St. 90 (16.435) letoLV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Treh- '," 1944 do 1. maja 1945 v f* Idriji, do 7. maja 1 zadnja številk^ c SUŽn:' GORICA-Drevored24mer- o82,raxQ48 3290 ČEDAD - Ul. Ristori 28 o________________________ Internet: http/www.pw ac. e-mail: redakcija&primoiski. it jsznn UP POŠTNINA PLAČANA v gotovini i vi** Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Ari 2, comma 20b, legge 66296 - Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE - Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA - DOMJO SOBOTA, 17. APRILA 1999 Spet plačuje ubogo ljudstvo Vojko Coua osevica prisilila, d Popustil in ponovno : ?a. Pogajalsko mizo, ridko zmotil. Koso' psna, kjer je po treh ■bombardiranja •osevic pristal na Da sporazum. Koso ,a Srbe zibelka nji; javnosti, tu je jedro ,anie srednjeveške si žave, da se mu Srbi Ill0re odpovedati. , Miloševič se jasno a> da ne more zmag 6 Pripravljen odigrat carja Lazarja, ki j j>e‘ ua Kosovskem p jq0 M popustil, bi mu Tudi zveza Ni ^1° Zaveda, da si Miloševičeve v j i(: Pat pozici .Meti konca, ce °t vedno plačal •iudstvo. Tok ,Tahu in pom; rbsko ljudstvo. ,, ™ "Kusin hic Jr^ati, še hujši da zbl rfjsnja hu. Hdv2eli so jk eutiteto, v bis 0 imeli; Nise Jj^ajihovimi “^kti, kot se j I, i?sni, kje .aki z.- ’ tT 4 Ul ^aescovasp >lo Ferhadi Carevo acetka 16. rJsoVu so 5 >, kar :°sovsko ^Videti h ^odna ■ Sala P0l S ,e Mil ^oristii, ^V jl načrt ^aslug, •nu v skoraj svojo , Vse to žase,k 8ovora ZRJ / MILOŠEVIČ POSEDAJ ZAVRNIL VSE POLITIČNE PREDLOGE ZA KONEC SPOPADOV Natovemu bombardiranju ni videti skorajšnjega konca Spet srbski pogovori z zmernim Rugovom Begunska drama pa se dramatično stopnjuje BRUSELJ, BEOGRAD - Vsem članicam zveze Nato je iz dneva v dan bolj jasno, da bodo morali še tedne in morda mesece bombardirati ZRJ, preden bo Miloševič klonil. To bo seveda povzročalo težave tistim članicam, ki imajo v svojih koalicijskih vladah nasprotnike Natovega bombardiranja. Vsi seveda zanikajo možnost vojaškega kopenskega posega. Včeraj smo bili ponovno priča mirovnim pogovorom zmernega voditelja kosovskih Albancev s srbskim predsednikom Milutinovičem in z namestnikom zveznega zunanjega ministra Sainovičem. Medtem se eksodus kosovskih Albancev nadaljuje, tako da Unhcr ne izključuje, da bodo s Kosova izgnali vse Albance. Na tiskovni konferenci v Bruslju sta tako civilni kot vojaški predstavniki zveze Nato poročali o predsi-nočnjih zračnih napadih. Seveda pa nista omenila, da je neki F-15 odvrgel v Gardsko jezero neaktivirano bombo in dodatne rezervoarje, tako da bi se razbremenil in s preostalim gorivom dosegel svoje oporišče. Na 2. strani TRST / NA POBUDO ODBORA ZA MIR IN SOŽITJE Včeraj po mestnih ulicah manifestacija proti vojni TRST - Sinoči se je kljub dežju odvila manifestacija proti vojni na pobudo Stalnega odbora za mir in sožitje, h kateri je pristopilo nad 50 organizacij, med katerimi tudi nekatere slovenske. Okrog 1.500 ljudi je krenilo za transparentom z napisom »Ustavimo vojno« po ulicah mestnega središča in zahtevalo konec vojne in prekinitev Natovega bombardiranja, pa tudi da se Italija ogradi od letalskih napadov. Manifestacija je potekala brez nobenega incidenta, vendar z glasnim protestom, ko so ljudje stopili mimo ameriškega konzulata. Na 6. strani ... Vam na razpolago od leta 1948 dalje vitrum Trg S. Antonio Nuovo - vogal Ul. XXX Ottobre Trst - Tel. 040.631976 Pričakujemo Vas v prenovljeni trgovini: POROČNI SEZNAMI DARILA HIŠNE POTREBŠČINE porcelan, jedilni pribor in kristal najboljših znamk \Y/ novi edini koncesionar VOLKSWAGEN za TRST Predstavlja v loboto, 17. in nedeljo, 18. aprila ' Ul. Flavia 27 Tel. 040.383638 V Sežani začetek »odprte meje ’99« SEŽANA - Z odprtjem razstave »Predlogi za kraški park«, kulturnim programom, pri katerem so sodelovali oktet »Odmevi« iz Saleža, mladinsko gledališče Apart in komorni orkester gledališča Verdi, so sinoči v kulturnem centru »Srečko Kosovel« v Sežani tudi uradno otvorili letošnjo odprto mejo. Na otvoritvi sta spregovorila tudi sežanski župan Miroslav Klun in tržaški župan Riccardo Illy. Na 8. strani Ugodni lanski dosežki NTKI3 TRST - Na skupščini Nove Tržaške kreditne banke so odobrili obračun lanskega delovanja zavoda, ki beleži več milijard lir aktive po predlanskem pasivnem začetnem letu. Med lanske uspehe prištevajo odprtje treh novih izpostav, v kratkem pa bodo odprli še dve. Junija bodo Ntkb pripojili matičnemu zavodu Banca Anto-niana popolare veneta iz Padove. Na 14. strani Turistična promocija FJK po časopisih TRST - Furlanija-Julijska krajina začenja danes obširno reklamno akcijo za turistično promocijo letoviščarskih krajev. Vsedržavni in krajevni časopisi bodo večkrat objavili reklamne barvne strani dežele »Brez meja«, kot je tudi geslo priprav za kandidaturo zimskih olimpijskih iger leta 2006 na tromeji. Med časopisi, ki bodo reklamizirali deželo, pa ni Primorskega dnevnika. Na 3. strani Manjšinske stranke na volitve s Prodijem RIM - Voditelj Demokratov Romano Prodi je včeraj na tiskovni konferenci predstavil zavezništvo s strankami jezikovnih manjšin v Italiji, to je z južnotirolsko ljudsko stranko, z Union Valdotaine, z ladinsko avtonomistično stranko s Tridentinske in s Slovensko skupnostjo, ki jo je na včerajšnji tiskovni konferenci zastopal Drago Stoka. Na 5. strani ZRJ / KER MILOŠEVIČ NOČE POPUSTITI NE PRED BOMBAMI IN NE PRED POLITIČNIMI PRITISKI Članicam zveze Nato jasno, da bo vojna za Kosovo dolga Nato včeraj jasno priznal, da računa na aktivno vlogo borcev UCK Zmerni kosovski voditelj Rugova se je včeraj spet sestal s srbskimi oblastmi VVASHINGTON, BRUSELJ, BEOGRAD - Vsem postaja iz dneva v dan bolj jasno, da Miloševič ne bo klonil tako zlepa in da se bodo torej vojaške akcije nadaljevale še tedne in morda celo mesece. Zveza Nato pa je trdno odločena, da stre Miloševičev vojaški stroj. Seveda se diplomatski napori za politično rešitev spopada nadaljujejo, a pri tem je težko ločiti resničnih pobud od propagande. Tako sta se srbski predsednik Milan Milutinovič in zvezni premierov namestnik Nikola Saino-vič včeraj sestala z zmer- nim voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo. Po pogovorih je trojica poudarila, da mora zveza Nato takoj prekiniti z zračnimi napadi, ker bo le to omogočilo nadaljevanje dialoga z zmernimi kosovskimi Albanci. Rusko zunanje ministrstvo je že pozitivno ocenilo pogovore z Rugovo. Na zahodu pa so zelo skeptični. Se pred pogovori je nekdanji tajnik Rugovove Demokratične zveze Kosova Bujar Bukoshi jasno navedel, da je Rugova talec srbskih oblasti in da daja izjave pod prisilo. Generalni tajnik zveze UNHCR / PO ZADNJIH PODATKIH Število kosovskih beguncev dramatično narašča iz ure v uro Novinarji v Črno goro le preko Srbije ŽENEVA, TIRANA - Visoki komisariat OZN za begunce (Unhcr) ne izključuje možnosti, da bodo srbske sile v prihodnjih dneh in tednih s Kosova pregnale še vse preostale Albance. Samo v zadnjih 24 urah je čez meje v Makedonijo, Albanijo in Črno goro pribežalo 12.000 ljudi, je včeraj v Ženevi sporočil tiskovni predstavnik Unhcr Kris Janotvski. Po navedbah Unhcr je v Albaniji tako sedaj že približno 321.000 beguncev, v Makedoniji 122.000 in v Črni gori 74.200, pri čemer so všteti tudi begunci, ki so Kosovo zapustili pred začetkom napadov zveze Nato 24. marca. Mednarodni komite Rdečega križa navaja, da so nekateri od beguncev zaradi grozodejstev, ki so jim bili priča, v takem šoku, da potrebujejo nujno zdravstveno pomoč. Visoka komisarka Združenih narodov za begunce Sa-dako Ogata je poudarila, da mora biti humanitarna operacija v zvezi s Kosovom civilne narave, zato bo nadzor nad begunskimi taborišči prešel iz rok vojakov zveze Nato v roke Unhcr. Ogata se je o tem pogovarjala z generalnim tajnikom zveze Nato Solano, ki se je z njo strinjal. Visoka komisarka za begunce je tudi poudarila, da je zaščita beguncev v prvi vrsti naloga Unhcr, vojaška pomoč pa je zaželjena le pri ključnih logističnih potrebah. Namestitev kopenskih enot zveze Nato v Albaniji bo po njenih besedah temeljila na takem razumevanju. Nato in Unhcr sta se dogovorila, da bo upravljanje begunskih taborišč v Makedoniji iz vojaških rok prešlo pod civilni nadzor. Število vojakov zveze Nato v štirih begunskih taboriščih se bo s 450 zmanjšalo na 20 do 30. Naloge, ki jih je doslej izvajala vojska, pa bodo prevzeli pripadniki Unhcr in druge nevladne organizacije. Varnost naj bi po novem zagotavljala lokalna policija v sodelovanju z OV-SE in Unhcr. Medtem se je izuvedelo, da tuji novinarji, namenjeni v Črno goro, bodo morali odslej v to jugoslovansko republiko obvezno vstopati prek Beograda in pred vstopom dobiti akreditacijo tiskovnega središča jugoslovanske vojske. Namen tega ukrepa naj bi bil zmanjšati število novinarjev v Črni gori. Tam naj bi se jih trenutno nahajalo 350, so ocenili viri blizu črnogorski vladi. Poveljstvo 2. jugoslovanske armade je sicer včeraj v Podgorici sporočilo, da zaradi vojnih razmer ne bo več priznavalo novinarskih akreditacij, ki jih izdaja črnogorsko ministrstvo za informiranje. Po navedbah poveljstva naj večina novinarjev v Črni gori ne bi bila opremljena z ustreznimi akreditacijami in naj bi v republiko vstopala prek mejnega prehoda s Hrvaško Debeli Brijeg na pollegalen ali ilegalen način. Črnogorske oblasti so novinarjem ob vstopu v republiko izdajale vizume, kar oblasti v Beogradu storijo le izjemoma. Jugoslovanske vojaške oblasti novinarske akreditacije podeljujejo od začetka vojne v ZRJ 24. marca, prej je to počelo ministrstvo za informiranje. (STA) Nato Javier Solana je včeraj v odprtem pismu, ki ga je objavil ruski dnevnik Komersant, Rusijo pozval k obnovitvi sodelovanja z zavezništvom. V pismu je Solana še sporočil, da bodo napadi na ZRJ trajali vse dotlej, dokler jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič ne bo sprejel zahtev mednarodne skupnosti in prenehal z vojaškimi operacijami in poboji na Kosovu. Generalni tajnik zveze Nato je obžaloval razhajanja med zavezništvom in Rusijo in dodal, da bi države članice zveze Nato z odobravanjem sprejele konstruktivno vlogo Rusije v reševanju krize na Kosovu, kar je v skladu z njeno politično težo. Zavezništvo je v vsakem trenutku pripravljeno sprejeti ponovno sodelovanje z Rusijo, je še zapisal Solana. Diplomatsko se seveda trudi tudi Moskva. Za Balkan je .Jelcin zadolžil nekdanjega premiera Čer-nomirdina, a tudi zunanji minister Igor Ivanov ne miruje, saj je včeraj dal ra- • zumeti, da bo zaradi kosovske krize verjetno odpovedal svoj obisk na Bližnjem vzhodu. Medtem so turške oblasti sporočile, da ni nobena ruska ladja zaplula v Bospor. Rusija se kot kaže noče vplesti. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma pa je včeraj izjavil, da je pri- Med včerajšnjo tiskovno konferenco civilnega in vojaškega predstavnika za tisk zveze Nato v Bruslju (Telefoto AR) pravljen pripravljen sestati se z jugoslovanskim kolegom Slobodanom Miloševičem kot tudi z generalnim tajnikom zveze Nato Javierjem Solano, da bi jima predstavil svoj mirovni načrt za Kosovo. Nekdanja sovjetska republika Ukrajina je sicer obsodila napade zveze NATO na ZRJ. Kučmin mirovni načrt predvideva tri faze. V prvi naj bi prenehali vsi spopadi na območju. S Kosova bi se morale umakniti jugoslovanske sile, z vsemi aktivnostmi bi morala končati tudi Osvobodilna vojska Kosova, prav tako bi morala zveza Nato prekiniti zračne napade. Nato bi na Kosovu namestili mirovne sile pod nadzorom OZN in O VSE. Druga faza mirovnega načrta ukrajinske- ga predsednika predvideva vrnitev beguncev na domove, zadnja pa organizacijo mirovne konference v glavnem mestu nevtralne države. Ukrajinski zunanji minister Boris Tara-sjuk je sicer včeraj do konca spora v ZRJ ponudil zatočišče trem ameriškim vojakom, ki so jih zajele srbske sile, in organizacijo novinarske konference zmernega voditelja kosovskih Albancev Ibrahima Rugove v Kijevu. Tiskovni predstavnik zveze Nato Jamie Shea je včeraj v Bruslju izjavil, da se morajo srbske sile na Kosovu vse bolj ukvarjati z napadi Osvobodilne vojske Kosova (UCK). Srbske sile so po besedah Sheaja vse šibkejše - po eni strani jih napadajo letala zveze Nato, vzporedno pa tudi UCK. Več škode bo srbskim silam povzročil Nato, učinkovitejša bo UCK, je izjavil Shea. Pri tem je zanikal, da bi Nato UCK, za katero se je izrazil, da se je »dvignila kot Feniks iz pepela«, dobavljal orožje. Nato z UCK - ki po zavezniških informacijah pospešeno krepi svoje vrste -nima uradnih stikov, je dejal Shea in menil, da ta »očitno od nekje dobiva orožje«. »Vendar je to njihova in ne naša stvar,« je izjavil Shea. Poleg tega je Shea povedal, da je Nato predsinoči izvedel enega najintenziv-nejših napadov na cilje v ZRJ, v katerih so zavezniška letala jugoslovanski vojski in silam na Kosovu in po vsej državi povzročila hudo škodo. Nato je predsinoči, prvič po tednu dni, znova napadel sistem jugoslovanske protiletalske obrambe v Črni gori. Ta je povečala dejavnosti, zato je zavezništvo moralo napasti, je dejal Shea, vendar zagotovil, da Nato ne spreminja strategije - cilji v Črni gori so tarča napadov le takrat, kadar so ogrožena zavezniška letala. Vojaški predstavnik zveze Nato Giuseppe Ma-rani je pri tem povedal, da je zavezniško vojaško vodstvo začelo razmišljati o izboljšanju taktike pri napadih na cilje v ZRJ, ki bi omogočila boljšo identifikacijo tarč in zmanjšala možnost za ponovitev napak, kot je bila sredina, ko je pilot povezave po pomoti napadel civilni konvoj na Kosovu. (STA/CR) MAKEDONIJA / IZJAVA MAKEDONSKEGA VELEPOSLANIKA V LJUBLJANI MIRCEVA Makedonija se boji, da bi jo destabilizirali Miloševič je začel izvažati ne le revolucijo, ampak ob politični tudi socialno in gospodarsko krizo LJUBLJANA - Razmere v Makedoniji in tudi v celotni regiji so zelo resne. V državi vlada krhko ravnovesje ob napetih me-detničnih odnosih, vse bolj očitno je spreminjanje demografskega položaja, kljub temu pa je Makedoniji za zdaj uspelo ohraniti notranjepolitično stabilnost, je v včerajšnjem pogovoru dejal makedonski veleposlanik v Ljubljani Dimitar Mirčev. Sicer je o položaju v državi predvčerajšnjim v makedonskem parlamentu govoril tudi predsednik Makedonije Kiro Gligorov. Makedonija opozarja, da je jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič v zadnjem obdobju v sosednje države na območju »začel izvažati ne le revolucijo, ampak ob politični tudi socialno in gospodarsko krizo«, prva žrtev pa je prav Makedonija, pravi veleposlanik Mirčev in dodaja, da ob tem njegova država v spopade ni vpletena. Vlada in parlament sta sprejela jasno stališče, da Makedonija ne bo dopustila nobenih napadov z njenega ozemlja na sosednje države, pa tudi zračni prostor je odprt le za civilne in humanitarne namene. Makedonija podpira čimprejšnjo ustavitev napadov, tako zveze Nato kot srbskega nasilja na Kosovu, in nato oblikovanje mirovnega načrta, sprejemljivega za obe strani. V Skopju se zavzemajo tudi za sklic nekakšne »balkanske konference«, na kateri bi oblikovali ne le sporazum o Kosovu, pač pa tudi načrt o prihodnjem urejanju odnosov na Balkanu. Ob tem Makedonija z zaskrbljenostjo opozarja na nevarnost, da bi ob neustrezni rešitvi za Kosovo in ob morebitni uresničitvi zamisli o »veliki Albaniji«, ki bi obsegala tudi dele Makedonije, Grčije in Črne gore, lahko znova prihajalo do napetosti in zaostritev na območju. Po podatkih makedonskih oblasti so v državi v prvem valu sprejeli 125.000 kosovskih beguncev (večina je nastanjenih v begunskih taboriščih, 25.000 pa jih je doslej že odšlo v druge države, predvsem v Albanijo, Turčijo in Nemčijo), zdaj se registrira dodatnih 40.000, ki so se že v minulih mesecih nastanili pri posameznih družinah, po napovedih pa prav v teh dneh, predvsem iz smeri Uroševca na mejni prehod Blace, prihaja drugi val beguncev; po nekaterih virih jih je v bližnji prihodnosti mogoče pričakovati še približno 50.000. To bo torej pomenilo, da bi se v Makedonijo skupno zateklo prek 200.000 kosovskih beguncev, država' pa je kct zgornjo mejo zmogljivosti postavila sprejem 20.000 beguncev. Humanitarna pomoč za begmice sicer redno prihaja iz številnih držav in organizacij po svetu, ni pa povsem usklajena, med drugim navaja makedonski veleposlanik v Ljubljani. Kar zadeva prihod dodatnih vojakov iz sil zveze Nato, poleg sedanjih 12.500, ki so že nameščeni v Makedoniji z nalogo podpiranja mirovnega procesa na Kosovu ter opazovanja in varovanja makedonsko-jugoslovanske meje, v Skopju menijo, da bi se številna vprašanja rešila z morebitnim ugodnim odgovorom zveze Nato na prošnjo Makedonije po čimprejšnjem sprejemu v zavezništvo. Neposredna škoda, ki jo je zaradi napadov doslej utrpela Makedonija, znaša 280 milijonov dolarjev, predvsem zaradi skoraj popolne prometne nedostopnosti države, saj je koridor prek Srbije zaprt, druge poti pa so precej slabše. Zaradi sedanjih razmer je 30.000 ljudi ostalo brez dela, izvoz (zdaj npr. zgodnjih vrtnin) pa bo zaradi povečanja cen ob precej daljši poti skorajda nerentabilen. Posredna škoda bo še mnogo večja, saj so zaradi sedanjega položaja precej vprašljivi že dogovorjeni projekti (v vrednosti 230 milijonov dolarjev s Srbijo in 150 milijonov dolarjev z EU). Skopje je med drugim že zaprosilo Pariški klub in Svetovno banko za pomoč v obliki odpisa dolga. Dosedanja letna inflacija se je gibala okrog 1 odstotka, za letos pa makedonska vlada napoveduje njeno povečanje na 3 ali 4 oz. morda celo do 5 ali 6 odstotkov, je še dejal makedonski veleposlanik v Ljubljani Dimitar Mirčev. Da je usoda Makedonije zelo težka, je povedal tudi makedonski predsednik Kiro Gligorov, ki je zaprosil, da bi država postala pridruženi član Evropske unije.(STA) DEŽELA / PROPAGANDNA AKCIJA NOVICE FJK: reklama »Brez meja« (in Primorskega dnevnika...) Širokopotezna kampanja za podkrepitev turistične ponudbe TRST - Dežela Furlani j a-Juli j ska krajina začenja da-I1.es veliko reklamno akcijo za promocijo turizma z do-le) že uveljavljenim »olimpijskim« geslom Brez meja. Španija želi po eni strani opozoriti bralce na prilož-J'0sb ki jo ponujajo skupne olimpijske igre leta 2006 f13 italijansko-slovensko-avstrijski tromeji (o katerih bo linija razpravljal in odločal olimpijski odbor v Seulu), oetiem pa hoče prepričati turiste, da je dežela pov-Sein varna in daleC od vojnih dogodkov na Balkanu, tukajšnje turistične operaterje so namreč zadnje ,ne zaskrbele prav morebitne negativne posledice Vojne v Srbiji na priliv gostov. Italijanske televizije od-ua)ajo vsakodnevno v eter posnetke z vzleti letal iz j-tUeriskega oporišča v Avianu pri Pordenonu, kar bi auko gledalce »prepričalo«, da gre za nevarno ob-in jih odtujilo znanim obmorskim in gorskim "oviscarskim krajem, kot so Lignano, Gradež in zele-jta Karnija, Zato so se operaterji obrnili na Deželo, da 1 s preventivno reklamno akcijo preprečila polom tu-nsticne sezone. italiji Deželni odbor je predal podjetju Tarvisio 2006 (ki z ujanske strani »upravlja« Igre brez meja) nalogo, da Pripravi ustrezno reklamno akcijo. Slednja je s po-°Cjo reklamne agencije AIPEM uredila mesec dni a)ajoco Časopisno kampanjo z odkupom barvnih stra-t celi vrsti vsedržavnih in krajevnih dnevnikov in ednikov. Skupno bodo Časopisi objavili 90 (pretežno) urvnih strani, kampanja bo zaobjela vec kot 17 milijo-°v izvodov časopisov, strani z geslom Brez meja si bo napovedih ogledalo vec kot 21 milijonov bralcev. *npno bo akcija stala poldrugo milijardo lir. Na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci je e2elni odbornik za turizem Sergio Dressi poudaril, da 11 posredovati kampanja sporočilo miru in sodelo-tjla med tremi kulturami in med tremi narodi, geslo ez meja pa označuje deželo, v kateri vladajo mir in z Uui pretok ljudi na teritoriju brez vsakih napetosti. Reklamo Brez meja bo objavilo skupno 24 Casopi-V: 9 vsedržavnih in 15 krajevnih. Med njimi so do-ala vsi Časopisi iz treh Benečiji (vključno z dnev-Rom nemške manjšine iz Južne Tirolske Dolomiten), I n Primorskega dnevnika. Na vprašanje, zakaj ni bil ovenski dnevnik v Italiji vključen v deželno kam-t^Jo, je vodja reklamne agencije AIPEM Paolo Moli-i° odgovoril, da ga niso vzeli v poštev, ker pokriva m omejen krajevni prostor. Na ugovor, da gre za "Uevnik, ki ga berejo tudi onstran meje in je kot tak re-lcni krojitelj družbe »brez meja«, je Molinaro pri-R nuni, da gre tokrat pac za »nacionalno kampanijo,« j® Pa za reklamno akcijo izven meja. Dodal je Se, da se uo na Primorski spomnili »prihodnjič.« lati 8eslorn Brez meja - za velike naCrte za mir bodo 'mtco danes bralci treh italijanskih krajevnih Casopi-■ v tz nase dežele in iz Veneta prebrali geslo, ki si ga j, 2a to priložnost izbrala dežela Furlanija-Julijska rajina: Pri nas je vse posebno. Tudi odnos do ^JSinskega dnevnika spada v ta »posebni« okvir... KOPER / ČEZMEJNO SODELOVANJE Stiki sindikatov z obeh strani meje KOPER - V okviru iskanja novih področij in oblik sodelovanja so se v Kopru vCeraj srečali predstavniki italijanskega sindikata trgovine in turizma znotraj sindikalne federacije CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino ter obalnih sindikatov gostinstva, turizma in trgovine, ki delujejo v okviru Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. Poleg obravnave sindikalnih ukrepov za poenoteno zaščito pravic delavcev na obeh straneh meddržavne meje in za spodbujanje organizirane mobilnosti delovne sile so sindikalni predstavniki podprli Se skupen projekt zbiranja podatkov ter vzpostavitev infor- macijskega okenca o pravicah delavcev na obmejnem območju. Slednjega so ponudile sindikalne organizacije v okviru medregijskega sindikalnega sveta Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, vključenega v program Interreg II med Italijo in Slovenijo. V tem okviru bo izdelan katalog, ki bo vseboval zakonske norme, ki urejajo delovna razmerja in trg delovne sile, zakone s področja varnosti, pravne vidike nekaterih specifičnih delovnih pogodb, tudi s področja turizma in trgovine, sindikalne pravice in drugo, kar je vezano na trg dela in delovna razmerja. (STA) Italijanska vlada potrdila italijansko-slovenskomadžarski sporazum o vojaškem sodelovanju RIM - Italijanska vlada je včeraj potrdila osnutek zakona za ratifikacijo sporazuma med Italijo, Slovenijo in Madžarsko o oblikovanju kopenskih sil, za katerega so se države dogovorile 18. aprila lani v Vidmu. Vlada je dokument odobrila na predlog zunanjega ministra Lamberta Dinija. Devetletka jeseni v 42 slovenskih osnovnih šolah LJUBLJANA - V poskusno uvajanje programa devetletne osnovne Sole se bo v prihodnjem Šolskem letu vključilo 42 osnovnih šol, kar je približno 10 odstotkov vseh slovenskih OS. Toliko Sol je namreč dobilo dovoljenje slovenskega ministrstva za Šolstvo in šport, potem ko je moralo do konca marca 46 osnovnih Sol, ki so bile po javnem razpisu lani jeseni vključene v izbor, izpolniti Se nekatere pogoje in ministrstvu posredovati vlogo za pridobitev dovoljenja za uvajanje devetletke. 24 osnovnih Sol bo program uvajalo le v 1. razredu, 15 v 1. in 7. razredu in tri Sole le v 7. razredu osnovne Sole, so povedali na današnji novinarski konferenci ministrstva. Davorin Kračun kandidat za rektorja univerze v Mariboru MARIBOR - Senat mariborske ekonomsko-poslov-ne fakultete se je na včerajšnji seji soglasno odločil, da bo njihov kandidat za funkcijo rektorja univerze v Mariboru dr. Davorin KraCun. Kot so sporoCih iz mariborske univerze, bo uradna predstavitev kandidata 20. aprila. KraCun je od leta 1995 redni profesor ekonomsko-poslovne fakultete, izvoljen za področje ekonomske teorije in politike. Akademsko kariero je začel leta 1974, v letih 1983-87 pa je opravljal funkcijo prodekana fakultete. Je eden od ustanoviteljev instituta za ekonomsko diagnozo in prognozo na ekonomsko-poslovni fakulteti, k razvoju ekonomske vede pa je prispeval tudi s številnimi znanstvenimi in strokovnimi članki, učbeniki ter raziskovalnimi poročili. Trenutno je predsednik dveh nadzornih svetov, in sicer v Novi KBM in v družbi Terme Maribor, v preteklosti pa je opravljal tudi številne vodilne državne funkcije. Ministru Razgoršku predstavili projekt Bovec 2000 MARIBOR - V prostorih ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je včeraj potekal sestanek na temo Bovec 2000, na katerem so omenjeni projekt ministru za malo gospodarstvo in turizem Janku Razgoršku predstavili bovški župan Siniša Ger-movšek, direktor ATC Kanin AleS Uršič in predsednik projektnega sveta Žarko Mlekuž. Ugotovili so, da ima gospodarstvo v tem območju najveCjo perspektivo v razvoju turizma in malega gospodarstva. Projekt Bovec 2000 bi po mnenju udeležencev sestanka v veliki meri pripomogel prav k razvoju turizma v Posočju ter bi v to območje, ki ga je pred enim letom doletel potres, pripeljal Številne domače in tuje goste. Za razvoj turizma je po prepričanju omenjenih turističnih delavcev potrebna predvsem posodobitev infrastrukture. Udeleženci sestanka so se ob koncu pogovorov dotaknili se problematike turistične regije treh dežel in prihodnje skupne turistične ponudbe. (STA) AKCIJA HUMANITARNIH ORGANIZACIJ Pomagajmo beguncem! Po vsej Italiji in tudi v Furlaniji-Julijski krajini so v teku akcije za pomoč beguncem, ki v teh dramatičnih urah pod prisilo MiloSevičeve bežijo s Kosovo. Poleg oblači, hrane in zdravil, mednarodne in državne humanitarne organizacije potrebujejo predvsem finančna sredstva. V ta namen so odprla vec postnih in bančnih računov, na katerih zbirajo denar. Visoki komisariat za begunce pri Organizaciji združenih narodov (UCNUR), ki ima v Italiji sedež v Rimu (Ul.Caroncini 19), zbira denar na postnem tekoCem raCunu St. 298000. Na položnico je treba napisati »pro Kosovo«. Italijanski solidarnostni konzorcij ICS, ki je zelo aktiven pri pomoči beguncem s Kosova, ima tekoči raCun pri tržaški podružnici Monte dei Pa-schi di Siena (oznaka ICS-Ufficio rifugiati, St. računa 3748/16, cab 0220, ABI 01030). Vsedržavna katoliška humanitarna organizacija Caritas ima postni tekoči račun st.347013 (na položnici napisati Emergenza profughi). Tržaški Caritas zbira denar za begunce v Ul.Cavana 15 (škofija) vsak dan med 9. in 12.uro. Predsedstvo ministrskega sveta je pri zavodu Banca di Roma odprlo tekoči raCun za pomoč albanskim beguncem. St. računa je 25000.35 pod oznako »Missione Arcobaleno.« Tudi slovenska Karitas si prizadeva za pomoC beguncem, ki morajo zapustiti svoje domove na Kosovu. Slovenska karitas ima žiro raCuna pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133 05 1140116-623903, s pripisom »za Kosovo«. SODOBNA UMETNOST / DREVI V VALVASONEJU Performans skupine Autodafe Z ljubljansko skupino sodeluje beneški pesnik Miha Obit VALVASONE - Danes ob 18. 30 bo v prostorih nekdanje kinodvorane Roma v furlanskem kraju Valvasone (v pordenon-ski pokrajini) nastopila skupina Autodafe iz Ljubljane, v sodelovanju z beneškim pesnikom Miho Obitom. Skupina bo izvedla performans »Gotov sem, cisto sem gotov«. Nastop sodi v okvir otvoritve razstav sodobne umetnosti, ki bodo hkrati, ob isti uri, v treh krajih (Valvasone, Cordovado in Šesto al Reghena). Pokrovitelj pobude je sicer občina San Vito al Tagliamento, kjer bo skupna otovritev umetniškega ciklusa prav tako jutri in sicer ob 16. uri v cerkvi sv. Lovrenca. Razstave spadajo v kulturni ciklus »Hicetnunc«, ki poteka v maju in aprilu in ima predvsem namen približati Širši publiki različne izraze sodobne umetnosti. Taksne, o katerih pogosto obstaja zmotno mnenje, da so težko dostopne ali razumljive. V okviru ciklusa se bo poleg umetniških razstav večinoma ob koncih tedna zvrstilo tudi veC glasbenih točk in odrskih postavitev, (du) ŽARIŠČE Delo za mir - naložba za prihodnost ......... ............ U »Več kot 200.000 Kosovarjev je na begu pred vojno vihro. Večji del se je med raznimi spopadi med Srbi in Albanci zatekel v gozd in v albanske gore ter zaman čakal na ropot vojaških letal Nata, ki bi zaustavila morijo in razdejanje njihovih domov. Iz dolin je prihajalo k njim le pokanje granat, ki so uničevale njihove hiše, in vonj po ognju in dimu. Sirile so se tudi novice o pobojih civilistov. Nato pa vest, da letal ne bo, ker je Miloševič še enkrat prelisičil Zahod in pristal na umik svojih čet.« Ta odstavek je uvajal v razmišljanje o beguncih, ki sem ga objavila v Žarišču 15. februarja in ki dokazuje, da se vojna vihra za Albance ni začela z napadi Nata. Preden so začele padati Natove bombe, smo bili do albanske tragedije vsi izredno ravnodušni in neprizadeti, kot nas tudi bosanska tragedija pred leti ni pretirano vznemirjala. Takratna balkanska morija je predstavljala le eno izmed tolikih novic, katerih so polni televizijska poročila in časopisi. Vojna na Kosovu pa nas je čez noč streznila in spoznali smo, da smo hote ali nehote tudi mi vpleteni v vojno in da je dogajanje na Balkanu stvar vseh. Srhljivi prizori, ki tečejo na televizijskem ekranu, nam segajo v dušo in meso. Prepričani smo bili, da jih lahko vidimo le v filmih kot spomin in opozorilo na strahote II. svetovne vojne. Ko se pogovarjam z ljudmi o vojni na Kosovu, se čudim, kako so v človeku lahko globoko zasidrani najrazličnejši predsodki do kakega naroda. Kosovarje smo v bistvu Nadja Maganja vedno imeli za drugorazreden in manjvreden narod. Čeprav smo sami pripadniki zapostavljene manjšine in na lastni koži občutimo posledice predsodkov, omalovaževanja in zapostavljanja, znamo biti tudi mi nestrpni in nespoštljivi do pripadnikov drugega naroda, v tem primeru do Kosovarjev, ker tako usodno posegajo v naš svet sanj in idealiziranih preteklih podob. Albanci rušijo naše romantično gledanje na Jugoslavijo, naše bratstvo s Srbi, naš panslavizem, naše ideološke predstave o svetu. Zato me tako motijo zborovanja in manifestacije komunistov proti Natu, ki izkoriščajo vojno tragedijo za svojo ideološko in politično propagando. Le blazneži lahko danes zagovarjajo misel, da vojna rešuje probleme ali celo očiščuje svet, kot so razlagali najrazličnejši misleci ob začetku tega stoletja. Vsi, ki so vpleteni v vojno, so v bistvu žrtve in vredni našega sočustvovanja in pomoči. Vendar moramo biti toliko uvidevni, da znamo razlikovati, kdo je žrtev in kdo je napadalec, če hočemo odstraniti vzroke, ki so izvor zla. Tega Zahod ni bil sposoben spoznati in storiti pred leti, ko bi bil lahko preprečil na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev. Kot niso hoteli tega spoznati nekateri naši levičarji ob napadu jugoslovanske vojske na Slovenijo. Politika se vedno bolj odtujuje današnjemu človeku, ker še vedno sloni pretežno na nestrpnosti, kontrapoziciji, na boju za golo oblast. Dokler politika ne bo prevzela bolj pozitivne vloge, dokler ne bo ustvarjalno delovala za blagor vseh državljanov, bo izgubljala verodostojnost in konsenz. Zato razlikujem med prizadevanji papeža Janeza Pavla II. za mir in Cossuttovimi ideološkimi mirovnimi pogledi. Pravilno je, da se danes vprašujemo o vlogi Nata, EU, Amerike kot velesile, vendar naj gre prvenstvena skrb beguncem in žrtvam vojne, da vsaj nekoliko olajšamo njihovo trpljenje. Zato so vse pobude, ki ustvarjajo solidarnost do trpečih, izredno dobrodošle. Tragedija, ki je zajela Balkan, ima biblične razsežnosti, da pred njo onemimo. Vendar nam istočasno postavlja težka vprašanja, ki terjajo odgovor. Kako je mogoče, da se Evropa na pragu tretjega tisočletja spet znajde v vojni? O tem smo zadnje dni velikb brali in poslušali. Tu bi podčrtala le nekaj misli, ki se mi zdijo važne. Ekonomska in kulturna globalizacija sta glavna dejavnika, ki bistveno pogojujeta današnje življenje ljudi, narodov, držav in celin. Vendar nista edina. Tretji faktor predstavljajo sredstva javnega obveščanja. V njih se skriva moč, ki ustvarja in usmerja mišljenje širših množic. Pred njimi so večkrat nemočni tudi intelektualci, ali ker sami postanejo njihove žrtve ali ker jih preglasijo. Ta sredstva so večkrat v službi predvsem močnih političnih in ekonomskih lobijev. Zato se Evropa ne sme povezovati le na ekonomskem, vojaškem in političnem področju, ampak mora postati čimprej zveza različnih narodov, kultur in verstev. V preteklosti smo že poznali multietnic-ne imperije, monarhije, mesta, kjer so različne kulture in verstva živeli v slogi. Tako sožitje je odnesel čas. Za njim ni ostalo nič. Ljudje so res živeli drug ob drugem, z ramo ob rami, gledali so si vsak dan iz oči v oči, ampak se v bistvu niso videli. Pravega soočanja med njimi, njihovimi kulturami, verami, med različnimi duhovnimi svetovi ni bilo. Zato je nujno, da ustvarimo čimprej človeka, ki bo znal razmišljati po evropsko, ki bo pozoren tudi do drugih kultur, jezikov, verstev. Na vseh ravneh mora prodreti spoznanje, da je naša celina krščanska, laična, judovska, a tudi muslimanska. Dokončno moramo sprejeti danost, da je južno-vzhodna Evropa ne le slovanska in krščanska, ampak tudi muslimanska. Zato tudi Turčija spada v Evropo, zato je zatiranje Kurdov nesprejemljivo, kot so nesmiselni nacionalistični spopadi med Turčijo in Grčijo. Ce na verskem področju zadnje čase tako močno delujejo različna gibanja, ki so nosi-telji ekumenskih idealov (to je dialoga med krščanskimi Cerkvami, ampak tudi med krščanskimi in drugimi verstvi), tako mora na političnem področju postati dialog sredstvo za premoščanje sporov med državami-Samo v povezovanju, dialogu, v soočanju med državami lahko v prihodnosti preprečimo tragedije vojn. Seveda gre za težavno in dolgoročno nalogo, vendar jo je treba začeti izpolnjevati, da bodo vsaj zanamci živeli v mirnejšem svetu. www.pittarello.com e-mail: pittarello@pittarello.com Otta della Colzatura Cesta Videm - Tricesimo REANA del ROIALE (UD) PITTARELLO KORZO ITALIA, 25 TRST ex Beltrame REFERENDUM / POLITIČNI PREDSTAVNIKI Referendum: zadnji pozivi »za« in »proti« Zagovornike referenduma skrbi predvsem udeležba RIM - Včerajšnji zadnji dan volil-n® kampanije za referendum o uki-Oitvi proporcnega sistema na poli-učnih volitvah je bil pregovorno ^ocicen. Liderji strank, frakcij, sku-Pin in skupinic so čutili dolžnost, Pa volivcem še zadnjic obrazložijo, zakaj je referendum pomemben ozi-roma nepomemben, zakaj se je treba ue možen ogled razstave »Domača in Testna obrt ob Veliki noči«. aPril alerija Tržaška knjigarna: v sredo, 21. hatilf ° . I8-30 odprtje razstave akvarelov in olj-v\[jQs sbk z naslovom »Odsevi solin« slikarke ^ID|NJ 111 Inkoba Ukmarja: jutri, 18. aprila ob 11.30 otvoritev razstave »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. OPČINE V Prosvetnem domu je na ogled fotografska razstava Varde Polah Sahm z naslovom Samo od kruha. Razstava bo odprta do 20. aprila oh delavnikih od 16. do 19. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Umik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, razstava bo odprta do 30. aprila vsak delovnik od 17.00 do 19.00 ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Kulturni dom: spominska razstava ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Čarga. Odprta bo do 22. aprila. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Galerija ARS: v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, razstavlja do 22. aprfla akademska slikarka Anka Krasna. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure. _____________SLOVENIJA_______________ PORTOROŽ Avditorij: v petek, 23. aprila ob 19.00 otvoritev razstave grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. KOPER Galerija Meduza Koper: do 22. aprila bo pregledna razstava grafik Franceta Miheliča. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA GORICA Galerija Kulturnega doma: do 22. aprila bo odprta razstava Ivana Čarga po sledečem urniku: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter ob večernih uredi med raznimi kulturnimi prireditvami. V Primorskem dramskem gledališču je do 15. maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič. Poslovni center HIT - paviljon: razstava grafik Danila Jejčiča. Na ogled bo do 4. maja vsak dan od 10. do 19. ure. Fotoklub skupina 75 Gorica: v razstavnem prostoru (avli) občine v Novi Gorici, razstava izbora elanov. Ogled možen do 30. aprila. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 2. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. NOGOMET / DANES V A LIGI ZOI 2006 / SE 63 DNI DO ODLOČITVE MOK^ V središču pozornosti tekma Lazio - Juventus Danes še: Bologna - Fiorentino in Parmo - Sampdoria Stopnjevanje »volilne kampanje1 Kandidatura »Brez meja« aktivna v ZDA in EU - Kako bo MOK v Seulu izbral komisijo NOVICE Prvič najhitrejši Kocinski SEP ANG - Na prvem treningu motociklistov pred veliko nagrado Malezije je bil v kraljevskem razredu (500 ccm) najhitrejsi American John Kocinski na hondi. Drugi je bil Italijan Massimiliano Biaggi (Yamaha), tretji pa American Kenny Roberts (Suzuki). V Cetrtlitrskem razredu je bil najboljši Italijan Valentino Rossi (Aprilia) pred Japoncem Shinyajem Nakamom (Yamaha) in Francozom Oliverjem Jacquejem (Yamaha), Italijan Loris Ca-pirossi (Honda) pa je bil Četrti. V najšibkejšem 125 ccm razredu je najboljši Cas postavil Francoz Amaud Vincent (Aprilia), pred Italijanoma Gianluigijem Scalvinijem (Aprilia) in Simonejem Sarmo (Honda). Slovenija danes za 5. mesto ODENSE - Danes se bo na Danskem končalo svetovno prvenstvo B skupine v hokeju na ledu. Po porazu z 2:0 v dvoboju z Nemčijo se bo Slovenija danes pomerila z Estonijo. Srečanje bo odločalo o končnem petem mestu. Danska, Velika Britanija, Nemčija in Kazahstan so si že priigrali pravico do nastopa na kvalifikacijah za A skupino. Edino odprto vprašanje je še, kdo bo med Poljsko in Madžarsko izpadel v C skupino. Izidi 6. kola: Estonija - Kazahstan 3:5, Vel. Britanija - Madžarska 4:2, Poljska - Danska 1:3, Slovenija - Nemčija 0:2. Vrstni red: Danska 12, Velika Britanija in Nemčija 10, Kazahstan 8, Slovenija in Estonija 4, Poljska in Madžarska 0. Danes: Slovenija - Estonija, Poljska - Madžarska, Nemčija - Kazahstan, Danska - Vel. Britanija. Rodman na cesti LOS ANGELES - Vodstvo ameriškega košarkarskega moštva Los Angeles Lakers se je le naveličalo muh kontroverznega zvezdnika Dennisa Rod-mana ter ga postavilo na cesto. Rodman se je na včerajšnjem jutranjem treningu spet pojavil zelo pozno, po dolgotrajnem iskanju nogavic in športnih copat pa je trenerju Jezernikov Kurtu Rambisu prekipelo in ga je poslal domov. Pred odhodom mu je še pojasnil, da je. njemu, igralcem, sedaj pa tudi upravi kluba dovolj posebnega obravnavanja njegovih ekscentričnih izpadov. »Ocenjujemo, da je v tem trenujku takšna rešitev za naš klub najboljša,« je povedal podpredsednik Jezernikov Jerry West. V derbiju sinočnjega kroga v ligi NBA so "ostarele" Rakete vendarle uspele zaustaviti mlado, a vse bolj uspešno sestavo iz Portlanda. Po "bikovsko" je namreč spet igral Scottie Pippen, ki je dosegel 31 točk, od tega 18 v odločilni tretji Četrtini. Sicer pa so bili sinoči uspešni še Bojevniki iz Oaklanda, ekipi iz Utaha in Dallasa ter NadzvoCniki iz Seattla. Vladimer Stepania na parket ni stopil Izidi: Dallas - Minnesota 101: 95, Houston - Portland Trail 86: 76, Sacramento - Seattle 98: 99 (podaljšek), Golden State - Denver 85: 79, Los Angeles Clippers - Utah 85:103. Danes začetek polfinalne faze odbojkarske končnice V konCnici odbojkarske Al lige se začenja polfi-nalan faza, v kateri se bodo Sisley iz Tre viša, Al-pitour iz Cunea, Časa Modena in Iveco iz Palerma dvokrožno pomerili vsak proti vsakemu, na koncu tega miniprvenstva pa bosta prvi dve uvrščeni ekipi sodelovali v finalu na tri zmagane tekme. Nov sistem tekmovanja bo odslej ponudil serijo izredno zanimivih dvobojev, s tem, da poznavalci Palermu pripisujejo vlogo pepelke. Favorit ostaja Sisley, Čeprav se je njegova premoč v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšala, odkar igra z Rusom Ka-zakovom pa je občutno boljša zlasti Časa Modena. 1. kolo, danes: Sisley - Časa Modena, jutri: Alpi-tour - Iveco Palermo. Vivilasoia Adria Volley jutri proti Bellarii V moški odbojkarski Bi ligi bodo igralci Vivila-soie Adria Volley jutri igrali doma. V tržiški športni palači se bodo, s pričetkom ob 17.30, pomerili z moštvom Bellaria, ki sodi med slabše šesterke v ligi, saj je z 19 točkami na 12. mestu. Tržiško-go-riška-tržiška ekipa s slovenskim deležem je po lepi zmagi v Pratu že na varnem glede obstanka, seveda pa danes računa na zmago,. V naslendjih štirih kolih bo Adria trikrat igrala v gosteh, zadnjic pa bo doma igrala 8. maja proti Pistoii. V italijanski nogometni A ligi bodo danes, zaradi nastopa v klubskih pokalih, igrali tri tekme. Današnja osrednja tekma in sploh vsega kola bo v Rimu, kjer se bo Lazio pomeril z Ju-ventusom. Moštvo trenerja Erikssona bo nastopila v zelo okrnjeni postavi zaradi poškodb in predvsem izključitev. Nedeljski mestni derbi z Romo je bil za Lazio zares poguben. Poleg poraza sta bila izključena še nesta in MihajloviC. Ge dodamo še, da ne bosta igrala ne Cannavaro in niti Negro, da je zelo vprašljiv tudi nastop Almeyde in Stankoviča, potem je jasno, da je Eriksson upraičeno zaskrbljen. Z zmago v Rimu pa bi Juventus pov- sem »odprl« prvenstvo. Popoldne bo tudi tekma med Bologno in Fiorentino. Moštvo trenerja Mazzoneja je zadnje Čase v dobri formi, saj igra zuanesljivo tako v prvenstvu kot v pokalu. Fioren-tina pa si je med tednom dokaj opomogla po remiju, ki ga je iztržCila v finalu italijanskega pokala v Parmi, in je predvsem »dobila« prerojenega Edmunda, ki za ekipo zares veliko pomeni. Včerrna tekma (20.30) bo v Parmi, kjer bo moštvo trenerja Malesanija gostilo Sampdorio, ki se na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Ge se Parma še želi potegovati za državni naslov, potem mora drevi absolutno zmagati. Sampdoria pa bi se verjetno zadovoljila tudi s točko. CELOVEC - Do odločitve o prireditelju zimskih olimpijskih iger leta 2006 je ostalo še natančno 63 dni. 19. junija ob -14.30 po krajevnem Času bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Spanec Juan Antonio Samaranch v korejskem Seulu sporočil, koga je MOK izbral za prireditelja iger. Vodilni predstavniki skupne kandidature Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške še naprej poudarjajo svoje dobre možnosti, hkrati pa opozarjajo, da bo uspeh odvisen tudi od 15-clanske sestave komisije, ko bo odločala o prireditelju. Komisijo bo MOK določil dan pred končno odločitvijo. V njej imata zagotovljeno mesto dosedanji predsednik MOK in nekdanji predsednik FIFA Brazilec Joao Havelange ter predsednik ocenjevalne komisije MOK Japonec Ciharu Igaja. Poleg tega pa bo MOK določil še osem svojih elanov, ki naj bi prihajali iz držav z bogato tradicijo v zimskih športih, tri predstavnike atletske komisije MOK ter po enega predstavnika nacionalnih olimpijskih komitejev in zimskih športnih panožnih zvez. Komisija bo z delom zaCela 19. junija ob 9. uri po krajevnem času (ob 2. uri po slovenskem) in izbrala dva kandidata za končno gla- sovanje. Med izbranima kandidatoma MO^ bo nato odločala skupščina MOK. ki ima trenutno 108 elanov. Pred tem bodo kandidatur® za ZOI 2006 imele priložnost za zadnjo predstavitev. Določeno je, da se bo Celovec pred; stavil kot prvi. Prav od te predstavitve naj e* bilo po mnenju vodilnih veliko odvisno. P° Celovcu se bodo predstavili še Zakopani, Helsinki, Sion, Poprad in Torino. Skupna kandidatura je že napovedale zadnje akcije v »predvolilnem obdobju«. Zdel bo zaCela kampanjo po ameriških državad' prav tako pa računajo s pomočjo Evropske unije, saj so v Celovcu prepričani, da so na]-boljša kandidatura s tega območja. Poleg tega so v Celovcu tudi medijsko aktivni, med drugim so se s satelitsko televizijo »n-tv« dogovorili za serijo oddaj o skupni kandidaturi. Najstarejši olimpionik Leon Štukelj je podpisal pismo, s katerim poziva člane Mednarodnega olimpijskega komiteja in člane drug1)1 mednarodnih športnih zvez, naj organizacijo OI 2006 dodelijo Koroški, Furlaniji-Julijskj krajini in Sloveniji. Slovenski organizacijsk1 odbor bo pismo naslovil na vse dane MOK. na vse slovenske, italijanske in avstrijske veleposlanike po svetu ter na medije. KOŠARKA / DREVI V C LIGI PROTI DON BOSCU Jadran Nuova Kreditna za 3. mesto Jadranovce čaka zelo napet derbi proti Don Boscu KOŠARKA / DREVI V C2 LIGI Dom Kmečka banka proti Pordi za biti ali ne biti D liga: zelo pomembno za cicibonaše in Kontovelce Za Dom Kmečka banka bo drevišnja tekma v C2 ligi za biti ali ne biti. Domov-ci bodo namreč igrali doma proti Pordi in morajo nujno zmagati, ee hočejo ohraniti še kanCek upanja za obstanek v ligi. Domovci bodo torej drevi igrali proti nasprotniku, proti kateremu so borovci izgubili v gosteh le za eno točko. Čeprav naši košarkarji ta teden niso najbolje trenirali zaradi službenih obveznosti, pa so resno namenjeni, da dajo vse od sebe in ostanjeo še v krogu ekip, ki se na vse kriplje obrijo za obstanek v ligi. Pred zelo težko preizkušnjo bo drevi v D ligi tudi Cicibona Pref. Mar-sich. Varovanci trenerj Bat-tilane, ki so v prejšnjem kolu zanesljivo premagali zadnjeuvršCeni Libertas, bodo drevi igrali doma proti Pro Romansu, ki ima kar šest točk veC od našega moštva. Ciciobnaši so zadnje Čase spet ujeli pravo formo in je upati, da bodo to potrdili tudi na današnjem srečanju. Sicer pa danes dileme ni: treba je nujno zmagati, kajti poraz bi moCno poslabšal položaj naše ekipe na lestvici in obstanek v ligi bi postal zelo problematičen. Zmaga bi bila še kako pomembna tudi za Kontovelce,^ ki danes igrajo v gosteh proti Legi Nazionale. Današnji Kontovelovi nasprotniki krvavo potrebujejo zmago, saj na lestvici imajo le Sest točk in so eni izmed glavnih kandidatov, da zapustijo ligo. Za Kontovelce pa bi dve novi točki »pomenih« skoraj zanesljivo rešitev pred izpadom iz lige. In pred zelo pomembno tekmo v promocijski ligi bodo drevi tudi Brežani, ki se bodo v Dolini pomerili s tretjeuvrščenim Virtusom. Breg mora danes nujno zmagati, da bi tako ob koncu regularnega dela prvenstva zanesljivo osvojil drugo mesto. Brežani imajo namreč štiri točke več od drevišnjh tekmecev, imajo pa tudi tekmo več. Zmaga Bora Radenske Sinočnji izid moške C lige: Bor Radenska - Arte 59:56 (32:28) Jadranovci bodo drevi v gosteh proti Don Boscu igrali zadnjo tekmo v regularnem delu prvenstva C lige. Za obe ekipi bo drevišnje srečanje zelo pomembno: za jadranovce, ker bi se z zmago lahko dokopali do 3. mesta, za »salezijance«, ker bi se z uspešnim nastopom izognili predzadnjemu mestu in bi tako v »play-outu« proti Caorlam v primeru treh tekem igrali dve doma. Naša zdruZeha ekipa bo torej drevi spet pred zelo težko preizkušnjo, Čeprav obe ekipi na lestvici ločita kar 10 točk. Don Bosco je v tem prvenstvu imel kar precej smole in tudi zato se sedaj nahaja v tako težkem položaju. Ze dejstvo, da je zadal jadranovcem v prvem delu prvenstva pekoC poraz (62:50), jasno priča, da je treba igrati proti tekmu nasprotniku z velikim spoštovanjem. »Don Bosco je tipična šuterska ekipa, ki je zlasti navarna z meti za tri točke. Ge jim ta element gre od rok, potem lahko v tej ligi premagajo prav vsakega nasprotnika. Zato bo potrebno še posebno dobro igrati v obrambi, jim preprečiti mete z dobrih pozicij, ki jih na svojem igrišču še posebno dobro poznajo,« je dejal Jaranov trener Wal-ter Vatovec. In pristavil: »Ta Cas smo kar v dobri formi. Tudi ta teden smo igrali niz prijateljskih tekem, proti Boru, Chiarboli in Manzanu, vsi fantje so nared za igro, torej poškodovanih ni. Ge bomo igrali čvrsto v obrambi in premišljeno v napadu, potem lahko premagamo tudi Don Bosco, nasprotno ho imeli zelo velike težave. .Upam, da nam bodo na tej važni tekmi, Ceprav igramo v gosteh, prl( skočili na pomoC na§i zvesti navijači.« Don Bosco je že stan Jadranov znanec. V Pr' venstvih sta se ekipi doslej srečali devetkrat-Vodijo jadranovci s 7: (v C ligi s 5:2). Letošnja »saleizijansko« moštvo je precej mlado. Stan dardna peterka pa je na slednja: Massimilia110 Vlacci, letnik 1974^ play-maker, visok cm; Gabriele Fortunah’ 1970, bek-krilo, 19®’ Giancarlo Viscian0; 1976, center 200 cnh Stefano Gionecchettn 1975, krilo, 198; France' sco Vlacci, 1975, kril0’ 197. . y Drevi v telovadnici istrski ulici se vsekako® obeta zanimiv boj. Obvestila SK BRDINA vabi vse elan® na 5. občni zbor, ki bo v P tek, 23. aprila v prvem s canju ob 20.30, v drugem5 ^ kcanju pa pol ure kasneje Domu Brdina (v prvem na stropju) na Opčinah. „A TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvesc* da so se priceb težaji-trenm^ za mladino ob sobotah, o do 17. ure na sedežu drušn Miramarski drevored 32„riryr SMUČARSKI ODSEK SFh obvešča, da nudKja^. ati si jib lahko ogledajo na se^.eL društva v Ul. sv. Fran 20, v ponedeljek, 19. ni v do trtek, 22. t.m. od 20-m 21.30. _ cpnT MLADINSKI ODSEK sr )g organizira jutri, v nede p. ^ t.m. izlet za osnovnoso Sv. Ivana do Bazovice.2- . lisce bo ob 9.30 Prtv flCije vansko cerkvijo. Info ^ in pojasnila lahko do 1 Robiju Devetaku (tel- .u 568303) in Maksiju (tel. 040-575250). društvene smučarske komb^ nezone. Interesent: ODBOJKA / DREVI V MOŠKI C LIGI Agraria Terpin proti vodilnemu II Pozzu Žal pa ne bo nastopila v popolni postavi Ostale noše šesterke pred lažjo nalogo , Oči vseh ljubiteljev od-bodo drevi uprte v telo-Vadnico goriskega Slovenske-športnega centra, kjer bodo odbojkarji 01ympie Agrarie erPin gostile moštvo II Poz-vodilnega v moški C bgi. ssterka iz Pradamana ima na estvici pet točk prednosti P-^d Mbno Eurospin, ki se še d^a lahko vmeša v boj za Napredovanje in je tudi edina Bldpa, ki je v letošnji sezoni Premagala IlJMzzo (3:2 v Pra-amanu). Slednji je v minu-em kolu na domačih tleh s esnjju 3:2 premagal Buio, kar Naj bi bil dokaz, da II Pozzo le Nepremagljiv, čeprav ga sekljajo sami izkušeni »legio-ki so v preteklih sezo-gab nas*:oPa^ v državnih li- Sedmouvrščena 01ympia n Pozzom zaostaja kar za Nh 16 točk, vendar namera-a drago prodati svojo kožo, eprav žal tudi tokrat ne bo a,s|opila v popolni postavi, aj bo manjkal Janez terpin, . °N Pintar pa je s treningi PNčele šele v čertek, ko je ostvo odigralo tekmo za tre-kS z mladinci novopečene-F s'ovenskega prvaka Saloni-l ' “b Pozzo je popolna ekipa k2 šibkih točk in je objektiv-v° Najboljši tekmec v ligi, pa se mu bomo skuša-postaviti po robu. Prepričan ®Ni, da bodo igralci dah vse N sebe, z voljo pa se da mar-vl.k doseči«, pred tekmo pravi trener Goričanov Boris ^Nkočovnik j Ostale naše šesterke se boso §°?Nerile z nasprotniki s .Podnjega dela lestvice. Soča Nitecno bo v Sovodnjah ^z Ferija) gostila PAV Nati-, nro, hnsa (v ekipo se vrača ni Mucci) se bo v Standrežu Pomerila z Rojalesejem, Mi-, a Eurospin pa na Opčinah s NZaskim Clubom Alturo. Vsi jj?sProtniki naših šesterk še Qkstan^Sem na vamem glede v ^ 0 ligi bo Naš prapor igral Gradišču proti Tomani, ki Igralci Olympie pred težko nalogo ODBOJKA / »DEČKI« Goriški prvak Val Kmečka banka za deželni naslov V San Vitu pa bo žal nastopil okrnjen - Ženski finale brez naših V San Vitu al Taglia-mentu bo v nedeljo deželni odbojkarski finale za »dečke« (letnik 1983 in mlajši). Na tem tekmovanju bo nastopila tudi še-sterka Vala Kmečka banka, ki je osvojila naslov pokrajinskega prvaka na Goriškem. V deželnem polfinalu se bodo pomerili s tržakim Rugittijem, ki je bil na Tržaškem prvi pred Slogo Multinvestom. Goričani, ki so na pokrajinski ravni izgubili le enkrat (proti Fincantieriju) moči svojih nasprotnikov ne poznajo, m zato ne dajejo napovedi, žal pa je treba reči, da bo ekipa nastopila v okrnjeni postavi, saj bosta od standardnih igralcev zagotovo manjkala poškodovana Marko Rojc in Tadej Devetak. To bo trenerja prisililo, da postavi na igrišče dokaj spremenjeno šesterko. Upajmo, da se neuigranost ne bo preveč poznala. Sicer pa je za tovrstna tekmovanja značilno, da na njih o zmagovalcu odločajo predvsem živci. Spored: 9.30 Rojalese UD - San Vito PN; sledi Val Krneča banka GO - Rigutti TS; 15.30 za 3. mesto, sledi za 1. mesto. Istega dne bo tudi deželni finale za deklice, žal pa na njem ne bo slovenskih ekip. Tekmovanje bo v športni palači v kraju San Giorgiu di Nogaro. Tržaško pokrajino bo zastopala Altura, goriško pa Farra. Polfinalna para: Sangiorgina - Farra, San Lorenzo - Altura. ima na lestvici 16 točk več, a nobene prave ambicije, pokrajinski derbi pa čaka tudi Bor, ki se bo pomeril z Rigut-tijem. Gostje točke nujno potrebujejo v dvoboju za napredovanje z videmskim VBU. 1. MOŠKA DIVIZIJA Prevenire - Mirna Eurospin 3:1 (16:14,7:15,15:10,15:11) MMA EUROSPIN: Cauter, Crismancich, Košuta, A. in M. Maver, Sancin, Spetič. V sredo so igralci Mirne Eurospina odigrali zaostalo tekmo iz 12. kola Zaradi šolskih izletov je bilo več igralcev odsotnih, zato sta ekipi priskočila na pomoč Andrej in Martin Maver. Kljub povsem spremenjeni postavi so se fantje zelo dobro ujeti in bi z malo več sreče lahko celo osvojili točko. V dragem so potem zmagali brez večjih težav, dalj časa vodili tudi v tretjem, vendar so bili na koncu le boljši domačini. Za Mimo Eurospin je bila to vsekakor letošnja najboljša tekma. (INKA) ODBOJKA / ZENSKA C LIGA Nuova kreditna bi že lahko proslavljala napredovanje A danes mora v derbiju premagati SGM Consulting V ospredju pozornosti ljubiteljev ženske odbojke bo nedvomno tretjetigaški derbi v telovadnici šole Suvich med tržaškim SGM Consul-tingom in Nuovo kreditno. Gre za tradicionalen dvoboj, ki je nekajkrat že postregel z nepredvidljivim razpletom, kar sicer ne velja za letošnjo prvo tekmo na Opčinah, na kateri so slogašice prepričljivo zmagale. Zdaj je njihov položaj na lestvici bistveno boljši kot tedaj (ko sploh niso bile prve), SGM Consulting pa je že zdavnaj opustil misli o napredovanju in je zdrknil na 5. mesto s petnajstimi točkami zaostanka za Cačevimi varovankami. To kajpak še ne pomeni, da bodo Fabrizijeva in tovarišice stale pred lahko nalogo, saj lahko pričakujemo, da se bodo spopadle z motiviranim nasprotnikom. Prednost slo-gašic je tolikšna (drugouvrščena Porcia ima deset točk manj), da si v bistvu lahko celo privoščijo poraz, čeprav je jasno, da mora biti njihov cilj zdaj ta, da si čim-prej zagotovijo napredovanje, kar bi se lahko zgodilo že drevi, če bi Nuova kreditna zmagala, Porcia pa izgubila v Trstu proti Faventu (kar ni zelo verjetno). Skratka, obe šesterki imata do- TENIS / JUTRI NA PADRICAH V B LIGI Odločilno za Gajo Zadnji nastop Gajinih ®Nisacev v kvalifikacijski skupine moškega prvenstva B lige bo hkrati najpomembnejši. Gajevci se °do v naslednjo fazo Namreč uvrstili samo, če °do jutri na Padričah tpričetek ob 10. uri) svojega nasprotnika, Ntoštvo TC Verona, pre-ftagali in to čimbolj Sladko. Obstaja namreč Njožnost, da bi se na lest-tNci za vodilnim TC Zac-|:arGUi iz Gorice ustvarila Prava gneča, tako da bi o onc.nem drugem mestu "tNd Gajo, Verono in Mi-andola lahko celo od-°Calo število osvojenih dvobojev. , kakrokoli že, gajevce aka jutri zelo težek dvo-O). ki pa zna biti nadvse 2^Nmiv tudi za gledalce, i korono iga namreč ce-a vrsta zelo dobrih teni-NOev. Njihov prvi mož je Argentinec Di Noto (Bi), draga violina pa je bivši prvoligaš, zdaj igralec kategorije Bi Vantini. Z Di Notom se bo pomeril Jaka Božič, Vantinija pa bo z nožem med zobmi pričakal Aleš Plesničar, ki je tega izkušenega igralca enkrat že premagal na njegovih tleh, namreč na turnirju v Veroni. Ostala posameznika veronskega moštva sta Zampini (B2) in mladi bivši mladinski reprezentant Tezza. Z Zampi-nijem se bo ubadal Borut Plesničar, proti Tez-zi pa bo verjetno igral Ruzzier, ki bi lahko nadomestil še neizkušenega Canoneja. Upajmo, das bodo galevci na domačih tleh znašli prekositi same sebe in tako končno dosčei uvrstitev v drugi fazo, ki se jim je doslej vedno izmuznila. Zmaga mlaHf; Paole Cigui V Gradišču ob Soči so odigrali finalna srečanja teniškega turnirja za mladince do 10, 12 in 14 let, ki je veljal za trofejo Val-demarin. Na državnem turnirju, ki je bil letos odprt tudi tujcem - prisotni so bili tako nekateri mladi tenisad iz Nove Gorice - so med več kot stotimi udeleženci bili tudi Gaji-ni igralci. Najštevilnejše je bilo predstavništvo v kategoriji dečkov under 12. Že v prvem kolu sta izpadla Daniele Morossi in Christian Guštini. Za prvega je bil to krstni nastop na uradnem turnirju, za Christiana pa, ki je bil postavljen za drugega nosilca, je bil izpad pravo presenečenje. V dveh setih ga je premagal Cesare Gallo od TC Porto- gruaro, ki je bil tudi končni zmagovalec turnirja under 12. Isti igralec je v četrtini finala izločil še trejega gajevca Matej Ciguja, ki je pred tem odigral že dve lepi srečanji in se je tudi tokrat dobro upiral, saj se je predal s tesnim izidom 4:6,6:7. Dva predstavnika je imela Gaja tudi med najmlajšimi under 10. Prav ta dva sta bila najbolj uspešna. Stefano Canone je med dečki le v polfinalu klonil pred kasnejšim zmagovalcem v kategoriji Luci Riaviz od AT Campagnuzza iz Gorice, med deklicami pa se je izkazala Paola Cigui, ki je v prvih kolih odigrala nekaj prav lepih srečanj, v finalu pa slavila s čistim 9:0 proti Giusi Rinaudo od ET Cordenons. (ma.r.) volj razlogov za angažirano igro, hkrati pa nobene pretirane skrbi, tako da obstajajo pogoji za privlačen nastop obeh ekip, ki naj bi nastopiti v popolni postavi, saj se bo v vrste SGM Consulting vrnila Bostjanciceva, ki je prestala diskvalifikacijo, za Nuovo kreditno pa bo kljub zgodnji uri (ob 18. uri) igrala tudi Srichia. Zelo zanimivo bo tudi v Tolmeču, kjer se bo 01ym-pia Kmečka banka pomerila z ekipo Terme d’Arta. Go-ričanke so se na lestvici povzpele na tretje mesto, Kamijke pa so padle na sedmo, a so še vedno zelo nevarne. Poleg tega več igralk 01ympie pestijo razne fizične težave, tako da njihova forma ni optimalna. Vsekak-ro bodo v Tolmeču igrale za zmago. Se vedno okrnjeni Val Si-derimpes bo igral v Staran-canu, ki si je z dobrimi nastopi v zadnjih tednih že skoraj priigral obstanek v ligi, a ne še matematično, tako da čaka valovke motiviran tekmec. Sterovo ekipo še vedno pestijo bolezni. V rekordno hitrem času je od noric okrevala Liponejeva, vendar je zdaj obležala Zuc-carinova, tako da bo trener tudi ta teden uvrstil v postavo več mladih igralk iz drage ekipe. Tržaški derbi bo tudi v ženski D ligi in sicer med ekipo S.Andrea in Borom Friulexportom. Tekma je pomembna samo za plave, saj je S.Andrea dejansko že izpadel iz lige, borovke pa za obstanke potrebujejo še nekaj točk V prvi tekmi decembra lani je derbi nepričakovano osvojil S.Andrea (a Bor je bil dobesedno zdesetkan), tako da imajo borovke motiv več za zmago, čeprav nekatere igralke zaradi šolskih izletov niso trenirale. domači šport Danes Sobota, 17. aprila 1999 KOŠARKA MOŠKA GUGA 20.30 v Trstu, Istrska ulica 52: Don Bosco - Jadran Nuova kreditna MOŠKA C2 LIGA 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Kmečka banka - Porcia MOŠKA D LIGA 17.30 v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsdich - Pro Romans; 18.00 v Trstu, Ul. della Valle: Lega nazio-nale - Kontovel Nord Est PROMOCIJSKA UGA 20.00 v Dolini: Breg - Virtus DEŽELNI KADETI 16.00 v Gorici, na Rojcah: Goriziana - Dom DEČKI 15.15 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Servolana PROPAGANDA 17.00 v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Bor; 18.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Sgt B ODBOJKA MOŠKA C LIGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Unitecno - Pav Matisonia; 20.30 v Standrežu: Imsa - City Store; 210.30 v Gorici, Slovenski športni center: Olvmpia Agraria Terpin -11 Pozzo; 20.30 na Opčinah: Mirna Eurospin -Club Altura ZENSKA C UGA 18.00 v Trstu, Suvich: SGM Consulting - Nuova kreditna; 20.30 v Starancanu, Ul. Montes; Staranza-no - Val Siderimpes; 20.30 v Tolmeču: Terme d’Ar-ta - 01ympia Kmečka banka MOŠKA D UGA 18.00 v Gradišču: Tomana - Naš prapor; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Rigutti ŽENSKA D UGA 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: Computer Discount - Bor Friulexport 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 na Opčinah: Mirna Eurospin - SanfAndrea 1. ZENSKA DIVIZIJA 20.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Kontovel Nuova kreditna 2. ZENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori - Breg Co-mec; 15.30 v Trstu, šola Rossetti: OMA - Kontovel NARASCAJNICE 16.00 v Trstu, šola Visintini: Virtus - Bor Friulex-port NOGOMET MLADINCI 15.30 na Opčinah, Vili. Fanciullo: Montebello Don Bosco - Zarja/Gaja; 16.00 v Foljanu: Fogliano - Vesna NAJMLAJSI 15.00 v Trstu. sv. Sergij: Trieste B - Zarja/Gaja; 15.30 v Ronkah: Ronchi B - Sovodnje CICIBANI 14.30 v Ločniku: Lucinico - Juventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sanrocchese; 14.30 v Starancanu: Staranzano A - Mladost A; 14.30 v Doberdobu: Mladost B - Aris San Polo C; 15.00 v Miljah: Muggia - Breg; 16.00 na Proseku: Primorje A -Montebello Don Bosco B; 17.00 na Proseku: Pri-morje B - Opicina HOKEJ IN LANE ITALIJANSKI POKAL 14.00 v Spinei: nastopa tudi Polet Kvvins Jutri Nedelja, 18. aprila 1999 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Križu: Vesna - Maranese; 16.00 v Bazovici: Zarja/Gaja - Palmanova; 16.00 v Vižovljah: Latte Carso - Primorje 1. AMATERSKA UGA 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans; 16.00 v Standrežu: Juventina - San Lorenzo 2. AMATERSKA UGA 16.00 v Tržiču, UH. Cosulich: Fincantieri - Mladost; 16.00 v Dolini: Breg - Torre; 16.00 v Remanzaccu: Aurora Buonacquisto - Primorec 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Bazovici: Zarja/Gaja B - Breg B; 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: SanfAnna - Primorje B TROFEJA VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Opicina; 10.30 v Domju: Domio - Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Comu di Rosazzo: Como - Juventina KOŠARKA DRŽAVNI KADETI 10.30 v goriški športni palači: Carigo - Kontovel La nuova edile; 11.00 v Spilimbeigu: Vis - Bor Friu-lexport DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu, Addobati: Ferroviario B - Bor Friu-lexport; 11.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran - Ferroviario A DEČKI 9.30 v Foljanu: Baloncesto Isontina - Kontovel ODOBJKA DEŽELNI FINALE DEČKOV 9.30 v San Vitu al Tagliamento: nastopa tudi Val Kmečka banka NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah: Sloga Multinvest A - Triestina TENIS MOŠKA B UGA 10.00 na Padričah: Gaja - AT Verona 18 Sobota, 17. aprila 1999 BRANJE Šanghaj - mesto mornarjev, goljufov, hazarderjev, pohabljenih beračev, stavkarjev, intelektualcev, komunistov, upornikov, snobov; mesto ogorčenosti, stradanja in predvsem tujih ekonomskih interesov. Zaradi ugodne lege ob izlivu reke Yangce Kiang je mesto postalo, zlasti po letu 1840, pomembno trgovsko pristanišče. Po končanih Opijskih vojnah so se vrata Kitajske dokončno odprla tujcem. Ze leta 1842 so Angleži dobili koncesijo nad delom mesta, sledili so jim Francozi, Američani in Japonci. To so bile popolnoma samostojne in kitajskim zakonom imune skupnosti. Zaradi tujih investicij in poceni delovne sile, ki je bila tu vedno na razpolago, je Šanghaj kmalu postal uspešno pristanišče in industrijsko mesto. V tridesetih letih 20. stoletja je imela mednarodna četrt v Šanghaju najvišje stolpnice v Aziji, največje kinematografe, največ motornih vozil izmed ostalih vzhodnih metropol in največje število tovarn, kjer je bilo zaposlenih nad 200.000 delavcev. Edgar Snow, ameriški novinar, ki je v poznih 20. letih obiskal to mesto, je poročal o stotinah tovarn, kjer so otroci delali tudi po trinajst ur dnevno. O deklicah, ki so tkale svilo in so, kot večina pogodbenih delavcev v Šanghaju, bile dobesedno kot sužnje prodane tudi za pet let službe v naprej. Tako podnevi kot ponoči niso smele brez posebnega dovoljenja zapustiti skrbno zastraženih in z visokimi zidovi obdanih poslopij. Nič čudnega torej, da se je pmv v tem mestu kmalu začelo orga-nizimti delavsko gibanje, ki so ga vodlili komunisti. Marca 1927 je bila organizirana splošna stavka. Pet tisoč delavcev je zasedlo policijske postaje in vojaška skladišča ter se oborožilo. Ob podpori šanghajskih mogotcev in tujcev, ki so se zbali izgube tržišča in svojih privilegijev, je Cang Kaj Sek oborožil na stotine kriminalcev in jih oblekel v kuomingtanške uniforme ter čez noč napadel delavske milice. Približno pet tisoč šanghajskih delavcev je bilo takrat pobitih. Ploščad pred železniško postajo so močno razsvetljevali velikanski napisi na bližnjih stolpnicah, in občutek sem imela, da se nahajam v modernem velemestu. Skozi množico ljudi sem se prebila do avtobusne postaje in zaman iskala avtobus, ki bi me peljal do hotela. Skupina ljudi se je zbrala okrog mene in mi skušala pomagati, dejansko pa so samo še bolj zmedli moje misli. Po krajši raziskavi sem končno ugotovila, da avtobusa, ki ga iščem, pravzaprav ni. Zato sem vstopila na drugi, katerega mi je pokazal redar na postajališču. Prodajalko vozovnic v avtobusu sem zaprosila, naj mi pove, kje naj izstopim. Prikimala je. Kar dolgo smo se vozili po ozkih mestnih ulicah. Avtobus se je počasi praznil in zavili smo v temačno ulico. Razumela sem, da je nekaj narobe. Pogledala sem sprevodnico, ta pa je le z roko pokazala, da moram še dalje. Nakar se je avtobus na končni postaji ustavil in vsi potniki so izstopili, tudi sprevodnica, ki je, kljub temu da sem se znašla v težavah, izginila n cesti. Dolgo sem hodila, da sem prišla do ene izmed glavnih ulic od koder sem se z avtobusom odpeljala do hotela, ki je bil v samem centru mesta. Hotel Astor ali kot se sedaj imenuje Pujiangfan-dian (hotel Pudžang), je bil zgrajen v zgodnjih letih tujih koncesij in bil takrat eden izmed najele-gantnejših hotelov v Šanghaju. Se danes je v njegovih prostorih očiten evropski slog: leseni podi, velike sobane, kopalnice s starinskimi kadmi in umivalniki ter evropskimi školjkami. Bilo je deževno jutro, ko sem se sprehodila po tlakovanem nabrežju - zbinem mestu Sanghajča-nov. Množica priletnih meščanov je tu že ob sedmih zjutraj plesala oziroma vadila tango ob zvokih glasbe, ki se je mzlegala iz bližnjega marmornega zidu. Malo naprej je starejši možakar izvajal tajči, eno izmed starih oblik kitajskih borilnih veščin. Pri tej so gibi izredno počasni in se jih izvaja v določenem zaporedju. Ta posebna vrsta telovadbe, če jo lahko tako imenujem, je na Kitajskem zelo razširjena zlasti med starejšimi ljudmi. Gibi pomagajo pri prekrvavitvi mišic, pri pospeševanju prebave in izboljšujejo moč mišic. Obšla sem mogočne zgradbe, ki gledajo proti morju. Njihova zunanjost spominja pravzaprav na neoklasicni stil čikaških in newyorških stolpnic iz tridesetih let. Za Evropejce je bil namreč ta predel mesta šanghajski Wall Street. Ob obisku mestnega budističnega templja me je presenetilo izjemno veliko število obiskovalcev, kateri so do zadnjega kotička zapolnili živo okrašene prostore. Osrednje dvorišče je bilo ovito v dim, ki se je dvigal iz velikih kotlov, v njih so kuri- li papir in verniki so ob njih prižigali tudi kadila.Tempelj je bil med leti 1949 do 1980 neaktiven in menihi razpuščeni. Danes živi v njem sedemdeset menihov in predstavlja pomembno turistično točko. Moje tridnevno bivanje v Šanghaju mi pmvza-prav ni bilo posebej zanimivo. Tudi vreme je bilo muhasto in sem morala stalno vleči s seboj pokvarjen dežnik. Ostalo pa mi bo v spominu kot mesto, kjer sem na Kitajskem srečala največje število beračev. Sanghajske ulice sem na dolgo in široko prepešačila in ni bilo večje ulice, kjer ne bi srečala siromašnih ljudi. Pohabljeni otroci so v naročju očetov ali mater kazali svoja iznakažena telesca, starčki z lončkom v roki so stopali za teboj, ženske so silile lastne otroke, da so prišli k tebi z iztegnjeno ročico, sestradana telesa ovita v umazane cunje so ležala na vlažnih stopnjiščih. Zaradi sočutja in zadrege si nisem upala fotogmfirati teh prizorov, toda vem, da bom njihove obraze videla vselej, ko se bom spomnila na Šanghaj. Šanghaj sem zapustila 24. februaruja. Ko se je ladja oddaljevala iz pristanišča in so mestne luči postajale vse manjše in manjše, sem se spomnila na Kitajko Nien Cheng avtorico knjige »Življenje in smrt v Šanghaju«. Zenska je bila v času kulturne revolucije obtožena sodelovanja s tujci in je prestala skoraj sedem let v zaporih. V osemdesetih letih pa je z ladjo iz Šanghaja za vselej zapustila Kitajsko. Pri nakupu vozovnice do otoka Putuoshan (Pu-tuošan), ki se nahaja južno od Šanghaja, seje prodajalka zmotila in mi izstavila karto za potovanje v četrtem razredu. Znašla sem se še z devetimi Kitajci v umazani, hrupni in mrzli kabini, nekje na dnu ladje. Oblekla sem vse kar sem imela s seboj, kljub temu pa me je vso noč pošteno zeblo. V zgodnjih jutranjih urah sem se ob prvih oblačkih cigaretnega dima prebudila in stekla na palubo, da se naužijem svežega zraka. Okrog mene se je širilo rjavo morje, tako barvo je imelo zaradi ogromnih količin zemlje, ki jo reka Jangce Kiang prinaša ob izlivu s seboj. V daljavi sem opazila številne otoke. Starejši Kitajec se mi je približal in z roko pokazal proti našemu cilju otoku Putuo-shanu. Ze stoletja je to romarski kraj budistov, na katerem karljujejo trije veliki samostani. Na prvi pogled otok ni obetal nič posebnega. S svojimi številnimi apartmaji, ki so kot gobe po dežju zrasli v zadnjih nekaj letih, je kazal na tipični letoviški kraj. Napotila sem se skozi naselje, kjer sem srečala veliko število romarjev, zlasti starejših žensk z modrimi rutami in rumenimi malhami. Pot sem nato nadaljevala proti najbolj oddaljenemu samostanu, kjer sem nameravala prenočiti. Cesta se je počasi dvigala čez pusto pokrajino in pred menoj se je odprl razgled na peščene plaže, na morje in sosednje otoke. Žive duše ni bilo na spregled, le občasno so mimo peljali privatni minibusi, v katerih so se vračali nasmejani romarji. Mmčilo se je in veter je začel pihati, mojega samostana pa ni bilo še videti. Cesta se je v ovinkih vzpenjala proti vrhu hriba. In pred vsakim ovinkom sem pomislila, no, to je pa zadnji. Zal ni bilo tako. Legel je že mrak, ko se je končno za šestim ovinkom prikazala siva usločena streha z veliko budistično svastiko. Prišla sem. Na kamnitem zidku sem odložila nahrbtnik in se odpočila. Kaj pa, če me ne sprejmejo, sem pomislila, nemogoče, saj ob tej uri res nimam kje drugje prespati, pa še stmšno utrujena sem. Vstopila sem v tempelj, kjer je bil ravno večerni obred in čakala, da bo konec molitve, petja, priklanjanja, prižiganja kadil, hoje v krogu po templju in tolčenja po gongu ter velikem lesenem bobnu. Kdor čaka, dočaka. Po skoraj dveh urah je bil obred končan in približala sem se mlademu menihu ter ga vprašala, če je možno v samostanu prenočiti. Povabil me je v bližnjo sobo, kjer se je med tem zbralo nekaj menihov in me začudeno gledalo. Prišel je možak v civilu, mi izročil list, katerega sem izpolnila z osebnimi podatki in plačala 15 juanov kar je bilo 3000 lir. Bilo je namreč kot na hotelski recepciji. Sledila sem mlademu menihu po temačnih hodnikih, čez notranje dvorišče do starega poslopja, kjer sem dobila sobo. Predno je menih odšel, mi je izročil termovko z vročo vodo in velik umivalnik. Vse je bilo tako starinsko okoli mene, postelja, omara in bleda žarnica. Le glasna molitev meniha, ki je prihajala iz soseščine je občasno zmotila tišino, v katero je bil ovit samostan. Spala sem v svoji spalni vreči in se še ogrnila z vsemi oddeja-mi, ki so bile v sobi na razpolago. Toda kljub temu sem se ponoči večkrat prebujala zamdi mraza, ki sem ga čutila na obrazu. Naslednje jutro so me pogostili z belim rižem, plaajočim v mlačni belkasti vodi in s tremi kroglicami posebnega belega kruha, kuhanega na pari. Po tlakovani poti, ki se je spuščala po pobočju, sem jo nato mahnila proti drugemu samostanu. Na poti sem srečevala starejše ženice, ki so prihajale z nasprotne smeri. Glave so imele ovite v modre rute in bile opasane z dolgimi črnimi predpasniki. Vsake tri korake so se trikrat globoko priklonile. Pri tem pa je predpasnik služil, da si niso zamazale oziroma poškodovale obleke. Predno so nadaljevale romarsko pot, so v zemljo zapičile še kadilo. Zaradi tega je bilo ob poti vse polno tankih paličic iz katerih se je dvigal dišeč dim. Bil je že čas kosila, ko sem prišla do naslednjega samostana. Ogromno romarjev je bilo zbmnih v veliki jedilnici. Iz velikih kotlov so delili hrano. Pri malem okencu, za katerim je sedel menih in strastno prešteval kup denarja, sem kupila kupon za kosilo. Ob vstopu v jedilnico sem se odzvala povabilu žensk ter se prisedla k njihovi mizi. Z užitkom sem jedla vegetarijansko hrano, ki se mi je kljub njeni skromnosti zdela prava poslastica po vsem tistem, kar sem do takrat jedla na kitajskih ulicah. Po obedu sem stopila do meniha in ga vprašala, če lahko prespim v samostanu. Po negativnem odgovoru sem se napotila še do tretjega samostana v upanju, da bom dobila prenočišče. Pravnic ljubeznivo so me tudi tam odslovili, češ da je vse zasedeno. Razočarana sem bila, pa ne toliko zamdi dejstva, da sem si morala prenočišče poiskati pri privatniku, kot zaradi odrezavega načina, s katerim so me menihi odslovili. V meni se je v tem trenutku podrl mit o gostoljubju kitajskih budističnih menihov. Gostoljubje se res ni moglo primerjati s prijaznostjo, ki sem jo bila deležna v budističnih samostanih na Koreji.Ra-zočarana nad kitajskimi samostani, ki so se mi zdeli bolj turistične agencije, kot pa duhovna zavetišča, sem otok naslednje jutro zapustila. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI EDINOST GLASILO POLITIČNEGA OBnSTVA ..EDINOST M PB10ESK0. V nedeljo, 9. aprila se je v Koštaboni končno vršil shod političnega društva Edinost, ki so ga v preteklosti oblasti že dvakrat prepovedale. Med splošnim navdušenjem številnega občinstva sta meddrugim spregovorila tudi "neumorno delavni gospod župnik Milko Šašelj-duša vodstva agitacije" in predsednik političnega društva Edinost Matko Mandič. Istočasno so v vasi zborovali tudi somišljeniki Leghe nazionale. Na ves glas so vpili "svoj Viva Istriai, mi pa smo jih ponosno prezirali v sladki zavesti, da je naša ideja s tem shodom zopet storila velikanski korak naprej. (...) Prezirali smo in pomilovali to ubogo zavedeno, osleparjeno ljudstvo, ki ne sluti, kako sramotno je početje tvoje, ko divjaš proti - svojemu krvnemu bratu!" Iz raznih krajev tržaške okolice poročajo, kako cela vrsta "laških agitatorjev" zbira podpise "za neko prošnjo ali peticijo". In ker veliko okoličanov ne zna brati, kar na slepo podpisuje protestni dokument "proti misli, naj se okolica odtrže od mesta tržaškega". V dokumentu je tudi zapisano, da so to separatistično miselnost sprožili "slovenski agitatorji, tujci v okolici". Edinost opozarja ljudstvo, naj ne naseda takim "lopovščinam", saj slovenski politični predstavniki v resnici zahtevajo le ustanovitev okrajnega glavarstva, da bi se tako okolica končno rešila teroristične politike magistrata. "Okoličani, mi hočemo vsi, da ostanete členi te občine-jednakopravni, jednakoveljavni in srečni Tržačani!" Pred nedavnim je pri ljubljanskem založniku Schvventnerju izšla Čaša opojnosti, pesniška zbirka Otona Zupančiča.Fran Klemenčič ob koncu svoje dolge in razčlenjene recenzije za Edinost, toplo priporoča "ta šopek krasnega cvetja vsem onim, katerih srce ni polje široko, pusto in prazno, vsem, ki so še dovzetni za pravo poezijo". TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI ^ PHIHOUSKI DHEVN1K 'S' o c« sii. o o»voaooii.wc rnoitr« •voaooMca* r**s«**a» V Skednju se je v petek 8. aprila vršila nova premiera Slovenskega narodnega gledališča “Globoko so korenine61. Gre za “za tržaško publiko vsebinsko neobičajno igro66, ki prikazuje borbo ameriških črncev za enakopravnost. Predstava je v vseh prisotnih zapustila globok vtis, predvsem zaradi učinkovite režiserske postavitve Modesta Sancina, scenografij6 Jožeta Cesarja ter prepričljive igre vseh igralcev. Prav v teh dneh pa je 356 Opencev podpisalo protestno noto, v kateri zahteva, da se vaški Prosvetni dom ponovno nameni tudi gostovanjem Slovenskega narodnega gledališča. Že dalj časa namreč uprava Prosvetnega doma preprečuj? predstave SNGja, kar je po mnenju podpisnikov pravo “kulturno nasilje, ki se nikakor ne da opravičiti", še posebno ne zato, “ker je Prosvetni dom last vseh Opencev! “ V galeriji Scorpione v ul. San Spiridione 2 so odprli slikarsko razstavo Lojzeta Spacala. To je njegova prva osebna razstava v Trstu po treh letih, potem ko j6 razstavljal v Rimu, Ljubljani, Prag1’ Varšavi, Moskvi in še marsikje. Se p°' sebno pomembno je, da si razstavo ogle' da čim več ljudi, saj so jo “šovinistični krogi, tako kot nasploh vse razstave v ga leriji Scorpione bojkotirali na vse načine-Razstavo lahko obiščete vsak dan od 1 do 13. ure in od 16. do 20. ure. A RAI 3 slovenski program ^ Tfisr: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) *a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prvi aplavz: Otroški pevski zbor »Frančišek Borgia Sedej* iz Ste- verjana TV dnevnik, nato Utrip evangelija ® RAI 1 Euronevvs Nan.: Očetov pes Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Barbarossa in nan. Pmiky Brevvster Variete: Zgodbe »Plavega drevesa* Aktualna odd. o TV programih: LaRaichevedrai Nan.: Družina kot druge Aktualna odd. o zdravju in dobrem počutju: Chek-up Vremenska napoved in dnevnik Dnevnik Aktualna odd. -o kulturnih dobrinah: Made in Italy (vodi Federico Faz-zuoli) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Dnevnik Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: Per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Romina Povver) Dnevnik Aktualno: Serata Tgl (vodi Lamberto Sposini) Nočni dnevnik Zapiski, horoskop, vreme, izžrebanje lota Film: II teppista (dram., R. ’94, i. Giacomo Žito, Michela Cescon) Aktualno: Segreti Nan.: Inviato molto spe-ciale Nočni dnevnik RAI 2 7.00 7.05 7.30 10.05 11.30 13.00 13.25 14.00 14.05 16.00 18.15 18.55 19.05 20.00 20.30 20.50 22.30 23.45 0.00 1.55 Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik Aktualno: Domani e un altro giorno Variete: Ventanni Dnevnik Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Dio, come ti amo! (kom., It. ’66) Aktualno: Millenium, 16.35 Racconti di vita Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Dnevnik TV film: Codice di sicu-rezza - Silicon Towers (thriller, ZDA ’99, i. D. Baldwin, J. Quint) Šport: nogomet, 22.45 boks, Arce - Fanni (SP WBU v srednji kat.) Dnevnik Gledališče: Uomini sull’ orlo di una crisi di nervi (i. L. Caizzi, M. Modeo) Vremenska napoved, 2.00 LaRaichevedrai A. RAI 3 7.00 9.00 9.15 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 14.50 15.50 18.50 19.00 20.00 20.10 21.00 22.30 22.55 23.55 0.25 1.35 Aktualna odd. o Soli LaRaichevedrai Ciak, živali v filmih Kmetijstvo Dnevnik Avtobusna postaja Aktualno: Okkupati Dok.: Geo & Geo Deželne vesti, dnevnik T3 Okolje Italija Sobotni šport: avtomobilizem, 16.15 atletika Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik:: Art’e Nan.: Friends Aktualna oddaja o ekologiji: King Kong, un planeta da salvare Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna odd.: Harem Vreme, T3 VVeekend Tenis: Italija - Španija (Federation Cup) Fuori orario, vmes film: No, o la folle gloria del comando (dram., Port-Fr. '90, r. M. De Oliveria) Š2 RETE 4 ITALIA 1 Nad.: Un volto, dne don- Nan.: Ocean Girl ne, 6.50 Renzo in Lucia Otroški variete, vmes ri- Pregled tiska sanke, Ciao ciao mattina Film: Sgarro alla camorra Zanimivosti o filmu »La (dram., It. ’73) fortuna di Cookie* Variete: Sabato 4 TV film: Gioco, partita, Dnevnik incontro (dram., ZDA Aktualno: Forum '95, i. Martin Sheen) Dnevnik Šport, 12.25 Odprti stu- Kviz: Kolo sreče dio Nad.: Sentieri - Steze Šport Magazine Aktualni odd.: Chi c’e Risanke c’e, 16.30 Naturalmente Aktualna odd.: Tempi su Rete 4 moderni Variete o svetu filma: Af- Glasb, odd.: Rapido fetti speciali Variete za najmlajše, vmes Aktualno: Es medicine... risanke Dnevnik in vreme Nan.: Baywatch (i. David Nan.: Colombo Hasselhoft) Film: La storia-di Ruth Odprti studio (zgod., ZDA ’60, i. S. Nan.: Družina tretjega ti- VVhitman, E. Eden) pa, 19.30 Tata (i. Fran V parlamentu Drescher) Film: Delitti e profumi Variete: Sarabanda (vodi (kom., It. '88, i. J. Calš, U. Enrico Papi) Smaila, S. Annichiarico) Nan.: VValker Texas Ran- ger (i. Chuck Norris), 22.30 Highlander M CANALE 5 Aktualna oddaja: Inviato speciale Športna oddaja: Grand Prbc Na prvi strani Šport studio Jutranji dnevnik Tg5 Film: Doppio misto Jutranja oddaja o dobrem (kom., It. ’85) počutju: Vivere bene -Tedenski napotki Variete: Affare fatto Nan.: Družina Hogan - S TELE 4 Prvo delo Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) 22.45 Dogodki in odmevi Nan.: Hiša Vianello Vendetta di una donna Dnevnik TG 5 Automobilissima Sgarbi quotidiani Nan.: Sharky & George Aktualno: Informativni Konjske dirke tednik Metropolitan (vo- Zoom šport di Benedetta Čorbi) Film: Tre pazzi scatenati Film: VVeekend con il Musichiamo morto (kom., ZDA '89, i. Film: Scontro frontale Andrew McCarthy) Film: Quel giardino di aranci fatti in časa (kom., ZDA '82, i. W. Matthau, (•) MONTECARLO Ann Margret) Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) 19.30, 22.45, 1.15 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 19.50 TMC Šport Variete: Striscia la noti- Film: Lo sceriffo scalzo zia (kom., ZDA '62) Variete: La sai 1’ ultima? Aktualno: Gnam (vodita Gerry Scotti in Film: Delitto sull’ auto- Natalia Estrada) strada (krim., It. ’82) Nanizanka: New York Film: Shaft Police Department (i. Aktualno: Giocamondo Jimmy Smits) Film: Furore dalla Cina Aktualno: Nonsolomoda (pust., ZDA ’94) Dnevnik Montanellijev teden Striscia la notizia Nogomet: Španska liga Jr Slovenija 1 Slovenija 2 Napovedniki 1.15 Teletekst Oddaja za otroke: Zgodbe Vremenska panorama iz školjke, 8.30 Trojčice Videoring (ris. nan.) Zlata šestdeseta - Nostal- Otroška oddaja gija z uredniki: Ervin Risana nan.: Don Kihot Fritz (30. epizoda) Štafeta mladosti Kino Kekec SP v hokeju na ledu: Slo- Film: Louis Le Brocante venija - Estonija (skupina (Fr.) B) Tedenski izbor: nan. Nan.: Pearl (ZDA, 5. ep.) Seinfeld (ZDA, 13. ep.) TV prodaja Tednik Euronevvs Dobrodošli doma DP v odbojki (4. tekma fi- Poročila, vreme, šport nala končnice, moški in Vremenska panorama zenske) Tedenski izbor: Homo tu- DP v rokometu: Celje Pi- risticus, 13.50 Prisluhni- vovarna Laško - Prevent mo tišini, 14.20 Petka (moški) Film: Famille Sapajou Videoring z Natalijo Pomp Film: Emma (VB 1996, r. Obzornik, vreme, šport Diarmuid Lavvrence, i. Na vrtu, oddaja TV Mari- Kate Beckinsale, Mark bor: Na vrtu Strong, Bernard Hepton) Ozare Cik cak Dokumentarna odd.: Ve- Dokumentarna nani- like romance 20. stol. - zanka: Omama, ekstaza, Orson VVelles in Rita mistika: Duh iz stekleni- Hayworth ce (3. del) Risanka Sobotna noč Dnevnik, vreme, šport Koncert Aqua Utrip Rokumentarec: Robbie Orion VVilliams Sejemsko ogledalo Vino moje dežele - Ra- densko-Kapelski vinorodni okoliš Poročila, vreme, šport Nan.: Življenje z Rogeljem (ZDA, 3. ep.) Nad.: Ko ljubezen ubija (ZDA, r. Larry Elikann, i. Gary Cole, Marg Helgen- berger, Juhe Harris) Film: Eden od njenih l€ Koper (ZDA 1994, r. Armand Mastroianni, i. Lori Lou-ghlin, Martin Sheen) Euronevvs Gugalnica Pogovorimo se o... TV PRIMORKA Dok.: Potopis Sredozemlje Vsedanes Program v slovenskem je- 16.00 Videostrani ziku Videospot dneva Primorska kronika Pozdravljeni, g. direktor TV Dnevnik, vreme, šport Poti do usoeha Jutri je nedelja Glasb, odd.: Video top Risanke: Shogun Mk Program za otroke Odmev Videostrani SDP v hokeju na ledu: m Dovolite, nasmejmo se Slovenija - Estonija (sku- Duhovna misel pina B) Modna revija na Zemonu TV dnevnik, Odmev Skrbimo za zdravje: Kož- Košarka NBA ne bolezni (VTV Velenje) Košarka NBA: Utah Jazz - Adrenalin za vsak dan: Phoenbc Suns Slo Acro Ski T eam Vsedanes - TV dnevnik Hitove odrske luči Radio Trst A ^•00.13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, <''.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vnnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country j^usic; 9.10 Od Milj do Devina; 9.50 Made in lta|y; 10.10 Koncert; 11.15 Potpuri; 11.30 Filmi ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije; 2.45 Utrip Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Be-Ječiie; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 ^dlturna kronika; 17.10 Mi in glasba. Naši di-biorpanti: pianistka K. Lavrenčič; 18.00 Dra-^Q: Faust -1. (J.W. Goethe, prevod B. Vo-bušek, prir.-r, J. Povše); 19.20 Napovednik. Radio Opčine J^O, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, ’2,30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 eyer; 13,00 Lestvica slov. moderne gl ; 5'°0 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru Vsakih 14 dni), prenos Jadranovih K°šarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 9.00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00- 19.00 Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla singlea; 10.33 Na prepihu; 11.00 Agenda Evropa, izmenično Doroty in Aliče; 11.30 Med vrsticami; 11.45 Odkrijmo jih znova; 13.00 L'una blu, čestitke; 14.00 Martinino podstrešje; 16.00 Ob 4-ih; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport; 20.00 Večerni pr. RK. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19:00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 Slovenščina; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0,00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.35 Obvestila; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22,00 Zrcalo dneva, vreme, šport,; 22.30 Glasba J. VVebra: Verve. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues.,.; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V podvečer; 19.30 Opera: Višnjani (H. Svetel, dir. S. Hubad); 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.00(105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — DmZba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni V. PRAE DZP St. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE A. . SRBE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka hladnješi in prehodno nekoliko bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 13.37. LUNINE MENE Luna vzide ob 7.25 in zatone ob 21.35 PLIMOVANJE Danes: ob 5.07 najnižje -58 cm, ob 11.17 najvišje 40 cm, ob 17.01 najnižje -37 cm, ob 23.09 najvišje 56 cm. Jutri: ob 5.42 najnižje -57 cm, ob 11.57 najvišje 35 cm, ob 17.34 najnižje -29 cm, ob 23.39 najvišje 50 cm. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo postopno krepila, zvečer in ponoči bodo vremensko pogojene težave pogoste, moteno bo tudi spanje v noči na nedeljo. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 8 2000 m -2 1000 m 5 2500 m -5 1500 m 1 2864 m -8 DANES !W GRADEC 7/13 TRBIŽ CELOVEC O 5/10 S M. SOBOTA O 10/14 SS KRANJS M 0 ČEDAD— 7/13 O OVIDEM 7/13 —^N. GORICA 8/12 GORICA Q 8/12 O o3/8 KRANJSKA GORA A O TRŽIČ 5/10 O KRANJ O S. GRADEC 4/11 MARIBOR o 9/14 O PTUJ CELJE 08/13 JUBUANA ^ ' i/n l MESTO 8/T3 ZAGREB 9/14 O s Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v gorskem svetu zahodne Slovenije tudi pretežno oblačno. SOSEDNJE POKRAJINE: Pojavljale se bodo plohe. Proti večeru se bo vreme še poslabšalo s povečanjem padavin. JUTRI GRADEC 5/8 BBS TRBIŽ M O CELOVEC O 3/6 M. SOBOTA o 6/9 2/4 o KRANJSKA GORA _ Sfe, gl TMC SEt 4/7 9 GRADEC 3/7 MARIBOR O 6/9 PTUJ ^ČEDAD— OVIDEM 7/10 O KRANJ CELJE O 6/9 .N. GORICA 7/9 TRST 8/11 'LJUBLJANA 5/8 PORTOROŽ Oi POSTOJNA o 4/7 KOČEVJE fe.- ° N. MESTO O ^ ' 6/9ZAS,!EB S _ 6/9 O O > 8/11 'N UMAG O RNOMEU OPATIJA PAZIN o REKA 9/12 V noči na nedeljo od zahoda novo poslabšanje s padavinami. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 600 m. V ponedeljek se bo razjasnilo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Med »sprehodom« vesoljca izvedla vrsto zanimivih poskusov KOROLJOV - Poveljnik ruske orbitalne znanstvene postaje Mir Viktor Afanasjev in francoski vesoljec, ladijski inženir Jean-Pierre Haignere, ki je vesoljec Evropske vesoljske agencije ESA, sta vCeraj ob 12.56 po srednjeevropskem Času zaprla loputo prehodne komore modula Kvant 2 in tako zaključila vesoljski sprehod med katerim sta izvedla vrsto zanimivih nalog. Sprehod je trajal približno uro in sedem minut dlje kot je bilo načrtovano. Ruski radio Rossiji trdi, da je sprehod trajal pet ur in 20 minut. Eden od vodij Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Vsevolod Latišev je za STA priznal, da je sprehod trajal približno uro dlje kot je bilo načrtovano a vzroka ni navedel. Za Rusa, kozmonavta prve kategorije in polkovnika, je bil to že peti vesoljski sprehod doslej, za Francoza, brigadnega generala vojaških letalskih sil Francije, pa prvi. Njun kolega Sergej Avdejev je ostal v postaji in od tam usklajeval izpolnjevanje nalog obeh "sprehajalcev". Vesoljca sta imela zvezo z Zemljo le v Času poleta nad Rusijo, ker se je že pred nekaj dnevi pokvaril edini doslej še delujoči geostacionarni telekomunikacijski satelit, ki je omogočal nekoliko daljše pogovore med Mirom in CUP. Vodja CUP Vladimir Solovjov je ocenil sprehod za uspešen. Po besedah Solovjova sta vesoljca izvedla vse načrtovane naloge razen poskusnega popravila namišljene poškodbe na modulu Kvant 2. Afanasjev in Haignere naj bi s pomočjo posebne priprave odkrila mesto namišljene poškodbe in na dozdevni luknji preizkusila novo tehnologijo krpanja s kompozit-nimi snovmi. Tehnologijo so v preteklosti razvili za popravilo modula Spekter, ki je je zaradi trčenja tovorne vesoljske ladje Progress M-34 leta 1997 izgubil zrak. Vendar pa kljub številnim in različnim poskusom vesoljci v preteklosti niso našli poškodovanega mesta na Spektru. Zato so lepljenje v vakuumu vCeraj brez škode preložili na enega od naslednjih vesoljskih sprehodov. Ostale naloge naj bi vesoljca uresničila. Med drugim sta v okviru poskusa Ekzobiologija izven postaje razstavila nad 30 organskih snovi, ki bodo izpostavljene surovim razmeram vesoljskega poleta, kar je po besedah Latiševa rusko-francoski poskus. Čez nekej mesecev bodo vzorce snovi podobne meteorjem, v katerih so organske snovi, vrnili v postajo in Ce bo katera od organskih snovi preživela naj bi bilo možno govoriti o izvenzemeljskem izvoru življenja na našem planetu. Vesoljca sta z baznega modula v smeri 30 do 45 stopinj vzdolž osi modula Spekter ročno utirila majhen satelit, ki so ga izdelali ruski in francoski šolarji in dogodek posnela z videokamero. Satelit naj bi oddajal posnete glasove šolarjev, ki so izdelali satelit in glas Hai-gnerjeve žene, vse to pa bo možno slišati tako na Zemlji kot tudi na Miru. Latišev ni vedel, kako se satelit imenuje in kako velik je. (STA) Po 12 letih v celici smrti dokazal nedolžnost NEWYORK-Po dvanajstih letih v celici smrti so morale ameriške sodne oblasti priznati velikansko pomoto in izpustiti 47-let-nega Dennisa Fitza, ki je bil leta 1987 obtožen umora Debre Carter in nato tudi obsojen na smrt. Fritz je ves Cas trdil, da je nedolžen, toda vse je bilo zaman, dokler ni njegove obrambe prevzel Barry Scheck. Ta je konCno s testom DNA uspel neizpodbitno dokazati, da Fritz nima ničesar opraviti z umorom. Na sliki AP: Scheck (levo) skupaj z bivšim obsojencem na smrt Ftrizem, njegovo hčerko in materjo. Močno sneženje v Švici in Avstriji BERN - Zaradi močnega sneženja so v noCi na petek zaprli predor Gotthard v švicarskih Alpah in kakih 700 voznikov je moralo noC preživeti v vozilih. V zahodnih avstrijskih Alpah pa se je zaradi močnega sneženja povečala nevarnost plazov. Na nekaterih območjih v Švici je zapadlo veC kot meter snega, zato se je tudi tam povečala nevarnost plazov, z meteorološkega inštituta v Davosu pa so sporočili, da naj bi močno sneženje in z njim nevarnost plazov že danes prenehala. Iz Avstrije pa so še sporočili, da so zaradi sneženja vCeraj zjutraj na avstrijski strani pri Innsbrucku zaprli brennersko avtocesto med Italijo in Avstrijo, za tovornjake pa so bile obvezne verige. (STA/AFP/dpa) Na hannovrskem sejmu preko 7 tisoč razstavljalcev V Hannovra bodo v ponedeljek odprh najveCji industrijski sejem na svetu. Na njem bo razstavljalo 7510 razstavljalcev iz 68 držav, pred tem pa na sejmu urejajo še zadnje podrobnosti. Na sliki AP stena z najrazličnejšimi krtačami.