Amerikanski
:t	------------------------------
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
44, številka
JToliet, Illinois, 13. oktobra leta 190.5.
Letnik XI V
2	gosli, viola, violončelo, violon,
2	klarineta, flavta, trombon,
2	korneta in timpani.
imena društev, ki se udeleže blagoslovljen ja.
Vabilu “Pripravljalnega odbora za blagoslovljenje nove slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111.” so se doslej odzvala naslednja slavna društva z zastavami:
Iz Jolieta:	Vsa katol. društva,
tako: hrvatska, poljska, slovaška, eno rusko društvo, irska in nemška.
Iz Chicage: Slovensko društvo sv. Štefana št. 1. E. S. K. J., slovensko društvo sv. Alojzija št. 47.
K.	S. K. J., slovensko društvo sv. Jurija št.9G0. C.O.F.,slovensko samostojno podp. društvo vitezov sv. Martina z godbo na čelu, češko društvo vitezov sv. Vaclava št. 131, češko društvo katoliških kadetov sv. Martina št. 268. I. U. J., češko društvo vitezov ,sv. Jurija št. 176. I. U. J.
Iz South Chicage: Slovensko društvo sv. Jurija, št. 22. J. S. K. J., slovensko društvo Vit. sv. Florijana št. 44. K. S. K. J.
Iz Summitta,lll. .Hrvatsko podp. društvo Slava Bogu N. H. Z.
Iz Aurore, lil.: Slovensko društvo sv. Janeza Krst. št. 11.
Iz La Salle, lil.: Slovensko društvo vitezov sv. Martina št. 75. K. S. K. J.
Iz Wenone, lil.: Slovensko društvo sv. Janeza Krst. št. 60. K. S. K. J., Hrvatsko )društvo sv. Petar št. 92. N. H. Z.
Iz Streator-a, lil.: Slovaško društvo sv. Vojteha, št. 169 J. U. J.
Sl. slovenskim društvom v Jolietu »a znanje!
Vsa slavna slov.in hrv. društva v Jolietu prosimo, naj bodo v nedeljo 15. okt. jako točni glede svojega prihoda v društvene prostore ob 7. uri zjutraj. Vsako društvo naj ima določeno svojega posebnega maršala. Podpisanim je na tem, da bi pri celi slavnosti vladal kar mogoče najlepši red.
Anton JLemanieh, glavni maršal.
los. Sitar,	L laž Čulik,
podmaršal.	vit. podmaršal.
Največja ladija na svetu.
Hamburg, 11. okt. — S polnim številom potnikov na krovu je danes odplul v New York novi parnik hamburg-ameriške brodarstvenedru-žbe “Amerika”. Generalni ravnatelj omenjene črte, g. Ballin, je med potniki. “Amerika” je največja ladija na svetu ter določena za službo med Hamburgom in New Yorkom. Nosi lahko 16,000 ton naklada ter okoli 4,C00 potnikov in mornarjev. Dolga je 637 čevljev, široka 74 čevljev 6 palcev in globoka 53 čevljev.
Kolera nazaduje.
Berolin, 11. okt. — Danes izdano uradno poročilo javlja, da se od včeraj opoludne do danes opoludne ni sporočilo o nobenem novem obolenju na koleri in tudi smrtnega slučaja za to boleznijo ni bilo nobenega.
Ugriz dekličjl in kačji pik.
New York, 12. okt. —Prof. W. D. Miller iz Berolina je izjavil v nekem svojem predavanju, da povzroča ugriz dekličji hitrejšo in straš-nejšo smrt, nego kačji pik. Strelica, čije ost bi se omočila v slini dekličji, bi preje usmrtila zadeto žrtev, nego strup najnevarnejše kače.
Knez Trubeckoj umrl.
Petrograd, 12. okt. — Knez Sergij Trubeckoj je danes umrl vsled mrtvouda. Pokojnik je bil smatran za vodjo ruskih naprednjakov. Odlikoval se je ob vsaki priliki, kadar se je šlo za napredek ruskega naroda. Tako tudi zadnjič o priliki zborovanja zemstev.
V AVSTRIJI SE SE GODIJO ČUDEŽI.
Cehi in Nemci složno nastopili za splošno volilno pravico.
Ogrski parlament odložen do dec
Praga, 11. okt. — Čehi in Nemci so priredili skupno demonstracijo v prid splošni volilni pravici. Nad
50,000	do 60,000 glav se je mirno zbralo blizu deželne zbornice in odposlalo deputacijo deželnemu nad-maršalu knezu Lobkovicu in cesarskemu namestniku grofu Couden-hove, da jima pojasni njihove nazore. Gibanje v prid volilni pravici za vse odrastle moške se razširi bržkone čez vso Avstro Ogrsko.
Parlaitiettt odložen.
Budimpešta, 10. okt. — Parlament je po kraljevem ukazu odložen do dne 19. dec. Službujoči, prvi minister baron Fejervary in njegovi tovariši niso bili pričujoči pri kratki seji. Prvi minister ]e poslal predsedniku zbornice reskript cesarja-kralja Franca Jožefa s preprosto izjavo, da je odloženje potrebno, ker se še ni moglo sestaviti še nobeno ministrstvo, ki bi moglo jamčiti zoper parlamentarične na-rušaje. Sledile so strastne psovke kakor “Lopov” z vprašanji kakor “Kje pa je ustava?” Ker ni bilo ministrov navzočih, so klici frčali proti čitalcu reskripta. Zlasti je ostro govoril Andrassy, ki je zaključil svoj govor z besedami: “Protestirali bomo, ker ne vemo, kaj se zgodi jutri. Morda bo zadnje dejanje te žalostne komedije razpust zbornice.”
Slepar Dougherty & Co.
Peoria, 111., 12. okt. — Newton C. Dougherty, 27 let superintendent vseh šol v Peoriji,predsednik Peoria National-banke in mož, ki so ga kot odgojitelja in finančnika smatrali za čistega kakor kristal, je bil aretiran pod obtožbo, da je ponarejal čeke in kradel javne denarje. Poneveril je tako 1500,000. Špekulacije so ga pogubile. Šolski finančni odborniki bodo toženi kot sokrivci, ker so zanemarjali svoj o nadzorovalno dolžnost.
Deželni predsednik kranjski.
Ljubljanski “Slovenec” z dne 26. sept. objavil brzojavko, iz katere posnemamo sledeče: Deželni predsednik kranjski baron Hein je imenovan za sekcijskega načelnika v notranjem ministrstvu. Na njegovo mesto je imenovan namestni-ški podpredsednik iz Trsta Teodor Schwarz kot deželni predsednik kranjski. Schwarz je rodom Tirolec i n Nemec, a naučil se je slovenskega jezika, ki ga prav rad in z nekim veseljem govori, kot je pokazal v Trstu.
Kaj namerava John Mitchell?
Pittsburg, Pa., 8. okt. — John Mitchell, predsednik zveze “United Mine Workers of America”, se je vrnil iz mesta Elizabeth, Pa., kjer je govoril na velikem shodu premo-garskem. . Izjavil je, da mu ni znan noben vzrok zato,da izbruhne štrajk prihodnjo spomlad. Potovanje mu je bilo jako uspešno. Zadnje tri mesece je bilo sprejetih 50,000 novih članov.
Ogeuj v rudniku.
Pueblo, Colo., 6. okt. — Pokvarjen električen generator je povzročil danes popoludne v premogovem rudniku Fremont pri Florence, Colo., uničujoč ogenj. Vsa poslopja so zgorela. 35 mož je delalo v rovu, ko je ogenj izbruhnil. Deset se jih je s težavo rešilo in 25 jih je pa danes še rovu, a upati je, da se jih posreči rešiti.
Živi pokopani.
Troy, N. Y., 7. okt. — V kame-nolomu Vermont Slate kompanije blizu Granvilla, N. Y., se je zemlja udrla in je zadušila 14 delavcev. Med mrtveci je J. B. Williams, predsednik družbe. Ostale žrtve se ogrski delavci.
Izgubljen štrajk.
Berolin, 10. okt. — Veliki štrajk elektrarnah se že smatra izgubljenim. Štrajkarji sicer trde, da hočejo vztrajati do skrajnosti, a boj je očividno brezupen, kajti tovarne dobivajo več štrajkolomcev, nego jih potrebujejo.
Dr. O. Hart zaprt.
Chicago, 111., 7. okt.—Dr. Oliver Hart je zaprt pod obtožbo, da je zastrupil 10 let staro Ireno Klokow, ki je predvčerajšnjim v nenavoč-nosti mlade gospe Hart v stanovanja zdravnikovem umrla za zastruplje-njem. Zdravnik je baje deklico z morfijem omamil in jo potem zlorabil. Zastrupiti je skušal tudi samega sebe, ko je slišal, da bo stvar pre-iskavala policija.
Zoper amer. zavarovalnice.
Washington, D. C., 12. okt. — Razodetja o podkupih in sleparstvih pri newyorških zavarovalnicah, ki jih je objavil predsednik McCall, bržkone povzročijo, da se izključijo te družbe iz Nemčije in morda drugih evropskih dežel.
Resna beseda Turčiji.
Carigrad, 11. okt. — Šest velesil je izročilo turški vladi skupno noto, v kateri jej sporočajo svoj trdni sklep, prevzeti nadzorstvo nad financami v Macedoniji. Vnanji uradniki dospo že dne 1. nov. v Solun (Saloniki); turška vlada se zato prosi, naj svojim pokrajinskim oblastim ukaže, izročitve poslov ne brez koristi otežkocati ali odlašati.
DOBRODOŠLI!
Vsem našim jolietskim kakor tudi izvenjoliet-skim slavnim društvom, našim slovenskim in slovanskim bratom ter sploh vsem cenjenim gostom, ki se udeleže v nedeljo blagoslovljenja naše nove cerkve, kličemo krepak slovenski: Živijo! Dobrodošli!
Amerikanski Slovenec
ffova slovenska cerkev sv. Jožefa
v ^Jolietu, III.,
hi ec blagoslovi v nedeljo, dne 15. t. m.
Vzpored
..pri....
blagoslovljenju nove cerkve v nedeljo 15, oktobra.
1.) Ob 7. uri zjutraj se zbero vsa slovenska in hrvatska društva v svojih društvenih prostorih.Na dano povelje glavnega maršala bo korakalo nekaj društev z godbo na čelu pred slovaško cerkev, da povedejo s seboj na kolodvor vsa slovaška društva. Ostala naša društva bodo tudi z godbo na čelu korakala pred poljsko cerkev. Tu se združijo s poljskimi društvi in odhitijo skupno z njimi pred nemško cerkev, kjer jih bo pričakovalo dvoje nemških društev. Od nemške cerkve se bodo pomikala vsa društva proti irski cerkvi sv. Patri-ka, kjer se jim pridruži več irskih društev. Nato se podajo vsa društva pred Rock Island Depot, kjer bodo pričakovala prihoda naših bratskih slovenskih društev iz Chicage, South Chicage, LaSalle, Wenone in Strea tor-a. Ob 8. uri 45 min. bo dospel prvi vlak z društvi. Od Rock Island Depot bodo odkorakala društva z
došlimi gosti vred pred Chicago Alton Depot, kajti
2.	) ob 10. uri se pripelje mil. g. nadškof J. E. Quigley.
3.	) Nato se vrši mareanje. Pred mil. g. nadškofom bodo marčala vsa jolietska neslovenska društva. Zadnje društvo neposredno pred mil. g. nadškofom bo slov. mladeniško društvo sv. Alojzija. Slovensko joliet-sko društvo Vitezov sv. Jurija bo delalo špalir mil. g. nadškofu, kateremu bodo sledila ostala jolietska slovenska društva po starosti. Od Chicago Alton Depot bodo društva marčala po Jefferson St. do Joliet St.., od Joliet St. na Cass St., od Cass St. na Chicago St., kjer si bodo vsa društva ogledala novo cerkev zunaj in znotraj.
4.	) Ob £11. uri bo mil. g. nad škof J. E. Quigley blagoslovil cer kev ob azistenoi vseh došlih gg. duhovnikov.
5.	) Po blagoslovljenju bo daro
val pontifikalno sv. mašo naš vladika mil. g. Jakob Trobec. Slavnostni govor bo imel č. g. J. M. Solnce.
6.) Popoldne ob 3. uri bo delil zakrament sv. birme mil. g. škof Jakob Trobec.
Opomba. Za vse došle goste bo pripravljen obed v Golobičevi dvorani s točno postrežbo. Obed 25e.
Petje in godba v novi cerkvi 15. oktobra.
Slovenski mešani cerkveni zbor bo pel ta dan pod vodstvom domačega organista g. A. Grizolda instrumentalno mašo A. H. Rosewig v F duru.
Offertorium.........Fr. H. Witt.
Popoldne pri birmi:
Eece sacerdos magnus...i_D. Budna
O salutaris............I. Concone
Tantum ergo.................Bossi
Orkester bo obstal iz sledečih inštrumentov:
Joliet, 111., 11. okt. — Program za slavnost blagoslovljenja nove cerkve je najti na prvi strani.
Bazar v korist novi cerkvi smo zaključili zadnjo nedeljo ob mnogo-brojni udeležbi. Posebno pozornost je vzbujalo žrebanje dobitkov, katerih je bilo darovanih okrog 70. Tu slede imena onih, kojim je bila sreča mila in pa dobički, katere so zadeli:
Sod sladkorja....................Anton	Grizold
I ton trdega premoga.. ..Mihael Flajnik
200 funtov moke.........Luka Benedik
Zaboj pomaranč..........Juri Lopartz
50 funtov slaščic.......Martin Jakša
50 funtov kave..........Doctor Clyne
Dežnik.....................Jos. Totter
Album...................Gust Schütz
Sod Jesiha.............Chas. G. Pearce
Slika......................Jos. Ilemč
Železna postelja..................Jos.	èetina
Svetilnica..............Rev. A. Sojar
100 funtov sladkorja................C.	Kirney
S zaboja žajfe...........Mariin Žmajč
Soha Matere Božje........Marija Kaiser
Divan..........................Pavlina	Jerman
Par cipeli......................Tereza	Horvat
Namizno pogrinjalo......Anton Zelnekar
Posteljno pogrinjalo.......Fr. Živio
Slika...................Ignac Verbič
Namizna ura.............Mat Pogorelc
Cekin za $5.00..........Lottie Pavlin
Britev.............................Mih	Mačak
B. Zeman grenko vino_____John Zupančič
Jagnje .................Frank	Strutzel
Srebrne žlice in vilice. .Rev. M. J.
Fennessey
Zlata ura za moške........Ana Limprich
lton trdega premoga______Frank Benedik
200 funtov moke...................Luka	Benedik
Vajščina..........................John	Primožič
Dugalni stol.....................Anton	Jurkovič
Soha sv. Frančiška.,.. .Rev. T. O’Brien
Deška obleka......................John	Primožič
Water set...........Louis Pipenbrink
Miza.......................Anton Čulek
Svetilka. ..............Ignac Legan
Water set..................Josip Rožič
Hammock.................Oscar Reum
Tea set.................Frank Rogel
Ura budilka............... .Mary Žlogar
Moška obleka........Anton Brinkmann
Miza...................... Ana	Rogina
Revolver............... Jakob	Marentič
Molitvena knjiga........Anton Težak
Namizno pogrinjalo.........Martin Fir
Slika .................. .H. Limprich
Vajščina...................John Geršič
Molitvena knjiga.............Geo Požek
Zlata ura za ženske... .Rev. C.P. Foster
Posteljna odeja..................Filip	Gorup
Karpet...........Rev. M. J. Fennessey
Slika......................Mary Kožar
Water set..... ..........Peter	Vidmar
Konjska uprega.....................Ana	Loparc
Par čevljev........................Mat	Stublar
Britev............................Mary	Kirinčič
Srebrna ura za ženske.. .Rev.C.P.Foster
Namizno pogrinjalo.................Pet	Rogina
Trinerjevo grenko vino.. .Ana Klobučar
Namizno pogrinjalo.........Anton Rus
Sliki župnika in kaplana. Albert Wagner
Soha..................Antonija	Mavrič
Namizno pogrinjalo.................Ana	Rogina
Album z muziko......Frančiška Oswald
Namizno pogrinjalo.........A. J. Stooe
Zaboj jajc....... Rev. F. 8. Šušteršič
Lota (ali zemljišče), katero je daroval C. E. Antram, vredna $150. 00, še ni bila izžrebana, ker niso bili vsi nerazprodani tiketi vrnjeni. Bode izžrebana za par tednov in tako tudi prilika dana, da se razpeča več listkov. V kontestu je zmagal g. Juri Lopartz, ki je prinesel $1331.
25.	Slava mu! Vsled nesporazum-Ijenja med obema kontestantoma glede bančnih čekov, ali naj se štejejo kakor gotovina ali ne, je drugi mož na kontestu,g. Anton Nemanič zadnji večer odklonil, položiti kaj za kontest. V ponedeljek jutro pa je izročil vpričo dveh cerkvenih odbornikov g. župniku svoto, katero je nabral za kontest, v znesku $483.50, ki se porabi za cerkev.
Koliko znese čisti dobiček te cerkvene veselice, bode objavljeno, kakor hitro se sklenejo računi.
— Kdaj je bila stara slovenska cerkev sv. Jožefa v Jolietu blagoslovljena?. Dne 13. oktobra J 891. Gotovo utegne tega in onega nove-došlect zanimati, kako se je blagoslovljene vršilo takrat, ko je bivalo v Jolietu samo nekaj čez tisoč Slovencev. “Amerikanski Slovenec” z dne 22. okt. 1891 v 8. št. I. letnika je pisal pod naslovom ‘Slavnost v Jolietu, med drugim sledeče: V nedeljo 18. t. m. je priredilo ohi-cag8ko slovensko društvo sv. Martina (?) izlet v Joliet, kjer se je slovesno blagoslavljala nova slovenska cerkev posvečena sv. Jožefu. Da Slovani vzajemno deljujejo. . . dokazuje posebno to, ker so se ra
dostnim srcem pridružili tudi češki oerkveni spolki. . . velevažnemu izletu . . . Prišedši v Joliet pozdravila je došle goste tamošna izvrstna slovenska godba pod vodstvom kapelnika g. Kresala, slovensko društvo sv. Jožefa pak napravilo svojim bratom in sobratom špalir . . . Hitro sta se porazumela maršala (jolietski in ebicagski), obadva jahajoča na brzih belcih, dobro pogodila komando in uredbo mnogobroj-nib gostov, koji so se podali z domačo godbo v strogo vojaškem redu v mesto. Prizor je bil impozanten in trditi smemo, da Joliet kaj tako-šnega še ni videl, čeprav je veliko mesto. Kakor v Chicagu, tako je tudi tam spremljala velika množica došle goste, ker nemalo jej so im-ponovala češka društva vitezov, ki so mej potjo precizno dovrševali težavne vaje z meči, težavne kajti težko je bilo čuti komando radi velikega hrupa, bobnanja in godbe, svirajoče le narodne popevke. Mej potjo pridružila so se še poljska in celo nemška kat. društva. Zopet so napravili tuji spolki špalir pred cerkvijo^ kojem je stopal domači z vihrajočo zastavo, med vitezi češkimi, ki so z meči salutovali. V cerkvi so se poklonili Vsegamogočnemu in se zopet vrnili; cerkev je bila natlačena, niti vse ljudstvo ni moglo vanjo, kajti za tako mnogobrojno množico niti največja katedrala ne bi mogla imeti prostora. Vernivši se iz cerkve napravili so spolki špalir mej župnijo in cerkvijo. Kmalo je prišla častita duhovščina iz župnije: mil. opat Bernard Ločnikar v lepi ponti-fikalni opravi z mitro in škofovo palico, in žnjim v asistenco čast. g. g. F. S. Šuštaršič domači župnik; J. Molitor češki župnik iz Chicaga; p. Ciprijan O. S. F. nemški in p. Mangan irski župnik iz Jolieta. Blago-slovljanje se je vršilo z običajno molitvijo in procesijo zvunaj okolu cerkve kakor tudi znotraj. Po bla* goslovljanji hiše božje so bile pete litanije vseh svetnikov v latinskem jeziku. Mil. opat so nato prav zanimivo v slovenskem jeziku pridigo-vali o važnem jpomenu hiše božje. Po pridigi pa so darovali pontiiikal-no sv. mašo s asistenco čast. g. Mo-litorjem kot dijakonom; čast. g. Šuštaršičem kot subdijakonom; in čast. g. P. Oiprijanom kot arhidija-konom. Mej sv. opravilom so se vršile tudi pridige v druzih jezikih, tako je služba božja trajala do 1. uri popoldne. Množico pred cerkvijo razgnal je dež, ki je pričel mej sv. opravilom hudo liti ter zabranil, da niso mogli spolki nobenega pohoda po mestu več prirediti. Popoludne cb 4. uri vršile so se še slovesne ve-
Černiče in s tem je bila dokončana cerkvena slavnost.
—	Naši Italijani si grade nekak Narodni dom na South Chicago cesti blizu Fifth ave. Stavbišče je stalo $3,000, a poslopje bo stalo $7,000. V istem bo velika dvorana z odrom za zborovanja, plese in igre. Društvo, ki se je ustanovilo v svrho gradbe pred petimi leti, je štelo začetkom 100 članov, a danes jih ima 200. Na mesec vplačujejo v skupno blagajno po 50c ter dobivajo v slučaju bolezni po $6 podpore na teden. V slučaju smrti kacega člana se nabere po $250 za pogreb in vdovo ali otroke, in sicer daruje društvo $50, a vsak član po $1.00.
—Mestni zbor je na pondeljkovi seji sklenil, da se ima spet odpreti Steve Wrukov salun na oglu Ohio in Franklin cest, ki ga je dal župan Barr zadnji teden zapret vsled znanega dogodka, povzročenega po zaslepljenosti slavne policije. Sodnik Howk je bil preklical obtožbo zoper Wruka, češ, da je ta streljal na policaje tisto usodno moč, ko so oblegali in naskakovali njegov salun. Dokazalo se je, da Wruk ni streljal. Obsojen je samo radi nerednega vedenja v globo $3 in stroškov. Sa-luna ne lastuje Wruk, nego Porter Brewing Co.
—	“Herald” piše: Mesto Cincinnati, O., je kupilo dva prvorazredna gasilna stroja po $4,300, a Joliet dobi en manjvreden stroj za $8,700. Kdo je kriv? Kdo naj pripusti to?
—	V laboratoriju “Illinois Steel” kompanije na Collins cesti je v petek zjutraj izbruhnil ogenj,uničil delavnico in napravil škode do $20,000. Kako je ogenj nastal, ni znano.
—	Timothy Sullivan, “foreman” v tukajšnji jeklarni, je bil strašno ožgan zadnji četrtek popoludne po razbeljeni rudi v oddelku ‘billet mill’. Zdravi se v Silver Cross bolnišnici, a pokvečeu ostane svoje žive dni.
—	Sweet-Orrova tovarna se razširi in v dobrem tednu lahko najde delo in zaslužek še dokaj deklet.
—	T. McTague je bil svoj čas upo-slen v podkvami (Horseshoe mills). Dne 12. jan. 1904 se je pri delu tako poškodoval, da je umrl čez šest dnij. Oskrbnik zapuščine po ujem je tožil kompanijo za $10,000. Te dni mu je sodišče prisodilo $5,000.
—	Rockdale dobi razsvetljavo in sicer gazolinsko.
—Neki uzmovič se klati po mestu, ki krade kolesa (bieiklje). Vkljub vsem naporom ga policija še ni mogla zasačiti.
—	Policijski načelnik Emery se je vrnil v nedeljo iz Buffalo, N. Y. in je pripeljal s seboj Josipa Petriča, ki je bil tamkaj prijet pod obtožbo, da je ukradel $115 Juriju Robeku iz Jolieta. Sedaj pride pred porotnike radi tatvine.
0. g. F. S. Šušteršič,
župnik-ustanovitelj slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111.
i
I
I
f It'd/lil Tu; m. QlMKlilii'tùa • trnu.muren MM to-!	MIJ*..-
4«ti a«»
[ «OH tint.ro #ntun/• UM-OWf/tl t/tfO/i
UHmiu «mn« iMlUlfUft
price SoCanta
J53ÏVERACO
yCEO«» RAPIW IOWA
Trpečemu ljudstvu $
\
«a»
Veselo vest polno upanja, in gotovo ter hitro ozdravljenje prinašamo vsem, ki trpe vsled kašlja, prehlada, naduhe, hrupe, vnetja dušnika, hripavosti in razbolelih pljuč.
❖
Severov balzam za pijoča
i*
ki služi ljudstvu v pomoč že več ko četrt stoletja, bo vspešno ozdravil vaše prehlajenje. Zaceli upešane mre-nice ter poverne moč in jakost bolniku. Cena 25c in 50e
‘ ‘Imel sem hud prehlad in kašelj, ki mi je prizadel veliko muke, kajti moral sem kašljati v eno mer. yaŠ balzam za pljuča me j e zopet ozdravil
in napravil krepkega. prijatelja.
•*••**#*
Pošljite mi še eno steklenico za mojega bolnega Louis Hrivnak, Wilmington, Del.
Jakost«
Slab želodec stori slabega človeka. Dober, zdrav želodeo stori človeka polnega življenske moči in podjetnosti. Glejte, da si pridobite okus do jedi, premagate neprebavnost in ne-zavžitnost, postanete močni in oživite svoj sestav, zdravje in dobro voljo s pomočjo
Severovega
želodečnega
grenčeca.
Cena 50c in $1.00
Nezgode
se pripete i v najbolje uravnanih družinah, vsled česar je neobhodno potrebno, da imate kako dobro zdravilo vedno pri rokah. Takojšna pomoč kadar se urežete, opraskate, spahnete ud, oparite, vas kaj uje, vas trga po udih, ali vam kaj oteka, je ono že tolikokrat preskušano zdravilo
Severovo olje sv. Gotharda
Cena 50c.
Obrazne gube
pridejo že dovelj hitro same ob sebi, toda nervozen in z delom preobložen telesni sestav jih napravi veliko množino tudi na najjasnejšem obrazu. Počivajte po noči, umirite svoje živce in glavo, zabranite popolno opešanje živcev in ojačite svoj utrujeni sestav z rabo
Severnega
nervotona
Cena $1.00
STRUPI
nastajajo v človeškem telesu kot posledica prepočasnega in lenega pretakanja krvi. Lek, ki odstranjuje vodno (scalno) kislino iz telesa in ojači organe, kojih bolezen škoduje zdravju in povzroča dolge in hude muke, je
Severov lek za ledvice in jetra.
Cena 75c in $1.25.
V vseh lekarnah.	Zdravniški nasveti zastonj.
tj?
«T»
❖
e«*»»
#
j±X
❖
#
ejfr
#
#
IA# r Cn	n . cedar rapids
W. r. oEi	/ERA vO. Iowa
—	V soboto si je naša slavna policija spet zaslužila lovorjev venec. Čist ponepotrebnem je pridrdrala zvečer pred Golobičevo poslopje in povzročila strašno ogorčenost, koje aretirala 1$ nedolžnih fantov. Aretirala jih je, ker je eden iz njihove srede zašepetal “Hurrah for Cro lius!”
—	10 let staro deklico Ireno Klo-kow, ki jo je v Chicagi umoril dr. Oliver B. Hart, lekarnar in znan zdravnik v Rogers parku, so v nedeljo pokopali na tukajšnjem Oak-wood pokopališču. Oče dekličin je živel svojčas v Jolietu, kjer tudi večno počiva.
Waukegan, 111., 10. okt. —Dne
21.	septembra nas je zopet obiskala neizprosna Bmrt, in sicer nam je vzela iz naše srede občespoštovano gospo Uršulo Sluga, soprogo g. Franceta Sluge. Rajnka nas je morala zapustiti v najlepši dobi svoje starosti, t. j. v 23. letu. Bolehala je kakih 6 do 7 mesecev na sušici. Doma je bila iz vrhniškega okraja na Notranjskem. Tukaj zapušča žalujočega soproga in 2 leti staro hčerko. Dne 23. sept. smo oddali po dovršenih cerkvenih obredih njene telesne ostanke krilu matere zemlje. Naj v miru počiva in večna luč ji naj sveti v ti daljni tuji deželi!
Srčen pozdrav vsem rojakom širom Združ. držav, a tebi pa, priljubljeni nam list, obilo uspeha.
Frank Barle.
Cleveland, 0., 5. okt.—Zadnjo nedeljo se je vršila v slovenski cerkvi sv. Lovrenca vNewburgu jedna najlepših slovesnostij, kar jih pom nijo tukajšnji Slovenci. Mil. škof Horstman je birmoval slovenske otroke.
Slov. kat. izobr. društvo Triglav priredi prihodnjo nedeljo svojo prvo predstavo v zimski sezoni. Predstavljala se bo veseloigra “Lokavi snubač” v 1 dejanju.	N. D.
McKeesport, Pa., 5. okt. — V vseh jeklarnah tu je živahno gibanje, dela je dosti za vsakega, delavci so
pristopiii skoro vsi k uniji, plača je času primerna. Kako dolgo bo to trajalo, ni znano, ker se spreminja položaj skoro vsak mesec.
Rojak Anton Hribar, doma iz Medvedjega sela, ki je bival šele S tedne v Ameriki, se je smrtno ponesrečil v topilnici. Padla je velika množina rude nanj in ga zmečkala tako, da nosrečnež ni bil več spoznati. Pogreb so mu oskrbeli rojaki.
Primero, Colo., 8. okt. —Rojak Jakob Bojc, star 51 let in doma iz Prigorice, fare ribniške na Dolenjskem, kjer živi njegova 78 let stara mati, se je smrtno ponesrečil v premogovem rovu C. F. & I. kompanije zadnji mesec. Dotaknil se je el ektrične žice in bil na mestu usmrčen.
Conemaugh, Pa., 6. okt. — Tukajšnji rojaki nameravamo nstano-viti novo slovensko pevsko društvo. Izvoljen je že začasen odbor, in članov je pristopilo že 20.
trebuje večje število delavcev,plača je 84o od tone, premog je samo 4 do 5 čevljev globok. Hrana in stanovanje se lahko bobi pri Slovencih ali Hrvatih.
Etna, Pa., 5. okt.—Vse tukajšnje valjalnioe so začasno UBtavile delo, ker primanjkuje naročil. Tovarna za železne vezi v Sharpsbnrgu bodo vratkem prenehale poslovati. Vse kaže slabo-
R. O. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Maša posebnost: JUDGE, MEW CENTURY.
10 oentov.	6 oentov.
403CassSt.. nadstr.	JOLIET,
Tower, Minn., 7. okt. — Z delom gre tu še precej dobro, kajti delo dobi vsak, kdor hoče delati.
Vreme imamo lepo kakor poleti. Krompirja smo pa prav malo pride lali in kar ga je, pričenja večinoma gniti.
Poročil se je v cerkvi sv. Martina g. Josip Brulu z gdč. Ano Jurjevčič.
Od tukaj se odpravlja v staro do movino neki delavec iz Ribnice, ki je podedoval po nekem sorodniku
1,000,000 goldinarjev.
Moon Kun, Pa., 5.okt.—Tukaj se je vpisalo 163 premogarjev v unijo, med njimi 14 Slovencev, da s tem priskočijo v slučaju preteče stavke v pomoč bratom, ki se trudijo za svoj obstanek v podzemeljskih rovih. Pittsburg Coal Co. je pripo znala unijo ter ne preganja delavcev ki so vneti za združenje.
Wheeling Creek, W. Va., 5.
okt.— Za premogovnik št. 3. se po-
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
8© priporoča Slovenkam in Hrvatioam.
C. W. Brown, preds Robi. Pilcher, podpred». W. G. Wilcox, ka8ir.
Citizens’ National Bait
Kapital 8100,000.00,
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
ÂÏÏ.S.BAÎy'‘ B» mm-
and Porter.	O
J. C SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
G. F. REIMERS
Izdelovaleo in prodajaleo sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., bliio mosta.
1 >eii-t t* na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
—	Pogorel je posestnik Kavčič v Doleh nad Idrijo. Zažgal je baje malovreden mlad fante.
—	Mestna realka v Idriji je dvorila letos V. razred ter izpopolni v par letih torej celo realko.
—	Peteroglavnato zelje raste na njivi hišnega posestnika Martina Križaja v Mostah, št. 74.
—	Gozdni požar je uničil 10. sept. v kočevskem okraju 10 ha gozda, ki je skupna last vasij Laze in Petrina. Povzročeno škodo cenijo na 300 do 400 K.
—	Umrl je na Stari Vrhniki pri Vrhniki osmošolec Andrej Mesec v 20. letu po daljšem bolehanju vsled jetike. Bil je zelo priden in nadarjen dijak.
—	Za stalne srednješolske učitelje z naslovom profesor so imenovani gospodje: Anton Jeršinovic in Evgen Jarc v Kranju in gosp. Arnat Škerlj v Novem mestu.
—	Umrl je Zatičini 20. sept. posestnik in mlinar gospod J. Spendal, brat preč. g. tržiškega župnika in svetnika. Opoldne je še molil angelovo češčenje, po molitvi se je mrtev zgrudil na tla.
—	Hud vol. Dne 17. sept. zasadil je vol Marije Lamprete Plešivice njeni kravi rog v čelo s tako silo, da je bilo čez polovico roga v kravji glavi. Nesrečna žival je radi tega poginila na paši, kjer se je nezgoda dogodila.
—	Podraženje mleka v Ljubljani. Pri “Llovdu” se je vršil v nedeljo 17. sept. shod mlekarskih producentov ljubljanske okolice, ki je bil jako številno obiskan. Do 200 zbo-rovavcev se ga je udeležilo. Sklenili so, da skupno podraže cene mleku in da zavežejo vse producente, da se drže te cene.
—	Zblaznel je v ljubljanskem zaporu dne 20. sept. 40 letni postopač Bernard Pokovec, rodom iz Prežga n ja v litijskem okraju. V zaporu je začel vpiti, si trgati obleko in razmetavati kar mu je prišlo v roke Zaletaval se je z glavo v zid, da se je poškodoval. Z rešilnim vozom so ga prepeljali na opazovalni oddelek bolnišnice.
iz
—	Tovarna v Jesenicah napredu je. Letos je razširila cinkarijo, Radovne napeljuje čez Možakljo električno železnioo s Save na Javornik, ki bo stekla oktobra, zida novo tovarno žičnikov in novo Martinovo peč. Dosedaj so bile 4 Martinove peči, sedaj jih bo pet. Postavila je letos tudi novo pisarno “Amtshaus” in novo kantino,
—	Ponarejen denar kroži po Kranjskem. V Trebnjem je plačal nekdo trgovcu Alojziju Bukovcu s ponarejenim bankovcem za 20 K, ki je najbrže amerieanskega izvora. V Starem trgu in Suhorju pa krožijo ponarejeni petkronski tolarji. Iz-poznajo se, ker je napis “Viribus unitis” manjši in se more brati od leve na desno.
—	Predor skozi Karavanke se podira. Otvoritev železnice skozi Karavanke bo, kakor znano, šele drugo leto meseca julija, ali pa šele v pozni jeseni. Vzrok temu je, ker so se eeli deli predora ponižali. Sedaj te dele predora podirajo in zopet znova grade. Tako izborno je vlada pre skrbela z laškimi inženirji in delavci za žepe avstrijskih davkoplačevalcev!
— O g. dvornem svetniku Suklje-tu je “Slovenski Narod” namazal cele rjuhe popirja. Najprej se je zaletaval vanj, da “inspieira belokranjske farovže". To je seveda velika budalost. Poroča se, da je g. dvorni svetnik obiskal kot rojak svoje Belokranjce in pri tem nabiral gradivo za svoj nujni predlog, ki ga namerava vložiti v državni zbornici glede izseljevanja.
—Prepovedan izvoz prešičev. Ker se je zadnji čas zanesla prešičja kuga
iz krškega, novomeškega in litijske ga okraja na Češko in Tirolsko, je prepovedala kranjska deželna vlada izvoz prešičev v sledečih občinah: Mirnapeč, Dvor, Smuka, Doberni-če, Velika Loka in Trebnje v novomeškem, Sv. Križ, Mokronog, Sv. Rupert in Teržiše v krškem, ter Moravče, Dole, Gradišče in Praprečev litijskem okraju.
— Huda zima se obeta za letos. Vremenoslovci prorokujejo letos hudo zimo. Da bo zima še hujša, se pa obeta tudi splošna draginja. V Pragi so veliki trgovci s premogom /judje) sklenili, da zvišajo ceno premogu od 8 do 16 kron. Petrolejski trust avstrijski —tudi judovski—je zvišal ceno petroleju, če se še meso podraži, pa imamo še krutejšo zimo, nego jo morejo prorokovati vsi vremenoslovci.
Z Dolenjskega 22. sept. Končana je žetev ovsa, ki ga je manj in je slabši, kakor lani. Sploh je žito letos manj obrodilo kakor lani, iz vzemši pšenice. Pozni krompir obeta biti dober, kakor tudi koruza. Ajda obeta dobro žetev. Lepo vreme je jako ugodno za vinsko trto. Grozdje bo izvrstno, a manj ko lani. Jabolk je malo, češpelj srednje veliko, tudi hrušk je malo. Splošno je letos letina na Dolenjskem povoljna.
■Iz Toplic se poroča, da se sezona bliža proti koncu, vendar papride še tupatam kak zakasneli gost. Dne 18. sept. se je prišel za nekaj dni kopat poslanec g. dr. Ign. Žitnik in ž njim župnika Peter Bohinjec in Val. Aljančič. Delj časa biva tu župnik Vedenik iz Koroške. Duhovnikov je letos s kopanjem preganjalo bolezen 92, med njimi starosta prefesor Klemenčič, ki je bil z letošnjo sezono že 38krat v tukajšnjih kopelih.
- Pred rojstvom umrla je liberalna mlekarska zveza. Liberalci, katerih edino delo je, da kmetom škodujejo, so hoteli razbiti “Zadružno zvezo”, ki je edina močna in zanesljiva opora kmečkemu stanu v naši domovini. Zato so si izmislili novo mlekarsko zvezo, da bi iztrgali vsaj mlekarne iz “Zadružne zveze” ter tako oslabili moč združenih kmetov. No, dete je umrlo, predenje bilo rojeno, in z liberalno proti-kmetško mlekarsko zvezo, ki je bila le orodje v rokah imovitih špekulantov, — ne bo nič.
—	Iz Litije se piše: Okrajna posojilnica v Litiji je kupila prostor ob novi sodnijski ulici, ondi namerava zidati svoj “Posojilniški dom” in čujemo, da se tja preseli tudi pošta. Res čudimo se načelstvu posojilnice, da ravno to “fliko” kupi za stavbo posojilnice, saj je vendar znano, da ima posojilnica že davno čez 50,000 K reservnega fonda; za ta denar se vendar lahko napravi nekaj, kar bi bilo bolj v olepšavo in napredek trga. Koblerjeva hiša, ta že davno čaka kupca. Kdo bi jo bil lažje kupil ko posojilnica? Mar zopet čakate, da bi naj lepši prostor v Litiji zavzel kak bogat tujec — Nemec?
—	Požar. Od Sv. Križa pri Kostanjevici se poroča:	V ponedeljek
18. sept. ob pol 12. uri dopoldne je pričelo goreti na strehi Hribarjevega poda. Predno so se ljudje zavedli, je bila v ognju lesena hiša soseda Janeza Miklavčiča. Ker je sapa vlekla ravno proti vasi, bila je cela vas v veliki nevarnosti. Napornemu delu domače požarne hrambe, kakor tudi trudu kostanjeviških ognjegas-cev, se je posrečilo ogenj ustaviti Zgorelo je Janezu Miklavčiču vse, Hribarju (Španu) hiša in drugemu Hribarju tudi vse, samo hišo so oteli. Na podu tega Hribarja je imel neki goriški sušilec sliv vrednosti do 4000 kron, kar je tudi uuičil ogenj. Nesrečneži so bili zavarovani za nizke vsote. Sušilec sliv ni bil zavarovan
K nevšteto vrednost ukradenih dragocenosti, kakorure, verižice, prstane in raznotere obleke. Dne 13. julija zvečer se je v Dol. Ribnici vtihotapil v Bizjakovo hišo in se pod posteljo skril z namenom ponoči izvršiti tatvino. K sreči ga je zapazil gospodar ter ga dal po orožnikih aretovati. Sodišče ga je obsodilo na dvainpol leta težke ječe, obenem pa izreklo, da se bo oddal v prisilno delavnico.
—	Iz Višnjegore se poroča: Dne
21.	sept. t. j. v četrtek vršila se je volitev za obč. odbor v mestu Viš-njigori. Do sedaj je sedel na županskem stolu g. Štefan Pirnat, bivši učitelj, sedaj posestnik, trgovec, državni pravdnik itd. v Višnjigori, zvest pristaš Tavčarjeve garde ali “značajen liberalec”, kakor se sam imenuje. Kakšno zaupanje uživa mož v Višnjigori, pokazalo se je pri volitvi; bil je izvoljen v odbor z enim glasom, in še ta glas mu je le dal njegov 211etni sin Vinko, ki je tu kos enega davčnega uradnika. Kakor se vidi, so v Višnjigori Tavčarjevim pristašem tla izpodkopana. — V občini Križka vas so pa že tudi pomedli s starim županom in ga nadomestili z novim čvrstim v osebi Ivana Omahna, posest, na Pristavi, svetovalca pa sta znani Anton Jaklič, posestnik in predsednik kr. šol. sveta v Višnjigori in Janez Vovk, posest, v Križkivasi; vsi so odločni možje katol. narodne stranke. — S šolo v Višnji gori gre počasi, menda podjetnik nima denarja, ne ljudi.
—	Št. Vid pri Ljubljani, dne 21. sept. Z veliko slovesnostjo so bili danes otvorjeni škofijski zavodi ali zavodi sv. Stanislava. Iz Ljubljane se je odpeljal ob 8.80 uri poseben vlak z udeleženci slavnosti, katerih bi bilo prišlo še mnogo več, ako bi bil posebni vlak šel za prihodom dolenjca. Vendar se je peljalo s tem vlakom kakih 400 oseb. V Vižmar-jih so že čakali gorenjski gostje. V impozantnem sprevodu so šli potem gostje v zavode. Ves Št. Vid je bil v zastavah. Na čelu sprevoda je korakala požarna bramba,veteranci, i-okodelski pomočniki in Marijine družbe z zastavami ter občinski odbor z županom g. Anton Belcem. Krasno so bili ozaljšani zavodi za slovesni sprejem svojemu ustanovitelju in zastopnikom katoliškega na šega ljudstva. Zavod je deško semenišče s popolno gimnazijo, s profesorskimi stanovanji in z vsemi uredbami, ki jih je zahtevati od modernega učilišča in vzgojevališča. Prostora bo za 400 gojencev: 200 v semenišču in 200 v konviktu, ki bodo ločeno stanovali, se učili in obedovali, ker je po opravičenem nazoru g. knezoškofa treba strožje in drugačne odgoje za mladeniče,ki se posvete svečeniškemu stanu, nego za one, ki so namenjeni za posvetne stanove. Skupaj bodo le pri šolskih naukih in pri službi božji. Iz tega razloga je bilo treba čisto posebne zgradbe, ki je razdeljena v tri glavne dele: Spredaj v sredini je gimnazija s profesorskimi stanovanji, s kapelico in slavnostno dvorano. Ob straneh sta dve čveterokotni zgradbi od katerih je ena semenišče, druga pa konvikt.
— Bohinjska železnica je skoraj dodelana. Samo v Vintgarju je treba premagati še večjih težav, ker se nasip na ilovnatem svetu poseda v Radolno. Ta mesec začnejo po progi voziti že težki lokomotivi, ki bodo pripravili pot slavnostnemu otvoril-nemu vlaku koncem leta.
— Tatinski vlačugar. Jožef Lup šina, 25 let stari delavec iz Gaberja, brez stalnega bivališča, je bil že petkrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 12. majnika je pobegnil v Kočevji iz zavarovalnega zapora. Od 10 aprila do 26. junija t. 1. je izvršilna škodo raznih strank 4 velike tatvine ter izmaknil le gotovega denarja 333
<** e* i** «*»	e* f* «**	ffeffct
«
«
*
*
«
«
«
«
*
«
«
*
♦
PRESELITEV.
»
» * t * t »
* d »
» »
■■■p
*
t|p ilp
FODRTJŽlSriO^
Frank Sakserja
se je preselila iz hiše 1778 na
1752 St. Clair St
CLEVELAND, O
Poleg gostilne g. Geo. Travnikarja
ŠTAJARSKO
PRIMORSKO
—	Lloydovo ladjedelnico v Trstu zares nameravajo prodati nekiangle ški družbi.
—	Umrl je na Opčinah č. g. ka-pelan Josip Gortan. Rojen je bil v Lindaru v Istri 1. 1876. — V^Gorici je umrl pekovski mojster Ivan Tram puš.—V Barkovljah je umrl Ernest Tancer.
—	Tiran alkohol. V Trstu se je neki Jože Premru tako živinsko na pil, da ga je napadla pijanska blaz nost. Raztrgal si je vso obleko s telesa, vdrl v policijsko sobo pri sv. Jakobu in strahovito divjal. Ko so ga zaprli, se je hotel s trakom spod njih hlač obesiti. Naposled so ga morali peljati v opazovalnico umobolne.
—	Umrl je v Ljutomeru 16. sept. 71 letni posestnik in cerkovnik Martin Bračko.
—	Brat proti bratu. V celjski okolici je v prepiru Ludvik Skale svojemu bratu Janezu zasadil nož v vrat. Brat je umrl v bolnici.
—	Izginil je mariborski usnjarski tovarnar Viljem Stark. Dolžniki se sedaj oglašajo kar na kupe. Govori se, da je ušel v Ameriko.
—	Letošnje vremensko streljanje zoper točo je stalo mariborski okrajni zastop 3521 K 5 v. Iz tega se pač lahko razvidi, da je pretilo v okolici Maribora letos mnogokrat kritično vreme.
—	Branje se je že pričelo sredi septembra na mnogih krajih na Spodnjem Štajerskem. — Vino bo vsled lepega in toplega vremena, ki je bilo do sedaj, letos prav dobro in po ne-kodi ga bo tudi veliko.
—	Porotno zasedanje v Mariboru. Umor. Dne 21. in 22. sept. je stal pred porotniki 19letni Anton Manko od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Obdolžen je bil umora. Dne 11. majnika t. 1. zvečer je na hinavski način izvabil svojo znanko 19 letno Terezijo Markuzzi, ki je bila z njim že osem mesecev v blagoslovljenem stanu, iz hiše njenih staršev in jo v bližini zaklal. Obsojen je bil na 12 let težke ječe.
—	Izpred celjskega porotnega sodišča. Jožef Makošek je bil obsojen na 13 mescev težke ječe, ker je
nožem ranil svojega brata tako, da so mn morali odrezati roko. Štiri leta je dobil 18letni hlapec Anton Spancel, ker je udaril s cepivom po glavi nekega Robernika. Oproščen ponarejanja denarja je bil posestnik Janez Zorič. Jernej Urlep je z nožem zabodel Jakoba Novaka, s katerim sta skupaj služila pri gostilničarju Dobrovišeku v St. Jur ju ob južni železnici. Jakob Novak je umrl vsled poškodbe, sodišče je pa prisodilo Urlepu dve leti težke ječe.
Emil Bachman
580 South Center are., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar
društvenih od znakov
(badges), regali j, kap,
bande r in za s ta v.
Velika zaloga vseh potrebščin za društ va.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
£n
NAZNANILO
Sunny Brook žganje
JE DOBILO
flie metli m razstavi y Sl, Leis
ZLATO IN SREBRNO kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO, ILL.
Nerver!
— Umrl je dne 20.sept. v Zagrebu 46 let stari hrvaški pisatelj Venčeslav Novak.
To je Bauer-jev znameniti krepčilec, človek»
KAJ JE TO ? zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilo Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Jedini lastniki in razpošiljavoi.	flA VCaTi
a. bauer & co.	proaaj po vsen
142.148 E. H or on St., Chicago-
slovenskih gostilnah.
AMERIK A.N3KI SLOVENE J,
AIEMAB8KISL0VEUEC.
Ustanovljen i. 1891.
Prvi in najstarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
fflJTEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina zn Združene države le proti predplačl $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
©opisi in denarne poSiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERI KANSKI SLOVENEC
EstabHshed 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovenic-Aniirican Printing Co. Joliet. »1.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
15.	okt. nedelja 18. Pobink.
16.	“	pondeljek Tereza.
17.	“	torek	Hedvika.
1*.	“	sreda	Luka.
30. “ četrtek	Peter Alkantara.
20.	“ petek	Ivan Kenly.
Sl.	“	sobota	Uršula.
Slov. župnija sv. Jožefa v Jolietu, 111.
O priliki blagoslovljenja nove slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111., hočemo v kratkih potezah pred-©čiti svojim eitateljem začetek in razvitek naše župnije.
Med slovenskimi naselbinami v Združ. državah zavzema jolietska zelo odlično mesto, dasi je prav tako mlada, kakor so mlade vse njene sestrice v Calumetu, Clevelandu, Puehli, Leadville, Ckicagi, Brockway, Ely, Pittsburg, Soudan in drugod. Prvi Slovenci so došli pred dobrimi tridesetimi leti, a ti so ©stali ves čas osamljeni. Časih je prišel še kak rojak, a po nedolgem iasu jo je zopet odkuril. Tako je ©stalo kakih petnajst let. Potem pa so začeli rojaki naši v Joliet pogosteje prihajati. Privabile so jih *em velike tovarne, katere dajejo tisočem mož zaslužka.
Jeden ali drugi je pozval k sebi sorodnika ali prijatelja obetajoč mu delo in ker so Slovenci večinoma pridni in močni delavci, jim je družba rada dajala delo in jim daje še dandanes prednost pred drugimi narodi. Tako je naraščalo njih število bolj in bolj, leto za letom. Par-krat na leto jih je obiskal č. g. J.M. Solnce iz St. Paula, da so mogli radostiti svoji verski dolžnosti, si-«er so pa hodili v nemško cerkev »v. Janeza Krstnika. Med čč. oo. frančiškani je bil tedaj nek poljski pater, ki se je naučil za silo toliko slovenski, da je mogel krščevati slovensko deco in poročati in pokopavati rojake naše. Ob nedeljah so tako pridno zahajali k sv. maši, da je bila časih polovica ljudi v cerkvi — Slovencev. Nemcem ni bilo to kaj po godu. Slovenci so to kmalu spoznali in sklenili vstanoviti svojo ¡lastno župnijo. Pričeli so nabirati doneskov v ta namen in v kratkem «asu so nabrali $2000.00 ter kupili zemljišče za cerkev. Potem so prosili svojega nadškofa, naj jim preskrbi slovenskega duhovnika. Nadškof ehicaški Most Rev. P. A. Fee-iian je drage volje ustregel njih želji in je dne 12. maja leta 1891 imenoval č. g. F. S. Šušteršiča žup. aikom slovenske fare v Jolietu. Dva dni po imenovanju je novoimenovani gospod župnik nastopil svoje novo mesto. Rojaki so ga v-sprejeli z veseljem in kmalu so se lotili zidanja.
Vogelni kamen je bil vložen in blagoslovljen dne 19. julija 1891. ©b mnogobrojni udeležbi ne samo od strani faranov nove slovenske občine, ampak sploh katoliškega občinstva iz jolietskega mesta. Darovi za novi hram božji so pridno dohajali in cerkev je vidoma rastla od tal. V treh mesecih je bila do-
vršena. Zidana je iz rezanega kamna, 90 čevljev dolga, 52 čevljev široka in oskrbljena s plinovo razsvetljavo in kurjavo. Za cerkvenega patrona so si izbrali farani jednoglasno sv. Jožefa in društvo sv. Jožefa—najstarejše slovensko društvo v Jolietu je kupilo prekrasni kip našega zaščitnika sv. Jožefa, ki je bil impor-tovan iz Pariza. Skupni stroški za ceikev,prostor in farovž in notranjo opravo cerkveno z oltarjem in klopmi vred so znašali nad $15,000. Ro je bila nova hiša božja z vsemi najpotrebnejšimi rečmi oskrbljena, so določili dan blagoslovljenja na 18. oktobra leta 1891. Milostni opat svetoivanski, preč. g. dr. Bernard Ločnikar, prvi slovenski opat iz slavnoznane opatije minnesoške, je -omenjenega dne v družbi mnogih čč. gg. duhovnikov iz Cliicage in Jolieta posvetil cerkev ter jo slovesno izročil nje svetemu namenu. Bil je to vesel dan za jolietske Slovence. Ne le iz Jolieta, iz vseh krajev države Illinois, koder so bivali Slovenci, so prihiteli na našo slavnost.
Mnogo je bilo še treba v cerkveni občini in vse se je doseglo s pomočjo milosti božje in požrtvovalnostjo naših rojakov. Najprej seje oskrbel harmonij ali majhne orgije, da so spremljevale petje pri službi božji. Še isto leto so napravili v cerkvi dva stranska oltarja s kipoma Marije Device in Presv. Srca Jezusovega in postavili v vdolbine velikega oltarja dva lepa kipa slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, kar je stalo $300.00.
Tako je dobivala cerkev vedno več okrasja, le stene cerkvene so bile še prazne. Farani so brž uvideli, da manjka križevega pota; več družin in samskih fantov je obl ju bilo kupiti posamezne postaje, tako da je kmalu dičil novi križev pot cerkev. Postavljen in blagoslovljen je bil dne 28. februvarija leta 1892. Veljal je $175.00. A nekaj druzega so še prav pogrešali pri cerkvi naši, namreč — zvonov. Navajeni lepo ubranega zvonenja, kakoršno se ču-je po slovenskih deželah v stari domovini pri vsaki cerkvi, so želeli, da bi tudi iz našega zvonika tem preje zapel zvona mili glas. Začeli so nabirati doneskov za zvonove, napravili veselice v ta namen in v kratkem času je bila skupaj potrebna svota. Za nobeno drugo stvar pri cerkvi ni bilo ložje nabrati novcev, kakor ravno za zvonove. Veliko je bilo veselje, ko so jih naši farani s svojimi čilimi konjiči na lepo okrašenih vozeh pripeljali pred cerkev. Vlila jih je slavnoznana livarna Stuckstedejeva v St. Louisu. Uglasbeni so na glasove F A C, tehtajo 3000 ameriških funtov in stanejo z zvoniško pripravo $800. V nedeljo, dne 23. nov. 1. 1892 so jih z veliko svečanostjo blagoslovili in drugi dan potem so jih potegnili korenja-ški fantje v zvonik. Ker so obešeni v zvoniku na isti način, kakor so zvonovi v stari domovini, je kaj lahko potrkovati ali klenkati z njimi. In to znajo naši rojaki, da se jim čudi vse mesto,kadar pritrkujejo ob velikih praznikih.
Zdaj je bilo vse, kar se rabi v cerkvi, vendar niso deli še križem rok. Cerkvena občina še ni imela lastne farne šole, ne lastnega pokopališča. Nemci in Irci so zahtevali previsoke cene za nadaljnje pokopavanje slovenskih mrličev na njihovih grobiščih. Ravno tako je bila potrebna lastna farna šola, kajti število otrok se je namnožilo. Že je bil pripravljen načrt in narejena pogodba, Tedaj pa se je prigodilo nekaj, kar jim je zmedlo račun: delo se je ustavilo po vseh Združ. državah in z delom zaslužek. V Jolietu so stale tovarn&celik 18 mesecev zaprte...
Ko se je z delom spet pričelo, pa so rojaki spet pomagavali oerkveui občini po svojih močeh.
Spomladi l. 1895. so kupili na zapadni strani mesta, dve milji od mestne hiše na lepem, visokoleže-čem kraju prostor za pokopališče v obsegu peterih akrov ali oralov. Dne 26. maja istega leta so blagoslovili groblje z veliko svečanostjo. Prostbr sam je veljal $1,500; a vse drugo še $500.
Isto leto so zgradili tudi svoje šolsko poslopje. Dovršeno je bilo meseca septembra. Šolo so odprli dne 2. oktobra 1895. Poslopje je veljalo z vso opravo vred $2,000.
Ob otvoritvi šole se je vpisalo 64 otrok. Poučevali sta jih dve sestri iz reda sv. Frančiška in v petju cerkveni organist.
' L. 1896. so podarili jolietski Slovenci cerkvi sv. Jožefa nov, prekrasen dar — veličastne orgije, mojstrsko delo tvrdke Story & Clark v Chicagi. Orgije imajo 24 spremenov in stanejo $475.
Dne 28. apr. 1897. se je v naši cerkvi prvikrat delil zakrament sv. birme. Birmoval je prem. nadškof ehicaški.
Župnija naša je ob tem času že močno narastla. Ko so pričeli zidati cerkev, je bilo 80 družin, zdaj jih je bilo že okoli 200. Začeli so torej gledati, kje bi se dobilo kaj novega prostora. Ugodna prilika se je kmalu ponudila. Kos zemljišča precej za našo cerkvijo je bil na prodaj. Pogodili so se z lastnikom in ga kupili dne 24.majal. 1897. Lota je stala $1,200.
Poseben napredek je storila naša cerkvena občina 1. 1898. To leto so zgradili novo župnišče in razširili šolo, ter jo povišali v dve nadstropji. Župnišče šteje s kuhinjo vred 12 sob. Brez notranje oprave stane $4,000. Blagoslovljeno je bilo dne 16. okt. 1898.
Tudi se je zgradilo leta 1898. lastno stanovanje za sestre-učite-ljice.
Od dne 30. jun. do 3. jul. 1901 se je kar najslovesneje obhajala desetletnica slovenske župnije. Yspo-red slavnosti je bil sestavljen kar najmnogovrstneje. Navzoča sta bila mil g. škof Jakob Trobec in č. g. F. X. Bajec.
*
-K-
Slovenska naselbina v Jolietu je naraščala od leta do leta čimdalje bolj. L. 1904. je dobil č. g. župnik izvrstnega pomočnika v osebi č. g. Antona Sojarja, ki je daroval svojo prvo sv. mašo v naši sredi dne 26. jun. In tedaj se je že tudi gradila nova naša cerkev.
Pa prišel je tudi zaželjeni dan 21. avg. 1904, ko je bil vogelni kamen nove cerkve blagoslovljen, in to tako slovesno, da je ves Joliet strmel. Naš rojak, mil. g. škof J. N. Stariha, je vodil obrede ob asistenci mnogobrojnih čč. gospodov.
*
*	-X
In sedaj je zgradba dovršena in obhajali bomo to nedeljo slavnost blagoslovljenja, ki obeta biti tako velikolepa, da ostane v dosedanji zgodovini ameriških Slovencev brez primere.
H koncu kličemo: Slava vsem, ki so pomagali zgraditi doslej naj lepšo oerkev slovensko v Ameriki! Bog blagoslovi slogo med našim dobrim narodom in njega dušnimi pastirji!
Samopašno gospodarstvo v zavarovalnicah.
Brezmejna brezozirnost, s katero se zapravljajo denarji velikih ameriških zavarovalnih družeb, ee razodeva prav jasno iz dejstva, da so gg. McCall, McCurdy, Hyde in Alexander plačali sebi in članom svojih družin izza 1900 ogromno «voto $8,460,907, t. j. skoro polde-veti milijon dolarjev služnin in pristojbin. Ker je bila za višino plač manj merodajna sposobnost, nego koleno ali stopinja sorodstva, si vsakdo lahko predstavlja vrednost povratnih odpravil. Če se se pomisli na velikanske s vote, ki ao ■e zametale v obliki takozvanih pravdniških pristojbin ali nakladale družbinim blagajnam ob ponesrečenih špekulacijah, se nehote vsiljuje vprašanje, kako so mogli ti zavarovalni zavodi sploh obstajati.
Učitelj narodnega gospodarstva na Oolumbia-vseučilišču v New Torku, g. Franklin II. (lidding s, odgovarja na to. Stotisoči, ki za-upavajo svoje prihranke životnim zavarovalnicam, da se sami preskrbe za starost ali da zapuste svojcem groš za prvo silo, ne dobivajo toliko, kakor bi morali dobiti na temelju vplačanih premij ali zavar-ščin. To se pravi z drugimi besedami, premije so mnogo previsoke, do bi zalagale samo resnične upravne stroške in primerno obrestovale upravno istino ali glavnico. G. Gid-dings primerja višino premij v tej
Most Rev. James E. Quigley,
nadškof ehicaški, ki blagoslovi novo slovensko cerkev sv. Jožefa v Jolietu, 111., v nedeljo, dne 15. t. m.
deželi in v Novi Zelandiji in navaja, da moški v starosti štiridesetih let lahko dobi tamkaj za letna vplačila v znesku $200 polico ali zavarovalno pismo za $10,000 do $15,000 (kakršno je zavarovanje), pri ameriških družbah pa samo $5,000.
Današnji način uprave velikih zavarovalnih družeb je nemoder in krivičen. Družbe morajo za zavarovance nabirati rezerve, a koristi zavvrovancev je ravno nasproti, da se njihovi prihranki uporabljajo za napravo prebitka, ki služi nekoliko ljudem v osebno obogatenje s pomočjo vratolomnih špekulacij, v podkupovanje lakomnih postavo-dajcev ali celo v napolnjevanje političnih volitvenih blagajnic.
Ce so premije previsoke, in o tem ni pač več dvomiti po mnogobrojnih razkritjih, naj bi se primerno znižale, a to se ne dogodi preje, dokler se zavarovancem ne da več pravice eo nadzorovanja upravnikov ali oskrbnikov njihovega denarja.
Na otočju Hawaii iz umirajo domačini. Potem zavladajo tamkaj Japonci, ki jih je že šestkrat toliko kakor belokožcev. Seveda se bodo morali pokoriti nadvladi Zdru Ženih držav.
John Rockefeller j( predzanjo nedeljo obiskal neko ne deljsko šolo in govoril otrokom, češ, da je to najsrečnejši dan njegovega življenja. Ali se pa ni druzega dne, ko je spet zvišal ceno olju, ču til še srečnejšega?
New York in Boston bodo v kratkem zvezali z električno železnico.
Mesto W a s b in g t o n i m a po najnovejsom popisu ljudstva 252,034 prebivalcev.
Po mislih generala Go* meza je na Kubi kaj slaba vlada. Pri tam je pa pomniti, da Kubanci niso hoteli voliti generala Gomeza predsednikom.
Starejši in mlajši Rockefeller grozno rada govorita v nedeljskih šolah, dasi sta slaba govornika in bi bilo bolje, da poslušata, kadar govore drugi ljudje.
McKinley ima že več spomenikov, en tudi v Cbioagi. Najlepši pa bo stal v njegovem rojstnem kraju, v mestu Canton, Ohio, ki bo odkrit dne 16. novembra.
Govedarji v Nebraski so protipostavno ogradili 240,000 akrov vladnih zemljišč v pašne svr-he. Tožbe so vložene pri zvezinem sodišču v Omahi.
Stric Sam je uvedel z otoka Malte 68 koz, ki jih misli razploditi in razširiti po vseh Združ. državah. Malteška koza daje po tri kvarte mleka na dan, ki je zlasti dobro za dojence.
če človeku nedostaje zraka za dihanje, umre v petih minutah, pomanjkanje vode ga usmrti v tednu dnij in potreba spanja v desetih dneh; a brez možganij lahko doseže najvisjo starost. Dokazov za to je v izobilju in celo na sodnij-ski klopi.
Čudni ljudje so pač Norvežani. Imeli so dobrega, mi lega kralja, pa so se odrekli od njega in sedaj hočejo imeti druzega kralja če se jim želja izpolni in ne prideji pri tem z dežja pod kap, se smatrajo lahko za srečne.
250 letnico judovske priselitve v Ameriko bodo krivonosci obhajali v raznih mestih na letošnji Zahvalni dan 30. novembra. Prvi izraelitje, ki so se trajno naselili v New Yorku, »o se izkrcali dne 1. sept. 1654.
Brzojavi j a se, da so porotniki v Peoriji, 111. , podali nič manj kot 200 tožeb zoper bivšega šolskega superintendenta Dough-ertya. Bržkone hočejo Peorijani nadkriliti prebivalce slavnega Mil-waukeeja, kjer je bilo zsdnjič obtoženih 38 uradnikov.
Nad 30 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
B.EUMATIZEM, P0KÖSTUIC0, P0DAGRQ iti
in razne reumatične neprilike.
S A no : 25ct. in 50cl. v vseh lekarnah BT	ah pri
m. F. At Bichter & Co.
215 Pearl Street, Čifežsjjha. New York.
,Co .j
’¿m
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
121 IT. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prej snem mestu.
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in sre»
brnine. — Ce rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očala potrebujete.
Mil. škof Spalding, ki ga je pred polletom zadel mrtvud, je v Lebanonu v Ketucky zadnje mesece toliko okreval, da so ga mogli od tam prepeljati v Louisville, kjer sedaj počiva v St. Antonius Hospitalu. Upati je baje, da izvrstni mož popolnoma ozdravi.
Med obravnavo zoper dva poulična roparja v newyerškem kazenskem sodišču je porotnik M. J. Butler zaspal. In kmalu je strahovito smrčal. To je slišal pomožni pravdnik Appleton in ogorčeno obvestil sodnika Newburga o svojem odkritju. Sodnijski policaj je dobil povelje, vzbuditi spečega porotnika; Butler je debelo pogledal in šumno zazijal. Sodnik se je razsrdil in je smrčalcu sporočil nakratko, da naj se smatra za zbrisanega iz sedanje porotniške službe. Butler se je skušal zagovarjati, a je govoril tako neskladno in zmedeno, da mu je sodnik svetoval, kar najhitreje zapustiti sodilnico, ako se noče izpostaviti aretaciji radi preziranja sodišča. Butler je zgrabil klobuk in izginil.
R0BT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Noto! Nevo! Noto!
Dovršenost na polj a lekarniškega znanja
FRANČIŠKANSKI
želodečni grenčec
Veliki krepčilecr	&
oživljalec sistema
in tvoritelj krvi.
Napravi slabotnega blovelca močnega.
Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse zelodečne neprilike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah.
Cena eni steklenici $1.00, šest steklenic za $5. Mi plačamo vse pošiljavne stroške.
Lelini obliž Mm križa
(Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
ICENA 3Sc.i
THE PALACE PHARMACY
104 Ottawa St., Joliet.
S. F. SCHICK, lastnik .
ZASTONJ !
Da se naSi obče znani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačilo, oziroma uvedejo v one kraj« in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj ge nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naSe tvrdke. Z% pas nam ni treba «ničesar pošiljati» ker to j* darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine ua hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da naS električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniKora priporočali, da zadobimo s tem Se večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
VaS električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in Se več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, IM,
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopoSljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode doSel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
til Cedar Street.	New York, N. Y.
mihoCemotvoj denar, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z notjnižjimi trhlimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu norega kanala.
Predao kupiš Lukbs oglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LjAONS,
Naš OffioB in Lumbčr Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULK.
I040*0+0*!H04(H<H 3*040*<»OiO*040»04!H04M(HO* 04- 40
• S)	Q5>-.-■ •__________Ž
S
K. S. K.
JEDN0TÀ
¡♦OWO+WD+fHD+lHiHtWÍHfHOfíHWWWD+MO+O+tMíHtHWÍ
inkorporirana v državi Illinois dne 13. jan. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Stfrbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Miah.
I.	Podpredsednik: Miiiakl Skebe, Box R., Collin wood, Ohio.
II.	Podp redseduik: Frank Bojc,22 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Dinda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., o litt, 111. Paul Schnei.ler, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremeseo, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moaž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivn
odbor
‘{
Pristopili:
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 8817 Frank Kolar, roj 1880, spr.
10. okt. 1905.	Dr. š. 113 članov.
K društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 8818 Jernej Otoničar, roj 1886, 8819 Josip Tomšič, roj 1882, spr. 10. okt. 1905.
Dr. š. 65 članov.
K društvu sv. Frančiška Saj. 29, Joliet, 111., 8820 George Kuzma, roj 1876, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 193 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8821 Frank Kerže, roj 1886, 8822 Frank Vintar, roj 1886, 8823 John Mestek, roj 1882, spr. 10. okt. 1905.	Dr. I. 106 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 8824 Frank Bentz, roj 1876, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 69 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 8825 Nikolaj Skolan, roj 1822, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 129 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8826 John JStareši-nič, roj 1886, 8827 Nikolaj Verlenič, roj 1885, 8828 Frank Čadanič, roj 1882, 8829 John Flajnik, roj 1860, spr. 10. okt. 1905.
Dr. š. 116 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 8830 John Jamnik, roj 1872, 8831 Thomas Dular, roj 1870, 8832 Ignac Ausec, roj 1868, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 46 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 8833 Alojs Urbančič, roj 1885, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 26 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8834 Martin Jordan, roj 1876, 8835 Franc Godina, roj 1877, spr. 10. okt. 1905. Dr. š. 71 članov. K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn,, 8836 John Šilc, roj 1883, 8837 John Levstek, roj 1881, 8838 Andrej Kocjes, roj 1877, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 78 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8839 Jos. Železnik, roj 1887, 8840 Ant. Keržič, roj 1887, 8841 Ant. Oblak, roj 1886, 8842 Jakob Mesec, roj 1888, 8843 Jos. Cankar, roj 1884, 8844 Frank Kobi, roj 1882, 8845 Thomas Habe, roj 1879, 8840 Jos. Čamernik, roj 1879, 8847 Ant. Pustaverh, roj 1875, spr. 10. okt. 1905.
Dr. š. 63 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8848 John Hrovat, roj 1872, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 25 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8849 Ign. Markuš, roj 1885, 8850 Ivan Borkovic, roj 1881, 8851 Miko Cvitak, roj 1877, 8852 Josip Staagl, roj 18(15, 8853 Jure Dolinar, roj 1865, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 42 članov.
Suspendovan član zopet sprejet:
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 7598 Franc Brunet, 2. okt. 1005.
Dr. s. 72 članov.
Prestopili:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 4313 Jožef Župec.	I. dr. š. 240 članov.
II. dr. š. 50 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3364 Mihael Pavlešič.
I.	dr. s. 219 članov. II. dr. š. 117 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., k društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 6268 John Smolič.	I. dr. š. 30 članov.
II.	dr. š. 67 članov.
Suspendovani:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6861 Frank Vidmar, 703 Rudolf Saje, 26. sept. 1905.	Dr. š. 273 članov.
Od društva Jesus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 1719 MathMalne-rie, 6. okt. 1905.	Dr. š. 54 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 6933 Matevž Zoran, 4977 Martin Rajer, 7t77 Stanislav Klišeek, 2. okt. 1905.
Dr š. 64 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 8206 John Brečko, 2. okt.
1905.	Dr. s. 29 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8402 Anton Mušič, 2. okt. 1905.	Dr. š. 25 članov.
Odstopili:
Od društva Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 6127 Anton Erjavec, 3823 John Podbreznik, 5273 Matevž Golob, 9. okt. 1905.
Dr. s. 57 članov.
Izločeni člani:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3300 Jožef Šuklje, 25. sept.
1905.	Dr. š. 272 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 5823 Josip Boc, 3.okt.
1905.	Dr. s. 64 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 5012 Peter J.
Sterk, 1798 John Kure, 3. okt. 1905.	Dr. š. 55 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., T147 Albert Žabi, 4. okt.
1905.	Dr. š. 45 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 7512 Anton Majnerič, 8043 Mihael Ivanovič, 3. okt. 1905.	Dr. š. 27 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.,2577 Jožefa Gerbec, roj 1878, 2578 Marija Rojc, roj 1876, spr. 10. okt. 1905. Dr. s. 22 članic. K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 2579 Magdalena Schwei, spr. 10. okt. 1905.	Dr. š. 12 članici.
Prestopila članica:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 1776 Uršula Župec, 8. okt. 1905. I. dr. s. 102 članic.
II. dr. š. — članic.
Suspendovane članice:
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 33 Ana Merlak, 10. okt. 1905.
Dr. š. 28 članic.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 398 Ana Saje, 25, sept. 1905.
Dr. š. 154 članic.
Od društva Jezus D. Pastir 32, Enumclaw, Wash., 1221 Ana Malnerič,
6.	okt. 1905.	Dr. š. 23 člaDic
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 1885 Neža Rajer, -• okt. 1905.	Dr. š. 9 članic
Sprememba.
Angelo Eccli, cert. štev. 2570, član društva sv. Alojzija, štev. 83 Fleming, Kans., je prenesen od ženskega oddelka, kamor je bil po pomoti uvrščen, v moški oddelek istega društva pod certif. štev. 8816. Imenovano društvo šteje 65 članov in 2 članici.
JOSEPH DUNDA. glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, 111
.Toliet, 111., 10. okt. — Naznanjam udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J.,da se zberejo v nedeljo, dne 15. t. m. ob |9. uri zjutraj v šolski dvorani. Kakor vsaki dobro ve, bo v nedeljo blagoslovi j enj e nove cerkve, zato naj se društveniki zberejo v obilnem številu, da bo naša udeležba častna.
Nadalje opozarjam vse tiste, ki dolgujejo asesment društvu in K. S. K. Jednoti, da ga poravnajo do dne 25. t. m. Opozarjam pa tudi, da je zdaj res zopet prišlo na ženski asesment več $1 (en dolar) za rezervni sklad; zato naj vsak oženjeni pošlje en dolar več kot po navadi, da ne bo kake sitnosti.
Sprejmite bratski pozdrav!
Martin Težak, tajnik.
Joliet, III., 11. okt. — Nazna. njam članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J., da se zberejo v nedeljo, dne 15. t. m. do 7, ure zjutraj v društveni dvorani, odkoder odkorakamo po slavna društva drugih narodnostij v določenem nam redu. Slovesnega mar-čanja o priliki blagoslovljenja nove slovenske cerkve je vsak član našega društva udeležiti se dolžan pod kaznijo. Pozdrav!
Josip Jontes, tajnik.
Chicago, lil., 10. okt. — Naznanjam vsem udom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote,da se za odhod v J oliet k slavnosti blagoslovljenja slov. oerkve sv. Jožefa snidemo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj na Rock Island kolodvoru ob La Salle in Van Buren cestah. Ker odide vlak točno ob četrt čez 7. uro, se nadjam, da boste vsi tam ob določenem času in v polnem številu.
Primite moj bratski pozdrav!
Rudolf Maraž, predsednik.
Zoper razporoko.
Noben duhovnik, ki je pokoren cerkvi angleški v Canadi, ne sme odslej blagosloviti zakona med raz-poročeno osebo in drugo, dokler živi še druga stranka razporočenega para.
Tako je sklenil v Qu#becu dne 9. sept. t. 1. splošni cerkveni zbor canadski, na katerem je bila zastopana vsaka škofija in vsak del dežele od Atlantskega do Pacifiškega oceana in od ameriške granice do arktičnega ali severnega morja.
Škofje so bili enoglasni v tej stvari, a navzočih jih je bilo devetnajst. Samo osem duhovnikov je ugovarjalo. A lajiki (neduhov-niki) bi bili skoro zavrgli predlog, kije bil sprejet z večino samo devetih glasov. Canadska podružnica anglikanske cerkve je prva na svetu storila tak sklep.
Huda bitka je trajala ves dan na cerkvenem zboru glede vprašanja, da li se ne bi dovolila poroka nedolžni stranki razporočenega para na temelju pravioe. Prepričevalni vzrok je bila lahkoča, s katero se Canadčani razporoče in spet poroče, in tudi prepričevalno uplivalo je število razporočenih Američanov, ki prihajajo v Canaio poročat se.
Škofje Doane iz Albanya, Tutti« ia Missourija in Morrison iz Du-lutha so ostro govorili o zlih razpo-roke v Združ. državah in trditev, ki je imela veliko tehtovitost za sprejetje cerkvenega zakona, je bila tista, ki jo je izrazil George C. Thomas iz Philadelphije. Ta je rekel, da mu je neki ameriški sodnik pravil, da je razporočil desetkrat toliko parov nego jih je katerikoli duhovnik poročil.
Resna trditev.
Dr. Johnson trdi, da je vsakdo, ki boluje na želodcu ali jetrab, ma-lovrednež, kar pomenja. da postane vsled bolečine razdražljiv in dostikrat slabe volje. Swift je zapustil hišo Popeovo, češ, , da dva bolna prijatelja ne moreta živeti skupaj. Neprestana bolečina ali nervoznost gotovo napravi človeka nesrečnega, nedružabnega, sitnega. Tak človek čuti, da ga nihče ne mara vsled njegovega vedenja, a kdor take bolezni ne zdravi, je vreden ukora. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino mu gotovo brzo povrne zdravje in srečo, ker vedno ozdravi želodec in jetra, če je le ozdfav ljenje mogoče. Kadar se čutiš potrtega, betežnega in zlovoljnega, če ti je slast pičla,lice spremenjeno,kri pregosta ali sla, ti mora to zdravilo pomagati. Imej ga v svoji domačiji in uživaj ob prvem znaku nepo-voljnosti. V lekarnah. Jos. Tri-ner, izdelovalec, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
04400404044040*4N«4004s«4
MALI OGLASI
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj dr ugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Gena ta jedno uvrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, 25c, ta jkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa ta jedno uvrščenje 50c, in ta jkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
KJE JE IGNAC PERPAR? DO-
ma iz 32 Brezovice pri sv. Vrhu nad Mokronogom. Nazadnje je delal v Leadville, Colo., Box 182, sedaj pa ni že več let sledu o njem. Naslov bi rada izvedela njegova zapuščena družina: Marija Perpar, 32 Brezovica, P. Mokronog, U. Kram, Austria. 41t3
NAZNANILO. VSEM SLOVEN-
skim rojakom na znanje, da sta se narodni društvi: slovensko pevsko društvo “Sava” ter “Slovensko dramatično društvo” v Clevelandu, Ohio, spojili v jedno društvo s skupno blagajno, in sicer pod imenom: “Slovensko pevsko društvo “Sava”, ktero bode odslej gojilo petje, prirejalo igre, plese itd. Imenovana združitev je bila pri posebni seji dne 20. avg. 1.1. jednoglasno sklenjena in potrjena. V odbor so bili izvoljenisledeči udje: Predsednik Fran Črne; podpredsednik Fran Kočevar; I. tajnik Ivan Pirnat; II. tajnik Anton Tischler: blagajnik Fran Korče. — V gospodarski odsek: Makso Popek, Josip Ludviger, Ferdinand GorenČič in Ve koslav Nachtigal.—Pevo- in igrovodja: Primož Kogoj; namestnik igrovodje: Fran Črne; namestnik pevovodje: Pater Srnovršnik. Odbor slov. pev. društva “Sava”.	d42t3
Cenena vožnja v kalifornijo
Vsaki dan od 15. sept. do 31. oktobra vas stane vožnja iz Jolieta le $33.
Vse nadaljne podrobnosti daje zastonj in radovoljno
H. C. KNOWLTON, Agt. JOLIET, ILL.
L. STERN & SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
ia 903 N. Chicago St.
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar p°šiljamo
pri nas za-nesljivo. ceneno in hitro v staro domovino.
Posojujemo denar na zemljiško lastnino proti nizkim obrestim Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi.
Hiše, kijih imimo mina prodaj se nahajajo na; Raub st., Cora
St., Broadway, Chicago st., Jackson st., Indiana st., State st., Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff Toad in drugje. Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po $175 vsaka, in eno vogalno loto na isti cesti za $200.
MflOgO izmed his, ki jih imamo mi na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino.
Pridite k nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so naj-nizje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO ST., JQLTLT, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	J?	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr ., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 IV. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
Tiskarna * “Amer. * Slovenca.”
se priporoča slavnim društvom in p. n. občinstvu za : : : ; :
vsakovrstno izvrševanje tiska po najnižji ceni.
Tiskarna izdeluje pravilnike, društvene listovine, pismene papirje, kuverte, račune, potem plakate vsakršne veličine i. t. d.
SVOJI K SVOJIM!
Da ir A ralu prodajalec ur, verižic, uhanov, iTIdllja rugureil prstanov in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZN1H KNJ1G I^
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let In velikosti kot
slika s 15 kamni.........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni..............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni..$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Razglednic s slikami stavb ali naravnih prizorov raznih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko cele šentloniške razstave ena za 15 centov. Velikonočna razglednice 3 za IOo 12 za 3oc.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. '
Naslov za knjige in cenik:
M. POGORELC, Box 226, Wake-Held, Mich.
Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, c. o. B. Schnette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, 111.

POMORSKI ROPAR.
Angleški spisal Captain Marryat. Poslovenil J. M.
XIV.
Srečanje.
(Dalje).
‘Enterprise’, ki je plula pred ve kom, je bila tedaj kakih pet milj daleč, in je zasledovala roparsko iadijo. Kakor hitro se je začela zadnja’ obračati, je razvila ‘Enterprise še ostala jadra. Toda tudi roparska ladija je storila isto. Roparji, ki so se že naveličali boja in jih ni vzpodbujal niti Hawkhurst niti kapitan, so sedaj ravno tako želeli izogniti se boju, kakor so ga navadno želeli.
Pri tem prvem tekmovanju v jadranju ni bilo mogoče opaziti posebnega razločka. 1'ako sta obedve ladiji kake pol ure nadaljevali svojo pot in ko je Edvard Templemore 'vdrugič poskušal svoj sekstant, ni mogel opaziti, da bi se bil tudi le za en kabel približal ‘Avengerju’.
“Za pol točke se lahko obrnemo y stran”, je dejal Edvard k drugemu poveljniku. “To lahko storimo.”
‘Enterprise’ je toraj na omenjeni način spremenila svojo smer in povečala svojo hitrost, tako da se je kmalu približala ‘Avengeiju’ za če-irt milje.
“Oni prihajajo bližje,” je dejal Francisco; “mi se moramo obrniti za eno točko.”
In ‘Avenger’ je spremenil svojo smer in bi se zopet oddaljil, ako ne bi ‘Enterprise’ vnovič spremenila svoje smeri.
Tako sta obe ladij i vedno spreminjali svojo smer. Razdalja mej njima pa je ostala skoro vedno ista, namreč kake tri in pol milje. ‘Enterprise’ se je zopet obrnila za eno točko in ako je hotela dohiteti “•Avengerja’, se je morala pripraviti na dolg in naporen lov. Obedve ladiji ste sedaj pluli naravnost proti vzhodu.
Bilo je nekako uro pred nočjo, ko se je ravno pred ‘Avengerjem’ prikazala še ena ladija in ki je bila fregata, kakor se je jasno videlo. Roparji so se vsled te nesrečne okoliščine prestrašili, ker je bilo malo dvoma, da ne bi bila to angleška križarka. Tudi ako ne bila, bi smeli vseeno pričakovati, da bo pomagala pri lovu. Videlo se ji je, da je «pazila obedve ladiji in razvila vsa jadra in se vsako četrt ure obračala tako, da je ostala vedno enako oddaljena ob obeh. ‘Enterprise’ je tudi spoznala fregato in je začela streljati s svojim velikim topom, »koravno ni bila v zadostni bližini 'Avengerja’, temveč samo da bi vzbudila njeno pozornost.
“To je nekoliko nerodno,” je Dpomuil Kajn.
“Prej kakor v eni uri se bode stemnilo,” je dejal Francisco, “to je edino naše upanje.”
Kajn je nekoliko trenutkov po mišljal.
•“Pripravite veliki top, fantje Tudi mi bodemo streljali,Francisco, in razvili ameriško zastavo. To bo fregato osupnilo, na vsak način, •ostalo pa bo naredila noč.”
Veliki top ‘Avengerja’ je bil pri pravljen.
“Jaz ne bi streljal z velikim topom,” je opomnil Francisco; “to bi pokazalo našo moč ter nam prav nič se pomagalo na begu. Ako pa ustrelimo le z malimi topovi na eni strani, bode fregata spoznala, da je veliki top našega zasledovalca glas seji kakor pa so naši mali topovi ter bo morebiti mislila, da je naša ladija v resnici amerikanska.”
“Prav res,” je odgovoril Kajn “in ker živi Amerika s celim svetom v miru, bodo prej imeli našega nasprotnika za roparsko Iadijo. Pustite toraj veliki top in pripravite male! Pazite, da bode zastava razločno razvita.”
‘Avenger’ je začel streljati sem in tja z malimi topovi, katerih glas so le težko slišali oni na fregati, mej-tem ko je veliki top na ‘Enterprise’ gromel nad vodovjem.
Tako je bilo,ko je solnce zatonilo v morju in je tema preprečila, da se ladije niso mogle videti druga dru-
Igo razun s pomočjo ponočnih daljnogledov.
“Kaj naj storimo, kapitan Kajn?” je vprašal Francisco.
“Sklenil sem izvršiti nekaj jako drznega. Podati se hočem naravnost proti fregati, kakor da bi iskal pomoči pri nji. Pri tem ji povem, da je ona druga ladija roparska ter jo prosim popomoči. Ako se to posreči, prav lahko uidemo. Mesec itak ne izide pred eno uro po polnoči.
‘To bode v resnici drzna zvijača. Pomislite pa, ako se nahajate potem ob njeni strani in začne ona kaj sumiti?”
‘No, potem ji pokažem pete. Prav nič bi se ne bal niti nje, niti njene strani, ako bi ne bilo one druge ladije tukaj.”
Eno uro potem ko sc je stemnilo, je bil ‘Avenger’ čisto blizu fregate. Zavijala je svoja jadra bolj polagoma, kakor da bi imela malo moštva na svojem krovu. In potem ko je Kaj n) svoj im ljudem zaukazal, da se skrijejo kolikor mogoče, je naravnal svojo Iadijo naravnost proti zadnjemu delu fregate.
“Ladija ahoi! Kakšna ladija je to?”
‘ ‘Eliza’ iz Baltimore, ki prihaja iz Kartagene,” je odvrnil Kajn;“la-dija tam, ki nas zasleduje, je roparska. Ali naj pošljem čoln k vam?” “Ne, ostanite blizu nas.”
“Da, da,” je odvrnil Kajn. “Obrnite Iadijo!” se je glasil klic krmarja na fregati in tekom ene minute je fregata spremenila svoj tek.
Mejtem časom je prišla ‘Enter prise’ vedno bližje proti ostalima dvema ladijama. Edvard Temple more in oni, ki so bili na krovu, so se čudili, kako stase obe gibali. V začetku so že mislili, da so se zmoti li ter da ladija ni roparska, potem pa, da se je moštvo uprlo in udalo fregati. Edvard je z vsemi jadri in vso hitrostjo plul proti njima, da zve, kaj da je pravzaprav resnica. Kapitan fregate,ki ni izpustil izpred oči ‘Enterprise’, je bil enako začuden zaradi velike drznosti domišlje. ne roparske ladije.
“Navsezadnje bo ta lopov še nas napadel!” je dejal k prvemu lajte nantu.
“Ničesar se ne more reči glede tega, vsaj je znano kakšnega značaja je. Govori se, da ima kakih tristo mož na krovu, in mi jih imamo ravno toliko. Morebiti hoče pa samo pluti mimo nas,ustreliti enkrat, potem pa pluti dalje.”
“Na vsak način bodemo imeli pripravljene topove zanjo,” je odgovoril kapitan. “Vsakdo na svoje mesto!”
Enterprise’ je prišla bližje k fregati ter nameravala pluti okoli njenega zadnjega dela.
“Še vedno ne zavije jader,” je dejal prvi lajtenant, ko se je prika zala le en kabelj proč.
“In polno mož je na krovu,” je rekel poveljnik in jo opazoval skozi nočni daljnogled.
“Ustrelite enkrat nanjo!” je dejal kapitan.
Bum! Dim se je razkadil in jadio na prednji jambori je viselo po strani. Kroglja je zadela prednjo jamboro na ‘Enterprise’ in naredila mnogo škode, tako da je bila za nekoliko časa nezmožna za vsako na-daljno delo.
“Ladija ahoi! Kakšna ladija je to?”
“Ladija njegovega veličanstva ‘Enterprise’.”
“Pošljite takoj čoln sem.” “Dobro!”
“Možje na krov! Jadra zaviti!” “Kje pa je druga ladija sedaj?” “Na oni strani,” je odgovoril eden izmed častnikov, ki je liki drugim obračal vso pozornost na ‘Enterprise’ ter se malo brigal za domišljenega Amerikanca. Mož pa je odgovoril, ne da bi vedel resnico, in ko se je ozrl proti omenjeni strani, ni bilo videti ladije nikjer. Kajn je bil namreč pozorno pazil, kaj se je godilo mej ostalima dvema ladijama in bil pripravljen, da se vsak trenu-tek izmuzne. Kakor hitro je fregata
ustrelila proti ‘Enterprise’, je svojo Iadijo obrnil, razvil vsa jadra, in
odplul. S ponočnim daljnogledom je bilo videti njegovo Iadijo pol milje daleč. Sedaj so takoj spo znali zvijačo. Fregata se je zopet obrnila in razvila jadra, Edvard pa se je vrnil nazaj na svojo Iadijo, ker ni kazalo, da - bi se zaradi čolna še dalje zadrževali. Toda ‘Avenger’ se je vedno bolj in bolj oddaljeval in ni ga bilo več videti, ko se je zdanilo.
Mejtem časom pa se je podal Edvard Templemore s svojo Iadijo za fregato, kakor hitro je zopet zamoJJ gel razviti vsa jadra. Bil je seveda razjarjen radi načina, kako so rav nali z njim in je sam pri sebi prisegel, da bo poklical kapitana fregate pred vojno sodišče. Okolo poldne se je fregata zopet vrnila, in"kmalu nato se je vse pojasnilo. Kakor tudi pa so bili nejevoljni, da jim je ropar všel, so bili vseeno jedini v tem, da je s svojo drznostjo in hladnokrvnostjo zaslužil, da je ušel. Spoznali so, da se more jamboro na Enterprise’ kmalu zopet toliko popraviti, dajbo lah kojnadal j evalaisro j o pot. In poslali so s fregate tesarje na njen krov. Tekom dveh dni je bila škoda popravljena in Edvard Templemore je zopet šel zasledovat ‘Avengerja’.
XV.
Zmota.
‘Avenger’ je razvil vsa svoja jadra ter plul proti severu. Svoje zasledovalce je pustil daleč za seboj, in prav ničesar ni bilo videti na ob zorju, ko je naslednjega jutra prišel Francisco na krov. Vkljub vsem prošnjam Kajna ni hotel Francisco deliti z njim poveljstva ladije ter se je smatral le potnikom ali pa jetnikom. Ni bil še dve minuti ha krovu, ko je opazil ona dva španska ribiča, ki sta bila v službi pri Don Cumanosu, pogovarjati se mej seboj. Ker jih je že skoro popolno ma pozabil, je šel k njima ter jih nagovoril. Veliko je bilo njuno začudenje videti Francisca tukaj dokler jim ni ta povedal, kar se je zgodilo. Ona dva pa sta zopet pripovedovala,kaj se je pripetilo njima ter mu kazala svoje palce, ki so no sili sledove mučenja, da bi izsilili iz njih resnico. Francisco se je zgrozil, vendar pa jih je potolažil z obljubo, da bodeta kmalu zopet prosta in se lahko vrnila nazaj k svojemu gospodarju.
Ko se je Francisco vračal s pred njega konca ladije,je našel na krovu Hawkhursta. Njune oči so se srečale in kazale sovraštvo. Hawkhurst je bil vsled velike izgube krvi še jako bled in rana ga je očividno še bolela. Ker so mu pa povedali, da sta se kapitan in Francisco najbrže popolnoma sprijaznila, ni mogel več dalje ostati v postelji. Vedel je tudi,da se je kapitan izogibal vsakemu boju z ‘Enterprise’, in nekaj mu je pravilo, da se je morala v kapitanu zgoditi velika sprememba. Kakor tudi je bil se slab, je vseeno sklenil skrbno paziti na vse, kar se godi. Kajti sedaj je smrtno sovražil oba, Kajna in Francisca in čakal prve priložnosti,da se maščuje. Za trenotek sta se mu zdela preveč mogočna. Toda čutil je, da se bliža čas njegove zmage.
Francisco je sel mimo Hawkkur-sta, ne da bi zinil besedice.
“Vi ste zopet prosti, kakor vidim,” je opomnil Hawkhurst posmehljivo.
“Na vsak način pa nisem vam zato hvale dolžan,” je odgovoril ponosno Francisoo, “in za svoje življenje tudi ne.”
“Ne, gotovo ne. A jaz mislim, da sem vam nekaj dolžan za to krogljo v rami,” je odvrnil krmar.
‘ ‘Da, ste,” je odgovoril mrzlo. Francisco.
“In prepričani bodite, da vam svoj dolg z obrestmi poplačam.”
“Prav nič ne dvomim o tem, samo ako vam bode mogoče, ne bojim se vas prav nič.”
Pri teh Franciscovib besedah je prišel kapitan po lestvi navzgor. Hawkhurst se je obrnil v stran in odšel.
“Ta človek namerava nekaj zlobnega, Francisco,” je dejal kapitan bolj tiho; “skoro že ne vem, komu naj zaupam; toda paziti je treba nanj. On pridobiva moštvo za se že nekoliko časa, No pa to nima
J03EPH TBINEF'8
"te a v/*J
REGISTERED
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čiste kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
X>ol>ei* okus.
I>ol>i*o prebavljanje, Dobro zdravje.
močili živci. Močne mišice. Dolji'o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabile. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINE R,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, tropinovcu in konjaku.
posebnega pomena", samo ako le še malo časa miruje. Sam bi mu rad izročil poveljstvo te ladije. A kaj če ga on poskusi pridobiti prera-
_ *	Î)
no — —
“Jaz imam može, ki jim morem zaupati,” je dejal Francisco. “Pojdimo doli!”
Francisco je poslal po Kroumana Pompeja ter mu dal v navzočnosti kapitana razne ukaze. V veliko za čudenje vseh je to noč stražil Hawk hurst in kljub temu, da je bil od neprestranega straženja zelo utru jen, je postajal od dne do dne bol zdrav.
Nekoliko dni se ni pripetilo ni česar in ‘Avenger’ je mirno nada Ijeval svojo pot. Samo Francisco je vedel, kaj namerava kapitan sto riti.
“Jako malo vode imamo še,” je nekega dne sporočil Hawkhurst, “ali je bodemo imeli dosti do tja, kamor smo namenjeni?”
“Za koliko dni jo imamo, ako vsakdo dobi polno mero?”
“Za dvanajst dni največ.”
“Potem se mora dajati le pol mere,” je odgovoril Kajn.
“Moštvo bi rado vedelo, kam smo sedaj namenjeni.”
“Ali so poslali vas, da me vpra šate za to?”
“Ne ravno; toda jaz sam bi to rad vedel,” je odgovoril Hawkhurst predrzno.
“Skličite može navzgor,” je odvrnil Kajn; “in kot član moštva bodete tudi vi zvedeli kar želite.”
Moštvo roparske ladije se je zbralo na zadnjem konou ladije.
“Fantje,” je dejal Kajn, “prvi krmar mi je povedal, da bi radi vedeli kam gremo. Na to jaz odgovarjam sledeče: ker imamo na ladiji toliko ranjencev in toliko plena spodaj, se nameravam podati na nek kraj tukaj blizu,kjer smo že večkrat bili, da oskrbimo potrebne poprave — in to so otoki Kaikos. Ali me želi kdo še kaj druzega vprašati?”
“Da,” je odgovoril Hawkhurst, “mi tudi radi vedeli kaj nameravate s tem mladim možem Franciscom. Izgubili smo neizmerne zaklade in
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložiti denar.
John Kracker,
1199 St. Cia ir street,
CLEVELAND.
OHIO.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughraii & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Sobe 301 in 203 Barber Bldg JOLIET, ILLINOIS
ja i
NOTAD
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje - proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
GoTori nemško in angleško.
USTANOVLJENA 1871.
I
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek tS00,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
00+0^v0*0040* »OXXHOV VOK»
* Anton Terdič*
300 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
N. W. Phono 825.
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj nov
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstno druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The 0. S.” Ide. in ‘leersciiani” k
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ul«,
M. F. LOUGHUAN,
Loughran Bldg.	JOLIET, 1LL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
Anton
Vogrin
100 RUbTSTREET
JOLIET, ILL.
Slovenski
=čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljarsko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po niški ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 34ö in 1479.
FRANK MEDOSH
9478 Kwlug A ve., vogal 95th ulice^jo blok od slovenske cerkve sv.-Jlfrija South Chicago,^IllT
G
ostilnièar
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
IM. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prlhodnilh 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander fWas,*i"
Chicago telet. «94	N. W. telet. 9«
122 Jefferson 8treet:::::JOLIET, ILL
Tie Joliet Jalioial Bail
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
bogastvo» Spodaj imamo trideset ranjencev in na suhem smo pustili devet mrtvih. Jaz sam imam krog-ljo tu v rami; kar je vse sam on zakrivil. Mi zahtevamo pravice!” Tu se je pridružilo IIawkhurstu še nekoliko drugih roparjev in več glasov je ponavljalo:	“Pravico!”
“Možje! Vi zahtevate pravico in vsi jo boste tudi dobili,” je odgovoril Kajn. “Tega mladeniča poznate vsi dobro. Kot otroka sem ga pri nesel na to ladijo. Njemu ni nikdar dopadal naš način življenja in je dostikrat prosil, da bi smel oditi,pa ni bil uslišan. Pozval me je na odgovor, opiraje se na našo postavo: ‘Kri za kri’. Ranil me je, imel je prav in jaz mu tega prav nič ne šte jem v zlo. Ako bi bil jaz vedel, da se ga je nameravalo izpostaviti na suho, kjer naj bi bil počasi umrl gladu in žeje, ne bi bil nikdar tega dovolil. Kaj pa je on zakrivil? Prav ničesar! Če pa je kaj, je zakrivil meni nasproti. In obsojen je bil na smrt zaradi ničesar in vi sami ste bili odločno proti njegovi smrti. Ali ni to res?”
“Da—res,” je odgovorila večina roparjev.
“Na naravnost čuden način se je rešil smrti ter prišel potem v službo nekemu drugemu možu. V jeli ste ga in zahtevate sedaj pravice. Imejte jo toraj. Vzemimo, da je zaradi tega njegovo življenje zapadlo — vi ste ga obsodili k smrti po krivem, in zaradi tega ste po vsej pravici dolžni, da mu vrnete njegovo življenje v tem slučaju. Jaz zahtevam to od vas, možje, ne samo kot pravico zanj, temveč tudi kot
naklonjenost za sebe, vašega kapi-
» —------
Velja, vse je dobro!” je vzkliknila večma roparjev.
Možje,hvala vam,” je odgovoril Kajn, “in v zahvalo za to naj se razdeli moj delež na plenu med vas vse, kakor hitro pridemo do otokov Kaikos.”
Te zadnje besede so naenkrat spremenile ves položaj na korist kapitana. Oni, ki so bili prej s Hawk-hurstom, so stopili sedaj na kapitanovo stran. IIawkhurst se je oziral okolo sebe kakor zloben duh.
“Naj vzamejo oni vaš denar, ki se dajo podkupiti,” je odgovoril, “toda jaz se ne dam. Kri za kri hočem imeti, in zaradi tega vas svarim. Življenje tega fanta je moje in jaz ga hočem imeti! Zadržite me pri tem, ako morete!” je nadaljeval krmar, vzdignil svojo roko ter žugal z njo skoro ravno pred kapitanovim obrazom.
Rudečica je zalila Kajnov obraz. V trenotku se je visoko vžravnal, zagrabil kol, ki je ležal blizu in podrl Hawkhursta na tla.
“To imaš za svojo upornost!” je zaklical Kajn ter stopil Hawkhur-stu na vrat. “Fantje, do vas se obračam. Ali je ta človek vreden, da ostane še nadalje krmar? Ali
KAPITAL $100,00 0.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
PRVA GOSTILNA
V R0CKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo.	27tfn
Jernej Marentič
SAŠE SLOVENSKE eOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekaje nim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano insta.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
zasluži, da živi?”
“Ne, ne!” so vpili vsi roparji. “Smrt!”
Francisoo je stopil pred nje. “Možje! Storili ste kapitanu eno uslugo; storite še meni eno: pustite temu človeku življenje. Spominjajte se, kolikokrat vas je vodil v boj, kako hraber in zvest je bil notri do sedaj. Pomnite, da še vedno boleha za rano, ki ga je naredila bolj vznemirljivega. Zapovedovati seveda več ne more nadalje, ker ne bo nikdar več zadobil kapitanovega zaupanja, toda pustite ga, da živi in zapusti to ladijo.”
“Ako se vsi strinjate s tem, naj bode,” je odgovoril Kajn in se ozrl po možeh; “jaz nočem njegovega življenja.”
Roparji so pritrdili temu. Hawk-hurst je počasi vstal, nakar so ga peljali doli v njegovo kabino. Drugi krmar je bil nato izbran prvim, imenovanje druzega pa je bilo prepuščeno izvolitvi mož.
Po tem prizoru je cele tri dni vladal mir in red na roparski ladiji. Kajn je mejtem časom za trdno sklenil, kaj da stori, ter je povedal svoje načrte tudi Franciscu. Ta mu je zaupal, ker je videl v tem, da je kapitan podaril svoj delež moštvu, njegovo resno voljo. Nastalo je mej njimi tako prisrčno razmerje, kakor ni prej nikdar obstojalo.Toda v Franciscovi materi in svojem prejšnjem življenju ni kapitan nikdar govoril. Francisco ga je večkrat povpraševal o tem, a vedno mu je odgovarjal:	“V kratkem času zveš
vse, Francisco, toda sedaj še ne; preveč bi me sovražil.”
‘Avenger’ je prišel mimo Angleških otokov ter plul naravnost proti otoku Porto Rico. Na večer onega dne, ko so prišli že blizu obrežja, od katerega so bili komaj tri milje oddaljeni, je nastala popolca tišina. Novi prvi krmar je nasvlioval, da porabijo to priliko in se preskrbe z vodo pri nekem slapu, ki ga je našel s pomočjo daljnogleda. Ker je bilo to zelo potrebno, je Kajn v to privolil. Od ladije je kmalu odrinil čoln naložen s sodi za vodo,
Zgodilo se pa je, da je ‘Avenger’ moral obstati ravno pred posestvom Dona d’Alfarez, ki je bil guverner tega otoka. Klara je ladijo zapazila Ker pa ni bilo niti izvedenemu mornarju mogoče razločevati ‘Enterprise’ od ‘Avengerja’, je kakor po navadi izobesila belo zaveso v zna-menje, da je ladijo spoznala. Hitela je k obrežju ter se podala v podzemeljsko jamo in čakala prihoda Edvarda Templemore. Čoln roparske ladije je prišel ravno na kraj njihovih sestankov in krmar je skočil iz čolna. Klara je hitela, da sprejme Edvarda, krmar pa jo je zagrabil, še predno je uvidela svojo zmoto.
“Sveta Devica! Kdo in kaj ste vi?” je vpila ter se mu skušala izviti iz rok.
“Človek sem, ki ima zelo rad lepe deklice!” je odgovoril ropar ter jo še vedno držal.
croire m izšlo
ZDRAVJE!
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo! njegovo življenje.	j
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
«te li zdravi ali Bolni pišite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je lo koristno knjigo I napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
30 tisoč knjig- zastonj razdeli med naš narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 30.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno j in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in Bodete sprevideli kako zamorete v slučaju Bolezni najhitreje zadoBi nazaj prvotno ZDBAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZORI Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige \ še le sedaj gotove.
“Izpusti me, lopov!” je vpila Kla* ra. “Ali veš, s kom govoriš?” “Ne, in se tudi ne brigam za to,” je odgovoril ropar.
“Morebiti se pa boš, ko zveš, da sem jaz guvernerjeva hči!” je vzkliknila Klara ter ga sunila od sebe.
“Da, pri Bogu, prav imate, lepa deklica, zelo se brigam za to, kajti hči guvernerja more plačati na vsak način precejšnjo odškodnino. Semkaj, fantje, pomagajte malo, kajti močna je kakor mlada srna. Ne brigajte se za vodo. Vrzite sode zopet v vodo. Imamo plen, ki je vreden, da ga vzamemo seboj.” Klara je glasno vpila. Toda zamašili so ji usta z žepnim robcem ter jo prenesli v čoln, ki je nemudoma odplul nazaj k ladiji.
(Dalje prih.)
Alderman Anton Nemanich,
glavni maršal o priliki blagoslovljenja nove slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111., v nedeljo, dne 15. t. m.
Cenena vožnja po Santa Fe.
Od 15. sept. do 31. oktobra ho Santa Fe železnica prodajala cenene tikete do zapadne Colorado, Utah, Wyoming, Montana, Washington, New Mexico, Arizona, Nevada, California, Alberta, British Columbia. Hodite vprašat Santa Fe agenta za nadaljne podrobnosti, če mislite potovati do katerega teh krajev. H. C. Knowlton, agent.
4H4
Ali se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate? J
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri'letine na istem polji.) vsako leto, katere lahko kupite po zelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji ? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest C6) tednov '• Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke’: O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite 'zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično.
G. A. PARK. General Immigration and Industria! Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO.
LOUISVILLE, KY.
F. KORBEL & BROS
prodajal c 'vina odi in žganja
trte
Sonoma Oo. Caiiiomia.
Vbodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 Sf.
TELEFON! HO CANAL.
PetriC & Legan
209 Indiana Street, Joliet, Illinois
N. W. Phone 703
Slovenska * gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred kiatkrm že dobro-poznano gostilno ter se priporo-I čam vsem v obilen obisk.
E.PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
*99
Izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
999
Posebnost je P&le Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Velik jezik in veliko slovstvo.
Pod naslovom “A Great Language and a Great Literature” je ‘The Chicago Record Herald’ objavil sledeči članek:
Eno mesto Krapotkinove izborne, obsežne in čarobne knjige “Russian Literature” (rusko slovstvo) so oee njevalci in tolmači neštetokrat navajali. Isto se tiče svoj štev ruskega jezika, ki ga povprečni človek brez dvoma smatra barbarskim ali divjaškim, sirovim, okornim in težko priučljivim. Pač ni dvoma, da nudi ruščina odrastlim tujcem dokaj težav, in iz tega vzroka se lahko reče, da jih ho malo sledilo dobromišlje-nemu nasvetu navdušenega obzornika londonskega ‘Saturday Review’ in proučavalo ta jezik v s vrbo, “da «itajo rusko prozo in rusko poezijo v izvirnikih”. Ampak ostali pridevki so skrajno nepravični in neo-.snovani.
Bogastvo rusko v besedah, piše princ Krapotkin, je čudovito. ‘ ‘Mnogotera beseda, ki stoji sama za izra-ženje kake dane misli v jezikih za-padnih, ima v ruščini tri ali štiri na-mestke, jednakovredniee za prevajanje raznih otenjav ali recimo stopenj iste misli. Njena gibčnost za prevajanje je taka, da v nobenem drugem jeziku ne najdeš enakega števila prekrasnih, pravilnih in resnično pesniških prevodov tujih pisateljev. Longfellow, Schiller, Shelley in Goethe, da ne govorimo o ljubljencu ruskih prelagateljev, ki je Shakespeare, so enako dobro prevedeni v ruščino.” Jezik ruski, nadaljuje Krapotkin, se istotako lahko prilagodi mračni nedoločnosti nemške metafizike in filozofije, kakor jasnim, mičnim, živim stavkom najboljših franooskih stilistov ali piscev-ume-teljnikov.
Da ne bo Krapotkin na sumu narodne prevzetosti, bodi povedano, da so tuji pisatelji, ki so popolnoma znali ruščino, kakor De Vogue in Anatole Leroy-Beaulieu, govorili z enakim občudovanjem o njej kot prevodilu vseh oblik misli in vseh stopenj in tenkih razločkov v izražanju.
Ce je jezik velik, ga je popolnoma vredno tudi slovstvo, koje nam je dal. Rusko slovstvo, kakor dokaže čitatelju Krapotkinova pravočasna in sijajna knjiga, je samo malo znano vnanjemu svetu. Nekateri pisatelji so prevedeni, in ves svet čisla bajno milino Turgenjeva ter Bilo in razbornost Tolstega. Potem Gorkega in še nekaj drugih, in to je vse. In vendar je na tucate romanopiscev, dramatikov, pesnikov, kritikov, duhovitih leposlovcev, katerih spisi so skoraj istotako lepi in tako izvirni, in o katerih naj bi omikani sloji na zapadu vsaj nekoliko vedeli. Najboljše povesti Gončarova, Pisemskega, Pomjalovskega, Mordovčeva bi jako ugajale in zanimivo pojasnile rusko življenje. Narodne pripovedke, ki jih je kar v izobilju, še niso do-taknjene po prelagatelju v angleščino. Ruska satira (zabavljica), bogato polje, je docela neznana, kakor i raška drama.
Sedaj, ko obljublja poraz v napadalni in nepotrebni vojni preustroji-tev Rusije do svobode, reform in napredka, naj bi se prelagatelji in založniki obračali do skritih zakladov ruskega slovstva; potem bi želi hvaležnost vseh ljubiteljev lepoznan-stva, ako bi jim te zaklade odkrili. Zanimanje za ruske stvari bo naraščalo, pa ne bo obledevalo, kakor vsled mnogih lažnjivih brzojavk.
NAVIHANI POTAPLJALEC.
Novodobna sužnost.
Mnogi moški in ženske, na videz svobodni, so resnično sužnji svojih prebavil. “Tega ne smem jesti”, “Želodec mi dela stisko”, “Žrtev neprebavnosti”, “Krči so me lomili, da sem skoro umrl”,-----to so iz-
razi, ki jih slišite od sužnjev želodčne bolezni. Veliki novodobni re sitelj je Severov želodčni grenčec — izborno zdravilo, ki vedno ozdravi. P-. K. Mineš iz Clarksburga, W. Va., piše:	“Bolehal sem na
želodcu, imel krče in bolečine, pa nič slasti. Severov grenčec me je okrepil, očvrstil. Vsakomur v Združ. državah ga priporočam, ki boleha na želodcu.” Cena 50o in $1.00. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Razsodnik (z broda): “Torej, čemi prijazno zalučite tisti obroč, ga položim v vodo—
—“tako. Ko Vam dam znamenje, se pogreznete v vodo in prikažete skoz obroč. Ena, dve, tri!
‘Ta pa zna, divno! Glejte, že šviga skozi. Ah —
— “tule je!”
IZ VSAKDANJOSTI.
Cilka:	“Sirovež! Tako nesramen je bil, da me je poskušal polju'
hiti; ampak na srečo je nekdo prišel vmes baš takrat.”
Copermca:	“Nič ne de, dragica, lahko mu daš drugo priliko.”
JQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXSOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih iilog je: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700.000 kron.

?<>*0+04-0+&*&*&*0+0*0+
Za kratek čas.
0+O*>O40«}+Oe<HO*O*Oi
Star dovtip.

Mestna hranilnica ljubljanska
je naj ve čji in najmočnejši slovenski denarni zavedite vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljnbljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagateJji ne morejo nikdar imeti nobene izgnhe. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljnhljansïa pluie y syoji palači y Presernoyih niicaîi
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOYA BANANA PO-DRUZNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
iooooooooooQooooooooocooooooooaaoooooc
JOUETJLL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telet. 26
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	....... 3 00	kron,
za $	43.00	  200	kron,
za $	204.50 ........... 3000	kron,
za $3023.75 ............ 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 31 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naprodaj se 4 lote
na voglu Hutchinson in Center
Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
Kjer toilm vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
fflAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOIMET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
Ne pozabite na naš
Električni mlin
“Pravi, da zna plavati deset vozlov na uro. Pa jih zna sploh razvozlati toliko?”
Kako koristita krava in vol.
Učitelj: “Milica, kalera žival j© najkoristnejša domača žival?” Milica: “Krava.”
Nato vzdigne Jekeles (Židov sin) roko, češ, da ve boljši odgovor.
Učitelj:	“No, ali poznaš še ko-
ristnejšo žival?”
Jekeles:	“Vol je koristnejši.”
Učitelj:	“Kako to?”
Jekeles:	“Za jednega vola si
lahko kupim dve kravi!”
Kako seje zgodilo.
Povabilo.
kadar imate za mleti kako žit« za krmenje živine ali pa tudi za svojo uporabo. Prodajamo vsakovrstno mleto žito na debelo in drobno. Obila zaloga sena, slame in krme za živino in perutnino.
V obilna naročila se priporoča
John Pubentz, lastnik,
203-205 Division St., Joliet, 111.
N. W. telef. 631.
Kupujte svoje cvetlice
in šopke pri
The Spot Cash
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
Hill Girt Vineyard
99
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in prepričajte!
se
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovo. Pino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Hitro pojasnil.

Miha:	“Ubogi Jaka! Ako ne
bi bilo zavoljo njegove žene, bi bil zapravil svoje premoženje v enem letu.”
Janez:	“Kako pa je bilo to?”
Miha:	“I no, ona je isto zapra-
vila zanj.”
Stephen Jakše,
— Box 77-
Croekett, Contra Costa Co.,Cal.
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Ezohange Street	Joliet
Župnik pride k sosedu, da bi ga za prihodnji dan povabil na koBilo. Ker pa nikogar ne najde doma, zapiše na listek:	“Gospod sosed J. J.
kakor tudi gospod kapelan sta za jutri k meni povabljena na kosilo.” List prilepi na vrata ter gre zopet domov. Gospoda soseda pa nista samo drugi dan, nego tudi prihodnje dni dohajala na kosilo. To se je župniku, ki ju je povabil le na je. den dan, čudno zdelo. Zato vpraša tretji dan svoja soseda, kako da mu tako pogostoma izkazujeta čast, ko ju je vendar pevabil le za jeden-krat. Gospod sosed pa mu odgovori, da najde vsak dan doma na vratih prilepljen listek:“... sta za jutri k meni povabljena na kosilo.”
Gospodinja:	“Prinesel si mi
precej modro mleko zadnjič.” Mlekar: “Gotovo da. Saj pa redim samo modrokrvne krave.”
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $3 na leto.
"N \