Vf«jT«ejs
T Združeni!) diiarah
1
u
V^tumlei« - - .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York cdo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n j
UstisIovensialndelavcevT Ameriki.
i
The largest Slovenian Daily in tbe United States.
IssraH every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 287«.
NO. 212. — fiTEV. 212.
Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March S, 1879.
TELEFON: C0FTLANDT 2876
ITALIJA, BRSKA IN SVET POSLANIKOV
Grška in Italija sta ixjavili, da sta pripravljeni podvreči se sklepu poalaniškega sveta. — V Rimu so baje jako zadovoljni. — Grška poslala Albaniji ultimatum. — A Albanija mora tekom petih dni izročiti morilce. -Grki zazgali italijanski konzulat v Patrasu.
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 10, 1923. — PONDELJEK, 10. SEPTEMBRA, 1923.
VOLUME XXXI, — LETNIK XXXI.
Rim, Italija. K. septembra. — Italija je pristala na odlok zavezniškega sveta ter se Im» umaknila s Krfa in S4.vi dnj« ua i »t < m* ja. <V bo Orška zadostila vsem njenim zahtevam.
Iz At en prihaja i>oročik>, da so Cirki pripravljeni storiti i-tu ter dati Italijanom tako zadoščenje kot ga bo določil poslaniški svet.
Na ta način t»i bil konran spor. ki je povzročil med zavezniki tako veliko razburjenje.
IVslani^ki svet je privolil posebno komisijo zaveznikih častnikov, ki naj pieiskuje to zadevo, in Italija zahteva samo, da njeni častniki kontrolirajo preiskavo.
Ci.Ska ]*■ |x»>Iala ultimat Albaniji, v katerem zahteva 17!" itev <n i h. ki so odgovorni za umor italijanske misije.
Ženeva, Sviea, H. septembra. — Politis, ^Tški državnik. j«* v«Vraj rekel poročevalcem: "(*> lx> Italija sprejela odtok ]m»slaniškega sveta, ne bo Grška spravljala svojega vprašanja pred Ligo narodov**.
Pariz, Francija, 8. septembra. — Medzavezniški svet poslanikov j<- v svoji noti na (irsko zahteval, naj slednja zadosti zahtevam Italije jrlede umora laških komisarjev na albanski meji v bližini Janine, dne 28. avgusta.
I*«.uuji teua sveta so podobni laškemu ultimatu, ki na je podala Italija < irski in ki je povzročil, da je Italija okupirala Krf.
Nnta tudi zahteva. na i Grška brez vsakega odloga takoj vloži ."»<).< H MU tf *> lir v Švicarski Naeijonalni Banki.
Rim, Italija, 8. septembra. — Sem je dospelo poročilo, <la je sktupinr. grških prenapetežev zažgala laški konzulat v Patrasu.
Iz tega utegnejo nastati nove komplikaeije.
Atene, < »rška, 8. septembra. — Pomožna administracija za Bližnji Iztok je dobila od svojih zastopnikov na Krfu poi rilo. da je tamkaj 10,000 beguncev, ki spe na prostem, in ki so brez vsake hrane.
Administracija je sklenila, da bo pričela pobirati mi-lodare za te begunce.
POOLED NA OTOK KRF.
D. L GEORGE 0 SPLOSNEM POLOŽAJU
Mussolini je s svojim pohodom dokazal, da je ena mednarodna postava prestroga, druga pa preslaba. — Raz lika med zadetkom sedanje vojne in današnjimi dnevi. Italija je bila upravičena, da je zahtevala od Grško gotovo odškodnino. — Grška je brez brodovja.
Poroča David Lloyd George.
r	^
Slika nam predoča ]M>gIed na grški otok Krf, katerega so pred- kratkim zasedli Italijani. Ta okupacija bo najbrže j>ovod nadaljnim evropskim zapletljaj em.
KONEC ŠTRAJKA V ANTRACITNiH POUIH
Pogodbo sta podpisali obe stranki ter je sedaj predložena le-stvičnemu odbora unije. — Pogodba bo veljavna za dve leti. Štrajk bo končan 19. septembra.
HARDINQOV NAGROBNI &PO MENIK.
Mario, Ohio. 7. scpttwltra. — V oporoki pokojn^ra predsedni-ika Hani in <ra j«* tudi nasU^lnja določba :
Na- mojem p robu, naj ne bo nobene*« spomenrka. Priprost ka-men naj označuje, kje počivam.
V NEW Y0RKU SK BO VRŠIL ŽIDOVSKI KONGRES.
Nji prošnjo lsraela ZanevjUa se bo vtki 1 prihodnji ameriško-zidov-kongres v Xe\r Torku n»mesto v Bostonu. Mr. Zangvill ho imel otvorilni govor.
IZVANREDNO DOBRA RUSKA LETINA.
London, Anglija. 9. septembra. Ruska letina bo letos za sedem milijonov ton boljša kot je bila prejšnje leto. Po^-bno dobro so obrodili jxdj>ki pridelki v Ukrajini.
ZA OPROŠČEN JE DE VALERE.
Voeraj se je vršilo v New i or-ku veliko irsko zborovanje, na katerem so sprejeli navzoči resolucij«!. ki zahteva, naj irska vlada takoj izpusti de Valero.
Govorniki so poudarjali, da je na Irskem 16.000 republikancev zaprtih.
Harrisburg, Pa.. S. septembra. Antracit ni delodajalci in premo-garji so danes ob devetih zvečer podpisali novo pngrxlbo.
Nova pogodba bo veljavna dve leti. Takoj po podpisu je bil sklican poseben odbor premogarjev in delodajalcev, ki naj pogodbo oddobri ali zavrže.
Nova pogodba bo pravomočna do 31. aprila 1925.
< V bo po godba odobrena na kon venci ji. bo podpisana v Harris-burgu.
Fnijski uradniki izjavljajo, da bodo vse formalnosti končane do 19. septembra in da bo tedaj lahko stopila nova pogodba v ve-< 1 javo.
V najugodnejšem slučaju bodo premojrarji dosapli naslednje:
t "vel javi jenje deset odstotnega povišanja plače.
Osemurni delavnik.
Priznanje premogarske linije.
Pravico do medsebojnega kolektivnega barantanja.
PROTI PREVELIKEMU NAVALU PRISELJENCEV
V Ameriki se je začela posebna kampanja, koje namen je, pripustiti v deželo samo izbrane priseljence, posebno pa izvežba-ne delavce.
ITALIJANSKI MINISTER PRO TESTIRA.

DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IM ZASEDENE*!
OZEMLJU
as potom Mi« bttka lifiinjsjo sanesljivo, tdtro In po afsklk
c snah z
*****
lUwpoMja m ndaj« polu in lsplaCnJ« "Kr. pokal fefcoml arad" In "Jadranska banka" t Ljubljani. Zacreb«. Beograda. Kranja. Celja. Maribora. Datrornlku, Splitu. Sarajeva aH drugod, kjer Js paC sa hitro
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $67 60 .. K 30,000
ki anatal* nanj k*t »m tlaoi SHutJot mSualnu Hllil M
M cairto« H« p«4tfitn* m *rv«« etreSkau
Italija In tsssrtsna osami j«:
iMpoUJft na sadajo pdtta ta t^lsllajs	"Jadrantita banka" r
Opatiji ta Sadra.
200 lir .........$ 9.60
300 lir ................$14.10
600 lir ................$23.00
1000 lir ........ $45.00
PH aakurtfin, M tnala j« manj *t
na aofttntn« In drug« atroik«.
H , ________
is
Vrednost dinarjem ln Urna ndaj nI stalna, menja se tegkiat ta a«) takorano; In tapa ranlaaa nana al m^oH podati n«*--*" cena nap Bsftinamo po cotf onega dno. ko anat dospe poslani denar v raka.
Ptoie hala«! v —HIM, dalnrUh rialto agAea odba v t^Ž Iffk Buft Draft " mm3Mim r,",l1h Mmv
FBAKK HAlfBKB BTAtE BAKK
m- mm	m r,.. *** T'
- -- - •-
■»*
Atene, Grško. 8. septembra. — Signer Montagna, italijanski poslanik na Grškem, je prišel včeraj v ameriško poslaništvo ter odločno protestiral proti -poročilu načelnika ameriške pomožne administracije JLovre-ja. ki je poslal v svet peročilo o obstreljevanju Krfa.
Polkovnik Lowe je izjavil v svojem odgovoru sledeče:
— Kar se mene samega tiče kot privatne osebe, ne odobravam obstreljevanja grškega otočja. En sam častnik bi s peščico mož lahko Isto dosegel, kar so dosegli italijanski kanoni. Ni je stvari na svetu, s katero bi bilo mogoče upravičiti streljanje laskih bojnih ladij na poslopja, v katerem so bili nedoletni gojenci in sirote.
Pred kratkim se je pričelo v Ameriki s kampanjo, da se pripusti v deželo izvežbane delavce, ne glede na kvoto in druge predpise.
To kampanjo je pričel Mr. Ijouis S. Gottlieb, član pomožne družbe za priseljence.
»Smoter te kampanje jt^ da se opogumi izvežbane delavce (obrtnike, tiskarje, slikarje itd.) da pridejo v to deželo, kjer bi se lahko lotili dela. katerega ni vsak delavec zmožen.
Mr. Gottlieb je izjavil, da so njegovo kampanjo odobrili predsednik Coolidge. delavski tajnik Davis in mnogo drugih uradnikov.
Propagatorji te nove kleje žele pomoči ameriška h kapitalistov.
Mr. Gottlieb pravi:
— Te«kom enega meseca bomo imeli v Evropi ameriške zastopnike, ki bodo raztolmačili vsem, ki nameravajo priti v Ameriko, kaj zahteva Amerika in ameriška industrija od njih, in kaj imajo oni pričakovati od ameriške industrije.
Na vsak način moramo nekaj ukreniti, da se prepreči prodajo posestev in hiš revnega ljudstva v Evropi, ki se namerava izseliti v Ameriko, ki pa je. ko pride sem. razočarano. Večino taJcih ljudi ne puste z Ellis Islanda v deželo.
Mr. Gottlieb je že petnajst let v zvezi z delavskim departmen-tom. Pod njegovim vodstvom je prišlo v Ameriko nad 15,000 priseljencev.
NOVA POGAJANJA MED BERLINOM IN PARIZOM
Sedaj razpravljajo o k operativnem načrtu glede reparacij. — Nemčija bo storila vse potreb-no, da bo zvečala svoj eksport.
JAPONSKA SI BO KMALU OPOMOGLA.
London. Anglija, 9. septembra Baron Hajaši je povedal poročevalcu lista Sunday Times, da s» bo Japonska kmalo opomogla po tem potresu in to v prvi vrsti vsled dejstva, ker njeni dve pristan išči. Kobe in Osaka, nista bili prizadeti.
Dosedanja prosper i teta Japonske se nima zahvaliti vladi, pafe pa ljudstvu, ki je trenirano, da vzdrži vse nanoro.
POSTAJA SVETOVNE POLICIJSKE ZVEZE NA DUNAJU.
Berlin, Nemčija. 9. septembra. Ly visokih uradniških krogov prihaja poročilo, da so se pričela direktna pogajanja meti Nemčijo in Francijo.
Kancler Stresemann je v direktnem stiku s francoskim in belgijskim poslaništvom.
Glavne točke prihodnjih pogajanj so naslednje;
1.	Nemčija je pripravljena sprejeti kooperativni načrt sindikata francoske in belgijske industrije. Ta sindikat naj bo v direktnem stiku z novimi regulacijami, kar se tiče plačila reparacij. O vsem tem naj se sklepa v soglasju a Nemčijo.
2.	Nemčija bo storila vse potrebno ,da poviša svoje eksporte. Pri tem si bo pa tudi prizadevala, da bodo njeni delavci več produ-eirali kot so. producirali dosedaj.
3.	Nemčija je pripravljena zadostiti Franciji in ostalim zaveznikom. Zahteva pa posebno pogodbo glede Porurja. Nikakor pa ne smejo zavezniki zahtevati toliko od Nemčije, da bi se smatrala za podložno oziroma za poraženo. Zavezniki ne smejo kršiti suverenosti nemške države.
Pioleg tega je Nemčija pripravljena poslati v Pariz novega poslanika, ki naj bi bil — sodeč po vseh oikolnostlh — bivši državni tajnik Bergmann.
Universal Service je izdala včeraj zvečer naslednje poročilo:
Ako ministrski predsednik Po-incare res želi sporazuma z Nem-njo, da ga lahko doseže, kadarkoli hoče.
Dmiaj, Avstrija, 9. septembra. Na današnjem poJieijskem kongresu je bilo sklenjeno, da se na Dunaju organizira postaja svetovne policijske zveze, katere smoter naj bo ,da se prepreči val zlo-činstva in lumparije.
Samuel G. Beldon, šef newyor-ških deputyjev je zagotovil dunajskemu policijskemu šefu, da bo New York sodeloval z Dunajem v tem oziru.
VZTRAJNOST PKEKO OCEANSKEGA KAPITANA.
Anglija, 8. sept Kapitan Hayes je vztrajal na po veljniakem mostu parnika "Ma jestic" nepretrgoma 69 ur.
Parnik je potreboval Sest dni in dve uri za pot iz New Torka v Southampton.
Tri dni in petnasjt ur je neprestano vozil skozi neprodirno me-
SEDEM AMKRTftKiH BOJNIH LADU NASEDLO.
Santa Barbara, Tal., 9. sept. — Petinsedemdeset milj severno od tega mesta je v gosti megli nasedlo sedem ameriških bojnih ladij. Pri tem je izgubilo petindvajset mornarjev svoje življenje.
Bojne ladje, ki so nasedle, na bodo nikdar več za rabo.
Parnik "Cnba", ki je last Pa cific Mail, se je potopil.
London, Anglija, septembra. — »Spominjam prvega dne velike svetovne vojne. ^Takrat ni bilo nliee. po kateri ne bi paradimla velika navdušena množica ljudi, ki je vzklikala vojni in zmagi.
V onih dneh ljudje niso vedeli, kaj vojna pomeni. Takrat so po vseh galerijah visele slike junakov, katerim se je ljudstvo divilo in klanjalo.
Te slike so se pa sčasoma pokrile s prahom. Ljudstvo je pozabilo nanje. Zmagoslavni vojaki na dirjajočih konjih—to so bili Angleži; ubogi premaganci, pod kopiti teh jezdecev so bili sovražniki. Hurrah, le še kaj takih slik.
Ljudje so potrebovali novega navdušenja. Treba je bilo Italije, da je zopet nekoliko zmedla mir ter ustvarila neredne razmere.
Razumljivo je. da se je vsa Italija vznemirila in da je po vsej njeni zemlji zavladalo ogorčenje, ko so bili na grškem ozemlju umorjeni njeni komisarji.
Treba je vedeti, da so bili umorjeni ob albanski nu ji. torej v kraljestvu banditov in komitašev, toda še vedno v notranjosti grške dežele.
Italija je torej povsem upravičena, da zahteva zadoščenja za te umore.
Tudi Grška je tega mnenja.
Ne le, da je bila Grška takoj pripravljena pozdraviti italijansko zastavo v svojem vodovju, ter dati s tem spoštovanje laškemu narodu, temveč je objavila tudi takoj izjavo, da bo varovala vse italijanske uradnike na svojem ozemlju.
Mussolinijev odgovor je bil, da je dal streljati na par grških neobroženih otokov, kjer so kroglo laške mor-'narice ubile par nedolžnih otrok. Ali je kdo premislil, kaj bil bilo, če bi se kaj takega zgodilo na francoskem ozemlju i
1 Da je na francoskem ozemlju umorjenih par komisarjev, za katere vlada, ne more in ne mara biti odgovorna? Ali bi dala Francija isto zadoščenje Italiji kot ga ji je dala Grška ?
Ali pa Velika Britanija? Ali bi mi v takem slučaju obstreljevali Coves? Ai pa okupirali otok Wight?
Toda Grška nima mornarice. To je vprašanje, na katero se je treba ozirati. Sila je še vedno tista, ki j«* najvišja posredovalka v pravici in resnici mednarodnih evropskih vprašanj.
Ničesar ne pomeni nov pravilnik mednarodne postave po vojni. Francoske armade so napadle ozemlje svojega soseda, ga okupirale, proglasile nad njim obsedno stanje, zasegle železnice in premogovnike, cenzurirale časopisje, depoitirale na tisoče domačega prebivalstva, zaprle vse, kar se jim je ustavljalo, nato pa proglasile, da to niso Vojna dejanja.
To je samo mirovna okupacija, da se izsili pravit e. ki so jamčene Franciji v mirovni pogodbi.
Signor Mussolini je dal bombardirati kraje v deželi, ki je v prijateljstvu z Italijo.
Največja ironija evropskega položaja je ta. da so strgale Versaillsko mirovno pogodbo deželo, katerih državniki so jo stvorili.
Francija je zadala poglavitni udarec pogodbi s tem, da je izjavila, da ne bo igralo vprašanje razmerja do sosedov in do Lige narodov pri nji nobene uloge.
Ona je nadalje okupirala ozemlje svojega soseda, kar je v direktnem nasprotstvu z mirovno ppogodbo.
Zmagovalci so jako zaposleni, da diski edit irajo svoj lastni čarter.
Mnogo boljše in častnejše za vse te evropsko zmagovite narode bi bilo, ee bi sledili vzgledu Amerike, ki ni hotela odobriti versaillske pogodbe.
Vsak pevec bi moral imeti
novo isdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri molke glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Osam m poštnino "OLAS H1BODA 82 Oortlaadft St., W«w York, H. 7.
200 KOREJCEV HOČE OKUPIRATI OSHIMO
Napadli so japonski arsenal, pa niso ničesar opravili — Napad na radijsko postajo. — "Korejci" so nasprotniki japonske vlade.
Moskva, Rusija, 8. septembra. Prvo direktno poročilo, ki je dospelo iz Tokia v Moskvo, naznanja. da je dne 5. septembra dvesto Korejcev napadlo Oshimo arzena!. Napad se je izjalovil. Istotako so bHi Korejci odbiti, ko so napadli radijsko postajo. Japonski časnikarski urad po-
roča, tla je bilo večje število Korejcev aretiranih in sicer v dobrobit njihove lastne varnosti.
Sicer pa pravijo na Japon<>k«*m vsakemu sovražniku japonske vlade ''Korejec".
Nadalje se poroča, da je policija oborožila nekaj svojih zaupnikov, kateri bodo pomagali napraviti red.
Poroča se tudi, da je poskus Korejcev, da razstrelijo arzenal, izzval v ljudstvu veliko paniko.
ReJAKI, NAROČAJTE SE NA 'OLA8 NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.


own«* rnnm PuWkM
Pmbliakin«
(A C«f—ntio«>
MRITR *!«»» •» BMImm m
«a C*humi it/Mt,
mf Manhattan. Wtw V«ft City. M. V.
L A I
fVilM m
H
ft O D
	iwiMd KVMT Day	Kxeag	t tun4ay* sna	HalMara.	
€m m	•u M* mmi*m im mm A mt ari km >■ €•«>«• ----		Zrn Naw Yarfc	M till m, r_	VM
		KjOO	aa hi h	*m n	
rm • (■ 1	** " " 1 — ■	HJI	Za |MWMtW sa M h	rta"" T tTmam7T.	WM
					
	Subscript Ion		YMriy aa.ao		
	A4v*rtl**i	n*nt	•n AgrttrntM.		
	* trzaja vaakl dan Izvzamil n*a			aii o. .'aaHffc*-	

• »
Boi »••J
Mbnoatl mm na prlobemjejo. Pri apr« Ja MvaJlIAa nimiili te hltra)a
"•LAt
NARODA-l*» mt Maflhattu, I ▼•la»*ena: C«rt>an<tt «m
A V.
KONEC ŠTRAJKA
Iz jj Mi
n*t i
vi L<*wisa jo piav malo pridati, smo uvorjt ni, da premo^arji zaslužijo ve<~je poln- .» upravičeni do ver je plače vsled njihovega
NnUIj«' Milo merjeni, da je mogoče njihovo plačo i/!»« ! i na račun royalties, dividend, transportaeije itd. t. v pri striženja profit ov srednjih kupčevaleev, ne pa na »•iit iri« piihlik**.
J;ivn«»t j<- >eveda vedno v sužnjosti kralja Profita. .I.-:\tn.st je prelena, da bi premislila, zakaj gre in kje so
iz Slovenije.
Zagoneten »lučaj.	]	Poročil se je
4'Slov. Narodu" .poročajo: Ne- Milko Sedlaček, a&itrfen:t južne ie-ka gospodična je Iskala v ljub-; Iezniee iz Olja. z gospodično Ani-ljanskih hotelih sobo, ki je pa ni eo Stcnič iz Črnomlja, mogla najti. Končno se je usmilila neka gospa in j.i dovolila, da	Petdesetletnico sme prenočiti v njeni spalnici. Ob , gvc-jega <A»toja je praznovalo dne pol 10. je gospa že legla v poste- j 28. aveusta prostovoljno gasibio ljo, gospodična pa se je vrnila po! društvo tkalnice Prebold v Savin-11., baje s koncerta v Zvezdi. Ko s!;i dolini. Sla vnos* je biLa zvezana je gospodična legla v posteljo, je z ve."jo prireditvijo. Saj je l>il Št. gospe trikrat voščila lahko noč, i Pavel pri Preboldu vedno napred-kar je slednjo nekoliko osupnilo, j na slovenska trdnjava, vendar ni razen otlzdrava rekla ni-
Peter Zgaga
zr
Medtem so pa tudi majnarji dovolj pametni, da ve-.* kaj naj pristanejo in v kaj ne. Publika j«* ž njimi. To ve tudi governor Pineliot.
Mi upamo, da lx«iu premogarji, podpirani od drugih	oUnda prod njo, je k
v Z.liuž« nih držav, dobro izkoristili svojo perijodo.j sre^ prihitela postrežniea ter po-S. >"!na si IhkIo pridobili družabno last ni ust vo in magala gospe vzeti najpotrebnej-
česar. ker je bila potrebna počitka in je hotela čim prej zaspati. Okrog polnoči, ko je g«J"spa že dremala, je začutila neko čudno tipanje po svojem telesu in čula je, kako nekdo grgra in sika. Vsa preplašena je skočila pokonci in vzkliknila, kdo in kaj da je. Ko je pa hote'a skočiti iz p<»štelje, tli mogla, ker je ležalo nekaj trdega na nji. Vendar se ji je posrečilo vstati in prižgati luč. Nudil se ji je strašen prizor. Klobuk, torbica in druge stvari na mizi, med obema posteljema so ležale razmetane p«1 sobi, miza pa je bila naklonjena na njeno posteljo. Druga p<*steija je bi'a v>*i razmetana, gospodična. v »lažnem stanju sredi sobe. pa je uničevala vse, kar ji je prišlo pod roke. Trgala je s sebe nočno obleko in metala kosce na vse strani. Med opravilom se je blazno režala ali pa evilila in buljila steklene oči v preplašeno gospo, ki je za-nian'zvonila in klicala na pomoč, ker je bil zvonček nekoliko pokvarjen. Od strahu ji omagale roke. Po groznih trenutkih, ko je gospodična v zverskem
Razne vesti iz Celja.
1'mrla je v javni bobiiei zaseb-
niea F. Riiekl
letu starosti.
T^ko v« wist vo v premogovnikih.
HRBTNICA LIGE NARODOV
■ -italijanski spor. čegar končni rezultat ni znans m i da Li^ri narodov občutno breo. Konstitueija i ..»lov je že itak šibka, in če bo mirno gledala, kako
šo obleko in zbežati v drugo sobo. Konšiio se je 'gospej (posrečilo z lepimi besedami spraviti nesrečnico v posteljo. Ko je zjutraj gospodična vstala, ni vedela o nočnih dogodkih ničesar, dasi je to nekoliko čudno, ker je mogoče, da je bila blaznost samo simulirana.
Kraneoski poslanik (ierati t Simon se je mudil 20. avgusta v Celju. V njegovem spremstvu sta se nahajala francoski generalni konzul v Zagrebu (Jrande m poslanikov osebni tajnik. Visoki dostojanstveniki s>• l»lli g<'Stje Cer-e!es franeals v Ci lju.
Dne 2.J. avgusta popoldne je do-šlo z brzovlakom v R »gasko Slatino in < r.l tam v Celje francoskih dam in gospodov, članov ""Soaiete grografiijiie de Lille". Ogledali si v Celja in okolici vse naše zna meni* ost i. Zvečer se je g'»ste}m na čiLst v Xarodnem domu vršil komer/., kateremu je prisostvovalo tudi več odličnih Celjanov. Gostja so drugi dan nadaljevali svoji1 potovanje po Sloveniji.
Kopanje v Savin i je vsled nestalnega vremena minulih dni pričelo pojenjati. Bliža se nam jesen 111 nasa bistra Savina bo izumrla. Njeni bregovi bodo dobili zopet staro mirno lice. Do drugega leta pa bomo, kakor čujemo, na levem bregu dobili novo veliko moderno kopališče, ker se je tudi letos po
V ljubljanskem dnevniku eitam naslednji oglas:
Debeluška, težka S5 kilogramom želi znanstva z gospodom, ki ima recept, da bi shujšala za deset ali
petnajst kilogramov.
• * •
Zakaj tako krog ovinkov? Ali dandanašnji res ni mogoče ničesar na ra vnost po v ed at i 1 * *
Italija se ne meni za Ligo narodov, kljub temu, da je bila Italija ena njenih spočetnic. * ♦
*
Sedaj je izdala Ligo, leta 1918 je prelomila častno besedo, ki jo je zadala primorskim Slovencem.
leta 1913 je izdala trozvezo. * * *
Sedanji časi so pa čudni časi.
Izdajstvo in prevara neseta. poštenost ni obrajtana.
S tem da je izdala Avstrijo in Nemčijo, je postala ena izmed zmagovalk v svetovni vojni.
S tem. da je prelomila častno besedo, je podjarmila pol miljona Jugoslovanov in naše najlepše kraje.
S tem. da je izdala Ligo. je dosegla odločujoč vpliv na Balkanu.
SiujnsinimttHka
Ustanovljena 1. 1898
Katal ifcimnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki: Presednlk: RCTOI.F PERDAN. 933 E. 1S5 St.. Cleveland. <X Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. O.
Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely. Minn. Zafusnl blagajnik LOUIS CHAMPA, liox 9C1, Ely, Minn.
UlagiOuilt n^lrpluCaiiiti smruiin: JuHN llOVEKN. 413 — 12th Ay«.
Lmluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Slate Bank Bid*., tO« Grant Bt. at Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK, Room 206 BaXeweU Bid*., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago, TO. FRANK SKKAbEC. -lis22 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely, Minn.
GREGOK J. I'C'llKNTA. 310 Stevmson BK'-e.. Puyallup. Wash. FRANK ZORIC11. 6217 St. Clair Ave.. CleveUnd. u.
Združevalni odbor:	(
VALENTIN PTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O.
PAULINE ER.ME.VC, 3s3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 4u4 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEt.ARC, fi38 Market Street. Waukegan. IU.
*	JednoUno uradno' glasilo: "Glaa Naroda".	■ —
Vse atv.irl tlkajofe se uradnih zadev kakor tudi denarne polil J a tV« naj se pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolnlika ■prifievala na) Be po&ilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor ieli postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev »e pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani aH članicami.
Iz Jugoslavije.
V Ljubljani katoliški shod.
Zhorovalci so vsem mogočem.
se je vršil velik razpravljali o
1
lalik
o sp
Petindvajsetletni ca.
Anton 1/Ogar, voditelj dk^pedi-ta pri ljivši 1 Jatnbergovi in sedanji LMiiiaiki tiskarni v Ljubljani, zjrodi, »la bodo šo 0110 redko dežele, ki praznoval .petindvajsetietnico
tepta, no da bi pri tem storila kak korak, 1« j so manj zaupali v njeno avtoriteto kot smo
I
vit < >i
. vanjo zaupajo, izgubile vse zaupanje v njo. 1'jlrd Lij.-o, ki je že itak majhen, bo popolnoma iz-. « Italija i>rodre s /o j i mi zahtevami glede Grške, ■li. »iita pravilno so smatra postopanje Mussolinija na-
< i-ki kakor izzivanje Lige. Italijanski ministrski predsednik Mussolini, pozna <> »-katere faktorje v Li^i ter ve, da mu ne more nilioe lasu na glavi.
pnvsim enostavno pravi, da nima Lige nobene *e do vmešavanja.
'»- nima t»»rej Liga v tem slučaju nobene praviee, niti • :e >ile, tedaj se moramo vprašati, čemu je pravza-
Liga.
Mussoliiii ostane j»ri svojem naziranju, da njegov na-«1 na Kn', j<ri »"einur j»* bilo umorjenih šestnajst otrok, nikaka vojna.	%
Kaj |>a je, ee ne vojna ?
0»lg«»v«»r j»' lahak: roparski napad po abruškom

uz
sv-je$ra službovanja. V njegovo področje spada razen drugega razpošiljanje Obrtnega vestni-ka*', "Sokolskega gUu^iika" in ''Uradnega lista".
Registriranje rahlega potresa pod Triglavom.
Dne 23. avgusta zjutraj ob 3.26 v) zaznamovali vsi moji potreso-m»*ri (seisniogTafi) v ol**Tvatoriju pod Triglavom ((Jorje v vili Belar nad Vint gar jem) rahel |>ot resni sunek. Ognjišče malega potresa je bilo v daljavi kakih 75 km. — 2. avgusta sem nameraval otvoriti observatorij na vrhu Triglava (2863 m), kar pa seni moral za nekaj časa odložiti radi obolelosti mojega pomočnika '(asistenta), ki ima nalog v času moje od<»r»tnosti os-erbovati primerjalno postajo
r<ML
l>.i s<» j»' Poineare postavil na stran Mussolinija, jel (Taistation) na obnožju Triglava, i-aravno.	.Kratka poročila o tem malem po-
< hi vidi v laškem premier ju svojega poslušnega učen-!
i..ki se jHtslužuje istih sredstev kot se jih poslužuje raneija v Porurju.
—--\ s
Dop
is.
ifutl v»m!
v
Iz Belokrajine. J in cene poljskim pridelkom vedno
j** bilo obilo de«ja. I nizke.
letina Tif.kaj popra- Na katoliški shod v Ljubljano :-mu t>o pa »lebt^ja-, jeilo veliko belokranjskih romar-Država je pr»ik<»či- j**v, ki jih je vodila glavna pot k >* t'im. da je p-»nudila Mariji Pomagaj, ker so imeii po-lovično vožnjo.
Sedaj se odpravljajo mnogi na IMod, kjer bo velik k me taki praznik. Helokranjci itastopijo tudi v etii skupini.
Umrl je pred kratkim v Selih
' i k 'ajom koruzo po zni-i. Čudno j*' nam zdi, da
i" x-Acjo p<> tej ugodno^i. •itkajo, <la IhxIo kArlova-čki i ortio ktjhruzi in na Ik> drlo vse v Karlovac
bheo. Včasih so ljudje
/Ho čudni!
/	v« se' ca gawilnega dru-
hfva v lYnomJju je prav d.o-bro u<j>t»|a. f^judje inke.li pni lik o ipo-l;u<:ti prav d'»Wr pridelek iz dr-
/ ivne trtniee, ki jo oskrbuje okr. ekonom K«*nda, znani vzorni go-sp*xiar. 'f<» je sope»t dokaz, da »e m<>ra vino pra%-rlno »praviti in. v kleti o mi vi ž njrni ravnati. Tako bla^-o najde potom vedno kupca in tie bo t roba tarnati o vinski krizi. Dokler pa ne bodo ljudje organizirani tako, kakor ao n. pr.
pri Adlošičih splošno znani Jože l\iiek p. d. Fabe, ki ag je sinrt rešila triletnega trpljenja. Bil je dober gospodar in zaradi svoje miroljubnosti splošno priliubljem. V Ameriki ima hčerko Ano, ki je omoženn za .Vwelica p. d. Brdi-iuilK) iz Aiicsič. Naj v miru po-črva!
Šolsko leto se prične s 1. septembrom. ker so šole .sedaj končajo na Vidov dan t. j. 28. junija.
Na letošnjem ljubljanskem vele-semnju bMo sopet razstavljene belokranjske pisanšce, ki jih po-
tresu bi našemu observatoriju v znanstvene namene jako dobro sliLŽila. — G or je-Vint par, dne 23. avgusta 1923. — Profesor A. Be-lar. U<»rje pri Bledu.
Požar v Žalcu.
Na nepojasnjen način so je vnelo gospodarsko poslopje K asi nanovo. fvl gorečega poslopja, se je vnelo že gospodarsko poslopje in mala hišica posestnika Hermana. V<a tri pasi op ja so do tal pogorela. Trein priliitevšim požarnim hrambam se je po napornem gašenju posrečilo lokalizirati ipožar. O a šen je je bilo otežkočeno tudi vsled pomanjkanja vode. &koda je precejšnja. Sreča je bila. da je bilo brezvetrovno vreme, ker hi drugače postala žrtev požara še
tudi druga sosednja poslopja.
Ko je prišlo na vrsto vpraša-nje, če naj se uvedede v cerkve ; kazalo, da sedanja kopališča na-, mesto latinščine slovenski jezik, šemu mestu ne zadostujejo.	, so poglavarji vzkliknili; Nak. to
Stara knjigoveznica umrlega je pa papeževa stvar! loijigovcškega mojstra Ivana
Scb mrdta na Glavnem trgu je pre-šla v last. njegove hčerke Antonije Schmidt in jo preselila v isti hiši na Slomškov trg.
Nemške vzporednice se z bodočim šolskim letom opuste popol-
In papeževa stvar je, da v zasedenem ozemlju odstavljajo slovenske duhovnike.
* * *
Papeževa stvar je, da v zase !
noma na celjski ljudski šoli, kerjdenem ozemlju ni dovoljeno mo je popolnoma zmanjkalo za to potrebnega števila nemških učencev.
Z obiranjem hmelja so pričeli po SaviiLski dolini. letina bo boljša, kaki»r se je pričakovalo.
Vlom v Humu pri Ormožu.
V soljoto 18. avsrussta zvečer so neznani tatovi vdrli v vilo Alojzija Potočnika, višjega nadzornika čekovnega urada v Ljubljani, in sicer sk«»zi okno iz terase. Po-kradl i so večinoma le »»bleko in porabne reči. Orožniki pridno poizvedujejo po storilcih.
Zasačeni uzmovič.
Iz Zidanega mosta poročajo: V nedeljo 19. avgusta je opazil železničar Josip Tušar moža, ki se je sumljivo pomikal <proti tamoš-njemu gozdu. Zasledoval ga je, in ko je neznanec to opazil, je vrgel svojo celico stran, zbežal in izginil v gozdu. V euliei je našel Tušar rjuho, odejo in hlače, kar je bilo ukradeno vajencu tukajšnjega mesarja. Vajenec je dolul svoje stvari nazaj, še predno jih je pogrešal.
Ker ga je zapustila žena.
Ameriko. T^etos so prinesle tukajšnjim ženam m dekletom čez 30 tisoč kron. Vidi se, da se vsako delo plaea. samo da se najde človek, ki se zanirni za stvar in jo spran i v svet.
Konkurenčna obravnava za ad-lešieki turn je sedaj končana in se bo začel popravljati.
Letos bo precej sliv in obeta se mnogo rakije.
Kupčija z ianetum semenom je jako živahna. Prodaja se po 30 K
vedno večja »Ijemo za vuzom tudi čez lužo v za kilogram.
381 et n i Gaetano Carletto, dvakratni vdovec pri Palermu, se je pred krat ti m poročil z neko brhko kmetico. Ker je on zelo nasilen človek, mu je mla'Ia žena ušla na svoj dom. To ga je strašno jezilo in nekega dne je šel ves srdit na nj^n domi. Tam se je skregal in slednjič je začel napadati navzoče. Zaklal je z nožem teto in mater svoje žene, neko drugo s'jrodnico je smrt none varno ranil, in ko je na ulici n^ka starka kričarl^ nad njim. ko je bdžal, se je obrnil proti njej in jo ubil. Tudi ona sorod-niea je na poškodbah umrla.
800 milijonov zlata pod morjem.
liti Boga v slovenskem jeziku.
In papeževa stvar je, da fašisti nastavljajo in odstavljajo dj-.
hovnike po naših krajih.
* * *
Ce se je papež požlahtil z Mussolini jeni, je treba »Slovencem po
zabiti na rimsko sorodstvo.
* * *
Radič je v Londonu.
Jugoslavija se bo prejalislej ke-sala, ker ga ni poslala v Lupo-glavo.
# . 1
Neki ameriški pastor je imel včeraj v New Yorku značilno pridigo.
JRekel je, da je Bog tako strahovito kaznoval Japonsko samo zategadelj, ker so pred par leti
pomorili Japonci nekaj Korejcev.
# * •
Res je, da Bog ne plača vsake sobote. Kadar pa plača, plača pošteno.
* » *
Kaj je japonski potres v primeri s katastrofo, ki bo nastala enkrat v južnih ameriških državah v plačilo za linčanja in nečloveško postopanje z ubogo človeško paro?
* * •
Stavka v okrajih trdega premoga je končana.
Premogarjem bo zvišana plača za deset procentov.
Tona trdega premoga bo t.i en dolar dražja,
* • •
Kadarkoli so še zvišali kapitalisti delavcem plače, so jih zvišali na stroške odjemalcev.
Njihov žep ni zastran zvijanja plač še nikdar trpel.
Dne 21. maja t. L sta trčila dva parnika, angleški "Egypt" in francoski **Seine'*, ter se ipotopi-la. Na parniku 4'Egypt" se je nahajalo zlata v znesku 800 milijonov. Vsi poskusi, da brod najde, so ostali brezuspešni. Medtem je neka švedska družba potopljeni pamrk odkrila šest milj dalje od mesta, kjer se je potopil. Zdaj bo-dp potopljeni pamik dvignili.
Stražnik, ki je pomagal roparju k begu.
V Subotici se je vršila razprava proti stražniku .Maraiku Tubiču, ki je obtožen, da je pripravil beg iz celiee glasov it emu razbojniku Imbru Tothu (po imenu Madžaru), ki je bil obsojen radi dvojnega roparskega umora na smrt. Beg Sv» je ponesrečil in stražnik Tu bič je bil aretiran. Zanimivo je, da je Tot h med razpravo zanikal vsako krivdo Tu bič a na njegovem beyu. medtem ko je med preiskavo brezobzirno priznal, da mu je Tu-bič pripravil beg. Sodišče je iz-vrstiiiega stražnika Tubiča » bs»di-lo na eno in pol leta ječe.
Beg z aeroplanom.
Pred kratkim sta iz Novega Sada pobegnila na vojaškem letalu Rusa podpolkovnik Lojka in ka-petan Kačan. S**daj sta poslala brzojavko, v kateri javljata, da sta srečno prispela v Odeso in da <:a aeroplan oddala boljše vikom. Depeša je sestavljena v zelo ei-ničnem tonu.
Množica napadla fratra Koturaša.
Kakor javljajo iz Knina, je 16. avgusta zvečer ljudska množiea napadla f a možnega fratra Mi jo Koturaša iz Sinja, znanega avstrijskega agitatorja meti ljudstvom dalmatinske Zagore. v trenutku. ko se je nameraval odpeljati na evharistični kongres v Zagrebu. Ljudje so se zbrali na postaji in fratra napadli z gnilimi jajci, tako da ni mogel odpotovati.
Požar v bosanskih gozdovih.
Iz Tuzle poročajo, da je v državnih gozdovih '"Poslotii"* pri Tuzli izbruhnil 1C. avgusta vt-!ik požar. Več hektarov gozra je v plamenu. Gozdna uprava je zahtevala od oblasti nujno pomoč. Požar se širi z neverjetno hitrostjo. Poslano je vojaštvo na pomoč.
Draginja v Dalmaciji
Kakor poročajo iz južne Dalmacije, povzroča dolgotrajna pomorska stavka vedno večje naraščanje d tat in je. Posebno uradni-štvo in drugi nameščenci, ki so že prej težko izhajali s skromnimi dohodki, se nahajajo v obupnem položaju. Ker ni prometa, je povsod stagnacija, ker prevažajo vojne ladje le pošto in najpotrebnejša živila.
Velika nesreča pri vež ban ju metanja bomb.
Na vojnem vežbališču v Svarči v ibližini Karlovaa se je 21. avgusta dogodila težka nesreča. Odde-
lek vojakov .iT. karlovškega polka se jt ve/.bal v inetiijiju bomb s puškami. Dve :H>mbi sta bili iz-s*relj,iiii pravilno brez vsakega in-eid«Tita. tretja pa je eksplodirala v višini nekaj metrov. Častniki in vojaki, !ci se nahajali v bližini, so bili od s ine eksplozije vrženi «»b tla medtem ko je bilo več vojakov, ki so se nahajali v krogu in, od eksplozije lahko ali težko ranjenih. Neki D;dmatinee je radi izkrvavelija umrl. neki dijak narednik iz Zagreba pa je bij težko ranjen. Kapetana Mateša in Aleksie .sta jiri tem oglušila.
Vlada in štrajk pomorščakov.
Kakor javljajo iz Beograda, je zastopnik ministrskega predsednika in minister saobračaja dr. Ve-lizar Jankovič sprejel lt>. avgusta delegata delavske zborniee v Beogradu. narodnega jKislanea Divea m predsednika Zveze pomorščakov k a pet tna Popela. ^linister jo izjavil, da vlada glede št raj k a pomorščakov ni storila definitiv-nega s!:b*pa. Na prihodnji seji mi-nistrskega sveta pa bo ]>adla rešitev v tem važnem vprašanju. Minister Jankovič je obljubil, da bo vlada varovala interese pomorščakov Vest. da je vlada sklenila vzdrževati promet z osobjem vojne mornarice, ni resnična.
Portugalski potepuhi v Jugoslaviji.
Beoirrajska polioija je tp dni aretirala dva PortugaJca. ki so ju zalotili kot potepuha celo tam doli v okraju Kičevo. Uekla sta, da sta pri Mariboru prestopila mejo Jugoslavije, kjer sta baje iskala za-slržka. Oba s:a elegantno oblečena in govorita dobro angleško. Domneva se. da sta najbrže dezer-terja. Beograjska »lieija je postopača obsodila na pet dni Ziipo-raT ]io prestani kazni pa sta bila izgnana iz Jugoslavije.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'1
AOVERTill IN "Ol AS NARODA*,
lUOVA ZANIMIVA KNJIGA	I ^ RPTiKNJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinsVega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja, s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi.
!	
NA KRVAVIH 'POLJANAH?	
S Spual Ivan MatiSe"™ Cena • poStnmo V{ - $1.50 -	
	Knjiga Je trdo vezana, vsebuje 270 itnoi in 20 slik is vojna.
	"GLAS NARODA" 02 Cortland* Street, Hew York, H. T.
r
t.
Morski razbojnik.
t ■ l !i S:>.sji 1 kapitan Frederick Marryat.
«. IL	'■ ■ "■—
1. poglavje, V Biskajskem zalivu.
Bilo je v drugi polovici ineseva junija leta 17'.»., k«> .s<» se srditi valovi Biskajskega zal ha (med Španijo in KraJieijo) po velikem in v oneni letnem «*a-»u nenavadnem viharju i>olago>iiia }x»legali in umir-jevali. V»*n«tar je morje t^e vedno močno valovalo, in čašh j*- potegnil veter v močnih, srditih sunkih, kakor hi h<»tel obnoviti boj med elementi; pojemal pa je vedno b«*lj, in črni eblak.5, ki ?*> se zbrali k viharju, so bežaii .sedaj na vse strani sveta pred mogočnimi Holnčninu žarki, ki so jih naposled ray^nali s svojo z.nia*?ono«iiio svet h »I k» in toploto. In ko je razlivalo sohice svoje svetle žarke lii-zdoli in jih potapljalo globoko v vodovje tega dela Atlantskega oceana, ni bilo razni neke komaj vidne r»n"i videti ni«V.sa.r drugega kakor neizmerno v<*dorvje, vse-povsod dbkoljeno /. nelx»m. Rekli smo: razen neke reči; uredi te .slike. tako preproste in vendar tako veličastne, sestavljene iz treh velikih element<*v, je 1n1 namreč ostanek četrtega. Ostanek, pravimo; zakaj bilo j** b« ogrodje neke ladje, brez jadrenikov in razbito, čigar zgornji d«*l se je vzdigoval le se tuintam iznad valov, kadar so se pomirili za trenutek. Vendar se je le malokdaj zgodilo tako, v trenutku so jo zagrnili valovi, ki	penili po kr-»vnt in v hipu se je zopet vzdigifila visoko iznad vab v, tako da je voda tekla iz raznih lukenj in odnrtbi ob njenih straneh.
Kolikii tisoč ladij — koliko milijonov blaga — ,se je zapustilo in izročilo nenasitnim globinam oceana iz nevednosti ali iz strahu! Kako velikanski zakladi morajo biti pokopani na njegovem dnu! Kako neizmerno bogastvo mora biti m»*d njegovim skalovjem ali pa plava v njegovem breadanjem žrelu, kjer je spričo velikanskega tlaka vmla tako težka stvar stva-i i, ki jih obliva in ki so na tem mestu varne vsake gnilobe in vsake-•4,1 razp.ula. dokler ne bo kmiec sveta! Kako pa je ludi neizmerno tam doli nakopičenega blaga; največkrat j-* bilo izgubljeno zali ker nisi* poznali prvega in glavnega prir<»dnega zakona, to je onega o specifični teži. Ladja, ki smo jo (»nieuili, je bila, kakor je vse kazalo, v zelo nevarnem položaju, nalik človeku, lu .se utaplja in oprijema • ne sanie slabe vrvee. V resniii na je bila bolj varna, da hc ne ({»otopi v gb<4»'uie, kakor marsikatera druga, ki p«»nosno plove po vodovju in katere prebivalci so se oprostili vsake bojazni, nkrbeč edino za to, da pridejo kolikor mojr««"e hitro v pi-gstamsče.
'*t'i» kasijan 'tako je bilo ime
*** SUPF.RDREPNOT * COLORADO \
milijonov dolarjev. Izvoz lx> pri-' pomogel k hitremu izlx>Ijšauju ruskega gospodarstva.
bil očtvidno evro{>s.ke krvi in je bil sed:»j v resnici zelo bled, ker se je zaman prizadeval dobiti živeža »hI; svoje d> jiteljiee. Po njenih upadlih licih s-> tekle solze, ko je pri-' lisidia časih siroto na prsi ali jo. obrnila od vetra, da jo obvaruje vede. ki je pri vsakem novem valu! pljuskniia če/ krov. Za nič dru-' jrejja ni skrbela kakor za svoje malo breme m tudi ni izpregovo-! rila niti besedice, d asi se je vsa! tresla <>d mraza, ko ji je voda močila kolena, kadar se je ladja po-t grezuila v vaiovje. Strah in mraz! -ta bila popolnoma izpremenilaj barvo njenega obraza, ki je bil sedaj rumenkaste ali pravzaprav neka U o bakrene barve. .M«*kJ, iij»Mi tovariš, je sedel
njej na-sproti n:». železni plošči, ki je bila nekdaj prijazen priNtur. sedaj i>a kaj nej>rif>raven sn-deiž za premočenega in izmučenega nesrečneža. Tudi en že več ur ni bil i/pregovoril l>esediee; z u pali m obrazom, z debelimi ustnicami, ki štrlele daleč naprej iz njegovih ipalih lie, z velikimi kostmi v licih. z očmi
Kabelske kompanije ne garantirajo, da bodo brzojavke pravočasno dospele.
Slika nam kaže največji ameriški drednot "Colorado". Drednot je osemkrat večji kot je bila prvotna ameriška bojna ladja "Colorado"'. Novi drednot ima 32.600 ton tleplacementa. ls.000 konjskih sil, kurijo ga z oljem ter vozi na uro z naglieo 21 vozljev. Stroje žene elektrika.
Kako živi Trocki?
Ljudi nič bolj ne zanima nego življenje velikih mož, ki so se povprečnost mase. zabavajo samo. Evo kaj
, , .	. .. .dvignili nad
od katerih se je veci-1 „>. ..
noma videla le belina, je bil videti	ne
že bolj nesrečen kakor ženska,!temvee tudl vzgajajo."
katere misli so bile vedno pri otro-	poroca nokl ,lst ° »vljenju Rusa
l:u in .se niso liable samo s seboj.	Trockega, enega najizrazitejših
Kljub t en m pa so bili njegovi Čuti	predstavnikov sedanje moskovske
se vedno bistri, d a si je bilo videti,	vh«de: s (
da s j njegove moči že otrple od	Dnevno delo komisarja Troeke-
prevelikega trpfjenja.	začenja s čitanjem časopisov.
*' <Jorje! ' j- slabotno vzkliknila	Trocki bere. beleži, občrtava. išče,
zamorka po dolgem molku, in gla-	ugotavlja, kuje načrte in daje
va s,- ji je od prevelike utrujeno-	ukaze, časopis je Trockemu tako-
t nagnila nazaj. Tovariš ni od-	rekoč vir proučevanja razmer, ki
g »voril ničesar, pač -pa je ob nje-	žive v narodu.
nem vzkliku vstal. *e nagnil na-	Trocki bere vse: poročila svo-
prej, nekoliko odprl vrata in gle-	jih uradnikov v vojnem mlnistr-
dal proti oni strani. f»dkoder je	stvu, pisma aocijalis-tičnih sekeip
pihal veter, t ez ladjo pljuskajoča	stranke, zanima se za razvoj in-vxla pa mu je zalila oči. da ni mo-' dustrije, za delo in nehanje di-
^el razločno videti; vzdihnil je in	plomacije doma in v inozemstvu
se zgrudil v prejšnji položaj.	in na p^jjagi vsega tega določa
"Kaj premJ^ljujefc? je vpraša-	smernice za delo v svojem delo-
la zamorka in še skrbneje zavil a	krogu. Toda Trocki ne bere samo
otroka, ko j,- nagnila svojo glavo	časopisov in knjig Marxa in Su-
uadetij. Obupen pogled in trepet	vorova< ^ ]eže staln<) na Bjegovi <kI mraza in lakote je bil edini odgovor.
Takrat je bila nekako osma ura
zjutraj in valovanje oeeauovo je
hitro polegalo. Okoli ix«4dne so za- ... if_, . i • , , . - , . parLskega "Tempsa".
eiitn: skozi st»-ne kuoimje solncno-	1
gor kot o. in živahna svetloba žar-	Tr0ekl tudl ^ in sicer mno'
kov se je razlivala skozi razpoke	Odgovarja na nešteta vpraša-
zaprtih lin. Zdelo se je, da se za-	nja- kl mu dohajajo, sestavlja
moree po!ag<mia oživlja; in res je	P°ro<-da in članke za sovjetske
naposled vstal in poizkušal odpre-	dnevnike in tednike. Piše pa ve<l-
ti vrata. Morje se je bilo že dokaj	no kratko in koneizno. Vsak dan
umirilo in valovi so se le časih raz-	podpiše neštevilno ukazov in od-
livali če/, ladjo; dobro se drž»*č za	lokov, ki se morajo točno rzvr-
vrata, je prišel Koko. tako je bilo	siti.
ime zamorcu, ven, da bi si ogledal	Iz Trockega bližini se nepresta-
obzorje.	no nahaja cela vrsta avtomobilov,
• Kaj pa AT<liš. Koko?" je vpra-	motorciklov in dvokoles. Trocki
šala ž«»ii.ska, ki je (»pazila, da so	mnogo telefonira, neprekklno je
njegove o-"i skoro nepremično zrle	v z\ezi z ostalimi komistirji in
proti nekemu kraju.	z lK)ljševiikim glavnim stanom.
"7di miKda vidini nekaj; ker	Tako dela od jutra do večera in pa imam m* tulil o alane vode v
na Pijavi v francoski luči.
mizi; on čita tudi romane, razprave o tehniki, bori se z Einsteinovo teorije in živo zasleduje pisanje londonskih "Times'* in
ladji, je plul 'Z -\Yw OHeans.1: bi- pa .mam .se ton. o siaiie vuue x ; po rojeni dnevnem poslu ni niti la je krasna in dobro preskrblje- -VI,, ne morem videti dabro", je malo utrujen temve<, ^ • je na adja, nalo,ena več.m.n.a z odgovoril Ko^o rer s, ot.ral z oh- ^ ^	šaha ^ ^
l><. m l).t/» m. Kapitan j«- hil v na- raza	k: .s.* mu je bila nabrala -- , ... „ ...
. , j . L i •	prijatelji. Priljubljena zabava mn
v:idiit-ui iMiiinMiu IvrtRi^d« dober te^om jutra.	. ... ^ .
- . , ,	je tudi krogljanje. O poletnih
Koko, eemu je p<Kiobna	ona .... , , .
stvar po tvojih nuslUl!"	. praznikih, kadar je prost, gre
" Na mo majhen kotiček oblaka napraje na lov-	80 mu
jV, je odg*na;rU, se povrnil v ku-; naJ1JuW razvedrilo smučil.
hinjo in zo[>et s«>del na prejšnji jwH»*ž t»-r slohoko vzdiknil.
'"Of**j!"' je vzdiiinila zamorka. Ui je odkrila otroka, da vidi, kako mu je. in ki so ga moči hitro zapuščale. " 1'bogl mali Edard,
mornar, moštvo pa je bilo s»*stav-ljeno iz samih utrjenih ini izkušenih mornarjev. Ko s*) pluli čez Atlantski ocean, so doživeli >ihar, ki smo ga omenili zgoraj in ki jih je <_')ih1 proti liNkijiJittiiU zalivu; tamkaj j*' ladja, kakor opišemo pozneje natančneje, izgubila svoje jadrenike in dobila luknjo; tudi z največjimi napori niso mogli preprečiti, da ne bi bila voda tekla vanjo. Pet dni je že minilo, od kur je pretit rašeno moštvo zapustilo ladjo v njenih dveh čobiih; eden izmed teh »e je bil prevrnil iu v ki , ki »o bili na njem, ao uto-nib; usada drugega pa je bila neznana.
II* kli smo, da je nvnartvo zapu-»tik> ladjo; » tem pa nismo dejali, da jc vsalto živo bitje krenilo z nje. V tom primeru gotmTo ne bi tratil' eitateljevejta časa s popisovanjem nažive stvari ŽUijenje je, ki ga opisujemo, n življenja jc »e tudi nekaj ne razbiti ladji, na milost in nemilgMC prepuščeni oceanu. V kuhinji * * firkasi jana" k t je trtla na krovci in na srečo tako trdna in močna, da se je mogla upirati valovom, ki so se zaganjali vanjo, so bila tri bitja: mož, ženska in otrcric. Prva. dira hU pripadal« (m«)iu s«nieeranemn plevne-nu, ki *o ga dolgo ejMa dobivali z vmčegra afriškega obrežja, da je mftrario delati, ne da bi tudi utt-
otrok se, jc
/
Usodna brzojavka.
V nekem elegantnem letnem letovišču na Anglešikem. kamoi
kako slab je, prav res — l>ojLm se. prihaja na otldih tudi kraljevska da kmalu ne umrje.*'	j rodbina, je vladalo nedavno sil-
< >! rokova trlava s.* je nagnila no razburjepje. Mlada telegrafi-nazaj na prsi dojitHjičine in vi-| stinja je sprejela depešo sledeče deti je bilo, kakor da ni več živ- j vsebine: "Kraljica pride z vlakom Ijenja v njem.	0b 5 liri 10 ^ Brzojavka je bila
**.Judy, ali nimaš več ml«ka za, nadorljena na postajnega naeel-otroka! Pomisli, nič mlaka, kako nika kj jo ^ spreje, z največjo
naj p«»tem živi? Toda *toj, Judy, hladnokr^-nostjo. Mala telegrafi dam mu v usta avoj mah prst; mi-: stinja je 44skrbno.T 6uvala urad.
slim, da mali Ldard se m mrtev__. - . -	A . . . ,
i no tajnost m je o tej važni brzo-
in l>o lizal.	i - , • , ,
,	, . ..	j 1 zojavki x>ovedala samo svojim za-
Koko je vtaknil svoj prst otro- ... .	.v.	. ^
ku v u-ta in kmalu je začutil ™.,r1p,Jlvnn	^ pogojem
hrt sesajo« tlak. -Judj", je za- ( 8	^
klical "Edard še ni inrtev! Po-!	^^^ temu pa se je
izkusi sadaj; mUim, da moraš oh določenem času na kolodvoru
imeti še kako kapljico na drugi nabra!a »tevllna množica, skoraj
strani."	> ves okraj. da priredi svoji vlada-
1'boga .Judy pa je žalostno zma- rici	in manifestacije uda-
ja'ui z glavo in drtiela solza se ji je: nosti. ^Hak je prispel in vse je
t* točila po licih; vedela je, da je napeto in nervozno, toda čudno
nj«na narava že iztrpanat	j golemo niti eden potnik ne ižsto-
41 Koko", je dejala in si obrisala P i iz vlaka. Sprevodnik pa je odal
Italijanskega vojnega sodelovanja v svetovni vojni se začenja polaščati tudi mednarodna vojna znanost in je razumljivo, da izpadajo tozadevne razprave za italijansko vojno silo precej neugodno. Dokler so o italijanski vojski pisali samo nemški in avstrijski pisatelji, se je moglo reči. »la izhaja pisanje iz neprijateljskih motivov. V zadnjem času pa se začenjajo baviti z italijanskimi vojnimi uspehi in z njihovo strategijo tudi francoski in angleški pisatelji, kojih razprave se presenetljivo ujemajo s trditvami nemških in avstrijskih generalov. Saj bi sicer tudi ne moglo razložiti go "•ostasnega dejstva, da sveža in milijonska armada kraljevine Italije ni mogla zlomiti delnega odpora avstrijske armade na italijanski fronti in da se je vojna na tem koncil zaključila šele pri polnem polomu centralnih sil. Italijanski tisfc se sedaj poslužuje \ tem položaju enostavnega sredstva. da neusmiljpeno reagira > političnimi blatenji in da kratko-malo ne dopusti tozadevnih izve-stij v širšo javnost Vendar pa zaznavamo tudi iz časopisnih popravkov in notic, kako stoji z mednarodno vojaško znanostjo glede italijanskih vojnih uspehov v mi-noli svetovni vojni. Tako poroča tržaški '"II Piccolo della Serra" dne 23. avg. iz Pariza sledečo vest. ki pove več. kakor dolgi članek: Nekateri francoski listi so objavili ]>omčilo o predavanju na Akademiji moraličnih ved, kateri je prisostvoval tudi maršal Petain in v katerem je Amauld govoril o bitki na Pijavi in sodelovanju francoskih čet na isti. pri čemui je bitko označil kot zmago francoskega orožja. Rad tega je prvi tajnik akademijo naslovil na 'Figaro' sledeče pismo: 'Nekateri listi, ki so prinesli poročilo o predavanju, ki ga je imel Arnauld v soboto 18. avgusta, so pisali zmago na Pijavi dne 2S. oktobra 1913 kot izključno zmago francoskega orožja. Arnauld nikakor ni nameraval odmeriti francoskim četam odločilne vloge pri tej zmagi in je samo rekonstruiral dogodke 107. regimenta, kateremu je pripadal tudi njegov sin, ki je padel na bojišču. Maršal Petain. ki je kot član akademije prisostvoval seji, se je omejil na priznanje, da je bil opis bitke zelo dobro pogo-den. 4'Figaro*' dostavlja k temu pismu, da je žnjim razpršeno vsako nesoglasje, ki jo je povzročila zmotna interpretacija predavanja Amaulda in da bodo s to kategorično izjavo tajnika Akademije odstranjene -povsem umestne občutljivosti med italijanskimi pisatelji. — Francozi že znajo potegniti Italjane pri žilici, ki je naj bolj ranljiva! Na eni strani jim povejo resnico v obraz, po drugi strani se jim sladko izmuznejo s kratkim časopisnim popravkom, ki v resnici ničesar ne popravlja.
si Izna l»ea * gorenjira delom roke, "sr£no*kri bi dala za Edarda; toda mleka ni več — \ne je pošlo."
prihodnji.)
postajnemu načelniku malo Ikat-Ijico. Slednji je namreč strastno gojil čebele in je pošiljatev vsebovala kraljico matico čebel za njegov penj. —
Vesti iz Rusije.
Javna zdravilišča.
Vviiiski obrtni svet je sklenil z Ijinbkiin komisarijatom pogod bo. po kateri l>o 7i> krajev države spremenjen Mi v javna zdravilišča ki bodo opremljena z vso nv der no opremo, bodo služila onemoglim delavcem in njih družinam v prvi viv-ri pa delavcem in uslužbencem pri državnem delu.
Izvoz kovin.
Iz južne lius'jc 111 Ukrajine je bilo \ zadnjih T> mesecih izvožen« nad 160,'KK) ton manganove rud Sklenjen je tudi dogovor z nem ško industrijo, za katero bo s> vjer-ka Rusija izvozila še tekom te«ra le<-a 100.000 ton železne rude in .~>0.ftij0 ton manganove rude, Samo v rudniku Krivcfro.st je zna š;s!n produkcija rude v zadnjih 6 mescih čez 170.000 ton. Produk cij.i meseca maja je bila za KM) ml -•torkov večja nego februarja.
Izvoz žita.
Po dosedanjih proračunih l>o Rusija letos lahko izvozila v ino ižomst v o čez 2,500.000 ton žita, kar predstavlja približno vrednost st
BRZOJAVNA ZVEZA Z JAPONSKO.
Fran Zadel iz Coudecsport, Pa., v Knežak.
Joftsip Vrče iz Cleveland, Ohio, v Hinje. •
Joftip Dolinar iz Cleveland, O., v Ret nje.
Jože Jakopin Lz Ca°s, Va..
_	v Št. Vid m*i Cerknuci.
lirzojavna zveza z Japonsko je	- ^^
sincer obnovljena, toda le deloma, j S parnikom George Washington
Na potu v domovino.
S posredovanjem tvrefke Frank Sakser State Bank so odpotoval' r staro domovino:
S parnikom Beliance
21. avgusta:
-Takoi) < >c«ip«-k z ntroei iz Ilunt-
Povišanje glavnice sladkorne tovorne v Čupriji.
Srbsko-češka t vomica sladkorja v Cupriji je povišala glavnico od ^milijonov v zlatu na 20 nwlijo-nov dinarjev.
TZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potni-tom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega pot-nega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika.
V slučjtfu. da naslovljenec a Is-pla^ilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali jam na na novo naroČi izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pri-
pomniti, Ua nikakor ne moremo priporočali pošiljati čeke ▼ Jugoelavi-
jo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki,
kJ se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res. ker. kot £e zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudl pošiljajo mnogi aavadne ameriške ceke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni ca ljudi na deželi, ker so banke oddaljene la
izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da so jim bill odobrenL
Onim, kl stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se Jim Izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik.
Tudl a nabavo potnega Usta — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega končala, ne more potnik dvigniti dolarjev. £tro£ke za razne listine in potni Ust se pa lahko plača tudl a dlnarJL
V	Italiji in xasedenam
oxemlju ——
so veljavne povsem drngačne odredbe ter la*ko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če Je
pa namenjen denar le ca potovanje, je na nakaznici označiti vidno: plačati le. ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroffkov smo « morali odločiti prev rediti pri-itojblno sa dolarska tzpUčila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 78 centov; od 128. naprej po 8%, to Je po 8 cente od dolarja.
Ta pristojbina Je velja vm m dolarska laplačlla v Jugoslaviji m ItaBJL
FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cmdmk SL, W NewTsckGly
njrton.
v Sonozet.
S parnikom President Wilson
avgusta:
1. septembra:
!*eter 1'anijan iy. Pittslufcrgh.
IV.	. v \ inico.
Jan.c7. Zakrajšek \?. Pittsburgh, Pa., v Sv. Križ ]>ri Kustan#evici.
S parnikom Martha Washington
S. s>»pt*nnbra:
Marija Plemelj s bC-erko iz Chi-! eago. 111., na Hlod. ; Xeža -<k.'rl iz Tniford fit v. Pa.,
I
v l>rusniee.
Lina Il-iivarniann Lz Brooklyn,
V.	Y. v Ko<"evsko Reko.
Lui. i Penko iz Cleveland. Ohio, i v št. Peter na Krasu.
Anton Malovae Cal., v Kuteževo.
Alfred Rathofer na S n sa k.
Andrej Stegu i/ Conneaut. O., v Xarin.
Kra?i Zdravja z druž.Lno iz Har-bertrei, <>.. ua Ig-Studenee.
Josip lirbte iz St. Michael, Pa..1 v Stopice.
Anton Polite iz St. Michael, Pa., v StopiV.
Ana Cernuta z otroci iz Pinlev-vil!*». Pa. v I lovec.
Janez Modvcd iz St. Marys, Pa., v Smlednik.
S parnikom Olympic
S septembra:
iz Humboldt,
i Franc Kočevar z družino iz iz New Yorka1'Vv^ted Butte Colo., v Metliko.
Harmonike
Ako iellt* Imeti res dobro In trpelno ilovfnik), ne"^l<o all kromatlino harmoniko, cb. nlte se na znano tvrdko M pojasnilo aH pa pridite osebno.
LUBASOVE
Harmonik* vseh vrst Imun tudl T «a-r>ii in Mt-m »"daj tsdlni sustopulk teh PiSite po cenik.
8e vam uljudno priporočam.
Anton Mervar
1921 Rt. Clair Avenue Clevslan«!.'O.
Vsak je svoje sreče kovač.
1 JUDJE navadno v nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronašli, da sta usoda in sreča taki, kakor so si ju sami provzročili.
Nobena druga stvar ne doprinese k Vaši sreči toliko kakor zdravje, marljivo delo in razumno varčevanje.
Napravite si Vaš način hranjenja še danes in vložite Vaše prihraiike v domači denarni zavod na
"Special interest account"
kjer bodo sigurno naloženi in Vam prinašali 4% obresti na leto.
DENARNA NAKAZILA V STARO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IN PO JAKO ZMERNIH CENAII.
ZASTOPAMO VSE PREKMORSKE PAROBRODNE
DRUŽBE.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandi St., New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.^l ✓	Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
3. Na dan; 2. ros oženil bi se; 3. Kazen: 4. Kmečka pesem; 5- Vasovalec; ti. Na trjru; T. Pesem o beli hlSlci; 8. Prošnja ; J>. Ihin slovanski; 10. Tllii veter od morja; 11. Se ena : 12. Povejte, ve planine: 13. Sijaj, solnčlce; 14. I^ah-ko noč; 13. Deklica mila; lt>. Slu ura: 17. Vabilo; 18. Pastirček; 10. Rožmarin; 20. Cerkvi<-a . 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve: 2L Danici: 24. Savska: 25. Oblaček; 26. Planinska ro"a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 20. Rožica i slavulj ; 30. Naša zvezda; 31. I^ibko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal: 34. Bože pravde; 35. Na grobih; Nad zvezdami: 37. Vabilo: 38. rsli^l nas; 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja: 42. Barčica; 43. Oblaček: 44. Utopljenka: 45. Potrkali na okno; 40. Glas Grobova; 47. Katriea : 48- I>ek!ica. ti si jokala: 49. Jaz bi rad ru-dečih rož: 50. Zdravica: 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina: 53. Vijrred se povrne; M. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna: 50. Slanica: 57. Oj. te mlinar: 58. Pojdam v rute; 50. Slovenao. Srb. Hrvat: G0. Naša zvezda: 61. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava : 04. Glejte, kako umira pravični : 65. Naprej; 66. Kje dom jo moj. 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska : 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina: 7C. Slovenski svet. ti si krasen: 77. U boj; 7S. Večer na Savi; 7!». Zrfnsko, Frankopanka; SO. Sto Čutiš. Srbine tufni?: 81. Pobratimija: 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 8«, Njoj: 87. Njega ni; 88. Pod oknom: 80. Prva ljul>ezen ; 90. I^iliko noč; 01, Pri okno sva molče slonela : 92. Strunam : 03. Slovo: 04 ; Strunam ; 05. Prošnja ; »6. V ljubem si ostala kraji: 07. Pod oknom; 08. ljubezen In pomlad: 00. I^ihko noč: lOO. Raztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam. g«lje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA"
I
82 Cortlandt Street
New York



wm
DEDSCINA.
Spisal Rinliard Dallaa.
Za "Olu Naroda" poslovenil J. T.
zločin. Včasih. je motiv nmora majhen prepir, - včasih ženska}' včasih i tov v evropski Rusiji 19 milijo-
kaj drugega.	• nov. v 1'krajini 12 milijonov in

Postal je za trenutek. Mi vsi srno sklonili glave. — V tem mestu je — je nadaljeval — le malo uglednih ljudi, ki bi ne morili, če bi se jim nudila ugodna prilika in če bi bili prepričani, da jim ne bodo prišli na sled. Med takimi ljudmi morate iskati morilca Arthura White-ja.
(Dalje prihodnjič.)
v Kavkaziji okoli 2 miljona nepismenih podanikov. Sedaj pripravlja Lainačarski za pobijanje nepismenosti nove tečaje, ki bodo obvezni za vse analfabete.

Kretanje parnikov - Shipping News
12. septembra	1 4. oktobra:
Tyrrhinia, Cherbourg, Hamburg; Pali« Westphalia, Hamburg.
Havre: Sierra Ventana. Bremen; President Adama. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg.
Kakšne so Slovenke?
Pod tem naslovctn k**!*^*
rajevska *'Večeru ja Pošta" o slovenskih ženah in dekletih in pravi takole:
Slovenka ni baš lepa. pač pa je sveža, mila. koketna. »naivna in velika šport ist in ja. Rada hodi oo planinah, plava ali se vozi po kolesu. Na promenadi, kakor na podeželski cesti, povsod jih je vi-!eti. Stare in mlade nosijo hlače n nastopajo v suknjičih. Turisti-lje. Na vsaki postaji vstopajo in zstopajo iz vozov turisti, žene in noski. Turistični športi so odvzeli ;enam ženskost in jim dali bolj podpiral z roko gla £-^oške oblike, privlačnost Angle-
inje. koščenost. Naša žena je bolj
15	(Nadaljevanje.)
Litte44 je -»tal visoko vzravnan ter mirno poslušal predsednikov epom in. Zatem je pa dostojanstveno odvrnil.
—	Oospod {>redsednik, jaz sem prevzel obrambo tega moža in moja dolžje«*t me je j»>nt-sla preko meja dovoljenega. Obtoženec je nedolžen. To sem tudi tr"sj*»dom porotnikom povedal. Jaz nimam ničesar več povedati.
Priklonil m* j«> in sedel. V dvorani se ni nič ganilo. Oči vseh so bile uprte v lej^a izbornega za^povornika.
\ s^ j»- bilo prepričano, da se mu je posrečilo uničiti v porotnikih v.salc d vran.
Zatem j«' vstal državni pravdni k. da bi odgovoril na zagovor nikov gc»vor. Sprva j. trromadil frazo na frazo, konee govora je bil pa malo boljši, toda zaželjenega učinka ni imej.
Končno je dal predsednik sodišča porotnikom jx>trebna navodila. nakar so <>dšli v posvetovalnico.
Veliko pcsiušaleev je odšlo.
I-.itteli je	na svojem me*tu ter si
vo. Par prijateljev mu je čestitalo, on st* pa ni niti einenil zanje.
—	Zdi s«- mi .da je bilo vse br«-z uspeha — mi je rekel.
Najbrž je mislil na obtoženca, ne pa nase.
Jaz nisem izrazil svojega mnenja.
Porotniki so se šele pro4i jutru vrnili. Niso se mogli sporazumeti. Devet jih je bilo za to. da obtoženea obsodi, trije za to. da se ga oprosti, fk.dišče je porotnike odpustilo, in vršiti bi se imela nova obravnava.
Iz *odne dvorane je šel Littell v moj urad. ker mu je manjkalo *e nekaj podatkov, katere bi lahko izrabil pri prihodnji obravnavi.
Pri državnem tajniku sta bila inšpektor Dalton in tajnik. Littell je prosil državnega pravilnika, naj prihodnjo obravnavo že vsaj za tri tedne od godi. «Vš. da je potreben poeitka.
Državni pravilnik je brez pomisleka ugodil njegovi želji. Zatem je pa zlnsdl ji vo pristavil:
—	Potrebujete pa tudi časa. da boste zbrali dovolj novega I ^inka predčasno upropasti o doka žilnega materijala. Porotnikom ste krasno opusali morilca, pal^raz. čimbolj se uporablja in da kljub temu ni držalo.
Lil teli je to pa?ko preslišal ter odšel v mojo pisarno.
Tam najti je že čakal detektiv Miles.
Littell mu je povedal, kdaj se bo vršila prihodnja obravnava ter pristavil:	Pd
—	No sedaj boste pa imeli dosti časa. da boste zbrali dovolj dokazilnega materijala.
—	Kakšne vr*te naj bo ta materijal? — je vprašal Miles.
—	Naj bo tak ali tak, samo, da bo oprostil obtoženca vsake! hrana.
sumnje.	| Slovenke so
—	Kaj če bi začeli poizvedovati po pravem morilcu? — je vpra-
ial MUes;	. .Mll.a^ ti:
—	Ne vem. če ga boste našli.
1 — Poskušam pa lahko.
—	Dobro, — je rekel Littell. — jaz bom šel za par tednov na počitnice. Med tem imata vi in moj prijatelj Dallas prosto roko za
čen zabavi. Imajo svojo godbo, petje in umetnost čaranja, vst? silno in primitivno. Za zabave imajo posebne kolibe. Pijejo neko alkoholno pijačo, ki je silno upi-janljiva. Toda prenesejo mnogo. Njih ples je surovo skakanje. Vriskajo kakor bi tulile zveri. Ti podatki so prav skromni. Ni verjetno. da bi bilo na svetu še človeško pleme, ki bi ne bilo že bolje opisano.
Dragocenosti in biseri bivšega cesarja Karla.
Te dni se vrši v St. Gallnu v Švici kazenska razprava proti baronu Steinerju. ki je obtožen poneverbe v škodo bivšega cesarja Karla. Steiner je bil upravitelj laštična in se ziblje pri lioji; Slo-! Karlovega premoženja. V Parizu
*enka koraka trdo. bolj kot moki. Niso elegantne kot Hrvatice Zagrebu. V Sloveniji je dunajska moda, ki je zaostala za pari-•ko. ki vlada pri nas. Z<.to je vi-ieti v njihovih letoviščih mnog«« itarih zelo starih nn >Iclov, ki se »!"i nas ne vidijo. Po \ ojn« je pr' las zavladal francoski ton v obla-"en.Hi. šminkanju in govoru.
je prodal več dragocenosti in biserov. pri prodaji pa si je pridr-žal znatne zneske, baje do 250.000 švicarskih frankov.
Petrograjaki carski zimski dvorec kot muzej.
Bivše prebivališče ruske carske "rodbine, zimski dvorec, izpremeni sovjetska vlada v muzej. Histo-V Sloveniji se žene t^ šminka- riene dvorane se preurede. Zimska io kot pri nas. To je simpatično.j palača se nato odpre za javnost, Vaš korzo je včasih videti, kakor; k' se bo lahko uverila. da ni iz la bi po njem defHirale maske, dvorca izginila niti ena zgodovinska dragocenost.
:e na lice, ki nato prekmalu ostari.	Analfabetizem v Rusiji.
Ozračje in planine dajejo licu j Komisar za narodno prosveto slovenke svežnost, dočim jih nji- j v Rusiji. Luna carski, je svejeas hova hrana ne ohranja tako. kot obljubil, da 1. januarja 1920 ne naša jed. Po selih je videti mno- ho v Rusji niti enega nepismene-
I&ČEJO SE
MATK ŠT 1M AC iz Šartovca, Kutina; njegov zadnji znani naslov je bil: 209 First St., Old Village. l.H^ikawanna N. Y.
MILAN M RŠA VELA iz Kušiča, Be'a Crkva, Banat.
O UST A V GESCHREI iz Temeš-varja.
MARTIN MIŠIR iz Nove Rače, Hrvatska; leta 1915. je bil njegov nadev: P. O. Box 85, Widmore, Pa.
MILAN TOM ASE VI0' iz Kušiča. Bela Crkva, Banat.
A NT K l.lLlČ, pok. Gime. iz Ro-/anea, Dalmacija.
JOSIP ZEITZ iz Zagreba? Zadnji znani naslov: 210 Cambridge Ave.. Jersey City, N. J.
PFRA VRANEŠEVIC Lz Orao-vice. (-hčina Divuša. okraj Dvor. Z idil ji znani naslov: P. O. Box 334, Midland. Pa.
MAKSO JCVANČ1C, Sv. Križ pri Litiji, Slovenija; zadnji znani naslov: !>4<j E. 7Sth St., Cleveland, Ohio.
JOSIP RAMMACHER iz Novega Sada: zadnji znani naslov llOfi W. Hancock — 6160 Glen-:nore Ave., Philadelphia, Pa.
JOHN KLEIN, Podvin, Laški Trg. Celje; zadnji znani naslov: e o Saldi s, 346 E. 16th St., New York, N. Y.
FRANK MASAEL; zadnji znani naslny: 159 W. 159th St., New York. N. Y.
JOS. FRIDERIK HRŽENJAK iz VaraŽdina; zadnji znani naslov: e o Kred Klim, 1149 Hoe Ave., New York, N. Y.
Kdor Iri kaj vedel o katerem teh l judi, je naq>rošen. da to naznani jugr.iJovanskeanu izseljeniakemu p« slanen: Jugoslav Commiaaioiner
13.	aeptembra
Thurlngia. Hamburg; Finland. Cherbourg, Hamburg.
14.	aeptembra Muenchen, Bremen.
15.	aeptembra
Saxonla. Cherbourg, Hamburg; Rocbam-beau. Havre; President Roaeevelt, Cherbourg. Bremen: Ohio. Cherbourg, Ham burg; Homeric, Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne; Conte Verdi. Genoa.
1«. septembra
6. oktobra:
Homeric, Cherbourg: George Washington. Cherbourg. Bremen: Orca, Cherbourg Hamburg; Volendam. Boulogne. 9. oktobra: ' Leviathan, Cherbourg; U&uretania. Cherbourg.
10.	oktobra:
France, Havre: Pres. Garfield. Cherbourg; Yorvk, Bremen.
11.	oktobra:
Pres. Wilson. Trst; Mount Clay, Hamburg.
13. oktobra:
Majestic, Cherbourg: America, Cherbourg, Bremen; Saxonla. Cherbourg:
Mauritania, Cherbourg: Suffren HavreflChlca«[0' Havre; Orduna Cherbourg. lla.n-President Fillmore, Cherbourg, Bremen; burB: K>nd»m. Boulogne. Reliance. Cherbourg. Hamburg.
1>. aeptembra
France, Havre; President Monroe, Cherbourg. Lupland, Cherbourg.
£0. aeptembra
Hansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg; Bremen, Bremen.
16.	oktobra:
Berenguria, Cherbourg; Reliance Cherbourg. Hamburg; Oanojtlc, »!h«-rboiirg, Bremen.
17.	oktobra:
Muencht-n. Hamburg: Pres. Adams, Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg, Hamburg.
18.	oktobra:
Albert Baliln, Hamburg; Rochambeau, Havre.
20. oktobra:
La Savole. Havre; Olympic. Cherbourg; Ohio. Cherbourg, Hamburg: New Amsterdam, Boulogne; Leviathan. Cher, bourg.
23.	oktobra:
Aquitania. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
24.	oktobra:
Paris, Havre; Pres. Monroe, Cherbourg.
ro slabotnih žensk, ker nimajo | ga človeka. Po zadnji statitiki o! 0f Emigration, 443 Wes-t 22. St., lovolj hrane (?). Salata. zelje, analfabedizmu v sovjetski Rusiji J New York, N. Y„ da more obve^ ?ižol in krompir jim je poglavitna P3 vidi. da ima dežela sovje-Utiti dotične sorodnike.
21 septembra America, Genoa.
22. aeptembra
President Harding. Cherbourg. Bremen Orbita, Cherbourg. Hamburg; Majestic, Cherbourg; Veendam. Boulogne.
25. aeptembra
Berengurla Cherbourg.
28. septembra
Laconia, Cherbourg. Hamburg: Prea. Van Buren. Cherbourg; St. Paul, Cher, bourg: Giulio Ceeare. Genoa. 27. aeptembra
Minnekahda, Cherbourg. Hamburg. 25 0Ktobra-2». aeptembra	Thuringla. Hamburg; Colombo. Genoa.
Albania. Cherbourg: Laffayette, Ham Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Boulog- 27;°ktot,ra:^v. .	^ .
ne; Columbus. Bremen.	Homeric. Cherbourg: Orbita. Cherbourg.
Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg, z" ° ,otor"- „,_ ^	„	Bremen; Vendam. Boulogne.
Pittsburgli, Cherbourg. Bremen; Pres. Arthur. Cherbourg. Brenner«: Resolute^ 30. oktobra:
Cherbourg. Hamburg; Aquitania. Cher-| Resolute Cherbourg, Hamburg, ^rg	Mauritania. Cherbourg.
3. oktobra:	31. oktobra:
Paris. Havre: Belgenland. Cherbourg; France, Ha\Te; Pittsburgh. Cherbourg Pres. Polk Cherbourg; Seydiitz. Bremen:' 1-remtn: Bremen. Bremen; America. Ge-Conte Rosso, Genoa.	noa: Bevedere. Trst.
V Jugoslavijo u 9 dneh.
Vcak torek odpluje edea BNikik velikaBO«
AQUITANIA............. 45,674 ton
MAURITANIA.......... 30,704 tono
BERENGARIA .......... 52.022 ton
UazWoSnf k.iblne 3. mxreda i 2-4-6 lM>st» Ijftmi. Prt-krasne jedilnice. kadll_ nice in poClvaliSt-a. Pokrit krov delanje. Domača kuhinja. Domala udobnost. Brezskrbnost. Nakaznice denarja i»otom Cunard. lz-plaf-ljive v Jugoslaviji hitro, sigurno taupnu. Za kaxte in nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v Bvojem kraju.
CUNARD ANCHOR UNE
AH NAMERAVATE DOBITI ROJA-KE V AMERIKO?
»426
mile, pristopne. :skrene. Hrvatica je prekanjena n prebrisana. Slovenka iskrenej-ia. Ljubi moško družbo, rada lju-'jimkuje, oženjena kot devojka. Njihovi zakoni spominjajo skoraj
na ruske. Njihovi možje so naivni.
nadaljna razi&kavanja. Kljub temu sem pa prepričan, da v tem nel^j^^^a j^q^ Rusi. Pri nas bi že-
bosta imela dosti sreče.
Detektiv ni odgovoril.
♦Taz srm povabil Littrlla, naj pri<te zvečer v klub, češ, da bosta tudi Davis in van Bult navzoča.
—	V slovo pa b<>m«> izpili par ko-zareov — sem rekel.
Povabilo je sprejel, in ko se je odpravljal, je i>oprkvlal Milena,
Miles mu je obraeal hrbet ter nekaj iskal po de*beli knjigi.
Ko je Littell odšel, m^ii eakal. kaj mi bo Miles povedal, po kaj je pravzaprav prišel k meni. On je pa le listal in nekaj tuhtal.
Slednjie sem jra vprašal;
—	No, kaj midite začeti?
On je skomignil z rameni.
—	Tuji i meni s<> uli — s«-m pristavil. — da bi bilo najboljše Izslediti pravega zločinca. Ne verjamem, da bi bilo to tako silno ne-mopoee kot je rekel Littell.
On je odkimal ter povzel:
—	Težko im». izvanredno težko. Kljub temu se mi pa zdi, da se mi l>o mogove posrečilo.	^
—	Razjasnite mi svoj naert — sem silil van:
On se je obotavljal in obotavljal. Slednjič je rekel:
—	Zdi se mi. da bi bilo najboljše, ee bi zaenkrat meni prepustili vso zadevo.
Jaz sem bil presenečen.
na ne mogla ljubimkati kakor v >loveniji. Srb ali Hrvat gleda na *.eno z ostrimi oeesi, pazi na vsak ljen pogled in kretnjo. Slovenec :e in naivnejši in imajo radi tega njihove žene več svobode.
Slovenka je inteligentna, dobra mati in neizrecno ljubi svoje dete. Ima živalinejši temperaanet od iinškega. Pristopnost in miloba ji lajata lepoto ki jo sicer pogreša (?).
Nemški potopisec Viljem Lich-tenberg piše. da je najbolj čudno pleme, kar jih je spoznal na svo-) iih potovanjih po svetu, pleme Hindužicev, ki je doma na karibskih otokih. Niso Ijttdožrci, a so Ta .-lovek. ki je dosodaj sledil vsakemu mojemu migljaju, ki I nezaslišani požeruhi. Jedo samo mi je bil udan in pokoren, mi hoče zrasti nad glavo. Seda; hoče to-|en^rat na m^sec. a takral toliko, rej poizvedovati na svojo roko.	I da jim	malone želodec tet
—	Kaj me ne uvažujete ree?	I da ieže po deset dni nepremično.
—	Nikakor ne, gospod. Saj me vendar poznate. Le par dni bi I Uživanje hrane se vrši po verskem rad imel easa, da bi delai samostojno. Jaz sem sestavu popolnoma I obredu in jedo vsi naenkrat, tako samostojen na»'rt. Ne vem. ee hi vam bilo ljubo, da bi sodelovali pril^ ^ naselbine deset dni kakor njem. Le meni prepuslite in zanesite se name. Y najkrajšem času I izumrte. Njihovega jezika ne ra-vam bom vse razodel.	I zurae noben Evropejec in njih ve-
R»\sno je govorit, tako resno, da se nisem upal nasprotovati mu. I ra jim je tajnost, ki jc ne zaupali o je odžel, st-ra začel premišljevati. Kaj mu "-»j- po glavi? Kaj | jo nikomur. Telo jim je zelo dla-je izsledil T	I kavo, zato hodijo brez obleke.
Priti pji nisem mogel do nobenega zaključka.	I Sramu ne poznajo ter so malo
Zvečer smo sedeli ve-seli in zadovoljni pri bogato obloženi mi-1 erotični. Samo ob velikih svečano-zi. Ni treba omenjati, d« je zavzemal v našem govoru Wintersov I stih nosijo ženske tudi obleke, slučaj odlično mesto.	jHindžuci so popolni komunisti;
—	Dobro ste jih ugnali v kozji rok — je rekel Davis Littellu I vsa naselbina živi v popolni zajed-in se veselo zasmejal.	I niči. jZato tudi ne poznajo zakon-
—	Ali mislite, da sem pravil porotnikom pravljice? — j« od-Iskega življenja. Žene so last vseh vrnil Littell.	I mož. Baje so ženske duševno raz-
—	Čudno — se je vmešal van BuH. — Čudno se mi zdi, kako I vitejše in man je požrešne. Po žre-«te pojasnili umor.	|njn se dvignejo ženske iz apatič-
—	Da, umor se je tako za vršil.	| nos t i navadno ze 5. dan. Moški
—	Če je bilo tako, je morda morilec katerih naših prijateljev. I puiijo bambus, čuvajo otroke, človek, katerega poznamo.	[hodijo na lov m na boj. Ako kaj
—	Zakaj pa ne? — je odvrnil Lrttell. — Saj se ni zgodilo vpr-1 zagrete, jih ženske pretepajo, ne vič, da je postal inteligenten človek, maš uglednega družabnega sta-Ida bi se branili. Zakaj ženske uži-lišča, navidez splošno spoitovan, morilec. Vi nikdar ne morete ve-1 vajo prav poseben n^led. Množe deti, česa je zmožen človek, katerega ntste natančno preiskusili. Le I se naglo, zakaj ženske rode na
teri človek bo moril, o katerem ste prepričani, da je umora I vadno vsako leto dvoeke ali troj-Če inteligenten človek mori, se ne izda z nobeno besedo in I čke. Žena, ki rodi le enoj^ke, ni če je inteligenten. Uaor pa ni najhujši I apottovona. Vaak večer je poare-
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alesovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,


$1.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihaja*. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakrtino je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	Jli
Juan Iffiaeria. Spisal P. K Goloma.
Zelo zanimiva, iz danskega prevedena povest Vsebuje 170 strani,	JO
He v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	Ji
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	JI
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter m slasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih "f^j'Ti — Vsebuje 231 strani,	JI
Znamenje Štirih. Spisal Conan Doyle.
y^Trinal™ roman. Po vsem svetu snsna povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je priiel na ded skrivnostnim dofiaoa. Vsebuje 144 strani	JI
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewics.
Dve	povesti is ljodakega življenja in
trpljenja. Vsebuje 123 strani,	JB
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisuje, lrsfco je nastsl kmečki punt in kako so as nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gmbee, nadalje kmet Elija Gregorič in dragi kmečki jnnald borili zoper prevzetna graKake m juna-Kko n*iKili mnčeniike umrli.
Vsebuje Zli stnai,	«11
Mftrniiu pnoara
«GLAS NARODA"
k

jugoslovanov bo letos prišlo v deželo-
Naj Cunard proga pomapra VaSim rojakom, da doT»Sjo liste, ^rtranja ter Jim da potrebna navodila, ki »o potrebna za potovanje v Ameriko.
Vse potnike spremljajo do pajmika druibini uradniki bre* kakega posebnega doplaC-ila. Potnikom, ki imajo Cunardove voine listka, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz. Evrope večkrat v tednu kak parnik te črte.
Vozni listki Cunard proge bo veljavni za najhitrejše parnike na. svetu.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na nažega mestnega agenta.
Now York, Plymouth. Havre. Paris
PARIS____ 12. s«pt.; 3. okt.; 24. okt.
FRANCE 19. sept,; 10. okt.; 31. okt.
LAFAYETTE 29. sept.: 10. now.
New York. Havre. Pari«
ROCHAMBEAU........13. septembra
SUFFREN..............18. »eptembra
ROUSSILLON ............ G. oktobra
LA SAVOIE .............. 20. oktobra
New York. Vigo ISpabi 1. BordMuz
LA BOURDONNAIS 18. »eptembra. 19 STATE STREET.
NEW YORK
POTOVALNI ZASTOPKIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda'',
Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smakel.
Upra\*n:štvo.
Pripravna in kratka pot v
JUGOSLAVIJO.
( v	OTUJTE varno
^	^ in udobno na
■^TS- ^	ameriSkih vladnih
_ V m i	parnikih. ko potu-
jete v Jugoslavijo ali dol'i vate aem svoje sorodnike. — Odplutja dvakrat na teden. Udobno in hitro potovanje.
izboma in raznolika hrana — prostorno
kabine—rs»ltovrstna udobnost — dru
žabna zbirališča—to imate na razi>ola
S. S. America ...... 11- sept.
S. S. Pres. Roosevelt 15. »ept.
S. S. Prem. Fillmore 1H. sept.
S. S. Pre«. Harding 22. aept.
S. S. Pre*. Harding.. 22. aept.
S. S. Leviathan.... 29. sept.; 20. okt.
5. S. Pres. Arthur ........... 2. okt.
po na ameriikih vladnih parnikih. PiSite po navode glede odplutja,cen Itd.
United States Lines
45 Broadway	New York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih.
Vpravitelji za
U. S. SHIPPING BOARD
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE doMt* ediso pri:
NAVINŠEKPOTOKAR 331 Grem 9U Commaugh. Pa.
PlSlTE.PO CENIK.
ako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
trCLin vafaosd m potnika K * da Je natanko poaOon o potnia
»■H*« prtljtgl ln dngUi stvareh,
ki bo v rreal a potovanjem. Tiled doifoledie lakoflDje nam je mogofe o im tem dati tofna poj—nfl«.
PriponAoM vedno tudi eamo aaj-boUfe pernlke, ki Imajo kabino v
potovati v ker ie to
▼udi •■(. ki le nlae emerlAM drtev-Ijanl, amejo potovati « ateri kn| mm afelak In lini Je deeoljMie vfeKI
M. Na MJ* d a Jam o vtakam« te-
m naroOta ladreaeka banka tudi e dolarjtn.
Frank SntafT Stale
l«r*om svojejra brata ANTONA MODH'. rojeneqa v Hrvuševju. l.e.ta 1911. je bil v Chisholmu, Minn. Prosim, da mi javi, ali pa eo kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Joh&na Mahnit" (rojena ModicO, Quax-dtcla Hcolieto 315, Trieste, Italy.
Prav vsakdo—
kdor kaj ižče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kapuja; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v " a 1 a8 Naroda
it
BATirOKAm JI IZtLA
NAJVEČ ARABSM SANJSKA KNJIGA
Najnovejša Unetrovana ladaja Veebnjo 808 itranL
•L0VXHI0 PUBUBHDHI 00u
lHfc	T«
MVUTIIB IN "QLAI
; " - M — ' ' -
- * *—T
___t _ _