/ < Št. 317 (15.419) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi6-Tel, 040/7796600_______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POŠTNNA PLAČANA V GOTOVIM SPE). IN ABB. POST. GR. 1/50% nTTTTn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PETEK, 1. DECEMBRA 1995 Evropa skrbi predvsem mse Bojan Brezigar 2e dejstvo, da so tri naj-vecje evropske tiskovne agencije - angleška Reuter, francoska AFP in nemška DPA - včeraj hitro in obširno poročale o sklepu slovenske vlade, da prizna Zvezno republiko Jugoslavijo, niso pa niti s stavkom omenile resolucije evropskega parlamenta, ki je zamrznil postopek za podpis pridruženega članstva Slovenije v EZ, kaže, da so bojazni, o katerih smo pisali v zadnjih dneh, še kako upravičene. Evropski parlament sicer ni sprejel novega sklepa, mnpak je samo potrdil že znano stališče: Slovenija : je pred Evropo obvezala, da bo spremenila ustavo, in Evropa zahteva izpolnitev te obveze. Da je tako, pojasnjuje tudi Bertinottijev popravek, ki so ga poslanci osvojili brez pomislekov: v njem namreč samo piše, da so odnosi med Slovenijo in EZ eno, slovensko-italijan-ski odnosi pa drugo. Voditelj Stranke komunistične prenove je torej naredil medvedjo uslugo Sloveniji, ki vztraja pri trditvah o italijanski blokadi. Sedaj je Crno na belem napisano, da je problem drugi. Gre seveda za formalnost, kajti v resnici vsi vedo, da ni tako. Vendar v mednarodnih odnosih formalnosti mnogo pomenijo. Za širšo evropsko javnost pa včerajšnje dogajanje v evropskem parlamentu ni bilo omembe vredno. Osrednja tema je bilo priznanje Jugoslavije, torej odmrznitev na Balkanu in dolgo Reuterjevo porodio o Sloveniji le mimogrede namenja, da so meje te države s Hrvaško in Italijo »nestabilne.« Tolmačenja, kaj naj pomeni »normalizacija« odnosov, so torej različna. Morda bo za Tržačane to pomenilo ve C kupcev iz južnih predelov nekdanje zum pred slovenskim konzulatom. Morda bo za Slovenijo to pomenilo ponov- krize marsikaterega podjetja Mednarodni krogi pa bodo morda tudi v tem iskali pretvezo za celovito obravnavanje problematike držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije; predsedniki treh držav so si, konec koncev, v Daytonu segli v roko, Makedonija zaradi odnosov z Grtijo svojih težav itak ne more sama reševati. To pa bi pomenilo, da bi Evropa Slovenijo potisnila za najmanj deset let nazaj. Trditi, da je tako, bi bilo pretirano, predvsem pa za tako trditev ni dokaziv. Red, da obstaja ta nevarnost, pa ni pretirano, kajti to bi utegnil biti interes Evrope. Evropa pa vedno skrbi predvsem za lastne interese; to smo menda že vsi ugotovili. RIM - Ge naj verjamemo fi- neosvinčenega bencina. lir na liter podražitve), ker je nistrtvu Piero Giarda ni hotel garete, žgane pijace in bencin. nanCnemu ministru Augustu Tako je povedal finančni cenejši od navadnega super potrditi napovedi kolega v fi- Novice o dodatnih ukrepih Fantozziju bo vlada pridobila minister novinarjem. Po nje- bencina. Ti ukrepi po Fantoz- nanCnem ministrstvu. »Vlada skrbijo zlasti obrtnike in trgov- dodatnih 5.300 milijard lir, s govem mnenju bo podražitev zijevi oceni ne bodo dvignili je pripravila vrsto možnosti, ce. »Ti ukrepi ne dvigujejo in- katerimi želi izpopolniti sklop »zelenega« bencina navrgla inflacijske stopnje, ki je predv- ki jih morajo preučiti izveden- flacijske stopnje, Ce trgovci ne ukrepov finančnega zakona za okoli 3.000 od potrebnih sem sad devalvirane lire, ne ci,« je dejal Giarda. Skratka nameravajo zvaliti višjih prihodnje leto, s pri vitjem po- 5.300 milijard lir. Kaže, da se pa neurejene državne blagaj- ukrepi ob koncu leta bodo po- stroškov na cene, toda mislim, srednih davkov na cigarete in je vlada opredelila za neo- ne. trebni, čeprav še ni potrjeno, da jim to ne bi koristilo,« je žgane pijače in s podražitvijo svinčeni bencin (od 50 do 100 Podtajnik v zakladnem mi- da bodo na muhi predvsem ci- nekoliko grožeCe dejal Fantozzi. Na 2. strani BRUSELJ / EVROPSKI PARLAMENT O PODPISU ASOCIACIJSKE POGODBE S SLOVENIJO Sprememba ustave o nepremičninah pogoj za asociacijsko pogodbo BRUSELJ - Evropski parlament je z resolucijo potrdil stališče, da mora Slovenija izpolniti obveze, s katerimi bi dovolila tujcem dostop do nepremičnin. V resolucijo je bil sicer vključen popravek poslanca Bertinot-tija, po katerem italijansko-slovenski odnosi ne smejo pogojevati približevanja Slovenije Evropski uniji, vendar to ne spreminja osnovne postavke resolucije. V Rimu so s tem izidom glasovanja zadovoljni, seveda pa izid ne navdušuje Slovenije in včeraj v Ljubljani sploh ni bilo uradnih stališč o izidu glasovanja. Z odobritvijo te resolucije je vprašanje podpisa sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije verjetno odloženo, dokler slovenski državni zbor ne bo odobril spremembe ustave v z vezi z lastništvom. Na 3. strani Slovenija priznala ZRJ LJUBLJANA - Na včerajšnji redni seji je slovenska vlada sprejela sklep o priznanju Zvezne republike Jugoslavije in se odločila za čimprejšnjo navezavo diplomatskih stikov, za kar je Slovenija po besedah zunanjega ministra Zorana Thalerja nedvomno zainteresirana, ob vzajemni volji pa naj bi vzpostavitev neposrednih odnosov prispevala tudi k hitrejšemu reševanju vseh nerešenih vprašanj, razen sukcesijskih, ki jih bo Slovenija skušala reševati na doslej zacrtan način. V Beogradu so novico sprejeli z zadovoljstvom. Na 3. strani SEVERNA IRSKA / PRVI OBISK PREDSEDNIKA ZDA Clintonovi mirovni napori Sprte strani je pozval, naj pospešijo sedanji mirovni proces BELFAST - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj obiskal Severno Irsko, kjer je predstavnike sprtih političnih strank pozval, naj pospešijo mirovni proces in privolijo v skupne mirovne napore. Clinton je prvi ameriški predsednik, ki je obiskal Belfast. Ob prihodu ameriškega gosta se je mesto spremenilo v varnostno utrdbo. Na predvečer Clintonovega obiska so namreč policisti v Belfastu, v bližini hotela, kjer sta zakonca Clinton prenočila, odkrili dve bom- bi. Tiskovni predstavnik Bele hiše je povedal, da se je ameriški predsednik odločil za obisk Severne Irske v upanju, da bo njegova navzočnost pospešila mirovna prizadevanja, ki so se začela pred 15 meseci. Na 18. strani Kučan: Slovenija bo spremenila ustavo po sporazumu z EU BRUSELJ - Slovenski predsednik Milan Kučan je včeraj zaključil svoj tridnevni obisk v Bruslju. Po srečanju s predsednikom Evropske komisije San-terjem (na sliki AP) je predsednik KuCan novinarjem povedal, da Slovenija želi vstopiti v Evropsko unijo, da pozna njene pogoje in pravila, ter da jih bo izpolnila. Kučan je predlagal takojšen podpis sporazuma, Slovenija pa se bo obvezala, da bo spremenila svojo ustavo, tako da bodo lahko pripadniki EU kupovali nepremičnine v Sloveniji. Ker morajo sporazum ratificirati parlamenti vseh clanic, bo Italija lahko preverila slovensko izpolnjevanje sprejetih obvez. Na 3. strani Taborijeva farsa Mein Kampf v novi postavitvi SSG drevi na odru Kulturnega doma TRST - Drevi bo Slovensko stalno gledališče premierno uprizorilo Taborije-vo ferso Mein Kampf (foto KROMA). Delo je režiral Boris Kobal, ki ga je povezal tudi na današnji čas. V Mein Kampfu nastopa namreč Hitler, ki ga nekdaj niso jemali preveč resno, kot tudi danes niso povsem resno jemali Miloševiča in drugih. Vsekakor pa je glavna oseba Zid Herzl, ki razkriva svoj tesen odnos do Boga, kar je svojstveno za židovski svet, kateremu pripada tudi avtor. Zato pa je v delu zelo prisoten tudi Zidovski humor. Danes v Primorskem dnevniku Politična kriza v Miljah Politična kriza miljske občinske uprave se poglablja. Sedem svetovalcev (DSL in neodvisni) je včeraj napovedalo ustanovitev nove svetovalske skupine. StranG Protest dijakov se nadaljuje Čeprav se je zasedba tržaških šol končala, so dijaki italijanskih srednjih šol včeraj množično protestirali pred šolskim skrbništvom, jutri pa bo manifestacija po mestnih ulicah. StranG Sodne posledice stavke Med stavko 16. junija lani so nekaj minut prekinili promet na tržaški železniški postaji: vCeraj je sodnica za predhodne preiskave odredila, naj jim sodijo zaradi prekinitve javne službe. Strane Dva sejma v Gorici V Gorici so vCeraj odprli sejem trsnih in sadnih sadik Vite-Poma 95, jutri pa se začenja tradicionalni Andrejev sejem. Stran 11 Zuljanov Kras in ikone V goriški Katoliški knjigami so do 5. decembra na ogled akrilna platna s kraško motiviko in mehke, sončne ikone tržaškega ustvarjalca Borisa Žuljana. Stran 13 RIM / VLADA PRIPRAVLJA NOVE UKREPE Podražitev tobaka, alkohola in bencina Skupno naj bi ukrepi navrgli 5.300 milijard lir - Zaskrbljeni zlasti obrtniki in trgovci RIM - Kako bo vlada pridobila dodatnih 5.300 milijard lir, ki so potrebne za uravnoveSenje državnega proračuna? Novice iz vladnih krogov so Se nejasne, gotovo je le, da bodo dodatni ukrepi sprejeti, čeprav vlada z generalnim računovodjo Andreo Mo-norchim poudarja, da ne gre za nove ukrepe ampak samo za dopolnilo finančnega zakona za leto 1996. Vendar gre samo sa terminološko razhajanje, medtem ko ni dvoma, da bodo ukrepi sprejeti. »Povišali bomo posredni davek na cigarete, alkoholne pijače, približno polovica potrebnih sredstev pa bo zbrana z novimi davki na bencin,« je povedal minister Fan-tozzi in dodal, da vlada razmišlja predvsem o neosvinčenem bencinu (po nekaterih virih naj bi se podražil od 50 do 100 lir na liter) Podtajnik v zakladnem ministrstvu Piero Giarda je takoj popravil kolego v finančnem ministrstvu, češ da vlada ni še odločila, katerega od davčnih vijakov bo privila. »Vlada je pripravila seznam možnosti, o katerih se bodo izrekli pristojni krogi po oidobritvi finančnega zakona,« je dejal Giarda. Fantozzi je bil zgovornejši, saj bo vlada privila tiste vijake, ki ne dvigujejo inflacijske stopnje. »Sedanja stopnja pa je vsekakor posledica devalvacije lire, ne vladnih gospodarskih ukrepov,« je še povedal finančni minister. Fantozzi je tudi branil davčni konkordat in zagotavljal, da bo s prihodnjim letom jamčil stabilev priliv državnim blagajnam. Prepričanje o novih podražitvah zlasti bencina je izzvalo zaskrbljene odmeve med obrtniki in trgovci. »Vlada ni sposobna izpeljati bitke proti davčnim utajevalcem, zato se znaša nad kadilci in vozniki,« so komentirali pri organizacijah obrtnikov. Politiki zaenkrat še molčijo. Tajnik DSL Massimo D’Alema o tem vprašanju sploh ni hotel spregovoriti z novinarji. »Ocenili bomo ukrepe, ko bodo objavljeni, že vnaprej povem pa, da morajo biti bremena porazdeljena pravično,« je izjavil voditelj Hrasta. RIM / V ZBORNICI h RIM / PREDČASNE VOLITVE Z večino glasov sprejet zakon o novem Raievem upravnem svetu RIM - Poslanska zbornica je včeraj z večino glasov odbrila zakonski predlog, ki spreminja način imenovanja upravnega sveta Raia. Sedaj se bo o tem predlogu, ki predstavlja prvi dogovor med levo sredino in Kartelom svoboščin o pravilih, moral izreči senat. Za zakonski predlog, ki predvideva 8-članski upravni svet (4 predstavniki večine in 4 opozicije), nov lik predsednika in komisarsko upravo v primeru, da se upravni svet ne zedini o imenu predsednika, je glasovalo 226 poslancev (Progresi-sti, SKP, Demokrati CDU in KDC), proti jih je gaso-valo 52 (Reformatorji, skupina komunistov, ki je zapustila SKP in številni predstavniki FI in NZ), 149 pa je bilo vzdržanih (FI, NZ, FLD). Poslanci Lige pa se sploh niso udeležili glasovanja. Leva sredina je podprla zakon kot uravnovešen, medtem ko se je FI vzdža-la, ker se ji zdel nesprejemljiv lik komisarja. Severna liga pa je ocenila ukrep kot »dogovor o delitvi oblasti med levo sredino in desnico«. Soočanje se bo nadaljevalo v senatu, kjer bo pristojna komisija začela z razčlenjevanjem predloga 12. decembra. Predsednik komisije je predlagal, da bi senat potrdil zakon s skrajšanim postopkom in bi zato komisija zasedala na zakonodajni ravni, toda FI in NZ sta predlog zavrnila. Pogovor trajal dve uri, a Scalfaro Finija ni prepričal Bossi predlaga izvolitev nove ustavodajne skupščine RIM - Merjenje moči med političnimi strankami o datumu predčasnih volitev se nadaljuje. Včeraj se je k predsedniku republike na Kvirinal povzpel predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfraco Fini, ki je med najbolj vnetimi zagovorniki takojšnjega razpusta parlamenta in predčasnih političnih volitev. Scalfaro, kot je poudaril v teh dneh, ne bi hotel volitev v poletju, ko bo Tim krmaril evropsko ladjico, toda Finija očitno ni prepričal. Prav tako se je za takojšnje volitve včeraj spet javno zavzel Silvio Berlusconi, medtem ko je tajnik DSL Massimo D’Alema ponovil svoj refren, da bodo volitve najbrž neizbežne, ker ni po- L’AQUILA / ZAGONETNA TRAGEDIJA Mati s tremi sinovi skočila s cestnega viadukta v smrt H MILAN / PISANJE MON DADO RIJ E VEG A TEDNIKA PANORAMA h Nove obtožbe na račun Antonia Di Pietra Bivši tožilec zavrača podtikanja na račun informatizacije sodnih arhivov BRESCIA - Skorajda ne mine dan, da ne bi iz nekaterih novinarskih in političnih krogov prišla na dan nova »razkritja« na račun bivšega milanskega tožilca Antonia Di Pietra. Med najbolj aktivnimi na tem področju je Mondadorijev tednik Panorama, ki v svoji zadnji številki spet vleče na dan domnevno afero o informatizaciji milanskega sodišča. Po pisanju tednika je medministrski dekret iz leta 1990 poveril Di Pietm vsa pooblastila za sklepanje konvencij in za nakupovanje materiala tudi preko zasebnega dogovarjanja. Dekret, ki je bil kasneje preklican, nato pa »strogo tajno« spremenjen, je vzbudil v milanskih sodnih krogih -po pisanju Panorame - nemalo razburjenja, tudi zato, ker je pooblastila za informatizacijo dobil neki namestnik državnega pravd-nika, ne da bi bila o tem obveščena sodna hierarhija, se pravi Di Pietrovi nadrejeni. Se najbolj »čudno« pa je bilo, da je medministrski odlok med drugimi podpisal tudi takratni minister za javne službe Remo Gaspari, proti kateremu je samo nekaj mesecev prej sam Di Pietro vodil preiskavo zaradi protizakonite uporabe sredstev za pomoč po poplavi v Lombardiji. Panorama pa dodaja še drugo obtožbo: leta 1989 naj bi se bil Di Pietro javil pri šefu kabineta pravosodnega ministrstva in mu ponudil neke nove kompjuterske programe, za katere je zahteval deset milijard. Ministrstvo, piše Panorama, je ponudbo zavrnilo. Pisanje Panorame je odločno zanikal Di Pietrov odvetnik Massimo Dinoia, ki je v izjavi za tisk poudaril, da je Di Pietro nudil svojo pomoč pri informatizaciji kazenskih arhivov povsem brezplačno. Nove obtožbe na račun Antonia Di Pietra pa prihajajo iz knjige z naslovom »Hammamet«, ki je te dni izšla pri Mondadoriju. Knjiga med drugim vsebuje Craxijevo trditev, da so tajne službe Di Pietm takoj po odstopu iz sodstva ponudile bogato plačane konzulence, Craxijev sin Bobo pa dodaja, da namerava Di Pietro ustanoviti politično gibanje zato, »da bi se znebil svojih sodnih problemov.« gojev, da bi se stranke dogovorile o reformah. V utemeljitev svojega izvajanja so vsi trije liderji navedli zakonski predlog o novem upravnem svetu Raia. »Ge smo za tako obroben problem potrebovali toliko časa, koliko bi ga za pomemben zakon, kakršna je reforma volilnega sistema,« je bilo vsem trem skupno razmišljanje. Toda D’Alema s tem ni prepričal svojih senatorjev. Predsedniki pro-gresističnih skupin senata Cesare Salvi, Libero Gualtieri, Edo Ronchi in Michele Selliti so z mandatom skupine sklenila, da bi začela s predsednikoma parlamenta, s premierom Lambertom Dinijem in z načelniki parlamentarnih skupin »politično preverjanje in ugotovila še pred odstopom vlade, katera usmeritev prevladuje v parlamentu. Predčasnim volitvam bi se rad izognil lider Severne lige Umberto Bossi, ki je napovedal zakonski predlog o uvedbi ustavodajne skupščine (izvolili bi jo s proporčnim zakonom«. Po njegovem mnenju politiki ne želijo volitev, predlog pa bo »termometer«, ki naj bi pokazal dejansko temperaturo. Fini je takoj odgovoril, da predlog ni resen, medtem ko sta predstavnika sredinskih strank Gerardo Bianco (LS v levosredinskem taboru) in Francesco D’Onofrio (KDC v Kartelu svoboščin) menila, da gre za zamisel, v katero se je vredno poglobiti in jo pozorno oceniti. MILAN / PREISKAVA O DOMNEVNI BERLUSCONIJEVI POMOČI CRAXIJU Rninveslovi menedžerji pred sodniki L’AQUILA - Mati in njeni trije sinovi so včeraj popoldne naredili samomor v zagonetnih in še nepojasnjenih okoliščinah na avtocesti med Rimom in L’Aquilo. Z avtom se je družina pripeljala na viadukt v kraju Carsoli, avto parkirala na rob ceste, nato pa so vsi štirje skočili z viadukta v globino. Žrtve so Annamaria Marachionni, 64 let, in njeni trije sinovi Roberto (38 let), Marco (27) in Silvio (34) Baracchi. O vzrokih tragedije doslej ni zanesljivih vesti, morda je šlo za težave finančnega značaja, morda pa za depresijo matere, ki je bila že pet let vdova in ki je nerazumljivo potegnila s sabo v smrt še tri sinove. Tragedija ima vsekakor številne zagonetne in nerazčiščene aspekte. Dru- žina Baracchi se je že v sredo zvečer pripeljala iz Rima v Aquilo, kjer so imeli rezervirani dve hotelski sobi. Včeraj zjutraj so zapustili hotel, eno uro pozneje pa so jih opazili na viaduktu, ki je od hotela oddaljen samo nekaj minut vožnje. Ko so bili še v ustavljenem avtomobilu, jih je opazila patrulja cestne policije in jih opozorila, da na tistem kraju ne smejo parkirati. Za volanom je bil eden od sinov, ki je agentom povedal, da so se ustavili, ker je bilo materi slabo, da pa vsekakor ne potrebujejo pomoči. Nato so se z avtom oddaljili, samo nekaj minut kasneje pa so se vrnili na viadukt in tam napravili usodno gesto. Na sliki AP viadukt, s katerega je naredila samomor štiričlanska družina. MILAN - Z razliko od Silvia Berlusconija, ki se ni odzval pozivu milanskih sodnikov, so se visoki Fi-ninvestovi menedžerji včeraj javiti pri javnih tožilcih Gherardu Colombu in Francescu Grecu, ki vodijo preiskavo o domnevni finančni pomoči Berlusconijevega koncema takratnemu socialističnemu tajniku Bettinu Crajdju. Prvi se je zjutraj javil na milanskem sodišču Ubal-do Livolsi, odgovoren za »banko« gmpe in pobudnik projekta Mediaset, se pravi dražbe, ki združuje vso televizijsko dejavnost Fininvesta. Popoldne je bil na vrsti finančni direktor grupe Alfredo Zuccotti, zadnji pa se je sodnikom javil Berlusconijev bratranec Giancarlo Foscale, bivši pooblaščeni upravitelj Fininvesta. Od nobenega od treh pa nista milanske preiskovalca izvedela nič novega. Vsi trije, ki so se predstavili v družbi odvetnikov, so namreč samo proglasiti svojo nedolžnost ter se nato poslužili možnosti, da ne odgovarjajo na vprašanja, vsi trije pa so vsekakor obljubiti, da bodo poslali na tožilstvo obrambne memorandume. Silvio Berlusconi pa je kljub pozivu sodnikov ostal v Rimu in novinarjem zatrjeval, da je povsem miren, ker da je povsem nedolžen. Trdil je, da nihče ne bo mogel nikoli dokazati, da bi imel karkoli skupnega s potitičnimi mogotci prve republike. Ce bo kdo dokazal, da je imel kaj skupnega s Craxijem, pa četudi samo motorno kolo, je Berlusconi obljubil, da se bo takoj umaknil iz politike. Ce je nedolžen, zakaj se ni javil sodnikom, so ga spet vprašali. »Ker bi se znašel pred ljudmi, ki zasledujejo načrt, ki nima s pravico nič skupnega,« je ponovil svojo že znano tezo Silvio Berlusconi. V popolnem soglasju z Berlusconijem se je iz tunizijskega Hammameta ogla- sil tudi Bettino Craxi: »To ni pravica, to je peklenski stroj, ki so ga pognali proti meni,« je povedal in svojo izjavo podkrepil še z latinščino: »Nihil pessimum duraturum«, se pravi, da sedanja »sramotna gonja« proti njemu ne bo mogla trajati v nedogled. Milanski javni tožilec Francesco Greco pa je včeraj spet zaslišal Giorgia Tradatija, Craxijevega prijatelja, ki so ga aretirali v okviru preiskave o Finin-vestovih črnih fondih bivšemu tajniku PSI. Tra-dati pa ni hotel sodniku razkriti ničesar glede dveh tekočih računov v švicarskih bankah, v katera se je po mnenju preiskovalcev stekal denar za Craxija. Preiskovalci tudi še vedno iščejo bivšega Fininvesto-vega menedžerja Giorgia Vanonija in bivšega Craxijevega tajnika Maura Giallombarda, ki se menda nahajata v tujini ter se ne nameravata javiti sodnikom. Berlusconijev bratranec Giancarlo Foscale (na arhivski sliki AP) včeraj ni odgovarjal na vprašanja sodnikov Evropski parlament: Slovenija naj dovoli tujcem nakup nepremičnin BRUSELJ - Evropski parlament je včeraj sprejel resolucijo petih evropskih poslanskih skupin o sporazumu o pridruženem članstvu med Slovenijo in Evropsko unijo z 263 glasovi za, 4 proti in 13 vzdržanimi. V resoluciji je pod točko a zapisano, da parlament upošteva potrebo, da se Slovenijo vključi v strategijo za obdobje pred včlanitvijo v Evropsko tmijo, ki je nastala ob sklenitvi evropskih sporazumov s Poljsko, Cesko, Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in nedavno z baltskimi državami. Pod točko a Evropski parlament tudi ocenjuje, da sta naloga in interes Evropske unije, da podpira demokratično stabilnost in razvoj Slovenije, ki se je zadnja leta ob- držala izven spo- ra na območju nekdanje Jugoslavije, in ki si prizadeva ustvariti potrebne pogoje za približevanje EU in njenim ustanovam. Pod točko b parlament ocenjuje, da je Slovenija, ki je postala demokratična država, v kateri je socialno tržno gospodarstvo postalo operativno, želi skleniti sporazum z EU v perspektivi eventualnega Članstva v njej. V točki c parlament poudarja, da je Slovenija pod pogoji, ki so bili določeni 6. marca letos s strani Sveta in Komisije EU, dolžna spremeniti svojo zakonodajo tako, da bo tujcem dovolila prost dostop do nepremičnin, ki je zdaj dovoljen samo slovenskim Slovenija priznala ZRJ LJUBLJANA, BEOGRAD - Slovenska vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep o priznanju Zvezne republike Jugoslavije in o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in to državo. Ob tem slovenska vlada predlaga, kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal zunanji minister Zoran Thaler, da državi odpreta diplomatsko-konzu-lami predstavništvi v Ljubljani oziroma v Beogradu. Slovenska vlada je tudi sprejela predlog novele zakona o začasnem prenehanju uporabe ukrepov zoper Republiko Srbijo in Republiko Cmo goro, kar naj bi pomenilo ponovno vzpostavitev prometa blaga in storitev ter vzpostavitev ekonomskih odnosov s posamezniki in pravnimi osebami v ZRJ. Sklep ljubljanske vlade so vsi beograjski elektronski mediji so kot vest dneva.Televizija Srbija in Neodvisna televizija Studio B sta v prvem dnevniku povzeli Tanjugovo vest o omenjenih sklepih slovenske vlade, v kateri je med drugim navedeno, da Slovenija pričakuje skorajšnje odprtje diplomatskih predstavništev v Beogradu oz. v Ljubljani. Tanjugova vest vsebuje tudi oceno 'zunanjega ministra Zorana Thalerja, “da je mednarodna skupnost po sporazumu v Daytonu spremenila odnos do federacije Srbije in Cme gore ter da je slovenski politični vrh prepričan, da Jugoslavija vodi resnično miroljubno pohtiko’’. državljanom. Dodaja, da evropski sporazum se ni podpisan, in da Slovenija zato ne more aktivno sodelovati pri vseh vidikih strategije za obdobje pred včlanitvijo, ki jo je sprejel evropski vrh v Essnu decembra 1994. Parlament v isti točki poudarja, da spor med Slovenijo in Italijo ne sme ovirati podpisa sporazuma o pridruženem članstvu niti utrditve Slovenije v Evropi. V zadnjem delu točke c parlament opozarja, da je pogajalski mandat, ki ga je Svet EU sprejel 6. marca letos, Komisija izvršila do 15. junija, in da je bil sporazum, ki je SKP in Zeleni: sporazum takoj! BRUSELJ - Komunisti in Zeleni ne soglašajo s stališčem Evropskega parlamenta in se zavzemajo za takojšen podpis asociacijska pogodbe med Slovenijo in EZ ter zahtevajo umik italijanskih zadržkov. V prvotno besedilo resolucije je tako evropski parlament na predlog poslancev Bertinottija, Vincija in Pettinarija vnesel stalisca, da spor med Italikjop in Slovenijo ne sme pogojevati asociacijske pogodbe, poslanec Zelenih Tamino pa je dejal da Italija ne sme dovoliti, da se ponovno vžge balkanski konflikt in da je pridružitev Slovenije prvi korak k pridružitvi Bosne in Hercegovine. bil dosežen, 12. julija ponujen v podpis Svetu. Temu delu sledijo tri točke, v katerih parlament od Slovenije zahteva, da izpolni pogoje, ki sta jih postavila Svet in Komisija, da bi že parafirani evropski sporazum lahko Cim-prej podpisali. V drugi točki parlament Komisijo in Svet poziva, naj storita vse, da bi bil evropski sporazum med Slovenijo in EU lahko Cimprej v veljavi, v trebi pa predsednika parlamenta obvezuje, naj to resolucijo izroči Svetu in ' Komisiji EU ter slovenski vladi in parlamentu. Kučan končal obisk v Belgiji BRUSELJ - Predsednik republike Milan KuCan je včeraj zaključil svoj tridnevni obisk v Bruslju- Dopoldne je obiskal belgijskega kralja Alberta D., kjer se je pogovor od predivdenih protokolarnih 30 minut podaljšal na debelo uro. Belgijski kralj se je namreč zelo zanimal za slovensko stališče do mirovnega procesa v Bosni in možnosti za rešitev spora z Italijo. Povedal je, da je pred leti kot predsednik Begijskega urada za zunanjo trgovino obiskal takratno Jugoslavijo in dodal, da bi sam z veseljem pripomogel k boljšemu gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in Belgijo. Karlj Albert D. je sprejel Uidi povabilo predsednika Kučana za obisk Slovenije. Milan KuCan se je včeraj s spremstvom kot častni gost udeležil prireditve, ki jo je organiziral Belgijski urad za zunanjo politiko. Predsednik Kučan je v uvodnem predavanju o političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji nagovoril okrog 50 poslovnežev, ki se zanimajo za sodelovane z našo državo. Slovenski predsednik je v govoru poudaril, da Slovenija živi povsem normalno gospodarsko življenje in se ne ukvarja s težavami preživetja, temveč s problematiko razvoja, rasti, vlaganj, zmanjševanja javne porabe in povečevanja deleža trgovine z razvitim svetom; predsednik KuCan je ob tem še povedal, da je Slovenija Članica številnih mednarodnih finančnih organizacij in je izrazito izvozno usmerjena. Po njegovem mnenju lahko Slovenija uspe kot vez z državami na območju nekdanje Jugoslavije ter sredje- in vzhodnoevropskimi trgi oziroma kot regionalno trgovinsko središče po zgledu Avstrije. Na omenjeni prireditvi so predvajali tudi dokumentarni video film, ki je predstavil Slovenijo s turističnega in gospodarskega vidika, za tem pa sta omenjeni skupini poslovnežev predavala Se državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar in bančnik Milan Marinič iz Nove ljubljanske banke. Popoldne se je predsednik Kučan srečal s predsednikom Evropske komisije Jac-quesom Santerjem, med katerim je Evropsko unijo pozval, naj »odpre vrata« za pridruženo Članstvo Slovenije. Slovenski predsednik Kučan je med uradnim obiskom Belgije ponovno poudaril, da Slovenija zeli vstopiti v EU, da pozna nje- ne pogoje in pravila, ter da jih bo izpolnila. »Slovenija ne želi nikakršnih privilegijev, želi le enake pogoje kot vse druge države, želi zaCeti strukturni dialog in se funkcionalno prilagajati strukturam unije ter uspešno izvesti potrebno pravno reformo«, je še dodal KuCan. Pred srečanjem s predsednikom Evropske unije je imel predsednik Kučan zelo dobro obiskano tiskovno konferenco, po sestanku s Santerjem pa daljši intervju za TV mrežo CNN. Na slikah: pod naslovom včerajšnja tiskovna konferenca ministra Thalerja (foto Barbara Reya); spodaj predsednik KuCan pri belgijskemu kralju (foto Jože Suhadolnik/ BOBO) Rim: »Točka prednosti za Italijo« RIM - Včerajšnja resolucija, v kateri je Evropski parlament od Slovenije zahteval, naj spoštuje pogoje Evropske unije (EU) za podpis sporazuma o pridruženem članstvu, v diplomatskih in poznavalskih krogih v Rimu ocenjujejo kot "točko prednosti za Italijo" - točko prednosti pri "zavlačevanju" v zvezi z zapuščeno lastnino italijanskih povojnih beguncev iz Istre. V omenjenih rimskih krogih tudi odprto namigujejo na dovolj realno možnost, da do podpisa sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije z Evropsko mri jo ne bo prišlo pred 1. januarjem, ko bo mesto predsedujoče EU za šest mesecev prevzela Italija, razen ce se ne bo "zgodil čudež” po morebitnem nadaljnjem posredovanju Španije, sedanje predsedujoče Evropske unije. Omenjeni krogi v Rimu namreč ocenjujejo, da je bolj verjetno, da bo v obdobju italijanskega predsedovanja Evropski uniji proces pridružitve Slovenije Se bolj otežen, saj bi lahko bil izpostavljen tudi "protiudarcem" ostre volilne kampanje v Italiji, v kateri manipuliranje z "zapuščeno lastnino" ne bo izostalo iz propagande desnice. Evropski parlament je včeraj namreč zahteval, naj Slovenija prilagodi svojo lastninsko zakonodajo evropskim normam, še posebej v zvezi z "liberalizacijo tržišča nepremičnin", kar sovpada z zahtevami Italije. Italijanska tiskovna agencija ansa, ki je med drugim poročala o vseburi včeraj sprejete resolucije, je tudi napisala, da je Evropski parlament sprejel amandma predstavnika Komunistične prenove (RC) Fausta Bertinottija in Luciana Pettinarija, v katerem je zapisano, da "spor med Italijo in Slovenijo ne sme preprečevati podpisa sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije k EU'. Bertinotti, tajnik stranke, je že v sredo zahteval, da Italija preneha z blokiranjem pridružitve Slovenije k EU, in pri tem poudaril, da skrivanje za domnevnimi "evropskimi dimenzijami" problema zapuščene lastnine pomeni "samo podlegati" šovinizmu Nacionalne zveze". Itafija bi morala namesto tega skrbeti za stabilnost regije s podporo pridružitve Slovenije k Evropski uniji. Ansa je tudi poročala, da je v sredo predsedujoči Sveta Evropske unije, Spanec Carlos VVestendorp, dejal, da je Madrid slovenski vladi pred kratkim predlagal "kompromisno formulo" v zvezi s vprašanjem lastnine, ki predvideva liberalizacijo lastnine nepremičnin v štirih letih po podpisu sporazuma. II Piccolo o odnosih med Slovenijo in EZ TRST - Tržaški dnevnik II Piccolo v svoji včerajšnji številki piše o nastopu slovenskega predsednika Milana Kučana pred poslanci Evropskega parlamenta in njegovim odborom za mednarodne odnose v Bruslju in ugotavlja, da se ni zgodilo nič novega, saj so stališča ostala nespremenjena. V bistvu EU od Slovenije zahteva, da se prilagodi normam v EU, ali pa ostane zunaj, po drugi strani pa je Kučan pojasnil stališča Slovenije, ki meni, da se za vstop v EU uporabljajo različna merila in zahteve, poudarja omenjeni italijanski časnik. II Piccolo v nadaljevanju predstavlja potek razprave v Evropskem parlamentu, kjer je slovenski predsednik odgovarjal na vprašanja poslancev, večji del razprave pa se je osredotočil na razmere, ki so nastale, ko je »ena od držav članic EU (Italija pri tem ni bila izrecno omenjena), izrazila nasprotovanje dokončni določitvi datuma podpisa asociacijskega sporazuma med Slovenijo in EU, ker se Slovenija se ni prilagodila ureditvi v EU«. Da bi rešili nastalo blokado, je bil oblikovan kompromisni predlog, na osnovi katerega bi se Slovenija z izmenjavo pisem zavezala v štirih letih po podpisu asociacijskega sporazuma prilagoditi normam v EU. Kot poudarja II Piccolo je Slovenija omenjeni predlog zavrnila. Omenjeni italijanski časnik nato na kratko predstavi razmere v Sloveniji in pojasni, da v skladu s trenutno slovensko zakonodajo tujci ne morejo postati lastniki nepremičnin v Sloveniji. To je zapisano tudi v slovenski ustavi, za njeno spremembo pa bi bila potrebna dvotretjinska večina, ki pa je v sedanjem slovenskem parlamentu ne bi bilo mogoče doseči, meni II Piccolo.« IZPOSOJENI KOMENTAR Še pomnite, gospodje? Ce bi v dneh po Day-tonu poskušali sestaviti kroniko vsega tistega, kar smo o tem dogodku izrekli v Sloveniji, bi lahko najprej ugotovili, da nas je napoved konca morije v Bosni močno presenetila. Drugi vtis pa je veliko sprenevedanje vseh tistih opozicijskih politikov, ki so še pred nedavnim s pridevniki, ki so se zaceli z besedico »jugo«, ogorčeno zmerjali vsakogar, ki je poskušal opozoriti na stvarnost sveta, v katerem živimo. Danes iz ust teh istih ljudi iz dneva v dan poslušamo vprašanja, namenjena seveda vladi, ki naj bi bila spet kriva, da Slovenija v tem trenutku ni dovolj pripravljena na obnovo stikov, predvsem gospodarskih, z državami, ki so nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije. V senci tega slovenskega grmenja je sočasno tekla dejavnost, ki ji pravimo priprava terena. Iz držav, ki so so- Robert Mecilosek, Dnevnik delovale pri napadih na Srbe v Bosni in ki so obenem tudi speljale sankcije proti Jugoslaviji, so v Beograd prihajale številne delegacije poslovnežev, in v svetovnih prestolnicah ob tem seveda nobenemu ni padlo na pamet, da bi jih zaradi tega obtoževal. Pri nas smo še pred slabim mesecem malodane izobčili tiste, ki so po ovinkih prodali v Srbijo nekaj tisoč parov športnih copat, kozmetiko ali rezervne dele za gospodinjske stroje Gorenje. A tudi v tem primeru se je pokazalo, da so imeli prav gospodarstveniki: območje nekdanje Jugoslavije bo v prihodnjih nekaj letih »vsrkalo« približno 10 milijard dolarjev in zato velika dirka poslovnežev proti Sarajevu, Zagrebu, Beogradu in Skopju sploh ni naključna. Skoraj zrcalna slika vsega tega se nam dogaja v Evropi. Predsednika države in vlade, predvsem pa zunanje ministrstvo, So bili zaradi notranjepolitičnih razlogov stisnjeni v kot in pri pogajanjih z Italijo praktično onemogočeni pri iskanju kakršnekoli pobude, ki bi bila zunaj ozkih okvirov vsega tistega, kar smo razglasili za »nacionalni interes«. Takšne naše interese v Evropi seveda vzamejo na znanje, vendar se pri tem vse tudi ustavi. Tudi zadnje pismo dr. Janeza Drnovška predsednikom vlad petnajsterice pri tem ne more veliko spremeniti, skoraj zagotovo pa na kaj veC ne moremo upati niti v naslednjih šestih mesecih, ko bo posle EU vodila Španija. Tej državi je EU do leta 1999 namenila za »strukturno prilagajanje« kar 32 milijard ekujev in ob tej številki Spanci seveda ne bodo mogli dati prednosti slovenskim težavam z Italijo. Takšna količina denarja je zanje še kakšen »nacionalni interes...« Nova številka Mladike TRST - Iz tiskarne je pravkar prišla deveta (novembrska) številka Mladike, ki prinaša veliko zanimivega branja. Uvodnik razmišlja o težavah, ki pesitjo našo družbo po razpadu komunističnega sistema v državah vzhodne Evrope. Iz tega razkroja ni izvzeta niti slovenska manjšina v Italiji. Literarno branje je v tej številki izredno bogato, saj je objavljena nagrajena novela Janeza Svanjcerja, pa Se prizadeto razmišljanje o Trstu izpod peresa sociologinje Lede Dobrinja, sledijo nagrajene pesmi Mihaele Jarc Zajc in predstavitev hrvaškega pesnika Tomislava Do- rotiča. V nadaljevnju rubrike Iz arhivov predalov nam Ivo Jevnikar skuSa odgovoriti na vprašanje »Zakaj je umrl Bojan Koler?« Odgovor na to vprašanje morda daje dokument iz arhiva notranjega ministrstva, ki je na straneh Mladike prvič objavljen. Mladika prinaša Se veliko novic iz slovenskega sveta. Martin Jevnikar poroča o celi vrsti knjig iz slovenskega zamejskega in zdomskega tiska. Sledijo pa Se ocene in kritični zapisi o naših nespodobnostih. Na sredi je vpeta bogata in zanimiva 99. Številka mladinske priloge Rast. PISMO UREDNIŠTVU Trije različni pristopi k vprašanju rabe slovenščine Spoštovano Uredništvo, zopet trije povsem drugačni načini postopanja pristojnih oblasti v zvezi z uporabo slovenskega jezika. Od povsem odklonilnega in lahko bi rekel že rasističnega pristopa, do skoraj doslednega. Prvi primer: Dne 11.11.1995 sem pisal v slovenščini Tržaški zdravstveni enoti za potrebna pojasnila v zvezi z nekim njihovim posegom na mojem bivališču. Dne 25.11.1995 mi je pristojni urad odgovoril po prejšnjem Illyjevem načinu, Ceš, če hoCem odgovor, naj pišem v italijanščini. Pred 50 leti je pisalo: »Qui si parla solo italiano.« Je menda še tako v zdravstvenem sektorju? Zanimivi pa sta podpisnici: dr. Piscanc in dr. Brana! Ali so to branitelji italijanstva v Trstu? Drugi primer: Dne 2.10.1995 sem odposlal pismo vključno z naslovom napisano v slovenščini na Odvetniško zbornico v Trstu. Priporočeno pismo je uporabilo 16 dni, da dospe naslovljencu (iz enega nadstropja v pritličje, kjer ima Zbornica poštni predal!). Prav danes pa sem dobil odgovor s strani predsednika tržaške Odvetniške zbornice, ki je sicer sprejel pismo v slovenščini, ampak mi je odgovoril samo v italijanski obliki?! Torej urad, ki je pristojen za zaščito državljanskih pravic v odnosih s sodstvom, oziroma z odvetniki, spregleda dolžnost do rabe slovenskega jezika. Tudi tukaj dobimo pristno italijansko ime. Menda se je pred fašizmom imenoval Kukanja. Upam, da je to bil le nerodni spodrsljaj, ki se ne bo ponovil v bodoče. Tretji primer: Po velikih naporih, prijavah, ponižanjih in dolgih pogovorih sem zopet dobil orožniški poziv, da se predstavim na poveljstvo v Dolini, v popolni slovenski obliki. Tudi vrocitelj je govoril pravilno slovenščino, saj je bil uradni občinski prevajalec, ki je bil tokrat na posodo orožniški postaji v Dolini. Skoraj točno tako, kot sem veliko let spraševal. Posebno sem vesel, da je poziv podpisal "pristni zamejski Slovenec” komandant Scardino, kateremu gre vsa Čast Prepričan sem, da si je veliko prizadeval, da bi bila spoštovana moja temeljna pravica v tej demokratični državi. Kako naj si človek tolmači tako različne pristope oblasti do tako bistvenih problemov, ki zadevajo sam obstoj neke priznane manjšine? Prvi razlog je povsem jasna ignoranca zakonov in pravil, ki zadevajo pravice manjšine, potem pa pristopijo razni razlogi oportunosti, praktičnosti in v nekaterih tudi kanček rasizma, ker Slovenec sploh ne mora biti enak Italijanu, ker ne spada k isti kulturi; vsah tako si nekateri tolmačijo svoj pristop do Slovencev. Skoda da je tudi v naši sredi je veliko nevednosti in tukaj bi se ustavil. Lep pozdrav Primož Sancin Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 6 1 2 3 4 5 6 14 7 8 9 10 11 12 13 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG I TRST / TUDI VČERAJ SEJA DEŽELNEGA SVETA V NEDELJO V GORICI PRI GLASBENI MATICI V TRSTU Na dnevnem redu banke in avtonomija Kmalu razčiščevanje v večini glede načrta o zgraditvi ojačevalca energije na Krasu SSk bo proslavila 20. obletnico organiziranosti na deželni ravni Danes v gosteh Glasbena šola iz Slovenjgradca Gojenci obeh šol bodo imeli danes na Opčinah skupni koncert TRST - V nadaljevanju tridnevnega maratona je deželna skupščina obravnavala včeraj probleme deželnega bančništva, krajevnih avtonomij ter Informesta in Finesta. Glede prvega vprašanja je deželni svet zavrnil resolucijo Demokratičnega federalističnega centra, ki se je zavzemala za uresničitev enotne deželne bančne grupe. Ta grupa naj bi združevala vse krajevne denarne zavode, ki še imajo določeno avtono-niijo, ter naj bi se v tesnem sodelovanju z deželno finančno družbo Friulia in z Mediocreditom uspešno zoperstavljala pronicanju močnih bank iz drugih dežel. PaC pa je deželni svet odobril dokument večine, ki vidi v Mediocre-ditu bistven instrument za reformo deželnega financ-no-banCniškega sistema, ki jo bo moc izvesti-z združevanjem, povezovanjem in koncentracijami. Tudi razprava okrog vprašanja krajevnih avtonomij je izhajala iz resolucije, ki jo je predstavil DFC. Resolucija je nalagala odboru, naj uvede nekakšno stalno posvetovalnico o avtonomijah, naj vključi v deželni finančni zakon norme, ki bi neposredno namenjale nekatere resur-ze direktno občinam ter naj spodbuja oblike združevanja ali povezovanja med majhnimi občinami. Po daljši razpravi je bila resolucija odobrena z glasovi opozicije in ob vz-držanju večine. Se pred glasovanjem je vsekakor odbornik Lepre napovedal, da namerava deželna vlada v kratkem predložiti organski zakonski osnutek, ki ureja oblike sodelovanja med krajevnimi ustanovami ter spodbuja tudi povezovanje oz. združevanje med manjšimi občinami, seveda ob spoštovanju volje zainteresiranega prebivalstva. In končno je deželna skupščina, prav tako z glasovi opozicije in ob vz-držanju večine, odobrila resolucijo DFC o nujnosti reorganizacije Finesta in Informesta, se pravi instrumentov, ki jih je v podporo podjetjem predvideval zakon o obmejnih območjih iz leta 1991. Pac pa je večina odobrila dokument, ki glede tega vprašanja osvaja stališča, ki jih je predsednik deželne vlade Sergio Cecotti orisal v svojem programskem govoru. Ob robu zasedanja deželne skupščine pa je CELOVEC (STA) -Enotna lista (EL), samostojno politično gibanje koroških Slovencev, bo danes na KoCuhi pri Smarjeti v Rožu priredila deželno zborovanje, katerega osrednja točka je kandidatura Karla Smolleja za avstrijski parlament, je sporočil glavni urednik Našega tednika Janko Kulme-sch. Sodelovanje na deželnem zborovanju so že napovedali tudi predsednik SKD Lojze Peterle, predsednik SDSS Janez Janša, močno odmeval spor, ki je nastal v novi večini okrog projekta nobelovca Carla Rubbie, da bi pri bazoviškem sinhrotronu name-stili ojačevalec energije. Za projekt se je ogrel predsednik Cecotti, ki je svoj Cas neposredno sodeloval z Rubbio pri znanstvenem delu v Ženevi, medtem ko so ostro proti načrtu nastopih Zeleni. O tem vprašanju bodo verjetno v prihodnjih dneh sklicali poseben sestanek političnih sil, ki sestavljajo novo večino. Včeraj pa sta se medtem oglasih dve opozicijski sili: SKP, ki odločno zavrača projekt tako zaradi škode kraškemu okolju kot zaradi varnostnih vprašanj (Krško docet, so poudarih), in NZ, ki pa je izreklo vso podporo Rubbii in njegovemu načrtu. predsednik SLS Marjan Podobnik, deželni predsednik Slovenske skupnosti iz Furlanije - Julijske krajine Marjan Terpin in podpredsednik juž-notirolske Sudtiroler Volkspartei (SVP) Hubert Frasnelli, zborovanja pa se bo udeležila tudi Heide Schmidt, predsednica in glavna kandidatka Liberalnega foruma (LIF), s katerim je EL sklenila partnersko pogodbo, ki ji zagotavlja avtonomijo in Karlu Smolleju mesto 12. poslanca LIF. TRST - Letos mineva dvajset let, odkar je Slovenska skupnost postala deželna stranka. Njen prvi deželni kongres je bil namreč 24. maja 1975 v Devinu. Za obe-ležitev tega dogodka, piše v tiskovni noti strankinega deželnega tajništva, smo 9. in 10. septembra priredili Naš praznik v Nabrežini, 28. oktobra smo imeli programsko konferenco v Vižovljah, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 3. decembra, v Kulturnem domu v Gorici z začetkom ob 16. uri. Svojo udeležbo na proslavi so poleg predstavnikov deželnega političnega življenja najavili tudi zastopniki francoske in nemške manjši- ne iz Italije, italijanske in madžarske iz Slovenije ter slovenske manjšine iz Avstrije. Proslava pa ne bo samo spominska, je poudarjeno v tiskovnem poročilu. SSk namerava namreč na njej predstaviti svoje predloge za oblikovanje politične strategije, ki naj bi vodila Slovence v Italiji v novem obdobju. Te predloge, ki so plod razprave na že omenjeni programski konferenci, bo SSk ponudila v razpravo vsej slovenski javnosti v Italiji, po drugi strani pa bodo predstavljali tudi programsko osnovo, na kateri bo stranka prihodnje leto spomladi izpeljala svoje kongrese. TRST - Danes prihaja na povračilni obisk k Glasbeni matici v Trstu Glasbena Sola iz Slovenjgradca. Izmenjavanje obiskov med slovenskimi glasbenimi šolami sodi v okvir medsebojnega spoznavanja tako na osebni kot pedagoški ravni, izmenjave izkušenj in spoznavanje specifičnih problemov Sol v okoljih, v katerih delujejo. Slovenjgraške goste z ravnateljem Sole na čelu, bodo v dopoldanskih urah sprejeli na sedežu v Ul. Ruggero Manna predstavniki Upravnega odbora in ravnateljstva Sole GM "Marij Kogoj”. Predstavili jim bodo delovanje in vlogo GM in njene Sole, posebej pa jih tudi seznanili s položajem, v katerem se nahaja slovenska narodnostna skupnost v Italiji in s hudimi finančnimi težavami, v katerih se nahajajo njene osrednje slovenske kulturne ustanove vključno z Glasbeno matico samo. Popoldne ob 17. uri pa bo v Prosvetnem domu na OpCinah skupni koncertni nastop gojencev obeh Sol. Med junijskim obiskom Sole GM v Slo-venjgradcu sta se tamkaj predstavila šolski godalni orkester GM in pa harmonikarski ansambel ”Sinthesys 4”, ki deluje v okrilju GM, na OpCinah pa se bo našemu občinstvu in seveda tudi gojencem, predstavilo kakih 20 gojencev slovenjgraške Glasbene Sole. Zastopali bodo vse razrede od začetnih do višjih in različne instrumente (violine, klavir, trobento, citre, harmoniko, klarinet, saksofon, kitaro), predstavil pa se bo tudi pevec. Od gojencev Sole "Marij Kogoj” Glasbene matice bosta nastopila v prvem delu sporeda, ki bo obsegal kar 19 točk, pianist Stefana Artesi (1. r.sr.) in razreda prof. Mojce Siskovic in violinist Matej Santi (1. r.sr.) iz razreda prof. Jagode Kju-der s klavirsko spremljavo prof. Mojce Siskovic. V drugem delu sporeda bosta veCer zaključila kvartet Sole GM (Raffaella Petronio - violina, Valentina Bembi - viola, Giovanni Cudin - violončelo, Jana DrasiC -klavir ter Kvintet harmonik Sole GM, ki ga sestavljajo Aleksander Vodopivec, Igor Cante, Da-rio Savron, Dario Furlan in Aljaž Nedoh, njihov mentor pa je prof. Lore-dana Coceani. Stefana Artesi bo zaigral Chopinov Preludij op. 28, Matej Santi Tartinijevo Sonato v g-molu "Didone abbandonata, Kvartet GM Mozartov Kvartet v g-molu KV 478 za klavir, violino, violo in violončelo, kvintet harmonik pa Kneipovo skladbo "Bretonski akvareli”. Gojenci Glasbene Sole iz Slovenjgradca bodo izvajali dela iz slovenske in svetovne zakladnice (Mihelčič, Lipovšek, Dekleva, MeSiCek, Mozart, Šostakovič, Donizetti, Kneip, Giuliani, Chail-leux, Cook, van Beethoven, Čajkovski, Chopin, Tartini). Vsekakor se ljubiteljem glasbe in glasbene mladine obeta lep glasbeni dogodek, ki bi moral pritegniti Številne poslušalce. j.k. Solidarnost SSO z matajurskim župnikom Pasqualom Gujonom TRST - Svet slovenskih organizacij v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, beremo v sporočilu za tisk, odločno obsoja nedavno početje organov javne varnosti, ki so na sod-nijsko pobudo oziroma ovadbo preiskale cerkev v Matajurju, Ceš da se v njej skriva orožje. To je med drugim poškodovalo cerkev samo, obenem pa je sprožilo vrsto upravičenih reakcij v slovenski javnosti. Posebno prizadet je bil tamkajšnji župnik msgr. Pasquale Gujon, ki že nad pol stoletja pridno pase svoje ovcice in tako ohranja verske in narodne vrednote med svojimi verniki in v Beneški Sloveniji sploh. Svet slovenskih organizacij v svojem dokumentu izreka gospodu župniku svojo popolno solidarnost in od pristojnih oblasti zahteva, da vso za-devo razcistijo in s tem vrnejo Matajurju, njegovemu župniku in cerkvi vso Čast in dostojanstvo. KOROŠKA / V ROŽU Zborovanje v podporo Smollejevi kandidaturi ČEDAD / DELEGACIJA SKGZ Srečanje z beneškimi župniki ČEDAD - Kot je ze vec let v navadi, je Slovenska kulturno-gospo-darska zveza tudi letos ob izteku leta priredila v Čedadu srečanje z beneškimi župniki. Priložnost takšnih srečanj je tudi, da se predstavniki krovne organizacije in slovenske duhovščine razgovorijo o najbolj aktualnih vprašanjih, ki neposredno zanimajo slovensko narodnostno skupnost. Takšno srečanje je bilo pred dnevi v Čedadu, kjer se je zastopstvo SKGZ, ki ga je vodil predsednik Klavdij Palčic, v njem pa sta bila tudi Jole Namor in Viljem Cerno, srečalo z večjo skupino slovenskih duhovnikov iz Kanalske in Nadiških dolin. Med udeleženci je bil tudi starosta beneških Čedermacev, 87-letni Pasquale Gujon, ki je prav v teh dneh v sre- dišču pozornosti zaradi nezaslišane preiskave orožnikov v cerkvi v Matajurju. Predsednik Palčič je podčrtal pomembno vlogo, ki jo slovenski duhovniki odigravajo med Slovenci na Videmskem in opozoril na številne pobude, ki so jih skupaj izpeljali za dobrobit slovenskega Človeka in slovenske stvarnosti. Predstavniki SKGZ so na sreCnju izkoristili priložnost, da so Čestitali župniku Emilu Cenciču, ki bo v kratkem slavil svojo 70-letnico. Rudi Pavšič LJUBLJANA / OBISK SLOVENSKIH PARLAMENTARCEV Težave porabskih Slovencev Orisali so jih predsedniku Državnega zbora Jožetu Školču Ljubljana (STA) - Delegacija državnega zbora, ki jo vodi predsednik Jožef Skolc, se je pred obiskom na Madžarskem sestala s predstavniki porabskih Slovencev, ki so jih seznanili s svojimi težavami. Slovenska parlamentarna delegacija je obljubila, da bo med obiskom madžarske sogovornike opozorila na probleme. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirndk je poudaril, da se večina težav vleče že precej časa. Po-rabski Slovenci si predvsem želijo svoje radijske postaje, vendar jim ustrezne madžarske oblasti seniso izdale frekvence. Kljub sporazumu o zaščiti manjšin med Slovenijo in Madžarsko madžarske oblasti zavračajo nadaljnje financiranje Zveze Slovencev na Madžarskem, porab s ki Slovenci pa bi radi imeli tudi svojega predstavnika v parlamentu v Budimpešti. Težave so tudi, ko gre za prehajanje meddržavne meje. Na severnem delu Porabja je mejo možno prečkati pri Gornjem Seniku, v južnem delu pa prehoda kljub obljubam še vedno ni. Zaradi vse gostejšega prometa bi morali podaljšati obratovalni Cas mejnega prehoda Gornji Senik-Martinje, medtem ko bi morali mejni prehod Hodoš odpreti tudi za tovorni promet, saj za zdaj na tem območju razen Dolge vasi ni nobe- nega mejnega prehoda za tovorni promet, kar nedvomno ovira gospodarsko sodelovanje. Podpredsednik Slovenske državne manjšinjske samouprave za Madžarsko Sandor Merkli je opozoril na gospodarske težave Porabja. Porabski Slovenci se zavzemajo za veCja vlaganja slovenskih podjetij na tem območju, za kar pa zaenkrat ni pravega zanimanja. Porabski Slovenci upajo, da se bo Slovenija vendarle odločila odpreti svoj konzulat v Monoštru, potožili pa so tudi o tezavali, ki jih imajo pri verskih obredih v slovenščini, saj imajo občutek, da jih madžarska cerkev pri tem bolj ovira kot pomaga. Se vedno niso urejena vprašanja, ki se tičejo šolstva, zato zlasti mladi Čedalje slabše govorijo slovensko. Slovenščina se namreč poučuje kot tuji jezik, poleg tega pa primanjkuje učiteljev in vzgojiteljev, ki bi bili sposobni poučevati v slovenščini. Slovenska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik DZ Jožef Skolc, se je na Madžarsko odpravlila vCeraj. Ze prvi dan obiska so se sestali z madžarskim premierom Gyulo Homom, danes pa jih bosta sprejela tudi predsednik države Ar-pad Goencz in predsednik parlamenta Zoltan Gal. V soboto se bo slovenska delegacija na poti v domovino ustavila Se v Monoštru, kjer se bodo sestali s predstavniki Zveze Slovencev na Madžarskem. 6 Petek, 1. decembra 1995 TRST MILJSKA OBČINSKA UPRAVA / ZELO HUDA POLITIČNA KRIZA n SODIŠČE / 9 UDELEŽENCEV LANSKE STAVKE Razkol med svetovalci liste "Skupaj za Milje« Občinski svet za sklic pokrajinskih volitev Politična kriza, ki že dalj Časa pesti miljsko občinsko upravo, je zadobila jasnejše obrise. Po sredinem političnem soočenju v občinskem svetu je sedmerica svetovalcev (DSL in neodvisni), ki je odkrito kritična do župana in do odnosov med zavezniki napovedala ustanovitev nove svetovalske skupine. Prišlo je torej do političnega ter formalnega razkola v napredni listi "Skupaj za Milje", ki odslej šteje šest svetovalcev, nova skupina pa sedem. Med šestimi svetovalci so štirje pristaši SKP, en neodvisen ter predstavnik SSk Marko Savron, ki se očitno ni hotel pridružiti "oporečnikom", čeprav, kot nam je povedal, ga tudi nihče tega ni vprašal. Novoustanovljeno skupino pa sestavlja pet zastopnikov DSL (Minkusch, Valentich, Val-lon, Paccova in Tibaldi) ter neodvisna Cinzia Ostrouška in Renzo Niccolini. Ustanovitev nove svetovalske skupine je logična posledica znanih sporov in razprtij politične in upravne narave. Stalne polemike med DSL in Komunistično prenovo se namreč stalno prepletajo s težavami upravnega značaja, s katerimi se sooča Milov odbor. Sredina razprava vsekakor ni razčistila obstoječih težav, a jih je nasprotno še poglobila ter močno zaostrila že itak zaostreno pohticno vzdušje. Silvano Minkusch (DSL), ki je eden glavnih pobudnikov novoustanovljene skupine, nam je povedal, da bo skupno s kolegi še dalje podpiral župana in njegov program. Ustanovitev nove skupine naj bi po njegovem spodbudila in pospešila razciščenje v upravi in v koaliciji, kjer so odnosi po njegovem nevzdržni. Zupan je sprejel na znanje ustanovitev nove svetovalske skupine, še prej pa ja jasno povedal, da bo odstopil le v primeru formalne nezaupnice občinskega sveta. Do formalne krize in do predčasnih volit- vah najbrž ne bo prišlo, Čeprav so perspektive sedanjega odbora zelo nejasne in negotove. Občinski svet je nato z veliko večino glasov odobril resolucijo (predložil jo je Savron, podpisal pa tudi zastopnik SKP Fulvio Zup-pin), s katero Občina Milje zahteva Čimprejšnji razpis pokrajinskih volitev. Savron se je v svojem posegu skliceval na znano razsodbo ustavnega in upravnega sodišča ter na potrebo, da se uravnovesijo odnosi med Občino Trst in okoliškimi upravami. Predlog slovenskega svetovalca je bil po krajši razpravi odobren soglasno, vzdržal se je edino svetovalec Severne lige z utemeljitvijo, da Bossijeva stranka na vsedržavni ravni zagovarja ukinitev pokrajin. Podobno resolucijo za sklicanje pokrajinskih vohtev so brez večjih političnih težav in zapletov pred kratkim odobrili v devinsko-na-brežinskem in v dolinskem občinskem svetu. Obtoženi prekinitve javne službe Povzročili so zamude pri odhodu vlakov Obtoženci niso bili sami na hodniku pred pisarno sodnice Bottan (f. KROMA) ŠOLSTVO / DIJAKI VZTRAJAJO Včeraj protest pred skrbništvom Jutri manifestacija po mestu Na slovenskih višjih srednjih šolah je bil včeraj spet redni pouk Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah se je včeraj nadaljeval redni pouk. Po enem tednu zasedbe so se dijaki vrnili v šolske klopi k učenju, val višješolskih protestov pa se vsaj na italijanskih šolah ni polegel. Kakih tisoC italijanskih dijakov se je včeraj zjutraj udeležilo protestnega shoda pred sedežem tržaškega šolskega skrbništva v Ul. Cumano. Dijaki niso prisluhnili pozivu-ukazu šolskih oblasti, naj se vrnejo v šole, in to kljub grožnji šolskega skrbnika, da bodo proti odsotnim uvedli disciplinske ukrepe. Kaže, da naj bi dijake, ki so vCeraj izostali od pouka, celo izključili. Dan prej se je prav tako skupina italijanskih dijakov zbrala na Trgu Oberdan pred palačo deželnega sveta in se nato tudi srečalo s predsednikom deželnega sveta, kateremu so iznesli svoje zahteve. Podobno je bilo tudi včeraj v UL Cumano. Višješolci so »izsilili« srečanje s šolskim skrbnikom Vitom Čampom. Od njega so želeli izvedeti, zakaj je zahteval poseg policije, da je izpraznila zasedena šolska poslopja. Skrbnik naj ne bi odgovoril na vprašanje. Dejal naj bi jim le, da imajo dijaki po pravilniku na razpolago po tri izredna zborovanja mesečno, in da se morajo o odprtih vprašanjih pac dogovoriti v Času, ki jim ga odmerja pravilnik. Višješolci so bili drugačnega mnenja. Vsaj na novinarska vprašanja so odgovarjali zelo razborito in jezno. Povedali so, da dve zasedbi nista bili dovolj za dosego tistega, kar zahtevajo, in tudi tri mesečna zborovanja ne bodo zadostovala. Napovedali so vsekakor, da se bodo danes vrnili v šole, a le za en dan. Za jutri je namreč v Trstu napovedana deželna dijaška manifestacija. Višješolci se bodo kot pred enim tednom zbrali na Trgu Oberdan, od koder bo krenil sprevod po mestnih ulicah. Zaključil se bo na Trgu Unita pred sedežem deželne vlade. Manifestacija ne bo strankarsko obarvana: organizatorji so na letak, s katerim pozivajo na protest, izrecno zapisali geslo: Ne rdeči, ne Cmi, pac pa dijaki. Včerajšnja dijaška manifestacija pred tržaškim šolskim skrbništvom je potekala takorekoC samostojno, brez »pokroviteljstva« Skupščine dijakov tržaške pokrajine, ki od lanskega leta koordinira dijaško delovanje tržaških višjih srednjih šol. Ze v prejšnjih dneh so se dijaški predstavniki, elani skupščine ogradili od nekaterih dijaških protestov, s katerimi niso soglašali. Skupščina se je vsekakor sestala tudi včeraj dopoldne v prostorih italijanske srednje šole Ber-gamas. Dijaški predstavniki niso bili seznanjeni s protestom pred skrbništvom. Predstavniki slovenskih šol so ob tem poudarili, da se slovenski dijaki shoda itak ne bi udeležili in izrazili mnenje, da bi bilo sedaj pametno, ko bi se vrnili k rednemu pouku. Na dijaška vrata vse- kakor bije jutrišnja skupna manifestacija tržaških in videmskih višje-šolcev. Slovenski dijaki se še niso odločili, ali bodo pristopili k protestu, ali ne. O tem bodo danes odločali predstavniki posameznih šol. Manifestacije se bo gotovo udeležila delegacija naših dijakov, da bi s tem vsaj simbolično izkazala solidarnost dijaškemu gibanju in podporo dijaškim zahtevam. O množični udeležbi se bodo, kot rečeno, izrekli danes. Ze zjutraj caka elane Skupščine dijakov tržaške pokrajine srečanje na tržaškem šolskem skrbništvu. Skrbnik Vito Čampo jih bo sprejel ob 8.30. Srečanja se bodo seveda udeležili tudi slovenski dijaki, ki mu bodo iznesli specifične zahteve slovenske šole. Devet oseb se bo moralo zagovarjati pred sodiščem zaradi dogodkov med lansko junijsko splošno stavko. D ari o Pacor, Claudio Zecchin, Angelo Abra-mo, Massimiliano Generutti, Alessandro Metz, An dre a Olivieri, Marco Divita, Marisella Rossetti in Licia Dragotto so od včeraj formalno obtoženi hudega prekrška: prekinitve javne službe. Lani spomladi in poleti so tržaški sindikati zahtevah večjo angažiranost države pri reševanju perečih problemov tržaškega gospodarstva in predvsem srečanje z vodjo vladne »task force« za reševanje kriznih žarišč v italijanskem gospodarstvu posl. Borghinijem. Ker so srečanje odlašali, so 16. junija napovedali stavko, ki so se ji pridružili industrijski, pristaniški, pomorski in gradbeni delavci ter drugi uslužbenci iz tržaške pokrajine, pa tudi številni dijaki. Zbrali so se na Trgu Unita, kjer je bila enotna manifestacija, po kateri so se stavkajoči namenili po središču in zasedli več ključnih mest. Največ se jih je zbralo na Miramarskem drevoredu, večja skupina je stopila do bližnje železniške postaje, zasedla perone in stopila na tirnice. Nekaj vlakov je imelo krajše zamude: najveejo je zabeležil vlak, ki bi moral odpeljati ob 12.04 in je lahko odpeljal ob 12.16. Ko je okrog 13. ure prefektura sporočila, da bo posl. Borghini v kratkem sprejel predstavnike tržaški delavcev, so se demonstranti mimo razšli. Vendar se s tem zadeva še ni zaključila: sile javnega reda in uprava železnic so prijavile sodišču 9 demonstrantov zaradi prekinitve javne službe. Med njimi so 4 delavci, 2 brezposelna in 3 dijaki. Včeraj so se zagovarjali pred sodnico za predhodne preiskave Alessandro Bottan. Zastopali so jih odvetniki De Mitri, Battain in Calligaris. Po mnenju zagovornikov je s stavko, ki je po ustavi zagotovljena pravica, vedno povezana kaka nevšečnost za javnost. Vsekakor je bila zamuda pri odhodu vlakov res komaj omembe vredna, še zlasti v državi, kjer so zamude javnih storitev na dnevnem redu. Poleg tega nekateri od prijavljenih sploh niso stopili s peronov pred vlake. Prevladalo pa je mnenje javnega tožilca Frezze. Sodnica za predhodne preiskave je odredila, naj bo proces 18. marca prihodnjega leta, na isti dan, ko se bodo sodili tudi skupini 15 delavcev škedenjske železarne zaradi cestne zapore, ki so jo izvedli leto prej. PREDSTAVITEV KNJIGE / VCERAJ NA STADIONU 1. MAJA Slovenska kronika XX. stoletja Sinoči so na Stadionu 1. maja predstavili prvo knjigo Slovenske kronike XX. stoletja. Gre za ambiciozen založniški naCrt Založbe Nova revija, ki želi izpostaviti slovensko preteklost v novi vsebini in obliki. Prva knjiga sega do leta 1941, druga naj bi zaobjemala obdobje do današnjih dni. Pristop je takšen, da knjiga zapisuje preteklost z objavami dokumentov, zapiskov in razmišljanj številnih avtorjev. Pozorna je do velikih in malih dogodkov, ki so na takšen ali drugačen naCin zabeležili »čas Slovencev«. Predstavitev je potekala kot uprizoritev projekta. Sodelovala sta dramski igralec Rade KonCar in zgodovinar dr. Marjan Drnovšek. Kot priči tukajšnje sedanjosti, to jhe Slovencev v Italiji, pa sta spregovorila dr. Branko Agneletto ter pesnik in ravnatelj SSG Miroslav Košuta. Predstavo sta obogatila Marko Feri (kitara) in Corrado Rojac (harmonika). Projekt, ki ga v podobni obliki rek-lamizirajo po vsej Sloveniji, vsebuje temeljno radovednost, ki je zapisana v podnaslovu Slovenske kronike: Od kod prihajamo, kje smo in kam gremo...« Vsa tri vprašanja imajo veliko razlogov, da se zastavljajo kot problem, znanje in hkrati dvom. 11. teden kulturnih dobrin V okviru li. tedna kulturnih dobrin prireja tržaški zgodovinski in umetnostni muzej vrsto srečanj, da bi seznanil občinstvo s svojim delovanjem. Predstavil bo predvsem didaktični servis, arhive, knjižnično službo, restavriranje in ohranjevanje lastnega gradiva. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. decembra, v zgodovinskem in umetnostnem muzeju (Ul. Cattedrale 15). Od 9. ure dalje bodo operaterji didaktične službe posredovali vesti o lastnem delovanju. Popoldne (ob 16.30) bo v gledališkem muzeju Schmidi Sergio Cimarosti predstavil šolnikom nove metodologije didaktične službe o gledališču in glasbi. Podobna srečanja se bodo nato nadaljevala vse do nedelje, 10. decembra. Vse omenjene dni bo vstop v muzeje brezplačen. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA OBČNI ZBOR ZAVODA Za Micheleja bo skrbela Občina Pri Sv. Jakobu bodo gradili telovadnico Okraj Sv. Jakoba bo najbrž končno dobil svojo telovadnico. O tem pomembnem športnem objektu je tekla beseda na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta, na kateri je o tem poročal pristojni odbornik Degrassi. Prvi načrt za šentjakobsko telovadnico sega v drugo polovico osemdesetih let, prvi finančni plan pa je bil izdelan leta 1989, ko bi morali za telovadnico potrositi 11 milijard lir. Danes računajo, da bi športni objekt stal vsega skupaj 15 milijard lir. Telovadnico naj bi zgradili v ulici San Mar-co, v bližini občinskega rekreatorija Pitteri. Zanjo se dolgo časa prizadeva predvsem združenje »Arniči di S. Giacomo«, ki je že izdelalo vrsto projektov za telovadnico. Vsi pozivi javnim oblastem pa so doslej naleteli na gluha ušesa in sedaj je morda res napočil čas, da bodo besedam sledila dejanja. Odbornik Pecol Co-minotto je povedal, da bo mestna uprava do nadaljnega formalno skrbela za usodo malega Micheleja (tako so ga poimenovali policisti), ki ga je mama, mlada Nigerijka, zapustila na vlaku pri Portogruaru. Gre za izvajanje zakona, je dejal občinski upravitelj, ki obvezuje Zupana, da postane neke vrste varuh zapuščenega otroka in to do odločitve sodišča za mladoletne. Zupan je prevzel varstvo tudi nad otroko- vo mamo, ki je, kot smo že poročali, ne bodo izgnali iz Italije. Problem, ki ga je obravnaval odbornik, je na seji sprožilo Nacionalno zavezništvo, ki je, kot vemo, zelo »občutljivo« za tovrstna vprašanja. Illyjeva občinska koalicija ima od včeraj še eno politično podporo v skupščini. Vanjo je pristopil še neodvisni svetovalec Klingendrath, ki je bil izvoljen na listi Severne lige, potem je pristopil v italijansko federalistično ligo (LIF), nazadnje pa se je proglasil za neodvisnega svetovalca. Kaže, da se v tržaškem občinskem svetu po preteklih razburkanih sejah odnosi vendarle umirjajo, kot priča tudi včerajšnja tvorna seja. Zavidljivi delovni uspehi SDZPI Napovedi, da bo novo šolsko leto še uspešnejše Preteklo šolsko leto je bilo za Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje nadvse uspešno. Obeležilo ga je delovanje v prenovljenih prostorih v stari stavbi dijaškega doma, število 28 tečajev v vseh treh pokrajinah naše dežele in več kot 6.400 opravljenih ur. Ta nadvse zavidljiv delovni uspeh izhaja iz poročila, ki ga je ravnateljica zavoda Tamara Blazina prebrala na sinočnjem občnem zboru zavoda. Napovedala je tudi, da bo novo leto po vsej verjetnosti še uspešnejše, saj je dežela odobrila predlagane tečaje iz evropskega socialnega sklada. V predsedniškem poročilu je Branko Jazbec omenil zadovoljstvo nad opravljenim delom, opozoril pa je na težaven finančni položaj, ki pesti tudi to našo organizacijo. O tem bomo še poročali. H iTpiccolo h IACP / V IMENU OBČINSKE UPRAVE NOVICE Stavka zaradi »preklica« sindikalnega dopusta Danes dnevnik II Pic-colo ni izšel zaradi stavke novinarjev, ki so se za tak način protesta odločili, ker je odgovorni urednik dnevnika »preklical« sindikalni dopust dvema elanoma vodstva deželnega sindikata novinarjev, ki se je sestalo včeraj (sindikalni dopust sta vzela zaradi sestanka). Svojo odločitev je direktor utemeljil s trditvijo, da mu organizacija dela ni omogočila drugačne izbire, predvsem pa je poudaril, da je bil predsednik deželnega sindikata, ki se je udeleže- val pogajanj za obnovo vsedržavne pogodbe, v zadnjih dveh mesecih v redakciji vsega teden dni. Na direktorjevo potezo so novinarji dnevnika takoj odgovorili s stavko, stališče v zvezi z dogodkom pa je izdelalo tudi vodstvo deželnega sindikata. V daljši noti predsednik Gon podčrtuje, da je dogodek odraz splošnega pritiska na novinarje in pa specifičnega položaja dnevnika II Piccolo. Med založnikom in redakcijo je namreč prišlo do spora o sanacijskih ukrepih. Preurejanje doma Serena 3 milijarde Hrza »žensko spalnico« v Ul. Marcheseffi Upravni svet Avtonomnega instituta za ljudska stanovanja (IACP), ki mu predseduje Giuseppe Erriquez, je odobril načrt o šesti transi del v okviru preureditve doma za ostarele Serena, ki jo je naročila tržaška občinska uprava. Na osnovi tega načrta bo obnovljen paviljon »ženskih spalnic« v novem centru za ostarele v Ul. Marchesetti, izgradnja katerega bo stala približno tri milijarde lir. Upravni svet ustanove je tudi sklenil razpisati dražbo za vsa potrebna dela. Poleg tega je upravni svet ustanove podelil več finančnih prispevkov za pospešitev popravil v poslopjih, ki so v njegovi lasti, medtem ko bodo razna dela opravili kar sami stanovalci; o-menjene finančne prispevke bodo prejeli stanovalci poslopij v Ul. Frausin 8 in Ul. Riostor-to 7 v Miljah ter na Reški cesti 50 v Trstu. Upravni svet ustanove je nadalje proučil vprašanje namembnosti nekaterih stanovanj, ki so uporabljena za drugačne namene ter določil višino najemnin za ta stano- vanja. Določil je višino osnovnih najemnin, ki jo bo sedaj predlagal stanovalcem; s tem postopkom bo institut lahko vnovčil finančna sredstva, s katerimi se bo za svoje delovanje lahko sam finansiral. Upravni svet IACP je tudi odobril konvencijo med ustanovo in deželno upravo glede priključka na deželni elektronski infor-matski sistem (Sier); na osnovi konvencije bo ustanova za upravljanje ljudskih stanovanj lahko programirala vse potrebne podatke, ki zadevajo posamezne stanovalce. Dve obali Sredozemlja: Srečanje izvedencev V konferenčni dvorani ekonomske fakultete na Tržaški univerzi se bo danes ob 9.30 začel mednarodni kongres »Dve obali Sredozemlja: recipročne podobe«, ki ga prireja departma za jezike in literaturo držav Sredozemlja. Kongres, ki se bo nadaljeval tudi jutri in v soboto, bo odprl rektor Giacomo Borruso, s vojimi posegi pa bo v razpravi sodelovalo okrog petdeset priznanih in prestižnih strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Albanije, Grčije, Turčije, Cipra, Malte, Sirije, Libanona, Egipta, Izraela, Alžirije, Tunizije, Maroka, Španije in Francije; predavatelje namreč združuje primarna Zelja po medsebojnem poznavanju, ki sredozemske države lahko pripelje iz kon-fliktualnosti do sožitja ter v medsebojno spoštovanje in postopno razumevanje. SREČANJE / V KNJIGARNI MINERVA BENETKE / PRIZNANJE Giuseppe Zigaina, slikar in sedaj tudi pisec novel Tokrat je furlanski slikar Giuseppe Zigaina nastopil v drugi, zanj se neobičajni vlogi, v knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) je namreč včeraj predstavil zbirko povesti Verso la laguna (foto KROMA). O knjigi, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Minerva, in o pisa- telju Zigaini je govoril Valerio Fiandra. Preskok z enega področja na drugo je bil za Zigai-no, ki sodi med najbolj cenjene likovnike svoje generacije, uspešen. Mogoče se bo zato, še kdaj odločil, da začasno odloži »slikarske pripomočke« in poprime za »ustvarjalno pero«. Fulvio Tomizza dobitnik nagrade "Amelia 1995“ Pisatelj Fulvio Tomizza je v sredo v Benetkah prejel 33. nagrado Amelia 1995. Na svečani podelitvi so bili prisotni tudi beneški župan Massimo Cacciari ter Ul-derico Bernardi in Marino Vocci. V obrazložitvi je med drugim zapisano, da je zadruga (bratovščina) »Tavola ali’Amelia« nagrado istrskemu pisatelju podelila, ker je Tomizza med največjimi italijanskimi in evropskimi pisatelji, poleg tega pa je tudi priča problemov manjšin in branilec najbolj ponižnih večjezičnih in multietnič-nih skupnosti, ki jih majhni in veliki nacionalizmi po-gostoma ponižujejo. Istrski pisatelj je prav gotovo med najbolj iskrenimi avtorji, ki izpisuje afektivne reakcije in dramatične napetosti ter se sklicuje na Ijudsko-kmečki izvor. Piše nadalje o sedanjem svetu, na katerega pritiskajo nove oblike »slabega«, ki se kažejo predvsem v divjih obrisih medetnicnega sovraštva. TeCaj Zadruge Dieffe Zadruga Dieffe iz Padove organizira tečaj z naslovom "izvedenka v tajniškem servisu”. Tečaj se bo vršil v Trstu in bo trajal od polovice decembra do konca marca, skupno 400 ur. 280 ur je namenjenih za frontalno in praktično delo, medtem ko 120 ur je namenjenih za "stage”. Tečaj je popolnoma brezplačen in ga finansirata Dežela in Evropski socialni sklad. Tečaj je namenjen vsem tistim kandidatkam, ki so diplomirale v zadnjih letih, ne glede na šolo, ki so dokončale. Namenjen je slovenskim in italijanskim kandidatkam, Vendar zaželjeno je znanje slovenščine. Zbrali bodo 12 brezposelnih kandidatk. Na koncu bodo dodelili štipendijo vsem tistim, ki bodo končale tečaj. Stipendija ho znašala 1.600.000 lir. Prošnje morajo dospeti pred 6. decembrom na naslov: 3P Professional, Via Carduc-ci 30, 34100 Trst. Za informacije tel. 040/364989. Predstavitev dejavnosti Prodijevega odbora Na sedežu tiskovne agencija ANSA se bo jutri ob 11.uri predstavil javnosti tržaški koordinacijski odbor, ki podpira kandidaturo Romana Prodija za ministrskega predsednika. Poleg novinarjev so pobudniki srečanja povabili tudi zastopnike Gibanja krščanskih socialcev, Demokratskega zavezništva, DSL, Laburistične stranke, Ljudske stranke, republikancev, Pakta Segni, socialistične stranke SI, Zelene liste, Slovenske skupnosti in gibanja Rete. Srečanje Vincenza Vite (DSL) s predstavniki tiska Vincenzo Vita, ki je v vsedržavnem vodstvu DSL odgovoren za vprašanja javnega obveščanja, se bo danes ob 12. uri na sedežu stranke v Ul. S. Spiri-dione 7 (v HI. nadstropju) srečal s predstavniki javnega obveščanja; govoril bo o »Sedežu Rai za Furlanijo Julijsko krajino oziroma o vlogi javne televizijske službe na obmejnem področju«. Posvet o javnem podjetju med zdravjem in kulturo Tržaška univerza prireja danes v sodelovanju s tržaškim Podjetjem za zdravstvene storitve posvet »Javno podjetje med zdravjem in kulturo«. Posvet, ki bo v dvorani Bachelet na univerzi, se bo začel ob 16. uri z uvodnim posegom rektorja Giacoma Borrusa. Univerza in Vsedržavna zdravstvena služba sta namreč instituciji, ki se naglo spreminjata; zaradi tega obstaja nevarnost, da bi ne zmogli zadostiti primarni potrebi prebivalstva, to je pravici do zdravja. Posvet bo torej konstruktivno soočanje o možnostih sodelovanja med obema ustanovama. Postajo gozdarjev začasno preselili na Opčine Deželno ravnateljstvo za gozdarstvo sporoča, da je postajo gozdarjev z današnjim dnem začasno preselilo iz Doline na Opčine, in sicer v Bazoviško ulico 30/5 (zraven postaje, ki je pristojna za teritorij Opčine - Trst). Z današnjim dnem je stopil v veljavo tudi novi urnik gozdarskih postaj v tržaški pokrajini, ki bodo za javnost odprte ob ponedeljkih od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 16. do 18. ure. Karabinjerji na delu Tržaški karabinjerji so včeraj dopoldne izvedli akcijo za preprečevanje kriminalnih dejavnosti. Pregledali so 300 vozil in 500 oseb, naložili so več glob zaradi prometnih prekrškov, v nekem avtomobilu pa so odkrili žig javne uprave, ki bi moral biti na svojem mestu v pristojnem uradu in so zaradi tega prijavili voznika. Pregledali so osrednjo avtobusno postajo in nekaj mest, kjer se navadno zbirajo privrženci mamil.Preverili so tudi, če so vsi, ki so v hišnem priporu, res doma: tudi na tem področju so ugotovili, da je bilo vse v najboljšem redu. Kontrole akcije se je udeležilo 50 karabinjerjev s 30 vozili v okviru pobude deželnega poveljstva. COL / PREDAVANJE DR.VILJEMA ŠČUKE DOLINA / IZREDNI OBČNI ZBOR Zakaj mladina uživa mamila? Prihodnje predavanje bo imela dr. Tomori Dr. Ščuka med svojim predavanjem v Kulturnem domu na Colu (foto KROMA) Zakaj naši mladi bežijo v svet alkohola? To je bil naslov članka, ki ga je naš dnevnik objavil preteklo nedeljo ob začetku predavanj v Kulturnem domu na Colu prav na to temo. Prvo predavanje, za katerega sta dala pobudo Župnijska skupnost iz Repenta-bra in Kulturno društvo Kraški dom ob sodelovanju sklada Mitje Cuka, je potekalo na Colu pretekli torek. Srečanja se je udeležilo precejšnje število poslušalcev, katerim je spregovoril psihiater dr. Viljem Ščuka, večletni sodelavec Sklada in tudi sicer dober poznavalec psihe mladih in problemov, ki jih ta generacija preživlja. Zakaj tudi številni naši mladi bežijo v svet alkohola in mamil je bil naslov predavanja, na katerega je strokovnjak odgovoril z ugotovitvijo, da je potrebno predvsem odpraviti predsodke pri obravnavanju tega vprašanja, kot tudi neznanje in nestrpnost do »grešnikov«. Mladim se je treba ob njihovih problemih in težavah približati, skušati spoznati vse tisto, kar jih teži in jim priskočiti na pomoC. Prva pobuda iz tega niza je bila vsekakor pozitivna in je naletela na velik odziv, kot dokazuje že samo dejstvo, da so udeleženci zastavih predavatelju vrsto dilem in vprašanj, na katera so sicer dobili jasne in dovolj izčrpne odgovore. Na vrsti bo sedaj psihiatrinja dr. Martina Tomori - avtorica mnogih knjig na tematiko vzgoje mladih v družinskem krogu, pa tudi v šoli in sploh v družbi. Predavanja bodo na programu morda še konec decembra, ali v začetku januarja prihodnjega leta. Namenjena bodo širokemu krogu poslušalcev: staršem, šolnikom, pa vsem tistim, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladinsko problematiko. Predvsem pa želijo prireditelji z vsemi temi predavanji odpraviti številne predsodke, nepoznavanje problemov, pa tudi nestrpen odnos do tistih, ki se ne držijo določenih pravil. Pobuda je torej več kot koristna, zato je želeti, da bi se prihodnjih predvanj udeležilo Cim več poslušalcev, predvsem tistih, ki delajo z mladimi. Neva Lukeš Društvo »V. Vodnik« sprejelo nov statut Priložnost tudi za obračun društvenega delovanja Člani dolinskega KD 'Valentin Vodnik so se predsinočnjim množično zbrali na izrednem obenem zboru: na dnevnem redu je bila ena sama točka, in sicer sprememba statuta. Besedilo, ki so ga prisotni soglasno odobrili z dvigom rok, ne vnaša korenitih vsebinskih sprememb, saj je bil že prejšnji statut v skladu z dejanskim delovanjem tega kulturnega društva. V novem statutu pa je predvidenih nekaj novih pravil, ki preurejajo odnos med vodstvom in članstvom. Med temi je vsakoletni občni zbor, najvišji društveni organ, ki mu je dana odgovorna naloga, da preverja o-pravljeno delo, načrtuje dejavnost in seveda vzame v pretres obračun in proračun društvenega delovanja. V glavnem pa je novi statut KD Valentin Vodnik s tem dejanjem prilagojen novim zakonskim predpisom, ki vsem nepridobitniškim združenjem nalagajo nekatera obvezna pravila. PredsinoCnji izredni občni zbor, ki ga je o tvoril predsednik David Bandi, je ponudil tudi priložnost za sedanji obračun dela in delovanja dolinskega društva. Zaradi preurejanja dvorane, v kateri ima KD Valentin Vodnik sedež, je dejavnost nekoliko okrnjena: dejstvo pa ne zmanjšuje dobre volje, saj se na pobudo društva in drugih vaških organizacij vse leto odvijajo v vasi zanimive prireditve, sicer na odprtem, v raznih vaških kotičkih ali pa v obliki gostovanj in kulturnih družabnosti. Do- linsko društvo vlaga veliko truda v sodelovanje z ostalimi vaškimi dejavniki, kot so srenja, majen- ca, Mladinski krožek, obe zadrugi: s skupnimi pobudami, kot je sedanja seCnja na Brdu, pa skuša usmerjati vse moči v ustvarjanje primernega, tudi družbeno-kulturno živahnega življenjskega okolja. POLISPORTIVA LE VOLPI Orientacijski tek v središču mesta Sporočilo italijanskega društva smo prejeli v lepi slovenščini Društvo Polisportiva le Volpi prireja v nedeljo 3. decembra orientacijski tek promocijske narave v zgodovinskem središču mesta. Teku sta podelih pokroviteljstvo občina Trst in Šolsko skrbništvo. Zbirališče udeležencev bo ob 8.30 na griču Sv. Justa v bližini stolnice. Tekmovalci bodo startali v določenem časovnem razporedu začenši ob 9.30. Orientacijski tek je šport, ki ga gojimo v glavnem v naravi: v gozdovih, ravninah, gričevnatem in goratem svetu. Udeleženec teka mora doseči določeno število kontrolnih točk in lahko popolnoma svobodno izbira pri tem progo in smer. Pomaga si lahko le z zemljevidom in kompasom. To ni »esktremni« šport in ga lahko goji dvanajstletnik ah pa osemdesetletnik (ah še starejši...). Vsak namreč tekmuje na progah, ki so njemu primerne. Ce vas šport zanima in bi radi izvedeh kaj veC o njem, bodo organizatorji na razpolago v nedeljo 3. decembra zjutraj na grizu Sv. Justa. Vpise za tekmovanje - dobrodošel je tudi tisti, ki še nikoh ni tekmoval v tem športu - bodo sprejemah do 12.30 oziroma do maksimalnega možnega števila tekmovalcev. Do tu sporočilo športnega društva Le Volpi. Naprej pa naša kratka pripomba. Sporočilo smo namreč objavih tako kot smo ga prejeli, to se pravi v lepi slovenščini. Seveda smo zadovoljni, da se italijansko društvo obraCa na slovensko javnost v njenem jeziku, hkrati pa se ne moremo ne začuditi, ko prejmemo istočasno s tem športnim sporočilom tudi neko sporočilo dolinske občinske uprave...samo v italijanskem jeziku. Res je, da nam Dolinska občina pošilja svoja sporočila običajno v slovenščini, vendar tokrat ni bilo tako. Sicer pa to ni osamljen primer znotraj slovenskih krogov. OB TRGU SV. ANTONA h Lepa prodajna razstava tipičnih božičnih artiklov Na prehodu za pešce ob Trgu sv. Antona se bodo danes ob 16.30 začela »Božična srečanja«, ki jih prireja Tržaška trgovinska zbornica. Božična srečanja so praktično prodajna razstava tipičnih božičnih artiklov (konfekcij daril, jaslic in okraskov, igraC, knjig, rož, zlatih artiklov in bižoterije, gastronomskih specialitet in božičnih okraskov za stanovanja). Prodajna razstava je razdeljena v dva dela: v kioskih, ki jih je dala na razpolago tržaška zbornična ustanova, bodo od danes pa do 12. decembra razstavljala trgovinska podjetja, od 13. do 24. t. m. pa podjetja umetniške obrti. Vzporedno s prodajno razstavo so predvidene tudi druge spremne pobude (nastopi božičnih zborov in igralcev z ljudskim glasbilom dudo), ki bodo prav gotovo ustvarile pravo božično vzdušje v Ul. Genova, Ul. Ponchelli in v Ul. S. Caterina, kjer bo stalo dvajset lepo okrašenih stojnic Trgovinske zbornice. Slednja je namreč s to pobudo želela pripraviti učinkovit in privlačen program gospodarske animacije za tržaška podjetja v upanju, da bo manifestacija postala tradicionalno decembrsko srečanje. Manifestacijo, ki jo je možno primerjati s podobnimi pobudami v Avstriji in v Gornjem Poadižju, bo danes ob 16.30 odprl zbornični predsednik Adalbero Donaggio, katerega bo spremljal tudi župan Riccardo Illy. ŽGANJEKUHA / DOVOLJENA DO 15. T. M. žganje počasi kaplja Potem ko so vinogradniki že davno pospravili svoj pridelek, se nekateri od njih v tem Času pečajo z drugim opravilom: pripravili so kotle in vse potrebno, ker je že dalj Časa obdobje žganjekuhe. Po zakonu je predvideno, da je treba vso potrebno dokumentacijo vložiti najmanj pet delovnih dni pred začetkom žganjekuhe. Kmetje morajo dovoljenje za žganjekuho predhodno obnoviti v finančnem tehničnem uradu; plačati morajo pristojbino, to je davek na proizvodnjo alkohola, ki znaša 10.630 lir za en liter Čistega proizvedenega alkohola. Naj ob tej priložnosti ponovimo, da kmetje v vsakem kotlu lahko skuhajo največ 300 litrov Čistega alkohola na leto in to od meseca oktobra pa do 15. decembra. Naj se dodamo, da je žganjekuha po zakonskih predpisih dovoljena samo za družinsko uporabo. Presenetil pa bo morda podatek, po katerem je v tržaški pokrajini približno 120 kotlov za žganjekuho; ob njih se po navadi v dolgih dnevih in noCeh zbere vesela družba, ki potrpežljivo opaža, kako iz kotla poCasi kaplja novo žganje; tu pa tam ga je seveda treba tudi pokusiti, ne gre pa pozabiti na moč alkohola in na posledice -in ne samo na glavobol- ki nam jih povzroči s prekomernim uživanjem, ki ni prav nikomur prineslo prav nic dobrega. UNICEF zbira sredstva za pomoč otroštvu Sklad ZN za otroštvo UNICEF je vedno na strani otrok; stalno nadaljuje z informiranjem, istočasno pa zbira finančna sredstva, da bi izboljšal življenjske pogoje otrok z vsega sveta. Pozivom deželnega komiteja organizacije sta se tako dežela kot sicer tudi Trst vedno odzvala z velikodušnostjo, nekatere pobude pa so postale že tradicionalne v glavnih mestih štirih pokrajin. Ob božičnih praznikih bo organizacija tudi letos priredila srečanje v trgovini Coin na Korzu Ita-lia, kjer bodo na razpolago igrače UNICEF. Na razpolago bodo koledarji, knjige, otroške igre, krožniki iz serije »otroci s sveta«, skodelice in majčke UNICEF. Stojnico v trgovini bo organizacija odprla že danes, odprta pa bo vse do 23. trn., ker se je javilo več prostovoljk, ki bodo to delo opravljale. OBVESTILO KZ Izpolnjevanje prijav zalog vinskega pridelka Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da je začela z izpolnjevanjem prijav letošnjega pridelka vina. Letos zapade rok za predložitev prijave na Občino, v kateri se nahaja klet, v petek, 7. decembra. Vino morajo prijaviti tisti vinogradniki, ki obdelujejo veC kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in/ali pridelajo veC kot 10 hi vina, ne glede na to, ali je vino namenjeno prodaji. Kot v prejšnjih letih izpolnjuje Kmečka zveza prijave po okoliških vaseh in na svojem sedežu ter po podružnicah v Nabrežini in na Opčinah. Razpored srečanj je sledeč: danes, 1. 12. od 13. do 14. ure na Občini v Repentabru; jutri, 2.12. od 9.30 do 13. ure na Občini Dolina; v torek, 5. 12. od 8. do 13. ure na podružnici v Nabrežini; Kdor je dolžan prijaviti vino, naj s seboj prinese lansko prijavo vina in davčno številko (co-dice fiscale). Obenem naj na lanski prijavi vina kontrolira prijavljene podatke vinogradov in preveri, Ce so ti podatki toCni. Kdor pa ima svoje vinograde vpisane kot DOC, in misli za letos uveljaviti ta naziv, glede na zapletenost postopka prosimo, da se Cimprej zglasi direktno na našem sedežu. Javni sestanek v Repniču Uprava občine Zgonik vabi vaščane iz Repnica in Zagradca na javni sestanek, ki bo danes, 1. decembra 1995 ob 19. uri v prostorih občinskega vaškega centra v RepniCu. Na srečanju bo govor o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave. VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 1. decembra 1995 NATALIJA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.59 - Luna vzide ob 13.30 in zatone ob 2.35. petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. Jutri, SOBOTA, 2. decembra 1995 BIBA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1021,3 mb narašča, veter 7 km na uro jugozahodnik, vlaga 83-odstotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA in smrti Rodila sta se Barletta in Daniele Pi no. UMRLI SO: 89-let vino Sbrizzi, 44-letni lo Rusconi, 75-letni ] Budin, 60-letna Irma ci, 82-letna Armida R di, 90-letna Maria V 81-letni Virginio Listi LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. novembra do NEDELJE, 3. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Dante 7 (tel. 630213)," Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268). Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14. PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Giulia 14 (tel. 572015). KINO ARISTON - 17.15, 19.45, 22.15 »Clockers« , r. Špike Lee. ENCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. VValt Disney. EKCELSIOR AZZUR-RA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »11 profumo del mesto selvatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 15.45, 18.45, 21.45»Bra-veheart - Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Mar-ceau. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mai con uno sconosciuto«, i. Antonio Banderas, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »lo no špik inglish«, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE 3 - 15.15 »Movvgli - II libro della giungla«; 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Nel bel mez-zo di un gelido inverno«, r. Kenneth Branagh. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ami-che« i. Chris O’Donnell, Minnie Driver. MIGNON - 16.00 - 22.00 »II marchese De Sade«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Trappola sul-le montagne rocciose«, i. Števen Seagal. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Terra e liberta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor. LUMIERE - AIACE - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »La seconda volta«, i. Nan-ni Moretti. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do S PRIREDITVE OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM, ki bo bogatil nase prostore danes, 1. in v to- Ulovensko Stalno Gledališče George Tabori MEIN KAMPF Režija: BORIS KOBAL PREMIERA Danes, 1. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED A PONOVITVE V soboto, 2. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED B v nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED C v torek, 5. decembra, ob 18. uri - ABONMA RED H v sredo, 6. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED D v četrtek, 1. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED E RADIJSKI ODER in MLADINSKI DOM BOUUNEC vabita na ogled Mladinske operete v treh dejanjih Avtor: JERKO GRŽINČIC Izvaja: Mladinski mešani pevski zbor ROMAR društva MIK iz Črnuč pri Ljubljani Vodi: ALBINCA REBOLJ v nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri v gledališču F. Prešerna v Boljuncu. Združenje vas vljudno vabi na odprtje razstave Valentin Lucchini KNJIGE BREZ PRAVIL ... in brez meja, ki bo v Galeriji Tržaške knjigarne jutri, 2. decembra, ob 17. uri Slovensko pevsko društvo PRIMOREC-TABOR KONCERT (o/ OB 10-LETNICI *4 zborovodja: Matjaž Scek ^ danes, 1, decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v Četrtek. 7. decembra, ob 2030 v Ljudskem domu v Trebčah. Toplo vabljeni! JADRALNI KLUB CUPA vabi člane in prijatelje na predstavitev knjige kap. Bruna Volpi-Lisjaka SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO od Trsta do Timave ki bo danes, 1. decembra, ob 20. uri na sedežu društva v Sesljanskem zalivu. Vabljeni! rek, 5. decembra ob urniku knjižnice z veliko izbiro knjig, pobarvank in priročnikov. ZUPLJANI iz Trebe bomo slavili zavetnika sv. Andreja s tridnevnico danes in jutri z darovanjem sv. mase ob 17. uri. V nedeljo, 3. t. m. pa bo slovesna počastitev ob 10. uri. Vabljeni! SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom. Do 10. decembra razstavlja DEMETRIJ GEJ. Ogled ob delav-niltih med 16. in 20. uro ter ob prireditvah. GLASBENA MATICA TRST Sola “M.Kogoj11 vabi na nastop danes, 1. decembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Gostje so učenci GS iz Slovenj Gradca. Vabljeni! SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del danes, 1. decembra od 18. do 20. ure, jutri od 16. do 18. ure, v ponedeljek, 4. decembra in v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20. decembra in v Četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v društvenh prostorih v Sempolaju. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi na VESELO MIK-LAVŽEVANJE jutri, 2. decembra. Člani in prijatelji kluba bodo izkoristili pomoč “dobrega zavetnika“in pripravili za prijatelje darilca z duhovitimi posvetili. Začetek ob 18.30. KD ROVTE - KO-LONKOVEC, UL Monte Semio 27 vabi na ogled ve- seloigre SUMLJIVA OSEBA v izvedbi dramske skupine KD I. Gruden iz Nabrežine v domačem narečju jutri, 2. decembra, ob 20.30. Režija Maja Lapornik. KD SKALA iz Gropade prireja jutri, 2. decembra, ob 20.30 v Zadružnem domu v Gropadi JUBILJENI KONCERT ob 110-letnici ustanovitve društva in 10-letnici delovanja zbora. KD KRAŠKI DOM priredi v nedeljo, 3. decembra MIKLAVZEVANJE s prodajo knjig in predavanje slovenskega filma Pastirci s pričetkom ob 11. uri v Bub-nicevem domu v Repnu. KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124. “Jutri pride sv. Miklavž! Kaj mi bo prinesel?" Na Milclavževi razstavi knjig, ki jo otvorimo v nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri si boste lahko zbrali lepo knjigo in si ogledali igrico, ki jo bodo prikazali mali igralci otroškega odra J. Stoka s Proseka - Konto-vela. Pridite! Veselo bo! Razstava bo odprta tudi v ponedeljek, 4. t. m. od 15.30 do 17.30. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 3. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert za glas in klavir posvečen 50-obletnici osobo-ditve. Nastopili bosta sopranistka Nicoletta Sgorbis-sa in pianistka Elisabetta Taverna z izbranim sporedom skladb, ki jih je nemški skladatelj Kurt Weill sestavil na Brechtovih besedilih. Prisrčno vabljeni! KD LONJER - KATINA- RA prireja v nedeljo, 3. decembra tradicionlni celodnevni OTROŠKI DIRENDAJ. Zbirališče ob 10.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Vabljeni osnovnošolci in otroci iz vrtca. BIVŠA DRUŠTVENA GOSTILNA V RICMANJIH vabi na ogled likovne razstave Liliane Spirito do 10. decembra. SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja v torek, 5. decembra, ob 19. uri MIKLAVZEVANJE za otroke v dvorani športnega centra v Vizovljalt. Večer bo popestil Roberto Leopardi s svojimi lutkami. Otroci, ne zamudite, pridite! Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah v soboto, 2. decembra od 19.30 do 21. ure ter v ponedeljek, 4. decembra od 20. do 21. ure. SKD VIGRED vabi na MIKLAVZEVANJE z otroškim zborom Vigred in Robertom z lutkami v torek, 5. decembra, ob 17.30 v osnovno Solo v Sempolaju. Angelčki sprejemajo darila v ponedeljek, 4. decembra od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. H ČESTITKE Tatjani in Sandrotu se je pridružil težko pričakovani HENRIK. Iskrene Čestitke novopečenim starsem ter mnogo sreče, zdravja in pridnosti malemu sinku želimo vsi domači ter posebno mala Jakob in Nada. Nestrpno smo Čakali prihod Henrika Mami Tatjani in očetu Aleksanderju prisrčno Čestitamo, novorojenčku pa želimo vso srečo Kolektiv TKB H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO Sv. Ivan vabi na predavanje dr. Viljema Scuke na temo SODOBNI PRISTOP K PROBLEMOM ŠOLANJA, ki bo v torek, 5. decembra, ob 18. uri v prostorih osnovne Sole O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4. 113 OBVESTILA KD S. ŠKAMPERLE vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. Ob tej priliki bo odbor razstavil darila in nagrade, ki jih je pevski zbor S. Škamperle prejel na turneji po bivSi Jugoslaviji. Vabljeni elani in prijatelji! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je prostih Se nekaj mest za zimovanje v Kranjski gori od 27. decembra 1995 do 3. januarja 1996. Informacije dobite na upravi doma na tel. st. 573141. UPRAVA občine Zgonik vabi vaščane iz Repnica in Zagradca na javni sestanek, ki bo danes, 1. decembra, ob 19. uri v prostorih občinskega vaškega centra v RepniCu. Na srečanju bo govora o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave. Vljudno vabljeni, da se srečanja udeležite. SRENJA DOLINA in KD V. Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaščane in vaSCanke, da se udeležijo na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče jutri, 2. in v nedeljo, 3. decembra, ob 8. uri na zgornji cesti pri “stari Stalci". OBČINA Devin - Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za Šolstvo in kulturo, soba St. 2 (tel. St. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV opozarja, da je bilo srečanje predstavnikov cerkvenih pevskih zborov napovedano za nedeljo, 3. decembra, ob 16. uri na sedežu Zveze v Ul. Donizetti 3 v Trstu odloženo na poznejši datum o katerem bodo pravočasno obveščeni. UPRAVA občine Dolina obvešCa, da bo JAVNI SESTANEK v Srenjski hiši v Prebenegu v torek, 5. decembra, ob 20. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 4. decembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano (Ul. Donizetti 3) na srečanje z ma-tajurskim župnikom Pask-valom Gujonom. Večer bo uvedel Časnikar Doma Giorgio Banchig. Sekcije DSL Vzhodnega Krasa prirejajo v ponedeljek, 4. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu predkongresno srečanje na temo »Oljka - so možne njene korenine na Krasu«. Prisotna bosta MiloS Budin in Marino Vocci. MALI OGLASI tel. 040-361888 FORD ESCORT Ghia 16 V, katalizator, letnik ’92, 34.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. St. 813814 ali 22917. POKLICNA bolničarka nudi zdravstveno pomoč bolniku ali ostareli osebi. Tel. St. 213287. DIPLOMIRANA na fakulteti tujih jezikov z izkušnjo poučevanja nudi lekcije iz angleščine in španščine. Tel. 040/308089. GRADBENO podjete isce resnega zidarja. Tel. v večernih urah na St. 0481/42024. UCENCI GOS P. Tomažič iz Trebe iščemo rabljene slikanice, otroške knjige in družabne igre. Z njimi bomo popestrili naše Šolske odmore v deževnih in mrzih dneh. Darovalcem se vnaprej zahvaljujemo. DAJEM v najem približno 2.000 k. m vinograda. Tel. St. 040/231704. HOTEL PALAČE v Gorici dajem v najem restavracijo 1. kat. (170-200 po-grinkov) z ločenim vhodom. Ponudbe poslati na Hotel Palače - C.so Italia 63 - 34170 Gorica. MILIC iz Zagradca ima odprt agroturizem do vključno nedelje, 3. decembra. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040/229383. OSMICO je odprl VValter Leghissa - Medja vas St. 16. ToCi belo in Crno ter nudi prigrizek. V BORŠTU ima Igor Barut osmico. V DOBERDOBU je Berto Tonkic odprl osmico. Toci belo in Crno vino ter nudi domaC prigrizek. KUKUKEVI v Doberdobu so odprli agriturizem. Zaprto ob torkih in sredah. Vljudno vabljeni! V PIVNICI ’TII. GENE-RAZIONE” v Boljuncu bo danes, 1. decembra, ob 21. uri rok koncert s skupino XI’AN. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Voldlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRISPEVKI Ob 4. obletnici smrti dragega Oresteja daruje mama Marija 50.000 lir za KD Skala in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na drago mamo in babico Frančiško Ro-vatti vd. Viđali darujeta družini Renar in Kocman 100.000 lir za SKD Grad, 100.000 lir za Zadrugo Ban in 100.000 lir za spominsko sobo St. 19-SNOUB S. Kosovela v Štanjelu. V spomin na bivSo učiteljico OS Ivan Grbec Marto Werk-Volk daruje učno osebje 50.000 lir za istoi- SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLlEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 mensko Solo v Skednju. V spomin na teto Silvo Markon-Ferluga daruje Ada z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Grazio Zu-gna daruje družina Bencina 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Morena Malalana daruje Ernest Malalan z družino 50.000 lir za Zadrugo Ban. t V 67. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil Just Fabiani Pogreb bo danes, 1. decembra, ob 13.10 iz civilne goriške bolnišnice in nato pa ob 14. uri v na-brežinski cerkvi. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo udeležili pogreba. Žalostno vest sporočajo otroci, snahe, vnuki, bratje in sestra ter vsi sorodniki Nabrežina, Krmin, Zgonik, 1. decembra 1995 (Pogrebno podjetje Preschern) t Nepričakovano nas je zapustila Stana Caharija vd. Zadnik Pogreb bo jutri, 2. decembra, ob 13. uri izpred cerkve sv. Roka v Nabrežini. Žalostno vest sporočajo svojci Nabrežina, 1. decembra 1995 Ob prerani izgubi drage mame žalujejo Igorju in Tanji prijatelji Clau-dio, VValter, Edi, Paolo, Iztok, Radovan, Luciano, Guido, Marina, Marta, Claudia, Daniela, Damia-na, Laura, Sergij, Alex, Vasilij, Peter, Erika Ob izgubi drage mame izrekajo Ivotu iskreno sožalje Sonja, Paolo in Marko Hmeljak 1.12. 1977 1. 12. 1995 dr. Angelo Kukanja Tvoja zena, sorodniki in prijatelji se te vedno spominjajo Trst, 1. decembra 1995 Ob izgubi dragega brata in sina Morena izrekajo občuteno sožalje Kristjanu in družini elani Zadruge Vital VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER 4.02 (U) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benete (6.04) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benete (7.47) 6.04 (IR) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benete (8.15) 6.13 (R) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih 7.13 (E) Tržič^(7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benete 7.50 (IC) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benete (9.46) 8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benete (10.20) 10.13 (IR) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benete (12.20) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benete (14.20) 13.10 (D) Trač 03,33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Be- 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benete (16.20) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benete (17.16) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benete (18.20) 17.13 (IC) Trač 07.36|, Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Be- 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 18.13 (IR) nete(20.2ol Porto9ruaro (19-22)' Mestre (20.07), Be- 19.13 (E) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benete (21.15) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Benete (23.21) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini URA VRSTA 7.59 8.53 (E) (E) SMER___________________________________ Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) 10.05 (E) 10.42 (IR) 11.42 (IC) 13.42 (IR) 14.12 (D) 15.42 (IR) 16.04 (IC) 16.25 (D) 17.42 (IR) 18.50 (D) 18.57 (D) 19.37 (IR) 20.00 (IC) 20.55 (R) 21.42 (IR) 22.00 (IC) 23.42 (E) 0.42 (IR) 1.42 (IR) 2.35 (D) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benete (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič Benete (1L35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Benete (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) Benete (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18) Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benete (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benete (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.18) Benete (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22) Benete (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benete (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13) Benete (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Benete (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Benete (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Benete (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Benete (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18) Benete (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Benete (0.20), Mestre (0.31), Portogmaro (1.26), Tržič Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER ^ URA VRSTA 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praznikih) 6.46 (R) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praznikih) 7.51 (D) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praznikih) 8.33 (R) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.56 (IR) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob praznikih) 10.52 (R) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) lavnikih) 14.33 (IR) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 15.53 (R) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 16.33 (IR) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 18.18 (R) 15.19 OR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.26 /D) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob \nl 16.56 (R) praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) 18.33 19.20 (IR) (R) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 19.44 20.22 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) (D) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih) (D) (IR) (R) 20.33 21.15 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) SMER_________________________________________________________ Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praznikih) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praznikih) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praznikih) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) 6.52 (E 240) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264) KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC 243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242) DRAVA-prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30)-na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 (IC265) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb 19.51 (E 220) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaia 0.02 (E 241) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak Petek, 1. decembra 1995 GORICA UNIVERZA / MEDNARODNO SREČANJE Razglabljanje o septembru 1943 Štiri uvodna poročila so v popoldanskem delu še dopolnili številni razpravljalci V prostorih Tržaške univerze v ulici Alviano, kjer so v sredo odprli fotografsko in dokumentarno razstavo o drugi svetovni vojni ter o Odporništvu, s posebnim poudarkom na dogajanje v Furlaniji in na Goriškem, se je včeraj odvijalo celodnevno mednarodno srečanje zgodovinarjev in aktivnih udeležencev odporniškega gibanja. Razglabljali so o dogodkih jeseni leta 1943, ko je prišlo do splošnega razkroja italijanske civilne in vojaške oblasti in ko se je v naših krajih z vso silo razplamtelo na- rodnoosvobodilno gibanje. Tista jesen je znana tudi po krvavem maščevanju Nemcev, ki je sledilo samo kakšen teden po zlomu Italije in ki je bilo uperjeno proti Italijanom, Slovencem, Furlanom, Zidom. V dopoldanskem delu smo poslušali poročila štirih zgodovinarjev, ki so osvetlili štiri različna področja: Galliano Fogar je govoril o polomu Italije, Tone Ferenc o slovenski partizanski civilni in vojaški upravi, Gui-do D’Agostino o dogodkih na Severu in Jugu Italije jeseni leta 1943, August VValzl pa o ustanovitvi Operacijske cone za Slovensko Primorje, na katero so se Nemci pripravljali že od samega začetka vojne. V popoldanskem delu pa smo prisluhnili krajšim prispevkom, na isto temo, zgodovinarjev, oziroma nekdanjih borcev.Udeležence mednarodnega srečanja sta pozdravila podpredsednik Pokrajine Calligaris ter Anton Vratuša, v imenu glavnega odbora ZZB NOV z željo, da naj bi mladi sprejemali in prenašali sporočilo Odporništva. KINO GORICA vittoria 16.00 »Poi- licina«. Film za oboke. 18.00-20.00-22.00 »Santa Claus«. Igra Tim Allen. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »lo no špik ingli-sh«. Igra Paolo Villaggio. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Al di la del-le nuvole«. Rež. Michelangelo Antoniom li PRIREDITVE SPD GORICA vabi člane in prijatelje na srečanje ob 50-letnici obnovitve društva v Četrtek, 7. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Ob pesmi, glasbi in recitacijah - pel bo kvartet SPEV iz Škofje Loke, igral cibar Miha Dovžan, recitirali elani gledališke skupine Gorica - bodo oživili spomin na dogodke pred pol stoletja. Vstop z vabili, ki so na razpolago na društvu in v Kulturnem domu od 9. do 13. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM priredi skupaj s sorodnim društvom iz Trsta badicional-no silvestrovanje v veliki dvorani UGG na Bat-tistijevem trgu. Prireditev bo 28. decembra ob 17. uri. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva ob sredah od 10. do 11. ure ter pri odbornikih. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA vabi vodstveno, uCno in neueno osebje ter upokojene Solnike na 24. redni občni zbor, ki bo danes, 1. decembra, ob 12. uri v prostorih osnovne šole Otona Zupančiča v ul. Bralo v Gorici. Nocoj ob 19.45 pa bo v gostilni pri Francetu v Sovodnjah sindikalna večerja. SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za oboke in odrasle. Prijave pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjižne zbbke za leto 1996, v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne danes ob 18. uri. SGZ GORICA je odprlo okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Članom je na razpolago ob sredah od 14.00 do 15.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob Četrtkih, ko so v dopoldanskem Času zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. ure, ob petkih pa od 11. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, ob torkih in Cebtkih pa od 10. do 12. ure. H RAZSTAVE V GALERIJI KINA VITTORIA razstavljajo na pobudo krožka Exit goriški slikarji Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Luciano de Giron-coli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Mocchiutti in Claudio Mrakic. Razstava z naslovom “Pogled na okolje” je na ogled do 10. decembra. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku razstavlja tržaški slikar Boris Zu-lian. Razstavo si lahko ogledate do 5. decembra po urniku knjigarne. V VIPAVSKEM HRAMU v Vipavi je na ogled keramika Nade Rodman. Posodje je narejeno po vzoru svetolucijske keramike iz halštatskega obdobja. j j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Rastel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340. LEKARNA V SOVODNJAH dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578. POGREBI Danes: 13.10 Giusto Fabiani iz splošne bolnišnice v Devin. .DO NEDELJE / SEJEM VITE95/POMA 95 SO ODPRLI VČERAJ Vinogradništvo na pragu 3. tisočletja Prisotnih je 150 rozstavljalcev iz desetih dežel Vinogradništvo in sadjarstvo za tretje tisoč-Jstje. Tako bi lahko na kratko označili sejem Vite 95/Poma 95, ki je do nedelje odprt na razstavišču °b ločniskem mostu. V treh halah in na odkritem prostoru se predstavlja obiskovalcem 150 raz-stavljalcev. Večina je sicer domačih (italijanskih Podjetij), vendar pa so prisotni tudi razstavljale! iz drugih dežel. Tudi iz Slovenije. Da gre za prireditev, ki je usmerjena predvsem v bodočnost, so na včerajšnji krajši slovesnosti ob odprtju sejma poudarili skoraj vsi govorci, od Predsednika trgovinske zbornice Bevilac-que, do Predsednika ER-SE Frillija in do deželnega odbornika za kme tijstvo Zoppollata. Slednji je poudaril, da so obdobja debelih krav in raznih subvencij mimo. Novo razsežnost in s tem moC, mora zadobiti zadružništvo, treba je proizvajati or-8anizirano predvsem pa se predstavljati skupno, na deželni ravni. Na slovesnosti ob odprtju sejma, ki se odvija s pokroviteljstvom deželne zveze zadružnih kreditnih bank, so posebno priznanje izročili predstavniku združenja pridelovalcev trsnih in sadnih sadik Pi-natu. Čeprav je sejem izrazito strokovne narave pa imajo tudi "navadni obiskovalci” dovolj paSe za oci- Naj opozorimo predvsem na razstavo 622 vrst jesenskega sadja, °d teh preko 400 vrst jabolk. Prav danes (ob 9. uri) bo na sejmu strokovno posvetovanje o pridelovanju jabolk v Evropi. Na sejmu je mogoče občudovati res vabljiv izbor jabolk (Fotostudio Reportage) SVETA GORA / OB 50-LETNICI KONCA VOJNE Jutri blagoslovitev Znamenja sprave Verski obred bosta opravilo nadškof Bommarco in koprski škof Metod Pirih Concordia et Pax 1945 - 1995 bo pisalo na kamnitem obeležju, ki ga bodo jutri dopoldne odkrili in blagoslovili na Sveti Gori, v znak sprave in sodelovanja ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne. Znamenje (osnutek zanj je izdelal arh. Lino Visintin) je vzidano na levi (severni) strani bazilike, postavili pa so ga po prizadevanjih goriske dekanije in novogoriškega pastoralnega sveta. Znamenje v spomin in opomin na vse žrtve vojne in tudi povojnega obdobja. Slovesnost se bo pričela ob 11. uri z maso, ki jo bosta darovala nadškof Bommarco in koprski škof Pirih, ki bosta v nagovoru poudarila pomen sprave in sodelovanja narodov na tem sticiscu ter potrdila voljo kristjanov, da delujejo za mir in sodelovanje. Ob 12. uri bodo Znamenje sprave blagoslovili. Po koncu slovesnosti se bosta delegaciji ustavili še ob označenem breznu pri Grgarju ter položili šopek cvetja. Na skici osnutek Znamenja sprave, ki ga bodopostavili na Sveti Gori Občinska uprava ponovno v težavah pri finančnem manevru na proračunu Goriška občinska uprava se je predsinoci spet znašla v škripcih, saj ji kljub na papirju solidni večini v občinskem svetu dosledno ne uspeva, da bi se njeni predlogi odobrili brez težav. Tokrat je uprava tvegala zavrnitev “finančnega manevra” za izravnavo postavk letošnjega proračuna. Po zakonu je treba do 30. novembra preveriti tekoCe postavke in predvidevanja iz začetka leta prilagoditi dejanskemu stanju prihodkov in izdatkov. Zahtevna točka je prišla na dnevni red Sele proti koncu seje, ki se je z mučnimi zastoji zavlekla do polnoči. Zapletu se je uprava izognila zahvaljujoč se ohlapnemu tolmačenju zakona, po katerem je dovolj, da je pred 30. novembrom manever pred- ložen občinskemu svetu, odobren pa je lahko tudi kasneje. Tako je predsinoci odbornik za finance Noselli predstavil v glavnih obrisih proračunske popravke, razpravo o njih pa so odložili na sejo, ki bo v torek, 5. decembra. V tekočem delu proračuna so zabeležili nekaj prihrankov oz. večjih prihodkov. 54 milijonov so prihranili na izdatkih za osebje, 945 milijonov več je bilo dohodkov (predvsem od občinskih davkov In-vim, Ici in Tosap (manjši pa so bili prihodki od takse Iciap). Denar bodo namenili vrsti nujnih del in posegov. V manevru izstopa tudi crtanje investicij za celih 70 milijard lir, kar pomeni, da uprava ni bila spo- sobna uresničiti niti manjšega dela investicij, ki jih je načrtovala v tem letu. Na predsinoCnji seji so tudi odobrili predlog uprave, da se podjetju AIPA iz Milana potrdi za celih 5 let pogodba za reklamo in izobešanje lepakov na javnih mestih. Ponudba je zelo ugodna, saj si podjetje pridrži le 4, 6% takse (povprečje je navadno 25-30%). Opozicija je zato ugovarjala, da Ce podjetje dela z izgubo, potem nekaj ni v redu in tvegamo občutno poslabšanje te službe. Zaradi tega so predlagali preverjanje ali vsaj skrajšanje po-dogbe na tri leta, do zapada mandata sedanje uprave. Po štirih urah vnete razprave je bil sklep uprave odobren, vsi predlogi opozicije pa zavrnjeni. NOVICE Pismo združenja Zuf de žur o miru, glasnosti in še čem Združenje Zuf de Zur nam je te dni poslalo daljše pismo s prošnjo za objavo. Zaradi omejenosti prostora bomo vsebino skušali posredovati v strnjeni obliki. Za kaj pravzaprav gre? Preprosto povedano, za epilog tridnevne poletne prireditve, ki se je odvijala v ] ' ~ ' 1 ' GORICA / OD JUTRI DALJE Spet bo zaživel Andrejev sejem Stojnice bodo delovale do 2., zabavišča pa do 10. decembra Jutri se v Gorici obnavlja večstoletna tradicija Andrejevega sejma. Tovornjaki luna parka in krošnjarjev so sicer že pred nekaj dnevi “zasedli položaje”, danes pa bodo zalrlincili c Tl n_ do zaključili s postavljanjem stojnic in zabavišč. Zanimivo je, da so letos mestni redarji prejeli kar 600 prošenj krošnjarjev, ki so želeli sodelovati na sejmu. Sprejeli so jih le 240, kolikor je pac razpoložljivih mest. Pri tem so v skladu z zakonskimi določili dali prednost tistim potujočim trgovcem, ki že vec let sodelujejo na Andrejevem sejmu. Prepirom in težavam pri dodeljevanju mest pa so se izognili tako, da so TD neto tVtt^U ^ 1: mesta žrebali. Sejem bo zasedel običajni prostor v centru mesta. Zabavišča, ki bodo delovala vse do nedelje, 10. decembra, bodo razvrščena predvsem na Travniku, Battistije-vem trgu in ljudskem vrtu. Stojnice krošnjarjev bodo prve tri dni, do vključno ponedeljka, 4. decembra, delovale v ulicah Crispi, Roma, Ober-dan, Boccaccio, Gadoma. S tem v zvezi so mestni redarji odredili vrsto prepovedi parkiranja in vožnje na vseh navedenih in delno tudi na nekaterih bližnjih ulicah. Prepovedi na posameznih ulicah veljajo do 4. oziroma do 12. decembra in bodo posebej označene. Promet na Verdijevem korzu bo načeloma dovoljen, razen v urah najveCjega obiska. PROCES'COOP / ZAKLJUČEK ŽELE PRIHODNJE LETO Besedo ima obramba: nastop odv. Sanzina Zagovor bo nadaljeval in končal danes Sojenje dvanajsterici obtoženih različnih kaznivih dejanj in prekrškov v zvezi z gradnjo in odprtjem (do katerega pa ni prišlo zaradi sodne zaplembe) samopostrežne trgovine potrošniških zadrug se bo nadaljevalo in zaključilo šele v novem letu. To je bilo jasno razbrati iz poteka včerajšnje razprave. Po dolgem in izčrpnem posegu javnega tožilca dr. Trotte v sredo, o Čemer smo na kratko poročali že v včerajšnji številki, je na včerajšnji razpravi najprej govoril predstavnik civilne stranke odvetnik Cossina, ki je postavil zahtevo po denarni odškodnini v znesku 50 milijonov lir, Ce bi sodisce nekdanjega deželnega funkcionarja Sergia Brunetto spoznalo za krivega. Zatem je mikrofon prevzel prvi od zagovornikov, odvetnik Peter Sanzin, ki sam, oziroma v sodelovanju z drugimi brani kar štiri od dvanajstih obtožencev (Bmnel-la, Del Bena, Rincija in Cianija). Njegov nastop je trajal praktično ves dan, vendar se ni zaključil. Nekaj pred 19. uro so razpravo prekinili, Sanzin bo svoj nastop nadaljeval in zaključil danes. Za njim naj bi govoril odv. Maio (zagovarja Trevisa-na in in Brescio), potem še dragi. Sojenje se bo nadaljevalo tudi jutri, vendar pod pogojem, da se jutri zaključijo vsi posegi obrambe, je napovedal predsednik sodisca. Drugače bo naslednja razprava šele v januarju. Poglejmo podrobneje še zahteve po obsodbah, ki jih je v sredo zveCer postavil državni tožilec Matteo Trotta. Za gradbenika Rincija in predsednika zveze zadrug Tolloia je zahteval po tri leta zapora; dve in pol leti za občinske funkcionarje in upravitelje Spanoja, Bombijevo, Trevisana, Del Bena in načrtovalca Brunella; dve leti in Štiri mesece za odbornika Brescio, župana Tuzzija in odbornika Cappello; dve leti in dva meseca za inž. Cianija in deželnega funkcionarja Brunetto. Za vse obtožence naj bi sodišče izreklo tudi prepoved opravljanja javnih funkcij za dve leti in naj bi tudi, sicer fakultativno, odločilo zaseg sporne zgradbe. parku zavoda Lenassi. Neznanec se je pritožil, da je bila glasba zadnji dan prireditve preglasna in da menda prireditelji niso upoštevali umika. Posledice: kazenski postopek na okrožni preturi, ki se sicer lahko takoj ustavi s plačilom denarne sankcije v znesku 374 tisoč lir. Predstavniki združenja opozarjajo na različno ravnanje v podobnih primerih. Ce gre za domnevne kršitve javnih in drugih lokalov, se pristojne oblasti poslužujejo posebnih aparatur za ugotavljanje stopnje ropota, kakor je bilo te dni mogoče prebrati v Časopisih. Nihče, piSe Zuf de Zur, ni izmeril jakosti zvoka ob zaključku prireditve v vrtu zavoda Lenassi. Pritožb zaradi tega, pa ni bilo veliko vec, kakor sicer ob takih in podobnih prireditvah. Kdo ima prav, vprašujejo ob koncu elani Zuf de Žur, ki presojo prepuščajo bralcem. Antološka razstava grafik Franca Duga v Vidmu V tiskarni Albicocco v Vidmu (ul. Ermes di Colloredo 8/c) bodo drevi, ob 18.30 odprli antološko razstavo petdesetih grafičnih del znanega goriskega slikarja - grafika Franca Duga. Razstavljene bodo grafike, ki so nastale v razdobju od 1975 do 1995. Gre torej za nekakšen pregled najboljših stvaritev zadnjih dveh desetletij. Sočasno z razstavo, bodo obiskovalci lahko segli po posebni mapi ”il cipresso” s spremnim besedilom Paula Maurensiga, ki je izšla pri založbi Edizioni del tavolo rosso. V Lečniku razstavlja do slikar Adriano velussi V prostorih rajonskega sveta v Locniku so 25. novembra odprli razstavo del goriskega slikarja Adriana Velussija. Razstavo si je mogoče ogledati vsak delavnik od 16. do 19.30. v nedeljo pa od 10.30 do 13. ure in od 16. ure do 19.30. Na ogled ja še do nedelje, 3. t.m. Knjiga o prvi svetovni vojni na Soški fronti V knjigami Editrice Goriziana na Verdijevem korzu (nasproti ljudskega vrsta) bodo danes, 1. decembra ob 18. uri predstavili knjigo Antonia Seme o Soški fronti “La grande guerra sul fronte delTIsonzo”. Avtorja in knjigo bo predstavil zgodovinar prof. Fulvio Salimbeni. Izkoristili so opoldansko zaprtje trgovine Spretni zmikavti so vCeraj okrog 13. ure vlomili v trgovino Societa Veneziana Mode v ulici Terza Armata 102 ter iz registrske blagajne odnesli približno poldrugi milijon lir. V trgovino so prišli skozi vhodna vrata, ki so jih s silo odprli. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Vljudno Vas vabimo v razstavne prostore Katoliške knjigarne na predstavitev KNJIŽNE ZBIRKE ZA LETO 1996 danes, 1. decembra 1995, ob 18. uri LIRA PET PON TOR SRE ČET n COGECO UVAŽA KAVO IZ VSEH CELIN 1591,1 1595,7 1595,8 1598,8 1595,5 >5^. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ - Tržaška hranilnica širi svoje delovanje tudi na Bavarsko Tržaška hranilnica širi svoje obzorje in poslovanje. Tokrat je na vrsti Bavarska. Včeraj zvečer so na tiskovni konferenci na sedežu CRT predstavili reprezentančni urad italijansko-bavarske trgovinske zbornice. V Miinchnu imajo v tej zbornici nad 700 elanov, od teh jih je 450 iz Italije. Podjetniki iz nase dežele in iz Veneta so najbolj zastopani. Predsednik miinchen-ske zbornice Carlo Maffei je povedal, da največ pomoči nudijo podjetnikom-avtopre-voznikom, kooperantom (mala italijanska podjetja na tem področju tesno sodelujejo z Nemčijo) ter tistim italijanskim podjet- nikom, ki žele razstavljati na sejmih v Nemčiji, Se zlasti na zelo pomembnem sejmu v Miinchnu. CRT bo imela predstavništvo te zbornice za Furlanijo-Julijsko krajino. Uradu bo načeloval Gianfranco Michieli. Predsednik CRT Roberto Verginella je naglasil, da tržaška banka Siri svoje mednarodno obzorje. Prisotni so s svojimi predstavništvi ali potom mešanih trgovinskih zbornic v Sloveniji, na Madžarskem, na Češkem, v Švici in Veliki Britaniji, sedaj na Bavarskem, prihodnje leto na Hrvaškem in morda še kje drugje. M. W. NOVICE Nove ure Svvatch lrony LJUBLJANA - Včeraj so pri Pejalu, zastopniku podjetja Svvatch za Slovenijo, predstavih nov program ur, imenovan Svvatch Irony. To so prve Svvatcheve ure iz nerjavečega jekla (od tod izpeljanka Irony), saj je od svojega nastanka pred dvanajstimi leti Svvatch izdeloval le ure iz plastike. Plastične Svvatcheve ure so bile takrat (poceni) odgovor na invazijo japonskih ur po svetu. Cene ur Svvatch - kovinski program se gibljejo od deset do 17 tisoč tolarjev. Medtem ko so ure iz nerjavečega jekla pri Svvatchu zaCeh izdelovati že lani, bodo prihodnji mesec sprva na primarnih trgih - to so (domači) švicarski, italijanski, avstrijski in nemški - pozneje pa tudi drugod po svetu, zaCeh prodajati še aluminijaste ure. Poleg modelov svvatch irony iz nerjavečega jekla in prve serije ur svvatch irony iz aluminija napovedujejo tudi ure seuba, vodoodpome do globine 200 metrov, ter modele chrono, oboje prav tako iz nerjavečega jekla in aluminija. (I. P.) ISDN tudi v mednarodnem prometu LJUBLJANA (gr) - Telekom Slovenije je pretekli teden vključil v digitalno omrežje z integriranimi storitvami ISDN prvega slovenskega naročnika. Včeraj pa je bila vzpostavljena tudi prva uradna mednarodna ISDN zveza Slovenije s tujino, in sicer med Ljubljano in Diisseldorfom v Nemčiji. Decembra bo predvidoma končano tudi preizkušanje digitalne povezave oznoma »signalizacije številka 7«, kot se strokovno imenuje, med Ljubljano in Frankfurtom, ki je tranzitni center za ISDN povezave z drugimi državami Evrope, ZDA in Azijo. Do konca leta bo torej Slovenija z ISDN povezana s skoraj vsem svetom. Za prihodnje leto v Telekomu Slovenije načrtujejo tudi uvedbo neposrednih digitalnih povezav še s Hrvaško, Švico, Avstrijo, Italijo in ZDA. ISDN po mnenju Telekoma pomeni zadnjo fazo v razvoju klasičnih telekomunikacij. ISDN združuje vsa tri doslej znana telekomunikacijska omrežja: telefonsko, telegrafsko in podatkovno, zato omogoča hkratni prenos govora, podatkov, besedil, slik in videa. ogledali pražamo Čremcaffe Predstavniki podjetja so jim orisali postopek čiščenja, proženja in pakiranje kave ter kako nastanejo razne mešanice, ki jih Čremcaffe ponuja V torek je skupina gostincev in trgovcev z jestvinami, včlanjenih v Slovensko deželno gospodarsko združenje, obiskala proizvodno halo pražame Čremcaffe v tržaški industrijski coni. Goste so sprejeli s priložnostno dišečo skodelico kave zastopniki ugledne znamke, predsednik Vanja Lokar, upavitelj Nazario Po-lojaz in odgovorni za marketing Fabrizio Po-lojaz, ki so predstavili razne faze obdelave kave, od raztovarjanja vreč s še surovimi kavnimi zrnci do praženja, pakiranja in pošiljanja konfekcij na tržišče. Ravno Fabrizio Po-lojaz je orisal ves proizvodni proces. Podjetje Cogeco, ki je lastnik znamke Čremcaffe, uvaža iz vseh celin, kjer se prideluje kava, številne sorte, ki se na grobo delijo v dve široki kategoriji: tim. »arabica«, ki se prideluje v višjih površinah in ki vsebuje do 13 kofeina, ter »robusta« iz nižinskih nasadov (do 2, 5 kofeina). T .im. »zeleno zlato« pride v 60 kilskih vrečah iz pristaniškega terminala, po optičnem pregledu in izločenju raznih nepravilnosti, v pražamo, kjer se surovo kavo stehta in oddeli po raznih pnevmatskih vodih v praženje. To opravijo stroji, ki predvidevajo razne cikluse. Praženje samo traja od 10 do 18 minut, pri toploti do 210 C in lahko naenkrat obdela maso od 120 do 240 kg kave. Pri tem izgubi kava pribl. 18 do 20 % svoje teže. Zatem nastopi faza hlajenja in počivanja kave v silosih, tako da se izloči maščobo in ostale nadležne pritikline, kar traja do 36 ali 48 ur. Kava gre nato v mešalnik, kjer se zgodi čarobni trenutek spajanja in ustvaritve raznih mešanic. Te lahko vsebuje večje ali manjše odstotke vrst »arahice« ali »robuste«, pač glede na način končne uporabe in zaželen okus. Za gostinstvo je primerna mešanica s večjo količino »arabice«. Za domačo uporabo so primernejše druge mešanice itd. S pomočjo raznih maziv in čistil se lahko pripravi tudi kava brez kofeina, za italijanski trg v manjšem odstotku, za druge (npr. ZDA) v precej večjem. Glede na uporabo, se kavo zmelje ali pusti v zrnju ter odnosno paki- ra. Tudi tu obstajajo razni načini in konfekcije: horizontalni, vertikalni, vakumski itd. Dnevno obdelajo v pražarni Čremcaffe, ki zaposluje 15 delavcev, pribl. 3 tone kave. Ta gre nato v distribucijo v gostinstvu ali po trgovinah. V zadnjih 6 letih, odkar je družinsko podjetje Cocego prevzelo znameniti znak Crem-caffe, se je prodaja te kave ob utrditvi prisotnosti na italijanskem in drugih tržiščih še močno uveljavila po vsej Sloveniji in na Hrvaškem. Gostinci in trgovci SDGZ, ki so jih spremljali predsednik Združenja Boris Siega ter načelniki tržaških gostincev Lino Doljak, go-riških gostincev Avguštin Devetak in tržaških trgovcev Ervin Mezgec, so se po prikazu zadržali v pristni družabnosti, na kateri so lahko izvedeli vse podrobnosti v zvezi s ponudbo Čremcaffe. Vsi pa so podčrtali dragocenost pobude, saj so imeti priliko se seznaniti z ozadjem in problematiko važnega dela njihove pobude, podob- no kot so v zadnjih letih spoznali, iz obiskov kleti in posestev kraških in briških vinogradnikov, prav tako dragocen vidik vinske ponudbe in kulture. Vsaka rast, tako v gostinstvu kot v drugih sektorjih, bo mogoča le ob boljšem poznavanju, seveda lastne stroke, a tudi drugih doprinosov, ki jo bistveno dopolnjujejo in soustvarjajo v kakovostno celoto, ki bo za gosta privlačnejša in ga bo še bolj zadovoljila. Davorin Devatak _____OBISK KOREJSKIH PODJETNIKOV PRI DANILU NANUTU_ Korejske slaščice potom Gorice GORICA - Veliko zanimanja je sredi prejšnjega tedna vzbudila vest, da je v mesto ob Soči prišla delegacija strokovnjakov enega največjih južnokorejskih finančnih družb, ki ji je ime ”Lotte Confectionery Co., Ltd., Seoul, Korea”. Funkcionarji takšnih korejskih ali japonskih družb običajno gredo v Milan ali v kakšno obmorsko italijansko mesto, saj pogodbe sklepajo z velikimi podjetji. Se bolj zanimivo je bilo dejstvo, da so ti Korejci prišli v Standrež, v pisarno slovenskega podjetnika Danila Nanuta. Zatem je že skoro nekaj normalnega, da je sledil obisk na goriškem županstvu, in potem še v vinski kleti v Steverjanu. Za kaj pravzaprav gre in kako je prišel v stik s Korejci, smo hoteli izvedeti. Danilo Nanut nas je sprejel v svoji pisarni, ki je v veliki skladiščni hali na križišču pod Standrežem. Sedanjemu poslopju se bo kmalu pridružilo še eno, v katerem bo 4.500 kv. metrov pokrite površine. V njej bo namestil stroje za pivovarno. Že v prihodnjem letu bo tam proizvajal pivo z lastno znamko. To bo specialno integralno pivo, ki se sedaj v Italiji ne proizvaja. Uvažajo ga iz nekaterih severnoevropskih držav. S Korejci se je Danilo Nanut, lastnik podjetja Copego, seznanil potom nekaterih podjetnikov iz Slovenije, ki z njimi že imajo stike. Lani se je zmenil, da bo v Italijo uvozil njihove žvečilne gumije, ki imajo oznako ”Lotte”. Doslej je prišlo za nekaj pošiljk, ki so šle v razne italijanske dežele. Ni namreč enostavno dobiti zastopnike v krajih, kjer prej nisi še bil prisoten. Ti korejski žvečilni gumiji pa so z Nanutovim posredovanjem šli tudi čez italijanske meje, v države Evropske skupnosti. Chevving gum pa ni edini proizvod korejske družbe, ki je s pomočjo štan-drežkega trgovca, prišel v Italijo in Evropo. Ze doslej so uvozili tudi nekaj drugih prehrambenih izdelkov. Korejsko podjetje je namreč največje proizvodno podjetje slaščic in podobnih izdelkov na Daljnem vzhodu in med vodilnimi v svetu, pa čeprav pri nas bolj poznane evropske in ameriške proizvajalce. ”Lotte” je namreč veliko finančno, proizvodno in trgovsko podjetje. Gre pravzaprav za holding 30 podjetij. Segajo na razna področja: proizvodnja slaščičarskih izdelkov, petrokemična industrija, hoteli, trgovski centri, elektrarne, tovarne strojev in kovinskih izdelkov, proizvodnja filmov Fuji Film za Korejo. Zgradili so Lotte VVorld, zabaviščni center podoben nam bolj znanim Walt Di-sneyevim v ZDA in Franciji. Gre torej za veliko korporacijo, ki išče nova tržišča. Doslej so že prodrli v ZDA, v vse pacifiške države in v Kitajsko. Zanima jih tudi Evropa. Z nekaterimi svojimi industrijskimi izdelki so tu že prisotni. Za svoje slaščičarske izdelke, ki so zelo podobni našim, se sedaj opirajo na Danila Nanuta. Pošiljke naj bi z ladjami prihajale v tržaško pristanišče, iz njega pa šle v razne kraje Evrope. Takšno blago se ne bi ustavljalo v štandrežkem skladišču, razen tistega, ki je namenjeno tukajšnjemu trgu. Velja povedati še nekaj. Na srečanju prejšnji teden je bilo govora tudi o možnosti, da bi tovarno za izdelavo teh slaščic zgradili pri nas, v Gorici. Na področju goriške proste cone bi bilo možno izkoriščati tudi doslej neizkoriščene kontingente. Danilo Nanut pa je pomislil še na nekaj drugega. Korejce je popeljal v vinsko klet Borisa Pintarja v Steverjan. Korejci so doslej uvažali samo francoska vina, na Francoze pa so tudi oni jezni zaradi jedrskih poskusov v Pacifiškem oceanu. Kaj ko bi naša odlična briška vina našla pot tudi v danes bogato Korejo? V pogovoru z Danilom Nanutom smo prehodili njegovo pot, ko je kmalu po vojni, leta 1953, ko je kot potnik prodajal jestvine, pričel trgovati na lastno pest, zatem v Gorici odprl majhno proizvodno podjetje za testenine in se tako razvil, da je lahko leta 1989 na že omenjenem križišču pod Standrežem odprl sedanjo veliko skladiščno halo. Iz nje vsak dan, tako na Goriško kot v druge pokrajine, odhaja veliko tovornjakov s pivom Dreher Heineken, s celo vrsto drugih pijač drugih znamk, s prehrambenimi izdelki in tudi s kavo znamke "Marvin caffe”, katere pražar-no je prevzel od drugega Stan-drežca. Dela mu zares ne manjka in še vedno kaže mladeniško zagnanost. Marko VValtritsch mmmmm i M i I _ LIKOVNA UMETNOST / GOR1ŽKA KATOLIŠKA KNJIGARNA | V katoliški knjigami na Travniku v Gorici je v razstavnih prostorih do 5. decembra na ogled razstava slik in ikon tržaškega slikarja Borisa Žuljana (foto Studio Reportage). Ogled razstave je možen Po urniku obratovanja knjigarne. Borisa Žuljana v za-mejstvu zelo dobro poznamo, saj gre za slikarja, si je ustvaril lastno slikarsko govorico in ga lahko uvrstimo med tiste slovenske slikarje v Italiji. katere močno navdihuje kraška pokrajina. Žuljan, ki je iz Ricmanj doma, Kras zelo dobro pozna, saj ob njem in v njem živi, to se pozna predvsem pri paleti barv, ki jih uporablja za svoja velika akrilna platna, katera razstavlja tudi v likovni galeriji Katoliške knjigarne. V Gorici je Boris Žuljan postavil v' Katoliški knjigarni na ogled 25 akrilnih platen in 12 ikon manjših dimenzij, modernih slikarskih upodobitev znanih obrazov svetni- kov, katere poznamo iz zgodovine krščanstva in nas že stoletja neprestano opominjajo, da obstaja poleg katoliške Cerkve, ki hote ali nehote predstavlja Zahod, tudi pravoslavna Cerkev, tista Cerkev, katere odsev globoke in pristne duhovnosti morda najlepše izražajo prav ikone. Ko smo že pri Zuljano-vih ikonah, ki se plemenito naslanjajo na stoletno zgodovino in izkušnjo izdelovanja in slikanja ikon, povejmo, da je Zuljanova ikona zelo mehka, sončna, barve so zares izredno harmonične, obrazi in človeške figure svetnikov pa prav stilizirano imenitne. Zuljanova Mati božja, ki je bila in še je v zgodovini ikon tudi in predvsem hvaležen motiv za slikanje ikon, je na njegovih ikonah sicer res poduhovljena, ima pa vseeno tisti ženski čar, da hitro vemo, da gre za žensko, mater in obenem mater krščanskega Boga. Najbrž se prav pri ikonah, na ka- terih Žuljan upodablja Mater božjo, slikarju posreči zadeti v bistvo ikone, v tisto bistvo, ki neko ikono naredi za ikono in ne za nek približen posnetek, ali slabše: za pla-giatorstvo in epigonstvo. Mene je motilo na Zulja-novih ikonah edino to, da se avtor podpiše nanje in ne na hrbet ikone, kamor bi podpis po moje spadal. Velika akrilna platna Borisa Žuljana v Katoliški knjigarni nam predstavljajo kraške barve in Zu-Ijanov slikarski fantastični svet, v katerem je edini prepoznavni človeški znak in prisotnost človeška roka, več rok, ki se s prošnjo in upanjem dvigajo kvišku, k nakazanim soncem, kot da bi iskale in prosile za pomoč. Skorajda na vseh platnih dominirajo rdeča in rumena barva, torej barve slovenskega Krasa, ki je Žuljanu tako blizu, da brez njega ne more in si tudi mi ne moremo predstavljati njegovega slikarstva. Močne barve, včasih morda premočne barve, so Žuljanu element, s katerim se podaja na težko pot abstraktnega slikarstva, pa čeprav goriški likovni kritik Joško Vetrih meni, da se slikar navezuje tudi »na evropske p os timpr e sionistične umetniške smeri«. Zulja-novo slikarstvo, ki je prikazano v Gorici, išče neko sintezo med izrazito abstraktnim in včasih naravnost fantastičnim svetom, v katerem je stvarnost drugačna, kot pa je v slikarskem svetu figuralike, v našem vsakdanjem svetu, in čisto realistično upodobitvijo simbolov našega sveta. Morda so roke eden tistih otipljivih simbolov, ki najbolj nakazujejo gornjo trditev. Prav zaradi tega pa so Žuljano ve »kraške barve« in vse njegove slike daleč od kraške motivike in kraškega krajinarstva, daleč od lepših in izrazito kraških portalov in kolon, gankov in kraškega ruja in kamna. V tem je čar Zuljanovega slikarstva. Uspe mu Kras in njegove barve prenesti v abstraktno slikarstvo in na teh osnovah zgraditi svoj slikarski svet, katerega lahko sprejmemo ali pa ne. Je pa realen in otipljiv, motivika rok pa priča tudi o slikarjevem iskanju nekih globljih človeških odnosov v današnjem svetu, ko je lestvica globljih človeških vrednot zelo relativna stvar. Ce bi zapisali, da Zuljanove roke na platnih, ki so razstavljena v Gorici, predstavljajo potrebo po solidarnosti, bi morda rekli premalo, saj ta motiv lahko pomeni še molitev in prošnjo, lahko pa tudi obupan klic v sili in več. Jurij Paljk SIMFONIČNA GLASBA / JESENSKA SEZONA VERDIJA Dober zaključek z Mozartovo glasbo Topel sprejem dirigenta Gavazzenija Tržaško gledališče Verdi je tudi letos uspešno izpeljalo jesensko simfonično sezono, ki se je pričela 22. septembra. Vsak koncert je namreč bil najprej ob petkih zvečer v Trstu, ob sobotah v Vidmu in nato ob nedeljah popoldne spet v Trstu. V letošnjem nizu koncertov se je zvrstilo devet glasbenih srečanj simfoničnega in solističnega značaja, na katerih je dvorana Tripcovich najprej, nato še videmsko občinsko gledališče Palamostre gostovalo tudi izredna imena, kot je npr. Uto Ughi. Zadnji koncert je združil na odru tržaškega gledališča soliste, zbor in orkester pod taktirko velikega staroste italijanske glasbe, se pravi Gianandree Gavazzenija (letnik 1909). Tržaško občinstvo je že na samem začetku sprejelo priletnega glasbenika z velikim spoštovanjem in toplino, kot je bilo razvi- dno iz začetnega ploskanja. Gavazzeni je s svojim življenjem in delom znatno vplival na razvoj italijanskega glasbena dogajanja; leta 1985 je celo prejel nagrado »Una vita per la mušica«. Veliki italijanski dirigent je predstavil koncert v celoti posvečen Mozartu; najprej je bila na vrsti »Mauerische Trauermu-sik« K 477 v orkestrski izvedbi (na sliki). Tu je orkestrska skupina podala počasni vzgib tempa z velikim zanosom. Sledila je zajetna Maša v c-molu K 427. Maša, ki je bila na začetku samo izraz vernikovega liturgičnega udejstovanja, je v zgodovinskem razvoju zadobila pomen glasbene forme s stalnim besedilom; postala je tako glasbena oblika, katero je skladatelj lahko uporabil za svojo uglasbitev. To je večkrat napravil tudi Mozart. Na tržaškem koncertu so tu - ob orkestru in zboru - sodelovali kot solisti sopranistki Pa-trizia Ciofi in Milena Ru-difera ter tenorist VVonjun Lee. Ciofijeva je predvsem izstopala, ker je njeno podajanje postavilo v ospredje prožnost in sproščenost zvoka. V delih, kjer je nastopila kot solistka, je ustvarila zelo uspešno vzdušje, pred v »Et incarnatus«, ko se je njeno podajanje prepletalo z oboo in fagotom. V celotni izvedbi dela je bilo tudi zelo dobro podajanje v »-Quondam«; tu so v hitrejšem tempu sodelovali vsi trije pevci. Nasplošno je dirigent Gianandrea Gavazzeni ustvaril tako izvedbo, iz katere je bila razvidna veličina in lepota Mozartove glasbe. Orkester in zbor sta brez odlašanj sledila Gavazze-novi taktirki in njegovim sugestijam. Koncert je za-ključilio dolgotrajno ploskanje, ki je bilo namenjeno bodisi izvedbi bodisi dirigentu. Luisa Antoni TRIESTE CONTEMPORANEA / DIALOGI Giora Feidman in čar ljudskega« klarineta Marsikdo izmed nas pozna klarinet po njegovi značilni žametni, skrivnostni barvi. Ne bi si mislili pa, da lahko to glasbilo zazveni kakor čarobna piščal. Z umetnikom, kakršen je Giora Feidman, se klarinet razžalosti kakor naricalka, ali pa grobo zavrešči v divjih plesnih ritmih. Pred nami zaživi samosvoja pastirska frula. V torek in sredo je v gledališču Miela nastopil znani židovski umetnik s folklorno glasbo svoje dežele. S tem koncertom je projekt Trieste Contemporanea želel ponuditi publiki večer, ki naj ne bi bil strogo vezan na neizprosnost” resne glasbe. Podobno kakor pri ženskem zboru Voix Bulgares je v gledališču Miela zaživelo pestro, preprosto vzdušje narodne glasbene govorice, vendar z umetniško dovršeno obliko, tako na glasbeni kakor na scenski ravni. Giora Feidman tezi k takojšnjemu stiku s publiko, saj se na začetku predstave s svojim klarinetom nepričakovano "pojavi” kar med poslušalstvom. Medtem sta ostala dva člana njegove skupine že na odru. Kitarist Joseph Francis Pasar in kontrabasist Anthony Falanga sta mu odlična spremljevalca, v drugem delu predstave pa se izkažeta v solo točkah tudi kot izvrstna solista. Glavni akter pa je klarinetist, saj je že v prvem delu prevzel publiko tudi s svojimi kratkimi nagovori o univerzalnosti glasbe, ki lahko klezmer glasbo združi z ...nemškim (Schubertovim) Liedom. Glasbena točka je pač namig na sožitje med narodi: Giora Feidman je zaslovel s filmom Schindler’s list, in obvezno se mu zdi, da ohranja vezno nit z isto tematiko. Tako poudarja, da je glasbeno točko, ki bo sledila, prepeval židovski narod v nacističnem ujetništvu; nato mu uspe prepričati, sicer sramežljivo, tržaško publiko, da zapoje z njim narodno melodijo. Muziciranje na odru poteka v prijateljskem vzdušju, čeprav sta Feidmanova "pajdaša” sprva malce toga v svojih večernih koncertnih oblekah, če jo primerjamo z njim samim. Pravzaprav se med njimi ustvarja dialektika: koncertna črnina na eni strani, na drugi pa radoživost klarinetista, ki je tudi v svojih instrumentalnih kretnjah "vzhodno” zaznamovan, četudi ne upoštevamo magije prstana in medaljončka okrog vrata. Nehote se nam vzpostavi primerjava s folklorno instrumentalno skupino zbora Voix Bulgares: ob podobnem okraševanju narodne melodije in tu pa tam sličnimi modalnimi harmonijami je pri Feidmanu opazna kontaminacija z "Zahodom”. Ce je prvi del posvečen skorajda izključno židovsko glasbi, zaobjema drugi del tudi "uspešnice” iz "zahodne” resne glasbe, kakršne so Schubertova Ave Marija, drugi stavek iz Rodrigovega Concierto de Aranjuez ...vse do okusne priredbe Rodriguezovega tanga Cumparsita. Feidman se opravičuje, češ da se je rodil v Argentini. Virtuoznost klarinetista občinstvo prevzame, da je stik z umetnikom še tesnejši. Feidman "izlušči” iz poslušalstva tokrat kar ženski in moški zbor, da je v dodatku glavni akter publika sama. GR r SLOVENSKI FILMSKI MARATON Režiserju Jožetu Babiču nagrada za življenjsko delo Podelili mu jo bodo jutri zvečer Sinoči se je v portoroškem Avditoriju začel tradicionalen slovenski filmski maraton, ki se bo zaključil jutri. Na otvoritvenem dnevu sta, v filmu seveda, nastopili tudi odlični gledališki igralki, dolgoletni članici Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Štefka Drolče-va in Mira Sardočeva. Prvi je portret namenil Slavko Hren, Mira Sardoč pa je nastopila v Prahovem Mira Sardoč - Iskanje lepega. Na maratonu, ki je peti po vrsti, bodo predvajali dolgome-tražne in kratkometražne filme in pa vi- deo prispevke, posebno pozornost pa bodo namenili tudi izdelkom študentov akademije za gledališče, radio in film. Na sobotnem zaključnem večeru bodo podelili tokratne Badjurove in Stopove nagrade, najvišje priznanje - nagrado za življensko delo - pa bo prejel gledališki in filmski režiser Jože Babič. S to nagrado zadobiva dolgi ustvarjalni opus Jožeta Babiča, ki je veliko odmevnih režij ustvaril tudi za slovenski teater v Trstu, široko priznanje, ki ga nedvomno zasluži. NA KRATKO LITERATURA / KNJIŽNE NOVOSTI MLADIKE OSNUTEK PROGRAMA CD ZA ’96 Vražji Tartini LJUBLJANA- Predvčerajšnjim je Umetniški program TV Slovenija v dvorani Kinoteke predstavil nov TV film z naslovom Vražji Tartini, ki ga je režiral Tugo Štiglic. To je dokumentarno igrani film o skladateljski osebnosti 18. stoletja, violinistu in maestru narodov Giuseppu Tartiniju, ki je napisal znamenito violinsko sonato, imenovano Vražji trilček. Zgodba govori o najpomembnejših postajah njegovega življenja: od njegovega rojstva 6. aprila 1692 in otroštva v Piranu, preko študija v Padovi, do umika v samostan Assisi in ponovne vrnitve v Padovo. Te postaje so polne skrivnosti in zapletov, tako kot je skrivnostno njegovo Čustveno in duhovno življenje. Stalno je hrepenel po prvenstvu, popolnosti in ljubezni, glasba pa mu je odkrivala večne zakone narave in harmonije vesolja. Dokumentarno igrani film, ki ga povezuje Boris Ostan, si bomo lahko ogledali 13. decembra v sklopu film tedna na TV Slovenija. (C. C.) Dvajset let ustvarjanja celjskega Plesnega foruma CELJE - Plesni forum Celje bo v letošnji sezoni s številnimi nastopi, gostovanji in novimi predstavami zaznamoval 20. obletnico svojega ustvarjanja na področju sodobnega plesa in plesnega gledališča. Z otroško plesno predstavo Škrat Sanja-vec v koreografiji Goge StefanoviC-Erjavec se bo 1., 2. in 3. decembra predstavil slovenskim otrokom v Švici, kjer bodo odigrah štiri predstave. Na novo premiero se pripravlja tudi ansambel Plesnega foruma, ki bo 15. decembra uprizoril plesno predstavo z naslovom Zgodba o plesu, prav tako v koreografiji Goge StefanoviC-Erjavec. V njej bodo mladi plesalci skozi gib, zvok, glasbo, kostume in ples raziskovali zgodovinski razvoj plesa. (A. Z.) Natečaj za Grumovo nagrado LJUBLJANA- Teden slovenske drame razpisuje Nagrado Slavka Grama za najboljše dramsko besedilo. Priznanje je stalno (diploma in denarna nagrada) in ga lahko ocenjevalna komisija, ki jo imenuje svet Prešernovega gledališča v Kranju, podeh enemu, dvema ali trem besedilom v enakih delih. Za nagrado konkurirajo nova slovenska dramska besedila - uprizorjena, tiskana ah predložena komisiji, podeljena pa bo na tednu slovenske drame 96. Rok za prijavo je 31. december 1995. Gledališča oziroma avtorji naj pošljejo besedila v petih izvodih na naslov: Prešernovo gledališče, Glavni trg 6, 64000 Kranj- z oznako za nagrado Slavka Grama. Dobitnik Turnerjeve nagrade je Damien Hirst LONDON (Reuter) - Britanski umetnik Damien Hirst je letošnji dobitnik 20 tisoč funtov vredne Turnerjeve nagrade. Predsednik žirije in direktor Tate Gallery Nicholas Serota je na svečani razglasitvi nagrajenca poudaril, da je Hirst »ustvaril vrsto nenavadnih objektov, ki so v javnosti vzbudili veliko pozornost«. Turnerjevo nagrado, za katero se je potegoval že leta 1992, je Hirstu prinesel eksponat Ločena mati in otrok (Mother and Child Devided), ki prikazuje poginulo kravo s teličkom v formaldehidu. Veseli kabaret na kaseti in v televizijski oddaji LJUBLJANA - V založbi podjetja Timaro d. o. o. je izšla kaseta za otroke z naslovom Veseli kabare avtorjev Besima SpahiCa in Romana Končarja. Na kaseti je dvanajst pesmic o hišnih ljubimcih in njihovih lastnikih, ki jih prepevata Maja in Roman KonCar, ob back vokalih Besima SpahiCa, ki je istočasno skladatelj kompozicij in glasbeni producent. Veseh kabare si bomo lahko ogledah tudi v televizijski oddaji pod istim naslovom. PR Vampir i Gorjancev Mateta Dolenca Založbo počastilo pisateljev jubilej LJUBLJANA - Založba Mladika je včeraj predstavila sedem knjižnih novosti za odrasle in otroke: roman Vampir z Gorjancev Mateta Dolenca, likovno izdajo Krjavljeva zgodba Josipa Jurčiča, štiri slikanice iz knjižne zbirke Pikapolonica in knjigo Živali 4 (Ptiči) avtorja Marka Aljančiča. Ob petdesetletnici Mateta Dolenca je založba izdala njegov roman z naslovom Vampir z Gorjancev. Sestavljen je iz dveh delov, osrednji lik je Kartnervald, ki je oblikovan po modelu ideologa in pohtika, ob njem pa je nekaj njegovih pribočnikov. V romanu ne gre samo za navadno politično grozljivko, kajti v vampirko se preobrazi celo pripovedovalčeva ljubica Lenora. Vampirstvo se tako pokaže kot lastnost življenja in ljubezni. Dogajanje romana je postavljeno v prostor Dolenjske in Gorjancev, kjer se zgodba začne in razplete. Kot je zapisal Jože Horvat, avtor spremne besede, zna pisatelj s svojim tekočim jezikom povedati zgodbo tako, da je zanimiva, saj je svet, kjer posega vanj, živ in slikovit, človeški liki pa polnokrvni in prepričljivi. Krjavljeva zgodba Josipa Jurčiča pripoveduje o tem, kako je Krjavelj hudiča presekal na dva kosa, kozo ozdravil in konju »postatlji- vost« odpravil. Zgodba je poglavje romana Deseti brat in je vsebinsko zaokrožena, da lahko živi kot samostojna pripoved. Zato so se pri založbi odločili, da jo izdajo v posebni knjigi. Krjavljeva zgodba je tudi nenehno vznemirljiv izziv za likovne ustvarjalce. Slikar Lucijan Reščič, ki je do sedaj ilustriral vrsto zelo zahtevnih literarnih del, je Jurčičevo pripoved opremil z izvirnimi ilustracijami. Naslednje knjižne novosti so namenjene otrokom. Gre za štiri slikanice iz knjižne zbirke Pikapolonica. Prva nosi naslov Kam pelje vlak Nika Grafenauerja, ilustrirala pa jo je Kamila Volčanšek. Zgodbo o mišku pripoveduje Polonca Kovač v knjigi z enakim naslovom. Miška in njegove prigode je naslikala Jelka Reichman. Prav tako je ponazorila letne čase v slikanici Letni časi, ki jo je napisal Vojan Tihomir Arhar. Skozi letne čase gre avtor s kratkimi pesmicami, ki pripovedujejo o njihovih značilnostih. Zadnje iz omenjene zbirke so Gozdne živali, v katerih so ilustracije živali izpod čopiča Dunje Ko-fler. Ilustrirala je tudi četrto knjigo z naslovom Živali avtorja Marka Aljančiča, kjer so tokrat predstavljeni ptiči. Aleksandra Zorko LITERATURA / OTROŠKI IN MLADINSKI PROGRAM DZS Mtefi mite $mmmm LJUBLJANA - Državna založba Slovenije je na novinarski konferenci predstavila tri nove knjige iz otroškega in mladinskega programa: Zelišča male čarovnice avtorice Polonce Kovač, mladinski roman Duh Thomasa Kempa angleške pisateljice Penelope Lively in Knjiga te poberi! In druge skrivnostne zgodbe o očetu Brovmu avtorja G. K. Chestertona. Zehšča male čarovnice je prva knjiga iz nove zbirke Čudeži narave, v kateri gre za sintezo literarnih prvin, domišljije, pa tudi poučnosti. V knjigi čarovnica Lenčka pripoveduje zgodbe o zeliščih. Avtorica je zapisala 34 avtentičnih zgodb o zdravilnih rastlinah. Knjigo je z Ilustracijami opremila Ančka Gošnik Godec. Njene risbe izžarevajo prijaznost, toplino, obenem pa predstavljajo likovno značilnost zelišč. Po besedah urednika zbirke Borisa A. Novaka si s tem delom obetajo prodor na mednarodni knjižni trg, saj določen interes med tujimi založbami že obstaja. Marinka Maležič je prevedla mladinski roman Duh Thomasa Kempa, eno najbolj priljubljenih del pri nas manj znane sodobne angleške pisateljice Penelope Lively. Zgodba pripoveduje o de- setletnem dečku Jamesu, ki ga v novem domu bega prisotnost duha čarovnika iz sedemnajstega stoletja. Gre za izredno napeto branje za mladino. Naslednja novost je doslej najbolj izčrpen izbor detektivskih zgodb G. K. Chestertona, zbranih v knjigi z naslovom Knjiga te poberi! Glavni junak detektivk, ki imajo etično sporočilo in bogat jezik, je oče Brown. V uvodu k tej izdaji je objavljen esej O Chestertonu J. L. Borge-sa, ki na duhovit način izpostavlja Chestertonovo vizijo sveta. Knjigo je prevedel Branko Gradišnik, ki jo je tudi dopolnil z opombami. Aleksandra Zorko peendbe LJUBLJANA- Včeraj je bila v Cankarjevem domu 2. seja Sveta CD, kjer so obravnavali osnutek kulturno umetniškega programa za leto 1996, Id ga je predstavil generalni direktor Mitja Rotovnik in predsednica Sveta Monika Kartin. Osnutek je razdeljen na pet programov: kulturno umetniški, gledališki, filmski, kulturno vzgojni in humanistični ter razstavni program. Glasbeno-plesni program v sklopu kulturno umetniškega ostaja za leto 1996 bolj ali manj podoben onim iz preteklih let. Uredniki zmanjšujejo kvantiteto in skušajo dvigniti kvahteto. Pri tem nastaja vedno večji finančni problem, ki ga skušajo reševati s pridobivanjem sponzorjev. Glavni programski poudarek bo na simfonični glasbi, v spomladanskem delu pa bodo pripeljali štiri orkestre, ki se uvrščajo v evropski vrh. Simfoniki RTVS bodo bogatili program CD z osmimi zelenimi abonmajskimi koncerti. Pripravili bodo nekaj izrednih koncertov, Srebrni abonma pa bo prvič predstavljen samostojno. Bogato bo zastopano vokalno področje, prav tako tudi področje jazza, šansona in zabavne glasbe ter vse zvrsti glasbeno plesnega področja, le da bo poudarek na tistih, ki pripeljejo več poslušalcev. Gledališki program ima novost v prihodnjem letu, in sicer gledališki abonma, ki je Slovencem na dušo pisana oblika, vabljena na kulturne prireditve. Posebno pozornost namenjajo gledališkim in plesnim umetnikom, ki s svojim delom zaznamujejo estetske spremembe v sodobnem gledališču. To so neodvisne gledališke produkcije. Mednarodni festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos v organizaciji Panoptikona bo slovenski publiki predstavil najnovejše gledališke tokove in soočal z najzanimivejšimi domačimi dosežki. Pomemben sklop je namenjen tudi koprodukcijam in produkcijam, nadaljevanju programov iz prejšnjih sezon, podpori novim dramskim besedilom in gostovanjem v tujini. Filmski program nudi dodatno izbiro in možnost za slovensko publiko. Filmov ne izbirajo po komercialnih principih, pač pa jih zanimajo prispevki k svetovni kinematografiji, ki nosijo pečat predvsem režiserja ali kogarkoli iz ekipe, ki je izpovedno močan umetnik. Posebna vloga je namenjena filmskemu ciklusu, filmskemu festivalu Film Art Fest, Mednarodnemu festivalu avtorskega filma, filmskim predpremieram, filmu in glasbi in video ponudbam. Videoknjižnico bodo v naslednjem letu obogatili še za 200 kaset uveljavljenih filmskih avtorjev. Kultumovzgojni in humanistični program bo posebno skrb posvečal ustvarjalnosti mladih. Sem sodijo predstave in prireditve, na katerih sodelujejo umetniki iz vse Slovenije, in živžavi za najmlajše. Humanistični programi bodo seznanjali z dosežki na področju znanosti, jezikoslovja, literature in umetnosti. Osnovne značilnosti razstavnega programa za leto 1996 bodo medgale-rijska in mednarodna sodelovanja, interdisciplini-ranost in raznovrstnost programov ter uporaba večnamenskih prostorov. Cvetka Cvet »VMIM’MfTTT TAVI Afe-u h¥Sf Razstava Metke Krašovec Vabilo tokrat velja na razstavo v poslovni center Mercator, kjer se predstavlja že svetovno priznana avtorica Metka Krašovec. Njene nove podobe bodo na ogled do 30. decembra. Izmed njenih slik se zdi najočitnej-ša novost slika Vigilije, ki preseneča glede na dejstvo, da avtorica že veliko časa išče podobo resničnega angela. Tokrat pa je prišlo do očitne spremembe. Metka je na sliki Vigilije prvič izpostavila okolje angela do te mere, da pokrajina angelske prisotnosti postane že vsebina slike. Ta preobrat - zdi se - zahteva njeno pojasnitev. Slika Vigilije je v vašem opusu novost. Kaj se je zgodilo, da je vaša nova slika postala skoraj smernica angelske pokrajine? Metka Krašovec:«Ne vem. To, kar se je zgodi- lo, je šele tipanje v novo smer. Sliko sem končala januarja 1995, pred vsemi ostalimi. Pokrajina je imaginarna, ima pa nekaj referenc na pokrajino na Kreti. Slika je bila tako čudna, da je nisem priznala. Morda bi morala počakati, da nastane več sorodnih, preden bi jo razstavila. Veliko slik iz te razstave ste naslikali na majhne formate. Kaj se vam dogaja na sliki manjših dimenzij?« Metka Krašovec:« Majhne slike so predah med velikimi. Eksperimentiram v velikih formatih, tudi za sliko Vigilije ne obstajajo majhne skice. Majhen format po svoje predstavlja izziv, preizkušnjo, ki me vedno znova vrača na velik format.« Žarko Vrezec v Egurni V galeriji Equma pa si lahko ogledate natančno postavitev slik Žarka Vrezca. Njegova nova dela predstavljajo korak naprej od tam, kjer smo si ga zapomnili nazadnje. Ostra, natančna in hkrati občutljiva linija ima pozicijo na poljih, kjer se barva polagoma modificira. Novost pa je, da nam Vrezec področje svoje slike ponuja na nov način. Te slike so postavljene kot natančen objekt, ki na zanimiv način seže v prostor. Na nakaterih mestih Vrezec še posebno izpostavlja čisto posebno gledanje. Njegove slike lahko v tem primera prelistate kot kakšne artikle, ki jih kupujete v veleblagovnicah. To je pristop k sliki, ki zahteva od gledalca odločitev, da bo pristopil k sliki, se je dotaknil in jo gledal. In še vesel podatek: razstava bo tudi v New Yorku, St. Ciril’s Church Gallery, 62, St. Mark’s Place. (A. B. C.) RUSIJA / PO TRDITVAH NARAVOVARSTVENE ORGANIZACIJE BELLOMA Jedrsko odlagališče ruske mornarice lahko eksplodira Odlagališče izrabljenega goriva na Koli je v obupnem stanju Izginil dalajlamov pančenlama Budistični menih pred samostanom v Pekingu. (AP) PECHtNG - Dalajlamov utelešeni panCenlama, 6-letni Gedhun Čeki Niji-ma, je izginil iz samostana tibetanske vasi Lara. Iz svojega izgnanstva v indijski Dharamsali je tibetanski voditelj dalajlama izrazil bojazen, da so kitajske oblasti po proglasitvi »svojega« pančenla-me aretirale Nijimo in ga odpeljale v Peking. Predstavnik za tisk kitajskega zunanjega ministrstva Shen Guafang je to zanikal, a ni povedal, kje se nahaja otrok. Seveda je poudaril, da je dalajlama oviral iskanje pravega utelešenega pančenlame in je zmotno proglasil Nijimo za pančenlamo. Da se je dalajlama »zmotil«, trdi tudi kitajska uradna agencija Xinhua, ki po preizkušeni metodi poskuša ocrniti otroka, Ceš da je med igro utopil nekega psa, kar je za budiste nesprejemljivo. Kitajci seveda pozabljajo, da so tibetanske lame po dolgih letih iskanja prav pod njihovem nadzorstvu ugotovile v malem Nijimi utelešenega pančenlamo. Nihče ni omenil tega »greha«, odkrili so ga šele, ko so imenovali »svojega« pančenlamo, ki je prisegel zvestobo Kitajski. Dalajlama seveda protestira in upravičeno trdi, da ateistična oblast ni sposobna ugotoviti, kdo je pravi in kdo lažni panCenlama. ARGENTINA / EKOLOŠKI ĆUDE2 IZ KUPA RUŠEVIN Rezervat v središču mesta Park ogrožajo požari, ki jih podtikajo gradbena podjetja BUENOS AIRES - Z gozdom poraslo območje v središču Buenos Airesa. ki je postalo pravi naravni rezervat za žabe, kače, labode in številne ptice oziroma priljubljeni kotiček športnikov in ljubimcev, je v zadnjih letih postalo tudi tarCa požigalcev, ki ga očitno želijo uničiti in na njegovem mestu zgraditi moderne palače. Park, ki se nahaja le nekaj korakov od živahnega središča argentinskega glavnega mesta, je nastal na ruševinah, sedaj pa obstaja nevarnost, da se znova spremeni v kaj podobnega. V devetih letih je v parku namreč izbruhnilo kar 261 požarov. »Ni mogoče, da bi šlo za 261 naključij, prav tako ni mogoCe, da bi vselej šlo za požigalce,« je izjavil direktor parka med inšpekcijo dreves in grmovja, uničenih v požaru, ki je izbruhnil na začetku septembra in je v presenetljivo kratkem Času uničil skoraj Četrtino rezervata. Prebivalci so se že skoraj privadili, da se iz gozda vselej dviga steber dima in so na to komaj še pozorni. Rezervat splošno velja za ekološki Čudež, tako zaradi kraja, na katerem je nastal, kot zaradi dejstva, da je nastal povsem po naključju. Pozneje so se za ohranitev parka zavzeli lju- bitelji narave in pomembne osebnosti vsega sveta, med temi tudi angleški princ Filip, predsednik Svetovnega sklada za naravo. Park je zrasel iz ruševin, ki so jih bager ji med gradnjo cest za novo administrativno Četrt v središču mesta odložili v bližnjo reko, ko pa je denar za projekt zmanjkal, so ruševine ostale, kamor so jih odvrgli in jih je polagoma preraslo zelenje. K temu so seveda ogromno pripomogle tudi poplave reke Alto Parana. Ko so se mestne oblasti spomnile na to zemljišče, je postalo takoj jasno, da se je medtem spremenilo v kraljestvo številnih rastlinskih in živalskih vrst. Leta 1986 je park dobil status naravnega rezervata, saj živi v njem kar 240 živalskih vrst, tako da bi pomenilo njegovo uničenje pravo ekološko katastrofo. Skupina falklandskih veteranov se je zaradi tega ponudila, da bo park stražila in tako pomagala policiji, ki rezervat nadzira s helikopterji. Verjetno je po zaslugi teh pobud število požarov letos upadlo na samo štiri, vsi pa se zavedajo, da jih podtikajo velika gradbena podjetja, za katera je še neizkoriščeno zemljišče v središču mesta seveda nadvse zanimivo. MOSKVA - Na polotoku Kola je pod milim nebom odlagališče jedrskih odpadkov nekdanje sovjetske mornarice, na katerem bi lahko prišlo do jedrske katastrofe, pred katero bi zbledela celo Crnobilska. To je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Igor Ku-drik, šef ruskega odseka norveške naravovarstvene organizacije Bellona. Po Kudrikovih trditvah je potencialna radioaktivnost tega odlagališča, ki se nahaja v Andrejevem zalivu, kar 5.000-krat večja od radioaktivnosti francoskih jedrskih poskusov na Mururoi. Ruski naravovarstvenik je novinarjem pokazal fotografske posnetke odlagališča. Na enem je posnetek v veC krajih razbitega ogromnega tulca, ob njem pa so palice izrabljenega urana. V tem odlagališču naj bi bilo kar 32 takih tulcev, v katere so leta 1962 »začasno« uskladiščili izrabljeno jedrsko gorivo sovjetke vojne mornari- ce. Leta 1982 je prišlo na odlagališču do »nesreče«, oblasti pa niso navedle ne razsežnosti in ne posledic. Predsednik Bellone, Norvežan Frederic Hau-ge, se boji, da bi na odlagališču prej ali slej prišlo do jedrske eksplozije, če bi shranjeni radioaktivni material dosegel »fisijsko kritično maso«. Zaradi svojih poizvedovanj je Bellona postala trn v peti ruske protiobveščevalne službe in policije, ki je proti tej naravovarstveni organizaciji že sprožila sodni postopek zaradi kršenja državne tajnosti. Preiskovalci so namreč na ruskem sedežu organizacije v Murmansku zaplenili dokumente, fotografije in televizijske posnetke ruskih vojaških jedrskih odlagališč. Bojazen naravovarstvenikov je upravičena, saj je leta 1967 v nekem jedrskem odlagališču pri Čeljabinsku prišlo do hude nesreče, tako da je še danes kontaminirano ogromno območje. NOVICE Prometni zastoj zaradi golega dekleta v izložbi LONDON - V Liverpoolu je 22-letna študentka John Moris lastnika neke trgovine s pohištvom prepričala, da se je lahko gola zleknila na naslanjač, ki je bil v izložbi. Pred njo je takoj prišlo do nepopisne gneCe in pravega prometnega zastoja. Zabave je bilo konec, šele ko je posegla policija in dekle prisilila, da se je oblekla. Morisova, ki se je slekla, da bi napisala univerziotetno raziskavo, je bila še kar zadovoljna, saj je ugotovila, da so se prvi mimoidoči skoraj sramovali in da so jo pogledali, šele ko se je pred izložbo nagnetlo ljudi in so se torej končno ohrabrili. Princ Edvvard se bo poročil LONDON - Princu Edvvardu bo morda uspelo, da se bo za razliko od Anne, Charlesa in Andrevva sreCno poročil. Njegova izbranka je 30-letna Sophie Rhys-Jones, ki je pred tremi tedni odpovedala delovno razmerje z družbo, v kateri je že nekaj let zaposlena. Plavolasa Sophie nima v svojih žilah niti kančka plave krvi, a kot kaže to ne moti kraljice Elizabete, ki v njej vidi idealno ženo za svojega najmlajšega sina. Med drugim bo Buckinghamska palaca s poroko prihodnjo pomlad dokončno utišila natolcevanja, da ima Edvvard homoseksualna nagnjenja. Množični beg iz zapora LIMA - Ko je perujski policiji uspelo zadušiti upor v zaporu za mladoletne Maranga v Limi, so ugotovili, da je iz zapora zbežalo sedemnajst mladoletnih kriminalcev. Med njimi je tudi vodja upora, 17-letni Juan Aguilar Chacon, ki ima na vesti umore treh policistov. Vsi dosedanji poskusi, da bi ubežnike izsledili, so bili neuspešni. Cerro Negro spet bruha MANAGUA - Oblasti v Managui so začele izseljevati ljudi z območja ob ognjeniku Cerro Negro, ki se nahaja 90 kilometrov severovzhodno od glavnega mesta. Ognjenik je obnovil svojo dejavnost 19. novembra, sedaj pa se je izbruh še okrepil, tako da so oblasti že izselile 1.400 ljudi. Vulkanski pepel pada na obširnem področju in že povzroča dihalne težave. Na 50. zasedanju Generalne skupštine OZN v New Yorku so se spet zbrali predstavniki iz vsega sveta, da bi odločali v imenu mednarodne skupnosti. Do zasedanja je prišlo neposredno po tem, ko je Četrta svetovna konferenca o ženskah pozvala, naj se človekove pravice žensk bolje zaščitijo. V času, ko se OZN čedalje pogosteje srečuje s kritiko, so imele vlade edinstveno priložnost, da prepričajo nejevemeže in naredijo očiten in pomemben korak naprej pri mednarodni zaščiti človekovih pravic. Zdaj, ko imajo države možnost spremeniti besede v dejanja, Amnesty Intemational poziva vlade, naj ustanovijo stalno mednarodno kazensko sodišče. Povezave med nekaznovanostjo in nenehnim kršenjem človekovih pravic so očitne. Nekaznovanost je odločilen razlog, da se posamezne kršitve človekovih pravic spreminjajo v sistematične zlorabe. Kršilce je treba sodno preganjati, če želimo preprečiti nadaljnje zlorabe. Po mednarodnem pravu morajo vlade skrbeti za pravice svojih državljanov. Odgovorne so za to, da se raziščejo kršitve človekovih pravic in da odgovorne pripeljejo pred sodišče. Mnoge vlade te svoje osnovne obveznosti Zal ne izpolnjujejo. Zlorabe, zunajsodne usmrtitve, posilstva in druge oblike mučenja ter »izginotij« se nadaljujejo po vsem svetu, kršitelji pa so pogosto nekaznovani. V nekaterih državah ne prihaja do procesov zaradi notranjih sporov ah razpada sodnega sistema. V drugih so vlade globoko vpletene v zločine in se otepajo preiskav in proce- sov. Včasih do procesov pride, vendar so tako daleč od mednarodnih pravil o pravičnosti in poštenosti, da so le še farse. Države se strinjajo, da nekateri najostudnejši pojavi, kot so vojni zločini, zločini proti človeštvu, genocid, sistematična »izginotja« in mučenje, zahtevajo mednarodni odziv. V takšnih primerih ni pomembno, kam so se zatekli kršilci. Države, ki jih odkrijejo na svojem ozemlju, jim morajo soditi, ali pa izročiti državi, ki bo to storila. V praksi se to zgodi le redko. Neposredna uveljavitev kazenskega prava, in sicer takšna, da to stori več držav skupaj, je bila doslej bolj izjemna. Pred petdesetimi leti sta bili ustanovljeni sodišči v Niirnbergu in Tokiu, da bi sodili za zločine, storjene med 2. svetovno vojno. OZN je ustanovila tudi dve ad hoc sodišči za zločine v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi. Ta sodišča izražajo mednarodno voljo, da bi tako žago- im 70 M v. j Razmere so resnejše, kot sem mislil - uslužbenci urada za iskanje pogrešanih oseb so izginili (Karikatura Nicholas Nevvman) tovili zakonitost in osnovna mednarodna merila humanega obnašanja. Ad hoc sodišča so kljub vsemu zasilna reši- tev - niso ne globalna ne stalna. Svet potrebuje stalno mednarodno kazensko sodišče, ki lahko sodi posameznikom To je životarjenje Slovenija je bila poleg Hrvaške najblizja država, v kateri so bosanskohercegovski begunci poiskali pribežališče. Po prvem uradnem popisu, opravljenem oktobra leta 1993, je bilo v Sloveniji registriranih 31 tisoč začasnih beguncev. Ti podatki so ovrgli trditve, da je bilo avgusta leta 1992 v Sloveniji 70 tisoč beguncev. Po najnovejših podatkih jih prebiva v Sloveniji približno 20.500. Število beguncev se je postopno zmanjševalo, ker se jih je veliko preselilo v Kanado, medtem ko se jih je majhen odstotek vrnil v Bosno. Raziskave Centra za preučevanje slovenskega javnega mnenja (SJM) so pred poldrugim letom pokazale, da so bile ocene razpoloženja okolja do beguncev dokaj uravnotežene: 28 odstotkov vprašanih jih je bilo beguncem naklonjenih, 27 odstotkov nenaklonjenih in 24 odstotkov brezbrižnih. Ko se je prebivanje beguncev v Sloveniji začelo podaljševati in ker niso bili odpravljeni vzroki za begunstvo, se je prvotna naklonjenost avtohtonega prebivalstva postopno zmanjševala. Do težav v odnosih med domačim prebivalstvom in begunci je najpogosteje prihajalo tedaj, ko so se v to vmešavale politične stranke. Slovenska javnost je sprejela begunstvo kot začasen pojav in večina meni, da beguncem ne bi smeli dovoliti, da bi za vselej ostali v Sloveniji, da bi posta-h trajni emigranti. Organizirano vračanje beguncev pod nadzorom Urada za priseljevanje in begunce bo mogoče šele takrat, ko bo vlada BiH razglasila, da je prenehala neposredna vojna nevarnost. Ali bo prišlo do repatriacije v naslednji ali v eni od prihodnjih pomladi, je odvisno od najnovejšega ali kakšnega prihodnjega mirovnega procesa. Ne glede na številne neuspešne mirovne poskuse je zadnji ustvaril med begunci psihološko vzdušje, da bo vojna morda hitro končana in da se bodo nekateri radi, drugi pa manj radi vrnili na svoje domove. Slikar Ismar Mujazino- vič, begunec iz Sarajeva, je s svojo ženo Spelo že štiri leta v Ljubljani: »Nekega dne bo vojne konec. Toda to še nič ne pomeni. Le kako naj se vrnem v državo, nad katero visi prepoved uvoza orožja in ki se nima pravice braniti?! V Bosni je prišlo do genocida, noro bi se bilo vrniti tja, dokler ne bodo izpolnjeni določeni pogoji. Dokler ne bodo obsojeni tisti, ki so poskrbeli za etnično čiščenje, bi bilo namreč tako, kot če bi nagnal Žide, da se pod Hitlerjem vrnejo v Nemčijo. Treba je torej najprej razčistiti z ljudmi, ki so vodili takšno politiko. Ni problemov med nacijami, temveč med politikami. Židje zdaj gredo v Nemčijo, če bi bila Hitlerjeva, jih tam bržkone ne bi bilo.« Kakšna je vaša slovenska begunska izkušnja? »Ko gre zame, ne vidim razlike med beguncem in turistom. Imam status begunca, vendar sem v gosteh pri svoji družini. Samo prvo leto sem imel vizo, drugo leto je bilo že bolj zapleteno, tako da je bilo najbolj preprosto sprejeti status begunca, kar v bistvu tudi sem. Raje bi videl, ko bi imel vizo, tedaj bi si lahko bolje organiziral življenje, lahko bi tudi vlagal. Vedeti morate, da so med begunci razlike. Eni so v zbirnih centrih in ti imajo veliko več težav, predvsem eksistencialnih, faz sem begunec, toda vsako leto pustim v Sloveniji od deset do dvajset tisoč nemških mark. Moj problem je, da ne morem dolgoročno načrtovati, ne morem si najeti ateljeja, kupiti avtomobila, plačati carine, davkov. Za državljanstvo ne nameravam zaprositi, kajti bosanskemu se ne bi odrekel, hrvaškega pa imam, ker sem tam rojen. V Sloveniji prebivam s statusom begunca.« Josip Osti, pisatelj, rojen v Sarajevu, je doživel spremembo okolja drugače kot večina njegovih sodržavljanov. »Nekaj let pred začetkom vojne sem živel v Sarajevu in v Ljubljani, celo več v Ljubljani kot v Sarajevu, ker je moja žena Slovenka. Tako v mojem primeru niti ne gre za spremembo okolja, v kar so bili prisiljeni mnogi iz BiH, marveč za to, da se ne morem vračati v svoje mesto, v kate- rem so ostali moji najblizji in vse, kar sem imel. Ko govorim o tem, imam v mislih predvsem rokopise, prevode in knjige. Ker je bila Slovenija že prej moje okolje, mi je bržkone laže kot drugim.« Razmišljate o vrnitvi v Sarajevo? »Ker sem zaljubljen v Sarajevo, sem dolgo menil, da ne bom niti hotel, pa tudi ne mogel dalj časa živeti kje drugje. No, zdaj ne mislim, da se bom kdajkoli vrnil v Samjevo, kajti moja slovenska družina ni tam nikoli živela. Vendar to ne pomeni, da ne čakam, da se bo končala vojna nesreča v Bosni. Delam za bosansko literaturo in bosanske trpine.« Emira Hadžič živi z dvema otrokoma v zbirnem centru na Smartinski cesti v Ljubljani: »Ze štiri leta živim ločeno od moža in staršev, ki so ostali v Bosni. Ne morem več zdržati. Marca se bom vrnila z otrokoma, in sicer ne glede na to, ali bo mir ah ne. Morda takšno razmišljanje ni pravšnje zaradi otrok, toda tu nimata prihodnosti.« Ali menite, da je Slovenija napravila premalo za begunce? »Ne moremo reči, da ni. Toda nam, veste, ni dovolj, da imamo kje prebivati in kaj jesti. Nekateri tudi delajo. Vendar to ni pravo življenje. To je samo životarjenje. Menim, da ima večina v centru dovolj takšnega življenja in da bi se mdi čimprej vrnili domov.« Damirka Batinič z vsega sveta, ki so osumljeni grobih kršitev človekovih pravic in humanitarnega prava, ne glede na to, ali so voditelji ali podrejeni, civilisti ali vojaki. Mednarodno kazensko sodišče ne pomeni, da bi države svojo odgovornost prenesle na novo ustanovo OZN. Državne sodne oblasti bi obdržale svoje osnovne obveznosti sodnega preganjanja kršilcev človekovih pravic. Mednarodno kazensko sodišče bi se vmešalo le, kadar državna sodišča ne bi mogla ali hotela delovati. Večina držav se že dolgo strinja, da je takšno sodišče potrebno. Na posebnem jubilejnem zasedanju Generalne skupščine OZN od 22. do 24. oktobra so imeli voditelji držav priložnost, da so to pobudo podprli. Pred skoraj pol stoletja je Generalna skupščina OZN zaprosila strokovnjake Mednarodne pravne komisije (ILC), naj napišejo osnutek statuta sodišča. Napredek je za nekaj desetletij prekinila hladna vojna, ogorčenje javnosti zaradi zločinov v nekdanji Jugoslaviji pa je ta prizadevanja znova spodbudilo in pripeljalo do ustanovitve prvega ad hoc sodišča. Osnutek statuta stalnega mednarodnega kazenskega sodišča je napisan in popravljen, lani pa je bil predložen generalni skupščini. Osnutek statuta omogoča pošteno, pravično in učinkovito sodišče. Kljub temu je Amnesty Intemational pripravila nekaj priporočil, ki bi zagotovila resnično neodvisnost sodišča, mu omogočila, da se spoprime z nekaznovanostjo, in mu zagotovila, da bi postalo vzor pravičnosti in poštenosti: • Sodišče naj bi sodilo zločinom, kot so zločini proti človeštvu, vojni zločini, genocid itn., ne da bi države lahko izbirale, čemu ali komu bo sojeno. • Tožilec ali tožilka naj ima možnost, da razišče primer in poda obtožbe tudi na svojo pobudo in ne le na zahtevo držav. Varnostnemu svetu OZN ne sme biti dovoljeno vmešavanje v odločitve, ki bi tožilcu preprečile odločanje o tem, katere primere bo obravnaval. • Sodišče - ne pa države -naj odloča, kdaj naj se vmeša in preganja osebo, ki ji država ni sodila, ali pa je bilo sojenje nepravično. Država, ki je posredno vmešana v zločin, bi zlahka onemogočila akcijo sodišča, ki bi ogrožala njene politične interese. • Na vseh stopnjah mora biti po mednarodnih pravilih zagotovljena pravičnost sojenja. Lani je generalna skupščina znova preložila odločitev o ustanovitvi sodišča. Namesto tega je ustanovila komisijo vladnih strokovnjakov, ki naj bi pregledali osnutek statuta. Sestanki komisije so bili spodbudni, saj se člani strinjajo o nekaterih osnovnih problemih. Mnoge države menijo, naj do ustanovitve sodišča pride takoj. Toda manjša skupina držav, med njimi tudi stalne članice Varnostnega sveta OZN, temu iz političnih in zakonskih razlogov nasprotuje in zahteva nove razprave. Nekateri problemi, ki zadevajo moč in neodvisnost sodišča, še niso zadovoljivo rešeni, vendar je Amnesty International prepričana, da je zakonske ovire mogoče premagati, če za to obstaja politična volja. Mednarodno kazensko sodišče ne bo pomenilo konca grobih kršitev človekovih pravic, lahko pa v jubilejnem letu spremeni vzvišena načela mednarodne pravičnosti v močne in praktične ukrepe, ki bi po vsem svetu zaščitili človekove pravice žensk, moških in otrok. Pierre Sane, generalni sekretar Amnesty Intemational MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Nova zagotovila o varnosti Srbov Siladžič prepričeval ameriške kongresnike SARAJEVO (Reuter) - Bosanska vlada je francoski poziv, naj da večja zagotovila o spoštovanju pravic sarajevskih Srbov, v sredo zavrnila s kratko izjavo, da bodo imeli Srbi enake pravice kot drugi prebivalci Sarajeva. Iz Elizejske palače so sporočili, da je francoski predsednik Jacques Chirac ameriškemu kolegu Billu Clintonu pisal pismo, v katerem ga je prosil za večja zagotovila o varnosti Srbov, živečih v mestnih predelih Sarajeva, ki bodo po določilih daytonskega sporazuma prešli pod nadzor vladnih sil. Bosanski premier Haris Silajdžič zagotavlja, da bodo imeli nekdanji osvajalci, ki naj bi jih bilo po oceni srbskih voditeljev v Sarajevu 150 tisoč, po oceni mednarodnih organizacij na terenu pa pol manj, enako zaščito kot vsi ostali mešCani. Silajdžič je na pogovorih z ameriško vlado v sredo povedal, da na desettisoče Srbov že živi v delu Sarajeva pod vladnim nadzorom, kar je pogojeno z zgodovinsko multinacionalnostjo bosanske prestolnice. Njegove besede je potrdil tudi tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Nic-holas Burns, ki je dodal, da določila daytonskega spora- zuma jasno opredeljujejo pravice vseh etničnih skupin do nemotenega gibanja in varstvo vseh drugih Človekovih pravic. Srbi tem zagotovilom ne verjamejo. V sredo se jih je zbralo več kot deset tisoč, protestirali pa so proti prehodu pod nadzor muslimansko-hrva-ške federacije, kljub zagotovilom zunanjega ministra Muhameda Saćirbegovića, da bodo kaznovali le tiste, ki so sodelovali pri obstreljevanju mesta. Namen obiska bosanskega premiera Silajdžiča v ZDA pa je predvsem poskus, da bi prepričal kongres, naj Cim prej odobri sodelovanje 20 tisoč ame- Republika srbska samo začasno v BiH? BEOGRAD (STA) - S sporazumom v Daytonu je ustanovljena nova država na jugu Evrope, ki ima poleg vsega drugega še eno razsežnost: pokazala naj bi, da je možno skupno življenje na območjih, ki jih je zajela državljanska vojna, so povedali v včerajšnjem osrednjem dnevniku TV Srbija. Namen sporazuma je preprečevanje povodov za morebitne spopade. Objava vseh dokumentov bo pokazala, da so za sprejetje najpomembnejših odločitev predvidena takšna soglasja predstavniških teles treh konstitutivnih narodov in dveh entitet, da bo brez vzajemne dobre volje težko karkoli spremeniti. Ustanovljena je torej nova srbska država, Republika srbska, ki je za zdaj na temelju ustave povezana z drugo državo, Federacijo BiH. Toda to stanje ni dokončno, temveč je del procesa, ki - upajmo - pelje k pozitivnim možnostim v prihodnosti, je bilo še reCeno v komentarju RTS. riških vojakov v mednarodnih silah za nadzor uresničevanja določil mirovnega dogovora, ki so ga voditelji treh vojskujočih se strani podpisali v Ohiu. Po njegovem mnenju bi bil mirovni proces brez ameriških vojakov obsojen na propad, še preden bi se sploh začel. Bosanski premier pa v ZDA ni ostal praznih rok. Ameriški zunanji minister VVarren Christopher mu je namreč obljubil znatno pomoč pri posodobitvi oborožitve vladne vojske. Neuspešni poskusi, da bi vojskujoče se strani prisilili k 25-od-stotnemu zmanjšanju količine orožja, so Američane prepričali, da močneje oborožijo muslimansko-hr-vaško federacijo in ji s tem dajo strateško prednost pred Srbi, Ce bi se slednji, kot že tolikokrat, spet odločili za vojno. Medtem ko je kongres še vedno razdeljen, kar zadeva napotitev ameriških vojakov v Bosno, zveza Nato že-izvaja svoje naCrte. Kljub začetnim težavam naj bi že v začetku prihodnjega tedna Nato v Bosno poslal prvih 2600 pripadnikov elitnih enot, tem pa bi po podpisu sporazuma v Parizu 14. decembra sledili tudi drugi, tako da bi bilo v Bosni 60 tisoC pripadnikov mirovnih enot. Obrambni minister ZDA VVilliam Perry je povedal, da bodo ameriške enote v Bosno prodirale iz Madžarske v tankih in oklepnikih, ne po železnici, saj bi bile tako bolj ranljive za morebitne napade. Perry je zatrdil, da ameriške enote ne bodo prišle kot kavboji, ki iščejo pretep, vendar bodo nemudoma in najostreje kaznovale vsakršno izrivanje. ČISTKA V VRHU VLADAJOČE SRBSKE STRANKE Slobo ne odpušča grehov Maja Marsicević Ni dolgo tega, mogoče nekaj tednov, odkar se je Mihailu Markoviču utrnila pomenljiva misel, Id jo je izrekel v pogovoru z novinarjem tednika Telegraf. »Tisti. ki je pripravljen za vsako ceno podpisati mirovno pogodbo, bo to konec koncev gotovo storil s kapitulacijo,« je izjavil akademik. Ljudem, ki se jih drži oznaka mirovnikov, ni bil Markovič nikoli naklonjen. O njih je imel navado reci, da »ne morejo kar čez noč postati domoljubi«. Tudi Markovičev idejni kolega Borisav Jovič se očitno ni zavedal, kako hudo napako dela, ko se je odločil, da v času Miloševičeve odsotnosti izda svojo najnovejšo knjigo, ki jo je naslovil Poslednji dnevi SFRJ. V krogih, ki so blizu srbskemu predsedniku, so se hitro razširile govorice, da je bil Miloševič z nekaterimi poglavji »Dorinega dnevnika« vse prej kot zadovoljen. Toda Jovič se ni dal motiti in je celo samozavestno razglasil, da Miloševič te zanimive »literarne mojstrovine«, v kateri je srbski vodja postavljen v - za srbske razmere - povsem novo luč, sploh še ni prebral. Tako je Bora krepko obrnil hrbet Miloševiču, ki mu knjiga med vrsticami ali pa kar neposredno nalaga levji delež odgo- vornosti za začetek vojne na ozemlju nekdanje skupne jugoslovanske države. Ne kaže pozabiti, da Miloševič pri svojih sodelavcih nadvse - morda bolj kot karkoli drugega - ceni občutek za diskretnost. Jovičev! Poslednji dnevi SFRJ pa so ostro in boleče zarezali globoko v predsednikovo nedotakljivo politično intimo. Greh, ki ga Miloševič ni mogel in ni hotel odpustiti. Se ena podrobnost »poslednjih dne-vov Joviča in Markoviča« je vredna omembe. Oba sta se nedavno spustila v spor z Miloševičevo vsemogočno soprogo Mirjano Markovič, šefico jugoslovanske komunistične levice. Bora je bil prejšnji teden glavna tema enega od dnevniških zapiskov, ki jih gospa Markovič objavlja v časopisu Duga. Ne da bi konkretno poime-novala avtorja, je Markovičeva navedla in demantirala citat iz Jovičeve knjige, kjer ta mimogrede omenja, da je bil z Miloševičem na družinskih počitnicah. Predsednikova boljša polovica je Jovičevo trditev pospremila s komentarjem, da s piscem teh vrstic ni bila nikoli na skupnem dopustu, saj »počitnikuje samo s prijatelji«. Kot vedno je bil jasnovidni dnevnik gospe Markovič tudi tokrat nezmotljiv pri napovedovanju bližnje prihodnosti. (Konec) V Tuzli, kjer bo poveljstvo ameriških enot Iforja, je polkovnik John Brovvn odgovarjal na vprašanja novinarjev (AP) ______________ANALIZA_____________________ Mednarodne sile bodo predpogoj za obnovo države Glavni nalogi 60 tisoč Natovih vojakov, ki bi jih predsednik Clinton in drugi zahodni voditelji radi združili v sile za uresničevanje mirovnega načrta, bo razdvajanje sprtih strani in nadzor nad novimi razmejitvenimi črtami, zarisanimi v Daytonu. Navzočnost tujih enot pa je nujno potrebna tudi za zagotovitev minimalne varnosti, ki je pogoj za začetek dolgotrajne in naporne gospodarske, družbene in politične obnove države. Kaj se bo zgodilo po tem, ko se bodo Natove enote po 12 mesecih umaknile iz Bosne, je v marsičem odvisno od tega, kako bo v tem Času napredovalo vnovično vzpostavljanje gospodarskih in drugih vezi. Konferenca o civilnih vidikih daytonskega sporazuma se bo zaCela čez dva tedna v Londonu. Hitro uresničevanje dogovorov bo ključnega pomena, vendar se pri tem ne sme pozabiti na cilje, ki so si jih zastavili tuji ponudniki gospodarske in finančne pomoči. Pri tem ne gre samo za obnovo ampak tudi za postavitev nove gospodarske stru-kture, drugačne od tiste, ki je bila zapuščina nekdanjega jugoslovanskega sistema. Doslej je bilo gospodarskim dejavnikom, ki so tudi povzročili izbruh etničnih napetosti v Jugoslaviji junija 1991, namenjeno premalo pozornosti. Zadnjih petnajst let skupnega življenja v federaciji je potekalo v znamenju rastoCe gospodarske krize, s hiperinflacijo in neplačevanjem 23 milijard dolarjev zunanjega dolga. Ekonomski nacionalizem, ki mu je botrovala tudi decentralizacija oblasti po republikah, je v veliki meri pripomogel k razsipni porabi tujih posojil za gradnjo jeklarn in elektrarn, simbolov politične moči lokalnih veljakov. Na koncu je bila vsaka republika prepričana, da jo njene »sestre« goljufajo in izkoriščajo. Najvecja napaka bi bila, Ce bi se pomoč iz tujine usmerila v oživljanje teh belih slonov iz Časov socializma. Pri načrtovanju gospodarske obnove Bosne je zato treba upoštevati izkušnje preobrazbe nekdanjih socialističnih gospodarstev v zadnjih šestih letih. Slovenija in Makedonija, republiki, ki sta odšli iz Jugoslavije razmeroma »nepoškodovani«, ter Albanija, ki je bila pred petimi leti primer popolnoma zavoženega gospodarstva, so preživele s tržno usmerjeno gospodarsko politiko. Dokazale so, da je mogoče v nekaj letih ustvariti razmeroma uspešen bančni sistem, spodbuditi zasebno pobudo in tako za 180 stopinj obrniti majhen gospodarski sistem. Bosna je zaradi vojnega razdejanja in ogromnega števila pregnanih prebivalcev nedvomno v drugačni kategoriji. Najpomembnejši politični cilj bi moralo biti oblikovanje okvira za razvoj zasebne pobude. Ljudem bi bilo treba pomagati in jih spodbujati pri obnovi infrastrukture ter hkrati oblikovati sklade za posojila zasebnikom. Načelo »od spodaj navzgor« je edino primemo za Bosno. V deželi ne primanjkuje ljudi, ki znajo graditi, trenutno pa za zaposlitev ni veliko možnosti. Hitra privatizacija in projekti samopomoči so odločilnega pomena za zagon gospodarstva. Poleg tega pa Svetovna banka predvideva tudi oblikovanje administrativnih struktur, ki bi poskrbele za dolgoročno izvajanje reform in vlaganja v infrastrukturo. Svetovna banka predvideva, da bo 30 milijonov dolarjev dovolj za vzpostavitev in plače kakovostne gospodarske administracije v Bosni, kar naj bi bila tudi dobra naložba, da bo dolgoročna pomoč, ki naj bi znašala od tri do pet milijard dolarjev, učinkovito in pravično porabljena. Financial Times NOVICE VranHzky napovedal zmanjšanje proračunskih izdatkov DUNAJ (Reuter) - Avstrijski kancler Franz Vranitzky je v sredo napovedal zmanjšanje proracunskiega primanjkljaja z omejitvijo državne izdatke in povišala proračunske dohodke. Poudaril je, da so ukrepi nujni, ce želi država zadostiti pogojem, ki bi jo pripeljali v evropsko monetarno unijo. Kancler je govoril državljanom pred televizijskimi zasloni, javni pogovor pa je bil namenjen tudi pridobivanju volilnih glasov pred splošnimi volitvami v Avstriji. Koalicijska vlada socialnih demokratov in ljudske stranke se je zrušila prav zaradi nesoglasij o uskladitvi državnega proračuna za leto 1996, politični komentatorji pa napovedujejo, da bo Vranitzky zapustil politično prizorišče, če njegova stranka na volitvah ne bo zbrala petintridesetih odstotkov glasov. Stavka javnih delavcev se nadaljuje PARIZ (Reuter) - Stavka delavcev v Franciji, ki poteka že teden dni, je včeraj spet ohromila železniški promet in povzročila velike zastoje v prometu, upor proti vladnim načrtom o zmanjšanju javne porabe znotraj sistema blaginje pa se je razširil tudi med uslužbenci pošt in elektropodjetij. Levičarski sindikat CGT je opozoril, da so občasni odklopi električne energije povsem možni. Francoski finančni trgi, ki so še nedavno odobravali načrte premiera Juppeja, so zaradi stavke javnih delavcev postali nezadovoljni. Vlada je zatrdila, da svojih načrtov kljub protestom ne bo spremenila. Španska vlada zanika pogajanja z Eto MADRID (Reuter) - Španski minister za notranje zadeve Belloch je na včerajšnji tiskovni konferenci zanikal, da se je španska vlada z baskovsko separatistično organizacijo Eto pogajala o končanju 27-letne baskovske kampanje za neodvisnost, v kateri je bilo ubitih že skoraj tisoč ljudi. Belloch je dejal, da se bodo z Eto zaceli pogajati šele po tem, ko se bo odpovedala nasilju. Španska vlada je pogajanja z Eto zanikala po tem, ko je španski tisk zapisal, da si vlada prizadeva za sporazum z Eto pred predčasnimi splošnimi volitvami, ki naj bi potekale marca Palestinec ugrabil izraelska vojaka DZENIN (Reuter) - Potem ko je na območju palestinske samouprave ena od struj PLO nedavno ugrabila dva izraelska vojaka, so včeraj Izraelci odložili priprave na predajo Zahodnega brega Palestincem. Pripadnik Fataha je ugrabil dva Izraelca, potem ko so izraelski vojaki nameravali aretirati enega od pripadnikov te organizacije. Izraelski viri so povedali, da je bil ugrabitelj Samir Zakameh oborožen in da ga je v kavami, kamor se je zatekel z izraelskima vojakoma, varovalo 30 ljudi. Ugrabitelj je vojaka izpustil šele po obširnem posvetovanju med PLO in Izraelci. Palestinski policisti so pozneje ugrabitelja priprli, proti njemu pa bo vložena obtožnica. Na Kabul padle tri rakete KABUL (Reuter) - Včeraj zjutraj so na afganistansko glavno mesto padle tri rakete in ubile najmanj osem ljudi. Zaenkrat še ni jasno, ali so rakete izstrelili pripadniki talebanske milice, ki nadzirajo večji del severnega in zahodnega Afganistana. Vladni viri so v sredo povedali, da je afganistanskim oblastem uspelo pregnati pripadnike talebanske milice 20 kilometrov od Kabula in osvojiti vsa območja, ki so jih izgubile v zadnjih dveh tednih. Dodali so, da je bilo v ofenzivi na zapor, ki ga je islamska policija zasedla pred tednom dni, ubitih 20 talebanskih bojevnikov. ____AMERIŠKI PREDSEDNIK NA SEVERNEM IRSKEM_ Upanje na pospešitev mirovnih prizadevanj Clinton: »Ladja miru naj ne nasede na skalah sovraštva« BELFAST (Reuter) - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj v okviru petdnevne evropske turneje obiskal Severno Irsko, kjer je predstavnike sprtih političnih strank pozval, naj pospešijo mirovni proces in privolijo v skupne mirovne pogovore, o katerih sta se tik pred Clintonovim prihodom dogovorila britanski in irski premier. Clinton je prvi ameriški predsednik, ki je obiskal Belfast, prestolnico Severne Irske, ki se je ob prihodu visokega ameriškega gosta spremenila v pravo varnostno utrdbo; predsednika Clintona in njegovo soprogo Hillary je namreč varovalo kar tri tisoč irskih policistov, 17 tisoč pripadnikov britanske vojske pa je ostalo v vojašnicah, pripravljenih, da stopijo v akcijo, Ce bi bilo to potrebno. Na predvečer Clintonovega obiska so policisti v Belfastu, v bližini hotela, kjer sta zakonca Clinton bivala včeraj ponoči, našli dve bombi, nobena organizacija pa še ni prevzela odgovornosti zanji. Tiskovni predstavnik Bele hiše je povedal, da se je predsednik Clinton odločil za obisk Severne Irske v upanju, da bo njegova navzočnost pospešila mirovna prizadevanja, ki so pod vodstvom Združenih držav Amerike sprte politične strani na Severnem Irskem pred petnajstimi meseci privedla do krhkega premirja. Bill Clinton je sprte politike na Severnem Ir- skem pozval, naj preprečijo, da bi »ladja miru nasedla na skalah sovraštva«, in dodal, da morajo vse sprte strani poskrbeti, da bo gverilsko nasilje »za vedno utonilo v pozabo«. Ameriški predsednik je bil vidno ganjen na kratki slovesnosti v zahodnem, katoliškem delu Belfasta, na kateri sta dva otroka, eden iz protestantske, drugi iz katoliške družine, prebrala dva kratka sestavka. Oce enega od otrok je namreč umrl v nasilnem »obdobju težav«; tako so na Severnem Irskem poimenovali 25-letno obdobje vojne, v kateri je umrlo 3200 ljudi. »Predanost odkritemu dialogu ni dejanje vdaje, ampak dejanje moCi in zdravega razuma,« je med obiskom Belfasta izjavil Clinton. »Prišel je Cas za zmagoslavje ljudi miru,« je dejal in s tem pravzaprav nagovoril voditelje večinske protestantske stranke, ki želi, da Severna Irska ostane pod vladavino Velike Britanije, in predstavnike katoliške nacionalistične stranke, ki vztraja pri združitvi Irske in neodvisnosti od Lon- dona. Obe stranki sicer trdita, da želita mir, a prizadevanja, da bi predstavniki nasprotnih strani sedli za pogajalsko mizo, so propadla zaradi nasprotovanja protestantov, ki trdijo, da se ne bodo pogajali, dokler Irska republikanska armada -vojaško krilo katoliške stranke - ne položi orožja. Poziv k dialogu za zeleno mizo je ameriški predsednik ponovil v ločenih sestankih z Garryjem Adamsom, voditeljem Sinn Feina, političnega krila Ir e, in Davidom Trimblom, voditeljem protestantske, lo-jalistične stranke. Limuzino ameriškega predsednika je v Belfastu pričakala množica ljudi (Telefoto: AP) KRONOLOGIJA Petnajst mesecev na poti k miru LONDON (Reuter) - Ministrska predsednika Velike Britanije in Irske sta se dogovorila, da se bodo februarja 1996 zaceli pogovori vseh vpletenih strani o prihodnosti Severne Irske. Predstavljamo vam kratko kronologijo dogodkov, ki so pripomogli k pobudi, predstavljeni tik pred obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona na Severnem Irskem. - 31. avgust 1994: Irska republikanska armada (IRA), ki se je petindvajset let borila proti britanski vojaški navzočnosti na Severnem Irskem, razglasi premirje. - 6. september: Geny Adams se kot prvi voditelj Sinn Feina (pohticnega krila Ire) v zgodovini te organizacije sestane z irskim ministrskim predsednikom. Britanski premier John Major zapusti sestanek z lanom Pai-sleyjem, ker voditelj stranke Demokratični unionisti noče sprejeti zagotovil, da britanska vlada ni sklenila skrivnega dogovora z Iro. - 12. september: V eksploziji bombe, ki so jo nastavili protestantski skrajneži iz organizacije Ulstrske prostovoljne sile, sta na dublinski železniški postaji ranjeni dve ženski. -16. september: Major odpravi prepoved pojavljanja elanov Sinn Feina na radiu in televiziji ter obljubi, da se bodo prebivalci Severne Irske o mirovnem nacrtu odločali na referendumu. - 20. september: John Hume, vodja zmerno nacionalistične severnoirske socialdemokratske in laburistične stranke, se v Beli hiši sestane s predsednikom Clintonom. Ameriške oblasti Adamsu izdajo vizum za vstop v ZDA. - 13. oktober: Protestantske lojalistiCne oborožene skupine razglasijo premirje. - 24. oktober: Britanski vojaki prvič po 25 letih ne patruljirajo veC po ulicah Lon-donderryja. - 17. november: Adams obiSCe spodnji dom britanskega parlamenta. - 23. november: Britanska vojska prvič po razglasitvi premirja zmanjša število vojakov na Severnem Irskem. - 9. december: Prvi javni sestanek predstavnikov britanske vlade in Sinn Feina po 22 letih. - 22. februar 1995: Major in novi irski premier John Bruton predstavita osnutek dokumenta za ureditev političnih razmer na Severnem Irskem. - 9. marec: Ohladitev britansko-ameri-ških odnosov, ker VVashington dovoli zbiranje sredstev za Sinn Fein. - 18. junij: Začetek preliminarnih mirovnih pogovorov med Sinn Feinom in britansko vlado. - 5. julij: Mladi katoliški demonstranti na Severnem Irskem napadejo policijo z zazi-galnimi bombami, ker vlada noCe izpustiti zaprtih aktivistov Ire. - 5. september: Irska vlada preloži pogovore z Britanci, ker London vztraja, da se lahko vse vpletene strani sestanejo Sele po razorožitvi Ire. - 19. september: Predstavnik severnoirskih oboroženih protestantskih skrajnežev se prvič sestane s predstavniki irske vlade. - 17. november: Velika Britanija izpusti veC kot 80 katoliških in protestantskih zapornikov. - 18. november: Britanija ponudi Irski nov predlog za reševanje razmer na Severnem Irskem. PREBIVALCI BELORUSIJE SO MNOŽIČNO VOLILI POSLANCE V PARLAMENT NEURADNI IZIDI PARLAMENTARNIH VOLITEV V EGIPTU Predsednik Lukašenko se je opekel Šef države je pred volitvami grozil, da bo v primeru nezadostne udeležbe prevzel oblast MINSK (Reuter) - Velika udeležba na beloruskih parlamentarnih volitvah v sredo je preprečila, da bi predsednik Aleksander Lukašenko uresničil svoj načrt in prevzel celotno oblast v svoje roke. Včerajšnji uradni rezultati so pokazali, da se je volitev udeležilo več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev, veliko več kot na parlamentarnih volitvah maja leta 1994, ko je veC kot polovica sedežev v parlamentu ostala nezasedena. Dvajset poslancev so izvolili že v prvem krogu volitev, preostalih 119 kandidatov pa se bo pomerilo v drugem krogu volitev, ki bo 10. decembra. »Tokratne volitve so pokazale, da se ljudje zanimajo za politiko in še posebej za pomanjkljivo zakonodajo,« je dejal predsednik volilnega odbora Vladimir Abramovič. Nekdanji direktor kolektivnega kmetijstva in sedanji predsednik Lukašenko je namreC grozil, da bo v primeru, Ce volilci ne bi izvolili dodatnih 55 poslancev 260-clanskega parlamenta, uvedel neposredno predsedniško oblast. Lukašenko je po neuspešnih zadnjih parlamentarnih volitvah s prezirom gledal na delo zakonodajne- ga telesa, ni upošteval odločitev vrhovnega sodišča, suspendiral je sindikate in prepovedal številne časopise. Med izvoljenimi kandidati je osem komunistov in njihovih zaveznikov ter en liberalec, ki sodeluje z odpuščenim direktorjem centralne banke in reformistom Stanislavom Bogdanovičem. Bogdanovič in Stanislav Suškevic, nekdanji beloruski voditelj, bosta kandidirala tudi v drugem krogu volitev. Konservativci in komunisti so pred volitvami ogorčeno nasprotovali določbi Lukašenka, s katero je omejil uporabo medijev v volilni kampanji in določil, da lahko vsak kandidat za svojo kampanjo porabi le 600 tisoC beloruskih rubljev oziroma 50 ameriških dolarjev. Vodja nacionalistične stranke Zenon Poznjak je bil sicer izvoljen v svojem volilnem okrožju, toda volitve so v tem okrožju razveljavili. Trije njegovi kolegi imajo dobre izhodiščne po- ložaje za drugi krog volitev. Po uradnih rezultatih je bila volilna udeležba 61, 2-odstotna, volitev pa so se množično udeležili celo prebivalci glavnega mesta, Čeprav se jih je na prejšnjih volitvah na volišča odpravilo zelo malo. Lukašenko je povedal, da ni izkoristil svoje volilne pravice. »Ce mi parlament namerava zavezati roke, mu bom povrnil z obrestmi,« je povedal in dodal, da bodo imeli v Belorusiji predsedniško oblast, kakršno imajo v osnovi že zdaj. Po voli- tvah pa so volilci dejali, da jih je Lukašenko, ki je na lanskih volitvah pre-priejivo zmagal, razočaral, saj mu ni uspelo dvigniti življenjskega standarda v Belorusiji. »Triindvajset let sem bila zaposlena v gradbeništvu, zdaj pa si s svojo pokojnino ne morem plačati niti najemnine za stanovanje, ki je vse prej kot veliko in udobno,« se je pritožila 70-letna Nade-zda Bondarenko. »Nujno potrebujemo parlament, kakršenkoli parlament,« je dodala. Ron Popeski / Reuter Beloruski predsednik Lukašenko med privrženci (Telefoto: AP) Mubarak bo ohranil vso oblast Kandidatom Muslimanske bratovščine ni uspelo priti v parlament KAIRO (dpa) - Na sredinih parlamentarnih volitvah v Egiptu je vladajoča Nacionalnodemokratska stranka pod vodstvom predsednika Hosnija Mubaraka uresničila napovedi, da bo ohranila absolutno oblast v državi. Takoj po zaprtju volišč je bilo jasno, da bodo na-cionaldemokrati ohranili večino tudi v novem parlamentu, ki se bo prvič sestal 13. decembra. Uradni izid voUtev bo sicer znan šele danes, toda egiptovska tiskovna agencija je že poročala, da so nacional-demokrati zmagali v vsaj 47 od 222 volilnih okrožij. Tudi vsi člani dosedanje egiptovske vlade naj bi si že zagotovili sedeže v novem parlamentu. V ozadju glasovanja pa je boj za oblast med egiptovsko vlado in prepovedano Muslimansko bratovščino. Po doslej zbranih podatkih noben predstavnik Muslimanske bratovščine ni zbral dovolj glasov za vstop v parlament. Približno 21 milijonov državljanov je med štiri tisoč kandidati iz štirinajstih strank izbiralo 444 poslancev. V vaseh v okolici Kaira so volilci v sredo še pozno popoldne v dolgih vrstah čakali pred volišči. Med razlogi za večjo udeležbo kot pred petimi leti so - poleg »spopada« med Muslimansko bratovščino in egiptovsko vlado - tudi kandidature strank Novi Vafd, Islamske delavske stranke in Liberalne stranke, ki je trenutno najveCja opozicijska stranka v Egiptu. Poleg visoke volilne udeležbe so bile za sredine volitve značilne predvsem nepravilnosti in nasilje, ki se je nadaljevalo tudi vCeraj. Po vsej državi naj bi po navedbah opazovalcev sredi vohtev zaprli vsaj 26 volišč, ko se je izkazalo, da bodo opozicijski kandidati prejeli »preveč« glasov. V spopadih med privrženci različni skupin v provincah Sohak, Dakalija in Garbija ter v Kairu naj bi bilo ranjenih vsaj 200 ljudi, umrlo pa naj bi pet oseb. Leta 1990 je v spopadih umrlo 14 ljudi, več kot sto pa jih je bilo ranjenih. Opazovalci poteka volitev vladi in opoziciji očitajo volilne prevare. Tako naj bi predstavniki obeh taborov vdrli na nekatera volišča, izpolnili večje šte- vilo glasovalnih lističev in jih vrgli v volilne skrinjice. Na nekaterih voliščih pa naj bi glasovalne skrinjice kar zažgali. Predstavnik v prejšnjem tednu razpuščene Muslimanske bratovščine El Hodeibi ni našel svojega imena na volilnem seznamu, Čeprav je bil v kairskem okrožju Doki protikandidat dolgoletne ministrice za socialo Amal Osman. Poleg tega naj bi egiptovske oblasti po besedah Hodeibija neposredno pred volitvami in na dan volitev brez razlogov aretirale na stotine privržencev Muslimanske bratovščine. Egiptovski predsednik je sicer zadnji veCer pred volitvami razložil, da je ukazal pošteno izvedbo volitev in da so zato mednarodni opazovalci, ki jih je zahtevala opozicija, popolnoma nepotrebni. Volitve so spremljali tudi izredno strogi varnostni ukrepi, saj je egiptovska vlada pretekli teden napovedala začetek političnega boja proti islamu. Na vodilo Muslimanske bratovštine »Islam je rešitev« pa so se nacionalde-mokrati Hosnija Mubaraka odzvali z geslom »Ne terorizmu - ne Muslimanski bratovščini«. ŠOŠTANJ / LASTNINA MESTNE SKUPNOSTI VIPAVA / NEJASNA LASTNINSKA RAZMERJA Merjenje moči med mestnimi veljaki Krajevna skupnost Šoštanj se bori za svoj pravni obstoj in nasprotuje lastni ukinitvi Iz Šaleške doline sta na ustavno sodišče romala že dva zahtevka za presojo ustavnosti določil statuta nove občine Šoštanj. V prvem velenjski župan Srečko Meh prosi za razsodbo o ustavnosti 131. člena, v dru-gem pa svet KS Šoštanj dvomi v ustavnost 8. člena občinskega statuta. Meh meni, da je sporen člen statuta občine Šoštanj, ki občini dovoljuje, da se odreče vsem obveznostim, ki bi nastale ob razdelitvi premoženja in obveznostim prejšnje skupne občine Velenje. Svet krajevne skupnosti Šoštanj pa je prepričan, da nove občinske oblasti krajevni skupnosti oziroma mestu Šoštanj ne bi smele vzeti statusa pravne osebe, saj bi s tem prešla v last občine tudi vsa lastnina krajevne skupnosti, ki so jo krajani pridobili predvsem s krajevnimi samoprispevki, prostovoljnim delom in s pomočjo delovnih organizacij. Natanko čez teden dni bodo tako v Šoštanju odprli novo krajevno pridobitev, novo športno dvorano, ki so jo postavili s pomočjo krajanov, šo-štanjske termoelektrarne in velenjskega premogovnika. Vendar pa naj bi že z današnjim dnem krajevna skupnost ostala brez lastnega žiroračuna in statusa pravne osebe, ob koncu leta pa se bo iztekel tudi mandat vodstva krajevne skupnosti Šoštanj. Čeprav je na prvi pogled videti, da gre za nepotreben spor, saj naj bi tudi po novem vse šoštanjske pridobitve iz preteklosti še naprej ostale na svojem mestu in torej v rabi Šoštanjčanov, temu vendarle ni tako. Vodstvi občine in »odmirajoče« krajevne skupnosti o tem javno sicer ne govorita, toda v Šoštanju gre pravzaprav za nekaj povsem drugega. Treba je namreč vedeti, da je sedanji občinski svet sestavljen iz različnih strank, ki do letos niso imele veliko besede v vrhu krajevne skupnosti, saj naj bi tega zasedali »ljudje od prej«. Pri sporu o statusu krajevne skupnosti in o njeni lastnini torej ne gre toliko za pravična načela do Šoštanjčanov, ki so se v preteklosti marsičemu odrekli, da njihovo mestece v senci Velenja ne bi povsem propadlo, temveč za merjenje moči med novimi in starimi mestnimi veljaki. Brane Piano Oteženo vračanje skupnega premoženja Les agrarne skupnosti Ravnik-Orlovše za vipavski zadružni dom Ko so nasledniki nekdanje Agrarne skupnosti Ravnik-Orlovše začeli v letu 1992 razmišljati, kako bi povrnili nekdanje pašnike na območju Nanosa v skupni površini 659 hektarov, menda za vračilo nekoč skupne zemlje ni bilo pravne osnove. Leto prej sprejeti zakon o denacionalizaciji namreč ni poznal skupne ali vaške lastnine, predvsem pašnikov in gozdov. Težav s solastnino, ki bi bila v naravi nerazdeljena, vendar bi bili solastniki knjiženi v idealnih deležih, naj ne bi bilo. Skupna lastnina pa ne le, da ni bila razdeljena, pač pa tudi lastniki niso bili knjiženi. Predvsem na Primorskem je zaradi bližine meje in prve svetovne vojne pravni promet v primerjavi z drugimi deli Slovenije zamrl, zato lastništvo tudi ni bilo knjiženo. Oseminosemdeset Vipavcev in njihovih naslednikov je ugotovilo, da je po zemljiški odvezi leta 1848 z nepremičnina- mi na Nanosu gospodarila Agrarna skupnost Ravnik-Orlovše vse 19. in prvo polovico 20. stoletja. Iz zemljiškoknjižnih izpisov izhaja tudi, da so bile nepremičnine preknjižene v splošno ljudsko premoženje po mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1947, je povedal predsednik skupnosti Pavel Perhavec. Vipavska agrarna skupnost je nedavno prejela odločbo o vrnitvi premoženja na Nanosu, razen trinajstih hektarov, za katere naj bi skupnost opravila postopek identifikacije v skladu z zahtevo sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč. S tem si sklad prisvaja pravice, ki mu ne pripadajo, saj se postavlja nad sodišče in državo, je poudaril Rudi Simac, predsednik Agrarnih skupnosti Slovenije. Odločba, s katero je vipavska agrarna skupnost dobila vrnjeno premoženje, je prva po lani sprejetem zakonu o vnovični vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter povrnitvi njihovega premoženja in pravic, predvsem pa je pomembna za pospešitev reševanja drugih zahtevkov, ki jih je trenutno okoli 600. V vipavskem primeru gre za trško lastnino, zato je pričakovati pospešitev postopkov tudi na primer v Tržiču, Kamniku, Bovcu, Tolminu, Pivki in drugod. Agrarna skupnost Ravnik-Orlovše površin, ki so bile pred 60 leti še pašnik, zdaj pa so poraščene z gozdom, ne bo razdelila v naravi, tudi zato, ker bi jo to stalo najmanj pol milijona nemških mark. Poslovanje bo vodil upravni odbor. Na območju skupnosti je okoli 5.000 kubičnih metrov lesa, ki ga bodo oddali v koriščenje na osnovi javnega razpisa. Na novinarski konferenci v Vipavi je bilo tudi rečeno, da si nekatere primorske občine, posebej sta bili imenovani občina Kanal in Sežana, kljub zaščiti nezakonito prisvajajo premoženje agrarnih skupnosti, gre pa za dohodek ostanka od loma gozdov ali za dohodek od zemljišč za avtocesto. Z^to naj bi sprožili tudi parlamentarni postopek proti tožilstvom, ki so to dopustila. Artur Lipovž NOVICE Najboljši študenti ekonomije LJUBLJANA - Najboljšim študentom Ekonomske fakultete v Ljubljani je dekan prof. dr. Danijel Pučko včeraj izročil letna priznanja in pohvale. Na krajši slovesnosti, ki so jo letos priredili že štirinajstič v okviru tedna ljubljanske univerze, je dekan Pučko poudaril, da so priznanja spodbuda za nadaljnje delo na ekonomskem področju. Največ pohvale zasluži osem dobitnikov fakultetnih priznanj - šest študentk in dva študenta -, ki so v vseh štirih letih študija redno napredovali v višji letnik, ne da bi padli na preizkusu znanja, poleg tega pa imajo povprečno oceno yišjo od 8, 5. Prav od teh študentov fakulteta pričakuje, da že v bližnji prihodnosti postanejo znana imena v poslovnem svetu. Pohvale, ki jih podeljujejo za posamezne letnike, pa je prejelo 66 študentov, ki so bih v preteklem šolskem letu brez negativne ocene in so dosegli povprečno oceno 8, 5 in več. Najmanj, devet, jih je bilo iz prvega letnika, kar potrjuje znani izrek, da je vsak začetek težak. (P. K.) Posekali platane HRASTNIK - Pred tedni so v Hrastniku posekali stare platane ob regionalni cesti in v bližini stanovanjskih blokov na Cesti 1. maja. Na direkciji za prostor, okolje hi javne komunalne službe v občini Hrastnik so glede tega posega prositi za mnenje strokovnjake iz Volčjega Potoka in drugih ustanov in ti so jim svetovati takšen ukrep. Seveda bodo vzporedno z zazidalnim načrtom obrtne cone Boben uredili tudi park. (2. K.) Okrogli mizi SKD NOVO MESTO - Občinski odbor SKD bo danes nadaljeval obisk na terenu, saj bodo pripraviti kar dve okrogli mizi. V OS Žužemberk bosta drevi ob 18. uri gosta večera poslanec v DZ Benjamin Henigman, M bo govoril, o trenutnem političnem položaju, in župan novomeške občine Franci Koncilja. Uro pozneje pa bosta v Brusnicah gosta večera Franc Černelič, poslanec v DZ, in Feliks Strmole, sekretar za komunalo občine Novo mesto. (J. 2.) Pet let MPZ Otočec NOVO MESTO - Pevci moškega pevskega zbora Otočec z zborovodjem Jožetom Torijem bodo svojo petletnico delovanja proslavili z današnjim slavnostnim koncertom v avli Kulturnega centra Janeza Trdine, ki se bo začel ob 19. uri. Na koncertu bo nastopil tudi mešani pevski zbor Ajda z zborovodjem Milanom Pavlicem iz Šentjerneja. (J. 2.) KRAJA V NUK S starimi knjigami do bogastva Varnostnik je knjige odnašal domov LJUBLJANA - Sredi septembra so preiskovalci ljubljanskega urada kriminalističnih služb dobili v obdelavo nov, nekoliko nenavaden primer. Iz Narodne univerzitetne knjižnjice v Ljubljani so namreč dobili prijavo, da je izginilo 31 knjig, ki so slovenska kulturna in zgodovinska dediščina, saj so bile iz 12., 15., in 16. stoletja. Vrednost starih knjig - nekatere so bile napisane še ročno - naj bi na trgu ljubiteljev starin dosegle tudi milijon nemških mark. V knjižnici niso mogli razumeti, kako so knjige lahko izginile, saj so bile dobro varovane v zaklenjeni blagajni, znakov, ki bi kazati na vlomno tatvino, pa ni bilo. Sprva so misliti, da so jih morda kam založiti, vendar je bilo to glede na način njihovega dela skoraj nemogoče, zato so se po pomoč obrnili na policijo. Korak za korakom so se preiskovalci le prebili do kradljivca - varnostnika ene od varovalnih agencij, ki je bil zadolžen za varovanje knjižnjice in »papirja« v njej . Mož se je že poleti domislil, da bi lahko dodobra izkoristil in vnovčil svojo službo varnostnika. Tako je že v juliju izdelal dvojnike nekaterih ključev knjižnice, ki so ga potem v samotnih nočeh neovirano pripeljali do dragocenih knjig. Od konca julija pa vse do avgusta jih je počasi odnašal iz knjižnice in jih skupaj s prijateljem ponujal na starinar-skem trgu. V sredo sta nekaj po poldnevu prišla iz hiše na Bra-tovževi ploščadi s sedemnajstimi knjigami pod pazduho 26-letni Goran C. in njegov tri leta mlajši prijatelj Dejan V. Fanta sta zakoračila naravnost v roke ljubljanskim kriminalistom, ki jih je preiskava v sodelovanju s kriminalisti iz Kopra, kjer sta očitno neuspešno skušala prodati nekaj knjig, pripeljala na njun naslov. V poznejši hišni preiskavi so našli še preostalih štirinajst knjig. Vlado Kadunce Neprijeten sorodnik LJUBLJANA - V sredo zvečer je 45-letna Radečanka, sicer zaposlena v ljubljanski ribarnici, po končanem delu odnesla kaseto z dnevnim izkupičkom v nočni trezor na Miklošičevi ulici. Ko je dala denar v trezor, je k njej pristopil mlajši moški, ki je dejal, da jo pozna in da je pravzaprav eden njenih (očitno ne prav bližnjih) sorodnikov. Predlagal ji je, da gresta skupaj do železniške postaje, ko pa sta prišla na parkirišče na ulici Komenskega, je razvneti fant svoji sorodnici ponudil spolne odnose. 2enska je vsiljiveža odločno zavrnila, ta pa jo je nenadoma z udarci pobil na tla in ji vzel torbico, v kateri je imela tri tisoč tolarjev gotovine. Žensko so zaradi poškodb glave odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, »vročega« in nasilnega sorodnika pa še iščejo. (V. K.) Milijon nemških mark vreden »papir« v potovalkah (Foto: UNZ Ljubljana) Rofary klub pomaga prizadetim otrokom LJUBLJANA - Rotaiy klub Ljubljana bo tudi letos organiziral dobrodelni Miklavžev koncert, ki bo namenjen zbiranju sredstev za obnovo hiše, v kateri bodo bivali duševno prizadeti mladostniki, pomagali jim bodo prostovoljci organizacije Barka. Hkrati bodo zbirali denar za didaktično-terapevtske igrače JOMI za otroke. Koncert, na katerem bodo nastopili številni slovenski umetniki, bo 2. decembra ob 20. uri, neposredno pa ga bo na prvem programu prenašala Televizija Slovenija. Med prenosom bodo gledalci lahko svoje prispevke sporočili po telefonu ali pa jih nakazali na humanitarni žiroračun Rotary kluba Ljubljana (št. 50100-620-133-05-1010115-1681176). (S. K.) Dražba slik za pomoči potrebnim novo mesto - Novomeški Lions klub, ki združuje 27 članov, bo drugo obletnico ustanovitve proslavil z veliko dražbo slik. Prireditev bodo pripravili drevi ob 20. uri v restavraciji Tango na Otočcu. Z dražbo bodo počastiti še eno pomembno obletnico, in sicer 75-letnico novomeške pomladi, ki je s svojo ustvarjalnostjo prinesla v slovensko kulturo veliko tega, kar v li-onizmu spoštujejo in častijo še danes. Klub je doslej pomagal bolnikom z multiplo sklerozo z nakupom aparata za vaje. Najboljšemu slovenskemu fiziku so plačali pot na tekmovanje v Avstralijo. Letos so z dobrodelno akcijo omogočili nakup posebno prilagojenega računalnika za slabovidno deklico Bernardo Stanko iz Gruče pri Senterneju. Z izkupičkom od dražbe slik bodo pomagali pomoči potrebnim, žal pa, kot ugotavlja predsednik kluba Vlado Bahč, je teh veliko več, kot jim lahko pomagajo po svojih zmožnostih. Na dražbi bo 50 stik 32 avtorjev vseh slogovnih usmeritev in generacijskih razponov, med njimi so tudi dela Lamuta, Jakca, Beera in Lackoviča. Vstopnina in nakup slike štejeta kot davčna olajšava pri napovedi dohodnine, zato novomeški levi pričakujejo veliko zanimanje za nakup umetniških del, med gosti pa bodo tudi nekateri elani diplomatskega zbora iz Ljubljane. Jože Žura TV SPORED Petek, 1. decembra 1995 £ RAM 6.45 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.00 14.40 15.10 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 22.45 22.50 0.00 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La locanda nella foresta (pust. Nem ’57) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera, informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Film: Bella, bionda... e dice sempre di si (kom., ZDA '91, i. K. Basinger, A. Baldvrin, R. Loggia) Dnevnik 1 Variete: Paese delle sirene - Praznik na vodi (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme, 0.30 Kultura News, 1.00 Potihoma RAI 2 Oddaja za najmlajše Nan.: Woof Nad.: Paiadise Beach Aktualno: Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno variabile TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Variete: Quante storie Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Sereno Variabile Vreme in dnevnik Nan.: Hunter Sport in predstavitev TG Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TG2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija EE3 TG 2 Dosje Dnevnik, vreme, 0.10 Iz Parlamenta Variete: Ponoči, na trgu Italija Film: Dady nostalgie m RAI 3 8.30 12.00 13.00 14.00 14.45 15.00 15.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 1.00 Oddaje Videosapere: Robinson in Petek, Zdravje, Potovanje po Italiji, Islam, Filozofija, Me-dia/Mente, Cestni pisatelji, Znanstveni dnevnik Dnevnik, Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Video-Zorro (vodi O. Beba) Deželne vesti, dnevnik Rubrika: Articolo 1 Nan.: Blue jeans Športno popoldne Aktualne teme ob 17-ih Dok. Geo Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti SP v smučanju Aktualna odd. ob dnevu AIDS-a: Come prima piti di prima t’ amero Dnevnik, deželne vesti Dok.: Sogni infranti Pubblimania-Carosello Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Fuori orario Š5 RETE 4 7.25 11.40 13.30 14.00 14.15 15.20 17.10 18.00 20.00 20.30 22.35 1.10 1.20 Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.00 Felicitb, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Colombo Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: 11 molto onorevole Mr. Pennypacker (kom.) Aktualno: Perdonami Aktualne teme: Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik TV film: La ciociara (dram., It. ’89,11. del) Film: Una piccola vita da salvare (dram., ZDA ’93) Film: La mosca 2 (srh., ZDA ’89, i. E. Stoltz, D. Zuniga), vmes (23.30) nočni dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti @ CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Shtiw Televizijsko sodišče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo 6 giustoi, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Scherzi a parte (vodita Teo Teocoli, Mas-simo Lopez) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik TG5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia 'flKa Risanka: Pikijeve dogo-I divsčine tM TV dnevnik BORIS S, popravila TV - VCR ___antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 214871 IT SLOVENIJA 1 09.35 10.00 10.40 11.40 12.35 13.00 14.40 15.10 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 21.35 22.00 22.20 22.40 23.05 23.55 Tedenski izbor: Otroci širnega sveta, 9. del ameriške dokumentarne nanizanke Prva bojna črta, oddaja o AIDS-u Roka Rocka Kimberley - dežela vodnih božanstev, avstralska poljudnoznanstvena oddaja Znanje za znanje, učite se z nami Poročila Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper S triptih, ponovitev TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 48. oddaja Heathcliff, 13. del risane serije Sorodne duše, 18. del angleške serije Umetnost in civilizacija Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Žarišče Sova Frasier, 13. del serije Načelnik Scali, 3. del Mama bo dopolnila sto let, španski film # ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village K E Odprti studio Sport studio i $5 Otroški variete Variete: Generazione X Nan.: Classe di ferro, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 11 principe di Bel Air Film: Terminator 2 - 11 giorno del giudizio (fant., ZDA ’91, i. A. Schvvar-zengger, L. Hamilton) Film: L’ allenatore nel pallone (kom., It. ’84, i. L. Banfi), vmes (23.30 ) Fatti e misfatti Filmske novosti Italia 1 šport Aktualno: Ciak Nan.: Guerra dei mondi IT SLOVENIJA 2 Videostrani Forum Učitelj, 9. del ffan. serije Omizje Osmi dan Sorodne duše, 17. del serije Alfred Hitchcock vam predstavlja, 19. del nanizanke Načelnik Scali, 2. del Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, 7. del poslovne oddaje Spin Smrt Jugoslavije, angleška dok. oddaja Nepomembna afera, 5. del nemške nadaljevanke Odisej in sin, tv priredba predstave SMG Učiteljski pevski zbor, Emil Adamič, jubilejni koncert TV jutri, videostrani # TELE 4 A KANALA 13.30 20.30 22.00 19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Orgoglio di razza Gospodarstvo (•) MONTECARLO 14.00 14.10 19.00 20.30 23.00 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Addio, Mr. Chips! SP v smučanju Film: Ufficiale e genti-luomo (dram., ZDA ’81) Film: Diritto di cronaca ■ Novice SR Novice gg Spot tedna, A-Shop Luč svetlobe, 568. del Dežurna lekarna, 55. del BB Pika na A BB Vreme Otroški program To trapasto življenje, 13. del am. nanizanke Devetdeseta, oddaja o stilu Vodni stroj, ameriški film Novice Gost pike na A Popolni tujci, pon. filma EU Koper Euronevvs Meridiani - aktualna tema Peter Pan Club, otroška oddaja Slovenski program: Studio 2 Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Peter Pan, otroška oddaja Euronevvs Vzporedna življenja, avtor: Silvano Sau Sredozemlje Vsedanes - TV Dnevnik NBA - košarka EKIP Avstrija 1 11.30 13.00 13.40 14.05 15.40 16.30 17.10 17.35 18.05 19.30 19.53 20.00 20.15 22.05 22.15 00.00 00.05 01.45 02.10 03.10 V dolini tigrov, ameriški film, 1965 Otroški program: Družina Nikolaus Nekoč je bilo vesolje Am dam des Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija: Darmok Baywatch: Kriza srednjih let Kdo je šef?, Angela v ringu Zlata dekleta: Lepotica in zver Dr. Quinn, nadaljevanka Cas v sliki, kultura Vreme Sport E. T. - vesoljček, ameriški znanstvenofan-tasitcni film, 1981 Režija: Števen Spielberg Sport Roadhouse, ameriški akcijski film, 1989 Cas v sliki Poročila ob enajstih, ameriški tv film, 1985 San Diego, Kalifornija. Frank Kenley je priljubljen voditelj pri lokalni tv postaji. Ne strinja se z direktorjem programa Erickom Rossom, ki hoCe v hudem konkurenčnem boju privabiti gledalce z zgodbo o dekletu, ki trdi, da jo je posilil njen profesor. Kdo je šef?, ponovitev Schiejok, ponovitev Dober dan Avstrija, ponovitev ™spAvstrija 2 Videostrani Vreme Schiejok vsak dan, ponovitev Lopovska čast, nemška komedija. 1966 Šiling Cas v sliki Vera, ponovitev Na lastno odgovornost: Izgubljeni sin Umor, je napisala: Žrtev festivala Schiejok vsak dan Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Pogledi od strani XY - nerešeno Stric doktor, 6. del: Jonas Cas v sliki Mešano, Vatikan - zgodovina duhovnega in posvetnega središča katoliške cerkve Kultura Pogledi od strani I||§1 z EZmE Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino,'' 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;!7.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Prava stanovitnost; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slovenija; 22.05 Igra; 23.15 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30,13.30, 14.30-Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Aktualna tema; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 M uzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z Markom Vuksanovičem do polnioči. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gailetti; \K).35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Di-scoteca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.00 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; RA Celje. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10,40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30- 24.00 Večerni pr.. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli. Radio študent 0.00 Radio Kaki; 10.00 Z zasedanja študentskega parlamenta; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije 8c Napovedi; 15.00 OF; 17.00 Civilno-družbene skupine: Ženske v OFFu; 19.00 TB: Dr. Explosion; 21.00 Te amo Kuba. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnev-nik;8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: Ajša Najša (r. M. Peterlin, 13.): 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ceci-lijanka '95; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Kitarist M. Feri v studiu: 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila: 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. MENJALNIŠKI TEČAJI 30. november 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaiza 1 ATS) (tečaj za lOOlTL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 88,90 89,95 12,45 12,78 7,80 8,20 A banka Koper 88,65 89,70 12,43 12,75 7,78 8,13 A banka Nova Gorica 88,60 89,65 12,43 12,74 7,85 8,11 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 88,80 89,70 12,60 12,95 7,90 8,30 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 89,20 90,10 12,55 12,75 7,80 8,15 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 88,74 89,59 12,51 12,69 8,00 8,03 Come 2 us 89,55 89,95 12,62 12,72 7,80 8,10 Tel: 061/ 16-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 88,90 90,00 12,60 12,80 7,70 8,15 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 - - - - - - Kompas Hertz Celje 89,00 89,50 12,62 12,72 7,80 8,05 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 89,00 89,50 12,62 12,72 7,80 8,05 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 89,00 89,50 12,62 12,72 7,80 8,05 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 89,00 89,50 12,62 12,72 7,80 8,05 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled 89,00 89,50 12,62 12,72 7,80 8,05 Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 89,00 89,50 12,62 12,72 7,80 8,05 Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 89,00 89,50 12,62 12,72 7,80 8,05 Tek 062/225252. od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d. 88,25 89,60 12,50 12,75 7,65 8,15 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 89,60 90,10 12,65 12,80 7,80 8,10 M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603 Poštna banka Slovenije 87,65 89,65 11,75 12,75 7,40 8,05 Publikum Ljubljana, t: 312-570 89,35 89,75 12,65 12,73 8,00 8,08 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 89,45 89,75 12,65 12,70 7,95 8,00 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 89,15 89,50 12,65 12,70 7,90 8,05 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 89,30 89,55 12,68 12,70 7,80 8,05 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 87,90 89,55 12,40 12,75 7,50 8,00 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 89,30 89,55 12,60 12,64 7,98 8,04 Publikum NM, t: 068/ 322-490 89,30 89,75 12,60 12,73 7,95 8,05 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 89,55 89,70 12,60 12,75 7,95 8,20 Publikum Portorož, t: 066/747-240 89,43 89,75 12,65 12,70 7,94 8,00 Publikum Ljubljana Miklošičeva - - - - - - Tel: 061/ 318-788 SKB d.d.,*** 87,80 89,99 12,45 12,88 7,75 8,25 SHP Kranj, t: 064/331-741 89,50 90,00 12,65 12,75 7,90 8,20 SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 88,95 89,99 12,44 12,80 7,82 8,26 UBK Ljubljana, t: 061/444-358* 87,90 89,65 12,40 12,75 7,60 8,10 Upimo Ljubljana, t: 061/214-388, 1 >-64-292 ' lecaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'” včerajšnji tećaji ‘ Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju! Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 30. NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1571,00 1613,00 nemška marka 1095,00 1128,00 francoski frank 318,00 328,00 holandski gulden 977,00 1007,00 belgijski frank 53,00 55,20 funt šterling 2412,00 2486,00 irski šterling 2495,00 2571,00 danska krona 283,00 291,00 grška drahma 6,60 7,00 kanadski dolar 1157,00 1192,00 japonski jen 15,40 16,00 švicarski frank 1350,00 1391,00 avstrijski šiling 155,60 160,30 norveška krona 248,00 256,00 švedska krona 241,00 248,00 portugalski escudo 10,50 10,90 španska pezeta 12,80 13,40 avstralski dolar 1172,00 1208,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,60 13,10 hrvaška kuna 275,00 305,00 30. NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1569,00 1619,00 nemška marka 1103,00 1138,00 francoski frank 317,00 328,00 holandski gulden 977,00 1007,00 belgijski frank 53,20 55,00 funt šterling 2411,00 2501,00 irski šterling 2494,00 2589,00 danska krona 283,00 293,00 grška drahma 6,60 7,20 kanadski dolar 1156,00 1196,00 švicarski frank 1356,00 1391,00 avstrijski šiling 155,50 160,50 slovenski tolar 12,50 13,00 27. NOVEMBER 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 7,75 8,30 Avstrija Posojilnica Zelezno-Kapla 7,90 8,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 7,80 8,40 Avstrija Posojilnica Šentjakob 7,90 8,60 Avstrija Posojilnica Ločilo 7,75 8,20 24. NOVEMBER 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4100 1.4140 1.4180 funt šterling 2.2050 2.212 2.2190 irski funt 2.2740 2.2810 2.2880 kanadski dolar 1.0395 1.0435 1.0475 nizozemski gulden 89.188 89.298 89.408 švicarski frank 123.940 124.04( 124.140 belgijski frank 4.8547 4.8647 4.8747 francoski frank 28.998 29.058 29.118 danska krona 25.744 25.804 25.864 norveška krona 22.626 22.686 22.746 švedska krona 21.585 21.645 21705 italijanska lira 0.8849 0.8889 0.8929 avstrijski šiling 14.192 14.212 14.232 španska peseta 1.1639 1.1679 1.1719 portugalski escudo 0.9533 0.9563 0.9593 japonski jen 1.3943 1.3958 1.3973 finska marka 33.440 33.520 33.600 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 1.12.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM «7.77 88.17 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviua tolarje. . Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1 333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 230 z dne 30. 11. 1995 - Tečaji veljajo od 1. 12. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 191 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 92,3291 1224,7639 419,2100 91,2131 2224,9633 2894,9512 2495,1990 8617,2087 7,7512 2317,6759 122,1490 7695,6844 1953,5212 82,1910 1896,2167 10607,7839 189,4063 123,8035 158,7763 101,0195 92,6069 1228,4492 420,4714 91,4876 2231,6583 2903,6622 2502,7071 8643,1381 52,4466 196,9771 7,7745 2324,6498 122,5165 7718,8409 1959,3994 82,4383 1901,9225 10639,7030 189,9762 124,1760 159,2541 101,3235 92,8847 1232,1345 421,7328 91,7621 2238,3533 2912,3732 2510,2152 8669,0675 52,6039 197,5680 7,7978 2331,6237 122,8840 7741,9974 1965,2776 82,6856 1907,6283 10671,6221 190,5461 124,5485 159,7319 101,6275 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 1.12.1995 dospelost blag. Število dni do tečaj za vpis v % tekoča nominalna vrednost (v SIT) zapisa dospelosti (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 20.3.96 110 100.3120% 100.5643% 100.4381% 1,700,000 170,000 852,652 85,265 854,796 85,480 1,707,448 170,754 ^ubl^nsk* Tečajnica borznega trga št.: 227 Datum: 30. 11. 1995 utBuoi* sioa ochancc ne. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon st.dat(3) enotni tečaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Min. im srt TiTT? »i KiTi niil iRinTfi HC 81 (11.5.95) 13.000 30.11. 13.000 13.500 13.000 13.000 195 m 665 (13.6.95) 18.722 ,64- 30.11. 18.670 18.920 19.050 18.670 5.654 ;al 500 (2)(11.9,95) 18.200 1,07 30.11. 18.050 18.400 18.200 18.200 546 5K1R 101 (24.2.95.) 39.000 ,11- 30.11.. 38.800 39.180 39.100 38.300 33.423 W1 1JST73T Tfsm 3CE1 10,0 2.(1.10.95) 108,0 ,96 30.11. 107,0 109,0 108,2 107,0 133 iSOl 8,0 5.30.6.95) 104,8 ,02 30.11. 104,0 104,5 105,3 104,5 2.809 !S02 9,5 10.(1.10.95) 118,5 ,35 30.11. 117,6 118,5 118,5 118,1 58.479 1S08 5,0 5.(30.11.95) 99,0 29.11. 98,0 101,0 1811 7,0 5.(15.7.95 103,0 28.11. 97,5 104,0 1SL1D 8,0 5.(30.6.95] 103,0 ,85- 30.11. 103,1 103,7 103,0 103,0 359 1SL2D 9,5 10.(1.10.95) 116,0 28.11. 114,5 SKB1 10,0 6.1.11.95) 106,1A ,09 30.11. 106,0 107,7 106,1 106,1 5.354 SKB2 10,5 4.(15.9,95) 112,5 ,57 30.11. 111,7 112,5 112,5 112,5 5.060 SKR! 5,0 3.(30.6.95) 84,1 29.11. 82,0 90,0 'MTi BTCTT* SUHE 3TBR 31 (2)(28.7.95.) 15.302 1,50 30,11. 15.300 15.650 15.600 15.100 21.208 3AD 10.000 (1.6.94. 184.391 ,42- 30.11. 184.000 185.750 187.000 .82.300 53.842 FMD 1715 (24.5.95. 27,644 7,38- 30.11. 27.320 28.500 29.790 27.010 13.905 1PGR (D 25.030 28.11. 25.040 25,400 MR (1 17.029 28.11. 16.720 17.700 «KZ 218 (30.3.93.) 16.399 ,01- 30.11. 16.320 16.410 16.770 16.310 7.642 m 21 (26.6.95.) 5.154 ,49- 30.11. 5.150 5.200 5.190 5.080 2.149 im (5) 1.183 2,09 30.11. 1.182 1.194 1.200 1.140 19.370 MfS E sssn Hilli- (BTP 2750 (22.6.95) 41.000 ,24 30.11. 38.200 40.300 41.000 41.000 41 PFNP (1) 63.162 2,90- 30.11. 62.850 63.900 64.100 62.850 15.917 JBKP 720 (25.5.95.) 15.990A 30.11. 11.400 16.000 15.990 15.990 7.755 ra>p dl 44.000A 2,33 30.11. 43.500 44.000 44.000 44.000 44 2Q3C SJEDI S3B mr* IZG 11,0 4.(t.l.95j 104,4 29.11. 104,2 106,0 HPZ 10,0 2.(1.10.95 107,5 24.11. 108,0 109,0 =CE 12,0 7.11.6.95 =G0 10,0 2.(1.6.95 104,0 1,80 30.11. 102,4 107,0 104,0 104,0 35 SZB1 10,0 2.(15.9.95) 107,0 2.11. 103,0 SZB2 10,0 1.(1.10.95) 112,OA 30.11 103,2 112,0 112,0 688 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 227/95 - 30. 11. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon St.dai(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaš ponudba Max. Min. looosrr tfin riurmn] LEAR 3.350 20.11. 2.860 4.000 mo 200 171(30.6.95.) 5.220 4.9. 2.510 5.300 HBR0 55 (1.6.95) 4.950 27.11. 4.321 4.790 INTR , 2.160A 2,86 30.11. 1.700 2.400 2.160 2.160 348 RDR0 (15.6.95) 13.000 4,00 30.11. 13.100 13.800 13.000 13.000 260 tGSR 811,1 21,05 30.11. 813,0 829,0 863,0 720,0 50.726 urarj.1 ‘mičEiR HBP0 320 (1.6.95) 6.087 35,26 30.11. 4.160 6.000 6.100 4.490 341.935 m 26.200 m 36.300 .83 30.11. 35.500 36.400 36.900 36.000 908 8GP0 (6) 1.626 4,52- 30.11. 1.611 1.799 1.700 1.625 247 IMG 360 (25.5.95) 12.990 29.11. 10.010 12.990 TT*I*i limtnr LOK 10,0 6.(1.10.95) 105,0 ,22 30.11. 103,0 105,3 105,3 105,0 517 MLJ0 10,0 6.(1.4.95) 104,0 29.11, 100,7 3SM0 10,0 4.(1.9.95) 103,8 29.11. 105,0 108,0 3LS0 10,0 5.(1.10.95) 105,9 29.11. 102,6 3NM 11,0 3.11.9.95) 104,5 29.11. 103,2 3P0 10,0 7,(1.8.95) 103,0 29.11. 103,0 104,5 IM 8,50 3.(15.10.95) 100,0 14.9. 84,0 108,0 mo 10,0 4.(1.10.95) 105,0 27.11. 105,3 KO dnevni (v SIT) KO dnevni (v SIT) |l20 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. TTTThI 99,9 27.11. 99,2 Mehak, bona (v SIT) NBS2 83,2 64,00 30.11. 11,0 1.400 101,0 15,0 |delnak.bona(vSIT)NBS3 3,819 JI- 30.11. 3.801 3,890 3,900 3.800 2.826 FTrnrr? EšH! 3EH 3MT6 100,1 27.11. BMD6 100,2 27.11. BM6 Bm BVD6 BV6 BS12 94,1 19.4 30.11.95 prejšnji d T d% 1.549,93 1.555,01 -5,bti -0,3/ 30.11.95 prejšnji d T d% 111,99 m ,/u 0,29 0,26 Vse pravfe pidtfana Cbv., kmet m blagaj. zapa kotirdp v od^osn^ bez pripis^ olmsti; enotni teCaj je izračunan m tdilane anlm sredin* (0) - pesdnik je hbEti kupil in prodal isti pajffl za ra^shaiki; S-siqmliiano trgovanje; Z-zadcaiio tip-.;‘-dosc^ltkidstatna dnevna spremanha teCap: * ‘ - dess. 30izplacib vrnere divklende; (3}ctai2niQj ketirap z^b^ 95, ni lil iz^aCan; (5}«iviSjiaz:n^ni2ptECqdoloCvTOlno6tnc^p0piija; VREDNOST DOLARJA V SVETU 30.11.1995 ob 16. uri valuta tekoči najvišji najnižji nakupni prodajni NEMČIJA marka 1.4390 1.4395 1.4400 1.4290 JAPONSKA jen 101.30 101.40 101.74 101.15 V. BRITANIJA funt 1.5330 1.5340 1.5372 1.5285 ŠVICA frank 1.1680 1.1690 1.1695 1.1600 FRANCIJA frank 4.9690 4.9605 4.9700 4.9320 NIZOZEMSKA gulden 1.6104 1.6114 1.6125 1.6007 ITALIJA lira 1597.30 1598.80 1600.00 1592.75 BELGIJA frank 29.510 29.530 29.580 29.410 AVSTRIJA šiling 10.1230 10.1270 10.1320 10.0600 ŠPANIJA pezeta 122.69 122.74 122.8 SVEDSKA krona 6.5453 6.5428 6.548 6.5018 NORVEŠKA krona 6.3480 6.3400 6.3070 6.3070 DANSKA krona 5.5740 5.5770 5.564 5.5470 FINSKA marka 4.2792 4.2742 4.284 4.2545 PORTUGALSKA eskudo 150.68 150.78 150.8 149.3 IRSKA funt 1.5860 1.5880 1.5935 1.5822 GRČIJA drahma 236.98 232.37 237.75 235.57 KANADA dolar 1.3553 1.3558 1.3585 1.3540 AVSTRALIJA dolar 0.7439 0.7444 0.7493 0.7430 EVROPA ECU 1.2806 1.2816 1.2882 1.2792 zlato 387.70 388.20 srebro 5.18 5.2 30. NOVEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1595,470 — ECU — 2045,070 — nemška marka — 1110,280 — francoski frank — 321,540 — funt šterling — 2445,540 — holandski gulden — 991,530 — belgijski frank — 54,010 — španska pezeta — 13,016 — danska krona — 286,720 — irski funt — 2533,290 — grška drahma — 6,737 — portugalski escudo — 10,591 — kanadski dolar — 1175,990 — japonski jen — 15,761 — švicarski frank — 1377,620 — avstrijski šiling — 157,800 — norveška krona — 251,670 — švedska krona — 244,310 — finska marka — 373,030 — avstralski dolar — 1187,830 — 30. november 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,9000 10,4000 kanadski dolar 7,3000 7,7000 funt šterling 15,1500 15,9500 švicarski frank 850,0000 882,0000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 200,2500 208,2500 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,9000 716,9000 italijanska lira 0,6180 0,6520 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 155,5000 162,5000 švedska krona 151,2000 157,8000 finska marka 231,0000 241,0000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 8,0800 8,5200 japonski jen 9,6000 10,1000 slovenski tolar 8,10 8,60 hrvaška kuna 180,0000 215,0000 | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. SLOVENIJA SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder Danes, 1. decembra, ob 19.30: Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma STUDENTSKI DRUGI in- IZVEN (KONTO). . Jutri, 2. decembra, ob 19. 30: W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za IZVEN (KONTO). LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder E. Umek: CAPEK IN KLARA. Danes, 1. decembra, ob 9.30, zaključena. Jutri, 2. decembra, ob 11.30, za IZVEN. K. Brišnik-N. Skrbinšek: MIKLAVŽ PRI LUTKAH, za IZVEN. Jutri, 2. decembra, ob 17. in 18.30. Nedelja, 3. decembra, ob 11., 15.30. in 17. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Danes, 1. decembra, ob 19.30: Jean Jacques Bricaire: DOHODNINA, za abonma RED V in IZVEN. Jutri, 2. decembra, ob 10. uri: S. Makarovič: SHOW STRAHOV, za IZVEN in KONTO. Jutri, 2. decembra, ob 19.30: J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO. Mala scena MGL Jutri, 2. decembra, ob 22. uri: L. VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. Gostovanje v Škofji Loki. Danes, 1. decembra, ob 19.30. Jutri, 2. decembra, ob 19.30. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5 Danes, 1. decembra, ob 19.30: Z. Hočevar: SMEJCI. Gostovanje v Cerkvenjaku. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Danes 1. decembra, ob 14. uri: J. Strauss ml.: NETOPIR. RAZPRODANO! Adolphe Adam: GISELLE. Ponovitve: jutri, 2. decembra - red sobota, 6. decembra - red sreda, 12. decembra - red torek, 21. decembra - red Četrtek (vse ob 19.30), 15. decembra - red petek (ob 16.30). Vse predstave so tudi za IZVEN in KONTO. Gian Carlo Menotti: KONZUL. Ponovitve: 5. decembra - red torek, 13. decembra - red sreda, 16. decembra - edina izvenabonmajska predstava v decembru (vse ob 19.30). KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 1., in jutri, 2. decembra, ob 20. uri: Andrej Rozman Roza: RUPERT MA- ROVT. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 3. decembra, ob 10. in 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA. Igra za otroke od 3. leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 Danes, 1. decembra, ob 19.30: Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! SNG MARIBOR Slovenska 27 G. Stampfer: MYSTERY (foto) (V nemškem jeziku). Danes, 1. decembra, ob 19.30. v Veliki dvorani. PREMIERA za IZVEN. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ulica Petronio 4. Trst Danes, 1. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: G. Tabori: MEIN KAMPE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Kulturni dom Danes, 1.12., ob 20.30 (red A) premiera farse Georgeja Taborija »Mein Kampf«. Režija Boris Kobal. Ponovitve: jutri, 2.12, ob 20.30 (red B), v nedeljo, 3.12, ob 16. uri (red C), v torek, 5.12, ob 18. uri (red H), v sredo, 6.12., ob 20.30 (red D), v Četrtek, 7.12, ob 20.30 (red E). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 V soboto, 9.12., ob 20. uri (red A) Bellinijeva opera »Norma« pod vodstvom Yorama Davida. Režija Aldo Reggiani. Naslednje predstave: nedelja, 10.12., ob 16. uri (red D), v torek, 12.12, ob 20. uri (red B), v sredo, 13.12, ob 20. uri (red C), v Četrtek, 14.12, ob 20. uri (red E), v soboto, 16.12., ob 17. uri (red S), v nedeljo, 17.12, ob 16. uri (red G), v torek, 19.12., ob 20. uri (red F), v Četrtek, 21.12, ob 20. uri (red H) in v petek, 22.12, ob 20. uri (red L). Predprodaja vstopnic za vse predstave od torka, 5.12. pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes ob 11. uri bo v gledališču na sporedu lekcija prof. Benedetta Marzulla v okviru se-minarija o grški tragediji »La nascita del tea-tro in Grecia». Danes, 1.12., ob 20.30 (red prost) bo Stalno gledališče FjK uprizorilo Svevovo »L’avven-tura di Maria«. Režija Nanni Garella. Nastopata Gabriele Ferzetti in Patrizia Zappa Mu-las. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Od 5.12. dalje bo Teatro Slabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le ultime lune«; režija Giulio Bosetti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abonmaju odrezek St. 4-ru-men. Za abonente popust. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 30. t. m., ob 20.30 »Corpse! Comme-dia con cadaveri«. Režija Augusto Zucchi. Igrajo Paolo Ferrari, Giancarlo Zanetti in Au-rora Trampuš. V nedeljo, 3.12, ob 11.00 bo v okviru ciklusa »Povem ti pravljico« gostovanje gledališke skupine Teatro Viaggio iz Bergama s pravljico »Coccodrilli a colazione«. KOROŠKA TINJE temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z ve- li torek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na likim gospodarskim potencialom«. SLOVENIJA 5. SLOVENSKI FILMSKI MARATON AVDITORIJ PORTOROŽ 30. NOVEMBER - 2. DECEMBER 1995 Danes, 1. decembra: Ob 10. uri: KO JE GORELO NEBO, režija: Alenka Auersperger. Ob 11.30: TRST NA MEJI, režija: Maja VVeiss. Ob 15. uri: VIDEO ART Ob 16.30: STRAH PRED PRISTAJANJEM, režija: Polona Sepe. Ob 17. uri: MEDVED BOJAN-GLASBENIK. režija: Dušan Povh, Branko Ranitovic. BRISI PIŠI - ZA ZDRAVJE, režija: Koni Steinbacher. STRIPTM, režija: Filip Robar-Dorin. Ob 20. uri: UTRINKI IZ SNEMANJA, režija: Amir MuratoviC. RADIO.DOC, režija: Miran Zupanič, Ob 22. uri: PREDICTIONS OF FIRE / PREROKBE OGNJA režija: Michael Benson. 3. decembra ob 20. uri: Polnočni plesalci (Šibak - Mrdnight Dancers), Filipini, 1994, režija: Mel Chonglo. Začetek 11. dnevov gay in lezbičnega filma. KINOTEKA. od 3. do 10. decembra 11. dnevi gay in lezbičnega filma. Slovenska kinoteka. Danes, 1. decembra bo ob 20. uri v Klubu Cankarjevega doma predstavitev mednarodne modne fotografske Sole Stephana Lupina. Pod naslovom »Modni elamour« bodo svoja dela, ki so nastajala v okviru šole, razstavili Aleš Lenassi, Peter Irman, Boris Šramel, Urša Kotnik in Jernej Bevc. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti-Kinodvorana Nazionale Zadnje srečanje v okviru predstave »L’av-ventura di Maria« bo danes, 1. decembra v kinodvorani Nazionale, kjer bodo predvajali M. Antonionijev film »L’awentura» z G.Fer-zettijem in M. Vitti. Ob koncu srečanje z G. Ferzetttijem. Vstop prost. Otvoritev razstave kiparke MATEJKE BELLE iz Koprive. Danes, 1. decembra, ob 19. uri v prostorih Galerije na Vidmu. Gregorčičeva ulica 2, Ilirska Bistrica. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Danes, 1. decembra, ob 20. uri: ZELENI ABONMA - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent Lior Shambadal. Solisti: Mario Brunello, violončelo; Petar Ugrin, trobenta; Milko Lazar, altovski saksofon. Program: E. Bloch, B. Kos, C. Debussy. ILIRSKA BISTRICA Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Danes, 1. decembra, ob 20. uri: ANTI-AIDS PUNK-HC FESTIVAL Nastopajo: FAKOF BOLAN, Pulj; FIRST CAUSE, Koper; ANTITUDE, Požega; DARK BUSTERS, Pulj. Petek, 8. decembra: Zabavljač, rocker in raper iz Beograda RAMBO AMADEUS. Kot predskupina bodo nastopili TOUCH FRICTION iz Splita. HOTEL UNION Miklošičeva 1. Ljubljana Danes, 1. decembra, ob 19. uri v Modrem salonu: koncert znamenitih opernih arij, ki jih bo Branko Robinsak zapel ob klavirski spremljavi Marka Letonje. KUD FRANCE PREŠEREN (arunova 14. Ljubljana Danes, 1. decembra, ob 23. uri: KLUBSKI VEČER z avstrijsko jazzovsko zasedbo The Minimal T.R.I.O. (foto). Ulli Scherer, pianino, piano; Alberta Gaggl, vokal; Emil Krištof, tolkala. Sobota, 9. decembra, ob 20. in 23. uri: GARY FLOYD BAND v zasedbi: Gary Floyd, vokal; Danny Roman, kitara; Ed Ivey, bas; Bruce Ducheneaux, bobni; Jonathan Bumside, kitara. BARFLV Trubarjeva 1. Celie Jutri, 2. decembra, ob 22. uri; BULDOŽER. CERKEV DEVICE MARIJE VNEBOVZETE Spodnja Idrija Nedelja, 3. decembra, ob 19. uri: RAMOVŠ CONSORT. Zasedba: Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Richard Campbell (London), violončelo; Shalev Ad-El, Čembalo. Program: Arcangelo Corelli, Sonate op. V, 1-6 za kljunasto flavto in basso con-tinuo. CLUB MAONA Arce 5. Fiesa. Piran Danes, 1. decembra, ob 21. uri: Koncert ciganske skupine ROMANO RAL CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. V mali galeriji CD je na ogled fotografska razstava Marjana Paternostra z naslovom Pozabljeni negativi 2. Razstava bo na ogled do 13. decembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Liubliana V galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. Razstava bo na ogled do 3. decembra. V spodnjih prostorih Modeme galerije razstavlja Antony Caro, Kaskade. Razstava bo na-ogled do 12. decembra. GALERIJA ŠKUC. Stari tra 21. Liubliana V galeriji je na ogled razstava Ljubljana-Budimpešta, CAS KOT STRUKTURA, METODA KOT POMEN. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Ljubljana V galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana V galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN. Razstava bo na ogled do 31. decembra. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji bo do 14. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezca. GALERIJA MOZAIK Gosposka 3. Celie V galeriji bo do 3. decembra na ogled razstava sarajevskega umetnika Narcisa Kantardži-ča METAFIZIČNI DUHOVNI PROSTOR. GALERIJA ARS, čevljarska 2, Liubliana V galeriji bo do 2. decembra na ogled razstava-slik Bojana Bense. GALERIJA MEDUZA KOPER. Čevliarska34 V galeriji bo do 15. decembra na ogled razstava grafik Bogdana Borčiča. AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERKATOR Dunajska 107. Liubliana V avli poslovnega centra Merkator razstavlja akademska slikarka Metka Krašovec. GALERIJA AVSENIK Begunje na Gorenjskem Otvoritev razstave scena, oblikovanje, grafika, slikarstvo Dore ta Peljhana. Danes, 1. decembra, ob 18. uri (foto). TRST Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice in AljoSa Starc - klavir. Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 4.12., ob 20.30 koncert čelista M. Maisky in pianista D. Hovora. Na programu Schubert, Schumann, Ra-chmaninov, Šostakovič. Gledališče Miela Jutri, 2. in v nedeljo, 3.12, ob 21. uri »Operettando« - poklon Robertu Stolzu. V torek, 5.12., ob 20.30 prireja Združenje Glasbene mladine Italije koncert pianistke Anto-nelle De Vinco, ki bo izvajala Scarlattijeve, Galuppijeve, L. van Beethovnove in Prokofie-ve skladbe. V sredo, 6.12., ob 20.30 - koncert komornega orkestra Aca-demi pod vodstvom Micheleja Štolfa s solisti Marcom Schia-vo(klavir) in Silvio Di Mari-no(flavta). TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 7.12., ob 20.30 koncert pianistke Irme Plotnikove. Na programu Skrjabin in Prokofijev. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): jutri, 2.12., ob 18. uri otvoritev razstave Barbare Strathdee.Razstava bo na ogled do 31.t.m. Trgovsko središče »II Giulia»:V torek, 5.12. ob 18.00 otvoritev skupinske razstave tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk in ki bo na ogled do 13. januarja 1996.Literami krožek F-Jk vabi na odprtje skupinske razstave 4.t.m. ob 17.30 v »Arredamenti Sartori» -Ul.Giulia 108. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Postna palaca (Trg Vittorio Venelo); do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«. Galerija LipanjepuntinfUl. Diaz 4): 14. 12. bodo odprli razstavo ameriškega slikarja Jamesa Brovvna, ki bo trajala do 31. januarja. OPČINE SKD Tabor: v Prosvetnem domu je na ogled razstava Demetrija Geja. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Co-roninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Katoliška knjigama: Do 5.12. je na ogled razstava slikarja Borisa Zuliana. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. SEŽANA V Kosovelovi knjižnici je na ogled razsta- va Franka Vecchieta. PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasohniju. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Brano Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. TENIS / FINALE DAVISOVEGA POKALA Američani favoriti, toda Rusi upajo na presenečenje Moskva - Prvič doslej se bosta v finalu Davisovega pokala pomerili reprezentanci Rusije in ZDA. Najbrž bi bilo pravilneje, Ce bi zapisali, da gre za dvoboj med Rusijo in eno od reprezentanc ZDA. Andre Agassi in Michael Chang, ki ne bosta igrala (prvi zaradi poškodbe, medtem ko Gullikson Changa ni izbral v ekipo), prav gotovo nista nic slabsa od Peta Samprasa (na sliki AP) in Jima Cou-rierja, ki bosta branila ameriške barve v posamičnih dvobojih. Celo Todd Martin, ki bo skupaj z Richcyem Re-nebergom nastopil v dvoboju dvojic, je povsem enakovreden Ev- geniju Kafeljnikovu in Andreju Cesnokovu, ki sta v ruski reprezentanci. Rusi so v polfinalnem srečanju proti Nemčiji dobro namočili igrišče, kar jim je morda na koncu prineslo tudi uvrstitev v finale. Kapetana ZDA Toma Gulliksona morebitne igrice z igriščem ne skrbijo: »Tudi Ce bi bila naša reprezentanca iz dobrih igralcev golfa, bi zmagali tudi na ledu.« Z žrebom so zadovoljni vsi. Tako se bosta danes najprej pomerila Andrej Ce-snokov in Pete Sam-pras, nato pa še Evgenij Kafeljnikov in Jim Courier. Sampras ne skriva, da nerad igra na peščenih igriščih, toda trenutno najboljši igralec sveta je v izvrstni formi, zato se Gullikson ne boji za izid. Rusi so lani v finalu v Moskvi zgubili s Švedi s 4:1 in doslej niso še nikoli osvojili Davisovega pokala. ALPSKO SMUČANJE / DANES V VAILU Na prvem smuku za svetovni pokal v letošnji sezoni precej favoritov VAIL - Končno bodo v letošnjem svetovnem pokalu v alpskem smučanju debitirah tudi najpogumnejši. Danes zvečer (ob 19. uri po našem Času) bo v Vailu namreč prvi smuk letošnje sezone, jutri pa se bodo preizkusih še v superveleslalomu. V Koloradu je zapadla debela plast svežega snega, ki je prekrila z umetnim snegom pripravljeno progo, na kateri so udeleženci belega cirkusa trenirali pred dvema tednoma. Med favoriti današnjega smuka je tudi lanski dobitnik malega kristalnega globusa Francoz Luc Alphand, ki se je do zmage v tej disciplini dokopal lani zlasti z izvrstnimi spusti v Krtzbiihlu (dve zmagi) in Bormiu. Njegovi najnevarnejši nasprotniki naj bi bih Avstrijci Fritz S trobi, Roland Assinger in Patrick Ortlieb, brez ambicij pa ni niti zmagovalec lanskih preizkušenj v VVengnu in VVhistler Mountainu, Italijan Kristian Ghedina, ki si je sicer letos zadal nalogo, da osvoji eno zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Sieni Nevadi. Svoja aduta imajo tudi Američani. To sta Tommy Moe in A.J. Kiti, veliko pričakovanje pa vlada tudi za nastop Švicarjev VVilliama Besseja in Urša Lehmanna. Besse bo skušal v Vailu ponoviti lanski uspeh, Lehmann pa dokazati, da zmaga na svetovnem prvenstvu na Japonskme ni bila le muha enodnevnica. Norvežan Lasse Kjuss je bil na včerajšnjem treningu najhitrejši in bo skusal Ze danes odvzeti Švicarju Michaelu Von Griinigenu začasno prvo mesto v skupni uvrstitvi svetovnega pokala. Jutrišnji super-G se bo pričel ob 18. uri po našem Času. KOŠARKA / NBA Izredna igra Dina Radje NEW YORK - V pr- venstvu NBA so v sredo zvečer odigrali sest tekem, ni pa bilo večjih presenečenj, z izjemo novega poraza New Yorka, ki je klonil proti Charlotte Hornets. JUNAK DNEVA: O tent, da se evropski košarkarji lahko enako- vredno kosajo z naj-vecjimi zvezdami v NBA smo že večkrat poročali, nov dokaz o tem pa je padel v Bostonu, kjer je Dino Radja (na sliki) zaigral izredno. Proti Detroitu je hrvaško krilo doseglo kar 29 točk (12 v zadnji Četrtini), poleg tega pa je Radja imel še 15 skokov (šesti na lestvici najboljših skakalcev) in 4 asistence in med gledalci s svojo igro navdušil tudi Richarda Gerea. Odlično se je odrezal tudi Vlade Divac, ki je proti Sunsom dosegel 20 točk, Divac pa je tudi na 9. mestu na lestvici blokad. SUPER SABONIS: Litovski as Arvidas Sa-bonis je v NBA prvenstvu že pravi zvzednik. Po 12 odigranih tekmah je 220 cm visoki Arvi- das celo na drugem mestu pri metu iz igre (kar 63%), v Oaklandu pa je odigral svojo doslej najboljšo tekmo. Dosegel je 23 točk, in to brez zgrešenega meta! Statistični podatki dovolj zgovorno komentirajo Sabonisovo igro, nad katero se v Portlandu navdušujejo vsi: 5:5 pri metu za dve, 3:3 pri metu za tri točke in 4:4 v prostih metih. IZIDI - sreda: Charlotte - New York 115:105 (L.Johnson 25, Rice 25, Reeves 17), San Antonio - Clippers 105:86 (D.Robinson 33, Person 22 - 6:14 za 3, Del Negro 17), Lakers - Phonebc 107:96 (Ceballos 24, Divac 20, Campbell 16; Barkley 16, Person 16), Boston - Detroit 100:96 (Radja 29, Barros 17; Houston 31, G.Hill 29 točk in 14 skokov), Atlanta - Philadelphia 106:81 (Norman 15, Blaylock 14; Stackhou-se 22), Golden State -Portland 98:112 (Strick-land 24, Sabonis 23, C.Robinson 20) VRSTNI RED Vzhod: Orlando 12-2, Chicago 11-2, Miami 8-3, New York 10-4, Atlanta 9-5, Indiana 6-5, Charlotte 7-8, VVashing-ton 5-7, Boston 5-7, New Jersey 5-8, Detroit 5-8, Cleveland 5-8, Toronto 5-10, Milwaukee 3-9, Philadelphia 2-9. Zahod: Houston 11-3, Utah 11-4, Sacramento 10-4, San Antonio 8-4, Seattle 9-6, Portland 7-7, Lakers 7-7, Clippers 7-8, Phoenbc 6-7, Dallas 5-7, Golden State 5-10, Denver 4-9, Minnesota 3-9, Vancouver 2-12. Vanja Jogan ODBOJKA / SVETOVNI POKAL Ostaja samo še boj za drugo in tretje mesto Gardini včeraj igral 320. tekmo v dresu »azzurrov« TOKIO - Dva kroga pred koncem svetovnega odbojkarskega pokala za moške si je Italija praktično že zagotovila končno zmago, Kuba pa je dejansko izpadla iz boja za neposredno uvrstitev na olimpijske igre v Atlanto. »Azzurri« so v 9. krogu s 3:0 odpravih Južno Korejo, karibsko moštvo pa je v osrednji tekmi dneva po štirih setih klonilo pred Japonsko. Italijanom se lahko pokal izmuzne samo v primeru maloverjetnega poraza proti Tuniziji. Dejansko je moštvo trenerja Velasca obogatilo svojo vitrino uspehov še z enim pokalom, igralci pa se bodo okincali s svojo 15. zlato medaljo od leta 1989. Vrh tega bo to Ze osmi zaporedni mednarodni uspeh »azzurrov« v zadnjih treh letih. Kaj takega bi verjetno zmogel le še ameriški košarkarski Dream team. V srečanju z južnokorej-skim moštvom Velasco na igriSCe ni poslal kapetana Andreo Gardinija, ki je s svojim 320. nastopom izenačil rekord Andrea Luc-chette glede števila nastopov v državnem dresu, danes pa bo proti reprezentanci ZDA ta rekord izboljšal. V zadnjih dveh krogih se bo razvnel srdit boj za preostali dve mesti, ki vodita v Atlanto. Dmgo mesto si delijo Nizozemska, ZDA, Brazilija in Japonska. Italija - Južna Koreja 3:0 (15:13,15:7,15:10) ITALIJA: Tofoli 2 (1+0), Bernardi 33 (16+17), Gravi-na 16 (7+9), Giani 8 (3+5), Bracci 11 (3+8), Bovolenta 13 (4+9), Papi 6 (2+4), Zorzi 8 (2+6), Bellini, Gardini, Pa-sinato in Pippi niso igrali. J. KOREJA: Shin Y. 3 (1+2), Gae 10 (5+5), Shin Ji 16 (7+9), Hoo 18 (2+16), Koo 8 (3+5), Ha 14 (2+12), Park. Andrea Zorzi je ljubljenec občinstva na Japonskem (AP) Stanje po 9. krogu IZIDI 9. KROGA: Kanada - Tunizija 3:0 (15:12, 15:5, 15:12), Argentina - ZDA 0:3 (11:15,5:15,12:15), Japon- ska - Kuba 3:1 (13:15,15:5,16:14,15:79, Nizozemska - Kitajska 3:0 (15:10; 15:10, 15:3), Brazilija - Egipt 3:0 (15:2,15:6,15:8), Italija - Južna Koreja 3:0 (15:13,15:7, 1 rvi LESTVICA T Z P Seti T Italija 9 9 0 27:3 18 Nizozemska 9 7 2 24:7 16 ZDA 9 7 2 21:6 16 Brazilija 9 7 2 23:7 16 Japonska 9 7 2 21:7 16 Kuba 9 5 4 17:17 14 Argentina 9 3 6 11:19 12 J. Kareja 9 3 6 10:18 12 Kitajska 9 3 6 10:20 12 Kanada 9 2 7 8:23 11 Egipt 9 1 8 5:24 10 Tunizija 9 0 9 2:27 9 DANES.: Egipt - Kuba, Kitajska - Brazilija, Japonska - Nizozemska, Argentina - Tunizija, Italija - ZDA, Kana- da-J. Koreja. NOVICE Emma George skočila 425 cm s palico MELBOURNE - Avstralska atletinja Emma Georgi: je na tekmovanju v Sydneyu postavila nov svetovni rekord v skoku s palico. Georgeova, ki je star 21 let, je skodla 425 centimetrov in tako za centimeter izboljšala rekord Kitajke Sun Caiyun, ki 5. novembra letos preskočila 424 centimetrov. Rangersi ugnali Sabres NEW YORK - Moštvo New York Rangers je dos' glo tudi osmo zaporedno zmago v domači dvorani. V sredini tekmi ameriške profesionalne hokc ske lige (NHL) so premagali ekipo Buffalo Sabre; 5:3. NajveC zaslug za zmago moštva Rangers imel vratar Mike Richter, ki je obranil 30 strelo nasprotnikovih napadalcev. Na tekmi v Miami so gostje iz Philadelphije - moštvo Flyers - prem gali domaCe Panterje po podaljšku z 2:1. Zmag valni zadetek je 30 sekund pred koncem p daljska, z modre Crte zadel Kavin Haller. Steph ne Richer je v New Jerseyu domačim Vragom pr; tako zagotovil zmago z zadetkom v podaljsk New Jersey Devils so ugnali moštvo Colorao Avalanche s 4:3 in tako svojemu nekd.anjen igralcu, sedanjemu nasprotniku Marku Lemiem. ki jih je lani povedel do Stanleyevega pokala, d loma zagrenili igranje v dvorani Brendan Byri Tekma med Tampa Bay Lightnings in Hartfo VVhalers se je končala z neodločenim izidom 2 Enako se je končalo tudi srečanje v Vancouve med Chicago Blackhavvks in domačim moštvo Canucks, ter srečanje v Anaheimu med domacii Mighty Ducks in VVashington Capitals. Zmag; pa so še St. Luis Blues proti Montreal Canadient 5:4 ter Calgary Flames na gostovanju v San Josejo proti domačim Sharksom s 5:3. Izidi: N. Y. Ran gers - Buffalo 5:3, New Jersey - Colorado 4:3 (pr daljšek), Hartford - Tampa Bay 2:2, Philadelphia Florida 2:1 (podaljšek), St. Louis - Montreal 5:4. Chicago - Vancouver 2:2, Calgary - San Jose 5:3, VVashington - Anaheim 2:2. Tom Welch preveč pohlepen? S ALT LAKE CITY - Predsednik organizacijskega komiteja zimskih olimpijskih iger leta 2002 v ameriškem Salt Lake Cityju Tom VVelch ni zadovoljen z visino denarnih sredstev, ki jih bo preje mal do konca olimpiade. Odbor organizacijskega komiteja je sklenil, da bo VVelch vsako leto do leta 2002 dobil 315.000 ameriških dolarjev, poleg tega pa tudi različne dodatke v višini milijona ame riških dolarjev. VVelch pravi, da je to povprečni znesek, ki ga dobivajo predsedniki večine neprofitnih organizacij v ZDA in meni, da je premajhno nadomestilo za odgovorno delo, ki ga bo opravljal. »Pred 17 leti smo jaz in moje moštvo zaceli delati za olimpiado leta 2002, leta 1985 sem izstopil iz družbe Smith’s Food and Drug samo zato, da bi se lahko posvetil olimpiadi. Ne moti me toliko letni prejemek kot višina dodatkov, ki so odločno premajhni,« je povedal VVelch. Gene VVickes, podpredsednik svetovalne družbe Tovvers Perrin, ki je na podlagi tržnih raziskav izračunala, koliko je vreden VVelch, pravi, da so primerjali pretekle in sedanje »olimpijske« place drugih oseb. Billy Pay-ne, predsednik organizacijskega komiteja iger v Atlanti, dobiva letno 669.000 ameriških dolarjev, predsednik organizacijskega odbora iger v Cal-garyu leta 1988 je dobil 235.000 kanadskih dolarjev na leto, Peter Veberroth (Los Angeles, 1984) pa 263.000 ameriških dolarjev. VVelch zase trdi, da je boljši od Payna in ima več izkušenj v organizaciji športnih dogodkov, zato zahteva veC denarja. Chirac na žrebu kvalifikacijskih skupin za SP PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac bo prvi državni predsednik, ki se bo v 65-letni zgodovini nogometnih svetovnih prvenstev udeležil žreba kvalifikacijskih skupin za SP. Chirac bo 12. decembra Častni gost Svetovne nogometne zveze (FIFA), ki bo 172 prijavljenih držav razdelila v kvalifikacijske skupine za 16. nogometno SP. Sam žreb posameznih kvalifikacijskih skupin bo vodil generalni sekretar FIFA Joseph Blater, ki bo imel za vsak kontinent tudi znane »pomočnike«. Azijo in Oceanijo bosta zastopala nekdanji svetovni prvak v formuli 1 Francoz Alain Prost in brazilski nogometni zvezdnik Žico, pomočnika za Ameriko bosta Bolgar Hristo Stojckov in Francoz Just Fontaine, ki je s 13 goli na SP 1958 postavil rekord po doseženih zadetkih. Afriške države bosta žrebala francoski tenisač Yannick Noah in ameriški nogometaš Alexi Lalas, iz bobna za Evrope pa bosta lističe vlekla francoski reprezentant Alain Roche in Libijec George VVeah. Indipendiente vodi z 1:0 v zmagah proti Flamengu BUENOS AIRES - Argentinski državni prvak, nogometno moštvo Indipendiente je v prvi tekmi finala južnoameriškega superpokala v nogometu premagalo brazilskega prvaka Flamengo z 2:0 (2:0). Oba zadetka za domače je že v prvem polčasu dosegel Lopez. Povratno srečanje bo 6. decembra v Riu de Janeiru. NOVICE KOŠARKA / 4. KROG OSMINE FINALA V EUROCLUBU NOGOMET Bernardi žrtev rasističnega izpada? BOLOGNA - Je bil bivši trener tržaškega Illicaffeja Virginio Bernardi žrtev nekaznovanega in neoži-gosanega rasističnega izpada? Sindikat poklicnih košarkarskih trenerjev (USAPP) je v svojem najnovejšem sporočilu opozoril na naraščajoči val nasilja proti svojim elanom po samih desetih kolih prvoligaškega prvenstva in pozval pristojne organe, naj ukrepajo. USAPP navaja nekaj konkretnih primerov, med drugimi tudi Bemardijevega. Po mnenju sindikata so tržaški navijači na tekmi z Violo v nedeljo žalili Bemardija izkjuCno zato, ker je rojen na Jugu, vodstvo IllycaSeja pa je izdalo sporočilo, v katerem obsoja samo domnevno verbalno reakcijo svojega zdaj že bivšega trenerja. Prvi Rusconijev koš v NBA PHOENK - Italijanski košarkar Stefano Rusconi je na tekmi proti moštvu Los Angeles Lakers dosegel svoj prvi koš v NBA ligi, toda njegov Phoenix Suns je tekmo izgubil s 107:96. Rusconi je igral tri minute in zadel en prosti met, iz igre pa je metal 0:2. To je bil šele drugi Rusconijev nastop. Principe jutri v Trstu proti Brixnu (18.30) Do konca prvega dela rokometnega prvenstva A lige za moške manjkajo še tri kola. Jutri se bo tržaški Principe v novem dvoboju za vrh pomeril z Brboiom. Tekma se bo pričela ob 18.30. Potem ko so med tednom Tržačani osvojili točko na gostovanju pri drugem južnotirolskem moštvu, jih tokrta čaka še težja naloga, saj so Noes-sing, Durnvvalder, odlični vratar Niedervvieser in Islandec Olafsson vsega spoštovanja vredni nasprotniki. V moštvo Principa se bo vrnil kapetan Sivini, ki je prestal kazen, še vedno pa bo manjkal Pastorelli. Benetton in Buckler dosegla tesno zmago Moštvo iz Treviso premagalo Nemce po podaljšku V evropskem klubskem košarkarskem prvenstvu je bila včeraj glavnina tekem 4. kroga. Skupina A Benetton - Leverkusen 90:87 (42:42, 78:78) Srečanje v Tre visu ni bilo kvahtet-no, saj sta obe moštvi zanemarili obrambo. Benetton je bil večji del srečanja v vodstvu. V prvem polčasu se je Benetton v napadu opiral izključno na neustavljivega Rebračo, v drugem delu pa na VVilliamsa (31 točk, 5:10 za tri točke), ki je začel zadevati koš kot za stavo. V zadnjih minutah si Nemci dosegh delni izid 7:0 in samo hladnokrvnosti mladega Bo-nora pri prostih metih se ima Treviso zahvatiti, da ni srečanja izgubil. Podaljšek je bil zelo izenačen. Sodnika sta na koncu podarila dva prosta meta Bonori, ki je bil spet nepogrešljiv, na drugi strani pa je Hamisch prezgodaj forsiral met za tri točke in zgrešil. Nad njim je bil verjetno storjen prekršek. Cska (Panov in Kudetin 15, Vetra 14) je v Moskvi z odličnim drugim polčasom premagal Iraklis (Xavier Mcdaniels 21) in na vrhu lestvice dohitel pirejski 01ympiakos, ki je že v sredo premagal špansko Malago. Ostali izidi 4. kroga: 01ympiakos -Unicaja 82:59, Cska - Iraklis 82:66 (39:41), Istanbul - Antibes 94:71. Vrstni red: Cska Moskva in 01ym-piakos Malaga 6, Ulker Istanbul, Antibes in Benetton 4, Iraklis in Bayer Leverkusen 2. Prihodnji krog (7.12.): Antibes -01ympiakos, Iraklis - Malaga, Bayer Leverkusen - Ulker Istanbul, Benetton - Cska Moskva. Skupina B Benfica - Buckler 83:85 (36:44) Bolonjcani so biti v prvem polčasu prepričljivo v vodstvu, toda v drugem polčasu so gostje povsem popustih v obrambi in Benfica je že po sedmih minutah skoraj izničila zaostanek iz prvega polčasa (57:53). Italijani so biti tudi v nadaljevanju stalno v vodstvu, niso pa se več otresti pritiska gostiteljev, ki so jim biti stal- no za petami (tudi -3 točke). Najboljši strelec za Bolonjčane je bil na koncu, kot ponavadi Arijan Komazec, ki je dosegel 30 točk, sledijo pa mu Wool-ridge (16), Binelli (12) in Moretti (12). Za gosttleji so največ košev dosegli Nahar (25), Jacques (21) in Lisboa (19). Na vrhu lestvice v skupini sta zdaj samo dve moštvi. Gibona je v Madridu tesno klonila pred Realom, Pa-nathinaikos pa je zmagal v Orthezu. Se naprej preseneča telavivski Maka-bi (Curcic 25 točk), ki je premagal Barcelono (Kamivašov 29 točk). Ostali izidi 4. kroga: Makabi Tel Aviv - Barcelona 94:85 (46:42), Real Madrid - Gibona 81:78, Orthez - Pa-nathinaikos 79:87 (36:50). Vrstni red: Panathinaikos in Makabi 6, Gibona Zagreb, Pau Orthez, Barcelona, Real Madrid in Buckler Bologna 4, Benfica Lizbona 0. Prihodnji krog (7.12.): Buckler -Makabi, Gibona - barcelona, Panathinaikos - Benfica, Pau Orthez - Real Madrid. Tesna zmaga Fiorentine (iun) Fiorentina - Palermo 1:0 (0:0) STRELEC: Batistuta v 65. minuti. FIORENTINA: Toldo, Car-nasciali, Serena, Bigica, Amo-mso, Padalino, Robbiati (Fla-chi), Schvvarz, Batistuta, Rui Costa, Baiano. PALERMO: Berti, Galeoto, lachini, Ferrara, Caterino (Cammarieri), Vašari, Pisciot-ta, Biffi (Ciardiello), Di Gia, Te-desco, Scarafoni (Di Somma). Fiorentina je edini zadetek dosegla po sporni enajstmetrovki, saj je branilec Palerma Galeotto podrl Sereno zunaj kazenskega prostora. Zmaga domačega prvoligaša v tej četrtfinalni tekmi italijanskega pokala je vsekakor povsem zaslužena, saj je tudi po zadetku Batistute imel precej dobrih priložnosti za podvojitev, toda žoge ni potisnil v mrežo, zato pa bo polfinalist znan šele po povratni tekmi v Palermu. ODBOJKA / 1, MOŠKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM ODBOJKA / PRVENSTVO MLADINCEV NA GORIŠKEM Ze danes derbi Olympia - Naš prapor Naši šesterki še nepremagani Val Dom »melje« med ženskami Vodi med deklicami in naraščajnicami, v boj zdaj tudi mladinke Ze v današnjem 1. kolu 1. moške odbojkarske divizije na Goriškem bo na sporedu slovenski derbi med 01ympio in Našim praporom, edinima slovenskima šesterka v tej ligi. Obe ekipi sta lani po kakovosti soditi v zgornjo polovico prvenstvene lestvice, čeprav nista nikoli posegli v boj za napredovanje. Letos naj bi bil nesporen favorit za napredovanje Libertas iz Turjaka, okrepil pa se je tudi VBL Cormons, ki lahko računa na doprinos dveh igralcev, ki sta v Krminu na služenju vojaškega roka. 01ympia bo letos nastopila s pomlajeno postavo, ker so nekateri igralci prestopili v člansko ekipo v C2 ligo. Ekipo trenira Andrej Vogrič, ki bo po potrebi tudi igral, Čeprav je cilj društva predvsem v tem, da igrajo mlajši in pa mladinci, ki se bodo ekipi priključiti takoj po končanih bojih v prvenstvu mladincev. Zaradi tega tudi nimajo ambicij, da bi dosegli kdove kako visoke uvrstitve. Naš prapor bo igral v bistvu z isto postavo kot lani, ekipi se je letos pridružil samo Paolo Cemic, ki se je po treh letih spet vrnil na igrišče, potem ko je igral pri Soči in z Mosso v C2 ligi. Ekipa trenerja Sandra Le-giše ima letos nekoliko boljše pogoje za vadbo kot lani, zato pa vsekakor računa na boljši rezultat. Naš prapor: Daniele Boškin (letnik 1969), Paolo Cemic (72), VValter Mikluz (61), Gvido Kovic (75), Aljoša Devetak (75), Mitja Cevdek (75), Andrea Paulin (68), Marino Beuciar (59), Mariano Sosol (62), Stefano Sfiligoj (69), Valentino Jure-tic (72), Andrej Juretic (73), Mauro Gulin (70). Trener: Alessandro Leghissa. 01ympia: Mihael Corsi (letnik 1970), Manuel Fran-doli (76), Jurij Hlede (74), Martino Komjanc (65), Edi Lutman (70), Alex Makuc (77) , Robert Mucci (77), Paolo Spazzapan (70), Marjan Vogrič (70), Andrej Vogrič (66), Diego Poletto (78) , Luca Squadrito (78), Lorenzo Guzzon (79), Patrik Komjanc (78), Marko Cav-dek (72). Trener: Andrej Vogrič. 1. ZENSKA DIVIZIJA Slovenske barve v tej ligi bo branil Val, ki je lani (pod imenom Dom Imsa) napredoval iz 1. divizije. Razen Suzy Čeme so vse igralke še mladinke ati celo deklice. Jasno je, da je cilj ekipe v tej sezoni izključno obstanek v ligi. Optimistično lahko pričakujemo, da ga bo dosegla brez večjih težav. Šesterica je že v pripravljalnem obdobju pokazala namreč velik napredek in željo, da z dobrimi nastopi preseneti bolj prekaljene nasprotnike, ki jih v ligi ne bo manjkalo. Favorita v boju za napredovanje naj bi bila Ronchi in Staranzano, ostale ekipe pa so: Azzurra, Vihesse, Intre-pida Mariano, VBL Cormons, Ludnico, Tomana in Pieris. Prav proti Ronchiju pa bodo valovke odigrale prvo tekmo, ki bo jutri v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Val Zadružna kreditna banka Sovodnje: Pamela Mozetič (79), Elena Kovic (79), Manuela Tomšič (79), Barbara Uršič (80), Jasmin Kocijančič (80), Tanja Humar (79), Francesca Lando Musina (79), Patrizia Tronkar (78), Lucia Danietis (81), Aleksija Ambrsoi (82), Ilenia Zuccarino (80), Sara Branca (82), Susy Černe (72), Diana Brisco (82). Trener: Zoran Jerončič, pomožni trener: Joško Prinčič. MLADINCI Grado - 01ympia 1:3 (15:7, 6:15,6:15,7:15) OLVMPIA: Pipan 3+1, Poletto 9+1, Komjanc P. 6+2, Guzzon 0+0, Squadrito 8+9, Mikluš 3+1, A. Cemic 2+2, Pariš! 0+0, Domi, I. Komjanc. Podcenjevanje je Goričane stalo prvi set. Grado je presenetil z zelo zagrizeno igro, igralci 01ympie pa so mu z napakami podariti kar dvanajst točk. Trener Lavrenčič je pred začetkom drugega seta pošteno nahrulil fante, ki so v nadaljevanju zaigrali povsem drugače in brez večjih težav strli odpor objektivno šibkejšega nasprotnika. Veliko točk (skupno 20) so dosegli že s servisom, od posameznikov pa je z dobro igro zadovoljil zlasti mladi Andrej Cemic. Espego - Tomana 3:0 (15:6, 15:8,15:12) ESPEGO: Plesničar 4+7, Mania 3+2, Lukeš 7+5, Lutman 0+0, Soban 7+2, Devetak 4+7, Braione 0+0, Brisco 0+0, Cemic 1+0, Jelen 1+0, Figheli 1+0, Sergo. Trajanje setov: 17, 20 in 22 minut; zgrešeni servisi: Espego 22; blok Espego 4. Odbojkarji Espega so biti prepričljivo boljši od Torriane, še vedno pa so pokazali nekatere slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju prvenstva nujno odpraviti. Tu gre predvsem za preveliko število zgrešenih servisov, pri čemer je treba povedati, da do napak ne prihaja zaradi forsiranja servisa, temveč zaradi premajhne zbranosti. Tudi napake v obrambi in napadu so še prepogoste. Toda kljub ne preveč dobri igri espegovcev Tomana ni niti za trenutek ogrozila zmage domače ekipe. Prva dva seta sta bila povsem v rokah združene mladinske ekipe, le v tretjem so gostje pokazati nekaj več in tudi povedli s 7:4 in 11:9. Vendar pa so biti v končnici domači igralci dovolj prisebni, da so dobili tudi ta set in tako osvojili novi točki. Vrstni red: Espego in 01ym-pia 4, Tomana 2, Mossa, Grado in Finvolley 0. Prihodnje kolo: 01ympia - Espego (6.12.) MLADINKE Prvenstvo se bo po tritedenski odložitvi končno pričelo v tem tedu. Valovke, ki ne skrivajo svojih ambicij po končnem slavju, se bodo v torek (ob 18.30 v Sovodnjah) pomerile s Staranzanom. DEKLICE Skupina A Val Dom - Libertas Gorizia 3:0 (15:8,15:10,15:9) VA DOM: Ambrosi, Branca, Brisco, Danietis, Devetta, Kocjančič, Terpin, B. in P: Uršič. V mestnem derbiju Val Dom še zdaleč ni pokazal vsega kar zmore, vendar pa dovolj, da je premagal povprečnega nasprotnika. Naše igralke so se nekoliko preveč prilagodile igri Libertasa, ki pa je GORICA / V TELOVADNICI SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA CENTRA Olympia predstavila 1. divizijo in mladinske ekipe POleg ekipe deklic imajo tudi vrsto naraščajnic - Fantje v prvenstvih mladincev in dečkov V telovadnici Katoliškega doma je Športno združenje 01ympia uradno predstavilo svoje mladinske ekipe in ekipo 1. divizije. Predsednik Simon Komjanc je pozdravil prisotne in na kratko orisal profile vseh ekip. Na Zenski strani imamo ekipi deklic (U16) in naraščajnic (U14); vodi jih Branka Kuk, pomaga ji Erika Brisco, skupaj pa je 21 igralk. Pokrovitelj ekipe deklic je Adria Auto, pri nakupu novih torb pa je pripomogla tudi picerija Piccola Capri. Na moški strani imamo ekipi dečkov (Ul 6) in mladincev (U18); vodi jih Ra- do Lavrenčič, pomaga mu Marjan Vogrič, skupno pa je fantov petindvajset. Pokrovitelj ekipe Ul6 je Koro-print. Sledila je še predstavitev ekipe, ki bo nastopila v 1. diviziji: 12 igralcev pod vodstvom Andreja Vogriča in Edija Lutmana. Potem ko je Simon Komjanc opisal prisotnim tudi razne finančne in tehnične probleme, ki zaposlujejo odbornike društva, je sledil pozdrav Damjana Pavlina v imenu SSO in g. Bocciera, predsednika go-riške FIPAV. Večer se je končal s fotografiranjem ekip in zakusko. (Igor Povše) vsekakor vodil samo v prvem setu (6:1). Mladi podajačici Sara Branca in Tamara Visintin sta dobro opravili svojo nalogo- Adria Auto 01ympia - Farra 0:3 (5:15,10:15,14:16) OLVMPIA: Bagon, Bene-detti, Sfiligoj, Cetul, Perše, V. in K. Batistič, Fabris, Domi. Farra je bil dober nasprotnik, proti kateremu pa je 01ympia včeraj popoldne, kot zmore, igrala žal samo v tretjem setu, ko so igralke pokazale tudi dobro mero zagrizenosti. 01ympia je v tem setu imela tudi zaključni napad (14:13), ki pa ji je zal spodletel. Ge bi osvojila set, bi se mogoče srečanje zasukalo v pravo smer. Izid 1. kola: Farra - Cormons 3:0. Vrstni red: Val Dom in Farra 4, Lib. Gorizia, Moroc-co in Adria Auto 01ympia 0. Skupina B Izidi 2. in 3. kola: Acli -Tomana 0:3, Tomana - Villes-se 3:0, Etsi - Fincantieri 0:3. Vrstni red: Tomana 6, Merca-to di Selz in Fincantieri 4, Vil-lesse 2, Pieris, Acli Ronchi in EtsiO. NARASCAJNICE Val Dom vodi v skupini A, edini šesterka, ki še ni izgubila niti seta, pa je v B skupini Staranzano. Izidi 4. kola: Soča - Capriva 1:2, Mariano - Val Dom 0:3, Villesse - Libertas Gorizia A 3:0. Izid 5. kola: Pro Romans -Mariano 2:1. Vrstni red: Val Dom 11, Farra 10, Villesse 9, Pro Romans 7, Intrepida Mariano 5, Lib. Gorizia A 4, Lib. Capriva 3, Soča 2. (Pro Romans in Intrerpida imata tekmo več). Skupina B Izidi: Grado - Torriana 2:1, Staranzano - Ronchi 3:0, Vol-ley club Tržič - Pieris 0:3, Libertas Gorizia B - Fincantieri 3:0. Vrstni red: Staranzano 12, Grado 10, Torriana 7, Acli, Pieris in Lib. Gorizia B 5. Vol-ley club Tržič 4, Fincantieri 0. ŠPORT Petek, 1. decembra 1995 ZSŠDI / NAGRADA SPORT IN SOLA KOŠARKA / V C 2 LIGI PROTI ITALI V GRADIŠČU KOŠARKA Danes priznanja odličnim dijakom in športnikom Nagrade ZSŠDI bodo podelili v Tržaški knjigarni ob 18. uri Združenje slovenskih Športnih društev v Italiji bo letos že petič nagradilo mlade športnike in športnice, ki se ob uspešnem udejstvovanju na Športnem področju odlikujejo tudi s s vojimi uspehi v soli. Prireditev pod naslovom »Nagrada šport in šola« bo danes v Tržaški knjigami, začela pa se bo ob 18. mi. Letos bo priznanje prejelo 20 dijakinj in dijakov s slovenskih višjih srednjih šol. Kar 15 nagrajencev je z liceja Franceta Prešerna iz Trsta, enega nagrajenca ima tržaški Trgovski tehnični zavod, 2 prihajata iz istega zavoda v Gorici, od koder je tudi en nagrajenec s klasičnega liceja Primoža Trubarja, ena nagrada pa bo šla tudi na učiteljišče Antona Slomška v Trstu. Med panogami je najbolj zastopana odbojka, ki ima 9 nagrajencev. V nasprotju z nekaterimi prepričanji so dobri dijaki tudi nogometaši, saj so so med nagrajenci 4 igralci naših nogometnih ekip. S tremi nagrajenci se lahko poh-valijo košarkarji, 2 nagrajeni dijakinji sta imeli dosežke tako v smučanju kot v šport-no-ritmicni gimnastiki, po eno priznanje pa pripada še namiznemu tenisu in tenisu. gragabiMasi Bor pravi podvig Ekipa iz Gradišča pred tekmo z Borom odslovila trenerja Fabia Sancina Po porazu Bora Radenske v Spi-limbergu (-18) bo naš edini predstavnik v košarkarski C2 ligi tokrat pred še težjo preizkušnjo, saj se bo, ponovno v gosteh, pomeril z Italo iz Gradišča. Gradišča, ki je lani izpadla iz Gl lige, se je pred začetkom letošnjega prvenstva zelo okrepila, trenersko mesto pa je prevzel Fabio Sancin, ki je ravno lani zaključil desetletno izkušnjo z Borom. Dolg seznam zelo kvalitetnih igralcev, ki imajo za seboj izkušnje iz višjih lig, ambiciozna sponzorja, ki sta si zadala cilj, da za vsako ceno pripravita daleč najboljšo ekipo v ligi (le Martignacco naj bi ji bil kos) so naopovedovah, da bo Itala težko doživela veC kot 2 do 3 poraze v teku cele sezone. Realnost pa ni bila taka, že v dragem kolu je Sancino-vo moštvo ostalo praznih rok, društvo je Sancinu pridružilo še strokovnjaka Doseja, po zmagah s šibkejšimi nasprotniki pa je Gradišča utrpela še dva poraza (po podaljšku v Manzanu in kar za 31 točk v Marti- gnaccu), kar je privedlo tudi do nekaterih trenj med najbrž preštevilnimi zvezdami. Nekaj novih zmag je pomirilo duhove, sobotni poraz v Trstu s Sgt pa je bil nov šok in vodstvo se je odločilo, da odslovi Fabia Sancina (zamenjal ga je prav Dose), kar je tudi pri košarki že ustaljena praksa, kadar moštvu ne gre tako, kot bi moralo. Tik pred svojevrstnim derbijem (pri Itali igra tudi Umberto Merlin, ki je pred dvema sezonama igral pri Bora) je tako odpadla možnost, da bi se Sancin ponovno srečal s svojimi bivšimi varovanci, sedaj pa se poraja vprašanje, kakšno bo vzdušje in kakšne bodo motivacije obeh moštev. Borovci bodo seveda skušah presenetiti Gradisco, ki pa v vlogi ranjenega leva lahko reagira na več načinov. Zmaga bi bila za Krecicevo moštvo izredno prijetno presenečenje, saj je Gradišča doma pomedla z vsemi nasprotniki iz spodnjega doma (+24 z Artejem, +17 z Virtusom, +23 s Spilimbergom) in utrpela poraz le s Porcio. O tem, da Gradišča nima ravno veliko sreče, priCa tudi podatek, da je, z izjemo poraza v Martignaccu, kar trikrat zgubila z minimalno razliko (-1 s Porcio, -2 s Sgt in po podaljšku v Manzanu). Kar se našega moštva tiče, so borovci tudi v tem tednu prizadevno vadili, z izjemo poškodovanih (Iv.Bajc, R.Simonič in Bosser), bolnega Smodaka in vojaka M.SimoniCa. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 9.KOLA: Intermuggia - Sgt +7, Virtus Ud - Spilimbergo -11, Pagnacco - Sta-ranzano +8, Martignacco - Udinese +14, Ardita - Barcolana +6, Pom - Ar-te +22, Porcia - Manzano +4. (VJ) Breg in Polet upata na uspeh V promocijskem prvenstvu Obe naši peterki, ki nastopata v košarkarskem promocijskem prvenstvu, bosta v 5. kolu zaposleni v gosteh. Breg se bo ob 20.30 (v telovadnici v Ul. Loc-chi) pomeril z moštvom San Vito, Polet Metra pa bo stopil na igrišče v nedeljo popoldne (v dolinski občinski telovadnici ob 15.30) proti ekipi Con-ca d’Oro. Brežani bodo skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v prejšnjem kolu, ko so doma zgubili s peterko Viale Sport, poletovci pa bodo skušali ponoviti sobotni uspeh, Čeprav je Conca d’Oro trši nasprotnik kot Godiva. Zato bo njihova naloga precej težja. (VJ) KOŠARKA / V 8. KOLU D LIGE Dom Agorest na popravnem izpitu pri močni Goriziani Cicibana Helvetius danes z L isonzom, Kontovel jutri z Adijem Stefan Persi (Cicibana) V nadaljevanju košarkarskega prenstva D lige bodo naša tri nastopajoča moštva pred novimi zahtevnimi nastopi. Osrednje srečanje 8. kola bo v Gorici, kjer je na sporedu mestni derbi med prvouvršCeno Goriziano in peterko Doma, ki je, po zadnjih dveh porazih, zdrknila na 4. mesto. Ravno tako prvou-vrscena in še nepremagana Cicibo-na bo na delu že nocoj, in sicer v Tržiču pri Largo Isonzu, Kontovel-ci pa bodo jutri gostili Acli iz Ronk. CICIBONA: Z zmago v derbiju z Domom se je za Cicibono zaključil takozvani ciklus zahtevnejših tekem, sedaj pa ima Furlanova peterka, ki je vnovčila že 7 zaporednih zmag, vsaj na papirju lažje delo proti moštvom, ki zasedajo spodnji del lestvice. Cicibona Helvetius bo že nocoj v gosteh igrala pri Largo Isonzu, ki je doslej slavil le enkrat in je zadnji skupaj s še štirimi ekipami. Belozeleni so nesporni favoriti, napačno pa bi bilo misliti, da bo zmaga prišla kar sama in brez truda. TržiCani so namreč zelo borbena ekipa, ki je večino tekem doslej zgubila z minimalno razliko (z vodilno Goriziano je klonila za eno samo točko) in že v lanski sezoni je Ciciboni uspelo zmagati v gosteh s košem Battilane v zadnji sekundi. Trener Luka Furlan ima manj težav s postavo, saj se je po daljši odsotnosti vrnil Andrej Pieri, Peter Furlan redno trenira, tako da sta odsotna le še poškodovana Marko Possega in Dario Kovačič. DOM: Z dvema porazoma v obeh slovenskih derbijih so se Domovi košarkarji poslovili od vrha lestvice in zdrknili na Četrto mesto, za Goriziano, Cicibono in Cusom. Poleg tega pa Bordinovo ekipo jutri Caka doslej najtežji izpit, mestni derbi v gosteh z Goriziano. Nasprotnik se je pred prvenstvom okrepil z nekaterimi igralci iz višjih kategorij, zlasti na zadnjih tekmah pa igra zelo dobro in dobesedno melje vse nasprotnike. Prejšnji teden so kar v Trstu premagali Santos kar s 25 točkami razlike. Do-movci se zavedajo, da bi nov poraz lahko pustil krepko sled (ne samo na skupni lestvici) in zato bodo morali zaigrati bolje kot na zadnjih tekmah, Ce hoCejo doseči novo zmago. Goriziana ima dva spretna in učinkovita dvometraša (Godeas in Tosoratti), odlične igralce pa ima tudi na zunanjih pozicijah. Zvezda ekipe je zelo natančen strelec pri metu iz velike razdalje Rosa. BelordeCi bi morah že od samega začetka zaigrati s tako vnemo kot v zadnjih minutah proti Ciciboni, ko so v pičlih 6 minutah »odščipnili« Ciciboni kar 13 točk. KONTOVEL: Po zelo napornem začetku prvenstva se za Kontovel- ce nadaljuje ugoden razpored tekem proti skromnejšim nasprotnikom. Jutri se bo Starčeva ekipa pomerila z Adijem iz Ronk, ki je bil v uvodnem delu sezone kar uspešen, v zadnjih tednih pa je proti boljšim ekipam nanizal same poraze in zašel v globoko krizo. Plavobeli imajo torej lepo priložnost, da podaljšajo serijo zaporednih zmag, primemo pa bi bilo, da Starec, Turk in ostali zaigrajo ponovno tako, kot pred dvema tednoma proti Libertasu in ne tako, kot v prejšnjem kolu v Gradežu, kjer so potrebovah celih 30 minut preden so se znebili domače peterke. »Coach« Starc seveda računa, da bosta Civardi in Emili ohranila dobro formo, saj gostje iz Ronk nimajo igralcev, ki bi ju lahko zausta-vili. V obrambi je treba več pozornosti posvetiti le Nonninu. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 8.KOLA: Grado - Libertas +9, Lega Nazionale - Senatore +8, Acli Ts -Santos -18, Momo Gib - Cus -14, Inter 1904 - Scoglietto +21. Vanja Jogan ODBOJKA / DEKLICE NA TRŽAŠKEM Bor Friulezport brez težav ugnal Slogo B, Kontovel pa NPT Nuova Pallavolo - Kontovel 0:3 (8:15,11:15,2:15) KONTOVEL: Stoka, Sos-sa, Škrk, Obad, Kobau, Fer-luga, Furlani, Strekelj. Kontovelke so v prvih dveh setih nekoliko podcenjevale nasprotnice, ki pa so bile dovolj zagrizene, da so kar nekajkrat nadoknadile visok zaostanek, čeprav uspega naših odbojkaric niso mogle resneje ogroziti. V tretjem setu je trener Mitja Kušar dosegel od svojih igralk, da so zaigrale bolj zbrano in za nasprotnice ni bilo več pomoči. Sloga B - Bor 0:3 (0:15, 1:15,9:15) SLOGA B: Bianchi, Carli, Coretti, Cristani, Cvelbar, Maurel, Možina, Pangerc, Sosič, Žagar. BOR: Smotlak, Požar, Furlani, Macho, Sadlovvski, Frandolic, Krasevich, Rogelja, Miličevič, Flego. Srečanje med borovkami, ki so glavne kandidatinje za osvojitev prvega mesta v skupini in slogašicami, ki so še vse narašCajnice, se je po predvidevanjih končalo z gladko zmago gostij. V prvih dveh setih je Bor brez težav uveljavil svojo premoč, saj je domačinke spravljal v težave že s svojimi ostrimi servisi. V nadaljevanju, ko na igrišču ni bilo več standardne šesterke na Borovi strani, so se slo-gašice lahko nasprotnicam upirale, doseženo lepo število točk pa je bila tudi najboljša nagrada za njihovo borbenost in prizadevnost. (INKA) OSTALI IZID 3. KOLA: Altura - Sgt 3:0. Vrstni red B skupine: Bor Friulexport in Kontovel 6, Virtus 4, Altura 2, Sloga B in Nuova Pallavolo 0. Prihodnje kolo: Kontovel - Sloga B (jutri), Bor Friulex-port bo prost. Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Danes igra za vas Totocalcio I Obvestila V Turinu je Palafea edini favorit Negotov izid dirke v Tarantu 1. dirka (Rim): Tiffani As (X), večkratna zmagovalka, je logična favoritinja. Seveda bo morala paziti na Tudorja (2) in Toria (1); 2. dirka (Milan): Missile Op (2) je izredno hiter, opozarjamo pa na Pulcharo Dr (1) in Narina (X), ki sta tudi med favoriti. 3. dirka (Firence); Ovolo Jet (2) je v tej konkurenci brez prave konkurence, kljub temu pa ga bosta skušala presenetiti Oro di Valle (1) in Nerveux (X); 4. dirka (Taranto): napoved je tokrat izredno težavna. Po našem mnenju imajo veC možnosti od ostalih Ocleppo Arni (1), Pellicano (X) in Platmi (2); 5. dirka (Turin): Palafea (X) ne bi smela imeti problemov, ki pa ji jih lahko povzroči Perfect Wine (1), Ce bo imel dober dan, medtem ko lahko preseneti Postal Bra (2); 6. dirka (Livorno): Sir Ba-stian (1) je imel na zadnjem galopu smolo in bo skušal zato tokrat zmagati. Našo pozornost pa zaslužita tudi Antonio Sabino (X) in Barbara Zasso (2). Dirka tris (Livorno, 16.30) NASI FAVORITI: 5. Unforgettable, 2. Nicht ma-noeuvres, 10. Classic So-ciety; DODATEK ZA SISTEMI-STE: 14. Califomia boy, 9. Sense ofDream, 4. Stukas. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 12 2 XI 2 XI 1 X2 X 12 1 X2 Atalanta - Vicenza 1 Bari - Sampdoria 2 Inter - Cremonese 1 Juventus - Torino 1 Lazio - Milan 1X2 Napoli - Parma 2 Padova - Fiorentina X2 Piacenza - Cagliari X Udinese - Roma 1X2 Perugia - Pescara XI Reggina - Brescia 12 Chieti - Lecce X2 Taranto - Maršala 1 Mateja Bogateč (letnik 1982), dijakinja oddelka nižje srednje šole Igo Gruden v Križu, ima kljub svojim komaj trinajstim letom za seboj že precej uspešno športno pot. Začela je z atletiko pri Boru, že pri šestih letih pa se je pri Mladini posvetila rolkanju, ki ji je prineslo že nekaj italijanskih naslovov (zadnjega je osvojila letos med naraščajnicami v teku po ravnini). Pozimi se ukvarja s tekom na smučeh, od ostalih športov pa sta ji najbolj všeč odbojka in atletika. Iztok Furlanič je prejšnji teden pravilno napovedal osem izidov. JKCUPA vabi elane in prijatelje na predstavitev knjige kap. Bruna Volpi-Lisjaka o Zgodovini slovenskega pomorskega ribištva od Trsta do Timave, ki bo DANES, 1. decembra, ob 20. uri na sedežu društva v Sesljanu. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mali telovadnici italijanske srednje Sole - Ul. D’Annunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862). SZ BOR obvešča, da sprejema vpise za večerno moško rekreacijo za odrasle. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377. SKBRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. SKD HRAST- Športni odsek organizira rekreacijsko in predsmuCarsko telovadbo. Za informacije kličite St. 0481/78130 in 0481/419957. SK DEVIN obvešča, da bo tudi ob torkih telovadba od 18.30 do 19.30 v telovadnici v Sesljanu. Petek, 1. decembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO f ■ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4: S skrivnostno molčečnostjo boste v okolici povzročali prave tektonske premike, kajti z njo boste vse po vrsti prisilili k pogledu v ogledalo streznitve. Posnemajte jih še vi. BIK 21.4-20.5.: Razposajeni boste kot teliček. Z rožički boste bodli tako nežno, da se bodo množično motali okrog vas in nastavljali ušesa, da bi slišali še kakšno pametno in zrelo. DVOJČKA 21.5.-21.6.; Kar ste zamudili včeraj, boste nadomestili danes, kar ste prezrli včeraj, pa boste le stežka ulovili, kajti priložnosti, ki odstirajo pot v nebesa, se pojavijo samo enkrat - ali nobenkrat. RAK 22.6. - 22,7.: Vase delovne sposobnosti bodo danes na vrhuncu, čeprav je že petek. Ce nočete mlačnega ponedeljka, delajte tudi konec tedna, ampak brez ihte, sicer ponedeljek ne bo le mlačen, marveč tudi mračen. HV 23.7. - 23.8.: Utrdih boste sorodstvena razmerja, za zdaj resda samo po telefonu, a povsem dovolj, da boste znova začutili, da izvirate iz debelih korenin in pripadate deblu plodnega košatega drevesa. DEVICA 24 8. - 22.9.: Na mračno vreme se boste odzvali z nadvse vedrim razpoloženjem, kajti v vaši duši bo sijalo sonce sreče, zaneteno s pričakovanjem bližajočega se srečanja s staro, nepozabljeno simpatijo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Zamikala vas bodo nova področja, zlasti tista, ki ste jih doslej neupravičeno prezirali Lotite se jih kareeda samostojno, in spoznali boste, da ste nekaj takega nekoč že počenjah. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ves ljubi dan se boste ubadali z vprašanjem, čemu ste se odtegnili svoji simpatiji prav v trenutku, ko vam je začela goditi. Ne bojte se njene ljubezni, saj vendar ne grize. STRELEC 23.11. - 21.12.: Nebo vam jasno, kaj bi v resnici radi, zato se boste ves ljubi dan prekladali sem m tja. Skrivnost vas bo tividla tako dolgo, dokler se ne boste odločih, da se ji podate naproti. KOZOROG 22. 12.-20. l.:Po mučnem prerekanju s partnerjem vam bo naposled uspelo priznati, da je slo za grd nesporazum. Spoznala bosta, da so vajine želje enake, le da si jih različno razlagata. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Z nalogo, ki ste si jo postavili sami, boste odlašali do zadnjega trenutka, zato vas bo preganjal občutek, da vam bo spet spodletelo. A saj veste: v zadnjem trenutku ste vselej najboljši. RIBI 20.2. - 20.3.: Popadlo vas bo velikoduSje. Pri-skocih boste na pomoč nekomu, ki vas za to sploh ni prosil, pa ne zaradi tega, ker bi zmogel sam, pač pa zaradi lažnega ponosa Pomoč ga bo razbila. PARIZ Preoblečeni Louvre Dograjevali so ga osem stoletij Ce menite, da je vhod v Louvre skozi stekleno piramido, katere avtor je arhitekt Pei, zadnji revolucionarni poseg v slavni pariški muzej, se motite, saj Louvre znova prenavljajo. Francozi se s podobo velikega Louvra že od nekdaj ukvarjajo. Obiskovalci morda njegovi zunanjosti ne posvečajo toliko pozornosti kot razstavljenim predmetom, toda tudi zunanjost je vredna ogleda. Američani bodo za božična dariia porabili manj denarja Nedavna raziskava javnega mnenja je pokazala, da bodo letos Američani božična darila kupovali predvsem v veleblagovnicah. Izbirali bodo tudi med izdelki iz posebne ponudbe, toda tistimi, za katere jim ne bo treba globoko sed v žep. Zanimivo je, da bodo zaradi naraščajočega kriminala, predvsem prebivalci večjih mest, nakupovali zgodaj popoldne, ne več zvečer. Božični večer bo večina Američanov preživela v družinskem krogu. Anketa je tudi pokazala, da bodo potrošniki, zaradi nižjih zaslužkov in višjih cen izdelkov, letos za nakupe porabili manj denarja. Čeprav se je večina ljudi odločila za nakup v veleblagovnicah, pa bodo tisti z bolj debelimi denarnicami - teh je le približno štirinajst odstotkov - izbirali med ponudbo butikov in trgovin z ekskluzivnimi izdelki. Večina Američanov je za nakup božičnih daril namenila manj denarja kot lani, toda kar 34 odstotkov je odločenih, da bodo v trgovinah pustiti veliko denarja. Nakupovali bodo v zadnjih dneh pred božičem, saj pričakujejo, da bodo trgovci takrat tudi za polovico znižali cene. Večina vprašanih bo za eno darilo namenila od šestnajst do dvajset dolarjev; lani so zanj odšteli pet dolarjev več.' Kar 71 odstotkov Američanov uživa v predbožičnih nakupih, približno tretjina je zanje varčevala vse leto. Reuter Notranjost muzeja bo dobila dokončno podobo do konca 20. stoletja. Direktor muzeja Pierre Rosenberg namreč obljublja drugačen pristop do umetnin. Nedota- knjene bodo tudi v prihodnje le številne umetnine, ki privabljajo obiskovalce z vseh koncev sveta. Leta 1981, je takratni predsednik Mitterrand odločil, da bo muzej dobil nazaj poslopja ob Rue Rivoli, v kateri je imelo svoje prostore ministrstvo za finance. Ker je muzej dobil veliko novih površin, se je pokazala priložnost za korenito prenovo Louvra. Obiskovalci lahko zdaj spre- mljajo razvoj muzeja, ki je nastal iz srednjeveškega gradu in dobil današnjo podobo v Času vladanja Napoleona HI. Prav zdaj obnavljajo šest od sedmih delov muzeja oziroma dva tisoč kvadratnih metrov površin. Arhitekti, načrtovalci in umetnostni zgodovinarji se po Rosenbergovih besedah soočajo s težko nalogo - obiskovalcem bi radi kar najbolje pokazali, kako se je muzej razvijal, hkrati pa so na ogled tudi vse zbirke, saj naj bi restavratorska dela razkrila zgodovinsko plat gradnje Louvra. Zakaj muzej nenehno doživlja spremembe? Skozi osem stoletij so ga dograjevali in obnavljali, zato se je njegova podoba vedno nekoliko spremini-la. Nesporno je Louvre kulturni simbol Francije, hkrati pa tudi ena najve-Cjih svetovnih kulturnih znamenitosti, zato je upravičeno pričakovati, da bo tudi v prihodnjem stoletju doživljal določene posege. O tem, kakšen je danes, bodo seveda pričale Številne publikacije, ki jih vsako leto napišejo različni strokovnjaki. Steklena piramida je delo arhitekta Peia MODRE MISLI Kadar stari raki zadenjsko lezejo, tudi mladi ne lezejo naprej. Italijanska So starci pri treh letih in otroci pri stotih. Japonska Mladi se ne trudijo, toda starci se vedno trudijo zaman. Kitajska SKANDINAVSKA KRIŽANKA mmli fa*L / ITAL. GRADITELJ GODAL (ANTONIO) OSEBA, KIJE ARETIRANA ZENSKA, KI SE UKVARJA Z MANIKIRANJEM OSVOBODILNA FRONTA RISJA SAMICA GORSKE REŠEVALNE SANI MESTO V INDIJI GNOJILO IZ ZEMLJE IN PREPERELEGA LESA NIKOU TESU MITOLOŠKI PRVI LETALEC AFRIŠKI GRM, DRAZOLNO SUDILO AVTOR: MARKO DRESCEK DRŽAVA OB VZHOD. OBALI AFRIKE SLOVENSKI RAPER KESANJE OCEV MEŠČAN. OKOLJU EMIL NOLDE JEZIK. POSEBNOST, NAREČJE VERSKA LOČINA HROSC NA TRTI SAMORASLA RASTLINA, DREVO OSEBA, KI GOJI KAKTUSE USTNICA TRAFIKE LEPOTNI GRM STIL MODER, UMETNOSTI VELIKA EVROPSKA REKA KREMENČEVA USEDLINA PRIPADNIK ATOIZMA POUDAREK USTNOST BOLNEGA KOŠČEK (NAR.) SRAMNI PAS GORATA GRŠKA POKRAJINA INDONEZ. OTOK V SUNDSKEM OTOČJU AMER. PESN. IEDGAR-ALUN) NOROST, NESPAMET NADAR- JENOST GUV.M. TURCUE GRŠKA BOGINJA PRAVICE POKRAJINA V SAVDSKI ARABUI SHRAMBA ZASTARE STVARI FILM. IGR. SHARIF 100 nf PREBIV. EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE LJUBIMEC FRIGIJSKE BOGINJE REE TUJA OBL Z. IMENA LIZA IT. SLIKAR (GIORGIOI KRAUEVIC IZ EPA DESNI PRITOK DONAVE V NEMCUI ITAL. MODNA KREATORKA RICCI ORIENTAL. RIŽEVO ŽGANJE NEM. SMUČ. (MARTINA) KIJEVSKI VELIKI KNEZ STRJEN MATERIAL PRI ZVARU NOVINAR STAKUL UNA TURNER KAR JE OKRNJENO TVOR SL SLIKAR JUSTIN BARVILO ZA USE ANKETIRANE ZENSKE SPODNJA POVRŠINA ANTON OCVIRK OSJE GNEZDO PREDSTAVNIK REALIZMA NEKDANJI AVSTR. SM. SKAKAL. (TONI) GL MESTO REPUBLIKE JEMEN IVAN CANKAR DOMAČA TOVORNA ŽIVAL PRISILNO DELO V CARSKI RUSIJI PODOLGOVAT KOS BUGA 'ttVtLL 'VOtiOlVN ‘13SO ‘31 ‘VNVS ‘tOnVNNI ‘isnvati ‘HIŠO "VIL ‘aHNVHLLaHNV ‘VN1NHHO ‘n ‘S5HTV ‘HVA ‘TVN 'ravsvA ‘oatn ‘HVJAIO 'VNHVlOdOH ‘a»a ‘V109V ‘aod ‘HOTV ‘vmv ‘DD ‘ISMOLV ‘V3IS ‘N3H ‘H30NV310 ‘VLLNVDdVHl ‘isiamoi ‘DONISVHONVS :ouABJopoA ;A3LIS3H KANARSKI OTOKI - TENERIFE Pisana papagajska druščina v parku Laro Več kot 350 vrst, med njimi nekaj takih, ki jim grozi izumrtje Zaradi kričečih oglasov in glasnih letalcev se marsikateri obiskovalec Kanarskih otokov odloči, da si bo namesto Loro parka raje ogledal katero drugo znamenitost otoka Tenerifa. S tem pa zamudi enkratno priložnost za ogled številnih, raznovrstnih papig. Loro park je zmes temat-skega parka in živalskega vrta. saj si tam lahko ogledate tudi predstave z delfi-ni, papigami, morskimi levi, tigri in gorilami. Obiskovalce presenečajo bogastvo tropskega zelenja in ugodnosti modernega razstavnega srediSCa. Kljub temu pa je Loro park - v španščini to pomeni park papagajev - veliko vec kot navadna menažerija. Je eden najpomembnej- ših parkov papig na svetu. Najverjetneje ima s približno 3000 redkimi primerki največ različnih vrst teh ptic, veliko pa jih je na spisku skoraj izumrlih. Tukaj lahko spoznate vso papagajsko družino, od makav in kakadujev do živobarvnih polinezijskih papagajčkov. Občudujete lahko tudi makao Spix -najredkejšo papigo na svetu - in kaleidoskop različnih barv 350 najredkejših vrst papig. Park je pred 23 leti ustanovil Nemec VVolfgang Ki-essling. Delati je začel zaradi veselja s papigami na 13 tisoč kvadratnih metrih, ki so se od takrat razširili na 135 tisoč kvadratnih metrov, ki si jih lahko ogledajo obiskovalci. »Začel sem, ko papige še niso bile redke. Lahko ste jih kupih v trgovini z živalmi kjerkoli na svetu,« pravi Kiessling. »Vedno bolj so me zanimale, dokler nisem nekega dne ugotovil, da imam že 300 različnih vrst in podvrst.« Vsako leto park obišče več kot milijon ljudi, če- Včasih se zgodi, da mati zavrže mladiča - hranijo ga s posebej oblikovano žličko prav se mnogi niti ne zavedajo, s kakšno vnemo Kiessling in njegovi sodelavci ohranjajo papagajsko družino. Veliko dela namreč opravijo »za zaprtimi vrati«, na območjih, kjer papige najbolj uživajo: v svojem naravnem okolju, kjer pa jim grozi izumrtje zaradi sekanja gozdov in divjega lova. »V parku je kar nekaj območij, kamor ne dovolimo obiskovalcem,« pravi Britanec dr. David VVaugh, znanstveni direktor Sklada parka Loro. »Posebej skrbimo za območje kjer valijo redke vrste papig, ki potrebujejo mir.« Loro park pa je poseben še zaradi ene stvari - po vsem svetu podpira različne programe za ohranitev papig v naravnem okolju. »Od leta 1987,« nadaljuje VVaugh, »smo programu na severovzhodu Brazilije namenih 200 tisoC dolarjev za ohranitev makav Spix, najbolj ogroženih papig na svetu.« Kot pravi dr. VVaugh, za papige veliko naredijo tudi v Bohviji in na Karibih, v zadnjem Času pa tudi na Hahnaheri, indonezijskem otoku, kjer živi devet vrst papig, med njimi sta tudi dve ogroženi. »Sklad pomaga pri izpeljavi raziskovalnih projektov, ki se ukvarjajo z načinom življenja papig. Vemo, da moramo ohraniti predvsem naravno okolje papig.« Dr. VVaugh ne skriva, da veliko denarja, ki ga namenijo raziskavam, dobijo s prodajo papig, vzgojenih v Loro parku. »Zbiralci so pripravljeni plačati veliko denarja za nekatere redke vrste papig, tudi nekaj tisoč funtov,« pove dr. VVaugh in doda, da zasebnim zbiralcem prodajo malo papig v primerjavi s tistimi, ki jih kupijo živalski vrtovi po vsem svetu. V parku so pri gojenju mladičev zelo uspešni, letos so jih vzgojili kar 700. Veliko jih bodo prodali, z drugimi pa bodo ohranili »Zrcalce, zrcalce povej, katera najlepša v parku je tem!« redno zbirko približno 2500 ptiCev. »Lepo bi bilo, Ce bi lahko rekli, da z vsako papigo, ki jo vzgojimo pri nas, ohranimo več papig v di- vjini. Kaj takšnega se ne bo zgodilo, dokler bodo po svetu še naprej na veliko sekali gozdove ah pa nezakonito prodajali redke vrste papig. Dokler se na tem po- dročju ne bo nič spremenilo, bo Loro park eno redkih mest na svetu, kjer se borimo za ohranitev papig - lepe in zanimive družine ptičev,« končuje dr. VVaugh. . SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Sonce bo vzšlo ob 7.23 in zašlo ob 16.18. Dan bo dolg 8 ur in 55 minut. Luna bo vzšla ob 13.27 in zašla ob 01.28. PLIMOVANJE Danes: ob 5.20 najvisje 37 cm, ob 12.28 najnizje -27 cm, ob 18.13 najvisje 6 cm, ob 23.24 najnižje -19 cm. lutri: ob 6.07 najvisje 41 cm, ob 13,10 najnižje -37 cm, ob 19.17 najvisje 13 cm. V Sloveniji: Na Primorskem bo delno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo oblačno. V vzhodni in južni Sloveniji bo rahlo snežilo. Obeti: V nedeljo bo na Primorskem Se delno jasno, drugod bo oblačno. Malo hladneje bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA ŠE RES JE »Free As A Biiti« osvaja Ameriko VVASHINGTON - Pesem »Free As A Bird«, ki jo je skupina Beatles posnela Četrt stoletja po zadnjih uspešnicah, je doživela velik uspeh in v Združenih državah Amerike celo postavila rekord; že v prvem tednu so prodali več kot milijon izvodov dvojne plošče in zaslužili 22 milijonov dolarjev. Po podatkih založbe Capitol Records bo plošča dosegla vrh slavne Billboardove lestvice. Ljudje so kupili več kot 850 tisoč izvodov dvojnega cedeja, stari in novi občudovalci pa so kupili tudi veliko prejšnjih plošč skupine, kjerkoli so lahko do njih prišli: v knjigarnah, veleblagovnicah, na letališčih in drugod so prodali več kot 200 izvodov plošč skupine Beatles. Njihova nova antologija je podrla prodajni rekord dvojne plošče »Use Your Illusion« skupine Guns N’ Roses (leta 1991 so v prvem tednu prodali 700 tisoč izvodov). Tudi za Jacksonovo novo ploščo »Hi-story« so pričakovali, da bo postavila kak rekord, vendar so prodali le 400 tisoč izvodov. Nov izbruh tako imenovane beatlomanije je seveda pritegnil pozornost mladih in starih občudovalcev legendarne skupine iz vsega sveta, tako da so ljudje nenadoma začeli kupovati vse plošče četvorice iz Liverpoola. Prodali so na primer več kot sedem milijonov izvodov dvojne plošče »Live at the BBC«, ki so jo izdali leta 1994, tako da se je spet uvrstila v Billboardovo lestvico, in sicer na 193. mesto. Navdušenje poslušalcev je ugodno vplivalo na prodajo plošč nasploh, tako da je število prodanih plošč različnih avtorjev v zadnjem tednu občutno naraslo. Medtem se bliža tudi petnajsta obletnica Lennonovega umora. Ob tej priložnosti bodo umrlemu pevcu na čast predstavili novo serijo znamk, ki jih bodo prodajali v osmih državah. Slovesne predstavitve v newyorškem Hard Rock Cafeju se bo udeležila tudi Lennonova vdova Yoko Ono. Na Švedskem prepoved kajenja za mladoletne STOCKHOLM - Švedska vlada pripravlja zakon, ki mladoletnim prepoveduje nakup cigaret in tobaka ter predvideva ostre kazni, vključno z zaporom, za vse prodajalce v trafikah, ki bi kršili zakon. Po pisanju dnevnika Dagens Nyheter pa bo novi zakon v najboljšem primeru stopil v veljavo šele oktobra leta 1996. Pred dvema letoma je švedski parlament zavrnil podoben vladni zakon. Kot kaže, se je zdaj razmerje sil v parlamentu spremenilo, tako da bo parlament novi zakon sprejel že prihodnjo pomlad. Poleg cigaret bo švedskim mladoletnikom prepovedan tudi nakup tobaka za žvečenje. Ter in tisti« iz Newporta Dvoglavo želvo iz ameriškega Nevvporta so imenovali kar Ta in tisti (This and That), ker biologi še niso ugotovili njenega spola (Telefoto: AP) Londončan Ted Sedman se ponaša z brki, ki so dolgi kar 1,60 metra in zahtevajo skrbno nego (Telefoto: AP) V spopadu s policijo umrl Toni Bicikel NEW YORK - Predsinočnjim je v spopadu s por-toriško policijo umrl Francisco Antonio Garcia Lopez, ki je z vzdevkom »Toni Bicikel« postal v Portoriku živa legenda, saj je bil na begu kar Štirinajst let. »Toni Bicikel« je bil najbolj iskana oseba v Portoriku. Leta 1973 so ga obsodili zaradi umora žene, leta 1981 pa mu je uspelo zbežati iz zapora. Policija mu je dolgih štirinajst let zaman postavljala pasti. Vedno se mu je posrečilo zbežati, predvsem po zaslugi njegovih številnih ljubic. Nenavadni vzdevek je dobil, ker so ga številni ljudje ponoči srečevali, ko je marljivo kolesaril po Portoriku. Njegova resnična in domnevna dejanja so postala del ljudskega izročila, tako da je o njem nastala ljudska pesem, posneli so dva filma in celo napisali knjigo.