american news' paper printed in slovenian language AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLlf mnumtsatammimt! turn nm&i "Kmmmx f&mxt' NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 89. CLEVELAND, OHIO, MONDAY AUGUST 2nd, 192G. LETO XXVI!L-V0L.XXYIII 16 letna sužnja. MLADO SLOVENSKO DEKLE JE BILO SEDEM LET ZAPRTO DOMA. To je zgodba o 16 letnem slovenskem dekletu, ki je bilo skozi .zadnjih sedem let sužnja na domu starišev. Družina se imenuje Gregorič in stanuje na 13115 Crennel! Ave. Policija je zadnje čase dobila več pritožb od sosecfov, da se v omenjeni hiši nečloveško postopa z mladim dekletom. Pred 14 dnevi je šla neka policistinja pogledati, toda ni mogla ničesar dognati. Pretečeni petek pa je šla policistinja v hišo, oborožena s sodnijskim varantom. Na dolgo trkanje šele se jim je odprlo. Policistinja je zagledala pred seboj slabotno dekletce, 16 let staro Mary Gregorič, katere je bila sama kost in koža. Skozi dolgih sedem let je bila prava sužnja v hiši. Opravljati je morala vsa hišna dela, vse družinsko perilo sama prala. ribala, kuhala in snažila. Imeli so jo skoro neprestano zaprto, in pri črni kavi in krompirju seveda tudi v zdravju in rasti ni mogla napredovati. Nikdar ni slišala prijazne besede. V šoli je pred 7. leti nekako zaostala, in ker so se drugi otroci norčevali s siro-tico, so jo stariši obdržali doma. Kako da šolske oblasti tega že prej niso zvedele, je uganjka. Tekom dolgih sedem let sirota nikamor ni smela, razven če so jo poslali v trgovino, ali pa če se je tu-patam skrivej ukradla iz hiše in govorila s tem ali onim de. kletom, toda je bila vselej te-pena, kadar so jo opazili. Bivala je večinoma v temni kleti, kjer je delala, trdo delala, Policistinja jo je peljala na policijsko postajo, in sirota je mislila, da je prišla v nebesa. Policisti so ji dali sladoleda — katerega še nikdai v svojem življenju prej ni okusila. Potem so jo pa odpeljali v zavod za deklice, kjer ostane, dokler mladinski sodnik o njej ne odloči, kaj se bo zgodilo z njo. Skoro gotove je, da Mary ne bo šla več na ?-aj k starišem. Izjavila se je, da se ne vrne več, ker je na Policiji preveč dobro. Najbrž bodo dobili za njo drugo družno, kjer se bo lahko odpočila od sedemletne sužnjosti, kjer bo zopet lahko hodila \ solo, kjer bo dobila sladoleda in lepe obleke. In Mary bo podala še dobro in pridno dekle. Cerkve pečatijo. MEKSIKANSKA VLADA JE DALA ZAPLENITI CERKVENO PREMOŽENJE. Mrs. Hall izpuščena DRŽAVNI PRAVNIK JI NE MORE DO ŽIVEGA, KER NIMA DOKAZOV. Mexico City, 30. julija. Vladni agenti so danes po Meksiki začeli pečatiti cerkve, ne ustanove, šole in druga poslopja, dočim cerkev samih še niso zaprli. Ljudstvo, ki je že itak precej razburjeno, se zgraža in bati se je resnih posledic. Vlada je nadalje odredila, da se mora papežev poslanec v Meksiki, Msgr. Cris-pi, deportirati. Vlada je poslala močne vojaške čete v j okolico glavnega mesta, kjer se baje nezadovoljni katoliki, J zlasti pa Indijanci, zbirajo v velikem številu. Policija v glavnem mestu je bila pomnožena, in okoli vladnih poslopij se nahajajo trojne straže. Pro ti večeru v petek so prenehale službe božje v cerkvah. Duhovni so začeli zaklepati cerkve, kjer se ne bo vršila več služba božja, kot protest proti vladnim proti-verskim odredbam. Ravno predno se je stemnilo, je policija vrgla kor-don okoli katedrale v glavnem mestu in preprečila vsakomur dohod. Generalni zvezini pravnik republike Meksiko. general Ortega, je bil od ljudi napaden s kamenjem, ko je prišel, da zapre cerkev sv. Katarine. Iz Rima se poroča, da se papež Pij obotavlja razglasiti cerkveni interdikt nad Meksiko. To silovito kazen katoliške cerkve bo uporabil le v skrajnem slučaju. Več kot 300 let je minulo, odkar je bil razglašen zadnji interdikt nad kako deželo. Sommerville, N. J., 31. juli. ja. Mrs. Frances Hall, udova po umorjenem protestantov-skem pastorju, ki je bil umorjen pred 4. leti, je bila danes izpuščena iz zaporov, pod varščino $15.000. Sodnik Gum-maro je odredil, da se spusti iz zaporov, ker država ni mogla doprinesti nobenih aktualnih dokazov, da je Mrs. Hall umorila svojega moža in cerkveno pevko Mrs. Mills. Ko se je prikazala pri vratih ječe, jo je napadel cel roj fotogra-fistov in časnikarskih poročevalcev. Mirno se je dala fotografirati. Ženska se je smejala časnikarjem, vendar je poslušala vsa njih povelja, kako se mora obračati in stati, da dobijo boljše slike. Sodnja obravnava proti Mrs. Hall se bo vršila v jeseni. Governer je imenoval posebnega državnega pravnika, ki bo zastopa) državo proti obtoženi ženski. Lov za pivo. ZVEZINE OBLASTI BI RADE DOBILE NAZAJ UKRADENO PIVO. ROPARJI ODNESLI $65.000. Boston, 30. julija. Dva roparja sta prišla danes v voz Boston & Maine železnice ter sta iztrgala stražniku voza $65.000, kateri denar se je nahajal v neki listnici in je bil namenjen za neko banko v Amesbury. Po ropu sta ban-dita skočila iz voza in zasedla že pripravljeni avtomobil v bližini. 90 ARETIRANIH RADI STRUPA V ŽGANJU. Buffalo, N. V., 30. julija. Zvezine oblasti so v tem mestu in v Niagara Falls prijele 90 oseb, katere dolžijo, da so tihotapci med Canado in Ameriko, in ki so zadnje čase razpečali med ljudi strupeno žganje, radi katerega je umrlo tekom par dni nad 40 oseb. Vlada je tudi dala zapreti Cataract Brewing Co. v Niagara Falls, ki je letno prodala za en milijon dolarjev pive. Uradniki kompanije so obtoženi kršenja prohibicije. Na glavni policijski postaji So izurjeni policijski strelci zadajo soboto streljali v Alvar Ja-'obsena, ki pa ni ničesar zakri-vii- Več kot 100 krogelj je bilo Vdanih na Jacobsena. Vendar niso ubili, niti ranili. Ja-c'obsen je imel na sebi neke no-Ve vrste telovnik, skozi katere-nobena krogi j a ne prodre. policija bo dobila sedaj take tednike, ako mestna zbornica »dobri denar za nje. Vsak te lov»iik namreč velja $100. Mary Pickford in njen £>oug Fairbanks, sta te £ni obiskala predsednika če-no-slovaške republike, Masa-ryka. — Raje je imela starega kot mladega, in -sedaj bo sodnija odločila, koliko je taka ljubezen vredna. Osemindvajsetni Henry Vender Coy je vložil tožbo za £50,000 odškodnine proti 47 let staremu Reuben Brunner, dol-žeč, da mu je izneveril ženo, ki je stara 27 let, toda ni marala za 28-letnega moža, pač pa se je pajdašila s 47-letnim Brunnerjem. Kot trdi mladi Coy je žena izjavila, da je rajši ljubica starega moža kot pa sužnja mladega fanta. Brunner je pa izjavil, da o vsem tem prav nič ne ve. — Policija je dobila v Cleve-landu v neki samotni hiši na Prospect Ave. dvoje mladih deklet, ki ste pobegnili svojim starišem iz Canade. Ena, 16-letna Laura McKintee, druga pa 17-letna Harriet Thomas iz Niagara, Ont. V Lorainu ste dobili par fantov, ki so dekleta pripeljali v Cleveland, kjer se je vozilo in pijančevalo, dokler policija ni naredila konca. Dekleta bodo sedaj poslali nazaj starišem. — Baje je bil neki Cleve-landčan, ki je umoril urednika Don R. Mellett v Canton, Ohio, pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Policija cele dežele išče nekega Patrick Mc-dermotta, bivšega Cleveland-čana, ki je tukaj dobro poznan. Slika McDermotta je bila razposlana policiji in časopisom po celi Ameriki. Kot trdijo detektivi, je dobil Mc-Dermott za udeležbo na umoru urednika $750 izplačanih. Za umor se je plačalo $2250, kar naj bi se razdelilo med tri osebe. Prvotno je bil določen dan 12. julija za umor urednika, toda eden izmed najetih morilcev se je skesal in pobegnil. Tako se je naročeni umor. zakasnil za štiri dneve, ker so čakali, da dobijo še tretjega morilca. Vodja zaro. te proti življenju urednika Melletta, je neki v Cantonu stanujoč mlad tujezemec, ki je preskrbel denar za morilce. Dotični je tudi voditelj bandi-tov v Cantonu. Kot znano je razpisana $30.00 visoka nagrada za onega, ki prime morilce urednika. — Prihodnjo sredo ^e odpre nova. velikanska električna postaja Cleveland Electric Illuminating Co. v Avon, blizu Cleve-landa. Ta elektrarna je veljala ogromno svoto $15,000,000. V njej se bo proizvajalo električne moči za -100,000 konjskih sil. Vsa severna Ohio skoro bo dobivala elektriko iz te ogromne tovarne. Glejte sliko na zadnji strani. Zvezini pravnik je začel preiskovati trditve, ki so mu prišle na uho, da namreč cle-velandska polciija podpira ir straži bootleggerje in preva-žalce opojne pijače. Zvezina vlada bo zategadelj upeljala preiskavo v clevelandskem policijskem oddelku, in ta preiskava bo temeljita. Dc preiskave je prišlo, ko se je pripetila znana tatvina pive in žganja v vasi Fairview. Izda! je nekatere policiste eden izmed prijetih suhaČev. Skrivnostna posvetovanja se vrše \ uradu zvezinega pravnika Policijski načelnik Graul, inšpektor Mattowitz in kapitan Hagan so zaporedoma obiskali zvezinega pravnika, toda nihče ni hotel povedati, zakaj se gre. Policijo je baje izdal Harry Parker, suhaški agent iz vasice Linndale, katerega so aretirali, ker se je izdajal za zvezinega agenta. Baje se nahaja v Detroitu neki posredovalec, ki je v zvezini službi. Ta posredovalec odpremlja pivo v Cleveland, kjeij zopet gotov: uradniki skrbijo, da pride na prave naslove. In policija baje večkrat miži pri tem Sedaj bo zvezini pravnik skrbel, da se upelje natančna preiskava, ki naj dožene, v koliko je cleve-landska policija v zvezi z bootleggerji, če je sploh kaj resnice na tem. Kljub temu pa zvezina sodnija sodeluje s clevelandsko policijo pri iskanju prostorov, kjer se prodaja pijača. V petek zvečer je osem policijskih avtomobilov ter 12 policistov in 10 zvezi-nih prohibicijskih agentov "napadlo" zapadno stran mesta. Zvezini agenti so že prej v dotičnih prostorih, preoblečeni seveda, kupili opojno pijačo. Pet lastnikov prostorov z mehko pijačo. Aretirali so vse goste, katere so dobili v dotičnih prostorih. V enem izmed prostorov, ko so se tam nahajali policisti in zvezini agenti, je zapel telefon, in odgovoril je neki detektiv. Glas je naznanjal, da se bliža voz s 25 zaboji canadske pive, da naj bodo pripravljeni. Policisti so čakali, toda voznik je najbrž dobil "veter," kaj se godi in ni prišel. 48 oseb je bilo aretiranih. Še en piknik ODBOljL FARE SV. VIDA JE SKLENIL IMETI PIKNIK 5. SEPTEMBRA. FRANK RISLER JE RIL OD POROTNIKOV OPROŠČEN VSAKE KRIVDE. PAPEŽ NAMERAVA GRADITI HIŠE. « Rim, 30. julija. Papež Pij se bavi z načrtom, da zgradi več hiš okoli Vatikana, ki bi se dajale potem v najem za najnižjo mogočo ceno revnejšim slojem. V Rimu je veliko pomanjkanje stanovanj. — Pretekli teden se je oglasila neka ženska v našem uradu in prosila za pismo naslovljeno "Mary Pečjak." Toda ker isto pismo ni bilo njeno, je prošena, da ga vrne in ga izročimo pravi osebi. — Pretekli petek nas je obiskal v našem uradu Hon. Wm. Grall, župan iz mesta Lorain, O., kjer je med Slovenci jako priljubljen. Na seji odbora fare sv. Vida se je enoglasno sklenilo obhajati 60 dnevnico prvega velikega farnega piknika, ki se je vršil 5. julija. Povod temu, ker se prvi piknik ni popolnoma zaključil, ker niso bile vse številke dvignjene. To se bo zgodilo na drugem pikniku, ki se vrši 5. sept, in sicer n?> Frank Mervarjevi farmi na Dunham Rd. Odbor se je zavzel, da hoče iznenaditi svoje farane z vsakovrstnimi zabavam: Dan 5. sept. je nedelja, drugi dan je praznik, Delavski dan, t^rej bo vsak imel dovolj časa. Ta piknik bo kakor je bil prvi, zopet nekaj čisto novega, kar danes še ne smemo povedati. Toliko si vzemite na znanje, da naredite na vašem koledarju križ na dan 5. sept. Ta dan bo zaključek piknika, ki se je začel 5. julija. Zaključek bo boljši kot začetek, kajti vsak bo nekaj dobil. Povejte to svojim prijateljem in sorodnikom, da isti dan ne bodo drugam obljubili. Tedaj bodo tudi vsi računi zaključeni. Za sedaj je dovolj, da povemo, da je padlo od prvega piknika v blagajno pet tisočakov, za kar se delujoči ouooi z g. župnikom vred vsem najlepše zahvaljuje. Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja v dvorani stare šole, v četrtek, 5. avgusta. V ta namen so vabljeni vsi oni. ki so že prej delovali in vsak. ki ima dobro voljo. Vsak je dobrodešel. Sporoča se še, da je še nekaj srečk, ki so bile vrnjene odboru, potem ko je prvi piknik minul. Te je treba sedaj razpečati in prodati. Vprašajte v župnišču za te ti-kete, tako da bo vse pripravljeno dne 5. sept. — Odbor. -o- — Ker se v Clevelandu dnevno množijo slučaji, da vabijo fantje mlada dekleta v svoje avtomobile, kjer jih potem kriminalno napadejo in vržejo iz avtomobilov, se policija peča z načrtom, glasom katerega bi se aretiralo tudi dekleta, ki sprejmejo povabilo fantov za vožnjo. Policija je mnenja, da niso samo fantje krivi, pač pa tudi dekleta, ker nekatera se nalašč nastavljajo, ne zmeneč se za vse nevarnosti, ki jim prete orl take avtomatične vožnje v preteklem mesecu je bilo v Clevelandu 31 deklet napadenih tekom avtomobilske vožn:e s fanti, katere so le main ali pa nič poznale. Vsako dekle, ki se pritoži, da je bilo v avtomobilu napadeno, b> moralo biti zajedno s fantom aretirano, se je izjavil polic'iski nadz&rnik. — Petsto farmarjev v Portage county, ki pošiljajo mleko v Cleveland, se je uprlo povelju elevelandskih zdravstvenih oblasti. da morajo dati preiskati svoje krave, če niso morda je-tične. Mesto je sprejelo postavo, da ne sme nobeno mleko v Cleveland, ako niso krave preiskane glede jetike. Farmarji pa pravijo, da krav ne bodo dali preiskati. Vložili so tožbo na sodniji proti dotični mestni postavi. Nedeljski izlet NAD 3,000 ROJAKOV SE JE PODALO NA IZLET PO NAŠEM JEZERU. Steubenville, Ohio, 31. julija. Potem ko se je obravnava proti Frank Rislerju na tukajšnji sodniji vršila več kot en teden, je bil Risler spoznan od porotnikov nekrivim umora in oproščen. Frank Risler je znani forman iz Toronto, blizu Steubenville. Pred nekaj meseci so udrli v njegovo hišo suhaški agenti nekega mirovnega sodnika. Rislerja tedaj ni bilo doma, ker je delal. Ko se je pa vrnil domov, in dobil v svoji hiši suhaške agente, ki so razmetavali pohištvo, je šel po revolver in ustrelil načelnika suhaških agentov, McCova da je takoj umrl. Risler je bil aretiran in obtožen umora prve vrste, in ga niti proti varščini niso pustili. Toda nevolja med ljudmi radi suhaških agentov je bila tako velika, da so soreme-nili obtožnico proti Rislerju na umor druge vrste, in je bil izpuščen do obravnave pod varščino $1000. Porota, ki je imela soditi Rislerja, je obstala iz osmih žensk in štirih moških. Štirikrat so glasovali porotniki. Pri prvem glasovanju jih je bilo 9 za oprošče-nje, trije za kazen. Vseh osem žensk je glasovalo za oproščenje. Konečno so se zjedinili in so enoglasno izjavili, da Frank Risler ni kriv umora. Njegova žena je pridala pred sodnijo, da je mož streljal v samobranu, ker je suhač McCoy prvi potegnil revolver. Ljudstvo v sodni dvorani je priredilo oproščen-cu prisrčen pozdrav. -o- — Zadnji četrtek se je vršilo na Common Pleas sodniji zaslišanje kandidatov za ameriško državljanstvo. Štiri ženske in 52 moških je dobilo državljanske papirje. Med Jugoslovani so postali sledeči ameriški državljani: Mrs. Frances Logar, 947 Evangeline Rd.; Math Med-vedčič, 3639 E. 61st St.; John Božič, 14508 Thames Ave.; Emil Matič, 1106 E. 68th St.: John Prenar, 1717 E. 47th St.; Tom Bobnar Sr. in Tom Bobnai -Jr., 2214 St. Clair Ave.; Loui^ Tratar, 902 E. 141st St.; John Ruparčič, 1106 E. 63rd St.; Damjan Luzar, 1087 E. 64th St Vsi ti bodo že lahko pri primarnih volitvah dne 10. avgusta volili, ako se registrirajo v pondeljek, 9. avgusta v svojih volivnih kočah, popoldne med 4. in 9. uro zvečer. Vsem novim državljanom in državljanki naše iskrene častitke! -o- — Starišem Ignac in Marija Kamin, 1007 E. 76th St: je umrla hčerka, stara štiri leta. Umrla je v Charity bolnici. Pogreb se vrši v sredo zjutraj. Starišem izrekamo naše iskreno sožalje. — Jako važna seja se vrši v sredo, 4. avgusta. Sejo priredi Dekliška Marijina Družba. Gre se radi izleta Dekliške Marijine Družbe v nedeljo, 8. avgusta. Vse članice so vabljene, da gotovo pridejo na sejo. Vsaka, ki želi iti na izlet, naj naznani svoje ime. Letos je slovenska naselbina v velikem Clevelandu dosegla že več rekordov glede napredka, udeležbe pri javnih prireditvah, itd. Gotovo je pa bil dosežen rekord v marsika-kem oziru v nedeljo, ko je St. Clair Merchants Association priredila svoj izlet v Put-in-Bay. Mi smo vedeli, da se tega izleta udeleži gotovo 500 ljudi, računali smo mogoče na 700, tako nekako smo se podali za en tisoč, in naše tihe želje so bile, da bi vsaj 1500 rojakov prišlo na izlet, toda, da bi takorekoč "pol naselbine" se udeležilo izleta, tega nismo pričakovali niti mi, niti društvo, niti kapitah, niti parnik niti — nihče. Kljub dežju, ki je stalno padal v nedeljo zjutraj, so se ogromne čete našega naroda premikale v nedeljo zjutraj proti E. 9th St. pomolu. Rojak za rojakom, vse je smehljaje korakalo proti ogromnemu parniku "City of Erie." Kakor čebele so se vsipale narodne čete na oarnik, ki je bi! tekom 15 minut prenapolnjen. Navzoči .vezini nadzornik parobrodov e moral ustaviti nadaljno vkrcanje ljudi. Toda stotine in stotine rojakov je še ostalo. Kaj narediti! St. Clair Merchants Association pod načel-itvom našega councilmana Mihelicha, je konečno primo. ralo kompanijo, da so nam dali še en parnik "Goodtime," ki se sicer najprvo ustavi v Cedar Point, Point, potem pa oljul nalašč za Slovence v Put-in-Bay, kjer je bilo tri četrt ure po prihodu "City of Erie" veselo snidenje. Na obeh parnikih je bilo najmanj tritisoč Slovencev. Kdo je oa pričakoval take udeležbe! Kako se je "rajžalo," kaj se je 'delalo," kako se je "kranca-!o" parnik, to je precejšna zgodovina, in treba bo to stvar podrobno opisati v prihodnjih številkah. Omenimo naj samo to, da komur je bilo slabo na parniku, naj pomisli, da so tekom nedelje v Cleve-andu enega na smrt povozili •/ naselbini, šest sc jih izropali (nekaj podobnega se je zgodilo tudi na parniku, o čemur e tudi pomenimo), tri so pretepli, namreč v naselbini, ne la parniku, dva sta dobila krajno nevarne poškodbe od ivtomobilov in še več drugih nesreč je zaznamovati. No, Slovenci smo se vsi srečno vrnili domov, in odhajali so iz parniki isti, ki so "kranca-li" parnik, smehljajočih obrazov. Več prihodnjič. — Umrla je Mrs. Alice Toller, stara 27 let. Rojena je bila v | Clevelandu, kjer zapušča sopro-; ga in štiri otroke, mater, tri brate in tri sestre. Ranjka je bila članica društva Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz hiše žalosti na 5129 Luther Ave. Vsem preostalim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje, vanjki pa naj sveti večna luč in naj uživa večni mir! "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČ Za Ameriko........$4.00 Za Evropo......... .$5.50 5NINA: Za Cleveland po pošti . .$5. Posamezna številka____3c. Vsa pisma, dopisi in denar "naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Clevelnad and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office -at Cleveland, Ohio under the Act o'f March 3rd, 1879. No. 89. Mon. Aug. 2nd, 1926. Brutalno delo. Pred kratkim je umrla v Lake Forest stara mamica, častitljive starosti 87 let. Bila je udova po dobro poznanem trgovcu, katero je vse ljubilo in spoštovalo. Njena radodar-nost in gostoljubje je bilo poznano daleč naokoli. Njeno truplo so prepeljali iz Lake Forest v Milwaukee, da bo tam pokopano. In dočim se je truplo nahajalo na potu, so mrtvaški voz ustavili prohibicijski vohuni, ki so začeli iskati žganje. Pogrebnik, ki je spremljal krsto, je protestiral, toda brez uspeha. Špijoni prohibicije iz Kenosha, Wis. so odprli krsto, in v njej niso dobili druzega kot mrtvo truplo stare mamice, ki je mirno spala svoje zadnje spanje. To je bil brutalen, nesramen zločin, povzročen v imenu postave. Prohibicija je povzročila že mnogo takih nesramnih zločinov. Prohibicija je prisilila strijca Sama, da ropa svoje državljane svobode, da udira v privatna stanovanja, da strelja svobodoljubne ljudi, ki se ne pustijo od prohibicijskih barab šikanirati, prohibicija je prisilila strijca Sama, da niti mrtvim ne da počitka v grobu. In zakaj vse to? Mogoče, da se prepreči tatvina, rop, umor, posilstvo ali požig. Oh ne, pač pa da se prepreči ljudem, da ne povžije-jo kapljice dobrodejne pijače, katero so bili navajeni vživati vse svoje življenje. Pijača, katero druge narodnosti uživalo brez greha, kaj šele brez zločina! Strijc. Sam je prisiljen počenjati ta grozodejstva, ki bi. jejo v obraz pravici, pameti in humaniteti, samo da se spol nuje blazna postava, ki povzroča, da je pijača — zločin. * * * Mrs. Aimee Semple McPherson iz Los Angeles, Cal. je protestantovska pridigarica. Pred nekako dobrim mesecem se je šla kopat v morje in se ni vrnila. Njeni prijatelji so neumorno iskali, toda konečno so priznali, da je mrtva. Pred kratkim pa se je mahoma pojavila v Douglas, Ariz. Začela je pripovedovati čudovito zgodbo, da sta jo baje odpeljali dva moža in neka meksikanska ženska, ki so jo vlekli v Mexico, nedaleč od arizonske meje. Tam so jo baje držali vjeto, dokler se ji ni posrečilo pobegniti. Hodila je vso noč in dospela varno v mesto Douglas. Tu se je organizirala četa, ki je začela iskati njene "odpeljivce." Iskali so zaman. Izjavila je, da so njeni sovražniki zahtevali $500.000, da jo spustijo." Ima bogate prijatelje, toda tega do zadnjega trenutka in hotela izdati, ker se je baje bala, da bodo plačali odkupnino za njo. « Ta zgodba diši precej po lažnjivem Kljukcu. Človeku ravno ni treba skočiti iz visokega mosta v vodo, da pride njegovo ime v časopis. Je še mnogo drugih načinov. Ženska je prebrisana. Dala je naznaniti, da bo v neki proteštan-tovski cerkvi govorila o svojem "ujetništvu." Silna množica naroda je prišla poslušat. Nabralo se je nad $20.000 tekom njenega govora. Rekla je, da je sam "hudič izmislil si načrt, da jo odpeljejo." Mogoče je res to naredil. Najbrž da. Kajti zadnje čase so se pojavile verodostojne priče, ki izjavljajo pod prisego, da so videli protestan-tovsko pridigarico pujati se okoli z nekim moškim. Imela sla precej dobre čase, dočim so njeni prismuknjeni oboževalci jo iskali v morju. No, sedaj bo menda dognala, da se ne izplača lagati in klicati vraga na pomoč. Kako se Amerikanci včasih dajo potegniti, tako ni bil še nikdar potegnjen noben "Kranjski Janez." NOVICE IZ COLLIN-WOOD A. Po Collinwoodu je zopet vse živahno, ker takrat jo mislimo mi Collinwoodčani udariti zares, pa ne čez mejo, ampak na ogromni cerkveni semenj, ki se bo vršil 4. 5. in 6. sept. na cerkvenih prostorih v Collinwoodu. Predpriprave za ta semenj so že v polnem teku, in kakor vse izgleda, bo ta semenj eden največjih, kar se jih je kdaj vršilo na cerkvenih prostorih. Vsak se že zanima in vsak hoče sodelovati, da si pribori prvenstvo nad drugimi. Velikanski dobitki bodo občinstvu na razpolago. Dekleta že kar tekmujejo med seboj, ktera bo več srečk prodala, pa tudi naši fantje in šolski otroci ne zaostajajo. Najbolj srečen bo oni, ki dobi "cedar chest," ki bo tako velik, da se bo lahko djalo noter za $5000 blaga. Električni pralni stroj, ki je tako "prištiman," da kar sam vso obleko opere. "Parlor set," you know, to je tista lepa zofa in tisti imenitni stoli. Že sedaj zavidam onega, ki bo počival na njej. Na razpolago pa bo tudi vse drugo, kot blago na jarde, grocerija, in tudi naši farmarji bodo pripeljali raznovrstne domače živine. Razume se tudi, da se bo muzalo vmes mnogo starokrajskih mešetarjev, ki bodo po sklenjeni kupčiji šli na likof tja k slepemu An-drejcu, ki se je lansko leto oženil. Razni kramarji bodo skušali prevpiti hudomušnega Ribničana za njegovo suho robo. In pričakovale nas bodo še razne druge zanimivosti, katerih za sedaj še ne smemo izdati, torej naj za danes zadostuje, bomo pa v prihodnje kaj več povedali. Karol Skebe. r 1 jB Ma ifep f J 1 f vo¥ jFMBflr^fffFf ' ■ • 0 " *** Jf if jSr f/ Šerif Fred Kohler v Clevelandu je bolj poznana osebnost kot marsikdo .drugi. O v jem se1 je pisalo po časopisju toliko izmišljotin in napadov, da je že nekaj čudnega, ako se par dni ne sliši o njem. Toda ni slab sad, katerega obirajo ose. in tako ima tudi Kohler svoje prijatelje, ki so pa mnogo bolj številni kot pa njegovi nasprotniki. Kohler se ne briga za politiko, pač pa pošteno vrši svoje posle, in to marsikateremu poli-tikantu ni prav. Mr. Kohler ima tudi Slovenec up osi j ene v uradu šerif, in je bil od nekdaj prijatelj Slovencev, še kot je bil navaden policist, policijski načelnik, county komisar, župan mesta Cleveland, itd. Mr. Kohler se je iz priprostega dečka pospel po lastni moči in prizadevanju do najvišje časti, ki jo morejo dati Clevelandčani svojemu sodržavljanu. Mr. Kohler je zopet kan-dulat za urad šerifa in ga priporočamo našim ljudem. BOJ S FALZIFIKATI PROTI NAŠI DUHOVŠČINI V ITALIJI. Nedvomno je, da se raznarodovanje naših bratov pod Italijo vrši po gotovem, v podrobnostih izdelanem načrtu, ki prihaja od fašistovskih oblastnikov v Rimu. O tem priča vsak korak proti Slovencem in Hrvatom v Italiji. Le kadar so osrednja oblastva v zadregi radi kakšne prenagljene poteze, ki bi znala škodovati italijanski zunanji politiki, vržejo vso krivdo na krajevna oblastva. Naš živelj je torej oficielni Rim zapisal smrti: gre še le za ^stem te pogrebnice. V tem pogledu pa vpliva na Rim pospeševalno krajevno javno mnenje, točneje, krajevni tisk sam, ker svobodnega javnega mnenja, ki bi-prišlo do izraza potom tiska, danes v Italiji ni. Za temi listi se zbirajo ljudje, ki se hočejo prikupiti Rimu, ki se bojijo očitka "avstrijakant-stva," ki se rijejo h koritu s tem, da vedno in vedno opozarjajo Rim na "obmejne probleme" v zvezi z našo narodno manjšino v Italiji. S temi kampanjami proti Slovanom, pri katerih se ne ustrašijo najbolj umazanih sredstev kakor so n. pr. razni falzifikati, udobno postiljajo svojemu telesu in pripravljajo tudi svoji do dna pokvarjeni duši primeren užitek: maščujejo se nad svojimi predvojnimi političnimi nasprotniki, ki so danes razoroženi. Nepoučeni Rim sedež fašizma prav rad nasede takim kampanjam tudi, da si lažje umije roke pred svetom. Ognjišče te kampanje proti slovenskemu in hrvatskemu narodu v Italiji je tržaški "Piccolo." Ta list je dobro znan ne samo v Trstu, ampak tudi v vsej italijanski javnosti ter tudi pri nas radi izredne asimilacijske zmožnosti, ki diši po židovstvu. Kolikokrat se je že prelevil po vojski! Danes je seveda najbolj faši-stovski izmed vseh tržaških listov, bolj fašistovski, kakor sam "Popolo di Trieste," uradno glasilo fašistovske stranke, ker se boji očitkov iz pro-šlosti. Ravno radi te krama-rije ni list priljubljen pri Tr- žačanih; čitajo ga pač ker nimajo drugega. V fašistovskih krogih je naravnost obsovra-žen; tako je n. pr. znano, da med uredništvi "Piccola" in fašistovskega "Popolo di Trieste" ni ravno najboljših od-nošajev. In kako lepo piše "Piccolo" danes o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo, tisto Jugoslavijo, ki ji je nekdaj napovedoval razpad! Na drugi strani pa tako imenitno manevira z Ninčičevimi izjavami o prijateljstvu z Italijo in duhovito kliče Slovencem in Hrvatom' austriaci! Danes je tudi dokazano, da je tudi članek v rimski "Tribuni," ki vsebuje naravnost ogaben napad proti slovenski in hrvatski duhovščini proti organizaciji krščanskih socialistov sploh in posebej proti poslancu Besednjaku, izšel iz "Piccolovih" krogov. V tem članku, ki datira iz Trsta in ki ga je "Piccolo" takoj posnel, je med drugim rečeno: "Tudi tu v Trstu so bile na vpogled okrožnice, ki jih je neki slovenski propagandni odsek poslal župniku pri Sv. Ivanu. Navodila so bila jasna in precizna ter je župnik prejel ukaz, naj zbira vernike v zakristiji, da bi nacionalistični (!) molitvi ne prisluškovala tuja ušesa." Na odločen dementi svetoivanskega župnika je "Piccolo" objavil dve "okrožnici," eno "Generalnega tajništva Narodne stranke Istre," drugo "Uredništva Pučkog Prijatelja, Trst," obe s podpisom g. B. Milanoviča. Torej okrožnice, o katerih je pisala najprej rimska "Tribuna," potem "Piccolo," ki je članek v "Tribuni" posnel, so v rokah uredništva "Piccola!" Jasno je torej, da je napad v "Tribuni" izšel iz "Piccolovega" uredništva. . "Okrožnice" so tako neumno sestavljene, da mora vsak otrok takoj spoznati, da so to falzifikati. Prva vsebuje navodila duhovnikom, kako naj postopajo napram fašistom kakor "jagnjeta," naj se ne izpostavljajo, na drugi strani pa naj zbirajo vernike v zakristijah, "kjer naj jim dajejo politične naukč. Ni se treba ničesar bati: tržaški škof je iz taktičnih razlogov prijatelj fašistov in ako treba, nas bo uspešno branil, toliko bolj, ker je o vsej stvari popolnoma neinformiran. Druga okrožnica poziva, naj se pri. čnejo zbirati podpisi onih, ki odobravajo Besednjakov govor v rimskem parlamentu, ker hočejo "Edinost," "Istar-ska Riječ" in "Novice" zmanjšati pomembnost govora. Seznam podpisov se predloži mednarodnemu forumu. "Okrožnice" naj bi torej poslal g. B. Milanovič, ki je kapelan pri Sv. Ivanu, svojemu župniku, ki stanuje v isti hiši! Namen teh falzifikatov je jasen : izzove naj se nova kampanja proti slovanski duhovščini," proti škofu Fogar-ju, ki ga fašisti radi njegove korektnosti napram Slovanom ne morejo trpeti, proti organizaciji krščanskih socialistov in proti poslancu Besednjaku, ki si je nakopal pri fašistih smrtno sovraštvo s svojim govorom v parlamentu. Da gre za falzifikate, ne dvomijo več niti pri "Picco-lu." G. Milanovič se je takoj po objavi imenovanih okrožnic podal k ravnatelju tega čednega lista v spremstvu urednika "Pučkega Prijatelja' in zahteval zadoščenja. Ravnatelj je svečano ponudil prišlecema "original" okrožnic. G. Milanovič je takoj spoznal, da so okrožnice fal-zificirane: pečati niso odgovarjali pečatom "Narodne stranke v Istri" niti po obliki! Nerodno je bil falzificiran tudi podpis g. Milanoviča. Rav- The North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VAŠA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vam vloga vedno viša. URADNE URE: Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do S. in zvečer od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih rratih, razvas sredo zvečer. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. natelj je bil v silni zadregi, ker je uvidel, da je blamiral svoj list pred pošteno javnostjo in pred oblastvi; izstisnil se je z uradniškim: "Zadevi poj-demo do dna!" Naslednjega dne je "Piccolo" objavil dementi g. Milanoviča pod dolgim člankom "Jasni pakti, dolgo prijateljstvo." Zopet ona stara pesem o mirnem slovenskem prebivalstvu, ki ga ščuvajo politikanti, učitelji in duhovniki. Vprašanje narodnih manjšin je notranje vprašanje italijanske države. Takoj za to trditvijo pa poveličuje "Piccolo" prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, ki ga je tako naglašal Ninčič v skupščini. Le v interesu tega prijateljstva se Italijani v Pri-morju žrtvujejo in ne odgovarjajo na provokacije Slovanov v Italiji! Višek perfidno-sti pa doseže "Piccolo" v pripombi k dementiju g. Milanoviča, kjer pravi, da je čisto postranska stvar, ali je podpis falzificiran in z njim okrožnice; saj ne gre za podpis, ampak za vsebino okrožnic! "Piccolo" in z njim "Tribuna" sta sramotno nasedla. Zadeva je za "Tribuno," ki se obče smatra za oficielno glasilo, naravnost porazna. Ako črniš, vendar nekaj ostane: tržaški prefekt je pozval g. Milanoviča k sebi. G. Milanovič je prefektu izjavil, da so okrožnice falzificirane in zahteval od njega, da uvede strogo preiskavo. "Pučki Prijatelj" je priobči! dolgo izjavo g. Milanoviča pod značilnim naslovom "Dva nova falzifikata" z zaključi kom, ki kaže, da je treba od "Piccola" še eno stopnjo dalje do izvora teh "dokumentov." Ubogi narod, ako se sumnja g. Milanoviča izkaže za resnično! Zaključek se glasi: "Sistematična gonja proti moji osebi se vrši z naj-gršimi sredstvi že štiri leta. Dovolj je, da opozorim javnost, kako so me nedostojno obrekovali (in to istočasno) kot "sovražnika Italije" na ti strani, a onstran meje kot "sovražnika ' našega ljudstva," vsled česar sem bil prisiljen letos v februarju poiskati sodnijsko zadoščenje, katero sem tudi dobil. Tudi ob tisti priliki je prišel na dan ponarejen dokument proti meni, a brez uspeha. Niti mojega predloga, naj častno sodišče tisti falzifikat preišče (proti temu imam tudi pismene dokaze), ni hotel krivec sprejeti. Z gori omenjenimi ponarejenimi okrožnicami nameravali so brez dvoma zadati smrtni udarec meni in celi krščansko-socialni struji. A prepričan sem, da bode tudi to pot zmagala resnjca in poštenje in da bodo ostali v sramoti tisti, ki mislijo, da se smejo v politične namene posluževati tudi najbolj nenrav. nih sredstev." izSovine. Provokacija italijanskih mornarjev v Dubrovniku. V dubrovniškem pristanišču se je prošlo sredo pripetil med Jugosl. delavci in italijanskimi mornarji naslednji inci- dent: nekoliko delavcev Her-cegovcev je dobilo nalog, da prelože vagon stavbnega lesa. Ko so se delavci ob obali podali na delo, je neki mornar italijanske ladje "Giustizia" brez vsakega povoda zasmeh-ljivo zaklical prvem delavcu: "Kaj hočeš, jugoslovenski zamorec? Razbijem ti glavo!" Delavec mu je odvrnil: "Pojdi na ladjo!" Nato mu je Italijan dal zaušnico, ki mu jo delavec vrnil "z obrestmi." Mornarju so prihiteli na pomoč oboroženi Italijani ter težko ranili omenjenega delavca. Žandarji so intervenirali in izvršili potrebne poizvedbe. Pogrešajo že več dni 60 letnega starčka Ivana Kostrevca iz Sp. Laknice pri Šmihelu-Stopiče. Pred dnevi je odšel od doma ne da bi povedal, kam gre, ter se ni več vrnil. Sumijo, da se mu je omračil um in da se je mož kje ponesrečil. Strela ubila dečka. Na Igu pri Ljubljani je silna nevihta ki je 8. jul. divjala nad Ljubljano in njeno okolico, zahtevala človeško žrtev. Strela je treščila v petletnega Jožefa Janžlja, sina posestnika iz Staj, ko je tekel s sladkorjem iz prodajalne domov. Nesrečni deček je bil na mestu mrtev. Fašistovska organizacija v Komnu na Krasu. Dne 22. jul. je bil občni zbor fašija v Komnu. Predsedoval in govoril je g. prof. Felice Cava-lotti. Za političnega tajnika je izbran zopet poročnik Campana. Pomagali mu bodo: Ferdinad Kenda, Fran Ščuka, G. Pagnini in G. Da-gri. Zaupniki iz občin Gorili Veliki Dol so: Gustav Šap-la, Alojzij Bandelj, Ivan Ro-gelja in Miroslav Markuža. Cavalotti je pil še "vermouth d'onore," potem je odšel v Štanjel, kjer se je ustanovila fašistovska sekcija, ker šteje Štanjel 30 fašistov. Fašistovska poročila naglašajo, da se fašizem nepričakovano hitro širi po Krasu. 31.902 skritih aktov. Te dni je srezki poglavar Mar-kotič našel pod streho poslopja okrajnega glavarstva v Novi Gradiški 31.902 skritih nerešenih aktov. Med temi je okrog 8000 nerešenih zadružnih spisov. Vsi ti akti izvirajo iz dobe 1921-1925. O tem vzorne mposlovanju bo razpravljala Narodna skupščina, kjer so že vložena zadevna vprašanja na notranjega ministra. Samomor vojaka v Karlov- cu. V Karlovcu si je prošlo nedelja redov 1. čete inženjer-skega bataljona Mijo Litvič privezal težak kamen za vrat ter potem v samomorilnem namenu' skočil v reko Kora-no, ki je bila vsled deževja močno narasla. Gimnazijal-ni abiturijent Celinšek, ki je opazil vojakov skok v Kora-no, je v čolnu hitel na pomoč, a rešitev se ni posrečila, ker je vojak hitro izginil v motnih valovih. Truplo so v torek potegnili iz vode in pokopali na vojaškem pokopališču. Vzrok obupnega čina nesrečnega vojaka ni znan. Stanovanje pet sob se poceni odda. Vprašajte v zadnji hiši na 993 E. 74th S't. (90) NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA. Vogal St. Clair Ave. in Gist St. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. PELINKOVAC grenčica Delan in odposlan iz ZADKA R. VLAHOV Največja dalmatinska grenčica, ki se lahko kupi in prodaja po aeli Ameriki. Edini agenti: V. LANS-MAN, Inc. 97 Sixth Ave. NEW YORK, N. Y. | Sedaj je čas * piknikov in izletov v naravo. Se priporočam slavnim društvom in posameznikom v naročilo izvrstnih truckov za vsakovrstno prevažanje. Največji truck za točno in sigurni selitev na razpolago. Se priporočam rojakom! Selitev pianov skozi okna. Vsa priprava. o John Oblak * 1161 E. 61stSt. J> O Florida 217« J. O (F. M.) t POZOR! POZOR! Ml izdelujemo furnn«. klenaraka dela, aploftna popravil*, van dela I* medenine in bakra. Točna poatretba oh vsakem času. S« priporočamo zo obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th ST. Randolph 473*. S To kotno masno nm,i.r«ui R, n, ,.<■«" > ■ . preči vnetjo tur povzroči, da pootnne "''V, zopet normalna. amarofr kotno njar.ilo '■ maro KOŽNO MAZILO l> minilo »nr.tr w strani bolečino, P'«" kot* lo j« *pretno zdravilo, katero rabijo dane« čni zdravniki ■/.» kotna bolezni. Profljj* v lekarnah, dolar »Ukloaica. Pailta, ® "J, bite pravo Hmnrow kotno mazilo —' " row Eczema Ointment. SMAROW CHEMICAL CO. XZDEl.OVAl.Cl IN PRODAJALCI 928 E. 79th St Cleveland, DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 1131 ST. CLAIR AVE. V Knansovcm poslopju Nad North American hank" Vhod tamo iz 02. caata Govorimo slovensko. 10 lat ** St. Clair Ave. RAZVOJ ZEMELJSKEGA PREBIVALSTVA. Monakovski vseučiliški pro fesor A. Fischer je napisal zanimivo razpravo o razvoju zemeljskega prebivalstva v povojnih letih. V naslednjem prinašamo njegove glavne zanimive izsledke. Sredi 1914 se začenja velika, po svetovni vojni povzročena motnja v razvoju prebivalstva, ki je trajala v splošnem do konca 1920, v svojih zadnjih lokalnih potekih (zlasti v vzhodni Evropi) celodo 1923. Prebivalstvo Francije, Belgije in Srbije začenja že 1914 padati, prebivalstvo Nemčije, Avstro-Ogrske, Rusije in celotne Evrope šele 1911. Nasprotno se je stanje prebivalstva v Angliji in Italiji ohranilo na isti višini še 1917. (V obeh deželah so se sicer ob in po izbruhu vojne mnogi vrnili domov.) Medtem je prebivalstvo izven Evrope (izvzemši Ameriko in Avstralijo, kjer se je priseljevanje zmanjšalo) precej neovirano naraščalo in začetkom 1918 je prebivalstvo v primeri z letom 1914 kljub tri in pol letni svetovni vojni zrastlo za 26 milijonov. Šele hripa v letu 1918 zniža prebivalstvo: in sicer, ker s eje bolezen prenesla v zdravstveno najbolj zaostale pokrajine Azije (zlasti v angleško Indijo), kar za ogromno število 20 milijonov. Medtem so se pričele tudi katastrofalne izgube na prebivalstvu v Rusiji, ki so, skupno s trajanjem hripe, 1919 povzročile nadaljnje nazadovanje za 7 milijonov. Ogromne vojaške izgube v svetovni vojni (13 milijonov), ena stoštiridesetina vsega človeštva, se zdi, da ne samo absolutno, ampak tudi relativno prekašajo izgube v vseh večjih vojnah preteklosti. Direktne vojne izgube v vseh vojnah 19. stoletja skupaj znašajo samo 4 milijone. Po svojih posrednih vplivih na razvoj prebivalstva zaostaja pa svetovna vojna za tridesetletno vojno in najbrž še za vrsto drugih vojn. Za to dejstvo se imamo zahvaliti medicinskemu napredku. V letu 1920 zraste zopet prvič prebivalstvo vsega sveta, in sicer pridobi Evropa 2, zemeljsko prebivalstvo pa 7 mi-'ijonov. Leta 1921 se zviša Prirastek na 11 milijonov in se ustali od leta 1922 dalje na 13 milijonov, t. j. 2 odstotka (v Evropi na 4 milijone, t. j. 8 in Pol odstotkov). V zadnjih Predvojnih letih pa je znašal Prirastek v celoti 16 milijo-n°v, t. j. 9 odstotkov, in v Ev-roPi 6 milijonov, t. j. okroglo odstotkov. Toliko v primero. UoČim je celotno prebivalko sveta sredi 1925 za 62 milijonov večje od leta 1914, je Evropa sedaj šele dosegla svoje tedanje prebivalsko stanje. Razdelitev je pač drugačna. v Sovjetski Uniji je prebivalko še za 9 milijonov manjše, v/ranciji za 1 in tretjino mi-''jona, v Poljski za tri četrtine milijona, na Latiškem za 600 'tsoč, v sedanji Avstriji za 300 ris°č, na Litovskem za 200 ti-kot sredi 1914. Sicer je Pa Povsod večje, in sicer v se-Jfnji Nemčiji in Angliji za 2 milijona, v Italiji sedanjega obsega za okroglo 2 mi-. 'Jona, na Nizozemskem in v r'rciji (zopetno vračanje iz \Je Azije) za 1 milijon. U P°8ledamo na razvoj piebivalstva v povojnih letih, nam pade v oči najprej močno arasčanje števila rojstev v "®želah, ki so se udeležile ^etovne vojne. V nekaterih jiSelah, med temi Anglija in 'ancija, se vsota iz leta 1913 ^ekorači, druge, med njimi J-mcija, ne dosežejo čisto ^dvojnega količnika. Raz-za to naraščanje imamo iskati tudi v negativnih čini-teljih, da je število smrtnih slučajev v primeri z 1913 manjše, da je število porok v povojnih letih izredno naraslo (porok, ki so v vojnih letih izostale). Prirastek rojstev v prvih letih po vojni je torej le zamujena statistična korektura razvoja prebivalstva zlasti za zadnji dve leti vojne. Razvoj prebivalstva v povojnih letih pokaže šele 1923 in 1924 svoje pravo lice, ki pa je za evropske narode v splošnem in posebej za germanske prav malo prijazno in ugodno. Ugodno je kvečem večje število rojstev kot smrtnih slučajev. V najnovejšem času izkazuje trojica južnoroman-skih narodov, Italija, Španija in Portugalska, upoštevanja vredno upornost in silno število rojstev. Z znižanjem smrtnih slučajev se je v Španiji dosegel primeren prirastek, da, celo Francija je dosegla upoštevanja vredno izboljšanje letnega prirastka. Za Francijo je treba pripomniti, da gre njen neugodni prebivalski razvoj na račun izvanrednega umiranja (kar je za kulturno državo kot je Francija zelo čudno) in na račun nizkega števila rojstev. Od germanskih dežel ni imela Anglija 1924 in Švedska že 1923 nič večjega števila rojstev kot Francija (Škotska je v tem oziru izjema), pač pa imajo precejšnji prirastek, ker je šetvilo smrtnih slučajev zelo majhno. Prirastek v Nemčiji je znašal v letu 1923 7 odstotkov, za leto 1924 pa 8 odstotkov; če bi bila umrljivost tako velika kot v sedanji Franciji, bi se prirastek zmanjšal na 4 odstotke. Prebivalsko najbolj zdrava dežela je že nad deset let Nizozemska. Posrečilo se ji je doseči prirastek 25 odstotkov, ki ga nima nobena dežela enake civilizacijske višine. Umrljivost je potisnjena pod 10 odstotkov. Leta 1923 je znašala celo 8.9 odstotkov. TAJNE VENERE IN MARSA. Mars je od nas oddaljen menda 80 milijonov km in torej ne prihaja v poštev za trgovske stike z zemljo. Vsled tega se večina pametnega člo/ veštva ne briga za "rdeči" planet, vendar pa je nekoliko čudakov, ki ga opazujejo vsako noč in gradijo v ta namen velikanske zvezdarne. Rajni C. Flammarion je celo izračunal, da so žrtvovali v to svrho zasebniki v Franciji, Angliji in Zjedinjenih državah tekom zadnjih 25 let čez 18 milijonov frankov. Vsakokrat ko pozdravijo našo zemljo večno lepe srebrne zvezde, se poraja vedno isto vprašanje: ali ne bivajo na katerem izmed teh oddaljenih svetoV razumna bitja? Ali niso bolj pametni kakor mi, zemljani, ki ne moremo živeti brez beračev in bogatašev, vojn, vešal in pomanjkanja? Naša zemlja je le majhen drobec vsemirja in ne sme biti preveč domišljava. Na lepih otokih Tahiti v daljnjem kotu Tihega Oceana, kamor je malokdaj zablodi večji parobrod, biva narodič Kanakov. Pogumni ribiči in plavači so, pa so bili prepričani ti junaki kavi-ne barve, da ni v svetu ničesar, razen njih malih otokov! Ž;veli so v tej nevednosti do koncp XVIIII. stoletja, ko so jih sluč?ino odkrili francoski mornarji. Doslušali so njih povesti o 5 delih sveta, poldrugi milijardi prebivalstva, 10.000 mestih in milijonih vasi ter so kazli na zvezde Rimske ceste. Mislili so, da so pri Šli čudni gostje od tam, ker so bili trdno uverjeni, da so njih otočiči edina obljudena točka sredi neskončne "velike vo- de." Če nočemo biti mi Evropejci slični tem Kanakom, se moramo ozreti po devetorici planetov, ki tvorijo obenem z zemljo nam vidni solnčni sistem. Solnce samo ne pride v poštev, ker je preveč razbeljeno. Njegova vročina znaša 6 tisoč stopinj po površju in 10 milijonov v notranjosti. To velikansko ognjišče razsvetljuje in ogreva vse planete. Vendar uživa najbližji planet Merkur prav slabo svoj privilegij, ker je obrnjen proti solncu vedno z eno stranjo. Vsled tega sije na eni Merkur-jevi polovici večni dan s 300 stopinjami vročine, na drugi polovici pa vlada večna noč in 273 stopinj mraza (absolutna ničla). Ti pogoji seve niso pripravni za življenje. Isto velja tudi za planete Jupiter, Saturn, Neptun in Uran, ki se nahajajo od pamtiveka v plinskem razbeljenem stanju. Življenje ni mogoče tudi na naši najbližji sosedi luni ker ni na njej ne zraka ne vode. Ostaneta torej le dva planeta: Venus in aMrs. Za lepo Venero se še danes prepirajo zvezdogledi, da-li je na njej kaj zraka in vode. Ta planet je vedno zavit v meglo, zato ga je jako težko opazovati. Povsem drugače je z Marsom. Več zvezdogledov: Lawel, Pickering, Flammarion in drugi so bili prepričani do zadnjega časa, da je Mars obljuden, ker je na njem i zrak i voda in da so marsijan-ci jako razumna bitja. Dokaz za zadnjo trditev so nudili znameniti kanali, popolnoma ravne črte, ki niso nič podobne krivuljam naših rek. Žal je ta domneva v zadnjem času, kakor je podoba, padla v vodo. Vsi opazovalci "kanalov" so jih videli v različni obliki: široke in nejasne ali nasprotno ozke in razločne, predvsem pa v različnem številu: Antoniadi jih je naštel 50, Sciaparelli 72, Lawel do 420 in Jonckier 443. Nekateri zvezdoslovci niso videli sploh nobenega kanala in so mislili, da so ti "kanali" le prevara. Kanali končno niso pogoj za življenje in so torej postranskega pomena. Življenje na Marsu pa bi moralo biti, ker to zahtevajo naravni zakoni, ki ne poznajo izjem. Tako je mislilo več sto astronomov, ki so bili vsi prepričani, da ima zrak na Marsu povprečno 9 stopinj topl-Qte. Človeška lahkovernost je res genljiva. Nekdo je prišel do te številke pred 50 leti, nihče ni pregledal tozadevnih računov in vsi so verjeli, da bi človek prav tako lahko živel na Marsu kakor v Sibiriji in Kanadi. Vsi ti astronomi so se seveda jako razburili, ko je predlanskim izjavil znameniti švedski astronom Svante Arrhenius, da na Marsu ni življenja. Opazoval ga je tekom treh let in se je prepričal, da planet ne nudi pogojev za življenje. Zemeljska povprečna toplota znaša 26 stopinj Celzija, Marsova pa 17 pod ničlo! Istočasno je prišel do iste številke ravnatelj velike greenwichske zvezdarne Campbel, ki je proučil Marsove žarke ~ v spektroskopu. Oba učenjaka, Anglež in Nor. vežan, uživata tak ugled, da se o njunih trditvah nihče ni upal dvomiti, dasi so se jim zdela neverjetna Marsovo ozračje je torej po tej teoriji ta ko mrzlo, da je morala vsa voda že pred tisoči leti zamrzniti. V Marsovi puščavi ne more živeti nobena rastlina, nobena tudi najbolj vztrajna polarni žival. Novejša geofizika je sploh mnenja, da tvori naš solnčni svet je drobec vesoljstva, nje gov atom, ki natančno ponav lja notranjo zgradbo kovinskih in lesenih snovi na zemlji. Okoli osredjega elektro na, solnca, se vrtijo druge mo- lekule. Naš žepni nož je po svoji fizični obliki zmanjšana slika vesoljstva. če je to resnično, skriva nebeški prostor nebroj nam nevidnih svetov, nepoznano neskončnost. Če bodo kdaj "odkrili" našo zemljo strašni marsijanci, katere popisuje Wells v svojem romanu, bomo šele videli da nismo najpametnejši pod soln-cem. GROZOTE DRŽAVLJANSKE VOJNE. Omski mesečnik "Sibirski-je Ognji" prinaša popis novo-sibirskega revolucijskega muzeja. Po padcu Kolčaka so prišli na vlado komunisti. V mestecu Kaznecku je vodil rdečkarje praporščak Rogov, ki je ubil poleg belih tudi sovjetske komisarje in se je ba-hal, da bo pobil "vse Žide, tudi Lenina in Trockega." Oddelki iz Moskve so premagali Rogova po večmesečnem boju in Rogov se je ustrelil, preden so ga ujeli. Tekom svojega "vladanja" je pomoril dvatisoč izmed štiriti-soč prebivalcev Kuznecka. Obglavil je kar po vrsti, od hiše do hiše vse, ki niso imeli žuljev, ali so nosili prstane kot buržuji. V muzeju je shranjenih več "rokavic" — žrtve Rogova so namreč morale držati roko v kropu, da so jim končno potegnili kože s prstov. Fotografije kažejo cele sode rdečega "kavijara" — iz-taknjenih oči. Beli Kolčakovi vojaki so odsekali neki Volkovi 1. 1919, desno grud, ker je bil njen mož komunist. Volkov je ujel pozneje Miljajeva in Petrova, rablja svoje žene. Zvezana tu je prežagal na polovico z železno drvarsko žago. To strašno od krvi zarjavelo orožje je tudi shranjeno sedaj v muzeju. Zraven je potrdilo Volkova o tem, da je dobil pet rubijev od vodstva muzeja, da si je kupil novo žago . . . Kdor si torej ogleda novosi-3irski revolucijski muzej v Omsku bo imel prilično vo-volj pojma o nepopisnih grozotah meščanske vojne. ENERGIČNA BOLJŠA POLOVICA. — Kdor misli, da bo odsoten iz mesta prihodnji torek, 10. avgusta, lahko voli že ta teden. Samo naj gre v City Hall in naj zahteva svoj volivni listek, pa bo takoj lahko volil. — Šolski odbor je znižal pristojbino za učence večernih višjih šol od $5 na $4 za vsak predmet. Pričakuje se letos večjega števila učencev. MALI OGLASI "Priobčite moj podpis." Naj zvedo vsi trpeči, ki imajo srbeče kožne izbruhe, da se lahko ozdravijo s Severa's Esko. Ko so mene mučili srbeči kožni izpahki, sem rabil to antiseptično mazilo, ki me je popolnoma oprostilo tega mučenja. Mathias Gartnar, Curtiss, Wis. — Ako vas mučijo nadležni izpahki, poskusite Severa's Esko danes. Cena 50c steklenici. Naprodaj v lekarnah, ali pa pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. (90) Dva fanta Soba ali dve dekleti se sprejmete na stano- se da v najem enemu fantu. Vprašajte vanje s hrano ali brez. Kopališče na i na 6023 Bonna Ave. (89) razpolago. 6400 Varian Ave. (90) Dve sobi se daste v najem. Vprašajte na 716 E. 160th St. (89) Soba Stanovanje pet sob, se da v najem. Lepo stanovanje, elektrika, kopališče. 1205 E. 60th St. (90) Stanovanje se da v najem. Čedna soba. šajte na 1106 E. 63rd St. Vpra- i pet sob se odda. (90) I E. 66th Place. Vprašajte na 1020 (90) ®M®I®I@ ®r Pozor, Slovenci v Clevelandu. Zlasti oni, ki imate trgovine 'na St. Clair Ave. Mnogo vas je še, ki nimate svojih dobrih domov, toda vsak človek, zlasti pa trgovec želi imeti dober dom. Sedaj imate priliko, da si kupite dobro domačijo. Pridite sami brez agenta, in gotovo si prihranite par sto dolarjev. Oglasite se pri lastniku 1073 Adcjison Rd. Vsak ima priliko, da kupi hišo ali samo lot zraven hiše, ali pa vse skupaj, ker je vsako za sebe (91) Soba se da v najem za enega fanta. Elektrika in kopališče. 1264 E. 59th St. (90) f V V lsce se Slovenka, ki bi opravljala'navadna hišna dela in varovala otroke. Plača po dogovoru. Vpraša se za naslov v uradu tega lista. Soba se da v najem za enega ali dva fanta, s hrano ali brez. 1126 E. 61st St. (90) fTTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXTTTXXXXXXTXT; Hiša naprodaj, cena S5200, takoj $1000, 7 sob, kopališče, E. 69th St. blizu St. Clair Ave. Hiša, 7 sob, skoro nova, 4 spalnice, na Kempton Ave. blizu bulevarda in St. Clair Ave. ceha $9500. To je najboljša ponudba v mestu. McKenna, 1383 E. 55th St. Odprto zvečer. John Smrekar, zadaj na 1383 E. 55th St. je naš slovenski zastopnik. (89) Tel. Main 3015 5reXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIIXXXXXXXXXXXXXXXXXrr^ Brivnica naprodaj, popolnoma opremljena z vsemi potrebščinami. Se zelo poceni proda. 3583 E. 81st St. blizu Union Ave. (90) Estelle Walsh je silno energična žena. Ko se ji je zazdelo, da si njen mož Peter dovoli le preveč svoboščin, pri čemer trpi ljubi zakonski mir, ga je nekega dne kratkomalo pozvala na sodišče in mu tam predložila v podpis sledečih osem zapovedi: 1. zabranjujem ti vsako popivanje; 2. ukazujem ti, da svojo že-no spoštuješ; 3. kadar kaznujem otroke, ti zabranjujem sleherno vmešavanje s tvoje strani; 4. ne dovoljujem ti, da obesiš v sobi plašč, če je od zunaj tako moker kakor ti od znotraj, če se ga napiješ; 5. plačo moraš izročiti meni ; jaz jo znam bolje uporabiti kakor ti; 6. kadar stopiš predme, mo. raš biti umit in spodobno oblečen; 7. vsa dela okrog hiše moraš ti izvršiti; 8. prepovedujem ti kajenje v postelji. Sodnik je Walschovi čestital na toli duhovitem pravilniku in je možu priporočal, naj brez ugovora sprejme pr* vih sedem zapovedi (oziroma prepovedi); svetoval pa mu je, naj osmo žavrne, češ, da je po njegovem mnenju pamet no in vzgledno, če mož v po stelji puši, ker mu je s tem onemogočeno besedičenje in prepiranje. Tak mož bo ved no dober soprog, je pristavil. Walsch je obljubil, da se bo ravnal po novem zakonskem pravilniku. Revežu pač n> kazalo drugo. . . Stanovanje se da v najem, hiša sama za sebe, na 70. cesti, 6 sob .elektrika, klet, cena S28 na mesec. Poizve se 'na 6414 St. Clair Ave. (89) CONVENT of the SOCIAL MISSION SISTERS 2438 Mapleside Aye. Cleveland, O. Dr. L. A. Starce 6411 St. Clair Ave . Cleveland, O. My Dear Doctor:- We thank you very much for the attention and kindness you showed toward our Sister Rosemary and we introduce now Miss Marie Louise Comtois, who joined us to become a sister. Please examine her eyes and try to do something to stop the strain in her eyes. Sincerely yours, Social Mission Sisters, per Sister Judith. Ako imate glavobol, slab vid, bolečine v očeh, nervoz nost, golšo (krof), srčne ali želodčne nerede, i-evmatizem ali pa druge zastarele nerede pridite k mfeni, da vam pomagam do zdravja. Po mojih me todah se vam pomaga v 95 procentih slučajev, potem ko je vse drugo, kar ste poskusi li, bilo brez uspeha. Jaz ra bim najbolj uspešen sistem in sem že pomagal tisočerim v zadnjih sedmih letih. DR. L. A. STARCE, Oph. D. D. A. Sc. Uradne ure od 10—12,dop od 2—4 pop. in od 7—-8 ' zve čer, ter po dogovoru. Ob sre dah samo od 10—12. 6411 St Clair Ave. Slov. Nar. Dom, št, 6. Randolph 2429. (Mon. x KAKO ZASLUŽITE brez TRUDA $5? To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.00 Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5. —. Poleg tega imate na strani $260. — glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. Frank Sakser State Bank i Slovenski fotografski zavod se priporoča vsem Slovencem, kadar potrebujete .umetniškega in zanesljivega fotografa, ki vam naredi najfinejše družinske, posamezne ali otroške slike po zmernih cenah. Predelujem tudi male slike v velike. Vse delo garantirano. — Posebno priporočilo novoporočencem za izdelovanje krasnih poročnih slik. J. S WIDGOY 485 East 152nd Street Collinwood, Ohio MICHAEL S. CERREZIN HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK se je preselil s svojim uradom v 1002-04-06 New Engineers Bank Bid g. Fran K Z^aKrajieK Slo-VensKj VogrthniK. 1105 fiortvood 'Road "Randolph 4-983 XXXXXXXXTXXXXXXXXXXXXXXXXSXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI POUK V VIOLINI Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem zopet pričel s poučevanjem v violini. Kdor se želi temeljito naučiti igrati violino, naj se zglasi v Slovaškem Narodnem Domu, staro poslopje, soba št. 5, med 2. in 5. uro popoldne v pondeljek ali v sredo. Se priporočam. LOUIS ULLE fTX*TTTTTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTIIXIIlIlX3 r4r= BARVE in ORODJE rabi v tem času, da olepšate svojo hišo ter priredite svoj vrt. Pri nas dobile vsakovrstno vrtno in hišno orodje, steklo, hardware. Naša trgovina je že dolga leta poznana v ColKnwoodu kol zanesljiva in poštena s točno postrežbo. Se priporočam Krist Matidel 15702 Waterloo Rd. ^tuwu»wtiiitii!iiii»iiu»iititt»»ttt»mtu»tn>»imuutuum»titn»t»»i»»»»it^ 'frank j. lausche, ednJ&IntK Cez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer i od 6:30 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE. Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530 ".".J, i., u1 OLIVER TWIST r , . ji bile rdeče; .pozibala se je, stresla z glavo, in še nekaj časa, pa je bušila v smeh. j "He, sedaj pa iz drugega meha!" je vzkliknil Sikes, in pogledal svojo družico v ne-malem čudu. Fagin mu je namignil, naj j jo za sedaj pusti; in res, še par minut, in dekle je bilo zopet i kakor po navadi. Pošepnil je ' Sikesu, da se ni bati novega Spisal CHARLES DICKENS 1'uttloveniJ Or.m Župančič. na prsa, kakro da hoče šiloma "aPada> vzel klobuk in mu ze- zatreri kak strasten izbruh. lel la lko noc; Pred vratl Je "Daj, naj grem - hočeš? - postal, se ozrl ter poprosil, al. to minuto - ta hip m" ne bi kdo posvetil po tem. "Ne!" je vsekal Sikes. mh stopnicah. "Recite mu, Fagin, naj mi L , Pos!vetl muu- ukaJal dovoli itd. Bolje bo. Zanj j Sikes, ki si je basal pipo. Ka- bo bolje. Ali me slišite?" jc ka šk°da> da,bl ,xsi, sam, vrat zavpila Nancy in udarila z no- zIomil> in prikrajšal z.jake za c-o ob tla lep prizor. Posveti mu. "Ali te'slišim?" je ponovil! Nancy je šla s svečo za star-Sikes ter se obrnil na stolu, i ce"\ Ko sta prišla v vezo, je da bi ji pogledal v lice. "Sli- j položil Žid prst preko ust, sto-šim te; in če te bom slišal še I P'1 tlk dekleta in ji zasepetah 'Kaj je s teboj, Nancy, dra-ga?" "Kaj mislite?" mu je odgovorila Nancy istotako šepeta-je. "Kaj je vsemu temu vzrok?" je dejal Fagin. "Če je sedla pri vratih na tla in j jje on ~" pokazal je s svojim govorila: "Bili, pusti me, nai koščenim kazalcem po stopni-grem; ne veš, kaj delaš, re? !cah navzgor, če je on s teboj ne veš. Samo za eno uro - 'tako trd (to je divjina, Nan pol minute, te bo zgrabil pes za grlo tako, da ti izdere tud> nekaj tega vreščečega glasa. Kaj te je obsedlo, babura? Kaj?" ! "Daj, naj grem," je dejalo j dekle z veliko resnobo; nate "Ah," je odgovoril Žid, "kaka škoda, Bili, dragi moj, da nimamo ničesar pripravljene- I" ga! "Enkrat imaš prav," je dejal Sikes nevoljno. "Prava škoda, jaz sem ravno prave volje." Žid je vzdihnil in stresel otožno z glavo. "Treba bo zamudo popraviti, kakor hitro spravimo svoje stvari zopet v pravi tek. To je vse, kar vem jaz," je rekel Sikes. "To je bila beseda, dragi moj," je odgovoril Žid; upal si je celo, potapljati ga po rami. "Dobro mi de, kadar te slišim tako govoriti." "Dobro ti de? Res?" je vzkliknil Sikes. "Prav, pa naj bo." "Ha! ha! ha!" se je zasmejal Žid, kakor bi ga razveselilo celo to privoljenje. "Nocoj ste zopet pravi Bili, — čisto pravi Bili ste!" "Jaz pa se ne čutim pravega, dokler mi leži ta suhi stari krempelj na ramenu; tak deni ga proč," je rekel Sikes ter se je otresel židove roke. "To vas vznemirja, Bili — vas spominja, kako človeka primejo, ali ne?" je rejal Žid, ki je sklenil, da ne bo kazal ni-kake užaljenosti. "Kako človeka zagrabi hudič," je odgovoril Sikes. "Ni, koli še ni bilo na svetu človeka s takšnim obrazom, kakor-šnega imaš ti, kvečjemu tvoj oče; in meni se vse tako zdi, da si on smodi svojo rjavo brado, ki je pa že posivela, od peklenskem ognju — ali pa izhajaš od samega vraga, brez kakega očeta sploh; niti malo se ne bi temu čudil." Fagin ni odgovoril na ta poklon, nego je potegnil Sikesa za rokav in kazal s prstom proti Nancy, ki si je dela med tem pogovorom klobuk na glavo-ter je hotela sedaj oditi iz sobe. "Ala!" je zavpil Sikes. "Nancy! Kam neki hoče dekle ob tej uri ponoči?" "Ne daleč." "Kakšen odgovor je to?" je zarežal Sikes. "Kam greš?" "Saj pravim; ne daleč." "In jaz pravim: kam?" je odvrnil Sikes. "Ali me slišiš?" "Ne vem, kam," je odgovorilo dekle. "Jaz pa vem," je dejal Sikes, bolj iz kljubovalnosti nego da bi imel res kaj proti temu, da bi šlo dekle, kamor ji je drago. "Nikamor. Sedi." i "Ni mi dobro. Že prej sem'sem videl, pa še za tako mati povedala," je odgovorilo de-! lenkost." kle. "Na svež zrak moram.' | "Tudi jaz ne," je dejal "Pomoli glavo skozi okno," j Sikes. "Zdi se mi, da ji je je dejal Sikes. I ostalo še nekaj tiste vročice v "To mi je premalo," je re- krvi, pa noče iz nje — e?" klo dekle. "Na ulico moram daj — daj!" "Na drobne kosce se dam raztrgati," je vpil Sikes in jo prijel trdo za roko, "le ni dekle do kraja zblaznelo. Vsta-. >> ni. "Ne, dokler mi ne dovoliš oditi — ne, dokler mi ne dovoliš oditi — nikoli — ni koli!" je vreščalo dekle. Sikes jo je nekaj trenotkov gledal, prežal na priliko, ji oklenil hipoma obe roki, tei jo vlekel, naj se je še tako upirala, v majhno sobo poleg, tam je sedel na klop, potisnil dekle na stol in jo s silo tiščal nanj. Zaporedoma se je borila in ga prosila, dokler ni odbila dvanajsta ura; potem pa je odnehala, utrujena in naveličana. cy, divja zverina) — zakaj ne bi ti "No?" je dejalo dekle, ko je Fagin prenehal; njegova usta so se skoraj dotikala njenih ušes, oči je uprl v njene. "Za sedaj nič," je rekel Žid, "bova se že drugikrat pogovorila o tem. V meni imaš prijatelja Nancy — zanesljivega prijatelja. Sredstva imam \ roki — tiha in skrita. Če se hočeš maščevati nad tistimi, ki ravnajo s teboj kakor s psom — kakor s psom — huje, nego s psom — zakaj tega vendar včasih pogladi — pridi k meni. K meni pridi, ti pravim. Njega poznaš od včeraj; mene poznaš od davna, Nancy." "Dobro vas poznam, je mi. "Bo, tudi jaz mislim, da bo to," je godrnjal Sikes. "Mislil sem, da sem jo ukrotil, pa je še prav taka samoglavka, kakor prej." "Hujša," je pristavil Žid zamišljeno. "Takšne je še ni- "Potem pa sploh ne boš imela zraka," je rekel Sikes S tem »atrdilom je vstal, zaklenil dver, potegnil ključ, ji strgal klobuk z glave ter_ga vrgel na staro omaro. "Ta- kako mu je tako zdravljenje ko," je rekel razbojnik. "Se daj pa ostani mirna tam, kjei si; ali boš?" "Saj grem tudi brez klobu. ka lahko," je rekla deklina, ki je zelo pobledela. "Kaj pa misliš, BiH? Ali veš, kaj de las?" "Ali vem, kaj — o!" je zav-pjil Sikes, obrnivši se proti Faginu, "pamet je izgubila, veš, drugače se ne bi upala z menoj tako govoriti." "Prignal me boš d okake-ga obupnega koraka," je mrmrala Nancy, tišče obe roki Sikes jo je svaril z mnogimi I odgovorilo dekle, ne da bi po-kletvami naj nocoj nikar več kaza'° tud'„mal° nemira ne poskuša iti iz hiše, potem ; Lank0 , _ . jo je pustil, da se odpočije in j' je hotel Fagin položi- se je vrnil k Židu T' r°k° v roko, se je odmekni "Bu!" je vzkliknil ter se la;?rekla je, še enkrat brisal znoj z obraza. "Kak- Iahko noč, s krepkim glasom, šna čudna babnica je to!" in ko jo je za slovo pogledal, "Prav pravite Bili" je od-mu ie sporazumno pokimala govoril Žid zamišljeno. "Prav !nato Je zaPrla vrata za napravite." Fagin je šel domov in mnO' "Čemu si je vtepla v glavo, gokaj mu je brodilo po glavi, da mora nocoj ven, kaj misli- Prišla mu je misel — ne ravno te?" je prašal Sikes. "Čujete, na podlagi tega, kar se je vi jo poznate pač bolje nego i pravkar dogodilo, čeprav ga jaz. Kaj pomeni to?" ' je to v njegovi sodbi potrdilo, "Trma! Babja trma, mi- nego polagoma — da seje slim jaz, dragi moj," je odgo-j Nancy nasitila surovosti raz-voril Žid, skomizgaje z rama-I bojnika in da se nagiba njene srce h kakemu novemu prijatelju. Bila je spremenjena večkrat je odšla sama od doma, primeroma se je kaj malo zanimala za zadeve družbe, ki si je prej zanjo toli prizade vala; poleg tega ta silna ne strpnost, oditi ob določeni uri od doma — vse to je govorilo njegovi domnevi v prilog in jc podkrepilo, vsaj zanj, skora do gotovosti. Tega njenega novega ljubljenca pa ni bilo Tied Faginovimi Mirmidoni Biti pa mora s tako pomočnico, kakoršna je Nancy, dragocena pridobitev, in (tako je računal Fagin) treba si ga je zagotoviti brez odlašanja. A še neki drugi, temnejš naklep je treba izvršiti. Sikes je vedel vse preveč, in njegove krute žalitve so Žida v živo sekale, čeprav je svoje rane skrival. Dekle pa je moralo vedeti, da ne bo, tudi če se ga otrese, nikoli varna pred njegovo besnostjo in da se bo osvetil nad njenim novim ljubimcem — vsaj pohabiti ga bo hote!, nemara pa mu bo celo po življenju stregel. "Malo prigovarjanja," je mislil Fa gin, "in kako da ne bi pristala, zastrupiti ga. Take in še hujše reči so počenjale ženske iz podobnih namenov. In Lahko, da," je pritrdil Žid. "Malo ji bom puščal, ne da bi nadlegoval doktorja, če poj-de tako naprej," je rekel Sikes. Žid je pokimal v znamenje, po volji. "Noč in dan se ni genila od mene, ko sem ležal vznak, in ste se me vi, volk s črnim srcem, ogibali," je govoril Sikes. "Vrhu tega sva bila velika reveža, ves čas, in to in ono, pa jo je razjedlo in zlomilo; in tukaj tako dolgo zaprta, pa je prišel nemir vanjo -j>> — er "Tako je, dragi moj," je odgovoril Žid šepetaje "Pst!" Ko je tako govoril, je stopila Nancy v sobo in sedla na svoje prejšnje mesto. Oči so tako bi se iznebil tega nevarnega hudobca — moža, ki ga sovražim; na njegovo mesto 3i stopil drugi; in moj vpliv na deklino — vedel bi za ta njen zločin — bi bil neizme-ren. Take reči so rojile Faginu 30 glavi tisti kratki čas, ko je sedel sam v tolovajevi sobi; o je stalo v ospredju njegovih misli in zato potem tistr pretrgana namigavanja, s katerimi je hotel pri svojem od-lodu dekle preizkusiti. Nič presenečenja ni kazala, nič se ni delala, kakor da ne more pogoditi pravega smisla njegovih besed. Dekle je Droumelo čisto jasno njegove namere. Tako je pričal njen pogled, ko sta se razha/ala. Vkljub temu bi se mogoče zgrozila nad načrtom, vzeti Sikesu življenje, in ta namen e bil med najpoglavitejšimi, Ki jih treba doseči. "Kakor," je prevdarjal Žid, ko je lezel domov, "kako bi ojačil svoj vpliv pri nji? Kako bi dobil novo moč nad njo?" Take glave si znajo vedno pomagati. Kaj, ko ne bi izvabil iz nje priznanja, nego jo dal opazovati in bi izsledil na ta način, kako je z njeno sedanjo ljubeznijo, pa ji potem grozil, da izda vso skrivnost Sikesu (katerega se je nenavadno bala), če ne pristane na njegove naklepe — ali se mu ne bi gotovo udala? 'Bi," je dejal Fagin skoraj na glas. "Potem me ne sme zavrniti. Za živo glavo ne! Za živo glavo ne! Vse imam. Pripomočki so pripravljeni, samo dela se je treba lotiti. Ne uideš mi!" Temno je pogledal nazaj in zagrozil z roko proti mestu, kjer je ostavil predrznega zločinca, potem je šel svojo pot, grabeč s koščenimi rokami po gubah svoje prnjave oprave, stiskajoč jih krčevito v pesti, kakor da bi davil z vsakim pregibom svojih prstov mrz-kega sovražnika. 45. POGLAVJE. Fagin poveri Noetu Clavpolu tajno nalogo. Starec je bil drugo jutro zgodaj pokonci in je čakal nestrpno, kdaj pride njegov novi zaveznik; ta se je hudo zakasnil; Faginu se je zdela cela takoj s požrešnim naskokom na zajtrek. "Bolter," je rekel Žid, si primeknil stol in sedel Mor-risu Bolterju nasproti. "No, evo me," se je odrezal Noe. "Kaj je? Nikar ne zahtevajte ničesar od mene, dokler se ne najem. To je zelo narobe tukaj. Z obedi se vam vedno vse preveč mudi." "Saj lahko jeste in govorite, ali ne?" je rekel Fagin, iz dna srca preklinjaje ješčnost svojega ljubega mladega prijatelja. "O, že, govorim lahko. Vse bolje mi gre izpod rok, če govorim," je odgovoril Noe in si odrezal ogromen kos kruha. "Kje je Čarlota?" "Je ni doma," je rekel Fagin. "Poslal sem jo danes ven z drugo mlado žensko, ker sem hotel biti sam z vami." "O!" je dejal Noe. "Jaz bi pa rad, da bi ji bili ukazali, naj mi pripravi prej pražene-ga kruha s surovim maslom. Pa dobro. Kar govorite. Mene ne boste motili." In res se ni bilo posebno bati, da bi ga utegnilo karkoli zmotiti, kajti bilo je videti, da je sedel za mizo s trdnim sklepom, svoj posel temeljito opraviti. "Dobro ste delali včeraj, dragi moj," je rekel Žid. "Prekrasno. šest šilingov in devet in pol penija prvi dan. Od skubenja malčkov boste še bogat mož." ' Pa da ne pozabite tj-eh vr-čev za pivo in enega za mleko," je pripomnil Mister Bolter. "Ne, ne, dragi moj," je od- X