Na jvež J! siovenskl dnevnik ▼ Združenih državi Velja sa vse leta......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York pelo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 List. slovenskih delavce? ? Ameriki. Ifce largest Slovenian ZH0j In the United State«, Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readfen. "W TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tmder the Act of Congress of March 3, 187V. TELEFON: 4687 CORTLANDT., NO. 35. — ŠTEV. 35. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 11, 1922. — SOBOTA, 11. FEBRUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. _.. — - ■ -.....— "■ GALLIVAN SMEŠI IZVEDENJE PROHIBIGIJE KONGRESN1K JE IZJAVIL, DA LAHKO VSAKDO DOBI ŽGANO PIJAČO, ČE JO LE HOČE IN ČE IMA ZA TO POTREBNI DENAR. PROHIBICIJSKI ŠP 1JONI OPRAVLJAJO NAJBOLJ UMAZANO DELO, KI SI GA JE MOGOČE MISLITI. Washington. D. (\ 10. febr. — Vj »vojem ugotovilu glodo drug** obletnice narodne probibieije so j«' izuebil major Haj'iics tako šio--11 r» i H nesmiselnosti, da s« doživljaji Alice iz Wondcland neizmerno malenkostni v primeri z u" ilno karljero, katero je zvez-: ■ prohibicijski komisar baje na-iniivil odkar je nastopil svoje mesto. T;i izjava ,ie bila vključena v nagovoru, katerega je pripravi! kongresnik Oallivan iz Mas^a-chusottsu in ki je bil danes prf-Hopljon kongresnemu rekordu na prošnjo kongresuika Byrnes Tennessee-ja. Mr. Oallivan Kam st* mudi v bolnici. ker se j* močno prehladil. — Med drugimi stvarmi trdi Mr. IIaynes. da je 17.000.000 Izmed 20,000 '■>' stane več vmešavati !*t v posle dmprih ljudi kot pa « prarljati svoje lastne posle. Ta denar se zahteva za špijone. ki morajo opravljati resnično delo. umazano delo, za katero so morali ljudje vedno risk i rati svo-ja življenja, kajti ameriški narod nima nikake ljubezni do špijonov in na;j so sledilci Benedicta Ar-nolda. A nt isa ionske lige ali oni kakega dru«re vrste špijonazc. Kongresni!-: Oallivan .je nadalje obdolžil prohibieijskega. komisarja. da posveča več svojega časa prohibitjski propagandi kot pa svojemu pravemu delu. — Njegovi buletir.i za časopisje so kot padajoče listje v jeseni in prnpagannisti, k' so prišli v Washington tekam raioroževalne konference, so izgledali v prime-ii t. njegovim delovanjem kot vajenci. On se obrača proti propa-gatorjem ter izdaja sam miljone dolarjev za suhaško propagando. On pravi, da so pivovarna rji podpirali časopisja ter kriči ob istem času. da je časopisje kot- en mož za Volsteadovo postavo in njene agente. — Glasi da je velika masa kitajskega naroda prepričana, da je celi svet izven kitajskega zidu barbarski in da so ruski kmetje prepričani, da so Slovani edina človeška bitja, ki znajo govoriti. Komisar H;.ynes bi moral presta-\iti svoje delovanje na Kitajsko ali Rusko, kajti on je prav tako omejen gled« poznavanja človeške narave ter osredotočil je vso \est in vso javno moralo v svojem lastnem uradu. PREDSEDNIK ZAHTEVA TAKOJŠNJE ODOBRENJE POGODB Washington. D. C . 30. febr. — j Predsednik Harding je predložil senatu pogodbe, sklenjene na | washingtonski konferenci. Obenem je priporočil, naj senat, pogodbe prejkomogoče potrdi, kar hi bila najboljša garancija za trajen mir. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom nafe banke izvr&ajejo po nitki ceni, aanesljiro ln hitro. ▼CeraJ m btte u£e t ene riedefe: Jugoslavija: Rorpofiilj« an eadnje poŠt« in izplačuje "Kr. poštni žekovvni arad** In "Jadranska banka" w Ljubljani. 300 kron ...... $ 1.20 1,000 kron ..... $ 3.90 400 kron ...... $ 1.60 5,000 kron ...... $19.00 500 kron ...... $ 2.00 10,000 knm______$37.00 GUmu trtredbe ministrstva za pošto In brzojav -v Jugoslaviji Je aedaj »OKofe tam nakazovati aneske potom pošte edinole v di- i narjih; za vzake štiri krone bo izplava en dinar; razmerje med dinarjem ln iortHM eetaoe torej neizpremenjnio. Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje poite In Izplbcnje "Jadranska banka" v Trsta. 50 lir.......$ 2.90 500 lir ........ $26.00 100 lir ........ $ 5.40 looo lir ........ $51.00 300 lir .........$15.60 Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte ln bpla&ge »Adriaitgehe Bank na Radi velikanskih razlik v tečaja Izplačujemo sedaj v Avstriji amerikanske dolarje. Naša pristojbina za vsako posamezno njiitjuiln do $10.— znaša 50 centov; od $10.— da $50,— po $L—; in xa večja na* fcazila po 2 cente od dolarja. Pod istimi pogoji izstavljamo tudi dolar-čeke in pošljemo ameriške dolarje v Jugoslavijo in v Italijo. Vrednot! tenarjn pedal nI stalna, menja se Te&ra* nw; i* tega razloga nam ni mogoče podati natančne eei Ml računamo pa ceni istega kot nam pošteni denar dospe v Kot generalni zastopnik! "Jadranske Banke" In njenih sAe Imtmo zajamčeno izvanredno ugo40. Najbolj spodnja krema nosi nadalje Šestnajst rubinov, tri smaragde, en akvamarin. er safir in osem zlatih konic, ko jih vsaka je opremljena s pet'in: granati. Druga krona je na sličen način posejana z dragulji in isto velja f'lede tretje. 'Kaj bi rekel ribi" sveti Peter, če bi mu posadili tako krono na glavo ? Brez dvoma bi jo odkloni!. Blagor ubogim, kaiti oni bodo zasedli Kraljestvo 1 ožje.) NEMSK! KRONPRINC PIŠE ZGODOVINO On ima baje na razpolago velikanski materijal. — Napake Lu-tiendorffa in drugih voditeljev. Berlin, Nemčija, 10. februarja. Prejšni nemški kror.prine bo v tekočem letu izdal eno knjigo ali pa še več k<»t eno. Prvi zvezek se bo pečal z njegovimi spomini otroške dobe naprej p? do izbruha vojne. (Olorška doba najbrž' nri njem ni še minula.") DrugI 7vezek zo baje znlo/ila tvrdka i'olta v Statgartu, a dosedaj nT b*do še mogoče izvedeti ničesar pozitivnega. Kari Rosner. zastopnik tvrdke v Berlinu, je le izjavil, da bo njegova tvrdka založila knjigo v slnčaju. da bi jo prejšnji kron-prine he-tel objaviti. "Rosner je kakor znano spremljal kajzerja te-Ičom zadnjega dela svetovne vojne ter pisal o njem in sedaj je izjavil, da je čital dnevnik kron-princa in tudi drug." njegove bi-1 ježke. AVSTRIJA JE DOBILA DENAR IZ ČEŠKE Othoslovaska je posodila avstrijski republiki petsto milijonov če-hoslovaških kron. Dunaj, Avslrlja, 10. februarja, finančni minister GuertTer je ^ čer a j v tukaišni poslanski zbornici objavil, da je bila sklenjena s čelioslovaško republiko pogodba, p oglasu o s katero bo dala ČVho-sl o vaška. Avstriji na razpolago f etsto miljonov čehoslovaških kron. Finančni minister je rekel. d«a bo imel nastop (Vhoslovaške velik pomen, ko se bodo pričela pogajanja s Francijo ip. Anglijo glede večjega posojila. Češko posojilo. tako je izjavil minister, se smatra kot predujem na kredite, katere se pričakuje od imenovanih dveh velesil in če ne bodo krediti do konca tekočega leta dovoljeni, bo vrnil a Avstrija denar iz dohodkov svojih železnic. Dunaj, Avstrija. 10. februarja. O«? vseh stanov v Avstriji so ime- IRCI SO ZASEDLI ŽELEZNICE 2ELEZNIČA11SKA UNIJA JE IZDALA ODLOK. D 4 BO SAMA OBRATOVALA VSE ŽELEZNI CE. — SVARILO JUŽNI IRSKI. JETNIKI KODO KMALO OPRO SCENI. — NAP4DI SE PONAVLJAJO. - TFjfiNJE MED ULS TROM IN IRSKO. Cork, Irska, 10. februarja. —1 Močo j je dospel "> veliko število železničarjev na tukajšnjo postajo. ileninič tebiriie so prevzeli nadzorstvo nad postajo ter zaplenili vse vlake. Vodstvo železnic a rske unije je ixahilo na vrata svoje pisarne plakat .v katerem je rečeno, da sp morajo železničarji združiti ter se polastiti vseh železniških prog. Tukajšni železničarji nočejo priznati sklepa dubliriske konferenee. Pravijo, da se bodo pogajali direktno z delavskim ministrom in v. železniškimi ravnatelji. London, Anglija. 10. februarja. V poslanski zbornici je imel ministrski predsednik Llovrt George jako značilen govor. Rekel je. da v severnem delu Trske še vedno odvajajo ljudi ter da je navzočnost angleških čet potrebna. Kolonijalm tajnik Winston Churchill je izjavil, da zaenkrat ne more vlada ničesar storiti. Po ... . • njegovem mnenju sj irska provi-! Dublin. Irska. 10. februarja. — Irskii vlada je pohvala nazaj v službo vse u*«telje. Iti se bili /.a f-asa irskega režima odstavljen«. Tozadevno naznanilo je izdal danes minister za vzgojo. London, Anglija. 10. februarja. Danes popoldne sta se posvetovala Lloyd G.v>roe in Austen Chamberlain z irskim voditeljem Ar-thurjem Grifithom glede odvajanja državljanov severnega dela Irske. Griffith jima jf1 baje zacotovil. da bo storil vso. kar je v njegovi moči. da bodo odvedeni prejko-mogoee poslani domov. IRSKA SE NAHAJA PRED NOVO VOJNO. London, Anglija. 9. februarja. Angleški vojni urad je izdal danes posebno izjavo, v kateri pravi. tla bo risteree do skrajnosti podpira 1. NISO BILI CIGANI, — MARVEČ KOTLARJI. Neki ameriški poročevalec se ]e kmetje dobiček od gospodar- skejra poloma dežele in listi cenijo vrednost denarja, ki se nahaja v rokah kmetov, na petdeset tisoč miljonov kron. Kmetje so založeni z ~sem potrebnim ter razpolagajo tudi z luksurijozni-r.ii stvarmi. Kapital, ki jim preostaja. nalagajo v vrednostne papirje ter so postali na dunajski akcijski borzi upoštevanja vreden faktor. Neki list pripoveduje o nekem je nato obrnil brzojavno na prej-lišjega kronprinca za tozadevne informacije. Pribočnik kronprinca mu je odgovoril; da ne more raenkrat razpravljati glede knjige. katero baje namerava obelodaniti njegov gospodar. Pred nekaj časa je pisal prejšni kronprinc nekemu svojemu prijatelju., da bi ne bilo po njegovem mnenju primerno objaviti sedaj knjige glede spominov in dogod- Ponoči so razpostavili ob ul-zorična vlada resno prizadeva. da{sterski meji dvanajst tisoč oborobi napravila red ter izpolnila vse! 7enih mož, ki kontrolirajo sto umIJ določbe irsko-angle.ške pt>godbe. dolero fronto. Vojaki so dobili na- V Dublirn da bodo vse osebe, katere so Fl-^jenca. je bilo objavljeno, j ročilo sti-eljati na vsakega osuin- sterci odvedli, v najrakrajšem ea.cu izpuščene. Belfast, Irska. 10. februarja. Trideset oboroženih mož jo napadlo ulsterske iK>!iciste ter jih strahovito preteplo. NOVA SOLA ZA STAVCE. Ithaca, X. V.. 10. februarja. — Fmpire State School of Printing, četrti učni zavod take vrste v Združenih državah, bo otvorjen tukaj dne 1",. aprila. I PRIHODNJA VOJNA MED RUSIJO IN JAPONSKO. Scranton, Pa.7 10. februarja. Danes je imel tukaj predavanje profesor Pitkin s Columbia uni- Položaj ja jako resen. Državljanska vojna lahko vsak trenutek izbruhne. t OPERNI PEVEC SE BO POROČIL Z BOGATO VDOVO. Danes se j--oporni pere * ••lan Chieairo pajiv. poroči' c k en. ki ima premoženja. Nevesta je od ženina. izvedelo, da se bo Joseph Schwartz. Grami Opera Com-z vdovo Claro Si.'l-nad štiri miljone petnajst let starej- PO DRŽAVI KANSAS DIVJAJO VELIKANSKI VIHARJI. Toj>eka, Kansas. 0. februarja. Srednji in za pad ni Kansas je ol)-verze. Rekel je, da bodo posleili- iskal danes silen vihar, ki je potr-ce razoroževalne konference pri- iz tal vso nziiuino. sile Združene držtive in Anglijo, da bosta ola*epili Rusi.fo za vojno j-rot i Japonski. Kot vse kaže, je vojna med Rusijo in .Japonsko neizogibna. Syracuse, N. T., 10. februarja. Policijsko povelje, soglasno s katerim bi morala neka tolpa "ciganov'* zapustiti mesto, je bilo preklicano, ko se je izkazalo, da obstaja družba iz potujočih ruskih kotlarjev. Ljudje so bili preje izgnani iz Buff al a in Roelie-st:a. O MORILCU RAVNATELJA TAYLORJA NIMAJO ŠE NOBENEGA SLEDU. Los Angeles, Cal.. 1. febr. — Y zadnjih 24 urah se ni še prav ničesar izsledilo, kar bi moglo dovesti na sled morilca kinematografskega ravnatelja Taylor ja. Državni pravdnik bo zaslišal igralki Mary Miles Winter in Mabel Normand, v navi, da bo kaj izvedel. Zaenkrat pada sum še vedno na Mabel Normand, ki je bila baje tis^i večer v Taylorjevl hiši, ko je bil Taylor ttmorjen. kov. Tako knjigo bi se brez dvo- kmetu, kojega način postopanja r;ia smatralo za poskus o pravice- razkriva metode, katerih se posiliva nja. i žujejo ti ljudje. Ta mož je prišel — -Jaz se ne opravičujem, kaj- j v pisarno nekega borznega agfSJ-ti to bo preskrbel čas. Kar sem j ta ali broker ja, si ogledal seznam napisal, je le za mojo družino in j akcij ter izbral dvanajst vrst ožje prijatelje. Objaviti knjigo j akcij, od katerih jih je kupil tri-sedaj? Ne, topa ne morem storiti, j o ter na mestu plačal. Par ted-Nekateri ljudje, ki so baje do-; nov pozneje se je zopet oglasil v bro informirani, trdijo, da so iz- j pisarni, videl, da je vredost ak-vajanja projšnega kronprinca ze-j cij poskočila, jih prodal ter spra-lo prostodušna. Eden najožjih vil dobiček, ki je znašal vee mi-prijateljev bivšega princa, major j Ijonov kron. Anker, ki je bil tekom zadnjega - l€ta vojne v štabu kronprinca, jej rekel, da je obotavljanje princa kaj lahko umevno, da pa so smatrali njegovi prijatelji za svojo dolžnost predočiti mu stvari r. drugega vidika. Sovraštvo in obup sta se razšiirla po Nemčiji kot kuga in razkritje resnice bi lahko vsled tega dosti koristilo. VREDNOST RUBLJA POSTAJA VEDNO MANJŠA. Moskva, Rusija, 10. februarja, čeravno določa kurz, da je 280 tisoč nlbljev za en dolar, je mogoče dobiti po privatnih borzah' petsto do ešstto tisoč nibljev sa en dolar. To je najnižji kurz, kar j?a je imel kdaj rubelj. SLAVEN PEVEC JE OKREVAL Znani francoski tenorist, Lu-eien Mura tore, elan eikaSke opere. ki je bil operiran na slepiču, je toliko okreval, da je lahko zapustil bolnico. GANDHI PONAVLJA SVOJE STARE OBDOLŽITVE. Bombay, Indija, 9. februarja. Sem je dospel Matama Gandhi, voditelj -indijskih revolucijonair-jev. Imel je značilen govor, v katerem je ponovil vse svoje stare obdoljotve na naslov Anglije. Poročilo, da je izdala angleška vlada zanj naporno povelje, ni resnično. EDISON PRAZNUJE SVOJ 75. ROJSTNI DAN. Znani Iznajditelj Thomas A. F.dison je star danes 75 let. Vodstvo njegove tovarne v "West Orange, N. •}., mu bo priredilo danes svečan banket. Pri banketu bodo zavzemali Častno mesto uslužbenci, ki so že izza leta 18S5 v njegovi službi. Glavnim poštarjem Združenih držav bo te dni imenovan polkovnik H. Work. Državni tajnik Hughes bo odpotoval te dni v Bermudo na od-počitek. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal Fletcher. ROJAKI, NAROČAJTE "SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR"! Povzročeno škodo cenijo na več mil j on o v dol a r j e v. na znanje. Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodeče za vsako naše n. -kazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovijenca ali njegoveira pooblaščenca. Sporazumno s tera ne l>omo zo-naprej vee razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo dneva. ko je nil odposlan denar iz Ljubljane r.a zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiljatev, ki smo jo prejeli dne S. decembra 1921 ali ' kasneje, izplačilno potrdilo s pod-pison^ naslovljenca oziroma njegovega pooblaSeenea. Te vrste potrdila pa prihajajo večkrat le počasi z zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in š^te nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potr-de vetih ted- Te zanimive knjig« imrano Se malo v zalogi. V nji so najboljši dlla ^ v približno člaiiki za sodobne razmere. Kole-j™*1 dneva, ko smo izdali pre-dar stane i poštnino vred 40 cen- 'emno P°trdilo oziroma kakorhi-tov. Vsak, kdor ga je naročil, je tro ista prejmemo. Denar pa bo bil injim zadovoljen. Na delo, ™?ledp nato Izplačan enako hi- dokler je Hm. Slovemc Publishing Company, m Cortlandt St., New York Oitjr, tro in pod istimi pogoji k'ot do seomen. Zakaj nas draži? Kak nerazsodnež bi se kisa!: "Zakaj je v listu kup novic? Dovolj bi bilo par oglasov od grozdja, jagod brinjevib, kako se t<*n\ kuha jih ;n drugih tak*h lepih spasov, kako slepari se suhoto". "Bodite vendarle na straži!" bi rekel vnet Jugoslovan. " Relgrajska vlada vam z lahkoto pr< črta r« h suing" neko j dan". Politik pisn.1 bi: '-Roman je v listu nepotrebna stvar. k<*r n; nič res in je na kvar »sem. Hitro znjim no med i vstran j Le člankov dosti in novic!"' "Kaj gre ješ nam novice, škric?"* domžalski vzkliknil bi rojak, ki se je v šopu — siromak naučil s prešarijo hkrati, da zna po "džujiš" nemško brati. ilugnsbroattsfm Ustanovljena 1. 1S98 2CatuL Sfcfcttirfa InkorooriraM 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Jugoslavia irredenta. Krvava borba s fašisti v Marezi-gah v Istri. Iz Trsta poročajo: Pred tukajšnjo poroto se je pričela obrav- Glavni odborniki Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E: 185t!i St., ClTeland, O. Podpredsednik: IX3JIS BALA NT. Box 100 Pearl Atre., 1/C.»ln, O. Tajnik: JOSEPH PISHI.ER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blajrajnik neizplačanih raurtnis: JOHN MOVERS, 524 2nd A.VB-, W. Duluti), Mina. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Oiiio Street, N. S., Pittsfcargh, P». N&dzcmi odbor: MOHOR MLADIC, 2603 So. I^awndale Ave, CHlcago, ILL FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR I PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FHANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 019 Meadow Ave., Roctdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STEL.LE, 404 E. Mesa Avenue, rut-blo. Colo. ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, I1L - Jednotino uradno glwsilo: "Glas Narod*". ——-; Vse stvari tikajte se uradnih zadev kakor tudi denarne poSUJa-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovrega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obiten pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj »e zglasl tajnika bljiž^ega društva J. S.. K. J. Za. ustanovitev novih društev ae pa obrnite na gL tajuika. Novo društvo so lahko vstanovi z 8 Člani ali članicami. ~ Iz Jugoslavije. "Dopis r.a zadnjo brigo je" — bi rekel ultra-soeijalist. Povedal farmer bi, da list brez njejra vreden fijro je. "Oglasov raznih je preveč v tem vašem listu" — kak pore navdušen bralec hud očita. Velik požar v Bosni. V parni zajri v Roču j<* nastal požar, ki je vso tovarno uničil. Skoda znaša 4 miljone kron. I'ri :fit* je nek delavec tako ponesrečil. da je kmalu unirL "Nadškcf iz Mezopotamije" aretiran. Po liački je pobajal zadnji ča^ neznanec sem.it s.ke<*a (židovskega) tipusa. ki se je s ponarejenim potnim listom legitimiral kot "nadškof iz Mezopotamije"' ter pobiral mile darove. Župnik tir. AViedorkehr pa je nadškofa razkrinkal ter kron d ena rja ter dognali, i /. vsemi To je več kot upanje. Zima je bila mila do 15. januarja, zdaj je pa bolj .stroga. Včasih prav dobro-mete. Snega je ka- pet do boja z domačini. Tudi tu-kaj~so obležali trije fašisti, ostali Samuel Taylor Coleridge, an-razpol oži j i vim i i j>l H.šk i učenjak in pesnik pravi: — sredstvi proti provokatoričnim ■ "Oni. ki zna vzbujati največ izzivaječim) nastopom rtalije.j upanj, je največji modrijan."' Tri-Zadnji dogodki v Splitu in Šibe-j lierjevo Grenko Vino pa daje več niku imajo popolnoma mednar«.d- kot npan je. Ono zagotovo pomaga ni značaj, torej spadajo pre l|VStMn ki trpe vslefl j,iaj)f.„a teka. mednarodni forum Zveze naro-; Zjjprt ja napihnjenosti. glavobola dov. V albanskem ^rašanju je in p0(iobnik želodčnih bolezni. — Anglija takoj nastopila odločno;.. s,.m ]Jf,j.,n enajst mesecev in proti Jugoslaviji in zahtevala sod-[nih-(> ,ni ni mQgel poma-ati. Žabo Zveze narodov, ker se pa po|tem StMU y.l0e\ uporabljati Trner-dogodkih v Sibeniku in Splitu nijjovo Grenko Vino in sedaj se ču-javila niti ena vlad. ki so zasto-|{jra |J0ijše-a kot kdaj prej." piše pane v Zvezi narodov in dvignila: Mr George Megela, 1138 Poland -svoj protest proti eklatantnemu Ave Youngstown, Ohio. 11. de-kršenju mednarodnega prava od;cem1)r;l -jpoi. 32 let uživa Triner-strani Italije, je dolžnost. jugoslo-;^ev6 Grenko Vino najboljši slovanske vlade, da iznese ves ma-l ves> Xjegovo ime je priprosto. Po-terijal pred Zvezo narodov, , Vr nam. da je alravilo sestavljeno naj razpravlja o konfliktu »ie*l ;z (Ia jal,a swlravi, Ramo ^ spomenik borcem, ki so padli o-j koli Heograda. Jugoslovanskih1 vojakov je pokopanih tamkaj pri j najstarejše in pristno priprosto označeno Triuerjevo Grenko \'«no. ( A<1v*rtls»»ment» kih 6 palcev. Dosti lenih ljudi jej'. so se razbežali. Nekoliko fašistov! že vse porabilo, kar so imeli, ker e priteklo v Poreč, kjer so do- j i • j i< !»• igodek v jiarezigan prijavili od so se doln-e zime nadali. Mislim,,? . T, . , .,. i v„ j j . v. . ... i lasti. Trije vojaški avtomobili sv da bo zopet dosti živine poginilo' - - J No. drugi bi drugačno pel, takole svojo jezo grel: ''Ko Zgaga v vašem listu vtihne,' me lahko list vaš nekam pihne'* itd., itd., itd. . ' , - , . - . j se takoj odpeljali v Marezige. Zo- to zimo, kot. jo je pred tremi leti.l , , , . ' f, j- * i - * i i * Pet Je prišlo do krvavega boia frodi se nam tukaj tako kot new-, , .. , . „ " \ . e - , lined ljudstvom m vojaštvom. Ne-i vorskun tarmerjem. Kar se kupi,-, , . . i *. , i i jKOliKO domačinov je ostalo mrt- te drago, kai* se pa proda, nima; , .... ... . , '__, 4 i j vih, druge pa so vojaki polovdi m nobene vrednosti, tako da gre po-* , " .. * , ■ e ..... . . jih odgnali v poreske zapore. Ob-' loviea farmerjev in živinorejcev " „ , K , _ , , \ -j • toženi so sedaj hudodelstva ubo-bankerot. Smetana se prodaja po . .... . 1 , . - i . 0k , ,ia. p«>ziga itd Obravnava !hi tra- 20^, jajca ducat po 20^, prasict . . „ , . , , - - i jala vee dni. pa po 5»Ac funt. Preveč čudežev v Lurdu. Francoski katoliški listi poročajo, da čudežno ozdravljeni bolniki v Lurdu ne morejo več obešati svojih zahvalnih tablic, ker razpad stare Avstrije. Mene zani-'so stene in zidovi lursRe cerkve ma ker sem jo tudi jaz služil. I prenapolnjene s temi tablicami. Zelo pogrešam tudi dopise odi„ T . . ^ t rr Z j. i ■ -u • i 4. ' • liurdu so kar tri cerkve ena Janeza Zabuta, ki jih je kot vo-j jak Strica Sama pred petimi letilTiad dru?0' vse to > Premaj-pošiljal iz južnih držav, predno jep»no za pobožne vernike, ki jih je odšel na francosko bojno polje. V l ozdravila čudežna lurška vodar. Vedno čitam list Glas Naroda, posebno me pa zanimajo dopisi iz Širne Amerike. Jako me je zanimala "Številka 13" od g. Zelenca, da je on tako srečen ta trinajsti dan. Želim, da bi tudi opisal Zrno do zrna - frogač«, Kamen do kamna - palača! Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost. Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest ac- count'1, (posebri obrestni račun). Vloge so zaszgurane z najboljšimi tondi. Državno nadzorstvo! 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. FRANK SAKSER STATE BANK glavno zastopstvo Jadranske Banke GLAS NAHODA. 11. FEBR. 1922 Edgar Allan Po« Čudoviti doživljaji Arturja Gordon Pyma. Za "Glas Naroda" prevel A. Sabec. (Nadaljevanje.) V svojem hlačnem žopu sem našel svoj žepni nož, in po mnogih brezuspešnih poskusih sem ga končno odprl. Prereznl sem vezi. ki so držale mojo levico, nato pa sem prerezal še vezi okoli telesa. K o pa sem se poskusil premakniti z mesta, nisem mogel nikamor; nisem mogel niti vstati, niti pregibati svoje desnice. Zakli-cal sem Parkerju, naj nekoliko potrpi, sam pa sem sc prijel z le-vieo za ograjo, in počasi je zo-]»et pričela krožiti po mojih žilah kri. Končno sem se splazil k Parkerju. kat *rega sem kmalu nato oprostil njeg»vih vezi. Sedaj sva ' l.i «.ba. da osvobodiva tudi Peterka. Njegove v« r.i so se mu zrezalo v ledja, in ko smo jih prerezali, >■ prinjegove i a ne zelo krvaveti. Vendar pa mu je to pri- ricslo olajšavo. pri«"»*l je govorit! ter s«- jo premikal z manjšim trudom kot Parker. K«-maj siof« upali, da we Iki Avgust zbudil nezavosti. kajti nikaketra znaka življenja ni bilo videti na njem. Ko pa smo dospe-li d»» njega. Mno opazili, da se » ne*, vest J l le vsled izgube krvi. katero j«' izgubil, ko se je hotel osvoboditi svojih vezi. a se j«- prt 1 fin delu z"lo odrgnil. Mi sino gn »•dvezali ter j»oložili njegovo telo }H>dolgem na krov. Pričeli smo mu ribati ude. in kmalu si je toliko opomogel, da i:as je spoznal ter da je naredil ]>ar poskusov govorjenja. Ko smo bili vsi štirje oproščeni vezi. se je storila že trtla noč in v smitnem strahu smo pričakovali n tvega viharja, pred katerim bi nas sedaj ne mogla rešiti nobena sila sveta. — K si «vi je bilo mor.i * tekom noč! mirno; od severozapada je pihat veter, toda /'«:k ni bil premrzel. Avgusta smoprevidno privezali na krovu, tako da se pri guganju ladje ne bi mogel z\afiti preko krova v morjt. Mi pa smo sedeli tf,sno skupaj ter so držali za ostanke strganih vrvi. Sedaj smo najbolj trpeli vsled gladu in žejo in naša srca so se stisnila ob iiu-«li, kako bomo pros'tali nadaljoe dni. -ko nam ne bo mogoče zadostiti našim telesnim potrebam. Vendar smo se tolažili z mislijo, da uai bo srečala kaka ladja, ki nas bo rešila iz tega strašneg-i jioložaja. Končno so je pričelo daniti in napočilo j.> jutro 14. julija. Vreme je bilo e VC-dno lepo in jasno. ?»loi-ska gladina je bila sedaj popolnoma gladka in zrcalu podob-!ia. in ker vsled vzroka, ki nam jo bil nepoznan, ni več ladja visela tako postrani, smo bili na naši s*rani krova precej na suhem. — Preteklo je že tri dni in tri noči, kar smo bili brez hrane in vode, iii bil jo zadnji čas, da poskusimo, če bi s.' moglo dobiti k;fj — *l»odaj. Ke»* je bil spodnji del ladje |K»ln vode, smo si naredili iz mke plahte nekake vrste mre-fo. s katero smo brodili po vod!, ako bi nam l ilo mogoče kaj ko-i istnega v jen. Vos naš trud pa je bil hr»'Z uspeha. Nato jo Pet«*rs predlagal, naj lull pri vežemo okoli pasu vrv, nakar sc bo potopil v kajuti. da vidi. če bi se dalo kaj užitnega dobili. 'A ontuz.jazmom smo sprejeli njegov prodi«.g, k;:jtl navdalo IU.S je nova upanje. Vendar smo dvomili, če se bo podvzetje posrečilo. kajti potapljač bi moral, ko hi se potopil, najprvo preho- kaj čutili. Tudi tretji poskus je bil brezuspešen in bilo nam je jasno, da no bomo na ta način ničesar opravili. Končno smo našli kos verige, katero si je Peters pritrdil na noge ter se četrtič potopil. Sedaj se mu je posrečilo, priti prav do kajut.inih vrat. V svoje veliko obžalovanje pa je izprevidel, da so vrata zaprta in moral se je obrniti, ne da bi kaj opravil. — Po tem brezuspešnem poskusu nas je prevzela velika žalost in vrgli smo se na kolena ter prosili Poga. naj nas reši nevarnosti, ki nai obdajaj"). Deseto poglavje. ^^^^ Glad. ki sem ga občuti*. je bil iH /nos.-n in svoj'm nožem senc. < -b-zal k«.^ usnja od nekega k<«v-č.-«ra. Vtaknil sem usnje v usta ter zvočil. v« udar mi je bilo nemogoče. na hi ga pogoltnil. Proti večeru so se moji tovariši prebudili iz svojega oto[»elega spanja-1 resi i so se ter kričali po kaplji-ei vode. ' Preostanek noči smo preživeli v nekaki smrtni agoniji. Koifčno se je pričelo daniti in napočilo je jutro 16. julija. Mi smo se og-ledovali po morju, toda nikjer ni bilo opaziti jadra. Bilo nam je jasno, da moramo kmalu poginili. ako se nam ne posreči, dobiti hrane in vode Še nikdar nisem \ iti o! tako thnjšanih ljudi, kakor sta bila zdaj Peters in Avgust. A-ko bi ju bil srečal zdaj kje na kopnem, bi ju ne bil nikoli spozna'. Pasi tudi skrajno slab, vendar Parker ni bil tako strašno onemogel kot onadva. Prenašal je svojo usodo z velikim potrpljenjem. nikoli ni tožil ter je tudi < stale skušal tolažiti Proti poldnevu pa je Parker naenkrat dejal, da vidi kopno zemljo, in z raj večji m trudom smo ga zadržali. da ni skočil v morje. Pogledal sem v ono smer. toda o kaki /cmlji ni bilo nobenega sledu. — Polgo je trajalo, predno smo — Parkerja prepričali o njegovi zmoti, nato pa je pričel plakati kol otrok. Tako je jire teki a v strašnem trpljenju večina dneva, naenkrat pa smo opazil; na vzhodni strani, ,:adro. Videti je bilo tla mora biti to velika ladja, ki je križala našo smer v /azdalji približno petnajstih mil}. Ko je prišla nekoliko bližje, sem natančno spoznal, da jadra porti nam. Nisem se mo-gel več zdržati in poklical sem svoje tovariše ter jim povedal, da sera opazil ladjo. Skočili so takoj na noge ter pričeli veselja skoraj blazneti. Mahoma pa se je naše veselje izpremenilo v obup, kajti videli smo. da nam je ladja obrnila zadnji konce ter jadrala v popolnoma drugo, nam nasprotno smer. Moji tovariši so se spogledali popolnoma brezizrazno in videt! je bilo. da ne morejo pojmiti celo stvai . Najbolj pa se mt je smilil Avgust, ki je neprestano zatrjeval. da gre ladja proti nam ♦er da plov? > veliko naglico, —. Polagoma smo se umirili ter crledali žalostno za ladjo, ki je iz-f-injala v megli daljin. Ko je ladja popolnoma izginila iz vidika, se je naenkrai obrnil Parker pro-ri meni. Njegov obraz Je imel Izraz. pred katerim sem se zgrozil. Predno jc odpel svoja usta. mi je že moje srce povedalo, kaj bo rekel. In res: s par besedami ni je obrazložil svoj predlog, da 'nora eden od nas umreti, da ostanejo ostali pri življenju. •Taz sem že nekaj časa mislil na možnost tega zaključka ter sem ')il odločen, da raje umrem kakr-"nekoli smrti, kakor da bi dopu-til. da se izvrši taka namera. — T>ozdaj še nista vedela o tem — -►redlogu n^ Avgust ne Peters. ' sled česar sem odpoklical Parkerja na strpn ter ga za božjo voljo prosil, naj opusti misel *voj s>rašen namen. On me je mirno posluSal. ne da •i ugovarjal in pričel sem že upati. da se bo vdal. Ko pa sem končal, je dejal, da imam sicer prav vmmssam TOMAŽ EDISON S*i:ka nam kaže slavnega ameriš kega iznajditelja Edisona, ki je danes staj petinsedemdeset let. Pr a vi jo, da pr;de vsako jutro v svoji tovarno in da "punca" svojo "delavsko'* karto. — Tako pravijo, seveda. Deportacija« "(THE NEW REPUBLIC ") V oddelka tretjega razreda londonskega brzovlaka so je strahovito jezil neki Anglež. Tako sc je jezil in kričal, da sem nehote pristopil bli/je Noprt stano je ka->al na dve mladi deklici, seleči na svojih mestih. Videl sem ju že prej. Vrgli so ju b»ii v zadnjem trenutku v vlak. ko jo odpeljat iz Plymouth«. Sedeli sta mirno i:i buljili v govornika. kaierega najbrže nista razumeli. Krog radovednežev se je vedno bolj večal. — Iz Srbije sta odpotorali — jo kričal Anglež. — Iz Srbije v New York in sedaj nazaj. Depor-rirani sta. Prosim vjo:. zamislite se v njuno usodo. Pomislite, s kak-! šno težavo sta dobil: denar. Ko-i iiko st;i morali prestati na poti. In sedaj sat dpeorrirani, ker je' kvota za Jugoslavijo oziroma Sr- ( bijo polna. In od matere so ju od- ' trgali — ubogi reviei! Obrnil se jo k starejši, ki je bila stara komaj sedemnajst let. Oblečena je bila v ponošeno oble-! ko, velikih oči. grobega, značilno slovanskega obraza. — Ali gresta v Gdansk? — je kričal, mislec, da ga bosta razumeli. če bo bol j upil. Deklici sta se stisnili skupaj, gledali brc? pomoči na okoli. — Slednjič mu je dala starejša vozni listek. — No. tukaj poglejte. Ona niti ne ve. kam gre. Kar v London so ju poslal:. Kad bi vedel zakaj. ter da jo tako strašno dejanje dejanje skrajnosti, /a lcatero se more odločiti človek, toda da je /e toliko pretrpel, da no more ve? prenašati tega strašnega trpljenja ; da je popolnoma nepotrebno, da vsi poginejo, ko hi laliko smrt enoga rešila ostalo; — naj si torej ne delam nikakega truda, da bi ga odvrnil od njegovega skle- Nato sem ga prosil, naj vsaj odloži svoj načrt za nekoliko časa. kajti še vedno je mogoče, da srečamo kako ladjo. On je odvr-r il. da je nadaljni življenski obstanek brez hrane nemogoč ter da bi bilo naslednjega dne že mor da prepozno, če bi še odlašali. Ker sem videl, da ga na ta način ne pripravim "od njegovega sklepa, sem mu priče! groziti, da se bom poslužil sile. če potrebno, da preprečim njegov načrt. Toda komaj sem to izgovoril, ko je skočil k meni ter potegnil svoj nož. katerega mi je hotel zasaditi v želodec. Tedaj je tudi v meni vzkipela .^eza in pričel sem ga porivati proti kraju krova, da ga vržem v morje. Parkerja je tedaj icšil le Pete-s ki je prihitel k rama ter naju ločil, obenem pa vprašal, kaj je vzrok najinega pretepa, Predno sem mogel za-b rani t i. mu je Parker povedal o vzroku prepira. (Dalje prihodnjič.) Vlak je drvel skozi krasno de-*.onshirsko pokrajino.. Deklici sta {»ogledali skozi okno - leznano deželo .Brzina vlak;, m splošno s.tčutje navzočih sta pa premagala njune živce. Začeli sta obupno jokato. Mi smo so žalostno spogledovali. Prokletstvo babilonskega stolpa je napravilo med njima in nami propad, da ju nismo mogli razumeti. Po preteku pol lire je starejša izpregovorila z mlajšo nemško besedo. (Deklici sta morali biti iz Banata. Op. ur.). Ko som ju nemški ogovoril, sta se jtma razjasnila obraza. — Pod čegavim nadzorstvom sta tukaj v Angliji" — sem ju vprašal. i— Tukaj na vlaku .-je neki mož. ki nama kupuje karte, toda on ne razume naju in med ve ne njega. — Ali vesta, kar sta namenjeni'* — — Ne. To je bilo resnično. V svojo veliko grozo sta izvedeli, da sta v Angliji, da Anglija otok. ne pa celina, ki meji na Srbijo ter da se vozita proti severu, ne pa proti jugu. t Pogovarjat som se žn.iima o vseh mogočih rečeh ter končno izvedel zgodbo o nesiečnem potovanju. Matica in Ana sta spadali do razpada dvojne monarhije pod Madžarsko. Po vojni je pa pripadla dotjčna vas Srbiji. Strašno irpljenje. stradanje. davki itd. Nazadnje ni bilo mogoče več prestajati. Neprestano sta sanjali o Ameriki, obljubljeni deželi. Dobili sta potne liste, katere jo viziral ameriški konr.nl. Odpravila se je tudi mati s tremi drugimi otroci. Vseh skupaj jili je bilo tore; šest. Smatrali so se preskrbljene. Saj so imeli vednar potne liste. Prva zapreka se jim je nudila na Ellis Islandu. Vsi skupaj so bili pridržani. En teden, dva tedna, tri tedna. Morali so Čakati, čakati in čakati. Slednjič je bila mati izpuščena na prosto s svojimi tremi otroci. Katica in na sta bili deportirani. Kvota je bila namreč dopolnjena. — Naš dom — je prodan — je pripovedovala starejša. — Vse smo prodali, vse pohištvo, vso odejo, vse orodje, da smo spravili skupaj za karte in ea vizeje. & čim se bova preživljali? Kje bova spali? — In matere nimava več. matere — je zailitela, — Vse bi se Še dalo prenesti, če bi imeli mater. Mater so nama vzeli. Nikdar več je ne bova videli. Kaj bodo z rama napravili ljudje, predno se vrneva v domovino? Hotel sem jo tolažiti, hotel sem Dvor jugoslovanskega kralja. Nova palača kralja Aleksandra na koncu beograjskih Terazij bo kmalu urejena in začetkom prihodnjega le*a se preseli kralj A-leksander iz dosedanjega skromnega dvorc-i v svoj novi dom. ki bo dostojen veličanstva jugoslovanskega kralja. Vzporedno s pripravami za selitev se vršijo tudi priprave za novo organizacijo, dvorske uprave. to je vseh onih fun»;cij, ki so združene s službo v kraljevi domačnosti. Vlada j epripravila za novo skupščino poseben zakonski predlog o ustroju kraljevskega dvora. Po tem predlogu bo imel kralj kot poglavar države in vrhovni zapovednik vojske okoli sebe — dvoje vrst dvorjanstva. civilno in vojaško. Civilna dvorska uprava se dol i na tri oddelke, maršalat kraljevskega dvora, kraljevska pisarna in upravništvo dvora. — Vojaško dvorjanstvo tvorijo ad-jiitanti in ordnaneni častniki s prvim adjntantom r.a čelu. Vsemi dvor jamstvu načeluje minister dvora, katerega posebna na-1-ga je. brigati se za dostojno re-prezentaeijo kraljevskega dvora v vseh panogah javnega življenja v državi. Minister kraljevskega dvora ima čin izvanretlne^ga po-s'aiiika in pooblaščenega ministra. Marša lat n kraljevskega dvora načeluje maršal v ."inn Izrednega poslanika. Njegov pomočnik je prvi eeremonijar. Poleg tega je v maršala tu zaposlenih še več nižjih d vorskih funkcionarjev. Kraljevi j sarni načeluje šef» kraljeve pisarne v < inu izrednega noslanika. V njej so zaposleni trl- tajniki, od katerin je eden oseb i'i tajnik kralja. V upravnistvu dvora, ki ga vodi upravnik dvora, se nahaja — blagajnik, knjigovodja, ekonom, telesni zdravnik, advokat in dvor ski duhovnik. Kot častne dvorjanske službe so zamišljene funkcije nadzornika kraljeve konjušnice in funkcija nadzornika kraljevega lova. Ako se kralj poroči, dobi kra-i.-ica kot najvišjega svojega — dvorskega funkcionarja "kraljičinega komornika". nadalje o-s ob nega tajnika in kot častno žensko službo dvorske gospe in gospodične z vrhovno dvorsko gospo na čelu. ki v znak svoje službe pri kraljici rosi kraljičin monogram s krono. Ostali člani kraljevskega dvora. zlasti kraljevi otroci, dobe po potrebi adjutante. ordonance, — vzgojitelje, profesorje, odnosno dvorske gospodične. Vse dvorske funkcionarje postavlja kralj v okviru budžeta po predlogu ministrskega predsed-n ka. odnosno dvorjanske dostojanstvenike po predloga vojnega ministra. Tudi v načinu postavljanja dvorskih funkcionarjev se torej izraža parlamentarni značaj jugoslovanske države. "Vila ljubezni". V Bogliaseo v Italiji je prišel mlad par in najel za dalje časa neko vilo. Domačini so ju imeli za bogata, ker sta imela lastno kuharico in dve slugi. Oez par dni so dospeli za novoporočence-ma veliki zaboji. Le redko je prišel kdo iz v;le. Domačini so se iz-prva čudili samotnemu življenju v vili, kmalu pa so se privadili in imenovali hišo, kjer sta stanovala poročena, "vilo ljubezni". — Toda v vili so se vršile poleg ljubezenskih tudi druge skrivnosti. Novoporočenea s kuharico in služabnikoma so tvorili družbo po-narejalcev denarja. Ko so napravili Z3 devetdeset milijonov lir ialsificiran h bankovcev, so izgi-r ili brez sledu. Nekemu detektivu pa se ja končno posrečilo, da je zasledil mlado "gospo", ki je vse priznala in izdala imena svojih sokrivcev. Severova zdravila vzdr/ujejo A zdravje v družinah. Omejite prehlad. Ustavite kašelj. Oba sta znamenja nevarnosti. Pritajeni bofi z dalekosežnimi posledicami se lahko mnogokrat izognete, de dobite prava zdravila. Severa's Cough Balsam (Severov Balzam zor°r kašelj) [od-pomore pri navadnemu kašlju, pomiri bronkialna vznemirjenja, popravi prebave, omogoča red in olajšava dihanje. Cena 25c in 50c.— Severa's Cold and Grip Tablet« (Severjevi Tableti zoper prehlad in gripe) ustavije prehlad predne se razvije. Cena 30 centov. Po vseh lekarnah. Ali ste dobili iztis Severjevega Almanaha za leto 1922? Dobite ga zastodj pri svojem lekarju alii pa direkCno od W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Knjige! Knjige! POUČNE KNJIGI Ansltško-slovensbJ slovar — I>r. Kern SlevaMk* angleški u«var Sl»raake-angle£lia korale- DO- l.M I LN i T. rr.: Prihajat Zanimiva $3.0« »- «t.: BrencelJ: Kak« LaO' Jaz likal. 1. rrezok 1-50 10. sv.: BivnoelJ: Kak« ; jat likal, 2. rvezek .__^ 11- rv.: BreoceiJ: .............. .5®, jai likat 3. zve«* 4.00 i14 : Breb<-elJ : Ljubljanske sli- m (Pctiobe ljubljanskega me- fitflWt KtvodOa m itcojc & " *** ........................... Pisanje erbSCtae t rfrftfci .... j« J5> " : F : Joan Ml«ria. Splaal Autos B Jeglič Gaapatfmti« _ FwpJ. Frak- tlltaa knjiga za caSe goapeJI- dogodbak. ............. nje.iT»tlo -e^ana.) .....1____1« ePILMANOVE POVESTI. (JanežI« Bartd) j^j PuFcett la gr-acfče^i življenja < 10. XT. Ne v Awerlke. Po re«nRnik 71 .n PraktiM rafoM; _________ __ Knjiga • kfta Težnjo Mam, (Trdo vezanoi ..............1.00 Mladeničem. Aat. 3. Jegia I. avev a, .................. .e® i IL rveeek ................... .00 Nawet: n fcS« ln dom. Kmlatca kcjlga za. vsako h »So ........1.00 Pravila as «Uk«. Dr. J. EVmt.»Jen .05. Varfna kuhr.riea, aa slabe io dobre Caae ...................... LOt- RAZNE POVESTI IN RQMANL tdova Leruž, detektivski roman 1.90 Jm. Jnr&t, 4. «.: c»«c ji ud. Hči mestnega so^U't ltd. .. ,75 M Jori% 5. it: Sosedov nn Sin kmecskegn cesarja :*jd...................19 , Som. JuriU, 6. ww.i Ddknr Zeber, roman. — Tn?omer, trvgedija .51! Dre sliki — Ksarei Mefto............A$ Elude bresdn«. Ni v« rlato, k« a« LV zv. : AngeM Jev - Fr^.il- It. rvv'* 9** .................. J" Petna, povest ia irske j^na&e do- !i«. ZL.I okopi, povert ...... M ™ *•'::"••"••;.............. ^ rt. : PnrW war* Eadljanei all " ^ H5DdoVlD'1„ vfnj« V Nikarague .......... JO ua povest, i. zv.............LZ«18. ^ . Preganj^je tnDSkib au- ©d svobodnim sslncea. ^e- »vin- sijonarVv «0 ska povest. 2. zv.............^ ................... ft it.: Maroa. krfianakl dečet la Libanon .................... JK i sv.: Marijina «£v«ka, pove«t la kavkaSklb gora ............... Jf 4. av.: PraSki fadek, poveat, XL aatia ........................ JCO 5. ST. :Trl indljt^e povesti...... JM 9. zv.: Kraljičin Mdk. Zgodovinska prata. Crti.t ts miaTJono7 v Korpjl ............ .10 IS. zv.: PsJ Im airtaga, povest is AniuLA J^f 14. sv.: LrLtet* KacronsKega gla-▼arjs, poireaT ls zgodovine ka-nad. »ko ...................... JtM 8. sv.: Mlada narm/jk povest M JU Ji 19 Priporočljiv nasvet, kako priti na hiter na£in do denarja. je dal neki šaljivi bankir. Kakor .znaaio, obogati človek najhitreje s tem, da veriii, to je, če nakupi Wago, o katerem ve, da se bo drugi dan podražilo. In zaradi tega je nasvetoval bankir vsem, ki bi radi naenkrat zaslužili veliko denarja, da nakupijo dne 31. decembra veliko število ča^iopi-sov, kajti -dne 1. januarja bodo vsi easopisi dražji. ji razložiti postavo, ona je pa odvrnila: — Da, postava je postava. Toda jaz bom vprašala ameriškepra konzula : — Zakaj si viziral naše pose, če je bilo nama prepovedano izkrcati se? Ali nisi vedel, koliko posov si že viziral in koliko ljudi Nineš pustiti v deželo ? Na to nis-?m mogel odgovoriti, dočim sem samega sebe vprašal: — Zakaj so poslali te ljudi na pot ? Zakaj izdavajo pose, ki se izkažejo, da so neveljavni? Zakaj štejejo glave šele na Ellis Islandu in ne pred odpotovanjem na ameriških konzulatih? Koliko človeških eksistenc je bilo že na ta najin uničenih T Koliko ljudi je prodalo vse, šlo v Ameriko, odkoder so jih deportirali? Kaj bodo odgovorili na to ameriški konzuli in kaj bo odgovorila ua to ameriška vlada f i M SI M M M M M -S«! M SPISI ntA MLADINO. Bok sa mSadi z«fc, pesnilo« Dedek jc praski, pravljica f IOLITVENULL Skrbi za £»■&■»: V DSttjd v<2ano ........ v plr_*:no vesano Povesti sla venskem a ljudstva poduk in safaavo, £Ialac ...... Bomarica. povest .............. Sisto e Šesto povest ls A bruce v Sito te povesti, K saver MsSko ŠtMdent naj be, — Nai vsaki^aajl Vesele povesti: Za moim, — v pnstiv je Sla. — Pravda met* bratcaa ..................... /ojnimir aH poganstva m krst, POV68t aaacaaaeaaaaaaea« •••a«a eter Zgaga .................. Doli g araljea ................ Knjige dražbe Sv. Mohorja Duhovni boj (3*4 str.) ...... Mesija (L sv.) .............. Mesija (2. sv.) .............. Zgodovina slov. Bawoda (S. sv.) Zgodovina slov. naroda (d sv.) Mladim srcem (2. sv.) , Bnisml BL MeSko (fijiga za hhko»l«^a Spisal L ranks*.......... •et t««kMr v srslcoplova ........ ... . jnerika h Amerikan*'..........i N l w«0«« .......... ZO0Mcvi6t: Nrvr ^ork, Hlln.ia, Color* do, Kansaa, llouna, Mlnna seta, Wyoming la Alaska t— vurJtl po Pennslyvaiila .......'.......... Wet t Virginia .............. Jt Rajt ne vznemirila radi r.jih. Nato pa ji je pri-noroeil, naj se nikdo ne približa postelji njenw?a moža, najmanj pa gospod fialpin To priporočilo ni bilo nepotrebno, kajti skrro v tetem trenutku je prišel n«*ki kmet '■•!• rekel. da je pri vratih neki človek iz t>ov-tcr. ki hoče videti jrrofu. — Pokliči ^a noter. — je rekel zdravnik. — -Taz bom govoril r. njim. To je bil neki Telard. prejšni policist, ki je pustil svoje mesto ter pričel tržiti s knmeni. Fteurvcntepa. ljedelaka poslopja na Valpinsonn zavarovana pri Ljeh jezovi družbi in 0 eentov. a Dihalni organi so ponavadi vedno vneti in je vsled-tega pametno imeti doma pri rokah SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ Kako je Kirn popravljal ure. Urarski pomočnik Karel Kern iz Novega mesta je prevzemal v Ljubljani od raznih naročnikov žepne ure v popravilo s pretvezo, da ima svojo deiavnieo. Ko je na bral že lepo število žepnih ur, jo je popihal neznano kam. Za Kir-nom je izdana tiralica. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla vdova prožnega mojstra Alojzija Bučar, rojena .laijer. Doživela je 78 let i V Bohinjski Bisirici je umrl poštar Matevž Bevc v starosti T H let. V Mariboin je umrla mati gostilničarja Ivana Sobra, Lucija Šober, v starosti 80 let. V Celju sta umrla vpokojeni polkovnik Degelmann iti mag. jphar. (lekarnar) SeianderlL V Gornji Radgoni sta umrla Antonija Just v starosti 4D let in Jernej Skrobar. cerkveni ključar. KRETANJE PARN1KOV Sedaj približno odpluje jo iz Hew Yorka. ORBITA 17 febr — Hamburg HOMERIC 25 msrea — Cherbourg ADRIATIC 18 febr. — Genoa YORK 29 marca — Bremen OLYMPIC 18 febr. — Cherbourg ORBITA SI marca — Hamburg N. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne HUDSON 1 aprila — Bremen PARIS 21 febr. — Havre OLYMPIC 1 aprila — Cherbourg KROONLAND 25 febr. — Boulogne KROONLAND 1 aprila — Cherbourg HUDSON 25 febr. — Bremen LA LORRAINE 1 aprila — Havre NOORDAM 25 febr. — Cherbourg MAURETANIA 4 aprila — Cherbourg AQUITANIA 28 febr. — Cherbourg PARIS 5 api-ila — Havre SEYDLITZ 1 marca — Bremen LAPLAND 8 aprila — Cherbourg HOMERIC 1 marca - - Cherbourg PR. MATOIKA 8 aprila — Bremen ORDUNA 3 marca — Hamburg SEYDLITZ 12 aprila — Bremen ZEELAND 4 marca —Cherbourg FRANCE 13 aprila — Havre LA LORRAINE 4- marca — Havre ORDUNA 14 aprila — Hamburg PR. MATOIKA 4 marca — Bremen FINLAND 22 aprila — Cherbourg SAXON 1A 7 marca — Bremen MAURETANIA 25 aprila — Cherbourg ARABIC 8 marca — Gtnna. HANOVER 26 aprila — Bremen MINNEKAHDA 8 marca — Hamburg ROCHAMBEAU 27 aprila — Havre LA SAVO IK 11 marca ■— Havre OROPESA 28 aprila — Kambura RYN0AM 11 marca — Boulogne ZEELAND 29 aprila — Cherbourg OLYMPIC 11 marca - — Cherbourg LA SAVOIE 6 naja — Havre AMERICA 11 marca — Bremen YORK 10 maja — Bremen PARIS 15 rr area — Havre LAPLAND 13 maja — Cherbourg HANOVER 15 marca — Bremen ORBITA 12 maja — Cherbourg OROPESA 17 marca — Hamburg MAURETANIA 16 meja — Cherbourg FINLAND 18 marca - Cherbourg MAJESTIC 20 maja — Cherbourg POTOMAC 18 marca — Bremen ORDUNA 26 maja Cherbourg AQUITANIA »1 marca — Cherbourg BERENGARIA 30 maja — Cherbourg N. AMSTERDAM 25 mzrca —■ Boulogne 1 ADVERTISEMENTS. .Cena 25 in 50 eentov. — In jaz. — je rekel dr. S<-jnbo. — jaz va; prosim, da »"impreje odnesete svoji pete. — Nato pa j« dostavil r grmečim glasom: — Mislim da st«» jel«> predrzni ko govorite na tak način o go-»jx>du de Bo as k oran u. (to>.pod Tcrard je izginil, ne da bi izgovoril kako nadaljno bese-d.eo in zdravnik zelo razburjer < d tega nastoj a. se je obrnil proti n :amlajši hčerki grofice. - katero sedela sltdnja pri ognju in ki .j;- bila že dosti boljša. V sled te*»a ni nobena stvar več zadrževala na Valpinsonu. Skrbno je pobred kosce svinca, katere je vzel iz ran <• rofa, potegnil grofico ven skozi vrata ter rek?I: — Predno grem proč. madama. bi rad vedel. kaj mislite vi o vseh teh dogodkih Pboga ženska, bleda kot srmu -mi-t, se i" komaj držala na nošah. Ničesar živega ni bilo na njej kot njene oči. ki so blestele v mrzličnem žaru. — .laz ne vem. irospnd. — odvrnila s trudnim g i asom — Kako bi mogla zbrati »voje misli pO tako strašnih udarcih V — In vendar m< vpraševali Kokoleja? -— Kdo bi ne ^toi il teta. 1<<> je oila resniea na tehtnici? — Iti vi niste bila prev« ie«"< mi vspričo imena. katero je imenoval i — Morali sti* videti t«». gospod - Da. videi sem in radi tega v^ tuai vprašujem ter hočem tu-d■ vedeti, kaj v resniev mislite glede duševnega stanja ubogega b't.ia. — Ali ne ve*te. da je idiot T — Vein in rad i tega sem bi i tako presenečen ko sie vst rajali vi ni rahtevi. da se g.t zasliši. Al* v resnici misl'te. da ima kljub običajni gluposti trenutke pameti? — Par trenutkov poprej ir rešil moja otroka jrofrve smrti. — To dokazuje, da vam je ndan. — V resnici mi je : elo uda«, prav kot kaka uboga žival, katero o"> pobrala na cesti'ter jo negovala. — Mogoče a vendar je prkazal več kot živalske instinkte. — To je mogoCe. Več kot inkiat sem zapazila bli>ke razuma v Kokoleju. Zdravnik je suel -voja očala ter jih pričel z veliko unemo brisati. __Žalihog, da p;a ni tak nlisk razumnosti razsvetlil, ko je videl gospoda de Boas koranu netiti požar ter se pripravljat7 da umori grofa Klodijer. Grofica se je naslonila na rbek, kot da hoče omedleti. — Ravno njegovemu razburjenju vspričo pogleda na plamen in vspričo poka pušk*- pripisujem njegov povratek k pameti. — Mogoče, — je rekel zdravnik. — mogoče. Nato pa je zopet nataknil svoja očala ter rekel: _ To je vprašanje, katero bodo rešili profesijonalni možje, ki bodo preiskali ubogega idiota. __ SL0VENSK0AMER1KANSKI KOLEDAR ZA LETO 1822 Cena 40 centov. K^V zalogi imamo še samo en tisoč iztisov. Kdor ga še nima naj napiše spodej svoj naslov in nam pošlje ta kupon in za 40c. znamk in prejel ga bo z obratno pošto. GLAS NA SOD A 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Mrtvega so našli 71 let starega občinskega reveža Ivana Jerina iz Dolnjega Logatca, j Odkar je tamkajšnji klerikalni župan občinske reveže pregnal iz občinske hiše, da si je v isti lahko uredil gostilno, je siromak Jerina iskal prenočišča pod kozolcem Gregorja Tušarja na Brodu. Ker je bil hud mraz, je siromak pod gotovi!« s-e je le. da je ponesre-kozolcem zmrznil. To je že tretji Ičenec na potu s hriba padel v ja- GOSULICH LINE daje onim potnikom, za katere so kupili ameriški rojaki listke prednost pred vsemi drugimi potniki pri odpravi. Vknjižite svoje vnaprej plačane vozne listka sedaj za neposredno registracijo v Jugoslaviji in z odpravo preko ugodnega pristanišča Trst naravnost v New York se lahko izogne dolgim potovanjem po kopnem In nepotrebnim stroškom. Phelps Brothers & Co. Generalni zastopniki ati najbližji parobrodni agenti. Velika Bfaznikova Pratika ZA LETO 1922. 205 centov. Gorenja zdravila prodajajo v vseh lekarnah. Vprašajte vedno za "Severova" in ne vze-_ mite drngili. W. F. SEVERA CO., - Cedar Rapids, Iowa -lični smrtui slučaj. Dr. Leskovar obsojen. rek. se pobil in tamkaj potem zmrznil. Truplo staro '»koli let. Pri mrtvecu s>> našli '2(H) kron Pred mariborskim okrajnim so- ter dve številki "Slovenskega Sodiščem je bila končana afera dr.Up(Kjarjupokopali ga nn Irgoliča in dr. Leakovarja. Bilo je tamkajšnjem pokopališču, ob koncu dr. Leskovarjovega ko- Mestna hranilnica ljubljanska misarijata v Mariboru, ko je le-ta j namerava graditi v bodoči grad-očital gerent u mariborske mestne: hen i sezoni lastno večjo stano-liranilniee, dr. Irgoliču, da jc.Vanjsko hišo. Z;l ui-adniŠtAo tega vsle»i nameščanja proštevilnega | zavoda se pripravlja nova prag- •osobja spi-avil hranilnico na rob j propada. Pri prvi obravnavi je | bil dr. Leskovar oproščen. Pri drugi obravnavi, ko je medtem revizija mestne hranilnice že ugotovila. da je v zavodu vse v redu. da torej dr. Irgoliča kot gerenta ne zadene nobena krivda, pa jc I bil dr. Leskovar obsojen na denarno globo 400 kron. matika uradniških prejemkov. — Kaj, preiskali ga bodo? — Da. in zelo natančno. To vam lahko zagotovim, madama. Sc-laj pa imam »"ast posloviti se od vas. Vrnil pa sc bom še zvečer, raz-ven če bi se vam p'eko tlneva posreCilo najti stanovanje v Sovter, kar bi bilo zelo zaželjivo za mene samega ter tudi za vašega soproga iu hčerki. V t«»j koči nimajo niknke udobnosti. Na to se ^e posb vil ter se vrnil v mesto, kjer je na najbolj energičen način pozval župana, naj da aretirati Kokoleja. Orožniki pa bili žalibog neuspešni in dr. Senjbo. ki je spoznal, kako skrajno neugodno je vse to za Žaka. jo pričel i>ostajati skrajno nestrpen, dokler n i prišel krog desete ure k njemu Kenešal ter mu rekel: — Kokoleja *>o našli. Zdravnik je skečil na nogo. V" naslednjem trenutku je imel že klobuk na glavi, palico v roki ter vprašal: — Kje je? — V bolnici. Videl sem sčjii. kako so ga spravili v posebno Celico. — Jaz grem takoj tja. — Kaj. ob Tej uril — Ali nisem eden. izmed bolniških zdravnikov ' Ali ni bolnica cdprta zame noč in dan .' — Usmiljenke ondo že v posteljah. Zdravnik jc skomignil z rameni ter rekel nato: —» Seveda bi bilo bogoskrunstvo kršiti mir teh dobrih sestra, teh dragih sestra, kot pravite vi. Moj dragi župan, kedaj bomo imeli posvetne ljudi v svoji bclniei? Kedaj bemo stavili dobre in Izmene strežnice na mesto teh s\etih gospo die en ? Gospod Senešal je že preveč pogosto razpravljal z zdravnikom o tem kočljivem predmetu ter vsled tega ni hotel iznova pričeti. Molčal je in to je bilo pametno, kajti zdravnik je sedel na stol ter rekel: — Dobro, potem moramo čakati do jutri. Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Tvorniškik inanika. r«;. v pat. nr. Zdr. Jr. Slmven ie več kot 50 let. Glejte za tvoruiško znamko SIDRO. OGLAS. Podpisani naznanjam, d-i ni-a n več plačilih za mojo ženo Anno Starieh, ako bi -dueajno zahtevala na moje ime kake stvari. — Joseph Starieh. Is.'.f; \V. 22. St.. Chicago, 111. 10.11.13—2) Divji kozel v Vitanju. Kleparski mojster Vinko Suster ........................... ie ustrelil V skalovju nad Fužl- izvedela Za svojega brata President Misrr-: Products Company, o NAZNANILO. Ikojakom v Conemaugb, Pa. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr JOŽE ČERNE ter ga vsem toplo priporočamo Uprava Glasa Naroda. BOLGARSKI KRVNI ČAJ vzet vrel pred počitkom POMAGA NARAVI. ZATRETI PTJE1ILADE. Za5'"ititi pro"! influenci. Oživiti jt-tra r>obro uravnati črevesje i:olfr.-»rski Krvni Čaj j«^ s. stavljen iz '"istih V žile vam 'l.i bogato, rile- I t-o kri ir» moč. da izneiiite bolezni, i Lekarnarji ga prodajajo vsepovsod. .a!i po P";ti »avarov.no en velik družin-I Pki zavoj $1 25. :ili il aavoji 53,15 ali C ' javdji»v $o.25. Naisi v H. II. von Schlick. nami pol ure od Vitanja 30 kg j tehtajočega divjega kozla. Kako j je zašsel tja, ui znano, najbrže ga' je pregnal visoki sneg s kranj-J skill g<»ra. ) Ime.......... Naslov......... Mesto in država Šesto poglavje. Bolnica v Sovter ;ic bila kljub svojemu omejenemu obsegu naj-boljšiii naprav te vrste a* Sovter. Kapelica in nova stranska po-i s'opja so bila zgrajena na stroške grofice de Mopezon, vdove enega izmed ministrov kralja Ludovika Filipa. I.e v ožjih krogih pa je bilo znano, da je imela bolniea tri proste postelje za noseče ženske in sicer na temelju ustanove gospe Senegal in da se je dva krila nr. cbeh straneh velikega uho da zgradilo s pomočjo njene velikodušnosti. Eno teh kril, ono na desni >trani, je rabil vratar ali hišnik ki je bil preje mežnar v katedrali n ki je še sedaj rad misli na ore krasne ease, ko je s svojo novzoč-nostjo in svojo krasno uniformo krasil cerkev. Ta vratar je v nedeljo zjutTaj. malo pred (»smo uro zjutraj, kadi! na dvorišču svoj:« pipico. ko je videl prihajati dr. Sejnbo-ja. Zdravnik je hodil hitrejše kot ponavadi, imel klobuk potisnjen preko obraza ter nosil obe roke v žepih suknje. Vse to je oznanjalo prihajajoči vihar. Mesto da bi šel, kot ponavadi v urad sestre-lekarni-ce, se je napotil naravnost v sobe predstojnice. Tam je rekel, po običajnih pozdravih« ■— Brez dvoma so vam privedli semkaj včeraj zvečer bolnjka. idiota, po imenu Kokole? ^ — Da, gospod doktor. ga spravili? (Dalje prihodnjič.) -4 fn so ga ' i -V / n r Električna železnica v Mariboru. Četudi se nahaja v bližini Mar i- j bora največja (falska) elektrarna-v Jugoslaviji, vendar mesto kljub živahnemu prometu še nima električne železnice. Sedaj je neka tu-jezemska tvrdka Mariboru predložila ponudbo, da na podlagi-predloženih podrobnih načrtov zgradi električno železnico, ki bi spajala oba kolodvora, glavni iu koroški, za tovorni promet. Neka domača tvrdka pa je predložila projekt, ki obsega razen mestnega tramvaja tudi zvezo Maribora s Ptujem, ki bi bila za polovico krajša, kakor železniška zveza preko PragPTskege. Razne nezgode. Major Frane Jurkovič v Mari-J boru je tako nesrečno padel s konja, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. 131etni sin gostilničarja Josipa Sarnitza v Lajtertšperku je pri sankanju padel in si zlomil desno nogo. Karel Stare. Tletni sin mizarja iz Vodmata, na katerega je pri igranju skrivalnic padla vozna "truga", za katero se je hotel skriti, je v deželni bolnici v Ljubljani podlegel poškodbam, ki jih je dobil na glavi in prsih. Nove krušne cene v Celju. Zadruga pekovskih mojstrov je zvišala krušne cene sledeče: zemlje G do dkg po 2 K, žemlje po 1 K se ne bodo več pekle. Struce belega kruha 12 do 15 dkg 4 K. 18 do 20 dkg 6 K, 34 do 36 dkg 10 K. 68 do 71 dkg 20 K, črna štraca 12 K. Cene so se povišale zaradi poviška mezde pekovskih pomočnikov za 25 do 30 odstotkov in zaradi podraženja moke. Najden mrtvec. Vitanja poročajo: Neko kmetsko dekle iz Brezna je našlo v jarku, ki loči obe občini, mrtvo 1 ruplo moškega spola, čigar identitete ni bilo mogoče dognati. II- MATKVŽA ŠPK1I. podomaee :'I;,!V'-1 remwng. Pittsburgh. Pa. Jagrov lz Šmarate pri IW.u. V i * POZDRAV. Ameriki biva že lf> let. Nazad-I pred odhodom v staro domovi-lije sem slišala. d;t je b;l v me- ,ln n. februarja s parnikom '"La stu Cbishohn, Minn. Sj>oroeiti Savoie" pozdravljam vse moje mu imam važne stvari od do- j znance v Deloiont. Pa., in v ( lama. Rojake prosim, ee kateri J ridgo. Pa. Želim vam veliko iiii-ve zal njegovim slo v, da mi ifa^pi-fdka, sebi ]>a srečno pot v llle-naznani. al; če sam bere ta o«-' glas. naj se satu oglasi svoji sestri Neži Dragolich (.roj. Speli). 10-J-, K. 01. St.. Cleveland. Ohio! {n-13—2) s^tal MlDV l.ahka se vzame — hitro pomaga pri t VNETJU | MEHURJA VmIm pihal* ^iDV neti ime E^V^ Varajte »eponaredi GROZDJE, BRINJE, FIGE in ČEŠPLJE. C3T DOKLER TRAJA ZALOGA, tS- PO TEJ CENI: CIPARSKO grozdje, velike Jagode, po centa funt GRŠKO, malo, jako močno — po 13 centov funt MUŠKATEL, velike Jagode — po 15 centov funt BRINJE, vreča 132 funtov $10.— Dve vreči 264 funtov $18. FIGE, Jsko dobre po 11 centov funt, zaboj 110 funtov $12. ČEŠPLJE, po 10 centov funt, zaboj 25 funtov $2.50. ADRIATIC IMPORTING CO., •06 - 11th Avenu«, New York, N. V. više. pri Rovtali. — M. * i u zel j. POTOVANJE 12 EVROPE. Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sednj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene 111 otroke izpod IS. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo plačati v i rej pii ameriškem konzulu >: amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih. Glede denarnih pošiljatev v U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (aff'davitov) in voznih listkov «e obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko: Frank Sakser State Baiik, 82 Cortlandt St., New York, N, Y. DR. LORENZ 644 Penn Are., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MCŠKIH BOLEZNI. Meja stroka J« zdravljenje akutnih In krontSnlh bokonl. Jaz •am ie zdravim nad 23 let ter Imam skuftnje v vseh boleznih In ker znam slovensko, zato vas rmrtm popolnoma ra^ir.netl In spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim In vrnem mod in zdravje. Skozi 23 let sem Pridobit pesebno skušnjo pri »zdravljenju moških Selezr.l. Zato se morate popolnoma zanesti na mene. moja skrb pa Ju, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite timpraje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mssutje In lise po telesu, botocnl v grlu. Izpadanj* las, boleCIne v kosteh, stare rane; oslabelost<žlvčne In buleznl v mehu-Juledlcah,Jetrah, želodcu, rmenico revmatizem, katar; zlato Sile, nfaduha Itd. Uradna ure: V ponedeljek: sredo In petek od o. dopoldne do 5. popoldne; ▼ torek. Četrtek ln sobota od S. dopoldne do sveder; v nedeljah La prmsnlkUi od 10. dopoldne do S, popoldne. ZASTAVE VICTOR NAVIN&K, 331 Breeve St., COMEMAUBH, PA. Regalije in vse društvene potrebščina. Garantiano delo in blago. Izdeluje po zmernih cenah vaš rojak