St. 17. V Goriei, v torek dne 27. februvarja ii)06. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. mm prodpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za doželo. Ako pado na ta dnova praznik izide dan prejob , ulica Votturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, ofilase in naročnino pa na upravništvo »Goricc«. Oglasi se raöunijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veČkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). „Soča" nadaljuje svoj ne- sramni bojkot. Tisto nesrarono pero, ki je 'lagalo že tolikokrat, da zlorabljajo „klerikalci" „oolski Dom" v svoje namene, ponavlja v „Soči" to laž in ruje zopet proti „Š. Domu". Da bi pa lažje slepilo slovenako občinstvo, piše, da „to priznavajo tadi dr.Djgi klerikalci sami." Na dan z imeni teh klerikalcev! Slepilci ne bodo laži z lažjo zakrirali 1 Že večkrat smo povedali, da se po- učoje mladina v „Š. Domu" strogo po šolskih predpisih, pa bodisi ta mladina od „naprodnih" ali „klerikalnih" stari- šer. „Soča" si tega ne upa zanikati in tndi drugače ne navaja niti enega dej- stva, iz katerega bi se moglo sklepati, da se zlorablja „Š. Dom" v atrankarske na- mene. Kar čveka „Sočin" člankar v tem pogleda, je preneumno. On namreč trdi, da zlorabljajo „klerikalci" „Š. Dom", ker 86 nahajata v hiäi draštva „Š. Dom" „Centraina posojilnica" in „Narodna Tiskarna", v kateri se tiekata „Primorski List" in „Gorica". Prav za prav se ne splača odgovarjati na to norost; le zarad izvengoriäkih Slovencev, ki ne poznajo dovolj nažih razmer, razjasnimo to stvar še enkrat. Druitvo „Šolski DomM je ,1. 1898 8ezidalo novo šolsko poslopje, ki ima na pročelju napis „Solski Dom". Poslopje je ločeno od drngih his in eluži izključno le v šolske namene. Društvo „Šolski Dom" je kapilo tik äolskega poslopja tadi neko staro hišo, katero daje raznim strankam v najem. Med temi strankami sta tudi slovenska „Centraina posojilnica" in „Narodna Tiskarna", v kateri se ti- skata „PrimorBki List" in „Gorica". Seveda plačujeta „Narodna Tiskarna" in „Centr. pos." od svojih prostorov druätvu „Solski Dom" letno najeraäcino, kakor vsaka drnga stranka; vrhu tega podpi- rata po svojih močeh „Šolski Dom" tudi z radodarnimi doneski. Torej sta ta dva zavoda podpiratelja, a ne izkoriäcevalca „Šolskega Doma". Kdor tega ne priznava, je borniran ali skrajno hadoben. In tak öloTek je tndi „Sočin" člankar, ki zopet ruje proti »Šolskemu Domu" z brez- veatnim besedičenjem o zlorabi „narod- nega svetiščau, češ, da so „klerikalci'' spravili v „Solski Dom" „Centrifugo" in „Narodno Tiskarno", da imata tam svoje zavetišče faräki glasili za poneumnevanje 8lovcnskega ljudstva itd. Take norosti je stresal po „Soči" že stokrat itsti Gabräcek, ki je sam po- nujal „Primorekemu Listn" zavetiäöe v j svoji tiskarni! Po nazorih bomiranega „Sočinega" člankarja bi nehala „zloraba „Solskega Doma" v klerikalne namene" isti hip, ko bi se preselila „Centraina pos." in „Narodna Tiskarna" v druge prostore, eventuvalno v prostore laäkega hiänega posestnika. Kaj bi s tem Gabr- äcek pridobil. Druätvo „Šolski Dom" bi zgnbilo stalnega najemnika, a Gabršček bi se s tem äe ne iznebil „Centrifuge", „Narodne Tiskarne", „Gorice" in „Pri- smojenega Lieta", ki bi delali Se vedno konkurenco njegovi obrti. In ravno ta konknrenca je glavni vzrok nesramne gonje proti „Šolskemu Domu"; vse be- sedičenje o klerikalni zlorabi „Šolskega Doma" je larifari, skratka : bojkotiranje „Šolskega Doma" izvira iz dobičkoželj- nosti in pomanjkanja pravega rodoljubja obrtnika Gabräceka. Boj proti „Šolskemu Dornn" je priöel ta ölovek isti dan, ko sta konku- renta njegove obrti, namreö list .Gorica" in „Narodna Tiskarna", najela prostore v stari hiši društva „Solski Dom". V „boöi" z dne 12 sept. 189« fi\tamo . „Gorica" je priäla na dan, polna viharjev in neviht. Ker pa je nedavno celo po- ročala, da se preseli s svojo ti- sk^arno v prostore druätva WŠ. Dom", zatorej je ogenj vstrehi'" Seveda je bil ogenj t strehi, in sicer v Gabräöekovi strehi, ker se je začel Gabršček bati konkurence svoji tiskaraki obrti. S tem pa, da je zaöel zarad tega napadati tadi „Šolski Dom", je dokazal, da nehuje njegovo rodoljubje tam, kjer se priöenja njegova skrb za — žep. ! „Sočin" člankar trdi, da plačujeta | „Centraina pos." in „Narodna Tiskarna" veliko prenizko najemäöino. Na to od- govarjamo, da je ta najemäcina prime- roma veliko viäja nego je najemäöina, ki jo plačuje Gabräcek od svojih prostorov „Gor. Ij. pos." Gabräcek je «am doloöil, koliko hoöe plačevati najemščine „Go- riški ljudski posojilnici", ter je opravi- čeral svojo nizko najemäöino s tem, da ž njo plačnje obresti od zazidane glav- nice in amortizacijski prispevek. K oliko znaäa ta in na koliko let je proračnnjen, menda ni povedal. — Ko je imela „Gor. ljud. pos." v najema one prostore v stari hiši „Š. Doma", k»tere imata zdaj „Centr. posoj." in „Narodna Tiskarna", ponašala se je s tem, da plačaje visoko najemščino, in to radi tega, da pomaga , Š. Doma". — „Centr. pos." in „Nar. tisk." ne plačnjeta za one prostore nič manj nego je plačevala „Gor. ljud. poB.", pač pa j© „Nar. Tiskarna" na svoje stroške prezidala in priredila v svojo porabo za nekaj let prostore, ki so „Š. Domu" prej prav malo, skoraj niä nesli, ter je z brezobrestnim posojilom sezi- dala stanovanje postrežniku v „Šolskem Domu". — Upravitelji „Š. Doma" so bili prepričani, da taka transakcija pri- nese druätvu veö dobička, nego če bi poTÜali najemščino ter plačevali obresti in rišji hišni davek z raznimi dokladami. — Upravitelji „narodnih piruhov" so «eveda drugega rnnenja; njim je na tem, da se bdhajo z milijoni; vsaj zgubo plačajo ölani „Trgovsko-obrtne zadrage", ki jim jamčijo z vsem premoženjem. Ako oa zna kdo o pravem Casu ei)«1111 Bvoje premoženje v varnost, kar se lahko zgodi tndi s primernim njegorim obre- menenjem, ga tndi neomejeno ali brez- mejno poroätvo ne tlači. — „Š. Dom" gospodari z radodarnimi doneski rodo- ljubov, ki si jih pogosto od ust odtrgajo ali drugače z žrtvami privarčujejo ; zato mora paziti na vsak vinar, da ga ne izda brez potrebe, če tudi mu pri tem ni mogoče bahati se z večjo najemSčino nego jo Gabršček — bogatin — plačuje, in z velikimi ätevilkami. Chi va pian, va san ; kdor pa visoko leti, nizko pade. Kaj naj odgovorimo na opazko, da „Gorica'1 in „Primorski List" ne pla- öujeta sploh nikake najemäöine ? Ali ne ˇe „Soča", da plačajejo najemščino povsod le Utikarne, a ne listi, ki se tiskajo? Na „Sočin" poziv, naj se izvoli pri- hodnji odbor društva „Šolski Dom" iz mož obeh strank v jednakem ätevila in predsednik naj se drži nevtralno, od- govarjamo s pozivom, naj nam imenaje „Soča" tistega „nevtralnega predsednika", ki bo vodil naäe šolstvo v Gorici z enako spretnostjo, neutrndljivostjo in po- žrtvovalnoBtjo, kakor ga vodi dr. Gre- gorčič že nad petnajst let. Le mimogrede bodi omenjeno, da je žrtvoval dosedanji predsednik dr. Gregorčič za slovensko äolstvo v Gorici žo več tisoč krön nego ima mesec dnij. Dokler ne imenujo „Soča" moža, ki bi mogel sedanjega predsednika v vsakem oziru popolnoma nadomesto- vati, ni niti govora o kakem eksperimen- tiranju na äolskem polju. Gabräcek je zadosti eksperimentiral z raznimi draštvi in krčmarskimi podjetji, a „Šolski Dom" je za naä narod prevažno društvo, ka- terega ne smejo iztrgati iz varnih rok 'Ijudje, ki so tekom zadnjih let ustanovili celo vrsto druätev in društvic, ki eo ali že izginila, ali pa le hirajo. V narodnem oziru ne poznamo strank na Goriškem, ampak samo goriäke Slovence, ki požrtvovalno in vztrajno podpirajö narodne učne zavode, dotier so v 8edanjih nepristranskih in spretnih rokah. Vsak rodoljub, domač ali vdo- mačen, podpira po svoji moöi zrvo^a h hu puguj in jamstvo Doljäe, prihodnoBti za Slovenöe v Gorici, le en človek se je naäel, ki brez stida in vesti meče bakljo razpora in požiga med narod in T to na- rodno svetiSöe. Njega ni sram takega dela; dežela goriäka si pa zakriva obraz radi takega „sina". Volilna reforma. V petek je, kakor smo že v zadnji ätevilki svojega lista omenili, min. pred- sednik baron Gautsch poslanski zbornici predložil novo volilno preosnovo, o kateri smo v naglici zadnjič tudi že nekaj podatkov navedli. Ker je pa taka volilna preosnova prevelike važnosti, zdi se nam potrebno, da o njenih določbah LISTEK. Dolina in hrib. Po vest. Spisal Janko Bratina. (Daljo.) Tako je bilo približno življenje naših znancev. Nekega večera je priäel H. posebno dobre volje v gostilno in si v enomer žvižgal in prepeval. Grla ni bil alabega in znal je marsikatero umetno in narodno. Tudi nocoj je podražil Ernesto s tisto znano : Če scm glih mičkana, Paj sem bogata, Imam sto dolarjev, Enga Soldata. — No, Ernestek, kaj pa se držimo; a'i vas je zapuatil ? vpraäal je dekle, ko 8e je držala malo reano. — Vam bi se morala vedno sme- i&ti, kaj ne? ¦— Seveda; kaj pa imate od živ- Jjenja, če si na vrh vseh bridkosti še k»j nakladate. Veseli bodimo, Ernestek, v©8eli, žaloet tako sama pride. Prinesla mu je potem večerjo in ^*So piva. Sedla je nato k oknu in zrla Ven- Zunaj se je zaslišalo škripanje Peska in kmalu nato je vstopil Graldijer 8'Q Pepi. Pozdravil je, a ko je zagledal H., je umolknil. Sedel je potem k isti mizi, kjer je bila Erneeta in začel po navadi tistih plitvih možakov äe bolj plitvo razgo- Tarja nje. Naročil si je čašo piva in prosil je j Ernesto, naj prisede na prejänje mesto. Dekle je pogledalo na H., potem pa je sedla. In gospodič Pepi je zopet začel duhovit razgovor, katerega je solil z ne- ßlanimi dovtipi. H. je posluäal nekaj časa tega modrijana in bil že napravljen, da mu pove kako prav debelo. No, Pepček ni ostal pri govoru, zaöel je deklico loviti za roko in se pri- lizovati na vse mogoče načine. To je bilo Janku le odveč, posebno še ko je videl razjezen obraz dekletov, ki je zastonj pulilo roko iz prstov sitnega gosta. — Fante, dejal je H., pusti gospico na miru ! Oni se je za hip vstraäil, a koj na to atopil pred inženerja, kedo pa je on. — Jaz bi tebe vpraäal po imenu, dečko, dejal je H., ker si še moker za uäeai. — — Kedo ? Jaz ? Pozovem vas, po- lOTem 1 — Mene? — Da, ker ne znate olike, ker ste zarobljenec. — Ta imaä fantiö, dejal je mirno H. ter pritegnil onemu krepko zauänico, da mu je šlo kar na jok. Sedaj pojdi domov in drži se mami za krilo, pa ne hodi po goötilnah, kjer le poätena de- kleta nadlegaješ. — Vi, vi ste nesramnež 1 — Bi rad äe eno? No, pa naj bo, eno imaS za enkrat dovolj. Ko to pre- boliä pa pridi zopet k meni, se pome- niva dalje. In gospod Pepček je pobral klobuk in odkuril skozi duri. Zunaj se je sme- jala Ernesta in ko je zopet stopila v sobo je rekla H.: hvala. Rada bi bila rekla äe kaj napr» j, a ni ji bilo mogoče. Se le ko je on že odäel, se je nek*j razvezalo v nji in na dan so privrele ˇroče solze, solze prve ljubezni. XII. September »e je bližal h koncu in doktor Sadej se io odpravljal za odhod na svoje mestn. Uredil je svoje stvari, pisal äe tovariAa na Dunaj po to in ono I kar je bilo Ohtalo äe gori. Nekatere ' knjige je dal st»stri, veöino leposlovnih del je potlal 0 gi, ker ni hotel vsega nositi se sabo, ker je že tako imel kovčeg prenapolnjen. Doma se je bil že od vseh poslovil in en dan je hotel že ostati v Podgorju pri Olgi. Priäel je tja proti dvanajsti uri in na trga srečal gospoda Miha. — Dober dan, gospod doktor, -od zdravil je ta. — Bog daj, Bog daj! kaj novega ? — No, ravno posebnoati ni, a ven- dar brez nič tudi ne. In začel je potem pripovedovati vao zadevo H., katera je krožila v vseh rao- gočih varijantah po trgu. Skoro ubil ga je ao trdili eni, malo manj so govorili drugi in le malo jih je bilo, ki so vedeli za resnico. — Hudega ne bo ne, dejal je gospod Miha, saj se poznamo. Par zauänic včasi äe muhe ne ubije. Sicer pa si niti tožiti ne upa, ker bi menda le zgubil. Toraj vidite, da ni bilo hudega. Doktor je pozdravil prijaznega go- spoda in odäel potem k svoji neveati. Bila je doma in pripravljala ravno kosilo. Mati in ona ata ga pozdravili ljubeznjivo, in Sadej je čutil, da je danes nekakor sveöan dan. Že doma je bilo tako ne- kako vzviäeno, in tu pri svoji bodoči ženki se mu je ta čut še poviäal. (Dalje pride.) danes nekoliko obširneje govonmo, na- dejajo se, da svoje Čitatelje z njo na- tančnejše seznanimo, poslužujoč se t ta nemen „Slovenčevega" poročila, katero je priporočil v svoji 44. šterilki. Vlada je torej v petek predložila državnemu zboru pet zakonskih načrtov o reformi avstrijskega parlamenta : načrt zakona, po katerem se izpre- mene §§ 1., 6. in 7. temeljnega zakona v državnem zaslopstvu z dne 21. dec. 1867 ozir. zakona z dne 20. no?. 1886 in 14. jun. 1896 ; načrt zakona o volitvi članov po- slaniške zbornice državnega zbora (poleg državnozborskega volilnega reda); načrt zakona o kazenskih določbah za varstvo volilne sTobode ; načrt zakona o dopolnilih § 16. temeljnega zakona z dne 21. dec. 1867 o državnozborskem zastopstva in načrt zakona, po katerem se izpre- meni poslovnik državnega zbora. Prvi zgoraj omenjeni načrt obsega naslednje določbe: Oni državljani, ki so po §§ 3 in 5 temeljnega zakona o državnozborskem zastopstva z dne 21. dec. 1867 poklicani y gosposko zbornico, dedni ali za celo življenje imenovani člani gosposke zbor- nice se smejo izvoliti tadi v državni zbor. V slačaju sprejetja take izvolitve preneha za čas lega mandata članstvo gosposke zbornico. Ako je kak poslanec po §§ 3 ali 5 poklican v gosposko zbornico, tedaj ne more biti clan gosposke zbornice toliko časa, dokler ni odložil svojega mandata kot poalanec. V poslansko zbornico pride 455 izvoljemh poslancev, ki so po posa- meznih kronovinah razdeljeni na sledeč način : Za kraljestvo Češko.....118 „ „ Dalmacijo ... 11 „ „ Gališko in Lodo- merijo z veliko kneževino Krakovsko........ 88 r> ----¦* • -J: —.» 4 trot run nnH Anižo......... 55 „ nadvoJTodino Avstrijo nad Anižo......... 20 „ vojvodino Solnograäko . . 6 „ „ Štajersko ... 28 „ „ Koroäko .... 10 „ „ Kranjsko ... 11 „ „ Bakovino ... 11 „ grosijo Moravsko..... 44 „ vojvodino Šlezijo .... 13 „ pokneženo grosijo Tirolsko 21 „ deželo Vorarlberg .... 4 „ mejno grosijo Istro .... 5 „ pokneženo grosijo Goriško in Gradiäcansko..... 5 „ mesto Trtst z okolico ... 5 Razdelitev poslancev na posamezne volilne okraje določa volilni red za dr- žavni zbor. Za aktivno voliino pravico so sledeča določila: Voliino pravico ima vsak moški, ki je dovršil 24. leto, je av- strijski državljan, ki ni izvzet ali izključen od volilne pravice ter v eni občini sta- noje najmanj eno leto. Pravico voljen bili pa ima vsak moäki, ki je avstrijski državljan že najmanj 3 leta, ki je dovräil 30. ltto in ki od volilne - pravice ni izvzet ali izkljačen. Natančnejša določil» ima volilni red za državni zbor. Po novem načrta bodo narodnosti sledeče zastopane : Nižja Avstrija doslej 46 poslancev, v prihodnje 55 (vsi Nemci). Zgornja Avstrija doslej 20 poslancov, v prihodnje 20 (vai Nemci). Solnograška doslej 6 poslancev, v prihodnje 6 (vsi Nemci). Koroška doslej 10 poslancev (vsi Nemci) v j-rihodnje 10 (1 Slovenec). Šlajerska doslej 27 poslancev (23 Nemcev, 4 Slovenci), v pribodnje 28 (22 Nemcev, 6 Slovencev). Kranjska doslej 11 poslancev (9 Slovencev, 2 Nemca), v prihodnje 11 (vsi Siovenci). Trst doslej 5 poslancev (vsi Itali- jani), v prihodnje 5 (I Slovenec, 4 Ita- lijani). Goriško doslej 5 poslancev (3 Italijani, 2 Slovenca), v prihodnje 5 (3 Slovenci, 2 Italijana). Istra doslej 5 poslancev (4 Italijani, 1 Hrvat), v prihodnje 5 (1 Slovenec, 2 Hrvata in 2 Italijana). Tirolsko doslej 21 poslancev (14 Nemcev, 7 Italijanov), v prihodnje 21 (13 Nemcev, 8 Italijanov). Vorarlberg doslej 4 (vsi Nemci), v prihodnje 4 (vsi Nemci). Češka doslej 110 (G6 Čehov, 44 Nemcev), v prihodnje 118 (70 Čehov, 48 Nemcev). Moravska doslej 43 poslancev (20 Čehov, 23 Nemcev), v prihodnje 44 (27 Čehov, 17 Nemcev). Šlezija doslcj 12 poslancev (1 Čeh, 1 Poljak, 10 Nemcev), v prihodnje 13 (3 Poljaki, 2 Čeha, 8 Nemcev). Galicija doslej 78 p&slancev (70 Poljakov, 8 Rasinov), v prihodnje 88 (61 Poljakov, 27 Rasinov). Bakovina doslej 11 poslancev (2 Rusina, 1 Poljak, 3 Nemci, 5 Ramanov), v prihodnje 11 (4 Rusini, 3 Nemci, 4 Rumuni). Dftlmacija doslej 11 poslancev (vsi Srbo-Hrvatje), v prihodnje 11 (vsi Srbo- Hrvatje). Ako te številke seštejemo, dobimo sledeče : Doslej je bilo v drž. zboru 205 Nem., odslej jih bo tudi 205. Doslej je bilo v drž. zbora 87 Čehov, odslej jih bo 99. Doslej je bilo v državnem zbora 72 Poljakov, odslej jih bo 64. Doslej je bilo v državnem zbora 10 Rusinov, odslej jih bo 31. DobIoj je bilo v državnem zbora 15 Slovencev, odslej jih bo 21 (torej 8 veö). Doslej je bilo v drž. zbora 12 Sr- bo-Hrvatov, odslej jih bo 13. Doslej je bilo v drž. zboru 18 Ita- lijanov, odslej jih bo 16. Doslej je bilo v drž. zboru 5 Ra- manov, odslej bodo 4. Slovanov bo torej skapno 230, i»ouiv;ov 2Of\ Trstlijnnrtv 1ft in Rnmnni 1. 230 Slovanov bo torej skupaj stalo na- sproti 225 Neslovanom. D o p i s i. Iz Dola pri Opatjemselu. — V nedeljo 18. t. m. priredilo je „napredno" društvo „Kras" v Opatjemselu veselico s plesom, katere so je udeležilo tudi ne- kaj mladeničev iz Dola. Ko so jih oska- bili za par kron, postali so jim ti „div- jakitt, kakor navadno imenajejo Doljane, zoperni, seveda njih kronce ne. Pošljejo tedaj redarja, naj jih odpravi iz gostilne, češ, policijska ura je. Na poziv redarja bili so omenjeni mladeniči pripravljeni zapustiti gostilno. Ko so pa uvideli, kako pristransko se ž njimi postopa, izrazijo se, da takoj odidejo, če to store tudi drugi gosti. Redar je izjavil, da društve- niki sami smejo ostati v gostilni, vendar drage ni silil ven, le njih je iztiral. To pa je bilo za Doljance preveč sramotno in žaljivo, posebno ker so pri iztiranju pomagali tudi draštveniki. Dobro vedoč, da če je goatilna odprta, mora biti za vse enako, pričeli so prod lokalom de- monstrirat. Udom društva wKras" pa ni bilo po volji, da se sploh kdo drznemo- 11 ti jih pri zabavi in metali so na de- monstrante vodo, kamenje in opeko, kar je iste še bolj razburilo. Ko pa vse to ni pomagalo nič, so poslali spet redarja nad nje. Ko pride redar k njim, mu mirno povedo, zakaj so tako ogorčeni. Sedaj pridrvo s hrupnimi hara-klici dru- Štveniki „Krasa" (bili so baje sporazum- ljeni z redarjein) !::\kor razbojniki obo- roženi s kamenjem in poleni ter so na- padli demonstrante, kateri so zbežali. Toda edon izmed njih pade in predtn je zamogel ustati, planejo ti „napred- njaki" na nesrečneža kakor hijene, Redar ga je zvezal. Potem so pa bili in teptali po njem. Nekdo je to ubogo žrtev pred temi razdivjanci branii, a zaman. Potem pa je redar tega nesrečnega človeka spra- vil pod neki drev, kjer je moral ostati ves krvavec celo uro. To je spet žalostna slika liberal- nega „naprednjaštva". Če bi se kaj ta- kega dogodilo kje na Kitajskem, bi ne bilo čudo; da je pa pri nas to mogoče in celo v nekem druätvu, katero podpi- rajo skoro vse „boljäe" osebe v Opat- jemselu, to je Skandal. V Volojemgradu, dne 24. febr. — Pri nas se je nekdo kot čevljarski pomočnik povspel na noge ter povabil madamo „Sočo" in sinkota „Primorca", da si ogledata naäo razäirjeno ce?to in dva občinska vodnjaka. Kot opazovalec, ker je visoke rasti, bi moral pokazati madami „Soči" in njenemu sinkota ne le cesto in vodnjaka, ampak tudi naäo cer- kev, zvonik in pokopališče, ter povedati, kako se je pred par leti ta „liberalno- napradna" dražba skovala. Ker je to „li- beralno-napredni" velikan „pozabil" po- vedali svetu, moram pa jazstvar nekoliko opisati. Kakor sem že omenil, se je dražba skovala prav po „naprednem" recepta, in sicer za 2.200 K. Delo se je oddalo tako rekoč v srajci Tonetu, vkljub temu, da je bilo več konkurentov, ki bi bili pripravljeni prevzeti delo ceneje. Ko je pa bilo delo cerkve končano in potrjeno od naäih brihtnih mož, vzel se je v poštev äe zvonik. Ravno med tem čaaom pa je bila neka tajna snubitev med na- šim cerkvenim ključarjem, oziromasinom in podžapanovo hčerjo. Ko se je pa poz- neje morala izvršiti nagla poroka, je na- stala neka zmesna edinost med „kleri- kalstvom" in „naprednjaštvom". Tedaj se je sklenilo, po cevljarökovem predlogu, d» se vzame pri komenski posojilnici in hranilnici še 1.600 K za popravo zvo- nika. Na pritrdilo omenjene družbe hajdi po denar Štefe in Janez h komenski po- sojilnici. O kaki dražbi za popravo zvo- nika pa ni bilo ne daha ne sluha. Naša zastopnika sta namreč oddala delo To- netu in novi žlahti, aeve, za kolikor so sami hoteli, Cela ta bandica je imela Se precej maslno plaöico pri tem delu. Po- tem se je pričoio aeio u» pokopnii&da, namreč kapela in lesena vrata. Tadi to delo se je brez dražbe oraogočilo. Po- zneje, pri gradbi vodnjakov je bilo ravno tako. Delo se je izvršilo prav „dobro", a Breča je bila, da si ni nekdo pri padcu kito za vratom zlomil, ko je postavljal podlago v vodnjaka. Pregovor pravi, da čič ni za barko. Vidite tedaj, dragi čitatelji, kako je šlo pod nadzorstvom našečevljarske ban- dice in njenih privržencev lepo gladko pri oddaji občintokih del. Naši občinarji so takrat ipali, in žapanstvo v Komnn se za to ni brigalo, ko je vendar njihova dolžno8t. Nam občinarjem nam bode pa plačevati vse to drago delo na dokladah, ko bi se bilo lahko prihranilo lepih 800 do 1000 K. „Paga pantalon," je rekel naš čevljar neki osebi, ko mu je ta oči- tala te lepe reöi. Take može imamo zk voditelje občine pri nas, katere pa „So- cin" dopisun povzdigaje v deveta nebesa in katere toplo priporoča za prihodnje občin8ke volitve. Vsak trezen ölovek mora razumeti, kako in iz česa obstoji ta „Hberalno- napredna" bandica. Z*to svetujem našim treznim wozern, da pri prihodnjih občin- skjh volitvah dvakrat poprej premislijo, predno oddajo glas kakerna kandidata. O b č i n a r. I« Banjaluke v Bosni. — OJkar je pri nas napravljen kataster, je začela prodajati vlada javna zemljišča in priva- bila je k nam tadi mnogo Tirolcev iz Tridenta, kakor tadi več Poljakov iz Gali- cije. V teku 6 let znaäa stevilo naselni- kov vsled tega skoro tretjino tukajšnjega prebivalstva. Vlada odstopila je domači- nom kakor tudi tujcem dele prastarih gozdov, katere posecejo, les prodajo in spremene tla potem v travnike, v njive in v vinograde. Do sedaj se je pobirala v Bosni desetina, kar je bilo jako hado za do- mačine, a se hujäe za naselnike. Doma- čin kmet je obdeloval le polovico zemlje svojega gospodarja, druga polovica mu je pa služila za paänik. Naselnik pa je bil in je pridnejši ter je obdeloval dobro vso zemljo, naj je bila ta njegova last, ali pa naj jo je imel tudi le v najemu. Zdaj pa, ko je odpravljena desetina, in se mora plačevati davek od zemlje, naj si bo ta obdelana ali pa ludi ne, prisi- ijen bode tadi dornačin, da bo vso zem- ljo obdeloval, ker inače jo bode spahija (ali gospodar) odvzel ter jo dragemu oddal v najem. Pa äe drugo. V Bosni imajo bogati Turki skoro po vseh vaseh svoje čardake, po naäe letoviäöa. Tu imajo tudi svoje žitnice, v katere sprav- Ijajo tretjino poljskih pridelkov, katero jim morajo odrajtovati njih kmetje. Okolo svojih lelovišč pa ima ta turška gospoda tudi jako razsežna in prav lepa in dobra zemljišča, ki so pa dandanes neobdelana. Ker so tudi domačini mnogo sveta ku- pili pod jako ugodnimi pogoji od vlade, so zapustili gosposka zemljišča, ki se sedaj po jako ugodni ceni dobe od Tar- činov. Zemljišča, katera posedujejo turški bogataši, so pa taka, na koterih bremene servitutne pravice in pa taka, ki so ser- vitutnih pravic popolnoma prosta. la ravno najboljša zemljišča, namreč ona ki leže okolo turških letovišč, so popol- noma prosta servitutnih pravic. O tem pa, da li je kako zemljišče prosto servi- tutnih pravic ali pa ne, prepriča se lahko vsakdo v zemljiških knjigah. Tako je namreč pri zemljiäcih, od katerih odraj- tuje turški kmet svojemu spahija ali go- spodarja v zemljiških knjigah gospodar Turk vknjižen kot lastnik, kmet pa kot posestnik, ki plačuje od tega, kar pose- duje svojemu gospodarju, jedno tretjino poljskih pridelkov. Ako torej kdo tako zemljišče kupi, kupil je le pravico, zahte- vati od kmeta odkupljenega zemljišča tretjino poljskih pridelkov. Zdaj pa po- nuja tarška gospoda na prodaj taka zem- ljiäca, ki so prosta vsake servitute, in cena teh zomljiäö jo jako nizka, četudi so ta zemljišča, nahajajoča se okolo tur- ških letovišč, najbolja, ker so jih morali za ca8a turäkcga rladanja domači kmetje, ki so bili po večini kristijani, najbolje obdelovati. Do sedaj so bile namreč te zemlje proste vsake davščine. Ker bodö morali odslej naprej tudi od njih plačevati da- vek, jih bodo radi prodali, četudi prav po ceni. Zemlja okola Banjaluke je sicer dobra in rodovitna, ali še bolja je proti Savi, Prnjavoru, Derventu. A najbolja zemlja pa je okolo Bjeline in Tuzle. Okolo Banjalake, Sanskimosta in Predora je namreč tadi podnebje bolj hladno nego pa okolo Tazle in Bjeline. V imenovanih krajih, kakor tadi okolo Banjaluke rodi vinska trta, tur- šica, pšenica, oves, proso, riž, krompir, z jedno besedo vbo, kakor pri Vas na Primorskem. Ravno tako rodi tukaj tudi vse sadje kakor pri Vas, le siga ne pre- naäa take zime. Zomlja je öista t. j. brez kamenja, glinova in ilovnata, in reči se sme tudi, da jo je lahko obdelovati. Tukaj je vse prekrižano s prav Ie- pimi cestami. Število naselnikov se vsaki dan množi. Napisal sem te vrste za svoje ro- jake, ker jih poznam, da so delavnejši od onih, ki prihajajo do eedaj, in bi si lahko marsikdo od njih s pridnim delom tukaj opomogel. Tukaj je za pridnega in poštenega delavca sigaren kruh. Zaöetek je sicer povsod težaven, a s trdno voljo prebije se vse. Jaz Bern namreö prišel semkaj pred 24 leti brez vsakega imetj», a sedaj posedujem tu svojo hišo, svoja zemljišča in tudi §vojo živino. Imamjtudi äe precej številno družino, katero sem pa 8 pridnostjo in z božjo pomočjo prav dobro odgojil. Kdor bi hotel poskasiti svojo srečo v Bosni, obrne naj se do urednifitva ,Gorice", kateremu sem na- znanil naslov oseb, do katerib naj bi se obrnil za natančnejša pejasnila. Opomniti moram äe to. Vlala gre naselnikom povsod in prav rada na roke. Med domačini in naselniki vlada najbolje sogiasje. Kakih strankarstev tukaj ni in ravno tako se tukaj tadi ne prezirajo veroizpovedanja. Zadnji čas se tukaj prav pridno zi- dajo Sole in cerkve. 0 tatvinah in o ropa ne more biti govora. Varen si na pota po noči in po dnevu. Naseljenci dobijo od vlade zastonj drva in kurivo, kakor tadi los za stavbo. — Novonasajeni vinogradi so 10 let prosti davka. — Živina je tukaj za tretjino ceneja nego P*i Vas na Primorskem. V mestu pa ae dobi vsega kakor n. pr. pri Vas v lepi Gorici. Tadi v zdravstvenem oziru je pri nas skoro bolje preskrbljeno nego pri Vas, kajti vsak manjäi trg ima že svo- jega zdravnika. Poštenega človeka Boö- ßjak jako čisla, rad ma postreže in ma tudi pomaga v vsaki sili, Če le more. Pridnost vlada tukaj med vsemi. Bo- gataš spoštuje siromaka in siromak bo- gataša. Prijazno se pozdravljajo vsi. Le Nemci, ki so se ta naselili, vedejo se nekoliko bolj prevzetno. Priznati pa se mora Nemcem, da so jako pridni in da so valed tega ludi jako obogateli. Na atotine novih his so ti Ijudje se/.idali ob cesti proti Gradiški od I. 1880, ko so se ta naselili. Oni ho bili namreč prvi na- selniki. Toliko za sedaj. Ako Vam drago, dragikrat še kaj. (Prosimo! Ured.) Vaä rojak M. N. Politiöni pregled. Volilna reforma in razne parlamentarne stranke. Ni je skoro parlamentarne stranke in tadi strančice ne, ki bi bila zadovoljna z novo volilno reformo, kakoršno je predložil bar. Guutsch posl. zbornici mi- nali petek. Ž njo niso zadovoljni ne Nemci, ne Poljaki, ne Čehi, ne Itatijani in tudi Slovenci ne, kajti Stajerakim SIo- vencem in Slovencem na Koroäkem zgo- dila se bode gotovo veiika krivica, ako bode volilna reforma tako vsprejeta, kakor j« bila predložena. Štajerski Slo- venci dobiti bi morali namreč, ako bi bili mandati na Štajerskem le količkaj po pravici razdeljeni, vsaj osem poslancev, koroški Slovenci pa vsaj dva. Kar ae tiee nas goriških Slovencev, je vlada ko- nečno vendarle sprevidela in tadi pri- poznala, čeravno äele po daljäem obo- tavljanja, da bi se nam prevelika krivica zgodila, ako bi imeli na Goriškem Itali- jani jednako število poslancev kakor Slo- venci. Iatotako jo tudi gledo Istre. Tudi tam, kakor na Goriškem dobe Slovani tri poslance, Italijani pa dva. Da ni to Italijanom všeč, razume «e samo ob sebi, zato se pa po svojih listih strašno jeze, .za kar se pa nikdo ne zmeni, ker je ojih jeza popolnoma neopravičena. Kakor rečeno, z razdelitvijo mandatov ni skoro oobena stranka zadovoljna in zato ni tadi verjetno, da bi bila nova volilna reforma vaprejeta v pos). zbornici. Gospoaka zbornica. Gosposka zbornica je imela včeraj aejo, v kateri je vsprejela trgovinske po- godbe z Belgijo, Halijo in Raaijo. Vaprejet je bil tudi zakonski nacrt g!ede kontin- genta novincev. Kongrua. Pododse^ proračanskega odaeka, -ki je bil izvoljen, da se posvetuje o are- ditvi duhovniške kongrao, je končal v öetrtek glavno debato ter pričel po- drobno. Čeiko-nemški sporazum. „Narodni Liaty" pravijü, ko raz- pravljajo o debati o ogrskem vprašanju, da je dnalizem nevzdržljiv. Prihodnjoat Avstrije je odvisna od pravičnega češko- memškega sporazuma, kar so povdarjali tndi nemški govorniki v omenjeni držav- nozborski debati Baernreither, Menger in Scheicher. Črhi radevolje dajo Nem- cem priliko, da v tern smisla pokažejo Bvojo dobro voljo, in zato je mladoceäki klub skleni!, predlagati revizijo ustave. Dojjodki na Ogrskem. Z Ograkega nam ni poročati nič kaj posebnega. V nedeljo so se vršili tam razni shodi, na katerih so poal. poročali o svojem delovanju, a mir se ni nikjer kalil. Bela Rud"»y Je v BTOi1 laälnostl kakor kraljevi komisar za glavno in Btolno mesto BadimpeSto poelal magi- stratu nastopniukaz: Zvedel aem dai >o bili dobrovoljno vplačani davki y zadnjih dneh dvignjeni iz poklad. Vsled tega ukažem, da se inora te, lzkljucno za državo vplačane davke oddati mestni centralni blagajni tokom 48 ur ob osebni in materijalni odgovornosti ma- gistrata, Budimpešta, 21. februvarja 1906. Bela Badnay. Veled tega ukaza je imel magistrat aejo, na kateri se je sklenilo da se takoj ngodi uk^zu. Kraljevi ko- misar se je predfltavil izredni manici- .palni skupščini v soboto. Reska konferenca. V Badimpfiäto je dospel urednik re- škega „Novega Liata" Franjo Sapilo ter imel konferenco s Košutom. V imenu hrvaških delegatov ma je podal pismo dr. Gingrije, v katerem pravi, da hrvaäki in dalmatinski poslanci popoinoma uva- žujejo težke in kritične case, v katerih se nahaja Ogrska ter dajejo delegatom ogrske koaiicije na prosto, da sami od- rede čas za konferenco, kadar se jim zdi primerno, Košut je izjavil, da tudi on misli, da bi bilo najprimernojše počakati do9lej, dokler delegati koilicijf) z^p)t ns bodo imeli mandntov. — Koäut je v tern amislu odposlal pismo n* dr. Gngrijo. — „Obzor" priobčujo raz^o/or svojegti po- ročevalca z Gezo Polonyjem, tajnikom odbora, ki bi se imel 'dogovarjati s hp- vaškimi delegati. Polonyi se jo izjavil za odgodenje reške konfjronce, kor bi po- gajanja med hrvaškimi poslanci in mad- jar8kimi zasebniki no imela smisla. Mnenje angležkih listov o položaju v Avstro-Ogrskl. „Morning Post" konstataje o za- konskih načrtih gledo res mne a/dtrijskegi parlamenta, da provzroči izpremamba avBtrijskegu parlamenta skoraj gotovo tadi izpremernbo v avstrijski delegaciji in da utegne biti izpremenjen tadi po- ložaj Avatrije nasproti vnanjim stvarem monarhije. „Daily Chronicle" naglaäa velik kontrast med položajem v Avstriji in po- ložajem na Ogrskem. Na Ogrskem je parlament zaprt, v intern času hočejo v Avstriji uvesti sploäno volilno pravico. Na Ogrskem se razvoj krize opazuje z živahnim interesom in ne brez bojazni. Kajti ako bi prišlo do ločitve med Ogrsko in Avstrijo, bi to provzroöilo nevaren položaj v Evropi. Avstrij»ko-srbski spor se bliža koncu. Srbska vlada je poslala odposlanca dru. Vuiču na Dunaja noto, v kateri od- govarja na zahteve Avstro O^rake. Kakor se govori, je Srbija ugodila zahtevam Av8tro Ogrske vlade. Ker poteče a 1. marcem trgovinska pogodba s Srbijo, se mora med obema državama skleniti začasna pogodba, ki ostane toliko časa v moči, dokler ne bo sklenjena desmitivna pogodba. Francoska zbornica. Na torkovi seji je ministerski pred- aednik Rouvier prečital sporočilo pred- sednika Fallieresa. Sporocilo pozivlje vse republi^ance, naj sodelujejo * pred- 8ednikom, da ma olajšajo njegovo na- logo ter izjavlja, da ne bo nič motilo armado v izpolnjevanja njene dolžnonti glede obrambe države. Moč armade je ena naj^arnejih jamstev za vzdrževanje miru. Republika, ki ostane zvesta svojim zaveznikom in prijateljem, pokazuje s svojo vnanjo politiko, kako važnost da polaga na vzdrževanje prisrčnih razmer z vsemi vlastmi. Sporocilo omenja po- vspeševanje trgovine in industrije, ved in ljudske omike ter zakljaöaje : Mi vdani singe demokracije hočemo neumorno de- lovati na to, da zboljšajemo člo^eatvo ter da ostanemo zvesti svoji domovini. Veiika stavka v Amerlki. Iz New Yorka brzojavljajo, da pri- čno stavkati vsi delavci pri premogovih radokopih 1. aprila. Zahtevajo osemurno delo in po številu jih bo do pol miljona. Dogodki na Ruskem. Na torkovi seji miniaterskega sveta je bilp določeno, da se zamore s polnim pravom računati, da S3 volitve za dr- žavno dumo pravočasno izvršijo in da ae duma sestane v drugi polovici aprila (po st. ätilu). K večem zamorejo zate- gniti volitve velikonočni prazniki in alaba pota, ki so v nekaterih krajih v spomladnem času. Vsled tega bi bilo morda potrebno, da se opusti predpisana volitev na eden in isti dan. Domače in razne novice. Premeščenje. — Sodni avskultant g. Fran Vidraar je premoäöen iz Ro- vinja v Kobarid. Smrtna kosa. — V soboto je umrl v Konjicah v 83. letu svoje dobe oöe lavantinBkega knezoškofi, monsgr. dr. Napotnika, g. Jurij N a p o t n i k. Za „Šolskl Dom" so plačali pred- 8edništvu: Franc Sivec, vv^nični uöitelj v Gorici 10 K. Srčna hvala! Ugovor proti namcravaui Vre' membl državnlh določb o ženUbi — in občlne. — Z dežele nam pišejo: Po vaeh časopi8ih se dandanes obravnava o na- meravani novi postavi glede kršoanakega zakona v Avstriji. Vuak časopis razmo- triva to vprašanje s svojega staliäöa. — Tadi slovenski časopisi liberalne barve ae bolj ali manj očitno pridružujejo za- htevi židovstva in framasonatva, ki za- htevajo, da naj državni zbor uvede zakon, da se smejo zakonski ne samo : zapuBtiti, ampak tadi skleniti nov zakon, i in da se omogoöi zakon med kristjani ! in židi. j Sedanji naä državni zakon ae na- | slanja na cerkvene določbe ter priznava i neločljivost zakona in priznava zadržek I zakonske zveze mod kristjani in židi. | Naäi nasprotniki trdijo, da j© pre- memba teh doloöb koristna, ali to go- vorjenje je jako lahkomišljeno in neute- meljeno. — Ako se tudi ne oziramo na versko stran zakonske zaveze moramo vae eno zagovarjati neločljivost zakona in prepoved ženitve kristjanov z židi. — Nasprotniki imajo le navidezni razlog, da rešijo nesreönega stanja nezadovoljne zakone. Ali ta razlog je tako malenko3ten, da se popolnoma zgabi v oöigled slabim naaledkom. Pogubljive nasledke ločljivosti za- kona priznavajo vsi resni misleci, ne samo katoliški ampak tadi drugoverni. Znani so v tern oziru izreki Glalstona, Roseevelta in dragi. Pa ta noöemo po- navljati znanih izrekov in priznanih strašnih nasledkov za zapuščene zone in nesrečne otroke. Le eden razlog podaiamo, ki zadeva naše občine. Pomislite, božji Ijudje na- aledke za občino, ko bo 5, 10, ali več parov ločenih. Žena s prisojenimi otroci, ki ne bo mogla najti druzega moža, da bi njo in njene otroke redil, kam naj gre ? Kje naj iače pomoč? Kdo jo bo vzdrževal? Zastopniki oböin ! Ali ne bodo take žene in njihovi otroci padli na vaše rame? Občina naj jih oskrbaje, naj jih živi. Pomislite, kako novo breme žuga občinam. Ko bi ločljivost zakona ne imela nobenega druzega slabega nasledka, nego omenjeno gmolno breme za. občine, jo paö že več ko zadosti razloga, da župani, podžapani in starašine v vsaki občini prvi podpiäejo zgoraj omenjeni ugovor — ali pa naj hite zidali po vseh občinah hiralnice ali enake zavode, da bodo v njih redili zapuščene žene in izgojevali nesrečne otroke. „Narodna tiskarua*' je pred krat- kim kupila dva nova tiskarska stroja, ki se gonita z eleklričnima motorjema. V kratkem bode pa tudi zamenjala ve^ svoj tiskarski materijal, in bode tiskarno tako uredila, da bode lahko tekmovala z vsako tadi najmoderneše urejeno tiskarno. — Kakor hitro se ta reorganizacija izvrši, naznanimo to svojim p. n. odjemalcena. Povsko in tamburaško društvo „Št. Audrež" v Št. Audrežu naznanja, da bo imelo avojo prvo veselico dne 22. aprila, na kar že sedaj opozarja slavno občinstvo, kajti program bo jako za- nimiv. Veselica v Št. Petru. — Se so \r apomina lepe narodne veselice, ki jih je prirejalo v Št. Petru društvo „Slov. zveza". A vse je potihnilo, vse je nehalo, dolgo öasa ni bilo nič, društvo samo je zamrlo. Preleklo nedeljo pa je bilo, kakor da bi se zopet vrnili atari časi. Novo astanovljeno draštvo ,.Pevsko-izobraže valno dru^tvo Prešercn" je priredilo namreč lepo veselico, ki se je v vs^kera bbziru izborno izvräila. Djkaj obsežna veseliöna dvorana je bila prenatlaöena in za takrat dvakrat premajhna. Petje pod vodstvom g. nadučitelja je bilo ime- nitno. To ao vam krepki, čisti, obäirni glasovi! Pa saj šempeterski pevci so bili že od nekdaj na glasn. Pokazali ao, da ao äe za kaj več zmožni. Vaa cast jim! — A nekaj novega je bilo pri nedeljski ve8elici, Cesar v Št. Petru šeni bilo. Ko ae je prvikrat vzdignilo zagrinjalo, sizagledal na odru dvanajst fdntov s čepicami v narodnih barvah, pripravljenih, da uda- rijo na tamburico. Kaj so to Dalmatinci ali Črnogorci? Ne, to bo vrli tamburaäi izobraževalnega društva v Kamnjah. In zdajci je dvorana zadonela od mehkih ubranih tamburičnih glasov. Prijetno iz::onadenje jo preäinilo številne poslušalce. In udarjali so vrli tambumši in želi med in po veselici obilno pohvalo. Da, miravnoat burni odo- bravanje in navdušeno „dobro" in „živio"- klice. — Veliko smeha je vzbadila šalo- igra „Vrban Smakova ženitev". Vsi ignilci so izvrstno igrali, a glavni junak Vrban Smuk je naravnost izborno rešil svojo nabgo, kakor tak, ki se vedno sačo na odra. — Dr. Drmastia je v kralkih a jo- dernatih bosedah povedal nekaj lepih misli. Povdarjal je, da kdjr veö zna, ta tadi več velja. To velja za vsak-ga po- sameznega, kakor tudi za colokrajni na- rod. Zato je treba izobrazbe, ki so pa najlažje pridobi v izobraževalmh društvih potom lepega petja in glaBbe, čitanja knjig in časopisov. A omika izobrazbe mora vsporedno korakati z izobrazbo srca. Zito ji mora biti temelj ljubezen do sebe, do bližnjega in do colegii slo- venskega naroda. Tako pride pmom izo- brazbe tadi slov. narod do vedno večje veljave, ki bo kot močna veja na trdnem j Blovanskem dreveaa pripomogel, da se bodo še bolj uresničilo besede našega Prešerna: „Največ sveta otrok ališi Slave". — Lope beaede g. govornika naj | bi novo draätvo vzbadile, da bi bilo res | izobraževalno ter tako delalo cast in korist sebi in celemu slov. naroda. Le krepko naprej ! Hranilnica in posojilnlca Biljaua- Mcdaua, reg. zadraga z neomejeno za- vezo, bode imela svoj redni oböni zbor dne 11. marca t. 1. ob 4. ari popoladne j v svojem zadružnem prostoru na Do- brovem s sledečim dnevnim redom: 1. ! Prečitanje in potrjenje raöunskega sklepa za leto 1905. 2. Prečitanje poročila o izvräeni reviziji po „Goriški zvezi". 3. Prememba pravil. 4. Volitev načelstva, j račanskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. S!učajnosti. — K obilni udeležbi se uljudno vabijo vsi zadružniki. Načelatvo. Povožena žcna. — V nedeljo je povozil kočijaž dr. Thome blizu mostnega vrta nasproti mestne dvorane 60 letno vdovo Antonijo Bucinel iz Višnjevika, ki 8tanuje zdaj pri svoji hčeri v Podgori. Konj je podrl nesrečnico na tla in voz sei je čez njeno telo. Voznik se ni hotel iz začetka mnogo za to zmeniti, ali kmala je moral obrniti voz, ki je bil za kakih 100 korakov oddaljen od mesta, na ka- terem se je zgodila nesreča, da so deli vanj nesrečno ženo, katero so prepeljali v bolničnico. Nesrečna Bacinel je bila hudo poäkodovana po telesu, posebno pa na desni nogi. Sadjarojci na Tohniuskem pozor! — Te dneve izkopavamo v drevesnici drevesa. L^pa so in rnoßna, bujne rasti, sadu žlahtnega, vrste sledeče: zlatazimska parmena, ananas in slovenski sröek. Ljabi sadjerejci ! pripravite tadi Vi jame, kole in vse potrebno tor prihitite dan razdelitve po Iepa drevesa in vsadite jih po mojih navodilih, kakor sem Vas že večkrat učil, sebi in dragim potomcom v korist in v ponos. Vsakdo ima še ka- teri prostor in kotiÖek, kamor lahko vsadi lepo jablano. Robidovje, trnje in kamenje počedite in plodonosna dre- vesa na iste prostore sadite. Sadite sadno drevje, sadite in sadite, kajti Že- leznica je ta in sadje se bode lahko prodajalo za lep denar, katerega tako krvavo potrebajemo. Precepljajte malovredna drevesa se žlahtnimi cepiöi, kttere dobite v dre- ve8nici brezplačno. Dan razdalitve se o pravem Časa äe naznani. T o 1 m i n, 24. febr. 1906. Za „Sadjarsko druätvo" Andre j VrtoTec. Stavka Lloydovih uslužbcncov v Trstu je konöana. Mornarji in kurjaöi so brezpogojno zopet pričeli z delom. Premeščenje Lloydovc nprave na Dunaj. — Premeäcenje Lloydove uprave iz Trsta na Danaj je torej žo gotova stvar. 0 tern ao se prepriöali člani rovinjske in tržaške trgovako zbor- nice, ki so bili te dri na Dunaja pri ministru za trgovino. Srčna kap je zadela v soboto zjaraj ob pol 5. mestnega fizka, v Lju- bljani, zdravstvenega svetnika gospoda dr. Ivana Kopnwii, ki je bolehal jako kratek čas. Pjkojnik je bil rojen 17. de- cembra 18(32 v Zagorja ob Savi in je nastopil mestno službo 1. jullja 1890. Vladui hoteli po Dalmaciji. — Iz vladnili krogov se poroča, da misli vlada direktno ali indirektao sezidati po Dalmaciji in Bo mi nekaj hotelov. Stevilo dijakov na avstrijskih vscnčiliščih. — Naučno ministerstvo je izdalo statistični izkaz dijakov, ki obiskujejo avstrijska vseučiliača v te- kočem polletju. Na danajskom vseučilišča je bilo 7837 dijakov. Sltapno število vseh dijakov avstrijskih vseučiližč znaäa. 22749. Žonskih slašateljic je bilo na na vseh 8 aystrijskih vseučiliščih 1323. Grozna eksplozlja v vojašnici. — „Evening News' poroÖajo iz Kaire : V angleški vojašnici v Hirtumu je bila grozna eksplozija, ki je povzročilA mnogo äkode. Mnogo oseb je bilo ubitih. Pač peklenska hči. — V bližini Londona, poglavitnega mesta Anglije, posUla je bolna mati svojo 12-letno hčerko v lekarnico po zdravilo. Malo- pridno dekla pa kupi namesto zdravila atrupa, nese ga materi in ji ga podeli da bi mater prej spravila I Straäna spri- denost! Pokojni danski kralj Kristijan IX. je zapustil 77 živih potomcev, in sicer 6 otrok, 31 unako/ in 40 pra- unukov. Bik za 77.000 krön. — Na letoänji gospodarski razatavi v Londonu je neki Viktor Dergis iz Argentinije v Južni Ameriki kupil bika za 77 000 krön. Bik je dobil na razstavi prro nagrado. Salomoiiova razsodba. — V neko mesto pripeljejo se s pošto tri osebe: HOdnik, župnik in častnik. Vsi trije izsto- pijo pri hotelu, edinem poslopjn za tujcp. Toda — Tsi prostori so bili že oddani, prosta je Ie edina soba z eno poyteljo. Kaj storiti?! Duhovnik iravj, dn jo zadovoljen tadi 8 sIhido ; sodnik in pa častnik pa ne. Vsak ten dveh hoče imeti sobo. Dolgo se pričkala. Slednjič prepastita razsodbo in odločitev gospodarju hotela. Ta — mož previden in raznmen, rpraša vse tri got-to, koliko časa že službojejo. Sodnik pravi : „jaz služim že 15 let !" Častnik ga zavrno rekoč: „Kaj 15 let, jaz slažim že 22 let v tem in tem mestu, pri tem in tem polku". „In jaz — ponižno spregO'Ori žopnik, služim že 25 let v eni duhovniji. No tedaj — pravi hotelijer — tu ni dvoma, da soba tičo dnšnemn pastirju, ki je moral toliko časa večinoma na nogah biti, med tem ko je eden vaju dveh sedel, drugi pa ležal ali jahalu. Ohranltcv zdravja In varčuost ?ta jako važna za vsakogar, da je treba vestno vpoätevati vae, kar ji speši. Zato se tudi naäim gospodinjam ne more priporočiti dovolj toplo, da ne smejo nikoli več rodbinske mize pnščati brez Kathreinerjeve Kneippove sladne kave. Nepomešana aii obilo dodana zrnati kavi, je glede okusa in zdrave tečnosli vzor kavine pijače, ki se je ne odreče nihče več, kdor je spoznal nje dobrodejne učinke. Zlasti vsaka skrbna gospodinja t&koj opazi radostnega srca, kako izda- ten pnhranek v gospodinjstvu doaeza z uporabo Kathreinerjeve kave. Treba pa je paziti na to, da ima samo pristna Kathreinerjeva kava v zaprtih izvirnih zavojih z varatveno znamko „žnpnik Kneipp" tako odločilno prednost oknsa po zrnati kavi. Posebno ne, moremo dovolj iskreno svariti pred vsemi odprto odtehtovanimi opraženimi izdelki. Poslano*) Podpisani preklicujem na podlagi razsodbe pri goriški c. kr. okr. sodniji vse svoje žaljive besede, katere sem go- voril o g. Antonu pi. Ileyt kot bivše- mu kojščanskemu županu in sicer, da je goljufal in sleparil v času njegovega županovanja. To sem govoril v pijanosti in razburjenosti v Pintarjevi krčmi v St. Ferjanu. Kar sem govoril goriimenova- nemu gospodu, niti njegovi sovražniki mu ne morejo očitati. Cerovo, due 16. febr. 1906. Jožef Mikolaučič. *) Za vse'bino pod tcni naslovom jc odgo- vorno uredništvo lc toliko, kolikor zahteva tisk. zakon. U r. Loterijske številke. 2k februvarja. Dunaj......62 52 76 89 45 Gradec......72 90 10 1 53 UIKT. TOFFOU veliho zaloga oljki- naga olja iz naju- godnejih ftrajev Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jeililno 36 kr. lit. ,, iiiif je 40 „ ,, „ bolje 44 „ „ „ dalmat. 48 „ „ „ istrsko 56 „ ,, „ corfii 56 „ „ „ bari 60 „ „ ,. lncca 70 „ „ ,, nizza 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Postrežba najpošteneja. Rojohi! hupujtc narodni boleh „Solshegn Domasft. Išče se druge roke Wertheimova zzn blagajna (Sparkasse) Vec pove upravništvo „Narodne Tiskarne". Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. št. 13, priporoea svojo znlogo pi- va iz prve slov. pivovarne G. Quer icih dedičev v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. zelodec ozdravi, otozuost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. ^ mizar in v lesni trgovec v Pojpri, na oiId ddvep J železništeca mosta \ (na cesti, ki peljeproti Gradilki) ter podružnica za Soskiio mostom pri Pevmi ¦ Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstuega trde- ga in mekhega lega domačega in tujüga, veliko zalugo pohišt- va, vinwkili poHod, gtiskalnic itd. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. „Centralna posojilnica" regisfroUana zadruga 9 Goricl, ulica Vetturinf his. Steu. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na meseöna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojiijo svojim članpm od 1. aprila 1905 dalje : na menico po S1^0^, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1U°|o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. Rojaki! Kuputje „Nar. kolek". Službo išče c^ kot knjigovodja, kontorist, sploh kot pisarni uradnik, priletni mož, izvežban trgovec, vešč slovenskega in nemškega jezika. Radi družinskih razmer. se ne ozira na visoko plačo, temveč da je služba v Gorici ali bližni okolici. Po- nudbe se prosi pot M. H. na uredništvo tega lista. Ivan Bednafik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Važen pripomoceK: v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine Žnideršio & Valenčič-a, ker se ž njimi nele zadovolji družino, temveö prihrani tudi mnogo časa. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (travorze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! ' Eno kreno nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove imerikanske blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blapa ^^^———— ------------ Prosiva aahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagradei Jako izdatno sredstvo proti remnD in trim po lit WiM) je liker GODINA, katerega napravljata y Treto lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia M»dona della Salutte" pri St. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „AU' Igea",, T ulici Furnelo St. 4 — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte Fje ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako sei dopošlje naprej 7 K, nakar ae stekleničice rlopoäljejo franko in so v tem zneskn zapopadeni vsi posüjatreni Btroški. DobiT« ae v Tseh lekurnah.