PRIMORSKI DNEVNIK 'ina plačana v gotovini TRST, četrtek, 16. septembra 1971 ostale 1 gruppo " AjCIIU 7U lil \ / PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 p« v tiskarni «Slovenija« v gozdu pod Vojskem nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V LONDONU SE JE USTVARILA SOLIDARNOST DEVETIH DRŽAV PROTI ZDA PO NEURADNIH VESTEH IZ DIPLOMATSKIH KROGOV lobenega pozitivnega rezultata na zasedanju Ameriška vlada pristala na vstop kluba desetih» o svetovni monetarni krizi LR Kitajske v varnostni svet OZN Formoza bi morala ohraniti sedež v generalni skupščini, ne pa v VS hieriški finančni minister Connally !e vztrajal na Nbconovem diktatu, da rajo druge države poskrbeti za kri-h deficita ameriške plačilne bilance 1 LONDON, 15. — Prvi dan zasedanja «kluba desetih« ni privedel Pomembnejših zaključkov, kar pa se je pričakovalo. Prišlo je . f*tlage stališč raznih držav, do predlogov za rešitev svetovne *jM«rne krize, ki pa so med seboj zelo oddaljeni. „ deseterice« sestavljajo naj- ■ i *i*e industrijsko razvite drža- lijanski zakladni minister Ferrari »vetu: šesterica Evropske go- Apgradi. ki je podrobno navedel /[•toke skupnosti z izjemo Luk-,| Orga in torej Francija, Nemčija, .'■klika, Belgija in Italija, Japon-j' »vedska, Kanada, Velika Brita-,,'n ZDA. V bistvu je prišlo do front: devet držav zagovarja ('novi enako stališče, da morajo u razvrednotiti dolar in ukiniti , 'lo takso; ZDA pa vztrajajo l.,j'°iem diktatu, da morajo in-II r'i»ko razviti partnerji ovredno-, 'voje valute in tako zagotoviti * ameriške plačilne bilance. , *» asi romske vsote, saj ra-, *l° da bi morale prizadete drža-I ,P° Nixonovem diktatu p' čati I * milijard dolarjev, kar b po-0 zaostritev brezposelnosti, i, ,nie življenjske ravni in sploš-^Pospodarsko ošibitev prizadetih ,Ses .ie prečital v imenu evrop-testerioe obsežno poročilo ita- bančni minister ZDA Connally Apgradi. ki je . predloge, ki so jih izdelali v Bruslju in katerim se ie uradno pridružila tudi Velika Britanija podobna stališča pa sta sprejeli tudi Kanada in delno Japonska. Ameriški finančni minister Connal-ly je zanikal, da je ameriška politika pod obtožbo in je prav obratno zahteval od ostalih, da spremenijo svoja stališča ter skratka ni povedal nič novega o že znanih ameriških stališčih. Edino novost lahko predstavlja zagotovilo predsednika Nixona. da bodo ukinili dodatni 10-odstotni davek na uvoz v ZDA. komaj bodo uravnovesili ameriško plačilno bilanco. S to obljubo pa se seveda povrnemo k pričetku razprave, sai znaša sedaj deficit ameriške bilance 11 milijard dolarjev. ZDA hočejo doseči aktive 2 milijardi dolarjev in to takoj, kar na je za vse ostale države «kluba desetih* povsem nesprejemljivo. Glede ostalih dveh bistvenih vprašanj in torej o razvrednotenju dolarja in o ceni zlata Pa je Connally mnenja, da so dolar že razvrednotili, sai se njegova vrednost giblje. Iz obtoženca se ie pretvoril v toži-telja, ko je zahteval, da ostalih devet najde ustrezne ukrepe, da se reši kriza dolarja in da se bodo lahko tako ukinili izredni ukrepi predsednika Nixona. Zavrnil je tudi obtožbe, da vodijo ZDA protekcionistično politiko. Bistvo njegovih zahtev pa lahko izrazimo z njegovim zaključnim stavkom, ko je pozval «devetericox\ da naj deli z ZDA težko breme, ki ga nosi Amerika. Zasedanje se torej zaključuje brez konkretnih rezultatov, nadaljevalo se bo še jutri, ko je predvidena ob java uradnega sporočila. Opaža valci menijo, da je edini pozitivni znak, da ni prišlo do ostrejših sporov ter da ostaja »prisrčno ozračje*, kot je to ob zaključku dejal pred sedujoči kanadski finančni minister NEW YORK, 15. - Po neuradnih vesteh so se ZDA odločile, da ponudijo Ljudski republiki Kitajski sedež v varnostnem svetu OZN skupaj z ostalimi' velesilami, kar naj bi pomenilo, da bi imel tudi kitajski predstavnik pravico do veta. Po vesteh, ki krožijo v krogih ameriškega poslaništva v OZN, bodo ZDA predstavile to resolucijo na seji generalne skupščine. V tej resoluciji bodo baje Američani zah tevali, da bodisi Formoza kot Ljudska republika Kitajska dobita svoj sedež v mednarodni ustanovi, vendar Peking bi moral prevzeti Tor-moški sedež v varnostnem svetu. ZDA so' spremenile svoje stališče pod pritiskom svojih zavezni kov, ki so prisilili Američane, da spremenijo svojo politiko v upanju, da ohranijo v mednarodnem organizmu tudi Formozo. Ameriška vlada je sprejela to stališče, vsaj po mnenju opaizoval cev, kjer bi v nasprotnem prime- Dritanski finančni minister Barber v razgovoru z italijanskim zakladnim ministrom Ferrarijem Aggradijem 1 ru njena resolucija o kitajskem ..................................■■■■■■■■■■■■i.....................................................................llllllllll...""» NA DNEVNEM REDU ZAKONSKI PREDLOGI 0 DAVKIH, STANOVANJIH IN UNIVERZAH Komisije poslanske zbornice razpravljajo o treh reformah Socialisti ugotavljajo, da je samo v programiranju možen izhod iz slabe gospodarske konjunkture ■ KPI ostro kritizira vladno politiko o ameriških ukrepih RIM, 15. — Minister za finance Preti je danes zaključil splošno raz-p-avo o davčni reformi na seji komisije za finance in zaklad poslanske zbornice. Minister je vztrajal, da je treba takoj odobriti zakonski predlog s spremembami, ki so bile že odobrene v senatu. Preti je mnenja, da niso točne trditve o vplivu mednarodnih monetarnih dogodkov na italijanske ce- ______ ne. Po njegovem gre za politično Benson,* kfpTie dodaTda so j špekulacijo in lahko ameriški ukre-stališča povsem različna. 1 pi vplivajo na zvišanje cen nekate- V,...................................... GOVOR JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA TITA V ZAGREBU OKREPITEV DRŽAVNOSTI REPUBLIK OE POMENI DEZINTEGRACIJE SFRJ Dr. Savka Dapčevič-Kučar o vlogi Hrvaške pri krepitvi bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije t^OGRAD, 15. — Predsednica CK b6*® komunistov Hrvaške dr. Sav-h Dapčevič - Kučar je sinoči v Jfebškem hotelu Explanade - In-Continental po končanem obisku Prednika Tita v nekaterih krajih |Oaške priredila v njegovo čast j,Vesno večerjo, med katero sta lo' ^avka Dapčevič - Kučar in Ti-iztnenjala zdravici. J^sednica CK zveze komuni-Hrvaške je v svoji zdravici poudarila, da bo zveza komatov Hrvaške tudi v bodoče L®vetila »posebno skrb polni ena-Jfavnosti ljudstva republike, pa #1 0 krepitvi bratstva in enotno-« Hrvatov in Srbov v skupnih sa Cističnih akcijah*. Dr. Savka Dap-- Kučar je zagotovila predsed-da se bodo komunisti Hrvaške ^stavili vsem poskusom posa-Srhikov. da skalijo pozitivno poli-i.r10 razooloženie. da se bodo od nji odnosi, a to pomeni predvsem, da se bo nadalje razvijalo samo-upravljanje. Nato je posebno pouda-ril potrebo, da se še bolj okrepi in usposobi zveza komunistov. Po besedah Tita je treba predvsem rešiti vprašanja deviznega režima, vprašanje cen, vprašanje bank in druga, z eno besedo vprašanja, ki se tičejo proizvajalcev, ki morajo dobiti svoje pravice. Delavski razred, je poudaril Tito, mora imeti to, kar zasluži, ker je osnovni temelj naše družbe. Vse, kar imamo, je ustvaril naš delavski razred, naši delovni kmetovalci in poštena socialistična inteligenca. Tito je pripomnil, da ne more reči, da je vsa inteligenca poštena, da so tudi taki, ki gledajo na Zahod. Mi moramo gledati nase, je poudaril Tito, mi u- l'‘*u razpoloženje, da se Doau uu Jrio zoperstavili vsem nacionali-™0imt unitarističnim, stalinističnim drugim elementom, ki skušajo jjJJHti to, kar ljudstvo gradi s sva ^ revolucionarnim poletom. ,V Odgovor na zdravico je Tito de-tijf’ da se je med obiskom v raz-J krajih Hrvaške prepričal, da j? absurdne govorice, da na Hrva-ni enotnosti, pripomnil pa je, t? se v nekaterih krajih na Hrva-vmešavajo ljudje, ki tam ži-,'to in skušajo razpihovati sovra->• Tito je dejal, da se bo tako S>vanje odločno preprečilo. Prednik je prav tako izrazil zaskrb-rhost zaradi poskusov, da se se-QaJ, ko so republike dobile večje pavice, znot-aj republik gre na r ^aljnjo prekrojitev, na atomi-^anje. Predsednik je odločno deri- da ne bo dovoljena nikakršna ■ Potrojitev in avtomiziranje repu-^Hke, ker je nacionalno vprašanje L^eno v okviru obstoječih repu-“)‘k. V naslednji etapi, kot to pred-| ^evajo amandmaji, se bodo v replikah nadalje izpolnjevali notra- stvarjamo naš socialistični sistem, takega, kot je nam potreben. Po Titovih besedah ima Jugoslavija takšno demokracijo, kakršne nima nobena druga dežela in to ne formalno demokracijo, temveč demokracijo, ki temelji na materialni osnovi. Seveda ta demokracija ne more biti za tistega, ki je proti iu-goslovanskemu socialističnemu sistemu, služiti mora razvoju tega sistema, e ne tistim, ki bi ga hoteli zrušiti. Za take ne bo demokracije, je dejal Tito, in na koncu svoje zdravice ugotovil, da okrepitev državnosti vsake republike ne pomeni dezintegracije jugoslovanske skupnosti, temveč nasprotno utrditev njene enotnosti na novih osnovah, tako kot to mora biti v večnarodnost-ni socialistični deželi. ................... 8 žrtev atentata v središču Sajgona SAJGON, 15. — Prvič po šestih mesecih je bilo danes središče Saj-gona prizorišče krvavega bombnega atentata. Bomba iz plastika, ki je eksplodirala v nekem nočnem la kalu, je ubila osem oseb, najmanj šestnajst pa je hudo ranjenih Eksplozija je bila silovita ter jo je bilo slišati praktično v celem mestu. Šipe na oknih vseh okoliških stavb so popokale. Trupla ne katerih žrtev je eksplozija vrgla na drugo stran ceste. V trenutku atentata je bilo v bani kakih 50 oseb, med njimi več Američanov. Lokal, ki je bil tarča atentata, je saimo nekaj desetin metrov oddaljen od hotela »Caravelle*, kjer je nastanjen ameriški senator George McGovern, hi je trenutno na obi- sku v Južnem Vietnamu. Kot je znano, se je senator znašel včeraj sredi incidentov, ko so protiameriški demonstranti vrgli bombo proti cerkvi, v kateri je McGovern pogovarjal z nekaterimi predstavniki opozicije. V zvezi s tem dogodkom je danes šef sajgonske policije izjavil, da bi lah ko ameriškega senatorja prijavili sodnim oblastem in celo aretirali na podlagi zakona, ki prepoveduje zborovanje več kot 20 oseb brez policijskega dovoljenja. Šef policije je celo trdil, da se je Mc Ga vern v cerkvi sestajal z cvietkon govskimi agenti*. Zaradi teh obtožb se je danes McGovern pritožil samemu sajgon skemu predsedniku Thieuju, rih proizvodov, pri drugih pa na znižanje, kar velja tudi za gibanje izvoza. Vlada je že uvedla ustrezne ukrepe, da zavre zvišanje cen. Prav tako je Preti zavrnil trditve, da ni mogoče uvesti davka na dodatno vrednost, češ da bo privedel do zvišanja cen, kar je nesprejemljivo v sedanji italijanski gospodarski konjunkturi. P* njegovem se za izgovorom o zvitooju cen skrivajo želje, da se prepreči uveljavitev davčne reforme. Minister je dejal, da bo skupni dohodek od novega davka IVA le maio višji od dosedanjega IGE ter da zaradi tega ne more priti do zvišanja cen. Praksa drugih držav dokazuje, da prihaja ob uveljavljanju IVA do špekulativnih pojavov. Za dobrine, za katere se davek zviša, trgovci zelo hitro zvišajo tudi cene, manj pa umi, ko gre za predmete, za katere se davek znižuje in bi morali torej tudi znižati cene. Vendar se v razdobju dveh, štirih mesecev položaj normalizira. Preti je žaga to vil, da bo vlada pravočasno u-vedla ustrezne ukrepe, da prepreči špekulacije. Z današnjim govorom Pretija se zaključila splošna razprava in je komisija izrekla pozitivno mnenje o zakonskem predlogu. Prihodnji teden pa bodo pregledali posamezne člene ter izpremembe, ki jih je a dobril senat. Danes se je pričela v komisiji za javna dela poslanske zbornice razprava o zakonskem predlogu o reformi stanovanjske politike. Komisija je bila soglasno mnenja, da mora prihodnji teden končati z delom, preučiti popravke in spremembe, ki jih je odobril senat, tako da bodo lahko že v kratkem pričeli razpravljati o tem ključnem zakonskem predlogu ’ zbornici. Po sestanku je poročevalec Achilli dejal, da so nekateri popravki, ki so bili sprejeti v senatu, nedvomno izboljšali zakon, nekatere pa ni mogoče tako hitro sprejeti. Treba pa je upoštevati, da bi novi popravki zahtevali ponovno razpravo v senatu, kar grozi z znatno zamudo, bi bila škodljiva za splošni politični položaj in bi onemogočili parlamentu, da prične razpravljati o drugih zelo važnih vprašanjih. Achilli se je zato izrekel proti predlogom, da bi zakon spreminjali in to tudi zaradi tega, ker prihaja znotraj KD do polemike in bi lahko prišlo do novih poskusov, da se zakon ponovno še poslabška. Komisija za šolstvo poslanske zbornice pa je danes pričela obravnavati zakonski predlog o reformi u-niverz, katerega je že odobril senat. To besedilo je komisija že spremenila zlasti o avtonomiji univerz in o vključitvi osebja v vodilne organe. Zelo verjetno bodo te popravke zagovarjali in sprejeli tudi v zbornici, tako da bo moral o zakonu ponovno razpravljati senat. Danes se je sestala gospodarska komisija socialistične stranke, kateri je poročal minister Giolitti o osnovnih elementih gospodarske ga programa 1971-1975. Giolitti mnenja, da se sestavlja nov gospodarski načrt ob dveh neugodnih okoliščinah; za nami je dvoletni leg tega pa je gospodarski položaj težaven in to nedvomno tudi zato, ker se ni programiralo. Zaradi tega smo v čudnem položaju, ko je programiranje vedno bolj nujno, da se rešil gospodarsko stanje, po drugi strani pa prav slaba konjunktura zavira programiranje. Giolitti je nato obrazložil program, ki je izdelalo ministrstvo in ki je sestavljen iz dveh delov. V prvem se govori o strategiji načrta, v drugem pa o programskih akci-j ah glede socialnih aktivnosti, pra duktivnih dejavnostih in Juga. Direkcija KPI je danes preučila gospodarski položaj v zvezi z ameriškimi ukrepi. Predvsem obsojajo vlado, da ni dala političnega odgovora enostranskim ukrepom predsednika Nboona, ki bi bil sposoben združiti široke sloje italijanskega prebivalstva. Italija se je do sedaj omejila na posredovanje v ozkem krogu EGS in je z velikimi težavami prišla do minimalne zahteve da se spremeni odnos med dolar jem in zlatom. Pri tem pa se lzo giba jasni politični1 oceni in raz pravi o razlogih za nastalo stanje* Direkcija KPI pravi, da ie treba sedaj predvsem ščititi nacionalne interese, ko skuša Amerika pre-vreči na pleča drugih kapitalističnih držav ceno lastnih notranjih nasprotij. Gre za nujno avtonomijo in sposobnost pogajanj Italije, kar mora temeljiti na čim širši enotnosti demokratičnih sil. Visoko ceno bodo plačali ne samo delavci, temveč tudi pripadnik, srednjih slojev, če se bo skušalo priti iz sedanjih težav s popuščanjem v odnosu na desnico, kot to hoče demokristjansko vodstvo Zaradi tega zahteva kriza dolarja revizijo italijanske zunanje politike ter demokratični oreokret glede gospodarske politike. Direkcija KPI se je poleg tega ukvarjala tudi o vprašanjih brezposelnosti, krizo gradbeništva, zaščito pravic delavcev in z naraščanjem cen. Predsednik vlade Colombo je danes najprej sprejel tajnika PSI problemu imela le malo možnosti uspeha in ne bi dobila nobene podpore niti pri zaveznikih ZDA. Washington ni hotel do sedaj naznaniti nove taktike, vendar je do volil svojemu veleposlaniku v OZN, da javno izjavi, da bodo ZDA na daljevale po tej poti, če bo imela ta nova politika kaj uspeha. Američani so opustili vsako upanje, da bi tudi Japonska podpisala resolucijo. Večina diplomatov v OZN meni, da bo imel predlog ZDA le malo možnosti, da ga skupščina odobri, čeprav so Američani nekoliko spremenili svoje stališče. Jugoslovansko-belgijski razgovori v Beogradu BEOGRAD. 15. - V Beogradu so se danes pričeli razgovori med belgijsko gospodarsko delegacijo, ki je danes pod vodstvom princa Alberta prispela v Jugoslavijo, in jugoslovansko delegacijo, ki jo vodi podpredsednik zvezne skupščine inž. Gustav Vlahov. Med tridnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bo belgijska delegacija, v kateri so minister za zunanjo trgovino Henry Fayat in druge osebna sti, razgovarjali z zastopniki Jugoslavije o možnosti nadaljnjega gospa darskega sodelovanja med Jugoslavijo in Belgijo. ročju. V razgovorih je bila posvečena posebna pozornost sodelovanju in vprašanju jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Italiji ter italijanskih delavcev, zaposlenih v Jugoslaviji. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so številna in težka nerešena vprašanje teh delavcev in njihovih družin, da se pa gostoma ne upoštevajo dogovorjena načela in sporazumi in ne spoštujejo njihove socialne, sindikalne in druge pravice. Delegacije so se sporazumele. da je potrebno uskladiti akcije, da se zagotovi enakost v tretiranju pravic delavcev emigrantov s pravicami domačih delavcev in učinkoti-tejša sindikalna in socialna zaščita delavcev emigrantov in njihovih družin. Sindikalne delegacije Italije in Jugoslavije so poleg tega posvetile posebno pozornost proučevanju možnih posledic sedan je monetarne krize na položaj in zaposlitve delavcev emigrantov. Seja ZIS Sestanek med italijanskimi in jugoslovanskimi sindikati DUBROVNIK, 15. - V Dubrovniku se je danes z objavo skupnega sporočila končal dvodnevni sestanek delegacij treh italijanskih sindikatov central (CISL, UIL in CGIL) in Zveze sindikatov Jugoslavije, na katerem je bila opravljena široka izmenjava misli o vseh vprašanjih položaja de- BEOGRAD, 15. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji preučil več vprašanj s področja odnosov Jugoslavije z inozemstvom. Zvezni izvršni svet je med drugim sprejel stališča, ki jih bo jugoslovanska delegacija pod vodstvom zveznega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca zastopala na 26. zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije ter stališča, ki jih bo jugoslovanska delegacija zastopala na letnih skupščinah mednarodnega monetarnega sklada, mednarodne banke za obnovitev in razvoj in mednarodnega združenja za razvoj in mednarodne finančne korporacije. ki bodo konec tega Washingtohu. Mancinija, nato pa obrambnega mi- lavcev emigrantov in o angažiranju nistra Tanassija. *in sodelovanju sindikatov na tem pod- Brandt je poslal francoskemu predsedniku Pompidouju poslanico, v kateri mu sporoča podrobnosti s svojem potovanju v Sovjetsko zvezo, kamor bo odpotoval jutri. V poslanici je rečeno, da spada Brandtov obisk v Sovjetsko zvezo v normalni okvir novih odnosov, ki so vzpostavljeni med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Zunanji minister Schumann pa ;e govoril o svojem potovanju v Madžarsko in Bolgarijo in je dejal, da bo sedanje razdobje dvostranskih priprav evropske konference o varnosti prav kmalu prešlo v razdobje večstranskih razgovorov. Prizor, ki Je v Severni Irski postal že vsakdanji: poslopje v plamenih na periferiji Belfasta Brandtova poslanica Pompidouju PARIZ. 15. Nemški kancler Sovjetski minister za civilno letalstvo v Italiji RIM, 15. - V Italijo je prispel na uradni obisk sovjetski minister za civilno letalstvo Boris Bugajev, katerega je na letališču Fiumicino pozdravil italijanski minister za promet Viglianesi. Jutri bo minister Bugajev podpisal protokol o letalskem sodelovanju med Italijo in Sovjetsko zvezo. Sestanek sindikalnih tajništev RIM, 15. — Danes so se sestala tajništva sindikalnih organizacij C GIL, CISL in UIL. Sestanek je imel samo pripravljalni značaj In na njem niso razpravljali o gospodarskem položaju, o cenah m o sindikalnem sodelovanju, kot je bilo to predhodno predvideno. Tajništva so se dogovorila, da bo prišlo do širšega sestanka 23. in 24. septembra. „.........................im.mi....................i..«.».... NOVI INCIDENTI IN ATENTATI V BELFASTU IN tONDONDERRYJU Še dve žrtvi državljanske vojne v Ulstru presledek, ko ni bilo programa, po- made. BELFAST, 15. — Tudi danes je državljanska vojna v Ulstru terjala nove smrtne žrtve: britanski vojak je bil ubit v bližini meje z Irsko republiko, ko je njegova patrulja padla v zasedo pripadnikov 1RA. Pri tem incidentu, do katerega je prišlo tri kilometre severo vzhodno od Dungannona. je bil neki drug vojak hudo ranjen. V Londonderryju pa je danes u-mrl neki civilist, ki je bil hudo ranjen med včerajšnjimi spopadi v katoliški četrti Bogside. V tej četrti je bilo tudi danes ozračje do skrajnosti napeto, britanske patru lje pa so morale ves dan zavračati napade demonstrantov ali pri padnikov irske republikanske ar- K zaostritvi napetosti je danes pripomogel tudi sam ministrski predsednik Severne Irske Brian Faulkner z zelo bojevito izjavo ne samo proti gverilcem, ampak tudi proti katoliški manjšini in celo proti protestantskim skrajnežem. Med drugim je Faulkner povedal, da je potrdil internacijo 219 od 300 oseb, ki so jih aretirali 9. avgusta, ko je stopil v veljavo izredni zakon. Na podlagi tega zakona imajo oblasti pravico aretirati in zapreti vsakogar, ki ga sumijo, da je sodeloval pri gverili ali jo podpiral. A-retirance lahko držijo v zaporu za nedoločen čais, ne da bi bil potreben proces. Od tristo aretiranih so v zadnjih tednih spustili na sva bodo nekaj desetin, govorilo pa se je, da bodo v kratkem vse osvobodili. Zaradi tega je razumljivo, da je prišlo današnje Faulknerjevo sporočilo povsem nepričakovano. Večino aretiranih so internirali na neko ladjo v belfaškem pristanišču. Sam ulstrski ministrski predsednik je povedal, da je med interniranci kakih osemdeset predstavnikov irske republikanske armade. K sklepu Briana Faulknerja je verjetno pripomoglo dejstvo, da se je gverila v zadnjih dneh zaostrila ter da sta bila v zadnjih 48 urah ubita kar dva britanska vojaka. Sklep o potrditvi internacije pa je, kot smo omenili, še bolj raz- buril duhove. Loodonderry je bil sicer že od včeraj prizorišče prav* vojne med demonstranti in britanskimi četami, spopadi pa so se začeti tudi v Belfastu. Tu je množica protestantskih otrok in mladoletnih fantov priredila demonstracijo pred katoliškimi šolami, proti katerim so vrgli tudi nekaj molotovk. Otroci so zbežali, ko je intervenirala vojska. V neki protestantski četrti pa so trije mladeniči vrgli zažigalne bombe proti avtobusu, ki je prevažal bolne a troke. Dva otroka sta bila laže ranjena. Prišlo je tudi do spopadov med skupinami protestantov in katoličanov ter do vrste napadov na policijske postojanke ter na britanske patrulje. TRŽAŠKI DNEVNIK 16. septembra DRUGA SEJA ŠENTJAKOBSKE KONZULTE Vprašanje šole in vrtcev predmet sinočnje razprave Ustanovljeni komisiji za šole in stanovanjske probhme Sinoči se je pod predsedstvom komunista Vascotta sestala šentjakobska rajonska konzulta. Seja je bila v šoli «S. Slataper* in ne v Ul. del Vento, kot je sporočila občina. Na dnevnem redu so bila v glavnem vprašanja šole in otroških vrtcev. Piedsednik Vascotto je v začetku o-nienil, da že deluje rajonski anagraf-ski mehanografski terminal ter orisal stanje italijanske šole. akutno pomanjkanje šolskih poslopij in težave pri zidanju novih šol. Poudaril je. da v Italiji manjka 2,5 milijona prostorov za letošnje učence. To krizo bodo občutili tudi pri Sv. Jakobu, kjer bodo morali v nekaterih šolah ustanoviti dvojne, ponekod pa celo trojne turnuse. Podrobno sliko šolskega položaja pri Sv. Jakobu je podal komunistični svetovalec Basso. ki je ugotovil, da bo stanje v prihodnjem šolskem letu še bolj kritično kot je bilo lani. Dejal je tudi. da morajo premnogi učenci šol Bergomas, Slata-per in San Giusto hoditi na tečaje korektivne telovadbe, kar je očitna posledica nezdravih pogojev v učilnicah in nezadostne telesne vzgoje, ki so jo deležni na šolah. Omenil je tudi. da nimajo šole pri Sv. Jakobu socialnih asistentk, kar je v današnji družbi absolutno potrebno. Spričo teh problemov so si bili svetovalci edini, da je nujno ustanoviti posebno komisijo za šole v okviru rajonske konziilte, ki bi temeljito proučila problem in predlagala nekatere možne rešitve. V to komisijo so bili Izvoljeni naslednji predstavniki: Basso in Vascotto (KPI), Bussani in Fe-letti (KD) ter Tauri (MSI). Komunistični svetovalec Perini je postavil tudi zahtevo, naj bodo seje komisij javne, da se jih iahko udeležijo tudi drugi občani. Izvolili so tudi komisijo za stanovanjske probleme, ki naj bi predlagala rešitve za olepšanje mestne četrti. posebno kar zadeva podirajoče se hiše v nekaterih ulicah ter problem mestne čistoče pri Sv. Jakobu. Člani te komisije so Susoivski, Cattaruzza, Liberio in Greatti ter predsednik Vascotto. Ob koncu so se še domenili za datum prihodnje seje, ki bo v četrtek, 30. septembra ob 20. uri. spregovoril o pripravah za volilno kampanjo za upravne volitve prihodnjega novembra. Vodstvo je sklenilo sklicati za torek sejo pokrajinskega odbora, ki bo sestavil komisije (programska, za kandidatne liste itd) in bo razpravljal o splošnem in krajevnem političnem položaju. Vodstvo tržaške KPI proti odložitvi volitev Tiskovni urad tržaške federacije KPI sporoča, da se je v Rimu sestalo tajništvo pokrajinske federacije s tajništvom KPI in da so razpravljali o pripravah na volilno kampanjo za volitve tržaškega občinskega sveta. V zvezi z novicami, ki so bile objavljene v krajevnem tisku glede morebitne preložitve volitev na prihodnje leto, tajništvo KPI poudarja, da ne more veljati nobeno opravičilo za odlo- žitev volitev tako v Trstu kakor tudi v drugih krajih. Zaradi tega komunisti pozivajo vlado, naj ukrene tako, da bo odpravljena vsaka negotovost in da se bodo spoštovala demokratična načela, ki ne dovoljujejo samovoljnega mešetarjenja z vililnimi roki. Do junija na avtocesti skoraj 3,200.000 vozil V prvi polovici leta ie privozilo na avto cesto Trst-Videm-Benetke poprečno po 17.665 vozil na dan, kar da skupaj 3,197.307 vozil v razdobju januar-junij. Največ vozil je stopilo na avto cesto ali z nje pri Mestrah: 787.551; na drugem mestu se nahaja Videm (559.739), na tretjem Trst (554.459). Zadnje mesto v lestyici pripada postaji v kraju S. Stino di Livenza, koder je v prvi polovici leta privozilo 51.400 vozil. DEVET DNI PO ZAČETKU ZNANI IZIDI Popravni izpiti na slovenskih višjih in nižjih srednjih šolah Manjkajo še podatki z učiteljišča, ki bodo objavljeni danes Tudi letos so se zaključili popravni izpiti na nižjih in višjih slovenskih srednjih šolah, ki so se začeli 6. septembra. Manjkajo še podatki o učiteljišču, ki bo izide popravnih izpitov razobesilo danes. nižje srednje šole Sv. Ivan I. A Bertini Fabio, Bucavelli Carlo, Razen Stojan, Šema Giovanni, Andlovič Elisabetta, Andlovič Maria-grazia, Mercandel Ondina, Stocca Elviana, Vodopivec Nadia I. B Cibic Alfred, Čok Aleksander, Pe-scatori Roberto, Suman Franko, Mi lič Gabriella, Sartori Nika, Siego Sonja II. A Grgič Ivo-Boris, Marži Bruno, Živec Paolo II. B Coretti Maurizio, Harej Luciano, 1.■■■»■mi...........................n..........umi.................... PRETEKLI PONEDELJEK V VIDMU Priprave PSI za volitve Včeraj se je sestal pod predsedstvom pokrajinskega tajnika PSI Pesanteja izvršni odbor stranke, ki je proučil politični položaj. Načelnik odseka za javne ustanove Pittoni je Zadruga «Naš Kras* se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri uspešni Uvedbi tretjega Kraškega tedna in četrte Kraške ohceti. Majda in Milan Škabar se Iskreno zahvaljujeta za darila in čestitke, ki sta jih prejela ob svoji poroki na Kraški ohceti. Konferenca o vlogi kmetijstva v novem deželnem načrtu 1971-75 Razprava se bo nadaljevala - Potrebna uskladitev vseh prizadetih dejavnikov V prostorih deželnega odbomištva za kmetijstvo v Vidmu je bila v ponedeljek napovedana strokovna konferenca o problemu, kakšno mesto odrediti kmetijskim dejavnostim v novem razvojnem načrtu Furlanije - Julijske krajine za petletje 1971-75. Konference so se udeležili odbornika za načrtovanje Stopper in za kmetijstvo Comelli, predsedniki conskih posvetovalnih odborov, predstavniki kmetijskih in sindikalnih organizacij ter izobraževalnih u-stanov. Po uvodnih besedah odbornika Stopperja je prof. Prestam burgo podal daljše poročilo o razvojni politiki deželnega kmetijstva; predavatelj je v svojem nastopu naglasil, da se mora deželna politika ravnati po okvirni politiki, ki se izvaja v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Vsekakor pa bo morala kmetijska politika Furlaniji - Julijski krajini težiti za tem, da dvigne produktivnost proizvajalnih dejavnikov na raven, kit jo zahtevajo sodobno tržišče, postopno dviganje dohodkov v nekmetijskih dejavnostih in upadanje števila kmetijskih delavcev. Govornik se je dotaknil številnih vprašanj, ki zadevajo kmeta v de želi ter pri tem poudaril zlasti škodljiv vpliv vojaških služnosti. Kar zadeva instrumente, ki pridejo v poštev za dvig produktivnosti v deželnem kmetijstvu, je prof. Prestamburgo omenil moder- PO ŠTUDIJSKEM CENTRU ZA LUSKA VPRAŠANJA Trst ne spada med dvajset največjih pristanišč v državi Pristanišča potrebujejo skupno 600 milijard Prvi modri načrt le delno uresničen Znaki o »neaktualnosti* tržaške luke za osrednje poslovne kroge se množijo. Pred dnevi smo zabeležili, da se bo komisija za promet pri poslanski zbornici kmalu začela baviti z vrsto zakonskih predlogov, ki predvidevajo finančni poseg države v korist štirim večjim lukam, in sicer v skupnem znesku 125 milijard lir, v pričakovanju 2. modrega načrta, to je v razdobju do leta 1972 ali morda celo do leta 1973. V teh zakonskih predlogih ni besede o Trstu, kakor da bi pri nas ne obstajal nikakršen pristaniški problem. Te dni pa .je Študijski center za luška vprašanja objavil podrobnejšo študijo o razvojnih načrtih 20 »največjih* italijanskih pristanišč, ki bi bila po njegovih ugotovitvah naslednja: Savona, Vado. Genova. La Spezia. Livorno. Civitavecchia, Gaeta. Formia, Neapeli. Brindisi, Bari. Monopoli, Vasto, Ortona, Pescara. Ancona Benetke, Cagliari, Oristano in Palermo. Trsta v spisku ni, kar je vsekakor čudno v delu nekega študijskega središča, ki je ali bi moralo biti dobro poučeno tudi o razmerah v naši luki. Študija ugotavlja, da bi omenjenih 20 luk potrebovalo, da bi podvojilo svoje zmogljivosti in moderniziralo svoie naprave, 600 milijard lir. Pri vsaki luki so navedena potrebna dela in ustrezni izdatek, študija tudi naglasa, da so bili načrti za luške izboljšave v okviru 1. sinjega načrta do konca lanskega leta izdelani v razmerju 90 od sto, zaradi birokratskih postopkov pa je bilo izdanih le 40 od sto nakazanih sredstev. Skupna vrednost uresničenih načrtov ni presegla 32,4 milijarde lir, to je 36 od sto nakazanih sredstev. kah 1,276.000 litrov goriva manj kakor v istem razdobju lani. Agenci.ja dodaja, da nakupi vsak avtomobilist pri domačih črpalkah po 20 litrov bencina, pri črpalkah onstran meje Da po 60 litrov na mesec. Podatki o potrošnji domačega bencina so naslednji: navadni bencin do konca junija lani 4,249.000 litrov, v istem času letos 3,439.000 litrov; bencin super lani 9,535.000. letos 9,069.000 litrov. Potrošnja navadnega bencina se ie torej letos zmanjšala za 810.000, potrošnja boljšega goriva Da za 466.000 litrov, kar da skupaj že omenjeno količino 1,276.000 litrov. Nov« pobude deželnega združenja trgovinskih zbornic Letos manj bencina iz domačih črpalk Po ugotovitvah tiskovne agencije Italia so avtomobilisti iz tržaške pokrajine v prvi polovici letošnjega leta natankaii pri domačih črpal- V prostorih trgovinske zbornice v Pordenonu se je te dni sestal svet deželnega združenja trgovinskih zbornic. Prisotni so bili predsedniki in ravnatelji štirih zbornic iz naše dežele (iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona) ter nekateri funkcionarji deželnega združenja zbornic. Predsednik pordenon-ske ustanove Moro je podal poročilo o 25. pordenonskern sejmu, predsednik združenja Maranjgone pa je na seji predlagal, naj bi združenje organiziralo v letošnjem oktobru dve strokovni zaseoanji, in sicer eno v Zagrebu o letalskih zvezah med našo deželo in sosednimi področji, kar je želja tudi Gospodarske zbornice SR Hrvatske, drugo pa o skupnih problemih naše dežele in Slovenije. Drugo zasedanje naj bi bilo pod pokroviteljstvom odbora za poslovne stike, ki je bil pred časom ustanovljen na pobudo deželnih zbornic in Gospodarske zbornice SR Slovenije. Na srečanju naj bi razpravljali predvsem o trgovinskih vprašanjih, o turizmu in prometnih zvezah med Trstom in jugoslovanskim zaledjem. nizacijo proizvodnih in trgovinskih struktur, utrditev delovne sile, valorizacijo goratih predelov ter u-skladitev prizadevanj javnih ustanov in zasebnikov. Na predlog številnih udeležencev, so del razprave o Prestamburgo-vem poročilu prenesli na poznejši čas, da si bodo strokovnjaki lahko temeljiteje ogledali nakazane smernice za bodoče delo. Predsednik deželnega združenja neposrednih obdelovalcev zemlje Armani je predlagal, naj bi organizirali še vrsto sestankov, posvečenih posameznim poglavjem predavateljevega poročila, zastopnik združenja kmetovalcev Ferrante pa je postavil zahtevo, naj bi dežela pri načrtovanju kmetijstva v večji meri upoštevala gledišča in potrebe neposrednih obdelovalcev zemlje. Predsednik deželne ustanove za razvoj kmetij.-, stva Lucca je naglasil, da je ustanova povsem na voljo deželnemu odbomištvu za vsakovrstno pomoč glede sestave novega načrta, deželni ravnatelj za gozdarstvo Que-rini pa je naglasil pomen čimvečje razširitve gozdnatih površin v naši deželi. V tej zvezi je predlagal, naj bi se vprašanja gozdarstva reševala po širših območjih, na primer za celotne doline v deželi, in ne več v okviru posameznih občin, kakor se dogaia danes. V razpravo so pred prekinitvijo posegli še deželni ravnatelj za kmetijstvo Angeli, predsednik goriške zveze kmetov D’Attems, tržaški docent prof. Ferro, predsednik por-denonske zbornice živinozdravnikov Chiapolino, deželni ravnatelj za gospodarstvo goratih predelov Cragnn lini in deželni odbornik za kmetijstvo Comelli. Zadnji je naglasil, da si deželna uprava prizadeva pred vsem za to, da bi se domače kmetijstvo čim bolje uskladilo z dru glmi gospodarskimi delavnostmi, kot so zlasti industrije, turizem in razne terciarne dejavnosti, in na z zahtevki deželnega urbanističnega načrta. datne podpore. Pač pa ima pravico do nje civilni invalid, ki je užival do 65. leta pokojnino ali mesečni prispevek po že omenjenem zakonu štev. 118, in ki mu je bila pozneje priznana socialna pokojnina. Za vsako pojasnilo se civilni invalidi lahko obrnejo na ustrezne organizacije, katerim je deželna uprava pravočasno posredovala vso potrebno dokumentacijo. Organizacije za civilne invalide tudi sestavljajo prošnje za priznanje dodatne deželne podpore. O mejah z Jugoslavijo V soboto bo znano stališče PSDI Pokrajinsko tajništvo PSDI sporoča, da je pokrajinski izvršni odbor proučil reakcije, ki so nastale po izjavah vsedržavnega tajnika poslanca Ferrija na tiskovni konferenci v Trstu, ko je poudaril pobudo po dokončni ureditvi meja z Jugoslavijo na podlagi sedanje demarkacijske črte s cono B, ki nima nobene juridične podlage. Izvršni odbor je soglasno odobril poročilo tajništva in .ie bil na podlagi tega sestavlien dokument o stališču tržaške PSDI, o katerem bo še razpravljalo pokrajinsko vodstvo. Stališča PSDI bodo objavili v soboto. Kdo ima pravico do deželne podpore za civilne invalide Kdo ima pravico do dodatne deželne podpore za civilne invalide, o kateri govori deželni zakon štev. 37 dne 17. avgusta 1971? Na to vprašanje je včeraj odgovoril deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper ter naglasil, da imajo pravico do podpore samo civilni invalidi iz Furlanije-Julijske krajine, ki uživajo državno podporo po zakonu štev. 118 z dne 30. marca 1971. Kdor uživa podporo državne ustanove INPS, nima pravice do do- Danes se v svetoivemski stari cerkvici poročita ALENKA KRAVOS in PINO RUDEŽ Vso srečo v skupnem življenju jima želi prosvetno društvo S. Škamperle. Nesreča zaradi neprevidnega prehitevanji Včeraj popoldne se je na obalni cesti zaradi neprevidnega prehitevanja pripetila lažja prometna nesreča, pri kateri sta se ranili dve osebi. Nekaj po 16. uri je 57-letni Nicolč Quarantotto iz Ul. San Cilino 59 vozil fiatom 50Q proti Sesljanu, sopotnica pa mu je bila žena, 48-letna Antonia Crevatin por. Quarantotto. Nesreča se je pripetila pri km 141, ko je avto opel kadet goriške registracije, ki ga je vozil 34-letni Adriano Radaelli iz Gabrij, hotel prehiteti tržaški fiat. Prav v tistem trenutku pa je privozil iz nasprotne strani neki drug osebni avtomobil, zaradi česar se je Radaelli pomaknil nekoliko bolj na desno. Pri tem je oplazil fiat 500 in ga potisnil skoraj do skalnate stene, kjer se je prevrnil na bok. Zakonca Quarantotto so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so žensko sprejeli na nevrokirurški oddelek, moškega pa na sprejemni oddelek. Novel Roberto, Samez Egon, Puric Luciana, Rincelli Sonja Prosek I. A Budin Janko, Husel Veljko, Nascig Rossana I. B Bezin Alojz, Starc Diego, Danieli Elisabetta II. Štoka Sergij Katlnara I. Turko Susanna II. Kjuder Jagoda Ul. Montorslno I. Brecelj Pavel, Sardi Pavel Nabrežina I. Sibilla Marko, Frandoli Anna, Še-mec Rosana, Trampuž Zmaga II. Germani Mario, Pahor Viktor, Pernarčič Jožko, Franco Tanja Dolina I. A Carli Marino, Vouk Nevio, Vouk Vladimir I. B Krmec David, Petirosso Marija II. A Corbatto Fabio, Smotlak Fabij II. B Ota Davorin, Cosma Nevia, Hrvatič Boža, Pavlič Marina, Žerjul Sonja Opčine I. A Malalan Romeo, Carli Sonja, Vidah Elena I. B Carli Edvin I. C Bizjak Boris, Dorti Robert II. A čok Vilma II. B Purič Valter, Čok Sonja Ul. Frausln I. A Danieli Nataša, Furlan Renato I. B Pischianz Igor, Vecchiet Edy, Ze-rial Iztok II. Chert Maria, Kobol Sonja, Ulivet ti Rosanna. Zugna Igor VIŠJE SREDNJE ŠOLE Znanstveni licej I. A Ciacchi Edi, Dolenc Edvard, Mat Družinico Nerine in Edvina Švaba je včeraj razveselil novorojenček MITJA Srečnima roditeljema iz srca čestitajo, malemu Mitji pa želijo krepko rast številni prijatelji in znanci in med njimi Primorski dnevnik. tioli Robby, Vremec Drago, Batič Anamarija, Lovrecich Lavra I. B Cerniava Klavdij, Pegan Boris, Zobec David, Milič Dorotea, Petti-rosso Silvana II. Bertocchi Pavel, Brass Alex, Ze-riali Karel III. Grbec Ervin, Sancin Igor, Kodrič Vihra IV. Pangerc Boris, Zadnik Igor, Kapelj Marija Klasični licej IV. višja gimnazija Trento Anton, Valentič Boris, Mar tellani Lidija, Milič Milojka V. višja gimnazija Zugna Živa I. klat. licej Floridan Katerina II. klas. licej Jelinčič Dušan, Pertot Ana, Šuc Sonja Trgovski tehnični zavod I. A Blažina Marjan, Bossi Vijolica, Capponi Andrej, Cipovič Goran, E-mili Alida, Mersig Anamarija, Sedmak Frida, Moro Elga I. B Frandoli Loredana, Guštin Egon, Marušič Nadislava, Pancrazi Ada Pancrazi Oskar II. A Crismancich Tamara, Furlan Li-liana. Luksa Viviana II. B Cossutta Miloš, Germani Ondina, Husu Sergij, Malalan Irena, Marušič Ivan, Petelin Lucija, Slavec Viljem III. Bachi Vlasta, Bogateč Drago, Can-ciani Marta, Crismancich Sonja, Ferluga Walter, Foravs Suzana, Kanzian Franko, Pernarčič Zdenka, Rogelja Peter, Santi Franko, Tretjak Mariarosa, Volčič Aleksander, Zac caria Livij, Žgavc Mirella IV. Carpani Marjan, Debenjak Lau ra, Ferluga Edvard, Grgič Darij, Knate Darii, Tenze Elio, Žagar Dora, Zobec Robert ■llllllll■llnnlllllMltl||||||||||||||||||||||||||||ll|,|l||,l,lml,U|l,H,lm||||||M|||||||||||||||||||M||||M|||||||||||||||| PISMO UREDNIŠTVU Se o suverenosti nad cono A Dragi Primorski! Tudi jaz sem bral vse tisto, kar je bilo napisano v Trstu po Ferri-jevd izjavi' in prav je, da je Vaš Res povedal advokatu Sardos - Al-bertiniju, da je pozabil, kaj piše v mirovni pogodbi, na kar sem pozabil tudi jaz in še marsikdo, in da je treba razpravljati o italijanski suverenosti nad Cono A, če je po tolikih letih sploh treba kaj razpravljati o suverenosti. Pri vsem tem pa se mi zdi' vendarle čudno, zakaj ni bilo podobnega razburjanja, ko je pred nekaj meseci izjavil nekaj podobnega kot Ferri tudi tajnik tukajšnih krščanskih demokratov, ki so prav tako v vladi kot je Ferrijeva stranka? In zakaj republikanci1 in 'iberalci, ki pravijo k vsemu temu, da se glede Ferrijeve izjave strinjajo z vlado, ne povejo odkrito, da se strinjajo torej s socialdemokrati, demokristjani in socialisti, ki' so vsi v vladi in ki so torej dejansko Fer-riijevega mnenja? Vaš Res pa je pozabil predsedniku Unionc degli istriani našteti še druge blagre, ki bi jih prebivalci Koprščine in Bujščine začeli avtomatično uživati, če bi1 se uresničila njegova želja in bi se maja Italija pomaknila na Mimo. Na primer; tudi tisti prebivalci bi takoj doživeli' vnovič srečo, da bi tudi zanje veljali vsi še nerazveljavljeni fašistični zakoni, ki veljajo pri nas v Trstu in Gorici ter Vidmu. prepričan sem tudi, da bi že po nekaj dneh tudi tam novi in stari fašisti začeli tamkajšnje razmere »glajšaltati* s tukajšnjimi kulturnimi navadami in začeli1 z mazanjem spomenikov padlih, slovenskih in dvojezičnih napisov pa še posebej; tudi njihove občinske svete bi javni tožilec takoj postavil pred sodišče, če bi izglasovali kakšno protifašistično resolucijo kot se je zgodilo s tistimi obč. sveti na Goriškem; slovenske šole na Koprščini in hrvaške na Bujščini bi se prav tako kot slovenske na Goriškem in 1 .'.išk-m znebile kar 50 odst. u čencev in vprašanje učiteljstva bi bilo takoj rešeno v veliko veselje vlad prosvetnih ministrov v Ljubljani in Zagrebu. koprsko pristanišče pa bi doživelo isti procvit, ki ga je bilo deležno v mejah pred 30 leti'; tudi glede Splošne plovbe v Piranu bi bilo vzpostavljeno stanje iz tistih let; mnogi kmetje pa bi se znebili skrbi, ki jo imajo sedaj z veleposestniško zemljo; itd., itd.; ♦kakšne bi bile posledice meje na Mimi za »slovensko rimskokatoliško »cerkev* s primorskim škofom Jenkom vred pa bi poskrbel nadškof mons. Santin, ki je znan kot velik specialist v teh zadevah, kot je vsem Primorcem lepo razložil pok. lokvarski župnik Virgii Šček, kd o njem ne more biti dvoma. da je ekscelenco iz ulice Ca-vana kar dobro poznal. Toda o tem bomo v prihodnjih tednih in mesecih brali kaj več verjetno v Katoliškem glasu, Novpm listu in pri morskih revijah; Mladika, Most, Zaliv, Ognjišče, Srečanja predvsem pa v čudovitih idrijskih Kapljah... Ježeš, kakč bi biči lepi)! Vas lepo pozdravlja tudi res (sledi podpis: ime in priim.) Trst, 15. sept. 1971. Našemu dragemu delovnemu tovarišu Edvinu Švabu je žena Nerina povila krepkega sinčka. Srečnima roditeljema iskreno čestitamo, malemu Mitji želimo uspehov polno življenjsko pot. Slovenska prosvetna zveza Edvinu Švabu je žena Nerina povila krepkega sinčka. Dolinska občinska uprava čestita svojemu odborniku in njegovi ženi. novorojenčku pa želi vso srečo in zdravje. ZADRUGA < NAŠ KRAS* Tematski večer: V ZAČETKU JE BIL KRAS... Otvoritev razstave likovnikov skupine «U». Književniki: Marko Kravos, Sergij Verč, Irena Žerjal. Spremljava na kitaro. Pridite v soboto, 18. septembra ob 19.30 v Kraško hišo. Komisija za mladino in šport pri SKGZ in Avtonomna tržaška federacija ZKMI prirejata 26. septembra 1971 izlet V IDRIJO NA SREČANJE MLADINE z obeh strani meje ob 30. obletnici revolucije. Na sporedu so govori in razgovori, ogled športne palače, gimnazije, muzeja in prve partizanske tiskarne na Vojskem. VOŽNJA STANE 1000 UR. V Trstu se lahko nrijaviš v Ul. Geppa 9 (tel. št. 31119). Odhod iz Trsta ob 7. uri s Trga Ulpiano. Včeraj-danes Danes, četrtek, 16. septembra LJUDMILA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.16. Dolžina dneva 12.32. Luna vzide ob 3.18 in zatone ob 17.55. Jutri, petek, 17. septembra FRANČIŠKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,3, najnižja 14,3, ob 19. uri 17,7 stopinje, zračni tlak 1017,5 rahlo raste, veter 20 km severo-vzhodni, sunki vetra 46 km na uro, vlaga 53 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 5 oseb. Umrli so: 61-letni Giuseppe Troblc, 74-letni Emilio Milocco, 84-letni Giuseppe Lussi, 65-letna Vittoria Pitamic, 87-letna Paola De Persico vd. Pigna-telli. Prosvetno društvo «Valentin Vodnik» iz Doline čestita svojemu odborniku Edvinu Švabu in ženi Nerini ob rojstvu sina, kateremu želi vso srečo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Vielmetti, Trg Borsa 12. Cantauro. Ul. Rossetti 33, AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2, S ant'Anna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo. Ul. Bemini 4, Al Castoro, Ul. Cava na 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Ro jan). RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU ZA SEZONO 1971-72 Repertoar za abonente: 1. Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder, VVilliams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAst VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia dell'Arte — Dušan Jovanovič: IGRA O TREH BO- GONOSCIH (komedija) 6. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA fiat 'roži H »alj «U: hbo <%. San »ab *tir l F 1 in 1 ni M '«ški Vrsta abonmajev: Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) (mladinski v sredo) (mladinski v četrtek) (okoliški, popoldanska predstava na dan praznika) Red D Red E Red F Cene za abonente: Parter I (sredinski sedeži) Parter II (ostali sedeži) Balkon Okoliški abonma 7.000 Mladinski abonma 2.000 Invalidi 2.000 premiera 13.500 lir 9.500 » 4.000 » ponovitve 7.000 Ur 6.000 » 3.000 » Ur (preskrbljen prevoz) » (za katerokoli vrsto abonmaji SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ® omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonma-jem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 1® Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in ponedelJ" kih dopoldne, v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-1®" od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Plačljivi so v dveh obrok® do 1. februarja 1972. Dosedanje cenjene abonente prosimo, da potrdijo svoje abonmaje do srede, 22. t. m. Samo do tega dne jim bomo lahko zagotov® njihove lanske sedeže. n 5Hoi Šjlj 'm Mo 'K, Hi Tal *l!o Ir 1? »ta »oji tih Hi St SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi v torek, 21. septembra ob 20.30 v Kulturni dom na VEČER MAKEDONSKIH PLESOV IN PESMI Na povratku s turneje po Nemčiji gostuje folklorni ansambel K0C0 RACIN iz Skopja Predprodaja vstopnic vsak dan na sedežu SPZ, UUca Geppa 9 in eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. MIRAMARSK1 PARK «Luči ln zvoldn. uxjuux ui svujuh. . Danes ob 21. «Maximilian °* xico» v angleščini; . ob 22.15 »Massimiliano e Can v itaUjanščini. , $ Prevozna sredstva: avtobus proga «M» od Barkovelj do mara. . Nazionale 15.30 Walt Disney: <^>ap no story». Technicolor r .e,. Fenice 16.00 «Mio padre Monsig® Eden 15.30 »Sacco e Vanzetti*. f. Grattacielo 16.30 »La coda del® ^0(i. pione*. George Hilton, Anita s*\ .j berg. Technicolor. Prepove° mladini pod 14. letom. ej. Excclsior 16.00 »La tarantela da1 . tre nero*. Silvano TranquilU. ^ bella Incontrera. Technicolor. povedano mladini pod 14. let0 jjiiii Ritz 16.00 «11 grande Jake*. Wayne, Richard Boone, Ma 0’Hara. »u r ... , J! Vrt pre- Alabarda 16.30 «Le pillole di Erc°!e. Cena vstopnic 500, dijaki 300 Ur. SPDT proslavja dan planincev 1971 v nedeljo, 19. septembra z izletom na Nanos. Vse planince, izkušene in neizkušene, posebno pa mladince, prisrčno vabimo na izlet. Izletniki, ki ne dospejo v Razdrto z osebnimi avti, se lahko poslužijo linijskega avto busa, ki odpelje z avtobusne postaje v Trstu ob 8.15. Mesta je treba rezervirati. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se nemudoma prijavi v Ul. Geppa in plača takoj vozni Ustek, sicer ne bo imel zajamčenega prevoza. Izhodišča za izkušene: Gradiška tura pri Vipavi. Potovanje z osebnimi avtomobili: zbirališče v Vipavi ob 10. uri na trgu. Za ostale zbirališče na Razdrtem ob 10. uri v gostilni. Otroci bodo pod nadzorstvom pla ninskih vodnikov. SPDT priredi 3. oktobra avtobusni izlet v Rezijo s srečanjem s planinci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri iz Trsta (zač. Ul. F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog 9. ure. Sledi skupni izlet na sedlo Krnice (1101 m) in nato preko Nizkega vrha (1474) na vrh Košaca (1500 m), sestop na sedlo Krnica in nato v dolino Učje, kjer bo čakal avtobus, ki bo pripeljal neplanince, ki so opravili izlet z avtobusom. Povratek za vse preko doline reke Ter do Tarčenta in Čedada. Cena 1500 Ur (člani), 1800 Ur (nečlani). Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Razna obvestila V petek, 17. septembra ob 20. uri bo senator Paolo Šema na sedežu krožka za politične in socialne vede «Che Guevara*, v Ul. Madonnina 19, govoril o «Borbi v Istri 1890—1945». Ob tej priložnosti organizatorji prirejajo razstavo dokumentov, vsem pa bo na voljo zadnja knjiga Paola Seme o navedeni temi. Predavanju bo sledila diskusija. Nino Manfredi, Silva Koščina-povedano mladini pod 16. lete®1- ' Filodramnintico 16.30 Revija znana' 'no fantastičnih filmov. «4.. *-L. morte*. Technicolor. Aurora 16.30 »Anonimo venezia®0 '„t. Impero 16.30 «Medea», film solinija. Technicolor. Rui. Cristallo 16.30 »Agente 007 dalla „ sia con amore». Technicolor. C°nnery. Capitol 16.00 «L’amante del P* Technicolor, Prepovedano P® pod 14. letom. Moderno 16.30 »Terrore e Technicolor. Cristopher Lee. vedano mladini pod 14. letom. Vittorio Venelo 17.00 »Conto al® .j. vescia*, Jean Moreau, Simone :chni< gnoret, Serge Reggiani. TecU-Idealc 16.00 «Napoleone il grande ^ Desiree*, Marlon Brando. Simmons. Technicolor. „ef Astra 16.30 «Pendulum», George pard, Jean Seberg. Technicok®- Abhazia 16.30 «Lo specchio dclle jJJj-C. James in R. Richardson. * nicolor. KINO «|RIS» PROSU predvaja danes ob 19.30 dran®-tični film technicolor 36 ORE ALL’ INFERNO Igra Richard Harrisom Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. S* Daneua darujeta Drago in ^a c Škerlavaj 3.000 Ur za spomenik P Um na Opčinah. ,e V isti namen daruje družina 3.000 lir. R| Namesto cvetja na grob Mirk* jj marja daruje Pierina Šuligoj 1®®* za prosvetno društvo »Slavec*. ^ V spomin pok. Mirka Komarja rujejo žene od Domja 4.100 lir za p. svetno društvo »Slavec* iz Ricma™' POPRAVEK V naši včerajšnji številki se je v seznamu darovalcev vrinil* _ ljuba pomota. Namesto Anica ® Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitft razstavljata do 21. t.m. Vilma Predonzani in Adriano Fabiani. V soboto, 18. t. m. bo ob 20.30 v prostorih Škedenjskega kulturnega društva, Ul. Soncini 112, otvoritev zgodovinske razstave ščedne. V petek, 17. t. m. bo ob 18.30 na sedežu Nemškega inštituta, Koronej-ska uUca 15, otvoritev grafičnih del skupine Zehn Neun, Razstava bo odprta do 6. oktobra. Mali oglasi ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA PRI SV. IVANU v Trstu išče hišno pomočnico Naslov v oglasnem oddelku. KUPIM PREDVOJNE otroške ča sopise: TOPOLINO, AVVENTUROSO, AUDACE in druge tistega časa. Bol-lini Via Losanna 16, Milano. va bi se pravilno moralo e-»Anica Tukčeva daruje 3.000 društvo »Igo Gruden* ob smrti Legiša roj. Ažman.* Prizade« oproščamo! SOŽALJE Ob smrti nonota Mirka Komari® raža globoko sožalje svojemu 9 sedniku Vojku Kocjančiču ProsV,il društvo »Valentin Vodnik* iz Umrla je Viktorija Pitamic n eČ*1 in zapustila žalujoče sestre, bratrance in prijatelje. Pogreb bo danes ob 15. _______ pele glavne bolnišnice v šemP (Nabrežina). uri ** * Servizio Com. Tras. Fun. 1 GORIŠKI DNEVNIK Danes sodna obravnava proti «kralju nomadov» PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA jWs dopoldne se bo pred tržaškim r°žnim sodnikom dr. Losapiom mo-, Ogovarjati 42-letni Romun Rudolf c*ay, ki se je sam okronal za rjlja vseh nomadov, raztresenih po a nekemu Rudolfu Cetwasu, tretji I" °aj bi bil spet na Karwayevo ime. iškega, ki je prispel v naše me- II z ženo, so seveda takoj odpeljali , Koroneo, kjer ga je zaslišal dr. te*apio ter ga v smislu čl. 459 kaz. "tonika obtožil lažnega posredovanja ^tenih podatkov. ”ako v Trstu, kjer se bo moral ;??°varjati zaradi te, vsaj zanj, sko-’ nepomembne obtožbe. Rudolf Kar-ie namreč v svojem poklicu go-star lisjak in tako si je med popotovanjem po raznih evrop-"1'D državah nagrmadil vrsto obtožb ridi goljufije. Sodne oblasti iz Ham-pga so na priliko izdale tiralico, \? je baje nameraval razpečati v vbodni Nemčiji 100 tisoč ponarejenih parjev (okrog 60 milijonov lir). V l||,|lll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||IUIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||ii||||||||;l.a|||||||||||||u||||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||,|||||||||||||||||||||||||||||1|||||| Prijave sprememb za družinski davek Kmečka zveza opozarja svoje člane, da zapade 20. t.m. rok za prijave sprememb pri dohodkih in pri sestavi družine, kar vpliva na določanje obdavčljive osnove za družinski davek. Zato naj družinski poglavarji, v katerih družinah so nastale take spremembe, ko sta se n.pr. sin ali hči poročila, ali so se dohodki zmanjšali, ker je šel n.pr. sin k vojakom, ali kdo ostal brezposeln in v podobnih primerih, to prijavijo na občinskih davčnih uradih, kjer dobijo potrebne obrazce. Še zlasti je primerno, da to storijo davkoplačevalci, ki so jima za prejšnja leta odmerili previsok občinski davek, pa so zato že vložili priziv, katerega odločitev je še v teku. V nasprotnem primeru bi jim teh sprememb ne upoštevali pri določitvi davčne osnove za leto 1972 in bi bili prisiljeni zopet vlagati nove prizive. Za vsa pojasnila in za izpolnjevar nje prijavnic je tajništvo članom na razpolago v Ul. Geppa 9, vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Taiolštt« KZ Izdatne podpore sovodenjske občine otrokom v vrtcih in študirajoči mladini Občinski svet podelil podpore društvom in posameznikom: športnemu društvu dali 200.000 lir ■ Na Vrhu bodo gradili nov zvonik - Že v letu 1972 pričetek gradnje nove šole v Sovodnjah ■ V občini zbrali nad 350 podpisov za referendum OŠKODOVANIM OD NEURJA V AVGUSTU POTREBNA JE ZELO HITRA POMOČ DEŽELNE UPRAVE Na pokrajini so se sestali župani prizadetih občin Deželni uradi naj obidejo birokratske formalnosti Tc dni so začeli na stičišču U). dei Macelli z Ul. Flavia s pripravljalnimi deli za gradnjo podzemskega prehoda za pešce. Ker so bile tu številne prometne nesreče s smrtnim izidom, so pred meseci začasno uredili prehod čez cesto. Most iz cevi bo tako v kratkem nadomestila bolj varna pot pod cestiščem OBVESTILA KMEČKE ZVEZE 'ODHODI AVTOBUSOV ' NA IZLET V ISTRO Kmečka zveza obvešča člane, ki t> )Lue PriJavili za 'z*et v Istro> da odhodi v soboto zjutraj po pednjem razporedu (po italijanski in ^°leg imena je v oklepaju nave- itaik?.”"" AVTOBUS št. 1. r- ^BREŽINA (na trgu) ob 5.45: * paharija Stanislav (9), Gruden Ed- \c »ard (10), Pertot Ignacij (5), Per- u Ludvik (43), Tence por. Pertot ‘ Sa (6). r sEMPOLAJ (na trgu) ob 6. uri j (za vasi Praprot in Prečnik) .šlterk Alojz (7), Zolli p. Škerk /Da (8), Legiša Stanislav (41), °aole por. Legiša Glicerija (42). TREBČE (avtobusna postaja) ob 6.20: SAMATORCA (na cesti) ob 6.10: pKfidin por. Colja Angela (25), S!la Stanislav (26), Gruden Josip A Zali por. Gruden Zofija (28), ^LEz (avtobusna postaja) ob 6.15: šolane Karel (29), Gruden Jo-? (30), Orel Viktor (44), Štolfa ^el (49). Zgonik (avtobusna postaja) ob 6.20: ^lič Stanislav (21). GABROVEC (avtobusna postaja) ob 6.30: •ifurlan Celestina (13), Furlan Jo-11 (14). PROSEK (pri gostilni Lukša) ob 6.40: Vecchia Matija (31), Zavadlav .i,*n (32), Ban Ivan (11). Ukmar % (12). %T (Ul. Cicerone 4) ob 7. uri: ,Cobez Joslpina vd. Caris (20), p,Jjt Anton (22), Coloni p. Saresin /estina (33), Debeliš Alojz (46), , hhan por. Lorenzi Ana (19), Gre-rr'č Aleksij (47), Jordano por. Albina (4), Lozej Josip (3), por. Švara Giuditta (15), Marinc v. Civardi Zora (24), Pado-,,’D por. Polšak Bruna (17), Pol-i5 Mirko (18), Sancin Marija roj. ftedin (23), Seresin Silvano (34), vDfa Josip (16), Kodrič Dušan (48). I ^OLINA (na trgu pred cerkvijo) ob 7.30: (.Kraljič Angel (35), Sancin Ivan j A Kocijan Mario (39), Sancin (/■ Zeriali Lucija (2), Zeriali Ivan " Ota Max (37), Ota Natale (38). AVTOBUS št. 2 ^PčINE (križišče, nasproti gostilne Fabčič) ob 6.10: rj^alzi por. Gregori Ljudmila (18). Izgori Franc (17), Guštin Alfonz /A mala 1K Ouzašlce 8 veselih pristno tržaških na novi plošči Trieste vecia ........ (Canzonete popolari triestine) STEREO ****♦♦♦••• Čuk Ludvik (5). PADRIČE (avtobusna postaja) ob 6.30: Kalc Evgen (3), Kalc Evgenija (4), Kalc Rudolf (9), Grgič Olga (28), Grgič Stanko (27), Gregori Amalija (20) , Gregori Antonija (24), Gregori Boris (23), Gregori Just (19), Gregori Stanislav (25), Hrovatin por. Calzi Marija (10), Taucer por. Gregori Ljudmila (18), Žagar Alojz (45) BAZOVICA (pri cerkvi) ob 6.45: Crismani Karel (7), Crismani Marija roj. Pečar (8), Crissani Felice (44), Grgič Albino (30), Gregori Ivan (21) , Kalc Anton (39), Križmančič Ivan (29), Marc Ivan (31), Pečar Josip (32), Pečar Miroslav (37), Rončeli Anton (38), Renčelj Marjo (43), Šturm por. Gregori Marija (22) . Žagar Ivan (40). LONJER - KLJUČ (pri odcepu ceste proti Katinari) ob 6.55: Čok Emil (42), Čok Marija por. Zerjul (12), Čok Rudolf (6), Gombač Anton (35), Pertot Milan (41), Ruzzier Fabio (36), Zerjul Lovrenc (11), Gombač Emil (46). RICMANJE (križišče) ob 7. uri: Corbatti Antonija (33), Corbatti Viktor (34). BORŠT (pri hiši št. 1) ob 7.05: Guštini Franc (47). BOLJUNEC (avtobusna postaja) ob 7.15: Bolčič Josip (13), Bolčič Ana (14), Ota Rozalija (2), Ota Josip (1), Sancin por. Zeriali Angela (16), Zeriali Silvester (15). DOLINA (Shod avtobusov pred cerkvijo) ob '7.30: Priporočamo točnost, ker zamudnikov ne bomo mogli čakati. TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE Zimski urnik v trgovinah Slovensko gospodarsko združen,ie opozarja vse trgovine ■ na drobno, da stopi danes v veljavo ponovno zimski umik. Trgovine bodo popoldne odpirali in zapirali pol ure prej kakor doslej. V torek sestanek pri Subanu v Trnovci Kmečka zveza vabi prizadete lastnike zemljišč, po katerih je speljan metanovod, na sestanek, ki bo v torek, 21. septembra ob 20. uri v gostilni «SUBAN» v Trnovci. Lastniki, ki se niso pogodili z družbo na metanovod in so jim zato 4. junija 1969 izdali dekret o dveletni začasni zasedbi so: Katastrska občina Mavhinje: Antonič Ivan. Cerovlje 34, Legiša Bruno zastopan od Balbi Vere - Sesljam Ljudske hiše, Furlan Milan, Vižovlje 7/a, Terčon Ivan in Co-cevari Justina, Mavhinje 42. Kat. občina Slivno: Terčon Ivan in Cocevari Justina, Mavhinje 42, Emili Štefanija por. Carli. Sesljan 60, Marušič Josip. Slivno 20. Kat. občina Sempolaj: Gruden Ivana por. Stubellič Šempolaj 28, Zidarič Ivana por. Rebula, Šempo la.i 15. Kat. občina Salež: Auber Josip, Samatorca 24. Budin Srečko, Ludvik, Josip. Emil, Mario in Ana, vsak po 1/6, Cosmani Josip, Salež 17. Kat. občina Zponik: Batti Emilija por. Ivančič. Mario, Josip in Milan, vsak po 1/4, Rebula Vladimir in Milič Olga, Repnic 2, Štubelj Martin, Repnic 11, Milič Daniel in Josip, Repnič 21, Milič Josip, Milič Ivan Repnič 27, Emili Olga, Just, ml. Angel vsak po 4/16, Gomiselli Florijan in Roman vsak po 2/16, Škerk Josipina vd. Žigon s 3/7, Žigon Mirko in Josip vsak po 2/7. Zaradi važnosti seje, na kateri se . , , , bomo dogovorili o nastopih za za- • Občina Dcvin-Nabrežina je letoš- g&to koristi oškodovancev, računa-njemu kraskemu paru namenila da- I ^ na udeležbo vseh prizadetih, rilo v vrednosti 40.000 lir. | Tajništvo Kmečke zveze iiiiimiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiimiiimiiimiutiiiiiiiiiiiii BENEŠKI DNEVNIK Nedaleč od Ažle Prva tovarna v Beneški Sloveniji Med Ažlo in mostom sv. Kvirina postavljajo temelje prvi tovarni, ki bo delala v Beneški Sloveniji. Tovarno gradi znana družba Danieli iz Butria. Tovarna, ki bo začela obratovati v prihodnji spomladi, bo dala delo kakim 150 delavcem, ki bodo izdelovali kovinske cevi. Za zgraditev te tovarne so mnogo prispevale vse občine vzhodne Beneške Slovenije. Med drugim so občine kupile teren na katerem bo ta zgrajena in so ga brezplačno ponudile družbi. Če izvzamemo malo opekarno na Zemurju, bo to prva tovarna na področju Beneške Slovenije. »Ena sama lastovka ne predstavlja spomladi*, pravi stari pregovor, vendar je lahko znak za to, začetek je vsak težak. Toda potem gre vse bolj lahko. Upamo in celo smo prepričani, da bodo sledile tej hvalevredni pobudi še druge in da se začne konkretno reševati gospodarsko vprašanje naših dolin. Obljubljeno je bilo, da bodo tu delali skoraj izključ- ših dolin gleda z zadovoljstvom kopanje temeljev za gradnjo tovarne. I. P. V organizaciji K. d. «1. Trinko* V nedeljo, 19. t. m. prireditev ob tradicionalni kvatarnici Kulturno društvo »Ivan Trinko* organizira za nedeljo, 19. septembra na pobočju Sv. -Martina v vasi Platac nad Hlodičem veliko kulturno prireditev ob priliki letne tradicionalne kvatarnice. Ob 16. uri bo nastopil zbor Nonet iz Sovodenj pri Gorici, nato bo sledila javna zabava s plesom. Igral bo priznani ansambel «The lords* iz Trsta. V primeru slabega vremena bo prireditev v domači dvorani. Preskrbljeno bo za pijačo in jedačo. Prodajali bodo tudi lubenice, to je domača specialiteta. Do Platca se lahko pripeljemo z avtomobili, kjer je dovolj prostora za parkiranje. Vabimo tržaške in goriške brate, da • V Tržiču so se sestali sindikalni zastopniki koncerna ASGEN iz Tržiča. Milana in Genove. Razpravljali so o odgovoru direkcije podjetja na nji-no naši delavci. Prebivalstvo teh na- | se polnoštevilno udeležijo prireditve, i hove zahteve. Ker niso dobili ugod- Na redni občinski seji, kd je bila v torek zvečer v Sovodnjah, so svetovalci zelo podrobno razpravljali o podporah učencem in dijakom, o raznih javnih delih in s tem v zvezi o šolskih poslopjih, o solidarnosti, ki so jo zaradi mazanja spomenika in županstva izrekli številni posamezniki in organizacije, o podporah raznim društvom in o-sebam ter o občinski uri na zvoniku cerkve v Sovodnjah. Da, razpravljali so o uri na zvoniku, oz. o letni nagradi upravitelju ure na tem zvoniku. Ura je občinska last, postavljena je na zvonik, ljudje v Sovodnjah se ravnajo po njej. ker je vedno točna. V tem so si bili vsi svetovalci iz Sovodenj soglasni, ko so jih kolegi iz drugih vasi občine spraševali če je ta ura kaj vredna. Uro pa je treba dvakrat' tedensko naviti ter jo seveda od časa do časa očistiti. Pred časom je ta posel opravljal starejši možakar, sedaj pa ie to delo domena občinskega cestarja, Ker ne spada upravljanje ure v njegov delokrog cestarja, mu daje občina letno nagrado 20.000 lir. V začetku seje je župan češčut poročal o svečanostih, ki so bile v soboto zvečer, ko je občinska u-prava počastila spomin padlih v narodno-osvobodilni vojni, potem ko so fašistični neznanci pomazali spomenik s fašističnim napisom. Župan je poročal tudi o izrazih solidarnosti. ki so njemu, torej vsemu so-vodenjskemu prebivalstvu, poslali župani raznih slovenskih občin na Goriškem in Tržaškem, ožji odbor pokrajinske uprave, razni senatorji in poslanci, deželni odbornik Deve-tag in deželni svetovalec Rizzi. pokrajinski krščanskodemokratski svetovalec dr. Cian, SKGZ. PSI. KPI, PSIUP. SDZ. Precej živahna ie bila razprava o občinskih podporah za prevoze šolskih otrok in za povračilo stroškov za nakup šolskih knjig. V primerjavi z lanskim proračunom se bodo stroški letos precej povečali. Občinska uprava namerava porabiti v tem šolskem letu 3.551.300 lir v ta namen. Ta denar naj bi bil takole porazdeljen: za nakup knjig obiskovalcem nižje srednje šole 1.800.000 lir; za prevoz otrok z Vrha v otroški vrtec v Šovodnje 531.300 lir (3 300 za vsakodnevno vožnjo); pri spevki za prevoz dijakov nižjih srednjih šol 468.000 lir (po 9.000 lir letnega prispevka za prevoz posameznika); prispevek za prevoz dijakov srednje šole z Vrha v Gorico 752.000 lir (4.000 lir vsakodnevna vožnja). Predvideni izdatek ie torej precej višji od lanskega. Novost je namreč izdatek za prevoz dijakov nižje gimnazije z Vrha v Gorico, prav tako so povečali izdatek za povračilo izdatkov šolskih knjig. Po obširni debati so svetovalci sklep soglasno sprejeli. Za preglednike računov so tudi letos izvolili svetovalce Vilka Fajta, Salomona Tomšiča in Rema Devetaka. Sledila je debata in glasovanje o nekaterih podporah. Športnemu društvu v Sovodnjah so namenili, kot lani, 200.000 lir. Pevskem zboru Rupa - Peč so namenili prispevek niiiiHiiitiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiitiiiutiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiimi DELOVANJE SPD SE NADALJUJE DEŽ POKVARIL IZLET GORIŠKIH PLANINCEV Ob «dnevu planincev* so nameravali na Bogatin V Julijskih Alpah zapadel prvi sneg 25.000 lir (lani 20.000). Podpore saj bi dobila tudi druga prosvetna društva, ki delajo na občinskem področju, so dejali nekateri svetovalci. Cerkvenim organistom v Sovodnjah, v Gabrijah - Vrhu, v Rupi in na Peči so odobrili letno nagrado 12.000 lir, cerkovniku v Sovodnjah podobno nagrado 14.000 lir, cerkovnikom v Rupi, na Peči in v Gabri-jah-Vrhu pa 10.000 lir. Življenjski stroški se stalno dvigajo, z njimi tudi plače, oziroma draginjska doklada. Javnim uslužbencem povišajo to doklado enkrat letno. V prihodnjem letu bo ta znašala 27.600. letos pa znaša 24.400 lir mesečno. Sklep o povišku doklade občinskim uslužbencem so svetovalci sprejeli soglasno. Odbor za postavitev zvonika na Vrhu, ki se je pred kratkim ustanovil, je pričel zbirati prispevke za to gradnjo. Prošnjo za prispevek so poslali tudi občinski upravi. Svetovalci so odobrili v ta namen 100.000 lir. Pri tem je prišlo do zanimive debate, zakaj ni bil zvonik obnovljen po prvi svetovni vojni. Še ena vesela novica za Vrvovce. Župan češčut je dejal, da bodo obnovljeno šolo svečano odprli v nedeljo 26. septembra ob 11. uri. t.j. tik pred pričetkom šolskega leta. Gradbenemu podjetju so v glavnem že izplačali denar, ki ga mora to dobiti za opravljena dela. V zvezi z novim šolskim poslopjem v Sovodnjah je tajnik dr. Bukovec dejal, da je nekaj dni pred sejo dospel na občino telegram v katerem ustanova ISES, ki ima kompetenco o gradnji te šole, obvešča občino, da je birokratski postopek finančnega značaja zaključen, zaradi tega naj občina priskrbi v najkrajšem času podrobni načrt za novo šolo. Arhitekt Paolo Caccia Do-minioni. ki je pripravil idejni osnutek in ki bo izdelal tudi podrobni načrt pa se je pred nekaj dnevi ponesrečil v Apuliji. V Šovodnje se vrne prve dni oktobra in bo načrt takoj pripravil. Tajnik je še povedal, da bodo verjetno že v prvih mesecih prihodnjega leta razpisali dražbo za gradnjo novega šolskega poslopja. Od deželne uprave so lastniki zemljišča, kjer bo stala šola. že dobili dekrete za odkup zemlje. Na vprašanje nekega svetovalca kakšen je rezultat akcije v podporo referendumu za odpravo fašističnih zakonov, je tajnik povedal, da so v Sovodenjski občini zbrali rekordno število nad 350 podpisov, kar postavlja sovodenjsko občino v ospredje na Goriškem. Interpelacija PSDI o problemih Stražic Socialdemokratska svetovalca Can-dussi in Zucaili sta poslala županu interpelacijo v kateri se zavzemata za vrsto odprtih vprašanj v Straži-cah, o katerih je bil govor v občinskem svetu, posebno v debati o letošnjem proračunu. Svetovalca zahtevata, da bi v Stra- Ob «dnevu planincev*, ki ga enkrat letno skupno praznujejo vsi slovenski planinci, so se člani go-riškega SPD namenili na izlet v Julijce. Cilji izleta so bili Lepena, Bogatin in Krnsko jezero. Vreme pa je precej nagajalo, tako da je izlet le delno uspel. Goričani so odpotovali zdoma v nedeljo zjutraj, prišli do postojanke »Klementa Juga* v Lepeni, odkoder so jo peš mahnili preko Duplje planine na pot desno od Krnskega jezera. Takrat so pričele padati prve kaplje. Marsikdo se je dežja prestrašil, vendarle pa je šla skupina korajžno naprej. Prišli so na Bogatinsko sedlo (1804 m) ter se ustavili v podrtem zavetišču. Deževalo je kar naprej, dežju se je pridružila še gosta megla. Tako sta odpadla vzpona na Veliki Bogatin in na Mali Bogatin. Neradi so se Goričani in Goričanke vrnili v dolino, bili so tako premočeni, da se niso ustavili niti pri Krnskem jezeru. Šele v domu »Klementa Juga* so se okrepčali ter odpočili. Komaj so stresli s sebe zadnje dežne kaplje, pa se je vreme izboljšalo in sonce je lepo osvetljevalo vrhove naših Alp, vrh katerih se je blestel prvi letošnji sneg. • V Gorici so se sestali člani kr-ščanskodemokratske stranke, upravitelji, ki zastopajo svoje občine v posvetovalnem odboru osme socio-gospo-darske cone v naši deželi, t. j. trža-ško-goriške cone. Seji je predsedoval podtajnik stranke odv. Ginaldi. O programu bodo člani KD razpravljali na nadaljnjih sestankih. nega odgovora so sklenili nadaljevati stavkovno akcijo. Do 3. oktobra bodo stavkali 20 ur. Slovenska trgovska šola potrebuje podtajnika Na slovenski trgovski šoli v Gorici, Ul. Seminario, so razpisali javni natečaj za sprejem v službo podtajnika - ekonoma. Rok za vlaganje prošenj zapade 30. septembra. Vsi, ki jih ta služba zanima, se za podrobnosti lahko pozanimajo na tajništvu omenjene šole. žicah namestili telefonsko govorilnico. da bi asfaltirali Ulico Gallina in uredili Trg Ritter, da bi občina popravila čakalnico meštnega avtobusa ter da bi uredila cesto, ki vodi k vhodu tovarne SAFOG. Sočasno svetovalca hočeta izvedeti kako je z mostičkom v Podgori in z obljubljeno občinsko lekarno pri pevmskem mostu. Na sedežu pokrajinske uprave je bil v torek sestanek zastopnikov krajevnih uprav, strokovnih združenj in zastopnikov raznih uradov, da bi se pogovorili o pomoči priza. detim po neurju v zadnjih dneh letošnjega avgusta. Sestanek je vodil predsednik pokrajine dr. Chienta-roli, prisotni so bili župani vseh prizadetih občin. Pokrajinski predsednik je prikazal zakone, s pomočjo katerih je moč nekaj ukreniti. Omenil je tudi izredni deželni izdatek s katerim bo- do priskočili na pomoč prizadetim. Škodo so v glavnem ugotovili. V občinah Gorica in Krmin so škodo ocenili uslužbenci omenjenih občin, v občinah Števerjan, Moša in Kopriva pa so škodo ocenili tehniki pokrajinske uprave. Nekatere krajevne ustanove so že dale prvo pomoč, nekaj je obljubilo tudi notranje ministrstvo. Vsi prisotni so izrazili mnenje, da je pomoč nujno potrebna, ter da je treba s tem v zvezi premagati ovire birokratskega značaja. iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiMiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiinimiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kmalu otvoritev stadiona na Rojcah tuuUNRUHKSHUtKEn _____ Goriška občina se je pred leti odločila zgraditi nov nogometni stadion na Velikih Rojcah (na zemljišču, ki je bilo do leta 1927 last samostojne štandreške občine) poleg že obstoječega šolskega lahkoatletskega stadiona in velike športne telovadnice CONI. V bližini vseh teh kompleksov je sčasoma občin- ska uprava uredila še nekaj manjših športnih odprtih igrišč, tako da je tu nastalo pravcato športno središče. Nogometni stadion je dokončan že dve leti, zanj so dosedaj porabili 130.000.000 lir, vendarle morajo urediti še nekatera dela, za katera je potrebnih še okrog 20 milijo- iiiuninnmiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitmiiiimHmtiiiiiiiiiiiiiimtiitMiiiiuiiimmiimiuiimHMiitUMif ZADNJI SEZNAM GORIŠKI MILIJONARJI V LETU 1966 Številna podjetja niso vpisana v goriški seznam - Velike razlike med prijavami in ugotovitvami davčnih uradov Zaključujemo danes z objavo seznama goriških davkoplačevalcev, ki jim je državni davčni urad ugotovil, bodisd na podlagi prijave kot uradne kontrole, dohodek višji od petih milijonov lir. V prejšnjih dneh smo objavili sezname posameznikov, sezname delniških družb in zadrug. Največji dohodek je v omenjenem letu imela goriška posojilnica in hranilnica, zelo visok dohodek pa je imel neki goriški odvetnik, ki je sicer prijavil minimalni dohodek in je zairadi uradne ugotovitve vložil tudi priziv. Iz seznamov, ki smo jih objavili je razvidno, da imajo najvišje dohodke družbe, ki upravljajo razne tovarne, zunanje trgovinski operaterji, industrijci, ki so pod carinsko kontrolo ker delajo s proizvodi brez carine v prosti coni, zdravniki, ki so jim do zadnje lire ugotovili dohodke dobljene od bolnišnic in drugih javnih ustanov. Pri vrsti drugih davkoplačevalcev pa je bila verjetno davčna ugotovitev pomanjkljiva. Nekateri naši bralci so se čudili, kako da ni v seznamu podgorske predilnice niti veletrgovine Standa. Ti podjetji, kot toliko drugih, imajo sedež družbe, ki jih upravljajo, v drugi občini. Standa ima n. pr. svoj sedež v Milanu, tja se stekajo dohodki, ki iz vseh trgovin, ki so razpredene širom po italijanskem ozemlju: seveda plačuje to podjetje davke v Milanu. luiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiimiuiiiiitiiiiiiiiiiiHMiiiiiittiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiititiiiii NA CESTI VIDEM-TRST Grozna smrt Krminčanke v včerajšnji cestni nesreči Zavozila je na levo stran cesle narav-nost v nasproti prihajajoči tovornjak Na državni cesti Trst - Videm v bližini Krmina se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 33-letna delavka iz Bračana. Nesrečnica je šofirala svoj avto fiat 500 in se je zaletela v kamion, ki je vozil v nasprotni smeri. Kamion s prikolico, z registracijo UD 205557, je šofiral v smeri proti Gradiški, 42-letni Rino Marzolini iz Martignacca pri Vidmu. Nenadoma je na njegovo polovico cestišča za.ožila svoj avto fiat 500 33-letna Lidia Canzutti iz Bračana pri Krminu, Ul. 24. maja 23. Šofer kamiona je skušal preprečiti trčenje in je kamion zavozil na desno stran v kanal ob cesti. Kljub temu se je mali avtomobilček z vso silo zaletel v kamionsko prikolico, ki ga je zmečkala. V groznem trčenju je nesrečna šoferka izgubila življenje. Iz Krmina so poklicali ambulanto in ker so bolničarji ugotovili, da je bila nesrečnica v osmem mesecu nosečnosti, so iz krminske bolnišnice po klicali primarija in dva zdravnika. Ti so skušali rešiti vsaj otroka, a vse je bilo zaman. Vzrok nesreče ni znan, vendarle se zdi, da je nesrečno Canzuttijevo prijelo nenadoma slabo v avtu. Zaradi tega naj bi bila izgubila oblast nad vozilom. Goriški gasilci so potrebovali štiri ure, da so spravili kamion spet na cesto ter pobrali izpod prikolice ostanke razbitega avtomobila. Objavljamo danes še preostali del posameznih meščanov, ki so imeli v letu 1966 obdavčeni dohodek višji od petih milijonov lir. Alberto Koglot, trgovec, doh. davek prijavljenih 3.060.000 lir, določenih 7.000.000 lir; kompl. davek prijavljenih 2.143.000 lir, določenih 6.281.000 ljr; Igino Comar, upravitelj, doh. davek prijavljenih in določenih 4.560.000 lir; kompl. davek prijavljenih in določenih 6.549.000 lir; inž. Emilio Comolli, gradbenik, doh. davek prijavljenih 4.524.000 lir, določenih 7.560.000 lir, kompl. davek prijavljenih 1.9450.000 lir. določenih 4.982.000 lir; geom. Natale Comolli, zastopnik Fiat, kompl. davek prijavljenih 3.987.000 lir, določenih 23.362.000 lir; grof Gugliel-mo Coronini, posestnik, kompl. davek prijavljenih in določenih 5 milijonov 229.000 lir; grofica Nicoletta Coronini, posestnica, kompl. davek prijavljenih in določenih 5.442.000 lir; Alfonz Cossi, trgovec, doh. davek prijavljenih 10.772.000 lir, določenih 14.540.000 lir; kompl. davek prijavljenih 10.787.000 lir, dolo čenih 14.755.000 lir; Clementina Cu mar vd. Grusovin, hote! ir ka, doh. davek prijavljenih 1.429.000 lir, določenih 6.000.000 lir; kompl. davek prijavljenih 1.000.000 lir, določenih 5.931.000 lir; Antonio Cusulin, zastopnik Lancia, doh. davek prijavljenih 394.000 lir, uradno ugotovljenih 11.200.000 ljr, vložil je priziv; kompl. davek prijavljenih 1.278.000 lir, u-radno ugotovljenih 15.000.000, vložil je priziv; Antonio De Colle, trgo vec, doh. davek prijavljenih 9 milijonov 78.000 lir, določenih 16 milijonov lir; kompl. davek prijavljenih 5.814.000 lir, določenih 13 miL lijonov 484.000 lir; prof. Filippo De-stro, zdravnik, doh. davek prijavljenih in določenih 206.000 lir; komol. davek prijavljenih 6.283 000 lir, določenih 7.883.000 lir; Giuseppe Di-nellF, kompl. davek prijavljenih 2 milijona 300 tisoč lir, uradno ugotovljenih 6.980.000 lir, vložil je priziv; Steno Donati, posestnik, doh. davek prijavljenih 1.400.000 lir; določenih 1 600 000 lir, kompl. davek prijavljenih 2.594.000 lir, določenih 8.733.000 lir; inž. Giuliano Franzotti, gradbenik, doh. davek prijavljenih in določenih 8.502 000 lir, kompl. davek prijavljenih in določenih 3.731.000 lir; Benito Gandolfi, trgovec, doh. davek prijavljenih 13.070.000 lir, določenih 14.540.000 lir; kompl. davek prijavljenih 11.090.000 lir, določenih 12.559.000 lir; Paolo Gratton, zastop nik Ford, doh. davek prijavljena 2 milijona lir, določenih 8.700.000 lir, kompl. davek prijavljenih 2.176.000 lir, določenih 7.649.000 lir: dr. Luigl Grion, komol davek priiavljemh 5 milijonov 670 000 lir, določenih 6 milijonov 470.000 lir. nov lir. Zaradi birokratskih ovir je stadion dve leti zaprt, nogometne tekme pa se igrajo na starem stadionu v Ulici Baiamonti, ki je zasebna last. Nogometni stadion na Rojcah bodo otvorili čez nekaj dni, 22. septembra, ko se bosta v finalnih tekmah za «Mitropa Cup* srečali nogometni ekipi «čelik» iz Zenice v Jugoslaviji in cAustria* iz Salzburga. Naša slika je posneta z vrha glavne tribune. Na tej je prostora za 3.000 ljudi, na nasprotni strani pa je stopnišče kjer bo lahko našlo mesto drugih 1.500 ljudi. Pod glavno tribuno so slačilnice, bar in drugi potrebni prostori. Razstave V pasaži Pro Loco v Gorici bodo jutri zvečer ob 18. uri otvorili slikarsko razstavo jugoslovanskih in italijanskih obmejnih umetnikov, ki sodelujejo v skupini 2xGO. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini so se 15. septembra rodili štirje otroci, tri oseoe so umrle. Rojstna: Michele Pacovig, Alberto Comand, Davide Fumo, Giuseppe Rizzitano. Smrti: 81-letna gospodinja Ivanka Cijan; dva dni star deček Massimo Spessot; 95-letna upokojenka Maria Zuccon vd. Lauri. CORSO 17.00-22.00: »Luccello dali* piume di cristallo*. E. Repzi in UL Raho; kinemaskopski film v barvah. mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.30-22.00: «Rac-conti d estate*, A. Sordi in M. Morgan, barvni kinemaskopski film. VERDI 16.30—22.00: »La supertestimo-ne», M. Vitti in U. Tognazzi, barvni film, mlajšim od 14. leta prepovedan. CENTRALE 17.30-21.30: «La grande battaglia del Pacifico*. VITTORIA 17.30—21.30: «Quando le donne avevano ta coda*. G. Gemma in S. Berger: italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 18.00—22.00: »Lo specchio della follia*. S. Stevens in S. '.Vinter. Barvni film. EXCELSIOR 17.30-22.00: «La fuga di Tarzan*, J. Weissmueller. PRINCIPE 18.00-22.00: »Principe co-ronato cercasi per ricca ereditiera*. Franchi in Ingrassia. \ovu Carica SOČA (N. Gorica): «Kdo je morilec*, francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Tolpa nasilnežev*, japonski barvni film — ob 18. in 20. RENČE: prosto. KANAL: živim za tvojo smrt*, ame-riško-italijanski barvni film — ob 20. ŠEMPAS: »Ples vampirjev*, ameri- ški barvni film — ob 20. DESKLE: »Gospodična in potepuh*, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan m ponoči Je v Gorici odprta lekarna BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 2879. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči )e v Tržiču odprta lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, telef 72701. 16. septembra KADAR NAS POT ZANESE TJA DOL DO PULJA... Arheološki muzej nam prikaže vso zgodovino Istre Civilizacija se v Istri ni začela s prihodom Rimljanov Nekdo je rekel, da je vsa Istra eno samo velikansko arheološko najdišče. Morda je v tem nekoliko pretiraval, toda gotovo je res, da je redko kje najti na tako majhnem zemljepisnem prostoru, kakršna je Istra, toliko sledov preteklosti, kot jih najdemo na področju Istre. In to od prvih sledov človeškega življenja na tem pod-očju pa do novejših dob. Zato je Istra zanimiva in privlačna ne le za zgodovinarje, pač pa tudi za arheologe in to od samega začetka arheologije, odkar je ta začela delovati kot samostojna znanost. Arheologija odkriva v istrskih mestih in vaseh vedno nove in nove spomenike preteklosti. Ni redko, da gradbeno podjetje, ki začne kopati temelje za neko novo stavbo, naleti na kak predmet iz davne predzgodovinske, morda antične ali vsaj srednjeveške zgodovine. Zgodilo se je tudi, da je kmet, ko je oral ali kopal na polju, naletel na p-edmet, ki je končal nato v muzeju. Zato ima arheološki muzej Istre v Pulju vedno veliko dela. Njegovi znanstveni izvedenci in sodelavci morajo tako rekoč stalno pregledovati in nadzirati nova najdišča, nato klasificirati in opisovati izkopane predmete ali odkrite spomenike, že tako bogati sklad puljskega muzeja pa neprestano narašča in se bogati. Stara stavba arheološkega muzeja Istre, ki je imela v zadnjih letih dokaj burno zgodovino, je zdaj zelo privlačen kulturno-zgodovinski objekt, ki ga posebno v času tu"i-stične sezone obišče veliko ljudi, prvenstveno tujih turistov. Do pred nedavnim sta si stavbo delila arheološki muzej in študijska knjižnica. Zato se je muzej stežka znašel v precej tesnih prostorih in se tudi ni mogel razviti, kot bi bilo želeti. In kot bi to ne bilo dovolj, je bila tudi sama stavba v dokaj slabem stanju. Ko p« se je študijska biblioteka izsenla in preselila drugam in ko so stavbo popravili, je dobil muzej veliko novih prostorov in s tem tudi novega zagona, saj ima zdaj dovolj prostora za razporeditev zelo pomembnih eksponatov, s katerimi razpolaga, vrhu tega jifi more razpostaviti tako, kot temu pritiče, kajti v preteklosti muzej skoroda ni bil muzej, pač pa bolj skladišče muzejskih eksponatov, med katerimi se je obiskovalec le težko znašel. Strokovni ljudje arheološkega muzeja Istre so sedaj mogli iz vsega bogastva muzeja izbrati naj lepše in najpomembnejše predmete in jih razpoirediti tako, da obiskovalcu zgovorno pripovedujejo o zgodovini Istrskega polotoka. Pritlični prostori in dvorane stavbe so namenjeni razstavi kamnitih spomenikov antike in zgodnjega srednjega veka, medtem ko so prostori vsega prvega nadstropja namenjeni prazgodovini. V teh dvoranah pa niso samo v Istri odkriti prazgodovinski predmeti, pač pa jih spremljajo zemljevidi, pojasnila in tudi zelo posrečene fotografije najdišč, tako da si obiskovalec lahko takoj ustvari sliko, kje in kako so v daljni pretelosti živeli prvi prebivalci Istre. Posebno zanimiva je večja dvorana, ki je posvečena Nezakciju. Danes temu kraju pravijo Vizača in je blizu Pulja. Do začetka rimske zasedbe Ist-e v drugem stoletju pred našim štetjem, je bil ta kraj središče države Histrov, nekakšna njihova prestolnica in rezidenca njihovega kralja. Nezakcij in njegovi ostanki starih hiš, hramov in nekropol so eno najpomembnejših pričanj davne naseljenosti Istrskega poiotoka. Tudi tega, da je tu že pred tremi, morda celo štMmi tisoči let živela ustaljena etnična skupnost Histrov, ki so imeli svoj jezik in svojo religijo, skratka svojo specifično kulturo. Razen Nezakeija kot največjega središča, so Histri imeli še več večjih in manjših središč pri Vodnja-nu, Rovinju, Poreču, Bujah, Buzetu in drugod in so pozneje Rimljani svoje kolonije ustanavljali v bližini že prej naseljenih krajev, šli so torej po sledovih Histrov. Spomeniki iz Nezakeija, posebno »jezdec* ter »žensko božanstvo* — verjetno boginja plodnosti — spadajo med najpomembnejše kultur-no-zgodovinske spomenike v Jugoslaviji in imajo svoje določeno mesto tudi v kulturni zgodovini Evrope. Bogastvo in res sodoben način razporeditve kultumo-zgodovinskih predmetov iz istrske stare zgodovine v puljskem arheološkem muzeju je posebno značilno zato, ker obiskovalcu jasno in razumljivo dokazuje, da se zgodovina Istre ne začenja s časi rimskega osvajanja tega polotoka in da torej Rimljani niso bili edini nosilci civilizacije, pač pa da je tu že 2000 let prej obstajala avtonomna civilizacija, ki je po vsej verjetnosti ■»vzklila* iz same istrske zemlje. Strokovni sodelavci puljskega arheološkega muzeja prof. Boris Bačič, Štefan Mlakar, Branko Marušič in Josip Mladin so posvetili veiiko let svojega dela raziskovanju arheoloških znamenitosti Istre in so iz istrske zemlje potegnili na dan veliko znakov avtohtonega življenja v stari, zelo stari zgodovinski dobi. Pulj je že iz Dantejevih časov znan tudi kot mesto, v katerem je ohranjenih več lepih rimskih spomenikov. Danes mnogo tujcev obiskuje Avgustov hram in znano puljsko areno. Starejša zgodovina aii 'če hočemo prazgodovina ■ Istre pa je bila turistom bolj ali manj neznana, kolikor se s prazgodovino ni kdo poklicno ukvarjal. Lepo urejeni prostori puljskega arheološkega muzeja pa dajejo zdaj zgodovini Istre in njenemu središču Pulju nove dimenzije, tako da more vsak obiskovalec takoj spoznati obdobje rimljanske zasedbe teh krajev ter še starejše obdobje Histrov s samoniklo civilizacijo pred prihodom Rimljanov. In tudi mi, kadar nas pot zanese na jug Istrskega poiotoka, bi ne storili nič napačnega, če bi si ogledali ta muzej. Res je, da ima Pulj veliko zgodovinskih spomenikov, toda zgodovino Istre bi morali začeti proučevati od njenih začetkov, torej že v samem muzeju-T. F. KAJ SPLOH VEMO 0 NASTANKI! IN RAZVOJU VESOLJA PERIODIČNO PONAVLJANJE RAZPENJANJA IN KRČENJA Ce je neka galaksija stara okoli dvanajst milijard let, je povsem nemogoče da bi vse vesolje bilo staro komaj deset milijard let Prve zarodke kozmologije in ko-zmogonije, to je filozofskega nazi-ranja o vsemirju glede na njegov nastanek, zgradbo in razvoj, najdemo že pri Babiloncih in Egipčanih. Razni »svetovni sistemi*, ki so si jih v antiki zamislili grški filozofi Anaksimander, Aristotel, Hiparh, Ptolomej in v srednjem veku misleci kakor Kopernik in Galilei, so že pravi kozmološki modeli, ki u-strezajo stopnji znanosti in miselnosti svojega časa. Danes je ko-zmologija pravo torišče splošne teorije relativnosti. Splošna teorija relativnosti daje A\gustov hram sredi Pulja po neki risbi iz 18. stoletja. Danes je tu lep trg v središču mesta. KLJUB ZNANI NEMŠKI ORGANIZACIJSKI SPOSOBNOSTI Slavospevi in ostre kritike glede priprav za olimpiado Zmešnjava ob nedeljskem predolimpijskem tekmovanju - Organizatorji so zadovoljni! - Prav tako tudi časnikarji - Ne soglašajo pa športniki, kot tudii ne prebivalci mesta, ki grozijo, da se bodo selili MUENCHEN, 15. — Zahodna Nemčija se pripravlja na olimpijske ig”e. Pravzaprav bodo te v Muenchnu, toda v pripravah sodeluje vsa dežela, ker se hočejo Nemci ponovno izkazati kot odlični organizatorji. In vendar kaže, da tokrat ne bo tako, kot je bilo tedaj, ko so bile olimpijske igre v Berlinu. To pa ne zaradi tega, ker bi bili tedaj organizatorji boljši. Razlog je drugje, razlog je v izredni motorizaciji, v izrednem prometu, ki postavlja celo vrsto problemov. Nekdo je celo zapisal, da bo Muenehen mesto infarktov, mesto srčnih kapi. Zakaj? Tega se upravičeno bojijo prebivalci glavnega mesto Bavarske in razlog za to bodo olimpijske igre in prometni kaos, ki bo nastal. Prvi «znak» tega je bil nedeljski predolimpijski maratonski teto, ki je povzročil tolikšen nered, da so turisti, ki so prispeli na glavno postajo, morali čakati po ure in ure na taksi. Prebivaici mesta pa so morali delati velikanske ovinke, tako da je celo zdravnik, ki so ga poklicali k nekemu pacientu v veliki nuji, moral napraviti velikanski ovinek, kajti organizatorji olimpijske prireditve točno uveljavljajo »pravice*, ki jim jih daje pravilnik za izvajanje programa olimpijskih iger. Zato je muenchenski popoldanski list «Abendzeitung» izrazil st-ah, da se bodo olimpijske igre spremenile «v olimpijski festival policije*. Ta svoj strah je časopis prikazal tudi v vinjeti, v kateri policijski agent stoji na podiju zmagovalca, njemu ob strani pa sta na drugem in tretjem mestu liiiiiiiHiifiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čeprav niste pričakovali uspehov, se vam ti že kažejo. Nesporazum ali spor v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se ukvarjate s trgovino ali čim podobnim, je današnji dan vaš. Čudna občutja po srečanju z neko osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nove možnosti na področju poslovnega življenja. Pripravite se na potovanje, ki bo prijetno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaši sedanji podvigi se bodo srečno končali, vendar drugič ne tvegajte preveč. Iskrena ljubezen. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neki ne prijetni dogodki se bodo vendarle končali in imeli boste mir. Zvečer ostanite doma. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da se izmotate iz trenutnih težav, se oprite na strokovno pomoč. Novo poznanstvo, morda ljubezen. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Počakajte, premislite in šele nato se odločite. Pismo ali obisk. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Priskočili vam bodo na pomoč stari prijatelji. Zanesite se na svojo spo- sobnost in potrpežljivost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Krepko in vztrajno po stari poti. Odločilen dan za odnose z ljubljeno KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne delajte si utvar glede uspeha v poslu, ki ste ga začeli. Poiščite si družbo med sebi enakimi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Srečo boste imeli, vendar se drugič ne zanašajte le nanjo. Velika zadoščenja na področju čustvenih odnosov. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bodite cincavi, ko gre vendar vse tako, kot ste si želeli. Prijatelji ali sorodniki vam bodo pripravili presenečenje. atleta, na katerih se vidi, da so ju policijski pendreki dobro obdelali. Z druge strani pa muenchenski prebivaici začenjajo izražati svoje negodovanje, ker da so že siti priprav, kaj šele same olim-piade. Na vp-ašanje, ali bodo šli na olimpijska tekmovanja, da bi si jih ogledali, mnogi odgovarjajo, da bodi, raje šli iz mesta in tekmovanja spremljali po televiziji. Dve predolimpijski tekmovanji, resnično predolimpijski poskušnji, sta se končali z vrsto infarktov, z vrsto srčnih kapi. ki pa niso prav nič prizade»e olimpijskega vodstva. Nasprotno, člani zahod-nonemškega državnega olimpijskega odbora ter člani mednarodnega olimpijskega odbora so izrazih svoje zadovoljstvo nad sprejemom, ki so jim ga pripravili v Muenchnu. Predsednik organizacijskega odbora Willi Daume je bil celo deležen velikega navdušenja. Posebno ko je obsodil megalomanske želje, ki so jih izrazili nekateri. Sicer pa so se že doslej stroški za pripravo olimpijskih iger povzpeli do zvezd. Willi Daume je zatrdil, da se »olimpijska načela o enakosti* dušijo pod bremenom velikih stroškov, ki jih vsiljujejo organizatorji olimpiade. tako da »marsikatera dežeia, ki bi rada organizirala olimpijske igre, v svojih načrtih popusti, ker si ne more privoščiti tolikšnih stroškov*. Tudi nekateri atleti, ki so prišli iz raznih krajev sveta, v nekaterih primerih tudi na lastne stroške, niso bili preveč navdušeni, ker da niso našli prav nič tega, kar so pričakovali. Le dve disciplini v predolimpijskih tekmovanjih sta bili izvršeni na že določenih olimpijskih «stezah», in sicer maratonski tek ter hoja na 50 km. Nekateri tuji atleti so že protestirali nad početjem v Muenchnu. Nekdo je celo rekel, da tudi če bi na tem teku uspel, se ne bo udeležil olimpijskih iger, kolikor ne spremenijo steze. Mnogi se čudijo slabi organizaciji, ki »se ne more pripisati Nemčiji*. Kakor vidimo, se na eni strani govori o uspehih olimpijskega odbora in organizatorjev, na drugi strani pa je govor o porazno slabih pripravah. Zato so občutja gostov in bodočih tekmovalcev mešana in tudi mnenja se križajo. Organizatorji so v zvezi s tem obljubili, da bo kljub sedanjim napakam in težavam vse pravočasno dokončano. Z druge strani pa je predsednik svetovne organizacije olimpijskih iger Avery Brundagc proučil poročilo, ki so mu ga predložili, in z zadovoljstvom ugotovil, da priprave potekajo v redu. Izrazil je tudi svoje prepričanje, da bo ob začetku olimpijskih igo-- vse v najboljšem redu. Da bi se prepričali o tem, so člani mednarodnega olimpijskega odbora obiskali tudi delovni prostor, da bi na kraju samem ugotovili, kako potekajo priprave. Splošno mnenje je bilo, da bo Muenehen v roku pripra- OSNOVNA ŠOLA CEMNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za Izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchl 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sr. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nahirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. vil vse, kar je za olimpijske igre pot-ebno. In tudi dopisniki nekaterih tujih pomembnih časopisov so izrazili mnenje, da potekajo priprave v redu, da je njihova podoba takšna, kot so pričakovali. Zato je popolnoma logično vprašanje, kaj se je torej zgodilo v nedeljo, da je mogel muenchenski popoldanski list »Abendzeitung* dati tako mračno, tako porazno podobo o prvih predolimpijskih poskusih? Neki organizator je v zvezi s tem izrazil mnenje, da je olimpijski organizacijski odbor verjetno namenoma napravil zmešnjavo, ki je v nedeljo zavladala v Muenchnu, da bi obiskovalci olimpijskih iger prihodnje leto bili še boij presenečeni nad popolnostjo organizacije. Sicer bi mogli sprejeti to kot eno izmed razlag, toda Nemci s tem ne soglašajo, še najmanj pa soglašajo prebivalci Muenchna, ki že sedaj grozijo, da se bodo prihodnje leto avgusta raje izselili, kot pa bili priče kaosu, ki bo zavladal v njihovem mestnem prometu. Nočemo trditi, da bo zavladal kaos, saj so Nemci »rojeni za red in organizacijo*, toda res težko je pričakovati, da bi se mogel sodoben promet velikega mesta, kakršno je Muenehen, tako uskladiti z zahtevami olimpijskih iger, da bi ne prišlo do zastojev in motenj. Od tod upravičen strah ljudi, da bo od nervoze in utrujenosti ob vsem tem marsikomu odpovedalo srce in da oi se Muenehen mogel iz mesta olim pijskih iger spremeniti v mesto srčnih kapi. PKKJKIJ SMO OD KMEČKIH UPOROV DO SLOVENSKE DRŽAVNOSTI. Uredil Ivan Kreft. Založba Obzorja. Ma ribor, 1971. Ivan Puš: ŽARNOGROBIŠČNA NEKROPOLA NA DVORIŠČU SAZU V LJUBLJANI. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 1971. FORUM. Julij — avgust 1971. časopis Odjela za suvremenu književnost JAZU, Zagreb. MEDJUNARODNI PROBLEMI. 1971 št. 1. Izd. Institut za medjunarod-nu politiku i privredu, Beograd. enačbe gibanja v pospešenih opazovalnih sistemih in v gravitacijskih poljih. V nasprotju z inercialnimi opazovalnimi sistemi delujejo v pospešenih opazovalnih sistemih na telo sistemske sile, ki niso posledica sodelovanja med telesom in telesi v bližnji okolici, ampak so posledica sistemovega pospeška. Misel, ki jo je prvi izrekel Ernst Mach, da nastajajo sistemske sile zaradi vseh zvezd stalnic, dopušča uporabo splošne teorije relativnosti za vse vesolje. Ta korak je storil leta 1917 Albert Einstein in s tem se je začel moderni razvoj kozmologije in kozmogonije. Ta razvoj je v polnem razmahu, bogat je s pomembnimi rezultati, a do dokončnih sklepov je še daleč. V delu kozmologije, ki je posvečen raziskovanju razvoja vesolja kot celote, osnovni gradnik niso zvezde, temveč galaksije (ali morda skupine galaksij), izredni izolirani kompleksi, ki štejejo na milijarde zvezd poleg neverjetnih količin a-morfne snovi. Navadna galaksija i-ma radij približno 30.000 svetlobnih let in debelino 3000 svetlobnih let. Medsebojna razdalja galaksij se meri v milijonih parsek (pc — to je razdalja, ki je enaka 3.25 svetlobnih let, iz katere bi videli pri opazovanju pod pravim kotom premer Zemljine poti okoli Sonca pod zornim kotom 1 sekunde). Spektroskopska merjenja, ki so se jih posluževali za spoznavanje galaksij, so privedla do temeljnega odkritja v kozmologiji — do gravitacijskega rdečega premika (red shift) spektralnih črt. Iz opazovanja spektralnih črt galaksij je namreč očitno, da se vse izbrane črte premaknejo proti rdečemu delu spektra in da je ta premik toliko večji, kolikor bolj so galaksije oddaljene od opazovalnega sistema. Ta premik si razlagamo na podlagi Dopplerje-vega pojava: premik svetlobnega vira proti rdečemu delu spektra se praktično istoveti z gibanjem, ki nas oddaljuje od svetila samega. Kolikor večji je premik, toliko večja je hitrost oddaljevanja (Hubblov pojav). Skupina galaksij Boote, ki je oddaljena 6 milijard svetlobnih let, se tako oddaljuje s hitrostjo 140.000 kilometrov na sekundo, kar je le nekaj manj kot polovica svetlobne hitrosti. Iz vseh teh pojavov sledi izredno važna ugotovitev, da vesolje ne more biti zaprt ln zaključen prostor, temveč se mora neprestano razpenjati. Po osnovni enačbi gibanja splošne teorije relativnosti taka rešitev ni samo možna, ampak je tudi bolj verjetna kakor pa rešitve, ki zagovarjajo statični ustroj vsemirja. Domneva, po kateri naj bi bilo vesolje neskončno in statično, vede med drugim tudi do znanega Olber-sovega paradoksa, po katerem bi se nam moralo zdeti nebo vsaj tako bleščeče kakor sonce, kar se nedvomno ne sklada z našimi vsakdanjimi izkušnjami. Vendar pa zaidemo v težave, kljub temu, da sprejmemo nestatično rešitev. Po splošni teoriji relativnosti se mora razpenjati vesolje pojemajoče od vsega začetka, če se razpenja pojemajoče danes. Starost vesolja bi morala biti potemtakem manjša, kot če bi se razpenjalo enakomerno. Starost vesolja, ki bi se razpenjalo enakomerno. se da izračunati in bi bila približno deset milijard let. Medtem drugi podatki kažejo, da so nekatere galaksije stare okoli 12 milijard let. Galaksija ne more biti stareiša kot vesniie. zato si oba podatka nasprotujeta. Tej težavi so • se izognili angleški misleci H. Bondi, T. Gold in F. Hoyle, ki so si zamislili stacionaren model, ki ni vezan na splošno teorijo relativnosti in po katerem so razmere v dovolj velikem delu vesolja v poprečju neodvisne od časa. Da bi se izognili Olbersovemu paradoksu in da bi opravičili oddaljeva- nje galaksij, so morali avtorji *Pr*’ jeti model razpenjajočega se vesolja. Vendar galaksije zaradi razPf njanja uhajajo iz izbrane prostornine in če je masa konstantna, P®-tem se mora spremeniti gostota snovi v prostoru, to pa tedaj naspro tuje stacionarnosti modela. slovje sta Bondi in Gold odprava* s tem, da sta zavrgla zakone o o-hranitvi energije in dopustila nenen-no nastajanje snovi. Snov naj “ nastajala iz svetlobe. Pojav sta 0 pravičevala, češ da veljajo ohrani veni zakoni le približno in d* je v razmerah v vesolju ravno malej'’ kostna prekršitev teh zakonov, ** je na Zemlji še niso mogli odkn'1' vzrok za nepretrgano nastajanj* snovi. INŽ. ŽARKO UR*IC (Konec jutri) 12 UMETNOSTNIH GALERjjJ Tullio Gombač v Lan ter ni Po svojih kakovostnih razstavoh sloveča galerija Lanterna Pr^en!.i svojo novo sezono s prikazom jel Tullia Gombača. Zanj ni to nikak novo priznanje njegovemu res sV jevrstnemu grafičnemu delu, z katero je bil večkrat odlikovan di s prvimi nagradami tako dof kot v tujini. Čeprav še dokončal univerzitetne študije, je Gombač kurator muzeja Revoltella in *e delaven član raznih umetniških ' stitucij. Dolga vrsta razstav, P sebno skupnih, mu )e prinesla s* ves, ki ga Giulio Montenero >zCfv neje utemeljuje v uvodni kataloga. Do teh uspehov je d°s™0 predvsem zaradi svojega ’zra.z!.e iskateljskega obnavljanja 0raJ jZ To pa ni slučajno, ker izvira . vtisov očetove avtomehanične “ lavnice. Tam je njegovo umetn,s občutljivo oko odkrilo nove j mivosti oblik med pločevinast™ odpadki, ki jih je pričel, primeri* sestavljene, uporabljati kot ma1 ce za tisk grafik. Potemtakem lahko dejali, da Gombač riše 1 snove z očesom in ne z roko, V mali dvorani galerije nam J Pftnč prikazuje tudi te matrice,■ vedno poleg z njimi že dotiskant listi grafik. Prikazuje jih pa "\j menoma, da lažje spoznamo, kod izhodišče njegove čisto n° g likovne dejavnosti, ki je kiparsko zasnovanih ekspona glavne dvorane. So tu bleščeče P tirana kovinska ogledala, na terih je pritrdil različne prej °mtg njene matrice večjih oblik. Vse ^ pa vendar tako, da jih je Pr", tem izostrenim lepotnim čutom P , merno valovito ali og ato upo9 ' jih torej iz prisiljene dvodimenz nalnosti matric povrnil v nekdo' tridimenzionalnost. Prvenstveno je to, poleg čiste & parske strani, duhovito popreoflj tenje grafik. Je pa s to n0V°.S.v. močno ovrednotil početno 1** ®)(( nost grafik s ciljem bogatenja . stopnjevanja še mogočih ume] ških učinkov materiala. V noVfr:ce prikazani prireditvi se te mat”' podvojujejo v zrcaljenju ogledal ^ podlag in se spreminjajo n‘Pr',e, zagonetne tajinstvene Pre^f,a-samotne otoke in čeri, v JV dozdevno abstraktnost. Dozde1^ kajti končno še tako oblikovno smiselno izpadajoči odpadki nekoli delavnice, zaradi njih tr snovnosti ne morejo biti abstrak ^ Izgubijo le njih funkcionalnost, . pa jo spet pridobijo na umetn ravni Gombačevih plastik. MILKO BAMBIČ stične stanns e jadrnice, in čiA.,l človeške lutke ne giede na TOKE SVETIMA 185. V IZ AS A 0RUGA KNJIGA Vsi so pritrdili. Novljan Je spremenil načrt. Napadli bodo most v Globokem in minirali predor. Ta je bil laže dostopen in bolj oddaljen od nemških postojank. Domenili so se, da se bo 31. divizija v dveh dneh oskrbela z orožjem, strelivom in razstrelivom ter krenila na Jelovico. Izhodiščne položaje za napad je treba zasesti prej, preden se bodo nemške enote, ki so sodelovale v ofenzivi, vrnile v postojanke. čeprav so bile brigade razredčene in lačne, so se vsi strinjali, da je treba napasti takoj in sovražnika presenetiti. Samo tak napad jim bo prinesel vojni uspeh. Novljan je preletel ostre, od :,onca ožgane obraze in pribil: «Postali smo vojska. Treba se Je naučiti voditi taktične boje s kompletno divizijo, zavzeti prostor in ga obvladati.« Načelnik štaba Kajtimir je razdelil divizijsko povelje za napad in jim razložil nekatere posebne naloge. Novljan pa je pojasnil, da bodo angleška letala odvrgla na Jelovico razstrelivo, orožje in munioijo. Novljan si je prižgal cigareto in dodal: «Sel bom z vami na Jelovico. Pridružil se nam bo tudi Sef angleške vojne misije podpolkovnik Moor Prav je, da sam vidi, za kakšno ceno in kako se rušijo proge na najob-čutajivejšdh krajih. Na naš udar čakajo Angleži. Mi pa čakamo na orožje in razstrelivo — mnogo več ga potrebujemo, kot nam ga dajejo.« Prikimali so in se z upanjem na uspeh razšli pozno ponoči. Sredi popoldneva sta šla major Wolf in kapetan von Graff na sprehod ob jezeru. Spotoma sta obiskala ruskega emigranta Iljina, člana centralnega komiteja antikominteme, ki je živel kot neznanec v majhni vili v gozdiču, pod vznožjem hriba ob jezeru. «Videli boste, da je to zanimiv tip. Svetovljanski, inteligenten gospod, ki živi samo še za maščevanje. Zanima me, kako ga boste ocenili vi kot ideolog, ki menite, da človeka ne opredeljuje to„ kar dela, temveč namen, za katerega dela,« Je dejal major Wolf in obstal ob živi meji, pred vhodom na stezico, posuto z drobnim belim peskom, ki je držala k hiši med starim drevjem. «Ne maram Rusov, ne boljševlkov ne aristokratov,« je odvrnil von Graff. «Prepričan sem, da so Rusi manjvredna rasa, zelo nevarna našemu narodu. Kar napravijo, napravijo le z množicami. Sicer pa ni, da bi to podcenjevali... Bil je zadnji čas, da smo začeli z njimi vojno. Naš življenjski prostor sta Vzhod in Balkan. Toda preveč jih je, da bi jih lahko uničili s fizičnimi sredstvi. Morali bi tvegati in pričeti biološko vojno. Sicer pa, kaj vemo, kaj še bo. Trdno sem prepričan, da ni najvišji smoter ohranitev države ali vlade, temveč ohranitev naše rase. če obstaja nevarnost, da bo višjo raso doletelo uničenje, da jo bo preplavila nižja rasa, potem ne moremo izbirati sredstev za dosego svojega višjega cilja. Moje predstave so nad politiko, ki se bori za trenutne interese; nam je naložena dolžnost, da gledamo naprej, v bodočnost. Umrljiv ni samo posameznik, tudi narodi in civilizacije so umrljivi. Njim dajejo moč in življenje ideje. Vidite, major, tu se midva razlikujeva po stilu, delu in gledanju na stvari. Tu Je vir vseh nasprotij med varnostno službo in tajno državno policijo v naši ustanovi, kar pa je hkrati gonilna sila razvoja. Kolikor ste vi preobremenjeni s prakso, toliko smo mi morda preveč odmaknjeni od stvari. Vsi skupaj pa s trenji, ki jih porajamo, tvorimo čudovito celoto.« «Nimam vam kaj oporekati. Na ljudi se ni moč zanesti preveč. Ni sistema in ideje, ki Je ne bi bili posvinjali,« je dejal Wolf in se nič kaj navdušen nad snobizmom aristokratskega intelektualca napotil proti hiši. Na trikratno zvonjenje jima je prišel odpret sam Iljin, brezhibno oblečen v črno, z belimi lasmi, star, vendar mladeniško zravnan, z lokavo bistroumnim obrazom. Pravi lik luškega veiikaša. Von Graff Je trdil, da ima mož vse značilnosti nordijske rase. Wolf se je galantno priklonil, stisnil možu ponujeno roko in predstavil von Graffa. «Me veseli, da ste me obiskali ln da sta prišla na čaj,« je rekel in ju odpeljal v salon s številnimi knjižnimi omarami. Nemca sta snela kapi in sedla v udobna fotelja nasproti Iljina, ki ju je motril z lokavo zvitimi očmi. Prišla Ju je pozdravit tudi njegova žena, lepa, priletna gospa; potem ko jim je postregla z ruskim čajem in pecivom, je izginila kot senca. «Jaz sem bil v carski Rusiji general,« je pričel Iljin, in oči mu je napolnila otožnost. Opisati je moral že neštetokrat opisano tragedijo svojega razreda in svoje rodbine. Po intervencijski vojni je zgubil oba sinova, ki sta kot bela oficirja padla na fronti v boju z boljševiki; potem se je odselil v Nemčijo, kjer je prav dobro živel s kapitalom, ki ga je bil v letih pred revolucijo naložil v švicarskih bankah. Dolga leta se je ukvarjal samo z utrjevanjem zvez med ljudmi, ki jim je bila sovjetska oblast tm v peti. Močna omara iz hrastovine Je bila polna pisem z vsega sveta. Iljin si je z dopisovanjem z ljudmi svoje branše tešil nemoč svojega ostarelega sovraštva in zaničevanja. «Gospod Iljin, tega gospoda zanima, kako da ste vi v vaši deželi pustili, da so zmagali boljševiki,« mu je segel v besedo major Wolf. , Mož se je skrivnostno nasmehnil in zaneseno dejal: «Saj še niso zmagali. Imajo samo oblast. Kdor ima 0 last, jo lahko tudi zgubi. Bog ve, kakšna presenečenja skrf bodočnost! Zgodovina je vedno samo začetek novih možnoi in presenečenj. Star sem in živim samo še za zaviranje tovne revolucije. Razkrinkavam jih s tragedijo ruskega P mera. Nobena revolucija ne more ustvariti nič dobrega, f novega. Samo uničuje ustaljeno in dviga na površje gnile » ki potem same utonejo, kot so se dvignile iz dna, s svojši tvorci vred Revolucionarji se spremene v reakcionarje, & za postopno in stalno izboljševanje ljudi ln sveta « «Z vami se strinjam samo delno. Globoko preziram vi ki se naslanjajo na amorfne mase, ki brez elitnega jedra P menijo manj kot nič,« se je zaničljivo namrdnil von <>Za svetovno revolucijo stoji večni Žid nosilec usodno beda« misli o enakosti vseh ljudi in narodov - v praksi pa je s® največji izkoriščevalec in vojni hujskač,« je dejal in srKI nekaj požirkov čaja. Major Wolf pa je vprašal moža: «Vi, ki že dvajset let vodite podtalni boj, kako ocenjuJe uspešnost tega gibanja v tej zemlji?« (•Dovolj sem star, da vama lahko povem resnicb, do “ tere sem se stežka dokopal: Zmag boljševizma sta utrdili nestrpnost Zahoda in * Jaška irtervencija, ki Je spremenila komuniste v rodoUu| in zmagovalce. Propad Sovjetske zveze pa je preprečila vSi rasna teorija in iz nje izvirajoča politika. Tudi v tej dež£ ste pomagali komunistični stranki, da je prišla do veU»v Kako, dobro veste... še sedaj se vam maščuje, kar ste P°^ z ruskimi ljudmi in kar počenjate z narodom v tej deželi-” «To so pripombe, ki si jih lahko dovoli samo človek vaših letih« je dejal užaljeno von Graf' major WoL‘, ki ■ bal enakih misli, pa je dodal: «To je akademska debata, ena od mnogih predpo^*v ki ni za ulico.« Iljin se je samo nasmehnil in si pogladil svoje bele laS Potem je rekel: «Za nas in za vas je tragično, da boljševike zdaj P0^ ŠPORT ŠPORT ŠPORT H. septembra 1971 V1 KQ$AKKA:^ >.>: V polfinalu: SZ Jugoslavija pa s MRI NA EVROPSKEM PRVENSTVU z Italijo Poljsko BOBLINGEN, 15. — Nad kvalifikacijskim tekmovanjem letošnjega evropskega moškega košarkarskega prvenstva je padel zastor. Znano .je že, da se bo v polfinalu Jugoslavija pomerila s Poljsko, Italija pa s Sovjetsko zvezo. Tako sestavo o-beh polfinalnih tekem sta odločili prav medsebojni srečanji med SZ in Poljsko ter med Jugoslavijo in Italijo. V A skupini je bilo že vnaprej jasno, da bo prvo mesto pripadlo Sovjetom. Njihova ekipa ie star-tala kot glavni favorit, cejo za končno zmago, zato ni bilo nobenega dvoma, da M tudi v njeni kvalifikacijski skupini prvo mesto ne bo ušlo. Tako se ie tudi zgodilo, čeprav so se morali Sovjeti v nekaterih tekmah bolj potruditi za dosego povoljnega izida, kot so napovedovali izvedenci za ta šport. V tej skupini so se predstavili kot dobro uigrano moštvo tudi Poljaki, razočarali pa so Španci, ki so prispeli v Essen z nekoliko neskromnimi načrti, a so jim spodleteli, listale države so pokazale bolj ali manj svojo realno vrednost. V B skupini ie Jugoslavija (z izjemo prvega nastopa proti svojemu tradicionalno težkemu nasprotniku, Bolgariji) upravičila svoj sloves svetovnega prvaka. Zasedla ie prvo mesto, kar pa ni pomembno zaradi uvrstitve kot take. kot zato, ker se bo v polfinalu pomerila s šibkejšo Poljsko in ne z glavnim favoritom prvenstva. Sovjetsko zvezo. Pot do velikega finala, je za Jugoslavijo tako vsekakor lažja, kot za Italijo, ki je tudi računala na možnost, da bi se (z zmago nad Jugoslavijo) v polfinalu izognila Sovjetski zvezi, vendar ji to ni uspelo. Zato vse kaže, da se bo morala ekipa «azzurrov» potegovati tudi letos le za bronasto odličje in ne za eno obeh bolj blestečih kolajn, srebrno ali celo zlato. Med ostalimi ekipami te skupine, ki so računale na kaj več, kot so dosegle, sta tudi Bolgarija in Češkoslovaška, Turčija in Izrael pa seveda nista bila dorasla ostalim nasprotnikom. NIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII mil III ■Bil Včeraj so odigrali nekaj mednarodnih nogometnih tekem za razne Pokale: pokal evropskih prvakov, Pokal pokalnih prvakov in pokal UEFA. v pokalu pokalnih prvakov je Torino premagal enasterico Li-tnerick z 1:0. Jugoslovanska Crve-na zvezda je imela v tem kolu izredno lahko delo, saj je na tujem »pregazila* Komloj Banjasz iz Budimpešte s kar 7:2. V tekmovanju za pokal UEFA je OFK Beograd porazil švedsko enajsterico Djun-gaarden s 4:1, Juventus pa Marso iz Malte s 6:0. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Dinamo Bukarešt — Špartak Trnava 0:0 CSKA Sofija — Partizan Tirana 3:0 Borussia Miinchen Gledbach — Cork Hibamians 5:0 Inter - AEK 4:1 pokal pokalnih prvakov Dinamo Tirana — Austria Dunaj 1:1 Aatvidaberg — Zaglebie Sosnewiec 4:3 Crvena zvezda Beograd — Komloj Banjasz 7:2 Hibernian Malta — Steua Romunija 0:0 Torino — Limerick 1:0 POKAL UEFA Vas as — Shelboume 1:0 OFK Beograd — Djungaarden 4:1 Ut Arad — Austria Salzburg 4:1 Karl Zeiss Jena — Plowdiw 3:0 Eintracht ZRN — Gletoran Sev. Irska 1:0 Totthenam Anglija — Kevflavik I-slanda 6:1 Ada Haag — Aris Luksemburg 5.0 Eenerbrache Turčija — Ferencva-roš Madžarska 1:1 Walbrzych Poljska — Union Tepli-ce ČSSD 1:0 Juventus Torino — Marsa Malta 6:0 Napoli — Rapid Budimpešta 1:0 B SKUPINA Jugoslavija 5 5 0 434 354 10 Italija 5 4 1 374 329 8 Bolgarija 5 3 2 408 357 6 češkoslovaška 5 2 3 401 394 4 Turčija 5 1 4 342 416 2 Izrael 5 0 5 408 513 0 Polfinale bo na vrsti v petek. Na sporedu bo šest tekem. Polovico finalnih tekem bodo odigrali v soboto, drugo polovico pa v nedeljo. V petek bodo prenašali iz Essna po televiziji eno od polfinalnih tekem in sicer ob 22.30 po drugem sporedu. y soboto pa bodo po televiziji prenašali del tekmovanja prav tako po drugem sporedu b začetkim ob 23.15, v nedeljo pa bo na vrsti televizijski prenos finalne tekme za prvo mesto, vendar točnega časa začetka prenosa še niso sporočili. Danes so odigrali še tri zadnje kvalifikacijske tekme A skupine in sicer smo do zaključka redakcije prejeli le en izid: Sovjetska zveza - Poljska ! NAMIZNI TENIS V okviru 12. Sšl Velika premoč igralk ekipe Kras-Sokol Dekleta so se praktično polnoštevilno udeležila sinoči v Nabrežini ženskega namiznoteniškega turnirja v okviru 12. SŠI. Od vseh prijavljenih sta manjkali le dve, pa še od teh se je ena včeraj poškodovala, druga pa — poročila. Ženski del tega tekmovanja je bil mnogo zanimivejši od moškega. Posamezne borbe so bile napete in težke. Pa tudi presenečenj ni manjkalo, zlasti je bil nepričakovan izpad Mijotove, ki je bila nosilka skupine. V finalni turnir so se uvrstile naslednje igralke: MLADINKE (posameznice) Milič, Kobal, Vesnaver, Rebula, Širca. (Vse te tekmovalke nastopajo za ekipo Kras - Sokol). ČLANICE (posameznice) Milič (K-S) Blažina (K-S), Širca (K-S), Kobal (K-S) Zavarila! (Kontovel) ČLANICE (dvojice) Milič - Kobal (K-S) Vesnaver - Rebula (K-S) Širca - Blažina (K-S) Starc - Zavadlal (Kontovel) Miijot - Pertot (Škamperle) ČLANICE (ekipe) Kras - Sokol A Kras - Sokol Č Kontovel Kras - Sokol B V srečanjih ženskih članskih e-kip je bil zlasti napet dvoboj med Škamperlom in ekipo Kras - Sokol B, v katerem prav do konca ni bilo mogoče reči, komu bo uspelo priti v finale, saj je bila igra res izredno izenačena. S. J. pa se ni posebno izkazala, saj se je po zmagi nad Bolgarijo s 7:4 uvrstila šele na 3. mesto. NOGOMET V nedeljo, 18. t. m. bo na Proseku tradicionalna nogometna tekma med «starimi» in «mladimi». Tekmo bodo odigrali na proseškem stadionu na Veliki rouni. OB ZAKLJUČKU 2. ŠPORTNEGA TEDNA V ŠTANDREŽU Mnogo mladih tekmovalcev v skoraj vseh disciplinah S tekmo med dvema ognjema se je v soboto 2. t.m. zaključil drugi športni teden v štandrežu, ki ga je uspešno organiziralo domače športno društvo «Velox» in ki je privabil veliko število mladih štandreških tekmovalcev. Ti so se pomerili v streljanju, odbojki, namiznem tenisu, košarki in v igri med dvema ognjema. Glavni protagonisti tega športnega tedna so bili najmlajši, ki so se poleg mladincev in nekaterih starejših. NA EP V ŽENSKI ODBOJKI Veteranke v ekipi Sovjetske zveze V Gorici vlada napeto pričakovanje za evropsko prvenstvo v žen-! ski odbojki, ki bo v dneh od 23. do 25. septembra v tem mestu. V našem mestu se bodo odigrale tekme dveh skupin. Pred dnevi smo že posredovali nekaj podatkov o dveh ekipah. Danes lahko postrežemo našim bralcem z novimi podatki. Italijanska ekipa je za dva dni zakasnila svoj prihod v Gorico. Prišla bo šole 18. septembra. Sovjetska odbojkarska zveza je javila sestavo svoje ekipe, ki .je že dolgo vrsto let evropski, svetovni in olimpijski prvak. V sovjetski ekipi je 33-letna igralka Ludmila Buldakova, ki igra neprenehoma v državni reprezentanci od leta 1956. Nastopile pa bodo tudi igralke, ki se bodo prvič ponašale z državnim dresom. Sovjetske igralke bodo igrale v rdečih majicah in modrih hlačkah. Švedsko ekipo. _ki bo igrala v isti skupini kot Sovjetska zveza, trenira Jugoslovan Petar Gedoševič. Švedske igralke so se šele v zadnjem času pojavile v mednarodni areni. Zato nimajo možnosti za uspeh. m. w. zares ustrezno mesto. Mislimo namreč na Nicollija (režiser ali prosti branilec?), Graniera (le režiser?), Zudini («stoper» ali prosti branilec?), Germanija (režiser ali pravi napadalec?). Kot vidimo, bo dela za trenerja Mandaniccija kar precej. Možnosti je veliko, igralcev tudi ne manjka (čeprav ni napadalcev), moštvo ima torej vse pogoje za dober nastop v prvenstvu. b. 1. BOKS NEW YORK, 15. — Škotski boksar Ken Buchanan je ohranil naslov svetovnega prvaka lahke kategorije po WBA. Po točkah je premagal panamskega boksarja Is-maela Laguna. ATENE, 15. — Jugoslovanska reprezentanca se je uvrstila na drugo mesto na prvem mladinskem plavalnem prvenstvu, ki je bilo v Atenah. V zadnjem dnevu so osvojili Jugoslovani dve zlati medalji: prvo je odnesel Nenad Miloš na 100 m hrbtno, drugo pa Miljenko Lolič na progi 100 m prosto. Jugoslavija je tekmovala tudi v vaterpolu, kjer NOGOMET V prijateljski tekmi Vesna-Fortitudo 1:1 (1:1) Strelca: p.p. v 5 min. Crevatin (F), v 10. min. Della Vedova (V). Postavi: VESNA: Potasso, Verzier, Zoffoli, Skrem, Zudini, Graniero, Milič (k), Nicolli, Casson (Rabusin), Germani, Della Vedova. FORTITUDO: Dapas. Pecchiari, Ce-lant, Ubboni, Cerebuc, Gobet, Cec-co (Keber), Drioli, Crevatin, Cata-nia, Botta. Kriška Vesna, ki bo letos nastopila v drugi amaterski kategoriji, je v nedeljo odigrala svojo drugo prijateljsko predprvenstveno tekmo. Križani so tokrat igrali proti miljskemu For-titudu in so kot prejšnjo nedeljo proti Triestini B izenačili z 1:1. Tokrat pa so bili kriški nogometaši nekoliko slabši kot prejšnjo nedeljo. Upoštevati pa moramo, da so proti Triestini res dali vse od sebe, medtem ko so proti Fortitudu igrali bolj mirno, sproščeno, skratka običajno* prijateljsko tekmo. V kriških vrstah je manjkalo nekaj igralcev, ki so zjutraj nastopili proti Ponziani na turnirju za trofejo Zarje. Toda tudi gostom je manjkalo nekaj standardnih igralcev, in sicer Schipizza, Villini in Cociani. Tekma je bila že od vsega začetka živahna, saj sta že v prvih desetih minutah padla oba gola. Najprej je v 5. minuti povedel za goste srednji napadalec Crevatin, pet minut kasneje pa je Della Vedova izenačil. Ekipi sta na splošno zadovoljili s prikazano igro, čeprav bosta morala oba trenerja še «piliti» telesno pripravo in tudi tehniko posameznikov, kajti prvenstvo je že pred vrati. Vesna je tudi v nedeljo dokazala, da bo lahko v tem prvenstvu uspešno nastopala. Novi igralci so namreč dokaj zadovoljivi, čeprav jih bo moral Mandanicci preskusiti še na treningih in tekmah, da jim bo določil KAJAKAŠTVO Na mednarodnem kajakaškem tekmovanju v Ivrei je zmagala med 150 tekmovalci ekipa Soških elektrarn iz Slovenije. Tekmovanja so se udeležili veslači Iz šestih držav. pomerili skoraj v vseh zgoraj navedenih disciplinah. Program je popestrilo odbojkarsko srečanje ženskih e-kip Brd iz števerjana in Hrasta iz Doberdoba, s končnim rezultatom v prid prvih (2:1). Obe ekipi sta pokazali lepo in učinkovito igro. Rezultati posameznih disciplin: NAMIZNI TENIS 1. Plesničar Ivan, 2. Lutman Jordan, 3. Pavio Bruno. Med naraščajniki: 1. Faganel Renzo, 2. Nanut Andrej, 3. Ožbot Aleksander. ODBOJKA Ekipa SEVER je premagala JUG z rezultatom 2:1 (15:10, 9:15. 15:15, 15:11). Za Sever so nastopili: Brajnik Marko, Mučič Marij, Nanut Andrej, Nanut Karel, Nanut Rado, Plesničar Ivan, Zavadlav Valter. Za Jug: Brešan Milan, Faganel David, Makuc Bojan, Marvin Diego, Mučič Jordan, Nanut Glauko, Nanut Rudi. STRELJANJE 1. Lutman Severin (22), 2. Maryin Diego (21), 3. Brajnik Herman. Med naraščajniki: i. Ožbot Aleksander (19), 2. Tabaj Maksim (14), 3. Faganel Renzo (13). KOŠARKA Sever—Jug: 92:81. Med dvema ognjema Sever—Jug: 0:3. KOLES TERRAGONA. 15. — Španec Peru-rena je zmagal v prvi etapi krožne dirke po Kataloniji. Italijana Bitos-si in Gimondi sta se uvrstila na četrto, oz. dvanajsto mesto. Italiji se obeta čez 15 let dvigalec uteži svetovne vrednosti: komaj petletni Marco Magistrati, ki sam tehta 35 kg, že zdaj dvigne dve posodi polni vode, v skupni teži 60 kg. Trenutno pa se močni deček raje pretepa s svojimi vrstniki, zato sam pravi, da bo, ko odraste, rokoborec... AVTOMOBILIZEM V soboto in nedeljo bo na sporedu avtomobilski reli «Primorska 71». Start tekmovanja bo v soboto popoldne, ob 16. uri na Titovem trgu v Kopru, proga sama pa bo razdeljena na tri etape. Vse tri bodo vodile skozi Koper. Tekmovanja, ki šteje tudi za slovensko prvenstvo, se bo NA TURNEJO PO POLJSKI Borovi košarkarji odpotujejo jutri Borovi košarkarji bodo jutri od-1 ska sekcija pa je že lani dokaza-šli na najdaljšo turnejo svoje krat- la, s tem da je priredila celo vr-ke športne zgodovine. «Plavi» bodo sto turnirjev tudi na višji ravni, da namreč od sobote, 18. septembra, je ena naših najbolj podjetnih šport- pa do 28. sep.t gostje košarkarske zveze mesta Wroclaw na Poljskem. Nedvomno bo to važen datum ne samo za našo košarko, temveč za ves manjšinski šport, kajti taka gostovanja so seveda redka za naša društva. Taka turneja namreč ter- se bo udeležilo > ja veliko organizacijo, podjetnost za-približno 50 tekmovalcev. 1 interesiranih itd. Borova košarkar- iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMimiiiiiiiiuiimimfiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiii OBVESTILA ZSŠD sporoča, da se bodo tekmovanja za posamezne panoge začela v naslednjih dneh: Odbojka Danes se bo začel članski odbojkarski turnir 12. SŠI, ki ga organizira športno društvo Polet. Za turnir se je prijavilo enajst ekip: Cankar, Brda, Škamperle, Dom Gorica, Kontovel, Vesna in Breg, Kras-Sokol in Polet pa sta prijavila po dve ekipi. Za nosilce skupin so bili Izbrani Cankar, Kras-Sokol A, Škamperle in Polet A, njihove nasprotnike pa je določil žreb. Vse tekme bodo na igriščih Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim sporedom: danes, 16. septembra ob 21.00 — 1. Vesna - Breg 2. Polet B - Kras/Sokol B ob 22.00 — 3. Škamperle - zmagovalec 1. tekme 4. Polet A - zmagovalec 2. tekme petek, 17. septembra ob 21.00 — 5. Dom Gorica - Kontovel 6. Cankar - Brda ob 22.00 — 7. Kras/Sokol A - zmagovalec 5. tekme Zmagovalci 3., 4., 6. in 7. tekme bodo odigrali finalni del turnirja po sistemu «vsak z vsakim* v nedeljo z začetkom ob 9. uri. Tekmovanje v mladinski odbojki bo 25. in 26. septembra. Vpisovanje do 21. septembra. Balinanje Vpisovanje za nastop v balinanju na 12. SŠI se bo zaključilo 16. septembra v Trstu In Gorici. Košarka košarka — minibasket: vpisovanje do 30. septembra, tekmovanje 6. oktobra; mladinci: 18. in 19. začetek tekmovanj; ženske: 19. septembra začetek tekmovanj; člani: vpisovanje do 25. septembra, začetek tekmovanj 1. oktobra; balinanje — 20. septembra Sprejemanje prijav za balinanje (za Trst bi Gorico) v uradu SŠI, Ulica Geppa 9. Bližanje Tekmovanje je bilo včeraj in bo še danes, 16. septembra ob 20.30 na igrišču v Zgoniku. Žrebanje bo na igrišču. Namizni tenis Tekmovanje bo v prostorih SPD Igo Gruden, Nabrežina 89, po tem razporedu: Petek, 17. septembra ob 20.00: nadaljevanje preostalih tekmovanj ob 21.00: mešane dvojice Sobota, 18. septembra ob 15.00: naraščajniki in nara-ščajnicc posamezno ob 17.00: finale naraščajniki, na-raščajnice, mladinci in mladinke Nedelja, 19. septembra 12. SSI ob 9.30: moški in ženske ekipno ob 15.00: vse ostale discipline. ŠD Dom priredi v okviru SŠI, danes in jutri ob 20. uri polfinalni namiznoteniški turnir za Goriško. Turnir bo v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici. Tekmovalci se lahko prijavijo neposredno pred začetkom turnirja. Tudi za namiznoteniško tekmovanje na Goriškem velja pravilnik namiznega tenisa SŠI za Tržaško. Veslanje Pravilnik 1. Tekmovanje organizirajo taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice. 2. Tekme se bodo odvijale pri kontovelskem portiču, dne 21. septembra od 15. ure dalje. (Kdor hoče preskusiti kajake, naj se zglasi od 15. ure dalje pri kontovelskem portiču, dne 20. septembra, dan pred tekmovanjem). 3. Vpisovanje do neposredno pred startom. 4. Tekmovanje je za posameznike, predvidene pa so kategorije a — člani in mladinci (letniki 1954 in starejši) b — naraščajniki (letniki 1955 in mlajši) c — ženske (vsi letniki) 5. Proga bo za a) in b) kategorijo dolga približno 300 m, za žensko pa 150. 6. Glavnega sodnika določi prireditelj. 7. Organizator si pridržuje pravico spremeniti ta pravilnik. 8. Za kar ni predvideno v tem pravilniku velja splošni pravilnik SŠI in pravila FIC. 9. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih kdorkoli utrpel v okviru tekmovanja. ŠO Brega bo priredil brzopotezni šahovski turnir v okviru SŠI, v Dolini v prostorih PD V. Vodnik (nad društveno gostilno) v petek, 1. oktobra, s pričetkom ob 20.30. Vpisovanje bo do 25. t.m. Igra ho potekala po pravilih Mednarodne šahovske zveze (FIDE) in po pravilniku o brzopoteznih tekmovanjih šahovske zveze Italije. Sistem igre bo Bergerjev. Igralni čas bo 10 (deset) minut skupno za partijo. V primeru večje udeležbe bodo tekmovalci razdeljeni v več skupin. V tem primeru se bosta v zaključno skupino uvrstila iz vsake skupine prva dva uvrščena igralca. Vsak igralec mora s seboj obvezno prinesti šahovnico s figurami. Organizator si pridrži pravico, da po svoji uvidevnosti spremeni zgornji pravilnik. OBVESTILO ŠO Brega obvešča vse člane In tiste, ki bi želeli postati člani šahovskega odseka, da lahko trenirajo vsak torek in petek v društvenih prostorih v Boljuncu od 20.30 dalje. nih organizacij. Kako je prišlo do tega gostovanja? Lani so mladinci mesta Wro clawa bili gostje borovcev za deset dni. Tu so odigrali več tekem, s tržaškimi in drugimi ekipami. Pri tem pa si je seveda Bor zagotovil povratno gostovanje ua Poljskem. Jutri bo odpotovalo v Wroclaw 15 borovcev in trener Mario Mari. I-gralci so: (člani) Adrijan Zavadlal, Andrej Rudes, Rajmund Kralj, Silvan Ambrožič, Petar Starc, Boris Fabjan, Branko Lakovič; (lanski mlajši mladinci) Martin Kralj, Mladen Šare, Stojan Hrvatič, Danijel Zavadlal, Valter Hrvatič; (naraščajniki) Leonard Koren, Mauro Fran-cia, Adam Kapič. Odhod bo ob šesti uri s Trga Oberdan. Prenočitev bo nekje v Avstriji, čim bliže češkoslovaški meji. Prihod v Wroclaw pa bo naslednji dan, približno ob 17.30. Borovci bodo na Poljskem odigrali celo vrsto tekem. Že v nedeljo, 19. septembra, v ponedeljek 20. septembra in v torek 21. septembra bodo «plavi» zaposleni na turnirju, katerega bo priredilo društvo Wroclaw. Na tej prireditvi bodo nastopilo naslednje ekipe: Wroclaw (mladinci). Sleza (poljska druga liga). Poljska (poljska druga liga) in seveda Bor. Naslednjega dne, 22. septembra, bodo borovci odpotovali z letalom v Varšavo, kjer bodo istega dne odigrali tekmo s prvoligašem iz Varšave ASZ. Tu bodo prenočili. Naslednji dan pa se bodo pomerili v Varšavi s tamkajšnjo mladinsko e-kipo. Istega dne se bodo z letalom vrnili v Wroclaw, kjer bodo ostali do 28. septembra, ko bodo odpotovali domov. Te dni pa bodo v Wro-ciawu odigrali vsak dan po eno tekmo. Trener Mari bi želel, da bi bili zaposleni tudi mlajši Borovi igralci. Zato bodo po vsej verjetnosti na sporedu tudi tekme za naše mlajše košarkarje. Ni izklučno da bodo «plavi» nastopili kar dvakrat na dan seveda z dvema ekipama. Kot vidimo, bo to zahteven spored, ki bo našim košarkarjem zelo služil, tako tehnično kot zaradi izkušenj. Igrali bodo namreč tudi proti močnim ekipam, v katerih nastopajo izkušeni in znani košarkarji. Poijska turneja bo torej za naše predstavnike edinstvena izkušnja. Za mlade borovce pa spodbuda za nadaljnje resno in vestno delo. b. 1. V soboto, 18. t. m., se bo pričelo v Limi (Peru) svetovno prvenstvo v dviganju uteži, z rekordno udeležbo. Sodelovalo bo 37 držav (s kar 200 tekmovalci), ki bodo tako zastopane: Argentina (11 tekmovalcev) ZRN (12), Avstralija (2), Avstrija (5), Belgija (3), Bolgarija (13), Brazilija (11), Kanada (11), Kolumbija (11) , Čile (7), Kuba (8), češko-slovaška (5), Ekvador (6), Španija (3), Filipini (7). Finska (11). Grčija (2), VB (2), Jamajka (2), Japonska (11), Sev. Koreja (7), Mehika (6), Nova Zelandija (5), ZAR (7), Švedska (6), Južna Afrika (1), Venezuela (13), Švica (3), Italija (12) , Norveška (4), Poljska (1), NDR (17), ZDA (16), Madžarska (16), Iran (16), ZSSR (22). Nekatere reprezentance so že prispele v Limo. Med temi je tudi italijanska. CASABLANCA, 15. — Maroška nogometna reprezentanca je premagala Mehiko z 2:1 v prijateljski tekmi v Casablanci. Mehiška enajsterica bo na svoji evropski turneji nastopila 22 t.m. v Sarajevu, kjer se bo srečala z Jugoslavijo. rajo tisti, ki so jih hoteli nekoč uničiti. Spomnite se samo ha Churchilla. Saj ga je že sama beseda komunizem spravljala v histerijo, zdaj pa bi se povezal tudi s hudičem, da bi uničil Nemčijo. Nasprotja so karte, na katere se splača igrati. Sicer pa se tok zgodovine lahko okrene čisto v nasprotno smer, kar si želite tako vi kot zahodnjaki. Na svetu nastaja vedno nekaj drugega, kot predvidevajo politiki. Svet podcenjuje moč komunistične misli. Utegnil sem se seznaniti z ideologijo, ki veže zatirane in majhne, ki jih povezuje v hoj, v katerem vidijo rešitev, brezrazredni raj na zemlji. Svet se zave vedno šele takrat, ko je že prepozno. Njihova organizacija je -- da se razumemo — podobna termitom. življenje teh mravelj je v marsičem podobno njihovim sanjam. Ljudje postanejo dojemljivi za komunizem takoj, ko jim nekdd vcepi laž ali resnico totalne ogroženosti celote, ki ji pripadajo. Sele potem podredijo svoj prirojeni egoizem in prizgojene osebne oilje širšim interesom, ne da bi razmišljali, kam jih to vodi. Po tem principu prihajajo na oblast stranke, ki zahtevajo podrejanje. Najvišja oblika podrejanja je žrtvovanje za veliki cilj skupine, brez razmišljanja o njegovem cilju in pomenu. V tem ima komunizem nekaj potez religij, čeprav jih zavrača. Ponavljam: komunisti so podobni termitom. Ničesar ni, kar bi jih lahko ustavilo na njihovi poti. Stavba, ki jo napadajo, je na videz močna, trdna, čeprav je znotraj že zgrizena; ko so termiti v njej, ni več zdravila zanjo. Njihova je. Kaj pa se je dogajalo z njo, zvemo šele, ko se razsuje.« «To je imenitna misel,« je povzel Wolf, ki je večkrat obiskal Iljina in se oplajal z njegovimi mislimi. «To pomeni, da se je treba boriti proti njim na tajni fronti, z njihovimi metodami in njihovimi sredstvi.« «Vsekakor z vsemi sredstvi. Komunizem je bolezen, ki jo Je treba preprečiti; bolezen časa, za katero še ne poznamo Zdravila,« je otožno dejal II j in. Čeprav sta se major Wolf in Iljin menila pozno v noč, se pa von Graff ni ujed z Rusom — preveč je bil prepojen MOSKVA, 15. — Sovjetska prestolnica bo uradno kandidirala za organizacijo dvaindvajsetih olimpij. iger leta 1980. To je izjavila agencija Tass, ki je še dodala, da je moskovsko kandidaturo sprejel državni olimpijski odbor na predlog mestne občinske uprave. z zveličavnim naukom o vsemogočnosti nemške rase in s sovraštvom do vsega, kar ni bilo nemško. Na srečo je prišel Wolfov kurir z obvestilom o nujni pošti, ki čaka Wolfa na poveljstvu. Ko sta zaprla za seboj vrata, je von Graff dejal: «Kar se tiče idej tega moža in seveda tudi vseh drugih, ki jih presojam, vztrajam pri enostavnem vprašanju: od kod izvira in čemu služi neka misel, kakšno korist ali škodo prinaša lin predvsem komu. Ni odveč pristaviti, kdaj in kako. Morda tudi, za kakšno ceno. če pogledava stremljenje tega moža skozi to prizmo, nam je seveda manj škodljiv kot koristen, vendar je in ostane predvsem Rus. Za nas je zanimiv samo toliko časa, dokler ne zmagamo. V našem načrtu ni, da bi mu vrnili izgubljena polja Im njegove mužike, še manj pa časti in oblast. Torej je njegovo prizadevanje jalovo, reševanje bedne eksistence s slepilom, čeprav je morda nekaj res, kar govori, je idejno zmeden, star in zaostal.« Wolf je preslišal pripombo o Rusu, zato je dejal: «To je zelo dobra in uporabljiva analiza. Zapomnil si jo bom in jo uporabljal v praksi.« Prižgal je cigaro in puhnil oblak dima. Von Graff je bil kot vzvišen teoretik novega reda počaščen in je nadaljeval: «Ali veste, kaj je združilo strankarsko razcepljeni in prav-darski nemški narod in ga zlilo v monolitno silo, ki kljubuje vsemu svetu? Enostaven, vsakomur razumljiv in za široke množice sprejemljiv nauk o večvrednosti nemškega naroda, katerega podlaga je rasna teorija. Vi ste vojak, policist in mislec, na žalost pa v tej smeri premalo izobražen, da spričo medlosti vsakdanje prakse ne bi padli v krizo. Ker tudi meni ugajate, ne samo moji ženi,« je s poudarkom dejal von Graff, «vam bom povedal: obtožujejo vas, da ste se pijani v družbi višjih izrazili, da je rasna teorija neumnost in slepilo. Tudi ženska družba, v katero stalno zahajate, kaže, da ste tisto, kar ste govorili, mislili resno.« Wolf je pridržal dih in srce mu je začelo hitreje utripati. Ne da bi odmaknil pogled od gladine jezera, ki se je mot- no lesketalo v žarkih zahajajočega sonca, je odvrnil: «To so klevete. Morda sem bil pijan in so me dražili z ženskami, s katerimi me veže poslovni odnos, pa sem jim zabrusil nekaj, kar ni ničemur podobno...« «Vzemimo na primer, da je res, kar govore,« je vztrajal von Graff. «To dokazuje, da ne razumete nekih stvari in da raso opredeljujete preveč enostavno. Duša pomeni raso, gledano od znotraj. Vse, kar je v rasi dobrega, je nespremenljivo, spreminjajo se samo oblike. Enemu bogu, junaku ali rasi vdihnjena vrednost je večna, tako v dobrem kot v slabem. Jaz obožujem starogermanske mite. Ena oblika Odina je umrla, toda Oddn, večni odsvit prašil nordijskega človeka, živi dandanes prav tako, kakor je živel pred tisočletji. Dejstvo je, da smo Nemci bili in smo najbolj kulturna, najbolj ustvarjalna in najbolj zapostavljena, bojevita rasa tega sveta,« je pribil von Graff ponosno vzravnan in dvignil glavo, kot bi po dvoboju zadal z mečem zadnji udarec nasprotniku. «Res je, da smo v zadnjih stoletjih povzročili že nekaj uničujočih vojn, res pa je tudi, da nismo v nobeni zmagali. Čeprav nič ne dam na mite in bogove, se mi dozdeva, da so na strani naših nasprotnikov.« Von Graff se je razočaran obrnil k majorju: «Prav nič se ne čudim, da vas preganjajo. Idejno ste zmedeni, nujno potrebni političnega pouka. Poleg tega pomanjkljivo poznate zgodovino, kajti v Evropi so v zadnjih tristo letih povzročili vse vojne Angleži. Ne čudim se, da vas ne vzamejo v stranko. Zdaj pravijo, da ste fanatičen nasprotnik Cerkve in sploh vseh religij. Z rasno teorijo smo dali našim industrijskim množicam novo vero ter z njo smisel žrtvovanja in vizijo nebes na zemlji. Vi ne poznate ljudi. Vi samo zapirate in iščete sovražnike države. Za vas to ni problem, ker imate preveč moči in premalo odgovornosti. Ne iščete vzrokov in se ne menite za posledice. Odkrito vam povem, da bi se brez idejne trdnosti in tiste vere, na katero vi pljujete — med nama rečeno — naša edinost podrla, država razsula in moč naroda usahnila. Vas drži pokonci vojna sreča, brezobzirnost v akciji in zvitost, s katero naglo izrabljate nasprotja, kar pa je mnogo premalo za človeka prihodnosti.« V Wolfu, ki je prenesel, da ga je likal general, se je nabiral odpor do inteligentne taktike s katero je vrtal vanj von Graff. Kolikor bolj je užival, če je to sam počenjal z ljudmi, toliko manj mu je prijalo, da bi ga slačili drug- zlasti po činu nižji od njega. čepi a v b< s® bil najraje ugriznil v jezik, je v njem prekipelo, da je kai naravnost udaril nazaj: «Kaj pa drži vas pokonci, dragi moj, če vas lahko vprašam kar naravnost?« To je dejal Wolf tako jedko kot bi polil solno kislino po živem tkivu. Von Graff se je ustavil in ga nekam osuplo pogledal. Wolf pa je nadaljeval napad: “Vas, ki bedite nad tistimi, ki bede nad državo, vas, ki opredeljujete ljudi že po namenu, ne glede na dejanja? No, kaj vas drži pokonci?« je viknil izzivalno, in ko ni dobil odgovora, je von Graffa zaničljivo zafrknil: «Besede! Največkrat prazne. Mene pa dejanja!« Von Graff je prebledel in zajecljal: »Hočete reči, da sem...« «Nič nočem reči. Kaj ste, sami veste. Tolaži vas lahko samo to, dr. niste edini. Jaz vem, da z besedami ne sklatiš niti enega letala z neba in ne ubiješ niti enega partizana. Sicer pa govore, da še niste videli oboroženega partizana.« , V°n ,?raff doumel, da je pogovor v tej smeri nemogoč. \Volfova beseda ga je zadela kot strel. Zdaj ve, kaj si misli o njem. To ga je razsrdilo. Vendar se je obvladal ni hotel stvari še bolj zaostriti, čeprav bi mu bil najraje zabru-sil kar naravnost; «Bomo že videli, kako se boste obnašali, ko vam bomo temeljito pretipali kosti.« S to mislijo se je tudi potolažil. Prav nič ga ne bo zagovarjal, raje bo še kaj dodal. (Nadaljevanje sledi) tfredniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvc 15 500 lir bi predsta; vitev priziva sprožila v skupščini OZN vrsto reakcij, kar bi ne koristilo sproščenemu ozračju, ki je potrebno za izdelavo diplomatskih pobud. Časopis trdi celo. da bd lahko priziv onemogočil pogajanja. NEW YORK. 15. - Jutri se bo sestal varnostni svet OZN. Svet je sklical predsednik Japonec Taru Na-kagava do daljših telefonskih DO-govorih s posameznimi člani sveta, Glavna in baje edina točka razgo; vorov bo vprašanje Jeruzalema, ki ga je pred nekaj dnevi sprožila Jor danija. Izvedelo se je, da bo se stanek traial najmanj dva dni in da bo verietno navzoč tudi egiptovski delegat v OZN. Gladovna stavka bocenskih dijakov skoraj dvesto smrtnih žrtev Bolezen ne povzroča skrbi francoskim zdravstvenim oblastem NOVI DELHI, 15. — Epidemija kolere v Indiji je zahtevala v zadnjih dveh mesecih 149 smrtnih žrtev na 3,540 primerov te bolezni, ki jih je zabeležilo indijsko zdravstveno ministrstvo. Oblasti trdijo, da je epidemija pod kontrolo in da so zdravniki v zadnjih časih cepili več kot milijon in pel oseb proti tej bolezni. MANILA. 15. — Filipinsko zdravstveno ministrstvo je sporočilo, da je epidemija kolere v zadnjih dveh mesecih povzročila smrt 38 oseb v po-kraiini Mindanao v južnem predelu države. Po mnenju glasnika se je bolezen zelo hitro razširila zaradi velikih premikov filipinskega prebivalstva in zaradi spopadov med kristjani in muslimani. «Posebno okuženo je jezero Baluan. ker ga prebivalstvo uporablja za vse svoje potrebe*, je dodal glasnik. PARIZ. 14. — V Franciji ni nobene nevarnosti, da bi se razširila kolera, ker so oblasti sprejele primerne ukrene že v začetku poletja. Osamljeni primeri te bolezni, ki so jih zabeležili do sedaj, ne vzbujajo nobenih skrbi, ker so bolniki že okrevali. coske zdravstvene oblasti so iz previdnosti izolirale tudi vse tiste, ki so imeli stike z bolnikoma. ?=*= is&TJtr&ss, je razsodil, da bo moral Ellsberg v torek dati dokumente zvezni poroti, ki vodi preiskavo o tatvini. Ellsbergov odvetnik Arthur Ber-man je vložil priziv proti sodnikovi odločitvi, ker trdi, da njegov klient ne more obtožiti samega sebe. kregih, po sporočilu o dveh primerih kolere, ki so jih zabeležili v prejšnjih dneh. Zdravniki sodijo, da sta ti dve osebi že izven nevarnosti in sta »klinično okrevali*. Obe osebi sta zboleli za kolero po obisku v Španiji. Fran- .....mn........m.... V BRAZILSKEM GLAVNEM MESTU Skupina dominikancev pred vojaškim sodiščem Pogreb Pedra Patina MADRID, 15. — Danes so pokopali v Madridu Pedra Patina, gradbenega delavca, katerega je španska policija ubila pred nekaj dnevi. Oblasti so prepovedale vsem delavcem, da se udeležijo pogreba in preko dvesto policajev je stražilo pred pokopališčem. Gradbeni delavci nadaljujejo s stavko. Opazovalci menijo, da se je danes število stavkajočih delavcev povečalo najmanj na 50.000. Film o palestinskem odporniškem gibanju ALŽIR, 15. — Alžirski državni urad za kinematografijo je začel snemati film o palestinskem odporniškem gibanju v južnih predelih države. Režiser filma, ki se bo imenoval «Safari», je Mohamed Slim Riad, igralci pa so alžirske in palestinske narodnosti. Atentat na ameriško vojašnico v Berlinu BERLIN, 15. — Neznanci so danes ponoči v Berlinu vrgli molotovko proti mejnemu zidu ameriške vojašnice. Atentat ni povzročil škode. Glasniki berlinske policije in ameriške vojske so izjavili, da nimajo pojma o vzrokih atentata in o osebah, ki so ga izvedle. Prizor iz zapora v Attici Redovnike dolžijo sodelovanja z gverilskim voditeljem Carlosom Marighelo, ki ga je policija ustrelila že 1.1969 „____________ .... _ . Po- slopjem. Skupaj z dijaki so tudi du- ......................................»....I...................................................... SAQ PAULO (Brazilija), 18. — Ko bi se dogodek ne pripetil v Južni Ameriki, ali točneje v najbolj fašistični južnoameriški državi Braziliji, bi bilo popolnoma upravičeno vprašanje, kakšno zvezo imajo vojaška sodišča z redovniki. Tako pa je povsem jasno, zakaj se mora skupina osmih redovnikov zagovarjati zaradi domnevnih političnih zločinov pred vojaškim sodiščem. Redovnike dolžijo, da so bili povezani z gverilskim voditeljem Carlosom Marighelo in z nekaterimi drugimi člani tajne organizacije »Zveza za narodno osvoboditev* (ALN). Marighelo je brazilska policija umorila TRŽAŠKI DNEVNIK PREDSINOČNJIM V UL. VENEZIAN TRČILI SO V AVTO NATO PA POBEGNILI Ranjenca, oče in hčerka, bosta okrevala v nekaj dneh novembra leta 1969 med državnim spopadom. Sodni obravnavi sledi vrsta predstavnikov cerkvenih oblasti, od nadškofa v brazilski prestolnici Paula Evarista Arnsa, do škofa Candida Pa-dima (za državo Sao Paulo) in škofa iz Puerta Nacional (v državi Go-ias) Joaja Alme Maire - Noday ter predstavnika opata dominikanskega reda (ki je dospel v Sao Paulo, da bi lahko od blizu sledil procesu) in pokrajinskega predstavnika reda Dc mingosa Maie Leiteja, ki je tudi edini podal zanimivo izjavo v zvezi s potekom procesa. Na vprašanje, kaj meni o procesu, je dejal, tla »gre za izključno ideološki proces, saj m dokazov, da bi bili redovniki kakor koli sodelovali z gverilci*. Redovniki, ki jim pretijo najhujše kazni, so Fernando de Brito, Roberto Romano da Silva, Italijan Giorgio Callegari, Ives Lesbaup in Carlos Alberto Libanio Christo. V odsotnosti bodo sodili tudi redovnikom Titu de Alencar Limi, ki je moral že pred časom zapustiti državo, Osvaldu Au-gustu de Resendeju, ki je trenutno Švici, in Mariu Joseju Vileli, ki je prosil za zatočišče neko sosedno državo. Karabinjerji oddelka za nagle posege še vedno iščejo tri osebe, ki so predsinočnjim v Ul. F. Venezian trčile z avtom v drugi avtomobil, nato pa pobegnile. Prometna nesreča se je pripetila malo pred polnočjo, ko je 33-letni Vincenzo Corea iz Catanzara vozil s fiatom 600 po Nabrežju, na prednjem sedežu fiata pa je sedela njegova devetletna hčerka Ezia. Avtomobilist je privozil do Ul. F. Venezian, ko je vanj čelno trčil avto giulia super 1600 z registracijo mesta Belluna, katerega potniki so naglo izstopili iz vozila in pobegnili. Kljub ranam po obrazu in levem ramenu je Corei uspelo priti do najbližjega telefona in poklicati karabinjerje. Z orožniki so prišli na kraj nesreče tudi bolničarji RK, ki so Coreo in njegovo hčerko naložili v rešilni avto ter ju odpeljali v bolnišnico. Medtem ko so moškemu nudili le prvo pomoč in ga odslovili prognozo okrevanja v približno 5 dneh, so deklico po bežnem pregledu premestili v otroško bolnišnico »Burlo Garofolo*, kjer se bo zaradi pretresa možganov morala zdravit, približno teden dni. ljali o sindikalni enotnosti, o krizi, ki je zajela gradbeništvo in o obrambi sindikalnih pogodb. Današnji sestanek aktivistov bo služil kot priprava na vsedržavni kongres, ki bo od 24. do 26. t.m. v Rimu, katerega se bodo udeležili tudi tržaški delegati. • Tržaški župan je ob priložnosti zborovanja, ki ga tržaška delegacija italijanske zveze za zakonsko vzpostavitev razporoke prireja dne 20. septembra letos na Trgu Goldoni, odredil za ta dan prepoved parkiranja na sredi samega trga od 18. do 22. ure. TEL AVTV, 15. — Izraelski zunanji minister Aba Eban je pred odhodom v New York, kjer se bo udeležil skupščine OZN, izjavil, da ae bo sestal z ameriškim držav nim tajn kom, kateremu bo še en krat poudaril, da je Izrael še ved no naklonjen delnemu sporazumu za takojšnje odprtje Sueškega prekopa. Po njegovem mnenju je vse Tajnik FIICA-CISL Stclvio Ravizza v Trstu Včeraj zjutraj je dopotoval v nase mesto glavni tajnik FILCA - CISL Stelvio Ravizza, ki bo danes na sedežu v Ul. S. Spiridione predsedoval sestanku aktivistov pokrajinskega FILCA. Na sestanku bodo razprav- OČARLJIVI SVET JULIJCEV v prelepih fotografskih posnetkih in besedi DR. JULIUS KUGY JULIJSKE KIPE Odbor OZN obsodil kolonialno vojno Portugalske v Afriki NEW YORK, 15. — Odbor generalne skupščine OZN za dekolonizacijo je sinoči odobril resolucijo, v kateri poziva Portugalsko, naj preneha s kolonialno vojno v Afriki ter naj izroči ozemlja, ki jih upravlja, demokratično izvoljenim predstavnikom afriške večine. Resolucija obsoja tudi stalne provokacije, ki jih portugalska vojska izvaja proti afriškim državam, ki mejijo na kolonije. Končno obsoja resolucija tiste vlade, ki so dovolile svojim družbam ali državljanom. da so prispevali k finansiranju gradnje dveh ogromnih hidroelektrarn v Mozambiku in Angoli. Gradnja teh objektov, ki bi prav gotovo utrdila oblast fašistične Portugalske v Afriki, je med drugim že deda povod za srdite čistke proti osvobodilnim gibanjem. „„„„„......................................................................................U"7 | Po desetmesečnem delovanju na I*** URADNO POTRDILO NADZORNIKA 0SVVALDA TALCE V ATTICI JE UBILA POLICIJA N«xon še enkrat izrazil solidarnost z Rockefellerjem ATTICA, 15. — Na tiskovni kon-, talcih ugotovil tudi po deset ali ferenci je nadzornik jetnišnic Rus-1 dvanajst ran. Vse rane je povzro-sell Osvvald uradno potrdil, da je čilo strelno orožje, od pušk do re-bilo devet talcev, ki so zgubili živ- volverjev. ljenje pri oboroženem napadu na | Predsedniku ZDA Nixonu pa se zapor v Attici, ubitih od strelne-, je zdelo potrebno, da je zopet izra-ga orožja. S tem je dokončno de- j zil svojo solidasnost z guvernerjem mantdral verzijo, ki jo je sam dal Rockfellerjem in svoj pristanek na Lunohod zaključuje svojo »življenjsko* pet po tragičnem pokolu, potrdil pa je tudi, da zaporniki niso razpolagali s strelnim orožjem ter da so torej talce ubili agenti policije in nacionalne straže. Oswald je prebral dolg seznam orožja, ki so ga našli v zaporu, molotovke, lesene sulice, pendreki, bezbolske palice in noži, povedal pa je tudi, da niso preiskovalni organi našli niti enega samega samokresa. Sodni zdravnik, ki je včeraj opra način, kako so oblasti zatrle upor v Attici. Nixon je dejal, da bi bile človeške zgube še večje, ko bi policija in vojska ne intervenirali, da bi zatrli upor. To izjavo je Nixon dal, preden so obpavili vest,-da je talce ubila policija, ne pa zaporniki, kot so prvotno trdili. Glede te vesti ni hotel dati glasnik Bele hiše nobenih komentarjev, priznal pa je, da »so prišli na dan novi element’*. Glasnik je prevdno vil obdukcijo trupel žrtev pokola, 1 dodal, da je treba počakati na izje danes izjavil, da je na nekaterih 1 sledke preiskave. ..................................................................HIH HH HI... ...IH... .... ... HI... ...... I»...... »H »> >• > H"'H'l1* <11.111 »'1.1...IIHH.H........ Atentat na spomenik padlim v Latisani «Spoznajte jih in jih vzlju bite Z vročim srcem, s hvaležnostjo, z radostjo in hre penenjem boste spet in spel mislili nanje.* Dr J. K LATISANA, 15. — Eksplozija močne bombe je danes ponoči hudo poškodovala spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Drevoredu della stazione v Latisani. Močan zračni pritisk je razbil vse šipe bližnjih hiš in eksplozija je zbudila prebivalce, ki so takoj stekli na cesto. Karabinjerji, ki so kmalu prihiteli na kraj atentata, so morali narediti varnostni pas o-koli spomenika pred'n so lahko načeli s preiskavo. Po prvih ugotovitvah preiskave ... k. v Ziv1 eksplozijo tritola z zažigalno vrvico. Spomenik v Latisani so odkrili 4. novembra 1921 in so ga posvetili vojakom, ki so padli v prvi svetovni vojni. Dva uradnika sta izjavila karabinjerjem, da sta malo pred eksplozijo opazila furgon znamke »volks-wagen», ki je prihajal iz smeri spomenika. To je že četrti bombni atentat v Latisani od l. januarja letos. O-stale tri so izvedli proti sedežu MSI, stanovanju tajnika mladinskega gibanja socialistične stranke in proti železniški postaji. Občinski odbor v 1-atisani, ki se je sestal na izredni seji, je ostro obsodil atentat in zahteval od pristojnih oblasti bolj učinkovito nadzorstvo ter je pozval prebivalce naj odklonijo nasilje, ki skuša prevrniti demokratične in republikanske ustanove v državi. Eksolozija je povzročila večmi- ČETRTEK, 16. SEPTEMBRA 1971 tkiaika I I M I - Ul tel «1 782 sv Frančiška 20. lijonsko škodo v bližniih poslan jih Načelnik železniške [wstaje v Lati- sani je izjavil, da pred eksplozijo ni opazil nič sumljivega okoli spomenika. Njegove izjave je potrdil tudi kurir Gino Zanelli, ki se je peljal s kolesom mimo spomenika ravno v trenutku eksplozije. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Pianist Nero; 12.10 Otrok v prvih letih svojega razvoja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ferrarov kvartet; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 19.10 V. Beličič: »Biažena leta*; 19.20 Izbrali smo za vas; 19.45 Otroški zbor iz Prage; 20.00 Šport; 20.35 F. Cavalotti: »Jefte-jeva hči*; 21.20 Zabavni orkester RAI; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke-box; 15.50 Dalmatinske pokrajine; 16.00 Wagner: »Tannhauser*. KOPER 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Giasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Počitniška oddaja; 14.15 Glasbena oddaja; 14.30 Sound včeraj in danes; 15.00 Godalni orkester; 15.15 Oddaja za mladino; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17 00 Primorski dnevnik; 17.15 Igra ansambel «Ex-corrado*; 17.30 Glasbeni vrtiljak; 18.10 Vaši pevci; i8.30 Poslušajmo jih skupaj; 19.00 Odlomki iz oper; 20.30 Prenos RL; 23.20 Romantični motivi; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.10 G. Verdi: »Trubadur; 12.10 Plošče; 13.15 Spo red s P. de Filippom; 14.10 Ita lijanski zibaldone; 15.10 G Sand: «Consuelo»; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Operni odlomki; 19.30 TV glasba; 20.20 Spored z Milly; 21.00 Sindi kalna tribuna; 21.30 Glasbena oddaja; 22.00 XX. sto.etje; 22.15 «14. glasbeni julij v Capodimontu* (koncert). II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestrov; 9.50 Pustolovščine G. Casanove; 10.05 Popevke za vse; 10.35 »Otto piste*; 12.35 »Alto gra-dimento*; 14.00 in 18 05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Tečaj angleščine; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 19.00 Pripovedke za odrasle; 20.10 «Supersonic»; 20.45 Italijanske pripovedke; 21.15 Sedmi mednarodni festival lahke glasbe; 22.40 Življenje George Sanda; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 voncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.30 Glasba 20. stoletja; 12.20 Znani izvajalci; 13.00 Medigra; 14.00 Pojeta sopranistki Maria Caniglia in Mar-cella Pobbe; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Koncert pianista A. Balista; 17.20 Strani albuma; 17.35 Spored z N. Rotondom; 18.35 Lahka glasba; 18.45 "uiturna oddaja; 19.35 Vsakovečerni koncert; 21.30 A. Dargomisky: »Kameni gost*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 It. sodobna glasba; 10.20 Plesna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.20 Balakirejeva fantazija; 12.30 Haydnovi kvarteti za godala; 13.05 Giasbena enodejanka F. Busonija; 14.15 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.35 Melodije slovenskih avtorjev z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 11.15 Pri vas doma; 13.10 G. Puccini: prizor iz opere Madame Butterfly; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke; 14.15 Zabavna giasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Lahka glasba za razvedrilo; 15.55 Pet mi nut za EP; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.40 Poljske narodne pesmi izvaja ansambel »Masovsze*; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Z orkestrom radia Beromiinster; 18.10 Koncert po željah poslušalcev: 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 19.30 Igra ansambel Jožeta Priv ška; 19.45 P. Karvaš: Otroški svet; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.25 Pet minut za EP; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Vabimo vas na bralno vajo; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Med predstavniki ju goslovanske glasbene avantgarde; 24.00 V gosteh pri tujih radijskili postajah; 00.30 Popevke slovenskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke — »Ciufetti nove pustolovščine*; 19.15 Gorski zrak; .9.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 TV film iz serije »Pred zakonom* — »Dilema*; 22.40 Pop studio; 23.20 Dnev nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.i5 Sedmi med narodni festival lahke glasbe; 22.30 «Candid camera* (drugi del). JUG. TELEVIZIJA 10.35 TV v šoli; 11.30 Nemščina: 11.45 Angleščina; 12 00 Francošči na; 15.45 TV v šoli; 16.40 Nem ščina; 16.55 Angleščina; 17.10 U-snove splošne izobrazbe; 19.00 Čr-nošolec — oddaja za otroke; 19.15 oozomik; 19.30 Svet, v katerem živimo (film); 20.00 Mozaik; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV cinevnik; 21.35 XXI. stoletje; 22.25 Maupassanto-ve novele; 22.50 F. Schubert: Simfonija št. a; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 17.00 Prenos nogometne tekme Jugoslavija — DRN; 20.00 Risanke; 20.30 Dokumentarec iz serije «Svet, v katerem živimo*; 21.00 Dnevnik; 21.10 Igre brez meja. MOSKVA. 15. — S sončnim **' tonov na Luninem Morju dežja** je zaključil tudi enajsti Lunoh«*" delovni dan na našem naravnem satelitu. Sovjetska tiskovna ag®1?' ei.ja Tass, ki je sporočila to co, je tudi namignila na možnost da sovjetska »kozica* dokončna **' ključi svojo raziskovalno nalogo. Sovjetski znanstveniki so nantf«^ opaziii, da se je temperatura v P®" sebnem oddelku, kjer so zbrane vw naprave, znižala, ker se nočasi rablja atomska pečica, ki je vzd:r**-, vala stalno temperaturo 15 stopi™ nad ničlo. Ni še mogoče dokončno ugotovi' ti. če se bo Lunohod znova prebU" dil, ko se bo začelo daniti, vendar če ie izgorelo atomsko gorivo to®1 pečice ie «mrt «kozice» neizbežna-Med Lunino nočjo se temperatur® na našem satelitu zniža do 130. stopinj pod ničlo. V desetih mesecih »življenja* n* našem naravnem satelitu je Luu°j hod nr ek rož 4 približno 10 km in ter ;e poslal znanstvenikom vel)®, podatkov in s'ik o Lunini površin}-V zadnjih e a s'h se je njegova to®* nest premi k” fr a znatno zmanjša'®' ker sončke baterije niso mogle ve po’niti akumulatorjev. Sovjetski znanstveniki so predvi' deli, da bo Lunohod deloval san® tri mesece na Lupi. vendar dobr* rezultati in odpornost proti mr**0 so podaljšali njegovo delovanje. Šele v prvih dneh prihodnje*1® meseca bomo lahko zvedeli doko®® no usodo naprave, ki je s sv®' okorno «postavo» zbudila simpat11., vseh ljudi. Morda jo bodo sončni žarki vendarle še eflkr obudili k »življenju*. Ponoven atentat na naftovod «TapIine» BEJRUT, 15. - Neznanci so po"®jj' no izvedli dve sabotaži na naftov®® ’ ki pripada družbi »Tapline*. Gl*®" g družbe, ki je danes sporočli vest sabotaži, je dejal, da je škoda vi ■eliM večja od tiste, ki jo je povzročil Pr vi atentat 8. septembra letos. Eksploziji sta povzročili velik® gubo petroleja. Mesti, kjer so tatorji postavili razstrelivo sta na j°r; a ' • danskem ozemlju in sta oddali"^ najmanj trideset km od sirske Tehniki družbe »Tapline* so se mudoma podali na kraj sabotaže, bi preverili škodo in začeli s P®P g vilom. Verjetno bosta potrebna dneva za popravilo. Naftovod, katerega upravlja d*0 - »Aramco* (petrolejska družba, k®^j. lastnika sta ZDA in Saudova Nos*1' ja), je dolg 1.2P0 km in sega od rana do Sredozemskega morja. ‘ nost naprave je 475.000 tisoč s°° petroleja dnevno. tli' Glasnik jordanskega notranjega ^ nistrstva je izjavil, da so osebji so izvedle atentat, prišle iz Sirij Pojasnil je tudi, da ie zaradi eksPJ(1 zij nastal požar, o katerem ne ^ če so ga tehniki že pogasili **, g od. Naftovod je bil neuporaben -^e, do 10. septembra letos zaradi «■- gj ki jo je povzročil atentat, ki ravno tako izvedli v bližini sl ^ meje. Od izraelsko-arabske vojn* ^ 1967 je bil naftovod že večkrat ^ atentatov, vendar to je le drugi®’ ^ so atentatorji delovali na jordan® ozemlju. j,. Naprava je začela ponovno vati 28. januarja letos po d* j. mesecih neuporabi iivosti, ker J* po-iinot* ca lani neki buldožer po pol škodoval cevi.