Ljubljana, četrtek 20. oktobra 1932 Cena * Din UpfHvništvo: Lmbhana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek; Llubljana Šelenburgova ul. 8. — TeL 3492 tn 24H2. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta fit. 13. — Telefon fit. 2455. Pouruzmca Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.S42 Praga čislo 78.180, W!en št 105 241 Naročal na ?.mw>«i iu»cu■'n' .'i;r*.'rnv^ okn-_mva vlada ne bo samo poslovna vlada za reševanje tekočih r>o-lov. Glavna naloga nai b bila vsestranska finančna obnova Rumnnije p0- navo'''-lib strokovniakov Društva nnro v. toda brez inozemske kontrole Pred demisijo celotne češko Malvoetra z vod Praga. 19. oktobra g Ker Je ministrski predsednik U-držal iz zdravstvenih ozirov odstopil, je vla-da sklenila, rla bo padala demisijo celotnega kabineta. čim bo dosežen sporazum o sestav" nove vlade Nobenega dvoma ni, da bo postal naslednik TTdrža.la njegov strankarski tovariš, dosedanji predsednik poslanske zbornice Ma-lvpetr, ki je že pričel pogajanja za sestavo n mre vlaide in Je imel tudi že sestanke z vodjo sociaiLno-demokratske stranke poslancem Hampkmi ter z narodnosociali-st.ični.m ministrom dT Frankejem Popoldne je 'imel razg;yvor s predsednikom če Skoslovaške ljudske stranke dr. šramkom ln na to z zastopnikom narodnih dem^ slovaške vlade - Pogajanja ii strank kratov Za jutri bodo povabljeni k Maly-petru zastopniki obeh nemških vladnih strank in sicer nemške socialne demokracije ln zveze poljedelcev Pogajanja za se stavo nove vlade se vršijo na podlagi sedanje vladne večine. ki obsesra sedem koalicijskih strank. Pri pogajanjih razora v-ijaro ne samo o osebnih vprašanjih. temveč tudi o finančnih problemih, zlasti o ravnotežju proračuna Narodna socialistična stranka je že sporočila, da bo v novo vlado pos'a.1a svoje dosedanje zastopnike. Tu dn dosedan ji nemški ministri bodo ostali v novil vladi, dočim bodo narodni demokrati in agrarna stranka namenjali »wje za-stopn Kke. Nova angleška trgovinska politika F>omen sklepov ottawske konference angleškega London, 19. oktobra. AA. Vlada je z dosedanjo debato o ottawski konferenci v parlamentu prav zadovoljna. Globok vtis je na parlament napravil državni zakladmi minister NevilHe Chamberlain. ki je v svojem govoru podčrtal zlasti misel, di ie bila Sjlavna naloga ottavvske konference ojače-nje notranje trgovine med posameznimi deli ancleskega imperija, ker so se notranji trgovinski odnošaji pričeli zadnja leta že nevarno majati. Chamberlain je navedel izjavo angleškega državnika, ki ie na konferenc: dejal: »Mi se moramo drug drugemu Približati aM pa poidemo narazen!« Te besede so izzvale viharno odobravanie skoro vse angleške zbornice. Ottavvska konferenca ie povečala notranjo enotnost angleškega imperija, je nadalieval Chamberlain, in ie na njej prevladalo nariranie. da je treba carine prilagoditi posameznim delom imperiia. Debate na nttavski konferenci o tem vprašaniu so zbližale delegate in iih združile v skupni misli o novem sodelovanju. Ottawske sklepe sta kritizirala Lansburv v imenu delavske stranke in Herbert Samuel za bberalce. Samuel ie bi' mmenia, da bi kazalo ottawske sklepe sprejeti le za prehodno dobo. Njihova "eliava nai bi trajala po možnosti le nekaj mesecev. Zbonr-ca ie iskreno pritrdila govorniku, ko ie Belgijska vladna kriza Bruselj. 19. okt. čg. V političnih krogih zanikuiejo vesti, da bo ministrski predsednik Renkin skuša! znova dobiti mandat za sestavo nove vlade. Vedno bolj se uveljavlja mnenje da bo sestava novega kabineta poverjena liberalcem in socialistom. V zvezi s tem vprašanjem se bo jutri popoldne sestal glavni svet belgijske delavske stranke. Splošno pričakujejo, da bo kralj še nocoj podipisal ukaz o razpustu zbornice in razpisni novih volitev. Ker se govori, da odklanja ministrski predsednik Renkin prečitanje tega ukaza v zbornici, smatrajo tem bolj možno, da bo kralj poveril sestavo volilne vlade drugi osebi. Nove volitve bi se vršile 20. novembra. Bruselj. 19. oktobra A A. Časopisje vseh struj soglaša v tem da je razipust parlamenta edina rešitev iz sedanje Vladne krize. Renkin in katoliška večina pa sta proti temu izhodu. Zato ni iziključeno. da bo imenovana vlada močnih osebnosti, ki naj urede najnujnejša in najbolj perača finančna vprašanja do volitev v maju. IztrehHenie v*rsWa v» i* • n ••• TJ K11SIII Berlin. 19. okt. s. »Deutische AH o-sianci, ki i" h k: še m so bile rešene, vztrajajo na s-voiih sat&rpelacijal ( morajo na nove .v^iri. Prav tako po-} - stanejo brešGOffedmefttt iiiu; vsi drugi predlogi, bodisi zakonski naorti a'i dru«e /acicve. i-;i i>?*cd rniorori. a k o >:!r "a od^vr :■•> .n^ni ne a. da ;'h prenese a na novo 'asedanc Jutrišnja* se>a obeh zborn:c bo posvečena H izvolitvi p-rrdsedništva. Seja Mars skupščine Seja Narodne skupščine se je pričela ob 10.30 Po odobriitv. zapisnika je predsednik sporočil, da je senat odobril zakon o podaljšanju zaščite Kmetov. Administrativni odbor je predložil skupščini v odobritev obračune za dobo od 11. ju.niča do 10 septembra. Med ostalimi poročili je predsednik omeni! interpelacijo narodnega po slanca Kandiča in tovarišev na ministra za trgovino in industrijo ter finančnega ministra glede izplačila kreditov za centralno kooperativo za izvoz saidja. Minister za zgradbe dr. S r k u 1 j je odgovoril na več interpelacij narodnega poslanca Dragov i ča gJede graditve raznih cest Finančni minister je odgovarjal na interpelacijo narodnega poslanca Koste A 1 e k-suča glede izvoza suhih sliv, v kateri zahteva, da se »svobode začasno vezane terjatve nemšiklh upnikov Finančni minister je naglašal, da je za olajšanje i-zvoza sve žega sadija, suhih sin v, orehov, hmelja, konoplje in vina že odobril, da se plačilo protivrednosti izvoženega blaga lahko uporabijo začasro vezane dinarske terjatve inozemskih upnikov onih držav, v katere se vrši izvoz, ako te države z Jugoslavijo nimajo dogovorjenega kliringa. Po kliring-škii pogodbi z Avstrijo se pla.ftilo protivrednosti izvoženega blaga, vrši na ta način, da se iz plačil dolžnikov nrt avstrijski Nairodni banki poravnajo terjatve naših upnikov. Razen tega je finančno ministrstvo dovolilo, da lahko iueoslovenskl dolžniki svoje dolgove v Avstriji v tuji valuti ali dinarjih, nastale od uvoza blaga v našo državo, plačajo do 80 odstotkov potom privatnega kliringa s tem. da se morajo tj posli Izvršiti samo preko borz v Beogradu, Zaarebu in Ljubljani, a likvidacija ca osnovi dobljenih borznih zaključkov pni pooblaščenih bankah; osta.'ih 20 odstotkov pa se mora m-lačati v kliringu. V kLVnen s Češkoslovaško je dopusten tudi privatni sporazum med strankami. Finančn' minister je nato odgovoril na inteir.t>e!aci<'o narodnega pos'a,nca Miljntina S t a n o j e v i č a, piretdsedn «ka beograjske Trgovske zborroiee, glede svobodnega izvoza suh;h sliv, ki so letos pri Das izredno dobro obrodiile in je zaradi tega nu.ino po trebno. da se pospeši izvoz z vsemi sredstvi. Pou-dan^al je, da obstoječi carinski predn'«: in carinske forma'noso uradni dolžnosti, moralo rari-narakv« obavnH Var najhitreje In Tnomto sprejet' dokumente od vsakogar, ki lih predloži. Inteme'ant g. Stan^'evlč se Je sarno fle-loma zadovoljit' z odeovorom finančnega ministra Glede kliringa je naglasil, da v nobenem noeledn ne zadovo'juje trsrovlne. Trsovina je rabiterala globa.lnl kllrlng. n« da bi bilo treba za vsako pošUiko posebel zabteva+n fV»vol^en>'a Na.rodne banke. Trsro-vina je zahtevala kredit v 5 iz^za sadla. 7a*o zahteva, rta se se<1aj veljavni način k.liTlnffa "k'ne Računsko se ^a ueo^o-n'^. da nam kliirtnf al prinesel nobenih koristi Km-etM^ki m'n Is ter g. .Tura;' Demetrovič ie na+o o^BovorH na Interpelacijo po. slamca MIhaj'a Krstlča g'ede podnore kra1«m. ki so b",Tl nrlzadet.l o<^ toče. Vlada s+a^ila. v to s^Tho banovinam na razno-lasro 5 m'WIonov dina-njev. poleg ram^b drugih ugodnosti pr! nrevozn krme. hrane frl-Vf Tta.zen tega 'e nveden« ebrezino rava-rovanle zoner točo. Pazen dravske, savn^e in PTlmorske banovine so že vse banovine ^T^.aie s->v>'e uredbe v smislu tozadevnega zakona, taiko ^a Je n"ša država nrva v Bt-ronil. ki le obvezne uvedla tako zavarovanje Minister tina. da bodo tnd* omenje-ne tri banovine v naiikraiSem času Izvedle to zavarovanje Volitve odborov Narodna sknnšftlna je na*o prešla na dnevni red ter le izvolila več odborov za pTOU-čfitev posameznih zakonov ;.n kop ven-ril, ki Vh 'e vlada predložila v sn-ho nzn-kon's'a vl.ji in na-poveda' skorajšnjo predložitev novele b zakonu o <*e!avs^<-m zavarovan;u Poudaril pa 'e, da je ta zadeva sicer nujna ker so pri';,ke zelo težavne in izkazuje delavsko zavarovanje Prlmanjkliai v višini 37 milijonov, da pa se boji. da bo reforma uničila tudi maTsvkaj, kar je sedai dobrega. Vprašanje soeiameea zavarovanja je ne samo zelo aktualno, ampak tudi zelo težavpo, ker je treba upoštevati težfce nr!'i'ke. v katerih se naha:a delavstvo S tem je b!i dnevni red izčrpan Na predlog predsednika je nato tudi senat sklenil, da prenese vse nerešene zadeve na prihodnje zasedanje. Notranji minister je nato prečital kraljev ukaz o zaključitvl Iz rednega zasedanja in o sklicanju rednesa zasedanja za 20. oktober. Seja je bila s tem končana Poslanski klub Beograd, 19 oktobra, p. Danes popoldne je zasedal poslanski klub JRKD Razpravljal je o kandidaturah za predjed ni št vo Narodne skupščine, ki se mora jutri v smislu ustavnih določb ob otvoritvi rednega zased.ania na novo {zvoliti. Naibrže bo v celoti iz7olje.no dosedanje preds-c-dništvo Narodne skupščine. Uspeh naših poslancev Beograd, 19. oktobra p. Na intervenciji o poslancev dTavske banovine je prometni minister dovolili brezplačni prevoz sena m ostale živinski krme za kraje, ki so bili prizadeti od suf«e. — Prav tako je prometni minister na intervencijo narodnih po slancev iz dravske banovine dovolil 30 odstotni popust na državnih železnicah de-lavoem jz Prekmurja in Med.iimurja. k? so bili kot sezonski delavci zaposleni v Ba.čkl in Banatu jn se sedaj vračajo domov. Anglija se obrača od Nemčije Opustitev sklicanja konference velesil - Herriot o dolžnosti Francije za ohranitev miru London, 19. oktobra čg. Glede konference zastopnikov štirih velesili je zavladal v vsej politični javnosti precejšen pesimizem. Tudrj v odgovornih političnih krogih so že pričeli misliti na kako drugo rešitev vprašanja o nadaljnjem sodelovanju nemških diplomatov na ženevski razorožlt-vetni konferenci. Kakor poročajo, bo angleška vlada v primeru, če se ponesreči tudi poslednji poskus za določitev mesta, v katerem naj bi se sestali odposlanci štirih prizadetih držav, sploh opustila vsako nadaljnjo akcijo v tej smeri. Namestu tega bo sprožila pobu-do, da se naj zavežedo vlade vseh zavezniških držav, soudeležene pri versaiiileski pogodbi, k podpisu skupne izjave, da se smejo vojne določbe v mirovni pogodbi izpremeniti le po soglasnem pristanku vseh teh držav. Listi poročajo, da Je angleška vlada danes podrobno proučila ta novi načrt, ki bi vsekakor prizadel hud udarec nemškim mdilitarističnim stremljenjem. Po drugih vesteh razpravljajo sedaj ▼ diplomatskih krogih o načrtu, po katerem naj bi se poslala Nemčiji! skupna nota di-Zav, podpisnic versailleske mirovne pogodbe z Izjavo, da bo Nemčija pri razorožit-venih pogajanjih v Ženevi popolnoma enakopravna udeleženka Nadalje naj bi se v tej noti Izjavilo, da se bodo v bodoče vojaške sile vseh držav določile edilnole po skupno izdelanih predlogih. Pariz, 19. oktobra AA. Listi poročajo, da Je angleška vlada poslala Herriot u predlog, naj bi se konferenca štirih vršila v Lo-carnu. Predlog angleške vlade je izročil Herriotu angleški poslanik v Parizu lord Tyre.il včeraij popoldne, zdi pa se. da Herriot za sedaj še vztraja pri ZenevL Na banketu, ki sa ie priredil sindikat francoskih pokrajinskih listov, je predsednik vlade Herriot naslašal težave državni-kovih nalog v sedanjih hudih razmerah, posebno na področju zunanje politike. Prišel je trenutek, je nadaljeval Herriot, ko ee zopet pojavljajo za nekai časa v ozadje potisnjene zahteve, ki nas vse nevarno odražajo. Francija mora biti fiijefa. da zagoto»i mir in varnost ne samo sebi. temvef tudi drugim. Naša dežela, ki je nedavno prestala tako krute preizkušnje, se mora sedai z isto energijo boriti za mir. kakor se je takrat borila na bojiščih. Rodite prepričani, da bom postavil v službo domovine vso svojo voljo, vso delavnost in u met vene sposobnosti. Najvišji vojni svet ki mu je predsedoval predsednik vlade Herriot. je sprejel in odobril francoski konstruktivni načrt o razorožitvi. Načrt bo obiavljen, ko bo že uradno predložen predsedstvu razorožitvene konference. Francoski poslanik Francoip Poncet se jutri vrne na svoie mesto v Berlin- Gospodarska vojna Irske proti Angliji Duhlin. 19. okt. A A. De Valera bo nocoj v parlamentu t>roglasil Angliji gospodarsko voino. Za svoio politiko ie pridobil tudi delavskega voditelja Nortona proti velikim koncesiiam brezposelnim. De Valera bo otvoril 22 zasedanje irskega parlamenta s poročilom o pravkar prekinjenih pogajanjih z Anglijo. Pri tej priliki bo »poročil parlamentu, da bo irska vlada uvedla nove carine za blago iz Anglije in izdala tudi novo davščino na angleške kapitale. investirane na Irskem. Danes je imel De Valera tajen sestanek z voditeliem irsike delavske s+ranke Nor-tonom. Ir^ka vlada r>o v smislu tega razgovora odslej izplačevala brezposelnim delavcem podpore v srebru in ne več v živilih. Tu ukren nai prepreči manifestacije in pohode glidnih. ki so jih delavski voditelji hoteli prirediti pred irskim parlamentom. Vlada bo skušala ugoditi delavskim zahte-sjceT bo morala razpisati nove sploš- vam. ne volitve. Atentat na Bethlena? Budimpešta, 19. oktobra. A A. Tu so «e razširili glasovi, da se je pripravljal atentat na bivšega predsednika vlade grofa Bethlena. Kakor se doznava iz poučenih krogov, je bila stvar naslednja: Neki Eskutt. bivši tajnik kmetijskega ministra Szaba. je bil 1. 19ZS. obsojen na pet let ječe zaradi poneverbe. Eskutt je takrat trdil, da je žrtev mahinacij in da so ga obsodili zato, da se ne kompromitirajo visoke osebnosti Tedaj se je imenovalo tudi ime grofa Bethlena, ki je tvl predsednik vlade. Ko je Eskutt kazen presedel. se je trudil, da doseže rehabilitacijo. danes pa je prisostvoval pred sodiščem razpravi o tožbi, ki jo je grof Bethlen naprtil socialističnemu listu »Nepzava« zaradi obrekovanja. Njegova nervoznost 'e zbudila pozornost orožnikov, ki so ga zato preiskali in res našili pri njem velik noi To je dalo povod glasovom o atentatu na igrofa Bethlena. Na policijskem ravnateljstvu pa je Eskutt odločno izdavil, da ni imel nikakega namena proti Bethlanu. Pravica šolske mladine Dober mesec so naše šole, osnorvne iti srednje, že zopet pridno na delu. Na žalost to delo na srednjih šolah še ni povsod normalno, marveč nosi marsikje še značaj provizorija. Da to ni koristno ne pouku ne vzgoji šoteke mladine, je na dlani. Mislimo pri tem pred vsem na pomanjkanje učnih moči in n-a pomanjkanje učnih prostorov. Posledica so še razni d-rugi nedostatiki in nezaželeni pojavi, vse skupaj pa ovira učenje in v vzgojnem .pogledu kvarno vpliva na mlade duše. Nočemo se danes baviti z vziroki, ki jih je naravno več. A tudi če vpošte-vamo razne težlkoče in ovire, ki se navajajo aii jih vidimo sami, so ti nedo-statfki gotovo dokaz, da naša prosvetna uprava še ni na višku, saj se sličra pojavi poiavliajso v večji ali manjši meri skoro vsako leto. Iz razprav in resolucij na sestankih staršev smo videli zlasti letos, kako vzbujajo slabo kri in vznemirjajo javnost. Najvažnejše pa je, da je po teh ne-dostatkih v prvi vrsti prizadeta študirajoča mladina. Zaradi pomanjkanja učiteljev in učilnic ima na mnogih zavodih le skrčen pouk. Skrčen pouk je morda sred«^-- velja kot prehodna odponroč, a res le prehodna in omejena na čim krajšo dobo. Kako naj bi prišla mladina do tega, da bi se ji trajno nudila le okrnjena možnost srednješolskega pouka, ki je zajamčen in predpisan po učnem načrtu? Posebno še, ako je ta možnost ukinjena le ^ zaradi zunanjih ovir. ki za ^~ šolska mladina ne more nositi krivde. V izrednih letih vojne so se dali taki po-javi opravičevati, zato pn še danes govorimo o pomanjkljivi šolski vzgoji med vojno in o nedostatnosti taico zvanih vojnih izpitov. Res so tudi današnje razmere v marsikakem pogledu izredne, vendar ne toliko, da bi se mogli povrniti k »vzgoji za silo«. Ravno danes moramo za vsako ceno nam pota, da omogočimo mladini čim bo,_i-šo in čini popolnejšo vzgojo, ki pa je zajamčena ie ob normalnem pouku. Za mla-dino še bolj neposredno občutna kakor skrčeni pouk pa je druga posledica pomanjkanja učiteljev m učilnic, zasilni pouk ob popoldnevih. Proti uvedbi raznih šolskih taks ie med starši umevno velik odpor. Najmanjši je bil pač proti zdravstvenemu prispev- ku, ki znaša, če se ne metijno, 20 Din za učenca in ki je namenjen skrbi za zdravje učeče se mladine. Lepo je, da se uvajajo šolski zdravniki, koristni so šolski ambutatoriji in dispanzerji. A to bo malo zaleglo, ako ne bomo preprečili prenapolnjenih razredov in zlasti ne uporabe istega šolskega prostora po dvakrat na dan. Dopoldne šola konča med 12. in 13. uro, dobro uro kasneje se zopet napolni ista soba z enakim številom učencev. In zopet za štiri ure ali še več. O smotreni higije-nj se t« težko govori, zato tega nedo-s ta tka ne sme pustiti iz vida nikdo, ki mu je na srcu zdravje naroda. Popoldanski pouk pa ima za posledico še diruge omejitve zdravega razvoja šolske mladine. Vedno je veljalo načelo, da samo strogo šolska vzgoja za življenje ne zadošča. Pozdravljalo se je zato vsako stremljenje mladine, pridobiti si poleg šolskega pouka še drugo znanje, n. pr. v tujih jezikih, v glasbi itd. Za one, ki imajo redni šolski pouk popoldne, so take možnosti zelo omejene, saj jim navadno ni dostopen niti pouk v neobveznih predmetih, ki jih nudi šola sama. Poglavje za sebe tvori pri tem telesna vzgoja, zlasti ona s športom in sokolsko telovadbo. Debata o potrebi izdatne skrbi za telesno vzgojo ie že davno zaključena; a kako nai telovadi ali se športno udejstvu-je dijak, ko pride komaj do večerje izmučen iz šole? Tudi popoldanski pouk mora zaradi tega ostati le izjemen provizorij, čim krajši in čim bolj omejen. Prepričani smo, da poznajo !n priznavajo vse ali vsaj večino teh nedo-statkov tudi činiteiji. ki vodijo našo šolsko upravo ali lahko na ta ali orni način vplivajo na njo. Ni pa morda pri vseh dovoli globoka zavest ravno onega momenta, ki smo ga podčrtali v današnjem članku: ne gre samo za šolo kot tako, ne samo za starše in javnost; v prvi vrsti gre za mladino, ki ima in mora imeti svoje svete pravice. 7 vstopom na višje šole je, čeprav nezavestno, prevzela na sebe dolžnosti do sebe. do države in naroda. Tem dolžnostim morajo odgovarjati _ tudi pravice, ki so bitno združene z njenim telesnim rn duševnim razvojem. Ako ie mladina osnova narodne in državne bodočnosti, mora njene pravice vpoštevati vsa javnost. Stanje Narodne banke Po najnovejšem izkazu ocl 15. t- m., se Je zlata in devizna podlaia Narodne ban.ee zmanjšala za 1.9 na 2017.4 milijona Dm. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa eo ** povečale za 5.2 na 96.7 milijona Dm. Menični portfeli. ki se je ze v prvi četrtim oktobra dvignil za 55 milijonov Din., ie po novem izkazu ponovno narasel za l-.x milijona Din na 2196-6 miliiona Din, docim fo lombardna posojila ostala pri oo-.u milijona Din nespremenjena „ Obtok bankovcev se ie skrčil za M.,. milijona Din in znaša sedaj 4796.7 milijona j»in Ho i* za 421 milijonov mani neeo lani ob i-tem času in za 715 milijonov manj ne-■rrri predlanskim). Skrčenje obtoka je predvsem posledica povečanja zirovmh vlog. Obveznosti z rokom so narasle za na 796.3 milijona Din. in sicer predvsem rovne naložbe po raznih računih za 90.., na 410 3 mihiona Din- Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in nevi-7.ib znaša 36.06«/« (po zadnjem J^zu cGOTM. v sameir. zlatu Pa -l-o- (31.49%). ... ' Stanje na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v mili ionih Din; v oklepajih > raz.ike na-snmii stan in od 8. t. m.): aktiva: podlaga 2017.4 (— 1.9). od tega v zlatu 1/63.0 (—K v valutah 1.6 (+ 0.3), v devizah 252.8 {__ 2 3): devize, ki se ne vštejejo v Po™-eo 96 7 ( + 5.2); kovani denar 89-7 (— b-.)); Uojila na menice 2196.6 ( + 12.1): lombard 352 3 (—)• stari rlrzavm dolg 1S10.1 (.+ raSasni avans glavne državne blagajne 600.0 (_): pasiva: obtok bankovcev^479«7 (_ 84-3); obvez na pokaz (-t- /y.o», od teca nasproti državi 7.1 ( + 3.32), po u-rovnih računih 378.9 (- 13.9). po raznih računih 410 3 ( 4- 90.2); obveznosti z rokem 1479.4 (+ 6.6). Poslanik Kassel v poslovilni avdijenci Beograd, 19. oktobra p. Nemški poslanik na našem dvoru. pi. Hassel, ki je imenovan za nemškega poslanika v Rimu, je bil danes sprejet v poslovilni avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Jutri odipetuje s svojo rodbino v Rim. Enotna platišča za vozovna kolesa Beograd, 19. oktobra v. Vlada Je predložila Narodni skupščini zakon o izpre-rnembi zakona p zaščiti javnih cest in varnosti javnega prometa, d. 38 se izpre-me-ni in se glasi sedaj: Z uveljavljen jem tega zakona se zabranjuje izdelava novih vezivnih koles s platišča ieipod 6 cm širine. Izprememba platišč na starih kolesih v smislu čl. 18. se mora izvršiti najkasneje do 17. junija 1934. Po tem roku vozovi, katerih kolesa bodo imela ožja platišča. kakor pa je s tem zakonom predpisano, ne smejo več obratovati na javnih cestah. Mn^Hni proti trianonski pogodbi Rim. 19. okt. s. Pri izročitvi madžarske poki oni tvene adrese, ki ima nad dva milijona podnisov, je zagotovil M/ussolini. da vztraja Italija napram kričečim krivicam, ki so zadele Madžarsko po trianonski mirovni no?odbi, na svojem dosedanjem stališču. Krivice, prizadete Madžarski, ki ima v Podunavjiu svojo misijo vn se pri izpolnitvi te misije ne morejo nadomestiti z nobeno drugo državo, se morajo popraviti. Končno je opozarjal na svoje prejšnje besede, da mirovne pogodbe ne bodo trajale večno. Pravilnik o odlašanju zdravil Beograd. 19. oktobra. A A. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih speci j ali tet v listih. Kakor znano, so .»e doslej zdravila in razmi zdravilni izselila oglašali v dnevnikih na razne načine in so oglaševalci največ gledali na komercijalni interes, niso pa dostikrat dovolj pazili na veliko nevarnost, ki bi utegnila pretiti konzumentu. V na-.jnrotju s to prakso zahteva novi pravilnik, da mora vsebovati vsak oglas o zdravilih jn zdravilnih specijalitetah t.er zdravniških izdelkih točen in popoln naslov tvrdke, ki ogla^evani izdelek propagira, odnosno popolni naslov osebe, ki ga oglaša. Nadalje prepoveduje ncrvi pravilnik, da bi oglašale zdravila osebe izven naše države. _ Prepovedani so tudi oglasi za zdravila, ki se pri nas ne morejo dobiti. Pravilnik odreja tudi pristojnost oblasti v teh vprašanjih in stroge kazni za kršitve teh določil. Glede nastopa oblastev v tem vprašanju in nadzorstva nad izvajanjem pravilnika bo izdan poseben pravilnik. Ljudska univerza v Beogradu Beograd. 19 oktobra p. Danes je ob udeležbi najodličnejžih predstavnikov kulturnih in humanitarnih organizacij in predstavnikov občine in oblasti bila na svečan način otvorjen s Kolarčeva Ljudska univerza v Beogradu. V imenu vlade je priso-stv( val slovesnosti prosvetni minister g. dr. Kojič, slavnostni govor pa je imel univ. prof. dr. Belič Kriza finske vlade Helsinpfors, 19. oktobra, d. Vlada je sklenila, da izpusti i,z ječe Lapovce. ki so pričeli stavkati z gladom. Ko je razpravljala tudi o izpustu generala Val en kisa. so je pri glasovanju pokazalo razmerje glasov 5 : 5 ter je moral odločiti ministrski predsednik Sunilas, ki se je izTekel za to, da se obdrži general Valenius še nadalje v zaporu. Zaradi tega sklopa sta podala domisijo dva ministra, pristaša narodne združene stranke. Izpuščenim Lapo-vcem so priredili njihovi pristaši pri odhodu iz ječe ovacije. General Valemiu« nadaljuje svojo gladovno stavko. Požig v Metliki Metlika, 19. oktobra. Včeraj ob pol 2. zjutraj je sirena na šolskem poslopju Zbudila vse meščane in oznanila požar v samem mestu. Goreti sta začeli bkratu dve gospodarski poslopii na ikoncu mesta proti Grabrovcu. v hišri Antona Obermana, ki se sedai nahaja pri mornarici. Na pogorišče so prihiteli domači gasilci, a prav kmalu tudi tovariši iz Rosalnic iin iz sosednih bližjih vasi. ki so slišali sireno. Pogoreli sta pa zaradi nedostatfka vode hlev, kašča in svinjaki. Gasilci so mogli samo omeievati razširjanje požara na sosedna poslopja. Pokazalo se je potrebno, ustvariti gasilski načrt za vsako hišo v mestu, da ne bo nepotrebnega neodločnega beganja in iskanja, kje vzeti vodo. Tudi se je ponovno pokazala neobhodna potreba vodovoda, ki naj bi se izvršil čim prej. Pri samem pogorišču je bila poilna cisterna vode, toda zaradi hude vročine ni mogel nihče blizu, v sosednih cisternah je pa bilo tako malo vode, da Je Crna glava — Shampon« >extrablond« z dodat kom »Haarglanz« ln očali proti peni. »Črna glava« — >extrablond« čisti lase in jim sčasoma vrne naravno svetlo barvo, izpiranje s sred3tvom »Haarglanz« pa skrbi za zdravje las in za zlatoleskeči sijaj. Očala proti peni pa omogočijo umivanje glave z odprtimi očmi, kar — je gotovo velika udobnost. »Estra, blond« dobite povsod kjer je v zalogi »črna glava« (svetla in temna). Pazite na zelenobell omot! 9 Vladna kriza na Češkoslovaškem H. Praga, 18. oktobra. Predsednik Masaryk se je druga leta vračal s svojega poletnega bivališča na Slo* vaškem običajno na narodni praznik, 28 oktobra. Letos se je /aradi latentne vladne krize vrnil veliko prej. Takoj po njegovem prihodu so se začela pogajanja med strankami; obenem je bil skFican na zasedanje državni zbor, da bi bil proračun za L 1933. pravočasno pod streho. Stranke se doslej še niso zedinile glede delovnega programa jesenskega zasedanja in se v La-r.Lh vrste politiki drug m drugim, da fe posvetujejo z državnim poglavarjem. Predsednik vlade, njegov namestnik, finančni minister in voditelji strank, vsi so že bili pri predsedniku Masaryku, časopisi pa so polni kombinacij o predstojeui vladni iz-preinembi. Ze pretekli teden so časopisi poročali, da bo rekonstrukcija kabineta izvršena sredi tega tedna in še v tem niso motili. Dosedanji predsednik vlade g. František Udržal ie utrujen in se bolan leči v Karlovih Va-rib. On je agrarec in zato ga zlasti serija-listični tisk napada ob vsaki priliki.^ Očita mu, da spi pri razpravah o najvaižncjših vprašanjih državne politike. Strenkarji vseh smeri agitirajo proti njemu s sličnimi očitki, vendar je jasno, da ga pri današnjem stanju stvari ne more zameniti drug., nego zopet le agrarec. Zato so v ospredju javnega zanimanja trije prvaki agrarne re> publikancke stranke: Udrial. ki <=e poslavlja od vladnega krmila, Malvpetr, doseda-ni; predsednik poslanske skupščine, ki prevzema za Udržalom predsedstvo vlade, m Stanek, predsednik agrarnega poslanskega kluba, ki pride na mesto predsednika zborno ec František Udržal je 6tar politik in javni delavec. Bil je češki poslanec še v dunajski sbornici, po prevratu je bil prvi minister narodne obrane, od 1. 1927. pa je načeloval čsl. koalicijski vladi, odkar se je moral Svehla zaradi bolezni in izčrpanosti umakniti s predsedstva vlade. Petletno LTdrža-lovo uraidovanje spada v najtežjo dobo, ko se je začela gospodarska kriza, se razvijaja in dosegla vrhunec. Zato ie kaj lahko očitati odstopivšemu predsedniku vlade popustljivost. nedostaianj-* krepke volje ter neodločnost v varnih vnrašiniih. Ze od samega začetka njegove vlade so ga napadali tajno in iavno češ da je edino on kriv črnih oblakov, ki so pe zbirali rad dr."avo Jan Malvpetr je kmetovalec one inteligenčne vrste, ki jc na Češkem razmeroma mnogoštevilna, saj so vsi voditelji agrarne stranke tudi sami kmetovalci in poznajo iuterese kmeta iz 'astne skušnje. Novi predsednik vlade je star delavec v org-a* Rizadji stranke. Pred prevratom je bil znan koč vzoren gospodar, ki je izvrstno vodil svoje gospodarstvo, obenem pn se je vedno v prvih vrstih udeleževol političnega gibania svoje kmetske stranke. Fo prevratu je bil dolgo notranji minister potem pa nredsednik poslanske zbornice; kot zastopnik vlade in par'amenta ie rri raz-nih prilikah posetil tudi Jugoslavijo. Danes je 60 let star Njegov ded je ob?nem s Fu^nerjcm in Tvršem sta' ob zibelki Sokola "in ta tradipija je ostala v rodbmi do inn^išniih dni. V nji ?e vzročen tudi novi oredsednik češkoslovaške vlade. V vlado bo prinesel dragoceno glavnico pridnega ter vse obče priljubljenega «nož/j -n politika skrajne konciliantnosti in pomirljivosti. NaSe'0 ir snvsel defcedflnle vin dne koalicije bosta pod njegovim vodstvom ostala nedotakn jena. Tretji agrarec, ki nekako avtomatično prevzame mesto za Malvpetrom, je František Starek. tudi jugoslovenski javnosti že iz časov skupne borbe proti Avstriji dobro znani češki po'itik. Tudi Stanek ie eden izmed starih borcev agrarne stranke in vsa trojica nudi najboljše jamstvo da se češkoslovaška državna nolitika ne bo izpreme.rla v ničemer. Morda bodo v vladi izvršene zdaj ali kasneje še druge izpre-meir.be. vendar se pri tem nikakor ne bo izpremenilo razmerje sil med posameznimi strankami koalicije, ker gre v vsem 6amo za to, da prevzamejo najvažnejše posle novi ljudje, ki naj požive delavnost zbornice in vlade. Res, da obe potrebujeta novih sil, toda za sedaj ni mogoče misliti na volitve Vse stranke se zavedajo, da bi nove volitve ne nrinesle nič dobrega, marveč bi samo oslabile koaMcijske stranke na korist skrajnih življev desnice in levice, od koder izhaja večno nezadovoljstvo z vlado. pa_ naj so nje ukrepi taki ali drugačni. Pri silni razcepljenost meščanskih krogov in pri neslogi delavskih strank, ki se ne morejo ze-diniti niti za skupen delovni program bo dosedanja koalicija še dolgo edina moi. nost za t"dno vlado. Sklican svetovne konference London, 19. oktobra AA. V političnih krogih govore, da bo predsednik svetovne gospodarske konference, ki se bo vrSSla v Londonu, predsednik amg?eSke Vlade Macdonald. Ženeva. 19. okt. s. Svetovna gospodarska in finančna konferenca, katere predsedstvo je prevzel Macdonald, je bila, kakor se doznava, sklicana v London za 13. februar. Proglasitev neodvisnosti Tibeta Pari«, 19. oktobra a. »Petit Parisien« doznava iz japonskega vira, da »o domače Vlactae čete porazile čete v Tibetu, ki so bile od Anglije cborožene z letali in puškami. Dalaj Lama je proglasil Tibet kot neodvisno državo. Reorganizacija tajništva Društva narodov Zaključek 13. rednega zasedanja skupščine DN — Komi^romisne rešitve nasprotujočih si zahtev — Delni uspeh manjših arzav za direktorje sekcij, vendar pa imajo v Ženeva, 17. oktobra Zasedanje sttcuipščine Društva narodov se je zavleklo skoraj za cel teden. Po prvotnih dispozicijah bi morala biti zadaja seja že preteklo sredo, bila pa je šele danes. Obiskana je bila slabo in predsednik Politis, ka bi bil zaradi gveje izredne parlamentarne rutine zaslužil, da bi predsedoval bolj živahnemu in važnemu zasedanju, je govoril skoraj praznim kiopem. Ko je ob zaključku podal običajne bilanco ravnokar zaključene sezone. Večina delegatov in novinarjev ja zapustila ženevo že poprej in ostali so le še oni. ki so morali. Zakasnitev je povzročila proračunska komisija, ki ni mogla doseči pc statutih DN potrebnega soglasja glede svojih predlogov plenarni skupščini. V3e druge komisije so končale svoje delo že prejšnji teden in bi jih skupščina lahko odobrila na dven ali največ treh sejah. Ko pa se je pokazalo, da prr računska komisija še ne bo gotova, je skupščina delala ležerno, da bi izpolnila praznino; predsednik je morda na tihem tudi upal. da bo s tem obdržal delegate in novinarje v ženevi, vendar pa se """i to ni ravno posrečilo. 1 predsednik i drugi vplivni faktorji so pritiskali na proračunsko komisije, naj za božjo voljo na-;de kompromis in konča svoje delo. Komisija ie res delala skoro v p>ermanenci in po vrhu še v«o noč od petka na soboto, a kljub temu ni mi g!a predložiti poročila, tako da bi bilo zasedanja zaključeno že v soboto. Težkoče. ki jih je morala obvladati proračunska komisija, so čitateljem znane že iz prejšnjih dopisov. Dočim je bilo njeno delo druga leta zgclj finančno - tehnično brez politične primesi in zato tudi ni zbujale večje pozornosti, je letos dobilo izrazito politični značaj in je koncentriralo na sebe največjo pažirio ne le v ženevi, marveč tudi drugod. Pri sestavljanju proračuna je namreč morala komisija rešiti tudi problem reorganizacije vrhovnega vodstva uradov Društva narodov. Problem je bil na dnevnem redu že več let ti so zlasti manjše države zahtevale, da dobe na vodstvo poleg velesil tudi one primeren vpliv. Akutno in neposredno aktualno pa je postalo vprašanje letos z odstopom generalnega tajnika Drummcnda. Ženevsko tajništvo je najvažnejši organ Društva nandov; njegovv vpliv je mnogo večji kakor se zdi na videz, in nikakor ni omejen le na tehnične, biro-kratično poslovanje, marveč posega zelo globoko v "/so mednarodno politiko Ogri mna večina sklepov v skupščini in svetu DN je talca, kakor jih je na tihem pripravilo tajništvo. Tajništvo samo je organizirano hierarhično in generalni tajnik je v njem absoluten šef. Vsi ostali člani tajništva so le njegovi organi, ki izvršujejo svoje po-sHe po naročilu in pod odgovornostjo generalnega tajnika. To velja teoretično tudi za njegovega pomočnika, za podtajnike in praksi vsi ti vodilni uradniki seveda tudi zelo velik samostojni vpliv. Refermatorična stremljenja so se pojavljala v najrazličnejših, dostikrat si naravnost nasprotujočih pravcih. Najvišja mesta so bila dosedaj pridržana državljanom velesil Generalni tajnik Drummori je Anglež, njegov pt močnik in bodeči naslednik Avenol je Francoz, podtajniki so po en Italijan, Japonec in Nemec (nemški podtamik je g." Dufooir-Feronce. Ki bo prišel sedaj za nemškega poslanika v Beograd), med 12 direktorji jih 8 pripada velesilam. Zahteva manjših držav je bila. da dobe v tem vod;lnem kadru večje zastopstvo in večji vpliv. Predrle so na ta način, da je bilo sklenjeno kreirati xe eno mesto pomočnika generalnega tajnika in to mesto zasesti z državljanom kake manjše države: splošno se govori, da bo imenovan kak Norvežan. Na korist manjšim državam je tudi drugi sklep, da n. bena država ne sme imeti med vodilnim uradni-štvom več kakor dva svoja državljana, čeprav je Nemčija foTsirala to zahtevo predvsem z ostjo proti Francozom. Pri svoji veliki izolaciji in splošni ne. priljubljenosti računajo Nemci z dejstvom, c!a mesto generalnega tajnika, ki se oddaja za dobo desetih let, ne bo tako kmalu pripadlo njim. Vsekakor ga bo za prihodnje desetletje zavzemal Franccz. Za:o so naperili Nemci vse sile v to, da bi zmanjšali pooblastila generalnega tajnika in da bi bile vsaj važnejše odločitve pridržane kolegiju, v katerem bi bili tudi vsi podtajniki. Iz c si rov na eksneditivnost m enotnost poslovanja ter na odgovornost se je večina držav uprla nemlki zabtevi, ki jo je iz enakih razlogov pobijal tudi odhajajoči generalni tajnik Drunimood sam. Dosežen je bil končne kompromis, da bo novi generalni tajnik obvezan, o vseh važnejših zadevah informirati oba svoja pomočnika in v^e podtajnike. O vseh teh in še nekaterih drugih, manj važnih točkah ie bil v nedeljo dosežen kotLČni sporazum, tako da je skupščina lahko na današnji plennmi seji odobrila e-i proračunske komisije ii predloženi proračun Društva narodov za 1. 1933 in s proračunom vred tudi reorganizacijo tajništva. Svet DN je medtem že tudi izbra.l novega generalnega tajn'ka v osebi dosedanjega pomočnika, g. Josepha Avenola. Skupščina bo izvolitev potrdila na izred-rem zasedanju, h kateremu se bo sestala prihodnji mesec, da bo razpravljala o kitajsko-japonskem konfliktu. Odgoditev je bila po mnenju juri sto v potrebna, ker zahtevajo statuti DN. da mora biti imenovanje generalnega tajnika postavljeno na dnevni red že ob sklicanju zasedanja, torej ne šele med zasedanjem. Na dnevnem redu sedanjega zasedanja pa te točlke n! bilo, ker takrat še ni bilo znano, da bo Drummond obnovil demisijo in vztrajal na njej. Kolavdaciia stanovanjske kolonije pri novi carinarnici Ljubljana, 19. oktobra. Vse stavbe moderne glavne carinarnice v Ljubljani so že pod streho in se sedaj po raznih ivslo-pjih vrše še notranja dela. Temeljni kamen carinarnici so lani 3. junija na slovesen način polagali v prisotnosti odličnih zastopnikov mestne občine, raznih civilnih oblasti in uglednih korporacij. Ze 5S let v Ljubljani obstoječa Stavbna družba, poprej Kranjska stavbna družba, je najprej lani začela graditi stanovanjsko kolonijo. Zaposlenih je bilo pri delu do 500 delnvcev, katerim je družba vsakih 14 dni izplačala nad 250.00T) Dn. Stanovanjska kol onija, namenjena carinskim uradnikom ln družinam, obstoja iz pet objektov, v katerih so največ po dve- in trisobna stanovanja, le eno je 4-sobno. Poleg stanovanj so še 4 trgovski lokali, namenjeni v prvi vrsti trgovcem detajlistom za specerijo in dru?a živila. Ie en lokal pa bo določen za trafiko, kjer se bodo dobivali tudi vsi kolki in razne golice carinskih dokumentov. V ko-kmiji je na razpolago 25 stanovanj ?.e s 1. novembrom se prične vseljevanjc. Stanovanja bo oddajal ekonomat mestnega oičei-stva. Vsa so nnjmoderneje urejena, z vsem potrebnim komfortom. strogo ločena, s kopalnicami in drugimi pritiklinami so le pod enim ključem. Posebna kolavdacijska komisija je včeraj dopoldne natančno pregledala vseh 5 objektov stanovanjske kolonije. V komisiji so bili: za bansko upravo (tehnični odsek): gradbeni inšnektor inž. Viktor Skaberne In inž. Viktor Rurger, za mestno občino nad-svetnik Fran .Tančigaj. za mestni gradbeni urad inž. Mačkovšek in inž. Miklič. za PRIDE! PRIDE! Najslajši filmi v tej sezoni fe C^ opjzrekl glavno carinarnico upravnik Mirko Mijuško-vič, za dravsko finančno direkcijo (parinski odsek) dr. ibrahim Hadži - Oman, za Stavbno družbo pa inž. Pretner. Komisija je v celoti in podrobnostih odobrila vse objete stanovanjske kolonije. Zbor zadruge slaščičarjev Ljubljana, 19. oktobra V hotelu »Metropolu« se je vršil popoldne redni občni zbor Zadruge slaščičarjev in so se ga člani udeležili v velikem številu ne samo iz Ljubljane, marveč tudi z dežele. Načelnik g. Teodor Novotny je pr-leg njih še posebej pozdravil zastopnika Zbornice za TOI dr. Pretnarja in p>a člana načelstva Zveze obrtnih zadrug g. Milka Krapeža ter zastopnika pomočniškega zbora gdč. Knehtiovo ln g. Pušnaria. Zadruga šteje trenutno 62 članov, od teh 27 ljubljanskih in 35 izvenljubljanskih. Ljub-1 jamski imajo zaposlenih 27 pomočnikov in 13 vajencev, izvenljubijanski pa 10 pomočnikov in 12 vajencev. Blagajniško poročilo izkazuje 6.311 Din prebitka in je bil odboru oodan absolutorrj. G. Krapež se je spomnil lepega jubileja načelnika N; votnega, ki vodi zadrugo že 15 let in je bil vsakokrat izvoljen soglasno. On je iz ljubljanske osnoval pokrajinsko zadrugo, ki združuje vse člane, Govornik ie zlasti naglašal načelmkovo požrtvovalnost v prid članstvu. Priporočil je, da ustancvi tudi Zadruga slaščičarev po vzoru drugih zadrug podporni fond. Zbornični tajnik dr Pretnar je enako lepo čestital načelniku, pa tudi zadrugi in naglas:! vedno prijetno soglasje z zbornico, kar je rodilo koristi za oboje. Dotakni'! se je davčnega vprašanja in dal zadevne nasvete. Tudi v b doče bo treba mnogo delati na tem vprašanju kakor tudi na starostnem zavarovanju obrtnikov in decentralizaciji takih socialnih institu-cij. V zelo razgibani debati je ga. Petnčko-va iz Ljubljane stavila vprašanje gleda pravic avtomatskih bufejev, Id posegajo v slaščičarsko stroko, z. šihk -:z Kranja v isti zadevi. g. Golež tz Rimskih Top'ic gle^e krr šniarjenja s slaščicami, g. Mo-har iz Ljubljane o dvojni meri mestnega fizikata glede predpisov za lokale, z■ Lenarčič zaradi ambulantnega prodajanja ^laioleda. ga Starvjeva iz K-Skega enako, g. Viier iz Logatca pa se je dotaknil vprašanja šušmarstva v stroki, a g. Struna :z šiške je naglasi, naj velja enaka cravica za vse, v ambulantni prodaji kakor za druge. Na predHog g. Skrbela, naj se nagradi načelnik, ki se je ves čas trudil brezplačno. s 3.000 Din je g. načelnik izjavil, da dar nakloni v posebni fond za podpore. Po burnem odobravanju je sieii! predlog g. Koharja, da se ustanovi pripravljalni odbor za obrtni Sko zavarovanje Ta odbor tvorijo gg. Ncvotny, škrfce. šink, Gartner in Lenardič. S tem je bii občni zbor zakinučsii Zagrebška vremenska napoved ra danes: Snremenljivo obtnčnn. mestoma deževno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Velika bnrometrska depresija, ki je prekrivala severno - centralni del kontinenta, ?e je razširila sedaj tudi nad južne evropske kraie. Visoki oritisk. ki ie preko A!n cesral na Balkan do Črnesra morja, se ie uuaknil nad iuao7a'iadno Evropo. Dunajska vremenska napoved četrtek: Spremenljivo, temperatura se bo dvignila. Naši kraji In Dokument bratstva v balkanski vojni — Na Balkanu grme svojo strašno pesem /opovi, slovanska kri se lije v potokih. Vojna na Balkanu je vojna za svobodo, za civilizacijo. Nobena vojna še ni izvirala iz tako plemenitih, tako vzvišenih in obenem tako pravičnih motivov kakor ta. Zahtevala bo ogromnih žrtev, zlasti na slovanski strani, saj so zapleten« v njo tri države, ki so meso našega mesa. kri naše krvi, tri jugoslovanske države: Črna gora, Srbija in Bolgarska. Za svobodo zatiranih in trpečih bratov v stari Srbiji in Makedoniji bo dalo svoja življenja na tisoče jugoslovanskih junakov, na polju slave pa bo obležala heka-tomba ranjenih boriteljev »za krst častni i slobodu z>latnu«. Ln usodo teh ublažiti in olajšati trpljenje, je naloga vsakega človekoljuba, je dolžnost tistih, ki jih spajajo 7 žrtvami osvobodilne vojne vezi kr\-i in jezika . . . Bratje naši so to in bratsko smo jih vsikdar ljubili v dnevih sreče. Nesreča je sedaj njihova družica, beda njihova tovarišica. Čas je zdaj, da jim dejansko pokažemo s\-oio bratsko liubav in dn pomagamo otiruti bratske solze. Mladina slovenska, spominjaj se, da se bore bratje na Balkanu tudi za tvoje ideale! Slovenka, E-aimsli se v položaj svojih sestra na Balkanu, ki so poslale svoje može in brate v krvavo borbo brez nade. da se kdaj še vrnejo. Prosimo vse rodoljubne Slovence in Slovenke, naj se odzovejo glasu krvi ter po svojih močeh žrtvujeio na oltar bratstva in človekoljub ia! — , Lep zgodovinski dokument! Tako se ie glasil proglas odbora za zbiranje darov v prid Balkanskemu rdečemu križu, objavljen v slovenskih narodnih glasilih 24. oktobra 1912. na dan. ko se le že Nagnila zmaga pri Kumari o vem na srbsko Stran. Niti zavedati se nisimo mogli tisti tjišp, kako dalekosežna je bila ta odločitev. i£eie danes moremo skozi prizmo zgodovi- ne presoditi, kako mračna bi bila bodočnost vseh Jugoslovenov, če bi takrat triumfiral polmesec. V nas je bila sama vera v zmago — in vera je zmagala. Okrepimo se s spomini n-a veliko odločitev pri Kumanovem, manifestirajmo v soboto zvečer za balkanske borce in zmagovitost Jugoslavije v vseh bodočih dneh! . tnt aH Sarajevski spomin na 20. ottobra 1912 Višji poštni uradnik Slovenec, ki je pred vojno služboval v Sarajevu, nam je poslal naslednje vrstice: Vrhovno vodstvo pošte; telegrafa in telefona v Bosni - Hercegovini je imel bivši »Telegraphen Bureau des Ge-neralstabes« na Dunaju. Os ob je se je nameščalo z vojaki, ki so bili pred vojno službo že poštno-telegrafsko izvežbani. Le na vodilna mesta so bili dodeljeni poštni uradniki iz Avstro-Ogrske. Med temi so bili Ju-gmloveni zelo redki. Brzojavna centrala Sa-ri;.n'o je imela direktno zvezo z Budimpe-š Beogradom, Dunajem. Splitom in Carigradom (na progi Mitrovica - Skoplje - Solun). Ker je bil promet iz zapadne Evrope preko Sarajeva v Orijent (vse tja do Japonske) najcenejši, sta Sarajevo in Carigrad izmenjala dnevno po 1200 in še več brzojavk. Čim se je vnela balkanska vojna, smo v Sarajevu takoj sdutili, da bo brzojavna zveza s Carigradom kmalu pretrgana. Gotova gospoda je bila sicer nasprot-aega mnenja, toda izpolnilo seje vendar tako, kakor smo pričakovali m i. Dne 20. oktobra 1°12 sem imel kontrolno službo pri sarajevskem brzojavnem uradu. Ob 12.(M mi javi telegrafist Rek (po rodu Čeh, da je Carigrad sred' oddajanja brzojavke izostal —vod je nedvomno prekinjen. Rekovo prijavo sem kratko kvitšral: »Zbogom, nikdar več!..« Tako je tudi bilo. Srbska vojsika je vod že okupirala. Sarajevo slavi svojega kulturnega ustanovitelja jSoferajijost Husrev-begove džamije, najlepšega svetišča muslimanov v Jugoslaviji Sarajevo svečano proslavlja te dni SHri-rtoletnico, odkar je postalo kulturno središče našega muslimanskega življa po zaslugi Gazi Hu*re\'-hega, ki se je izkazal kot človek velikih kultumo-socialuiih koncepcij, čeprav je zavzemal visoko mesto v službi imperialističnega Carigrada. Njegova prosvetna dela so trajne vrednosti za velik del našega naroda. Husrev-begu se pripisuje tudi ustanovitev Sarejeva, dasi je to mesto že starejše. Vendar je svoj pomen dobilo šele z njegovimi ustanovami. Husrev-beg je loot vojaški poglavar velik province s svojim reoroani/zatorič. talentom in kulturnimi idejami usmeril življenje v svojem področju v kulturno smer in je pri tem silno nadkrilil mnoge oblastnike ,poznejših dob. Husrev-beg se je rodil v Traknji, kjer je bil že oče visok vojaški dostojanstvenik, rod pa izhaja iz nekdanje Travunije v okolici Trebim ja. Šolal se je v Carigradu s sultanovimi sinovi, leta 1500 je bil poslan v Moskvo v važni diplomatski misiji, štiri leta pozneje pa je postal poveljnik Skadra. Ko so leta 1521 padli Beograd, Zemun in fahac pod turško oblast, je postal zapoved-rik rn neomejeni gospodar Bosne. Vodil je mnoge vojne pohode, -poleg tega pa se Je ne samo za sodobnike, temveč tudi v zgodovini uveljavil kot velik kulturni činitelj, kar zasluži posebno občudovanje. Utemeljil je mnoge kraje po Bosni, svoj delokrog pa je osredotočil v Sarajevu. Nje- f;ova džamija, dovršena leta 1530, je naj-epši verski hram naših muslimanov. Du-bovništvu je prepustil velika posestva, odredil pa je, kako naj se upravljajo v sploš- no korisit. Z zgradbo veličastnega svetišča in obskrbo duhovniškega stanu je izvedel veliko splošno prosvetno organizacijo. Ustanovil je tudi medreso (bogoslovnico), ki je bila dovršena, kakor se vidi iz spominske plošče, leta 1537. Za vse, ki so obiskovali in do vrše vali to versko višjo šolo, je modri ustanovitelj tudi točno predpisal prosvetni delokrog med ljudstvom. Medresa je imela takoj ob ustanovitvi tudi že veliko knjižnico. Istočasno kakor prosvetne je ustanavljal in urejeval tudi dobrodelne institucije, ki so ostale do dandanes. Lahko rečemo, da je Husrev-beg če že ne dejanski, pa vsaj duhovni ustanovitelj vseh prosvetnih in dobrodelnih ustanov naših muslimanov. S prosvetnim in socialnim delom, si je pridobil nevenljive zasluge za ves muslimanski živelj in tako tudi za vso našo domovino. Pri ishijasn sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-fova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri končnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Novi šef kirurškega oddelka v Ljubljani dr. Mirko Černic Kirurški oddelek državne bolnice v Ljubljani, eden največjih v državi, dobiva novega šefa. Kakor smo že zabeležili, je bil na mesto upokojenega dosedanjega šefa g. pri-marija dr. Fr. Derganca imenovan dosedanji primarij mariborske bolnice, g. dr. Mirko Černic, ki bo te dni prevzel svojo novo, važno funkcijo. Z drjem Čemiče-m ne prihaja v Ljubljano samo eden naših najboljših zdravnikov, znan specialist v kurirgiji, marveč tudi odločen, premočrten mož odkritega značaja, močne življenjske volje, plemenitega srca, široke inteligence in inicijativnega duha. V teku svojega dolgoletnega bivanja v Mariboru, kjer se je naselil po prevratu, si je dr. černič pridobil tudi v javnem življenju ugledno ime, za kar gre hvala njegovi preizkušeni poštenosti, možati odkritosrčnosti in trdni nacionalni liniji, ki se oklepa že izza dijaških let, ko je aktivno deloval v vodilnih vrstah naše akademsike omladine. Kakor je v svoji stroki natančen in eksakten. ne pozna tudi kot človek ovin-karstva in koletbamja. Dr. černič, ki je sam pisal in — kolikor mu dopušča skopo odmerjeni čas — še vedno suče svoje spretno pero, je tudi literarno široko na obrazen Zdi se£mi,,da porabiš vse svoje prejemke-.samo'za to, da;sfVupiš vsaki dan novo svileno perilo! »»Kaj Še, jaz ne kupujem novih reči, ampak jihusamo operem, da so kakor nove.* • Kako.to misliš? • „Jaz perem vse svoje občutljivo svileno perilo vedno sama, pa je kakor novo, in sicer samo 1x3 9.-32 Slovenski književniki, ki so sodelovali pr! literarnih večerih v Mariboru, ne bodo pozabili njegove gostoljubne hiše in dr. Čer-ničevega intimnega zanimanja za našo literaturo. « Ob prihodu v Ljubljano želimo primariju dr. černiču na njegovem novem mestu kar največ uspeha in v Ljubljani, ki mu je bila vsekdar ljuba, obilo živlenjskega zadovoljstva. Dobrodošel! Grenčica Hunyadi Janos Je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Zarail umora pred velikim senatom Morilca obsojena na 20 in 1§ let robije Maribor. 19. oktobra. Pred velikim kazenskim senatom sta stala danes dopoldne 4,Vletni posestnik Miha Ivanuša iz Brebrovnvka pri Ormožu in 35-let.ni posestnik Jakob Rozman s Huma, obtožena, da sta v noči na 27. aprila na Pavlov-skem vrhu po predhodnem dogovoru in natančnem načrtu umorila priletno prevžitka-rico Ano Tomažičevo. Obtožnica, ki je precej obširna, opisuje dogodek: Ob vznožju Pa v lovskega vrha stoji ob potoku srednje velika domačija, na kateri je gospodarila po moževi smrti skrbna gospodinja Ana Tomažičeva. Že za časa moževega življenja sta zakonca prodala svoje lepo posestvo obenem z dobro idočim mlinom svoji rejenki Ljudmili in njenemu možu Mihi Ivanuši, izgovorila pa sta si primeren prevžitek. Po moževi smrti se je Tomažičeva preselila v majhno kajžo, kjer jo je doletela tragična smrt. Z Ivanuševima, ki sta ji morala dajati izgovorjeni prevžitek, se Tomažičeva ni dobro razumela, ker sta jo zanemarjala. Ker je imela prihranjenega precej denarja, si je najela služkinjo Heleno Ruganijevo, ki je bila sicer zelo pridna in perabna, pač pa močno naglušna. Ker jo je mogla le zelo težko priklicati, kadar jo je potrebovala, ji je Tomažičeva letos aprila odpovedala službo. Usodnega jutra je dekla Helena povezala svojo culico in nameravala zapustiti službo. Še poprej pa se je hotela posloviti od svoje gospodinje. Ko je vstopila v izbo, se ji je nudil grozen prizor. Okna so bila zastrta s krili in drugimi kosi obleke Toma-žičeve, vsa soba p.a je bila napolnjena s smradom po '••modečih se cunjah. Gospodinja le ležala na trebuhu v postelji, pokrita z odejo od vratu do kolen, pri glavi pa Je tlelo posteljno perilo. V kotu pri vratih je ležal crknjen domači pes, zvesti varuh svoje stare gospodinje. Dekla je takoj sumila, da se je moralo gospodinji zgoditi nekaj strašnega. Podala se je k sosedu in ga obvestila o vsem, kar je videla. Sosed Zor- jan je odšel k Sv. Miklavžu in vse pove dal domačemu župniku. Za smrt Tomažičeve je zvedela kmalu tudi Ivanuševa žena Ljudmila, ki je vsa zbegana poiskala moža ter mu velela, naj gre v Ormož in prijavi dogodek orožnikom. Ivanuša je ubogal svojo ženo. Ko so orožniki prišli, so ugotovili dejanski stan s poročilom, da je Tomažičeva umrla naravne smrti. Čim je orožniška patrulja odšla, so Iva-nuševi počistili sobo stare Ane in revo jx>-ložili na mrtvaški oder. Sosedje so prihaja1.; kropit in nihče ni slutil nič hudega. Le domači župnik je dvomil v naravno smrt Danes ob 4., In 9',i uri. Velenapeti kriminalni j>Ufa« film: IN SMARAGD Ogorčen boj v podzemlju, ki ga je povzročil diamant lepe ženske. Borba velemestne policije s sumljivimi elementi! Ery Bos, Kari Ludvvig, Diel, Peter Lorre, Hermann Speelmanns. Elitni kino Matica Telefon 212 i prevžitkarice Ane Tomažičeve, ker je dobro poznal razmere, v katerih je živela pokoj-nica. Zato je obvestil o za deri ormoško okrajno sodišče, ki je poslalo komisijo — in ta je na veliko presenečenje vse javnosti ugotovila, da je bila Tomažičeva zadavljena. Odrejena je bila obširna preiskava in je bilo razkritega marsikaj, kar bi bila starka sicer odn >sla s seboj v grob. Zločina je bila najprej osumljena dekla Helena Roganjeva, kmalu pa se je izkazalo, da je popolnoma nedolžna. Iskati je bilo treba morilca v vrstah sovražnikov pokojne prevžitkarice. Ljudje so govorili različno in na podlagi teh govoric so se oglasili nekega dne orožniki pri Ivanuševih in odgnali v zapor oba zakonca. Nadalje so aretirali tudi posestnika Jakoba Rozmana s Huma ter Alojzijo Spesičevo. Vsi štirje so bili nekaj časa v zaporih ormoškega okrajnega sodišča. Ker je preiskava kmalu ugotovila nedolžnost Ivanuševe žene Ljudmile^ in Alojzije Spešičeve, sta bili obe izpuščeni iz preiskovalnega zapora mariborskega okrožnega sodišča. Senatu je predsedoval v. s. sv. Lenart, prisedniki pa so bili v. s. sv. ar. Tombak ir Zemljič ter s. o. s. Kolšek in dr. Čemer. Obtožbo sta zastopala državni tožilec dr. I-kjnik, zagovarjala sta pa dr. Faninger obtoženega Rozmana, dr. Lašie pa obtoženega Ivanušo. # ' Razprava je trajala 4 in pol ure. Zaslišanih je bilo 24 prič, ki so skoro vse izpovedale obtežilno za Ivanušo in Rozmana. Oba pa sta kakor vso preiskavo dosledno in z ogorčenjem odklanjala vsako krivdo. Senat je kljub temu spoznal, da sta kriva umora smislu obtožnice ter je predsednik Lenart ob 13. razglasil sodbo: Miha Ivanuša se obsoja na 20 let robije, Jakob Rozman pa na 15 let robije, dalje oba na trajno izgubo častnih državljanskih pravic ter plačilo stroškov kazenskega postopanja. Pod vtisom težke kazni sta obsojenca prebledela in v prvem trenutku nista mogla niti odgovoriti na predsednikovo vprašanje, če kazen sprejmeta. Šele pozneje sta izjavila, da si pridržujeta za premislek po zakonu določeni tridnevni rok. Ljubljančani, Sokoli, strelci, dobrovoljci, rezervni oficirji, bojevniki, akademiki — v soboto zvečer vsi v sprevod ! Zbirališče ob pol 18. pred Mestnim domom. KULTURNI PREGLED O Jurju Krizaniču V pravkar izišli knjigi ^Eseji« je Miro-llav Krleža posvetil enega najzanimivejših scejev osebi ?aposto!a slovanske misli« Jurja Križaniča. Ta goreči saniar je po Krleži zgodnji simbol onega hrvatstva, ki venomer sanjari in hrepeni po nečem daljnem, nedo-sežnem in se ogiblje aktualnim nalogam in stvarnemu življenju. Med L 1617. in 1019. rojeni Jurai Križa-nič je potekel iz rodu malih plemičev, študiral je pri jezuitih v Zagrebu in v gra-škem Ferdinandeju, obiskoval je kot gojenec madžarsko - hrvaškega kolegija staro bolonisko univerzo in postal doktor teologi ie. Kot župnik je služboval okrog 1. 1644. v medjimurskemu Nedeliišču, leto kasneje pa v Varaždinu- Ves čas svojega bivanja v provinci je sanjaril o Rusiji in odpošiljal na razne naslove pisma in prošnje, da mu omogočijo pot v daljno slovansko matuško- Krleža je s krepkim peresom, bleščeče preizkušenim v slikanju okolia in duševnih dram poedincev, ooisal Križaničevo poto-vane v Rusiio in luč vseslovanskega navdušenja. ki se mu je zažgala v Bologni »in ki skozi štirideset sledečih let, vse do njegove smrti pod dunajskimi zidovi, ni več utrnila. Od prvih, še pubertetnih emocij pri č i tanj u Herbersteina in Possevina v Bologni do onih dolgih viharnih zimskih noči v sibirskem pregnanstvu, ee jo ta vseslovanska večna luč svetlikala v Križaničevem srcu; pri tej trepečoči luči je presanjal vse svoje konstrukcije, izpisal vse svoje folijante in prelistal kopice knjig, potujoč vse globlje v prostore svoje fantazije in podeč se vedno bolj tragično za svojimi vetrnimi mlini v abstraktnost.« L. 1646. ie Križanič odpotoval na lastno pest proti Rusiji in dospel v februarju leta 1647. v Smolensk. V Moskvi se je mudil od 25. oktobra do 19. decembra istega leta in se je nato, zadoščen v svojem najstrastnej-šem hrepenenju po vseslovanski Indiji Ko-romandiji, vrnil v domovino. L- 1658. je odpotoval iz Rima zopet v Rusijo in je naslednjega leta v septembru mesecu pod krivim imenom prispel v Moskvo. Zdaj je pošiljal carju pisma, da mu daj primerno mesto v svoji hierarhiji, toda leto dni pozneie je namesto carjeve milosti prišel ukaz, da je izgnan v Sibirijo. V januarju 1. 1661. je ta sanjaški duhoven iz hrvaške province, ne-utešen v svojem vseslovanskem hrepenenji, nastopil dolgo, skrajno naporno pot v Sibirijo. Dospel je 8. marca v Tobolsk in ostal tu v pregnanstvu polnih petnajst let. Šele L 1677- je smel v spremstvu danskega poslanika zapustiti neskončno deželo vsemogočnega ruskega carja- Odšel je na Poljsko, v Vilno, kjer je stopil v dominikanski red. S četami kralja Ivana Sobieskega je pohitel pred Dunaj, ki so ga oblegali Turki. Tu je bil pokopan med žrtvami odločilnega boja križa in polmesca v osrčju Evrope. Juraj pl. Križanič ee je ogrel za vseslo-vansko sanjo ob čitanju potopisa grofa Herbersteina, kranjskega velikaša, ki je v diplomatski misiji potoval v dotlej malo znano Rusijo. Kranjski grof je prvi odkril sorodnost med rusko in slovensko govorico, ki jo je poznal iz svoje domovine. Ob čitanju Herbersteinovih opisov Rusije je Križaničevo domišljijo obsinila nova. velika ideja, ona, ki mu je poslej svetila štirideset let: da so vsi Slovani etnično in jezikovno en narod. Krleža tako-le formulira Križa-ničev panslavizem: »Križnnič ie prišel do tega sklepa, razmišljajoč o razkolu med Rimom in Bizan-tom. Ko je premostil razkol vzhodnega in zapadnega cesarstva z idejo jezikovne istovetnosti med hrvaškimi katoliki in hrvaškimi pravoslavnimi, ie razširil svoje spoznanje še na vse pravoslavne Slovane. Njegova misel se ni zaustavila od Ribnika vse do Moskve in preko Moskve do Kitaiske. Kakor je Flacij Istrski (Flacus Illvricus) mislil, da je baza protestantizma ona miselna in gmotna garancija, da se vsi narodi, pa tudi naš, rešijo rimske nadoblasti. kakor so takratni velikaši mislili rešiti problem tako. da v zvezi s Turki strmoglavijo Dunaj, kakor so se kmetje dvigali, da bi se s sekiro in ognjem osvobodili fevda, tako ie ta fantastični klerik v Bologni prišel do svojega donkihotskega spoznanja: Slovani so en narod. ker govore en jezik, a cerkven razkol bo mogoče nadmostiti z zedinjenjem vzhodne in pravoslavne cerkve. Ko bo slovanski narod zedinjen v eni 6ami univerzalni cerk- vi, bo vrgel ob tla protestantski Sever in germansko premoč, strmoglavil bo Stambul in se sprostil mongolske okupacije, obvladal bo bizantsko cerkveno supremacijo in grško hegemonijo ter bo zaživel svoje prosto in suvereno življenje.« Krleža je ostro, z izrazitimi potezami orisal lik tega panslavista 17. stoletja, z oza-diem njegove vzvihrane, krvave dobe, v kateri se je turška fronta menjavala z avstrijsko - špansko - habsburškimi boji za oblast, in z veliko proti reformacijsko kampanjo, ki je prinesla silno ojačenje Rima in fevdalizma. V tej temni dobi na prelomu zgodovinskih linij, se je Knžanie »med bloki tedanjih verskih, političnih in kulturnih predsodkov in svetovnih nazorov, med maso in kvantiteto krvavih in blaznih, med požarom in pokolji. vil »lokav kakor kača< in nosil v sebi svoje osnovno razpoloženje kakor kadilnico z dišečim kadilom .. .< Samo Krleža ie mogel tako plastično in s toli poglobljeno zgodovinsko retrospektivo pokazati panslavista Jurja Križaniča v luči njegove dobe in obenem kot simbol — še vedno veliavni simbol hrvaškega donkihot-stva, ki beži od realnosti in neposredne odgovornosti v nekako Inonijo. kakor bi dejal Šergej Jesenjin. Esej. ki ga je Krleža napisal o tem dominikancu, nam pričuje, da bo njegov leposlovni spis o Križanicu velik ep ne samo hrvaškega, marveč sploh jugoslovenskega sna v slovanstvu — sna, čigar romantično mikavnost je prvi občutil Juraj Križanič in ki niti v današnjem času ni izgubila vse svoje sile. Zagrebško pismo Gostovanje goslača Milsteina. — Koncert Zagrebške filharmonije. — Peter Dumišič. Dogodki v operi in drami. Zagreb, 18. oktobra. Koncertna sezona ee je otvorila z velikim umetniškim dogodkom: nastopil je mladi goslač Nathan Milstein. Umetnosti, ki se skriva v tem goslaču, kar ni mogoče opisati; človek ne najde pravih besed, da bi zadostno označil čudovite sposobnosti tega umetnika. Vse, kar bi hoteli povedati o njegovih posebnih odlikah — bodisi v tehničnem, bodisi v muzikalnem oziru — bi se spremenilo v papirnate fraze. Milsteinova umetnost je absolutno sintetična in popolna: ton. tehnika, podajanje — vse to je tako edinstveno, da mora tudi najbolj zagrizenemu kritiku pasti pero iz rok: tudi on se voljno vdaja Milsteinovi nenavadni in močni individualnosti. Ze prvi zvoki fasci-nirajo, o njegovi tehniki in čisti intonaciji pa imamo samo eno besedo: čudo! * Zagrebška filharmonija je priredila prvi simfonični koncert. Prireditev je bila razdeljena v dva dela: prvi del programa je obsegal Mozartovo simfonijo C-dur (Jupiter) in Mendelssohnov koncert za violino in orkester (s solistom Ljerkom Spillerjem). Ta del ni bil najsrečnejši, tudi po izvedbi ne. Vtisk so kvarili mimo drugega preveč očitni defekti orkestra; po vsem tem se ti ie videlo, da so Mozarta in Mendelssohna vzeli preveč na lahko roko. (Richard Strauss ie dejal ob neki priliki, da je izvedba Mozar- ae© vesti ♦ 70 letnica vzornega gospodarja. V Stari vasi pri Bizeijskem je praznoval včeraj 70 letnico ugledni in splošno priljubljeni trgovec iti posestnik g. Martin Frece. V mladih letih je pod tujim krovom prav skromno začel s trgovino, katero pa ;e s 6vojo pridnostjo in poštenostjo plodonos-no razširil tekom svojega 42 letnega delo* vanja. Pridobil si je zaupanje tn ugled daleč naokrog in je bil vsem vzor dobrega in naprednega gospodarja. Trgovino je pred dobrim letom prodal g. Verstovsku. *am pa se še vedno živahno udejstvuje na svojem posestvu. Dolga leta je nesebično deloval pri trgovskem gremiju v Brežicah, v občinskem odboru, v krajevnem šolsKem svetu ter v okrajnem zastopu, kateremu je precej časa predsedoval tudi kot gerent. V«dno je bil zvest in odločen narodnjak in so njegove zasluge priznane tudi z Ted:>m sv. Save in jugoslovenske krone. Slavi jen-cu, ki je zdrav in čil, želimo še mnogo srečnih let. . ♦ Napredovanje. V 4. skupino 2. stopnjo je pomaknjen zdravnik g- dr. Fran Jankovih, v 5. skupino pa učitelj g. Miško Ci-ze!/j in katoliška duhovnik g. Pavle Za-vadlal, vei trije na službovanju v kaznli- miei v Mariboru. ♦ Za proslavo dvajsetletnice balkanske vojne priporočamo v-sem govornikom in predavateljem dr. Lahovo knjigo »V borbi --a Jugoslaviio«, ki jo je izdala Vodnikova družba. Natančen popis kumanovske bitke s sliiikami je prinesla zadnja številka -življenja in sveta«. Nekaj podatkov bo prineslo še »Jutro« v prihodnjih številkah. Zvošm Ssišt.© Ideal Eoslta Mmem v filmu španske ognjevitosti a ** k ni i* rs rs ni dihi (i i is Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer. * Vrhovna uprava pravoslavne cerkve se seli iz Beograda. Pisarne Svetega sinoda in Velikega cerkvenega sodišča se že selijo v Sremske Karlovce v poslopje cer-kveno-narodnih fondov prejšnje mitropo-■i>;e. Preselitev bo dovršena do 1. novembra. Staro poslopje patrijarhige v Beogradu bodo začeli podfrafci že meseca marca, ker se že samo ruši. Dokler ne bo v Beo-'?r;vni zgrajeno novo poslopje, bo v Srem-rkih K ar lovcih sedež patrijarha srbske pravoslavne cerkve .ln se bo tain sestajal tndrl patrijarhijski svet. » Odsek za šolski radio JUU sporoča: V šolski radio uri bo jutri predavala ga. Mira Engelmanova o dvajsetletnici balkanske voine namesto že objavljene teme: Momenti iz življenja pesnikov in pisateljev, ki <-,o zastopani v šolskih čitankah. * Tragična smrt mladega inženjerja. Gozdarski isnženoer Radovam 'Ivkoviič, kil je služboval pri splitski mestni upravi, je bil z Kozdairjem Draščevičem na službenem poslu v okolic* Mu6a. Ko sta svoj© d o] o izvršila, je inž en j er prosil gozdarja, naj mu usrt.re.lii kako divjačino, da jo bo nesel s seboj v Spilt. Gozdar se je pedal naprej, no nesrečnem naključni pa je padel in se je pri padcu sprožala njegova puška. Stre! je zadel inženjerja v trebuh. Ranjenca so odnesli v Muč, kjer mu je nudiil prvo pomoč tamošn;' zdravnik, potem pa so ga laložrii na avtomobili im odpeljali proti NA G-ROBNE SVETILKE E L E i LJUBLJANA, VVolfova ulica štev, 4 Pi -Jf ft^eU " ' /7 Slansščevo „n©v@ vin©", sladkor psistne Umo ml pogreje kri, Ca premoga treba m. teM? m Mir sdUv. Splitu. Težko ranjenil inženjer je bil vso pot pri zavesti ter je rotil »svoje spremljevalce, naj točno sporočijo oblasti njegov 0,pds dogodka, da ne bj Imel gozdar za-radii nesreče kakih sitnosti. Ko je avtomobil že zavili v mesto, je ranjenec izdihni1!. Inženjer Ivkovič je bil star komaj 26 let in doma iz okolice Kruševc-a. ♦ Alojzij Gor j up f. Po dolgoletnem boleh anju je umrl včeraj zjutraj v Dravljah g. Alojzij Gorjup, šolski upraviitelj v Globokem pri Brežicah. Pokojmik se je rodil 1. 1880. na Vrhu pri Kanalu na Goriškem, dovršil je svoje študije v Kopru ter služboval po raznih krajih sežanskega in goriškega okraja Po prevratu je vztrajal še nekaj let v tužnj Goriški, nakar ee je pred par leti z družino vred preselil v svobodno domovino. Po dobrem letu službe v žegarju v Dalmaciji je bil končno imenovan za šolskega upravitelja v Globokem pri Brežicah, kjer je služboval tako rekoč do svoje izčrpanosti. Zehudo bolan je prosil za dopust. Iskal je leka v Ljubljani in je slednjič našel mir v Drav-ljah na širokem Ljub>janskem polju. Vse svoje življenje boleh en je prenašal svoje gorje z velikim samozatajevanjem in potrpežljivostjo v krogn svoje družine. Bul je skrben oče in zvest tovariš, za katerim bo težko vsem, kd so blagega pokojnika poznali. Bi,l je zaveden goriški hribovec, ki je zaman čakal povratka k bregovom deroče Soče. Mnogo prezgodnja smrt mu je bila vsaj v enem pogledu milostna: Izkopala mu je grob v svobodni zem.lji, ki jo je ljubi! iz dna srca. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 4.30 v Dravija-h, Rokova pot 164. Pokojniku svetal spomin, preostalim pa naše globoko sožalje! + Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem, Blizu Trtiilja v okolici Spllita je po nesrečnem naključju našel smrt 40-letni posestnik Simon Covlč. V žepu suknje je imel z robcem vred tudi nabit samokres, pa je nanj pozabil ta se je orožja sprožilo, ko je vlekel robec iz žepa. Krogla je nesrečnemu posestniku prebila želodec. Nesreča se je zgodila pozno zvečer in je težko ranjend mož nekaj časa še tava.! po cesti, potem pa umri zaradi izkrvavjtve. Mrtvega so našli drugo jutro ob cesti. ♦ Krvav dogodek pri ugrabljeniu neveste. V romantičnih naselbinah Dobri bTeg in Sokolina v hribih v okolici Jajca je bilo te dn,i torišče krvave bitke med svati, ki so odvedli neko nevesto, in med sorodnikom dekleta, ki jih je preganjal Mlada Fatima iz bogate Melličeve zadrusre v Sokolimii se je zaljubila v Osmana Ko-vačeviča iz Dobrega brda ter se dogovorili 7- njimi, da jo odvede po starem običaju. Osman je s 14 prijatelji: po dogovoru ugrabili nevesto. Osmanova družba je imela s seboj lovske pušftce in so e vat je prepevali in streljali v zrak, ko so vodili neveste ponoči proti Dobremu brdu. Komaj se je nevesta na skrivaj odpravila iz domače hiše, je prišel v zadružni dom njen sorodnik Osman MeMč, ki je Ml najbolj nasproten Faitimiiini zveai z mladeničem iz sosedne vasi. k-i je bil doma iz revne hCSe in je služiM pri nekem trgovcu za pomočnika in hlapca Vfs srdiit se je Osman, silno močan miadenič, takoj sam podal na zasledovanje. Ni še bil daieč cd hiše, ko je zasDlšal petje in streljanje svatov. Oborožil se je z močnim kolom in cokel za njimii. Blizu Dobrega brda jih je dohitel ter ves besen sam naskočil vso družbo. Udirihail je s kolom na vse strani in je po naključju prvega pobil na tla svojega prijatelja Sel i rna šetoo. Ta pomota ga je še bolj zdivoala, težko je rana se enega, tretja njegova žrtev pa je bil sam ženin Ko-vačevič, ki se je rešil smri na ta način, da ga je splašeni konij nezavestnega odnesel. Nesrečnemu Seliimu je strahovit udarec s kolom zdrobil lobanjo, da je bil takoj mrtev, a tudi druga dva sta hudo ranjena. Ko so drugo jutro orožniki! prišli po Osmana Meliča, je mirno opravil najprej svojo mollrtev. Z obžalovanjem, da je po pomoti ubil prijatelja, je odšel z orožniki. ♦ Kaparjj na češpljah so se v naši banovini zelo razpasli in prete ugonobiti naše češiplje popolnoma. Navodila za pokonče-vanje dobite pri tvrdki »Chemotechna«, Mubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču hiše Skaberme). ♦ Obleke iti klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Franz Josef« grenčica da povsem Izvrsten občutek in čisto glavo. Življenjsko radost, delovno moč čutite samo tedaj, ako vaši notranji organi (želodec, jetra, ledvice) dobro funkcijonira-jo, če sta vaše telo in kri prosta tujih snovi, kar se zgodi s Saylehnerjevo gren-čieo HI TNVADI JANOS, izpito zjutraj na tešče pol kozarca, popolnoma naravnim potom. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in vseh boljših trgovinah. hlljšan je odstranijo vso pre-obilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana Iz Ljubljane n_ Sprevod v proslavo dvajsetletnice balkanskih zmag bo krenil v soboto zvečer ob 18. izpred Mestnega doma po Kopitarjevi ulici čez Zmajski most, dalje po Resljevl cesti, mimo glavnega kolodvora, nato po Dunajski im Aleksandrovi na Blei-weisovo cesto mimo banske uprave, dalje po Rimskii cesti, čez Graben tn mimo St Jakoba pred magistrat, kjer bodo i spregovori M. odlični predstavniki Im zapeli združen i pevski zbor L V sprevodu bo svir^lo več godb. Prvotno za nedeljo dopoldne zamišljena akademija, se ne bo vršila, zato pa bo LJubljana s sobotno man/ifestacT?» tem veličastne je dvigmilla spomin na pričetek dolgoletnih borb za osvoboditev Jugoslovenov. Zatorej v soboto zvečer ob 18. vsi na ulico! Kdor ee ne uvrsti v sprevod, naj se postavi v špaltr. u— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Ljubljani bo v petek 2%. t m. v unionski dvomni. V proslavo tega dne se bo vršil slavnostni koncert, pri kate« rem bo imel slavnostni govor poslevodeči podpredsednik jugoslovenske - češkoslovaške lige v Ljubljani g. dr. Egon Stare. Pomnoženi operni orkester bo zaigral pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča Smetanovo overturo k operi »Limbuša« in pa simfonično pesnitev »VItava« iz cikla --Moja domovina«. Prvič bo nastopila ob tej priliki na koncertnem odru v Ljubljani gdč. Jelena Holečkova, koncertna pevka iz Prage. Kot koncertni Selist pa bo sodeloval g Cenek Sedlbauer. Sedeži za slavnostni koncert so v predprodaji v Matični knjigarni in stanejo od 15 do 6 Din, stojišča" so prosta, člani narodnih društev in dijaštvo jih dobi ravno tako v Matični knjigarni. Crez vstopnic vstop v dvorano ni dovoljen. Vstopnice bodo na razpo'a-go od petka opoldne dalje. Proslava češkoslovaškega praznika je obenem tudi praznik vseh Jugoslv/venov. saj je zveza med obema državama trajna in neomajna. K obiln: udeležbi vabi odbor lige. _ Ali poirefoujcte čistilno sredstvo ? zjutraj dosežete normalno lahkotno izčiščenje. če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo s« v vseh lekarnah. -Vsebina | škatlice po Dio 8 — zadostuje za 4 do 6 kiat Odobreno od Mini>Ur. so«, politik« in narodnega zdravja San. oddel. S. br. 12258 od 12. lulna 1932. u_ Pevski zbor »Stevan Mokranjac«- iz Bitolja nastopi s svojim 85 članskim meša-Lim zborom 24. t. m. ob 20. v Filharmonij ni dvorani z zanimivim programom, ki vsebuje moške in mešane zbore iz vseh delov Jugoslavije. Slučaj je hotel, da nam r.aši bratje izpod Kajmakčalana prinašajo svojo pesem v dnevih, ko se Ljubljana pripravlja, da proslavi 20 letnico balkanske vojne, ki je prinesla svobodo južnim krajem naše domovine in ki je dala mogočen zagon tudi naši svobodi. Vsa narodno zavedna Ljubljana bo najdostojneje proslavila to pomembno obletnico na ta način, da poseti pestri koncert pevske družine iz krajnega juga naše domovine v č!m večjem številu. Vstopnice in programi so že v prodaji v knjigarni G'asbene Matice. u_ Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. izjemoma vaja za mešani zbor, v petek ob 18.15 glasbeni pouk. u— Otvoritvenega družabnega sestanka društva >Krka« v petek 21. t. m. ob 8. zvečer pri MikMču se udeleže zastopniki vseh večjih dolenjskih občin z novomeškim županom dr. Režkom na čelu. Po kratkem pozdravnem govoru se bo vršilo predavanje 8 ekrloptlčnlmi slik s mri o lepotah im znamenitostih dolenjske ekrani. Predavartelj g. inšpektor Wester. Po predavanju godba! Vstop je vsakomur prost! Vstopnine nI! n— V petek zimskosportnj film ZKD >Bela opojnost«. Kmalu pohKe »opet ne pregledne množice smučarjev na vse strani v prosto naravo. Zato se nam zdi primerno ln prav, da nam ZKD predvaja ob PEKO JE LE PEKO čevelj Je pojem dobre obutve eleganten, trpežen in udoben ta čevelj odgovarja Vašemu razvajenemu okusu, zato so čevlji obutev za Vas 12453 začetku smučarske sezone najlepši smučarski zvočni fiilm »Bola opojnost« ali >BeM vragi«. Film je izdelan po ideji dr. Arnolda Janctea z znamenito Leni Riefen-stahl v glavni vlogi Sodelujejo najboljši smučarji sveta, med njimi Walter RimJ jn Guzzi Lantschmor, fci vzbujata zlasti kot smučarja - komika salve smeha. Vse ljubitelje rimske narave in belega športa opozrrjamo na ta lMm, ki g« bo predvajala ZKD od petka dalje v Elitnem kinu Ma-tlcL u— Premijero lepe drame »Ptifikj brez gnezda« uprizori Delavski oder »Svobode« v nedeljo 23. t m. ob pol 9. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Ta drama je otroško nežne vsebine in je po raznih delavskih odrih v inozemstvu doživela povsod lepe uspehe. Režijo ima Ferdo Delak. _ Vstopnice t Delavski zbornici po 8, 6 iki 4 Din. n_ Ljubljanski šahlstl bo k veseljem spreleli eest o reorganizaciji »(Ljubljanskega šahovskega kluba«. Preteklo soboto se Je vršil sesitanek šahistov, na katerem so bili vsi navzoči mnenja, da je nerazumljivo za LJubljano, ki ima tako šte-vtilme in močne pristaše šahovske igre, da v resnici nima reprezentativnega šahovskega kluba, odnosno da L£K že par let ne pokaže nikake aktivnosti Vse ljubljanske kavarne in drugi prostori so poi.ni igralcev, kii bi pa mogli organizirani veliko več pripomoči do razvoja šaha, kakor tudi zadovoljevati veselju do prelepe kraljevske igre. V Sloveniji je polno šahovskih klubov, le v Ljubljani ga nI, da bi združil vse šahdete in s tem častno re-prezentiral slovensko predstojnico! Na prvem sestanku v soboto, kj se je vršil pod vodstvom g. arhitekta Costaperarie in se ga je udeležila elita ljubljanskih šalii-stov. Je bik) po stvarni debati sklenjeno oživeti klub. V ta namen se bo na predlog g. B. Plentlčarja, častnega člana LšK, vršil v četrtek 20. t. m. ob 20. v restavraciji hotela »Slon« drugI sestanek. K udeležbi so vabljeno vsi, ki hočejo pomagati pri po živitvi kluba. Kakor vidimo, bo Ljubljanski šahovski klub v najkrajšem času začel z delovanjem in tako bo LJubljana spet sitopi-la na čelo šahovskega življenja u— Organizacija JRKD za poljanski okraj se prav lepo razvija. Dne 14. t m. je bij v činkoleitovC gostilni občni zbor in se je ugotoviij razvesljlv napredek Znova Je pristopilo v organizacijo 54 članov, pristopajo pa še vsak dan novi, tako da utegne postati poljanski okraj naravnost zgleden, prava trdnjava v okrilju vsedi^ žavne stranke. u— Sokol I ln krajevna organizacija JRKD za šentpeterskj okraj vabita svoje članstvo k pogrebu Evef*eg« člana in tovariša br. Ivana M i k n ž a. PogTeb bo danes ob 16. izpred bolniške mrtvašnice. — "Udeležba Sokolov v cfvi-ln z znakom. n_ Vojni tovariši, dobrovoljci! Niso nam ugasnili ideali, torej v zbor, bratje vi dragi! Udeležite se nolnoštevilno proslave 20-letnice Balkanske voine. Zb'ra!i-šče na Krekovem trgu v soboto ob 17.30. Obenem vam javlja odbor, da se bo vrSil dne 25. t. m. pri činkoleDobrovoliska kolonija Do-brudža«. Vabijo se vsi oni., ki si žele po stavfti svoj lastni dom v obKki naselja s spomenikom v počastitev borc&v, padlih n umrlih za naše osvobojen je. n— Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani Je otvorftlo v torek 18. t. m. tečaj za nemščino, v katerega se je priglasilo nad 100 slušateljev. Zaradi obilne udeležbe se bo poučevalo v dveh deljenih tečajih, katera bo vodi;l g. dr, Milan Fod.gornik. Pouk se bo vršil vsak torek in petek v tednn od 7. do 9. zvečer v prostorih Državne rtrorazrMme trgovske šole. Glavna naloga gornjega društva Je predvsem skrb za izpopolnjevanje l^obraz- Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865 plesna vaja družabnega odselca Z. P. N. J. se vrši danes zvečer v veliki dvorani UNIONA. 12508 _ "plesna vaja trgovskih in privatnih nameščencev danes ob 20.15 v VELIKI KAZINSKI DVORANI ta težja od izvedbe vseh simfonij — Richar-ela Stra:;csr'; Povsem drugačno sliko smo dobili v clrusem delu programa. Tu smo slišali novo orkestralno skladbo domačega skladatelja Frana Lhotke in Bele Bartoka »Plesno suito«. Zdai je naš orkester igral tako, kakor bi ga prešinil popolnoma nov duh- Lahko ie mogoče, da je v prvem delu programa bila vmes kakšna umetniška ne-razpoloženo^t. Dirigent toga koncerta. Kre-šimir Baranovič jo dokazal, da mu ie moderna, zlasti ritmično izrazita glasba bližja od klasične in romantične. Zato je dirigentov temperament prišel dn polnega izraza šele v delih Lhotke in Bartoka: tu je bij mojster zopet v svojem elementu. Zagrebški pianist Petar Dumičič je priredil po daljšem presledku klavirski koncert. Dumičič ie pianist, ki je dosihmal prehodil mnoge faze umetniškega razvoja. Vzlic temu ie še vedno v dobi >Sturma und Dran-ga«: še danes išče samega sebe in svoj stil. Zbog tega Dumičič včasih zaide v majhna glasbena prot'slovja. zlasti v tempu in dinamiki. Posledica je ta. da skuša celo standardnim skladbam klavirske literature dati svoie osebne značilnosti. Ne smemo se potemtakem čuditi, če je marsikatero mesto drugačno kakor bi ga bili pričakovali. V glavnem pa je Dumičič pokazal resno Prizadevanje in njegov nastop je bil za naše razmere u-pešen. ir Med opernimi prireditvami zadnjih 14 dni, ki iih oblega raše poročilo, gre prvo mesto D'Albertovi »V nižavk (U dolini), ki smo o n j i pisali že podrobneje. V tej operi je fostoval kot Seba3tiano praški pevee Josef Sehwarz, ki nam je prikazal v vsakem pogledu zelo zanimivega in realistično močnega Sebastiana. V Puccinijevi operi >TurandotEkvinocijo«. Izvrstna predstava z našimi najboljšimi protagonisti je zapustila globok vtlsk. Premijera Raynalove žaloigre »Grob Neznanega vojaka« je pomenila velik umetniški dogodek Pretresljiva tragedija, avtorjeve pesniške misli in bleščeča igra naših igralcev (Dujšin, Podgorska, Sotošek) vse to je učinkovalo v toliki meri, da so mnogim solze zalile oči. Dujšin in Podgorska sta gotovo dosegla višek dramatske umetnosti. Slavni nemški komik Max Pallenberg je fenomenalna osebnost, enako tragična kakor komična, enako komična kakor tragična. Njegova komika ima v sebi resnično tragiko, a njegova tragika je baš v tem. da ee smeje, samo za to, da mu ne bi bilo treba jokati, — je dejal nekdo o tem velikem umetniku, in ga je dobro označil. Pallen- berg je individualnost; kadar je on na odru, sije solnce, če njega ni, zazija silna praznota. Zlasti še tedaj, če je ostali an-sambl tako slab kot je oni, ki spremlja Pal-lenberga. Opera pripravlja sedaj Musorgskega >IIo-vanščino« v novi režiji in Verdijevo *Aido< v popolnoma obnovljeni formi. Dirigiral bo Krešimir Baranovič. Sredi prihodnjega meseca pride na oder Puccinijeva »Dekle z zapada«, ki jo bodo uprizorili pod glasbenim vodstvom Lovre Matačiča; potlej bo repriza Straussove opere >Kavalir z rožot. V tej operi bo proslavil 25 letnico odrskega delovanja odlični prvak naše opere Josip Križaj. Opereta pripravlja >Madame Du-b*rry« z Eriko Druzovičevo ▼ glavni ulogj. Drama pripravlja: Greh ("La Faute de l'abče Mouret), v spomin SOletnice smrti romanopisca Emila Zolaja. To delo bo uprizoril dramski studio. Zatem bo prišla na vrsto »Moderna Pepelka« (The Patsy), delo Američana Barr7 Connersa, za njo Dehmlo-vt »Dobrotniki« in nato Georgea Delancea T>Bluff<- Izmed zagrebških umetnostnih razstav naj omenim III. razstavo Kluba likovnih umetnic s slikami naših številnih mladih, nadarjenih umetnic in razstavo orof. Frana Krsiniča. Žiga Hersehler. Ij češke književnosti. Vzlic krizi, ki je občutno prizadela tudi praški knjižni trg. se obeta še vedno lepa jesenska sezona. Pravkar je književne kroge in občinstyo iz-nenadil roman znanega kritika in esejista dr. Františka Gotza »Padajoče zvezde«, ki je njegovo prvo leposlovno delo. Dejanje se odigrava v gledališkem svetu. Ostale napo-vedane knjižne novosti izidejo v bližnjih tednih. Tako bo pri »Aventinu« izšla nova zbirka študij in esejev Jirija Karaska ze Lvovic »Inicialy a iluminace«, dramatsko delo Olge Scheinpflugove »Pan Grfinfeld a strašidla«, O. Vočadle pregled angleške literature v 2. stoletju, pesniška zbirka Viljema Zavade in vrsta znanstvenih del ter prevodov iz svetovnih slovstev. Tako bo Mauroiseva knjiga »Edvard VII. in njepo-va doba« izšla obenem s francoskim izvirnikom. — »Cin« bo izdal dve knjigi Masary-kovih povojnih govorov, izjav in intervie-vov, dalje knjigo njegovih »Treh člankov iz zgodovine filozofije« in novo izdanje »Socialnega vprašanja«. Istotam izide tretji del Čapkovih »Razgovorov z Masarykom< i a drugi del spominov slovaškega voditelja Va-vra Srobarja- Pri Ottu izide med drugim literarna študija pisatelja Jana Vrbe o Oio-karju Bfezini. — Med že izišlimi novimi esejističnimi knjigami vzbuja posebno pozornost zbirka eseiev iz angleške književnosti »Pod listnatyra stromem«, ki jo je spisal brnški anglicisL univ- prof. dr. Fr. Chu-doba. — Karel Capek je izdal novo zbirko svoiib drobnih člankov z naslovom »O ve-cech obecnych čili Zoon politikon«. — Zelo obsežna je še vedno prevodna književnost, ki kaže, da češki knjižni trg ne mara niti pred krizo kapitulirati, dasi je omejevanje neizogibno. 2irljenje Stanleya, znanega raziskovalca Afrike, je obdelal nemški pisatelj Jakob Wassermann v pravkar izišli knjigi »Bula Matari. Das Leben Stanleys<. Dramatik Max Halbe. ki je znan tudi v naših gledaliških krogih, je pravkar izdal knjigo svojih spominov z naslovom »Scholle und Schicksal11 3.50 do 4.50. prašiči špeharji 9 do 10.50, prešutarji 6 do 8. Sirove kože: volovske 5, kravje 4, telečje 6 do S. svinjske 0.50 do 2 Din kg. U_ Za 1000 Din perila ukradenega. Perica Marija Bricljeva [z B-lzovika se je ustavila dopoldne s svojim vozičkom pr^ii Grobelnikovo vAlo T KnafljevS ulici Medtem ko je stopila po opravkih v vilo, se je približala vozičku neznana ženska, lcl je pograbila velik zavoj perila In hitro izginila. Bricljeva je ob povratku tatvino takoj opazila. Jela je neznano tatico ne. utegoma zasledovati, a brezuspešno. Med ukradenimi perilom, ki je bilo last razn:h strank, so bili najrazličnejši kosi posteljnega in osebnega perila, vredni skupno 1000 Din. u— Hud boj med ženskama. V Medvedovi ulici v Šiški je nastal včeraj okrog 1. ponoči nenadoma hud kraval. Stepli sta se dve lahkomiselni Marički. Padale so klofute, ženski sta se neusmiljeno grabili za lase in si jih ruvali. Med silnim vriščem so se seveda čule tudi krepke psovke, kar je ljudi, ki so v pozni uri odpirali okna, silno zabavalo. Pretep med obema an^a-conkama je od strani opazoval tudi France, za katerega je baš šlo. Ta je nam res ljubimec obeh žensk a njegove besede niso nič kaj zalegle Slednjič se je pojavil na pozorišču stražnik, ki je pograbil kar vso trojico in jo edvedel v policijske zapoie, da so se iztreznili. n_ Poškodovan delavec. Na stavbi Delavskega doma na Ble1weisovi cesti je 21-letni France Klememčič. doma H Kosez, včeraj popoldne peljal na spolzkih tleh težko naloženo samokolmioo Nenadoma mu je spodrsnilo in je padel z glavo naprej, z vso silo zadel ob rob samokolnice im dobil na čelu veliiko krvavečo rano. Od-pertjaJu so ga z reševalnim avtom v bolnico. u_ Preporod ovci! V soboto, dne 22. t. m. ob 4. popcfldne bo predavanje o temi: Današnje stamje naše narodne manjšine na Koroškem. Predaval bo g. dr. i. Fella-bar. Vabljeni v«. Za člane udeležba ob-vesaa. Bodite točnftl n— Dve aretaciji. Včeraj ponoči je policaja aretirala 20-letnega Jožeta Ojsierška. ki je pred nekaj dnevi ukradel nekemu šoferju z voza pred magistratom 300 DLn vredno odejo, kii jo je seveda kmalu nekje prodal. Možakar pa je osumljen tudi tatvine suknje, ki je ilzgimila predvčerajšnjim iz stanovanja Martina Erjavca na Erjavčevi cesti. Drugi areti.ranec je 29-letni Oskar St ;>iošek, kj je znan kot tat koles. Klatili se je po deželi v družbi Andreja ševčika iz Novega Sada, katerega so prU je'i orožniki v Hočah in ga izročili v zapore mariborskega sodišča. u_ Čigava je srebrna doza? Na Ljubljanskem polju je bil aretiran zaradi nekega polici jskega - prestopka Bosanec Me-ho Kovače viič, ki se je svojčas družil z znanima tatovoma Rosičem i.n Hojtdeni-čem. Pri telesni preiskavi so našli težko srebrno cigaretno dozo z monogramom S. P. in napisom na notranji strani: Slavila 7. V 25. Kovačeviič trdii, da je dobil dozo od Hojdeniča, a tudi če je to res, bo najbrž držalo, da je bila doza nekje ukradena. Lastnik naj ee zglasi na policiji. u—- Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra v nedeljo v Narodnem domu (vbod z Bleiivreisove ceste) ,pravljično igro »Janko in Metka«. Začetek točno ob IS. n_ Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo predaval g. dr. Mihelak o gospodarstvu, članu in prijatelji društva iskreno vabljeni. n_ CirM-Me-todova družba prosi svoje podružnice, da člen ari.no za leto IS32 nakažejo vodstveni blagajni po položnici.^ u— Preporodova plesna vaja se bo vršila v soboto v dvorani Trgovskega doana. Za začetnike točno ob pol 20. Vodi plesni mojster g. Jenko. Igra priznani Ronnv jazz. Dežnike, ki so biLi ob priliki otvoritve pomotoma zamenjani, .prosimo, da se «Sli izroči v soboto v garderobi. Odbor. u_ JNAD Jadran. Danes plesna vaja. Vo4i g. Jenko. Igra prizmami Ronny jazz. Začetek točno ob pol 20. Vabi odbor. Iz Celp Dobrodelni koncert. Celjsko godbe-no društvo bo priredilo v soboto ob 20. v mali dvorani Celjskega doma dobrodelni koncert v prid dnevnega zavetišča Zdravstvenega doma v Celju. Kuratorij dnevne* ga zavetišča, ki že drago leto oskrbuje v svojih prostorih dnevno nad 50 revnih otrok s tečnim kosilom in popoldansko malico ter jim nudi zlasti v zimskih mesecih tople prostore in varno nadzorstvo, prosi vse, ki imajo dobro srce, da bi ob priliki tega koncerta s prostovoljnimi prispevki pomagali lajšati bedo v teh težkih časih. Najbednejši med bednimi bodo hvaležni za vsak prispevek. Koncert bo zaradi dobrega vodstva in sodelovanja prvovrstnih moči nudil gotovo lep glasben' užitek. prof. dr. Ljudevrt Haupfcmaim iz Zagreba o pomembni dobi slovenske zgodovine. Govoril bo o Slovencih na pragu kmetskih uporov in turških bojev. Tema je posebno letos aktualna, ko obujamo spomin na 400-letnico turških napadov na našo zemljo. V petek 2S. t m. bo na Ljudski univerzi spominska proslava bilke na Kumanovem. Predaval bo kapetan L razreda g. Jernej Paviič. a— Beg od doana. Včeiraj je prijavila tukajšnji mestni peticiji branjevka Antonija Pu-conjeva, stanujoča na Vojašniškem trgu, da je že v ponedeljek zvečer izginila z doma njena 20ietna hčerka Štefka. Mati sumi, da je dekle pobegnilo s svojim fantom Ivanom H. iz Magdal&nskega predmestja. Dekle je šibke postave, plavolaso, oblečeno v zeleno obleko in svetlo«! v plašč. Komur bi bilo o dekletu kai znano, naj to sporoči prebsloj prevzeli šefi davčnih uprav, ki bodo morali izključno odpravljati posle, ki so v zvezi s skupnim davkom na poslovni promet. Razpis zlasti opozarja na izigravanje zakona o skupnem davku na poslovni promet. Tako 9e dogaja da gotove osebe kupujejo na lasten račun sirove kože in jii.h dajo tvomiica.m v strojenje in predelavo, pri čemer plača tvornlca le splošni (sedaj 2 odstotni) poslorou davek, tn to ne od vre-inostl blaga, temveč le od dobljenega plačila za izvršeno delo. Pravilno pa mora tudi v takem primeru plačati tvorni-ca skupni davek na poslovni promet v polnem iznosu .ker se v tvornlcj za usnje pobere ta davek tudii za vse nadaljnje faze prometa z usnjem im z izdelki iz usnja. Na istii način se izigravajo določbe zakona v manufakituirni stroki. Trgovec kupi pre-divo in ga izroči tvoraici zaradi tkanja na njegov račun, pri čemer tvornlca plača le splošni davek od vrednosti usluge, kaT je neprimerno manj nego znaša skupni davek na tekstilno blago. Tudii v takem primeru mora tvornica plačati ves skupni davek na poslovna promet ne glede na to, ali dela za svoj ald tuj račun. Borze 19. oktobra. Na ljubljanski borzi je danes deviza London v skladu z inozemskimi notacijami v večji meri popustila. Nazadovali sta tudi devizi Amsterdam in Bruselj, dočim se je NevvTork dvignil. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voina škoda v teku borznega setarka nekoliko okrepila; trgovala se je za kaso po 176. 179 in ob zaključku po 181. 7°/o Blairovo posojilo je nadalje slabo in se je trgovalo po 34.S0 in 35 Promet je bil še v delnicah Priv. agrarne banke po 216 in 220. Deviz«« Ljubljana. Amsterdam 2306.74 — 2319 10, BerMn 1362.08 — 1372.88, Bruselj 787.74 — 801.68, Curih 1108 33 — 1113.85, London 194.86 — 195.46, Newyork ček 5722.14 — 5750.40, Pariz 225.32 — 226.44, Praga 170.12 _ 170.90, Trst 293.29 — 295.59. Curih. Pariz 20 33'25, London 17.57, Nevv-vork 518.25. Bruselj 71.975, Milan 26.505, Madrid 42.40, Amsterdam 208.325, Berlin 123.075. Slockholm 90.60, Oslo 88.40. Koben-havn 91.20, Sofija 3-73. Praga 15.35,, Varšava 58.05, Bukarešta 3.07. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 176 — 179, za oktober 178 bi., za december 176 _ 178, 7'/c investicijsko 51 bl„ 6°/n begluške 30 — 33. 70/«i Blair 34-50 - 35.50, 8V,. Blair 37.50 — 39.50. 7°/o rž. hipotek- banka 46 bi.; bančne vrednote: Narodna banka 3700 — 3900. Priv. agrarna banka 216—219. Beograd. Vojna škoda 179, 175 zaklj., za december 179 zakli.. 7Vo investicijsko 50-50 zaklj., 6"/o begluške 33, 32.50 zaklj., 7°'o Blair 36 zaklj., 1% Drž hipotek, banka 43 zaklj.. Narodna banka 3800 zaklj., Priv. agrarna banka 217, 218 zaklj. Dunaj. Dunav - Sava - Jadran 13-75, ^taatseisenbahngee. 1615. Trboveljska 20.26, Alpine - Montann. 11.75, Sečerana 25. Blagovna tržišča KITO. -f Chicago. 19. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 48.50, za marc 54. za maj 55; konua: za december 25.875, za marc 90.50; oves: za december 15.875; ri: za december 31.625, za marc 35.625. + Winnipeg, 19. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 50. za januar 54.375. + Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšcnica (slov postaja, mlevska tarifa, pln*-r 30 dneh): baška, 6 kg po 197.50 _ 200; baška, 77/78 kg po 200 — 202.50: sremska, 79rS0 po 205 — 210; moka (slov. postaja): baška po 340 — 345; kornia (slov. postaja, mlevska tarifa): baška, umetno sušena po 120 — 12.50, za november po 12.50 do 125, za december po 125 — 127. + Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca mirna. Promet 82 vagonov. — Pšenica: baška, okolipa Novi Sad. Sombor. srednjeboška. sremska 150 - 152.50; gor-niebaška 152 50 — 154; baška. ladja Tisa 157.50 — 160: ladja Begei 155 — 157.50; gornjebanatska 147 — 150; banatska pariteta Vršac 145 — 147.50; sremska 149 — 151. — Koruza: baška. sremska. stara 92 _ 94, banatska. stara 85 — 87.50; baška. nova, za december - januar 67 — 70: sremska za mare - mai 87 — 90: sremska. nova. sušena. r>ar. Tndjija 75—77. Ječmen: baški, sremski, 64/65 kg 94 — 96. — Oves: baški, Bremski 97-50 — 100. — Rž: baška 125 — 127.50. — Moka: baška in banatska ?X)g< in 245 do 2tiO; >2« 225 — 240; >5* 205 — 215; >6< 170 — 175; >7« 135 _ 145; »8< a5 — 90. — Otrobi: baški in sremski 66 _ 68; banatski 64 — 66. — Fižol: baški, beli 12 _ 117. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20-Četrtek, 20.: Zaprto (generalka). Peiek, 21-: Gospa Inger. Premijera. 3. Sobota, 22.: Strast pod bresti. D. LJUBI J A N SK A OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 20.: Rusalka. A. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Erika- Opereta. Premijera. Tzv. ★ Nekaj besed o >Gospe Inger«. (K Jutrišnji premijeri v drami), ljubitelji naže drame so se doslej seznanjali le z onimi odrskimi deli, ki spadajo mod »družabne drame« Henrika Ibsena; starejšega, strogega Ibsena, ki se je boril s temnim; življenjskima silami za zmago etike in morale, ka kruto razglablja živo trp-ljemie in vzroke našega trpljenja: krivdo. Da pa velikega nordijskega dramatika popolnoma ocenimo, moramo poznati drame in igre iz prvo dobe njegovega umetniškega ustvarjanja: njegov ritem mladosti, patos navdušenja, hrepenenje po ljubezni, svobodi in heroizmu. Ena teh njegovih dram ie »Gospa Lnger na Oesfcretu«. Godi na Norveškem 1528, v dobi bojev za osvoboditev izpod danske oblasti. Mladi Ibsen ;e žiivej v Bergenu na Norveškem in je iskreno ljubil svojo domovino. Tam je napisal to dramo 1854. V značaju gospe Inger in njene hčerke Klicne je spoji! svoje ideale o ženC. Svoji nevesti in poznejši soprogi je rekel nekega dne: >Zdafj si Bitna, pozneje boš gospa -Inger.« »Gospa Inger na Oestretu« je druga drama, ki jo je napisal 26 letni Ibsen. Zgrajena je mojstrsko. Dejanje je napeto »io skrajnosti, dikcija ostra in ljubka, ljubezenski prizori polni globoke poeaioe, obeležje povsem zgodovinsko romantično. Mogočna nordijska balada ob zvoku severnega morja, usodna stara in večno nova melodija plame in oseke človeškega srca. — Marija Vera. »Rusalka« na našem odru. Preti koncu lanske sezone se je pela na našem odru prekrasna Dvcfakova opera »Rusalka«, ki je pravi biser češke glasbene literature. Izmed vseh Dvorakovih opernih, del je izven čeških mej estala ta opera stalno na repertoarju vseh velikih gledališč. Opero dirigira kapelnik štritof, režija je Kreftova. Naslovno vlogo Rusalke poje ga. Gjungjenac - Gavellova. N»va opereta v naši Operi. V sebo-to, dne 22. t. m. se poje prvič na našem odru izvirna opereta »Erika«. Delo domačih avtorjev, Maksa Simončiča in Janka Gregi rca. V glavnih vlogah nastopijo gospe Poličeva, Ribičeva m španeva, ier gg. Janko, Magolič, Peček in Zupan. Režijo vodi g. Ferdo Delak, muzikalno vodstvo pa ima g. Vinko šušteršič, član opernega orkestra in eden najboljših gojencev dirigentske šole državnega konservatorija v Ljubljani. Po skušnjah sodeč mora delo v vsakem pogledu uspeti, saj ima libretto polno komičnih scen in zapletijajev. V muzikalnem pogledu pa so posamezne melodije take, da morajo takoj postati splošna last Opozarjamo tudi, da bo nekaj najbolj posrečenih glasbenih točk že za premijero izšlo v tisku. Plesni večer Pie In Pina Mlakarja. Oba nastopajoča umetnika imata v zunajnjem gledališkem svetu prav dober sloves. Nas rojak Pino Mlakar, absolvent Babanovega koreografskega instituta, je bii član berlinske Kammertanzbiihne, dalje baletni mojster na Frdedrichovem gledališču. Oba umetnika sta resnično umetnika v svoji stroki, kar jima je vselej priznala stroga berlinska kritika, kjer sta zelo pogostokrat nastopala. Poleg tega sta nastopala tudi v Hamburgu, Monakovem, Darm-stadtn, Dessau |n drugod. Kritika je v najlaskavejših besedah priznala velike uspehe, ki sta Jih dosegla. Plesni večer bo v ponedeljek 24. t. m. v operi. Vstopnice 90 v prodaji pri dnevni blagajni v operi. MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20 Četrtek. 20.: Zvedave žene. B. Zadnjič. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Friderika. Premijera. Iz življenja in sveta Slavni prof. Avgust Plccard je pravkar objavil svoje najnovejSe por~**lo o vzletu v stratosfero pod zaglavjem Skrivnost kozmlčnega Francija za varnost na morju novih podmornic Umetne sanje Kaj povzroča moro — Vpliv lege na sanje — Zanimivi poskusi Prvi, ki je začel sanje raziskovati znanstveno, je bil učenjak Bocner, ki je 1855 napravil poskus, da bi ugotovil, od kod Izvira mora. Spečemu človeku je dal volneno odejo čez obraz, tako da mu je zakril u^ta in deloma tudi nosnice. Speči človek je pričel težko dihati, obraz mu je postal rdeč, vratne odvodnice so se mu nabreknile, ob vsakem dihu je zastokal — a se ni mogel ganiti. Z veliko muko se je te!o končno obrnilo, da se je osvobodilo odeje, dihanje je postale takoj mirnejše in tako tudi spanje. Ko se je poskusna oseba zbudila, je pripovedovala, da se ji je sanjalo o grdi živali, ki ji je ležala na prsih. Ovirano dihanje je torej vzrok za nastanek more, te ovire pa lahko sledijo iz notranjih organskih motenj. Pcznejši priložnostni poskusi so pokazali, da vzbuja metanje majhnih kamnov ob šipe v spečem človeku n. pr. sanje o bitki, v kateri se oglašajo neprestani streli. Nekoliko kapljic vode na spečega je povzročilo, da je sanjal o velikanskem nalivu. šele nedavno umrli norveški psiholog Mcurley Vcld je začel vprašanje sanj raziskovati povsem sistematično. že prejšnji raziskovalci so dognali, da povzroča vsaka sprememba lege v spanju rove sanje. To zavoljo tega, ker se tudi v spanju, in sicer čim lažje je spanje, tem določneje, zavedamo telesne lege. Vsak novi vtisk prinaša nr ve predstave in te spreminjajo sanjske pogodbe. Vold je začel najprvo raziskovati vpliv dražljajev srpodnjih končin na značaj sanj. 23 svojim dijakom je n. pr. naročil, naj si obvežejo levi sklep stopala pod gležnjem re v TČ; Hoover na svojem volilnem pohodu Navdušen sprejem ameriškega predsednika v mestu Des Maines v državi Jova reta o sebi »Božanska Greta« se je vrnila te dni na Švedsko in je v pogovoru z novinarji povedala, kaj jo je napotilo k temu. da je ostavila svojo »zlato kletko« v Hollywoo-du. V urah svojega koprnenja, pravi, je zmerom mislila na to, da bi filmaia spet enkrat na švedskem, kjer je ustvarila svoj prvi film. V tujini je neprestano mislila na svoje ljubljeno severno morje s poletnimi vetrovi in ledenimi zimskimi viharji. Mislila je na blede sonce svoje domovine, na njene pomladi in kalejdoskopsko spremenljive letne dobe. Mislila je na svoje prijatelje in znane obraze. V Hollywoodu se je čutila za naisamotnejšega človeka. To je bil tudi vzrok, da si je želela iz tega kraja proč. Predvsem, pravi Greta Garbo, jo dolgočasi, če jo tujci ali slučajni znanci občudujejo. Najrajši se igra z otroki, a v prisotnosti tujih oseb postane redkobesedna in b. jazljiva. V Ho!lywoodu je živela vedno preprosto. Zadostujejo ii kuhar, služkinja, šofer in vrtnar še danes bi rada živela v eni sami sobici pri kakšni preprosti družini. Samo potreba po samotnosti jo je pripravila do tega, da si je < snovala svoj dom. Plavanje, izleti sončne kopeli in jahanje v dežju so ji bili v HoIlywcodu najljubše zaba- ve. Od javnih lokalov je narajiši obiskova la majhne restavracije in zakotna majhna gledališča, kjer je Lahko upala, da ne naleti na nobenega znanca. Svoja stanovanja je često menjala, samo da se je rešila radovednosti ljudi. Nikoli ni prisostvovala premieram svojih filmov ali filmov drugih zvezd. V družbe je prihajala zmerom v temni obleki in zastrta. Preden je postala zvezdnica, e sni izogibala preprosti družabnosti. Na obiske hodi neopazno, sede h kaminu in govori a vsakovrstnih zadevah svojega poklica, nt tujih filmskih delih in modernih umetno, stnih in Literarnih pojavih. Cim pa zabr-ni hišni zvonec, postane nemirna Ln če vstopijo gostje, ubeži. želi si, da bi nihče ne verjel legend, ki jih reklama širi o njej. Bedasta legenda je n. pr. ta, da se ne zanima za oblačila. Nasprotno, barva, linija, blago njenih oblek so ji nad vse važni, kar ve prav dobro njen ri^ar Adrian. Ta ji izdeluje načrte za obleke in p< trebščine osebne rabe. Mode ni nikoli ustvarila, kvečjemu za kakšno obliko klobuka a še to posredno, če ga ja nosila prej kakšna druga zvezda. Zdaj pa je utežala pred slavo in bogastvom ter ostavila vse v Hollywoodu. Zdaj hoče živeti in delati kak-_r se ji bo sami zljubilo. Čuti se doma. Čudne infekcije V nekem ameriškem strokovnem li stu poroča zanimiv članek o nenavadnih primerih infekcije, ki kažejo, kako malo smo ljudje varni pred boleznijo. V Chicagu je neki itrok obolel baje na oslovskem kašlju. Izkazalo pa se je, da ga je napadlla zelo redka in nevarna infekcija, ki Jo povzroča neki egiptski, črv. Otrok ni bil nikoli v Egiptu, a si je pridobil bolezen po polžih, ki so jih imeli njegovi starši v akvariju. Na otoku Trinidadu Je tibruhnila pred nedavnim skrivnostna b; lezen, ki so Jo ugotovili za steklino Razširjali pa so Jo vampirji, ki jih je na tem otoku dosti. Dr. Saprpington iz Chicaga je opozoril na to, da je naraščanje avtomobilskega prometa, ki je zvezano z nazade vanjem konjskih vpreg, povzročilo tudi močno na- zadovanje čeljustnega krča. Ta nastane po nekih klicah, ki živijo v konjskih iztrebkih in ki prehajajo skozi najmanjše odprtine v človeško telo in povzročajo tam veliko zlo. V nekem taborišču angleških mornariških rekmtov je moštvo obolelo za nekakšno rnfluenco. Zdravniška preiskava ie dognala, da je bolezen povzr^ čila nesnažna voda od pomivanja posode. Tudi razvada oslinjevanja znamk z jezikom je povzročila že marsikatero kužno obolenje. Celo cvetlice lahko okužijo človeka, kakor so doživeli v neki filadelfijski bolnišnici, kjer so marjetice za sobni okras. V rumenem osrčju teh cvetlic najdemo često majhne, črne hrošče, ki razširjajo nevame klice. Da so vratne kljuke in z bne krtačke čestokrat povzročiteljice kužnih bolezni, je tudi znano. Smrt egiptskega pesnika V Kaira je umrl v starosti 64 let egiptski pesnik šavki beg, ki sc ga smatrali za največjega predstavnika sodobne arabske literature. AMC/nriTI HULtVLlJ I M Ko je Rossini umiral, je hotel neki prijatelj po duhovna. Rossini je odklonil: »Hvala lepa za dobri namen, a mislim, da bo skladatelj, ki je zložil »Stabat matere, brez nadaljnjega našel odprta vrata v paradiž.« Vsak dan ena 276.000 sveč na rimskem trgu Pisma Venezia v Rimu, ob kateri kraljuje Italijanski diktator Mussolini v palači, ki je bila nekoč palača avstrijskih posJandkov, je r grom en trg in po novih gradbenih delih v njegovi okolici, po no-vih cestah in zvezah bo postaj tudi središče Rima. Ureditev prometa na tem trgu ne bo delala pač nobenih težav, hujši problem pa je bil problem razsvetljave, ker so se odločili, da je ne bodo vezali na noben, še tako lep in popoln sistem kandelabrov. Ker so hoteli po drugi strani imeti ta trg na vsak načm žarko osvetljen, so sklenili nekaj posebnega. Na stolp nasproti palače Venezia montirajo 184 žarometov, ki obsegajo Skupno 276 000 sveč. Luč bo raz nobarvna, tako da bodo na tla trga pro-jecirall lahko italijansko trikoloro. Palača bo seveda sijaino . svetljena, a žarometi bodo s svoje višine osvetljevali tudS druge reprezentančne zgradbe v Rimu. kakor spomenik Svobode, Kapitol in celo Ko-losei Jetniki polarnega ledu V Bachen ob tečajniku (Kanada) je majhna policijska patrulja z mogočnimi lednimi stenami ločena od vsega sveta. To vest je prinesla ob svojem povratku ekspedicija, ki jo kanadska vlada vsako leto odpošlje na vis ki sever. Ekspedicija je hotela tu stacionirano patruljo izmenjati z novo, a vsi poskusi, da bi pristala, so bili brezuspešni in ker ji je sami grozilo, da ji ledovje onemogoči pot nazaj, se je morala odločiti za odhod. Z brezžičnim br-zojavom pa je ,ahko ugotovila, da se neprostovoljnim jetnikom ledenega severa ne godi slabo, šele prihodnje leto jih bo morda mogoče rešiti. Smrt pomorianske?a pisatelja Na svojem pr s?stvu v Hockenbergu na Pomorjanskem je umrl v starosti 71 let pisatelj Richard Skawronek. ki je bil priljubljen zlasti med nemškim ljudstvom. Napisal 1e mnego romanov in nekatera dramska dela. »•Ofn |g »ŽIVLJENJE IN SVET« »Pustite me no ter, pustite me noter!« »Bodite vendar pametni, tu ne stanuje nihče!« »Nemogoče, saj vendar vidim, da gori luč!« (»Everybodys Weekly«) Micbei Zčvacc: 173 Pardaillanov sin Zeodovfnsk) roman. Ko se je tako odločil, ga je minilo vse oklevanje; s trdnimi koraki je krenil naravnost proti Louvru. Prvi človek, ki ga je vprašal, mu je povedal, da se je kralj že pred četrt ure odpeljal z doma. »Kam pa?« je nehote rekel Pardaillan. »K Sv. Germanu na Trati?« »Da, gospod.« »Da bi jih tristo!« je kriknil vitez sam pri sebi. »Stvar mi ie jasna! Samo da ne bi prišel prepozno!« § Vprašal je, kdo je službujoči kapitan. Bil je gospod de Vitry. ez ga je poznal. Zahteval je, naj ga peljejo k njemu. Namestu ca bi poslušal njegove vljudne puhlice, mu je kar kratko presekal besedo: »Gospod de Vitry, za vsako ceno moram do-hiteti njegovo veličanstvo, ki se je brez spremstva odpeljalo z doma. V to potrebujem hitrega konja... Niti sekunde ne smem zamuditi.« Vitry je poznal Pardaillana. Uganil je, da se godi nekaj usodnega. Ne da bi vpraševal ali okleval, je rekel: »Pojdite z menoj, gospod de Pardaillan, dal vam bom najboljšega konia, kar jih imam.« Čez nekaj trenutkov je Pardaillan že skočil na konja in v skok zdrevi! po nabrežjih. In tako smo ga videli dirjajočega za sinom po Golobnjakovi ulici, vzdolž obzidanega vrta kraljice Margerite, zavržene žene kralja Henrika IV. Se nekaj Skokov, in Pardaillan, ki Je Imel bolnega konja, Je bfl ob sinovi strani. Dirjaje je ponovil svoje vprašanje: »Kam, vraga, se vam pa tako mudi?« Jehan je z roko pokazal na odprto pokrajino in kratko odvrnil: »Za kraljem!« V tesnobi, ki ga je dušila, in v goreči želji, da bi rešil vladarja, mu ni prišlo niti na um, da bi dal vitezu jasnejši odgovor. Niti temu se ni začudil, da ga je Pardaillan vendarle razumel, kakor je bilo videti. Vštric sta molče dirjala dalje. Na koncu Golobnjakove ulice, ko je bilo tudi samostansko obzidje že za njima, sta na levi zagledala kraljevsko kočijo. Četvorica konj, ki so bili vpreženi vanjo, je besno drevila tja v en dan. Kočijaž je stal na kozlu, se obupno upiral v vajete in vleke^' in vlekel za žive in mrtve, da bi jih udržal A ves njegov trud je bil zaman! Kočija je bila minila kapelico Svetih očetov. Ulica je tukaj postajala cesta. Na levi je stalo še kakvh pet hiš, a dalje tam je bila pokrajina, posejana z drevesi. Še nekoliko dalje je štrlelo morišče s svojimi vešali, in čisto zadaj je tekla Seina, ki je imela na tem kraju zelo visoko in strmo obrežje. Na desni so bili odprti vrtovi kraljice Margerite. Nad temi vrtovi se je dvigal majhen grič z mlinom na vrhu. Konii so dirjali kar naravnost; na prvi pogled si moral spoznati, da so se bili splašili. Kakor da bi jih vlekla nepremagljiva moč, so skakali proti reki. Pijača, s katero so jih bili napojili, je naibnže dražila njihovo , žejo. Čutili so, da ie voda blizu, in .io ubirali v tisto smer; nič jih ni moglo ustaviti ali odvrniti. Pot jih je vodila mimo znožja mlina. Nekoliko dalje, na levici, sta stala dva košata hrasta. Še malo dalje so bila vešala. Ali se je mo- rala kočija razbiti ob eni teh zaprek, ali pa ni bilo več ničesar, kar bi jo bik) moglo zadržati. Skok v reko je pa pomenil gotovo smrt! Pardaillan in njegov sin sta pognala svoji živali proti kraljičinemu vrtu. Predirjala sta ga kakor vihar, ne meneč se za škodo, ki sta jo napravila na skrbno negovanih gredah. Pardaillan, ki je jahal na sinovi levici, je med jahanjem mirno razlagal: »Uberiva jo naravnost proti vešalom. Ni vrag, da ne bi bila prej tam, kakor kočija. Pod vešali razjahava in počakava. Ko pridiriajo konji do naju, jim planeva oba hkratu naproti. Jaz zgrabim levega, vi pa desnega.« »Prav, gospod.« Jehanu Hrabremu, ki ni bil vajen, da bi mu drugi ljudje zapovedovali, se je zdelo popolno naravno, da si je Padaillan prilastil vodstvo. Pardaillan, hladnokrven kakor vselej v trenutkih dejanja, se ie skrivaj ozrl vanj. Videl ga je takisto mirnega in odločnega, kakor je bil sam. Droben, zadovoljen nasmešek mu je zletel po obrazu. k kočije so ju bili med tam opazili. Dva človeka sta se nagnila skozi vratca. Dvoje glasov je ielo vpiti: »Na pomoč! Na pomoč!« »Kralj! Rešite kralja!« Henrik IV. ni bil sam v kočiji. Vojvoda Bellegardski in vojvoda Liancourtski sta bila pri njem, oba Concinijeva sovražnika. Na vse grlo sta klicala na pomoč. Kralj sam se ni pokazal. »Pogum!« »Prihajava!« sta odgovorila oba hkratu Pardaillan in Jehan. Vse je šlo natanko po Pardaillanovem načrtu. Jezdeca sta za časa pridirjala do vešal. Skočila sta na tla, odločno stopila na cesto, se razkoračila in napela vse misli in vse mišice za dejanje. Pardaillan je sinu z nekaj besedami pojasnil, kako naj ravna. Že v Fredsafinp dasi balkanskih Iger soboto smo deficitivno dosegli drugo mesto — Zopet lep uspeh Krevsa — V tenisu so naši igrači biB prvi Atene, 15. oktobra. V Atene je v sredo 13. t. m. prispel Beograjčan Miokovič, ki je danes imel po-jaoati naš tim v tekmovanju troskoka in ki bo jutri nastopil v štafeti 4 krat 100 tn. Zaradi odhoda Beograjčanov Novakoviča in S tefa novica ima naš že itak zelo oslabljeni tim še večje vrzeli, tako da bo pri jutrišnjem tekmovanju naša postava za štafeto 4 krat 100 m predvidoma glasila: Miokovič, Slapar, Buratovič in Zupančič Neb. Poleg tega bomo brez dvoma izgubili sigurne in dragocene točke v disciplinah r-kok v daljavo (Novakovič) in v teku 400 metrov z zaprekami (Stefanovič), ki bi v najslabšem slučaju zasedel četrto mesto (v Zagrebu na izbirnem mitingu je dosegel remtat 60.6). Ne zadostuje samo ta handicap! Slapsr si je na zadnjem treningu zelo poškodoval nogo na peti; to ga bo sigurno zelo oviralo pn jutrišnjem tekmovanju v metu kopja; r.i še gotovo, ali bo sploh mogel nasto-piti. Današnje tekmovanje se je pričelo ob navzočnosti okoli 20.000 gledalcev. Kot prva disciplina se je vršilo takoj finalno tekmovanje v teku 2KX) m; znak primanjko-vanja sprinterjev; naše barve ni zastopa! nihče. 1. Frangudis (G.) 22.9; 2. Lovenfeld (K.) 23.4; 3. Sernih (T.) 23.6; 4. Nemes (R.) 23.S; 4. Filkko« (G.) 24. Stanje točk: Grčija 53. Jugoslavija 32, Rumunija 31. Turčii« 12, Bolgarija 7. Predteki in finale 400 m z zaprekami; 1. predtek. 1. Katsis (G.) 63 dve pet.. 2. Varba-nov (B.) 64 in štiri petine, 3. Kraus fR.) 6fi tri petine; 2. nredtek: 1. Katsigrigonu (G.) 61 štir petine, 2. Thaler (J.) 62 tri petine. 3. Virgil fR.) 64 ena petina. Finale: 1. Katsigrigoriu CG.) 58 ena petina, 2. Katsis (G) 59. 3. Virgil (R.) 60 dve petini. 4. The er (J.) 61 tri petine. 5. Kraus (R.) 62 štiri petine. Stanje točk: Grčija 62. Rumu-c, i ja 35, Jugoslavija 34. Tumja 12, Bolgari 7! Rumunija nas je tedaj prehitela /.& e~io točko! Tro&kok: 1. Papan-icokn (G.) 13 675. 2. Mik i c (J.) 13.475. 3. Fkrftariades (G.) 13.44. 4. Gančev (B.) 13.375 (nov bolgarski rekord), 5. Panait (R.) 13.15. Lep uspeh iuniorja Mikiča, ki je po lastni n en rev da mosti izgubil zmago: Miokovič je bil daleč pod svojo Obifaino formo in je 7asedel šele šesto mesto. Papanncoku (.e blesira v no^o pri četrtem skoku. Stanje točk: Grčija 70 Jugoslavija 3S, Rumunija 36. Turciia 12, Bolgariji 9. S to disciplino smo definirivno zasedli drugo mesto Tek 5900 m: 1. T^rkaks (G.) 16:07 štiri petine (nov balkanski rekord). 2. Nanos (G.) 16:11 tri petine. 3. Krevs C.T.) 16:16. 4. Manea (R.> 16.19. 5. PanaH fR.). Za nas na i!enih točka dneva, v kateri si naš odlični Krevs ponovno pribori v ostri konkurenci častno tretie mesto. Kovačič ie zasede^ šesto mesto k^*r je v zadnjih dveh dneh zelo oslabel Da n? Krevsa oviralo hoden je na strani, bi bil lahko odnesel celo d-u«o me^to Stanje točk- G'čiia 79 Jugoslavija 41. RunuiTpia 30 Turč;k 12 Bolgarik 9 Met diska hel. *ti1r 1 Gančev (Bil 37.29 Cnov balkanski in bolgarski rekordV 2. Sik* CG 1 36.53 3 Kleut T.1 35.90. 'nov jugoslovenski rekord V 4 Kor do letos CG) 32.75. 5 Haviletz H? ) 32.71 Kleut od'ičen| Naston dr NaranScfl «15 Manojlovida bi n?m b?! prinesp' rtfkai dra<*o-cenih točs. S*an ie toFk- Oči k 85 Jw»oskvik 44 Rumunija 40 Bodrita 14. Turčija 12-B^narMa notisn«* TVrčiio n" ""^nie me*to. Klanska 1. Grči k ("Passi. J?fHvrino<: Manfikas. Fr*n5udis> 3:28 ena P~t?na 2 Runvnmia 3:31 3 Jutoekvik (T"čan Ferenšč"1' 7n-n*nči'*. M'okov'6) 3*31 štir petine 4 ^vriia 3-3> 5 Bo1<*ari-ja 3:41 štir' nr+V'** 'Bokar Pe^an je na>cM na nro?i\ Grir Rasi ip »«io dobro M.-p1-p-evzel ie vo^tvo Tucan«. in nr'dob'1 r.r>f| rtiomu okoV n n<»«;kok!jn iin Maribora. Za premem zastop. gtrva z zalogo potrebmo 4 —5000 T>in. Pfwrad.be na oddelek ».Jutra« pod »Dobičkonosno 5000«. 41887-3 Beneda 1 Din; ia dajanj« naslova ali «» šifro 5 Din. Dijaki, ki ižčej® vnstTuk<-.i.je, plačajo vsako beeed« 50 parj ta &ifr« aii za da- ja-nj« naslova S Din. (4) Visokošolka l »nanjeim nemščine in francoščine, bi imstruirala proti hraini. Ponudbe pod »Vi«okošo'ka« na oglasni oddelek »Jutra«. 41830-4 Francaise «mwigne le frangaos M6-thoide rapid e. 80 Diin par mois. Dunajska c. lazili. 40257-4 Službo dpbi Vsak« teaeda 50 par; u dajanie oa^ov* aH « Sif*» o« S Din (1) Postrežnico poStemo im zanesljivo, k; bi prevzela rudi pranje, sprejmem za dopo.1 danske u-rp v Sp. &:.Skd, Cernetova 31/1, 41827-1 Mizar, pomočnika xa politi ran a pohištvena d n ?pre:me takoj Cvetko K ad®ik, Mokroraog. 41815-C Boljše dekle ki dobro govori nemško, 2« a kubari in v«a druga ivš.na dela, proti plači 5110 Din sprejme Slavko WaMer, Zagreb. Gajdeko-v« alica 8. 41016-1 Pletiljo «>n»> povsem rzrvežbano sprejnsem takoj v Ljubljani. Rimska cesta št. 31 a. 41S43-1 Napoličari (Halftehamern) za po-ved od 135 kat. j-uia-ra dobre senvlj« sa mljekars.tvoim, Tr. j rvogojstvom, s-vinjegoj-»fcvo-m. perada-rstvom i vo-»iarstivom n« kompletn-o uredjenomi dohru traže se na pojroidibu od na jm a nje S eodfine. Zidana stanovi ra 4 porodice i sve jo^po dar-»tvene zgrado. Prednost rmadn natjecateljii. koji sn u tom svojstrvu več radili i Ic^r s*n »vrinili mar*Her=.V,i »konomsku školu. Ponudbe za nastnp odmah sa prepi. dokn.menata na na^lo-v M-.kso Bobnič. Slflvonski Brod. 41681-1 Kuharico samostojno in perfekt.no. z dobrimi spričevali, za majhni družino iščem za takoj pro'? plači po dogovori). Ponudbe S sliko in prepi c<-m d'Okifmeot.ov na n««!ov Makso Bosnič, Slavonski Brod. 41680-1 Izurjeno pletiljo sprejme Josiprrva Roškar, TrnovsLi pristan Stev. 14. 41877-1 Kroj. pomočnika »a fi'T»o voliiko delo sprejme L. Knol, larojaštrs-o v Lritijii. 41S74-1 Študent-arhitekt ki bi hotel iivršiti reklamne osnuitike in rifbe. naj s« js-vi pod značko »Učiimikovit«. reklama« na ogl a sni od-d>el ek > JutT s «. 41S71-1 Vestnega peka dtnibr-o Lzijrjetr.esra sorejmem za delo pri peči. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra« 4188S-1 Veliko železno peč dobro ohranjeno prodam, ali zamenjam za menjšo. Jerman Janio, Trbovlje. 41Č68-6 Kolesa Desedo. Oglasi *o-cijalnega tnačaja po 50 par beseda. Za da janje naslDrevesni-c-a Rosenberg« — Mn.nilbor. Tržaška re«ta 64. kjer dobite prvovrstna drevesca vseh vrst- po zniža rriih cenab. 41317 6 Gramofon dobro ohranjen, ? ploščami, pripraven za gostilno ali javni lokal, zelo ugod no prodam. Naslov v >£r!. oddelku »Jutra« 41766-6 Velespeceristi! Kdo proda sipeeerijisko blago za 55 % hruškovo žga nje. Ponudbe na oglflsni oddelek ».Jutra« pod šifro »Din 8000«. 41750-6 Dekle pridno pošrt'eno. vaijeno vseh bi'šmilh d»1, kakor tudi šivanja, išče službo pri boljši družini. Gre tudii na deželo. Ponnidbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Dobra služba 835«. 41835-2 Mesarski pomočnik vešč seknnja in dicber pre-kajevale«, želi premeniti službo 9 1. novembrom. Ponudbe na oošte-noist 5000 Din kavore. — Ponudbe na o?'a«. oddelek »Juitra« pod »Poštena«. 41885 2 Službo telefonista že1:m premeniti. Vzel bi tudi ka' podobnega. Ot>-vorim slovensko, nemško, angleško, nekoHko italijansko in francosko. Ponudbe na osrlssni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrstno«. 4.1S95-2 Edgar Rice Burronghs: Tarzan, kralf džungle ""RUGl DEL Trg. po>močnica vsestransko iivežhana, sa-mios.tio;ina moč. z večletno prakso, zmožna več jezikov, želi preineniti sJužbo Ponudbe na oglas, oddelek »Jumra« pod »Kjerkoli«. 41S9S-2 Zobotehnica z znanjem n^mšč-ine. iišče službo. Ponudbe na oglas, oddeiek »Ju.tra« pi_d šifro »Sloivenka«. 41175-2 Vsaia beseda l Din. za dajanj« naslova ali ta Si.fr« pa S Diin. (16) 30.000 Din posojila iščem pro"d šifro »Velik vrt 50.ono Dim«. 4)1865-20 Stavbro parce'o kun:m. ozir. vramem v zakup, v b'vž™ Kmonske, Aleksandrove a.li DunaVke ceste. Ponudbe na oglosni oddelek »Jutra« pod »80«. 41869-20 Stavbne parcele ob Dunajski cestj proda Jerko. Dunaijska ce^ta 97. 4(1886-20 Komfortno vilo moderno, v 'eni !e ca Mira pa 6 Dio. (20) Več parcel prodam na Kodejievem — tudi na obnjke ali proti vi f>gi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4I8Č9-20 Majhno posestvo obstoječe iz hiše, njive in vrta. pripravno za napravo mlina, ob strugi reke Saivinje v Savinjski dolini prodam. Nasilov v oglas, oddelku »Jutra«. 41820-20 Rentabilno hišo na prometni točki v Ljubljani kupim. Pismene ponudbe na: Reklam Ro-z-moin, Gledališka ulica 8. 41853-20 Stanovanjsko hišo ali vilo, na Prulah. na Mirju ali v centru mesta katera bi se primerno oh res to val«. kupim takoj. Plačam nekaj v gotovini, drumo pa s hranilno knjižico. Cena 500—800.000 Din Ponudbe z navedbo lege in donosa hiše na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Resni kupec«. 41859-20 Vsaka Dbseda 1 Din. za "a jan je naslova ali ( ta šifro na Din (29 4 Stroj za štancanie podplatov, kartona itd. kupim Ponudbe na u-gla-^ni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Dober stroj«. 117il-29 Vsaka t>esed3 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (32; Dražbeni oklic Dražba pohištva v Ljubljani, Beethovnova ul. 15 se ue vrši v četrtek, temveč v petek, 21. oktobra 1932 ob 9. uri. — Dražba zidm« opeke v Sred. Ga-meljniih št. 42 pa bo v če trteik. 20. oktobra 1932 ob 9. uri. 41870-32 Pohiitifo frg. oglasi po 1 Din beseda; ta dajanj« na ilova ali ta šifro 5 D; Oglasi »ocislne?a »na čaja vsaka best-da 5P par; ta dajanje naslova Ji ta šifro 5 Din f13) Eleganten plašč za g»".spoidia, skoro nov. na.jim.odeniejši, p»iceni na proda.j na Dunajski cesti -- —--- 41857-13 št. 36. veža. Dijaške šobe Vsaka boseda 50 P«*, ta dajanj« nasitiva aa za Sifr« 3 Din. (22) Prazno sobo z 2 okni, sredi nusta od dam. Nas'ov pove oglasni oddelek »Juitra«. 41872-23 Prazno sobo z m.vbnio predsobo oddam s 1. decembrom d v uma solidnima gospodična .ma za 300 Din mesečno. Naslov v ogla-snem oddelku Jutra 4!«M-23 Opremljeno sobo z elektriko, oddam dvorna g-ospodom a ali gos ] w?d ičn a ma v F!ori;anski uiici 3'.'I desno. 41678-23 Separirano sobo z »porabo kopalnice in klavirja oddn.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41855-2? Stanovanja Sobo z vso oskrbo po zmerni ceni oddam enemu ali i verna dijak o ma Naslov: Tržaška cesta št. 6/1. levo — hiša Tri-buč. poleg nov« mitnice. 41410-22 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (18'i Pozor! Zaradi velike zaloge sem znižal cene vinu. Liter 8 Dim, čez uJico 7 Din. — Gostilna Valja vec. Alešev čeve cesta 14. 41682-16 VfaAa mm-4« 50 oar. aa dajanj« nasior« aH aa Mfra I Dta. (21-*) Stanovanje sobe. kabme*a. kuhinje — event. 2 sob in kuhinje, v bližini mesta ali začetkom Bežigrada iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Mirna in točna stranka«. 41847-3'./;i Stanovanje Pristopajte k Dru- j štvu stanovanjskih najemnikov Vegova al. 41. 8. 40431-21 2 lepi stanovanji s sobo. kubin:o in v«em pr:tikiina.nr takoj lddam Nasloiv- Sp. Šiška, podai; šek Verovškove ce«:e P 51 — če« progo. 41883-21 --| Lepo enosobno parketirano stanovanje, z elektriko in vodovodom, v novi vili na periferiji od dam za 450 Din. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra« 41864-:' Krasno stanovanje dvosobno, veranda, kopal niča. se odda Einsipieler-;eva 35. 418111-21 Vsaka r(eat-dji , rJi.;i ' za dajanje naslova tli za šifro pa 5 Dia C37 t 1 Najncvcša služinska pa tetna železna zelo prak tična složljiva postelja i lapeciranim ciadracom — praktična za vsaku htžu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390.—. Razpošiljam postom in železni-cora po povzetju.- IJ I Vsaka beaeda 3 Din: ta dajanj« na«l0«a ati šifre pa S D4*. «80 Gdč. Olga Emonska klet, sobota večer prosim vljudno za cenjeni naslov pod »Črna« na ogl. oddelek »Jutra«. 41817-34 B. 1. Svidenje na Vse sve-te? — Določi čas. 41866-24 Modno šiviljo želim za skupno življenje. Slika za žel jena. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« ped značko »Raška«. 41880-24 VI' Vsaka Mswt» J5» ^»»g aa dajaaja aa »Um t Dia. C»-a) Skupno sobo blizu vojašnice 40. pešp. išč>erta 2 gospoda z 31. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Častnika«. 41831-23/a Prazno sobico ali kabinet za stalno, išče drž. uradnik. Ponudbe x navedbo c-ene na oglasni oddelek »Ju.tra« pod značko »Cisto pobiištvo«. 41633-23/ a Sobo v centru mesta išče aka. demeki klub. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Klub«. 41S98-23/a Vaaka beaada M par: aa dajuja a.i1..a M aa U tt» • Dhu (SS) Vsaka beseda l Din; ca dajanj« naslova ali i* šifro pa 5 Din. (lg) Hrastovo spalnico pleska no. poceni proda in sprejema popravila po nizki ceni mnza -slivo Go-Ijar, Gosp»svetska c. 13. dvorišče. 4183-1-12 Staro pohištvo r|.r.h'o ohranjeno nmprodaj v Floii''anski ulici št. 33. 41-<»t4-l2 Opremlieno sobo veliko, sol učno, parketira-no, z elektriko in posebnim vbodnan oddam s 1. novembrom dvoma osebama na Miklošičevi c. 4/II 41828-aa Lepo solnčno sobo opremljeno a'i prazno, t posebnim vbodio.m, oddam v Gradaiš/ki ulici štev. 8/II 41849-33 Veliko sobo cnpremljejio, z elektr. raz-svetlja vo, v centru mesta oddam bol.® gospodični! ali gns' Vaaka twa«da l Din: aa dajaoja mriovj an aa iifre pa S Dia. (30) Dvosob. stanovanje z vsemu pritiklimami od dam t novembrom f>od Rožnikohi, Večna pot št. 9 41836-21 Trisob. stanovanje s pri tik linami oddam s 1. decembroim po zmerni ceni snažni, dostojni in točni stranki, nasproti sv. Krištofa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41841-31 Sobo s kuhinjo iin vsemi pritiklinami od dam v Zg. Šiški štev. 315 — pri novi šoli. 41839-21 Stanovanie sobe in kuhinje oddam na Galjevici 5?a. 11851-21 Stanovanje šti ri sobno iin dvosobno takoj oddam. — Pri prvem etažna, pri drugem pa cen tralna kurjava. Pripravno za samca ali pisarno. — Vprašati v palača Viktoria 41862-21 Stanovanje 3 sobe im kuhinjo, oddam Stari trg 21/11. 40562 31 2 stanovanji drvo- in trisobno, s pritii-klimaimi. parketom, elektriko in vodovodom, oddam. Pojasnila daje Ogriin, Dev. Marija t Polju štev. 108. 41873-21 spaljnl patent fotelj stane 353 1300 Liegestuhl praktičen ia Iclanie • in »sdeni«. S'.a- bc Din 130 . Vsak« t**—i» i rhu. ta lajanj* oanto^a tU ta Mfre pa 6 Di» Klavir dobro ohranjen takoj prodam za 3500 Din Vprak. ti na glavnem kolodvoru, H. nadstropje desno. 41826 2« Pianino [wpo;n«ma nov. ugdoo pnxltun Naslov pove gl. oddeiiok »Jutra«. 41845 -6 Klavir dobro ohran.em. poceirf prodam. Naslov v g.as. oldc.ku »Juitra«. 41846- Inserirajte v Jutru! SOGATA IZBIRA po tem imam čist 6ohano perje kg Din 43.—, čist belo gosje kg Din 130.—, čisti puh k« Din 250—, modroci punjeni z volnocs Din 750.—, žične mreže u postelje Din 150.—, oto-tnani Din 650.—. L. BROZOV1C. ZAGREB ILICA 82. Živali Vnb tH*eda 1 Dm: sb daju> aaata.a aH ia litra pa 6 Dta. (Z7) Par težkih konj radi nezaposlenosti odda čez zimo brezplačno v rejo graščina Pogled. Loče pri Poljčan ah. 41812-27 pemjanec, "retoetma, bizasn, a straha ti, mrmotica i. t. d. ter razna krzna za ovratnike in obštve po solidnih cenah. IL* LJubljana, Mestni trg Lesno volno prima, zajamčeno suho, v vseh dimenzijah, DOBAVI po najnižji dnevni ceni industrija lesne volne. 1249? JOSIP RADIČ Zgornja Polskava pri Pragerskem. (iijF(" Prva Jugoslovenska speci j a ln a v JlmL) TVORN/CA ŽfLET-BR/TV/CA /ž/let-aparata) Beo gra d. Kra l j a Ferdinanda ul . br. 77.-} /zp.adjujenenadmaš1ve britvice/aparateuhvautetui ceni ,,sar„, Trgovci, tražite prospekte! SIMl) je J EDINA / PRVA domača tvorni ca u ' našo j DRŽAVI, registrov ana kod industrijske^ komore kao industrijsko preduzečer ' WSSS«M-------------1 l .■ 1.1 ■ I iMIMHMMmAMMAVNMNfl CHEVROLET ORIGINALNI NADOMESTNI DELI Vsi stalno na zalogi EDINO LE P* avtoriziranih GENERAL MOTORS delavnicah: 12388 A. MARINI, DESA da Z O. Z« S. HASELBACH, Maribor, TržaSka c. 16. Ljubljana, Dunajska c. 24. Telefon: 24—07. Telefon: 22—92. Celje, Ljubljanska c. 11. Telefon: 1—63. • '••--'V ••'''Tr »VSvvč POZOR! POZOR! Prvovrstna lintaerska vina! Domača prvovrstna in pristna ljutomerska vina ter izborna topla in mrzla jedila nudi vsem NOVO OTVORJENA restavracija „MESTO LJUTOMER" v MARIBORU, Vetriniska ulica 3. — Za obilen obisk se pri-poroča "I" V imenu vseh sorodnikov javljamo tužnim srcem žalostno vest, da ie po dolgem mukepolnem trpljenju danes, Bogu vdan, preminul naš nad vse dobri mož, oče, brat, stric in svak, gospod ALOJZ ŠTIBLER. £ Toda arabski lovci sužnjev so bili zmanjšali njih število. Med tem, ko je Buzuli pripovedoval, so se lesketali njegovi zlati okraski. Pogled na drago kovino je zbudil Tarzanu spečo nrav omikanega človeka in z njo vred pohlep po zlatu. Vedel je, da zlato pomeni moč in uživanje. Odkod je prihajala rumena kovina? CENJENE DAME! Ako hočete imeti za jesen in zimo trpežen in eleganten PLASC za nizko ceno, boste istega najlažje izbrale v konfekcijskem oddelku tvrdke F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 kjer se izdelujejo plašči v lastnem ateljeju po prvovrstnih pariških modelih. Za čas sezije vedno nad 300 komadov na zalogi v vseh velikostih, kakor tudi vse velikosti za deklice od 2 let naprej. Preden se odločite za nakup, oglejte si tudi pri nas brezobvezno. 12510 šolski upravitelj v Globokem Pogreb dragega pokojnika bo iz hiše žalosti. Dravi je, Rokova pot 164, dne 20. X. ob 16% uri. 12509 Dravi je, dne 19. oktobra 1932. Terezina Gorjup roj. Tratnik, soproga, in hčerka Mira ter ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja ga konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno uskamo d. d. *ot usfcarnarja Fraac Jezerže*. Za mserauU del je odgovoren Alojz Novak. Vs, * Ljubljani