« Kovačeve. Dramske cene. Nedelja, 13.: ob 15. Grob neznanega vojaka Gostovanje ljubljanske »Svobode*. _ 01 20. Herman Celjski«. Kuponi. iTT---^г-гт^ег*^- ШТОЊ1Ж ^ »"■■' ........■чгиг-.г■чгутшгш^.^тащ лпџ ■ ,т-, Söfcota, 72. IT. 1930 i z KULTURNI PREGLED - Otvoritev jugoslovenske umetnostne razstave v Londonu London, 10. aprila. Včeraj je bula v Tate Gallery razstava sodobne jugoslovenske umetnosti. Otvoritev se je izvršila brez govorov. Navzoči so bili zastopniki angleških umetniških krogov, Jugoslov. društva za Veliko Britanijo in de-legatje iz Jugoslavije. Prirejena je bila popoldanska čajanka. Že v prvih urah je bil obisk zelo dober. Lista »Times« in »Mor-ningpost« sta priobčila članke, v katerih priznavata, da je ta razstava zelo zanimiva. Zvečer «e je vršil slavnostni banket, h kateremu je bilo povabljenih 130 oeeb. Predsednik Jugoslov. društva za Veliko Britanijo lord Henry Bentinck je v svojem govoru napil kralju Jugoslavije in kralju Velike Britanije. Izrekel je upanje, da bosta obe državi v bodoče vse tesneje sodelovali, ne v ■vojni, marveč pri ustvarjanju genialnih in lepih del v korist vsemu človeštvu. Izjavil je tudi da smatra jugoslovensko razstavo za tako važno, kakor je bila sloveča londonska razstava sodobne francoske umetnosti, ki > L 1911. predramila britsko javno mnenje fe umetniške letargije.. Lordu Bentincku je odgovoril rektor Ivan Meštrovic. Frenetično alklamiran je sít John Lawery, eden najbolj znanih britsikih umetnikov, izjavil, da kot slikar ne more govoriti o slikarstvu, da pa smatra jugoslovensko skulpturo za najboljšo kar je je doslej videl London. Govorili so še Branko Popovic, londonski poslanik Gjuric in dekan ljubljanske univerze dr. Izidor Cankar. Kakor zatrjujejo najnovejše vesti, je opaziti živahno zanimanje za nafcup umetnin, posebno za skulpturo. Največ pozornosti vzbujajo dela Ivana Meštroviča, ki je že izza prejšnjih razstav dobro znan v vsem anglosaškem umetnostnem svetu. Prof. Pavle Popovic na Sorbonni Pariz, v aprilu. Znani srbski slavist in literarni zgodovinar. profesor beograjskega vseučilišča in član Srbske akademije Pavle Popovic je bil nedavno povabljen, da predava na Sorbonni o jugoslovenski literaturi. Strokovnim krogom je že znano, da pripravlja prof. Popovic obsežno delo, kakor ga doslej še nismo imeli: »Zgodovina jugoslovenske literature«. Krajši spis o tem predmetu je izdal že pred leti. Veliko delo, ki ga sedaj končuje, ima biti sinteza njegovega dolgoletnega znanstvenega dela. To bo prvi velikopotezni poizkus, da se vsa jugoslovenska 'literatura izčrpno obdela kot celota. Na Sorbonni je imel prof. Pavle Popovic tri predavanja, v katerih je dal zgoščeno sliko kulturnozgodovinskega razvoja jugoslovenske literature z vso njeno raznoiič-nostjo in pestrostjo. Prof. Pavle Popovic je predaval tudi v društvu Société des Slavisants o svetem Savi. Glasbeno življenje v Ptuju V teku enega leta smo imeli v Ptuju priliko slišati vse tri reprezentativne slovenske pevske zbore: lansko leto zbor učiteljev, letos pa zbora ljubljanske in mariborske Glasbene Matice. Učitelji so nam dali jugoslovensko moderno, Ljubljančani so prišli k nam z dokaj neenotnim turnej ski m programom, medtem ko so nam Mariborčani pokazali nekak razvoj slovenske zbo-rove glasbe od njenega prvega resnejšega početka do pozne romantike odnosno do prvih poizkusov slovenskega espresionizma. Skladatelj g. Vasilij Mirk kot novi dirigent zbora mariborske Glasbene Matice si je nadel nalogo, da pokliče še enkrat k življenju že dokaj pozabljeno z,bor ovo glasbo izza polpreteklega časa. V tem smislu je otvoril dirigent s kratkim predavanjem koncert. Kot prvi je bil zastopan v programu s šestimi zbori naš najresnejši starejši skladatelj dr. Benjamin Ipavic, katerega lOOletnico rojstva obhajamo letos in v čigar proslavo se je vršil ta koncert. Da-si so njegove skladbe že precej pozabljene smo videli, da dober zbor s prav tako dobrim dirigentom lahko izvabi iz njih še mnogo življenja. — Ipavcu je sledil jiot najmočnejša osebnost na našem glasbenem polju — A. Lajovic z zboroma: »Bolest ko-rač« in »Ples kralja Matjaža II«. Vedno lepi in globoko občuteni Ravnikovi »Poljski pesmi«, je sledil najinteresantnejši zbor programa, Kogojev »Trenotek«. Ko je to delo objavil i. 1914. dr. Gojmir Krek v »Novih akordih«, je radi glasbenih novo-tarij v harmoničnem in melodičnem pogledu zbudilo mnogo pozornosti. — Sledili so dalje ženski, moški in mešani zbori Lajo-vica, Adamiča, Deva, G. Kreka in podpisanega. Krekov moški zbor »Barčica« j« zelo navdušil občinstvo tako, da je moral zbor še nekaj dodati in sicer slovaško narodno »Teče voda«. Program so zaključile slovenske narodne pesmi v harmonizaciji Pavčiča, Prelovca, Sonca in Adamiča. Zbor, ki ima za seboj že lepo preteklost, je tokrat nastopil z izključno slovenskim — in kar moram še posebej podčrtati — z glasbeno vzgojnim programom. Zato se je zbor popolnoma izognil efektnim skladbam. G. Vasilij Mirk je s svojim prednašanjem ostal zvest prirodni interpretaciji; pozna se mu, da sovraži takczvano »petje na efekt«, ki se je žalibog vtihotapilo že v naše najboljše pevske zbore. Zboru, odnosno njegovemu dirigentu, je ptujska Glasbena Matica poklonila venec, želeč mu mnogo nadaljnjih uspehov. Karel Pahor. Iz zagrebške kulturne kronike Zagreb, začetek aprila. Zagrebško gledališče je v znamenju gostovanj, bodisi posamenikov, ali gledaliških skupin. Tako je nedavno gostovala slavna francoska igralka Cecile Sorel s svojo družbo. Igrala je Tolstega »Ano Karenino«, Dumas-jevo »Damo s kamel i ja m k in Daudet-jev komad_ »Sapho«. Imela je .kajpa, velik uspeh in je žela nedeljeno priznanje. Nekaj dni nato so prišli Tegernseerji s svojimi tremi komadi: »Das sündige Dor k, »l.'er letzte Kniff« in »Der Dorfheilige« — Židovska skupina iz Vilne je dala takisto 3 komade v izvirnem židovskem narečju: »Težko je biti Žid« (Schalom - blechern), »Dan in noč« (Ans ki) in »Zelena polja,-(Hirschbeina). Slednji komad, že po íaravi najbolj realističen, je bil tudi najbolje podan. Nekateri igralci so precej slabo in nerazločno izgovarjali in »požirali« že itak težko umljiyi dialekt. Gledališče so napolnili skoro izključno zagrebški, njih »bližnji ali daljni .sorodniki' oz. ,svojci'«. Nasprotno se pa žal ne more govoriti o polnem gledališču, ko so prišli v goste Ansleži. Pokazali so se nam v Scheriffovi drami »Journey's end«, ki je postala na mah svetovno znana, kakor n. pr. roman »Na západu nič novega«. Zanimivo je, da pisec te drame, zajete iz svetovne vojne sploh ni pisatelj, temveč je njegov »Konec potovanja« le priložnostno delo. ki mu je že samo na tantijemah prineslo kakih 4 milijone Din English Players so napravili e tem komadom na gledalce najgloblji vtisk. To so kazali že z navdušenih obrazov in pa priznavalna kritika. Drugi večer so dali dramo Leona Gordo.ia: »White cargo«, o kateri je »Jutro« že poročalo. Izmed »domačih« premijer je omeniti dve komediji in sicer »Constance« Willia-ma S. Man ah am a lil y> Varam te, ker te ljubim«, po L. Vernenilu spisal R. Blum. Prva, »Constance« je angleška ljubka salonska igra. Vika Podgorska v glavni in naslovni vlogi pooseblja ženo, ki ne pozna ljubosumja. Izredno ambiciozna ie ta naša Vika. Hrvaščino izgovarja skoro lepše od svojih ko-leginj. posebno naglas ji je vedno jasen in čist. V tej vlogi je skoraj malo preeigurna . . . svoje zmage. Druga komedija »Varam te, ker te ljubim« je bila dana s spremljevanjem Erwinové glasbe. V glavni vlogi je nastopila ga. Nada Babic. Zanimivo je da so recenzenti zagrebških listov z združenimi močmi p udi i po tej dokaj nedolžni veseloigri. Nazi vaj o jo »bulvarskim, kafešantanskim komad.vm , scensko realiziranje slik iz »Fauna« ali » v ic Parisienne-a«, končno kot »tonfilmski« poskus na odru. _ Ko pa je bil pred meseci. niti v besedah, še manj pa dejanju decentní »Chicago« vprizorjen celo v operni hiši, ni našla kritika potrebe, da to graja. Zgoraj imenovana komedija sicer res vsebuje nekaj pikantnih prizorov, vendar je v govoru popolnoma decentna in se igra v malem gledališču, ki je tako in tako namenjeno predvsem veseloigram. Vendar pa kritika ni v vsem složna in si celo nasprotuje. Zanimivo je n. pr. da pravi neki gospod . . . »da, čeprav je ta vloga kot nalašč prikrojena za popularno Nado Bobičevo, se ne bi smela igrati niti v Malem gledališču . . .«: medtem ko trdi drugi kritik . . . »da 0\-a rola Babički uopče ne leži!« . . De gusti-bus . . . * V sredo 9. t. m. je slavil óOletnico umetniškega delovanja bivši ravnatelj in dirigent zagrebške opere g. Nikola Fall er. Ob tej priliki je bila slavnostna predstava opere »Carmen«, ki jo je dirigiral sam slav-ljenec. * Dne 16. t m. bo nastopil v veliki dvorani zagrebškega zbora slavni pevec šaljapin. * V umet niše m paviljonu je razstavil svoje slike akad. slikar Slavko Tomerlin. Vsa dela so v olju. Slikar Tomerlin Je ljubitelj beline. Predvsem ie mnogo snežnih pokrajin. narodnih motivov s hrvaškimi narodnimi nošami, kjer pride povsod do izraza bela barva in močna svetloba. Razstava bo odprta do 14. aprila. * Kakor v Ljubljani, je tudi v Zagrebu slavistični klub priredil predavanje o kritiki. V Zagrebu pa je nastopil sam Miroslav Krleža, ki je v dveurnem govoru neusmiljeno okrcal kritike zagrebških dnevnikov- Citiral je odlomke iz njihovih kritik in Jih je — da se izrazim po zagrebško — strahovito »zafrkaval«. Za predavanje .je vladalo veiliko zanimanje. prodali so za polovico več vstopnic, nego gre ljudi v veliko dvorano Glasbenega zavoda. Zato je prišlo do takega navala in razgrajanja, da je morala posredovati políčila M. F. Iz prestolnice Beograd, 8. aprila. Te dni so tudi pri nas gostovali angleški igralci »Engiish Players«. Dali so tri komade, enega teh, Sheriffovo »Journey's End«, bo prihodnje dni uprizorila beograjska drama, tako da bo zanimivo primerjati domačo in tujo izvedbo. Angleški igralci so se nam pokazali kot zelo solidni realistični umetniki z nekaterimi hudožestve-niškimi tendencami. Pri njih ne opaziš, da bi kateri preveč silil v ospredje. Postransko podrejajo glavnemu. Njihova pozornost se razteza v enaki meri na največje in najneznatnejše vloge. Zato smo imeli lep umetniški užitek in naši igralci in občinstvo lep primer dobre igre. * V paviljonu Cvijete Zuzorič se umetnostne razstave kaj hitro menjavajo. Dvorane niso nikdar prazne. Ce že ni razstave, pa so vedno kaki koncerti ali predavanja. Že ) dejstvo samo po sebi dokazuje, da se v Beogradu bujno razvija kulturno in umetniško življenje. Po ruski razstavi, ki je bila on dan zamorjena in ki jo je obiskalo kakih 10.000 ljudi, je bila 6. t. m. otvorjena trinajsta razstava društva srbskih umetnikov »Lada«. Vrhu tega gostuje še pet članov društva »Zografov«. Razstavljenih je 150 slik in skulptur, vrhu teh je Ljubomir Ivanovic priredil v drugi dvorani posebno razstavo svojih risb, lesorezov in linorezov (52 del). Na tej razstavi, kolikor se tiče članov »Lade«, ne opaziš nikakih smelih eksperimentov; na nji vidimo samo rezultate mučnih naporov in znanja, domišljiji pa je določeno dokaj omejeno polje v okviru tega znanja. Pri gostih iz »Zografov« opaziš enako solidnost pri delu. O tej razstavi se lahko govori zgolj dobro. Umetnost razstavljalcev ne čeblja samo, marveč govori zrelo umetnostno besedo — zrelo tudi tedaj, ko poedini umetniki nimajo neke posebno izvirne sile, marveč hodijo po že izhojenih poteh in se gibljejo v najboljših tradicijah. Tu so razstavili ga. Beta Vukanovič, ga. Milena Bariii-Pavlovié, Dragomir Glišič, Miloš Golubovic, Vasa Eškevič. An a Ma-rinkovic, Miodrag Petrovič. LTroš Predič, Bořivoj Stevanovič, Miliša Čagjevič, Todor Šrakič in kiparji Dragomir Arambašič, Ži-vojin Lukič in Simeon Roksandič. Izmed članov »Zografa« so razstavili Živorad Na-stasijevič, Vasa Pomorišac, Zdravko Seku-lič, Josip Car in kipar Ilija Kolarevič. Razstava Liubomira Ivanoviča kaže, da se tehnika risb, lesorezov in Pnorezov vedno bolj vdomačuje tudi v teh krajih, dočim so jo prej gojili skoraj izključno pre-čani. Dd. Jesen j in »Poslednji bard ruske vasi«, Sergej Je-senjin je pri nas znan iz revij, ki so o njem ponovno pisale. V zbirki »1000 najlepših novela« (urejuje Ljubo Wesner, izdaja »Slovo«, nakladni zavod E. Zagotta v Zagrebu) je pravkar izšel »Roman bez laži«, v katerem Jesenjinov prijatelj Anato-lij Marienhof pripoveduje svoje spomine na tega nesrečnega poeta. Marienhof je sam pesnik. Z Jesenjinom in z drugimi bohémi se je družil v najtemnejših dneh revolucije: v njenih prvih letih. To, kar nam pripoveduje, je — nehote — mračna in pretresljiva slika ruske revolucije. Bohemi, ki se klatijo v tem metežu, so kakor zaostali ptiči v jesenskem mrazu in dežju. Živahno in sugestivno pripoveduje Ma-rienhof o literarnem ozračju revolucijske i Moskve. Docela drugačen svet od Murger-jevega v »La Boheme«. Jesen j in je tu orisan malo drugače, nego se ti kaže v svojih pesmih in v dosedanjih pričevanjih o njem. Kmet. ki ga je mesto preobrazilo v cinika. Marienhof opisuje intimne stike z njim brezobzirno iskreno. Nastopajo tudi nekateri drugi poetje — bohemi, n. pr. Hljeb-nikov, Molabuh, Meierhold i. t. d., potem Jesenjinova kratkotrajna žena, plesalka Isadora Duncan. »Roman brez laži« je naslov tej knjigi. Prav za prav ni roman, marveč le knjiga osebnih spominov. Toda ti spomini so taki, da odtehtajo romane. Glavna oseba Jesenjin ima vlogo junaka v romanu. Pravijo, da ni nič izmišljeno, vendar je knjiga izzvala v Moskvi ostre in dolgotrajne polemike. ■»Roman bez laži« je sila zanimiv doku-mentaričen spis. Ljubo Wiesner je dobro izbiral, ko ga je izdal v svoji biblioteki. Ne dvomimo, da bo imel mnogo čitateljev, čeprav najbolj uživa tisti, ki že nekoliko pozna ruske literarne razmere v revolucij-skih letih, osobito pa osebnost in delo Ser-geja Jesenjina. Letos bo minilo pet let, kar je prostovoljno končal svoje vihravo življenje. Stendhal Pred 100 leti je končal slavni francoski pripovednik H. Beyle eno svojih mojstrskih del, roman »Rdeči in Črni« (Le Rouge et le Noire), ki ga je smatral za svoie najboljše delo. V spominih je zapisal o njem: »Ko sem pisal »Rdeče in Črne«, sem bil popolnoma srečen.« Začel je pisati v maju 1829, v aprilu 1830 pa je podpisal pogodbo z založnikom Levasseurjem. V maju je šel rokopis v tisk, vendar je Stendhal stavek toliko popravljal in predelaval, da je roman v dokončni redakciji ugledal svet Sele v novembru 1830. Izšel je v nakladi 750 izvodov po 2 zvezka in 750 izvodov po štiri zvezka. Če povemo še to, da je prejel 1500 frankov honorarja, plačljivega v treh obrokih, smo zapisali približno vse, v kolikor nas zanima vnanji historijat tega romana. Roman »Rdeči in Črni« je najboljša in umetniško najbolj mogočna slika francoske družbe po velikih napoleonskih vojnah, zlasti v tretjem desetletju 19. stoletja. Njegova een tralna osebnost Jullien je predsta vite lj mladega rodu. Že to daje romanu zanimivost. toda knjiga »Rdeči in Črni« je več kot dokument o času, v katerem je nastala: je ena najsilnejših izpovedi človeškega duha sploh, zato ima trajno vrednost, prav kakor »Vojna in mir« in druga mogočna dela, ki obravnavajo zgodovinske dobe. »Rdeči in Črn i-i so izhodišče francoskega družabnega romana in veljajo kot eno izmed temeljnih mojstrovin evropskega romana sploh. Kaj čuda, če pravijo, da je avtor »Filozofije umetnosti« bistroumni analitik H. Taine prečita! ta roman šestdesetkrat. Roman pa ni bil najboljše sprejet. Balzac je bil navdušen zanj, toda romantiki so ga devali v nič. Victor Hugo je videl pri nekem znancu - pisatelju to knjigo na mizi in ga je vprašal: »Kako morete citati kaj takega? Ali razumete to latovščino?« Flaubert je 1. 1852. napisal: »Poznam »Rdeče in Bele«, ki pa se mi vidijo slabo pisani in nerazumljivi po karakterjih in snovi.» Stendhal je sam dejal, da n jegovi spisi niso za njegovo dobo; šele okrog leta 1880. bodo prišli v veljavo. Ni se uštel. Stendhal ее že nekaj časa šteje med največje evropske pisatelje. Paul Valery ga je nedavno primerjal z Balzacom in je zapisal: »Oba sta delovala v eni in isti dobi in sredi iste družbe. Oba sta imaginativna opazovalca iste snovi.« Stendhalovi spisi še vedno izhajajo v novih izdajah. Praška založba »Aventinum« je nedavno razpisala subskripcijo na nov češki prevod zbranih spisov avtorja »Rouge et le Noire«, Nemci imajo več izdaj, med katerimi je najlepšo poslala v svet založila Ineel v Berlinu. Kdor se lahko naslaja z izvirnikom, bo dobil najcenejšo izdajo pri Laroussu. Tudi študije o Stendhalu se množe; en.-, najboljših je izdal lani Rudolf Kay-ser, urednik znane revije »Die Nene Rundschau«. Henri Beyle. ki je zaslovel pod imenom Stendhal, je bil nekaj časa konzul v Trstu. Ali je ta častilec Italije opazil tu tudi slovanski živelj? Gostovanje Zvnnimira Rogořa v Zagrebu. Bivši član ljubljanske drame, sedaj režiser in igralec Nár. divadla v Pragi gosp. Zvon i mir Rogoz bo nastopil 14. t. m. v zagrebškem gledališču v vlogi Hamleta. Za gostovanje g. Rcgoza vlada v Zagrebu veliko zanimanje. Knjižna povoděni v Nemčiji Po najnovejši statistiki je izšlo lani v Nemčiji 27.558 knjig ali osemdeset knjig na dan. S to številko je Nemčija dosegla svetovni rekord na polju knjižne produkcije. Ali je število knjig merilo kulture? Če bi bilo, kar pa nikakor ni, bi Francija daleč zaostajala z Nemčijo, saj je v Franciji izšlo lani 12.347. Tudi mogočna Anglija ni dala več kot 8927 knjig. (Seveda ni ▼ nobenem navedenih primerov mišljeno število izvodov, naše številke se nanašajo na število del). Brez dvoma je, da je vpliv angleške in francoske kulture na svet večji, nego vpliv nemške. Povoden j knjig, ki poplavlja Nemčijo, ni nič kaj razveseljiva. Nemcem tega pojava nihče ne zavida. S hiperprodukcijo je najbolj prizadeta knjiga sama in s knjigo vred vsa kultura. Med toliko množico knjig je mnogo slabih. Siaba knjiga pa ima to lastnost, da odvrača čitatelja od knjige. 2Í druge strani pa se je kupcu novih knjig težko spoznati v toliki poplavi, reklama mora biti hudo kričeča, kritika pa brez prave orientacije. Kakor vsako rekorder-stvo, ima tudi založniško več slabih ko dobrih strani. Spominu žrtev Ne moreš prečitati brez ganotja zborni ka »Pamjati pogibših«, ki ga je poklonila pariška skupina ruske ustavne demokratske stranke (Partije Narodne Svobode) z Mi-ljukovim na čelu spominu svojih po bolj-ševikih umorjenih pristašev. Število slednjih šteje več tisoč; zbornik navaja samo do 60 imen, a vtisk, ki ga zapušča v čita-telju, ni zaradi tega nič manj porazen. Zamislimo se v duševnost mladega nadarjenega znanstvenika, fizika, ki se ni vtikal v politiko; zaprli so ga pod pretvezo, da je pomagal nekemu sorodniku pri pobegu rr. Rusije, bil pa je zopet izpuščen, ko se je razblinila ta tožba v nič. Naposled, teden dni pozneje je v »Izvesti j ah« prečrtal svoje ime med »obsojenimi na najvišje odmerjeno kazen«, t. j. med sovražniki revolucije s kratko pripombo: »Obsodba je izvršena nocoj«. Nekaj ur pozneje so ga prijeli in ustrelili. To je življenska zgodba docenta I. Trifonova. Kateri novi Dostojevski bo lahko popisal njegove muke? Med drugimi žrtvami so tudi ljudje, ki so zblazneli a:i si vzeli življenje v ječi, izmučeni po stalnih mukah in grožnjah. N. Ščepkin, ugledni član moskovske mestne uprave in moskovski poslanec v Dumi, je živel какот preganjan volk, okrog katerega se vedno bolj zožuje krog gonjačev. Popis zasede, ki je nanj čakala v stanovanju, aretacije in ustrelitve, učinkuje bolj tragično, kakor vsaka revolucijska drama. »Rešili smo se najuglednejšega buržujskega republikanca, ki bi lahko postal ruski Thiers«, so zmagovalno zapisali morilci. Umrl je z besedamř: »Preziram vas toliko, da se ne bojim smrti, na katero ste me obsodili!« Skoro nihče izmed obsojencev ni poskušal pobegniti. Vsi so pogumno z lastno krvjo poplačali svoje prepričanje, da ne more biti Rusija rešena po nasilnem prevratu«. Stari knez P. Dolgorukov, osebni priiatelj velikega Tolstega, znani kulturni delavec, se je povrnil leta 1927. v domovino, »da bi umrl, ker je to boljše kakor živofrarjenje v emigraciji. Mi rtari moramo mlajšim dati vzgled«. Pogumno je stopil pred rablje in do zadnjega bodril svoie somučenike. Tragična usoda je zadela Stranko Narodne Svobode, ki je bila vedno miroljubna pp svojih sredstvih in ciliih. Plačala ie tuje grehe, ki so povzročili padec največjega svetovnega imperija. »Toda, — sklepajo uredniki zbornika — če smo umirali za naše prepričanje, je to dokaz njegove ziv»-ljenske zmožnosti. Nova Rusija se bo spet povrnila k našim smernicam, ker zahteva to kljub vsem motnjam in sili zgodovinski rarvoj«. Znanstvena afera т Nemčiji. Znanesa nemškega raziskovalca in potovalca de. Beeslerja so kritiki obtožili, da je v svojih odkritjih v Južni Ameriki potvarjal, izmišljaj in zaradi senzacije zavijal razna dejstva ter se tako kot znanstvenik onemogočil. Zaradi teh očitkov so nastale dolge in strastne polemike. Naposled je poeiegla v zadevo »Gesellschaft für Erdkunde«, katere član je dr- Bessler in je stvar temeljito raziskala. Pri tem so prišle na dan še hujše reči. n. pr. da je objavljal o tujih deželah pod svojim imenom in kot izsledek lastnih raziskovanj tuje razprave, ki so bile že pred lefi pubiicirane v inozemstvu. Zaradi tega je moral dr. Bessler izstopiti iz omemjenoga učesnega društva, ki bi ga bilo sicer samo izključilo. Prvi češki režiser (Jaroslav Kvapil.) Jaroslav Kvapil je umetnik, ki je znan tudi v zunanjem svet.u. O niem je navdušeno pisal H. Bahr, pa tudi mnosi drugi nemški, italijanski in francoski kritiki. V Jugoslaviji je precej znan kot režiser in kot dramatik. Nani ras je pred kakimi dvajsetimi leti opozorila velika češka igralka Hana Kvapi-lova, ki je kasneje v trenutku obupa prostovoljno končala svoje nuiceniSko življenje. Nekateri pravijo, da se je za ta obupni korak odločila zaradi neozdravljive bolezni, medtem ko drugi zatrjujejo, da so jo prisilili še težji razlogi. Ta žena je dala Kvapilu mnogo pobude, in če nje ne bi bilo — kdo ve ali bi se bil tako kmalu povzpel na tako višino. Kvapil je prvi češki režiser, ki je zaslužil ime umetnika. Priznan je tudi kot pesnik, zlasti zaradi muzikalnosti; napieal je za gledališče več dram in bajik. med katerimi so najbolj znane »Zlatica« in »Oblaki«. »Oblake? eo igrali na hrvaških in slovenskih odrih. Kvapil je bi-l v stikih ж mnogimi našimi pisatelji in gledališkimi strokovnjaki, ki so se družili z n iim in propagirali jugoslovensko dramo. Med vojno je v politične namene češče potoval na slovanski jug. Agilen in sposoben je za vsako delo; odlikoval se je torej tudi kot politik. Njegova zasluga je, da so češki pisatelj skoraj korporativně podpisali sloveči proglas političnim voditeljem med svetovno vojno. Umljiivo je, da je v tem času zanemaril gledališče. Medtem so nastopile nove smeri v vseh umetnostnih panogah. Vojna je razveljavila in preobrnila mnoge vrednote in v kaosu — iz katerega bo nastal, upajmo, boljši svet — je najslabše onim, ki se niso odzvali duhu časa. J. Kvapil je tudi po vojni ohranil neko mejo in mero v režiji. Zanj sta futurizem in ekspresiionizem balast. Temelj vsega v umetnosti je po njegovem prirodnost. Zato Kvapil čisla renaissanco, ubranost in klasično linijo. Vse, kar je pretirano, ga žali. Konservativen je — včasi zaradi popolne forme žrtvuje samo jezgro. Najljubše so mu drame, ki v njih prevladujejo lireki prizori. Celo Shakespearja utegne v svojih režijah preobraziti v čistega lirika. A Shakespeare je res pravi lirski pesnik. Umljivo je tedaj, da izmed čeških avtorjev najbolj ceni šramka. Dejanje njegovih dram je stkano iz samih nastrojev, a nabito tudi z dramatskimi kontrasti. Šrámek je kul t i vi ran in fin duh, poln nemira in vedno voljan, da se samemu sebi zoper-stavi. J. Kvapí! je impreeionifrt v življenju in v umetnosti. Kaka posrečena podrobnost ga kajkrat pripravi do tega, da sprejme tudi slabše delo. Tako je bilo tudi z Josipom Ko-soroui. Kvapil je prebral »Požar strasti«, »Pomirjenje« in »Ženo«, odločil pa se je za uprizoritev tretjega komada. Tu je nase»-del: »Žena« je doživela samo eno predstavo. Ugajalo mu je prvo dejanje, ki je nenavadno močno; zaradi njega je sprejel komad v repertoar., Kako drugače bi bilo, če bi se bil odločil za »Požar strasti« ali »Pomirjenje«! Tudi pozneje, ko eo »Požar strasti« uprizorili mnogi nemški, poljski in češki odri, ni popravil svoje napake. Dejal setm, da je Kvapil lirik, vendar 6 tem ne trdim, da ne bi imel čuta za monu- mentálnost, ki pri njem kajkrat prehaja v dekoiativnost. Dékorativnost ln monumentálnost se po večini izključujeta, toda Kvapilu je uspelo, da ju združi v eno — če ne organsko, pa vsaj navidezno celoto. Ni se še povsem otresel vpliva dunajske secesi ie. Čudno je da je baš misel za dekorativnost približal Kvapila Shakespeareju. Skoda, zakaj Shakespeare ni v ničemer dekorativen; je prevelik arhitekt v svojih tragedijah, da bi uporabil tako lahka in cenena sredstva. Shakespeare gradi iz notranjosti v?n. ne pa obratno. Njegove osebe so živa, zdrava bitja, ki iz svoje lastne krvi in mišic sprejemajo življenjsko silo. Njim je na poti dekorativnost. J. Kvapilu mnogo škoduje tndi manira, ki mu ne dopušča, d& bi gledal brey, očal na prirodo. Ni je komedije ali Sliakespeareje-vega komada, ki ga ne bi vokviril s cvetlicami in venci. Ti veliki okvirji s cvetjem te prvikrat ugodno presenetijo, če pa se ponavljajo, ovene njih svežost. Pred nekaj leti je Jaroslav Kvapil zrežiral v Vinogradskem gledališču Verhaere-novo »Spartansko Heleno«. Nastop Helene je krasno uspel, pozneje pa je pokvaril pri-zot 6 tem. da so dvorjanke okrasile Heleno z neskončnimi venci vrtnic. Bila je vsa v eveitju. Taka sredstva so za opero kakor nalašč, za klasično dramo pa niso. In vendar so Kyapilove zasluge za češko gledališče velike! Res je — mnogo se je naučil od Nemcev, Angležev, Rusov, od vseh, ki so prinesli kaj novega. Dovolj je, da omenim imena Reinhardt Gordon Graigh in Stanislavski. Pri vsem tem pa je Kvapil dokazal, da ima obilo samoniklih zasnov in da je mojster ▼ kombiniranju in izpopolnjevanju tega, ker se Je naučil pri drugih. Vsekakor je Kvapil najizrazitejša osebnost med češkimi režiserji. Ta moja trditev je tem bolj upravičena, ker je яа vedno minila perijoda Hilarjevega eksperimentiranja. Sam Hugo Hilar je spoznal svojo napako in se počasi vrača k psihologiji in kulti vi ran ju čistega icralskega izraza — namreč govoren ja in izgradnje dovršenega dialoga. Kvapil se cesto zateka k slikovito^ hi bo mu še ta ne zadostuje, kliče na pomoč godbo. Drži se načela R. Wagnerja. da je arleda-lišče sinteza vseh umetnosti. Intonacijo ck>-seza z osvetljavo. Mojster je v večernih m ponočnih nastrojih. špeeijalieit Je (mislim resno) za vetrove in nevihte, kakor da bi rodil kje v vetrovni Dalmaciji. Pozna vso skalo od najglobljega do najtanjšega žvižga. Lime veter dramatski potencirati (kakor Reinhardt v prizoru, ko Hamlet čaka na duha svojega očeta) in vam pretrese slušatelja, da ga kar za m razi po životu. Kvapil ima mnogo čuta za razkošje in blesk, čisla kolorit, ljubi pestrost daljnega vzhoda. Je rojen hedonist in erotik, ki je omamljen od lepote sveta. Rešitve išče ▼ varki. hoteč pozabiti kruto stvarnost/ Romantik ja, beži iz sedanjosti v »carstvo sanj«. In čudno _ on. oboževalec vzhoda, ее drži ustaljenih form. V tej razdvojenosti je iskati razlog mnogim njegovim protislovjem. V svojih umetniških zasnovah je i smel i plah. Ta paradoks je najbolj očiten v dejstvu, da kot romantik posveča nenavadno pozornost angleškim in francoskim dramam, pozablja pa, da so živeli in še danes žive veliki slovanski pesniki. Vzhod ga mika, vendar ее oklepa za pada, ker eo te vse forme ustaljene in jih je lahko posnemati. V zadnjem času ее je Kvapil posebno oprijel čeških pisateljev. To je dober znak« Potiska v óspredje svoje ljudi, skuša pospešiti razvoj češke drame. Napaka je samo т tem. da za češka dela ni našel svojeea lastnega sloga. Kvapil je kozmopolit. Njegova moč je v tem. da je kultiviran, vzgojen. Ek-lektik je v najboljšem pomenu te besede. J. Kvapil je najbolj samosvoj v komičnih prizorih. Uspelo mu je, da je vasojil vee komikov. Odkril je pokojnega Čepalo in Bo-leško, ki sta bila zlasti v Sbakespearjevfh igrah nenadkriljica. škoda, da sta prezgodaj umrla. Tretji — se bolj univerzalen od te dvojice — je bil Schlaghammer, kä se je proslavi! v ulogah MalvoKa in FaMaffa. Še dan«? ее spominjam predstave »Vkro-čene trmoglavke« v Narodnem divadlu. Še mrtvi bi se emejaR v grobu. Prizora, ko gospodar kroti sluge, ne pozabim svoj živi dan. Še uda j ее me poloti smeh, če ее spomnim obličja pokojnega Čepale. Mrtev je, я© vendar živi, ker mi je cesto, ko sem se ga spomnil, e smehom pregnal misli na obskur-no okolje, v katerem živim. Ljudje neprestano goyore o svoji osebi, vendar so najsrečnejši, če pozabijo nanjo. Smeh osvobojtrje; tudi najbolj nrorilno orožje v rokah násilníka je slabo nasproti eruptivni sili smeha. Evropa — zlasti pa Jugoslavija — čaka novega Aristofana. Molierja, Cervantesa, Vol-taireja in Gogolja, da jo osvobode od duhovnega suženjstva m pripeljejo na široka pota solnčne Svobode. B©w> Lovrič. Tehniřni del rubrike urejuje avtotohnični oddelek Vacuum Ol! Company, d. d. Organizacija angleškega aviokliiba Med največje avtomobilske klube sveta spada nedvomno Automobile Association ( A. A.) v Londonu. Mi smo sicer navajeni, citati o fantastičnih številkah le takrat, kadar gre za ameriške razmere, vendar nas organizacija A. A. na Angleškem pouči, da imajo tam institucijo, ki ne zaostaja za -ličnimi organizacijami v Ameriki. Automobile Association v Londonu šteje sedaj nad 900.000 članov. V samem uradu kluba dela 500 uradnikov. Klub ima nekoliko oddelkov, od katerih naj navedemo samo nekatere podatke. Registratura vodi vseh 900.000 članov v preglednem seznamu, spreminja njih naslove in daje- vsem ostalim oddelkom potrebne informacije o udih. Drugi oddelek sestavlja na željo članov načrte za razna potovanja. V dveh minutah je sestavljena vsaka ruta, ki točno navede progo, razmere na cestah in je poleg tega izvrsten kažipot za vse znamenitosti. Potovalni oddelek daje članom na razpolago ne le vse te podatke in potrebne zemljepisne karte, ampak pove tudi natančno, katera cesta popravlja na progi, kakšne ovinke treba napraviti in opozarja na razne druge težkoče. Zanimivo je, da daje ta oddelek poleg točnih informacij o potovanjih po Angleškem tudi vsa pojasnila za vse države na svetu, tako, da se članom ni treba brigati ca druge vodnike. A. A. ima v vsakem večjem mestu Angleške svoj mestni urad, kar je pa za avtomobi-liste najbolj važno, je, da po cestah stalno patrulirajo nameščenci A. A. na motociklih n avtomobilih, ki so dolžni takoj popraviti vsak defekt, ki se zgodi avtomobil istu na •*esii. Razen tega pazijo na prometni red, popravljajo kažipote itd. Na cestah so po-s:avljene telefonske celice, odkoder član Л. A. pokliče v slučaju nezgode ali defekta л ko letečo patrolo, ki je v najkrajšem času na potrebnem mestu. Popravljanje defektov na cesti se vrši za ■iane brezplačno, prav tako ne stanejo informacije in vodiči za potovanja nič za pla-č-'valce redne članarine. Razen te vzorne organizacije na angleških cestah imajo člani A. A. še druge igodnosti. Poseben pravni oddelek zastopa zadeve članov pred oblastmi in sodišči, oddelek za zavarovanja opravlja vse posle zavarovalnice itd.: skratka ta organizacija nudi svojim članom vse, kar rabijo in zato -eveda ni nič čudnega, da se število včlanje--iih avtom obil i sto v že bliža milijonu. Izobrazba civilnih pilotov Spričo velikega zanimanja in pomena civilne avijatike, o kateri smo že večkrat pisali. smo se odločili spregovoriti nekaj besed o izobrazbi pilotov. Dočim imamo za avtomobile privatne šoferske šole in predpise o šoferskih izpitih, 0 so storjeni v tem ом ru pri nas za zaseb-rke še nobeni odločilni koraki. Če so važne zakonske določbe za vožnjo po zemlji, so rotovo potrebni točni predpisi tudi za zra-•roplovbo, kajti določbe v vojnem zakonu se - gurno niso mogle ozirati na civilno zrako-plovstvo, lei je bilo pred kratkim in je mor- 1 i še danes brez posebnega pomena. Treba ti predvsem urediti vprašanje pilotskih šol n izpitov za piiote, ki so za preprečitev •»"potrebnih nesreč gotovo vsaj tako važni kor šoferske šole in šoferske skušnje, le šole bodo začasno vsekakor pomemb--<-jše za športnike kakor za poklicne pilote. -itreba poklicnih pilotov Je danes še tako rajhna — ne le pri nas, ampak tudi v dr-vah z dobro uvedenim civilnim z-rako-'ovnim prometom — in izwežbanih pilotov toliko, da bi tratil čas in denar vsak, ki i se hotel šolati za poklicnega pilota. Pač »h je računati s tem, da se bo kmalu moč-razvilo športno zrakoplovstvo. Kako važnega pomena so določbe- za ci-i i no zrakoplovstvo in na drugi strani ka-o drag, težaven in brezuspešen je trud ■nega. ki se misli šolati za poklicnega ci-iziega pilota, nam najbolje kaže naslednji črt zakona o avijatiki, ki ga nameravajo rejeti v Avstriji. Načrt je skoraj točno posnet po zakonu v Nemčiji. Motorna letala se delijo v tri razrede, in sicer: Razred A: enosedežna in dvosedežna le-nla s hitrostjo do 150 km na uro in s celokupno težo do 1200 kg Razred B: eno- ali večeedež. letala s celo-11 pno težo do 2500 kg. v kolikor ne spadajo v razred A. Razred C: letala s celokupno težo nad 2500 kg. Razdelitev pilotskih dovoljeni. Lieenca A: daje dovoljenje za vodite v le-razreda A, kakor je zgoraj navedeno, oda ne za obrtno (poklicno) prevažanje n^rb. Pogoj za polaganje izpita za licenco A: Dokaz, da je kandidat najmanj 30 krat sam rozil. Če ее polaga izpit na lahkem letalu (teža pod 400 kg), je omejeno dovoljenje samo na lahka letala (>A — L<). Licciica B: daje pravico za voditev letal r razredov A in В tako v privatnem kakor tndi v obrtnem prometu. Pogoji za polaganje izpita B: a) dokaz, io kandidat kot drugi vodja převážil nima n j 15.000 km na letalih razreda B, ali •a kot prvi vodja najmanj 15.000 km na le-aiih A. kakor tudi da je delal tri mesece kaki' delavnici za motorje; ali pa b) da e z uspehom dovršil katero državno prignano šolo za prometne letalce. Če kandidat ne reflektira na to, da veflja licenca za obrtni promet, je zadosti, če dokaže, da je opravil samo tretjino dela, zahtevanega pod a). Licenca C: daje pravico za vodstvo letal vseh vrst. Podeljuje se samo posestnikom lirence B. M imajo že najmanj 6 mesecev m ki so prevozili kot vodje večsedežnih letni iz razreda В najmanj 20.00 kilometrov. Of! tega en del tudi ponoči. Morda so videti ti predpisi na prvi pogled ielo enostavni. V praksi je pa stvar drugačna. Potreba i* v prvi vrsti dobrih živcev in hladne krvi ter seveda tudi trdnega zdravja. To, da si tc domišljujemo, še nič ne pomaga. Po-trebao je več zdravniških spričeval; sami izpiti so zelo natančni in ostri. Bodoči letalec mora stati z zavezanimi očmi dalj časa na eni nogi — bog ne daj, če se zmaje; jwtem je vse končano! Pri iztegnjenih rokah v vodoravni legi se ne Sme stresti. Da ni omotičen, mora dokazati s tem, da lahko nadaljuje pot brez pogreŠke, potem ko ga z zavezanimi očmi nekolikokrat zavrtijo. Barvno slepih ne pripuščajo k izpitom. Šele potem, ko ga na ta način preizkušajo ure in ure, more priti kandidat v letalsko šolo in dobiva potem licence začenši z A in tako dalje. Toda licenco je treba po preteku gotovega časa obnoviti — dokazati velja, da je tekom določenega termina po prejemu licence (tekom enega leta) poletel vsaj dvajsetkrat skupaj štiri ure. Seveda stanejo vse te vožnje precejšnje vsoie. Vožnja na 15.000 km bi stala n. pr. pri avstrijskih razmerah na pet in pol tisoč šilingov. V to ni vračunana amortizacija, reparature itd. Letalec, ki je izšel iz vojaške šole. ima najboljše pogoje, da postane pilot pri privatni zrakoplov ni družbi. Takih kandidatov .je pač dovolj. Za druge je ,pa šolanje v poklicno svrho predrago in zaradi velike konkurence bivših vojnih letalcev negotov jio-izkus kar pač jasno dokazujejo naše vrstice; pomen ima edino takrat, če se kdo misli in če se more baviti z aviatiko kot s športom. Kot tako pa zrakoplovstvo s svojimi krasotami prekaša avtomobilizem in vse sličné sporte in srečen je oni, ki more plavati v letalu po zraku — če ga ima in če si upa! Koliko bencina in olja so porabili v Ameriki. Lani so porabili v U. S. A. za pogon avtomobilov, traktorjev in motornih koles za 3 milijone dolarjev bencina in olja za mazanje. Vsekakor lepa vsota! Amerika in Francija. Kakor so že nekateri pariški listi javili, so nameravali Francozi povišati uvozno carino na avtomobile. S tem hočejo zaščititi domačo industrijo. Povišanje uvozne carine se nanaša v prvi vrsti na ameriške avtomobile ln Američani hočejo, v primeru da res pride do zo-petnega zvišanja carine na avtomobile, povišati carino za til in čipke, ki se večinoma uvažajo iz Francije, od 90 na 250 %. Avtomobili iz ladij! Za časa svetovne vojne so ameriške ladjedelnice gradile ladje kar na debelo. Lepo število teti ladij sploh ni zapustilo ladjedelnic in jx> vojni ni bilo kupcev. Sedaj je Ford kupil nič manj kakor 20W ladij od' 3000 do 5000 ton in uporabil v svojih tovarnah vse, kar se je dalo porabiti, v prvi vrsti seveda kovino za izdelovanje avtomobilov. Ruska vlada kupuje traktorje. Njujorški listi poročajo, da je ameriška tovarna Caterpillar Tractoc Corporation prejela od ruske vlade naročilo za 1350 traktorjev. Iz škofje Loke šl— škofjeloški nogometni klub je pričel poslednje dneve zopet s treniranjem na telovadišču za mestno klavnico. Skrbni člani so igrišče popravili. Vse usedline, kotanje in luknje so zasute in prostor vestno izravnan. Na novo je postavljeno lesovje ob golih. Nogometaši prično z rednimi tekmami, čim bo vreme primerno. gj— Mladinska prireditev, šolska mladina na osnovni šoli v Poljanah nad Škofjo Loko se agilno udejstvuje v okviru PRK. Na cvetno nedeljo stopijo otroci pred javnost z odersko glasbo »Sirota Jerica.« ki je pesniško delo Ivana Albrehta, kompozicijsko pa Emila Adamiča. Nastopi pa tudi mešani pevski zbor tamošnjega Kmetskcga bralnega društva z narodnimi pesmimi pod vodstvom učitelja g. Rodolfa Bratoha. Pri-četek ob 15. in pof 18.'Poplačajte trud da-ce z obilnim posetom! Iz Kranja r— Himen. Preteklo sredo se jc na Brezjah poročil g. Repič Drago, uradnik v »Jugočeški« in agilen delavec v nacionalnih organizacijah, zlasti v čitalničnem orkestru, z gdč. Mary Fuginovo iz Kranja. Mlademu paru čestitamo! r—• »Opat pri sv. Bernardu«, katerega je domači oder uprizoril v četrtek v Narodnem domu že v tretjič z velikim uspehom, se bo ponavljal v nedeljo dne 13. t. m. ob 16. uri. Pričetek je točen. Opozarjamo zlasti zunanje goste iz Tržiča, Jesenic, Radovljice in drugih krajev Gorenjske na to igro. Železniške zveze ugodne. г— Danes zopet koncert v kavarni Narodni dom. Odprto do dveh. Iz Tržiča č— Nesreča. Lončarjev Janko je šel v četrtek kakor navadno s svojo učiteljico nemščine na izprehod proti Bistrici tja do Enoelsbergerjsvih čcbeijnakov. Nazaj gre-d-e je na travniku malo poskočil in tako nerodno padel, da si je zlomil desno nogo v gležnju. K sreči je bil blizu zdravnik doktor Pavel Pance, ki mu je nogo takoj zasilno obvezal, spremil dečka domov, kjer mu je napravil obkladek iz mavca. Janko je ostal v domači oskrbi in bo v enem mesecu zopet lahko telovadil pri Sokolu. Z Jesenic s— Pred ustanoxitvijo podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda na Hrušici pri Jesenicah. V soboto zvečer bo ustanovni občni zbor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni Ocepek na Hrušici. Zanimanje za to narodno obrambno družbo je na Hrušici izredno veliko, kajti prijavilo je pristop k podružnici že preko sto članov, po večini železničarjev. Namen podružnice je predvsem ta, da izvede potrebne priprave za ustanovitev otroškega vrtca na Hrušici, ker deca v starosti od 3 do 6 let. katere število znaša preko 70. ne more pohajati v otroški vrtec na Savo, kamor je eno uro hoda. s— Poslovilni večer k vojakom odhajajočim športnikom. Športni klub »Bratstvo« na Jesenicah je priredil v sredo zvečer v mali dvorani Sokolskega doma poslovilni večer svojim članom, ki so odšli te dni k vojakom. Sestanka se je udeležilo okrog 00 športnikov. Predsednik kluba g Lojze Božič je odhajajočim štirim članom izpre-govoril v slovo Ieps besede in izrazil upanje, da bodo po povratku od vojakov takoj zopet stopili v klubové vrste. Iz Litije i— Poslovanje davčne komisije. V petek se je sestala v prostorih litijske davčne uprave okrajna davčna komisija, ki ji predseduje šef g. Jagodic. Po zapriegi članov je prešla komisija takoj na svoj posel. i— Duhovniška vest. Šmarski dekan gospod Matej Rihar je dobil na lastno prošnjo dekanijo v Kamniku. i— Lep lunin kolobar smo opazovali v noči od četrtka na petek. Ljudje so gledali ta naravni pojav in sklepali iz njega na spremembo vremena. i— Pirhi za Jugoslm-ensko Matico. Vsakoletna akcija naših litijskih šolarjev se je tudi letos povoljno obnesla in so naši malčki prav pridno nosili svoje prihranke do mu na oltar. Iz Trbovelj t— Pri zadnjem zvočnem filmu »Buster-jeve 24 karatne devojke« se jc občinstvo izvrstno zabavalo in spremljalo dogodke na plátnu s salvami smeha. V soboto 12. in nedeljo 13. t. m. bo kino Sokol predvajal ve-lefilm berlinske Ufe »Žena na luni«. Ta film jc genialni umotvor režiserja Fritza Langa. Film so snemali polni 2 leti in uživa svetovni sloves. Predvajan jc bil v vseh največjih mestih z velikim uspehom. Tudi pri nas vlada zanj že sedaj veliko zanimanje. t— Radiooddajni koncert. Posebnost za Trbovlje bo zopet radijski oddajni koncert, ki se bo vršil jutri, v nedeljo ob 15. v »Društvenem clomu«. Na dnevnem redu bodo pevske in glasbene točke, recitacije trboveljskih pesmi gg. inž. Lipužiča, Bo-šteleta in Seliškarja ter predavanja o Trbovljah. Pri prireditvi nastopita moški in mladinski pevski zbor, pri klavirju ga. Vo-duškova in gdč. Lukanova. na gosli g. Marin ter celotna delavska godba pod vodstvom g. Hudarina. Na programu bodo dela skladateljev: Gricg. Beethoven. Adamič, Pregelj, Rožanc, Križkovski. Vodopivec, Laharnar, Binički, Bach in Verdi. O Trbovljah bosta predavala gg. inž. RogI in katehet Ratej. Iz Hrastnika h— Občni zbor Konzorcija za zgradbo Narodnega doma se je vršil 8 t. m. Konzorcij tvorijo kot redni člani društva: Sokol, Glasbeno društvo in Čitalnica. V poslovni odbor so bili izvoljeni: predsednik Krapinske Toplice (poleg Zagreba) 420 с prirodno vroči termalni viri in blato zdravijo revmo, protin, ischias, ženske bolezni itd. V pred- in poseziji znatna znižanja cen kakor tudi specialni 20dnevni aranžmaji po pavšalnih cenah Din 1280 (soba, prehrana, kopel ji in takse). Avtobusni promet, dobra prehrana, zmerne cene. Začetek sezije 16. aprila. Zahtevajte prospekte! 79 g. Lojze HoFbauer, podpredsednik inž. Persoglio, tajnik g. Milen Mahkota, blagajnik g. Lipe Slokan, odborniški funkciji vršita gg. inž. Silvin Bürger in Jože Groznik; za pregledništvo računov pa g. Šentjurčeva. h— Razglednice. Agilne članice ženske CMD podružnice v Hrastniku in članstvo CMD na Dolu razprodajajo za velikonočno korespondenco krasne narodne razglednice. Segajte po njih pridno, kajti denar gre za narodno ter dobrodelno stvar. — Danes m v nedeljo bodo prodajale članice CMD in šolske deklice oljke. h— Kino. Narodni dom predvaja danes in v nedeljo krasen Ufa film »Sestra Marija,« ki je že v Ljubljani dobil priznanje, da ie eden najboljših v letošnji seziji. Iz Zagorja z—i» Vrnitev rudarskih zastopnikov iz Beograda. Minuli teden so odšli zastopniki rudarjev v Beograd, da intervenirajo na odločilnih mestih zaradi nastale krize rudarjev, ker železnice ne sprejemajo premoga. zaradi česar delo počiva. Koliko časa bo kriza še trajala, se ne ve. dobili so pa zagotovilo, da se bo delalo na to, da rudarji dobe podporo. z— Osebna vest. Prestavljen je železniški uradnik Ivan Kušar h kontroli dohodkov v Beograd. Priljubljenemu in odličnemu sokolskému delavcu želimo na novem mestu mnogo uspeha. z— Sokolsko gledališče uprizori danes v soboto ob 20. v Sokolském domu Maeter-iinckovega »Župana Stilmondskega,« dramo v 3. dejanjih. Režija je v rokah g. dr. Slavka Gruma. z— Preprečena nesreča. Šolski otroci so se v Toplicah poleg Medije igrali z žogami. Pri igri je 10 letni Berti Hiršijevi padla žoga v Medijo ter jo odnesla naprej. Dekletce je letalo za plavajočo žogo po opornem zidu ob Mediji, s katerega je padlo v vodo. Voda je dekletce, ki se je pri padcu udarilo, odnesla naprej. K sreči je opazil nezgodo mesarski vajenec g. Barliča, ki je dekle rešil iz vode. z— Odhod rekrutov. V torek so odšli potrjeni fantje iz zagorske doline k vojaški komandi v Celje, odkoder jih bodo odpravili v službovanje v razne kraje. Nekateri fantje so se pripeljali na okrašenih vozeh v velikem spremstvu, drugi, bližnji, so pa šli peš. Harmonik seveda tudi ni manjkaio. V Toplicah je prišlo med fanti, ki so se vračali od jutranjega vlaka, kamor so spremili rekrute, in fanti ,ki so šli k dopoldanskemu vlaku, do malega pretepa. — V neki gostilni na Lokah so se rekruti ustavili in pili. Prav v tistem času pride ondot-ni obrtnik P. F. po cigarete. Fantje so ga obstopili in ga silili, da je z njimi izpil en kozarec. Mojstra je gostoljubnost fantov premotila, da je pozabil denarnico na mizi. Ko so fantje že odšli, je čez nekaj časa šele pogrešil svojo denarnico in z njo dva tisoč dinarjev. Odšel je za fanti na postajo, kjer so orožniki izvršili preiskavo, ali denarnice in tisočakov niso našli. — Pa še en dogodek. V rudniški restavraciji so na zadnji večer rekruti in fantje pili ter prepevali poslovilne pesmi. Okrog pol 11. uri ponoči pride neki fant gostilničarja obvestit, da je opazil na vrhu strehe restavracije nekega moškega za dimnikom. Ker sc je domnevalo, da bo kak vlomilec, so obvestili o tem tudi orožništvo. Pričelo se je tekanje okrog poslopja in nočni akrobat je skočil zadaj za hišo precej visoko na tla. kjer ga je sprejelo mnogo zbranih občudovalcev, ki so mu začeli deliti tople pri-znanice za njegove vratolomne vaje na strehi. Fanta, katerega so potem spoznali, ker je enake vaje žc poizkušal pri nekem drugem gostilničarju v Toplicah, so naznanili orožništvu. ki bo ugotovilo namen njegove akrobatike. Prt revmatičnih, pro t mas tih in živčnih bolečinah nevralgijah in trganju v udih, posledici prehlada, pri onemoglosti udov. rekonvalescenci po težkih boleznih nudi vdrgavanje bolečih udov, v trdovratnih slučajih močna dolgotrajna masaža s pristnim I> 1 A N A francoskim žganjem naglo olajšanje trpljenja, bolečine se hitro omilijo in končno povsem ponehajo. Krvotok se ojači, koža se bodri k zdravemu delovanju in splošno dobro počutje se dvigne. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših trgovinah. Cena mali steklenici Din 10.—, srednje veliki 26, a veliki 52 Din. Pazite na irae »DIANA« in čn-vajte se ničvrednih potvorb! če slučajno ne bi dobili v lekarni ali drogeriji »DIANA« francoskega žganja, pa pošljite 50 Din in dobili boste z obratno pošto 5 malih steklenic iz glavnega skladišča za Jugoslavijo: Jugofarma-cija d. d., Zagreb. Iz Novega mesta n— Tristota predstava Šentjakobčanov bo danes v Novem mestu. Gostoval bo v naši čitalnični dvorani Šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane z izvrstno veseloigro »Revna kakor cerkvena miš«. Kakor smo izvedeli, bodo igrali Šentjakobčani z lastno scenerijo, katero prinesejo s seboj iz Ljubljane. Igra je velezabavna in jo je imenovala ljubljanska kritika najboljšo pr>-vo.jno komedijo. Vabljeni! Vstopnice se dobe v trgovini g. Koširja na Glavnem trgu. Iz Šoštanja št_ Podružnica kmetijske družbe priredi v nedeljo 13. t. m. po jutranji maši v dvorani šoštanjskega kina predavanje o razvfv-ju kmetijstva. Predavanje bo spremljal film, ki bo nazorno prikazoval vse stopnje v razvoju kmetijstva od vsega početka do najmodernejših poljedelskih strojev. K zanimivemu predavanju je vstop prost. Iz Ljutomera lj— Sejem, ki se je vršil v torek S. t. m. je bil slab. Prodajalcev mnogo, kupcev malo. Trgovci, kramarji in gostilničarji tožijo, da tako slabega prometa že dolgo ni bilo. Druga leta je bil ta pomladni sejem vedno živahen in zaslužka je bilo na vseh straneh. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, mamica, stara mama, oziroma sestra, gospa 5805 da je naša predobra Jakobina Pejcha roj. Novak dne 10. t. m. po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 75. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil na cvetno nedeljo, dne 13. t. m., ob 8. uri iz Loke na žusem. Loka při žusmu, dne 10. aprila 1930. Globoko žalujoči ostalL Proda se kompletna naprava za visoko napetost. 2 briketni preši z bobnjem za sušenje materijala, 2 kotla Steinmüller 202 qm. Informacije daje Jub tovarna barv, d. z o. z., Dol pri Ljubljani. Ako želite! damske in moške čevlje, izdelane v najlepših modelih, dobite po solidnih cenah le pri tv-dki I. Sterniša Jurčičev trg št. 3 (pri čevljarskem mostu) Najelegantnejša postrežba. 5666 НЕНИИИНИН^ Prvovrstne kovače (Zeugschmiede) za lopate, sekire iščemo. Dober zaslužek zasiguran. Vstop takoj pri .SARTID' tvornica vagona Smederevo Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj dragi soprog, gospod Mato Strkovič po mukapoini bolezni, previden s svetotajstvi danes dne 11. aprila ob l1/? uri popoldne preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 13. aprila 2. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot 2. Ljubljana, dne 11. aprila 1930. ob 5806 Žalujoča soproga: Fani Strkovič. Iz življenja in sveta Nova afganska vlada Novi kraQ Nadir Kau Je sestavil vlado zmernega napredka. Člani vlade so deloma v uniformah, ёектг v meščanskem kroju, vsi pa Imajo fese kot znak reakcije, ki naj ovira prehitre reforme bivšega kralja Amanulaha. Roman justičnega umora Spletka, kakršne bi se ne bil sramoval niti sam mojster intrig Shakes- pearejev Jago Mehiško državno sodišče se je nes davno bavilo z revizijo nekega proces sa, ki je pred 30 leti stal življenje dvos je mladih ljudi zaradi izredno posres cene, do najmanjših podrobnosti pres mišljene spletke nedavno umrlega bo* gataša Mazatasa. Ta je v svoji oporos ki določil, da se državnemu sodišču predloži njegov dnevnik, ki bo razsvets HI zamotano zadevo pred 30 leti obso* jenega Španca Cocheza. L. 1900. je namreč isto sodišče obs sodilo na dosmrtno ječo mladega Špans ca zavoljo špijonaže v prid neki sos sednji državi. Iz Mazatasovega dnevs nika in iz sodnih spisov si je sodišče ustvarilo popolnoma jasno sliko te za* dev in v ponovnem postopanju opros stilo Cocheza vsake krivde, kar pa slednjemu ne bo pomagalo, ker je že po treh letih zapora umrl v groznih mehiških ječah. José Mazatas je bil premožen farmar v okolici glavnega mesta in je kot vp ruh upravljal tudi znatno imetje svoje mladoletne nečakinje Margarete Lupa. Grške jubilejne znamke zttamkaJi so slike grških Junakov te dobe orsvobojema. Zgoraj levo: Grof Kapodlstrias; desno: admiral Miaulis; spodaj desno: pesnik Ferraios; levo: patriot Korais. Da bi se polastil še njenega bogastva, je Mazatas sklenil, da se poroči z dek* lico, brž ko bo postala polnoletna. V njeno bližino in pustil nobenega mlas aega moškega in ji je bil neprestano za petami. Kljub temu nadzorstvu pa se je deklica seznanila z mladim sos sedom Antoniom Cochezom ter se skrivaj sestajala ž njim. Mazatas je prišel na sled tej ljubezni in sklenil je spraviti s pota svojega srečnejšegi tekmeca na ta ali oni način. Slučaj je hotel, da so iz pisarne me* hiškega generalnega štaba izginile važ» ne listine in Mazatas je napravil brez-imeno ovadbo, da se je v kritičnem času potikal okoli poslopja generalne* ga štaba njegov tekmec pri Margareti mladi Antonio. Sodišče je mladeniča takoj zaprlo. V kritičnem času pa je imel mladi Cochez ljubavni sestanek г Margareto in Mazatas, ki je vedel zanj, je računal pravilno, da se Španec kot kavalir ne bo up^l izdati, kje je bil dotičnega dneva. Ker osumljenec ni mogel dokazati svojega alibija, da ne bi škodoval dobremu glasu svoje izvoljenke, se je njegov položaj izdats no poslabšal. O tem je izvedela tudi Margareta, dasi ji je Mazatas na vse načine prikrival, v kaki nevarnosti je Antonio. Devojka se je takoj odločila, da nastopi kot razbremenilna priča v prid svojemu ljubimcu. Toda spletkar® ski Mazatas ji je to že v naprej obre®* uspešil na prav satanski način. Podkupil je dve ženski, ki naj bi na sodišču izjavili, da je bil Cochez v kri« tičnem času pri njih. Ena izmed njih je nastopila takoj in skoro razbreme* nila Cocheza, toda čez dva dni je Mas zatas poslal še drago, ki je z enako izpovedbo popolnoma ovrgla pričeva« nje prve. Sodišče zdaj ni verjelo niti eni niti drugi. Svest si uspeha je podli stric sedaj dovolil Margareti, da izda pred sodiščem svojo skrivnost. Seveda se je sodišče Margareti samo smejalo in njeno pričevanje je bilo brez vred* nosti. Cochez je bil obsojen na do» smrtno ječo in je po treh letih umrl, Pozdravite velikonočne praznike v lepih naših novih oblekah in površnikih. Izberite pri nas lepo periJo, kravate, nogavice itd. — Smo še vedno najcenejši Drago Schwab, Ljubljana deklica pa je tudi začela hirati in po« stala žrtev ostudne spletke svojega strica, ki je za njo podedoval ogromno imetje. Po tridesetih letih je sedaj prišla na dan žaloigra in zlobna intriga, kakršne morda še ni videl svet. Zakaj n) lastovic oziroma zakaj jih je vedno manj? Tako se vprašujemo tudi pri nas in ne vemo pravega odgovora. Kakor vs/e ptice, imajo tudi lastovi-oe v naši dobi napredne in moderne kulture svoie križe in težave. Nekoč na lastovicah bogate vasi so skoro prazne in staro in mlado zaman čaka na povratek ljubkih in koristnih ptic. Zato pa so sé pomnožili komarji v doslej neznanem obsegu. Ali se ni število komarjev pomnožilo baš zaradi tega, ker se število lastovic vedno bolj krči? To je na žalost resnično. Ravnovesje v prirodi se je znatno premaknilo in zaslugo, da je prišlo tako daleč, ima samo človek. O vzrokih izumiranja lastovic, o posledicah in o skrbi ohranitve lastovič-jega rodu moreš čitati zanimiva izvajanja v tedenski reviji »Življenje in svet.« Furmoto Ali-Metal špeciíelno angleško čistilo za žlahtne kovlnaste predmete, brez kislin in strupov daje krasen sijaj in preprečuje oksidiran je. Glavno zastopstvo: M. GREGOVIČ & Co„ LJubljana, Cankarjevo nabrežje 1-1. S Zeppelini v Ameriko Dr. Eekener je izjavil zastopnikom newyorškega tiska, da bo že ob koncu t. 1. posloval redni zrakoplovni promet med Ameriko in Evropo. Vzdrževali ga bodo štirje zrakoplovi, od katerih se dva gradita v Friedrichshafnu, dva pa v Zedinjenjih državah. Potovanje v zrakoplovu bo sicer dvakrat dražje nego s parnikom, a vendar bo nova zračna proga resen tekmec za oceanske plo-vidbe. Saj bo trajalo potovanje iz Amerike v Evropo samo 2 in v nasprotni smeri, iz Evrope v Ameriko, 3 dni. Razliko povzroča stalni zapadni veter nad oceanom. Razen tega bodo nosili v Ameriki zgrajeni zrakoplovi po 5 letal in bodo imeli prostore za nadaljnih pet letal. Na ta način lahko dohiti potnik zrakoplov sredi oceana ali pa ga zapusti nekoliko ur pred koncem potovanja. Vse to zopet skrajša za poto- vanje potrebno število nr. Kot evropsko izhodišče za zrakoplove je določena Sevilla na Španskem, ameriško pa bo Baltimore. _ Pariški zverinjak Mesto Pariz nima 15 milijonov fran* kov, ki bi bili potrebni za izpolnitev in preureditev njegovega, po vojni hu« do prizadetega zverinjaka Jardin des Plantes. Država prispeva letno samo 300.000 frankov. Če ne bi bilo zasebnih dobrotnikov, bi trpeli prebivalci zves rinjaka stalno lakoto. Samo trije sloni stanejo upravo po 12.000 frankov na leto, saj dobijo dnevno po 30 kg krme, več kilogramov korenja in banan. Кое liko pa stanejo rozine, pomaranče, vkuhano sadje in mleko za opice, jajs ca, krompir in kruh za ptice ter meso in mast za roparske živali! Toda pres hranjevalni stroški so malenkostni na< pram cenam živali samih, ki so po vojs ni narastle za 10 do 20 krat. Mlad lev stane zdaj do 20, žirafa do 100 in slon celo do 150 tisoč frankov. Jardin des Plantes bi moral nujno dopolniti svoje zbirke. Izgubil je marsikatero drago žival. Vsi pariški otroci na primer ob« jokujejo zabavno opico Boubou. Trpe« Ia je na želodcu in ji je bila predpisas na lahka hrana: korenje, banane, sve* že mleko. Vendar je opica poginila. V njenem želodcu so našli slamo: na tis hem je žrla Boubou lastno postelj in ta požrešnost je povzročila smrt. Pros fesor Bourdelles, ravnatelj zoologičnes ga vrta, milo prosi javnost, naj po svojih močeh pomaga ublažiti sedanjo ostro krizo. Edina ptica, ki razločuje spol človeka Izmed vseh eksotičnih ptičev, ki jih opaziš v kletkah naših ptičjih ljubiteljev je papiga najzanimivejša, ker je po svoji inteligenci in raznih sposobnostih izjema v ptičjem kraljestvu. Človek jih kroti predvsem zaradi njihove izredne inteligence. Papiga je menda edina ptica, ki razloči svojega gospodarja od drugih ljudi. Papiga, ki se nedolžno igra s svojim gospodarjem, utegne tujemu človeku mirno odgrizniti uho. Še več. Papige kajkrat razločujejo spol človeka in se spodobno vedejo samo nasproti spolu, ki jim je prikupen. Pri mnogih vrstah papig je težko spoznati spol, zato ga zlasti pri velikih papigah doženeš tako, da opazuješ, kako se vedejo, če se jim približuje moški ali ženska. O vsem tem in o drugih zanimivostih iz življenja papig, какот tudi o tako zvani »bolezni papig« (psittakosis), ki se prenaša na človeka, govori članek »Nekaj o papigah« v tetedenski številki ilustrované tedenske revije »Življenje in svet« (Mesečna naročnina samo Din 8). Nemška policija pri telovadbi Učenci policijske šole ▼ Brandenburgu se vežbajo za pomladanske tekme. Slika nam kaže moj- sterskj skok ▼ višino preko foooja ooiez. Gandhijev naslednik Abas Tijabdži (desno), bivši sodnik v mestu Ba-rodi, ki ga je Gandhi imenoval za svojega naslednika v vodstvu nacionalnega protianglešltega gibanja za primer, da bi Angleži zaprli dosedanjega voditelja. tadio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota, 12. aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — IS: Propagandno predavanj o Dalmaciji. — 18.30: Nemščina. — 19: Delavska ura. — 19-30: S. Lavrenčič: Šolska telovadba. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. Vmet poročila. Nedelja, 13. aprila LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Pasionske igre v Oberammergau. — 10.A>: Kaj se učimo od češkoslovaškega kmetijstva. — 10.50: Tedenski pregled političnih dogodkov. — 11: Koncert radio-orkestra. Vmes poje speve g Drago Žagar. — 15: Prenos iz Trbovelj. — 17: Škofjeloška pasionska igra. — 20: Pevski končení akademskega cerkvenega zbora. — 20.45: Pojoča žaga (prof. Noč). — 21.15: Schubertov večer (radio-orkester). — 22: Napoved časa in poročila. Beograd 9: Prenos iz ssborne cerkve. — 10.30 Reprod-ucirana glasba. — 12.30: Koncert radio kvarteta. — 16: Ciganska godba in petje. -17.30: Godba na harmoniko. — IS: Koncert tam-buraškega zbora. — 20: Koncert orkestra maii' -lin. — 21: Hrvatske narodne pesmi. — 21.45" Pevski koncert. — ZAGREB 11: Prenos slavnostnega koncerta. — 17: Koncert Scbubertove z'~' be. — 20.35: Koncert komorne glasbe. — Lahki godba. — PRAGA 14.30: Prenos o-pere iz gledališča. — 18.05: Iz klasičnih operet. — 20: Koncert poljske glasbe. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 15: Prenos operete iz gledališča. — 15.05 Anije in pesmi. — 20: Prenos vsega programa t Prage. — VARŠAVA 15.20: Verdijev »Requiem* — 17.40: Koncert godbe na pihala. — 20.15" Koncert orkestra in solistov. — Lahka godba — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 18.20 Lahka godba. — 20.30: Cvetna nedelja. — Godba za vi es. — FRANKFURT 17: Koncert Strattgarta — 19.30: Klavirska koncert. — 20.30 Prenos programa iz Berlina. — 22: Godba ? ples. — LANGENBERG 16-30: Koncert pevske gs zbora. — 20: Orkestralen in klavirski koncer — Nočm koncert. — Komorna glasba. — STUT TGART 15-30: Popoldanski koncert. — 19.30 Koncert i i FrankiuTta. — 20.30: Prenos iz Ber' -«j. — Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 12.2-Orkestralen koncert. — 17.15: Koncert voiaš' godbe. — 20.35: Koncert solistov. — 22.25: C ganska godba. — LONDON 21.15: Religiozei program. — RIM 13.15: Koncert kvinteta. — 17.30: Vokalen m instrnmen-talem koncert. — 21.00: Operet»! večer. OTROŠKI. nogavice lilGOM Nafbolpe, najtrafnejse, zato 13 René Bizeh Nevesta Zame ni večjega užitka, nego je ti» sti, ki ga občutim, ko pridem v kaks šno neznano mesto; šele tam me obide čustvo popolne sproščenosti in pokors ščine svoji domišljiji; hodim na slepo srečo po ulicah, nočem vedeti za go« stilno, ki ji bom gost, ne vprašam nis kogar ničesar. Okušam slastni občutek izgubljenosti, občutek, da sem podos ben tistim otrokom, ki se ne boje zmaja, da sem podoben tistim, ki čas kajo na doživljaj za vsakim oglom. In obide me tudi trenutek, ko sem sit romantičnosti in ko potrebujem miru. Tedaj se napotim do kakšne do--bre gostilne, kjer se ustavim, premi* šljujoč, da jo zapustim, ko sem jo ko* maj dobro pogledal, že naslednjega dne, da obnovim svoja romanja, če me ne bo noben slučaj ustavil v samo« izbrani ječi. Vedno upam, da se bo nekaj zgodilo, nekaj, kar bi moglo pre» obrniti moje enolično življenje in me napraviti junaka kakšne komedije ali drame! V takšnem duševnem razpoloženju sem vstopil v svojo sobo, v hotelu Beffroi v Tournaiu; dostavljam, da me je na mojem romanju po mirni, še pres mirni prestolici Hainanta obšla meians holija. Droben dežek je šel, stolpi ogromne katedrale so bili v megli ka* kor stebri, ki podpirajo nizko nebo in bleščeče se ceste so odsevale slabotne luči, ki so stale tam, kakor da stražijo mrtvece. Neka natakarica si je dala molče opravek okoli mene, star vratar je šes paje prinesel mojo skromno prtljago; malo sem se opravil in že je odbila ura obeda. Velika jedilnica, tapecirana z arabes skiranimi preprogami; natakarji s po» grebnimi obrazi. Bil sem edini gost in sem se vsedel k neki mizi. Sredi dvos rane je bila velika miza, pripravljena i,a kakšnih dvajset oseb. Vprašal sem tiho upravitelja: »Ali bo kakšen banket?« »Ne, gospod, poročna pojedina.« In zdelo se je, da bo ta pojedina ne« kaj veselega v tem turobnem ozračju. Tako, sem si mislil, vsaj ne bom sam in se bom zabaval s tem, da bom opas zoval obraze svatov. Nisem dolgo čas kal, ko je vstopil počasi precej majs hen sprevod: s vat je v prazničnih oble« kah, v ostalem nič manj smešni nego kakšni svatje, ki bi jih videl v Parizu, par otrok in do tem novonoročenca. Videl sem ju dobro šele tedaj, ko sta se vsedla v sredino med druge, drug po» leg drugega. Zelo me je presenetila njena podoba: imela je preprosto obie« ko brez okraskov, brez izbranosti, njes ni lasje pa so bili zlati in njene oči najs bolj sinje in nedolžne, kar sem jih bil kdaj občudoval; nje rožnata lica so dajala njeni belini nekaj pobožnega in mehkega obenem in nisem se mogel utruditi v opazovanju njene dražesti. Nje rdeči, herkulski mož pa je bil popoln vzorec prostaštva; nič tenko» čutnega ni bilo v njegovih kretnjah. V hipih, ko se je razvnel, je tolkel mlas denko po hrbtu, kakor da bi bila konj: smejal se je na glas, pil je na dušek in je bil malo zgovoren. Do tu je bilo vse banalno: poročens ci, ki ne spadajo drug k drugemu niso redki in sem doživel že dovolj prime* rov za tipe iz malomeščanskega roma» na; lahko je bilo uganiti, kako se je bilo zgodilo: mladenka je bila žrtvo* vana po svoji družini, da bi svojcem zagotovila pokojno starost... Ni me ganilo čez potrebo; obedoval sem dalje, premišljujoč o mojem spre« hodu jutrišnjega dne, ki mi ga je v dos mišljiji ožarjalo tisoč nasmehijajev nes ba in žena. Ko me je napotil bolesten vzklik neveste, da sem obrnil glavo. »Slabo ste mi storili!« je dejala mlas deniču. »Kako nežni ste, Anica!« je zagodr« njal čudni kavalir. In vsi pri mizi so >e zakrohotali. Ali me je nevesta zato, ker se ni« sem udeleževal splošnega veselja po» gledala s svojimi sladkimi očmi in mi poslala žalosten nasmeh? Morda. Na vsak način pa sva si v tistem trenutku, ne da bi kdo kaj sumil, izmenjala svos je najskrivnejše misli: bil je to nem, mehak in diskreten pogovor, poin ods tenkov, ki bi jih beseda ne mogla iz» raziti, pogovor, ki je naju zvezal dru« gega z drugim, pa čeprav brez izpoves di. Že sem vedel za njene muke, za njene potrpežljive napore vdanosti, za nje željo, da bi ubegnila, da bi ostas vila te ljudi, ki so slabo ravnali ž njo, tega moža s surovim vedenjem, ki ni užival njenega zaupanja in njene ljus bežni... Videla je moje sočutje in moje umevanje, razumela je, da sem bil pripravljen na vse, samo da bi ii olajšal bolečine, in da je našla končno tistega, ki bi jo rešil njenih nezaveds nih mučiteljev. Nič drugega ni bilo več razen naju dveh: zdelo se mi je, da sedi poleg mene, čutil sem na svojem obrazu nje topli dih, na rokah božaš nje njenih svežih rok, zdelo se mi je» da bi zadostovalo, da vstanem in > mi sledila na konec sveta v radost nad svojo rešitvijo. Nisem več vztrajal: ostavil sem svoj prostor in stopil skozi vrata. Nič me ni presenetijo, ko je prišla na hodniku za mano do bralne dvorane; spočetka mi ni rekla ničesar; pogledala me je s pogledom polnim upanja, iztegnila ro ko proti meni in zamrmrala: »Ne mo rem več!« Vem, da bi zadostovalo, če bi izrc kel eno samo besedo, če bi odprl vra* ta, stisnil jo v svoje roke: v nekoliko minutah bi bila zunaj, prosta ... A začul sem glas, ki je klical: »Anica! Anica! Kje si?« Svetiljke so zaplesale okoli mene, drhtel sem, kakor da pripravljam zle čin! »Anica! Anica!« so jo poklicali ta hip v zboru. Tudi ona se je zdrznila, ko je začuli svoje ime: poljubil sem ji uboge, lede* ne prstke: »Zbogom, gospodična!« Odstranila se je brez šibkosti, videl sem, kako se je njena postavica poros pila v senco na hodniku, kakor da j*' izginila v prepad. Plačal sem in sem še istega večera ostavil Tournai. CENE MALIM QGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 $€dor hoěe da se mu pošlje po poštt naslov al• tcaico drugo informacijo iicoco se malih oglasov naj priloü v xnamleah ms*. • sicer ne bo prejel odgovora S CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fllabtovi matih ogtabov ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v flovetn tne&iu Ljubljanska cesta št. 42 in na (^e&emcaft pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Vajenko m d ams i eab>n sprejme takoj Gabrijel Vajt, brivec. г___: H л.» i Kranj. 14624 Učenko ima Yt->řl,e do trgovine, pošteno, pri lao in pripravno za vsa k trgovini spadajoča dela. kmečkih ali ž^iezničarskih staršev imajo prednost, «prejme takoj M i i an Turna, trg. z mešan, blagom v Krškem. 14598 Več čevljarskih pomočnikov spretnih in sposobnih za h-.!jsa žívaná d*!a eprejme ▼ trajno delo Mijo Colr.ar, Novo mesto. 11592 2 slaščičarska pomočnika ц?гејзпе takoj Karel Mantel, slaščičar v Celju, Go-řfiocka uiica 14. 14387 Šofer - mehanik tw.>io in pošten, ve a j z ftreletno r*ra:so, dobi službo. Zgiasiti f» je takoj pri „A-rto " podjetju Brezje pri Radovljici. 14584 Zobotehnika rfrr-jm'od šifro »Stari trgovski dome na o^ia^i oddelek »Jutrac 14715 Kolar. pomočnika sprejme Künstler, Ljub1 jali а. Lep; pot 1. " 14709 Praktikantinjo i» pisarniška dela, zmožno Klov in nemščine, mlajšo moč sprejmem takoj. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pnakti-kantinja«! 14696 Strojnik marljiv, trezen in priden strokovnjak dobi mesto na večji parni žagi k »Lanz« lokomobili. — Ponudbe na o-rlas. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjake. 146S5 .Mlinarja samskega, treznega. H м razume na samo=t.ojno deio i/.delava vagonskih pš-enič-т.'Ь in koruznih izdelkov, sprejmem takoj. « hrano in f.anovanjem v hiši. — Po-rndbe z navedbo zahtevkov rv>d »Valjčni m'in 4430c na oglasni oddelek »Jutra«. 14677 Več pletilj «l«br« i«rr jenih sprejmem v službo. Naslov pove glasni oddelek »Jutrac. 14S13 Šiviljo-pomočnico dobro izurjeno sprejmem takoj. Naslov pove cgia>ni oddelek »Jutra«. 14S12 Več pečarskih pomočnikov e hrani in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovo-u sprejme IvaD Zaplotnik. pečarski mojster v Radovljici. 14794 Praktikanta za carinsko posredništvo iščem. Predpogoj: rea?ka, srbohrvaščini; in nemščina. Pismene oferte na naslov: A. Cingerli. carinsko posredništvo. Maribor. Zrinj-ski trg 5. 14606 Plačilni natakar zanesljiv in pošten ter kavcije zmožen, dobi takoj službo v večji restavraciji v Mariboru. — Ponudbe na podružnico ».Tutra« v Mariboru pod šifro »Plačilni nataka-«. 14661 Trg. pomočnika v starosti od 24—32 let. iz-učenega v špecerijski stroki, z gremijalno trg. šolo ali drž. trg. šolo, zmožnega slovenščine ia nemščine v govoru in pisavi ter cirilice. sprejme boljša veletrgovina v Ljubljani. Druge zmožnosti in čas nastopa ie navesti v ponudbi, katero je poslati na oglasni odde-Vk »Jutr.i« pod »Izurjen nomočnik«. 14647 Modistinio samostojno sprejmem takoj Naslov T>ove oirlas. oddelek »Jutra«.' ' 14810 3 slikar, pomočnike s o r e j m o Franc Jemo na Bledu. 14689 Strojepisko z znanjem slov. in nemškega jezika ter obeh ste-nograiij sprejme-m takoj. — Cenjer.e ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra strojepiska«. 14S06 Slikarski pomočnik vešč vsakega dela. dobi stalno mesto. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Slikar«. 14S31 2 kroj. pomočnika sprejme takoj Josip Ambrož, modno krojaštvo — Kranj 140. 14802 Učenko z dobrim glasom, za tamburašsko godbo, za potovanje po naši državi, lepo in mlado, staro 15—16 let sprejmem takoj prroti mesečni plači 300 Din. hrani, stanovanju in brezplačnem potovanju. Za obleko dajem predujem. — Kapelnik Strašek. Zagreb. Ilica 211. 1478S Fina šivilja za izdelavo oblek, se sprejme na dom. Naslov v ogl. oddelku »JJutrac pod »Zagovodja 15«. 14705 Pisarniška moč išče mesta — 3 mesece brezplačno. Naslov v oglas, oddel'm »Jutra« 14674 Trg. pomočnica mešane stroke, z znanjem rezanja šip ž^li službo s 1 majem. Ponudbe na oil. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 120« 14676 Premog in drva Drodaja Jezeršek. Vodmat. 200 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čist/ btio gosje kg po 130 Din in čist beíi outi kg pa 300 Din L. В ozovič Zagreb, [lica štev 82 — Kemična čistilnica pe-ria. Črni koleselj enovprežni. v popolnoma dobrem stanju proda graščina Brežice. 14497 Slamo v snopih več vagonov ugodno nudi Ciril Dular. Novo mesto. 144S1 Gasil, in čebelarski voz ter kočijo enovprežno proda kovač na Vrhniki. Prelog. 14027 Starinsko uro in druge starine prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14318 2 palmi (pahljači) (Fächerpalmen) naprodaj na Dolenjski cesti 68. 14778 Otroško kolo za deklico, naprodaj v Rožni ulici 31Д. 146.56 Elektr. luč z Dynamo in prestave za motorno kolo kupim. Cenj. ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »F. C. R.« 14727 Vinske sode za transport, od 50—200 litrov, z žigom meroiskus-nega urada, brez vrat, in velike sode od 40 hI dalje (kupuje Vinara Ciglar, Gor. Stubica, Hrvatsko Zagorje. 14864 Avto znamke »Ford« popolnoma brezhiben, se pod ceno proda. Na ogled v Slomškovi ulici št 21. Cvelbar Ka-rol. 14466 Harley Davidson rabljen, s prikolico prodam Na ogled v Slomškovi ul. št. 6." 14417 Avto za obrt davka prost, mal. dobro ohranjena mašinerija in kolesje poceni prodam alj zamenjam. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« ood »Avto« 14221 Osebni avtomobil štirisedežen. znamke Re oault. 6 CV. dobro ohranjen. zelo priprave® slasti za t-govske posle — zelo ugodno naprodaj Državna taksa za leto 1930 plačana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 11065 17/1=50 Steyr Grand prix avto najboljši motor Steyr tovarne, najmodernejša Weý-man karoserija, v izvrstnem stanju oddam takoj in zelo ugodno. — Dopise na naslov: A. Gassner, Tržič. 14682 Motorno kolo »Pucht 320. voženo 800 km. v brezhibnem stanju radi nabave avtomobila poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š'fro »Puch 230«. 14825 Motorno kolo novejše tipe. v pokvarjenem stanju, ali samo motor tudi starejše tipe kupim po primerui ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Motoc. 14726 »Ford« avto tipe 1926. pcltovorni, v brezhibnem stanju počni prodam. Ponudbe na oglas, oddeltk »Jutra« pod šiiro »Ford« 14S26 Avto »Itala« šestsedežen. z električno lučjo, v prav dobrem stanju za 16.000 Din naprodaj v Celju, Levstikova ul. 2. 14663 Tovorni avto dobre ohranjen. 1—1 Vj ton kupim Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Tovorni avto« 14850 Družabnico z osebno pravico, v svrho izvrševanja gostiln, obrti sprejmem Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 14868 Kdor mi posodi 30.(100 Din proti garanciji in dobrim obrestirn. dobi za uisluigo kra-s-en kompleten radio-aparat. Ponudbe pod »Radiola« n» oglasni oddelek »Jutrac. 14876 Kot družabnik bi vstopil v obstoječe ali osnovajoče se podjetje, z ali brez aktivneera sodelovanja in kapitalom cd 100 do "300 ООО Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Organizator«. 11887 ЈсП в i Resnemu kupcu se nudi ugodna prilika. — Radi bolezni pi zelo nizki cenj naprodaj biša_ s trgovino, pripravna tudi za vsako drugo obrt, posebno za točilnico. V hiši je vodovod in elektrika. Le resne ponudbe na cglas. oddelek ».Tutra« pod šifro »Gorenjsko«. 14585 Parcelo oddaljene M. ure od Ljubljane prodam po Din 40 m5 Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. ~ ■ 14S56 Trinadstropna hiša v sredini mesta pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek ».Tutra«. 14SSS Jedilnica po ugodni ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14720 Pisalno mizo orehovo, novo, masivno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 14627 Spalnico iz ř.rešnjevega lesa, novo, masivno, politirano. prodam za 5200 Din. Naslov pove oclasni oddelek »Jutra«. 14629 Trodelno psího novo, iz črešnievega lesa prodam za 500 Din. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 14628 Bufet in gostilno s 4 sobami, v pristanišču blizu Sušaka cddam za sezono v naj-em. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14764 Trgovino-gostilno tudi skupao. naj-aje na deželi vzame v najem kavcije zmožen. Naslov v o*r'as. oddelku »Jutra«. 14822 Mesarsko in kloba-sičarsko delavnico dobro uvedeno, obstoječo preko 45 let. prodam ali dam v najem. Delavnica na električni pogon. Prednost ima tisti, ki želi investirati za hladilnik ali »Frigidair«. Potreben kapital cca. Din 150.000 Ponudbe na naslov: Sebs~ti:an Teutl. Slavonski Brod. 14679 IT: 2 moška površnika poceni proda Jelenič. Sta-a pot štev 1 (nad tovarnol. 14718 Smrekovih trsk večja množina, naprodaj. Siomškova ulica 19. 14445 Bukovih drv 50 vagonov lepih, cepljenih, zimske sečnje kupim Plačilo proti duplikátu. Cenj. ponudbe do 20 t. m na naslov: Ign. Zerak, Vransko. " 14680 Dvosobno stanovanje ъз. 1. ickj išče 60lidna stranka dveb oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. V. 1930« 14637 Stanovanje dvo- ali trisobno, e pritiklinami iščem za 1. maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kulturni delavec«. 14638 Stanovanje 1 sobe in kuhinje, ali 2 egb in kuhinjo išče za takoj uradnik z družino. — Blagohotne ponudbe pod »Drž. uradnik« na oirla^ni oddelek »Jutra«. '"14780 Iščem stanovanje 2—3 sob, e kuhinjo in pritiklinami, event. s kopalnico, v mestu ali bližnji periferiji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Točen plačnik«. 14777 Dosmrtno stanovanje oddam mřmi stranki, ki bi založila 1-5—20.000 Din. — Nahaja so v prija.znem kraju gorenjske ljublj. okolice Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Dosmrtno«. 14615 Stanovanje 3 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin, po m-ožnosti v bližini centra* Ljubljano išče za junij ali julij zakonski рат brez otrok. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« aod šifro »Junij ali julij«. 14837 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14841 Opremljeno sobo snažno in 60lnčnc, najraje v bližini 6v. Prtra išče e 15. aprilom solidna gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodična« 14752 Opremljeno sobico majhno oddam na Domobranski cesti 17/11. 14774 Dva sostanovalca preprosta sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 14782 Sobo s hrano ali brez oddam gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1480.5 2 gospoda sprejmem na stanovanje — Stara pot 1 (naa tovarnol. 14717 Sobo strogo ««parirano. pri samostojni dam- išče trgovec iz province. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol šifro »Séparé«. 14809 Sobo v centru snažno, z aii brez oskrbe oddam s 13. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 14811 Dva boljša gospoda ali gospodični sprejmem e popolno oskrbo v lepo. zračno in separi-rano sobo. — Naslov peve oglasni oddelek »Jutra«. 14787 Veliko, prazno sobo s posebnim vhodom — za pi>amo ali obrt oddam s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14721 Dve sobi oddam taokj v najem sredi mesta. Potrebno je nekaj investicij. — Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mansarda«. 14701 Majhno sobico ali kabinet, v ceni do 200 Din iSče soliden, čez dan odsoten gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »G. R.c 14S32 Opremljeno sobico majhno, snažno in suho, v centru ali v bližini mesta išče solidna ia mirna gospodična 6 1. majem. Ima svojo posteljnino. Dopise pod šifro »Solnčna sobica« na oglasni oddelek »Jutra« 14835 Opremljeno sobo v centru mesta išč- soliden gospod za ta'koj. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Meblovano« 14842 Sobo elegantno opremljeno, popolnoma separiran vhod, v pritličju oddam. Poizve se na Poljanski cesti št. 12Д. 14843 Opremljeno sobo lepo in solnčno, z razgledom v Zvezdo, elektriko in paťketom takoj oddam. Klavir na razpolago. Naslov pove cgla-ni oddeiek »Jutra« 14867 Sobo 6 posebnim vhodom oddam takoj ali s 15. t. m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14857 Lepo sobo separirano takoj oddam na Mestnem trgu 13/3. 14869 Opremljeno sobo oddam v vMi Na Kodeljevc št. 13 — nasproti Leonišču 14884 Lepo sobo oddam stalni boljši osebi Ulica stare pravde št. 5/2. Zlata igla se je našia. Naslov v ogl oddelek »Jutra«. 14816 Dair.ske rokavice u-n;ene. rujave. so bile izgubljene včeraj od dramskega gledališča, po Blei-weifovi cesti «io opce. — Pesten najditelj naj jih proti nagradi odda pri b a gajni v operi. 14S6'J Mariborčani pridite vsi v vinotoč. ki se otvori v soboto, dne 12 t. m. pri slavnoznanih Sokovih irorieah. Meljski hrib št. 4. Cene: 12. 14 in Ki Din. 146Ö0 Podjeten trgovec z nekaj premoženja, išče gospodinjo s premoženjem, ki zna tud- .kuhati in" šivati. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Velika noč 1888« 1470S Morje Iv. Sporočite naslov! Odgovor bil odposlan. 147S4 Prijeten dom — 30 Ljubljana Pismc ni bilo prejeto — dvignite moje takoj! 14780 Katera dama starejša, bi pomagala inteligentnemu fantu do službe, event. mu prožila začasno pomeč. Cenjene dopise pod šifro »Vedno hvaležen« na oglasni oddelek »Jutra«. w 14723 Ivo K Tvojemu rojstnemu dnevu vse najboljše. Bog Te ohrani še mnoga leta čilega in zdravega! Zakaj tako trdovratno molčiš? — Vesele praznike! Tvoja M 14785 Vdova stara 40 let. želi znanja * kakim vdovcem, starim do 50 let. e kako službo a'i pokojnino. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomladni ča= 11842«. 14196 i* 4 (iiá AiiA Obrtnik in veleposestnik star 35 let. v Mariboru, želi poročiti gospodično od 18—26 !«t, z gotovino cd 50.000 Din Dopise na ■ podružnico ».Jutra« v Mariboru pod šifro »Obrtnik«. 14569 l/ rlfil rtrf« rir Pianino dobro ohranjen prodam. — Naslov pove oglas, cddelek »Jutra«. 14846 Stroji za kiobasi-čarsko obrt mečkalni stroj. Wolf. sek-Ijač ъ noži naprodaj. Vprašanja pou »Klobasičar« na oglasni oddelek »Jutra«. 11352 Mesarske stroje k več, špric in Wolf, malo rabljene prorla.m. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 14694 Vrtalni stroj d« 2 mm. stružnico veliko 1.5u—2 ni. dobre ohranjen ter majhen kcvaški mrb (Feldschmiede) kupim. Ponudbe na-ioviii na tiskarno »Sava«. Kranj. 14800 ШШ Preproge popravlja stro'-'. ovnjakinja. •Teheran«, orijt-nialni salon v Ljubljani. Sv. Petra ee-sta 44. 14520 с г v o /ni m Ixi I ii i in. slabotni m. izčrpanim Da bi se rešili slabosti, izčrpanosti, predčasnih muk, pa tudi prerane smrti je neobhodno potrel.nc. da od časa do ča-a očistite svoj organizem strupov, ki jili vnašamo zajedno s hrano (sečne kisline, uratov itd ) v telo. a istotako velja oja-čati in poživljati njegovo silo z energijotvornimi ferment!. vzetimi iz žlez mladih živali i. kakor ie to »KALEFLUID« D. Ka'eni-čenka. »KALEFLUID« je potreben absolutno vsem brez raz'ike. ki so izčrpani po bolezni, slabr prehrani, neurejenosti želodca, napornem fizičnem ali duševnem delu. težkih duševnih pretreslja-jih. prekomernih eksce-ih telesa ali duha itd Brezplačno-franko pošljemo pojasnjujoče literaturo o nove.m načinu obnavljanja in jačanja «hromele moči. zdravja in delovne sposobnosti. Obrni'e se na naslov: Miloš Markovic, Beograd, Kralja Milana 58. »KALEFLUID« se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah 5574 Norost! Kev«fJ Železna služirska SrozovJč* patent postelja zložljiva, s tapeciranim ma-flracom, relo praktična za vsaio hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in га potujoče ose» Ьз stane Din. 4ЬО.— Raspošibam po pojt-nem povzetiu. Leseni patent postafl» tložliiva, e tapeciranim madracom, ге!з p'aK« t>čna stane Din. 23Ql— Lciatfca za sunčanje — fTJe» gestuhljjnsinoviie vr«ti st»-pc Din. ISO,— % b. SROZOnCg Zagreb, 2Uca K. številk ilustriranega lisra lahko razp-cšliemo na ogled „Žena in dom" Gospe in gospodične, sporočite z dopisnico svoj naslov upravi v Ljubljani, Prule št. 11. Zobofehiiliko praktikantinfo sprejme zobotehnica Pavla Marija Kocijančič. Reflekiiram samo na zdravo, močno ter z dobrim spričevalom. Predstaviti se je osebno v torek, dne 15. aprila od 10.—12. in od 2.—5. ure popoldne na Dunajski cesti št. 29. 5756 z bogatimi pri iklinami in najmodernejšo ureditvijo, celo I. nadsiropje, ogledati med 14 in 15 uio. Ing. TORNAGO, Poljanska cesta 12 ODDDDQDDDDDDDCDDDDDDDDDDDDDC Pričeli smo proizvajati priznano sveži piratski kaškavalj iz ovčjega planinskega mleka. Masten je, okusen in zelo užiten. Pošiljamo po pošti od б do 20 kg, večje množine po železnici, 22 Din kg, po povzetju. Jovana S. Ceklé i brat Pirot. — Telefon št. 15. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o STAREŠINSKA ZVEZA J. N. A.D. JA D В AN sporoča tu/no vest, da je preminul gospod MARTIN COLA član častnega predsedstva Zveze in član bivše ditnafske „Slovenije" Dobrega našega tovariša in prijatelja ohranimo v najlepšem spominu. Ljubljana, 11. aprila 1930. 5785 ¥111. Osiješkf velesejem <и| - in gospodarsko razstavo mafa 1930 Potovanje po železnici ali parobrodih za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh mestih ali neposredno pri upravi velesejma v Osijeku #bf ščite! Emerson Housti: MOŽJE * Roman XXXIII. POGLAVJE Ognjeni meč Treba je bilo rešiti vprašanje prehrane. Zato sem se drugo jutro odpravil na razgledovanje po najini novi pokrajini, da vidim, katera izmed njenih sredstev bi nama utegnila koristiti. V najinem gorskem potočku so bi le postrvi in dasi nisva imela ne trnkov ne vrvic, se mi je vendar posrečilo, da sem jih nekaj nagnal pod kamne in ujel z roko. Opazil sem tudi, cla zori obilo malin in da bi bilo moči jz skorje nekih dreves pripraviti pijačo, ki bi bila vsaj zdravilna, če že ne prijetnega okusa. Živalskih sledov je bilo nič koliko; videl sem nekaj antilop in zdelo se mi je, da bi na g-olih rebreh nedaleč od rain utegnile živeti gorske ovce. Nobena izmed teh manjših živali nama ni obetala toliko koristi kakor bivol, pač pa naju je sleherna >:a!a toliko in toliko dragocenega streliiva. Potresel sem možnjiček s svinčenkami, ki mi ie visel za pasom, in videl, kako je bil lehak. 1 nela sva komaj še dva tucata krogel. Še z dvakrat tolikšnim šte-\ ilom strelov bi se bil malokateri lovec zarekel za tucat glav velikih zveri. Gledal sem okoli sebe, iščoč rdeče cedre, da bi si naprav!! lok. Pregledoval sem vrbovo grmovje, češ, kako si narežem puščic, ter prebiral kremenove iveri na bregu potoka, da bi dobil kaj pripravnega za konice. Vkliub vsem težavam sem se zavedal, da tu lahko nekaj časa počivava in da se bova vsekako preživela. Nato bo seveda treba hiteti na jug! A spet se ie usoda poigrala z nama in prečrtala najine račune. К"л sem se vračal v najin tabor, sem zaman gledal, kdaj mi pride Г. en naproti. Videl sem, da leži v senci malega indijanskega šotora. »Ranjeni ste!« sem vzkliknil. »Kaj se je zgodilo?« »Moja noga!« je rekla. »Mislim, da sem si jo zlomila!« Ni se mogla spraviti pokoncu. Komaj dihaje mi je razložila svojo nezgodo. Ko je stopala po kamenitem bregu potoka, ji je bilo spodrsnilo, m ko ie padla naprej, se je njena v mokasin obuta noga ujela v ozko razpoko med dvema skalama, tako da je ni mogla osvoboditi. Bolelo jo je kar neznosno. Njene oči so bile polne solz. Tako sem moral nenadoma postati ranocelnik. Kar moči nežno sem pregledal nogo. Bila je otekla in naglo menjavala barvo. Čeprav se je branila — vem, da ie bolelo mene bolj kakor nio— sem ii okre-nil nogo v členku in se prepričal, da je vsaj ta v redu. A glej nesreče! Rahlo škrtanje v manjših kosteh tik pod nartom mi je izdalo zlom. »Ellen,« sem rekel, »tukaile je noga zlomljena — dve koščici sta proč, se mi vidi.« Z vzkrikom, v katerem sta se družila strah in bol, se ie zgrudila na svojo bivoljo kožo. »Kaj nama je storiti?« ie zamrmrala. »Pohabljena bom! Zdaj ne bom mogla hoditi — to je naiin pogin!« »O ne,« sem dejal, »vse se bo popravilo. Cez nekaj časa vobče ne boste vedeli, da se vam je kaj zgodilo.« Tako sva hrabrila drug drugega. Vse dopoldne sem ii oblival golo nožico z vodo, tako da sta vnetje in bolečina kmalu ponehali. Nato sem poiskal nekaj primernih kosov drevesne skorje in ji po vseh pravilih umetnosti obvezal nogo: s tem sem ohranil kosti v pravem položaju in priroda v svoji prijaznosti je res zacelila rano tako, da ni pustila niti najmanjšega sledu. Ko sem jo videl toli onemoglo in trpečo, potrebuiočo vseli svojih moči — kako naj bi bil zdaj našel pogum in ji povedal skrivnost, ki je nisem smel utajiti? Kako sem ji mogel prizadejati gorje, še hujše od telesne bolečine? Vsako jutro sem ji rekel: Ce ji bo danes bolje, ji povem zastran Grace Sheratonove; pravico ima, da to zve.« A kakor hitro sem zagledal njen obraz, mi beseda ni šla več z jezika. Sleherno jutro je položila zraven sebe bel kamenček na kup. Kmalu se jih je nabralo sedem. »John Cowles, prinesite mi moie ženitovanisko pismo in pisalo,« mi je rekla tisto jutro. »Danes moram pripisati k svojemu podpisu novo črko.« Smehljaje se je storila tako in mi s svetlo ljubeznijo pogledala v obraz. Da je bil tisti košček oglja žareč ogeni in da mi je pisala z niim na golo srce, mi ne bi bila mogla prizadejati hujše bolečine. Vse navadne dolžnosti najinega življenja so zdaj slonele na meni. Moral sem loviti, skrbeti v taborišču za red, kuhati in nabirati kurivo; zato sem moral prebiti mnogo časa daleč od nje. Vneto sem pregledoval dolinico in z navdušenjem spoznal, kako nama je njena priroda naklonjena. V malih kotlinah sem lovil zajce. Napravil sem si lok in nekaj puščic in z niimi pogosto ustrelil kako neumno gos; v koških, ki sem jih delal iz drevesne skorje, sem nosil domov maline, ki so zdaj ravno zorele. Poizkušal sem tudi s koreninicami in gomoljkami, ki sem jih nabiral, a brez posebnega uspeha. Kdaj pa kdaj sem pobral tudi kako gobo, da nama je služila za hrano. Prinašal sem ji cvetlice zgodnje jeseni, zakai sneg na gorah ie lezel vse globlje in globlje. Cez dva meseca naju je morala zalotiti zima. Spet je po malem rasel kupček belih kamenčkov ob njeni strani. Crka za črko se je pojavljal na najini listini njen podpis. Njeno krstno ime je bilo že napisano — in še globlje je bilo vdolbeno v moje srce. Peti teden me je spet poklicala, naj ji prinesem oglje, in začrtala poslednjo črko svojega krstnega imena. »Glejte,« ie rekla, »moje dekliško ime jc že popolno: E-1-l-e-n.« Zi gledal sem se vanjo, držeč njene roke v svojih. »Ellen!« sem šepnil. »To že popolnoma zadošča v podpis, zakaj vi ste edina Eilen na vsem svetu.« A ona je nežno odrinila moio roko in dejaia: »Počakajte!« Prosila me ie, naj ji urežem kako vejo, da si napravi iz nje bergljo, zakaj komaj ie čakala, da bi spet hodila. In res je začela hoditi, čeprav se je z ranjeno nožico le malo opirala ob tla. S pomočjo berglje ie šepala vsak dan deli, me gledala, kadar sem lovil postrvi, mi pomagala, kadar sem nabiral maline, ter z menoj odirala divjačino, ki sem jo prinašal v tabor. CHRYSLER PRAVI AVTOMOBILISTI lahko ie več zahtevajo za svQj denar. Večji tempo in živahnejši moment polaska pri dirjaniu po najprometnejših ulicah velemesta. Motor z vrtinčastim tokom, ki preide iz navadnega tempa v ioo km. tempo ▼ direktnem teku. Ugodnejša vožnja, večja moč m vztrajnost-hitrejša vožnja po slabih in strmih cestah. Večie sposobnosti pri pasiranju ovinkov ▼ hitrem tempu. Paralelne vzmeti so nameščene v posebnih gumjastih ležiščih ki so pritrjena na kolesa in katera ni treba stalno mazati. Še lažji za vožnjo. Pogonska kolesa z redkimi zobd ее npravljajo nenavadno lahko in preprosto. Večji komfort. Široka prostorna karoserija. Večja varnost. Hidravlične notranje čeljustne zavore, ki delujejo absolutno sigurno pri vsakem vremenu. Chrysler pravi: Avtomobilisti imajo lahko avto z vsemi temi lastnosti po zelo nizki ceni. Chrysler je napravil tak avto. Chrvsler 66. Njegove sposobnosti presenetijo vse one, ki že vedo kaj lahko Chrysler producira. Oglejte si ga in ga preizkusite. Oglejfe si takoj Chryslerja 66 pri najbližjem zastopniku. GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO W. H. SMYTH-CENTRALA BEOGRAD, MILOŠA VELIKOG 23 PODRUŽNICA ZAGREB, AMRUŠEVA 4 ZASTOPSTVA: American Motors Ltd., Dunajska c. 9, Ljubljana; American Import Co., Aleksandrova с. 6, .Maribor; Anton Brem ее, Celje. Chrysler 66. Stiricilin-derski'Plymouthř Dobite lahko avtomobil vrsake vrste proti odplačevattju na ob* roke. 107 za strope izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materiala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puli, Ljubljana Gradaška nI. 22. Tel. 2513 Spoštovani lekarni »K SPASITELJU« Praga II. Trpela eem tri leta ca živčnih kamenih, ter nieem vedela nobenega izhoda, da se rešim teh strašnih belečin. Zahvaljujoč ее 6lučaju, eem čitala v »Hrvat. ličtu< javno zahvalo neke papi j en tke čaja »The Salvat* ter sem ga takoj naročila in že po uporabi prve škatljice občutila naplc premeno, ker s-o namreč bolečine pcpolnoma prenehale. Sama še nadalje uporabljam čaj »The Sa!vat«, a ga takieto priporočam veem, ki še trpe na želodčnih kamnih. Sprejmite mojo grino zahvalo. 4&43 VOCLV dne 10. februarja 1930. SOFIJA PAJTL. Zahtevajte zanimivo brošuro o želodčnih kamenčkih, ki Vam jo po-šlje za«tcnj zastopnik in edini razpošiljač sa Jugoslaviio lekarna pri »Sokolu« G. PROCHE, BRČKO. Proti alkoholn A V I N A b A V I IV A L preparat be rimskega lekarnarja Franka ?e edino sredstvo za zdravje in povsem neškodljivo. Z njegovo pomočjo za morete odvaditi Ijnidi pijančevanje, ne da bi oni o tem kai vedeli Polno zahval felečenih. Cena 220.— Din. 5028 RazTKršilia glavni zastopnik za Jugoslavijo N. POPOVIC. Beograd, Kolarčeva 7. Naročajte „Našo dobo"? Suha drva in premog # » nudi tvrdka J. Pogačnik, Bohoričeva ul. 24ъ Telefon 2059 Mas Pokrajinske razglednice po Vaši sliki al: negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Smuc. Ljubljana. Wolfova ul. 12 Zahtevajte ponudbe ia ce- nik! 242 RAZGLAS 5757 Го predpisih novega zakona o zaščiti avtorske pravice, objavljenega •dme 25. januarja 1930 v Urad. listu kraljevske banske apraive dravske banovine št. 24, si morajo vsa društva, ki prirejajo gledališke igre naših kot tudi inozemskih autorjev, ipred vprizoritvijo izposlovati zato potrebno dovoljenje za uprizoritev z na.vedibo imena autoria in originalnega naslova igre, katera se namerava uprizoriti. Nadalje morajo vsa pevska društva, kinopodjetja, bar!, hoteli, restavracije, gostilne, kier se izvaja petje ali godba s piskalnimi ali godalnimi instrumenti, v katerih se vrše simfonični koncerti, kjer nastopa vojaška, mestna, sokolská, gasilska, rudniška ali druge civilne godbe, salonski orkestri, jazz-band, tamburaška ali ciganska godba, kjer se uporablja glasovir, harmonij, gosli, orkesťrion, piano lo ali drugi glasbeni instrumenti prijaviti ipred izvedbo programa svoj reper.ioir in izposfovaii autorjevo dovoljenje za dovolitev izvajanja. Po naročilu kr. banske uprave opozarjamo vse zgoraj navedene korporacije, društva itd., da morajo v izogib kazenskih posledic § -iS in sledečih clt. zakona zaprositi pred izvedbo za dovoljenje in sicer za dravsko banovino od po Sno močne ga zastopnika autor skin 'pravic gosp. Tavčar!» Cirila, Grajska planota 1, Ljubljana. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 9. aprila 1930. t U 1: i ♦ * * ♦ » ♦ : f i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti naše nepozabne mame, stare mame in tašče, gospe malije Ba posestnice izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo preč. gospodu župniku v p. Ivanu Vrhovniku, vsem sosedom, prijateljicam in prijateljem za mnogobrojne izraze sočustvovanja in obilno udeležbo na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 11. aprila 1930. Žalujoči ostali ♦ ♦ i ♦ i ♦ ■ ♦ ♦ i «1 ♦ L * S * Г ♦ ♦! ♦ i ♦ I ♦ i 4 «j ♦ I # «I *! ♦ t * ♦ j * I ♦! ♦ S8 ♦ i ♦ 1 ♦S * i i s ♦ I & I ♦ i • I • I :■:■/'ЛШ VALENTINA COLARIČ roj. MATfflAN javlja v svojem, kakor tudi v imenu svojega nedoletnega sina Martina, da je njihov najboljši, nadvse ljubljeni soprog in zlati oče, gospod Martin Colaric major v pok., odlikovan z redom sv. Save IV. razreda danes zjutraj ob 5.15 Bogu udano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 13. aprila 1930 ob 4. uri pop. od doma žalosti, Dunajska cesta 14, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 11. aprila 1930. Merim pogrebni z*rod 5760 Brez posebnega пагваай» Občina Ljubljana ZVEZA SLOVENSKIH VOJAKOV IZ SVETOVNE VOJNE naznanja pretresujočo vest, da je Vsemogočni poklical k sebi gospoda Martin Colariča našega soustanovitelja, častnega predsednika, majorja v р., odlikovanega z redom sv. Save IV. razreda danes zjutraj ob 5.15. uri. Pogreb nepozabnega tovariša bo v nedeljo, 13. t. m. ob 4. uri popoldne z Dunajske ceste št 14 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi blagemu pokojniku, ki si je pridobil za Zvezo nevenljivih zaslug, časten in hvaležen spomin. Ljubljana, dne 11. aprila 1930. ODBOR. •v ШЩ -Ш4 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni de3 je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.