(r.serati se sprejoinaju m »e.j« tristopua vrsta:
8 Kr., ea so tiska Ikrat,
12 ,,	,, i'	2 ,,
15 ,j	,i ,» »	3 .j
Pri večkratnem tiskanji se .■•ena primerno zmanjša.
Rokop l»i
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvi administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev 9, II. nad-sropji.
Političen list mlirasliuaM
Po pošti prejemari velja:
Za ctio ,eto	.	.	20	gi.	— kr.
Za poileia	.	.	5	„	-
Za cttit leta	.	2	„
V administraciji velja:	#‘y, l.'X- \
Za celo leto	.	.	8	gl.	40
Za pol leta .	4
Za četrt leta	.	.	2	„	10
V Ljubljani na dom pošiljaš velja (d) kr. več na ieto.
Vredništvo na velikem trgu k št 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
*
~~
Kaj bi bi! imel še storiti?
Kdor išče, pa najde, je star pregovor, a resničen skoz in skoz. Pruska vlada noče miru v deželi, noče sprave z Kirnom, sedaj je to, sedaj je uno temu krivo. Sv. Oče nočejo prijenjati, katoliki so državi nevarni, središče (katoliško) v državnem zboru je vzrok, da se mir ne doseže, Windhorst vodja katolikov v državnem zboru je največi napotljej, da katoliki ostanejo trdovratni, sedaj je pa „Nord. deutsch. allg. Ztg.“ najdla nevarnega nemirneža, pravega nasprotnika za spravo, in ta je kardinal Ledohovski, bivši nadškof v Poznjanskem, ki je bil na Pruskem v Ostrovi dve leti zaprt, potem se pa umaknil na Laško, ranjki Pij IX. so ga gostoljubno sprejeli in odsihmal biva ta cerkveni knez v Vatikanu. — Sedaj pa na enkrat najdejo Bismarkovi pisarji (časopisi) da se nima Ledohovski ničesa bati na Italijanskem, nihče ga ne bode iskal in nazaj tirjal na Prusko, tako je tudi zatrdil poročnik Schlbtzer papeževemu tajniku Jakobi-niju. Vsakdo se mora vprašati, zakaj da take reči razglašajo sedaj po svetu, zakaj jih prinašajo ravno sedaj o tem času, ko je svet govoril, da se sv. Oče in cesar Viljem hočeta porazumeti, časopisi, o kterih ves svet ve, da so na pol vradni, in komur Bismark pošilja novosti, katere svetu hoče obznaniti. — Miru nočejo imeti, prijenjati nočejo ničesa, sedaj pa iščejo grešnika, ki je temu kriv. — I)a bi sv. Oče zarad Prusije odpovedali kardinalu Ledobovskemu gostoljubnost, tega menda Pruska vlada sama ne verjame, a nekaj se mora zgoditi, da se duhovi begajo in da imajo ljudje zopet pri-
liko govoriti: pruska vlada bi rada prije-njala, a sv. Oče imajo take svetnike, ki huj-
umljenju.
Kaj sem uže storil, kaj sem si prizadejal, da bi bil naredil razkol med katoliki! Ali sem mar kaj zamudil ali kaj zgrešil, da bi bil dosegel svoj namen, more Bismark po pravici vprašati samega sebe, vprašati cerkvene sovražnike po Nemškem in po vsem svetu. — Šiba, zvijača, laž in hinavščina vse je služilo temu namenu. Knez Bismark se je zanašal na starokatolike, mislil je ž njimi predreti katoliško trdnjavo, ali kaj se zgodi, dandanes pojejo staro-katoliku „škofu Reinkens-u“ mrtvaško pesnico ne le katoliški, ampak tudi vladni listi. Potem so si zmislili državno katoliško crkev, vojvoda Ratiborski in grof Frankenberg bosta zvabila katoliško ljudstvo za sabo in kaj se zgodi ? Dandanes, ko hoče južno-nemški grof Adelman zopet obelodaniti tako izjavo, kličejo tudi znani cerkveni neprijatelji.
Grof Adelman je glas vpijočega v puščavi, še četrt del podpisov ne bo spravil skupaj, kakor jih je nabral pred desetimi leti vojvoda Ratiborski in tovariši. Kaj pa sedaj? Razrušimo cerkveno vladno sestavo! To pojde, veliko nezadovoljnežev je med cerkvenimi udi, ti komaj čakajo, da bi jih kdo spodbudil. Mislili so gotovo, da se bodo občine vzdignile zoper župnike, nižja duhovščina zoper višo, škofje zoper papeža, razdvojena cerkev se bode uklonila Bismarku. Vendar ni se dalo zapeljati ne ljudstvo, ne duhovščina niti škofje, katoliško ljudstvo je ostalo stanovitno, duhovščina zvesta svojim višini pastirjem, škofje pa so bili enega duha
in ene misli, ni jih zvabil omamljivi glas iz vladnih krogov. Majeve postave niso povsod
skajo na hoj, zato ni mogoče priti k poraz- jednako strogo izvrševali, obetali tu in tam,
skrivaj ali očito, da hočejo odpraviti prepoved na plačo, iskali so kandidatov za spraznjene in nespraznjene škofijske sedeže. Joj-mene, kaka prevara! Škofje so se zvesto držali svetega prestola, ne enega ni bilo med njimi, da bi bil omahoval. Mar so duhovni postali nezvesti svojim škofom? Tako malo duhovnov je odpovedalo škofom pokorščino, da je lahko govornik iz središča rekel: Zvestoba do Boga in do svete cerkve je dan danes trdnejša in boljša, kakor je bila ob aposteljskih časih; med dvanajsterimi apostoli je bil že izdajalec; dandanes pad med stoterimi katoliškimi duhovniki najdete komaj izdajalca. — Poglejmo sedaj kako ravnajo vladini organi? Tukaj je sivi rnašnik, slab. premoženja nima, plača mu je ustavljena. iz stanovanja se je moral umakniti. Občina, kjer je ta star duhoven, je tudi revna, ter ne more kaj storiti za duhovnika. Va-rično mora živeti, kar le. moč, kar pride viši uradnik, ki vse to dobro pozna, k njemu, ter mu prigovarja, naj izda nekak razglas, da ni zoper majeve postave, potem bode dobil nazaj svojo plačo, v stanovanje se bode smel verniti, ob kratkem ljubček bode pruski vladi. A pruski vradnik je šel z dolgim nosom, in Eleazar II se mu ni uklonil. Kolikor več brezobzirnosti in nesramnosti na jedili, toliko več stanovitnosti in zvestobe na dragi strani. Ivakoršeu pastir, taka čeda. Spodletelo je Bismarku in njegovemu slugi, ako je mislil, da se bode ljudstvo vzdignilo zoper župnike, ne jedila katoliška občina ni hotela z vršiti volitev župnikov. Zvestoba do cerkve
Iz spomeniške knjige poljskega učitelja.
Spisal H. S i e n k i e w i c z.
Njegove nočne posedanja so pogostejša postajale. Boje se, da bi, ko bi se sprebudil, mu ne vkazal iti spat, vstajal je tiho v temi, nesel svetilnico v vežo, tam prižgal in sedel k delu. Predno da sem ga zasačil, prebil jg, nekoliko noči med nezakurjenimi stenami. Nisem si vedel druge pomoči, kakor vstati, poklicati ga v sobo, in poučevati se ž njim vse naloge, da hi ga prepričal, da jih ume in da mu ni treba prezebovati. A konečno že sam ni vedel, kaj je znal in kaj ni znal. Dete je zgubljalo sile, rumenelo in ofiividno venčlo. Včasih se je pripetilo tudi kaj ta-cega, kar me je prepričevalo, da ni le edino delo, ki mu krade njegove moči. Enkrat, ko sem mu razlagal „historijo“, ki jo je „Stric : svojemu vnuku pripovedoval", kar sem dejal na željo gospe Marije vsaki dan, je sko-
čil Mihec z iskrečimi očesi, da sem se skoro vstrašil, ugledavši surovi izraz njegovega
toraj se je le srdil, stiskal zobe in mučil, ter tako k trapilom, ki so ga vgnjetale vsled
lica, ko je dejal: „ Gospod je li to resnica, nevspehov in slabih redov, dodajal še novi
ne izmišljotina? kajti.
„Kaj je, Mihec?" vprašal sem začuden. Namesto odgovora pa je stisnil zobe in naposled se spustil v jok tako bridek, da ga dolgo nisem zamogel vtolažiti.
Poprašal sem Kvickega po vzroku tega plakanja, ali bodisi da ni vedel, ali mi ni hotel povedati; domislil sem si ga vendar sam. Ni bilo dvoma, da je bilo treba slišati poljskemu detetu v nemški šoli marsikaj, kar je ranilo njegova najglobokejša čutila, katere so bile naravnost zaprečenje, ali gr-denje in zasmeh domovine, jezika, domačih šeg in navad s kratka vsega, kar so ga doma naučili spoštovati in ljubiti. Od družili fantov so taka očitanja odletele, ne pu-j ščaje v njih nič druzega, nego globoko ne-vošljivost do učiteljev in njih celega rodu, toda fanta, tako občutljivega, kakor Mihec, so se bolestno dotikala; protiviti se jim ni smel, naj si bi imel voljo kričati od bolesti,
moralni razkol, v katerem je neprestano živel. Dve sili, dva glasa, katera poslušati je otroška dolžnost in bi zbog tega v soglasju biti morala, pregibala sta Mihca na dve po vsem protivni strani. Kar je ena imenovala nedolžno, čednostno, ljubljeno, to je smatrala druga za prestopek, za znamenje sinešnosti. In v takem razdvojenji je šel fante za tem, kar mu je srce kazalo, moral se delati, kakor da sliši in sprejema v srce besede iiaJ sprotne, moral delati tale od jutra do večera, m v tej trapnej prisiljeuosti prebiti dneve, tedne, mesce! — Kakšen to položaj —• otroka!
Čudna je bila osoda Miličeva. Življenja drame začenjajo se navadno pozneje, ko že prvo listje izpada z drevesa mladosti, a zanj se je vse to, iz česar obstoji nesreča, kot moralno vsiljstvo, notranji bol, nemir, brez-vspešno napenjanje moči, borba z težavami, neprestano večja zguba upanja, — pričelo že v ednajstem letu njegove starosti. Niti
naklada vernim mnogo bremen, prizadeva mnogo stroškov, a ne boje se potov, ne vstrašijo se stroškov, ko ostanejo zvesti svoji veri. Ne spoznajo niti ne sprejmejo drugega
daljše obzorje; ker uže na bližnji stopnji starosti, prične se na drobno poučevanje med tem obzorjem, tam uže vverste živali v plemena in družine, tukaj že opisujejo pri ži
duhovnika, nego tega. katerega jim škof j valih zobovje in kopita, pri žuželkah pa pošlje; raje nobenega, kakor duhovuika po milosti vlade. To je sedaj očitno. Veliko je zgubljenega, veliko zapravljenega; katoliki ne zaupajo več vladi, čast in spoštovanje je zgubila vlada doma in na tujem. Da bi pač na merodajavnem mestu zališali in prevda-rili besede, katere je govoril poslanec pl.
Schorlemer-Alst v pruskem državnem zboru; glasno in slovesno je namreč rekel: ,,Javno se mora priznati, da je tako ravnanje do katolikov ljubezen in sočutje do vlade in do dinastije same zmanjšalo.
Govor grofa Riharda Belcredija
pri splošni debati o šolski noveli v gosposki zbornici
(Dalje.)
Prestopim tedaj k drugim poučnim knjigam, sila zanimive so. Tukaj je najprej pri rodopis — a reči moram, da sem odbral tiste knjige, ki imajo naj več natisov, tedaj jih cesto rabijo. Prirodopisa pred jednajstim letom otroci ne morejo rabiti. Pisatelj sam pravi, da bi se bil držal le domačih pridel kov, le domačih živalskih plemen, a ni mogel, ker učni črtež predaleč sega, in zahteva, naj se oziramo tudi na pridelke inozemstva, da, na one drugih delov sveta, in na žival stvo. In tako je nastala ta poučna knjiga. Tukaj vidite, da se n. pr. začenja s psom ali z mišjo, pa uže v isti ali kaki drugi uri je učitelj pri morskem somu. (Na desni se smejajo). Pri rastlinstvu začne se z jablano, a prestopi se k pomeranči in k palmam ; v mineralogiji začne se s šolninami v Vilički, prestopi pa k izpiranju zlata v Kaliforniji in k bruhanjem Vezuvija. Kako more tako poučevanje kaj koristiti, tega ne razumem! Mislim, da naj bi s tem začeli, da bi otroku, ki se zanimiva za živali, opisovali take, ki so okoli njega, katere ga obdajajo, da bi mu opisovali njih lastnosti, pri povedali, čim koristijo, kako škodujejo, in ko se otroci zanimivajo za pouk, potem bi prestopili k sorodnim živalim, od pesa k volku, od domače mačke do divje, in tako prišli k tigru, tedaj v drug del sveta. A to bi ne bilo vednostno, ker pred vsem, tako
dele pri ustih, ob kratkem ves anatomiški sestav.
Kavno tako je pri rastlinstvu, ker se uže nahaja nekako rastlinoslovje, otroci morajo razločevati palmova drevesa, ali rastejo na njih dateljni ali kokosovi orehi i. t. d. vse to se tam nahaja. To mora neizrečeno zanimivati naše otroke. Kar se tiče rudnino-slovja, prestopijo uže pri dvanajst letnih otrocih na zemljeslovje, tukaj morajo razločevati, kaj je kristalinska kamnena skupina, kaj je kristalinsko škrlovje, otroci morajo vedeti, da je v žuli. živec, kvareč, sinjec, da morajo vedeti o plasteh pri kamenji, morajo poznati lege pri plasteh, morajo razločiti med neptunskim in vulkanskim kamenjem tudi teh izrazov se povsod poslužujejo, morajo poznati kemiške razmere in zveze, in potem pristopijo k človeku; tukaj ne pripovedujejo le o človeških plemenih po polti, marveč tudi ali so dolgo ali kratkoglavci, otroci morajo vedeti aritmetične razmere poprečnega in podolžnega premera pri kratko in dolgoglavcih; opisuje se potem vse telo, začenši pri kosteh in zobeh do mikrosko-pičnih krvnih krogljic, opisujejo se organi za čutenje in vmes se kaj pripoveduje o zdravjeslovji. Tukaj n. p. se otrokom pripoveduje, da je treba za zdravje zob, zobnih ščetic in zobnega prahu. To pa še ni zadost, mora priti še kaka vinska dušeča tekočina, da se zobje ohranijo zdravi. Tukaj pripovedujejo, kaka mora biti spalna soba, da mora biti namreč velika, dobro prezračena, da ne sme spati v nji mnogo ljudi, postelje morajo biti dolge in široke, postelja z nebom je nevarna i. t. d.
Človek misli, da ima pred sabo zelo omikano občinstvo glavnega mesta, kateremu se predava o zdravjeslovji. Tako poučujejo otroke, tuje besede jih le begajo, a gotovo ne poučujejo.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 28. marcija.
Avstrijske dežele.
Svitli cesar bodo prišli 10. julija v Ljubljano. Tako je naznanilo c. kr. adju
je učni črtež osnovan, odpreti se mora otroku tailtstvo c' kr- generalnemu poveljništvu v
Gradci, da naj naznani, oddeljnemu povelj-
njegova nježna postava, ali oslablenje njegovih moči, niso bile v stanu, ga te teže oprostiti. Minevali so dnevi in tedni, revež je podvojeval svoje moči, a nasledki so bili čedalje slabši, čedalje žalostneji. Listi gospe Marije, kolikor tudi nežni in sladki, prido-dajali so še več teže k temu bremenu.
„Bog te obdari, Mihec, z nenavadno nadarjenostjo", je pisala mati, „toraj upam. da me ne opehariš v nadah, ki jih v tebe stavim in da postaneš meni in domovini v radost."
Ko je fante prvič sprejel takšen list, prijel me je krčevito za rokj in spuščaje se v jok, začel ponavljati: „Kaj naj storim, gospod Vavrinkovič! kaj zamoremjaz storiti?" In zares, kaj je zamogel učiniti ? kaj je za-mogel reči lia to, da ni prišel na svet s prirojeno nadarjenostjo k jezikom , da ni znal nemški govoričiti?	(Dalje prih.)
ništvu, da bodo svitli cesar pri ti priliki ogledali vojake v Eadgoni, Strassu, Mariboru, Ptujem, Slovenje-Gradei in Celji.
Prva povelikoiiočna seja državnega zbora bode danes teden, 5. aprila. Dnevni red: 1. Poročilo poverilnega odseka o volitvah poslancev Franca grofa Attems, dr. Vi ljelma Eksnerja, dr. Avgusta Hirseh, Marka Nakič, Komana grofa Potockega, dr. Her
dopisih, ki zadevajo odškodovanje denarnih ali birnih davščin za cerkve, duhovščino. — Tedaj vendar le!
Obrtnijska novela je potrjena, tako pripovedujejo oficijozni listi, a razglašena še ni. Šest mescev po razglasu postane veljavna; nadejati se je, da bode dosihmal vlada vse pripravila, kar je treba, da s postavo doseže namen, katerega so imeli nje očetje in zagovorniki. A ni dosti, da vlada stori svoje, tudi obrtniki morajo se pripraviti na to, da se bodo z vlado zlagali vsaj v poglavitnih točkah; kakor se vidi, poglavitno delo se sedaj še le začenja.
Iz Šoštanja. Velikonočni ponedeljek je pri potovalnem zboru slovenskega društva poročal dr. Vošnjak o delavnosti državnega zbora. Navzoči so mu izrazili svoje zaupanje. Resolucije so bile: v Celji in Mariboru naj se napravijo slovenske paralelke na srednjih šolah, zbor je pritrdil jednoglasno šolski noveli. Sklenili so poslati deputacije iz mest in trgov, ko se bodo presvitli cesar mudili v Celji in Mariboru. Zborovanje se sklene z živioklici presvitlemu cesarju.
Pražki češki klub je sprejel o šolski noveli naslednjo resolucijo, češki klub sicer priznava, da ima državni zbor v ljudskem šolstvu določiti le glavna načela in pravila, izvršitev teh načel pa pripada deželnim zborom, vendar pa tudi živo priznava, daje po ubožnih krajih, tedaj tudi po ubožnih občinah in okrajih živa potreba, da se zlajša šolsko obiskovanje, in da tega polajšanja žele zastopovalci ljudstva po alpinskih deželah, ker tega ne morejo drugej doseči, nego državnem zboru; tudi dalje priznava, da se za narod in njegovo prihodnjost da doseči le kaj važnega, in imenitnega le ta čas, ako desnica složno postopa, in da so še veliko tehtnejše stvari, mimo teh sprememb, catere nasvetuje šolska novela, dasiravno so spremembe morda nepopolne in pomau-iljive; češki klub tedaj popolnoma zaupa rodoljubju čeških poslancev, da se bodo v ti težavni stvari odločili za to, kar bodo spoznali, da je za narod naj bolj koristno, ker prej, kakor drugi, morejo prevdariti politiško situacijo, in najti v svoji modrosti pravi pot, kakor zahtevajo okoliščine. Klub dalje misli, da volilci politično zreli ne bodo hoteli zavirati mož, katerim so skazali svoje zaupanje, a poslanci pa tudi ne bodo zamudili, avtonomije dežel v šolskih zadevah varovati.
Z Ogerskega. Debata o šolski postavi za srednje šole je na Ogrskem stvari spravila na dan, katere so dosihmal bile bolj tajue in prikrite. Pri tej debati so govorniki, protestantje, povdarjali, da se ima Oger-ska največ zahvaliti protestantom, da oni prav za prav državo vzdržujejo in ohranjujejo. Kaj pa so katoliki, katerih je vsaj 200 v zboru na to rekli? — Molčali so. Že dle časa so bili ogrski katoliki nezadovoljni s
mana Vielgutha, Gustava Winterhollerja in svojimi poslanci, kateri so se pri debatah o
dr. Karola Dostala. 2. Poročilo svobodnost-nega odseka o prošnji c. k. državnega pravnika v Rzeszavem, da se pritrdi sodnijskemu postopanju zoper poslanca Antona viteza Oborskega zarad razžaljenja poštnega ekspe-ditorja Stanislava Koblerja v Lancut. 3. Poročila o peticijah.
Volitev za baron Lacarinija v istrij-skem velikem posestvu bode na dan 9. maja.
„Wiener Ztg." naznanja 24. t. m. postavo 3. marca 1883 zarad oprostenja ko-lekov in pristojbin pri vseli zapisnikih in
katoliških peticijah zastran civilnega zakona, zastran učilne zaloge tako medlo obnašali, tudi v ,,Slovencu" smo nekaj o tem govorili, pri debati o postavi za srednje šole je pa minister Tisa sam zagovarjal katolike, in vendar je on po veroizpovedanji kalvin. — Vsako pritiskovanje od ene strani rodi nasprotno gibanje in tako je tudi tukaj. Izšla je knjižica ki ima naslov ,, Katholisak ebred-jetek" (Katoliki zdramite se!) pisal jo ja baje katoliški župnik in v nji dokazuje, da, so protestanski volitveni okraji že davno
•popustili ministrskega predsednika, in da bi Peter Kokalj, zatožen hudodelstva uboja
uže davno ne bil na krmilu, ko bi ga ne podpirali katoliki, posebno pa katoliška duhovščina. Pisatelj potem dokazuje, da Tisza najboljše službe deli protestantom, na katolike pa se slabo ozira. Ako ni minister protestant, je vsaj njega namestovalec. V vladnem klubu, pri časopisji, pri železnici preo-bladajo. — Pred letom in dnevom je kal-vinski ministrski svetovalec rekel, katoliška cerkev nima srednjih šol, in ta gospod je bil zopet merodajalen pri osnovi sedanje postave o srednjih šolah. Sedmograški škof je zahteval, da naj vsi katoliški poslanci glasujejo zoper postavo, ki popolnoma žabi vse katoliške naprave na Ogerskem, v gosposki zbornici se bodo škofje določno potegnili za pravice katoliške cerkve, ki se tukaj zanemarjajo. Kaj pa vladno časopisje ?' Ako je protestant v oposiciji z vlado, ga vladni možje varujejo in ne napadajo, a do katoliških oponentov ne poznajo obzira, kakor se to vidi, kedar govori grof Apponij. — Molčanje katolikov je vzrok, da so protestantje dobili prevago; poslanci so se pod plaščem državnih koristi popolnoma podvergli vladni samovolji, ter zgubili samostalnost. — Kakor se vidi, katoliki spregledujejo in so se začeli gibati.
Ogerskim katoliškim družbam so
poslali sv. Oče pismo, v katerem pravijo, da im je bilo pismo, katero so poslali katoliki zbrani v Oroshazi prijetno spričalo čistega nauka in udanosti do rimskega prestola. Potem se vesele, da družba tako vrlo napreduje, ter v soglasji s cerkveno oblastjo in veljavo pospešuje korist katoliške cerkve na Ogerskem.
Prav posebno, pravijo sv. Oče, jih pa veseli, kar se je poročalo o zadnjih sklepih, da se namreč mladina katoliški poučuje , in da se dobre bukve razširjajo med verne. Tedaj se trdno nadejajo, da bode družba izpeljuje storjene sklepe kinčala cerkev in domovino, škofom bode v tolažbo, a vsem vernim Ogerske na korist. Konečno vsem po-
zagovarjal ga je dr. Papež. Porotniki so ga s 7 proti 5 glasovi za nekrivega spoznali, sodnija ga je oprostila, on pa je vzel cepin, ki je bil pri sodniji in s katerim je kmečkega fanta po trebuhu vdaril, da je drugi dan umrl, ter šel s 3 tovarši domov. S tem je bilo sedanje sojenje porot zaključeno ; prihodnje bode meseca junija.
(Ljudske veselice) letos o Binkoštih za »narodni dom“ ne bode, ampak še le drugo leto.
Razne reči,
-- Praktična Metodika za učitelje in učiteljske pripravnike. Sestavil in založil Ivan Lapajne, ravnatelj me-ščanskej šoli v Krškem. Cena 80 kr. V Ljubljani natisnil Rudolf Milic 142 št. v 8°. To je naslov knjigi našemu šolstvu prepotrebni. G. pisatelj nam pove v „Predgovoru“, kaj ga je napotilo, da je spisal »Praktično Metodiko" in kako da jo je sestavil; pravi
c) tretja risanka 4% pike, č) četrta risanka z okvirjem, d) peta risanka čista 100 kosov, mala po 250 a velika po 300 kr.
— Za notarja v Šoštanj pride gospod Ivan Kačič, a v Sevnico gospod Fran Ver-šec. Veselo na obe strani.
— Iz Gorjan nad Blejskim jezerom se poroča, da bralno društvo ob začetku leta osnovano dobro napreduje, število udov je naraslo na 100. Za pospeh društva najbolj dela predsednik sam, dalje pa g. učitelj Že-rovnik, ki uči po dve uri na teden v petji.
— Vabilo. Katol. podporno društvo v Celji napravi prihodnjo — belo nedeljo ob 4. uri popoldne v vrtni dvorani „pri belem volu" veselico v tem redu: 1. Tombola. 2. Petje: a) »Zvezna", vglasbil A. Nedved — poje pevski zbor „kat. podp. društva", b) J. Verdi, Kr. 19, Scena ed Aria „D’amor sull ali rosee" iz opere Trovatore — samospev sč spremljevanjem na harmoniji; c) „Večernica11, vglasbil dr. G. Ipavic, poje društveni pevski zbor. 3. Predstavljanje igrokaza: »Eno uro doktor.11
Vstop je dovoljen čč. udom, ki pokažejo
namreč, da je s knjigo »Prvi pouk11 le ne —r ,,--------------...
koliko zadostil potrebi slovenskega učitelj- pri vhodu svoj vstopni list. Društveni pri-stva, da se je pa kmalu potem, ko je spisal jatelji, ki pa niso udi, dobijo vstopne liste - .................................. pri gosp. Fr. Kapusu, trgovcu v Celji po
omenjeno knjigo, lotil pričujoče knjige, za katero je nabral gradiva po mnogih knjigah, šolskih časnikih, slovenskih in nemških in to pomnožil in v celoto zvezal se svojimi sveti. Podlaga za pričujočo knjigo pa so bili: Učni načrti za ljudske šole v Primorji. Knjiga se ozira na vse nauke ljudske šole, ter ima o vsakem najpred: Splošni učni načrt; učno svrho za nižjo, srednjo in višjo stopnjo; nadrobni načrt za vse tri stopinje kakor zgoraj in potem učne poskuse. Nauki ljudske šole so našteti ti le: Slovenščin a, Z e m 1 j e p i s j e, Z g o d o v i n a, Prirodo znanstvo. a) Prirodopis, b) priro-doslovje in kemija, Računstvo, Merstvo, Pisanje, Petje, Telovadba. Iz tega se da nekoliko posneti, kaj obsega knjigo in kako je razdeljena. „Praktična Metodika11 je prva
^	„„„wuu yocll, vv. šolska knjiga te vrste v slovenskem jeziku,
dele apostolski blagoslov. Pismo ima dan 'u	da sem s tem dosti povedal, kar
o ______••	•	•	•____ .*	<	..r v	-i numo ir\ lrnii/vn	A.-.^~x:
8. marcija in je pisano Antonu Lonkay pred sedniku in drugovom.
Vnanje države.
V Rinm se je razpočila 26. t. m. skle-nica se smodnikom pred palačo pravosodja, drugo tako sklenico so dobili pred palačo Kvirinalsko. — Več oseb je zaprtih.
Domače novice.
V Ljubljani 29. marca.
(Vodnikova slovesnost v gledišči 26.t?m.) je sijajno izpala. Spored je bil točno zvršen, mnogobrojno občinstvo je bilo zadovoljno. Pesem Šišenske čitalnice, pod vodstvom g. Stegnarja, je bila na zahtevanje občinstva
ponavljana.
•	---- — —	*,/ v, » uv vvuu junr ouuu ta*
(V ljudski kuhinji) so bili nje vsakdanji krat, kedar bodo šolske oblasti priporočale
more to knjigo priporočati slovenskim učiteljem. — Kar so drugod po samem in raztreseno iskali in morda najdli, ali tudi ne najdli. imajo tu skupaj v lepem redu, v iz-gledni sestavi. Drugi ugibljejo in prevdarjajo, a gospod pisatelj jo je uganil in v javnost stopil z dovršenim delom, in slovenskim učiteljem podal po vsem rabljivo in preko-ristno knjigo, sedaj jim ne ostaja druzega, nego. da to delo vsestransko pregledajo, premislijo in se po njim ravnajo. Pač da, učitelji bi se radi po tem navodu ravnali, ali sedanja osnova tirja, da se realije razpravljajo po večrazrednih šolah, ako je le količkaj mogoče, v nemškem jeziku, to pa zadržuje šolski napredek, ker se učenec bo-nije ob istem času z jezikom in stvarjo. Delo in trud pisateljev se bode prav cenil ta-
gostje in tudi nekateri drugi brezplačno po-gostovani 26., 27. in 28. dne tega mesca. Vse stroške bode prevzel slavnoznani dobrotnik g. Josip Gorup iz Trsta, ki seje 27. t. m. poročil z gospodično Klavdijo Kees-bacher-jevo in se na dan svoje poroke spomnil tudi revežev Ljubljanskega mesta. Naj
slovenski jezik, a sedaj smo pa še daleč zadej. na Kranjskem in na Štajarskem, na Koroškem pa še s tem nismo začeli, dasi-ravno tam tudi Slovenci stanujejo.
Isti pisatelj ima v zalogi pisanke, ki so: 1. slovenska lepopisnica. 2. slovenska začetna lepopisnica s prečnicami. 3.
s -v**	o- -----~---- jnouiua fr	UUlllUeblliU O.
mu dobrotljivi Gospod, kije plačnik za re- nemška lepopisnica. 4. slovenska pravopis-
veže, obilo povrne na tem in unem svetu to njegovo dobroto.
(Porotne sodbe v Ljubljani.) 20. t. m. popoludne je stal pred sodbo kmečki fant
niča. 5. nemška pravopisnica. 6. spisovnica slovenska iu nemška. 7. računska pisanka; 100 kosov po 110; 90 in 80 kr., in risanke a) prva risanka 1%, b) druga risanka 2%
40 kr. Prostovoljni darovi se hvaležno spre-jemljejo. Čisti znesek veselice je omenjen za poravnanje stroškov za društven harmonij, ki stane 120 gld.	Odbor.
— Trst in okolica. — Zgodovinska slika spisal Matija Sila. Ponatisnjeno iz »Edinosti". Tiskal Franc Huala v Trstu 1882. V mali osmerki str. 154. Obseg knjige: Predgovor, Uvod, A. Lega mesta tržaškega in okolice, B. Zgodovina Trsta. I. Od naj starejše dobe do Karola Velikega. II. Od Karola Vel. 803 (813) do združenja z Avstrijo. III. Od izročenja mesta Avstriji (1382) do razglašenja svobodne (proste) luke. IV. Od vstanovljenja svobodne luke 1. 1719—1790. V. Trst za časa francoskih vojsk (1790 do 1815.) VI. Od restavracije (1813) do najnovejše dobe 1881. C. Spomeniška listina združenja Trsta z Avstrijo. D. Vrsta: 1. škofov tržaških, 2. vladarjev, 3. cesarskih namestnikov. E. Popravki in dodatki. To je kratek obseg knjigi. Povdarjati nam gre tukaj mar-nost in trud pisateljev, ki nam je po raznih, kritično izbranih virih podal znanstveni spis »Trst in okolica11. Delo ni prepis kake knjige, kakor se nam včasih ponuja za izvirno delo, ampak kakor se vsak lahko prepriča, izvirno in pri tem močno poučljivo temu, komur je mar za zgodovinsko resnico, a ne za strankarsko zgodovinarsko, »Kjer kamen in bron molči, tam govore krajna imena.11 In vzlasti v razlaganji krajnih imen je knjiga prav posebne vrednosti; in poglavje A. »Lega mesta tržaškega in okolice" najbolj zanimiv del te knjige.
Med drugim naj omenimo, da se ime »Trst", lat. »Tergestum11 razlaga na l5stero načinov, izmed katerih je menda naj bolj verjetno, da je Tergestum izpeljano in slov. trag — tragišče = pristanišče (luka). Na strani 38 nahajamo tudi za »Akvilejo", drugačno razlago mimo navadno od »aquila“ (orel), ker Bimci so imenovali to - mesto tudi »Akvile-gijo — vodeno mesto, in Terstenjak izvaja to ime od: Akla. akvila, kar znači temno megleno mesto. Iz teh kratkih vrstic je razvidno, koliko zanimivega za jezikoslovca ima ta knjiga v sebi. G. pisatelj sme reči, da je svojo nalogo dobro izvršil, in na pod-
lagi krajnih imen dosti jasno dokazal, da v Trstu in okolici so v zgodovinskih časih prvi stanovali Slovani, a druge narodnosti so se pozneje tu naselile. Naj še nekoliko omenimo dobe (IV) od ustanovljenja proste luke leta 1719 do 1. 1780. Do 1. 1717 Avstrija še ni imela primorskega mesta, kamor bi tuji kup-čevalci mogli prosto in brez lačna vvaževati svoje blago. Pretehtavali so, kje bi bolj kazalo vstanoviti prosto luko, ali na hrvaškem Primorji, ali v Ogleju, ali v Devini, poslednjič so se odločili za Trst. Z odlokom 18. dne marcija je dovolil cesar Karol VI. Trstu prosto luko, in odsihmal slovi Trst kot prvo kupčijsko na severnem bregu adriatskega morja. Ako poslednje premislimo, se nam nobena stvar ne vidi tako abotna in kratkovidna, kakor rovanje Trsta zoper avstrijsko vlado, kajti ta dan, ko si Avstrija izvoli drugo primorsko mesto, mora propasti Trst, ki je že tako prekoračil svojo zlato dobo.
Od knjige smo pa zašli na politiko, a ravno zarad nje knjigo posebno priporočamo vsem, ki se pečajo z dnevno politiko.
— Nemškega lepoznanskega zabavnika ,Deutscher Hausschatz11 obseg je sledeči: Text. Das Medaillon. Roman vou Walther von der Wied (Fortsetzung). — Die Mitesser. Von Dr. J. A. Schilling. — Stam-bul. Reise-Erinnerung von Karl May. — Der Herr auf den Fluthen. Gedicht von Joseph Braun. — Die Belagerung von AVien durch die Tiirken im Jahre 1683. Nach alten gleich-zeitigen Buchern erzahlt von Arnold Frei-herr von IVeihe-Eimke. — Bevrahrte Haus-mittel. Gicht. — Noch ein Mittel gegen Frostbeulen. — Dr. Paul Majunke. — Allerlei.
Illustrationen. Und ich war anch dabei. Nach dem Gemalde von H. Pabst.
kih, ali je bil res kje vojak s tem imenom. Bili so na pravi sledi, in iz Berolina se javlja, da je zločinec pred preiskovalnim sodnikom obstal svoje hudodelstvo. — Kar se ne stori, se ne zve!
— Dr. Tanner, ki se je drugim „za zgled11 pred nekaj časom postil 40 dni (?) je sedaj zopet začel komedijo s postom. 15 dni ni ničesa jedel, a policija je prišla ponj, stanovitno se je branil kaj vživati, na zadnje so ga posilili s kupico mleka, in sedaj — je pa zblaznel, mogli so ga poslati v norišnico.
—	6 tehtnih junakov je prišlo iz Kohin-Kine v Hamburg. Ti so indiški sloni namenjeni za živalski vrt v Hamburgu, naj-veči je 18 let, najmlajsi 2 let star. Vožnja je stala 300 frankov za jednega. Da jih je opravljal, najeli so stanovalca od tam. Prav prijetno ni bilo ravnati s temi tehtnimi osebami.
— Iz otoka Sicilije se poroča, da je vodometna gora Etna začela divje razsajati, Vse vasi in mesta okoli gore 500 □ kilometrov na široko so ali vse, ali deloma razdejane, iz 12 žeknov se izliva goreča žlindra po gori navdol in kamor se privali, vse pokonča; goreča žlindra je že osem kilometrov daleč od mesta Catanija, ako se bode goreča reka valila v ti meri, v dveh ali treh dneh je v mestu, in Catanija je pokončana, kakor je bila pred 200 leti.
-	Pravda zoper socialiste. (Dalje). Sprašujejo se nadalje zatoženi, vendar
ni omeniti nič kaj posebnega o njih izpovedi, vsi taje. da bi bili udje kake tajne družbe. — Zatoženi Alojzij Treibenreif ie bil v Cirihu v Švajci predsednik delavskemu vzobraževalnemu društvu in je prvo-
Eksekutivne dražbe.
30. marca, 3. eks. drž, pos. Širnem Ovjač i* Zerjavke. 1402 gld, Kranj. Relicitacija zemljišča Jožefa Dolenc iz Setnice 1870 gld. Vrhnika. 1 eks. drž. zemljišč ml. Marije Sterle iz Prema 1110 gl., 700 gld. in 470 gld. Bistrica. 1. e. drž. pos, Franc sedaj Marija Kodela iz Budanj, 360 gld. 268 gld. in 140 gld. Vipava. 3, eks. drž. pos, Andrej Vidmar iz Rakitne 4135 gld. Verhnika. 3. eks. drž. pos. Jakob Malečkar iz Smrja št. 1. Bistrica. 3. eks drž. pos. Miha Barbuš iz Šambije. Bistrica. 31. marca. 1. eks. drž. pos. Jožef Urh iz Dvorjan. Kranj. 1. eks. drž. pos France Men-hard iz Kamnika 300 gld. Kamnik. 1, e. drž. pos, Marija Slapnik iz Podhruške. Kamnik. 3. e. drž, pos. Franc Šlebir iz Stovnika 4435 gl. Kamnik.
Bei dem Advokat. Gemalt von H. Kotschen- mestnik društvu mizarske stroke. Tudi ta
reiter. — Aus England’s vornelimer Welt I. Von L. Fehrenbach. — Aus EnglamTs vornehmer AVelt II. Von L. Fehrenbach. — AVer hat denn das ivieder getkan? Gemalt von Sonderland. — O'o’s wohl reicht? Gemalt von AAr. Grossmanu. — Fiirst Bismark ,,im Barte“. Originalzeichnung von H. Schee-renberg. — AVie Grossmiitterchen ihre Mar-chen erzahlt. Gemalt von H. AVerner. — Dr. Paul. Majunke.
— Uštredni Matice Skolska je nabrala že 250.000 gl. Lepa svota, ki je naj boljši odgovor na Scbulvereinove namere. Pojdi in tudi ti vzgled posnemaj, velja nam Slovencem!
— Umorjen je bil na planem župnik iz Vojmislic v okraji Kromav na Murskem, tridesetkrat je bil z nožem sunjen in najdli so ga mrtvega na polji. Pravijo, da se je nekdo nad njim zmaševal. Ranjki je imel navado, da se je vsaki dan in ob vsakem letnem času hodil umivat v samotnem kraji na kopališče, to je tudi storil pretečeno sredo (22. t. m.) popoldne. A že ob 5 ga je najdel mrtvega vradnik grajščine Kromavske! Nad mrličem se je videlo, da je bil najprej ostreljen, potem je pa imel 30 ran z bodalom. Pokopan je bil v ponedeljek. O morilcu se še nič ne ve.
— Morivec poštnega sluge Kos-saetli je bil zasačen v (Devinu) Magdeburgu. Bil je svoje dni pri 7. polku kirasirjev. Polk je poslal njegovo fotografijo, poštni sluga Miiller in gostilničar v Berolinu sta spoznala, da .je to bil tisti, ki se je mudil v gostilni in je sobo najel. Tam je pa pokazal svoj odpust, vprašali so potem pri vseh pol-
noče vedeti o kaki skrivni družbi. Svoje dni je bil v Monakovem 14 dni zaprt. Dalje izpove, ko ga državni pravnik na besedi vjarae, da si je nekdaj p ridejal ime „Toma Manlius11 ker socialisti si pridevajo po dvoje ime, ker jim je policija trdo za petami. Državni pravnik mu je tudi očital, da so pri njem najdli ključ za tajno pismenost (Chiffreschlilssel) in je bil pohišni pro dajalec s svetimi podobami, da je imel povod za agitovanje. — Ko ga zagovornikov nekdo vpraša, zakaj tako, odgovori, da večina ljudi nima pojma o socialnem demokratizmu (družbeni ljudski vladi) a sosebno od ljudi, ki kupujejo svetopisemske podobe ni pričakovati, da bi se spreobrnili k socializmu.
(Dalje prih.)
Zahvala.
Sporočam, da sem od dne 11. t. m. do danes za naše pogorelce zopet sprejel naslednje zneske:
Iz Ljubljane 50 gl., iz Zg. Grada Štajar-skega 7 gl., iz Gorij 15 gl., iz Trate 2 gl, iz Dobrave 15 gl., iz Javorja 3 gld., iz sv. Križa p. Ajdovšini 3 gl., iz Kočevske Planine 5 gl., od „Slovenca“ 20 gl., iz Zapog 4 gl. Zbirkov „Zg. Danice11 137 gl. 38 kr., iz Šentjurja nad Račjem 4 gl., iz Šent-Le-narta nad Loko 5 gl,, od gospe Emilije Cvet-ničeve 5 gl., iz Vipave 1 gl., iz Slavine (že drugič 5 gl. 66 kr. iz Gogovica 7 gl. Skupaj do danes 407 gl. 4 kr. Za prejete darove se zahvaljujem v svojem ter v imenu po-gorelcev blagim gg. dobrotnikom.
Y Košani v dan 23. marcija 1883.
Matija Torkar, župnik.
Umrli so:
17.	marca. Jera Podlogar, kočjaževa žena 55 let, Poljanska cesta 51, sušica. — Ida Sehmutz, v. častnika hči 2'/« leta na Poljanah št. 18, otrp-njenje pljuč. Antonija Vidic, čevljarjeva hči 7 let, Polj. nasip 65, pluč. tuberkuloza.
18.	marca. Valentin Selan, delavec 73 let, sod. steza št. 2„ plnčnica. 19. marca. Helena Nagode, gostija 75 let, Florj. ulice 12, nak. 20. marca. Mihael Klemen, branjevec 78 let, gosposke ulice, sušica. Benedikt Heinze, krojač, lonč. steza št. 8. 21. marca. Anton Haselsteiner, dninar, 34 let, polanski nasip št. 50, obešen. 22. marca Albert Petrin, 7 let, Hrenove ulice št. 8, koze. Neža Marinšek, gostja 62 let, Petrova cesta št. 28, otrpnjenje pluč, Leopoldina Lasnik, dninarjeva hči, 2 1. 5 mescev, tržaška cesta 24, bronhitis.
24. marca. Frančiška Kuhar, 9')4 1., Poljanska cesta 18, tuberkuloza. — Janez Jurjavec, 5 let, Marija-Terezijina cesta, spridenje obist.
26. marcija. Emil Razinger, učit. sin 16 let, judovska steza št. 5, vodena glava. — Eduard Dolenc, kondukt. sin 5% leta, davica. — Frančiška Krainc, delavčeva vdova 51 let, Kravja dolina št. 11. — Avgust Petrin, 12 let, Hrenove ulice št. 8, koze.
V bolnišnici:
15. mavca, Anton Bartol, dijak 15 let, difte-ritis. 17. marca. Marija Ločnikar, gostija, 90 let, starost. — Jože Berzavšek, gostač 57 let, hron. tuberkuloza. 18. marca. Elizabeta Žagar, gostja 61 let. stisnjenje črvesa. Marija Berger, kuharica 46 let, kron. pij. tuberkuloza. 20. marca. Magdalena Sehneider, najdenka, 2 leta, pluč. tuberkuloza.
Dunajska borza
28. marca.
Papirusi renta za 100 gl. . . .	78 gl 30 kr.
Srebrna „	„	„ „ . .	. .	<8 ,, 55 ,,
Zlatsi	„ ..	. .	98 „ 65 „
Državno posojilo 1. 1864 . . .	. . 168 „ 50 „
Kreditne srečke (za 100 gl.)	. . 170 ., 50 „
Ljubljansko posojilo ....	. .	23	25 „
Fes. cekini 		• •	5 „ 65 „
Francoski za 20 fr		. .	9 „ 48 „
Nemška marka		
Zarad spremeilitve prostora razprodaja zalogo v blagu
Karl Till
( poleg Ilradeckijevegamost a: orodje, ki se potrebuje v kancelijah, pisarnah in šolali, lepotinje (gaianterijno blago) oljnate slike, bukve 's podobicami, raznovrstni papir i. dr. po zelo znižani ceni. (2)

Pozor!
Gotovo, že mnogokrat potrjen pomoček proti
božja§ti (Epllepsie)
naznauuje gosp. F raji c Matej o wsky v Adler-Kosteletz-u na Češkem vsakemu, kdor se hoče na-Dj obrniti.
Pripoznanj in zahvalnih pisem ozdravljenih v dokaz resnice je mnogo na razpolaganje.	(2)