GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017  |  35
RECENZIJA
Med opisanimi potmi v slikovitem 
vodniku Slovenija VII, ki je izšel leta 
2017 v Ljubljani, je bilo več ekskurzij 
izvedenih na kraškem površju (tudi 
osameli kras). Nekatere skupne teme 
tega vodnika so tudi poplave, samo­
oskrbno in ekološko kmetovanje ter 
vinogradništvo, gozdnatost, ohranja­
nje naravne in kulturne dediščine, 
zavarovana območja, obmejnost, že­
lezniška povezava, upadanje števila 
prebivalcev, učne poti ter vključenost 
domačinov pri razvoju turizma. 
Vodnik je priročen tako za kabinetno 
raziskovanje kot za na teren tako za 
učence, učitelje, študente, popotnike, 
turiste, turistične vodnike, športne 
navdušence … skratka vse slovensko 
govoreče nadobudneže, ki želijo izve­
deti nekaj več o predstavljenih pokra­
jinah in se tja tudi odpraviti.
Vodnik lahko kupite v knjigarni Azil 
na ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana) 
ali si ga sposodite v knjižnicah. Člane 
Ljubljanskega geografskega društva pa 
nas je vodnik pričakal kar v poštnem 
nabiralniku. Vabljeni k branju!
dr. Lucija Lapuh
Ljubljansko geografsko društvo je v 
sodelovanju z Založbo ZRC pripravi­
lo nov knjižni vodnik – Slovenija VII. 
Pet let je minilo od izida šeste knjige 
ekskurzij po Sloveniji. Sedem društ­
venih ekskurzij, ki so bile izvedene v 
letih 2012, 2013 in 2014, je naravno­ 
in družbenogeografsko, kartografsko 
ter slikovno predstavljenih na 145 
straneh tako, da se lahko posameznik 
ali skupina samostojno odpravi na 
pot odkrivati lepote slovenskega po­
deželja. Trije predlogi poti, ki so jih 
napisali pretežno geografi, so v vzho­
dni, štirje v zahodni Sloveniji. 
Med drugim izvemo, kako deluje čr­
palna hidroelektrarna (Banjšice, av­
torica Adrijana Perkon), spoznamo, 
kako izgleda prenovljeni del Železni­
kov imenovan Plac (Selška dolina, 
Marjan Luževič) in prebiramo, kako 
nastane mineralna voda (Obsotelje in 
Kozjansko, Magda Grobelšek). 
Lahko se podučimo o ekoremediaci­
jah in samooskrbi (Dravinjska dolina 
in Dežela učnih poligonov, Ana Vovk 
Korže), spoznamo slovensko najbolj 
severno gričevje (Zahodno Goričko 
in njegov turistični potencial, Mar-
tina Košar), izvemo podrobnosti o 
podmornici Jugoslovanske vojne 
mornarica (Pivka in njena vojaška 
zgodovina, Matjaž Ravbar) in prebe­
remo o geomorfoloških značilnosti 
kamnine, po kateri je predstavljena 
primorska pokrajina dobila ime (Ne­
kaj geomorfoloških posebnosti slo­
venske Sive Istre, Matija Zorn, Miha 
Staut, Gregor Kovačič).
Slovenija VII