Stev. 199, V Ljubljani, v torek 2. septembra 1919. Leto III. *x*t3ja razea nedelj fri, praznikov vcak ti«9 popoldan. '»s« Oredniftvo je ▼ LjubJjan^1 foaneiifeariska ulica št. 6/1«, Učiteljska tiskarna, Coplse frankfrnt! in po<|S pisati, Biecr se jih tie pri« obči. Rokopiee se ne vrač* Inseratl: Enostolpua petifc« Vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi ia poslano vratiča po 1 Sf večkratne objave po do*, govoru primeren popust Glasilo iuflosfov. soclafno • demokratične stranka. Poum«.m8 fites. utitL'•" 40 vinarjev. Naročnina: Po poiti ali s dostavljanjem na dom ?a celo leto 72 K, zn pol leta 30 K, za četrt leta 18 K, ra mesec 6 Za Nemčijo celo lato 77 K,' ga ostalo tujino in Ameriko K. — Reklamatfje z a Usi *o poštnine prosti, UpravnlMvo je t Ljubljani; Frančiškanska ulica št. 6 L,' Učiteljska tiskarna. Telefonska St. S1%' »nrasgaaggfr-ii Učimo se! Ljudje, ki radi obupavajo, se se* laj radi vdajajo skrajni skepsi z:i-fadi bodočnosti socijalizma in 'Ac~ lavskega razreda. V socijalističnih Vrstah je razkol, delavska sloga ic. Sla v kose, in kako naj proletariiu na ta način kaj doseže? Nekaterim le to znamenje, da je najbolje obesili vse skupaj na klin; drugi mislijo, da morajo boljševiki s silo nagnati v?,c struje v svoj tabor; tretji poskušajo svojo srečo z lepimi deklamacijami o vrednosti sloge. Ni dvoma, da je sloga veliko vredna. Po socijalističnih ideiah mora proletarijat doseči slogo, ker tmv le ona poda večino, brez katere nc more resnično zmagati. Treba si le Pa priklicati v zavest, da more biti sloga Je plod spoznanja. In noben faktor ne prinaša toliko spoznanja ' tralizem, ker vedo, da omogoči Jugoslovanski buržvaziji možnost absolutne vlade le oblika strogega centralizma. Pomisliti je namreč treba, da imamo v Jugoslaviji silno reakcijonarno in nemoderno vzgojeno buržvazijo in prav take velike agrarce. Ce pride ta gospoda do absolutne moči v državi, potem bo treba leta in leta delati, preden pride demokratizem količkaj do veljave. Namen te gospode, nam tudi potrjuje snovanje bančnih podjetij, zveze industrijcev, v katerih se združujejo novodobni vojni milijonarji, ki so premogli pred vojno ie nekaj stotisočakov ali pa še te ne. Ustvariti hočejo birokratizem in de nanjo kamarilo v državi. Pa ne le v tem pogledu, Tudi v gospodarskem in .socijalnem oziru je notranja ureditev države velikega pomena. Jugoslovanske ookrajine se nahajajo na različni stopnji Gospodarskega razvoja. Nemogoče bo uvesti potom te gospode za colo državo enotno »motreno gospodarstvo iti enotno (K)polnejŠo sociialno zakonodajo. Na Slovenskem na pt 1-mer so pristaši meščanskih strank po večini nasprotni že tem socijal-nim uredbam, ki jih imamo, so proti delavskemu varstvu in koliko bolj še proti socijalnemu zavarovanju. Da dobe doli na Hrvaškem, v Srb Hi, v Vojvodini, v Crni Gori. v Bosni in Dalmaciji zanesljive zaveznike proti opravičenim Zahtevam delavstva, je gotovo, in na to tudi upajo. Naglašamo še en moment, ki sc nam zdi silno važen. Kakor vse države, tako je tudi Jugoslavija v gospodarski krizi. Iz krize se more rešiti le z žilavo delavnostjo, s sveAo inicijativo. In mi Iščemo svežo Inl-cijativo v strogi centralizaciji? Če odvzamemo pokrajinskim vladam vsako možnost dela, če ne damo pokrajinam, ki so precej različno razvite, nikakršne avtonomije, če ne delimo tega različnega dela med Jugoslovanski narod, marveč ga osredotočimo v rokah birokratov, ko potrebujemo najobsežneje sodelovanje ali naj pričakujemo blagodejen razvoj? Če ustvarjamo absolutistični centralizem bankirjev, buržvajev in veleposestnikov, kako naj potem govorimo o demokratični uredbi države? Nam se zdi, da je ta pot napačna. Ureditev nove države mora iti lz temelja. Na podlagi demokratičnega popolnoma enakopravnega sodelovanja ljudstva se mora urediti ra*, merje v državi in ustava, da bo ljudstvo moglo sodelovati, urejevat! svoje razmere po potrebi na podlagi svobodnih enakopravnih dogovorov. Da mora biti v državi, ki tvori enoto, marsikaj centralističnega, o tem ne dvomimo, toda, kaj in kako se naj to centralizira, da bo ljudstvo z veseljem aktivno sodelovalo, to Je vprašanje ljudstva, ne pa kabineto\, če hočemo imeti trdno, za življenje sposobno državo. Švica obsega tri različne narodnosti, je zvezna republika, in sicer tako trdna, da niti vojna ni vplivala nanjo. in Jugoslavija? Za to novo. za razvoj sposobno državo, bi bila pravtako najprimerneja federativno centralistična oblika. Če to povemo, pa zaraditega Še nismo veleizdajalci, ker želimo, da dobi Jugoslavija res demokratično lice. 1J. Južnoštajersko vprašanje. LDU. Dunaj, 30. (ČTU.) >Neue Freie Presse« Javila iz St. Germa*-na: Kakor ie izvedel naš dopisnik, se jc sklenil glede Južno-štaJcrskc- ga vprašanja kompromis. NačlH ljudskega glasovanja, kakor ga Je predlagal Tardieu in oni zastopniki velesil v vrhovnem svetu, ki so J,i« goslovanom naklonjeni, je bil za Nemško Avstrijo tako neugoden, da so se Tittoni in oni člani vrhovnega sveta, ki žele Nemški Avstriji koristiti, da ne bi bilo vse izgubljenci* odločili rešiti vsaj Radgono in Isvl breg Mure za Nemško Avstrija« Ljudsko glasovanje bi tedaj popolnoma odpadlo. (Opomba Ljubljanskega dopisnega urada: Kakor se vidi Iz nekaterih glasov zadnjih dni, ki so govorili o nekem dozdevnem sklepu vrhovnega sveta v Parizu glede plebiscita za Maribor, so se zopet enkrat izjalovile pobožne želje Italila-nov ln njih »velikodušne obzirnosti« napram Nemcem. SvcJ umik bi sedaj radi pokrili z »rešitvijo vsaj Radgone in levega brega Mure za Nemško Avstrijo.«) Brzojavne vesti. Jugoslavija. POGAJANJA ZA REKONSTRUKCIJO KABINETA. LDU. Belgrad, 31. Danes predpoldne so se vršili razgovori med ministri in poslanci demokratskt. stranke ter načelniki opozicijoualnih strank. Opozlcijonalne stranke so označile svoje stališče v načelnfh vprašanjih. Govori se, da je najkon-servativnejše stališče zastopal dr. Medakovič. Popoldne so se pogajanja med radikalci in člani demokratske zajednice nadaljevala. Zdi se, da pogajanja z radikalci ne bodo imela uspeha, ker zahteva demokratska zajednica, da se agrarna reforma reši na znani način, med tem ko se radikalci s svojim stališčem bolj približujejo dr. Medakoviču. LDU. Belgrad, 31. V kuloarjlh narodnega predstavništva se je danes širila vest o zmožnosti sporazuma med vladnima strankama in Narodnim klubom. Skllcanle okrožnih skupščin. LDU. Belgrad, 31. Okrožne skupščine so na dan 20. septembra sklicane k rednemu zasedanju REŠKO VPRAŠANJE LDU. Pariz, 31. (DunKU.) Atence Havas: Poroča se. da sta se italijanski minister za zunanje stvari Ttttoni In angleški ministrski predsednik Lloyd George sestala v De-auvillu v svrho dogovorov glede rešitve reškega vprašanja. Glasom teh razgovorov bi pripadlo mesto Reka Ital!]], zaledje pa bi se dalo v zakup zvezi narodov. Sestava volilnih listin. LDU. Belgrad, 31. Ministrstvo z t notranje stvari Je izdalo občinam nalog, da naj pričnejo s pripravljalnimi deli za sestavo alfabetskih volilnih listin. Tukajšnji davčni oddelek je dobil nalog, da stavi občinam potrebne podatke na razpolaganje, Vrnitev dr. CvHlča. LDU. Belgrad, 31. Dr. Jovait Cvič, profesor belgrajske univerz® in član naše mirovne delegacije, SC Je povrnil iz Pariza v Belgrad. Po svetu. Rumunl v Banatu. LDU. Veliki BeČkerek, 31. Ru-munska vojna sodišča v zasedet' delu Banata obsojajo kar kuponu one, ki so obtoženi razžaljenja ru« munskega naroda, razširjanja za Ru-mune neugodnih vesti, zlasti o kre-tanju vojske, izjav proti rumuuskl okupaciji in tako dalje. V Aradu Je bilo naenkrat 5 Madžarov obsolemlf na 1—12 mesecev zapora in na d«* narno globo do 1000 lejev. — Ru-n^-ni so po vsem Erdeljskem ln v zasedenem delu Banata odredili novačenje. ki velja za vse mladenič« brez razlike narodnosti. Zveza Budimpešta - Segedln prekinjena. LDU. Veliki Bečkerek, 31. Že* lezniška zveza med Budimpešto In Segedinom je zopet prekinjena« Vzrok temu je spor med rumunskl-mi oblastmi in ententno misijo v Bu dimpešti. t«M LISTEK. NA DNU. Slika v štirih dejanjih. Spisal Maksim O o r k 1 J. Prevel Pavel O o 11a. (Dalje.) Tretje dejanje. Dvorišče, s staro šaro zanešeno in poraščeno z osat jo. Zadaj visok zid iz opeke, ki zakriva nebo. Kraj zidu grmičevje. Na desni temna stena drvarnice ali hleva, na levi siva, zamazana stena hiše, v kateri se nahaja nočni azil Kostiljova. Hiša stoji počez, tako da sega njen zadnji ogel skoro do srede dvorišča. Med njo in steno iz opeke Je ozek prejiod. V steni hiše ste dve okni: eno v višini tal, drugo nekaj više in bliže k zidu iz opeke. K steni so prislonjene kmečke sani in hlod. Na desni kraj stene kup starih desk. Večer, solncc zahaja, obseva-|oč zid z rudečo svetlobo. Zgodnja pomlad, sneg je komaj skopnel. Grmičevje je še brez popja. Na hlodu sedi Nataša z Nastjo, na deskah Luka in Baron. Klešč leži na kupu lesa ob desni steni. Čez okno v višini tal gleda B u b n o v. Nastja (oči zaprte, pripoveduje s pojočim glasom, kimajoč v taktu z glavo): Pa pride Ponoči na vrt, v utico, kakor sva se domenPa... Jaz ga že zdavnaj čakam In se tresem od strahu in žalosti. On se tudi ves trese in — bled kakor zid, v rokah drži pa revorvert... Nataša (grize semena): Viši Imajo vendar prav, če govorijo, da so študentje — od vraga... Nastja: In s strašnim glasom ml pravi: dragocena moja ljubezen... Bubnov: Ho-ho. Dragocena? Baron: čakaj! če nočeš, ne poslušaj, ampak ne moti je, naj laže... Dalje! Nastja: Nenagledna moja ljubezen, ml Je rekel! Oče ln mati, je rekel, mi ne dovolilo, da bi se oženil s teboj... na vekomaj me hočejo prokleti zavoljo moje ljubezni do tebe. In zato, je rekel, si hočem vzeti življenje ... A revorvert Je imel ogromen, nabasan z desetimi kroglami... Adijo, je rekel, ljubeznjiva ljubica mojega srca! — odločil sem se trdno .. brez tebe ne morem, pa ne morem živeti. In jaz sem mu odgovorila: nepozabni ljubček moj... Raul... Bubnov (začuden): Kaj? Kako? Kraul? Baron (se hohoče): Nastka! Zadnjič je bil vendar Gaston! Nastja (skoči pokoncu): Molčite... nesrečneži! Ah... pritepeni psi! Kaj vi... vi naj razumete, kaj Je to... ljubezen? Prava ljubezen? Jaz sem jo občutila, da, pravo ljubezen! (Baronu): Ti 1 Ničvrednež ... Izobražen človek ... praviš, da si v postelji kavo pil. •. Luka: A vi... počakajte 1 Ne motite je J Spoštovanje Človeku! Sal se ne gre za to. kak- šne besede govori, ampak zakaj Jih govori, za to ne gre! Le naprej pripoveduj, punčka! Bubnov: Barvaj si perje, vrana... alo! Baron: No! Dalje! Nataša: Pusti jih, kal bodo oni! Iz zavisti ti nagajajo... o sebi nimajo ničesar pripovedovati ... Nastja (zopet sede): Nočem več! Ne bom več pripovedovala, če oni ne verujejo .. Če se smejejo... (Naenkrat zamolči na nekoliko sekund, potem nanovo zatisne oči in nadaljuje vneto in glasno, mahajoč v taktu besed z roko, kot da posluša oddaljeno godbo): Jaz pa sem mu rekla: radost mojega življenja! Mesec moj Jasni! Tudi Jaz brez tebe nikakor ne morem živeti... zato ker te tako brezumno ljubim... in ljubila te bom, dokler bo srce bilo v mojih prsih. Ne vzemi si, mu pravim, mladega življenja ... ono Je potrebno tvojim dragim roditeljem, za katere si ti vsa njih radost... pusti mene! Naj jaz propadem... od hrepenenja po tebi, življenje moje ... Jaz sem sama. Jaz sem taka!... Naj raje jaz poginem ... vse eno! Saj Jaz nisem za nobeno rabo... jaz ničesar več... ničesar več... (Zakrije z rokami lice in tiho plaka). Nataša (se nagne vstran, neglasno) *. Ne plakaj... nikar... (Luka se smehlja in boža Nastjo po glavi). Bubnov. (se hohoče); Ah,., ti punca iz cunj! a? Baron (se tudi smeje): Očka, kaj misliš, da je res? To je vse iz knjige »Usodepoln« ljubezen...« To vse skupaj ni nič! Pusti Jo! Nataša: Kaj pa ti hočeš? Ti! Molči že... ti, ki te je Bog zapustil... Nastja (razjarjeno): Propala duša! Pro-palica! Kje imaš ti dušo? Luka (vzame Nastjo za roko): Pojdiva, draga meja... nič se ne jezi! Jaz vem, Jaz verjamem! Ti Imaš prav, ne oni... Ce ti pravi?, da si občutila resnično ljubezen potem si Jo! res občutila. Tako je. A na njega se ne jezi, n\ svojega sožitelja... On... mogoče se smeje prav iz zavisti... on mogoče nikoli nič resničnega občutil ni... Pojdiva!... Nastja (prižema krepko roke k grudimjs Očka ... Naj me Bog kaznuje, če ni bil) res ... Vse je bilo res... Študent... Francoz je bil.., Gastoša so mu rekli... s črno bradico ... v lakastih škorenjčkih Je hodil... strela naj me ubije, če ni res ... Iti tako rad me je imel. tako. rad!... Luka: Saj vem! Verjamem! V lakastitv škorenjčkih praviš? A — Jaj — aja No — m ti si ga tudi rada imela? . Baron: Ali je neunma ta pumea... dobra. ampak neumna ... neznosno neumna.., Bubnov: Bog ve, zakaj tako rada laze. Zmiraj — kot da stoji pred preiskovalnim sodnikom... . « . „ , * T Nataša: Je že bolj prijetna laž ... o 1 resnice. Jaz tudi.,. Slran H A P R E J. tiMm. Štev. 199. Stavka v papirnicah v Krkofložih'. LDU. Vratislava, 31. (DunKU.) List »Breslauer Zeitung« poroča iz Hirschberga: V vseh papirnicah v KrkonoSih so danes delavci zaradi mezdnih sporov ustavili delo Stavkajočih je okoli 1800. Zborovanje v Ludvigshaftm. . LDU. Mannheim, 31. (DmiKU.) [Včeraj se je s privoljenjem francoskih oblasti vršilo v Ludvigshafetm veliko zborovanje, katerega se le udeležilo okoli 2000 zaupnikov vsctf strank in voditelji delavskih organizacij. V soglasno sprejeti rezolu-ciji izjavljajo, da bodo v pondeljek vsi delavci v l.udvigshafcnu začeli zopet delati, pričakujejo pa, da bodo francoske oblasti izpustile iz zapora vse, ki so bili zaprti po nedolžnem. Ako se to ne bi zgodilo do pondeljka, bodo delavci v vsej Palaciji ustavili delo; na nadaljnje omejevanje osebne svobode pravi rezolucija dalje, da bodo tako delavci kakor mešeni našli primeren odgovor ; vzpostaviti se ima svoboda tl* slca in sliajanja, kakor tudi svoboda gibanja za vladne in upravne organe. Odgovor Neuiškl AvstrM. LDU. Lyon, 31. {DunKU. — Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov je nadaljeval svoje posvetovanje o odgovoru na nemško-avstrijske protipredloge. Pričakovati le, da bo odgovor izročen v torek. V mirovni pogodbi z Nemško Avstrije ni govora o reškem vprašanju. LDU. St. Germani, 31. (DnnKU.) Kakor poročajo listi soglasno, vsebuje spremno piamo k mirovni {.-o* godbi z Nemško Avstrijo izrečno Izjavo zaveznikov, da hočejo Nemški Avstriji zagotoviti možnost obstoja y gospodarskem In finančnem oziru LDU. St. Germain, 31. »Temps« doznava o že sklenjenih oziroma nameravanih izpremembah v mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo: Okol-nost, da-11 so vojna posojila naložena v Nemški Avstriji, nfkakor ne bo merodajna za to, ali ima ImejitelJ pravico do terjatev napram nem-sJif>-avstrijski vladi. Nobene pravice ne bo imel, ako je postal državljan katere izmed novih nasledstvenih držav. Nadalje bodo vsi predvojni dolgovi, ki ne temeljijo na titrih, na enak način razdeljeni vse nasledstvene države, kakor Je Mk> v dosedanjem načrtu določeno le za netitulirane dolgove. Vrhovni svet se Je pečal tudi z vprašanjem Nemške Avstrije s premogom. Med Nemško Avstrijo, Poljsko in čehe-slovaško bodo sklenjene pogodbe za dobavo premoga na podlagi predvojnega stanja. Nemška Avstrija bo morala v zameno dobavljati različno blago. Vrhovni zavezniški svet. LDU. Lyon, 31. (Brezžično.) Vr-fiovni svet zavetnikov, ki v tredel!o tli zboroval, bo sklican k seji v pondeljek zjutraj. Bavil se bo z mirovnimi pogoji za Bulgarijo, kakor tudi Z odgovorom na prošnjo ogrske vla 'de. Načela In smernice, na katerih bo temeljHa mirovna pogodba k Bulgarijo, so določile in proučile razne komisije, toda najresnejše vprašanje, komu naj pripade Tracija, oziroma naj-li dobi Bulgarlja Izho dišče na Egejsko morje, je še vedno neodločeno, ker amerikanski delegati le ntso prejeli tozadevnih navodil od svoje vlade. V Parizu ne ,vedo ničesar o tem, da bi bil madžarski kabinet Friedrich odposlal svoje pooblaščence v Pariz. AMERIŠKI SENAT. LDU. St. Germain, 31. (DunKU.) Usti poročajo iz Washingtona: Bivši državni tajnik Knox je imel v senatu govor, ki je zbudil veliko pozornost. Izvajal je med drugim, da Zedinjene države ne bodo podplsnle miru, ki uničuje Nemčijo in ki nogled v družabno vedo — izvzemši tiste, ki jih Je buržoazlja nagradila, da tolmačijo socijalizem drugače — pravijo o socijalizmu sledeče: John Rusklo, ameriški mislec in filozof: — »Vlada in kooperacija so v vseli življenjskih akcijah večni zakon življenja; anarhija in tekma Je v vseh rečeh večni zakon smrti . ..« F. G. Peabodv, profesor krščanske morale na harvardskem vseučilišču: »Če je soditi po temu kar }a Jezus učil, Je bil on Socijalist. .« Dr, Layman Abbott, filozof In profesor teologije, ki pa sam ni socijalist, pravi: »Tendenca časa gre vsporedno s socijalizmom; nobena sila ga ni vstanju odvrniti...« Father William Barry pravi: »Nikomur se ni treba bati besede socijalizem; gibanje delavskega razreda v boju za pravičnost bi bilo pod vsakim drugim imenom nespremenjeno . . .« Ameriški učenjak Grant Allen Je hil socijalist; Allred Russell Wal-lace, eden prvih svetovnih učenjakov, je sprejel nauk sociializma. Webster|ev besednjak; — »Družabna teorija ali načrt, ki zastopa popolnejšo in bolj harmonično upravo družabnega sorodstva, kakor Je danes«. Dietionarv of polhleal econo*ny. — »Socljaiizein zahteva, da ie proces proizvodnje in razpečavanja blaga reguliran ne potem tekme, ki služi privatnim interesom, ampak potom družbe kot celote, v njeno skupno korist*. Ivan Cankar, naš sloveči drama tik in pisatelj, Je bil socijalist. Aston Aškerc, naš sloviti mislec in epični pesnik, ki ie slekel črno suknjo, da posveti svoje moči naprednemu gibanju svojega naroda, le bil s socliaUsrt. ^ Profesor Graham T»yh>r, 8lovul ameriški hiventor. Je na predavanju pred delegati Y. M. C. A. v LaSalle Hotelu v Chicagu, dne 1. mar<» t. J. rekel glede družabne revolucij® med drugim sledeče: »V, teku Je novo vojskovanje, novi boji za preobrat človeške družbe. Boj se vrši proti autokracljl, družabni krivičnosti. razrednosti in vladanju manjšine. V Rusiji in Nemčiji je ta boj krvav. V Ameriki, Angliji in Franciji je nekrvav in se vrši mirnim potom. Ampak rezultati bodo eni in isti — reorganizacija človeške družbe na podlagi enakosti za vse, ki delajo z rokami in možgani ...« Father McGrady, znani katoliški duhovnik in socijalist, ki je slekel Črno suknjo, da posveti svoje moči socijalistični propagandi v Ameriki, piše v svoji knjigi »Katoliška cerkev in Socijalizem« med drugim sledeče: *V prihajajočem konfliktu med starim in novim družabnim redom bo papeštvo pomagalo nazadnjaškim elementom. Napredek pomeni smrt za cerkev. Dogme rimske cerkve ne bodo prenesle po-skušnje znanstvene analize, zato pa ona išče pribežališča v sencah ignorance. Nastop socUalizma Je triumf demokracije; rimska cerkev Je pa ostanek fevdalizma. Ustanovitev socUalizma pomeni smrt aristokraciji, rimska cerkev pa že od nekdaj nagiaša božansko pravo kraljev In cesarjev ter božansko ustanovo plemstva. Socijalizem zahteva pravico za vse in zavrača vse. privilegije. Socijalizem prinaša gospodarsko enakost, katera bi omogočila milijonom delavcev, da uživajo blagoslov civilizacije, ki poveličuje zarjo dvajsetega stoletja. Pod socijalizmom bo otrok rešen spon mezdnega dela hi prebil bo svoja mlada leta v šolah, nakar bo zamo-gel poznejša leta vtrjen z nal-višjo izobrazbo porabiti prosti čas za premišljevanje ln proučevanje človeške družbe. Neveda bi Izginila iz dežele . ..« Dnevne vesti. Kako urejujejo Južno železnico. Nekaterim gospodom na južni železnici se kar ne morejo živci pomiriti. Ker vidijo, da nikakor ne gre po njihovi volji, so upeljall železničarsko policijo, ki ima povsem čude« nalog. Ta namreč nima ščititi ugled uprave, ki Je v javnosti že precej pod ničlo, temveč mora vohati po roll-tičnem mišljenju uslužbencev in fa-briciratl zločince po teoriji znanega Azeva. Ker se v dneh 20. in 21. Julija ni hotel izvršiti oikak zločin, zato je dobil zadostno znani autialko-holik K. od visoke strani nalog, d* na Topliharjev način, ki se je v Stari Avstriji Izvrstno obnesel, konstruira podlago za veliko preganjanje uslužbencev, kar bo omogočilo, da se res nični lumpje vsaj začasno skrijejo. V dosego tega vzvišenega in demokratičnega namena, je začel imenovani ljudi zaslišavati o stvareh., k« ga prav nič ne brigajo 'm pole« Uva značijo zločin izsiljevanja v ztnlsHi kazenskega zakona, na kar noseN« gospoda državnega pravdnika opozarjamo. Možakar izprašuj« ljudi, ki sploh v kritičnem času niso bili v službi, kdo jim Je nasvetoval vstop v stavko, zakaj so stavkali Itd. Gospodom bodi ' nov edano, da jih to prav nič ne briga, usužbencl pa na1 upoštevajo, da nkna nihče na žele? niči pravice Jih o ©olitičnem po čejfcJu izpraševati, kalti z ravno isto pravico bi lahko uslužbenci vprašali krumirje, zakaj so delali in kdo Jih Je v to silil. StavJca je bila političnega značaja in če se je povodom nje zagrešilo kaj pw>ti zakonu, pe- tem je edino-le državni pravdah opravičen stvar zasledovati in even-tuelno kazen predlagati, nikdar pa ne današnji mogotci južne železnice, Iz izkušenj sicer vemo, da jim policijska žilica ne da miru, toda na5*i bomo sredstev, da jo utolažimo. Za posledice tega početja pa prepuščamo vladi vso odgovornost, ker je le ona, odnosno njeni posamezni predstavniki vzrok ln povod žalostnim pojavom takega brezprimernega sistema. Ta migljaj naj za danes zadostuje, če pa ne bo miru, potem se pogovorimo Jasneje. if. P. Malomarnost. Nekateri kraji Ljubljane so res tako slabo razsvetljeni, da se Je Čuditi, Če se ne dogajajo še vse huise neprilike, nego se sicer. Preveč iih e pa že Itak! In ne samo, da so sinjo razsvetljeni, tudi za javno strnftj e slabo preskrbljeno. Redarjev ta ponoči v gotovih krajih malokle si-1 deti. NI čuda, če se ropa kar sredf mesta. Kakšne razmere vladajo v tem oziru, vedo še najbolj?« stanovalci Pražakove ulice ln bližnjih krajev. Vsa ta ulica od zadnjega dela deželnega sodišča pa do Dun&!-ske ceste nima ne enega svetilnika. Ce pogledaš od Dunajske ceste v Pražakovo ulico te obda takoj polna tema. Ce greš tod ponoči, Je slučaj, če ne zadeneš z nosom ob zid. Kar Je pa še najbolj nevarno, Je to, da Imajo menda v Pražakovi ulici, 'n sicer takoj ob začetku te ullee pri Dunajski cesti razni uzmovtčl -voj fiksni tabor. Zgodilo se je že par-krat, da so bili tam mirni pašami oropani. Tudi v nedeljo okolu 11. zvečer je bil pasant takoj ob začetka te ulice na strani Dunajske eeste oropan. Nasilnež ga je vrgel na tla, mu zamašil usta in mu odvzel denar, in nato izginil v temi. Stražnike; ni bilo nikjer daleč naokolo. Predrznost tega čina daje opravičeno j sliti. Ulica je namreč čisto tc: a. sredi ulice so pa njive, kjer se storilec lahko s pomočjo teme izgubL Večje malomarnosti si ne moreuiO misliti. Luči ni, redarjev tudi ne, ln tako se pač lahko zgodi, da pride ta-korekoč sredi mesta do takih neprijetnosti. Ali ne bi mogli v tej ulici goreti vsaj svetilki? Naj se preskrbi, dokler se ne zgodi še kaj hujšega, Manj se menda ne more zahtevati« Zemljišča dobrovolitem. Izšla je naredba vojnega mitrS strstva, glasom katere se imaj > zbrati podatki dobrovoljcev srbske vojske, katerim se imajo podeliti obljubljena zemljišča. Z ozirom na to, da je mnogo dobrovoljcev la odpuščenih iz vojske, naj vDosljtlo vsi oni. kateri niso vposlali še potrebnih podatkov že za časa službovanja v vojski, osebne st znam* Brambnemu odseku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani s sledečimi podatki: čin in stan,ime in priimek, od kod je (kraj, okraj), poslednja komanda v stanju katere se je vodi/, rojstno leto, služba v kadru, koliko in kje, je-li pismen, s čim se je pečal v civilu, Je-li borec ali neborec ni spremembe v teku službovanja. Vpokpieacem na Poverjeništvo ministrstva financ gam ie sporočilo, da so bile dragim -•ske doklade po naredbi z dne 28. Ju nija 1919 D. R. št. 63.515 (»Uradni Ust« št. 125 de 1919) raznim kategorijam vpokoJencev ln vpokojenk nakazane in izplačane deloma že tekom meseca avgusta, deloma bodo nakazane s pokojnino za septembe* I yred. Izvzeti so le vpokojenci k! Baron: No, kaj? Dalje? Nataša: Izmišljujem si... Izmišljujem st ln — čakam... Baron: Česa? Nataša (se smeje v zadregi): Tako... 'Jutri, si mislim, bo prišel nekdo... poseben človek... Ali pa se bo zgodilo nekal nenavadnega ... kar še ni nikoli bilo.,. še dolgo čakam ... Če pa res pomislim —» česa naj čakam? Pavza. Baron (z nasmehom): česa čakati ? Jaz ničesar ne čakam. Vse je bilo. Vse je končano !... Dalje I Nataša: Včasih sl pa mislim, da bom jutri nenadoma umrla... In tako žalostna postanem od tega... Poleti si lahko predstavljaš smrt... poleti so nevihte... vedno te lahko strela ubile... Baron: Nič dobrega nimaš na svetu ... ta tvoja sestra Je hudičev karakter! Nataša: Kdo pa ima kaj dobrega na svetu? Vsem je slabo... saj vidim... Klešč (dosedaj je bil miren, brez zanimanja; naenkrat poskoči): Vsem? Lažešl Ne .vsem! Dobro — če bi bilo vsem! Potem človek ng bi zameril... da! Bubn ov: Kaj te je kako je naenkrat zacvilil! (Klešč zopet leže na mra). hudič ugriznil? Hu, svoje mesto, in utr • Baron :A...z Nasttenko se moram sprijazniti... če se ne sprijaznim, ne bo data sta Pijačo... Bubnov: Mm. Ali radi lažejo ljudje. , .Vika... to Je še razumljivo!^ Navajena je, da si barva gobec... pa si hoče še dušo pobarvati ... z mdečo barvo... Ampak drugi. —• Zakaj? Na primer Luka... laže in laže... vse brez koristi zase .. Star je že... zakaj neki ? Baron (se smeje, odhaja): Vsi ljudje imajo sive duše... Vsi bi jih radi rudeče pobarvali... Luka (vstopi izza ogla): Ti, gospod, zakaj pa dražiš punčko? Zakaj ji ne pustiš vese- lja.,, naj joka... Za svoje veselje toči solze.... saj ti nimaš škode od tega. Baron: Nenmno, očka. Naveličal sem se Je... Danes — Raul, jutri Oaston... pa vedno eno In istol Sicer se grem pa sprijazniti z njo... (Odide). _ Luka: Le pojdi... polaskaj Jo malo! Človeka polaskati —- to nikoli ue škoduje .. Nataša: Dober si ti, očka... Od česa — si tako dober? , ,, Luka: Dober, praviš? No dobro, če do- ber, pa dober, da! (Za rudečo steno se začuje tiha godba harmonike in pesem). Nekdo mor« biti tudi dober ... nekdo mora Imeti usmiljenje z ljudmi! Kristus Je imel usmiljenj« * vsemi in je tudi nam tako ukazal. O pravem času imeti usmiljenje s človekom... potem je dobro. Vidiš, na primer, iaz sem bil hišni čuval Rti kem inženirju pod Tomskom... No, dobro! Hiša je stala v gozdu... gluh kraj... zima, jaz pa sam v hiši... Imenitno! Enkrat pa zaslišim lezejo! Nataša: Tatovi? Luka: Tako je. To se pravi, lezejo, da Vzamem puško in stopim iz hiše. Gledam — dva sta... odpirata okno— tako sta zamaknjena v svoje delo, da me še ne vidita. Jaz zakričim: ah, vi, proč od tod! Ona dva. vidiš, pa s sekiro name... Jaz jima pravim preč, drugače ustrelim, pa merim s puško zdaj na enega, zdaj na drugega. Padeta na kolena in prosita: pusti naju! Ampak jaz sem se Že razjezil... veš, zavoljo sekire... Jaz sem vaju podil, pravim, pa nista šla, sedaj pa, pravim: nalomita palic, eden ali pa drugi! Nalomila sta. Sedal Pa pravim, eden naj se vleže. drugi na! ga nabije. Jako sta nabila na mojo zapoved eden drugega. In ko sta se nabila, pravita meni: očka, pravita, za božjo voljo, daj nama kruha. S praznim želodcem hodiva. Vidiš, tatovi, mila moja... (se smeje)... in s sekiro! Da. . Krni ta oba... Takoj bi prosila kruha, pravim... A onadva, naveličala sva se, pravita... prosiš, prosiš, nihče ne da... In tako sta živela vso zimo pri meni... Eden, Stefan mu je bilo ime, je vzel puško, pa hajd v hosto... A drugi, Jakob Je bil, Je vse bolehal, kašljal... Pa smo vsi trije stražili hišo. Pride pomlad, pa pravita! adijo očkal Pa sta šla.., v Rusijo sta Jo mahnita »•*, Nataša: Kaj sta bilafcegunca iz jece? Luka: Da, da... tako je... begunca .. < Iz naselbine sta ušla.,. Pridna kmetička! Cs. ne bi Imel usmiljenja z njima, bi me mogoče ss ubila, ali pa Bog ve kaj... Potem pa, sai ves — sodba, ječa, Sibirija... Ječa ne nauči nioe-sar dobrega, Sibirija tudi ne, človek pa... dal Človek lahko nauči človeka mnogo dobrega..i (Pavza). Bubnov: Mm-da! Jaz pa ne znam lagati! Zakaj? Po mojemu — povej vse, kakor. Je. Kaj bi se bal pravice? Klešč (naenkrat zopet poskoči, ket bi g« kaj pičilo in kriči): Kakšne pravice? Kje ie pravica? (Kaže z rokami na cape, v katere J0 odet): To le pravica! Pristanišča, pristanisča ni! Krepati moraš, krepati... to je resmeal Hudič! Kaj bom iaz s pravico? Dihati me pusti, dihati! Kaj sem jaz kriv? Kal bom s pi-2/ vico? Živeti ne moreš, hudič, živeti ne more* to je resnica!... Bubnov: Glej ga no ... . L u k a: Gospod Jezus Kristus ... Klešč (se trese od razburjenja): Govo rite tukaj — resnica! In ti starec tolažiš vse-Jaz pa ti pravim... sovražim Jaz v set resnica naj bo prokleta, prokleta! Si raz 1 \ef Razumeš,« prokleta naj bo! (Se ogledu beži za ogel). , iiriI mu- Luka: Aj-jaj-aj! Kako se je razburil C vek.,« Kam ie pa bežal? .(Dalle prih.) ^tev. 199. n A P R S J, Stran 3. SrpršaJuih' pol še niso vrnili (n pa oni, katerih pojasnila so tako nepopolna, Sa je treba v zrnislu zgoraj navedene nareclbe še natančnejših poizvedb'. Učitelji - sodrugi. Vabi se vse učitelje-sodruge na prijateljski sestanek dne 4. t. m. ob y. uri zvečer v društvenih prostorih V Mahrovi hiši pred »Mestnim domom«. Poštne in telefonske službe. - Na intervencijo deželne vlade > Slovenijo je prejelo predsedstvo deželne vlade od ministrstva pošte in .telegrafa obvestilo, da je omenjene puuistrstvo povabilo vse poštarske in telegrafske direkcije, da vojnikc Dobrovoljce v srbskih in zavezniških armadah iz vseh krajev naše Države prejmejo v prvi vrsti na izpraznjena mesta v poštarsko, telegrafsko in telefonsko službo, v kolikor se za ta mesta potegujejo ali prosijo in drugače predpisane predpogoje za dotično mesto imajo. Drobno, — Porotno zasedanje. Tretje, js-sensko porotno zasedanje v letu 1919, se prične pri ljubljanskem deželnem sodišču 22. septembra t. I. — Društvo zasebnega uradnlštva Slovenije v Ljubljani poziva one '-lane, ki bi imeli odvzeti naročeno °lie dne 21. pr. m., pa so ta rok zamudili, da odvzamejo istega zanesljivo v četrtek, dne 4. t. m. dopoldne °d 9. do 12.ure dopoldne in tam tudi Plačajo. Sploh se naprošajo člani, da se drže določenega reda, ker sicer Povzročajo društvu samo neprillkc. —■ Evakuiranci južne železnice se vabijo na važen sestanek, ki se vrši v četretk, 4. t. m. ob 19. uri v kostilni pri Mikužu, Kolodvorska ulica št. 3. — V interesu je, da se teka sestanka polnoštevlno udeležijo. Proga naj pošlje vsaj delegate s pooblastili. — »Politika«. Včeraj je izšla prva številka »Politike«, znanega neodvisnega belgrajskega lista, ki je še Pred vojno bil eden izmed najresnejših belgarjsldh časopi. nv. .' — Umor. Dne 29. avgusta je neki fant iz Petrušne vasi pri Št. Vidu pri Stični skrival na Kamariji pri-Obot-nem; jz bližnjega gozda poči vojaška puška in zvrnil sc je mrtev na Ha. Vzrok je fantovsko sovraštvo, se je ustreljeni kot vojaški begune skrival pri ženskah. Storilec Je neznan. —Samomor. V Prelaskem pri; ^odčetrtku se je obesila Terezija Zagozda, posestnikova žena v kočiču. Vzrok samomora je neznan. — Konec senzacionelne kazenske razprave v Zagrebu. Pred zagrebškim sodnim stolom se je minolo soboto završila dolgotrajna senzacio-jtclna razprava proti slugi Štefanu ppkač, ki je bil obtožen, da je umoril svojo ženo in njeno truplo razsekal. Obtoženec je do zadnjega talil, a so priče in dejstva govorila Proti njemu. Obsojen je bil na deset let težke ječe; sodno dvorano je So-kač zapustil jokaje. , — Za I. konjsko dirko na Bledu jme 7. septembra 1919, je po vsej gorenjski velikansko zanimanje. — Posebno pester prizor bo nudil krasen dekorativni zaključek dirke s Prvovrstnimi plemenskimi konji in Okrašenimi vozovi, kj jih bodo vj-mle krepke roke gorenjskih fantov »n deklet v narodni noši. Doscdaj je Uglašenih 50 takih tekmovalcev, katerim je pripravljeno 20 častnih da-|H- — Prireditev je za povzdigp na-|e konjereje dalekošežne važnosti, K dirki bo vozil tudi posebni vjak, o katerem bomo občinstvo pravočasno obvestili. Tekmpvalci dobe po-Jasnila dne 7. septembra ob 11. url dopoldne v pisarni Tpurist Office na Bledu. — Mladostno osebe, ki še niso Napolnile 17. leta svoje starosti, .sD»ejo glasom odredbe deželne vlade St. 259 z dne 9. januarja t. I. ho-Dui v gostilne in kavarne le v spremstvu doraslih svojcev, varuhov, rediteljev ali drugih nadzoro-valnih oseb. — Dovoljeno pa je {Mladoletnikom hoditi v gostilne in .kavarne na potovanju v ta namen, Da se nasitijo, in zahajati v stalno fcaiintco, kjer redno obedujejo vsak Dan. iT: Kako skrbe za potrebe ljudstva. v Na vseli koncih ln krajih se ogla-plo razni strokovnjaki in veščakf, ®r razvijajo svoje teorije ter pripovedujejo, odnosno dopisujejo strme--narodu, kakšen raj bi lahko "Ostala ujedinjena Jugoslavija, ka-}U'a baje raznovrstnega hogatstva J*r Prekipeva. Receptov imamo čež vo dosti, zato bi nas vse bolj za- nimalo, če bi hoteli gospodje preiti iz teorije v prakso, od katere bi se morda v doglednem času vendar odtrgal kak košček, čeprav ovsenega — kruha. Toda kakor vse kaže se bomo morali še precej časa zadovoljevati z raznimi nasveti, s študl-ranjem zaključkov raznih anket itd, V novi državi smo namreč zašli zopet na povsem Izhojena pota bivšega avstrijskega birokratizma, kateremu se je pridružila še zapadno-evropejska kapitalistična intriga. Naši branjevci in kramarji od nekdaj so se novim razmeram hitro priia-godili in vestno kopirajo to, kar so učitelji že davno vrgli med staro železo. Oni namreč ne morejo ali nočejo razumeti, da se svet vrti in vrti neprestano. V tej domišljiji jih seveda primerno utrjuje ono delovanje našo modre vlade. Začnimo tod: Pripoveduje se: da vlada grozno pomanjkanje stanovanj in da si gospodje, katerim je edinole ljudski blagor v mislih, belijo noč in dan glavo, s tem težkim problemom. V svojem temeljitem trudu so tudi že dosegli prav lep uspeh, kajti dognali so, da se stanovanjski krizi pride prav lahko do živega ln se ji odpotnore m sicer na popob noma enostaven način; da se namreč zida hiše. Mar ni to napredek?; Naprej vprašati je pa prepovedane, kajti to gotovi gospodi ne trpe. Ker pa nam slučajno ni dosti na mnenju tistih gospodov, zato si bomo dovolili staviti sami nekatera nadaljna vprašanja. Dovoljujemo si povzeti nit tam, kjer se je skrbnim očetom odtrgam, torej skromno vprašati; Zakaj se toraj ne zida hiš, če Je dognano, da ie to potrebno v boju zoper stanovanjsko krizo? Odgovorna to ni za vsakega lahak in posebno ne za tiste, ki morajo imeti »gotove ob-zire«. Mi pa teh nimamo, in zato govorim. Mnda se zato ne zida, ker n! materijala in ue brezplačnih delovnih moči, in ker se ne sme razburjati rejene dobičkarje, verižnike in hišne posestnike, itd. V resnici pa vemo, da le stavbenega materijala dovolj iin preveč na razpolago, da je tudi. na tisoče in tisoče delavcev, ki čakajo na delo, res je pa tudi. da z čuvajo ti take plače, da.bodo lahko živeli v sedanjih oderuških razmerah. Pravijo, da ni cementa, istočasno pa stoji cementna tovarna na Dovjem mrtva in druge tovarne samo še sramotno životarijo. Rekli bodo: Nimamo strokovnjakov za taka podjetja; med tem ko Izganjalo prvo-; vrstne moči, ne morda Nemce, temveč povsem pristne Slovence! (Slučaj inž. Rozman). Da ne bi bilo lesa, tega vendar ne bo nihče trdil, ker dannadan vidimo, koliko se že izva • ža čez demarkacijsko črto. In tako bi lahko navajali še celo vrsto za stavbe potrebnih stvari. Toda trpeče liudstvo-naj ve, da gospoda, ki ima vajeti v rokah, ne more in ne sme ukreniti ničesar v blagor in v prid ljudstva, kei razne ljudske pijavke, ki se skrivajo za firmami navidezno reeluih bank, to zaradi tega prepovedujejo, da lahko tudi še naprej nemoteno verižijo z cementom, železom itd., kar je postalo po čudnih načelih naše demokratične vlade že nekak monopol oderuhov. Narod odpri oči! Vrzi ljudske sleparje, ki se ti sedaj z<.met pod novimi firmami usiljujejo, računajoč s tvojo dobrodušnostjo. Ljuu-stvo vzemi vajeti samo v rpke' Dotlej pa čakaj pohlevno, da ti bodo teoretični modrijani zidali na papirju stanovanja, ki te bodo ščitila med snegom in mrazom. To so tiste zapreke, ki iih naši teoretik i nočejo ali ne smejo priznati. Opeke ne manjka in če jo manjka, potem naj se pripre tiste gospode, kt so pokupili vse opekarne v ljubljanski okolici, in naj se iih vpraša. Čemu so to storili, če sedaj ne proizvajajo to, kar splošno potreba in korist zahteva. Strokovno gibanje. Shoda usnjarjev se vršita dne 7. septembra v Šoštanju in dne 8. septembra v Slovenjem Gradcu, Poročevalec sodrug Novšak Iz Ljubljane. Gibanje med zagrebškimi kleparji. Zagrebški kleparski pomočniki so začeli akcijo za izboljšanje gmotnega položala. Zunanje tovariše so opozorili, naj za enkrat ne iščejo d,ela v Zagrebu. Pivovarniški delavci in delavke, ki so priredili dne 24. avgusta t. 1. vrtno veselico na »Bellevue« v Sp. Šiški, naprošajo tem potom cenjene obiskovalce, da oproste, ker so bil! s pivom bolj slabo potreženi. Hotelo se je postreči z izbornim pivom, alt hotelir tega ni hotel rad razumeti ter je skušal potočiti že cdle tedne pri njem ležeče pivo. Ko so naši or- i gani to opazili, so to takoj zabranlli. Toliko v javnost, da pojasnimo vzroke pritožbe. — Klobčič. Občni zbor delavske izobraževalne organizacije „8vobodatt. (Konec.) Dalje poroča sodružica Rakov Čeva o blagajničnem stanju; Dohodkov je bilo 47.023 K 49 vin,, izdatkov je bilo 32.967 K 66 vin., prebitka 14.055 K 83 vin. Za blagajniškim poročilom slede poročila delegatov podružnic, la Trbovelj poroča sodrug Klenovšek sledeče: Delo in jeklena volja do dela ste premagali vse zapreke, ki sc stavijo proletarcu kadar si želi pridobiti izobrazbe. Nismo se bal* gmotnih žrtev. Šli smo na delo In dosegli uspehe. Priredilo se je obilo dramatičnih predstav, otvorilo se je politično šolo, ustanovil pevski in tamburaški zbor itd. Da pa ne bomo več odvisni od milosti zasebnih gospodarjev zaradi prostorov, si gradimo veliko dvorano, v kateri se bodo uprizarjale delavske predstav* ln se bodo vršila predavanja Otvo-rill bomo dvorano meseca oktobra. Kar je največ vredno, vzgojili smo si že lepo število sodrugov in sodru-žic, naobraženih socijalistov delavsko inteligenco, ki nam je tako potrebna. Pc številu članstva ie največia podružnica v Zagorju. Zastopata jo ss. Jelnikar in rarčnik. Poročata, da so takoj, ko so meseca -aprila ustanovili podružnico, začeli s poučevanjem dramatike in v kratkem uprizorijo dve predstave. Imajo tudi knjižnico, ki je še mala ln jo bo treba izpopolniti. Sodruga sta izrazila upanje, da se bo »Svoboda« lepo razvila, če bodo vsi sodrugi vršili svojo dolžnost. Sodruga Brezovšek in Košič sta podala jasno sliko o delovanju celjske podružnice. Priredili so več predstav v mestnem celjskem gledališču in tudi več predavanj, ter ustanovili politično šolo. Velika agitacija za »Svobodo« je bilo gostovanje ljubljanskega dramatičnega odseka v Celju. Nekaj časa. je organizacija trpela na neslogi, vendar, vre v mladih srcih volja do dela. Kjer pa je volja, tam je tudi uspeh. Iz Jesenic poda lepo in stvarno i poročilo sodružica Brtoncelj. Podružnica se vsled lokalnih raznim . ue razvija sicer tako, kot bi bilo želeti, vendar pa je upati, odkar je Izvoljeni novi odbor, da se podružnica razvije. Sodrug Hladnik vodi tečaj, v katerem se vadijo člani računstva In pravopisja. Ustanovi se v kratkem tudi telovadni odsek. Vršila so se tudi nekatera predavanja. Priporoča, da centralni odbor posveti čim največ pozornosti tej podružnici. Iz Hrastnika poda poročilo sodružica Tušek. Podružnica šteje 356 članic. Povsod kjer je bilo le mogoče, se je omejevalo pijančevanje, gojilo se je dramatiko, prirejalo dt-skuzije, predavanja, potrebo po neumornem delovanju posebno med ženskami, če hočemo, da bo naše delo popolno. Tržič, zastopa sodrug Bedina. Tudi tržiška podružnica se lepo razvija in ima že svoj pevski zbor. Tudi V Tržiču se je priredilo že nekaj predavanj. Knjižnica pa je še majhna in ne odgovarja podružnici. Sodrug Pičinin iz Radeč poroča, da je delo precej težko, ker se premalo sklicuje shode in še manjkajo finančna sredstva. Isto poroča sodrug Kužnik iz Vrhova. Sodrug Treven iz Ljubljane, delegat mladinske organizacije poroča o razvoju mladinske organizacije, ki jako lepo uspeva. Ustanovili so svoj tamburaški zbor, goje tudi že dramatiko. Apelira na strokovne’ organizacije, da pomagajo v razvoju mladinske organizacije. — Sodružica Urbančeva omenja potrebo in zmisel za organizacijo med žen-stvom, in govori o nalogah žene, da pripomore k skupnemu delovanju za osvobojenje. Po poročilu delegatov se razvije debata, v katero posežejo ss. Kocmur, Berno.t, Albrecht, Erjavec, Kristan, Martinčič, Brezovšek, Hiadmk, Klenovšek, Kokalj. Debatiralo se je o temi, kako bi se kar najboljše vršilo izobraževalno delo po naših podružnicah, o protialkoholnem gibanju in enotne telovadne obleke. Napravi naj se opravilnik, ki naj bo veljaven za vse podružnice. Tozadevna naloga se poveri novo izvoljenemu odboru. — Sodrug Erjavec stavi predlog, da naj se vrši občni zbor prihodnje leto. Predlog se sprejme. —* Sodrug Vehovc stavi predlog ua strokovno komisijo glede mladinske. organizafije. Se sprejme. Po debati o poročilih in o predlogih predlaga sodrug Erjavec, da se da odboru absolutorii, kar s« sprejme. Nato se je izvolil sledeči odbor; Predsednik: Dražil Stefan, prvi podpredsednik: Lehpamer Stefan, drugi podpredsednik: Urbanc Mlel, tajnik; Vehovec Jakob, blagajničarka: Rakovec Krista. Odbor: Albrecht Fran, Brozovič Jurij, Erjavec Fran, Kukelj Ana. Stebi Alojzija, Hlebš Ivan, Kralj Ivan. Sluga Ivan, Klenovšek Jakob, Ule Anton. Kon trola: Kocmur Jvan, Svetek Fran, Jurčič Simon, Widmajer Sldonija, Bedina Ivan iz Tržiča, Hladnik Ivan iz Jesenic. Košič Milan iz Ceija. Tušek Pavia iz Hrastnika. Po izvolitvi odbora predlaga sodrug Dražil, da podružnice po svoji možnosti prispevajo za Cankarjev spomenik. — H koncu občnega zbora, pozdravi sodrug Prepeluh v imenu izvrševafnega odbora zborovanje in želi obilo uspeha v bodočem delovanju v naši tako važni izobraževalni organizaciji »Svobodi«. Sodrugi. naprej! ______________ Iz Slovenije. Uti}#. Pri nas v Litiji smo ustanovili v prid delavskega kakor tudi km«-tiškega ljudstva prepotrebno podružnico konzumnega društva. Pristopilo Je že okrog 500 članov. Pa glej ga spaka! Kakor povsod, tako tudi tukaj priduo agitirajo proti konzumnemu društvu tisti, ki jim 'e konzum trn v peti. V prvi vrsti so seveda trgovci. Znižali so sedaj vse cene, kar Je tudi pravilno ln kar smo ml z konzumnim društvom hoteli doseči. Razni trgovci sp se izrazili, da žrtvujejo po več tisoč kron; tako n. pr. le baje žrtvoval sam g. Elsner 54.000 K, da ugonobi naš konzum. Kar pa dela gosp. Rebec, presega že vse meje. On namreč straši leme* .tlško ljudstvo, da bo konzum propadel in se bodejo potem kmetom prodala posestva. Vam vpisanim članom pa ni potreba poslušati takih neumnosti. Poživljamo vas. da pri vsaki priliki zavrnete take protiagi-tatorie, katerim se jc vendar enkrat; omejilo odiranje revnih slojev. Sa): sedaj sami pokažejo, kako krivično so nam jemali denar iz žepov, da Imajo sedaj kar po toliko in toliko tisočakov na razpolago, da bi ugonobili naš konzum. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, katerega podružnica je v Litiji, se je ustanovilo leta 1908., hna sedaj nad 30 prodajaln, je torej velepodjetje, katerega vsi litijski trgovci ue bodo ugonobili, akoravno vsak cel svoj v vojni nakopičen dobiček žrtvuje. Iz sledečega je razvidno, kako je trgovcem konzum trn v peti. Dne 24. t. m. so imeli vsi tukajšnji okoličan-ski trgovci iz Važ, Zagorja, Smart-na, Lilije in drugod, v Šmartnem pri Litiji zborovanje, kako nastopiti proti konzumnemu društvu. — Ka! se je tam sklenilo nam ni znano, paš pa sl lahko mislimo, da kaj prida za konzumente nič, ako bi se jim posrečilo ugonobiti konzum. Se enkrat vam zakličemo: člani konzumnega društva, obrnite tem pijavkam hrbet, ne poslušajte jih, ker z ugonobitvijo konzuma bi vam potem šli s cenami rapidno gori, da bi si po tri in večkrat spravili tisti denar notri, kar sedaj žrtvujejo. Re$ so sedal cene tudi v konzumu visoke, ker tudi konzumna društva morajo blago kupovati in ga ne kradejo, kakor se Jc eden od tukajšnjih gosp. trgovcev izrazil. Pridejo pa kmalu bob Ji časi in tedaj bi radi videli, kdo nam bode konkuriral. — Se nekaj moremo omeniti in sicer: V Šmartnem pri Litiji Je začel g. dekan, ko Je sik šal da se ustanovila konzum v Litiji, takoj agitirati za nek drug konzum v Šmartnem. Seveda mu ni šlo vse gladko, ker se ljudstvo ne da več zapeljevati na že od nekdaj znati« klerikalne konzume. Ker se pa 'H mora nekaj narediti proti našemu delavskemu konzumnemu društvu, so mu priskočili, kakor se sliši liberalci, pardon jugoslov. demokrati, na pomoč in sicer tovarna usnja " Knaflič, mesar in gostilničar g. Robavs ln lesni trgovec ter posestnik g. Tomažin. Jasno je, da ti gospodje že vedo kal delalo, ker denar nakopičen v vojni in naložen v hranilnici se prokleto slabo obrestuje, torej je boljše, da se ga da na razpolago za ustanovitev konzuma po 8% ali pa še več, saj bodo odjemalci nanosili že itak velikemu vojnemu dobičku še več na kup. Mi nimamo nič proti temu, ampak čudno se nam zdi, da gospodje ravno sedaj pridejo s tem na dan, ko imamo že itak konzum ln hočejo še v Litiji napraviti podružnico šmartenskega konzuma. Kakor se kaže, preti našemu konzumnemu društvu v Litiji z vseh strani nevarnost, kar Je najboljši dokaz, da se tr- govci in razni dobičkarji silno boje. za svoje žepe. Konzumentje pa se tu? oziramo ne na levo ne na desno.' ampak korakamo po začrtani n >;( naprej, kjer nas čaka naš ckj, naše odrešenje, odrešenje od vseh ljudskih pijavk. Več konzumentov. Dol pri Hrastniku. Našega g. nad paznika Miha B. opozarjamo za prihodnjič, kadar še kdaj poda uživat dobro vinsko kapljico, da se obnaša bolj dostojno in si ne dovoli več tega kar je storil neko nedeljo na Dolu. Njegovega zabavljanj,, in opravljanja našega sodruga Kovača smo že Siti. Goto o mu je sodrug Kovač velik trn v pen. Ue mu ni kaj všeč. naj gre rajši med svoje narodtijakarje. Med nami ie že dosti izkušenih in pametnih ljudi in zato ne potrebujemo njegovih’ pridig. V drugič naj si preje premisH kaj da govori. Več rudarjev. Celje, ,V nedeljo, 31. avgusta se Je pričel v Celju tridnevni sestanek jugo« slovanskega svobodomiselnega diju-štva. Kot govorniki so nastopili zastopniki diJušiva iz Belgrada, Šumaka, Ljubljane iti Celja. — Ni moj namen pečati se z izvajanji raznih govornikov. a omenim vseeno govor, g. Prckoršeka, vodJe tukajšnje javne bolnice, ki le v kratkem, a stvarnem govoru pozival dijaštvo k 6tvarnemu nestrankarskemu in nepolitičnemu kulturnemu delu in predvsem povdarjal, naj ohranijo svobodo misli ter isto naj tudi drugim nikdar ne kratijo. Želeti bi bilo, da bi se pa tudi res naše dijaštvo ravnalo po njegovih besedah jn ne preziralo več delavskih in kulturnih organizacij, temveč s temi zedinjeno Šlo v boj za en ideal — za izobrazbo naroda. f Gospodarski urad okrajnega glavarstva v Celju nam javila, da sladkorja za vkuhavauje in industrijskega sladkorju ni več, ter jo vsako povpraševanje po njem brezup*. šatBL. Kultura. HimoL Izšle sto himni »Lepa naša domovina« in »Bože pravde« a tekstom in napevom v založbi »Društva za zgradbo učiteljskega kon-vlkta«. Dvoglasno s spremljevalnem harmonija, priredil Franjo Man !t. Cena skupaj 1 K. "'"mm m mm* v "i »hiijim * ih ■> Gospodarstvo. Vabilo na zbor odposlancev, spodnještajerskih okrajnih zastoocv, občin, hranilnic in poročevalce* javne uprave dne 11. in 12. septembra 1919 v »Narodnem domu* v Celju z začetkom oh 9. uri vsa! .•ga dne. — Dnevni red: 1. Poročila predsednika komisije SHS za Štajersko o stanju HkvIflacHe. 3. f>#*©-krog deželne vlade za Slovemio in posameznih poverjeništev v upravi slovenske Štajerske. Poročajo od deželne vlade in posameznih pover jenikov določeni poročevalci. 3. Poročilo o stanju občinske uprave. Predlogi o zložitvi občin. Nasveti o. dobi in načinu občinskih volitev. 4« Stanje avtonomnih mestnih občin Maribor, Celje, Ptuj. Nasveti o ^ presnovi volilnega reda In uprave #! teh mestih. 5. Okrajni zastop! dc^ej in v prlliodnjosti. 6. Poročilo o podpisovanju vojnih posojil dežele, okrajnih zastopov In občin in posvetovanje o daljnem postopku t ozirom pa ta posojila. 7. Poročilo n stanju občinskih in okrajnih hranilnic, o nJih obremenitvi i vojnimi posojili ter posvetovanje o sUmclJt istih. 8. Uporaba deželnih doklad. Poročilo odposlanca finančne uprav 9. Poročilo o stanju bivših deželni! kopališč ter posvetovanje o lastništvu glede istih po izvršeni likvidaciji. 10. Poročilo o stanju bivših deželnih železnic in udeležbi likvidacijske mase na glavnici zasebnih železnic. 11. Poročilo o kmetijskem šolstvu in posebej o vinogradništvu z ozirom na udeležbo prejšnje deželne uprave. 12. Uloga bivše de* feine uprave in sedanje deželne vlade glede zdravstva na Štajerskem. 13. Preuredba šolstva in vzdrževanje istega. 14. Volitev članov v likvidacijsko komisijo in morebitnih odsekov za reforme. Izdajanja izvoznic za živila. Ker dohajajo stranke v vedno večjem številu po izvoznice k odseku t% prehrano in onemogočajo imenovanemu uradu drugo delo, se opozarja občinstvo, da izdajejo odslej izvoznice za živila le okrajna politična oblastva (okrajna glavarstva i« mestni magistrati). Odsek za prehrano ne izdaja neposredno strankam nikakih izvoznic več Naredba poverjeništva za kme-tiistvo glede dovoljenja sladkanj? S li an 4. letošnjega vinskega pridelka. Na podlagi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210 dovoli se z ozirom na neugodne \re menske razmere sladkanja 1 e t o s -njega vinskega pridelka. Poraba sladkorja je dovoljena od početka vinske trgatve pa do 30. novembra t, 1. Najkasnejše do 15. decembra t. !. imajo tisti, ki so sladkali vinski mošt ali vinsko drozgo, pristojnemu okrajnemu glavarstvu naznaniti množino vinskega mošta ali vinske drozge, ki so jo sladkali in množino v to porabljenega sladkorja. Prevoz blaga Iz Soluna. Komisija, odločena za prevoz blaga iz Soluna, poroča, da bo prvi del tega blaga, ki je nabavljen na Angleškem, odposlan iz Soluna 4. septem bra t. 1. Mednarodni železniški promet. Listi poročajo, da se v Parizu pogajajo že več tednov o ureditvi mednarodnega železniškega prometa. Sklenili so, da direktni vlak Pariz-Sltnplon-Bukarešta ostane definitivne v prometu in da se od te proge odcepi posebna zveza z Menami. Drug tak direkten vlak bo vozil na progi Pariz-Strassburg-Nunibera-Praga-Varšava. Kot prečna zveza uvede vlak, ki bo vozil iz Ostenda preko Bruslja v Milan, kjer bo Imel zvezo z gori omenjenim simplon-skim vlakom. Staro bernsko konvencijo naj nadomesti nova pariška konvencija, ki bo baje sklenjena 2*?. devembra t. 1. Grozote v Armeniji. Kot dodatek k našemu pred nekaj dnevi priobčenem poročilu o ubijanju Armencev prinašamo še nastopno: »Newyorški »Times* je dobil ne* ko pismo iz Armenije, v katerem se poroča o strahotah v tej deželi. Pismo pravi med drugim tudi sledeče: »Bilo je v torek zjutraj v avgustu 1914., ko je izdala turška vlada ukaz, da se moramo pripraviti na izselitev in odhod v 24 urah. Dolgo pred določenim časom, ko smo delali priprave za odhod, so prišli turški žandarji. Z biči so nas prisilili, da smo zapustili vse ter odšli na železniško postajo .odkoder smo se odpeljali v Konio, kamor smo dospeli ponoči. Tisti, ki so bili v svojih domovih, so morali ven; tiste, ki so jih dobili na trgu, so zaprli. Ločili so žene od soprogov, otroke od mater. Nas so poslali naprej. Ko smo markirali, so hodili zraven nas turški vojaki z golimi meči v rokah, in kadar se jim }e zahotelo krvi, so planili med nas ter pričeli moriti. Tisti, ki so vsled težkih bremen zaostajali, so bili pretepeni z biči od žandarjev, ki so hodili za karavano. Celo pet so nas pretepali; mi smo prosili milosti, toda bilo je vse zaman. Vojaki so nam povedali, da nas ne bodo umorili, temveč da bodo to prepustili Arabcem. Tako smo korakali po raz-paljenem arabskem pesku bosi ln gologlavi. Tisti, ki so zaostali, so b!!i usmrčeni od Arabcev, kateri so jih kar s sulicami prebodli, ko so v galopu pridirjali mimo na svojih konjih. Marširali smo vso noč, potem so nam pa ukazali, naj se do golega slečemo ter nam niso pustili niti spodnjega perila. Nato so izbrali iz vrste nekaj mož ter jih pred našimi očmi ustrelili. Ženske so na pričeli odbirati ter si lih medsebojno proda-iati. Nasledniega dne ie bila prodana neka mati pred očmi svojih otrok ter odpeljana.« Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 1. Presbiro javlja : Predsednik Pavlovič otvori stjo ob osemnajstih. Po formalnostih se preide na dnevni red: Zakonski predlog o dvanajstinah za september in oktober. •— Poslanec Marko Trii • kovič (radikalni disident) izjavi: Z obiram na izjavo, ki so jo vse opozi-fcionalne stranke podale predsedniku kraljevske vlade preko predsednika narodnega predstavništva, bi ono moralo že danes definitivno ugotoviti svoj položaj nasproti tej vladi. Toda prepričanje, da država v teh težkih časih ne sme ostati brez fi- nančnih sredstev in da se pokritje stvarnih državnih potreb ne bi oviralo in preprečilo, hočemo mi, iz-vzemši Narodni klub, sodelovati pri reševanju tega predloga, kateri stoji na dnevnem redu, ne da bi končno-veljavno angažirali svoje držanje, če vlada pristane na to, da se sklepa samo o eni proračunski dvanajstini. Predsednik vlade D a v i d o v i č izjavi na to: Gospodje! Z ozirom na to, da obstajajo ravno iste razmere, ki so zahtevale, da se sobotna seja odloži na današnji dan, pristaja vlada na to, da se pretresa zakonski predlog samo o eni dvanajstini. Po tej izjavi govori posl. dr. Tresič-Pavičič svoj prvi govor. V daljšem govoru apelira na narodno predstavništvo, naj s složnim delom nadaljuje veliko delo narodnega ujedinjenja. Nato pride do glasovanja o proračunski dvanajstini za mesec september. Predlog je sprejet s 124 glasovi proti 43 glasovom. Prihodnja seja je odrejena z ozirom na muslimanski praznik bajram za prihodnji torek 9. septembra z dnevnim redom: 1. razdelitev zbornice v sekcije, 2. drugo čitanje zakonskega predloga o proračunskih dvanajstinah. — Seja se zaključi ob devetnajstih. Poziv. Ker vodstvo ljubljanskih »Strol-nth tovaren ln livaren« potom časopisja kakor tudi privatno Išče pisarniških moči, naznanja podpisana organizacija vsem svojim organiziranim članom, da imenovana tvrdka do sedaj še ni uKOdila upravičenim zahtevam svojega delavstva in uh-stavljeništva, vsled česar stavk;: še vedno traja. Poživljamo vse organizirane trgovske pisarniške moči. da v znak solidarnosti nikdo pri tern podjetju ne sprejme dela. »Zveza trgovskih nastav« IJencev na slov, ozemlju*. Radgona Nemški Avstriji. LDU. Pariz, 31. avg. (DunKU.) „Agence Havas“ objavlja naslednje poročilo o diplomatskem položaju: Besedilo mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, ki ga je odobril vrhovni svet zaveznikov, ne vsebuje v teritorialnem pregledu nikakih bistvenih izprememb. Samo mestece Radgona je prisojeno zopet Nemški Avstriji. V spremnem pismu se označuje Nemška Avstrija kot odgovorna za izbruh vojne. Toda zavezniki izjavljajo v pismu, da se zavedajo dejstva, da je treba Nemški Avstriji nuditi gospodarsko in finančno pomoč ter na ta način zagotoviti njen obstoj. Spremno pismo se obrača tudi proti pripojenju Nemške Avstrije Nemčiji. Najnovejša poročila. VRAČANJE INTERNIRANCEV. LDU. Zader, 1. Vsled posredovanja naše mirovne delegacije in našega ministrstva za zunanje stvari le pričela vračati italijanska vlada internirance iz našega zasedenega ozemlja v domovino. Semkaj se Je predvčerajšnjem vrnilo iz ItalUe okoli 300 dalmatinskih internirancev. NOVA OGRSKA VLADA. LDU. Budimpešta, 1. (ČTU.) Franc Heinrich se je do nedelje zjutraj do petih pogajal z zastopniki raznih strank glede sestave kabineta in posrečilo se mu je, doseči sporazum skoraj z vsemi strankami. Ministrska lista je nastopna: Predsed- stvo: Franc Heinrich; notranji posli: Perenyi; trgovina: Garainl; finance: Hegeduš; kultus: Huszar; poljedelstvo: Rubinek; pravosodje: Balo-ghy; vojni minister: Schnetzer; narodno blagostanje: Peidl; prehrana: Ereky; narodnostne manjšine: Btev-er. Poleg tega so še kondidirali irije ministri brez portfelja: Štefan Lal-ler (krščanski soc.), Peyer (soc. de- NAPREJ. mokrat) in Stefan Szabo (kmetijska stranka). Vprašanje o zasedbi ministrstva za zunanje posle še ni rešeno. Prevzame ga ali grof Czaky ali pa Martin Lovaszy. Ta novi kabinet re-prezentira koalicijski kabinet vseh strank in strni. POŽAR. LDU. Karlovi vari, 1. (DunKU.) Mestno gledališče v Teplicah-Šenau je snoči zgorelo. PRISILNO POSOJILO V ITALIJI. LDU. Lugano, 1. (ČTU.) Kakor poroča »Corriere della Sera«, Je ministrski svet sklenil razpis prisilne«? posojila, ki naj bi donesel 20 milijard lir. AMERIŠKO POSOJILO ITALIJI LDU. Amsterdam, 1. (DunKU.) »Pressbureau Radio« javlja iz Wa-shirigtona, da so Zedinjene države dovolile Italiji posojilo v znesku 9 milijonov stotisoč dolarjev. DESETURNO DELO V NEMČIJI. LDU. St. Germain, 1. (DunKU.) > Humanite* priobčuje le za notranjo uporabo namenjeni poziv trgovskega ministra Clementela, v katerem trdi, da se v Nemčiji ne dela osem, nego do deset ur na dan. Minister pozivlje Francoze, da kaj ukrene!') proti preteči nevarnosti nadkrilitve. Listi smatrajo ta poziv kot kršite* zakona o osemurnem delavniku tn zahtevajo od trgovskega ministra Clementela odgovora. ŠVEDSKI KOVINARJI ZA SO-VJETSKO RUSIJO. LDU. Nauen, 1. (Brezžčno.) Zborovanje zveze švedskih kovinarjev je sklenilo stopiti v zvezo s sovjetsko Rusijo. Švedski minister za zunanje posle je poslal zvezi sklep, v katerem izjavlja, da izzove vsak poizkus, predreti blokado in se zvezati s sovjetsko Rusijo vojno i entento in je vsled tega brezupen, SENATOR KNOX PROTI NEMŠKI MIR OVNI POGODBI. LDU. Amsterdam, 1. (DunKU.) Pressbureau Radio javlja iz Wa-shingtona: Senator Knox je v svojem govoru, v katerem je zahteval, da Zedinjene države podpis mirovne pogodbe odklonijo in sklenejo z Nemčijo mir na svojo roko, izvajal med drugim: Mirovna pogodba nalaga Nemčiji tako grozovite kazni, da kršijo vse mednarodne zakone. Smatram za najboljše, da odpustimo Nemčiji vso* škodo, ki nam je nastala vsled vojne in da skrbimo za to, da dobi Nemčija mesto tega posojil. Zedinjene države morajo vojno končati, kakor so jo bile začele, namreč proste in neodvisne in kot gospodar položaja. Senator Knox se sklicuje na znatne usluge, ki so jih storili ameriški podaniki nemške narodnosti Zedinjenim državam. Sedaj pa so jim bili naloženi taki mirovni pogoji, da jih nemško ljudstvo nikdar ne more izpolniti. Z ozirom na izločen je Rusije od urejanja m;.u je omenil senator Knox: Ali mislite, da se bo Nemčija, ki trpi pod težo mirovnih pogojev, z otroškimi darili kratkomalo zadovoljila? Ta narod bo prav tako malo opustil kovati načrte, da se zopet povzpne do svoje prejšnje veličine, kakor satan, ki je bil vržen v globočino pekla. Naj st bo Nemčija spreVta v zvezo naro v dov, če se ta spu.li ustanovi, ali na; ostane izven nje, nemški agenti bodo sodelovali navzlic temu tajno, da, javno z bivšimi nemškimi zavezniki, nezadovoljno Japonsko in Rusijo. Ako doseže Nemčija pri tem uspehe, mora Evropa pri tem propasti. DVIGANJE LADIJ. LDU. St. Germain, 1. (DunKU.) »Daily Chronicle« javlja, da je angleška admiraliteta dvignila \z obrežnih angleških voda do sedaj 440 ladij, ki so jih bili Nemci potopili in re šila pri tem nad eno mlljardo frankov vrednosti. Dvignila le tudi zlato blago v vrednosti 50 milijonov frankov. ki se je nahajalo na potopljeni ladji »I.avrentic«. Posrečilo se jc dvigniti tudi nekatere nemške-podmornice, ki so imele na krovu vačne listine o podmorski vojni, PLEMENSKI BOJI V ZEDINJENIH DRŽAVAH. LDU. Amsterdam, 1. (DunKU.) „Times“ poroča iz Washingtona, da i so v Georgiji belokožci vsled vesti, da so se zamorci uprli in da hočejo iztrebiti belokožce. napadli zamorsko cerkev in v njej ustrelili zamorca. Belokožci so razrušili več zamorskih cerkev. Reuterjev urad po- Stev. 199. -x—L ' ■ ».rf — i— roča iz Teneseja. da so belokožci napadli jetnišnico, da bi dobili v joka zamorca, ki je bil obtožen, da 1%. umoril ženo belokožca; pri tem boftt sta biia ubita dva belokožca ta troji zamorci. Zamorski delegat!®, ki ju* je zamorsko prebivalstvo amSflŠkd odposlalo na mirovno konfsteRGO, so izjavili pred senatovim odborom* da bo postala Amerika nevarna za svetovni mir, ako se z zamorci ne: bo ravnalo pravilno in ako ne dobe' v praksi enakih socijalnih in politič-niii pravic. .. To in ono. Dviganje parnika »laurencia«* Dela pri dviffanju parnika »Lau* rencia«, ki je bil ieta 1917 s 6 milijoni funtov šterlingov zlata na krovu pn Longvvillv potopljen od nemškega' podmorskega čolna, se ugodno nadaljujejo. Doslej so dvignili že zfls. 700.000 pfuntov šterlingov zlata. Izdajatelj: Josip Pete jan. Odgovorni urednik: Rudolf Go!oun< Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani. Spalne it jalite si«, vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstna omare, mize in stole iz trdega in tnelikeg* lesa, priporočata BRATA SEVER, zalog* pohištva in tapetniška delavnica Ljubija««* Koltzej. Vabimo na ogled I foMa piMa. kobler^a* Bistrici v Rožu. Koroško. Stau in hrano pri nlcns«. ... Pia?« po dogovoru. Preklic. Preklicujem mojo neutemeljeno izjavo proti osobju konzumnega društva v Črni, istotako mi je žajj da sem podal slično poročilo centrali v Ljubljani, ker bi bil labko vse mirnim potom z gosp. poslovodjem Rainhofenom poravnal, ker je on istinito vsaki stranki v vsakem ozirrt vedno na razpolago. Rudolf Burjak, rudar v I g e n b e F g Priporočale edino toverniSko zalogo ■ za rodbino In obrt ter njlti šivalnih strojev posameznih delov. | POTREBŠČINE h Italije, krojače I« l«»li»I« ter gal»nt«rlj*lt« In manufakturno BLACO za OBLIKI. ! Jos. Peteline, lilijam, k Mn m r.st j registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čislih 1 Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapltaflztrafc polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjlla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 \% milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. — Bctotika slavni«« — K. *5,ece.ooo. rejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljanska kreditna banka -saaaasS v Ljubljani. .............. Podružnice: v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Cellu in Mariboru. Rezervni fondi okrogio K 4,000.000. ILapuje ln prodaja v t e vrste vrednostnih papirjev, financira ftrarične dobave in dovoljuje —. aprovlzacilake kredite ——*