ipedbfane to — P« Leto XXIII., št. 192 Ljubljana, četrtek 26. avgusta 1943 Cena cent. 80 Upi ivDišivo. Ljubiiaoa, Huccinijeva alica 3. TeJttor U. 41-22 41-23 31-24 tascrdioi nlile.ck: L|ubliana, Pncamjeva alica i - leletoe 4t 41-2$. 31-26 Podružnica Novo mesto; Liubljanska cesta 42 Računi: za Liubljanskc pokrajino pn poStno čekovnem zavodo h 17.749. za ostale kraje Italiie Servizio Cnnti Con Post. No U-311& IZKLJUČNO ^SlO^ViVO ra oglase a Ki Italiie io inozemstva ima Union? rtjhhliciti Italiana S. A. MILANO izhaja viak daa Naročnina imb m ______ aa inozemstvo vključno > »Ponedeliskiro troma Lit 36.50. zeo ponedeljka c • e c n o Lit 18.—, h* Ljoblji Utedoiitfo s Puccinijeva ulica b. 5. — Telefoo kev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopiai ie ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA p« la pub- blkhž di ptovenietta italiana n) estera: Unione Pubbliriti Italiana S. A. MILANO. Uit convoglio nemico attaccato nel Mediterraneo centrale Un g?asEo cacciatorpediniere incendiato, dne piruscafi da 15*000 tonn. gravemente danneggiati (omsntio Su premo. - Bollettino di guerra n. 1187: Un convoglio nemico protetto da forte scort a nav a le ed aerea e stato attaccato ne! Mediterraneo centrale da nostri velivoli, ene silurfvano un grosso cacciatorpediniere incendiandolo e colpivano due piro-seafi |>er complessfvo 15.000 t-onn. di stazza dannegiandoli gravemente. Aerei avversaii hanno compiuto incur-sioni sa dintorni di Napoli e di Salerno. Generale AMBROSIO. • L'aereo sil uran te che ha incendiato un cacciatorpediniere nell'azione citata nel bollettino odierno era pilotato dal tenente Ter-zi Vezio da Aula (Apuania) e dal sergente Piccarella Giuseppe da Roma. mi konvoj napaden na osrednjem Sredozemskem morju Velik ru&lee zažgan, dva pamilca s 15.000 tonami mučno poškodovana Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo št. 1187: V osrednjem Sredozemskem morju so nasa letala napadla sovražni konvoj, Iti ga je ščitilo močno pomorsko in letalsko spremstvo in s torpedom zadela velik tor-pednj rušilec, ki se je vnel, ter razen tega še dva parnika s skupno 15.000 tonaže, ki sta. bila hudo poškodovana. Sovražna letala so izvedla napade na okolici Neaplja in Salerna. General Ambrosio. * Torpedno letalo, ki je zanetilo torpedni rušilec v akciji, ki jo navaja današnje poročilo- je bilo pod vodstvom poročnika Terzia Vezia iz Auile (Apuania) in narednika Piccarella Giuseppa iz Rima. Izvajanje sklepa o proglasitvi Rima za odprto mesto Rim, 24. avg. s. Agencija Štefani objavlja: V zvezi s formalno in javno proglasitvijo Rima za odprto mesto z dne 14. t m. je italijanska vlada prosila sv. Stolico in švicarsko vlado, naj obvestita vladi v Londonu in Washingtonu, da je italijanska vlada izvedla naslednje odločitve in ukrepe: Izven uporabe s0 sedaj vse utrdbe za obrambo mesta Rima. Protiletalske baterije so dobile nalog, naj ne otvarjajo streljanja, lovci pa, naj se ne udejstvujejo v zraku nad Rimom. Poleg premestitve poveljstev italijanskih in nemških operativnih sil je v teku tudi odstranitev operativnih sil sploh tako da bo v mestu ostala samo posadka, kolikor je je potrebno za vzdrževanje javnega reda. Železniško križišče v Rimu glede vojaških prevozov ne bo več v rabi tako. kar se tiče premikalnih operacij. kakor tudi nakladanja in razkladanja, takisto ne za vojaške vlake, tako da bo na območju Rima samo ena tranzitna železniška proga. Razen tega se vrše priprave, da se izven območja obljudenega dela mesta prenesejo vsi vojaški zavodi ter vse tovarne za orožje in strelivo. Mcarskih simpatij do prebivalstva italijanskih mest Rern. 25. avg. Razni švicarski listi nadaljuje ir. z objavo člankov, posvečenih Milanu ter škodi, ki io ic to mesto pretrpelo od anglo-jtmeriških bomb. Švicarji sočustvujejo z Italijani ter izražajo, svojo bolest spričo tolike škode. To ie samo po sebi razumljivo, kajti M lan ie mesto, ki ga občutijo Švicarj; kot najbližjega soseda ter se obenem z Italijani nadejajo, da se ho prekrasno lombardsko me str. prerodilo in da bo procvitalo kakor poprejšnje čase. To zanimanje za Milan in bolest. ki jo čutijo vsi Švicarji, izpričuje tudi dejstvo, da se od povsod v Švici pojavljajo vprašanja, ali bi se dalo kaj storiti za omilje-n.jc te nesreče. »Bund« objavlja razna pisma, ki jih je dobri od svojih čitateljev, ki se sprašujejo, kaj bi Švicarji lahko storil: za Milan. List pravi: Ne glede na svoie lastne težave je Italija izkazala Šv c: izjemne usluge glede tranzita blaga. Zato se Švica ne sme omejiti samo na enostavne besede zahvale, marveč mora slediti impulzu ter prožiti roko pomoči svojemu sosedu. Švicarski Rdeči križ mora storiti prvi korak v tem pravcu. kajti mnogo družin je brez strehe, z-postavl jeno pekočemu soncu. Za te bo gotovo na razpolago prostora v švicarskih hotelih. Švicarski Rdeči križ je tudi s svoje strani objavil naslednj' poziv: V razmh krajih Švice je javnost zaskrbljena glede usode otrok, ki so postali žrtve bombardiranja v Italiji. Švicarski Rdeči križ smatra, da je vedno imel v programu gostoljuben sprejem italijanskih otrok, kakor je to storil za otroke drugih narodnosti, ki so postali žrtve vojne. Ako Švica do danes ni imela prilike izkazati gostoljubja ita! janskim otrokom, se to ne sme tolmačiti, da ni hotela pomagati italijanskim otrokom, marveč zato. ker je italijansk' Rdeči križ šele sedaj izrazil svorjo željo, da bi Švica prevzela nekaj italijanski otrok. Spori med Američani in Angleži zaradi prilastitve sicilskih zakladov Budimpešta, 24. avg. a List »Uj Ma-gyarszag« poroča na podlagi vesti iz Londona, da se je na Siciliji pričela nebrzdana konkurenca med zastopniki največjih angloameriških antikvarjev za »rešitev« umetniških zakladov na otoku. Eno izmed jabolk spora je zlata krona, ki se nahaja v katedrali sv Agate v Catanii. Američani bi jo radi odnesli čez ocean. Angleži so pa mnenja, da to umetniško delo italijanskega zlatarstva ne more imeti dostoj-nejšega mesta kot v londonskem »Brit-skem muzeju«. Alexander ne bo imel lahke naloge, če bo hotel uveljaviti v sporu avtoriteto zakona. Prepirljivci za krono pozabljajo, da krona ni brez lastnika, ter se ne menijo za lastninske pravice, kakor že prej ne v primeru zakladov iz Tutankamnove grobnice in v primeru fresk iz Partenona, ki so svoj čas prišle v dvorane Britskega muzeja v Londonu. ogovori niso odstranili Imenovanja v raznih ustanovah Rim, 25. avg. s. Uradni list je objavil ukaz predsednika vlade, prvega ministra državnega tajnika z dne 19. avgusta 1943, s katerim se jmenuje za predsednika upravnega odbora Narodne banke za delo, kreditnega zavoda za javne posle v Rimu. cav. gr. Cr. prof. Dr. Carlo Ponti Rossin: namesto gr. uff. Vincenza Laya. R'm, 25. avgusta, s. Z ukazom, ki bo objavljen, je bil gr. uff. rag. Oscar Zumparo imenovan za komisarja narodnega zavoda za celulozo jn papir. Rim, 25. avg. s. Z ukazom, ki bo objavljen, je bil comm. ing. Giovanni Diatene imenovan za komisarja v narodnem zavodu za preskrbo italijanskih časn-karjev. Rin®, 25. avg. s. Z ukazom, ki bo objavljen, je bil glavni državni pravobranilec gr. uff. odv. Luigi Beltrame Quattrocchi jmenevan za komisarja narodnega zavoda za podpiranje državnih nameščencev. Komisar pref-skture za ? bč!no Trieste Trieste, 25. avg. s. Za komisarja pre-fekture za triestinsko občino je bil imenovan Guido Slataper, odlikovan z zlato kolajno. S 17. letom je vstopil v vojsko v prvi svetovni vojni in je bil ranjen. V dveh letih vojne si je pridobil dve srebrni kolajni in napredovanje po vojni zaslugi. V maju 1917. je bila Slataperju za epično dejanje osvojitve Monte Santa podeljena zlata kolajna za vojaško hrabrost. Leta 1935. se je, 37 let star. udeležil vojne v Afriki. Hrabro je fodeloval v Somalijski vojni kot poveljnik nekega bataljona ar-ditov ter je napredoval po vojni zaslugi v podpolkovnika. V sedanji vojni se je v činu pehotnega polkovnika hrabro udeležil vojne v Albaniji. Smrt Imetnika zlate kolajne Rim, 24. avg. s. V Rimu je umrl imetnik zlate kolajne podpolkovnik pilot Ettore Muti. V4 • nasprotstev med »zavezniki" Bukarešta, 25. avg. s. Po mnenju diplomatskega urednika lista ^Viatsa« imajo -zavezniki-? o boljše viške m vprašaju vsak svojo predstavo. Roosevelt, ki vidi v Stalinu bodočega tekmeca v svoji imperialistični politiki, kaže odkrito nezaupanje do namenov Moskve ter se skuša upirati tajnim in nerazvozljivim ugankam zaveznika iz Krem-Ija. Churchill se pa zaveda v tej zadevi kakor trmoglav igralec, da stavi vedno na isto karto, to je na karto sovraštva do držav trojnega pakta, ter skuša premagati odpor Roosevelta in ugoditi vsem zahtevam Stalina, kajti le na ta način upa, da bo lahko igro dobil. Videli bomo. pravi list, katero izmed teh dveh stališč bo zmagalo. Stalin pa. ki zelo dobro razume politiko svojih zaveznikov, medtem nadaljuje svojo vojno. Buenos Aire«, 24. avg. s. Konferenca v Quebecu se bliža koncu. Ameriški vojni minister Stimson je že odpotoval, državni tajnik Hull in kitajski zunanji minister Soong bost?, odpotovala drevi. Angleški ministrski predsednik Churchill bo verjetno zapustil Quebec ta teden. Lizbona, 24. avg. s. Angleška poluradna agencija poroča, da se bo z Rooseveltovim odhodom iz Quebeca končala samo kanadska faza konference. Zelo verjetno bosta Churchill in Eden odšla v Washington. preden se vrneta v London. Angleški minister za obveščevanje Bracken naj bi že odpotoval v Washington. da se dogovori o nadaljevanju konference. Buenos Aires, 25. avg. s. Iz Washing-tona poročajo, da je britanski delegat pri medzaveznišld komisiji za nadzorstvo izkoriščanja in razdelitve surovin Clive Bail-lieu podal ostavko na svoje mesto. Razlogi za to odločitev delegata so neznani. Vendar pa imajo v diplomatskih krogih v Wa-shingtonu vtis, da izvira nevclja ameriških članov komisije iz odklonilnega stališča Britancev, ki se branijo vsakih ameriških navodil, zlasti nočejo ničesar slišati o razdelitvi virov surovin vsega sveta po sedanji vojni. Stavke in izgredi v kanadski letalski industriji Lizbona, 24. avg. s. »Sunday Express« poroča iz Ottavve- da se je letalska proizvodnja v Kanadi v zadnjem času 'manjšala za 20% zaradi stavk in izgredov. Zlasti stavka, ki je dolgo trajala v neki letalski tvornici blizu Montreala. je povzročila občuten padec proizvodnje. Ameriška vojska pobere skoro polovico mesa Buenos Aires, 25. avg. s. Izšla je naredba ameriške vlade, ki določa, da se oddeli 45°/o vse ameriške produkcije govejega mesa za potrebe vojske. Cenijo, da bo ostala produke ja zadostovala za racionirano prehrano ameriškega prebivalstva. Senator Kilgore opominja ameriško javnost, da je treba pričakovati še nadaljnjih omejitev ter je pozval vlado, naj izvaja strogo nadzorstvo, kajti pričakovati je. da se bodo pokazale še večje potrebe za vojsko- Ponesrečeno švicarsko letalo Bern, 25. avg. s. Med vežbanjem se je neko švicarsko letalo vnelo ter se zrušilo na zemljo. Dva častnika, ki sta bila na krovu., sta se pri tem ubila. Nad Švedsko ponesrečena angleška bombnika Stockholm, 24. avg. s. Preteklo noč sta padla dva težka angleška bombnika v južni švedski pokrajini Askaniji. Obe letali sta zgoreli. Pripadali sta skupini angleškega letalstva, ki je bombardirala Berlin. Samo dva moža posadke sta se rešila s padali. !ttlerf *!ovi nemški notranj! minister Dr. Frick, pr ctektor za češko in Moravsko Berlin, 24. avg. s. Hitler je na lastno prošnjo razrešil nemškega protektorja češke in Moravske barona N uratha in je na njegovo mesto imenova- dr. Fricka, ki zapušča položaj notranjega ministra rajha in Prusije in opolnomočcnca za upravo rajha. Hitler je imenoval za notranjega ministra rajha in Prusije ter za opolnomočenca uprave rajha šefa SS oddelkov in nemške policije Himmlerja. Hitler se je z osebnim pismom zahvalil baronu Neurathu in dr. Fricku. Nettrški veleposlanik pri Japonskem zun. ministru Tokio, 25. avg. s. Zunanji minister Sige- micu je sprejel nemškega veleposlanika dr. Stakmerja ter se z njim delj časa pogovarjal o položaju v Evropi. Visoke ameriške izgube na Pacifiku Tokio, 24. avg. s. V tukajšnjih vojaških krogih pravijo, da so bile z japonskim uspehom na otoku La Vella. pri Salomonih vse ameriške rezerve za protinapad uničene. Položaj ameriških izkrcanih čet je postal zelo nevaren. Japonsko letalstvo je potopilo v južnem Pacifiku štiri ameriške kii-žarke, dva rušilca in osem tovornih ladij kakor tudi številne izkrcevalne ladje. Poškodovani so bili 4 rušilci, dve križarki in štiri prevozne ladje. Od 30. junija d° 15. avgusta so Američani izgubili devet križark, deset rušilcev in 31 velikih tovornih ladij. V isti dobi je bilo sestreljenih 881 ameriških letal. Anglosaški načrti za ofenzivo proti Japoncem Bern, 24. avg. s. Iz Washingtona poročajo, da izjavljajo dobro obveščeni vojaški opazovalci, da se bo v novembru pričela ofenziva velikega slega proti Japonski iz Indije, Aleutov in južnozapadnega Pacifika. Taktični cilj teh operacij naj bi bil, da se Japonci prisilijo razdeliti svoje sile Zavezniška ofenziva se bo razvijala takole: 1. Napad iz Indije za osvojitev Birme in zlasti ceste, ki je prej služila za oskrbovanje Kitajske; 2. napad z Aleutov, da se zasedejo japonska letalska oporišča na Kurilih, od koder se bodo lahko bombardirala japonska industrijska središča na otokih Honku in Kiuku; 3. splošen napad z južnozapadnega Pacifika. z Nove Gvineje in s Salomonskih otokov, da se uničijo japonska oporišča na Rabaulu in Turku z vdorom v Nizozemsko Indijo in na Filipine. Poluradni krogi dodajajo, da se bo ta ofenziva pričela v novembru, takoj po končanih monsumih v Birmi. Nezmanjšana silovitost obrambne bitke na vzhodu Obnovljeni napadi so Sovjetom povsod prinesli le hude izgube — 263 sovražnih tankov in 95 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. avg. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je ob-avilo danes naslednje poročilo: Velika obrambna bitka na vzhodu traja z nezmanjšano silovitostjo dalje. Kjerkoli so Sovjeti g svojimi močnimi pehotnimi in oklopnimi oddelki navalili na naše postojanke ob Miusu, na področju Izjuma in Harkova ter južno od žiždre, so povsod obležali s hudimi izgubami. Samo v območju enega armadnega zbora je bilo včeraj uničenih 116 oklopnih voz. Letalstvo je podpiralo z močnimi oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete obrambne boje ter razpršilo izhodiščne i>o-stojanke sovjetskih oklopnih voz in pehote. Podnevi so letala bombardirala važna dovozna središča sovražnika in taborišča čet. V teku včerajšnjega dneva so Sovjeti izgubili 263 oklopnih voz in 95 letal, večinoma bojnih. Višji desetnik Kebetz jz nekega protitankovskega oddelka je sestrelil dne 19. avgusta v borbah južno od Vjazme v 30 i "č minutah 11 oklopnih voz izmed 32, ki so napadala na tem prostoru. Pred vzhodno sicUsko obalo so dosegla hitra nemška bojna letala pri dnevnih na. padih bombne zadetke težkega kalibra na sovražni prevozni ladji srednje tonaže. Nad zasedenim zapadnim ozemljem so nemški lovci včeraj sestrelili dva težka ameriška bombnika. Nekatera lahka sovražna letala so preteklo noč izvedla vzne-mirjevalne polete nad severnim nemškim ozemljem. Zaradi bomb, odvrženih brez načrta, je nastala neznatna škoda na poslopjih. Helsinki, 24. avg. s. F-nsko vrhovno poveljstvo objavlja: V Karelski ožini so sovjetski oddelki napadli po močni topniški pripravi. Napad je bil odbit. Dve sovjetski letali sta bili sestreljeni. Letalski napad na Helsinki je bil preprečen. V Finskem zalivu je obalna obramba streljala na sovjetske pomorske edinice. Nemška vojska je popoln gospodar položaja v vseh glavnih odsekih Izpraznitev Harkova nemške Javnosti ni presenetila in ni spremenila strateškega položaja Berlin, 23. avg. s. Vest, da so Nemci izpraznili Harkov, v berlinskih vojaških in političnih krogih ni vzbudila presenečenja. Saj so merodajni pisci že nekoliko dni zadosti jasno napovedovali, da je nekdanja ukrajinska prestolnica prenehala biti življenjsko važna utrdba nemškega obrambnega sistema na južnem odseku. Zdaj se je pokazalo, pravijo v Berlinu, da so siloviti protinapadi divizij maršala Mannsteina na zapadu Harkova imeli edini namen, da čim učinkoviteje ščitijo izpraznitev ter onemogočijo sovjetski vojski, da bi dosegla svoj strateški cilj. Ta cilj je bila obkolitev nemških čet. ki so se umikale proti jugu ob železnici, ki vodi v Lo-zovo. Nemška operacija se je izvršila po v naprej določenih načrtih ter je imela popoln uspeh. Poskus sovražnika, da bi prodrl na zapadu od Zmijeva naprej in odrezal to najvažnejšo življenjsko žilo, se je docela izjalovil. Izpraznitev Harkova zato ne izpreminja bistveno strateškega položaja. Nemška prožna taktika ima dovolj svobode za manevriranje, kajti po- prava fronte je še nadalje utrdila in morda dokončno okrepila južno nemško fronto. Iz merodajnega berlinskega vira ugotavljajo, da je nemška vojska popoln gospodar položaja na vseh glavnih odsekih, kjer že nekoliko tednov divja izredno krvava borba. Sovražnik sicer še vedno izvaja zelo močan pritisk, toda nemške čete ta pritisk ne samo vzdržujejo, marveč prehajajo redno češče tudi same v silovite napade. Nemška elastična obramba je tedaj vidno učinkovita zlasti na področju Brjanska, kjer so Sovjeti popolnoma izgubili pobudo dejanja. Vkljub temu je treba pričakovati, da bo Stalin skušal na vsak način doseči še kak prestižni uspeh in da bo na tem odseku pognal v boj še nadaljnje množice ljudi in množine materiala. Res so nemški izvidniki že javili novo veliko zbiranje ruskih čet v neposrednem zaledju sovjetske vojske med Brjan-skom in Smolenskom. Zdi se. da stopa borba na srednjem odseku v novo vroča fazo. (Piccolo.) Uničenje pri Harkovu obkoljene sklene sovjetske vojske Iz borbe Je izločen celotni IV. sovjetski armadni zbor Velike bolj še viške izgube Hude elementarne nesreče v Švici Bern, 23. avg. s. Huda nesreča se je pripetila v neki vasi kantona Vališ. Zaradi vdora ledenika so vode hudournika preplavile ozemlje in popolnoma zalile vas Hauderes. Škoda je ogromna. Na pomoč so poslali vojaške čete. Iz raznih krajev v Švici poročajo tudi o ogromnih požarih, kj so nastali zaradi hude vročine v preteklih dneh. Požari so povzročili hudo škodo v gozdovih. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Berlin, 24. avg. s. Z uničenjem v sever-no-zapadnem odseku Harkova obkoljenih i sovjetskih sil, piše mednarodna obveščevalna agencija, je bil četrtj sovjetski armadni zbor v glavnem izločen iz borbe Del skupin oklopnih divizij ,ki so pripadale temu armadnemu zboru, je bil razpršen med borbami pred obkolitvijo, ostanek pa je bil tako prizadet, da so morala sovjetska poveljništva umakniti ga iz borbe. Med včerajšnjim dnem so bile sovjetske edinice po zadnjih poizkusih, da razbijejo železne in ognjene klešče, dokončno uničene. Po poročilih, ki so prišla danes zvečer, so Nemci ujeli 2000 sovražnikov in zajeli 299 tankov, 248 topov ter številno drugo težko in pehotno orožje. V žepu pri Harkovu je po dosedanjih ugotovitvah padlo nad 6000 boljševikov. Glede borb, ki še trajajo na področju Harkova, obvešča ista agencija, da je bilo južno od mesta z včerajšnjim napadom nemških skupin iztrgano sovražniku važno ozemlje. Na ruševinah samega mesta so nemške čete za kritje zapletle sovražnika v srdite borbe. Sovražnik je imel hude izgube, ker so branilci spustili v zrak mine. Medtem ko so se severno od ceste Smo-lensk—Brjansk borbe včeraj zopet razvnele z odločno silovitostjo in je imel sovražnik nove krvave izgube, je v odseku Stare Ruse nastal mir. Vse sovražne napade južno od Ladoškega jezera in v drugih delih te fronte so branilci gladko odbili. Po podatkih, ki jih je dobilo nemško poveljništvo, kateri pa niso še popolni, so nemške sile včeraj uničile 238 sovražnih tankov ter nadaljnjih 12 sovražnih oklopnih sredstev, katere so uničile skupine nemških bombnih, strmoglavnih in napadalnih letal. Uspehi finskih čet Helsinki. 25. avgusta, s. Najvažnejši dogodek zadnjih dni na finski fronti je b:la j delavnost sovjetskih edjnic. ki so prodrle preko finskih črt ter preko neobljudenega ozemlja napadle bivališča, pobijajoč necb-oroženo prebivalstvo, ženske in otroke. Te sovjetske izvidnice so nato zbežale v gozd, kamor so jih učinkovito zasledovali finski oddelki. Vojaške operacije na finski fron_i so se vršile na treh odsekih: na Karelski zemeljski ožini, na Aunusu jn pri Maaselkelu, kjer so Rusi izvršili nekoliko napadov ob podpori močnega topniškega ognja. Ti napadi pa so imeli čisto krajevni značaj. Rusi so jih izvršili s silami- ki niso nikoli bile višje od enega bataljona in so povsod imele samo značaj izvidniških podjetij, nikakor pa ae ofenzivnih napadov z naprej določe- nimi cilji. Zdi se, da hočejo Rusi predvsem dobiti podatkov o premikanju finskih čet ter si prizadevajo, kako bi v ta namen zajeli nekoliko finskih vojakov. Na pomorskem odseku se je opazilo gibanje lahkih sovjetskih *jiot na vzhodu Finskega zaliva. Njihovo delo so ovirale lahke finske pomorske edinice ter obalne baterije. Vremenski pogoji so se zboljšali in z daljšimi nočmi se je tudi pojačila letalska delavnost sovražnika. V Helsinkih so imeli v zadnjih dnevih več letalskih alarmov. Toda protiletalsko topništvo je obrezuspešilo vse sovražne napade. Na drugi strani pa so se finski lovci večkrat zr.pleli v borbo s sovjetskimi oddelki, ki so bili v veliki premoči. Vendar so po nekoliko mesecih Finci lahko znova zabeležili uničenje sovražnih letal, od katerih je bilo v zadnjih dneh vsak dan po-končanih po kr.kih 15. Zmede v Orientu Ankara, 23. avg. s. V Iranu so po novem zakonu o notranji varnosti odposlali prvo skupino nekaj sto političnih oseb, osumljenih, da so nacionalisti ali drugače usmerjeni proti Angležem, v koncentracijska taborišča. Akcijo je izvedlo generalno ravnateljstvo javne varnosti, ki je, kakor znano, pod popolno angleško kontrolo. Ankara, 23. avg. s. V Siriji so prepovedali tujcem nakupovanje nepremičnin in naiemanje zemljišč, da bi zajezili naraščajoče dodeljevanje iz Palestine. Tudi zaposlovanje inozemskih delovnih sil je strogo omejeno. Ankara, 24. avg. s. Iz Kaira poročajo, da je tam nedavno zasedala aprovizacijska konferenca za Srednji vzhod pod predsedstvom Sčuseya in da so se njeni udeleženci zlasti mnogo bavili z vprašanjem prevoza, ki je v krizi in ki se še vedno slabša. Konferenca je predlagala, da se prepove vsak avtomobilski promet med kraji, ki so med seboj zvezani z železnico. Razen tega so za egiptske železnice določeni izvestni dnevi v tednu, ob katerih je železnica rezervirana samo za vojaške transporte. Ankara. 24. avg. s. Iz Kaira poročajo, da je tamošnja policija že tri mesece na lovu za skupino tihotapcev, ki prodajajo orožje Arabcem, ki so sovražni vladi. Policija je zasledovala tihotapce po vsej dolini Nila od zgornjega Egipta do Kaira, toda šele včeraj ponoči se je neki izvidnici slučajno posrečilo, da je naletela na čolne tihotapcev. Sledil je spopad med policijo in tihotapci; ti so bili končno obvladani in ujeti. Na čolnih tihotapcev so na3i tovor pušk. samokresov in municije v vrednosti kakih 90.000 funtov. Naročite se na romane DK2 Kronika Karel Detela f Ljubljana, 25. avgusta. Danes popoldne se bodo na božji njivi na Ljubljanskem polju zaprla groba vrata za g. Karlom D e t e I o , enem izmed organizatorjev in prvim ravnateljem našega velesejma. klenim značajem in samoniklim slovenskim gospodarskim delavcem, ki mu je bilo glavno geslo njegovega življenjskega dela predvsem blaginja splošnosti. Pokojnik je bil iz znane rodbine iz Doba pri Domžalah, nečak priljubljenega pisatelja dr. Detele. Posvetil se je najprej vojaškemu stanu, a se je dal po prvi svetovni vojni kot kapetan upokojiti, da se je lahko z vso vnemo lotil gospodarskih vprašanj, za katera je kazal že v mladosti posebno zanimanje. Izboren organizator se je res prav kmalu z uspehom uveljavil v našem javnem življenju in je načeloval celi vrsti naših važnih gospodarskih ustanov, ki se imajo za svoj procvit nedvomno zahvaliti pokojnikovi pcbudnosti. Posebnih zaslug si je pridobil kot ravnatelj Osrednje uprave za premet z inozemstvom v Ljubljani, največje in najvažnejše naše gospodarske ustanove po veliki vojni. Naši gospodarstveniki so hitro spoznali njegove sposobnosti in mu zato poverili organizacijo Ljubljanskega velesejma. Težavne in obenem zelo važne naloge se je lotil z vso marljivostjo in jo rešil v splošno zadovoljstvo. Postal je potem tudi prvi ravnatelj te naše ponosne gospodarske ustanove, ki je najlepši primer slovenske žilavosti, podjetnosti in soiidnosti. Z velikim uspehom se je g. Detela udejstvoval kasneje tudi kot ravnatelj Prometnega zavoda za premog v Ljubljani, kakor tudi v upravnih in nadzorstvenih svetih _ raznih naših gospodarskih ustanov in društev. Pokojnik je bil skromen in blag človek. Nikdar ni iskal osebnega priznanja, saj je bil predvsem človek dela, pri čemer mu je bila poštenost vodilna. Zavratna bolezen je simpatičnega pokojnika, starega 58 let. iztrgala ljubljenim svojcem. Zapustil je vdovo in dva sina. Naj bo g. Deteji lahka domača žemljica, ki jo je tako prisrčno ljubil. Žalujočim svojcem in sorodnikom pa velja naše odkritosrčno sožalje! * * Imenovan komisarjev pri zavodu za gradnjo ljudskih hiš. Pristojno ministrstvo v Rimu preučuje položaj avtonomnih pokrajinskih zavodov za gradnjo ljudskih hiš. Ti zavodi, ki so imeli pod prejšnjim režimom posebne upravnike, dobe komisarje, toda šele potem, ko bo njih finančni položaj 2 azčiščen. Gre predvsem za komisarje teh zavodov v Rimu, Neaplju, Potenzi, Aquili, Reggiu Emil?i, Ferrari. Piacenzi. Alessan-clrii. Nuvoru in Sasseru. Upravniki zavodov v teh krajih so namreč odstopili. * Društvo siciiskih bojevnikov v Rimu. se je ustanovilo v Rimu in ima nalogo vzdrževati zveze s svojimi rojaki na zasedenem otoku ter podpirati sicilske jojake, ki jim trenutno ni mogoč povrattK. v domače kraje. * Smrt založsika Laterze. V Bariju je umrl v starosti 70 let znani založnik La-terza, utemeljitelj založništva Laterza. Pripadal je liberalni stranki. * Odstop župana Peru sina. župan mesta Trieste Carlo Penisino. ki je opravljal svoje službene posle zadnje mesece, je odstopil. Namestnik še ni imenovan. * Smrt plemenite gospe. V Novem mestu je po daljšem bolehanju umrla gospa Fra-iija. Malaskov a. soproga dolgoletnega profesorja na Grmu, znanega našega gospodarskega strokovnjaka g. Franja Ma-]a.ska. Ugledna pokojnica je bila iz žitkove družine bi je • bil deležna v Novem mestu splošnega spoštovanja. Bila je na glasu odlične gospodinje in plemenite žene. Zadnjo pot bo nastopila danes, v četrtek ob 15. G. profesorju in sorodnikom naše odkritosrčno sožalje! * Katoliški list v Milanu. Iz Milana poročajo, da je začel na novo izhajati tamkaj list katoliške smeri »Italia«, ki je moral zaradi zadnjega letalskega napada na Milan za nekaj časa ustaviti svoje izhajanje. * Nobenih brzojavnih čestitk v Nemčiji. Ker stalno narašča število nujnih vojaških :n življenjsko važnih brzojavk, je nemški poštni minister odredil, da se poslej ne smejo več sprejemati brzojavne čestitke in druga podobna zasebna sporočila. Dovoljene so samo državne čestitke na fronto. * Nova izmenjava ujetnikov med Italijo 5n Anglijo. Iz Lizbone poročajo, da bo v kratkem nova izmenjava ujetnikov med Italijo in Veliko Britanijo. Gre večinoma za osebe, ki so živele na arabskem ozemlju ter so bile tamkaj internirane. Italijanski ujetniki so že prispeli preko Gibraltarja ter se bodo izkrcali v nekem portugalskem pristanišču. * Stroge odredbe glede zatemnitve v Nevv Torku. V New Vorku so izšle z^lo stroge odredbe glede zatemnitve. Trgovci so hoteli doseči omiijenje ukazov vojaških obia-stev v tem pogledu, toda vojaške cblasii so njih zahteve zavrnile z utemeljitvijo da je ^zaradi vojne potrebna v :iew Yorku čim manjša razsvetljava. * Gradbena nesreča v Argentini. V Buenos Airesu se je pred kratkim podrla večja stavba, pri kateri je bilo zaposlenih več Italijanov. Med smrtnimi žrtvami so trije delavci italijanskega rodu. Živali prepotujejo ogromne razdalje Že se bliža čas ptičje selitve. Od pradavnih časov se živali selijo prav tako kakor ljudje. Selitveni nagon živi v živalih v najrazličnejših oblikah, posebno značilno pa je pri tem dejstvo, da se velike selitve živali \ršijo zmeraj v smeri z vzhoda proti zapadu. Šele v manjši meri se živali selijo v smeri s severa proti jugu. Ptičje selitve so nam dovolj znane, da ni treba o njih pisati. V arktičnih ozemljih severne Amerike živi žival posebne vrste, v o 1 - p i ž -mar, katerega silijo življenjske razmere, da se zaradi prehrane giblje sem in tja ter stalno menjava svoje bivališče. Voli-pižmarji neprestano potujejo, in sicer koračijo preko ledu z otoka na otok ter se pri selitvah poslužujejo velikih lednih grud. ki jim pomagajo preplavati morje. Hrana teh živali leži namreč ped snežno odejo. Vol-pižmar živi izključno v mrzlem pasu. Nekoliko dmgače je z bizonom, ki je svojčas živel v severnih predelih Amerike ter se je pozimi redno selil proti jugu, nakar se je spomladi zopet vračal v kraje prejšnjega bi\ališča. Laponska miš ali pes t ruška se prav tako vsako leto seli, in sicer zapušča svojo staro domovino v gorovju in v stepah Azije ter odhaja proti severni Evropi. Posebno nemirni sc samci te živali. Ker je samic manj nego samcev, sili spolni nagon slednje, da si iščejo družic ter napravijo v ta namen neverjetno obširna potovanja. Večkrat potuje po več sto samcev skupaj, ki se seveda med seboj grizejo in tepejo, tako da na ta način pogine skoraj celo krdelo, preden pride na cilj. Na ta način se nevarni glodalec sam pokončuje in se ne siri s takšno naglico kakor drugi škodljivci njegove vrste. Zanimivo pa je, da potujejo laponski mišjaki po nekako v naprej določenih poteh skozi gorovje in stepo. Ker smo že pri glodal- cih, naj omenimo še veverice, ki jih preoblju-denost njihovega rodu prav tako sili k čestim potovanjem. N"a tej poti jih ne ovirajo ne gore ne vode. Tudi vrste veveric se na takšnh potovanjih močno krčijo in pridejo popotniki silno razredčeni na cilj. V svetu žuželk so potovanja prav tako običajna. Neke vrste žitna stenica, ki je doma v Prednji Aziji, nastopi poleti potovanje ki znaša praviloma do 200 km. To je za živalico tako majhne vrste že ogromna razdalja. Da opravijo kobilice velika potovanja, je feplošno znano. Navadno potujejo v milijonskih rojih ter preletijo z lahkoto do 2000 km razdalje. V Ameriki so celo ugoto\ili. da napravijo nekatere vrste kobil:c do 3000 km pota. To je seveda rekord svoje vrste. Kobilice potujejo v ogromnih rojih, ki doseže io često 20 km širine in nad 100 km dolžine. Veliko veselje do potovanja kaže tudi bombažni molj. ki preleti od severne Amerike do Kanade v nekaj dneh. Toda ne samo po zraku, tudi po zemlji se valijo procesije popotnih živali z velikim uspehom. Znano je na primer, da borov prcjec, ki potuje v nekakšnih sprevodih, da si zagotovi hrano, prevali velikanske razdalje. Te živali opustošijo na svoji poti vse predele in uničijo cele gozdove igličastega dre\ja. Tudi ribe potujejo, ker jih k temu sili spolni nagon. Največje veselje do potovanja kaže pač losos, ki se seli iz morja v sladke vode zaradi zaroda. Nasprotno pa potujejo jegulje iz sladkovodnih rek v morje. Obe vrsti živali napravita brez naporov 500 do 5000 km pota in potrebujeta za potovanje sem in tja približno dve leti. V ribjem svetu so znana tudi potovanja slanikov, ki sledijo morskemu planktonu. Slaniki potujejo običajno v milijonskih tropih in jih ravno na teh potovanjih največ polo\ijo. * Glava na električni žici. V Bastigliji pri Modeni je postal 14-letni Mario G aru ti žrtev strašne smrtne nesreče. Zašel je med žice visoke električne napetosti, ki so zaradi popravila visele z drogov. Odrezale so mu glavo. * Smrten padec z vlaka. 57-letni Antonio Tamburini iz Bologne je hotel skočiti na brzi vlak v bližini postaje Anzola Emilia. Pri skoku se je spotaknil ter tako nesrečno padel, da se je pri padcu ubil. * Mrlič s 100.000 lirami v žepu. V Turinu so našli nedavno jutro ob 3.30 na cesti moškega, ki je bil že popolnoma, hladen. Obvestili so reševalce, ki so prišli po mrliča z zdravnikom. Zdravnik je mrliča pregledal ter ugotovil, da je umrl zaradi srčne kapi že pred nekaj urami. Pokojnik je bil siromašno oblečen, zato so bili tembolj presenečeni. ker so našli v njegovih žepih 100.000 lir gotovine. Ugotovili so. da je to neki Carlo Serrati. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico. * švicarska ladja je zgorela v Lizboni. V lizbcnskem pristanišču je zgorela te dni švicarska ladja »ChasseraJ«, ki je bila izdelana v Italiji tei' so jo nato kupila švicarska oblastva za prevoz živeža po morju. Ladja je bila natovorjena z raznimi olji in kavo. Tovor so delno rešili. * Rešilna bomba. Neki kmet v Cagliariju je bil po letalskem napadu zasiut. Bival je polnih 6 ur pod ruševinami. Sledil je drugi letalski napad in spet je v bližini zasutega eksplodirala bomba, ki je odnesla ruševine in se je kmet rešil strašnega bremena. Na vso srečo ni dobil niti praske. * Usoden padec z vlaka med vožn jo. Pri Monfalconu se je primerila lSletnemu Brunu Pischintiniju huda nesreča.. Mladenič se je naslonil na vrata, ki niso bila na zunanji strani zaprta. Med vožnjo so se vrata zaradi sunka odprla in Pišchintini je telebnil z vso silo iz vlaka ter se pobil do smrti. * Čebele so usmrtile par konjev. V neki vasi pri Braunschweigu se je roj čebel vrgel na dva vprežena konja, ki sta postala nemirna in sta se začela obupno otepati roja. Voznik je klical na pomoč, vendar živali ni bilo mogoče rešiti. Oba konja sta obležala na mestu mrtva. * Ogromni roji kobilic so docela opusto-šili gospodarkso najvažnejša področja pokrajine Honan. Ostalo ni n'č drugega kakor strnišče in golo drevje. Opustcšena je pokrajina v dolžino 400 km od Rjave reke do južnega dela Jangceja. Ker ni prav nika-kih živil, niti trave, niti lubja, s katerim se je prebivalstvo lani nekaj tednov vzdrževalo, nastopa strašna lakota. * Silno neurje je razsajalo nad Rlm°m v ponedeljek dopoiclne in je povzročilo pre. cej škode. Nekatera poslopja so se sesula. Delavca Valecupa je do smrti pedsul plaz zemlje. Iz nekaterih narušenih hiš so rešJli opravo. Cerkev San Crisogono je delno poškodovana, ker je voda lila skozi streho. Tudi tu so gasilci prepreč.li nadaljnjo škodo. _ Prestopki predpisov o zatemnitvi Zaradi prestopkov proti predpisom o zatemnitvi so bili ovadeni: čeferin Emil na Ble.weisovi cesti 38, Mantuani Mariia pok. Domenika. na Blei-weisovi c 17, Vok Ignac, pok. Ivana v C'-galetovi 1, Logar Matej v Slomškovi ul. 27, Stele-Eilitz Julijana pok. Matije v Slomškovi 7, Kok Dorče pok. Josipa v Knezovi 37. Mušič-Hlebec Olga v Aljaževi 8, MišKf Ivan v černetovi 29, Erccgovič Marijan v Medvedovi 20, Udovč Josip v Jernejevi 8-Traven Pavla v Vošnjakovi 4. Pavič Stojan na Sv. Jakoba trgu 7, Weibel Josip ua Cesti Viktorja Emanuela 50. IZ LJUBLJANE u— Rdeči križ poroča: Paketi za civilne intemirance v taborišču v Vfccu se od danes dalje zopet sprejemajo. Ker se bodo paketi odpremljali direktno s tovornim avtomobilom, ni treba, da bi bili zašiti v juto ali platno. Zadostuje lesen zabojček ali trpežna škatlja iz lepenke, ovita v močan papir. Za ostala taborišča civilnih in-ternirancev in za osebe v zaporih je paketni promet do nadaljnjega še vedno ustavljen. u— Hrvartskjm državljanom. Vsi moški državljani, rojeni v letih 1916—1908 brez ozira na vero in brez ozira na dejstvo ali so odslužili vojaško dolžnost ali bili proglašeni nesposobnim, se morajo brez odloga oglasiti med uradnimi urami v tukajšnjem Konzulatu NDH radi nastopa izredne vojaške službe. u— Prijetni dnevi s© vrstijo odkar je s ponedeljsklm dežjem minila vročina. Potrebovali bi sicer dežja, toda zaenkrat ga nebo ne da. Jutranje megle so nam še vedno znanilke kolikor toliko sončnih dni. V torek čez dan smo imeli najvišjo temperaturo 24.6° C. Noč je bila hladna in včeraj zjutraj je ležala gosta megla, ki pa se je v poznih jutranjih urah spet razkadila., živo srebro je biLo zjutraj 14.5« C. Nebo je bilo zgodaj dopoldne zamreženo, potem pa smo spet imeli somce. Barometer se drži precej enakomerno na 763 mm. u— Mirje zaprto. Zaradi naprave katranske površinske prevleke bo Mirje. torej cesta ob Rimskem zidu med Gorupovo ulico in Groharjevo cesto, 4 do 5 dni zaprto za vozni promet. u— Seznami davčnih osnov trgovin z mešanim blagom od črke A do K bodo razgrnjeni do 10. septembra t. 1., od črke L do Z pa do 12. septembra t. 1. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom. u— Davčna uprava za mesto r Ljubljani obvešča vse davkoplačevalce, da posluje uprava za stranke samo dopoldne od 8. do 12. ure. Blagajna je odprta od 8. do 11.30 ure. u— Zadušnica. Ob prvi obletnici smrti dragega pokojnika cand. ing. Staneta Jurčiča bo žalna služba v petek. 27. t. m. ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani ln v Grosupljem. u— »Islandski ribič« Je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierra LotiJa. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrost eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik, opremil Pa je knjigo inž. arh. A. Gaspari. Delo je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, dobi pa se tudi v drugih knjigarnah. u— Namesto cvetja na grob blagopokojne ge. Albine Šossove sta darovala Društvu slepih brata Vlaj 200 lir. g. Ivan Bernik pa 100 lir. Plemenitim dobrotnikom se odbor iskreno zahvaljuje! u— Mamma mleko 21V« L 14.60. Biraggl mleko z otročjo glavico L 15.35. Viktor S o b e r , Sv. Jakoba trg 4. S Spodnjega štajerskega Novi grobovi. V Mariboru je umrla 22-letna gospa Fani Marčičeva. Možu je zapu-stlia dva otroka. V bolnišnici Vladimirovcu pri Novorosijsku je umrl planinski lovec Stanislav Kcbilšek iz Zagorja, na Kubanu pa študent Jožef Herbst iz št. Lenarta. Tekme jadrnic na Vrbskem jezeru, ki jih prireja koroški jadralni klub, se letos vrstijo 21., 22.. 28. in 29. t. m. Razdelitev nagrad bo prihodnjo nedeljo zvečer v vojaškem okrevališču v Krivi Vrbi. Usodna peška, štajerski listi poročajo, da je pisarniški sluga Herbert Lejeune z Dunaja stopil na štajerskem v vagon dunajskega brzovlaka, pri tem pa mu je spo- Ferene Ivormendl: 42 ZMOTA Vsa osupla je poslušala Irma glasno vpitje. svoje sestre, ozrla se je na mater, ki je molče in kakor odsotna sedela na robu postelje. Potem je odvrnila prijazno, da je že dobro, da ji ni treba takoj groziti z vsem mogočim, naj jo pustijo, da bo razmislila. Ali kaj naj razmisli ? Saj vendar ne more k njemu. Ne sme. Ničesar ne sme zahtevati od njega, ničesar ga ne sme prositi. Tudi če bi morale zmrzniti in umreti od gladu. Ne sme, kajti... enostavno ne sme. Zato tudi noče k njemu. No, gospodična Irma, kaj je spet narobe ? Da, kajti k njemu lahko pride le, ako ni kaj v redu, le tedaj, kadar ga mora za kaj prositi. Tako za živega Boga noče več k njemu. In sploh ne bo šla nikoli več k njemu, že to, da je tako dolgo hodila k njemu v pisarno s tistim denarjem, že to je bilo napačno. Tudi to, da je poslala njegovi ženi tisto škatlo in ji napisala tisto bedasto pismo. Potem ji je pismonoša prinesel pisemce z imenom žene doktorja Fiilopa, na pismu je bilo zapisano z drobno, lepo pisavo: »Se zahvaljuje za izkazano ji pozornost.« Seveda, samo tole. Samo? Saj kaj več tudi pričakovala ni, sai te škatle vendar ni poslala zato, da bi se ii zahvaljevali. Poslala jo je, da bi jim izkazala svojo hvaležnost za toliko dobroto in iim napravila majhno veselje. Gospa pa se morda sploh ni razveselila njenega darila Morda ga je zavrgla ali ga komu poda-riia. Kakšna neki je ta ženska, ta njegova gpna? Gotovo je lepa! In bogata. In srečna. Poleg takega moža. Ona pa zagotovo nikoli več ne sme k njemu. Gotovo bi bil spet lju- bezniv in mil z njo in tako lepo bi govoril z njo in morda bi ji celo vedel pomagati, pa kljub temu ne gre več k njemu, nikoli več! Zdaj je jasno, povsem razločno slišala njegov tihi, mirni, blagi glas: »No, bomo videli, gospodična Borbelyjeva, kaj se da napraviti, morda se bo pa le dala ta stvar kako urediti!« Ne, ne sme! Ne gre več k njemu, tudi če bi bil najljubeznivejši človek na svetu, ne sme, ne more hoditi k njemu večno s svojimi tegobami in prošnjami! Ne pojde k njemu! * Pisarniški nameščenec Jožef Beres je premeril od glave do nog žensko, ki je naglih korakov prihajala po hodniku. Pozor! je pomislil sam pri sebi in vstal, da bi ji stopil naproti, a ženska se je oč:tno odlično spoznala v teh prostorih, obstala je pred vrati tajničine sobe, potrkala in takoj vstopila. »Za 'vraga, to je ona,« je pomislil Jožef Beres, »imam pa le še dobre oči. Samo enkrat sem jo videl, pa jo le še poznam! To se bo stari razveseli! A zakaj je le tako dolgo ni bilo več ? Ali pa sem jo kdaj zgrešil ? Mirno je šel k telefonu na koncu hodnika in poklical gospoda prokurista Szlavika. »Gospod prokurist? Tu Jožef Beres, prosim, tu je.« Bela Szlavik je imel pravkar sejo. V njegovi sobi so sedeli trije gospodje iz tovarne. Gospod prokurist Szlavik sprva ni razumel, kaj mu hoče povedati Jožef Beres. »Tu je? Kdo pa jc tu?« je vprašal nestrpno. »Tista gospodična v sivem plašču je tu!« je nekam presenečen dejal Jožef Beres. »Kdo pa je to? Ne vem, kdo je to, in kaj naj jaz počnem z njo?!« »Tista dama vendar, o kateri ste želeli, naj vas obvestim, ako bi prišla...« »človek božji, kakšne bedarije pa so to?! O čem naj bi me obvestili? Pred nekaj tedni sem vam enkrat rekel, naj me obvestite, ako pride, ker moram nekaj urediti z njo. oddati ji neke dokumente! Ne pa. da me neprestano kličete k telefonu, da je tu! Kaj imam iaz z njo?!« in ie odložil slušalko. »Bedak! Strašno, kakšne bedake ima človek tu okrog sebe!« se je čemeren obrnil k tovarišem. * »Gospodična, mislite, da se ne bo jezil?« je s plašnim glasom vprašala Irma Borbe-"lyjeva Hono Szabovo in jo zaskrbljeno pogledala. »Na vas, gospodična? Kaj vam pride na misel! Vas gospod doktor vedno rad vidi. naravnost rad vas ima!« ji je odvrnila Ilona Szabova. »Trenutek še morate počakati, pri gospodu doktorju ie nravkar neka važna seja. Sedite, in odložite plašč ... Kako pa kaj pri vas?« »Nič dobrega, gospodična.« »Bežite!« »O pač, Saj zato sem spet tu. Sama sebi se zd'.m kot znanilka nesreče, vsakokrat pridem s kako tožbo.« »Bežite, noričica, kaj takega ne smete niti govoriti! Sicer pa pri nas dob:te pomoč za vse tegobe ... Je spet z očetom kaj narobe?« »Pa z materjo tudi. Sklenila sem že, da nikoli več ne bom prišla nadlegovat gospoda doktoria, saj vendar ne gre. da bi ga vedno motila, ko nam je hvala Bogu enkrat že pomagal v Usti nesreči z očetom. Sto- drsnilo na peški, ki je ležala na stopnici. Padel je z vagona in mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v graško bolnišnico. Drava je zahtevala novo žrtev. V petek popoldne je utonil 18 letni občinski nameščenec Karel Hirsch iz Račjega. Trupla doslej še niso našli. Bil je 186 cm visok in plavolas. Pod voz je padel 231etni hlapec Anton Ravnak iz Oplotnice, ko je vozil na dvo-vprežnem vozu drobir iz kamnoloma. Na ozkem kolovozu mu je spodrsnilo in se je zgrudil pod zadnje kolo težko naloženega voza. Hudo polomljen in notranje poškodovan je bil pripeljan v mariborsko bolnišnico . Vse prste je i zgubi L 361etni Karel Mlinar je delal pri svoji cirkularki, ki mu je po nesreči odrezala vse prste na desnici. Hlod ga je ubil. V nekem gozdu na Srednjem štajerskem je bil zaposlen 191etni drvar Andrej Tkačuk. Zadel ga je težak hlod, ki mu je razbil glavo. Nezavesten je bil Tkačuk prepeljan na grafiko kliniko, kjer je kmalu nato izdihnil. Bik je podrl posestnika Matijo Maršaleka iz okolice Gornje Radgone. Ponesrečenec Ima polomljena rebra in poškodbe na glavi. 18-letni Alojz štumberger iz mariborske okoiice se je s koso vre zal v desno nogo, 31-letni kovinar Viljem Beierbach pa se je nevarno vreza! na levi nogi v nekem mariborskem podjetju. Poškoccvanci leže v mariborski bolnišnici. Pri obira-nju sadja se vfako leto primerijo nesreče, ki opozarjajo k previdnosti. O štajerskem kmetovalcu Janezu Hartku poročajo listi, da je obiral zgodnje hruške, nenadno pa ga je obšla slabost, padel je z višine 10 m na tla ;n ob ež£j z razbito lo-bnjo na mestu mrtev. Iz Hrvatske Po Poglavnikovem govoru, v katerem je pozival Hrvate, naj sodelujejo pri obrambi, prinašajo dnevniki članke, ki navajajo, da mora Hrvatska prestati najhujše boje v svoji zgodovini in da je zato potrebna strnitev vseh Hrvatov. Pravijo, da je hrvatska država edino poroštvo bodočnosti hrvatskega naroda in vsakega posameznega Hrvata. »Nova Hrvatska« pravi, da posamezniki lahko zastopajo različne nazore in stališča v gotovih vprašanjih, toda v obrambi hrvatske države morajo biti vsi edini, ne pa, da bi prekrižanih rok čakali usodnih dogodkov. Novi hrvatski poslanik v Sofiji dr. Stipo Petrič, ki je te dni nasled'l dr. Zidovca, se je rodil 1896 v Dalmaciji. Po pravnih študijah je bival od 1933 do 1938 pri dr. Faveliču v emigraciji. Nato je prevzel advokaturo v Dubrovniku in postal prvi hrvatski poslanik v Rimu. Zdaj je vzel s seboj v Sofijo tudi poslaniškega svetnika Buška, kj je bil z njim v R mu. Zastopniki nemške skupine na Hrvatskem so bili v ponedeljek sprejeti pri Po-glavniku. Zahvalil se jim je za sodelovanje in za žrtve pri urejanju hrvatske države. Tednik »DomOvna Hrvatska«, namenjen hrvatskm delavcem v Nemčiji, ie bil ta mesec preosnovan jn ima zdaj prilogo s slikami na štirih straneh. Pr'naša poročila s fronte in iz domovine ter reportaže iz taborišč hrvatskih delavcev v Nemčiji, Gimnazije, učiteljišča in druge nižje srednje šoje bedo v novem šolskem letu lahko obiskovali samo tisti dijaki, ki prebivajo v mestu ali najbližji okolici, največ v oddaljenosti 4 km od zavoda. Dijaki, ki dnevno potujejo z železnico, avtobusom ali ladjo, se lahko vozijo samo do prve postaje, stanovati pa morajo tako, da bo razdalja do njihovega bivališča in postaje največ 2 km. Nemška dela v hrvatskem prevodu. Po hrvatski izdaji romana »Vanda« je bil zdaj preveden tudi »Otok Velike matere«, delo Gerharta Hauptmanna. Prevod je oskrbel Dragotin Bišcan. Pesnik Zlatko Milko v ič pa je prevedel roman Heriberta Menzla »Sedem zvezd«-. Pošta Zagreb 1, k; ie bila dolga leta v Jurišičevi uiici je dobila zdaj nove. velke prostore v Ilici 6 in sicer v visoki hiši, ki je last tvrdke Kastner & Grgič. Najnovejša senzacija Zagreba so akrobacije »gospodarja zraka« Petra Gnšiča. Na vrvi. ki jo je razpel nad sedemnadstrop-no palačo in nasprotno hišo v pričetku Tkalčičeve ulice, izvaja vratolomne vaje. Dela za n°vi vodovod v Banja Luki se dobro razvijajo. Stroški bodo znašali 20 milijonov kun. Dela vodi mestna občina v lastni režiji. Računajo, da bo vodovod še letos dovršen, saj jc za Banja Luko skrajno potreben. Žetev konoplje se je na Hrvatskem pričela zadnje dni. Cena je ugodna in bo treba tej važni gospodarski rastlini posvetiti še več pozornosti, tembolj, ker je pridelek na Hrvatskem še znatno slabši kakor drugod v Evropi. RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 26. AVGUSTA 1943: 7.30: Lahka glasba. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. —» 13.20: Prenos za Nemčijo. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Nove plošče Ce-tra. — 14.45: Pisana glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert Radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Simfonični koncert vodi dirigent Baroni (prvi del). — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Simfonični koncert vodi dirigent Baroni (drugi del). — 21.15: Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. — 21.45: Orkester Cetia vodi dirigent Barzizza. — 22.10: Pisana glasba na ploščah. — 22.20: Orkester vodi dirigent Fe-tralia. — 22.45—23.30: Orkester vodi dirigent Zeme. V odmoru (23.00): Poročiia v italijanščini. Ture Lindstrom: Postrežljivost (Prevod iz danščine.") V Chicagu sem bil. Rad bi kadil cigareto »Prosim škatlico vžigalic«, sem dejal in frtopii v trgovino- , »Oddelek za vžigala. razs\etlila in rakete, drugo nadstropje, na desno«, se je glasil od govor. . , ... »Vžigalic ne prodajamo«, so mi tam odvrnili razžaljeno, »želite mogoče dunhillski vžigalnik z muziko, vdelano v škatlico?« »Da ... hotel sem ... prav za prav ... prižgati si crgareto. ker pa nisem imel s čim . . »Razumem! Z muziko.« Mož mi jc ze dajal prepis računa. V resnici nisem vedel, kaj nai počnem z vžigalnikom. . »Mi imamo sedaj posebne žepe za dunhnlske vžigalnike na notranji strani suknjiča«, je postajal prodajalec zgo\oren. »So zelo praktični. Rad vas popeljem v konfekcijski oddelek, kjer vam vse to rade volje pokažejo.« Z vzpenjačo sva se dvignila v oddeiek. »Športno obleko za gospoda, z dunhillskim žepom«, je zavpil preko mene, zaprl za sabo vrata v vzpenjati in izginil v globino. »Ne.« sem dejal, »rad bi edino le dunh-lisici žep ...« »Že prav, z dunhillskim žepom«, me je pokaral strog ženski glas. Bila je prodajalka. Pritisnila je na gumb. preproga pod mojimi nogami se je odmaknila, jaz sem omahnil m padel na že pripravljen počivalnik. Takoj nato sem bil že preoblečen, delo. ki ga je opravil, uslužbenec, ko nisem vedel nc kaj ne kako. Prodajalka se mi je nasmehmla. »Mikavno!« se jc izrazila. Nasmehnil sem se prodajalki. »Mikavna!« sem dejal. Oddelek za poroke je bil nadstropje više Ko sva oba podpisala p:smeno obvezo, st« bila poročena. »Kako se pišete, gospodična?« sem poizvedoval. ko sva stopala po stopnicah navzdol »Prvič sedaj nisem več nikaka gospodična.« je menila nekoliko ostreje, kakor se spodob novo pečeni ženki, »drugič se zakonska na vadno tikata, tretjič bi bil moral razbrati moje ime na obvezi, četrtič .. .« Spotaknila se je na zadnji stopnici in si zlomila vrat. Vajenec je švignil mimo. »Žalni oddelek prav poleg oddelka za poroke!« mi ie obzirno šepnil na uho. Ko sem plačal pogreb prvega razreda, je štelo pokopališče na dvorišču trgovine en na grobnik več. Vanj je bilo vklesano: DOROTHV LINDSTROM, rojena BROWN Večkrat izve človek po ovinkih za dckUfc priimek sveje žene. Zapuščal sem torej trgovino kot vdovec. Tam na vogalu je stal slepec, prodajal ie vžigalice. Kupil sem škatlo, pa sem opazil, da sem pustil cigarete v stari obleki. A nisem imel poguma, da bi se vrni!... Žlahtno sadje s Peleponeza Nemška trgovinska zbornica v Atenab poroča o novih uspehih v pres-urbi Nemčije z oranžami. Že pred sedanjo vojno je grško ministrstvo za poljedelstvo študiralo način preusmeritve svojih kultur. V tem pogledu so bili sprejeti nekateri sklepi, ki so načelne važnosti za grško deželo. Sklenjeno je bilo, da se zlasti, višinski predeli pogozdujejo pod nadzorstvom in s pomočjo države. Na ta način so hoteli Grki pospešiti razvoj sadjarstva, ki naj bi v ugodnih predelih zamenjalo pridelovanje koruze. Sadjarstvo ima na grških tleh prav lepe razvojne možnosti. Podnebje je za razvoj sadjarstva prikladno. poleg tega so dani vsi pogoji za kon-servinanje, prevoz in izvoz sadja. Pred sedanjo vojno so v Grčiji pridelovali precej citron, oranž, mandarin, jabolk. hrušk, smokev, mandljev, dekle stopilo za njim v sobo. »Kaj se je spet zgodilo?« »Malo časa imam, a za trenutek sedite.« Dekle je obstalo pred pisalno mizo. »Tako sram me je, gospod doktor.« »No, kar pustite to, gospodična.... saj vendar nimate razloga ... Res, zahvaliti se vam moram za škatlo.... a sem jako hud na vas zato . Tako ponosni ste torej ...« »Jaz ne, ali —« »Ali kaj? Niste držali obljube, da se mi ne boste skušali oddolžiti in mi dajati darov!« »Saj tega nisem poslala zato. da bi »e oddolžila gospodu doktorju, za njegovo dobroto, saj to ni niti mogoče! Hotela sem le naoraviti majhno veselje milostljtvi gospe ...« Trenutek je Janko molčal, obraz se mu je še bolj pomračil. Lepo majhno veselje je bilo to, je pomislil. »No..., kaj je torej novega?« »Bože moj! S samimi neprjetnostmi prihajam h gospodu doktorju!« Prihaja z neprijetnostmi? Ali neprijetnosti prinaša? Ne bi je smel pustiti sem. Sklonil se je naprej. »No, poslušam vas. Kaj se je zgodilo?« Irma Borbelyjeva je molčala. Zakaj sem prišla sem? Da bi se mu spet pritoževala? Saj mu bom nadležna. Ne, tega ne morem storiti. Potem pa je le začela govoriti. Povedala mu je, kaj se je bilo zgodilo zadnje dni z očetom, povedala mu je. da je mati še vedno tako potrta, da je ostala sestra brez službe. Vprašala je, ali bi se dalo kaj napraviti, da bi se oče spametoval? Zdaj se niti ne upa več misliti, da bi se vrnil domov, a če bi bil gospod doktor še enkrat tako ljubezniv in bi mu pisal in ga skušal pregovoriti ali prisiliti, da ne bi bil tako neusmiljen, morda bi se vendarle dalo kaj doseči, zlasti zdaj, ko ima službo... »Ali bi se dalo kaj doseči?« je dejal Janko. Ne. Jedva. Jako dvomi o tem. Kolikor pozna starega gospoda Borbelvja, ga ne bo mogoče prisiliti, da bi izpremenil svoje mnenje. Težka stvar je to. »Da, težka stvar« je odvrnila Irma. To tudi ona dobro ve in lahko priseže, da ni hotela nadlegovati s tem gospoda doktorja in Bog ji je priča, da ne bi prišla, ako ji gospod doktor ne bi takrat rekel, ko je bila zadnjič pri njem, da ako bi spet kdaj kaj I potrebovala... Razdeljevanje racionfranih živil v mesecu septembru Prehranjevalni zavcd Visokega komisarja ta ^a Ljubljansko pokrajino sporoča: Za nakup racicr.iranih in kont ngentira-oih živil v mesecu septembru 1943 veljajo v Ljubljanski pokrajini sledeča določila: A.) MESTO LJUBLJANA. Na cdrezka živilskih nakaz-ic, izdanih od Mestnega preskrbcvalnega urada v Ljubljari se lahko nabavi: 1. Navadna živilska nakazn^a (modre iba-ve): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; na mesec: 2000 gr ž.v'l za juho (1600 gr riža jn 400 gr teste-in), 500 gr sladkorja, 500 gr soli, i:00 gr fižola na oarezek »80i«, 100 gr paradižnikove mezge na odrezek >802«. 100 gr pralnega mila in 100 gr to. aletnega mila na odrezek »803«, ■na teden: (vsako soboto): meso, v količini ki bo sproti dPločena preti odvzemu cdrezkov .>810. 811, 812 jn 813«. Glede delitve maščob in drugih racioni-ranih živil bodo potrošniki pravočasno obveščeni. 2. Dodatna živilska mkaznlca SDI (za ročne delavce): na dan: 100 gr kruha ali 82.6 sr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 3. Dodatna živilski nakaznica SDI II (za težke delavce):, na da": 200 gr kruha ali 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke; na rnesec: 600 gr riža. 4. Dodatr,a živilska nakaznica SDI—II-f-III (za najtežje delavce): na dan: 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne irioke; na mesec: 600 gr riža. 5 Posebna dodatna živilska nakaznica za kruh (za zavodarje, noseče žene itd,): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 22£> gr koruzne moke. 6. Dodatna živilska nakaznica GMa (za ctroke do 3 let): na mesec 1000 gr riža, 500 gr sladkorja, 750 gr marmelade (in sicer 500 gr na že določeni odrezek in 250 gr ca odrezek »4«). 7. Dodatna žKilska nakaznica GMb (za otroke od 3 do 9 let): na mesec 500 gr marmelade. 8. D°datna živilska nakaznica GMc (za mladino cd 9. do 18. leta): na mesec 500 gr marmelade. 9. Nakazilo za nabavo marmelade (za osebe stare rad 65 let): na mesec 500 gr marmelade. 10. Dodatna živilska nakaznica za fcruh za bolnike: na dan 100 gr kruha ali «2.6 gr krušne moke ali 150 gr koru^aie moke. 11. IKKfeitna živilska nakaznica za meso za bolnike: na dan 180 gr mesa. B. OBČINE V POKRAJINI. Na odrezke žVdskih nakaznic, izdanih cd ostalih občinskih preskrbovalnih uradov se lahko nabavi: 1. Navadna živU^ka nakaznica (rumene barve): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; na mesec: 2000 gr živil za juho (1600 gr riža in 400 gr testenin), 500 gr sladkorja, 500 gr seli 100 gr pralnega mila, 100 gr toaletnega mila na odrezek »301«. 2 Na dodatne živilske nakaznice »SDI«, »SDI+ 11«, SDI+ 11 +III« ter posebno dodatno za kruh pripadajo isti obroki kakor v mestu Ljubljani. 3. Dodalna živilska nakaznica GMA (za otroke do 3 let): na mesec 1000 gr riža, 500 gr sladkorja, 500 gr marmelade. 4. Nakazilo za nabavo marnicltide (za otroke od 3 do 9 let): na mesec 350 gr marmelade. Uradni razglasi Količine žita, ki se smejo obdržati Glede na čl. 2. naredbe s predpisi o žetvi in namembi žita z dne 4. julija t. 1. št. 74 je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč, da je treba določiti količine letošnjega žitnega pridelka, ki jih smejo obdržati pridelovalci, izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v ^Službenem listu« 25. t. m. Pridelovalci iz spodaj navedenih skupin smejo obdržati za. porabo rodbine in svo-lili uslužbencev izven zapore in obvezne oddaje Pckrajinsk. prehranjevalnemu zavodu po naredbi z dne 4. julija 1943 št. 34 naslednje količine žita letošnjega pridelka: a) neposredni obdelovalci žitnih gospodarstev, naj si so lastniki ali uživalci, po 2 stota pšenice za obdelovalca in za vsako osebo rodbine ali uslužbenca, ki se pri njem preživlja; b) vodilni oskrb°valci žitnih gospodarstev. naj si so njih lastniki ali uživalci ali zakupniki < neposredni oskrbovalci ali po-llovinarji ali v delnem kolonatu ali v družbi), po 1.5 stota za oskrbovalca in za vsako osebo rodbine in usiužbenstva, ki se pri njem preživlja; c) pelov inarji, delni koloni, družbeniki žitnih gospodarstev po 2 stota za delavca in za vsako osebo rodbine ali uslužbenca, ki se pri njem preživlja: d) stalni ali najeti delavci na žitnih go-spodarslvih, če dobivajo plačo po delovni pogodbi v naravi, po 2 stota za vsakega deiavoa in za vsaiko osebo rodbine, ki se pri njem preživlja; e) voditelji žitnega gospodarstva, ki tam stalno opravljajo svojo službo s strokovnim, kcnceptnim ali pisarniškim delom, po 1.5 stot:i za vsakega voditelja ali uradnika in za vsako osebo rodbine, ki se pri njem prežrdja; f) župne nadarbine in zajednice, ki oskrbujejo neposredno hišna gospodarstva kot lastniki aLi kot uživalci a.i kot zakupniki, po 2 stota na osebo za one člane zajednice, ki vse leto pomagajo pri obdelovanju zemljišč, odnosno po .1.5 stota za tiste, ki pomagajo san o z vodstvom, in po 1 stot za vsakega drugega člana zajednice. Meja za prehranjevalno samooskrbo pri majhnem pridelku. Pri pripadnikih tistih skupin, ki jim je priznana pravica do največ 2 stotov na osebo. se meja za prehranjevalno samooskrbo sk pšenico za tiste, ki šo upravičeni obdržati pridelek za uporabo rodbine, določi v višini 1.5 stota na osebo. Zato se morajo smatrati tisti upravičenci prednjega odstavka, ki so pridelali in •-bdržali pšenico v izmeri 1.5 stota na osebo ali med 1.5 do 2 stota, da so preskrbljeni z žitom za vse leto in izgubijo za 12 mesecev pravico do odrezkov z?a kruh in živila za zakuho po živilskih nakaznicah, bodisi navadnih ali dopolnilnih. i Ostalo žito Namesto pšenice v celoti ali delno se lahko obdržijo naslednje količine drugega žita. ki se pridela na istem kmetijskem gospodarstvu: 1.5 stota koru/e za vsak stot pšenice, 1.3 stota ječmena za vsak stot pšenice, 1 1 stota rži za vsak stot pšenice ali 1.5 stota ajde za vsak stot pšenice. Ni dopustno obdržati žita za lastno in rodbinsko porabo lastnikom zemljišč, ki so dana v zakup, četudi jc s pogodbo določeno dajanje odmene v naravi. Kcličina za- setev Količine žita, ki jih smejo pridelovalci obdržati za setvene potrebe izven zapore in ob* vezne oddaje, so določene za vsak hektar, ki naj se obdela, z naslednjimi najvišjimi izme-rami: po 1.8 stota p š e n i c e, po 1.8 stota rži, po 1 2 stota ajde. po 16 stota ječmena za žitno proizvodnjo odnosno 1.8 stota za pridelavo krme. po 0.6 stota koruze za žitno proizvodnjo odnosno 1.3 stota za pridelavo krme, po 1.5 stota ovsa za žitno proizvodnjo odnosno 1.8 stota za pridelavo krme. Tisti, ki nameravajo nabavit; odbrano semensko žito. morajo oddati enako količino pridržanega žita. Žito za prehrano živine Za prehrano živine smejo pridelovalci pridržati izven zapore in obvezne cddaje nasled" nje najvišje količine: po 3 stote koruze za vsakega starejšega prašiča, določenega za pitanje odnosno1 po 5 stotov za vsako plemensko svinjo, vštevši uporabo za pujske, po 10 stotov ovsa za vsakega žrebca. k: ga ket takega prizna kmetijski odsek Visokega kenrsar ata, po 8 stotov za vsakega plemenskega ali vodnega konja nad tri leta in po 3 stote za vsako žrebe do treh let. Najvišje cene za predajo krompirja Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na osnovi določi! člena 1. odredbe z dne 9. maja 1941. št. 17, Službeni list št. 38/41, v zvezi z odlokom čl. 2. naredbe o ureditvj cen, Službeni list št. 238/26/41, in na osnovi določil čl. 2. naredbe o nadzorstvu cen. Službeni list št. 68/15/41. po prečitanju vloge Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pekrajno z dne 6. avgusta 1943, s katero je bila zaprošena potrditev cene za prodajo krompirja domačega pridelka, ugotovil, da je taka zahteva osnovana in je odobril naslednje najvišje cene za prodajo krompirja letine 1943: 1. rdeča vrsta tipa Woltmann za 100 kilogramov Lir 145.—; 2. vse druge vrste za 100 kg Lir 170.—, nakladalna postaja. V nadrobni prodaji v Ljubljani se povišajo zgornje cene za 30 lir pri 100 k« in je po trošna cena naslednja: pod 1 za 1 kg Lir 1.75, pod 2. za 1 kg 2 liri v trgov in: vključno vse javne dajatve. Cene morajo biti v smislu do'cčil čl 4. naredbe z dne 9. maja 1941 izvešene v prodajnem prostoru. Neupoštevanje teh rnaksimaln h cen se bo kaznovalo po naredbi o cenah v zvezi z naredbo' z dne 26. januarja 1942, St. 8. Službeni list št. 8/42. Prepoved prodajanja nahrbtnikov Smatrajoč za potrebno urediti proizvodnjo in prodajo nahrbtnikov je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o prepovedi prodaje in o zapori nahrbtnikov, ki je objavljena v »Službenem listu« 25. t. m. in je od dne objave stopila v veljavo. Naredba določa naslednje: Prepoveduje se vsaka prodaja nahrbtnikov vseh vrst in oblik. Vsi nahrbtniki, ki jih imajo v Ljubljanski pokrajini v zalogi proizvajalci, uvozniki in trgovci na debelo ali na drobno, se postavljajo pod zaporo na razpolago Visokemu komisarijatu in jih morajo imetniki prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu v petih dneh od dneva objave te naredbe do vključno 30. t. m. Prav7 tako se postavljajo pod zaporo in na razpolago Visokemu komisarijatu na- hrbtniki. ki bi se izdelali ali uvozili v pokrajino po objavi te naredbe. Proizvajalci morajo do 5. dne vsakega meseca prijaviti Pokrajinskemu korporacijškemu svetu količine, ki so jih izdelali prejšnji mesec. Prav tako morajo uvozniki vložiti prijavo v desetih dneh od uvoza. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942. štev. 8 in z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942. štev. 215 v denarju do 5000 lir ali združeno z zaporom d0 dveh mesecev. Lahko se odredi tudi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Gospodarstvo = Žrebanje obligacij 6«/. mestnega obligacij- | skega posojua. Dne 16. t. m. je bilo 14. žrebanje obligacij 6"/« obligacijskega posojila mestne oo-cine ljubljanske. številke izzrebanih ooligacij so i objavljene v »Službenem listu* 25. t. m izžrebane obligacije bodo plačljive 15. februarja 1944 pri mestni blagajni v Ljubljani. = Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri tvrdki Merkur, trgovsko-lndustrijski delniški družbi v Ljubljani so bili izbrisani kot člani upravnega sveta Andrej Sarabon, Bogomil Kaj-zelj, dr. Janko Kersnik. Viktor Meden in dr. franc Kotnik, vpisana pa sta bila prof. Silvo Kranjec, prosvrtnl inšpektor pri Visokem komisariatu in prof. Pran Planina, vršilec dolžnosti upravnika Pokrajinske šolske založbe, oba iz Ljubljane. — V likvidacijo je prišla tvrdka Franc l^osavec. družba z o. z. v Ljubljani (likvidator Josip Posavec, slaščičar in posestnik. Karlov-ska 30). — Pri Stavbni zadrugi »Lastni dom« v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora ing. Janez Umek, vpisan pa Karol Dermastja, profesor v Ljubljani. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. V Zagrebu je bila ustanovljena delniška družba z glavnico 5 milijonov kun. ki ima nalogo nakupiti mline in ustanoviti mlinsko industrijo. Vadaije Je bila. ustanovljena z glavnico enega milijona kun družba »Jekio« d. d., ki se bo bavila s prodajo jekla in drugih predmetov. — Premogovna družba Mirna d. d. v Zagrebu Je zvišala svojo glavnico od 1.5 na 5 milijonov kun. — S posebno naredbo hrvatskega ministrstva za narodno gospodarstvo Je bila zagrebška elektrarna pooblaščena, da uvede racionirano razdelitev pogonskega električnega toka in da izda obvezne predpise za omejitev potrošnje električnega toka. = Kmetijske šole na Hrvatskem. Te dni je bila na Hrvatskem izdana zakonska odredba o kmetijskih šolah na Hrvatskem. Po tej zakonski odredbi se vrši prosvetno delo za kmečke gospodarje in njihove sinove v kmetijskih tečajih in kmetijskih šolah. Predvideni so splošni kmetijski tečaji, ki trajajo pet mesecev, nadalje posebni kmetijski tečaji za cepljenje, vinogradništvo, sadjarstvo, mlekarstvo, sirarstvo, zadružništvo, čebelarstvo, kmetijsko strojno stroko, za poslovodje raznih kmetijskih zadrug ln za učitelje ljudskih šol. Poleg tega so predvideni kmetijski gospodinjski tečaji, ki trajajo šest mesecev. Vodstvo teh tečajev je poverjeno župani, stroške pa nosi kmetijsko ministrstvo. Po možnosti se v vsakem srezu ustanovi po ena seljačka kmetijska šola za kmečke sinove, ki so dovršili 15 let starosti. Pouk na taki šoli traja dve leti, in sicer za mladeniče pozimi po pet mesecev, za dekleta pa poleti skozi šest mesecev. Poleg tega so predvidene popolne nižje kmetijske šole za kmečke sinove od 16 do 19 let. ki so dovršili ljudsko šolo. Pouk traja dve leti. Te šole se bodo ustanovile v krajih, kjer se to izkaže potrebno. Srednje kmetijske šole so namenjene upraviteljem kmetijskih posestev, vzgoji javnih uslužbencev kmetijske stroke ln vzgoji gospodarskih učiteljev na nižjih kmetijskih šolah. Pouk traja štiri leta in se spseiemaio mladeniči, ki so dovršili štiri razrede srednje tole. Ta šola ima značaj popolne srednje šole. Vrhu tega so predvidene posebne srednje kmetijske šole za specialno izobrazbo v posameznih kmetijskih strokah. Ta specialne kmetiiske šole so predvidene kot popolne srednje šole ali kot nižje srednje šole. Za kmečka dekleta se ustanovijo gospodinjske šole z učno dobo deset mesecev, za učiteljice pa so predvidene posebne gospodinjske šole z značajem popolne srednje šole. Končno se ustanove na sr^dnil gospodarski š^li v Križevcih kmetiisko pedagoški tečaji za učitelje na kmetijskih šolah. = Nemški državni dol*. Po objavljenih uradnih podatkih je znašal ob koncu junija nemški državni dolg 213.8 milijarde m?rk nasproti 208.8 milijarde mark ob koncu maja. Od celotnega državnega dolga je odpadlo ob koncu ju-nlia S8 milijard na fundiran državni dolg in 115.3 milijarde mark na leteči dolg. V juniju Je znašal prirastek dolga 5 milijard nasproti 7.98 milijarde v maju. Da se zmanjšajo stroški, ki so v zvezi z izdajo državnih obveznic in da se olajša izplačevanje obresti, so v Nemčiji že pred leti pričeli uvajati vpisovanje državneca posojila brez izdaje obveznic z vpisom zneska v državno knjigo dolgov. Pri vpisovanju obveznic se vpisnik lahko sani odloči, ali zahteva originalno obveznico ali pa se zadovolji s priznanjem terjatve nasproti državi v državni knjigi dolgov. Take terjatve se lahko na borzi enako prodajajo kakor obveznice. Novi način Izdaje posojil se je naglo udomačil. Pri zadnjih emisijah državnih dolgoročnih posojil je bilo treba le še za 1.5«« celotnega zneska izdati v obliki obveznice. Celo pri izdaji zakladnih bonov Je delež, ki je odpadel na izdajo originalnih zakladnih bonov, padel na 6"». tako da za pretežni del novih posojil nI bilo treba Izdajati originalnih obveznic. = Španija bo lahko izvažala olivno olje. Pridelek oliv je v znatni meri odvisen od vremenskih prilik. Zato je količina pridelka vsako leto precej raziična. Španija je imela lani zaradi neugodnega vremena skromno letino ln ie pridobila komaj 250.000 ton olivnega olja. Letos pa Je bilo vreme zelo ugodno in pričakujejo prav obilen pridelek. Glede na današnje stanje se lahko ceni letošnji pridelek olja na 450.000 do 500.000 ton. S tem ne bo krita samo vsa Dotreba potrošnje v Španiji, čeprav danes olivno olje v mnoeih primerih nadomešča svinjsko mast. temveč bo imela Spaniia na razpolago še pomembnejše količine olivnega olja za izvoz. = živinoreja v Angliji. Pred vojno je morala Anglija uvažati na leto okrog 8.5 milijona ton krmil za živino. Zaradi pomanjkanja tonaže pa se je v zadnjih letih ta uvoz bistveno skrčil, in sicer na 1.3 milijona ton. Spričo tako redu-ciranega uvoza se je zmanjšalo številčno stanje živine, kar je bilo zlasti občutno pri goveji živini m svinjah. Število svinj v Angliji se je zmanjšalo v primeri s predvojno dobo na polovico. Ovčarstvo, ki je bilo pred vojno v okviru živinoreje v Angliji najbolj razvito, je prav tako trpelo. Fred vojno Je imela Anglija 27 milijonov ovac. v teku zadnjih let pa se je to število zmanjšalo za 18<7r, kar pomeni zmanjšanje števila ovac za 5 milijonov. Tudi številčno stanje perutnine se Je skrčilo za 24««. SPOR T Drobiž po svetu Športna rubrika je zataiji čat> pa-storna v dnevnem tisku m skoraj tudi drugače biti uc inorc. Dogodki zadnjih tednov so potekali izven športnih terenov in tudi ta čas se športniki pri na« doma in po ostalih pokrajinah Kraljevine Se niso docela prilagodili na nove razmere. Toda vsak dan bolj se odražajo obrisi nove športne stavbe, ki bo prej aii slej tudi oživela, morda bolj bohotno kakor kdaj iN»prej. V tej prehodni dobi nam pač ne preostaja drugega, kakor da zasledujemo dogodke po svetu, ki j Ji je tuai v spertu še na izbiro, dokaz, da v mlaaini še živi misel o zdravi krepitvi telesa In duha. Iz kopice drobnin beležk z vseh strani dajemo danes mesta naslednjim: Novi izredni komisar CONIa grof Albert Bonacossa je te dni že imenoval nove voditelje za iazne športne zveze, med njimi vrsto znanih športnih delavcev iz prejšnjih dob. Novi komisarji bodo zdaj vsak v svojem območju proučili možnosti obnovitve društvenega in tudi tehničnega- dela na terenih. Tu m tam po Italiji so se med tem že začeli prvi športni nastopi in prepričani smo, da ne bo trajalo dolgo, ko bo novi vodja italijanskega športa premagal zadnje ovire ter dal spcitncmu gibanju spet oni zmagovit vzgen, brez katerega šport ne bi bil več šport. • Mncgo bolj ustaljene so lazmere športnega življenja na Finskem, kjer so zadnji čas imeli celo možnost, da so v olimpijskem stadionu v Helsink.li — prav onem, Kjer ni bLo one zadnje olimpiaoe, ki jo je preprečila vojna — otvorili novi športni muzej Finske, v katerem je zbranih mnogo dragocenih zbirk iz raznih športnih panog. pa tudi nagrad in lovorik, ki so jih sloviti finski športniki prinesli domov z vseh delov sveta. Glavna privlačnost muzeja pa je posebna smučarska razstava, ki je gotovo največja na svetu in na kateri je razsta vi jenih nič manj kakor 1300 parov smuči. Med najmodernejšimi izdelki za gojitev smučarskega spoita je tamkaj na ogied tudi nekaj okoli 3000 ali celo 4000 let starih vzorcev, ki so jih našli v domačih močvirjih. Med ostalimi redkostmi te razstave je treba omeniti tudi Nurmijeve »sprintarice«, s katerimi je Finski mnogo pripomogel do svetovnega ti-.^ja, in p* posebne drsalne, ki jih je uporabijal svetovni rek ircer v drsanju Clas Thunberg. V katalogu tega muzeja je naštetih nič manj kal: ji 22u0 komadov. * Meta ei kladiva so med drugim v velikem številu doma tudi na Irskem, kjer je bil pi-av prod kratkim dosežen nov najboljši izid letošnje sezone v Evropi. Tamkaj se je siavnim imenom, kakor sta bili Pat Tyan in OCallaghan, pridružilo Se tretje, in sicer Bert Healiona. ki je za.lučal težko orodje do znamke 58.57 m in daleko prekosil vse, kar so letos pokazali metalci Kladiva po ostalih evropskih tekališčih. * j Zelo osramočeni — £i"i pa strašno mladi — so morali Diti moški udeleženci neke plavalne tekme na reki Odri v Vratislavi. ki so zadnjič — bilo je kar sredi tedna v večernih uiah — ptavau 6 Km daleč po reki, kajti med 17 tekmova.ci sta bdi samo dve ženski, od katerih pa je ena prišla na prvo mesto. Njeno ime (Zimmer) čIslo vsakdanje, doseženi čas na progi (1 um 5 min. in 21 sek.) pa vzbuja ko.ikor toliko spoštovanja. * Znani norveški športnik in sedanji vodja noiveškega športa Char.es rtetf, ki je pred leti v AmeriKi zapravil svoje amaterstvo, pravi zdaj, ko hodi po Dclariji njegov mlajši tovariš iz S veti tke Gundar Haegg, o ameriškem športu naslednje: »Če se 48 držav zdi-uži na športnih terenih, bi človek mislil, da lahko prekosijo vse ostale. Toda v Ameriki to ni tako. Res je. da so se njeni predstavniki izrazitih profesionalnih panog (k:kor so boks. prosta rokoborba in base-ball) povzpeli do velikih uspehov, toda vse samo zaradi tega, ker so vsi ti nastopi imeli svoje čisto preračunano finančno ozadje. Šport v Ameriki namreč ni za vse. temveč samo za sinove .boljših ljudi', kajti športne naprave imajo tamkaj samo univeize in b ga.ta društva. Kdor hoče na oni strani Atlantika gojiti šport, mora biti bodisi vseučiliščnk ali pa imeti svoj bančni račun, ki mu omogoča izživljanje v športu. Kdor teh p-go-jev ne izpolnjuje, je lahko samo gleJaiec, ki nosi svoj denar v blagajne športnih me-nažerjev. Na ameriških športnih prireditvah se zbirajo samo izbrani zvezdniki, kajti, kdor ne kaže znakov, da bo postal rekorder in pomagal služiti dolarje, ga prej ali slej odrinejo na hladno. Za množice Američanov pa športa sploh ni!« Otoki in vojna V sedanji vejni vzbujajo otoki posebno zanimanje že zaradi vojnih dogodkov, ki se odigravajo bed si na njih, bod si v njih neposredni blzini. Dva največja tekmeca sedanje vojne sta oto-ki velesili: Velika Britanija in Japonska. Pa tudi s ccr so oči javnosti često obrnjene na otoke. Ne saino v vojni na Pacifiku, tudi v Sredozemlju jc bilo mnogo ljutih spopadov za ctoško posest, da omenimo samo Kreto. Sicilijo. Pantelerijo in Malto. Otoki, ki so v bližnj Evrope, zbujajo v nas naravno več zanimanja kakor dogedki na kakšnih sund-skih otokih in Filipinih ali na Salomonskih ctokih, ki zanimajo predvsem Aincr.čane. Vsi ti dogodki privlačujejo pozornost ljudi tudi glede na svojstvenosti otoškega življenja, k' se v mnogih ozir.h razlikuje od ž.vljenja na celini. Razmerje med življenjsko silo in po-vršnsko velikostjo kakšnega oteka je med seboj čvrstejc povezano, kakor bi človek sodil na pni pogled. Če jc otok majhen ie tud* malo ž valskih vrst. kj živijo na njem. Na raz-prestranih predelih pa živijo seveda večje in močnejše živali. Na Suncitikem otočju živeči cto:ki sloni nc dosežejo po svoji velikosti afriških ž'vali tc vrste m celo na otoku Malti je v predzgodovinski dobi ž vel neke vrste slon. čeprav je bil pritlikave vrste. Otok Madagaskar sc ponaša z merskimi konji, kakršni žive v e< sednji Afriki, toda tudi te živali so znatno manjše cd onih na cclini. Korzika in Sardinija prcžvljata v svojih gozdovih jelene, ki so znatno manjši r,d celinsk h živali te vrste. Nasprotno pa so mnoge vrste metuljev na Filipinih /nitno večje od njihovih zvrsti na Malih karolinih. Na Angleškem žive posebne vrste konjekj peniji, o katenh je marskdo slišal. Ti konjički so. dasi majhni zelo živahni in ljubki ter tudi uporabni za delo Majceni malteški psčki so splošno znani, vrsta oslov, k žive na Kreti ter ostalih grških otokih, je takisto majhne rasti, manjše cd celinsk h mezgov, zato pa niso te živali n'č manj odporne in uporabne Tudi islandski konji sc dovolj znani, da ni treba nanje posebej opozarjati. Da žive na otočju nekoliko mani:e ž va i podobnih vrst kakor na cclini. na to ne vplua kakor b; mar sikdo mislil, moreb ti pomanjkanje hrane. Mnoge živali, imajo na otokih mnogo ugodnejše življenjske pcgojc. kakor na kopnim. Pomislimo samo na tronski raj na Madagaskarju, na Sard nijo in Sicilijo, kjer jc rodovitnost zemlje prav velika ter nudi živalim najboljše pogoje za njih razvoj. Je pa nekaj drugega, kar utesnjuje življenje na ctokh ter jih napravlja za torišča nemira. Živali na otokih se često sel;jo iz kraja v kraj. torej mnogo petujejo. Posebno na Južnem morju jc mncgo stvari, ki potrjuje to teorijo. To etečje je sestavljeno iz 10.000 majcenih etečičev. ki so vsi obljudeni. Naseljevanje teh otokov jc šlo b scverozapada prot' jugovzhodu n se je izvršilo nekako v treh vel k h valovih. Predzgodcvinsko naseljevanje, ki je raztrosilo Melanezijce iz Avstralije čez vse c.cčje ter je privedlo Polinezijee preko ogromnega prostora južnega morja do meja Južne Amcr ke. :ma prav tako svojo zanimivo zgodov.no. Ni mogoče, da bi glede na dobo, v kateri se je to preseljevanje izvršilo, imenovali to potovanje preseljevanje narodov. Izkustvo namreč pravi, da ti rodevi niso rodovitne rase. temveč nasprotno, polagoma izumirjo. Drugi val je segel globoko v zgodovinsko dobo. Proces n'ti danes ni do konca zaključen in se tiče izseljevanja Malajcev, kj sc pomikajo z Jave in Sumatre proti Južnemu otočju. Tretje preseljevanje pa ima vse znake današnje dobe, ter potiska Japonce iz njihovih izhodišč proti prostoru Južnega mcTja. Nekaj podobnega doživljamo v manjši meri v Evropi z Malto, grškimi Sporadi ter z Irsko. Maltežani so raztreseni po vsem nabrežju Sredozemskega morja in grško izseljevanje je znano že izza najstarejših časov. Tudi Irci se niso selili v času lakete v velikih skupinah s svojega otoka. Marsikdo se bo pri tem spomnil, da se je vršilo nekako premikanje narodov tudi v širokem prostoru naše zemlje, v osrčju Azije. To premikanje ljudstev traja že dve tisočletji ter je bilo najbolj živahno od bronasto dobe do turških vojn. Valovi ljudstev so valovali sem in tja in neprestano tiščali proti zapadu. Prav to je mogoče tisto, kar potrjujejo teorijo otoškega fenomena. Ne fcamo otoki, tudi gotovi kopn:nski predeli imajo neke znake privlačnosti in odbijanja. Huni. Ava-ri Madžari. Mongoli, Tatan in turški narodi so zasedli vsa rodovitna področja, zelenice v velikem puščavskem morju ter so slednjič morali odrniti na iskanje nove zemlje, prav tako kakor otočani Južnega morja. Kjer pa je bila zemlja razprostranjena in rodovitna, kakcr je n. pr. na Kitajskem, tam pa je ostalo ljudstvo mirno v svojih bivališčih ter se drži na tej zemlji že tisoč in tisoč letja navzlic veliki množitvi prebivalstva. Prebivalci »stepnih otokov« so bili vsi majhne rasti kot so n. pr. Polinezijci. In kakor so bili majhne rasti ljudje, najdemo isto tudi pri živalih. Vid mo torej, da je neka vzročna zveza med tesnim življenjskim prostorom in med prilagoditvijo, ki jo terja življenja od vseh bitij na njem. Otoško življenje je pač čudovit ro< tor življenja ter je sprožilo že marvKakšro kolo svetovne zgodovine. BOGAT ŽENIN ^Preden privolim, da vzamete mojo hčer, moram najprej vedeti, kakšne dehod-ke boste imeli.« »Vsega skupaj dvajset tisočakov .. .< »To je prav čedna vsotica. Zraven Se dvajset tisoč, ki jih bom dal hčeri za doto...« »No, te sem pa že vračunal.< Ant. Adamič: 18 Šola v predmestju Razburkano- bele se peneče, hropeče in bi. čano valovje se jc, komaj vidljivo skozi bele megle in pene. grizlo in žrlo in butalo ob "razklana tla, da je ječalo, bobnelo. odmevalo od bregov, da se je zemlja kar šibila pod nogami. — Ali ni vsega tega divjanja in onemoglega srda kriva prevara, ki je doma tudi v prirodi ? ... Silni šum nas je zmedel, da smo se onemeli samo spogledovali, potem pa jo hitro pobrali domov. Vendar pa nas vse to veličastje, mimo vsega spoštovanja, ki ga nam je kakor vsilila v groznici se dušeča narava, le ni kajsl pretreslo ali čelo poboljšalo, da ne bi nekega lepega dne ne vdrli na vrt. prav nasproti vhodu v grad. Res, še nikdar in nikoli nismo videli tako velikih, rdečih in zlatih, tako čistih cvetov! Lotili smo se jih s svojimi umazanimi prsti ter si jih nalomill polne pesti, potem pa tekli, kar se je dalo. Prepozno so naščuvali psa na skrunilce. Kje smo že bili mi, ko se je pasja dlaka še vedno motal okoli svojega repa! Doma sem jim hotel natveziti, da rastejo take rože vrh Golovca. Oče je dejal, da si ne more misliti, kdo bi tulipane sadil vrh hriba; sumljivo se je zasukal, po palico pa, vendar ni šel. Za veliko, brušeno prizmo iz cerkvenega lestenca in za kes starega jermena sem pribarantal kavko, pravo pristno, živr> kavko s svetlim, črnim perjem. Prav zelo sem je bil vesel, toda že drugi dan me je trla skrb za prehrano. Pomagal sem si na ta način, da sem jo z obema rekama prijel preko peruti ter jo nesel na pašo. S krmljenjem sem pričel takoj zakraja pri cerkvenem zidu, na katerem je bilo vedno dovolj muh, svinjic in drugega mrčesa. S kljunom se je pajka domala dotaknila, a ga ni marala; tudi drugih živalic ne. Morda ni lačna in je še vedno preveč divja, da ne mara za hrano? Privezal sem si jo za krempelj na gumb pri hlačah. Glad je ptiča kmalu ukrotil, da je tu in tam že čavsni! do muhi, pajku ali komarju. Kmalu sem opazil, kako zasuče glavico, da boljše vidi, potem šele udari s kliunom. Po tej ugotovitvi je šla paša mnogo hitreje od rok. Kavka je postala čisto krotka. Ker je imela postrižene peruti, je kmalu za menoj skakljala. Postala sva si velika prijatelja. Ker ji nisem perutnic nič več porezal, se je čez dva tedna že dvignila v zrak, toda ne visoko. Nekega dne je pa že sfrčala ter splavala na plot. Vabil sem jo k sebi: »Kavkica, pojdi sem!« Kakor bi me ne bilo na svetu, se je pretegovala ter si brskala pod perutnicama. Nepričakovano pa se je s turobnim »kav« odgnala ter prhutnila k meni. Usedla se mi je na ramo. Silno sem bil ponosen na svoj uspeh v dresuri. Odslej sem se zanašal nanjo, da mi bo vsepovsod sledila kakcr zvest psiček. Nekega dne pa je nehvaležnica moje zaupanje grdo prevarila. Odletela je bila na vrh zvonika, kjer je obtičala in se obirala več ko pol ure. Prepričan sem bil, da bije sama s seboj težek boj, ali se naj vrne ali ne. In prav gotovo bi se vrnila k skrbnemu red-niku. če bi ga le slišala, kako jo je klical, milo prosil ter rotil... Pa je 'bila previsoko. in moj glas ni segel do nje. Ker že res ni vedela, kako in kaj, je revica odletela v neznan svet, morda v Ameriko. Po tej bridki izgubi sem se napotil spet k vodi. Toda že koj prvo dopoldne smo imeli spet majhno nesrečo. Po bregu je bila naplavila veda po hudem nočnem nalivu vejevje, šavje in nekaj desk. Na neko tako, že pel preperelo desko je skočil sta. rejšl brat in se takoj sesedel; skočil je bii s peto na žebelj, ki je molel iz trohno-be. Hudo smo morali vleči, da smo mu iz-drli že rjavičasto konico. Durco so oblivale potne srage. Na jeziku mi jc bilo. da bi mu povrnil milo za drago za trnek, toda sem mu odpustil, ker sem se spomnil lastnih bolečin. Kmalu potem se je maščevalo tudi nad bratom Miletom, ki je ob moji nesreči s preklicanim trnkom prav tako grdo jezi-kal. — Ne vem, kaj je nekoč iskal vrh skladovnice drv, tik letja 1n lesenega stropa drvarnice. Kar nenadno je zavekal: »Joj, pomagajte — oko! Ojav, jav.« Povzpel sem se k njemu in videl, kako mu kaplja kri po licu. »Kaj je?« — »Ali ne vidiš, kako sem se ra nekaj nataknil pri očeh!« je stekal, potem pa zaihtel. Pa je bilo ros čudno, kako se je mogel natakniti, in celo za obrv, na dolg, oster kavelj, ki je štrlel iz letve. Previdno sem ga snel z obešalnika, petem pa se nisem mrgel premagati, da ga ne bi zabil: »Pa se je res ujel lep ,karp'!« Ko je prišel s skladovnice, je za zahvalo zalučal za menoj polence. Kakor se je strast za ribištvo hitro vnela, tako je tudi hitro ugasnila. Za vodo so ostali samo še pravi, pristni ribiči z dolgimi ribnicami, za katerimi so nosili spremljevalci strjeno živalsko kri v cunji. Lovili so mrene, kline in platnice, ki so posebno rade prijemale na sirček. Kadar so opazili nas male. so metali za nami kamenje. Tudi to je bilo med poglavitnimi vzroki, da smo vsako leto ob nekem času popustili ribarstvo. Med stalnimi, zvestimi spremljevalci ribičev, ki so jim vdano nosili vjeti plen in strjeno kri. smo najbolj poznali fantiča, ki se ga je prijel vzedevek »Vbogubom«. Zaradi zmerjanja je marsikaterega pretepel, ker je bil večji. Ko je še platno prodajal. ga je mati zavoljo neubogljivosti mnogokrat našeškala. »Ali boš ubogal ali ne!« se je hudovala in ga nabunkala; kajti nagajiv in poreden je bil od sile. Ko je nekoč preganjal gosi na sosedovem dvorišču in so reve gagaje prhutale semintja, se je za njim pognal čvrst gosak ter ga sigajc pograbil za hlačke. Smrkolin sc je v strahu in veri, da ga je spet popadla mati, hitro zasukal, padel na kolena, prav pred gosaka, in zaihtel: »Vbogal bom, vt>o-gal bom ...« Seveda so otroci to junaStvo hitro raznesli po predmestju. Zdaj je nastopil tudi kopalni letni čas. Od stare cukrarne do prisilne delavnic« je bilo polno kopalcev, največ predmestne, čisto gole otročadi. Največ smo se urili v dirjanju po mehkem, travnatem obrežju, v metanju kamnov in pa, po resnici povedano, — v skrunobni govorici. Ker je bil kraj za kopanje prepovedan — bilo je tik pod bolnišnico — smo me vedno bali policaja. Hvalabogu, bil je prav redek gost. Kadar pa je prišel, so ga. že davno prej spoznale naše bistre oči po svetlečem se polmescu pod brado in po dolgi sablji. Tedaj smo pograbili svoje cape ter se razbežali. Od umazane vode sem bil vsak dan bolj lišajast, za kar se pa nisem brigal. Plavati smo se naučili prav zgodaj, skraja samo po »pasje«. Po »konjsko«, z obema rokama hkrati navzdol in udarja-je z obema nogama, so plavali samo vojaki in hlapci. Boljšega plavanja, po žabje, smo se priučili kasneje kakor »voziti čolniček« ln veslati po hrbtu. Kravelj in druga taka plavanja so bila tedaj Se neodkrite umetnije. Ko vidre smo plavali pod vodo, a ne samo to, tudi gledati ono znali pod vodo in izpoznavati vsako reC na dnu. (NadaJjevanje.) \ tura TrMcsetletnica literarnega dela praf. U. Urbamja Leta 1913 je izdal takrat 251etni Lmberto I rbani knjigo svoje lirike z naslovom »Ama-ranti« in je z njo' vstcrp:! v italijansko literaturo. Potemtakem poteka letos 301etnica književnega delovanja tega slavista, kritika, literarnega zgodovinarja in prevajalca, ki že dolga leta posveča izdatno pozornost slovenskemu kulturnemu življenju. Prof. Umbcrto Urbani, po rodu iz Capoci strie. je ostal tudi v svoji sedanj: funkciji, ki qa veže z Ljubljano, profesor na univerzi v Triestu, kjer predava hrvatsk: iez;k in literaturo. S Triestcm &o združena dolga leta njegovega publicističnega delovanja; tu je -deloval zlasti v redakciji »Piccola«. svoje p.spcvkc pa jc priobčeval tudi v mnogih družili listih m v revijah, kakor so na primer »Rivista dcllc letierature slave«, »L'Europa Orientale«. »Mcvitrano di Roma«, »Le Lingue estere« itd. \ knjžni obl ki je izdal med dru-g;m dva zvezka iiteranvh portrete a in študij z ns!i:vcm «Scrittori jugoislavi«, kjer je obdelal mnoge slovenske pisatelje, dalje prevod Vojno vičeve »Gospodje sa suricokretom«, Stan-kovičeve »Xeč:ste krvi«, Tavčarjeve »Visoške kronike«, Zeverjevega »Jana Marije Plcjharia«. zbirko hrvat:-.kih in srbskih novelistov itd. Slovenske študije jc združil v knjigo »P:ccolo mon-dc sloveno«, k je izšla leta 1042 v Ljubljani kot dvojezična ;zdaja. Na jezikoslovnem pod" rečju je objavil pred vojno »Corso di serbo-croatn« in lani priročnik »Parliamo croato«. Izmul njegovih pesniških prevodov jc vzbudil pr.sebno pnzornest prevod Njegoševega »Gorskega vijenca« z lepim uvodom in komentarjem. Za »Cirandc Dizonario Enciclopedico« (rciinska I ILT) je obdelal zgodovino slovenske. hrvatske in srbske literature in številna posamezna gesla, kakor je tudi sicer »pisal neprehodno število člankov, kritik in referatov o iužnoslovanskih in drugh literarnih in splošno-kulturn h pojavih. Pravkar ie pripravi! za veliko literarne enciklopedijo »Lettcre« sestavke n najp.:;r>cmbnei ";h slovenskih in hrvatskih literarnih del h. ki bodo po tej poti strokov-njaško prikazana italijanskemu kulturnemu svetu. Trdcsct let literarnega delovanja prof. U. Urbanija je p< temtakem obrodilo obilo sadu in zagotovile uglednemu književniku in znanstveniku pomembno mesto v krogu procvita- ioče italijanske slavistikc. le Kagejeve v Zagrebu Dolgoletna članica ljubljanske Opere ga. M Ha ■va. «e.!aj operna pevka Hrv. državnega l • v Zagrebu, je prispela na počitnice v ui tla se v mestu, ki ji je tako dou mače. c*lp. po nedavni hudi operaciji. Go spa Kogejeva se je vrnila po sezoni, ki jo ie f polni meri zaposlila in ji dala priliko pokazat: publiki hrvatske prestolnice svoje pevske isti. Da jih je pokazala z j:e s n osebno '"ritike zagrebških .op v težki vlogi Ticsp« 'mi uspehi, pričui; dne' v. Žc njen pr-Ann Verdijevi . di« je naznačil pot k izrcu j uspehu. Pevka je to vlogo, ki jo ie pela tudi v Ljubljani, preštudirala na hrvatski besedilo in v/.iuidila s svojim prvim nastopom tako navdušenje, da jo je občinstvo neštetokrat poklicalo ; red rampo. Ob tej priliki je p>a! skladatelj Ivan Br kanovi č v »Hrvatskem Narodu«, da je n jen »nenavadno lepi in močni alt zelo izrazit in gibčen, ter da kaže pevka poleg impresivne pojave tudi velike igralske sposobnost', kar ji jc omogočilo krasno za' okroženo. zelo pcduhovljeno in fino podano stvaritev«. Oh tej priliki sta nastopila v »Aidi« p oesedo i L _jso Ea drl Ln prov. takso — .60 r* rta- ; Janje naslova ali šifro L 2.— Naim;i.njši . iznos za te oplase Je L 7.— - Za ienltvt i ln dopisovanja Je plačat! sa »sako rpsedc j t, j.—. za vse druge oglate L — he- I sedo. z» dri ln prov takso - PO ™ -lajn { nje naslova ali šifro L 3— Najmanj {* lzns>* zn « ostlas«1 J' 1- 10— SOBARICA. mlaiš.i. snažn.1 in redna, se spreime v dobro hiio z bro plačo in hrano Dopisi z navedbo dosedanie službe na ogl. odd. Jutra pod /Poštena«. 14222-1» GOSPOD POMOČNICO za vsa hišna dela z znanjem kuhe in dobrimi priporočili, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra 14118-la MLAJŠO KUHARICO takoj spreime gostilna Men cinger. Sv. Petra C. 4j. 14416-ls POSTREŽNICO. pridno in pošteno, iščem od 8. do 1?. Tržaška 45-p. l-1385-li POSTREŽNICO za čez dan, s kosilom, sprejme Senčar, Tavčarjeva 3/1. 14393-1» VSAKO ZAPOSLITEV spreime trgovsko naobražen fant. Ponudbe n.i oglas, odd Jutra pod »Želim delati«. 14398-1 UPOKOJENCI! Za prodiio vsaki družini potrebnega predmeta iščem marljive sotrudnike. Zj;la-site sc: Rimska 10, levo. 14411-3 POŽARNI »Total« poceni Naslov v ogl. BRIVSKEGA VAJENCA sprejme takoj proti takojšnji plači Franc Wildman. Ljubljana, Napoleonov trg št. 5. 14395-44 ZET EZOSTRUGARSKEGA vajenca sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Priden vajenec«. 14 "->94-44 um APARAT prodam. — odd. Jutra. I-31S M-6 RAZLIČNE VREČE, iz jute, za embabžo kupite in prodate: Podbevšek Eilip, Obirska 4. Telefon 40-57. 13973-6 1'/! TONSKI AVTO naprodaj. Koblarjeva ulica 7. 14348-6 PLATO DIRE in razne druge trde vozove prodam; istotam naprodai ena garnitura englišši-rov kot novi Naslov v ogl. odd. Jutra. 14347-6 DVA PLAŠČA iesenska, dobra, za 7—9-ietnega in 13—15 letnega fanta, prodam ali /ime njam za večjega. •> balonske svile. Cigaletova II'III, desno. R. I-. 14412-6 RAZNO l'<»ll!SlVO. dobro ohran^enu. ri"ilam. Oalcd od 10 do 1-1 \> tw , ..čml V 1319 6 več KOLES natboliše znamke, /elo poceni naproda'. G.sogeno-Mcrkur. Puharjeva 6. 14405-6 -> motorni kolesi znamke DKVC', nainoveš, modeli, zelo poceni naprodaj. Gasogeno Merkur, Pu-harieva 6. 14408-6 NAPRODAJ: 1 spalnica za dve osebi, hrast, 1 obednica, 1 ku hinia. preprogi, s!ike_ m druge hišne potrebščine. Skrabčeva 4'l, od 15 do 18 14396-6 severni skunks. naravni, velik ovratnik m muf se proda pri krznariu ^mole šelenburgova 6 14397-6 dve k A pni. popolnoma novi, predam Na ogled iz prijaznosti v trgovini Bezenškova ^ & NEKA I KOPIC SENA prodam. Naslov v oglas, odd. lutra. 14403-6 moške čevlje, visoke, št. 42, prodam za 400 lir Rožna ulica 19. 14404-6 MOŠKI ČEVI II. črni. štev. 41, z dvojnimi podplati. sVorai novi. naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra 14099-6 RAZPRODAJA triciklov, več komadov, zelo poceni. Merkur. Puhar-ieva 6. 14406-6 svinja za RFJO ali za pleme se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14373-6 STARO POHIŠTVO: omaro, psiho, posteljo z modrocem, nočno omarico in razno prodam. Poizve se pri: Kolar, Bleiweisova c. 25 a. 14374-6 O l ROŠKE POSTELJICE, lesene, izvrstno ohranjene, ueodno naprodai v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo. 14377-6 SPALNICO. dobro ohranjeno. mehak les. prodam. Mencingerjeva ul. 57/1, levo. 14378-6 PRODAM novo žensko kolo. prvovrst-ne znamke, in eno moško, rabljeno, za 1200 lir. Gn-sposvetska 55. 14387-6 ¥J_________ Tfrrrm KOLESA, <1amsfcf in moike — knpu;f vrdka >P-im-t« (nafpmti Kr r,-k, »i-kv Tel 439». 1:188" "i KUPIM NOTE 7.1 klavir »Sanc :ind Kijnp«, dobro ohranjene. Naslov v vseh posl. Tutra. 14415 7 PLAČAMO ZELO DOBRO za stare bitikle, bicikelj-gume in motorna kolesa. Gasogeno Merkur, Puharie-va 6. 14407-7 KUPIM IN PLAČAM dobro radio aparat, zadnu model. nemška znamka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio 1«. 14402-7 KUPIM dobro ohranier.o damsko kolo in nov ali malo rab-1 ;en »Sliger« stilni stroi. Mara Som. Koieznska 2. 14401-7 DELNICE Trboveiiske in Vevške pa-pi :iice kupim. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Trbo-Vevče«. 14371-7 ELEKTROMOTOR, enofazen. 220 V, 0.75—1 Hp. kupim. Hvala. Liublja-na. Bizjanova 25. 14376-7 KLAVIR. HARMONIKO, 70—80 basov, dobro, kupim. Polianska 55. 14380-7 KUPIM LOVSKO PSICO, mlado ali starejšo, čistokrvno istrsko brakinjo. Polianska 55. 14381-7 KLAVIR. HARMONIKO, 80 basov. 2 registra, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir, harmonika«. 14385-7 FOTOAPARAT, maloslikovni ali 6X6, kupim. Compur zaklop. Cena do 1400 lir. Kovačič. Novo mesto. Dr. Režkova 10. 14391-7 PLOŠČE za tlakovanje vrta, ca. 200 kv. m. kupi tovarna Peka-tete, Vič. 14392-7 HISE IN PARCELE, raznovrstne, v središču in v okolici, prodam. Realitetna pisarna Zajec Andrei, Tav. čarieva 10. Tel. 34-86. 14218-20 ZEMLJIŠČE 6000 kv. m po lir 20, 8.50 in 45 kv. meter, blizu postaje Devica Mar; i a v Polju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posredovanje izključeno«. 14416-20 NOVO HIŠO z vsemi stanovanji razpo-ložliivo, prodam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 14370-20 LEPO VEČJO PARCELO v severnem delu mesta prodam brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najlepša lega«. 14386-20 ■P »<■*"' - rvm 2000 LIR dam kdor mi preskrbi 2 do 3-sobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutta pod »V Ljubljani«. 14418-21 a MLAJŠI GOSPOD išče prazno zračno sobic« v Zg. ali Sp. šiški. Naslov v ogl odd. Jutra. 14334-21» OPREMLJENO SOBO s souporabo kuhinje iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jl»-tra pod »Zakonca«. 14414-23« IŠČEM LEPO opremlieno sobo s souporabo kopalnice, po možnosti v središču mesta in v nov. hiši. Plačam za nekaj mcsc v naprei. Ponudbena ogl udd. Jutra pod »Miren« 14411-2} OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, v središču. išče uradnica, najrajši z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan v službi«. 14384-2»» MLAD PODJETNIK bi se oženil z odlično gospodično. staro 18 do 23 let Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ženitev«. 14419-25 Razno Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževan ia. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova al. 4 tel. št. 2109 NALIVNO PERO je izgubila revna dijakinj* v Topniški ulici. Najditelj se lepo naproša, da ga odda v ogl. odd. Jutra. 14417-37 IZGUBIL SEM URO znamke »Resios Matsch« » bližini Verliča, dne 23. avgusta. Najditelj naj io proti nagradi odda v ogl. odd-Jutra. 14363-37 ŽEPNO URO Schaffhausen sem izgubil od Langusove ulice v tramvaju do glavnega kolodvora in od tam do železniškega ravnateljstva. Lepo prosim najditelja, da io proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 14372-37 NA »EVEREST« harmoniko koncertira mati radijski orkester. 1437S-37 POSODIM KONJA, dobrega, dobremu gospodarju za dali časa. Poizve se: Poljanska 55. 14382-37 REVNA ŽENSKA je izgubila aktovko, denarnico in pozivnico za dvig denarja po BIci weisovi do Miklošičeve. Najditelj se lepo prosi, da vrne. ket. ni njena last, v ogl. odd. Tutra. 14369 37 POHIŠTVO Orehove spalnice in dnevne sobe kupite ugodno v zalogi pohištva tv. ROK REKLIČ in FRANC ŠENK \ isKki. Gosj>osvetska c. 95. Odprto od 14.— 15. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bolezni in smrti naše ljubljene soproge, dobre mamice, tašče, tete in svakinje, gospe Marije Repovš rej. Marti ji poklonili vence in cvetje, jo spre-mili na zadnji poti v tako lepem številu, naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in gospodu dr. Jamšku za požrtvovalno zdravljenje in lajšanje trpljenja. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 27. avgusta 1943 ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, Zagreb, 25. Vin. 1943. ŽALUJOČI OSTALI Perz^Rtke tekare majhne in velike, rabljene in nove, KUPI M Plačam dobro' Nujno se zglasite v Hotelu Štrukelj Ljubljana Dalmatinova št. 15 ! DOMANI AL ČINI JUTRI V KINU . -i/ Gueili della GNR- AHIC10 NAZIAfci MARISLIA lOTTt A BlASETTf ZAHVALA Vsem, ki ste nam pismeno ali ustmeno iziazili sožalje, z nami sočustvovali in nas tolažili ob prerani izgubi našega ljubega moža in očeta, gospoda ULEC PAVLA izrekamo našo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo njegovim stanovskim tovarišem in prijateljem za mnogoštevilne tolažiine obiske ob času njegove bolezni, vsem darovalcem vencev in lepega cvetja ter vsem onim, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 27. t. m. ob >28. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ljubljana, dne 25. avgusta 1943. ŽALUJOČI OSTALI Po težki in mukepolni bolezni nas je danes za vedno zapustila nasa nadvse plemenita, iskreno ljubljena žena. sestra, teta in svakinja, gospa PRANJA MALASEK foj. ŽI7K0 Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 26. avgusta 1943 ob 15. uri popoldne na novomeško pokopališče izpred hiše žalosti. Novo mesto, Ljubljana, Mirke, Verd, Dole, Velike Laš^e, dne 24. avgusta 1943. Žalujoči: FRANJO MALASEK, profesor na Grmu, soprog in ostalo sorodstvo 46 »Smrti mi božje!« je vzkliknil Morgan in se obrnil k Stillerju, ki ga ves čas ni bil zapustil. »Kar neverjetno se mi zdi, da naša .Folgore' nič ne opravi!« »Pa bi vendar sodil, da smo že nekaj pridobili!« »Brzinomer v vodo!« je ukazal kapitanov namestnik. Višji podčastnik, ki sta mu pom agala dva mornarja, je vrgel motvoz s tr±< gelno plov-ko v morje. Potem je štel vozle na vrvici, med tem ko je eden njegovih pomočnikov rokoval s časomerom — s staro, preprosto uro na pesek! »Stoj!« je zaklical mornar, ko se je pesek iztekel. »Koliko milj?« je Morgan vprašal podčastnika. »Enajst, gospod!« »Bogme, to ni počasi!« je menil Hambur-žan. »Ali korveta je hitrejša od nas; le poglejte, kako leti!« »Vražje dobro!« je nadporočnik pritrdil. »Prekaša nas!« »In kje je zdaj fregata?« f »Še vedno vidim v daljavi tisti dve svetli piki!« »Ohej! Pozor na peščine! Dva moža na prednjo palubo! Imejte grezilo nared In štiri stražarje v koše!« je ukazal Morgan. Ladji, ki sta obe že šest ur pluli z neverjetno brzino, sta bili zdaj v nevarni soso-ščini floriske morske ožine. V rokavu, skozi katerega teče zalivski tok. je le>al" mnogo otokov in velikih peščin, ki so otezevale plovbo. Južno obalo Floride so spremljale v širokem polkrogu, ki je puščal le malokod možnost za prehod. že so vznikale na zahodu doubleheadske in ebomske čeri ter grozeče kazale svoja skalnata, strma čela, zavarovana z vrstami pečin, ob katerih so se kipe razbijali valovi zalivskega toka. Morgan je bil opazil, da se »Alhambra«, naveličana gonje, približuje tistim otočkom, in zasumil, da skuša njen kapitan zapeljati »Fol" re«, da bi se razbila ob pečinah ali z „ - m v kak nevaren prehod, kjer bi obti-č Ja na pesku. Ko pa je španska ladja v razdalji dveh do treh vozlov mu.da 'egove Ebomskih otokov, je oet ubrala severno smer, najprej proti Praijevskim otokom. S tem manevriranjem, ki ga pametni fli-bustir ni hotel posnemati, je »Folgore« pridobila kakih 200 metrov. To sicer ni bilo mnogo, a tudi malo ne: kajti s to prednostjo, pridobljeno v osmih urah zagrizene gonje, je bila španska ladja zdaj v dometu Morganovih topov. še nekaj ur, pa bodo padale naše topovske krt gle na palubo ,Alhambre'!« je rekel Morgan, ki ni ničesar prezrl. »Za jutranjo mol 'ev bomo začeli streljati po Špancih!« »Luči fregate nič več ne vidim« je rekel Stiller. »Najbrže so jih utrnili, da bi nas zavedli v zmoto. Vo'" >da nas ne bo pustil pri miru, zastran tep. bodi brez skrbi Stari lisjak je moral že opaziti, koga goni. Zdaj smo v dometu španske ladje! K topovom... Godba se prične!« »Upam, da krogle ne bodo pobijale naših ljudi!« »Nikar se ne boj! Naši topničarji imajo že ukaz, naj streljajo samo na jambore. Kakor hitro se ladja ustavi, jo naskočimo!« »Cim prej jo naskočimo, tem bolje za nas!« je menil Hamburžan, ki se je nemirno oziral po nebu. »Glejte, vreme se izpre-minja. Jojmene, viharji v teh kri jih so tako hudi, da bi pripravljali tudi najuolj drznega mornarja v strah!« »To sem že opazil!« je odvrnil Morgan. »Morje se začenja dvigati, in veter se prevrača na vzhod. Na Atlantskem morju mora biti vihar!« Pomorščaka se nista motila. Ko sta ladji minili Hradedske otoke, so se jima privalili naproti prvi valovi z oceana. Ker so zadevali v zalivskem toku na odpor, so se visoko vzpenjali in povzročali nevarne nasprotne valove. Tudi veter Je pihal čedalje močneje In žvižgal skozi lesovje in jadra. Mahoma se je bil prevrgel z juga na vzhod in položil ladji malone na stran, tako da je z vso silo bril čez ograjo in razpela jadra. Niti trenutka niso smeli izgubiti. Morgan, ki ni hotel, da bi mu poškodovalo ladjo, je dal spraviti nekaj jader in namestiti na nizkih križih stranska jadra. Korveta je storila takisto. o Zdaj se pravi paziti!« je rekel Morgan krmarju. »Ne le naše glave, ampak tudi .Folgore' je na kocki! Ako nas vrže vihar na te pečine, ne vem, kako naj se izmotamo!« ... . , »Gospod!« je zaklica.: Stiller. ».Alhambra zavija med otoke!« »Gromska strela! Kam nas pa vodi ta prekleta ladja?« »In luči na fregati spet vidim!« _ »še tega se je manjkalo!« Tisti mah sc je na : Alhambri« dvakrat zafcliskglo, in v zraku se je začul žvižg izstrelkov. , Takoj nato je zabobnel v daljavi podmol- kel grom, , , „ »Fregata odgovarja!« je rekel Morgan. »Ce v eni uri ne zavzamemo .Alhamhre ie za nas vse izgubljeno!« je 26. poglavje Vojvodovo maščevanje španska ladja je bila pod topovi svoje zasledovalke v hudi stiski, prav tako pa tudi gusarska. ki je plula med obema sovražnima brodovoma. Vihar, ki je bučal z Atlantskega moija, in skalne čeri. otočki 'n peščine, ki so ležali povsod, kamor si vrgel oko, vse to je pomenilo nešteto nevarnosti za nadaljno vožnjo. Korveta se je utegnila ustaviti ln upreti sovražnici, dokler ji ne prihiti fregata na pomoč. Valovi, ki so se pri otokih čedalje mogočneje penili, so ji bili ugodni, ker šo oteževali nasprotniku napad. Morgan je bil takoj spoznal nevarnost in uganil drzni načrt španskega poveljnika. Splezal Je v konopje glavnega jambora ter pazljivo pogledal proti jugu, kjer so že švigali bliski ln kjer je med temnimi ob'aki nenehno bobnel" grom. Luči fregate so bile sicer vidne, vendar nI bilo moči natanko določiti, kako daleč Je ladja. Nazadnje Je zažarel velik blisk, ki je kakor turška ^blja preklal oblake in razsvetlil morje a do skrajnega obzorja. Zdaj Je višji podčastnik spoznal fregato. »Ta je vsaj osem milj daleč od nas!« je zamrmraL »Pred eno uro ne more biti tu, ln v 60 minutah se da marsikaj storiti! .. .« Naglo se je zavihtel dol, planil na poveljniški m osti č in zgrabil za trobilo, da bi pre-vpil šumenje valov: »Ogenj na palubo! Pripravite se za naskok!« Je zaklical. Temu dolgo pričakovanemu povelju je 2 vseh strani odgovoril radosten vrisk. Kakor bi trenil, so bili flibustirji vsak na svojem bojnem mestu, In strelci so jeli namerjatl topove. -»Alhambra« je bila samo še 6—700 metrov daleč od »Folgore« ln je hotela pravkar obrniti, da bi se ognila otočka, ki se je bil pokazal na levi strani. Tedajci pa sta velika zasledovalna toj>o-va gusarske ladje oba hkratu bruhnila plamen in dim, in njuni krogli sta razbili nasprotnici ograjo na desnem in levem boku. •>Više, v jambore!« je kriknil Morgan, ki je pri svetlobi bliska videl učinek prvih strelov. Korveta, poškodovana samo na tistem delu trupa, ki je gledal iz vode, se je takoj obrnila, odgovorila s salvo svojih štirih topov na desni strani in zadela gusarsko ladjo ob vodni črti. »Aha! Krepko odgovarja!« je zaklical nadporočnik. Zdaj sta se uveljavila tudi vihar in nevihta. Veter, ki je mahoma potegnil, je jel strahovito tuliti in oblivati ladji s slapovi vode. Toda ne gusarji ne Španci se niso zmenili zanjo. Sredi viharja in bobnečega groma so se borili s svojimi topovi. Valovi so čedalje siloviteje butali ob ladji in ju pretresali. Voda je v potokih tekla po palubah.