v. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je 8 poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Neiiiéijo, Boaiio in drage evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in ozimnila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske strari. Nekatera splošna pravila umnega kletarstva. Novodobnu vinogradiûètvo je postala obširna veda, koje znanje se tudi med našimi vinogradniki po nastopu trtne tisi v teku zadnjili 20. let bolj in bolj razširja. Iz izkusuje vemo: Kdor lioče pri nas dandanes s pridom preosnovati svoj vinograd ter ga želi pravilno obdelovati in se namerja s to kmetijsko panogo i nadalje trajno ukvarjati, pridobiti si mora v to svrbo o tem ne le temeljitega, teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj, koje mora pri obdelovanju združiti z neumorno pazljivostjo, mnogim delom in obilnimi stroški, ampak on si mora prisvojiti tudi vse nauke umnega kletarstva in po njib urediti svoje ravnanje z vinskim pridelkom. To slednje je pri nas na se zelo nizki stopinji dovršenosti. Na nauke umnega kletarstva se ne polaga dovolj važnosti, ker se jib najčešće ne ali premalo pozna. Škoda, ki jo pri tem nase vinogradništvo trpi, je veliko večja nego si jo predočujemo. Nas vinski pridelek in njega promet največ zaradi te pomanjkljivosti ne more priti trajno do iste veljave, ki bi jo mogel sicer po svoji dobroti zavzemati, niti se ne more vzpričo tuji, včasih boljši, še večkrat pa goljufivi konkurenci vzdržati ne v ceni in ne v priljubljenosti, tako da bi si ž njim naši vinogradniki materijelno opomogli, kakor je to pri obilih denarnih žrtvah in trudapolnem delu opravičeno pričakovati in želeti. V korist povzdige našega vinogradništva je tedaj ležeče, da se poprimemo vsi vinogradniki i umnega kletarstva ter da ž njim povzdignemo naš vinski pridelek v dobroti, stanovitnosti, popolnosti, priljubljenosti in vceni. Umno kletarstvo je pa seveda zopet zase veda, ki zahteva veliko teoretičnega znanja zlasti ir kemije, mnogoletne izkušnje in opazovanja ter se ne dá na mah priučiti. Ako v naslednjem podamo nekatera splošna pravila o tem, storimo to iz namena, da mlajše, neizkušene vinogradnike, ki se niso imeli prilike obiskati kletarski tečaj ali ki še niso bili v kleti kakega vinskega vesčaka in ki si morda v očetovi hiši niso pridobili v tej stroki najboljše inglede, opozorimo sedaj v jeseni na umno ravnanje s svojim vinskim pridelkom, ko bodo s kletarjenjem pričeli. Nadalje, da v interesu novodobnega vinogradništva zbujamo zanimanje za umno kletarstvo in s tem k po-vzdigi tej vedi in nje praktični in koristni upeljavi pri-pomoremo. Taka splošna pravila so: 1.) Sode imej vedno polne! — Sode se ima zato polne, da ae ne dela na površju kan, katera glivica se živi od alkohola. Ako se pusti, da nastaja na vinu kan, postajalo bode vino vedno slabotnejše in ako se kan končno tako namnoži, da postane toliko težak, da se v vinu potaplja, potem je tako vino proč zliti, ker je kalno in nima nikake moči več v sebi. Vedno polne sode se obdrži, če se jih Čez kake tri tedne potem, ko se jih je po trgatvi polnilo, pa ue do vehe napolnilo, končno prav do vehe napolni in zabije, potem pa vsak teden ali vsake 14 dni zalije. Za zalivanje se ima v majhnem sodčeku dobre zalije, t. j. dobrega, nepokvarjenega vina. Ker pa tudi v teti posodah nastaja kan, zakaditi se mora vsak teden vrh njega nekoliko z žveplenim dimom. 2.) Drži v kleti snago, ki je prvi pogoj zdravemu vinu! — Snažni naj bodo sodi, kletarsko orodje, pokladje, stene pobeljene; posebno pazi na to, da ti plesnivec ne bode ugonahljal opravo, kužil zrak in škodoval vinskemu pridelku. V ta namen je vsako-tedensko skrbno brisanje vse kletarske oprave neizogibno potrebno. 3.) Klet večkrat prezraČuj in sieer po letu v hladnih nočeh, po zimi v gorkih dneh, da obdržiŠ v njej vedno kolikor mogoče enako toploto ! 4.) Ne spravljaj k vinu dišečih tvarin, da se vino njih duba ne na vzame! — Tu je posebno paziti, da se v vinsko klet ne zalaga krompir, kislo zelje, repa, svinjenina itd., po čemur dobi vino duh v najkrajšem času. 5.) Mlada vi na pretoči najmanj trikrat, stara pa vsaj enkrat v letu! — Pretakanje se ima izvršiti pri mladili vinih prvič o líožiČi, drugič o Veliki noči in tretjič o Hinkoštib. To delo ima dvojen namen: vino stanovitno napraviti in ga v kratkem času do svoje mogoče popolnosti dovesti. Stanovitno napravi pretakanje vino vsled tega, ker se s tem pretakanjem iz dna sodov dr ožje odstrani in ker pride pri tem z zrakom v dotiko. Ta dotika pa stori, da ae kisik v zraku spoji z beljakovinami, ki se nahajajo raztopljene v vinu in katere vino latiko pokvarijo. Vino ostane po pretakanju nekoliko tednov kalno, kmalu se pa učisti ter postane v vsakem oziru boljše, okusuejŠe in atanovitnejše. G.) Novo vino se sme le z novim vinom mešati, starina pa s starino! — Izjema pri tem je le, ako hočemo vsled starosti oslabelo starino podkrepiti in popraviti. V tem slučaju smemo staremu vinu dodati nekoliko mlajše, ognjevite kapljice. Vendar v to svrlio Qe smemo rabiti popolnoma novega vina. Fina, buketna vina se naj ne mešajo z novimi, slabejsimi, ker iz^iibé na tak način kaj laliko buket in ž njim tuđi svojo vrednost. Vina se najuspešneje mešajo, dokler so se mlada. Najugodnejši čas za meaanje vin je po prvem in drugem pretakanju; vina se potem nadaljujejo svoje tiho vrenje in pri tem se značaj vin popolnoma izjednači, okus postane jedooten. Najmanj mesee diiij se naj mešana vina ne točijo, marveč naj leže v miru. 7.J Ne mešaj p o k var j e n ejja vina zzdra-vim, (i a se ti tudi to ne pokvari! — V tem grešijo nasi vinogradniki in krumarji prav pogostoma, zlasti se kaj rada eiknena vina prilivajo zdravim, da ae potem vino skazi. Vino, v katerem se pozna cik, smemo z zdravim le tedaj pomešati, ako smo to bolezen v vinu na kakorSenkoli način prej ustavili in ga mislimo takoj uporabiti. 8.J Vino devaj le v zdravo in čisto posod o ! 9.J Sod, ki si ga odrabil, operi in za-žveplaj! 10.) Ne prodajaj petiota za pristno vino! 11.) Kadar vino čistis ali kadar liočes odpraviti kako vinsko napako in bolezen, obrni se v dvomljivih slučajih do vinskih vešča kov, zlasti do kmetijsko -kemijskega poskiišališča, sieer pa rabi samo sredstva, ki jih dobiš v zanesljivo dobrili knjigah, ki te podnčujejo o kletarstvu : „Umni kletar^' itd. iy.) Skušaj si pridobiti oziroma ustanoviti dobro vinsko klet! „Dobra klet nareja dobro vino." _ Boj vranam, kavkam, srakam! Brez izjeme vse kmetiske rastline imajo dandanes čuda sovražnikov. To so večinoma zajedalke, ali rastlinske ali živalske narave. Hazun teli postajajo pa tudi vrane, kavke in srake od leta do leta opaanejse škod-Ijivke kmetiškim rastlinam, I'oljedelskim škodujejo pri setvi in žetvi. Vinogradskim in sadjarskim ob času zorenja grozdja in sadja. Koliko koruze ne populijo ter ne povžijejo ob Času ko kali'? —- Koliko škode tudi provzročujejo ostalemu Žitu ? In ko koruza pričenja zrnje delati, kako jo te požrešne živali ne razraesarijo, posebno na tistib njivah, katere se nahajajo v bližini liost, grmovja? — Da, še v kozolcih in koruznjakih spravljeni koruzi ne dajo miru, žró jo, kolikor le morejo. V najnovejšem času lotile so se te živali še celo raznega sadja, posebno grozdja, in sicer najbolj razposajene, predrzne so srake. Hes je, da ob času oranja na spomlad vrane in kavke, ne pa tudi srake, za plugom kaj dosti črvov-ogercev in drugih škodljivcev poberO ter požró. lies je tudi, da po travnikih in košenicah in na njivah kaj dosti kobilic, murnov, bramorjev, da še celo miši polovć. Deloma so torej te živali — razun srake — kmetovalcu se koristne, ali njih korist je v primeri s škodo, katero na kmetiskih rastlinah provzročujejo, pač več kakor izginljiva, celo popolnoma ničeva, ker »tičejo vrane tudi za piŠČand, mladimi zajci, jerebicami. Srake pa zalezujejo tudi gnezda malih koristnih ptic, kakor slavčkov, pene itd., iz katerih mladiče po-beró ter požro. Vsem tem škodljivcem napovedati in vršiti kaže torej boj, najkrutejsi boj, da se njih množina v kolikor le mogoče zmanjša. Posebno srake naj bi se kar vse vničile, ker so le Škodljive. V prvi vrsti bila bi paš vestna dolžnost lovcev, kateri imajo ali lastne love, ali pa v najem vzete, da se lotijo v zimskem Času streljanja teh škodljivcev. Ako je kmetovalec primoran lovcem srne, zajce, jerebice in drugo lovsko divjačino na lastnem posestvu pri miru pustiti, dasiravno mu le škodo dela, zakaj bi lovec za to ne skrbel, da bi se kmetovalcu vrane, kavke, srake kar le mogoče postreljale? Po zimi je to paČ lahko mogoče, in naše mnenje je, da bi zamogla politična oblast lovce k temu še celo postavnim potom prisiliti. Da, politična oblast bi morala po našem mnenju tudi nelovcem, to je kmetovaliiem proti izdaji posebnih licencnih listov dovoliti, da smejo te škodljivce streljati, in to ne, da bi bili primorani si orožne liste zadobiti. Dovoljeno bi moralo biti tudi v zimskem času tem škodljivcem s strilminom zastrupljeno vado-mrhovino pokladati, da bi se čim prej tem boljši njih število zdatno zmanjšalo. Razume se samo o sebi, da bi se moralo to po natančnih predpisih oziroma ukazih politične oblasti vršiti in sicer v prvi vrsti po lastnikih in najemnikili lova. — l^oj, kruti boj napovedati ter tudi vršiti treba je pa tem škodljivcem na vsak način in to koj letos v zimskem času, ko jim bode pričela lakota do živega posegati. Politični pregled. Kraryski deželni zbor se je pričel dne 22. m. m. in imel eno sejo. Poprej je se prevzv. g. knez in škof blagoslovil s primernim nagovorom novo poslopje. Ker so liberalci pripustili, da so dobili naši poslanci pravično število zastopnikov v raznili odsekili, in ker so enoglasno sprejeli predlog dr. Šusteršiča, da naj se volivni red za vojvodino Kranjsko spremeni v smislu razširjenja volivne pravice na vse sloje prebivalstva, ter za to izvoli poseben odsek devetih članov, je bila seja prav mirna. Razni drugi poslanci so stavili mnogo prav važnih in koristnih predlogov. Oporekali so tudi kar najodločneje pridržanju vojakov-tretjeletnikov. Za razširjenje volivne pravice došlo je prav mnogo peticij iz raznih krajev dežele. Zanimanje zato je povsod prav močno. Državni zbor je po mnogem brezplodnem govorjenju in pričkanju dovolil vladi, da sme poklicati vojaške novince, a da mora izpustiti vojake-tretjeletnike. Vojaška uprava je že poskrbela za to, da gredo doslu-ženi domov in da gredo novinci „noter". Pokazalo se je pa v državnem zboru, da poslanci komaj čakajo prilike, da bi si spet skočili v lase in zavirali delo državnega zbora. Cesar je odločno izjavil 19. m. m,, da na noben način ne pripusti ogrskega arinadnega jezika. Ogrl so za to nad vse sile razburjeni in le malo manjka, da ne bo spet se ponovilo 1. 1848 s svojimi krvavimi dogodki. Silovito so napadli grofa Hedervaryja, katerega je cesar spet imenoval za ministerskega predsednika. Poslanec Harabas pa se je eelo predrznil zaklicati, da ne verjame cesarjevim besedam, kar je vzbudilo pri veliki večini poslancev opravičeno ogorčenje in srd nađ izdajico. Homo videli, kako se bodo razvile te zamotane reči. Cesar noče odnehati in državi v korist ne more, Ogri pa tudi ue, ker ne marajo in so preveč vase zaverovani. Ogri so že namigavali, da se odtrgajo popolnoma od Avstrije in pokličejo nekega princa, sina eesarja Viljema, Eitel — po imenu, za kralja. Naši vojaki morajo biti zopet pripravljeni, da odkorakajo v Makedonijo, ako pride vieje povelje. V Makedoniji se zopet neusmiljeno koljejo, liolgarski naroď bi jako rad, da bi njih knez napovedal boj Turčiji ter žel na pomoč makedonskim bratom. Toda knez Ferdinand nima poguma. Ljudstvo mu to zameri, in knez se boji za svoje življenje. Uvedle so se jako stroge naredbe za varnost njegovega življenja. Napetost med Bolgarijo in Turčijo raate in skoro nobenega dvoma ni več, da bomo imeli tursko - bolgarsko vojsko. Iz Crnegore doliaja vest, da se organizujejo tamkaj ustaške čete za Makedonijo, Jecina takih čet, broječa 500 mož, se nahaja baje Že v Jlakedoniji. Vsem Črnogorcem, ki so v stanu uriti orožje, se je razdelilo pu 1000 patron, ki so došle iz Rusije. V Makedoniji divjajo Turki naprej, Nobenega razločka več ne delajo med Bolgari, Grrki in Vlalii, ampak pomore vse, kar nosi krščansko ime. Velevlasti mislijo vse pomiriti samo s tinto in papirjem, pa ne bo Slo. ■..-eaaee- V KIM! Asizi. (Kouec.) Škoda le, da ilovek ni vse te lepote in velióaatva tudi telesno sit, bi saj ne trebalo nnieiti se z italijansko kavo pri zajiitreku. To vam je kava I Najbolj nerodna kmetiàka gtiapo-diiija v kakSnih hribih skuha boljo čorbo, ko je ta. No, pa da je le nekaj gorkega v želodcu, dobro je. Oaaa nam Ěe preostaja; kam pa sedaj? Bili smo prepuščeni saiiiiDi aebi, da gremo do kosila, kamor lioiemo. V mestu sv. Frančiška smo, bomo torej pač obiskali tudi grob njegove dntiovne sestre in sodobuice, velike svetnice svete Klare, ustanoviteljice iu prve prednice driizega reda av. Frančiška, Pa kje je cerkev sv, Klare V Tam zgoraj, nam kažejo domači. Toda Asizi je gorsko mesto in silno nepravilno zidano, zato se lahko zaide, kakor so nekateri zhhU skoro na vrh hriba, a cerkve sv. Klare le niso nawh. Zato se izročiva s tovarišem nekemu izvoščeku na milost in nemilost. Ulice, četudi jako strme, so vse tlakaae a kamenjem, Íli zarea prav snažue. Dvomil sem, bo li suha para speljala po teh hudih klancih. Pa je že skrbel izvosček zato, ker je izdatno živali nakladal „dolgega ovsa", Ko dospeitio srečno do zaželjenega kraja, nas hoče fljakar prav pošteno oskubiti: najprvo zahteva «d vsa-cega po eno liro, a prej je bil dejal, da pelje za eno liro cel voz Ijudij. Potem je hotel imeti se eno liro, če naj nas popelje nazaj, To so zviti tiči, laški fijakarji, in bi bilo komaj, da bi človek napravil ž njim pismeno pogodbo, pa jo bo Se tajil. V cerkvi sv. Klare je bilo ravno izpostavljeno presveto Resnje Telo. Veličasten pogled, ki človeka kar prevzame, — Altai' je ves okrašen a preprogami, zavesami in cvetlicami. Visoko gori stoji monstranca z Najsvetejšim, okrog in okrog pa v raznih skupinah in razvrstitvah brez števila lučic. Ca more kaka stvar, kolikor se le dá dobro izraziti živo vero, vneto ljubezen in gorečo požrtvovalnost, zamore jo luč, ogenj. Okrog Kristusa v sv, hostiji celo morje hiči, ognja: kako pomenljivo to! V naših krajih z lučjo vse preveč štedimo, k večjemn par iz blaga neukusno narejenih prav živo barvamh cvetic, to je vea okras altarja tudi ob največjih praznikih. Italijani so pa v razsvetljavi zares mojstii, V spodnji cerkvi leži tiiiplo sv, Klare, se po 600 letih jako dobro ohranjeno. Leži v kristalni krsti za močnim omrežjem. Nuna ponuja mimoidočim male zavitke, v katerih je prah iz groba sv, Klare. Ta grob se je namreč po večstoletni pitzab-Ijenosti nasel šele leta 1849. Truplo, nestnhnjeuo, so prenesli v to spodnjo ceikev in je tu hranijo. Zraven pa prosi nuna milodarov za samostan, in nekdo romarjev opomni, naj denarja ne vržemo v pušico, ampak ga damo skozi okno ntmi. Laška lačna vlada namreč odpira nabiralnike in pušice, in ne cerkvena predatojni štva, ter potem odmerja neko svoto cerkvi ali samostanom, Da se pa vlade prime precej denarja pod naslovom „upravni stroški", je več ko verjetno, da, nekateri trdijo, resnično. Sporočim, kakor sem slišal, in imam pri tem popolnoma mirno vest, da Lahom nisem nič škodil na dobrem imenn, ker so znani kot roparji cerkvenega denarja iu premoženja. Sicer nune preganjajo iz samostanov, ali tu so jili Se vendar pustili, ker imajo od njih svoj dobiček. Ko bi zaprli ceikve in prepovedali božja pota, mora Asizi obubožati, ko živi skoro le od romarjev, podobno kakor Loreto. Prekrasen je razgled iz planjave pred cerkvijo. Vidi se tudi Peružija, rojstno mesto rajnega Leona X1IJ. Pokrajina je že vsa ozelenela iu pomlajena. Po gričih in hribih Čepé kakor gnezda razna mesta in gradovi, po dolinah pa se vijejo lepe bele ceste. Tam spodaj pa je veličastna cerkev sv. Marije Angelske. Po kosilu smo šli tja doli. Nekateri so se peljali, a veliko jih je šlo raji peš, posebno mene ni nič kaj mikalo ae enkrat poskušati prijetnosti take drzne vožnje. In kdo bi ne hodil rad todi, koder je svoje dni hodil toli ljubeznivi svetnik sv. Frančišek ! Tam gori v mestu imi je tekla zibel, a tam doli v ravnini je postavil zibel mogočnemu redu, ki se je iz malih početkov razrastel v silovito veliko plodonosno drevo, čegar veje so razprostrte nad celim svetom. Kako lep je ta svet: Visoko na vrhu hriba se blišči sneg, nižje doli je nekaj gozdov, še nižje leži mesto z mnogimi cerkvicami, veličastno baziliko in drzno zidanim samostanom, a v ravnini gaji lavo-rike in oljke, ki tudi že cvete in Siri iirijeten duh, Tttdi sicer že zeleni drevje in grmovje, vijcdice pa, precej večje kot naše, duhté izvanredno sladko. Ta kiasna narava je bila sv. Frančišku knjiga, iz katere je jako i'ad bra], in kar je tu bral, ga je navdušilo k neprestani hvali mogočnega, dobrotljivega Stvarnika, in zato je vse, tudi nežive stvaii, ki řo ga učile Boga čedalje bolj spoznavati, imenoval svoje brate in sestie. A vsa lepota sveta in vai miki uživanja ga niso zavedli na iiapčua pota, kakor ,se godi le prerado nam. — Odrekel, popolnoma odrekel se je svetu, revščina mu je bila nevesta ia gospa, pokorščina kraljica. Pa vseeno mu ni svet dal miru, dasi se mu je ođti'gal tako popolnoma. Tudi on, véliki svetnik, pred izkiišnjavami ni bil varen: a spet išče pomoči v naravi, tudi ta mu mora pomagati krotiti strasti. V ledeno nu'zlo vodo se pogreza in v ostro trnje se zavali brez obleke. Tako zmaguje. Še bolj pa se vnema v njem ljubezen do Jezusa Kri-žanega; še veČ trpi in tako nabira zakladov ne samo sebi v nebesih, ampak svojim duhovnim sinovom zaklad zasluženj, zgledov in z zgledi potrjenih svetov. Zares velikanska je bazihka Marije angelske. Posneta je v glavnih potezah po največji cerkvi sveta, po baziliki sv. Petra v 1-iinm. Zidali so jo 110 let. Pod kupolo pa stoji mala cerkvica; ,porcijunkula" jeto, cerkvica, v kateri je sv. Frančišek zadobil svetu velikansko milost porcijunkulskega odpustka. Dogodek kaže lepa slika na pročeljn cerkvice. Slikal jo je znani Overbeck. Nisem še zlepa videl tako lepe harmonije v barvah in tako prijetnih barv ko na teh slikah, kajti tudi polfg stoječa hišica je slikana od zunaj. Slika kaže blaženo smrt sv. Frančiška, in to pove, da je v celici umrl veliki očak in eden najznamenitejših mož vseh časov; sv, Frančišek Serafski. Kaj ne, znamenita svetišča to, in vse na enem kraju 1 Ko opravimo pobožnost za odpustke in se še malo razgledamo po cerkvi, gremo spet na kolodvor. Od tu smo romarji poslali ndan pozdrav presvetlemu cesarju. Ta predlog predsednika romarskega odbora je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem in odobravanjem. Težko bi bilo ločiti se nam od Asizija, ko bi ne sli — v liini! Prav gotovo! A pustiti moramo kraj, koder nas vsa spoiiiiiija na sv. Franóíška. Naj bi le njegov ponižni, krotki, za blagor ljudstva vneti dull živel v naa 1 Žvižg — klici — zadnji korak v Rim ! Piše se nam: z Roba. — Po Slovenskem se silno širi zadružna misel iu kiimlu budemo imeli zadnigo v najbolj oddaljeni gorski fari. Tudi pri nas je zadela zadiu^a pred nedavnim časom poslovati, a se ji ne obeta sijajna bodočnost, k«r se je ustanovila bolj vslfd slavohlepja uekaternikov. Skušnja nas uCi, da niso tla zadrugam povsod jednako ugodna in pomisliti je treba: kje in na kakšnem „temelju" bo stala. V „Poročilu o drugem kat. shodu" beremo, da tam, kjer ni politično-strankarskih nasprotnikov, kjer se ne širi po gostilniških in trgovskih lokabli „Narod" in Rodoljub", kjer je konknreiica tolika, rta nastavijo skrajno nizke cene — tan» naj se opusti misel na zadrugo. Te besede bi se morale upoštevati, zlasti tam, kjer je Ijndstvo še na tako nizki stopnji izobrazbe, da smatra zadrugo zgolj za bojno orožje proti trgovcem. Zadruga, ki ima zgolj namen koga uničiti, je v jedru gnila in vapeha ue bo! Tudi ne ielim vspeha zadrugi, ki uvaja v kak kraj kak lišp, ki ga farani do ustanovitve zadruge še po trgovskih lokalih niso dobili. Če prebiramo dr. Krekov „Socijalizem", vidimo, da se resni družboslovci temu najodločneje vpirajo. Gospod urednik, zašel sem nekoliko s pota, oprostite! Kolikor glav -- toliko misli, a jaz si mislim načrt zadruge tak: 1, Zadruga mora imeti pred vsem veliko hišo, imenuje naj se „Naš Djm". 2. „Naš Dom" bodi središče vsega farnega političnega in gospodarskega gibanja. V njem naj imajo svoje lokale: zadruga, posojilnica, mlekarna, čitalnica, občinski urad itd. ; aeje vseh v fari se naliajajočili odborov naj bodo v njem. 'i. DomaČi trgovci naj jemljo blago v domači zadrugi, kar naj jim bo to, kar je zadrugam „G-ospodarska zveza". 4. V zadružnem odboru naj bodo: župnik, župan, učitelj, zastopnik zadružnili trgovcev, načelniki vseh društev in zastopniki v fari izvršujočih obrtov, 5. Ta namišljeni odbor naj bi izdajal mesečno poročilo o zadružnťfm delovanju. Kako si vse to mislim, natančneje o tem prihodnjič. i. S. Iz Boštanja. — Nimam Vam poslati posebnih novic, kakor jih dobivate od kje drugod; štejem si le v dolžnost nekoliko se zahvaliti preč. g. kapelanu Ivanu Erjavcu za njegov trud in požrtvovalnost. Nekaj nad dve leti je bil gospod pri nas, a storil je toliko, kot bi bil pet ali še več let. Koliko se je v tem Času zboljšalo v duševnem, pa tudi v gmotnem oziru. Mnogo članov je pridubil marljivi gospod v Marijino družbo ter na to vso skrb obraČHl. Ustanovil je „Čebelico" in „izobraževalno drnštvo" ; vpeljal „vedno češčenje" ter sam z nami vred molil vsako nedeljo urit molitve. Koliko truda, časa in denarja je žrtvoval v naš dnŠni in gmotni blagor. Vse ga je ljubilo in spoštovalo, da, ŠB celo taki, ki težko vidijo duhovna, niso mogii kaj slabega o njem govoriti Toda vsaka reČ en čas trpi; prišel je na višjo stopinjo v Smartnem. — Čestitamo! — Zlasti Marijina družba izreka na tem mestu najsrčnejšo zahvalo za vse zlate nauke iu skrb, katero ste imeli. Obljubnjemo za trdno, se ravnati po Vaših zlatili naukih, kolikor bo mogoče. Potrtih src smo gledali za odhajajočim dopoldanskim vlakom, a takoj isti dan popoludne je prihitel k nam c. g. Martin Pečarič, nas novi, dobri kapelan. Blagoslov božji naj spremlja oba gospoda! Hvaleina in udana Marijina družba. Domače vesti. (Duhovniške vesti.) Premeščeni so: č. gosp. Janez Lom še k, kapelan v Žužemberku, v St, Vid pri ZatiČini, č. g. Anton Lom bar, kapelan v Postojni, v Cerklje pri Krškem, č. g. Andrej Ažman, kapelan v Semiču, v Postojno, č. g. Lenard Zupan, kapelan v Šmariji, v Tržič. — Nameščeni 30 sledeči novomašniki : č.^g. Leopold Cerne za kapelana v Žužemberku, Č. g, Martin títular zj, kapelana v Semiču. (Postne vesti.) Poštar II. razreda g. Jožef P o k a pl. Poka fa lva v Žužemberku je uvrščen v prvi plačilni razred. (Osebna vest.) Prestavljen je okrajni zdravnik gosp. dr. Jožef Malerič iz Mokronoga v Črnomelj. (Osebna vest.) Novo imenovani c. kr. davčni kontrolor g, Ign. Perbauz je prestavljen v Črnomelj. (Osebna vest.) Za okrožnega zdravnika v Žužemberku je imenovan g. Konstantin Konvalinka. (Učitejske vesti.) Izpraznjeno učno mesto na dekliški ljudski Holi v Novem mestu je provizorično dobila dosedanja snpleutiaja gdč. Marija Detela, a za suplentinjo je mesto na dopustu bivajoče gdč. učiteljice Hedvige Rosi n a imenovana gdč. Marija Kastelic iz Ljubljane. (Šolska vesti.) Naduciteljem so imenovani gg. : Fr. Stefančič v Rbnici na šolo v Velikih Laščah, in Franc Setina v Črnomlju na ondotno ljudsko šolo. — Drfiaitivnim učiteljem ozir. učiteljicam sa imenovani gg. : Franc Kete za Ribnico, Leopold More la za Metliko, Ivan Vozel za Trebnje; gospodične; Ana B^abjan za Dragatuš, Gabrijela Jereb za Crmošnjice, Julija Jonke za Kočevje, Amalija Oblak za Trebelno, Albina Praprotnik za Črnomelj. —^Prestavljen je nadučitelj g. Viljem Gebauer od Šmarjete v Sinihel pri Novem mestu, dalje učitelj g. Iv. Zen iz Starega trga pri Črnomlju v Sotesko, (Županom) občine Smihel-Stopiče je bil 25. sept, zopet izvoljen dosedanji marljivi in vrlo delavni gospod Josip Znrc, p. d. Stembur. — Svetovalcem pa gg. : Janez Znane iz Sini-hela št, 2IŽ, Janez Dular iz Vavte vasi št, 4, Josip Dular iz Jurke vasi št, 7, Franjo Staniša iz Vine vasi št, 12, Janez Penca iz Čermošnic št. 14, Josip "Windischer iz Kandije št. 23, Josip Jeriček iz Gor. Težke vode št. 9, Janez Knšlau iz Kan-dije št. 5, Franjo Smuk iz Smoline vasi št. 33, Janez Jakše iz Kandije St. 38. (P o r o č i 1 i s o a e :) G. Ivan P a c a k, c. kr. stavbeni pristav, z gdč, Henrieto Perina. — G-. Jožef R i h a r, okrajni živinozdravnik v Mokronogu, z gdČ, Eoao K 1 e m e n č i Č, — G.Anton Kocin ur, c. kr. poštni uradnik, z gospo Amalijo C e r a r , vdo t elo L a v r e n Č i Č. (Matura) na novomeški gimnaziji. 29. sept, je delal maturo eden iz vseh predmetov, trije pa so ponavljali le iz enega predmeta. Dva sta dobro zvišila, eden bode meseca fe-bruvarija ponavljal iz enega predmeta, eden pa je padel za eno leto. (Pastoralna konferenca) za dekanijo Novo mesto vrši se v sredo 14. t, m. ob 10. uri dopoldan v navadnih prostorih. (Umrl) je 24. sept, v Sodražici Ivan Fajdiga, večletni župan, c. kr. poštar in trgovec v 78. letu svoje dobe. S pridnostjo iu štedljivostjo si je zbral lepo premoženje. Znan je bil ne le duma. ampak je kot trgovec imel močne zveze z Italijo, Afriko in Azijo. Bil je rad vesel in vedno gostoljuben. Kot vojak vdeležil se je bitek v Benečiji in Lfmibardiji pod Radeckijem. Tudi kot rimski vojak je bil odlikovan 1, 1848. Svetila mu večna luč^ (Umrl) je v St. Rupertu posestnik in trgovec Franc Pavlin v 51. letu svoje dobe. (Uvedenje brzojavne službe) na c. kr. poštnem uradu v Semiču, Na c. kr. poštnem uradu v Semiču, politični okraj Črnomelj, uvedla se je dne 17. septembra 1903 brzojavna služba (omejena dnevna služba), (Dramatično govorniški večer) priredi znana slovenska gledališka umetnica gospa Zofija Bor štn i k-Z v o-narjeva dne 3. oktobra v Čitalnici v Novem mestu. Začetek ob osmi uri zvečer. Program jako zanimiv. (V Toplicah) je bilo do konca septembra 1 ()2B gostov. Zadnje dni se je pripeljala za daljšo uporabo kopelji Nje eks-celenca visokorodna gospa baronica Hein. (Volitev v davčno kom is i jo.) Izvoljeni so bili v političnem okraju novomeškem v IV. razredu kot člani gg. Fraiičič Davorin, klobučar in MoŽina Franc, vinotržec, ter kot namestniki gg. Mramor Mihael, usnjar in II »i 11 e r Antiiii gostilničar, vsi iz Novega mesta. Volitev v III. raz- redu pa je bila neveljaTna in je zopetna volitev razpisana na daa 17. oktobra t, 1. (Odlikovanja.) KuezoSkofijakiiii duhovnim svétnikom sta imenovana veleč, gg, dr. Josip Marinko, c. kr. profesor, in Ivan Podboj, župnik v Toplicah. Čestitamo! (Preuej nevarno je obolel) zopet gosp. dr. M a-rinko in se nahaja v bolnici usmiljenih bratov. (V Vavti vasi) razširila se bo enorazredna ljudska šola v dvorazrednico. Tozadevna komisija se bo vršila na lien mesta 10. oktobra. (Veselica novomeških akademikov) otvorila je i letos novomeško veseliško sezouo in kakor druga leta tudi letos 8 svojim programom zadovoljila občinstvo in je zabavala do 1'anegR jutra. Koncertni del nas je preprićal, da bi v Novem meatn krasno nspevali koncerti, ko bi gojili komoruo glasbo. Upamo, da bodo gospodje, ki so sodelovali in so znani kot veščaki in glasbeniki fluega okusa, nam še veikrat pripravili sliieu užitek. — Gospića solistinja je s svojim ljubkim glasom občinstvo očarala, ki se ji je burno zahvalilo. O igri lahko konstatiramo, da je bila izborno uprizorjena, in le igralcem se je zahvaliti, da se je občinstvo vkljub vsej nejasnosti igre same izborno zabavalo iu prav od srca smejalo. Udeležba je bila prav dobra, vendar pa se nam zdi, da bi se bili nekateri zlasti akademikom bližje stoječi krogi laliko udeležili se z ozirom na dober namen cele veselice. Tudi mnogo rodbin smo še po-gr^šnli. Ni čudno, da so veselice v Nbvom mestu v zadnjem času tako slabo obiskane, ko se nekateri niso vdeležili niti veselice akademikov, ki vendar niso prav nič prcnonsirani v domačih nasprotjih. (Mestna hranilnica v Novem mestu). V mesecu septembru 1903 je 225 strank vložilo 1^9.015 K 71 h, 178 strank vzdignilo 91,663 K — b, torej več vložilo 37.352 K — h, fi strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 1 6.600 K — h, 103 menic se je eskomptovalo za 36.004 K — h. Stanje vlog 2,409 805 K 02 li. Denarni promet 342.718 K B3 li. Vseh strank bilo je 768. (Kolera med perutnino.) Nekaj nenavadnega, ali vendar jo imajo to bolezen med perutnino v Cirnomljn. (Vinska klavzula), ki je bila za naŠe vimigradnike najhujša trtna uS, ne bo več obnovljena. Italijanska vlada je delala na to, da bi bila ta klavzula podaljšana vsaj 6 mesecev, a tudi to se ji ni posrečilo. Vsled tega pišejo vsi italijanski listi, da bo za Italijo velika škoda, ker ne bodo mogli po 31. decembru t. 1. izvažati italijanskega viua v Avstrijo. Zato pa poživljajo laške vinogradnike in kupčevalce, naj izvozijo kolikor le mogoče vina v Avstrijo hitro po trgatvi, da bodo njili kleti z 31. decembrom že prazne. Torej pozor pred nsi-Ijivostjo laskih vinotržcev! (Razglas.) Razpisujejo se izpraznjena mesta okrajnih babic v Stopičah, Belicerkvi iu Mirnipečí (drugo babiško mesto s sedežem v Karteljeveni) z letno p ačo po 104 K. Prošnje a potrebnimi prilogami vpošljejo naj se do 20. oktobra t. 1, podpisanemu okrajnemu glavarstvu. C kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo. (Družba sv. Mohorja) šteje letos 76.058 udov, to je 3988 manj kakor lansko leto, ko smo bili dospeli do pre-častnega števila 80.046 udov. Po posameznih škofijah, oziro- ma krajih, je število sledeče 1. Goriška uadškofija . . . 2. Krška škofija..... 3. Lavantinska škofija . . . 4. Ljubljanska škofija . . . B. Tržaško-koperska âkofija . 6. Sekovska Škofija . . . 7. Somboteljska škofija . . 8. Zagrebška nadškofija . • 9. Senjska škofija . . . . 10. Poreška škofija . . . . 11. Djakovška škofija . ■ ■ 12. Bosna....... 13. Videmska nadškofija . . 14. Razni kraji..... 16. Amerikanci..... 16. Afrika in Azija . . . . Skupaj 396) ndov 360) „ 76058 (— 3988) ndov. Ta razkaz nam kaže, da smo po treh pokrajinah napredovali i zlasti so se odlikovali Amerikanci, ki štejejo 137 udov več kakor lansko leto. Po raznih krajih je 50 udov več, v sekovski škofiji 4. — Nazadek se kaže po škofijah, oziroma krajih: Lavantinska 2115, ljubljanska 915, goriška 396, krška 360, tržaško-koperska 220, Afrika in Azija 51, somboteljska 40, poreška 30, zagrebška 23, bosniške 15, videmska 8, senjska 5, djakovška 3. — V družbene „zlate bnkve", v katere se po pravilih vpise visak novo vstupivši ud, se je zapisalo 7167 novih letnih udov, namreč od številke 234,722 do številke 241.889. — Družba razpošlje svojim udom letos 46 6.34 8 knjig. Pač Častno število za mali in še tako razkosani slovenski národ. Ce prištejemo te knjige onim, katere je družba sv. Mohorja od svojega obstanka že podala svojim udom, najdemo, da je Slovencem vkup poklonila 9,300.040 iztisov knjig! V istini pa je to število še precej višje, ker 30 tu štete samo one knjige, ki so jih prejeli udje, natisnjeni in izkazani v naših koledarjih. V Celovcu, dné 30. septembra 1903. Odbor. (Na C. kr. višji gimnaziji v Novem mestu) je letos 249 dijakov, in sicer v L razredu 56, v II. 32, III. 37, IV. 37, V. 22, VL 19, VII. 16, VIII. 30. (Važen razglas za vinogradnike!) S tem se daje na obče znanje, da zamorejo vinogradniki, kateri nameravajo letos prositi za neobrestne predujeme na podlagi zakona z dne 28. marca 1892, št. 61 dež. zak. v svrho zopetnega zasajanja oziroma obnovitev svojih po trtni uši opustošenih vinogradov svoja prošnje vložiti pri podpisanem okrajnem glavarstvu v času od 16. oktobra do dne 6. novembra t. 1. — Na take prošnje, katere bodo po preteku tega roka dospele, se ne bode oziralo. — Glede izgotovljenja prošenj oznani se, da jih je treba sestaviti z uporabo posebnih tiskovin, ki jib vsak prosilec dobi brezplačno tuuradno in naj se v zgornjem obroku vinogradniki oglasijo pri gospodu c. kr. vinarskemu nadzorniku Boliuslav Skalicky-ju. — Vsakdo naj pazi nato, da bode prošnji priložil taksen izpisek iz zemljiških knjig, v katerem je dotičnik tudi zaznamovan kot lastnik zadevnih zemljišč.— Vie plačani dolgovi naj se pustijo izbrisati, — Zastran drugih dolgov naj se priloži prošnji „prednostno izjavo" dotičnega «pnika ali naj se zemljišča takšne vrednosti zastavi, da bode naprošeno posojilo dovoljno zavarovano. — Piošnji je dalje priložiti posestno polo in načrt, kako se bo vršilo delo m p]'evdarek stroškov. C. kr. okrajno glavarstvo Kudolfovo, 14. sept. 1903. (Amerike željnim!) Ministerstvo notranjih zadev je poizvedelo, da se bode znabiti v kratkem skušalo več kna-pov pridobiti za rudokope v Meksiko v Srednji Ameriki. — 5 tacimi posredovalci je treba posebno pievidno in pozorno se )Ogajati in sicer le takrat, ako na podlagi podrobne in uradno egalizovane pogodbe tudi primerno varnost, to je takozvano „aro" za izpolnitev obljub poda. — Omenjeno ministerstvo poda drago volje onim, kateri bi nameravali v meksikanske rudokope iti, pojasnila o tamošnjih razmerah, ako jib zahtevajo. C. kr. okrajno glavarstvo Rndoliovo, 18. sept. 1903, (Utonila) je dne 14 sept, v Bereci vasi, župnije su-liorske, poldrugo let« stara deklica Neža Klemen čič picd domačo hišo v 1 meter globoki luži. Stariši, pazite bolj na svoje otroke! (V spanju ponesrečil) se je 20. m. m. 26 letni Franc Turk iz Zajčjega vrha št. 12. Prišel je proti 11. uri po noči pijan domov in se podal v seno na svislih spat. Vlegel se je preveč pri kraju, kajti med spanjem padel je približno 6 m g oboko na gole dile poda, kjer ga zjutraj njegova sestra Marija mrtvega najde. Znakov poškodbe, razun neznatne otekline na levi strani glave ni bilo videti. d. (Tatvina.) 21 letni Janez Ovnek iz Velikeloke št. 35 je 16. m. m. posestnici Frančiški T o m a ž i n iz Dobrniče iz zaklenjene skrinje eno hranilno knjižico v vrednosti 2400 K ukradel. Takoj drugi dan je na ukradeno knjižico 300 K v hranilnici v Trebnjem vzdignil, in knjižico potem v gnoj doma zakopal. Orožnikom iz Trebnjega se je posrečilo 22. t. m. zločinca zalotiti in ga sodniji izročiti. Od vzdignjenega denarja je zapravil 27 K 72 v. Drugi denar se je v hlevu zakopan našel. d. (Obrtna zadruga) v Novem mestu imela je avojo 8. letošnjo sejo dne 11, septembra t. 1. o navzočnosti sledečih gg, odbornikov: Fraiičii, Malovié, MikoliÔ, Ajijie Val., Horvat, Mmmor, Goleš, Kos, Stefanovič, Ciber, Weiss in &orupiÔ. Predseduje g. Frančić. konstatuje skle Čnostseje)« preide takoj po odobritvi zadnjega sejnega zapisnika na dnevni red. Rešuje se: 1. Prošnja na samostojno izvrševanje mizarske obrti, se' enoglasno odkloni, ker je prosilec še mladoleten in nima dovolj dobe pomočniškega delovanje. — 2. prošnja za samostojno izvrševanje pršutarske obrti, se enoglasno priporoča, kei' inia prosilec vaa zi samostojno izvrševanje te obrti predpisana d-ikazila. — 3. Prošnja za samostojno izvrševanje pršniarske obrLi se enoglasno odkloni, ker se prosilec vzlic prestane pi'eskuSrtje ne smatra dovolj izurjen v tej obrti. — 4. Dopis trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani z dne 2i avg, 1903, št. ]9(2 glede upeljave novega zakona za samostojno izvrševanje gostilničarske iu^krčmarske obrti; se enoglueno odobri. Dopis se glasi takole: Št. 1972. Obrtni zadrugi v Novem mestu. Noveiiibratiieseca minulega leta so imeli gostilničarji in kečmarji zborovanje na Dunaj« V zmislu sklepov storjenih na tem zborovanju so vloždi na državni zbor peticijo, v kateri stavijo naslednje zahteve: 1.) Prudaja vina, piva in žganih op*»jiiih pijač v zaprtih steklenicah in posodah bodi dovoljena le krčmarjem in gostilničarjem. 2.) V mestili in trgih, ki štejejo nad 2000 prebivalcev, zdi-avilisčih in kopališčih, kakor tudi v krajili zžiVHlniim tujskim prometom, ki prosijo za podelitev gostilniške ali krčmarske koncesije zahtevati dokaz vsposobljenosti. Dokaz vsposobljenosti je donesti na sledeči način; Prosilec za gostilničarske in krčnmrske koncesije naj poleg izpolnitve splošnih pogojev, ki jih stavi obrtni red, dokažejo svojo usposobljenost ali a) z iipričevalom o uspešnem obisku kake obstoječe strokovne šole in izpričevaloiu o saj dveletni praktični vporabi v gostiiničarskem (krčmarskem) obrtu ali pa b) 3 primeruom potrjenih izpričevaloiu o saj štiriletni praktični vporabi v gostiiničarskem obrtu. Če pa ae kdo, k: je prej izvršezal gostilnićarski obrt v krajih, kjer se za nastop go-stilničarskega (krčmarskega) obrta ne zahteva dokaz uspo-sobljen'isti, poteguje za gostilničarsko (krčmarsko) koncesijo v mestih, trgih ali krajih, kjer se zahteva dokaz usposobljenosti, mora izpričati, da je izvrševal gostilničarski (krčmarski) obrt samostojno saj toliko čaaa, kakor mora sicer trajati praktiĚna vporaba. 3.) Izprerneuiti je obitni red tako, da se v §§ 18 in 20 privzame določba, da je zasliŠati obrtne zadruge vselej, kadar gre za podelitev novili ali razširjenje obstoječih go-stilničarskih (krčmarskih) koncesij, kakor tudi tedaj, kadar gre za to, da se že obstoječa koncesija prenese na drugo osebo. Dalje je prevzeti v obrtni red določbo, ki daje gostil-ničarskim zadrugam pravico, pritožbe proti oblastvenem določbam v takih vprašanjih; pritožba naj ima odložilno moč. O predstoječe navedenih zalrtevah gostilničarjev in krčmarjev mora podpisana zbornica povedati svoje mnenje c. kr. trgovinskemu ministrstvu. Podpisani zbornici pa je na tem, da pred vsem zve, kakšno mnenje ima zadruga v teh vprašanjih. Zategadelj se obrača do zadruge z nujnim vabilom, naj skoro sporoči, ali smatra više navedene zahteve za upravičene ia utemeljene in pri tem v podrobnem navede razloge za svoje mnenje. Nadalje želi podpisana zbornica zvedeti utemeljeno mnenje zadruge še o naslednjem predmetu. Poslanci Kliemann, Eisenkolb in tovariši so stavili v državnem zboru nujni predlog, mereč na to, da se sedaj prosta obrta „trgovina z vinom v zaprtih steklenicali" in „trgovina s pivom v zaprtih stek-lenicali" izločita iz števila prostih obrtov in uvrstita med kencesijonii'ane obrte. Podpisana zbornica poživlja zadtugo, da ji naznani, ali smatra uvrstitev sedaj prostih obrtov „trgovina z vinom v zaprtih steklenicah" in „trgovino s pivom v zaprtili steklenicah" med koncesijonirane obrte za potrebno in umestno. Pri tem blagovoli zadruga navesti razloge. ki govore za tako premembo obrtnega reda. — V Ljubljani, dne 24. avgusta 1903. Trgovska in obrtniška zbornica zfi Kranjsko. Podpredsednik: F. Kollmann, m. p. Tajnik: Dr. Murnik, m. p. — 5. Predlog g. Malovica, da hi se shod vseh v političnem okraju Novo mesto bivajočih gostilničarjev in krčmarjev glede v točki 4 navedenega dopisa sklical; se enoglasno odkloni, ob enem pa sklene, da se gostilničarje in in krčmarje o tem dopisu primerno obvesti, to tudi v „Do- lenjskih Novicah" priobči, tí. Dopis trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani z dne 31. avgusta 1903, štv. 1190 glede podelitve koncesije za samostojno izvrševanje podkovskega obrta; sa enoglasno sklene prtdlagati, da bi se moràl vsak, ki bi botel to obrt aamosLojno iz.rševati, z vspehom udeležiti šestmesečnega podkovskega tečaja. Djtični dopis se glasi: Štev. 1190. P, n. Kakor znano, je obrt. podkovačev (Huf-schmiede) koncesijoniran obrt in morajo oni, ki hočejo izvrševati podkovski obrt, poleg izpolnitve splošnih pogojev, ki jih stavi obrtni red za koncesijonirane obrte v paragrafu ]8, dokazati svojo usposobljenost ali na ta način, da se izkažejo z izpričevalom o uspešno prebitem šestmesečnem podkovskem tečaju ali pa na ta način, da se izkažejo z izpričevalom o prestanem izpitu pred izpraševalno komisijo za podkoyače. Ker so navzlic više navedenih predpisov, ki imajo namen preprečiti, da bi podkovski obrt izvrševali nesposobni jodkovači in tako obvarovati jiosestnike ž-ivine občutne škode, notranjemu ministrstvu d^šle pritožbe, da se ponekod slabo podkuje, povabila je c. kr. deželna vlada po naročilu notranjega ministrstva podpisano zbornico, naj ji zasiišavši pristojne obrtne zadruge sporoči, kaj je ukreniti, da v bodoče izginej<» nedoatatki pri podkovanju Zategadelj se obračamo do zadruge z vprašanjem, ali so po njeni vednosti pri nas podkovači zadostno usposobljeni in nli kujejo v zadovoljiiost posestnikov živine, ali pa po njeni sodbi sedaj obstoječi jired-pisi za podkovski obrt, ki smo jih uvodoma navedli, ne zadostujejo in ne dajejo poroštva dovolj, da imajo oni, ki so tem predpisom zadostili že zadostno usposobljenost za uspešno in zanesljivo izvrševanje podkovskih del. Ako je zndruga tega mnenja, naj izvoli tudi sporočiti, v katerem nziiii so sedanji predpisi potrebni preniembe, mogoče v tem zmisin, da bi bilo umestno zahtevati, naj se podkovski tečaji, ki Stidaj trajajo po šest mesecev, trajajo dalj časa in se sploh le onim omogoči nastop podkovskega obrta, ki so z uspehom obiskovali podkovski tečaj, ne pa tudi takim, ki se sicer izkažejo z izpriče-čevalom o uspešno prestanej izkušnji, pa niso obiskovali podkovskega tečaja. Z ozirom na to, da je stvar nujna, poživljamo zadtugo, da nam saj tekom 8 dni sporoči svoje mnenje. V Ljubljani, 31. avgusta 1903, Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko: Podpredsednik: F. Kollmann m. p. Za tajnika: Dr. Windischer m, p. (Današnji list) obsega dvanajst strani. Uiizue stvari. (Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili.) — Opozarjamo na gnojenje travnikov z umetnimi gnojili prihodnjo jesen, in prosimo gg. ude, naj gnojili, t, j, Tomasoyo žlindro, kalijevo sal, oziroma kajnit, kmalu naročé, drugače bo težko točno postrezati, kajti jeseni je silen naval na železnicah in ae mora računati z zamudami. Po dosedanjih izkušnjah bumo jeseni oddali kakih 160 vagtinov umetnih gnojil, in to največ na drobno, iz česar more vsakdo posneti, da je le ob pravočasni naročitvi mogoče premagati tako delo ' v zadovoljstvo čč. naročnikov. Cene umetnini gnojilom ostanejo kakor so bile spomladi, in sicer: Tomasova žlindra ___ 6 K 20 h 6 K 50 h 6 K tíO h kalijeva sol po 12 K 60 h in kajnit po 5 K. Vse cene veljajo z vreča;ui vred za 100 kg., postavljenih na ljubljanski kolodvor all v družbenem skladišÉu. Vsa gnojila se oddajajo le v celih vrečah po 100 kg,, izvzemši kalijevo sol, ki se dobiva tudi v vi'ečah po 60 kg. Kmetijska dinžba. * (Oves) kupuje po najvišjih ljubljanskih tržnih cenah C. kr, vojni erar, in sicer v vsaki, tudi majhni množini, naravnost od kmetov. Vsako soboto od 10,—11. ure dopoldne bo pa C. kr, kmetijska družba kupovala na podlagi poslanih ali osebno prinesenih vzorcev oves in pozneje tudi drugo žito za C. kr. vojni erar, in sicer v svoji pisarni v Ljubljani na Turjaškem trgu. Pri nakupovanju bo navzoč zastopnik vojaštva. Plačevalo se bo najmanj po zadnji ljubljanski tržni ceni. Ponujeni oves mora biti pr merno čist. Vzorec mora biti enak vsi zalogi; kdor bo na podlagi vzorca prodal in potem poslal slabejše blago, bo imel škodo, ker se blago ne bo sprejelo. Torej pozor in vestno rjivnaiije. Kmetofalci, poslužite se te pi'ilike, prodati svoj pridelek bolje, kakor po prekupcih. To-iife, (ia v Ljubljani noben trgovec ne plačuje po trinih cenah, ki 80 v iistih objavljene, aedaj imute priliko, prodajati po teh «euah. Kupljeno blago mora prodajalec mt svoje stroške poslati v Ljubljano ter ludi uiíitnino plaćati, Prvo kupovanje se bo vršilo v soboto 19. t. m. Ponudniki po pošti naj gledajo ■da bodo vzorci pravočasno došli. Prodajalci, ki osebno pridejo, morejo blago preccj s seboj pripeljati. Kupovalo se l>o le od pridelovalcev sam)h, in ne od pi'ekupcev. Kmetovalec. * (Gospodinje, pozor!) Velika pi'iljubljenost Kathrei-nerjuve Kneippove sladne kave, ki s« je že leta in leta iz-borm» obne-iiU povsod, provzroĚuje vedno nove, manj vredne posneiuke. Da se jih niiranite in izognete škodi, zahtevajte vedno le „pristno Kathreinerjevo kavo in si pri nakupovanju natanko oglejte vsak zavoj, ali sti na nJem slika župnika Kneippa kot varstvena znamka in irne Kathreiner. * (Delavec psa ugriznil.) V Hamburgu se je na javni ulici pripetila sledeia nniSiia dogodbica. Neki konjski kupec je sel s svojim psom na sprehod. Hkratu se zakadi pes v nekega delavca, ki je sel mimo svoj pot naprej, ter mu že itak raztrgane hlače še huje raztrgal. Delavec ne bodi len, zahteva od kujica odškodnino za svoje hlače. Ker pa se oni za to zahtevo ni nič zmenil, vpije delavec za njim: „Veste, giispod. Vaš pes nie je uf^riznil !" — Oni pa ae obrne in pravi : „Pa še ti njega ugrizni!" — Ni bilo treba reéi dvakrat, — delavec zgi'abi psa in ga prav krepko ugrizne v rep Pes je začel strašno rjoveti in hipoma je bilo vse ôrno ljudi tam okoli. Delavec in gospod sta se začela straSno kregati in bi se bila gotovo še stepla, da ni storil bližajoči se stražnik konec zanimivi komediji. Nazaduje sta se pobotala v toliko, da je dobjl delavec dve marki za razti'gane Llaće. * (8est krajcarjev za zaušnico.) Tovarniški delavec E"'erd. Wenzl ua Duuaju je t UČENCA sprejmem v syojo ti'govino mešanega blaga in " deželnih pridelkov. Veàô mora biti računstva in pisave prav dobro ter poštenih starišev. (193-3) Fr. Skušek, trgovec v Metliki. V bližini Novejša mesta je na prodaj J. obstoječe iz treh parcel njiv v obsegu čez šest oralov ob stari državni cesti proti gradu Grm nad Kandijo, pripravno za stavbišča, blizo novega sejmskega prostora se zaradi starosti posestnika iz proste roke pod ugodnimi pogoji prodá, — Več v liiši št, 13 v Kandiji. (226-2) in velikim vrtom ter z vsem gospodarskim poslopjem. Natančneje pri iipravnistvu „Dol. Novic". (180-3) B^ V najem se oddá z dvema ognjema iu vsein kovaškim orodjem, " stanovanje, obstoječe iz treli sob in kuliinje, Lleva, dvďi kleti, svinjaka in vrta. Po dngovoru tuili dv«^ njivj in kozolec. — VeČ se izve pri Franc Bobnarju, kovaču v Kandiji št. 4. {33C—2j Naznanilo in priporočilo. Slavnemu obtiiistvu in preiaetiti duliovSĚini uajuljnd-ueje naznanjam, da nem otvoril V Žabji vasi št. 1 pri Rudolfovem kamnoHCHko delavnico v kateri bom Izdeloval vsa v katimoseSko stroko epadainča dela, kakor: altarje, nagrobne spomenike, slavbinska dela ii raïlIÈnlh vrst kamena in raino barve itd. Ker sem deloval veÉ let La Dnuaju in se vsestransko izvežbal, možno mi je vsakovrstna dela v občo zadovoljnost in po primerno nizki ceni izgotavljati, Priporočam ae v mnogobrojna naročila. Z odličnim spoštovanjem (192-3) MIHAEL KUNAVAR, kamnosek v žabji vasi St. 1 pri Rudolfovem 1 C" N cu š z> fD N< cn Û) N O 1 c^ —J < N 1 O 3 ^ J n> ^ < "P S o~S Za v Avstriji koncesijo vano francosko prekmorsko družbo „Coiiipagiiie generale Transatlantique" Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Iz Ljubljane se odpotuje vsak ponedeljek. Za voiiije tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Mi« êmmwém _ v Ljubljani, Dunajska cesta št 6 - blizo znane gostilne „pri Figabirta". (300-2B) Zaradi starosti se odda dobro urejena ^^ Â. DomaČa tvrdka! k Podobarska in pozlatarska delavnica. (22G-a) il v Kandiji pri Novem mestu m se uljudno priporoâuje prečastiti duhovščini in cerkvenira predstojniatvom v cenjena naročila za izvrševanje umetniško izvršenih lesenih oltarjev v različnih slogih, ÏESipOV ter sploh vseh v to stroko spadajočih del od lesa. Cene povsem zadovoljne! Delo jako solidno J^oniača tvrdka! F Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčih in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh boleznih. Dobi se zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotheke, Franktud a. M. (241—24) Vljudna prošnja: PriknpovatjjuneKahtovajte samo »aladno kave«, ' ampak izročno vselej — Kathreineijovo — Kneippovo skdno kavo m odjemajte jo le t Uvimih zavojih, kakranoga kaž« ta podoba. S papirjem, pisalnim orodjem itd., z blagom vred v Novem mestu št. 95 na glavnem trgu. ©íí^síí® Natančneje ac izve ravno tant. (333-2) Stanje vlog 31. dec. 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša ir prilika za štedenje: ^ Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v I. 1902: čez 32 milijonov kron. sedaj: KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje O brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih - 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestoje po - stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596,882 K 65 h. HKANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ubrestovanje kaj prekinilo. — Zu nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dné 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, Josip Šiška, ktiezoškoUjski kancelar, (136—8) predsednik. podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik t Ljubljani. — Karo! Kauschegg, velepos, t Ljubljani. — Matija Kolar, župuik pri U. M. v Polju, — Ivan Krcgar, naćelnik okr, boln. Idag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnili „Ljiid. pos". — Karol Pollak, tovarnar in pos, v Ljubljani, — Gregor Slibar, župnik na Ktidnikii. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Oi <ï> Rudolfovo Job. MORAUC - Rudolfovo Glavni trg. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno Qszníiniti, da sem bogato zaloî^il svojo trgovino z raznovrstnim lepim jesenskim in zimskim blagom za ženske in moške, ter mi bode, oziraje se na to, mogoée, postreči vsakogar v vsakem oziiu najboljše! V zalogi imam lepo sukno za ženske obleke, porhante in flanele, izborno belo tkanino lastne manipulacije nadalje vsakovrstno platno kakor Rumburger, Chiffon itd, — V najvećji izbiri sa nahaja sukno za moške obleke, kakor: Peruvien, Tusktn, Kamgarn, Cheviot, Piquet, Loden, Tricot itd., vse v največji izbiri ter po zmerno nizkih cenah, — Opozarjam zlasti gospode na boljše perilo kakor: fine srajce, predpasnike, ovratnike, nogavice itd. itd. pMporočHiii \8!tki)muf za jesensko in zimsko sezono bogato odbrano zalogo mičnih novosti v konfekciji za dame in gospode, največja izbir Paleto, Pelerin, Površnikov, nepremočljivih havelokov Itd. Velika izbir krasnih nagrobnih vencev brez in z napisom vedno v zah)gi. Kravate v vseh najnovejših fazonah! Prave ruske galoše! Linoleum in tkani tepihi! Priporočam se z vsem spoštovanjem ! (223—2) Dijakom znižane ceno! Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izd^atË^j íu zabžnik Urban Horvat. O Tisk J. Krajec nasi.