i hit, wr fnaag « POW wmi or TOtt, tf. T. gy Orto oftfie FmHent, A. B. Surteeca, P. M. gk* Največji slovenski v Uratedk drtevak Velja sa tm leto..........$6 00 Za pol let*............... 3.60 Za Mow York celo leto____ 7.00 Za inozemstvo celo leto... # 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki The Largest Slovenian D*fly in the United State«. Issued every lay except Sundays and legal Holidays. WW 76.000 Readers. TELEFON: M7« CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 169. — 6TEV. 169. NEW YORK, TUESDAY, JJJLY 20, 1920. — TOREK, 20. JULIJA, 1920. VOLUME xxvm. — LETNIK XXVm NAJNOVEJŠE IZ PO LITIČNIH TABOROV PRED8EDNIK IN OOVERNER COX STA EDINA — ANTISA LON8KA LIGA IN PIVO. — HARDINO JE UKAŽELJAN — KAJ JE DEMOKRATIČEN KANDIDAT: ORODJE PRDESEDNIKA. — ALI IMA SVOJO POLITIKO? Wsshington, D. (*.. 19. julija. - Predsednik Wilson j* imel veers j »»no uro trajajočo konferenco z governerjem Cox, demokratič-liim predsfdniikim kandidatom. TV m- j»* v«!«-!**?. 1 nuii kandidat /a pod p red n»hI n ikko mornariški p<*ltajiuk Franklin Roosevelt. Koncfiii pokvrtovaBj« je izdal predsednik formalno izjavo, v kateri j«. rekel, da sta * governerjem Cojou enih misli ^rlede velikega vpra sanja Lipe narodov. Izjava predsednika ke je glasila: — Pogovor j»- bil \ v*»ak«-tn ozirti zadovoljiv. Dognal setn. kar *ein vedri /♦• poprej, da sva jaz in governor x(*ox popolnoma istih misli plrde velikega vprašanja Li^e narodov in da je pripravljen on biti v vsakem ožim »»redborilelj rast i naroda t«-r miru svrrt. Governor Cox bo imel za *>«»ttiian z Dunaja v Rusijo, pre- deUvskim zahtevam Za Nemčije, je baje všel z nekega so. naj jim plačajo želez- vlaka na mejni postaji Oderberg, K mi i M«* nihke drti/he eno milijardo več na n:' »lezijsko čehoslovaški ineji. Ta-leto, kot pa sedaj kaze, bodo do bili le |>ets/o miljonov. danes iz VmtisUvf na Berliner f'nijski uradniki niso hot«-li o»l- Z^itung. g« voriti, če l.«»«lo delavci sprejeli} Oficijelno potrjena ta vest do-ponudeno povišanje ali ne. S«>daj »^daj ie ni. s.* mu
  • o vlad i Boljševiški zastopniki uočHi priti v London na posvetov.it: >, Generalni postni mojster Burle- češ da je Anglija preveč pri stranska. ______________________ . I_______ Glede Poljske pravi boljševizma. varno bolna, niso sporočili žalost- gnali boljšev.ki poljske gorale ter . tako števlre odobravalne do. vlada, da je predlagana črta za nenoTOe- j zasedli kfalj Dabrovca. Močne !pise> da ^ bo priznal kQt pHstaJ Foljake nepr pravna. Boljševik i • , 1 t ,, . „ son ie dobil vsled svojega zego- ( esariei, ki ie ze vee tednov ne- od \ line. \ ,;uzni Poljski so pre-, . . . . , , , » . .... » ... ... . . .. 1 jvarjanja mokrep lanke v platfor- Bivši kaz.er je silno potrt. Princ (boljševiške napade se je soglasno Joahim je bil ljubljenec svojih s poročilom zavrnilo v okoliei starišev. Meseca junija se je mu-.Dubna. Nadalje se glasi, da se pridi) tukaj na obisku. pravljajo boljševiki na napad na Wieringen: Ilolandska. 19. jnli-.Kovel, ki leži nekako 75 milj juž-ju. — Noviea o smrti princa Joa- no-iztoeno od Brest Lifovska. h ima je bivšega kronprinea jako London, Anglija, 19. julija. — govskepa potnika Julija Jonas ter pietresla. Med obema bratoma so Soglasno z oficijelnim poročilom napravilo z dobro merjenim st re- j vladali ves čas jako prijateljski iz Moskve zasledujejo boljše viki ko se glas, v poročilu ki je dospe- Iom llItli kone° sVO-'emM življenju |0 de njih razorov, tikajočih se lS.^j&ke in zaveznike, amendments k ustavi, y Mary-j Ta nota bo Angliji zelo o: /.Poland je že sedaj opaziti razkol med;čila obnoviti trgovske zveze s ./j-mokrimi in suhimi kandndati. —jvjetno Rusijo. Tam se namreč vrši politični boj med suhim demokratom John GtTAJARDO VSTEEI>TZ:T. Walter Smlthom ter mokrim re - publikaneem Wellerjem. | Mexico City, Mehika, T. Ji ! ' i. Republikanska konvencija v Včeraj zvečer jc bil obsojal j r 1 Marland je dala svojim kand-ivojaškim sodiščem na srart -datom na razpolago, da volijo rai Jezus M. Gii»:iarrtD ter takoj med mokrim in suliim. zatem ustreljen. Pred enim l:to i Glasi se, da je akcija Burlesona' jt bil umoril gf-nerala Zapato. v veliki meri pripomogla k ojače-1^1 čas je pa botri strmoglaviti nju protiprohibicijonističnih sil. j vlado s svojimi 33CO ustaši. One potnike, ki. so nam poslali aro za parnik 'President Wilson', ki odpluje 27. julija, prosimo, da pridejo, ako je le mogoče, že v četrtek 22. julija, da nam bo mogoče preskrbeti vsem potne liste. V soboto in nedeljo se namreč potni listi ne izdajajo. Pri tako velikem številu potnikov, kot jih imamo za ta parnik, ni mogoče dobiti potnih listov v dveh dneh, zato naj gledajo, da so v našem uradu v četrtek, 22. julija. BOLJŠEVIKI BODO PB0DFRA-j U PROTI NEMČIJI, — PRAVI! LENIN. DENARNE POŽILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Ženeva, .Švica, 19. julija. — Izvršujemo denarna izplačil* List Pravda, oficijelni organ Ni-^popolnoma zanesljivo in sed iuj m kolaja Lenin,a boljševiškega mi- razmeram primerno tudi hitru po irstrskega predsednika, kojega eeli Istri, na Goriškem in tu li na kopija je dospela semkaj, vsebuje'Notranjskem, po ozemlju, ki je naslednje ugotovilo: zasedeno po italjanski armaJi — V polni meri soglasno z M. Čičerinom, boljševiskim ministrom za zunanje zadeve, — da je nujna potreba za ekonomsko in Industrt-jalno rekonštrukeijo Rusije, da imata Rusija in Nemčija v bodočnosti skupne meje. Vsled tega se naša ofenziva proti Poljski ne bo končala, dokler ne bomo dosegli zaželjenega eilja. V interesu Nem* eije je, da pomaga Rusiji z vsemi sredstvi, da doseže ta cilj. ITALJANSKE ČETE BODO ZAPUSTILE TIROLSKO. Ženeva, Švica, 18. julija. — Neko poročilo iz Inomosta pravi, da je Italija oficijelno obvestila Av- Včeraj smo računali za pošilja- tve italjanskih lir po sledečih cenah: 50 lir________% 3.70 100 lir $ 6.80 < < 300 lir____$20 40 1 600 lir .... $32 00 1000 lir____$64 00 Vrednost denarjn sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne* ko nam poslali denar dospe v roke. Denar nam je poslati najbolj po stri jo, da bodo njene čete zapu-!130111®811« Postal Money Order, ali stile Tirolsko v trenutku, ko pod-[P* New York Draft pise Avstrija mirovno pogodbo, sklenjeno v St Germain. Tvrdka Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York N. .X i- .v, <"_ k \ —- J " • I I "GLAS NAHODA" (•LOVK NI AN DAILY) Own«« and Publish*« by BLOVXNIC PCBLI8HINQ COMPANY ^ (• corporation) FRANK SAKSE*. Prct'dtM LOUIS BENEDIK. Trsssursr Piaea o* Dut'xf*« »« »♦»• r-.orooratlon and Addrcaacs of Above Offlclara: ■3 Cmrti aaicfi «tr»M. Borough of Manhattan, N«w YorK City, N. Y. "C'« k »roda- laha'a vsak dan IiimiiiII nadalj In praznikov. I« col* Uit »olja h Canada T m po* i*ta t* da trt >*ta Mat aa A*w*rlk* Za Now York za celo loto N 30 za pol lota fJO Za Inozamatvo aa cel* lat* 12.00 ta pol lata $7JX 94.00 $7.00 M-00 OLAS NARODA (Vole* H tha Pooolo) day aaeoit Sundays and Holidays Subscription yearly >6.00 Advertleement wn a0r*err*r>t Do pi at braa podplaa In o**bno*ti *e oa prlob/'ujejo. IVrnar naj a* blagovoli poJHIJati p* Mor.tj- Order. Prl apremembi kraja naročniki v proolmo. da a« nam tudi preji-nja blvmitfCa da bitrej* najdemo naaiovnlka. GLAS NARODA Co«tlandt otrert. fiorouqh of Manhattan. New York. N. Tel*0hons: Cortlandt 2876 V. GLAS NARODA, 20. JUL. 1320 Ivana Adamiča, v katerem je hudomušno pobijal svojega *predgo-vornika Mr. Mladinea, ki je hotel gospo Danilovo kar Hrvatom pripisati. Seveda, kaj p« še, tako /lepa se pa mi ne damo. Iskrene so bile besede dr. slavlja potom ne bomo Mr. Derčarja gospe umetniee. Peter Zgaga Če bi bila neumnost zločin, bi bil ves svet ena sama norišnica. * . • Ženska nikdar ne pravi svojemu čestilcu, da je prestara zanj. pač pa, da je on premlad zanjo. tako zlepa pozabili. j že nekaj zaleže. Petje je bilo izborilo. "Slavec"; Ko je kot zadnji govornik na-! * • * že sam posebi krasno poje, še lep- : topil Peter Zgaga, bi se k malo: Najmlajši sin bivšega nemškega se se pa glasi njegova pesem, ee'vse jenjalo. Doma naj ostane jkajzerja se je vstrelil. je ojaeen s takimi glasovi kot je U prihodnje m o to vilo. in naj nej Izza 9. novembra leta 1918 so ce-naprimer glas Mr. Adamiča in zhva svoje kisliee med ljudi, ki so i sarjevi sinovi ljudje kot so drugi drugih. Posebno je Vlivala naj,lobre volje iTD 1JudJe---Ljudje s človeškimi skrb^ nas večnokrasna pesem 'Pala je,, Lep večer je bil to Vedno nam mi in človeškimi težkočami — in pala slanica". Da, res. strašna bo ostal v spominu. Če bo ostal ravno tega m mogel cesarjev sin gnjiloba je morala biti v Slove j tudi gospe Danilovi, naj nam bojPrenasatl niji, strašno močvirje, da je pri j ro v največje zadoščenje, kipela na dan taka lepota. —k.— Ifagnfilmmnsfea Ustanovljena 1. 1898 2CatuL 'Stbmtn Inlcorporirana I. 1900 GLAVNI URAD v F.LY. MINN. OradsikL P« Predsednik: miwapi uoVANSIUL. OREGOE J PORBVTA, Box 17«. BL Box 281, Conemangh, Pa. Dogodki v Dalmaciji in Trsta. T iV~cm **~rLv:i':n rrJ r.ora navdajali človeka, ic sliši o iz-(r1 h v Trstu in v Dii.'niacij'. Vtkemo trcr.'O i i pravičro nils!cCemu človeku se mora tiiLo. ] t;Jlcčiti dejstvo, da ~tc pri tem za makiavelsko racucvL.no Italija.- zaroto. Lvj tvo je, da s.o Ituljcni Izzj. premirja naprej terorizirali ir t 1.:: Iral'. jugoslovansko prebivalstvo Domačije. V vojem o-orecujtt so jo narod konečno olrr.il pre,i u J'.* ~cem u. x r. irolrarabi po trol l par iudjanskih častnikov in vojakov, ki 7 cu:a clso bil? :.cdoI2nc ovčict, temveč- ljudje, ki so na višja t rent noma izzvali spore s prozornim c ljem, da izzovejo in • . . er.cijo italjanske vlade ter ustvarijo ccsus belli tued Jugoslovan s?..o m italjar.sko državo. .'naredi proti Slovruccra v Trstu na drugi streli, brez dvoma . vDleni 0vl italjanskl.i oblasti, i aj bi slul.ll kot protiutež proti iz j roti Italj-i.-un v Dalmacinji, katere so brez dvoma tudi za-\!i Italjani katere fc »laprtuje na r;.mc Juguslovanov. A i c videl svet še kedaj kak bolj sramoten prizor? !•© našem rv.ic-.jt: ga ni šc videl. Italija j. L la povsem r.pravičcna do posesti Juine Tirolske in ov-; a ■.! ru/Unijc, v katerem co si ar D v aH It?.ljani v kompaktni Stlači. Nikakor pa ni Lat upravi-a do ccvcme Tirolske, kjer stanujejo izključno Nemci :*n tudi nc do izLljufr.o slovenskih zemlja v o-zadjn ali zaledju Trsta. Z zasedenjem teli okrajev polrezala Itrllja, ki itak krvavi iz 11 ->o<- ran in koje brzevrat,.i pr.lit'ki rapravljcio i a rodni denar v \ratlomnih imperijatist;čn"h podjetjih, svojo pravo barvo. NV Italija, ne itaijanC; r.jroJ, t cm vej diplomatje, čifuti, ki so f polastili vrhovne nadvlade i.i hi terorizirajo italjanski narotl. Italjanski diplomatic odgovarjajo i a naše ugovore, da smo sto-i :li mi i*to zlo itt d.i or.o zasedli krnje, ki niso jugoslovanski, na-] . . v Banatu in drugod, kjer obsti-jajo nemške, rumunske in ! ^!..'■;-ske narotinostue manjšine. je resnica in v tem oziru stoji tndi Jugoslavija na strani onih. 1 *n i.i nravica v srcu in ki skušajo razširiti svojo moč tudi na tujerodne skupine, — brez ozira na pravico in resnico. Položaj Italije pa je povsem drugačen kot je bil oni Jugoslavije. — Jugoslavija so jc porodila iz krvi. Stovorjena je bila iz juna skega srbskega imro L, kitc-ca.u je pretil popolni in konečni pogin 1 aterega je zlokobua Avstrija napadla s presilno močjo, ki pa se je Hjub temu jur.aški nstnvljal ter rešil svoje življenje; iz Hrvatov, ki o bili dosfdnj v.ulnii in hlapci Madžarov ter Slovencev, na katere ni izza dr.i kralja Sama netilo solnee svobode. Us:varjenje te drlavo je bil zgodovinski dogodek in če bi se ho teli držati i ekdanjih zgodovinskih meja naS^ga troimenskega naro-ibi morali raztegti'ti svoje meje do Dunaja in do Budimpšete. Ppložaj Italije pa je bil povsem drugačen. Italija je bila združena, enotna. Čeprav ul našla v uresničenji svojih aspiraeij izpolnjerja vre h svojih teženj. Svetovna vojna ji je nudila priliko, da izpopolni in dovrši svo je narodne aspiraeije ter sc polasti ozemlja, ki je v resnici italjan sko. — To je ;vui stor.la ter stc^l-a na stran zaveznikov. V boju '2 HJa preje zavora kot pa pomoč. Več ket enkrat >j prišli revztuki v nevarno,*, da se jim pride v Franciji za hrbet, ker to it^ljfuf^c armade odpovedale in k^r je pri «el «»o\rri >. predirati ^roti srcu Italija. Ko pa je pr!š'a zmage jo zahtevala Ital ja zase plcvno zasluge ] ri I-vr j. vci-jn zmage ter zahtevala vsled tega tu'i plsr, ki naj bi I x 1 m-e~r. Hižrv, ki -a prlaetle r^'e in najsllr. jše udarce tev- Slovenske novice. S! I P Iipz^Ii sc je v vcej golot:, v svoji iirperljalisticni pohI«i}#l", In zcc'nji dogodki v Tistu in D drraciji so !e poji.vi in sadovi £:lo -nevr^ega račrta, da sc dovedo do spora z Jugoslavijo K' :lclr.ja lu jo sLuša r.n eiti Poslovi ni veeer Avgusii Danilovi. V nBoti zvečer r.e j? ponovilo >! vrnrko dr ji^vo 4 4 SI t- . v New Yor'.m od najboljš 1 rcn;!t ;gral'*e Avga-.e Dan v?, 1 i jh preživela v raši srei '■„•■f d->igili 1st. O zm~žn-r4.ih ii ,v\ te ve.r.c umetnice, ' tega ker sd bili v naši -rdi tu Ji Š.irje bratje Hrvatje. *ce kai>, da s« vedm bclj zbli njeno, kaj;i njihove gla%-ne last 'r+r •jevorjx'ja, smo se že pre-naučili. ki Kiron.ni Rons j; . "ronal" Tjs"1 drr.gi teden v donrvine •''•team-rrHt', dajal besf*do in se •"al bolj obSimo na dru | val j ^ val, pripominjal in odo- prem mestu. Zaenkrat naj le f.pišem malo slavje, ki je b:!o »n<» najznačilnejših in najbolj r 'Čnil* v zgodovini newyorške slrrenclc koi> ni je. Nekaj nad trideset rojrkov sc j« »bralo — večinoma vsi njeri olji prijatelji m znancL Najprej je bila veferja, dobra in okucma, po večerji pa pijača. ravaJ, da je bilo veselje. J*ko m« o j<» govorila gosx>a mo?niča. ( e so bile njene besede t \danosti napram nam resnične, e rtom m v rekoliko sramovati, aj i mi ji nismo bili tako vdani ''Ct bi ji mrraii biti. Tudi Hlača jc govoril, tako kot zne ed»nole on. Spominjal se je In i, katere je preživel z Danilovo i>a tržaškem odra. On ni samo t katero bi se ottejiuajiii amend-mik. ampak je tudi dober t k ustavi nie kaj dobro ne igralec povrh tega. tp g'?dal. j Vsi smo z zanimanjem poslu- Da ji bilo dosti govorov, je že j šali nekoliko satiričen govor Mr. La Salle, 111. f Rojenice so se oglasile pri družini M. K. K obal in so pusti le' : repi o hčerko, ki jo je krstil do-| laei župnik Hev. F. Šaloven na! ruc Marija. Kumovala sta Mr. in Mrs. Komp st. Bog jo živi! V nedeljo 11. julija sta si ob-jubila zakonsko zvestobo v eer-v\i sv. Roka mladenič Jos. Križe n mladenka Marija Simone, obal z La Salle. Bilo srečno! # a * Farmer je peljal s parom volov svoje pridelke v mesto. Pred me" stom zagleda tablo z napisom: — Najhitrejša vožnja petnajst milj na uro. — Ilm, hm, — pravi farmer ter se popraska po glavi. — Ne vem. Ely, Mmn. - , . ... ee bom mogel toliko napraviti. Tukaj se je pripetila dne C. ju- — Storil bom pa vseeno vse, kar lija velika nesreča. Ko je vozil; bo v moji moči. rojak Josip Žlooar z avtomobi- * ^ • lom po mestu v druščini gospe E11 trn izkušnje je veliko več Ane Lušnik. Antona Malerie in J. j vreden kot cel gozd svarila. Milkovič, je hotela nesreča, da se| . • m • je avtomobil prekucnil. Pri tenij Da. težki so časi. Sedaj se mora seje ubila Ana Lešnik. Anton; človek celo odvade odvaditi. [Žlogar je dobil težke poškodbe in Milwaukee, Wis. se nahaja v Shipman bolnišnici, Anton Malerie 111 J. Milko vie sta i dobila le lahke poškodbe. Pokoj-Dolsokljuna štorklja je obiska-^ ^a Lešnik je bila stara 34 a družino John Lauriča na 1480 ^' ^^ ^ blla v r™vi na * 1. , - ■ , iiMovaškeni. Zapušča soprotra in lolton St., kjer je pustila krep- t ... y s xt j i- - 11 petero malih otrocieev. '"ega dečka. Nadalje se je osrlasila ... . t- • 1 - . j . elaniea drus-tva sv. An Bila je štev. 1U6 j - j -- - . A v> 1 tiaiuea uru«va sv. Ane stev. lUb udi pri di-uzini Andrew Pavleti- „ ^ w a na 933 Sobieski St, kjer je pu- ^anjf Spočetja tila deklico. ^ 1^0 JSKJ. in cerkvenega dru- krščanskih enega mater. Bila je Poročil se je Stephen Mihelie.. , tar 26 let. z Miss Marv Čop, sta-|ZVesta P« tudi zaved- 0 18 let. oba iz West Allisa. "a ^"fkinja; ljubila je slo- 'venski jezik in je tako gladko go- Dne S. julija je preminula po laljši bolezni Mrs. Mary Lehner. •ojena Kober, 11a Virginia St., v .tarosti 63 let. Pokojuica je bila ■odoni iz Lakovja na Sp. Štajer-kem. V Združenih državah je bi-i ala 15 let. Zapušča žalujočega oproga, enega sina in štiri hčere. .•*ojrreb se je vršil v ponde!jt-k 12.; vorila slovenščino, da bi človek ne verjel, da je bila rojena na Slovaškem. Bila je tudi ljubezniva s svojimi sosedi in človek bi ne verjel, da bi bila tako vesela žena, polna lepih nad za bod<*"-nost, sedaj v hladnem grobu. Pogreb se je vršil dne 8. julija s sv. mašo. Sprevoda so se korporativ-udeležilrf vsa tri društva. Hev. Podpredsed.: LOUIS BALANT, Box 106, Pear Avenoe, Lorain, U. Tajnik: JOSEPH PldHLBK. U7. Minnesota. Blagajnik: O BO. I* BHOZICH. Ml 7. Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUIS OO8TELLO, Sal Ida. Cola ▼rbovnl Zdravnik. Dr. JOS. T. OKAHEK. H Obla Street, N. S., Pittsburgh, Pa NMwnlkL JOHlf GOUŽB, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 0641 A veno« M. So. Chicago, TU. IVAN VAROOA. 6126 Natrona Alley. Pittsburgh. Pa. Dlaniuud. Wash LEONARD BI^BOOTtlK. Ely, Minnesota. JOHN urPNlK, S. B. Box 34, PS. box 432 7th At A, Oa ulija na IIolv Cross pokopališče. (Jeorge Duev je hotel dobiti ,, , ....... - - -- , - r rank Mihelcte ie ime na na\-xo- nunsain s pomočjo revolverja. ^ , ... ^- - i t i t.- i ...o l>e ljudstvo ganljiv govor. Krsto gostilni rojaka Johna Kobe, , ., . e , , st , i a i i • le krasilo sest vencev od društev teed St., ukradel revolver iz . .... „T /. i r* ■ * . . .m prijateljev. N. p. v m.! :epa Carta Darrington ter nato F --- el na gostilničarja z namerjenim 1>,,p u- »uli.ia ^ društvo sv. Ro 1 inla in Metoda št. 1 JSKJ. praznoval« • svoj god. ITdeležilo se jf tilni, je poklical policijo, ki je k«n»orativno sv. maše kakor vsa-tasilneža aretirala. Na s^išču let°- Rev- FraJlk MihelČiČ je ,1U j- prisodil sodnik $25 in stro-: ,tal ustanoviteljem društva, ke. Tudi Darrington, bivM de-"ja so ,nu n luč 'aul železnice, je radi tega pri- sv- vere jezik. Da bi tudi se-.el navskriž s postavo, ker je no-i dan j i člani ostali zvesti oni veri .il s seboj skrito orožje. j in delali za društvo, dal Bog! irožjem, zahtevajoč žganja, •ak Sašek, ki se je nahajal v go- Miroma pogodba z Nemško Avstrijo. ZAKLJUČEK: Kaj je Nemška Avstrija po mirovni pogodbi? Skušal sem v par kratkih člankih mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo razložiti. Prizadeval sem. •len — nam pove, kako malo o. . ,. . - j., , i Lntenta je /.emlja je prisodila pariška kon-' , ferenca Nemški «-= komisijo, Členi 177, 178. 179, 180 itd. govorijo o popravljanju (Wieder-gutmachungen >. Nemška Avstrija je povzročila vojno in je kot taka tudi odgovorna za vso šk<»do. ki so jo njene armade v Srbiji, najbolj važne točke eitateljemi®^11111^' Ita,iJi- lla Poljskem iredoeiti j1 napravile. Mora potemtakem . .....'vso to škodo tekom 30 let popra- I len 11 — mogoče najvažnejši-1 ... , ,., . ■ •, - i ,\Jti, v kolikor je v njenih močeh. sestavila v to svrho Avstri i ki e -------~ -------ki bo vso to „ - a i1't j jei s^odo cenila in potem tudi pre- rh tega se odrezana od Jadran-1- i .. - , VT i.lfM rj, iisko\ala, koliko je v močeh Nem- •kega morja. To ozemlje se inore -i. , ...... >ke A\strije, da to škodo povrne. e tn mesece samo preživljati in , ». , . ■ „„ . . i *Je I>a<* za vsakega eloveka ja-sno, ie na vekomaj navezano na tako- j , ^ , „„„ • , . ,, tmo zapustili, Ako bodo tudi oni v sili — ? Rekli bodo: Pradedi naši Junaki sores, hrabri, močni bili: Avstrijo ljubo, vero, in mili dom ohranili!. . Leta 1920. ALEKSANDER. S.H.S. Vthnila danes gorja so nekdanja in radostno lica žarijo povsod • Slovenija Tvoja se Tebi poklanja, simbolu svobode se klanja naš rod. Poklanjamo v dar Ti vsa srca ve" ' sel a. poklanjanfo v dar Ti najglobje želje, Ti, naših pravic prehrabri bn»ni- telj. junak naš, iz suženjstva osvoboditelj! mm JOHN PLAFTTZ Jr„ lum*-t, Ml« h. JOHN MOVEBN. «24 2nd Av«^ Dnl«fl^ Minnesota. MATT. PO<»OBBlX3. T W. Madlsoa W, Chicago, m. TA ufevalnl KUUOIT PERDAN, 602« Bt. OlU, Avraoe, Cleveland, Ohio. FRANK 6KRABEC. UM WsshUkgtMl St., leaver, Colo. OREQOR HHF.^AK, 407 r^ Ml AT%, Johu^town. Pa. ijednollho glsslloi **OLAH NAHODA4 Vse sfrsrl tikajoče m uradnih sadev kakor tnal denarne pošiljate* naj se po&lljajo na glavnega tajulka. Vse pritožbe naj se poAliJsJo na predsednika porotnega odbora. ProAnJe za S|>rejem novih članov In aploh vsa adrav-olik s _jsprtfevala se naj poAiiJaJo na vrhovnega sru$tvs Jednota se nahajajo po raznih slovenuklh nn ne Urina h. ram. kjer Jih še nI, prlporod entente, glede živeža, mi rovin in premoga odvisna od ce-' lega sveta, '"ein Kruppelstaat kakor jo je sam minister U>us> imenoval. navadna k«donija entente in če tudi živijo v tej državi beli* ljudje; država, ki ne more \ em stanovanju, ju izvlekli iz stanovanja in vrgli v T1 »o. P«»«rreša-ta « od tega dne dalje tudi dva železničarja. - U takih in enakih slučajih madžarski listi dnevno poročajo, čeprav je cenzura silno stroga. ali tudi ne ravno crkniti veti! Mi Jugoslovani smo j»;i da imamo svojo narodno, kogar odvisno *lug'rsla\ij< sre od V Z. Brezposelnost na Madžarskem. Madžarski kovinarji se pri . . j ministrskem pre«|sediiikn pritož*ii rj.di velike brezposelnosti na Ma ilžarskem. *_'."» (UMI delavcev je za-poslenili v strojnih tovarnah, 20 tisoč pa jih je brez posla, iu pod-jttniki spričo tak«' brezposelnosti IlOeejo uvesti še celo desetlirilO llc-1<*! Kovinarji -s<» zahtevali, tla se osemurni delavnik ne odpravi. /.1 -m. ni- strije v mestih. bf>do nemiri tem bolj na dnevnem redu. Členi 197—216 nam razodevajo, kako so dolgovi avstro-ogrske monarhije na posamezne države razdeljeni. 105.120 miljonov kron jili je - Avstro-Ogrska zapustila In najmanjša državica Nemška Avstrija jih prevzame ne manj kot 59,780 miljonov kron; štirikrat večja Jugoslavija samo 11,500 miljonov kron — z drugimi besedami: samo šesti del dolgov prevzetih od Nemške Avstrije! So pač to členi, ki govorijo drugo resnico nego nemške brošuri ce. post" z dne .*{. junija 1920. . Na koneu tega članka čitamo v '' Tagespost"': "Es ist, als ob dem Osterreieher Ketteu ura Ilan-de und Fiisse gelegt wurden.*' (Izgleda, kot bi Avstrijcu ^vezali roke in noge z verigami.) Je pač to drugo mnenje nego ga razširjajo celovški letaki in brošuriee po coni A. ki pravijo, da je lakota, slab položaj Nemške Avstrije "nur voriibergehend" (samo mimogrede). Mi Slovenci na Koroškem pač še vedno upamo, da je neumnost, zaslepljenost in prefri-ganost Nemcev samo mimogfede, drugače jih čaka še večji polom nego v zadnjih letih. Navedel sem v svojih člankih tudi zanimivi člen 271. ki govori o osebnih dolgovih, ki jih bodo morale nemške hranilnice iti banke po kurzu oktobra 1918 izplačati, to se pravi: šestkrat toliko {izplačati nego so naši ljudje vložili. Takih, malo trdih členov bi mogel še več navesti, zadostuje pa eden, da si moremo predstaviti, kako ponižujoča, uničujoča je vendar mirovna pogodba za N. Madžarski beli teror Madžarski beli teror se je v zad" njih mesecih razpasel tako, da se čuti teroriziran celo parlament. "Pester Lloyd" poroča, »la se je 7. pr. m. o tem v parlamentu mnogo govorilo. Poslanec Llrozdv je obširno opisoval ob tej priliki, ka ko je bil od častnikov prikrajše-van v svoji poslaniški imuniteti. Povedal je, da častniki s soldat« sko vred izsiljujejo po deželi od ljudi ddenar, prelet** jim s smrtjo. Nam že znani junak Keezkemeta. nadporoenik Kejjes, je na govor poslanca Drozdvja silno arogantno Odgovoril v nekeiu zaničn juč parlament, poslance in vladne funkeijonarje. Nato je poslanec Huszar, bivši minin-si r-ki predsednik, v parlamentu odločno zalite val od vlade, tla se pr« objestnemu terorju soldateske že vendar enkrat napravi konec. k»-r lak t«-ror upropašča vso deželo. Ali je vlada zmožna napraviti nasilstvu pre objestnih častnikov že nekrat k«i" nec, ali pa naj kratkomalo obstojati preneha. Poslanec Csert i je opisoval, kako ga je nek podčastnik teroriziral in mu je nekdo celo zapreti!, da se naj umakne iz Budimpešte, če mu je ljubo življenje. Vsi poslanci ^o bili nad takim očitnim terorjem nad parlamentom skrajno ogorčeni iu sam hon" vedski minister Soos je zatrjeval, da bo kaznoval Hajjesa in napravil saniolastnotfti častnikov konec. Omenil je, da je v Pesti mnogo elementov, ki oblečeni v vojaške uniforme, morijo nedolžne ljudi. Da si bodo to stvar naši čitatelji lažje predstavljal.i- navajamo naslednje drastične zglede, ki kažejo o krutosti belega terorja na Madžarskem. "Pesetr Lloyd" poroča: V mestnem gozdiču se Je našlo v srce prebodeno truplo Jurija 1 la-nitza. Morilec, ga je po storjenem Vi potrebujete knjigo Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško slovenski be-- ednjak. \'cja iz narodov, ki se različni me.l seboj po značaju, zgodovini in stvovanju. Med tend narodi vlada odkrit spor, vspričo katerega bda stara Avs»tro-Ogr>ka še vedno uzor enotnosti. Čehi, ki bi ne srn"ii imeti prav nič več pravice kot drugi narodi, stanujejo v tej dežiti, vladajo na nasilen način ter so tako sovraž-vsemu omucu stoika misiji i »nei dv ni ar se Ol ki kar je nemškega, da je naprimer generalni poveljnik izdal povelj«, v katerem se glasi, da je nevredno češkega rovoriti neutški ali zahajati v nemške lokale. Pri centralni ne dovoli nemških protokolov, nakar zapuste nemški po-irano. V Brnu zapuste nemški občinski odborniki dvorano, sklene pozdrav na predsednika (to je tudi nemška urovo-kaeija.) Isto store, kadar stopi predsednik Masaryk v dvorano parlamenta in njih vzgledu sle«le tudi socijalisti, d očim pričnejo Cehi peti svojo narodno pesem. Tudi Slovaki s* ne smejo ganiti. Iz Bratislave i,Požuna) poročajo, da je bd slovaški poročuik .Jožef Kutny obsojen na štiri mesece ječe ter degradacijo, ker je zahteval avtonomijo za Slovaško ter dal izraza svoji čisto ljubezni do Cehov s tem, da je rekel, da je treba vjp Čehe spoditi i/ Slovaške. Slovaški avtonoinist Hliuka je bil i/pui&en iz ječe po volitvah. Poljski rudarji se javno uprli in nemogoče je zatreti srd Madžarov, k iso bili proti njih volji vtelešeui v čeho-slovaško republiko. Poleg naro«lnostnih nasprotij pa obstajajo tudi socijahia. Sro-bar, katerega imenujejo češki socijalisti radi usmrčenja nekega slovaškega delav>ke^a tajnika "krvnika Slovaške", se je zvezal s socijalisti in komunisti. Daaes sedi deset Madžarov v praškem parlamentu, čeprav so Čehi večino trdili, da hočejo oprostiti le svoje brate, Slovake. To ljubi m kovanje s komunisti je še povečalo rdečo nevarnost, ki je že preje obstajala. Simpatije češkega naroda so stale vedno na strani sorodnega ruskega naroda in povsem naravno je, da iščejo češki delavci pomoči pri svojih bratih v Rusiji. Narodni Listy pml kratkim razkrili, kako daleč je prišla <"«ška v tem ozirti. Ni dosti manjkalo in prišlo bi do ožjih volitev ni^l predsednikom M.-sy rykom in komunistom Muna, prijateljem I.enina in Bela Kuna. To se je preprečilo potoni odločnega nastopa katoliške ljudske strauke v zadnjem trenutku. Ta češki babilonski stolp, kojega notranji in zunanji ustroj ne kaže nobene bodočnost'., je bil zgrajen od zaveznikov kot močen jez proti Nemcem ter proli boljševizma. Sedaj hoče ta umetna zgradba živeti in da živi, mora divjati proti Nemcem, Slovakom in Madžarom Kazventega pa je še izpostavljena nevarnosti, da zapade boljševizmu. Muna, češki voditelj rdeče revolucije, je kot poslanec danes prost iu v Kladnu ga je župan slovesno sprejel in pod njegovim vodstvom se je 35.000 delavcev pridružilo tretji internacijonali. (»lasi se, da je "azventega pet s«»natorjev in 26 poslancev v parlamentu stopilo v vrste komunistov. S tem postaja nevarnost za Češko vedno večja. (To je zelo neprijazna slika ter spozna lahko vsak. da je srd diktiral ta članek. Ogorčenost Nemcev, katerim vladajo sedaj Čehi, j«' razumljiva ter je tudi nam znano, «la so Čehi kaj oblastni in da ni dobro imeti jih za bose. Bodo4*iioyt Čehoslovaske pa vidi pisec v veliko temnejši luči koi pa je treba.) Boj Turkov. O 'mwl> HW —S unOCftlMOOD « UHQUWOOB V newyorškem pristanišču se vrše sedaj tekme med ameriško jadrnico "Resolute" jadrom)_ter angleško 'Shamrock'. Pri prvi vožnji so zmagali Angleži Zmagalec bo dobil v dar krasne kupo, koje slika je na četrti strani našega lista. "Ne moremo slepo posnemati vsega kar delajo Rusi" V razgovoru z urednikom £Cza-s:» * je na vprašanje, ali smatra demokracijo za sovražnico in oviro sccijalizma, odgovoril je predsednik češke in slovaške republike z (»žirom na prevrat v Rusiji takole: ' Ker zahtevam v obče, da je treba poznati dejstva, moram zahtevati tudi poznanja Rusije, a kdor jo pozna, mora priznati, da ne rao-i0 km in s satno 2 in pol miljona prebivalci. Pokraji-|t'0 okoli mesia Smirne dobi Grška, pol pokrajine Edin. okolica Ko-'liak in večji del Andore pa pride pod mandat Italije. Sirijo. Ciliei-jo, Taurus in Aman okupirajo Francozi, Kurdistan pa dobi avtonomijo. Razume se. tla se bodo vsi ti "mandati" sčasoma izpremeuili v kolonije. Turčija se takemu nasilnemu miru protivi z vsemi silami in turški nacijonalisti so se uprli z orožjm v roki pod vodstvom M tista fe Kemal-paše, ki je dosuej imel s svojimi vojaškimi operacijami že toliko uspeha, da se je v pravem pomenu besede začela vojna med njimi, Grki, Angleži »n Francozi. Vojno proti turškim naeijonali-istim je začel na svojo odgovornost Venizelos, ki je poslal v Malo Azijo devet grških divizij, ki so baje turško armado že znatno po-(tisnileu nazaj. Turška vlada.je sicer voljna sprejeti diktirani ji mir. jprlizna nadzorstvo zaveznikov v morskih ožinah, zahteva pa v tozadevni komisiji svoje zastopstvo, prizna novo ni.siale države, neod-(s polomljenim visnost Aamenije, hoče pa odškodnino za poktajine. ki jih izgubi a sled mirovne pogodbe, ier odklanja oilstop Smirne iu Tracije Grkom, čeprav Venizelos pravi, da živi tu 500,000 Grkov. 200.000 Turkov in okoli 100.000 mešanih narodnosti. Ker so vsled pritiska turških naeijonalistov ogrožene Dardanale, so Angleži poslali tja in v Črno morje svoje vojno brodovje z otoka Malte, in v Carigradu iu okolici so posadko povečali na 40.000 mož. V Egiptu imajo Angleži oOO.OOO vojakov, v Palestini 23,000. v Mezopotamiji pa 70.000. Angleške čete so po londonskih poročilih zadnje dni potolkle turške Rdeča armada je zopet zavzela nacijonalisticne čete pri Bagšiku, kjer je baje obležalo 2000 mr- tvili Turkov. V Bagdadu so bili upor. domačega prebivalstva od Angležev krvavo udušen . V maloazijski pokrajini Ismid so angleške in francoske čete razorožile vse prebivalstvo. Kakor razvidno, hočejo ententni imperijalisti Turčijo popolnoma uničiti. Predvsem si je Venizelos. predstavi.elj «rškepra imperija lizma. izposloval na kon- Evropska reakcija in Rusija Suft ! Morilce! - j fronti in zapodili poljsko armado (In šofer pelje J v foejr. pozneje pa so se morali v oeg, pozneje pa naprej s svojim avtomobilom.) 0-j1Palo umak„iti. Na ukrajinskem koli meščana Duranda se je pa ta-|boji^u b:la Poljakom prav tacaš nabrala večja množica drugih ;ko vojna sreča nerai'a. Poljska je meščanov. »>lu srda in j«ze s«|ra;nnala da bo v enem Mmem obrne Dnrand proti tej množiei injm0gočnem sunku prizadejala so-začne govorili. "Da. daleč smo v;etski Rusiji smrt Toda SP(laj? prišli v tem prosvitljenem dvajse-|k(; jj je ta lldarec izpodletel, se tem stoletju. Sadove civilizacijejnhna PoijNka nikakor nadejati,da in kulture žanjemo sedaj. Niti za;I>: Rusij0 podrla na tla. To delo-čevelj se ne moremo več premak-|ma tnd; že videvajo na Poljskem niti od hišnega praga, ne da#bi|in obota se> da nast0pi Poljska z nas smrdeči in puhajoči avtomobil novim kabinelom pot nove politic-1mCn' jferenei v llvthe, da sme po zmagi nad Turki samolastno narekovati Turčiji mir, na kar j«' ententa tudi pristala in od tega se grški imperi jalisti obet jo obilnih sadov. — Tak "mir" med naro«?l torej znajo vstvarjati kapir::listi 1 sunil v rebra----Kaj, zlodja, ali 110 orijentacije. smo danes na svetu samo za to, da( Sovjetska Rusija je bila predi ključi j o nepoijske pokrajine, se' sovjetska vlada ne bo udala. Odločitve pa skoro gotovo ne bo v Varšavi. Važnejša kot varšavska vladna kriza so Krasinova pogajanja z Lloyd George-oin v Londonu. Že osebnost Leonida Bo-risovič Krascinova kaže velik poki ga stavi sivjetsku vla«la ta pogajanja. Krasiti je poleg llaljanski ministrski svet o albanskem in libijskem vprašanju Italjanski ministrski svet se je v svoji prvi seji obsežno bavil z da jamo pobijati, povoziti, po mese(.j nedvomno pripravljena za tlačiti ml teh smrdečih vozov? — skl(.p miru Rusija trpi vsled voj- Lenina in Troekega najznačilnej-,albanskim in libijskim vpraša-jšr. oseba v sovjetski Rusiji. Silii-injem. V Albaniji se je. kakor pra- če se ni po- Starei, ženske z otroci otroci sami, nihče ni več varen da nes na cesti, da ga ne povozi avtomobil. Tako nas avtomobili sili- brepenenja po avtonomiji. Toda > v prezgodnjo smrt. 0j ti lopov Caillaux - francoski Giolitti Angleška revija "Truth" priob- Kaj je pisal Lenin angle- pomanjkljivi so že zaradi tega. ker niso bili med sabo organično spojeni. Centralizacija in avtono ska banda! Obesiti bi morali vse te šufte!*' Množica zadovoljna mrmra in kliče: "Gospod ima po- v naročju. no blokade. Transportna kriza o-težkoča njeno prehrano, industrijo in polj«nlelstvo epidemično siri. nr vse načine premagati težko go mizacija te vzajemno izpolnjuje- polno pravico! Škandal se mora 'nehati. Da. če bi bila policija kaj vredna." Dnrand pa med tem po- Delegacija angleškega delav- i'uje zanimivi v članek o Caillauxu stva v Rusiji je prinesla s seboj in prorokuje spremembo v francoski politiki. Bivši ministrski predsednik Caillaux, katerega je naj* višje sodišče vsled njegovega tem- tndi pismo Leninovo angleškim delavcem. Lenin pravi, da so vlade entente banditske, kapitalistični roparji, izsesovalei reveža, tla- nega mirovnega delovanja med f.:teIj[ itd Voditelji angleškega obsodilo na delavstva da so pomagači buržoa-zije, ubijalci delavcev itd. To pi- i/gubo državljanskih pravic in na izgon, se nahaja lepo v Parizu, fc ozirora na njegovo zdravstveno «ta«je mu je morala vlada dovoliti, da se vrne v Pariz. Caillaux je bil pred kratkim izvoljen za predsednika poljedelskega sveta v M a mresti, kjer so mu priredili sijajne manifestacije. Caillaux ima mnogo pristašev, ki ga niso zapustili niti v najbolj kritični trenutkih in je izjavil, da je v njem smo, ki ga priobčujejo angleški listi, najbrže popolnoma pokvari Krasinovo misijo v Angliji. Na eni strani gre Krasin prosit stikov z Anglijo, po drugi strani pa Lenin angleško vlado napada na tak tiaein. Vsi angleški listi ogorčeno obsojajo Lenina. Tudi soeijalistič-ni voditelj Clynes obsoja v 'Daily News' Leninovo pisanje za razža- ji.. Druga brez druge je nedostat-na. Pri nas so razmere druge: Na-š<* država je majhna, gosteje obljudena in nejni deli so organič-neje spojeni, ker industrij?, zem-ljedeljstvo in komunikacije so na višji stopnji kakor v Rusiji. Zato b". pri nas taki sveti ne mogli ime- gieda na svojo nro. "Zlodja, pol osmih je že. Se svoj vlak bom zamudil." In Durand pomigne mi-tnoidočemu avtomobilu: "Hej, šofer. hitro na kolodvor". Durand vstopi. In čez dve minuti: "Toda t. političnega in administratgivne- i šofer, vozite vendar bolj hitro. S gc namena, nego bi bili kvečjemu lako vožnjo ne pridemo nikdar na v smislu svojega imena posvetovalni gospodarski sosveti. Verujem r. Marxem, da je republika pogoj soeijalizma, toda parlamenta ,rijanec po rojstvu, star sedaj ."»0 poročilo, položaj, let, po poklicu inženir, že kot di- j slabšal, prav uotovo ni izboljšal, jak socijalist in od časa razkola Priteknile so se še druge stvari, ki Peo-aviea se stra,,ke hol.iševik, je bil Krasin za so še bolj zapletele to vprašanje, Sovieti skušajo fasca carističnega režima pregnan; kakor vprašanje osamljene in sc-ir. Rusije in je dolga leta deloval stradane italjanake posadke v Ska- jv nemških strojnih tovarnah kot (;ru ter čn«li spodarsko krizo. Frontne armadeJ.* "J J!"*" V-------- "" "V" ",,,,no T>ostoJ>an'" inženir. Leta 1909 se je vrnil v Pe-|siOvan*ke vlade in jugoslovanskih trograd in vodil tamkajšnjo veli-;čet Vojaške dogodovščine bi ko strojno tovarno. Kot odločen; rr.ogla zavesti v izktišnjavo kake-nasprotnik anarhističnih soeijali-1 o}; novega ministrskega predsed-stičnih socijalizačnih metod, ki! pika. to«la ugled države lahko še hudo se dovolj moči, da tekmuje s vsa- ljivo in pogrešno izjavo. Zlasti so kim. Omenjena revija spominja ogorečni konservativci. — Lord na govorice v juniju 1914, ko so eo Winston CliurcliiU piše v "Even-zatrjevalo, da Caillaux ne bo pre. ht„ Nwgf, da je d ^ rnske?a nesel procesa svoje zene, ki je diktatorja ^ , A Ne ustrelila glavnega uradnika pan" kolodvor. Vi ležete kakor polž s svojim avtomobilom, kako naj torej pridem ob pravem času na kolodvor? Šofer: "Prosim, preveč r.e smatram za preživelo instituei-!Pot«ikov & cesti. Paziti mojo Nedostatki parlamentarizma, ojram, da koga ne povozim". Du-katerih se govori mnogokrat, ob- rand: "Ah, kaj! Sodrga naj se u-sojajo predvsem v tem. da volilci tmakne. jaz moram dobiti svoj ne odpošiljajo najboljših parla-K'iak. Hitreje, hitreje!" Šofer: nientarcev. Če pa boljših res ni, j 'Krucitirken! Skoro bi povozil | st0je nasproti: nacrtjonalni de-potem bi tudi sveti ne bili nič iaro žensko!" Durand: "Pa naj mokrati, ki so pravi nositel ji pol j-boljši. Tudi ti sveti bi se namreč ;boU Pazi na sebe! Stara škatla J.skega aneksijonizma (stranka ki so se bojvale zopet Jude-iičai in Kolčaka so izpremenili v delovne. Možje in žene so bili mobilizirani in uvrščeni v vojaško ureiene delavske bataljone. To-,.., . , varne so militarizirali, delavstvo ^ J,e rfbl,a ^'jetska vlada v pr- traj in na zunaj se mora ohraniti postavili pod vojaško disciplino.f"Vlh letlh P° revolue.ji,,„, d,žela se mora navesti na pot Z vsem tem je skušala sovjetska vlada dvigniti produkcijo, da reši mesta in deželo težke krize. Ali je kaj čudnega, če je vlada pod-vzela take mere? Rusija si je po Šestih letih vojne zelo zaželela miru, Poljska pa ga ni hotela. Od-1 klonila je ponudeno ji premirje in mirovna pogajanja. Meje iz leta 1772 so poljske imperijaliste zvabile v krvavo vojno, ki se nad polj na zno- se je sprva oiltegoval organizato-'obnove. Na enak način se mora tu-ričnemu strankinemu delu. Takrat|d) enkrat za vselej r«-šiti libijsko se je Lenin žnjim ponorčeval, češ. vprašanje, ki do-.l«>j ni prineslo da bi Krasin pristal na sociialno JJtaliji drugega kot bri.lkosti, do-r( vol učijo, če bi tako gladko te- čim je na tlrngi strani metalo žr-kla, kakor kak brzovlak. Šele po- tve in milijarde v prepad brez leti leta 1918, ko se je sov jetska i dna. — Čudno, da tudi vladi na-vlada odločila, izpremeniti iz te-.klonjeno časopisje prihaja sedaj melja upravne metoele socijalizi- p.a dan s lakitui vestmi, samo ne rane industrije, se je Krasin vladi razveseljivimi stvarmi. Ulal na razpolago in poslal kmalu skim ljudstvom [maščuje. V varšavskem parlamentu vre že dolgo. Tri velike skupine si pravi organizator industrije v sovjetski republiki. Nadomestitev kolegijalne uprave soeijaJiziranih obratov po diktaturi obratnega vode, zopetna u- piše; Kaj pomenja okupacije Albanije. Belgrailski list "Demokracija" morali organizirati, nastal bi cen- H tro, sicer zamudim vlak!" tralni svet, to je vlada iu parla- - ment v drugi obliki. Brez parla-j __________________ menta bi se razvila diktatura in absolutizem večine. Stremljenje------;-- praoletarjevo po reformah je na-jstdanje družbe vobče. Ko je Marx^la pa se je vstvaritev federacije. vedba "strokovnjakov in soeijali- Dogodila se je stvar, ki jo sicer slov", uvedba akordnega dela, nočemo povečavati, hočemo jo pa šlalite in buržuazije), poljska so- poostrena delovna «lis«-iy>lina, to je pribiti: Itaijani >o v Albaniji in eijalistična stranka in kmetiške ;organizator, ki je delal na to, da .celo v Valoni sami videli, kaj po- st ranke. Socijalistična stranka je sicer nastopila proti imperijali-stičnemu aneksijanizmit. povze- škega dnevnika "Figaro", dočitn 'smemo pozabiti, pravi, da je Le- ga j e preživel imenitno. V 'zadnjih ",n ^odil mUjone Nemcev, ki se pndrli na franeosko-angleško dveh letih se je zdelo, da je sploh nemogoče v bodočnosti, toda "se-'1"0"^; Lenm rusko re- daj — pravi "Truth" — je goto- Publlko' ra2PustiI parlament in u-vo, da bo zavzel odlično mesto, niiil *™*>odo i„ mir. Za nagrado mogoče najodličnejše, v francoski Je lakoto in pogin me- politiki, predno mine deset let če.slc industrije in poljedelstva. ne bo preje umrl. Če se ne bo pri- ---- kazal kak artiljerijski poročnik s ____ svojim genijem bo zavzemal CaiP,QSSSCftSSI lanx novo in mogoče najvažnejšo iVjKK1 I iV^"11 tV'i^ | kV^ I kV/^ ravno in upravičeno, toda — ka-j govori lo diktaturi proletar/ata. ik: naj bi obsegale poleg Poljske kor je rekel Marx — "glad ni ptogram". Vsaka diktatura, torej tudi proletarijatska, brez strokov nih adminLstratičuih znanosti in brez velikega političnega načrta vede k političnemu in gospodar- je mislil na proletariat z dedšči-nr- Kanta in F.cliteja. Strokov-njaštvo je potrebno tudi za soci-jijlrzarijo; za 'socijalizacijo so potrebni kvalificirani delavci. Mi se moramo in hočemo povspeti na skemu debaklu. Politika ni.le hre- višjo stopnjo gospodarskega in so-penenje po idealnem družabnem e jalnega razvoja. Socijalizacija je ustroju, nego mora biti tudi zve-1 v današnjih razmerah, ki jih je zrna s spoznanjem sredstev, s ka- jzekrivila sretovia vojna, težak in terimi naj se te idealne razmere! seveda vrhu tega svetoven pro-doseže. Naravno je, da bosi za- blem. Ne zadošča merilo, po kat<»- dobo v zgodovini Francije". Tako previdnosti na bodočo politiko, piše angleška revija, ki navadno lite vaj o čevljev in ko j i IT dobe, ve- rrm bi se posamezniki ali posa- , , »L, do, da jih tišče, toda napraviti jih imezni sloji ali celo le deli posa- pravi, da sedanji režim v Franci-'. ' J . . ' „ .. ' , , , , ^ pove javno ono, kar se v političnih jj najbrž ne bo dolgo obstojal. ,n P°PPavit» more le ^vl^ar: ta-jmezih delov imeli dobro. Gre za tudi Ukrajino, Belo Rusijo in Li-tvinsko, čeprav je v teh načrtih prav lahko tudi mnogo aneksijo-nističnih teženj. Pozimi je socijalist ična stranka s poudarkom zahtevala mirovna pogajanja s sovjetsko Rusijo, ko pa se je pnče-1j; vojna je prav tako kakor v sve-j smotreno uredi in dvigne produk- meni okupacija t i vn ost dela, to je mož, ki vodi se- zfmlja. daj v Londonu pogajanja, da se o-tvori zopet trgovinski promet meti sovjetsko Rusjo in Evropo. Angleška vlada hoče zopet uvesti trgovinski promet z Rusijo, ker je to v interesu balkanskega o- krogih sama Šepeta. Treba pa je Francoska inteligenca, zbrana oko-* ko ie tudi v Pclitiki- Demokracija-premembo vsega gospodarskega socijalisti in kmetiškimi stranka-pripomniti, da je Caillaux ener- jj Henry Barbusseja, simpatizira sl,rora skrbeti M politično strokov-[In socijalnega ustroja, a v to svr- mi, ki naj uvede mirovne pogaja- gičen sovražnik Anglije. — "Man-'Caillauxom Seveda pa je vse od- njaštvo in zavedati se moramo, dajho je potrebno strokovnega znan-—»— Guardian", ki ne skriva visno od časa in razvoja političnih napake demokratizma. ne izvirajo .stva, dobre volje in požrtvovalno-do Cailiaoxa la rasmor. ________ i* parlamentariama, nego iz napak |sti na vseh straUeh. coskim kapitalistom. Ne pripusti, da bi Rusija plačevala blago z zlatom, da zlato ostane jamstvo za plačevanja predvojnih dolgov. Na angleškega indu- tr način je prišlo vsleil Krasino-strijskega kapitala, ki je žejen ru-jvih pogajanj z Lloyd (»eorgern Ze skih sirovin in potrebuje trga za do resnega nerazpoloženja med svoje izdelke. Toda druge stvari Francijo in Anglijo: interesno našo, ki motijo pogajanja. Rusija sprotje med angleškim industrij-zc enkrat blaga, ki ga potrebuje, skim in francoskim finančnim ka-tovni vojni, zapadla vojni ideo-jn<* more plačati z blagom, ker ji p:talom je ono, kar ovira pogaja-logiji. Kmetiške stranke begajo j j® treba najprej s pomc od Norveške lahko marsikaj nauči ne pa nasprotno. Hammer po vda rji dobre iu slabe izglede ruske revolucije. Od novembra POT naprej so bile ječe prenapolnjene in povsod je vla-tialo mai*<" van j*. Lahko, bi se napisala cela knjiga o takratnih dogodkih. ki bi napolnila svet z grozoto, (iodila so se grozodejstva, ki jih ne bo uiog<»"■»• nikdar pozabiti. Hammer pa svari obenem pred po-to« li v inozemskem ča»opi<«ju. ki je večkrat silno pretiravalo že itak »rrožne dogodke. Dejstvo je, da se je delalo z vsemi močmi za ur»siu,Viije nove dobe iu da se je začela prava vojna prorl vsem, ki ko bili osumljeni'prot'revolucije. Na sme se pozabili, da je Lenin trideset let prorokoval teror v prehodni dobi diktature proletarijata iu da je tu svoje pro rok o vanje polrdil v knjigi "I>rzava in revolucija", ki jo .ie spisal neposredno, pridno s»- jr polastil moči. l'rvi načrti sovjetske vlade po novembru 1H17 so strrmili /v združenjem »♦♦■le Rusije, ki mora dobiti zopet svojo avtoriteto, Kuvia je bila v nevarnosti, da se razdeli na številne republike brez not. an je zveze. (Vlo severni del Petrograda naj bi bila «*mo»tojna '•epublia. Danes pa obstoji nevarnost v pretiralo ceutralisaciji. Sovjetska \ lada je morala streti opozicijo stare bi-rokacije, kai se ji je posrečilo iu danes so bivši caristieni uradniki delavci \ državni Im»I j.seviški upravi. Morali pa so se imenovati tudi novi funkcijunarji. ki so večjidel Židje. Ti Ž id je so dobili vse pravite rtiih državljanov. Anti«emiti zato istovetijo boljševizem z Ži-uuvstvom. Industrija jc nacijonalizirala, t C se pravi, vsa iiulusl rijska podjetja so prešla p* d nadzorstvo delavcev, upravnikov in ravnateljev Kuski Minlikaii/» m obsega tso industrijo iu ne samo posameznih strok MeztN so stalne. Bogataši ne morejo razpolagati s svojimi bančnimi bilanca tu i. Tudi trgovina se je nacijonaiizirala, kar je povzročilo pomanjkanje b!aira in zvišanje cen. Nacijoiializacija t rt o Vlile se je izvršil:* prehitro. V mestih primanjkuje živeža, sploh pa % lada povsod lakoia Papirnati denar je povzročil vse hujše posledice nego v zapadl i Evropi. Komunisti nameravajo nadomestiti zlato t valuto iivil \ V Petrograiiu sploh ni več borze. Najvažnejši prebit 111 v Kusiji je vprašanje prometa. Med sovjetsko vlado iu km li je globok prepad, ker hočejo kmetje obdr-l /ali svoja zemljišča. V prakai je sovjetska vlada priznala zasebno! lasttuuo zemljišč, tod;« velika racijonalna posestva, ki so bila prej last krone, upravlja >ania. Šolske zadeve so zadosti v redu. Muzeji j in gledali*, a služijo -vojim namenom. Tudi godba se »roji. Posest-1 1 iki kinematografov pa morajo plačevati visoke davke. Birokracija je splošno ono, kar je bila: neumna, pokvarjena,In podkupljiva. Največ »krbi sovjetska vlada za vojsko. Današnja Rusija je vehko bolj utilitaristična nego je bila carska Rusija. Trocki se je izkazal za jako zmožnega vojttfga ministra. V lada je v manja ni. Pravi holjševiki tvorijo samo 5 odstotkov prebivalstva. Velik «11 delavcev sploh ni boljševiški, zlasti v Petro-gradu ne. Tr.hs je veneti, «la tvorijo kmetje skoraj 85 odstotkov prebivalstva, silna množica, ki se lio težkih sestala v konstituaiiti. Vojsko tvorijo izključno le pravi boljševiki. Vojaštvo je pravzaprav samo voj.ska so v je t ne vlade in spominja na angleško vojsko za časa Oromvvella. Vojaki, ki zmagajo, imajo pravico nadzorovati vlado. Sovjetska vlada je prava diktatura brez usmiljeuja. Ndzoisivo nad vlado ima posvetovalna zbornica, ki toji iz delavcev, kmetov in vojakov. K. r pa se kmet j.- malo zanimajo za politiko, delavci pa so večinoma zaposleni v vojski, nadzorujejo vlado edino le vojaki. Mogoče preneha s sklep«« miru ta iz-lediii režim in dobi zbornica zakonodajno moč. Staro meščanstvo, ki jc tvorilo v prejšnji Rusiji dva in pol odstotka prebivalcev, je na L* roški palici. Vlada sicer ni parlamentarna, toda to še ne znači, da ni demokratičns. Hammer končuje . voje poročilo s trditvijo, da bosta konec meščanske vojne iu bdprtje mej marsikaj spremenila v ruski re. publiki. To je edino, more zabraniti, da se re razširi krvava re-voluv ja iz KuMje po edem svetu. Kolikor bolj.se bo ruska revolucija pobijala, tem nevarnejša bo. Kar je v njej slabega, ho izginilo samo od sebe. t ._____ Kupa, za katero tekmujejo Angleža in Amerikanci. Tekma bo končana v treh ali štirih dneh. Zgodovina kozakov. . Beseda ' kozak" znači za ve-[zuporoškimi Kozaki ter turškim čin o ljudi, — vsaj v današnjih'sultanom, kojega nelojalna deja-dneh, — brutalnega, napol civili- nja tekom časa miru so bila na z i ranega vojaka, katerega so upo-.tako občuten način kaznovana, rahljali carji, da je pomagal za- Prvo pismo se je glasilo na na- ireti revolucijonarnc ustaje. O iz voru, zgodovini in značaju Kozakov pa je navadni človek popolnoma neveden. Kozak, tako kot figura v literaturi kot sila v zgo- l^dnji način: — Tartarskemu Kanu, našemu nevrednemu sosedu: — Mi, kozaške čete s Siča, bi nikdar ne prišle na misel, da prič- Italijanski klerikalci in jadransko vprašanje. klerikalni poslanec! Itaijatuki K rti est o Vesna) lo, ki se je mudil po nalogu svoje stranke in po želji Vatikana skoraj en mesec v Trstu, na Reki iu v Dalmaciji, je v j razgovora z urednikom "Ciorna-1* d'Italia" izjavil med drugim tole: Nemirno raz pool oženje v Trstu po vojni so povzročili »lede-či čuiitelji: Valutno vprašanje, močne organizacije, ki so za časa avstrijske vlade s svojim delovanjem vplivale na javno življenje in katerih vpliv se občuti še danes ter končno skušnje trgovskega prometa na suhem in na inorjn. To nemirno razpoloženje pa je poostreno vsled zavlačevanja rešitve jadranskega vprašanja. Tržaški ltaljani so še vedno podvrženi avstrijskim zakonom in se radi tega ne morejo vršiti niti občinske vo-j litve. Velika nacijonalnoliberalna stranka je v zadregi, ker izkoriščajo sedanji položaj socijalisti, katerih stranka je polna slovenskih avatrijakantov in italjanakih aecadovoljnežev. Nepotrebno je tajiti, da socij&lizem v Julijski Benečiji ni čisto italjanski in da njegovo delovanje ogrožuje afirmacijo it-il janstva. Wilson ova črta ne garantira obrambe Trsta in mi ne bi imeli v svoji oblasti studencev, ki so potrebni za preskrbo vode v Trstu in Istri. Nasprotno pa nas varuje v strategičnem ozi-ru Sonninova črta. — Reka je mirna, čeprav v gospodarskem o-ziru ni vse v redu. Reka je ita-Ijanska in italjansko je njeno prebivalstvo. Govoril sem z D'An-nunzijem, ki je rekel, da ne bo zapustil Reke tako dolgo, dokler ne bc zagotovljena njena pripadnost k Italiji. D'Annunzio je rešil Reko pred internacionalizacijo, s katero je grocil Nitti. — Razpoloženje v Dalmaciji je donekle mirno. Dejstvo je, da so ltaljani tndi v obrežnih mestih razven Zadra v manjšini, toda inteligenca je ita-Ijanska in celo Hrvati z gotovo stopnjo socijalnega staliča imajo italjansko kulturo. Italjanski jezik je bil vse do zadnjih 40 let edini uradni jezik v Dalmaciji. Na vprašanje, kaj mislijo o rešitvi jadranskega vprašanja, je odgovoril Vassalio: Po mojem mnenju je doviui in politiki sedanje Rusije, nemu s to vojno, če bi vi ne pri-pa je nekaj, kar je treba brez dvo- čeli s sovražnostmi. Vi niste po-ma jemati vpoštev. V modernih slali proti nam (kakšno izdaj-česih je treba zgodovino Ukraji-'stvo!) le svojih divjih Tartarjev, ne ter zgodovino kozaškega 11a ro- J t m več tudi čete onega starega da upoštevati skupno, če hoče,tepea, sultana. Če bi ne bilo po-človek razumeti enega najbolj ju-'sredovanja našega stalnega prija-naških intragičnih bojev pretekle-!telja, velikega Gospoda Jezusa, — Gospodarstvo v sovjetski Rusiji Meseca januarja je bil v Moskvi kongres narodnogospodarskih svetov. Na tem kongresu je podal referent Rykoff sliko gospodarskih razmer v Rusiji. Iz njegovega poročila je razvidno, da je transportna kriza glavni in prvi vzrok, ki preprečuje in celo uničuje gospodarski razvoj. Od 100 lokomotiv je 60 pokvarjenih in nerabnih. To pomeni, da velika masa prebivalstva ne more dobivati redno živil iu drugih potrebščin iz krajev, kjer je le"teh v obilni meri. Primer: Za tekstilno industrijo v Moskvi je bilo treba uvoziti iz Turekestana 600000 pu-dov bombaževine mesečno. Na razpolago pa sta mesečno v to svrho sama dva vlaka, v Turkestanu pa leži nakopičenih 8 milijonov pu-ddov bombaža. — Iz Urala bi se moglo transportirati okolo 10 milijonov pudov kovine, na razpolago pa je za to mesečno samo en vlak. Poročilo Rvkoffovo pravi, da je produkcija skoro v vseh strokah 30 do 40 odstotkov manjša v primeri s predvojno. Preskrbovanje prebivalstva z obutivijo, obleko, kovinskimi surovinami itd. je torej zelo težavna. Ljudstvo živi od tretjine predvojne množine potrebščin. To stanje traja lahko še eno ali dve leti, pravi Rykoff. V tem času bi živeli od prejšnih re zerv, žal le, da se tudi te krčijo. Ponekod seveda se je produkcija znantno zvečala. Tovarne za platno v Kostrani so že dosegle množino produkcije iz 1. 1914. Isto se lahko reče o nekaterih tovarnah vol ne in kovinskih podjetjih. Blokada je prisilila papirno in tekatil.no industrijo v Rusiji da peša, na drugi strani pa je zopet pospešila razvoj in nastanek drugih industrijskih strok. Začeli smo na ta način n. pr. na polju tekstilne in usnjarske industrije pridelo. vati vezenino za perilo, sukanee za šivanje in ker nimamo niti ameriške, niti egipčanske boraJ)aževi-ne, pridelujemo iz turkestanskega bombaža nekako zmes platna. Nedavno smo začeli graditi velikanske električne naprave. Centrali v Kašini in Šalurka bosta imeli 40,000 kilovatov. Ta dejstva pa seveda na tam. da je produkcija za tretijno manjša kot je bila pred vojno, prav nič ne izpremeue. Tako, torej Rvkoffovo poročilo o gospodarskem stanju v Rusiji začetkom tega leta. Da je med ča-. sil Severov a zdravila vrdr/ujejo zdravje v družinah. Natresite ga v svoje čevlje. Da dosežeta za svoje boleče, žgoče in srbeče noge zaieljen komfort. 10 da ustavite neprijetno potenje in duh. ki naataja. iz tega, natresite T svoj* čevlja in nogavice ga stoletja. ib; mi vsi poginili v svojem spa- Oeprav so bili Kozaki izpočet- j11 J11- Sedaj, ko so vam vaša nelo-ke nomadi ter opravljali plačano .ialna pota prinesla nesrečo, se vojno službo za rusko cesarstvo, vzdržite vsakega nadlegovanja so tudi narod, ki je prepojen z'I,as- Drugače bodemo postopali z najglobljimi čustvom domoljubja, vami na svoj lastni način in 11a Divje pustolovstvo Kozakov jih račin svojih junaških kozaških delalo nedostopne za napade ter prednikov, da vam namreč razbi-jih obvarovalo skozi stoletja pod- jtmo vaša lastna vrata, jarmijenja, čeprav je očividno, da Vašemu veličanstvu želimo dol-jih je ista lastnost odvračala odj£° in uspešno vlado, tega, da bi se stalno naselili ter Podpisan: — Ivan Sirko, koše-se organizirali v dobro urejeno voj ataman (v imenu cele obči-lastno državo. Vedno so bili boril- ne.) ei in ljubezen do boja je bila moč- Naslednje pismo poslano sultane jsa kot pa ljubezen do mirnega !nu, je bolj močno ter ne kaže oue razvoja. j diploraatiene finese. katero je vi- V knjigi: — Kozaki, njih zgo- deti v pismu na tartarskega kana. dovina in dežela, — katero je spi-j Glasi se na naslednji način : sal W. P. Cresson, se navaja dva _ Ti turSkf diplomaticna sporočila, katera so . poslali kozaški voditelji svojimi ~ ^vans Luciferja sa- sivražnikom. Ta dva dokumenta ^^ S1 "PfS lmenovatl *a" iz sedemnajstega stoletja nam raz-"'T S<'1>° *°*p<>darja kntijanov, krivata pustolovskega in junaške-jr ^V'™1 ar .msU Ti babilonski gr. duha. ki je globoko ukoreni-j J.' koz j, pastir iz Aleksan- njen v prsih vsakega Kozaka. fnje!.Tl Pastir vel'" Leta 1675 je krimski kan z oja- ^/11 Ti ar- čenji, katera mu je poslal turški SVinja ,n k0za! sultan, napadel neko kozaško ar-!^ ,1pram,11 nevernik! Naj te vza- mado. Kozaki so bili zmagoslavni m* hudu'! K°Zakl zavračaJ° v tem boju. če smemo vrjeti njih ^^ in Peticij>' katere si jim stavil — ali katere si boš v bo-jdočnosti izmislil. lastnim zgoclovinskim zapiskom. Z ozirom na to dobo sta najbolj značilna dva pisma, izbrana iz ko-! Zalivali *c nam. da smo bili ta-rešpoudence, ki je sledila med ko dobri ter il odgovorili. -—----i Podpisan: — Ivan Sirko in ko- Nitti zagrešil veliko napako, ki je ^»ke čete. forsiral poljuben mir z namenom.! Kakšna so bila ta pisma v njih de uzadovolji zaveznike, dočim prvotni obliki, se lahko posname b; bilo bolj pravično in-primerno, 'iz tega. da .so bila "kondenzirana da jim je razložil italjansko jav- in izpremenjena. » no mnenje. Francija, Anglija. Gr ška, (Vhoslovaška in Jugoslavija Velik kozaški narodni junaki, — kojih nekateri kot naprimer sc dosegli mnogo več brez vsake-1 Mazepa, so prešli v svetovno litega londonskega pakta kakor pajreturo, — so vodili svoje čete iz n.i:;. r.- .1 :___i______. . . * • Italija, če dobi ono, kar ji pripada po razmerju in pravičnosti, da si zagotovi svojo obrambo in mir na Adriji in na Balkanu. bitke v bitko, pogosto v namenu samoobrambe, a še bolj pogosto v namenu nadaljnjega zavojevanja. Ozemlje Kozakov pa je bilo do- ločeno, da pade pod jarem Rusije, obenem z nadaljnimi drugimi o-zemlji. Po bitki pri Pultavi je bila Ukrajina inkorporirana v rusko cesarstvo. Proees porušenja ni bil nič bolj uspešen kot oni popru-senja Poljske in Alzacije in Lo-renske. Ukrajincem se je vsililo ruski jezik in le narodna poezija se je smela razcvitati. Ukrajinsko Biblijo so tiskali v Švici in edine kopije, ki so prišle v Ukrajino, sc bile utihotaljene. V sedanjem času se je novi u-krajinski narod, potem ko je šel skozi vse grozote vojne, pričel porajati kot izrazita narodnostna skupina. Kozaška kri živi še naprej kot je razvidno iz govora, katerega je imel neki delegat uralskih Kozakov na kozaški konferenci v Petrogradu, kajti ta govor je kazal duha davno min« lih časov: — Mi vsled tega zahtevamo ter smo pripravljeni vstrajati pri tej svoji zahtevi, da se vzdrži pod demokratičnim redom privilegij, dr. sami upravlamo svoje zadeve, — to je privilegij, katerega se nam ni moglo odrekati niti pod tiransko avtokraeijo. To pa je le mogoče zagotoviti potom režima popolne krajevne avtonomije, ob-segajočega različne province starega cesarstva. Zemljepisni položaj ruskega cesarstva kaže jasno, kakšna oblika vlade bi morala ob-stjati tam. Ta oblika bi morala biti slična oni Združenih držav, f'derativne republike, v kateri bodo našli kozaški teritoriji svoje mesto in prostost, da žive svoja lastna življenja, soglasno s svojimi tradicijami in aspiracijami. Krajevna avtonomija kozaškega teritorija je sedaj zavrženo dejstvo in treba je le še videti, kako bodo ti nomadski borilci s svojimi tisoč let starimi tradicija mi v stanju obdržati in razviti svojo nanovo pridobljeno neodvisnost. S Foot Powder (Serarov Prašek 2a nage). Ta prašek pomaga,.če vas bole nege. suši vlago in drži va§e no^e suhe :n v komfortu. Dobite ga pn vašsm la-karju. Cena 25c in lc davka. W. F SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Pueblo. Cele.: Peter Cnllg. John Germ. Frank Janesb in A. Kodterar. Balkla, Cele.: Louis Costello. Somerset. Cols.: Math. Kernel! Indianapolis. In 1 11 1 , Calumet. Miril.: 1 red odhodom v staro domovi j M F Kube ,n Pi7el s^^ no na parniku "Regina d Italia'' I Aurora, Minn.: d pozdravljam š»* enkrat moje dra-' ^ PernfieL. * ge: brata Rev. Albin Moder v' KveWh, Minn.: Bridgeville. Pa., sestre Mirni J i ,jWUis Jevnikar, Frances lir. Podvasnik^^ Minn': ' « v Pittsburghu, Pa., liezi Iv. tira diša v Slovanu. I'a.. Angelo Fr. Beg v Barbertonu. < >lii.». Pozdravljam tudi družino Charles Brun- |-,.- jeti ter v vseh zadevah, ki jih pri. odhodu potrebujejo, točno in šteno oskrbljeni. Na svidenje! — Anthonia in Joseph Rostan, Postmaster iz Slovana. Pa. J CIrejror Zobec. . Govanda, N. I,: Kari SterniSa. Little Falls, N. ¥.: Frank Masle. 4 I tarberton. Oblo: 1 Frank Poje In Alb. Poljsnea Collinwood. Ohio: « Math. Slacalk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, Charles Ksrlinger, in Jakob Reanlk. Anton in Cecilija Pirnat. slednja! Ix*r*in» 0hio: rojena Suša, doma iz Zagorja! lialant. 1 Ostanek. ob Savi. želita izvedeti, za bra-lNile8> ^io: ta JOŽEFA J. Komie In M. in FRANKA ter Frenk KogovBek. sestro TEREZIJO SUŠA. Ako Youngstown, Ohio: kateri rojakov ve za njihov na- Anton KikelJ. slov. naj mi blagovoli sporočiti. 0re"on City« 0re*<»! • , . . , - , i M. Justin, ce pa sanu berejo ta oglas, jih ( Alleghany. Pa.: prosim, da sc mi javijo. — An-1 Klarlch. thony Pirnat, K. R. 1. Iiox Ambridge, Pa.: No. 12, Eddy vil le. Iowa. (16-24—7) Mr. LOUIS ANDOLSEK, bivši večletni upravnik fllas Naroda in zadnja leta uradnik pri naselniškem oddelku Združenih držav, namerava uporabiti svoj 30dnevni dopust v to, da obišče meseca julija rojake v Pennsyl-vaniji, kot zastopnik Glas Naroda. Pooblaščen je nabirali naročnino in oglase ter ga rojakom kar najtopleje priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. Frank Jakfie. Bessemer, Pa.: Ixiuls Hribar. Brooghton, Pa.: Anton I pevec. Burdine, Pa.: < John DeraSar. Conemaugh, Pa.: Ivtn I'a j k ln Vid BovanML Claridge. Pa.: Anton Jerlna ln Anton Koacv Blov. Dnnlo, Ps.: Anton Oshaben. Export, Pa.: Louls SnpančlC. Forest City, Pe,: Mat. Kamin, "n Farrell. Pa.: Anton Valenčlč. Imperial. Pa.: Valentine Peternel. Greensburg. r.\: , 4 Frank Novak. ' Jonnstou-n. Ps.: Frank Garenja ln. John Polanc. Luzerne, Pa.: Anton Osoinlk. Manor, Pa.; \ Frank Demfisr. Moon Run. Pa.: Frank Maček In Frank Podartl Bek. Pittsburgh. Pa.: BOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH Zastopniki "Glas Naroda" kateri ao pooblaščeni pobrati naročnino za dnevnik "Gina Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za evoto, katero je prejel in jih rojakom pripo ročamo. v Naročnina za "Glas Naroda" jo: Za celo leto $5.00; za pol leta $3.00; «a Rtlri mesece $2.00; ss četrt leta $L50. GaL: Jacob Lovila. ta Frenk ftkrmbec. U. Jakoblch. Z. Jakabe. Ms*- rich In I. Magister. Ralph ton. Pa.: Martin Korosclieta. Reading, Pa.: ; » J. Pezdlre. Steelton. Ps.: Anton H res. Turtle Creek, Pa.: Frank »chlfrer. Weal Newton, Pa.: 1 1 Joaeph Jovml • 1 t '•J a." i White Valley. Pn.: Jurij Prevli WlUoek, Pa.: J. Peternell. Black Diamond. Weak. 1 O. J. Porenta. Ceketon. W. Vs.: .1- ; Frank Korlan. Hiibii, W. Vs.: A. Korenclian. MDwaknee. Wis« : Adolf Mantel In Jodn Tratnik. Sheboygan. Wla: John Htampfel In H. Svetita. Weat Aliia. Wis.: Frsnk Skok. Rm* Springs, Look Teacher ta A. 'fTl.AS NAHODA. 20. JUL. 1930 Divus Johnston. Spisal John Buchan. Si lairk kaki nu son Ceaar je prevzel naslov di- vus ali božji ne jx> la.-Um volji, najbrže zato, ker so mu ga vsilili vraževerni ljudje. -- O/irjfTo življenje.) dednj verjamete ali pa •sem do polovice v produ lepega belega peska, /akaj val, ki me je bil treščil na zemljo, me je zanesel zop^t mali kovček za seboj. -M.»ju bližnja okolica je bila kot ^ smetišče drevesa razbita na pripovedko. ki jo treske, mrtve ribe, ptiči in druga ete ali na t od i ne. golazen, kakor tudi par desk. ki or vam drago pripovedoval sem jih spoznal kot žalostne o-t je prijatelj Mr. Peter Thoiii-'>ta:ike krasnega "Archibalda'*. stanujoč v r-**rathlmngo, o Na čelu sem ».tipal veliko bulo,I S*rathtmn|£o. o N'a čelu katerem trdno prepričan, da drugače sem ostal et-1 iu pri zdra- lic poznu lazi, se manj pa izr>d .vi pameti, čeprav sem imel pra-kov bujne domišljije. Peterizen iehnbe iu upadlo srce. Po-Thom* »11 je ves**l, upokojen ladij znal sem dobro otoke, na enem iz-ski kapitan živeč v iilasgowskem med katerih sem ležal. Ali so bile predmestju, kjer igra vsak danjkamenite puščave brez vsakega *voji 1 J'" " 1 — deljo p Vo cerkev Svobodnih M ou isto v j kan i bali celega *>toeja. Računill Pogo>to lahko srečate njegovoUem, da sem se vsedel med dva! Uiogo« uo postajo, oblečeno v pa- stola, »Ja ali ne bom našel nobene i adiio temnoiuodro suknjo, pokri j jedi. ali pa bom sam kot pečenka _ tO S štirio^latim klobukom, ko ve jsnede.,. K.tarejšiiio-sciiijorja svobodm li' a- ? no koraka ob strani gospe \-tal sem, zahvalil Gospoda inlk Thomsonove j>o olivah Balmoral I stopil \ gozd. ('udno barvani ptieil iu Bellevue, v katerih »stanujejso se podili (hi • .> - * ■ ~ I ---- "*v dve partiji golta, vsako ne-1 ia*,tliustva in v.»de. ali pa so bili' pa obiskuje po dv.akrat no- J obljuden i z najbolj krvoločnimi i POČITEK NA TANKU. Narodna Banka Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev v Belgradu Priporoča Srbom. Hrvatom in Slovencem, ki žive v Ameriki, da glede pošiljanja denarja svojim sorodnikom v domovini kupujejo za efekt i v ne dolarje četce. ki st-bodo glasili zopet na dolarje Hupa na dinarje ali na kroiie iu ki bodo izstavljeni na Narodno Banko kraljevine Srhov. Hrvatov in Slovencev v Belgradu. pri slede-čih bankah v Ameriki: American Express Company, 65 Broadway. New York, N. Y. Columbia Trust Company, 60 Broadway, New York, N. Y. oziroma pri njihovih filialkah. Na ta način se bodo i/seljenei obvarovali pred izgbbo, katero drugače stalno trpe v Ameriki vsled nepovol jnejia kurza dolar- Iščent svojo ma*er IV A N'O PAVLIN". rojeno l RŠK*' v št. Ku-pertu na Dolenjskem. V Ameriki biva /e 15 let. Pred kratkim se jc nahajala na 6522 Bonna Ave. v t levelaridu. Ohio. •Jaz nje in setn prišel s parni-koni "Amerika** in bi želel priti k njej. - liorU 1'ršič. ;j85 IItli Ave.. New York, N. V. Začimbo, ieliiča la najraxuorrst. ■•j* domača zdravila katera priporoča msgr Knelpp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. ROJAKI. NAROČAJTE SK NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V EDR. ve. ki je v najlepših letih. (■roza me je tako potrla, da se'oko, ki di moraio niti erno in njem iu pošteno« njstMn prav nič upiral. Tudi bi krvjo podlito. Bilo jc nami cer- luknjici. Storil sem. Obenem sem ljudstva se niso mogli več nstav-jpa ugotovil, da ni to divjakov o 1 jati: Johnstonu so proglasili za trathbungska aristokracija. Ni-j sem se trudil da sem prehv.al po- ltLn„tf0 Iie pomagalo, zakaj zunajmodro in ko sem tako vanje gle-jnega položaja iu bil je tako pa- I S boga. Ni se znal njihovega jezika. ko prodajo t|1 to * ve zato Jim m mogel pojasniti celot-. Xaro<,na P>ank;l sporazmul ; skill čekov, ki se glase na dina r je, j T^Rj^tZATI Da bi se pa tudi one osebe, ka-j___ jteriin bodo ti čeki v dolarjih po-j VnrTakl IC DiOilll/flll slani, obvarovale izgube na kurzu j Miti ANUL rAtlKIRUv sem s»- lu se^el / njim prvič, tem -Jdrta debla. Za malo časa sem pri-več r:a obr./nein parniku, ki je šel na tratie«, kjer mi je bistra križani *■ 1» liebridskih otokih, '-tudenčuica j*ogasila velikansko kjer sem tedaj preživel na svojem žejo. To mi je (»omagalo na noge ribjem lovu \ škotskih vodah in začel setn ugibati, da otok, pre "je bilo nad dvesto divjakov, ob-^dal, je pomežiknilo name. oroženih in izurjenih kot redna' Medtem sem zaslišal gla> vttjs.ka. Posadili so me v nosilni- preproge in nekdo je zaklical: meteli, izza volji. da V Zi proti dečen I neprijetno noč. Bila je rav- katerega m« ikor jc on navadno liazival a sapiea ", iu nisem zdržal 1114* kokosovih orehih, t - • It 1 tli kabtuah. obrnjenih /a lis.m žvižganje, kakor navad-! jedilnici. Natekli -*eni ira se- no žvižirajo naš«* sirene. To je ega zadaj /a dimnikom; tu mi nekak > i gnal. zakaj v ra/.kr I svoje sn-e takole: (trenutku me je obstopilo najmanj Ko mi je bilo nekako -p) let jdueat divjakov, ki s<» mi zvezali . bil kapitan na lati ji •* Arciii-! roke in noge in me hlastno odna-d McKelvie ki je imela 1700,šali skozi irozd. lila lasi ki bi moralo biti _ _ ________ ran- j KEOAJ porazuiuno s finančnim ministrstvom, za kojca je podvrgel ljudski račun tu.li opravlja to delo, skfe-' nila, da se vse te čeke izplača iz- ........ .-,..„ , . ....... . 44Vjte mi", je pravil, -bil kjučno onim osebam, v kojili ko- čo, nosaei so jo dvignili in stopiriij /aboga, Peter, kaj si ti.' Kaj pa sem dober bog temu ubogemu. rist so izaani nikakor t> i ne oo lu*jsmo po I i. n-ku navzgor proti ka-delujo pri nas v Marihilluff Izza slepemu. neizobraženemu ljud- sreilovalcem in magari da bi bile is ore-J-ib T't •|11ilI,,'lll'i; pir "valCi S° ^ ,la,1U ,Ukf ^ St:°pU «tvu." Odstranil je njilurve naj- to tudi banke, in to v dinarjih po preslab, /di*el sem iskati sled peh „!a na :.ast ,Vojemu pleč je imel pregrnjen rdeč prt. ^ navade, ukinil žrtvovanje! srednjem dnevnem kurzu dolar a medtem^,,,. :.liU sem umiral in m-; visok kot gora je držal v ustih ljudi, organiziral nekak mestni je v na Belgrajski borzi Ce te o- p. v. .ir/nil dvigniti oči, ke^glina to pipico. To je bil b:>» onih svet. ki je skrbel za snago v me- sebe ne morejo priti direktno v divjakov in kdo, mislite da je stu. ustanovil stalno armado; o Bel g rad izmenjat Ček naslednjem grozot o l>i lahko uzrl. ...... PREdLIŽNO ODPLUJEJO NEW V O R K A. IZ strni se nisem mogel slutiti, kako strašno'divjakov in kdo. Ziiniorejo n iti a v 'la dokler s»"it idane m na i Ljub ki r druži Želel na " leta. Pr aiv I s na dn Ar nikdar slišali. Baš tedaj se je pri-j pisati, poslati narav mrt Banki po [pravljal na odhod. Divjaki niso i pošti in označiti svoj točen naslov, mož! Spominjaj se svojih dedovj Uospod Thomson je bil vidno o tem ničesar vedeli, zakaj v pre- Nato jim bo Banka poslala odgo i«t pradedov, ki so neustrašeno ginjen, ponudil sem mu v pri/.na-'rokovanju se je dalje bralo, da sej varjujočo vsoto čeka preko njihove t f. r.lke Broek. Lat- Ne pozabim tako 1 itr grde. po-j branili svetost sv<,je cerkve! Te- nje steklenico. Ko se je napil, si vrne Rdeči bog zopet v morje, pristojne oblasti. ' ■ •.veter v t.r.enoku. h ti. Nin o svojem kritičnem polo- ^ so izvolili, da pričaš o svojem'je otrl solzo, ki je bila lahko znak'odkoder je prijel, potem ko reši Zu svoje stroške bo Banka od-|.n-.lvN.-m s Kitaj-ko.l /-i.iu niseui mogel razmišljati. Ko verskem mišljenju, čeprav ni ver-'gin jen ja ali pa posledica temelji-1 svoje izvoljeno ljudstvo. Po nje-jbila dva in pol (i»U.) dinarja pri 1 '''' v tako Lr: ure hodili. se;jt.t|lu (la |,j u. divjaki razumeli, tega požirka. potem je nadalje-'govih navodilih so mu iztekali I tisoč dinarjih od izTplačene svote ' v 1 ustavili in spoznal sem. da smo j kar jjm |M,veš." In stisnil sem, val: | ladjo, na kateri je upal dospeti I in to samo v slučaju, če je izplari- Vl"'''' 1 .J** i,|la n,*kak" r!i,,<' niso Ustni ter sklenil, da še prej, pred-; "Lahfto si predstavljate, kako'v Singapore. Nakopičil si je narn-lo izven Belgrada. Vsled tega naj, idij.-a t.-ga nikakor ne-ul,. sicer bogvekako v redu. liiše|no unirt.nu obrazložim svoje ver-^.-in l»il prijetno presenečen, ko reč že znatno bogastvo, zakaj kot j izšel jenei. kadar pošiljajo te Čekej blatom jtl slamo, tiwla v; sj.4l prepričanje in če treba tudi -em ga -poznal, padla sva si o- bog je imel mnogo najkrasnejših svojim v domovino obveste one o. ni nekateremu po-!krog vratu, kakor svt topiseiiLski prilik olxigatiti "poštenim po-' sledečem: ganil par nabni.Šenih zob. (oče iu izgubljeni sin. Štiri leta ni toni". Pravil jc, da jc vsi^ko jutroi 1- D*t \jiora oseba, na katere Obstali smo pred ecrkveniini] videl škotskega obraza. Poklical bilo pred njegovim oltarjem celo ime se ček glasi ček podpisati na vrati, mene pa so peljali preko ne-j je uva visoka duhovna, dal jima skladišče nie^a in zelenine, in ogleil na boga Johnstoua brega Johnstona. Bil je veren katerega bo dobila od gov-ar. jajočo lal.-e /a menoj.! nog... Zaprli s,» me v en<» izmed sem stopil, m. zapeli slavospev inhn njegove duhovnike! Bil je, ka- kristjan in kot jaz starejšina i>soto v dinarjih potom pri" j p..kke teiiib..lj,j lesenih kolih iu z znamenji so mi baš sem se priprav ljal, da storim,'kor sem že rekel, zastaven fant.1 eovvcadeuske cerkve, zato se j^h^ojne oblasti. kar sem sklenil, ko me potisnejo J rdečih las, šest čevljev in štiri hal. da je smrtno grešil, ker se je; Obenem se naznanja osebam, v sosedno sobo. ki sem jo spoznal'palec vi.--.uk, močan kot tur. nje- pustil od paganov po božje ču-jlia1ere žt*,e spraviti denar, da Ban_ kot j ms večen o svetišče 'Svetih "J gov glas je bil pravcati grom, a'stiti. Dostikrat sci»i ga odvračal' ka P° P°»tavi ne more plačati ot> FRANCE rotterdam ST. PA'JL pres. wilson lafayette NOORDAM la savoie philadelphia n. amsterdam argentina new YORK la tourain e ryndam la lorraine rochambeau st. paul lafayette rotterdam la savoie philadelphia france PRES. WILSON belvedere 21 i lilija — Havr« it juh 1.1 — Boulogne 2; iuliia — Cherbourg 27 Julija — Tr»t 30 julija — Havre 4 avouiO — Boulogn« t jvgulta - — Havre 7 avti- — Cherbourg 1<» av«. — Buuloqn« 12 avqusla — Tr»t 14 .iva. — Cherbourg 14 avqucta — Havre 18 avti. — Boulogne SO ivUJitJ — Havre 21 jVllllt J — Havre 21 av«. — Cherbourg 27 avgusta — Havre 28 avq — Boulogne 3 seut. — Havre 4 seut. — Cherbourg 8 »»•pt. — H avre 1-1 SCilt. - Tril 21 If [, t. — Trit vta crrugo Clfdf cert 73 voxne POMsnil.i. cibrnitr na tvrdko FRANK SAKSER b2 Corttandt St. New York 1111. leilaj, UoKler sem Jl./I'iane z o lahko marsikaj sredi selila se je dvigalo nekaj1 s pestmi izbije d. iMstikr.ai sem prijieljaljeerkvi podobnega. kar je ličilo' u tovor, moje nagrade pa. j najbolje stari kuli. Ne svojo pozornost sem poje bila mla*lost 'svetil krču. ki mi je lomil levo torej vu še. ker 111 pa ker IlONt Že em svoj 'da tudi 1 dobrih m igega, kak •hibaldu" 3 State Street New T«rk LLOYD SABAUDO 1'ritiodnje 'nlpjiitj^* iz Vnrka f^r> tuk n;i II \ ijxka S. S. "PISARO" 1. septembra Izdajajo «»• direktni \ ..zr.| »Htkl do va*h Klavnih rn<-Ht v J ^Konlavlji. Brcxpiafno vino t">tnik«iiii 3. razreda. oja mornarska skušali r da bi mogel bi s«« umil. kakor tudi spoštova-doslužiti svoja [nja vredno kosilo iu neke zelenjave. p«nlobne spinači. Potem so me t pa je hotela seveda pustili pri miru, legel sem iu spal nop ladji je do»lelila j lu ez p rest a nka nekako IU ur. »kršiti čitamo le t upa Tri dni sem stanoval že v kolibi, ijigah. Z.e peti 1110 Dobival sem dosti hrane in lepo so ravnali z menoj, niso me pa pustili ven iz Soba je bila polovico manjša kot'domorodci so se plazili v n-jegovi Jod t.ikih nazorov, a nikdar ga ni- rf's*' 1,a noben denar, katerega prva. 11a koncu j»a je viselo od j navzočnosti kot gf »sen ice. Nikdar'seni mogel popolnoma pomiriti. |ima preostaja: ali da vlagale! vrha do tal pregrinjalo iz leopar-J v življenju nisem srečal Ze peti dan smo i|»ora proti Filipini Voj di »vali k I l*t Vi ita : kolibe, ki ni imela > smo naenkrat niti okna, da bi gledal v božji v o« le. Niti sapiea sv«-t. Nikakor nisem zapopadel, e sle /.a/irali žve- kaj uamerjajo z m^noj. R»>s sem ipolal pUiuienčck,jhil ujetnik ttnla z menoj niso ta- označtjo itne kakega drugega de" dovih kož. Nosači s<. me i>osadiliiki bi bil bolj sposoben za boga: pregrešil, potem sem se pregrešil i narne&a zavoda v Belgradu ali sredi sobe. nato se splazili po tre-jkakor on. Vedel se jc tako, kakor proti duhu, ne pa proti pisani be-i jevim kateremu bo izročila buhu do pregrinjala. K«, so tako1 da bi se bil od malega učil te o-;*;edi. Nikdar se nisem izdajal za Banka «'c»nir na obresti, ali da Banka odloči. Narodna Banka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Adv.) t! I kakor mlinska Zd. »tra Vlili kot teli 1 so prišle na< cigara. kolesa. I. 0/01 • r u bil lUt Ijll dol. kal vori bon doli tov« ot ol Rav rodi čih {»ekla, ki si jih ui-fcorein predstavljali še Naenkrat je završal ■ e-njim in zdelo se mi je, slepe miši kot otroci, se je vzdignilo v O- I morje 111 gledalo na uiehljivo, nato je vrg-Ijo \ red v zrak v moko, »i stali vrh il. dax edini sem se rftiil. In če me vprašate, kako se je to zgodilo, tedaj vam moram priznati, dn niti sam ue vem. t'util sem, kako me nie.-ejo valovi; vrgli so tue kviiku. te/a k pljttsk me je |»ote mi- toliko svtlo, ,hi bi lahko citat. V luhu v»iii ponavljal vsa poglavja iz Biblije, v s«- škotske pesmi sem dekl aiuiral in )»oi/,kusil sem napraviti celo pesem na svojo pu-tolovščino, a obtičal sem že pri petem stihu (vrstici , ker za zlodja nisem našel rime na besedo Kelvie". Četrto jutro me je zbudil peklenski ropot in šum na ulici. Skozi v rata sem v del, da se po ulicah dnete ljudstva praznično oblečenega, večina je imela cvetke v laseh in palme v rokah. Zdelo se mi je, da vidim sliko iz vetopisemskih zgodb. Ko sem pozajtrkoval, so vstopili štirje mladeniči v dolgih, belih oblačilih in nič niso zalegli moji protesti, enako so me našemili. Slekli so me do nagega, da »em sramu za-rdeval, namazali telo z nekim o-Ijem, dišečem po cimetu. Nato so me obrili ter na čelo narisali barvasto znamenje, podobno znaku prostozidarjev. (Hilekli so me v nekako spalno srajco, jo prevevali čez pas z rdečo šerj»4» in niso odnehali. se nekaj drugega sem zapazil. V preprogi je bila v višini šest čevljev mala luknjiea in v njej časti in slave. Skoro se je ustano ka zaupanje sem zapazil človeško oko. Srce se vila stranka, ki je delovala na to. da bi proglasili Johnstona za bo- Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Suho, import i rano iz starega kraja. Najboljša vrsla 100 funtov $24.00 druga vrata 100 funtov $21.00 MOŠT, svežega grozdja 51 gal $62.50. MOŠT, fivežegm grozdja 26 gal $40. Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00. Naročite, dokler ii čas, ker so vse eeta veljavne le /a kratek Im. Posebna cena na debelo. Denar se pošlje v priporočenem pismu ali po Money Ordern. . S . K U C I C H Dalmatian Cal. Grapes Co. W CORTLANDT STREET NEW YORK CITY " ,'. - kovanje, glasom katerega bo pri-j1,1,0 že pr^'j treba diskretnosti", šel nekoč Rdeči bog, ki vstane iz P'^ "Jo je setlaj še lx>lj. Kako bi morja in jxdje narod do zmage,jsieer mogla imeti napredna stranka zaupanje v moža. ee bi izvedela, da je bil nekoč bog?"' mi je skrčilo, zakaj mislil sem si, to je Balov nadduhovnik, ki mi j ga in ko se 111« je posrečilo s par zdaj zdaj porine nož v srce. Tra-|naboji dinamita pognati swvrazni-jalo je precej Časa. predno sem se| kovo glavno mesto v erak. tedaj rnjejo kot daritev kakemu pogan- spametoval in prqdno sem se o po-J se je vrnil z zmagoslavno armado bogu — strižna miaei ca gumil znova pogledati na oko v in neštevilnimi ujetniki. Želji č'e bi ne bili tako previdni, bi skoro stavili, da bo prihajal prihodnji predsednik Združenih dr-1 žav iz države Ohio. PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI Take ponudbe vam ne nudi noben drugi zdravnik. Jaz imam toliko zaupanja v svoj usiieh In sposobnost. da vas morem ozdraviti, da za svoje prizadevanje pri vašem zdravljenju ne zahtevam niti een-ta vnaprej. Piaftijte za mojo uslugo, ko !>oste zdravi. Jaz wm uaJ«rarej fTLAS NAttOTML ML TTTI. AINZR PITOV A LI ZAVZE'.TJB BASTILE. ee- . i nove ceste Zrelec—Vetrinj. Po-«iata za nas. dokaz temu zgradbe si^biii vlaki mi imeli zamfldo. vsled; mostov in cest ter načrti za nove tega se je sv. ma«a pred cerkvijo ceste in nove železnice. Se bolj' 105 (Nadaljevanje.) Ta mož je imel -uho. bledo lire ter nosil sivo suknjo, črn jopič in t rne hlaee. Na pij* .. je imel trivoglat klobuk in dolg ineO se mu je opletal med nogama Sledil je skupin, ter ostro opazoval v^ak prizor, ki se mu je nudil. — Ej. — je rekel Itillot, — jaz poznam ta obraz, kajti videl sem ga pri vseh uporih. To je bil sjMlnijshi sluga Msillard. Maillard je izginil / žei.sk.inii vred na \ogalu ceste. Hillot bi ži lo rad -iedil Maillardu, a Gilbert ga je potegnil pro ti mestni hiši. V mest-n hiiii so vedeli, kaj se c.ogaja v Parizu, a se komaj Url gali /a to. Kaj je ImIo *legioati«'-nemi. Ba lly in aristokratu Lafayette za to, če je bol nala /enska. Vsem se je zdelo to kot pričetek karnevala in nič drugega. Ko p.i je nar.isl i spremstvo te deklice na tri tisoč Oseb; ko je] neprestano naraščalo ter so se mu pridružili tudi možki, ki so se amehljali na žago .et -n na«"in, tedaj pa s«» pričeli pojmovati resnost položaja. Tekom pol ure s- je zbralo Osem tisoe žensk ob (Jreve. K*1.' je bilo število zadosti >„ mi se pričele ženske posvetovati Posvetovanje p. ni bilo posebno mirno. Večinoma so bile to \ratariee in javne ženske. Marsikatere med njimi so bile rojalistke iu mesto da bi imel misel škodovati kralju ali kraljici, bi se dale rajše ubiti za oba. I spe h posvetovanja je bil naslednji: — Za/gimo nekoliko mestno Iii.-mj. kjer se izgotavlja v>;e papirje, ki nam preprečujejo jesti slehrni dan. V mestni hiši | Imela je svoj smodnik in veliko čudo je, da ni zletela cela armada tekom pohoda v zrak. j Maillard je z. enim pogledom spoznal razpoloženje, ki je prevladovalo v njegovi armadi. Edina stvar, ki jo je mogel storiti, je bila. »la je spravil lo svojo ;>rmado proč iz Pariza ter jo odvedel v Versailles. da prepreči tam zlo. katero bi ženske brez dvom*. «7.vrSiIe. Maillard je šel tet vzel boben i> rok mlade deklice. 1'mirala je cd glada ter ni imela reč moči. da bi ga nosila. Ma-llard je vprašid mlado suho žensko, kako se piše. Rekla je. da je Madeleine Chaihbrv. Preje je rezala podobe iz lesa za cerkve, (]ri|a bodrila omahljivce ter a pozneje je postala vlaeitga iz lakote. f Dalje prihodnjič.) Koroške novice Novice U Li belič. ! pijejo sodček piva in hajdi na- Vojna je tukaj veliko žrtev za- prej. Do zdaj so obhodili vse tulit« vala, še več ljudi so pa spra- j kajinje fare, slednjič so se podali vil,- v prezgodnji grob nalezljive čez Dravo v Rož. Križa ne nosijo bolezni in nezgode doma. Zadnjič P'^1 procesijo. Ali imajo od pa-e je ponesrečil v svoji žagi u- P«1'* dovoljenja ali od kraljeve gh dni kmet Franc Skuk podoma- "Wasti, ne vemo. A to je gotovo, če Kancijan v Potočah. Ta bo o- da bi Slovene, v pasu li tako iz-ki-eval. Par ur po nesreči je pa bivalnih demonstracij ne smeli umrl marljivi delavec Simon - imet i, ker če se tam le trije Slo-de-, ki je prišel pod voz, ko je venci zberejo in pogovarjajo, že hl> de vozil za grad. i pride orožnik in jih razpodi. Naši Tukaj se je ustanovila p^ruž-' ljudje so ogorčeni na demonstran-niea kmetijske družbe. Ljudstvo te. kateri hočejo s svojim nasto-je pazljivo poslušalo govornike. P«m nele pokazati svojo moč in Ker se je govorilo tudi o razde- perfidnost. ampak tudi prestrašiti lit . i prevelikih zeiuljašč, prišli so mirno slovensko prebivalstvo, da na shod tudi vsi oni, ki hrepeni- glasovanja ne vdeležilo. Z jo po koscu lastne zemlje. "Daj- vs" pravico pa se ljudje tudi hu-re nam vsaj toliko zemlje, da bo- dujejo nad vlado, da trpi tako o-ttio krompir in zelje sadili'*, je <~ilno izzivanje in motenje javn*-yl.is delavcev iu oferjev. Prav ?a miru. V Škofieah je prišlo do i ni .t jo! Vojna jih je izučila! Kmet pretepa, v Bilčovsni in Vesei so je moral oddajati, občina ni ime- ,)a-ie ženske nagnale demonstranta* večkrat nobenih živil in kdor ^ s kamenjem, meneč, da so pri-ni imel zemlje, je gladoval. Ka- ropat. Mnogo demonstrantov teri so pa imeli kakšno njivico v '"»a orožne liste okrajnega gla-IK jemu, so si pridelali vsaj toli- varstva. Domači Slovenci pa se ko, da njim ni bilo treba glado- smejo ustrašiti števila. Kaj je vati. Ker ima Jugoslavija zemlje 200 nasproti našim glasovom dovolj, jo bo onim. ki imajo prid- Pri plebiscitu? V vsaki posamezni ne roke. tudi dala. Naša država «»»"■'"« jih imamo več. ^Pa ti de-sp .zna, kako močan je narod, ki monslranti nimajo niti glasovalne Tako se povedala tudi neraikutarjeni. kar, jim gre. Smodej je dokazal, da sej I naša pokrajinska vlada v Ljub-, ljani in centralna v Beogradu bri-j Suho Grozdje Importlrano lx starega kraja 22 centov funt. Boksa 60 funtov $11.00 Posebn« cene oa veliko. BALKAN IMPORTING CO 01 53 Gharry 8traat Maw York, N. T. 7. naročilom pošljite v naprni mudilo. To bi vsi zaslužili, — je rekla neka druga. — Manjka časa, — je rekla prva — Torej zužgimo vse skupaj, — je rekla tretja. — To je najboljše. Pričele so iskati Itaki je ter zahtevati ogenj. Provizorično, da ne izgube časa. pa so se hotele pozabavati s tem, tla obesijo nekega abe-jt. namreč a be j a Lefevre d'Ormessou. Na sreeo pa jt bil navzoč mož v sivi suknji. Prerezal je vrv in al»ej je padel na tla t*1!- si izpahnil pri tem nogo. Šepaje je odhiteT iti že. ske so se kroholule za njim. A hej jc ušel nepoškodovan, ker so bile baklje že prižgane in ker so se žt iiske že bližale, s plamenicami v rokah, arhivom. Naenkrat pa je planil mož v sivi suknji proti ženskam ter jim iztrgal plamenicc iz roke. Ženske so se ustavljale, a njih odpor je bil zaman. Kdo jc bil ta člo*.ck, ki se je ustavljal strašni volji deset tisoč ženskih bitij t /akaj so se dale te ženske obvladati od enega samega človeka; A Sej a Lefevre so obesile napol iti brez dvoma bodo obesile tudi tega inožkega. Žic je bilo čuti grozeče mrmranje med žen«kami in s pretnjami je bilo takoj združeno tudi dejanje. Ženske so že obdale moža v sivi suknji ter mu vrgle vrv krog vratu. Tedaj pa je prihitel na lice me-sta Bil|pt Prerezal je vrv na dveh krajih terzaklical. — Nesreč nice, uli ne poznate zmagalea Bastile, ali ne poznate gospoda Maillard * V spričo imenovanja tega imena so ženske obstale. Pričele so se ozirati druga v drugo ter si brisati čelo. Premagalee Bastile, gospod Maillard! — Naj živi gospod Maillard ! Pre t nje so se izpiemenile v zdrav ice. Maillard pa je >ti-i.il Billotu roko ter ga pomembno pogledal. Pogled je hotel reči: — V si maju potrebe lahko računate name k Maillard je pozna! svoje ljudi ter si i hoteli, da bi ljudska strast un čila mestno hišo. torej edino silo, ki je ščitila narod. Ni hotel, da Oi ve uni. do krstne matrikle, ki so dokazovali, da niso otroci Pariza nov sami bastardi. Te njegove besede so imele zažrljeni učinek Nikdo ne bo ob-vien iu nobena stvar ne bo sežgana. * fela družba pa je hotela oditi v Versailles. Tam je v r vsega /»a in tam se vprizarja vsako noč orgije, dočim Pariz strada. V Parizu je manjkalo uioke, kajti vse se je spravljalo v Versailles. S temi imeni j.' ljudska množica označeval,, kralja, kraljico In prestolonaslednika, ker se jih je smatralo za nrravne razdeljevalce kruha. Ker so bile ženske organizirane v skupine, ker so imele puške, to}M>ve m smiMiuik, so hotele tudi imeti generala. Za k aj lie ' Saj s< imele tudi luirodne garde svojega generala Lafav ette je bil general možkih Maillard pa naj postane genera* žensk. Lafayette je poveljeval svojim postopačem, dočim naj bi Maillard poveljeval aktivni armadi. Ne da hi se nasmi hnil in ne da bi izpremenil svoj obraz, je Maillard »»prejel predlog. M m Hard je postal poveljujoči general žensk v Parizu. Bojni pohod ne bo dolgo trajal, a bo odločilen. Osmo poglavja. MAILLAfcT) KOT QSMEKAL. kateri jt poveljeval Maillard, je gotovo zaslužila ime je avoje topove, katerim je manjkalo lafet in koles, se množice uvrstile v velikan-, kulturo, za šole itd. To pa nam je ski sprevod k demarkacijski črti. razložil med drugim, kar nam j kjer je občinstvo burno inanife- povedal, poslanec (irafenauer. -.tiralo za Jugoslavijo. Po obhodu je otvoril predsednik krajevnega odbora Fišer shod s prisrčnimi pozdravi. Naša stara bojevnika za narodne pravice koroškega slov. ljudstva Orafenauer in Smodej sta v lepo zasnovanih govorih bo- SANTA/. CAPSULtS MIDY msiimm Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. V*ak. pilnle DOCTOR LORENZ KOinl SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK •PEClJALIST MOiKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnja v vseh boleznih in kej znam slovensko, zato vas motetn popolnoma razumeti iu spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem mo£ in sdravj«. Skozi 23 let atm pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški! bolezni. Zato »ae morete popolnoma zanesti na mene, moja akrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ns od'sšajte, ampak pridit« čimpreje. Jaz ozdravim aaatrupijano krt, maaulja In Um k Mmu. tetani v art«, ta-Dadanje laa. bolečina v koatah. atara rana, iivčn*. bcloznl. oalabaloat, Delaanl v mehurju. Mcih, l«trah In talodcu. rmanloo. ravmatllaam. katar. ala«a tlto, laduha Itd. Uradna ura ao: V pondai|«k. »radah m aatfcia od t. ura aiutral da flb eopoldna. V torkih, £atrtklh In aobotah od I. ura aiutral da S. ura tvacar. Ob nadellan pa do t. ura pipoldna. ROŠTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE MO-ZAMV« 1MB IM _ NASLOV. Dr. LORENZ 644 pittsburgu, pa. Nakatarl drugI zdravniki rabilo tolm*M da vaa.razumajo Jat znam hrvataka U »t«r»«» krala. sat« vaa lat M adravlm. kar vae furnnaa. Predolgo bi trajalo, če bi hoteli pometati vse te ljudi v reko, jživi na svoji lastni grudi! Zatorej pravice. Tako se je iz Loga ves i j«- rekla neka ženska, ki je bila pametna iu kateri se je očividiiO|uam pa je Midi ljuba in draga ta vdeležiIo devet, glasovalno pravi- država! °f} l)a »»ata dva. Vseh devet se je Ravno iste hujskače, ki so šču- fele v zadnjem času sem priselilo vali proti Nemcu Pugelniku in ki |n fi koče jo izzivati domačine, so glavni krivci njegove smrti, so katerih rod je tu skoz 1'iOO let! nj'jeli Nemci, da ruvajo proti j^p (jar nam. Tudi tukaj so bili agitatorji,- Oosp'od Ivan in gospa Marija k, so o Veliki noči pripravljali pangere, posestnika na Bledu sta. ljudstvo za revolucijo. Nič ni laž- pooblastila advokata dr Franca! ;ega, k a .»or sedaj, ob času občne Tekavčica v Ljubljani, da naj draginje, katero pa zakrivijo tudi Večjo svoto. ki sta jo prejela v ne-Ijudje, ki hočejo brez resnega de- ki pr{mii od nasprotne stranke le. veliko zaslužiti, nevedno in tr-'razdeli kot podporo revnim inl pece ljudstvo razdraž.ti ter na- pridnim dijakom. Odvetnik dr hujskati. Jugoslavija hoče rane, Tekavčič se je pri tej priliki tudi .m je njej vojna vsekala, zaceliti, spomnil državnega učiteljišča jr Pa naglo to ne gre! Pridejo pa Velikovcu in poslal vodstvu uči-Ijudje. ki trgajo začel jene kraste,'tel j išča 1400 K z namenom, da! da nanovo in *e hujše bole kakor naj vodstvo porabi to svoto za na-| poprej! To so ljudje, ki bi radi bavo potrebnih knuh in drugih' i:ič delali, pa gospoda igrali. Za- potrebščin za revne in pridne ko-torej prežijo, kako bi si delili, r«»«ke slovenske dijake, kar so si drugi s pridnostjo pri-1 delali. Ravno ti so pristopni za1 Velikanski tabor v Žrelcu. j ideževe groše Nemcev. Sedaj so so tab<>ri v Velikovcu utihnili, ker par njihovih vodite- ; 1>['berku in v Železni Kapli. še Ijcv je izginilo. Pa Nemec zna ]t*,>sl bl1 tabor v Horovljah. a vojsko zijati. Kmalu bo druga tahor v Žrelcu. Drugi Armada, njihova rezerva zopet naskočila! .kraj.' leže,(>t) cestah ali že- leznieah, Zrelec pa nima železnice Nesreča z dinamitno patrono. I1".** ž^«niških postaj v Ve- . >f - - . „ , tnnjn in (;ral>štaniu dobri 2 uri Iz Mežice poročajo: Rudar Iv. ,wi4iui:0„ , , 7 i D * - ™-v . - . "»'laljen. Kakor bi povoden] i»o-< I filter, rojen v Pliberku m pristo- tl|u..:lo / 1 | S ♦ iv ■• . • plavila Zrelec, z vseh strani so se jen v Sent Danijel, se je ponesre- . * , ' i - , yt . . . ' zgrinjale neštete množice ljud- cil. Manipuliral je pred stanova- ^ i -i . , ( .. , ... koroške slovenske znan-! njem z dinamitno patrono. hotel .-i , - , ,. , ^ • - 4 , ta\ograda. A prihiteli so tudi jdodirala ter mu odrezala na levi • • . . , . M . . i , • . . t . . štajerski in kranjski Slovenci, da roki tri prste, na desni pa palec , tl„„ - • i i i t a , . _ skupno z nann mamtestirajo za ni kazalec. Tudi na obrazu je do- I|afc ujedinjenje y žre,cu ^ ^ Ml precejšnje poškodbe. v nedeljo 6. junija zl)railihJdo 10 . , 1 lsr* Uudi. Domačin, kmet iz Žrel-i Strela povzročila ogenj. je dejal da t;Hko ljune rev.lucije. Nato se je pri-rovalnici v Ljubljani le za 24.000. čela veselica. Glasbena Matica iz I Maribora in Ljubljane je krasno Procesije nemčurjev. 'prepevala, godba mariborskih že- Vekaj novega so nemčurji med lezničarje^- je lepo svirala. nasto-Vrbskim jezerom in Dravo vpe- pili so boroveljski Sokoli in njih Ijali. namree procesije. Vsako ne- naraščaj. Sreeolo\% tekma narod-deljo in pravnik se zberejo Nemci nih noš itd. Na shodu smo videli. ;n nemčurji iz občin Hodiše. Otok, da se naše vrste od dne do dne ^Ifofiče, 70 do 200 mož. in hodijo množijo in ko bo prišlo ljudsko od vam do vasi, med potjo pojejo glasovanje, bo strepetal tudi Ce-nemnke pesmi, pred nemčurskirai lovec. Dopoldne se je vršilo bla-gofitilnami se vstavijo, zapojejo, goslavljanje in slovesna otvoritev Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov* STANE: Za vse leto - $6.00 za pol leta -1 - $3.50 za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York Citv. > ____ ________ ___-_________