ftev. 186.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta ,, n 13" za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— n pol leta „ „ 10-— n četrt leta „ „ 5 -U cn mesec „ „ «'/0
Zt poSIIJ. na dom 20 H na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
U Ljubljani, o sredo, M16. avgusta 1905.
flreHniŠttfO Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez Urganiaivu 'dtfor|S?e nad tlsParno). _ R0k0pis| se
ne vračajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen M za slovenski narod
Leto min.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat . • ■ • 11 » za trikrat .... 9 i, za vež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta Sl 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSl nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(InratiništMO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravništvu	naroi:n|no, Inserate In
reklamacije.
UpravnISkega telefona Stev. 188.
Delavski shod ii Mariboru.
Maribor, 13. avg. Vesel in zgodovinsko važen dan je bil v nedeljo, 13. t. m., za spodnještajerske in koroške slovenske katoliške delavce. Trda skorja pomislekov in zaspanosti je predrta. Vršil se je v „Narodnem domu" veličasten shod zastopnikov spodnještajerskih katoliških delavskih diuštev ob obilni udeležbi.
#
Gospod Iv. N. Gostinčar otvori shod in pravi, da delavska organizacija zato tako počasi napreduje, ker nimamo delavci stika med seboj, ker se ne poznamo. Z veseljem pozdravlja navzoče in jih poziva na skupno delo.
Predsedstvo shoda je bilo sledeče sestavljeno: Predsednik g. dr. A. P. Korošec, urednik, podpredsednik g. F. Lavrinc iz Prevalj in g. Gornik, predsednik delavskega društva v Puščavi, zapisnikarja pa g. M. Č a g r a n , predsednik izebraževalnega društva v Studencih prt Mariboru in g. B r v a r , predsednik katoliškega delavskega društva v Prevaljih na Koroškem.
Gospod dr. Korošec pozdravi zastopnike društev, in sicer: Katol. delavskega društva v Prevaljih na Koroškem, Kat. delavskega društva v Puščavi, Katol. delavskega društva pri av. Kunigundi na Poh. Del. katol. slov. izobraževalnega društva v Studencih pri Mariboru in Kat. del. društva v Mariboru.
K prvi točki „Delavsko zavarovanje" govori g. Iv. N. Gostinčar in priporoča sledečo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta:
Shod izreka vladi priznanje, da se je vendar enkrat začela pečati s tako potrebnim in toliko zahtevanim zavarovanjem za starost in onemoglost Ta načrt pa ne odgovarja potrebi in pravicam delavstva, zato odločno ugovarjamo proti temu, da bi imeli v načelstvu delavci in delodajalci enako število glasov, da vlada imenuje predsednika v razsodišče, in da obstoji vrhovno razsodišče iz samih državnih administrativnih uradnikov. Zahtevamo pa, da se odstrani razredna ločitev, ampak da občine, ki bodo po tem zakonu zelo razbremenjene, plačujejo za delavce, ki imajo manjše plače. Vsi zavaro vanci naj imajo enake dolžnosti in enake pravice. Zavarujejo naj se tudi tisti dninarji, ki niso čez tri dni v eni službi, obveznost zavarovanja naj se določi tudi za tiste, ki imajo čez 200 kron mesečne plače. Prote stiramo tudi odločno, da bi ostajale še nadalje podjetniške bolniške blagajne, ki so največkrat na škodo delavstvu. Zahtevamo, da se preskrbi tudi primerna pokojnina vdovam in sirotam. Tudi kaznjence, ki niso premožni, naj vlada zavaruje. Zahtevamo, da naj bo načelništvo sestavljeno iz delavstva in da bo vsaka narodnost zastopana.
K drugi točki » Delavska organizacija" govori g Iv. N. G o s t i n -č a r in priporoča sledečo resolucijo:
Shod priporoča ustanavljati delavska društva, kjer jih še ni. V ta društva naj se spejemajo delavci in delavke. Delavska dru štva naj prirejajo redna predavanja in shode. S predavatelji in govorniki naj si pomagajo medsebojno sosedna društva. Brez socialnega pouka in govorniškega tečaja naj bi ne smelo biti nobeno delavsko društvo, ker le na ta način je mogoče vzgojiti sposobnih govornikov in govornic, agitatorjev in agi-tatoric, brez katerih je samostojna delavska organizacija nemogoča. Tudi delavke morajo biti članice delavskih društev Delavke naj imajo svoj oddelek v društvu, ki naj ga rodijo popolnoma samostojno. Društvo naj vzgoji ženske govornice, skrbi naj za pouk v gospodinjstvu, ženskih ročnih delih in v vzgojevaniu otrok. Vsi člani in članice naj imajo enake pravice.
Gosp. Medvešček, zastopnik kat. delavskega društva v Mariboru, želi, da naj delamo skupno vsi za enega in eden za vse. Ce bomo edini, bomo lahko kaj d< segli, sicer pa nič.
Gosp. Lavrinc Ferdo, zastopnik kat. delavskega društva v Prevaljih na Koroškem, meni, da na Koroškem ni ustanavljati strokovnih društev, ker je ljudstvo še premalo probujeno. Priporočal je, naj si tudi društva pri knjižnicah medsebojno pomagajo. Mnogo je društvenih knjižnic, katere so člani že po dvakrat prebrali, medtem, ko drugo društvo nima enakih knjig. Poročal je tudi o delovanju knjižnice kat. delavskega društva v Prevaljih, ki je lansko leto raz-posodila nad 2200 knjig, kar je veselo znamenje posebno radi tega, ker v Prevaljih ni šole, kjer bi se otroci učili slovensko brati, ampak sami se iz zanimanja do knjig in časopisov vadijo slovenskemu branju. Predlagal je sledeči dostavek k resoluciji, katerega je z veseljem podoiral g. poročevalec in ki je bil z resolucijo vred enoglasno sprejet:
Delavska društva naj že prebrane knjige zamenjajo z drugimi društvi, ki jih še ni-; majo.
G. d r. A. P. K o r o š e c govori o i z-; s e 1 j e v a n j u. Mnogokrat je vzrok izse-i ljevanju lahkomišljenost, mnogokrat pa tudi i agitacija dobičkaželjnih agentov. Naše ljudstvo ne premisli, da ne pozna krajev, kamor gre, in največkrat se mnogim na ptu-jem še slabše godi nego doma. Tudi Štajerci se radi selijo čez morje, ali pa tudi po ! nemških krajih. To je bolezen, ki se mora ozdraviti le po organizaciji. Društva naj svare svoje člane pred izseljevanjem in jim dokažejo, da potom organizacije tudi doma lahko pridejo do boljšega kruha. Ce se pa kdo hoče izseliti, naj se obrne na »Rafaelovo družbo" v Ljubljani, ki mu bo pomagala, da ne bo oškodovan. Predlagal je primerno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
G. I. N. Gostinčar poroča o zlobni agitaciji soc. demokratov in nemških naci-jonalcev „Proč od Rima". Ako hočejo so-cijalni demokratje biti pošteni naj izvršujejo svoj program, ki pravi, da je vera privatna stvar. Predlagal je sledečo resolucijo, ki je bila brez debate sprejeta:
Shod izjavlja, da se ne more pridružiti socialno demokraškemu pozivu, da se delavstvo pridruži gibanju »Proč od Rima", ker ne uvideva v tem gibanju nobene koristi za delavstvo in ne mara, da bi se delavstvo izkoriščevalo za agitacijo, ki je že falirala v drugih stanovih.
G. dr. Karoš.ec je poročal o boju proti pijančevanju in predlagal resolucijo: Shod poživlja vsa delavska društva na najodločnejši boj proti pijančevanju in priporoča za najuspešnejše sredstvo proti pijančevanju abstinenco. Po zgledu angleških delavskih društev, naj bi bili voditelji in voditeljice slovenskega delavstva abstinenti, oziroma abstinentinje O boju proti pijančevanju naj se vrše predavanja. Brez absti-nenčnega krožka naj bi ne bilo delavskega društva na Slovenskem Posebno naj se pa gleda na to, da se omeji vživanje žganja, ki je najhujša šiba za vsak narod.
G. I. N. Gostinčar je poročal o časopisju. Posebno potrebujejo delavci strokovnih listov. Snuje se »Delavski list", strokovno glasilo slovenskih delavcev. List bo jako obširen in za slov. kršč. soc. delavce največjega pomena. Zato je potrebno, da ga ima in bere vsak zaveden slovenski katoliški delavec. Najbolje bi bilo, kjer se to dd, da ga društvo obligatno vpelje med svojimi člani in članicami. Predlagal je sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
Ker so knjige in časopisi podlaga in edino sredstvo, po katerem se morejo delavci izobraževati, zato shod nujno priporoča, da naj vsako delavsko društvo ima lepo in dobro urejeno knjižnico strokovne, poučne in zabavne vsebine. Priporočajo se pred vsem dobri slovenski kat. časopisi in
posebno naj bi vsa delavska društva novi strokovni delavski list obligatno vpeljala med svojimi člani.
G. dr Korošec potem poroča, kako velikansko škodo dela delavcem konkurenca kaznjencev.
Shod odločno protestira proti temu, da se kaznjenci uporabljajo za dela, ki izpodrivajo poštene delavce. Kaznjenci naj se le poboljšujejo in izobražujejo, ne pa odjedajo kruh poštenim delavcem.
Predsednik kat. del. društva v Preva ljih g. B r v a r pozdravi shod, ki naj ob rodi mnogo sadu.
Predsednik izobraževal, društva Cagran v Studencih pri Mariboru prinaša iskrene pozdrave vrlih članov tega društva. Doslej smo bili razcepljeni in nismo se medsebojno poznali. Ta shod, ki je prvi naš skupni sestanek, naj bo trdna podlaga našega skupnega delovanja, da dosežemo svoj smoter!
Predsednik „K d. d. v Puščavi" g. G o r -n i k želi, da naj se bije odločen boj proti slabemu časopisju, posebno še proti pogubnemu „Stajercu\
Vsi predlogi so bili navdušeno sprejeti.
Zastopnik kat. del. društva v Mariboru želi, da se vrši redno vsako leto sestanek zastopnikov štajerskega in koroškega slovenskega delavstva. Cas in kraj se določi na shodu, ki tudi izvoli odbor za priprav-ljavna dela prihodnjemu shodu in izvršitev sklepov na shodu. — Sprejeto.
V pripravljavni odbor za prihodnji shod ki se bo vršil drugo leto najbrže v Prevaljih na Koroškem, so bili na predlog g. I. N. Gostinčarja izvoljeni sledeči gospodje: dr. A. P. Korošec, predsednik kat. del društva v Puščavi' Gornik, predsednik kat. del. društva v Prevaljih na Koroškem B r v a r in predsednik izobražev. društva v Studencih pri Mariboru M. Cagran.
Na shod je došlo več pozdravov in sicer:
Rogaška Slatina. Prisrčen po zdrav! Žslim božiega blagoslova in najbolj šega uspeha. — Z i č k a r.
Ljubljana. Uredništvo „Slovenca" pozdravlja Vaš sestanek. Z združenim de lom do uspehov!
L j u b 1 j a n a. Naj bi bil današnji se stanek povod h krepkejši krščansko - soci-jalni organizaciji spodnještajerskega slovenskega delavstva. — Kršč.-socijal-n a Zveza
Kamna gorica. Živeli zavedni slovenski delavci. — Delavsko bralno društvo v Kamni gorici.
Jesenice. Na shodu delavskih društev zbranim bratski pozdrav! Z Bogom na delo. — Katol. delavsko društvo na Jesenicah.
P o d 1 j u b e 1 j (Koroško). Shod delavskih društev iskreno pozdravlja Gregorij Spase, predsednik delavskega društva v Po^ ljubelju.
Prisrčen pozdrav je poslal organizator slov. delavcev na Kranjskem gosp. Josip Gostinčar.
Medvode. Bog blagoslovi štajerska delavska društva —-Brence, predsednik del. društva.
Vevče. S križem k zmagi! - Strokovno društvo Vevče.
poroča, da obsega 1. točka, sprejeta od mirovnih pooblaščencev, določbe o japonskem nadvladju na Koreji.
Včerajšnja seja.
Portsmouth, 15. avgusta. Današnja seja se je pričela ob 10. uri. Posvetujejo se o točki 4., ki se bavi z o d s t o -pitvijo poluotoka Liaotuna in ruskih najemninskih pogojih, ki naj preidejo na Japonsko.
Kaj se je sklenilo doslej.
Portsmouth, 15. avgusta. Reuter-jev urad poroča: Vsebina treh doslej sprejetih točk je ta le: Tfu sija prizna japonsko nadoblast nad Korejo. Japonska se zaveže, da pripozna dosedanjo korejsko dinastijo, si pa pridrži pravico, imeti prvo besedo pri upravi dežele. Ruska injaponska se zavežeta zapustiti Mandžurijo, spoštovati ondotno kitajsko nadoblast, vendar pa bosta skrbeli za to, da imajo v Man džuriji vse ondotne narodnosti iste pravice glede trgovine in obrti. Ruska injaponska odstopita Kitajski kitajsko vzhodno železnico južno odHarbina. Japonska naj se domeni s Kitajsko o povrnitvi stroškov, ki so jih imeli Japonci s popravljanjem te železnice.
Vojna odškodnina.
Berolin, 14. avgusta. IzNew Yorka poročajo: \Vitte poizveduje, kako so 1. 1871 odškodovali Francosko za angleške železnice. Baje je Rusija pripravljena plačati vojno odškodnino, bo pa odračunala stroške za bajkalsko železnico. Za mir zelo delajo za kulisami. Witte meni, da bodo konference trajale 24 dni.
Weihaivej.
Hamburg, 14 avgusta. „Hamb. Nachrichten" poročajo iz Peterburga: Rusija namerava pri mirovnem sestanku sprožiti vprašanje, kaj naj se zgodi z W e i -haivejem, ki je v angleških rokah in ki bi se moral izročiti Kitajski takrat, ko neha rusko gospodstvo v Port Artuju. Toda o Weihaiveju so se že davno zmenile An gleška, Japonska in Kitajska. Japonska se je namreč obvezala, da pri mirovni konferenci ne bo dopustila razgovora o tem vprašanju.
Rusko-lnponskn vojsko.
Tri točke mirovnih pogajanj rešene.
Portsmouth, 15. avgusta. Pogajanja so se nadaljevala v ponedeljek. Sato je izdal sledeče uradno obvestilo: V popoldanski seji 14. t. m. smo se pogovarjali e točki 2 in 3 japonskih predlogov in smo jih rešili. Ob 6. uri je bila seja sklenjena. Prihodnja seja bo v torek, 15 t. m., ob pol 10. uri. Reuterjev urad pa poroča: Točke 2 in 3 obsegajo od s t opite v Mandžurije in železnice južno od Harbina. „Petit Parisien« pa
Premirje.
Portsmouth, 15. avgusta. (Reuterjev urad.) V Mandžuriji vlada dejanjsko premirje. Ojama Lineviča ne bo izzval, ker bi Japonska izgubila ves svoj ugled, ako bi sedaj povzročila bitko.
Linevič poroča.
Peterburg, 14. avgusta. Brzojavka Lineviča od 13. t. m. poroča : Japonce, ki so 11. t m. napadli naš defilč pri Jandilinu, smo zvečer vrgli nazaj. Včeraj zjutraj so Japonci zopet prodirali po mandarinski cesti, zahodno in vzhodno od železnice. Japonci so prišli do našega deflldja na južnem robu doline, ob 11. zjutraj, pa so bili odbiti. Zahodne oddelke smo že preje odbili in zasledovali. Japonci so se umaknili na svoje postojanke.
Japonci na Sahalinu.
Tokio, 14. avgusta. Admiral Katao-ka je odposlal bojno ladjo, da zasleduje Ruse ob južni obali bunaihske luke. Po dve-urnem boju so se Rusi udali četrtek zvečer. Japonci so odvedli 1825 ujetnikov v Ce-mulpo.
Rusi se umikajo.
Tokio, 14 avgusta Rusi se umikajo za reko Tumen in se hočejo izogniti bitki v Severni Koreji. Ta vest še ni potrjena.
Linevič obolel ?
Peterburg, 14. avgusta. General Linevič je težko bolan. Baje ga je izdelala huda vročina.
Nemiri na Koreji.
Pariz, 14, avgusta. Iz [Sangaja poročajo, da so v Koreji izbruhnili resni ne miri proti japonskemu nadvladju. Japonci so zaplenili vso riževo žetev. Prebivalci bežije trumoma v gorč.
Preiskava o kapitulaciji Port Arturja.
Dunaj, 13 avgusta. Komisija, ki preiskuje vzroke kapitulacije Port Arturja, je v Tokiu storila pri japonski vladi korake, naj bi ista začasno odpustila na Rusko vjete generale Smirnova, Folka, Bjelega in Niki-tina. „Sin Otešestva" poroča, da je japonska vlada izjavila, da je pripravljena na častno besedo popolnoma odpustiti na svobodo omenjene generale. Generali Fock, Smirnov, Ni-kitin in Bjeli so baje že dobili tozadevni ukaz.
Zakaj še ni izšel proglas za ljudsko zastopstvo?
Peterburg, 14. avgusta. Proglaše-nje carjevega ukaza za sklicanje ljudskega zastopstva so odložili, kakor se zdi, najbrže vsled tega, da se prej izve, kako se bodo vršila mirovna pogajanja.
Kriza v mladočeškem klubu.
„Pozor" poroča, da namerava poslanec Stranskij vsled zadnjih dogodkov odstopiti kot drugi podpredsednik mladočeškega kluba. „Cas" pravi, da bi to ne bilo čudno, ker je Stranskij že od nekdaj bil v nasprotju s poslancem Pacakem in Kramarem. Ta dva sta posebno delala zoper Korberja in za Gautscha, medtem ko Stranskij ni bil nikdar navdušen nad Korberjevem padcem in tudi ni hotel nič zaupati Gautschu. Od ločitev bo seveda šele padla, ko se snide parlament Ako grozi posl. Stranskij z izstopom iz mladočeškega kluba, je to go tovo storil, ker ve da je v klubu več poslancev njegovih misli.
Ogrska kriza.
„Az Ujsag" meni ob priliki konference Štefana Rakovszkega pri vladarju, da se naj vprašanje e znakih v armadi reši kar tako, da se napravi dvoglavnega orla na čaki in sabljini ročki vojakov skupne armade, pri ogrskih polkih pa naj imaje ogrske grbe. „Egyetčrtčs" prinaša sledečo senzacionelno vest: Vojna uprava izkuša na vse mogoče načine, da bi dobila vojakov. Izslužene vojake je mogoče pridržati le do novega leta Na njihovo mesto bi se morali vpoklicati nadomestniki. A tem ni mogoče izročiti po-zivnic. Sedaj si izkuša vojna uprava edpo-moči s poizkušno mobilizacijo. Ta se proglaša s plakati. Ko so ti nabiti, se mor-jo zglasiti vsi reservisti in nadomestniki pri svojih polkih. Ko pridejo, jih bodo pridržali v službi, kolikor jih bo treba, ostali se bode vrnili domov.
Cesarju so vzeli lov na Ogrskem.
V soboto se je vršila dražba lovskega revirja Goiolle na Ogrskem, ki ga je že dolgo imel v najem dvor. Med prebival stvom se je opažalo že dolgo gibanje, naj se kraljevemu dvoru vzame lev. Pri dražbi je kraljevi nadlovec S t e f e 1 k a ponudil takoj 1000 K, nakar je ponudil poslanec Hedervary 2000 K. Nadlovec je obljubil sedaj 2500 K, ko je to opazil peslanec Hedervary, je stavil predlog, naj občina vzame v pogoje, da se lov ne sme izvrševati, ko je navzoč dvcr. To so odklonili. Na to so napadali nadlovca, češ da je surov in brutalen s prebivalstvom. Ko je slišal nadlovec ta oč tanja je dejal: „To je demonstracija proti Dunaju!* in odšel. Na to je dobil lovsko pravico poslanec Hedervary za 2500 K.
Predsednik francoske republike.
Pariz. 14. avgusta. Francoski predsednik Loubet je v Valence sur Rhone govoril o armadi. Obsojal je delovanje tistih, ki izkuša jo napraviti med vojaki razdor in povdarjal važnost armada, ki j<* Francija sedaj tako potrebuje. Djjal je tudi, da bodo nove cerkvenopolitične postave skrbele za to, da bode versko prepričanje vsakogar spoštovano.
Ljudsko glasovanje na Norveškem.
Do včeraj opoldne je bil znan sledeči izid ljudskega glasovanja v zadevi ločitve švedske unne. 365997 oseb je glasovalo z da in le 182 z ne Rezultatov iz 12 okrožij še ni.
Preganjanje Poljakov na Pruskem.
Zaradi veleizdaje in skrivnih zvez so v pruski Sleziji zaprli velikopoliskega agita tona, nekega črevljarja Ivana W y c i s k a iz Zabrze Njegov tovariš Ivan Z e 1 e z n y je ušel. Zaslišanih je že nad 100 prič. Oba sta obtožena, da sta imela s tujine veliko-poljske zveze.
Probujenje Aziatov.
Nedavno se je vršil v Tokiu shod, ki so ga sklicali tokijski vseučiliščniki. Neki Hindostanec je predaval e probujenju Azije in o skupnosti vseh Aziatov, ki jo je vzbudil uspeh Japoncev v vojski z Rusijo. Zastopnik afganistanskega emirja je naglašal, da je bil afganistanski emir vedno natančno poučen o vojski. Neki kitajski vseučiliščnik je primerjal sedanjo vojsko s srednjeveškimi evropskimi vojskami. Neki japonski dijak js naglašal, da je Japonska med azijskimi državami to, kar so bile Atene med Grki. Shod so končali s kitajsko pesmijo, ki slavi skupnost vseh azijskih narodov.
Rusija in Perzija.
Vsled političnega približanja obeh držav je dosegla Rusija velik napredek na perzijskem trgu. Pred desetimi leti je Rusija imela sama 15% vsega vvoza v Perzijo, Anglija pa 70%. Zdaj je padel angleški vvoz na 27 5%, a ruski se je pa dvignil na 39 5%. A odslej sa bo ruska trgovina še znatno vzdignila, ker je izpeljana železnica do perzijske meje s progo Erivan Nahičevan Džulj-fa. Zdaj se pride lahko po železnibi iz sredine Rusije v Perzijo, in sicer je dolga pot iz Peterburga de meje 4.200 vrst, od Mo skve pa 3.600 vrst, te je 6 dni vožnje.
O J Džuljfe dalje bodo železnice nadaljevali po perzijski zemlji do Tavrisa — perzijske Moskve, ki je glavno trgovsko mesto. Koncesijo bodo Rusi pri sedanjem prijateljskem razmerju s šahom lahko dobili.
Zarota v Smirni.
V Smirni so odkrili veliko armensko zaroto. Našli so v armenskih hišah 80 velikih in 48 malih dinamitnih bomb; nadalje še načrt zu napade na razna javna poslopja. Prijeli so veliko oseb. To je vzbudilo vjil-dicu veliko razburjenje. Izdale se je odendot povelje naj se vršč v Smirni in v provin-cijah najstrožje poizvedbe. Pričakovati je mnogo aretacij.
Protestanska ,,strpnost" na Nemškem.
Kjer so na Nemškem protestantje v večini, tam so ti spoznavalci „prosvetljenega evangelija" tako fanatični, kot malokateri ruski pop. Posebno nestrpni so na Braun-schweigskem. Katoličani so prosili vlado, naj dovoli, da strežeta po bolnicah dve katoliški usmiljenki, prošnjo so pa odklonili, dasi smeje protestantske dijakonisinje streči po celi Nemčiji, celo v „črni" Bavarski in jim zato ni niti treba uradnega dovoljenja. Na Braunschweigskem morajo obiskavati katoliški otroci, tam, kjer nimajo svojih zasebnih šol, lutrovske šole, kjer pa ne sme poučevati katoliški katehet. V Schoningu katoličani celo ne smejo zidati lastne zasebne šole! Če hoče katoliški duhovnik na Braunschweigskem maševati, mora imeti izrečno vladne dovoljenje. V Blankenburgu, kjer je 1000 katoličanov in do zadnjega časa ni smel bivati kat. duhovnik, se dovolili šele pred par dnevi, da se sme ondi nastaniti samostojni dušni pastir. Tuji duhovniki, ki se hodijo na Braunschweigsko zdravit v ke-peli, ne smejo tiho maševa ti, da ne zapadejo strogi kazni. Ta prepoved za tuje duhovnike je bila dana šele pred tremi leti! Te je pač višek protestantske svobodoljubne vesti. Potem pa nemški pastorji, profesorji in ves liberalni meb po celem svetu kriči, kako so katoličani in jezuitje nestrpni.
Vaje italijanske mornarice.
Rim, 14 avgusta. 12 italijanskih bojnih ladij in več torpedovk ima velike vaje v sredozemskem morju. Vajam armade na kopnem prisostvuje tudi kralj.
Vstaja v Arabiji.
Poveljnik glavnih sil v Yemenu, maršal Feizi-paša, brzojavlja iz Man-zure, da so čete dne 10. t. m. pregnale vstaše iz Mefhaka. Po boju v okolici Seo-kelhamisa, ki je trajal do večera, so bili vstaši z velikimi izgubami razpršeni in čete so zasedle Seekelhamis.
Socialistiško gibanje v italijanski armadi.
Iz Rima poročajo, da v italijanski armadi narašča socialistiško gibanje. Nedavno je minister P e d o 11 i odredil, da se imaje pri vseh posadkah na Italijanskem izvršiti stroga preiskav a n j a. Pri tem so zaplenili mnogo kniig in pisem, ki so zelo obtežilna za vojake. Umirovljeni podčastniki so se pa te dni zbrali in zahtevali od vlade, da jim preskrbi obljubljene civilne službe.
Rusija.
Stavkujoča poljska mlade ž. Že tri nedelje traja stavka šolske mladine v Varšavi Menda bo stavka sedaj končana. Mladina sama je voljna obiskavati šolo in je že izdala »klic. naj se vrnejo vsi, ki so zapustili domovino.
Zidje na Ruskem. Witte se je j po mirovni seji posvetoval z nevvjorškimi finančniki do polnoči. Finančniki so Wit"ta nagovarjali, naj Rusija izboljša položajžidov.
Ruski car bo odstopil? ,Ber-liner Tageblatt* poroča iz Peterburga: Car je baje zelo bolan. Sicer nise resnična poročila o kaki vstaji v njegovi palači, pač pa namerava car odstopiti prestol sinu Aleksejevu Zanj naj vladajo trije veliki knezi, med njimi Konstantin Konstantinovič.
Med vojaštvom. Polkovnik Avenarius, poveljnik gardnega kira-sirskega polka, kateremu načeljuje carjeva mati, je v pijanosti zabodel nekega vojaka svojega polka. Stvar so hoteli zakriti, pa je prišla v javisost. Zato je odrejena preiskava. V Krasnem Selu se pojavlja med vojaki uporno gibanje
Kongres kmečke zveze 22 gubernij, ki se je vršil v Moskvi, je sklenil zahtevati za volitev ljudskih zastopnikov občno, direktne in tajno volilno pravico, počenši od 20. leta brez razlike spola, potem zastopstvo z zakonodajno oblastjo, nadzorstvom nad financami in upravo ter osebno nedotakljivostjo poslancev. Kongres smatra za nujno, razši riti kmečka posestva, upeljati obvezni brezplačni ljudskošolski pouk in ustanoviti ljud ske knjižnice.
Poljski odličnjaki zaprti. Iz Varšave poročajo: Henrika Sinki e v i c z a , grofa Zamojskega, Tieszkieviča inPlaterater več drugih plemenitašev so zaprli v lastna stanovanja, ker so prvi podpisali protest proti ministrskemu odloku o reformah na Poljskem.
Protižidovski nemiri. Iz Ne-vela poročajo: Tu je prišlo do protižidov-skih nemirov. Ko je policija hotela razgnati izgrednike, so vrgli izgredniki med njo bombo, ki je ranila nekaj policajev in drugih ljudi. — VKerčuso hudi protižidovski izgredi. Množica pleni po hišah in prodajalnah. Mnogo židovskih rodbin je zapustilo mesto.
Pobjedonoscev pri carju. Car je sprejel Pobjedonosceva, ki mu je izročil spomenico.
Veliki nemiri. Iz Rige poročajo, da se v Kurlandiji godijo veliki nemiri. Iz gredniki p e ž i g a j e setev in zaloge živil. Kmetje beže. Na Anenburškem so zapalili carjevo podobo, listine in poštne vrednot-nine.
Obsedno stanje. Generalni guverner Maksimovič se je posvetoval z vsemi civilnimi in vojaškimi oblastmi, naj li preglasi na Poljskem obsedno stanje ali ne. Najbrže bodo obsedno stanje proglasili.
Ustava na Ruskem.
„Lokalanzeiger" poroča iz Portsmoutha: Ruski mirovni pooblaščenci so izjavili, d a je car v nedeljo podpisal razglas, ki skliče narodno skupščino. Razglas bodo ob ugodni priliki priobčili. Razglas je baje sestavil Pobjedonoscev (!).
Peterburg, 14 avgusta. Uradniki senata se dobili obvestilo, naj se pripravijo na razglasitev ustave. Državna tiskarna pričakuje rokopisa vsak čas. Najbrž so došla od Witteja obvestila, ki zahtevajo hitro pre-glašenje ustave.
Dnevne novice.
Občni zbor „Katol. tiskovnega društva'1 se vrši jutri ob 10. uri
dopoldne v pritličju knezoškofijske palače.
Imenovanja. Za sodnijske tajnike so imenovani: sodni pristav Alojzij Žebre v Radovljici za Ljubljano, sodni pristav dr. Anton Skumevic za nadsodišče v Gradcu. Za okrajne sodnike se imenovani: sodni pristav Franc R e g a 11 y v Kamniku za Metliko, sadni pristav dr. Jakob D o 1 j a n v Črnomlju za Žužemberk. Za namestnika državnega pravnika se imenujeta sodna pristava dr. Anton K r e m ž a r v Ljubljani in dr. Theobald Konig v Gradcu za Celovec, Prestavljen je okrajni sodnik Avgust Modrinjak iz Žužemberka v Maribor, sodni pristav dr. Friderik B r a č i č iz Ptuja v Celje in sodni pristav Adolf L e d e n i g od graškega dež. sodišča k nadsodišču v Gradcu.
VI. sestanek katoliškega narodnega dijaštva sklicuje .Slovenska dijaška zveza" v Ljubljani ter se sestanek vrši dne 21., 22. in 23. avgusta t. 1. Spored: Ponedeljek, 21. avgusta: Zvečer: Ob polu 8. uri pozdravni večer v salonu Hafnerjeve restavracije, Sv. Petra cesta 47. Torek, 22. avgusta: Dopoldne: Ob 8, uri v cerkvi Srca Jezusovega skupna sv. maša.
Ob 9 uri I. redni občni zbor .Slovenske dijaške zveze" v »Rokodelskem domu«, Ko. menskega ulice št. 12. Dnevni red: 1. Cita-nje zapisnika ustanovnega shoda. 2. Poro. čilo od borovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. 5, Prememba pravil. 6. Slučajnosti. - Po do^ vršenem dnevnem redu se vršita sledeča re ferata: 1. Tov. phil. Ivan Dolenec poroča: »Naloge slovenske d i. jaške zveze". 2. Tov. phil. V a 1 e n -t i n Rožič poroča: .Organizacija slovenskega dijaštva". Popoldne: Ob 3. uri predava tov. phil. Mar. tin Malnerič: „Duh našega gi. banja". Po tem predavanju se vrši zborovanje, h kateremu imajo pristop samo redni člani »Danice" in .Zarje". Zvečer: Ob 8. uri se vrši komerz s petjem na vrtu Hif. nerjeve restavracije. — Sreda, 23 avgusta: Jzlet.
„Proč od Rima!" »Slovenski Narod" je torej razvil zastavo .Proč od Rima!" Isto pesem poje v socialdemokra-ških .Našili zapiskih" dr. Lončar, realčni profesor v Ljubljani. Prestavil je iz češčine siln® konfuzen, uprav histeričen članek, v katerem se priporoča »verski preporod v smeri reformacije, zlasti Bratovstva, v duhu stremljenj najnaprednejših in najbolj duševnih novih ljudi. Torej nova »bratovščina"! Dr. Tavčar in dr. Lončar bosta nova .brata". »Napredna in duševna" sta že, samo »nova" nista in originalna tudi ne. V isti številki »Naših zapiskov" se zopet dokazuje, da je človek nastal iz opice in se pogreva že davno ovržena bajka o »človeški opici". Lepa »bratovčšina*!
Nevarno je obolel gorenjeavstrij-ski dež. glavar dr. E b e n c h e c h.
Nadškof Stadler se je na otoku Krku popolnoma ozdravil od svoje bolezni. Te dni je zapustil otok po več ko 4ieden-skem bivanju ondi. Sel je v Atene, odkoder bo nadaljeval potovanje preko Soluna, Carigrada, Kenštance in Bukarešta. Začetkom septembra se vrne v Sarajevo.
Drugo Riomanje. Slavnemu uredništvu »Slovenca" v Ljubljani. Podpisana izjavljata, da je v dopisu »Slov. Naroda" z dne 12 avgusta 1905, št. 184, z napisom : .Drugo Ricmanje", vse zlagano, razun tega, da so nekateri občani v nedeljo, dne 6. t. m., ko ni bilo služba božje v St. Vidu, šli v domačo cerkev molit rožni venec in litanije in da je k tej molitvi pozvonilo. Popoldne je bilo med župnikom in občani dogovorjeno, da ob tacih slučajih, ko v St. Vidu ne bi bilo službe božje, bi tisti, ki v sosedno faro ne morejo k sv. maši, prišli v cerkev molit. K tej molitvi ne bo zvonilo, da se drugi ob takem zvonenju ne motijo. Posebej še obžalujeta, da se depisnik — ki nikakor ni šentvidski občan — neljubo dotika tudi gg. frančiškanov iz Kamnika, ki nam opravljajo zdaj službo božjo (dokler v Št. Vidu ni duhovnika), kedar jim je le mogoče. Na Brdu, dne 14. avg. 1905. Matija Slak, župnik ; Janez Novak, župan.
Nemščina v slovenskih ljudskih šolah na Kranjskem. O tem prinaša »Popotnik" daljši članek, v katerem pravi:
»Na čisto nemških šolah se je učil učenec po šestletnem šolanju v vsakdanji šoli onih glavnih predmetov v 3 in 4. razredu 66 a po osemletnem 99 tedenskih ur. Na naših slov.-nemških pa se jih je učil po šestletnem šolanju le 46 in po osemletnem le 69 tedenskih ur, ker je moral v prvem slučaju žrtvovati nemščini vsega skupaj 30, a v drugem celo 45 tedenskih ur. Naši slovenski učenci morajo torej žrtvovati nemškemu pouku več kot tretjino svojega dragega časa, a z ozirom na težkoče nemščine gotovo polovico svojih duševnih meči! In sedaj smelo vprašam: Bi-li ne bila predrago plačana nemščina, pa da se je učenec tudi res nauči toliko, kolikor predpisuje učni načrt? Ni li res nemški pouk potrata duševnega in materijelnega kapitala našega ljudstva ?"
Clankar (F. Ivane) svetuje, naj se uvede nemščina kot neobvezen predmet na istih šolah, kjer je bila dosedaj obvezna in za tiste učence, kojih starši to zahtevajo. Tako bode ustreženo vsem na edino pravični način samodoločbe.
—	Narodove laži. Iz S t. Vida nad Ljubljano se nam piše: Nedavno je poslalo neko duševno revSe nesramen dopis o našem č. g. kapelanu v „S1. Narod". D o t i č n i dopisje dopičice zlagan. Ves St. Vid je ogorčen nad gr dim dopisunom, ki ga vse dobro pozna, da se za bežje in cerkvene zapovedi (zlasti za prvo) bore malo briga. Naj naj preje poskrbi sam zase in ne obrekuje na tako podel način gospoda, ki se mu ne more v onem oziru oči ati najmanjša stvarca. Naj dokaže svojo trditev, sicer bo znal še obžalovati svoj nepremišljeni korak 1 Dotične ljudi, ki je verjamejo „Naredu", iz vsega srca po-milujemo! Za onega revčka pa prosimo Bega, da bi se ga kmalu usmilil!
—	Deželna učiteljska skupščina v Ljubljani. „Ucit Tovariš" je naštel razne težnje učiteljev v treh člankih. Zadnjič jako ostro kritizira šolske nadzornike, katerim obeta, da jih bodo pri skup ščini postavili na zatožno klop Glede nastopa pri skupščini pravi: »Živimo v času, ko je treba ne samo trkati, temveč p o š t e n o ropotati, da slišijo tisti, ki jih kličemo. Govorili smo odkritosrčno, sedaj pridejo dejanja!" Bomo videli, ali bodo liberalni učitelji držali besedo!
—	Pazite na otroke! Iz Novega mesta nam poročajo: V nedeljo, dne 13. t. m. popoldan proti 7. uri se je ponesrečil Ma lenšekov deček star okoli 8 let ko je nam reč jahal konja. Menda je šel k studencu konje napajat in ko je že nazaj jahal še zdrav in čvrst, ga je vrgel konj dobra dva metra v stran. Ostal je v nezavesti. Ljudje, ki so žalostni prizor videli, so hitro prihi teli k nezavestnemu in ga močili z mrzlo vodo. Prebil se je na desni strani glave pri senci. Prišel je kmalu k zavesti. Nato so ga nesli domov k žalostnim starišem. Torej še enkrat opozarjamo: „Pazite na otroke
je ubila v Barbertonu Slovenca Franceta Zajca, doma iz Sodražice. Bil je takoj mrtev. — U b i 1 je neznan zločinec v Tonopah v Nevadi 26 let starega Slovenca Jož. Dvor n i k a.
—	Goriški mestni svet. Za
podžupana sta izbrana Bombig in Battistig. Petronio ostane pri svoji odpovedi. Dovoli se izrednega kredita 8000 K za nastanjenje vojaštva.
—	Demonstracija v Sara jevu. Trgovec Maksrn Ponjatovid v Sarajevu je te dni izobesil mažarsko zastavo. Vsled demonstracije mladine jo je moral odstraniti.
- V konkurz je prišel trgovec g. Tomaž Majer v Boh. Beli.
denarjem podpirani, napravili obupen naskok na našo občino, ki se jim pa ni eb-nesel. Istina ostane, da že nekaj let sem ljudstvo ni zadovoljno z uradništvom c. kr. pošte na Skofeljci; vzrokov za to je več. Resnico je poročal »Slovenec", trdeč, da je nadučitelj dobil nos. „Narod" se sicer tega imena brani, a če mu je za blamažo znan boljši izraz, naj pa tistega rabi! Gospoda, nikar se ne trudite z umivanjem Punčaha, ga je že okr. šolski nadzornik dobro iz-
mil.
-Zakulisnik".
saj vidite koliko nesreč se dogaja in vse zato, ker se dosti ne pazi na male razposa-jenčke.
—	Sodalitas ss. Cordis trebanjsko dekanijo ima svoj shod v s r e d o 23. t. m. v Šentjanžu.
—	Vojaško veteransko dru št v o v Kranju priredi z meščansko godbo v četrtek bakljado, po bakljadi koncert na vrtu g. P. M a y e r j a.
—	Češka zmaga. Čehi so zmagali v Budjevicah pri volitvah r trgovsko in obrtno zbornico v I. in II. razredu. V III. razred« so zmagali Nemci s pomočjo Židov.
—	Na ulici v Trstu umorjen.
Po noči je bil po prepiru v neki restavra ciji na ulici zaboden LloyJov slikar Herman. Dobil je devet ran z nožem. Dva storilca
so prijeli.
—	Umrl je na svojem domu v Sorici pri Železnikih blagi in nad vse marljivi ma-rijaniški gojenec Rudolf Veber, dijak I. drž. gimnazije.
—	Konec dolge pravde. Spo razumljenje se je doseglo med grofom Co roninijem in mestna občino goriško glede Sp. Perivnika v Krombergu. Nesporazum ljenje in tožarenje je trajalo 18 let.
—	Ogenj je dne 10. t. m. napravil posestniku g. Engelbertu Stariju v Krškem 3000 K škode na njegovi hiši. Da ni zgorelo več, se je zahvaliti požarni brambi.
—	Jugoslovanska učiteljska zveza je imela te dni svoj občni zbor v Pulju. Navzočih je bilo okolu 180 „Zve zimh" učiteljev in 20 istrskih učiteljev. Po shodu so si udeležniki ogledali vojni ar zenal in puljske starine. Zvečer je bil koncert.
—	Draga železnica. Listi poročajo, da bo vlada jeseni vnovič prisiljena predložiti drž. zboru predlogo o novem prekoračenju kreditov za nove alpske železnice. Zato je odstopil sekcijski šef Wurmb.
—	Srbi v Trstu so otvorili srbsko šolo in nastavili gdč. Buhalov za učiteljico.
—	Otrok utonil v čebru. V
Kopru je nek 18mesečni otrok utonil v domači kleti t čebru polnem vode. Mati ga je pustila domd samega.
—	Ubeglilaškifinančni straž niki. Dva kraljeva italijanska finančna stražnika sta se 11. t. m. prijavila pri sodišču v Gradiški. Ubežala sta iz Medruzze, kjer sta bila prideljena tamošnji laški fi nančni straži.
—	Ukradena hranilnična knji žica. Mariji Airovnikovi z Dobrave je bila ukradena hranilnična knjižica glaseča se na ime Marije Liznikove. Knjižica ima št. 246073 in je na nji 400 K.
—	Velika Dolina. Pri občinskih volitvah dne 14. t. m. je kljub hudemu pritisku od nasprotne strani katoliškonarodna stranka sijajno zmagala v vseh treh razredih
—	Novice iz Amerike. N e -
varno poškodoval se je v rudniku Famrach Slovenec France Sterniša, Velik kamen mu je padel na glavo. — Strela
—	V Gorici se zbira vojaštvo. Predvčerajšnjim je došlo v G irico 180 reservistov 47 polka. Dne 21. tek. m. pride III. in IV. baterija artiljerijskega polka St. 8, dne 25. t. m. pa se bosta dva konjeniška polka nastanila v Ločniku, en lovski polk pa v Sv. Andrežu, dve kompaniji polka št. 87 pa v Sv. Petru.
—	Petrolej v Poljanski dolini. Kakor sme že poročali, so v Poljanski dolini nad Škofjo Loko našli petrolejski vrelec. Sedaj, pa se nam poroča, da so že vse ozemlje okrog pokupili izključno le domačini, ki bodo napravili ondi podjetje. Prebivalstvo ondi že rabi ta petrolej. Petrolej so zasledili že lani, a so mislili, da teče iz kleti nekega trgovca, kateremu sta se takrat razlila dva soda petroleja. Letos so petrolej zasledili drugje in ni nobenega dvoma več, da je ondi močan petrolejski vrelec. Ženske hodijo iz okolice zajemat dotično lužo v svoje škafe, doma pa posnamejo raz vodo lažji petrolej. Domačini-podjetniki naj pazijo, da ne pride vse to v roko kakemu tujcu.
—	Tajne prostitucija v Pulju
Puljska policija je prijela 30 žensk zaradi tajne prostitucije. 9 od teh je moralo v bol nišnico, druge so izgnali iz mesta.
—	Redko odlikovanje. C. kr ministrstvo za uk in bogočastje na Dunaju je z odlokom 11. julija t. 1., št. 18517, po delilo gospodu Ivanu Kuretu, nad učitelju v Dekanih, 50 K nagrade za marljivo gojenje cerkvenega petja.
—	Hrvaške novice. Hrvaški „naprednjaki" bodo imeli 20. t. m. v Zagrebu svoj strankarski shod. — Novo parobrodne društvo. Med „Lloy dom" in dalmatinskimi brodolastniki je došlo do sporazumljenja. Ustanovilo se bo novo parobrodno društvo za Dalmacijo s sedežem v Trstu.
—	Pogrešana ženska. V Verdu pri Vrhniki se pogreša že dalje časa 17-letna Marija Japelj Sla je služit v Ljubljano in tukaj jo je zmanjkalo. Kdor vč zanjo, blagovoli sporočiti žalujoči materi potom župnega urada na Vrhniki.
—	Nekaj zadrskih Lahov je prišlo včeraj posetit svoje puljske brate. Za vsprejem teh par neodrešencev so se delale strahovite priprave. Vse obrežje je bilo zastavljeno s koli in žicami, po katerih so napeljali elektriško razsvetljavo. Polno odborov in pedodborov se je osnovalo, da bi bili dalmatinski bratci boljše pogoščeni. Ko se je pa odkril spomenik cesarici Elizabeti, je moral odbor moledovati cel mesec, da se mu je od magistrata dovolilo, da sme postaviti par potrebnih kolov. Lahi so povsod komedijanti.
—	Pokorny-Erjavec, Priro-dopis živalstva. Opozarjamo, da ku puje Katoliška Bukvama le izvode tretjega natisa (1881). Tudi z nepotrebnimi opombami popisani izvodi se odklanjajo. — Toliko v pojasnilo, ker je došlo že mnogo nerabnih izvodov.
—	Pododbor „Slov. krščanske soc. zveze za Goriško" ima svojo sejo dne 28 t. m. v Gorici.
— Prememba posesti. Na-morševo graščino pri Jesenicah na Dolenjskem sta kupila gg. P i r k e r in Hočevar za 100.000 kron.
—	Iz Smarije. Kratka a stvarna poročila iz našega kraja, oziroma iz „de-žele in serpentin", so raznim liberalnim Ce-netom in Ivanom glave zmešala. Vsako nedeljo med mašo kujejo dopise za „Narod", ki je priznano potrpežljiv. Takrat vsi vneti za blagor svojih žepov študirajo zgodovino občinske uprave za deset let nazaj; debela črta v računih, katero je baje potegnil nekdanji župan Španček, ne pusti bolj temeljitega raziskavanja. Prav pridno se ob takih prilkah rešuje gospodarsko vprašanje, kar je pri nekaterih, ki bi tudi radi županili, nujna točka dnevnega reda. Po kakem večjem mačku, n. pr. po Prešernovi slavnosti, pa pride r „Narodu" po več kolon dolga tirada, katere glavni refren je : volite V. za župana in poslanca, r malo letih bo Smarije obljubljena dežela. Grozdje pa je pre-kislo, je rekla lisica. Modri šmarski „Na-rodovci" so pozabili, med tem ko so čez farovž in kaplana zabavljali, našteti svoje in svoje stranke zasluge. So najbrž silno skromne. Dejstvo ostane, da so na migljej
! liberalnega štaba v Ljubljani in od njega z
—	O draginji v Zagrebu toži vse, tudi trgovci, ki težko izhajajo, ko odide večina boljšega prebivalstva poleti za tri mesece na počitnice. Trgovci prodajo mnogo manj, a stroškov imajo ravno toliko z vzdrževanjem svojih trgovin. Listi svetujejo, naj se poletno izseljevanje izenači tako, da se privabi v onem času v mesto veliko tujcev. Pospešuje naj se promet s tujci. Za \ to pa ima skrbeti meščanstvo samo in pa mestna uprava. Isto je pri nas v Ljub ljani!
—	Gospodarstvo v Pazinu.
Dokler je bila pazinska mestna uprava v hrvaških rokah, se je plačala lOodstotna doklada na državni davek, sedaj pa. ko gospodarijo Italijani, ga je — 94 odstotkov. Občina se ne briga za prepotrebno pitno vodo in za ceste, ampak rajši prispeva vsako leto 25.000 K za poitalijančevalni laški vkljub-gimnazij.
—	Noče ognjegascev. Češki listi javljajo sledečo dogodbo. Na dvoru grofice Avguste Desfours Walderode je izbruhnil požar, ki je uničil sušilnico in hotel pokončati tudi druge zgradbe. Na lice mesta so takoj dospeli ognjegasci in omejili ogenj. Toda to ni bilo prav grofici. — Grofica je menda zelo fina, skopa, pa ne trpi navadnih lic, ker je pričela na vse grlo kričati: Le proč, grdi pobalini, tu ne bodete gasili, ne-dajte jim nobene vode, ti grdobneži ne dobe od mene nobenega vinarja! Ognjegasci so bili osupnjeni nad takim pozdravom Gasili so medtem dalje in tožili grofico radi raz-žaljenja časti.
—	Nagrada na podgane. Iz Reke poročajo: Vsled naročila notranjega ministra bo mestni magistrat prihodnje dni izdal razglas, ki razpisuje nagrado 8 vinarjev za vsako ujeto podgano. To pa z ozirom na velikansko število podgan na Reki, ki škodujejo v gospodarskem in zdravstvenem oziru.
—	Pomiloščenje. Z Dunaja poročajo: Uradni list je priobčil, da je cesar po-milostil 41 kaznjencev; od teh 5 v Kopru in 3 v Gradišču.
Štajerske noulce.
š ,Tolovajska družba1 na Vidmu. Okrožnemu sodišču v Celju so meseca maja, kakor smo že poročali, izročili 25 oseb, mož, žen in otrok iz Vidma. Obdolženi so bili več zločinov, tudi požiga, tatvine in celo umora. V noči od 9. na 10. maja je namreč pogorelo poslopje sester Pleterski v Vidmu. Pri tem sta zgoreli obe sestri. V Vidmu se je takoj razširila govorica, da sta bili sestri umorjeni, nakar so morilci, da zatro sled, zažgali hišo. Tudi se je pojavljalo takrat ▼ okolici Vidma več vlomov in ljudstvo je menilo, da se je organizirala nekaka tolpa, ki izvršuje vse te zločine. Sum so potrjevale tudi izpovedbe dveh mladih deklic. Od 25 prijetih oseb, so jih več izpustili, 6 pa se jih bo v septembru zagovarjalo pred porotnim sodiščem v Celju zaradi umora in požiga. Osem članov te družbe se je pa 9 t. m. moralo zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem zaradi cele vrste tatvin in vlomov. Ti so : 651etni posestnik Jakob Hru šovar, 261etni Janez Hrušovar, 53letni Blaž Ster?,ar, 4lletna Slavija Stergar, 3lletni Marijan Bramše, 50letni Jožef Jagodič, 31-letni Franc Omerza in 501etni Martin Omerza. Vsi obdolženci so odločno zanikavali, da bi bili krivi. Jako čudno sta se obnašali obe glavni priči 16letna Frančiška Hrušovar in 151etna Marija Jagodič. Ti dve deklici sta poprej orožnikom naznanil umor ter trdili, da so storilci obtoženci. Frančiška Hrušovar je trdila, da je poslušala, kaj so se ti med seboj pogovarjali. Tudi tatvine je orožnikom prav natančno podpisala. Ko je prišel orožnik k Hrušovarjevi hiši, mu je nevpra-šana dejala: .Aha, vi prihajate radi tatvin", in mu je vse povedala, kje so obtoženi kradli. Tudi mati Apolonija Hrušovar je dejala : »Hvala Bogu, da pride enkrat to hudodelstvo na dan". Pri obravnavi pa nobena glavnih prič ni vedela nič povedati. Ko so ju opozorili na prejšnje pričevanje, sta se obe zgovarjali. Pred obtoženci sta se zgo-varjalt druga na drugo: „Ti si rekla". Sodišče je oprostilo tatvine vse, razun dveh, ki se jima je tatvina dokazala. Bromše je dobil 48 ur, Omerza pa 3 tedne zapora. Zaumiva bo porotna obravnava.
š Umrl je na Dunaju v 86. letu svoje dobe g. Lovrenc Jerovšek, bivši okrajni sodnik v Ilirski Bistrici.
š Narodna veselica v Lem-bahu pri Mariboru je včeraj izborno
vspela. Navzočih je bile mnogo društev in tudi gostov. Vse točke so dobro vspele, posebno so pokazali igralci svojo zmožnost. Upamo, da tudi gmotna stran ni bila slaba. Živeli!
š Nagla smrt. V Gradcu so našli mrtvega v postelji 24 let starega mesarskega pomočnika Franceta Vodnika. Srčna kap ga je umorila
š Slavnost blagoslovljenje ognjegasnega orodja v Hotinji vasi se vrši v nedeljo dne 27. t. m. Ker imajo Slovenci to gasilno društvo v rokah, upamo, da bodo vsi Slovenci v okolici prišli na to slavnost, da. se narodna navdušenost pokrepi, veselje do dela pa pomnoži. Na svidenje torej v nedeljo 27. t. m. v Hotinji vasi !
š Nemške tožbe. Nemški listi javkajo, da bodo v slovenjegraškem okrajnem zastopu, kjer je bilo doslej 16 Slovencev in 16 Nemcev skoro gotovo imeli po končanih novih volitvah Slovenci večino. Na krepko delo, da se to res izvrši!
š Razveljavljene volitve. Razveljavljene so volitve za občinski odbor or-možki. Poroča se, da se bode tudi v tej občini vnovič moralo voliti zato, ker vo-lilci niso bili pravilno razvrščeni v predpisane tri volilne razrede. Tudi se baje ni razgrnil imenik volilcev po predpisu štiri tedne pred volitvijo in volitev ni bila po postavi oznanjena 14 dni poprej. Te okol-ščine bi pač morala politična oblast ako pošlje svojega komisarja k volitvam, poprej dognati in volitev odložiti, da se dopolnijo postavni pogoji za njo. Tako se je ljudstvo na Teharjih in v Ormožu brez potrebe razburjalo!
š V Rajhenburgu nameravajo ustanoviti »Čitalnico". V obč. odboru pa se baje razmotriva vprašanje, ako bi ne kazale prositi za slovensko ime trga.
š Dva shoda Marijinih družb se vršita v kratkem v Slovenskih goricah Tri Marijine družbe: trojiška, benediška in antonjevška prirede v nedeljo, dne 20. avgusta pri Sveti Trojici mladeniški Marijin shod. Družbeniki pridejo v procesijah, ob 10. je pridiga in sv. maša s skupnim sv. obhajilom mladeničev. Po službi božji gredo mladeniči t procesiji k Mulečevi kapeli, kjer bo M a rijina slavnost s petjem, govori in deklamacijami. Ob 3. popoldne večernice in pridiga ter odhod v procesijah. Na enak način se vrši v nedeljo, 2 7. avgusta pri Svetih Treh kraljih v župniji benediški dekliški Marijin shod s slovesnostjo v cerkvi in z zborovanjem zunaj cerkve, ki ga prirede dekliške Marijine družbe od Sv Benedikta, Sv Trejice in Sv Antona v Slovenskih goricah ker je r bližini mnogo Marijinih družb, vabimo tudi te, da se udeležijo teh dveh shodov. Taki vsakoletni shodi jako poživljajo družbe in utrjujejo ude v duhu Marijinem. Vsem sta še v živem spominu lanska jubilejna Marijina shoda mlad. in dekl. Marijinih družb, ki sta bila res lepa. Tudi letošnja bosta pomenljiva. Marijini sinovi in hčerke Marijine, na svidenje na teh shodih!
KoroSke noulce.
k Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico priredi svoje mesečno zborovanje dne 20. t. m. v gostilni na Kastelu pri g. Ellmajerju na na Lešah po blagoslovu. Začetek ob 4. uri. Kot govornik nastopi član akad. ferijalnega družtva „Gorotan", g. Rafael P e t r i č.
Ljubljanske novice.
lj Zlatomašnik Mihael Korošec. V šentpeterski župni cerkvi v Ljub-* ljani se je včeraj vršila prekrasna slovesnost, kateri mora privoščiti nekaj prostora tudi naš dnevnik. Pred malone desetimi leti se je namreč naselil v ondotni župniji vpo-kojeni župnik č. g. Mihael Korošec, kateri je uprav včerajšnji praznik stopil pred veliki oltar ob obilni asistenciji svojih du-hovskih prijateljev kot zlatomašnik. Cerkev šentpeterska je bila od zunaj in od znotraj v ta namen krasno ezaljšana. Ulega zlate-mašnika so spremili pred oltar povabljeni gestje-duhovniki in s čvrstim glasom je zapel „Veni sancte". Nato je stopil na lečo č. g. kanonik dr. A. Karlin, ki je v zgovorni besedi predstavil zlatomašnika šent-peterskim župljanom, ki ga itak radi njegove ljubeznivosti in skromnosti že dalje časa poznajo. Porodil se je dne 27. sept. 1830 v Majšbergu blizu Ptuja na Štajerskem od kmetskih starišev, ki so dva duhovnika, najstarejšega in najmlajšega izmed deveterih otrok izročili vinogradu Gospodovemu. Mladi Mihael se je šolal v Mariboru, Ce ju in Celovcu in naposled zadnje lete v St. Andražu, kjer ga je slavnoznani vladika Anton Martin Slomšek dne 27. julija 1855 posvetil v duhovnika. Pred petdesetimi leti uprav na Velike Gospojnico je zapel novo mašo, potem služboval 14 let kot kap'an, dve leti na Koroškem in 12 let na Stajarskem; tri leta je bil tudi učitelj na ljudski šoli. Nato je prevzel samostojne auhovnije, najprej štiri leta
na Pohorju, potem 13 let v Cerkovcah na Ptujskem polju, naposled pa deset let v Loki pri Zidanem mostu. Po 41 letnem službovanju je radi srčne hibe stopil v stalni pokoj in se naselil v šentpeterski župniji v Ljubljani, kjer ga staro in mlado spoštuje zaradi njegove skromnosti in zvestega spol-novanja duhovskih dolžnosti. Slavnostni govornik je v pridigi omenjal, kako je slav-ljenec vršil po načelih šk»fa, ki ga je posvetil, dubovske svoje dolžnosti, ker je molil, delal in trpel, vršeč svojo duhev-sko službo. Naposled pa je pozival vernike, naj se vsi združijo z zlatomašnikom v slavnostni »Te Deum laudamus" v zahvalo za vse dobrote in milosti, katere je zlatomaš-nik delil za čas svojega delovanja vsem, ki so bili izročeni dušni oskrbi slavljenčevi. Po govoru je imel zlatomašnik peto sveto mašo ob obilni asistenci svojih duhovnih so-bratov. Naposled pa je zapel s čilim glasom zahvalno pesem. Po cerkveni slavnosti je zbral na svojem domu duhovske prijatelje k prijaznemu obedu, med katerim je med drugimi napitnicami prijatelj slavljenčev g. dr. M ihael Opeka izustil krasno pesem zlatomašniku. Blagemu gospodu zlatomaš-niku, ki si je v svojih letih pokoja pridobil v beli Ljubljani med duhovniki in verniki radi svojega milega in skromnega značaja premnogo prijateljev in znancev, želimo še mnogo, mnogo srečnih let do demantne maše.
lj Na oklicih so: Gosp. Alojzij Roječ, trgovec, z gdč. Frančiško Plantarič, g Alfonz Ravnikar, c. kr. poštni oficial, z gdč. Pavlo T e r -ček, bivšo poštno manipulantinjo; gosp. Jožef Linhart, črkostavec, z gdč AnoPavlin; g. IvanCerne, tapetni delovodja , z gdč. A d e 1 h a j d Kurschner; g. KarolApich, c. kr. domobranski narednik, z gdč. Antonijo Kikel; g. Ivan Cesnik, trgovec, z gdč. Marijano Juvančič.
^ lj Umrl je Pred škofijo št. 17. gosp. JožefStaudacher.
lj Tat koles. V Gradcu je bil obsojen 29 let stari JožefSavinc, ključavničar iz Ljubljane, na 10 let težke ječe, ker je ukradel bicikelj, vreden 423 kron.
lj Za kruhom. Z južnega kolodvora se je v ponedeljek odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov, 19 Makedoncev in 10 Slovencev; nazaj je pa prišlo 50 Slovencev in 50 Hrvatov. V torek se je peljalo v Ameriko 105 Hrvatov
lj Za vodjo tukajšnje gluho nemnice je imenovan g. Pianecki doslej učitelj na tem zavodu.
lj Pevsko društvo „ Ljubljana" priredi v nedeljo, dne 20 t. m. izlet v Šmartno pri Litiji. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 15 minut, dohod v Litijo ob 7. uri 22 minut.
lj Koncerti društvene godbe.
Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši danes v sredo v hotelu »J u ž n i kolodvor". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. — Jutri je koncert za člane v hotelu »Ilirija". Vstop za člane prost, za nečlane 40 h.
lj Hudi Trnovčani. Izvanreden slučaj je, da so se v Trnovem trije rokodelski pomočniki zagledali v eno dekle Seveda ona tega ne ve in je udana le enemu. V ponedeljek zvečer sta druga dva počakala vsled ljubomornosti tretjega, kateremu je dekle udano ga napadla na ulici in ga pretepla. Vsi skupaj se snidejo zopet pred sodiščem. V neki gostilni v Trnovem so sedeli sinoči v obmizju neki delavec, neki pekovski pomočnik in več drugih. Prisedlo je k omizju neko dekle, katero pa je rajše gledalo delavca kakor peka. Peku to ni jbilo povšeči, vsled česar se je začel prepirati z delavcem in ga še celo udaril. Lju-binec pa se je hotel pokazati junaka, skočil je v kuhinjo po nož in zagrozil ž njim nasprotniku, kateri jo je iz strahu pred oj-strino popihal iz gostilne. Sinoči sta tudi dva Trnovčana, katera sta znana kot posebno pogumna, razbila nekemu trnovskemu gostilničarju veliko svetilko pred gostilno, vredno 20 K
lj Pobegnil je dne 1. t. m. Ivan Mi-helič, 8 letni Šolski učenec. Deček je bos, nosi bel slamnik, višnjevo jopico in črne hlače.
lj Presern. Tako je sedaj izklesano na Prešernovem spomeniku in na sedanji plošči ni niti prostora za kljukico na črki š. Naj se to še o pravem času popravi.
lj Obrtno razstavo je v nedtljo obiskalo 80 oseb. Obisk je vsaki dan prav časten. Mnogo razstavljenih predmetov ježe prodanih. — Občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi priliko ogledati si velezanimivo razstavo.
lj Stiridesetletnico poroke
sta praznovala v soboto c. kr. deželnosodni svetnik v pok. g. Edvard D e v in njegova gospa Antonije.
lj Promenadni koncert društvene godbe se vrši jutri v četrtek Vspored: 1. Komzak: »Vesele koračnice", potpuri 2. Lehdr: »Loncevez". valček. 3 Titi: »Slovan-
ske melodije", overtura. 4. Rubinstein: „To-cadore et andalouse" iz .Bali Costume". 5. Smetana: »Prodana nevesta", sextet. 6. »Koračnica".
lj V Dravljah je bilo včeraj okoli
5000 ljudij
lj Tatvini. V službi je ukradla neka že znana tatica svoji delodajalki srebrne žensko uro z zlato verižico, vredne 28 K. — Včeraj popoldne je vlomil v barako nemškega športnega društva za Bežigradom neznan tat in ukradel več orodja in nekaj obleke.
lj Posvečevanje zvonov. Mil. g. generalni vikar J. F 1 i s je posvetil 10. t. m. v Samassovi livarni 8 zvonov, in sicer 1 za poddružnico sv. Pavla, župnija Žužemberk, 2 za Štajerske, 3 za Hrvaško, 1 za Bosno in 1 za Slavonijo.
lj Zidarska dela v Ljubljani. Ob Elizabetni cesti je zgradil uradnik »Sla-vije" C. Globočnik vilo, ki je že pokrita, a še ne osnažena. Accettova hiša v Skefjih ulicah je že pokrita, istotako novo tovarniško poslopje v Metelkovih ulicah. Bram-bovska vojašnica je dograjena do višine dru-zega nadstropja, razen glavnega poslopja so pričeli zidati tudi ostale k temu spadajoče objekte (skladišča i. dr.) Pri hiši štev. 5 v Kopitarjevih ulicah se izvršujejo nekatera rekonstrukcijska dela za novo prodajalno. Na Francovem nabrežji je dal J. Rebek prebarvati svojo hišo, trgovec Fr. Koli man pa prezidati in olepšati svoj konjski hlev.
lj Nameravane tatvine. V hiši »Ljudske posojilnice" na Sv. Petra nasipu št. 52 je hotel nekdo v zadnjem času dvakrat izvršiti tatvino. Dne 2. avgusta dremal je gimn. profesor gosp. A. Pavlin zvečer na hodniku. Kar se začuje na strehi drvarnice ropot, nato pa se nekdo spusti po vrvi na dvorišče. Gosp. Pavlin je bil ves preplašen in je skočil pokonci, da prikliče ljudi. V tem trenutku pa po vrvi tat zopet spleza na streho in se izgubi. Zasledovanje je bilo zaman. Dne 7. t. m. pa je na hodniku proti dvorišču čepela stara ženica. Okoli enajste ure pa zagleda tudi ena tatu, ki se je spuščal na dvorišče. Zaupila je. Ljudje so prihiteli in videli človeka, ki je kakor maček izginil po strehi. Naj se na tatu pazi.
lj Pojasnilo. V petek smo objavili .Poslano" gospe Ivane Kovač Spitzer, v soboto pa odgovor g. Jos. Spitzerja. V pojasnilo konstatujemo, kar smo izvedeli na ma gistratu, da ima gospa Ivana Kovač koncesijo za ljubljansko okolico, g. Spitzer pa za Ljubljano.
Razne stvari.
Najnovejše.
Mož enajstih žena. Iz New Yorka poročajo: Frederick Carlton, ki je nekoliko časa sem zaprt vsled obtožbe vele-tatvine, ki je »delal" pod več napačnimi imeni v vseh večjih mestih po deželi, in je na sumu, da je zastrupil več svojih žen, je bil do sedaj od enajst žensk spoznan kot njihov pravi mož.
Močni potresni sunki so bili v Mankan na Kitajskem. Ljudje beže iz mesta.
Častniki francoske mornarice so obiskali te dni London. Angleži so jih navdušeno sprejeli. Ni čuda, da nemški cesar radi tega gleda po strani.
Žrtev ponesrečene operacije. V Odesi se je zdravniku dr. Poljan-kova ponesrečila operacija nekega 41etnega dečka. Zdravnik se je pri operaciji tako zmotil, da je vsled njegove pomote deček umrl. Vsled tega se je zdravnik ob mrtvem dečkovem truplu ustrelil.
Hotel za dame otvorijo letos na jesen v Berolinu. V spodnjih prostorih bo klet ter sobe, kjer se bo točilo vino, in ne kaj stranskih sob. V zgornjih prostorih bo kavarna, dvorana za čaj, čitalnica, sobe za igre in bilard Postrežnice bodo samo ženske. Dame bodo smele kaditi le v zgornjih prostorih.
Zopetukraden dinamit. Iz Liezena poročajo, da je ukradena velika množina dinamita pri zgradbi Pirnske železnice. Zaradi nesporazumljenja med podjetniki in delavci se boje dinamitnih napadov. Prebivalstvo je zelo razburjeno. Pomnožili so orožništvo Prijeli so tri sumljive osebe.
Prevoz smrtnih ostankov francoskih vojakov. Francoska vlada je pred nekoliko časom izrazila željo, da bi dala zbrati in prepeljati na Francosko kosti vojnih vjetnikov, ki so leta 1870. do 1871. umrli v Nemčiji. Kakor poroča »Grenz-bote", je cesar Viljem privolil v to ter istočasno odredil, da se ima izročitev smrtnih ostankov vršiti z vojaškimi častmi.
Izgnani anarhisti. Švicarski zvezni svet je izgnal iz Švice tri nemške in dva avstrijska anarhista.
Nesreča na železnici. Na železnici New York-Čikago St. Louis je osebni vlak zadel ob tovorni vlak. 12 oseb je mrtvih, 25 ranjenih.
Vsled lakote ropajo delavci v okolici Sevile in Novne na Španskem. Nad 8000 delavcev je vsled lakete skrajno obupanih.
Star norec. 70 let stari lovec Janez C e r n e y v Kašavi se je zagledal v 181etno Ano Simon. Ker ga dekle ni maralo, se je starec obesil.
Kobilice se v nekaterih krajih v Perziji uničile vso žetev. Bati se je ondi lakote.
Rumena mrzlica v New Orle a n s u se vedno bolj širi. Naznanjenih je 55 novih slučajev.
Mednarodna konferenca za proučavanje potresov zboruje v Berolinu.
Lakota na Španskem. Huda lakota je povzročila, da so se poljedelski delavci ponoči polastili velikih čred ovac in jih poklali, da se nasitijo. Ko so eblasti prijele nekaj krivcev, so se zbrali delavci in izjavili, da so vsi krivi. Zaprti delavci izjavljajo, da so zadovoljni v zaporu, ker ne trpe lakote.
Lov na sardine je letos jako pičel. Od 600 ribarskih ladij se jih je, kakor poročajo iz Bretanije, vrnilo samo 16 z malim levom, ostale so bile prazne.
Nevaren poizkus. Iz Peremisla poročajo, da je vojak 58. pehotnega polka, ki je stal na straži, streljal na nekoga, ki se je v temi plazil blizu in na vojakov poziv ni dal odgovora. Dognale se je, da je zadeti človek kerporal, ki je poveljeval do-tično patruljo. Hotel je poizkusiti vojaka, ki je veljal za plašljivca. Korporal je zadet blizu srca in se težko ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Trojni umor. V Rogatici v Bosni je neki Hasan Arnantovič umoril svojo ženo, s katero je živel v prepiru, svojega sina nato je pa še sebe umoril.
Predsednik Roosevelt je, predno je odpotoval v Wilkesbarre, dobil grozilno pismo, da bo njegov vlak z dina-mitom razstreljen v zrak. Radi tega je čas odhoda izpremenil.
Poučen dogodek. Na Poznanj-skem so ponemčili poljska imena občin, med drugimi so lnovraclav izpremenili v Hohen-salz (ali nekateri poznavalci tamošnjih razmer trdijo, da bi temu večjemu mestu, ki leži na meji ruskega Poljskega, bolj pristo-jalo ime: Judensalz). V to mesto se je hotel pred kratkim peljati neki Nemec in na postaji je zahteval vozni listek »nach Iiovraz-lau". Blagajnik — tudi Nemec — iz običajne pri Nemcih pedanterije o tem imenu ni hotel niti slišati, češ, da take postaje ne pozna itd.; šele po dolgi debati je potnik izprevidel, da so mesto »prekrstili*. Zahteval je torej listek v Hohensalz, katerega je tudi dobil, toda na listku je bilo še staro ime .Inovrazlau". Sedaj se je pa potnik postavil na noge, držal se je novega imena in ni hotel listka sprejeti, češ, da on se hoče peljati v Hohensalz, pa ne v Inovrazlau; žugal je s tožbo in uradnik je bil prisiljen navsezadnje izgotoviti za potnika poseben bianco-listek, ki da veliko pisanja.
— Prosi se one gospode, kateri hranijo iz svojih šolskih let knjigo: Po-korny Erjavec »Živalstvo", katera je med tem v knjigotrštvu pošla, da jo blagovolijo prepustiti gojencem knezoškofijskih zavodov. Knjige naj se blage volje dopoši-ljajo »Katoliški Bukvami" v Ljubljani, katera plača prejete izvode, če treba, tudi nad prvotno ceno.
Dogodki v Makedoniji.
B e 1 g r a d 15. avgusta. Iz Monastira prihajajo vznemirjajoče vesti. Glasom nekega poročila je baje neka močna grška četa napadla vas Kolandrtg ter ubila 16 Srbov; glasom nekega druzega poročila so bolgarski vstaši oplenili srbski samostan Maolaj ter ubili predstojnika. Med Rumun-ske in Bolgarijo se pripravlja zveza preti grški propagandi v Makedoniji.
Iz Džumaje Bale se poroča, da Bolgarija na oni točki zbira čete.
Telefonska ln brzojavna poročila.
Pulj, 16 avg. Včeraj so došli semkaj laški gostje iz Zadra pod vodstvom zadr-skega župana Z i 11 i o 11 a Pozdravni govori so bili skrajno pro-vokatorični. Puljski župan, dr. Stanič, je dejal, da se Zader in Pulj borita proti skupnemu sovražniku, proti Slovanom. Zadrski župan dr. Z i 11 i o 11 o se je spominjal dni, ke sta Zader in Pulj žrtvovala svoje sile za beneškega leva. (Velikanski aplavzi.) Pri obhodu pe korzu so Zadrčani in puljski fakini rjuli prepovedano pesem: .Nella patria de Ros-setii". Zvečer je prišio do izgredov, ki so
jih izzvali Lahi; pobile se je nekaj šip jQ stolov. Štiri gostilne in kavarne se morali zatveriti. o polneči, ko so zadrski izzivači odšli, je zopet prišlo do demonstracij. Nekaj oseb je zaprtih.
IŠI, 16. avgusta. Danes ob 10. uri sta se angleški kralj in avstrijski cesar skupno peljala na sprehod. Ob 11. uri je angleški kralj odpotoval v Marijine vare. V Gmun-denu se je ustavil 20 minut ter sprejel Cumberlandskega vojvodo in njegovo rodbino.
Budimpešta, 16. avgusta. Politični položaj se je že poostril. Danes ima ministrski svet zopet sejo. Nadaljuje razprav©, kako postopati proti upornim uradnikom in upornim eblastnijam. Na dan 15. septembra ko se snide ogrski drž. zbor, delavstvo ne bo delalo. Delavstvo zahteva, da pride takoj na dnevni red predloga o splošni in enaki volivni pravici in grezi, da be toliko časa trajala splošna stavka na Ogrskem, dokler se ne izvede splošna in enaka volivna pravica. Koalicija baje hoče proti Fejervary-jevemu kabinetu dvigniti obtožbo.
Meran, 16. avgusta. Gapon se je predvčerajšnjim peljal v avtomobilu skozi Meran
Peterburg, 16. avgusta. »Rus" poroča, da bo ustava proglašena s sledečo vsebino: Predsednik državnega zbora bo voljen, ne pa imenevan od carja. Zbor bo imel nadzorstvo nad upravo in bo lahko postavil ministre na zatožno klop. Ž i d j e bodo tudi lahko volili v državni zbor. Izključeni so samo nomadski narodi. Zbor be lahko predlagal postave. Reakcionarci se silovito upirajo ob-javljenju ustavnega načrta.
Peterburg, 16. avgusta. Iz Varšave poročajo, da se je branilo iti na bojišče 10 častnikov in 25 podčastnikov. Obsodili so jih na smrt, pa obsodbe niso mogli izvršiti, ker so se vojaki branili, streljati na svoje tovariše.
Tiflis, 16. avg Tu so odkrili lokal zarotnikov. V peči je bile skritih 7 bomb in pismo, s katerim se ces. namestnik Ci-rinkin obsodi na smrt.
Peterburg, 16. avgusta. V Rigi so bile včeraj revolucionarne demonstracije. 50 delavcev je ubitih, 117 ranjenih. Na strani vojaštva je ubit en kazaški častnik in 7 kazakov
Viborg, 16. avgusta. Tu so bile hrupne izjave pred guvernerjeve hišo, ker je bil neki Finec obsojen. Na tisoče Fincev je demonstriralo. V Viburg je bil poklican 93. pešpolk iz Irkutska.
llilna, 16. avgusta. V hiši neke žene so našli skladišče revolverjev in drugega orožja ter proklamacije nekega židovskega društva. Več oseb je aretiranih.
Portsmouth, 16. avgusta. Witte je dejal časnikarjem, naj nikar ne mislijo, da je zadeva Koreje in integriteta Kitajske že rešena. Sedaj se debatira o principih, ke se o teh doseže edinost se prično prava mirovna pogajanja. Več Witte ni hotel povedati, češ, da morajo člani konference v javnosti molčati. Točka dve pomenja zmago ruske diplomacije, ker Japonci in Rusi za-puste Mandžurije. Komura je hotel, da bi Mandžurijo zapustili le Rusi, a Witte je vstrajal pri tem, da jo morajo zapustiti tudi Japonci ter da se na ta način varuje njena nevtralnost.
Portsmouth, 16 avgusta. Rusi so načelno odklonili štiri točke izmed dvanajstih japonskih pogojev, to je: odstopitev Sa-halina, plačanje vojne odškodnine, zmanjšanje ruske azijske pomorske sile in izročitev ruskih ladij v nevtralnih pristaniščih. Danes bodo obravnavali o teh točkah. Japonci najbrže ne bodo odneha 1 i. Vendar upajo, da se bodo o tem vprašanju Še pogajali.
Portsmouth, 16. avgusta. Taponci vstrajajo pri tem, da imajo za sedaj zaseden Port Artur in Daljni. O točki 6. je doseženo sporazumljenje.
Peterburg, 16. avgusta. „Rus" poroča, da bodo pogajanja trajala do konca oktobra ali novembra; mir bo podpisan v Washingtonu.
Tokio, 16. avgusta. Japonci bodo v kratkem zasedli Kamčatko.
Priloga 186. žtev. »Slovenca" dne 16, avgusta 1905,
Birma u Zagorju ob Savi.
št 9836
Z ozirom na lažnjiva .Narodova" poročila, smo dobili iz Zagorja ob Savi to-le poročilo b.rma nag ge vršila v ne.
deljo 13. t. m. Vsprejema na kolodvoru v soboto so se udeležili med drugimi tudi zastopniki aržiškega in ko-tredeškega županstva, zagorskega ni bilo. Do tretjega slavoloka je prišla nasproti številna množica.
Pri glavnem slavoloku so prevzvišenemu poklonile šopke: učenki iz zagorske in to-pliške šole ter prednica Marijine družbe, ki je obenem prosila za blagoslovljenje krasne pove zastave, kar se je tudi takoj zgodilo.
V	soboto je bila vizitacija obeh šol in birmovanje treh bolnih otrok na domu, pri p i h 1 e r j u v glažuti in pri C e š n o -v a r j u v Zagorju. Zvečer so navzlic deževnemu vremenu na najvišjih vrhovih za-plapolali kresovi.
V	nedeljo pa je med drugim tudi krasno vreme pripomoglo, da je bila cerkvena slavnost vseskozi impozantna.
Število birmancev je bilo 764, med njimi 251etni gluhonemi kovačev Janez, ki je tudi prvo izpoved in sv. obhajilo prejel šele letos.
Prevzvišeni so v prav prisrčnem, nav-duševalnem cerkvenem goveru izrazili svoje veselje nad napredkom, ki je opaziti pri nas na gospodarskem in verskem polju, in nam dali modrih nasvetov za bodočnost. Ta govor je mnogim odprl oči in nas tudi v obilni meri pridobil oziroma potrdil za krepko neustrašeno delovanje v pravi blagor svoj in svojih sodrugov, za kar smo prevzvišenemu iz srca hvaležni. Le neznatna kepica — nečemo jih ravno imenovati „ba-rabe", dasi ta časten naslov zaslužijo v polni meri — menda nima tega čuta hvaležnosti v sebi, ker je popoldne pri odhodu proti St. Lambertu na Weinbergerjevem vr-tiču poizkušala nekaj žvižgati Par jih je bilo baje med njimi v gosposko obleko oblečenih. Sicer pa je ljudstvo skozi ob poti prosilo višjepastirskega blagoslova ali vsaj spoštljivo pozdravljalo. Tudi priznani sec. demokratje so se obnašali vseskozi do stojno.
Slavolokov pri cerkvi in ob poti smo našteli 15 Na nekaterih je bilo brati prav pomenljive napise. Navedimo izmed vseh le enega:
„Keder hodi dušni nadpastir, seje blagoslov in pravi mir "
Razpis
1630 2—1
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
šest deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1905/06 (ozir. tudi za leto 1906/07), kise začne 3. novembra 1.1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vioarstvem in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrane, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brez-piačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebšč;ne pa si morajo sami
skrbeti.	...	., .
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačajo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 kron
šolnine na leto.	, .... TT	i *
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. — Hrano je plačevati
naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej.
Prošnje svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati do dne
10. septembra t. I. vodstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem
mestu.	prognj. -e priložiti rojstni Ust, izpričevalo o dovršeni ljudski ali
kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju ln izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca.
Prošnji za sprejem proti plač:lu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev
oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.	.,
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo in slovenskega jezika in iz pripro-stfga računstva. Oi uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. — Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci ki dovršč šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne' prezentne službe. Ako namreč zadostč svojim vojašsim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 10. avgusta 1905.
Skandinavski cirkus K. Lipot
Ljubljana, Lattermanov drevored.
Danes v sredo 16. avgusta ob 8. uri zvečer
prva gala predstava.
V četrtek, dne 17. avgusta in vsakdan
zvečer ob 8. uri
velika briljantna predstava.
Vsaka predstava z bogatim menjajočim se velikim programom.
Cene prostorom: Sedež v loži K 3 -, zaprti sedeži K 2 —, I. prostor K 1-50, U. prostor K 1-—. Galerija 50 vin. Vojaki niže od narednika in otroci pod 10. leti plačajo pri popoldanskih predstavah 1. mesto 80 vin., II. mesto 50 vin. Galerija 30 vin., sicer polne cene. Vstopnice se prodajajo (ne da bi bilo plačati pristoj-j bino za predznambo) v tobačni trafiki g. Sešarka v Šelenburgovi ulici. 1636 1—1
se še oddajo na Selu, pošta Žirovnica, Gorenjsko pri Egidiju Jegliču.
1634 2-1
Književnost In umetnost.
Piščalka za abstinente, pivce in pijance izide ta mesec nekaj dni pozneje, ker pričakujemo od poštnega ravnateljstva dovoljenja, rabiti časniško znamko. Potem bo izhajala vedno 15. vsakega meseci.	.	_
Prihodnji številki bo priložena poštna položnica, s katero naj p. n. gospodje naročniki blagovolijo odposlati naročnine.
Kdor želi številko na ogled, naj nam blagovoli sporočiti, istetako, ako kdo ni prejel lista. Upravništvo razpošilja vedno točne	Upravništvo.

Naročajte se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Sloveneo" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Razpis služb.
Na c. kr. rudniški šoli v Idriji namestijo se
dva stalna učitelja in en suplent, potem ena stalna učiteljica in ena suplentinja.
Prejemki stalnega učitelja so: letna plača 1000 K, dejalnostna doklada 200 K za učitelja in 160 K za učiteljico, pravico do povišbe v višje plačilne razrede ter do 6 petletnice a 100 K oziroma 80 K. Suplentska remuneracija znaša na leto 800 K. Lastnoročno pisane in pravilno opremljene prošnje vlagati je
do 31, avgusta 1905
pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu.	1631 1-1
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji,
dnž 11. avgusta 1905.
sprejme takoj neka trgovina v Ljubljani.	1639 Naslov pove upravništvo.
Gospod
se sprejme 1635 3-1
na hrano in stanovanje
na sv. Petra cesti 58, I.

na lepem prostoru pri glavni cesti poleg farne cerkve, z vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi, poldrugo uro oddaljena od mesta, kjer se sleherni dan strži 60—80 kron, ob nedeljah in praznikih črez 200 K, posebno pripravna za takega, ki je bil v Ameriki, se proda vsled rodbinskih razmer.
Kje pove upravništvo .Slovenca".
Gremij trgovce? y Ljubljani
1633 3 1
Razpis.
Poštenega in vestnega
usnjarskega pomočnika
sprejme takoj v delo, kakor tudi takoj v poduk
Pri Mestni hranilnici ljubljanski je oddati služba hišnika zajedno kurjača, kateremu se določi plača letnih 700 K, in ki bo imel prosto stanovanje, kurivo
m 1UC Prosilci za to službo naj pošljejo svoje r dokazili o domovinstvu, starosti, neoma-deževanem življenju, krepkem zdravju, znanju slovenskega jezika v govoru in pisavi in o dosedanjem službovanju opremljene, lastnoročno pisane prošnje podpisanemu ravnateljstvu

od 15 — 16 let starega, poštenih staršev, Valentin Rihar, usnjarski mojster v Polhovem Gradcu. 1588 5—3
Vsak dan sveži
sladoled
do 30. avgusta t1.
Pri podelitvi službe se bo v prvi vrsti oziralo na one prosilce, ki so vsaj nekoliko izurjeni v mizarstvu ali v ključarstvu ali sploh v mehaniki, in ki znajo opravljati centralno kurjavo.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1905.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Oblastveno dovoljena
se dobiva
v kavarni In slaščičarni
Jakob Zalaznilt Stari trg št. 21.
■ • celoletne
razprodaja zaiog« uma
v Sv. Petru-Orehovcu blizu Križevcev na Hrvatskem.
Z dopisom z dnč 29. junija 1. 1. št. 7579 je dovolila slavna kr. krajevna oblast v Križevcih kot obrtna oblast prve inštance radi opustitve trgovine z vinom popolno razprodajo omenjene zaloge vina.
Vino je iz kalničkih in podkalničkih vinogradov in so v zalogi različne vrste, kot- Moslovac, Dušica ranina, Kraljevina, Graševlna itd.
Potom oklica te reelne razprodaje se vsakomur nudi prilika, da si počen, nabav dobrega, starega in novega vina ter vljudno prosim p. n reflektante, da se al. pismeno obrnejo na me ali pa se izvolijo osebno potrudit, v Sv. Petar-Orehovac.
Velespoštovanjem
1499 s - c	Katarina Frdhlioh.
Vabilo
k
ustanovnemu
občnemu zboru
pomočniškega zbora
gremija trgovcev v Ljubljani,
ki se bo vršil
dne 17 septembra 1.1. ob devetih dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma". Dnevni red:
1.	Volitve.
2.	Raznoterosti.
Volilski imenik leži razgrnjen v gremi-jalni pisarni.	Načelnik:
1632 1-1	J* Knez.
50 mark zaslužka na teden
ali 50 - 60% provizije dobi vsak, kdor prevzame zastopstvo napisov iz aluminija. Znanje v stroki ni potrebno. Dopisuje se nemški.
Tovarna za napise Erbach
1638 l—l	(Westerwald, Nemčija.)
Izjava.
Podpisano društvo rado veruje izjavi Mete Fabjan, da ni pisala pred letom nekega dopisa zoper to društvo v Slov. Narod" ter izpričuje, da se tej osebi glede poštenja ničesar očitati ne more.
1626 1-1 Društvo sv. Marte v Ljubljani.
or.lvaiMer
1611 3-3
odpotuje
do 21. avgusta 1.1.
SLOVENEC"
se prodaja
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V	Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovre, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; čcšnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Oraejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Seukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj -žar Ivan, Sv. Martina cesta.
Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg.
Na Bledu: Oton Fischer, knjigarna.
V	Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov.
V	Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec.
V	Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2.
V	Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec.
Na Hrušicl pri Jesenicah: Katarina Krive.
V	Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102
Na Javorniku: Leopold Zorč, trgovec.
V	Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec.
Na Jesenicah: Adela Baloh.
V	Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39
V	Kranju: Karol Florian, knjigetržec.
V	Kropi: Ignacij Ažman, trgovec.
V	Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trgovec
V	Litiji: Oreslav Bric, pekovski mojster.
V	Logatcu: Maks Japelj, trgovec.
V	Mariboru: Henrik Krapek.
V	Novemmestu: J. Krajec nasl., knjige-
tržnica.
V	Postojni: Helena Orešek, trg., 76.
V	Radovljici: Oton Homan, trgovec.
V	Ribnici: I. J. Vendelin S'are, trgovec.
V	Selcih: Jakob Uranič, trgovec.
V	Sodražjci: Marija Krnc v Kmet društvu.
V	Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3.
V	Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsumno društvo).
V	Škofjiloki: Janez Potočnik.
V	Št. Petru na Krasu: Fran Novak.
V	Trnovem, Notr.: Franc Cvetnik (kme tijsko društvo).
V	Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1
V	Vipavi: Fran Silvester, trgovec.
Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina.
Na Zidanem mostu: Mary Peterman, kolodvor.
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato iluslrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnustlb, »rebrnih in zlatih ur z znamko lloskopf, llahn, Ornega, Schaflliauspn, (iUshiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln In arebrnlu po IzTlrnlh tovarniških cenah.
Nikel. remont, ura......K 3'—
sist. Koskupf patent ura.....4 —
„ , črna jekl. rem. ura „ <• — švic izvir. Roskopi pat. ura . . „ 5 — Ooldln rem. ura „Luna" koles|e „ 7 50 Brebr. „ „ „01oria" „ „ 7'60 , „ „ dvojni plašč . , 11-50 . oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 50 fuska Tula nlkel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem . 9-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 —, ivarcvaldska ura K 2 —. Za rsako uro Sletno pismeno Jamstvo! Nikak rlelko! Zamena dovoljena, ali denar naz«J !
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100—16
Kuharica
dobi takoj službo v mestnem žiipiiišču. Plača 20 kron.
1629 3—2 Naslov pove upravništvo.
pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40—48
Pristno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.I0 , K 7, 8, 10 iz dobre ( dolg, zad. za kompl.	M>
obleko zn flosp (suk-1 K 12' K 14 ,z ho,Jse ' & nja, hlače, telovnik) I K 16, K 18 iz finejše | £ stane le	' K 21 iz najboljše i
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor ludl blago za površnike, turist loden, svlln. kamgarne razpošilja po tovarniikih cenah kot reelna ln solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Slejel-lmhftf v Brnu.
Vrorcl raatonj In franko. ZaJaniF. poilljatev po vzorca. Velike so prednosti, ki jih Imajo odiemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej Ivrdkl na inestu tovarne
KI I9S3 MS
S5iS
Marija Alešovec
izdelovanje perila 1577 4~3
vljudno naznanja, da se je s Poljanskega nasipa št. 14
®2r* preselila -ga
na Elizabetno cesto št. G (dohod s Poljanske ceste.)
Obenem naznanja, da bode meseca septembra otvorila od visoke c. kr. deželne vlade na Kranjskem koncesijonirano uči-lišče za prirezovanje in izdelovanje perila, ter se prijave učenk že sedaj sprejemajo.


i
&9S

Štev. 9953.
1574 3—2
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
V Grosupljem z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
MT do 10. septembra 1905
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dnč 4. avgusta 1905.
PREVZETJE GOSTILNE.
Slavnemu p, n. občinstvu in znancem vljudno naznjanjava, da sva prevzela dobro znano
gostilno ,pri
v Prešernovih ulicah
kjer bova postrezala cenj. gostom z izborno pijačo in dobro kuhinjo. Otvoritev je bila v torek, 15. avgusta 1.1, z
zdtrkovolnlm Koncertom »Društvene Sodbe"
S®"" brez vstopnine.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporočata
1608 4-3	J« in M. KO SAK,
MMlgglrep
j^j^imi
ji^iiiiiiia&i
m
i
fr. breskvar
knjigoveznica v Ljubljani Ribji trg, poleg Frančišk. mostu.
priporoča
svojo na novo urejeno tiskanje trakov za vence, društvene trakove za zastave itd. in vsa spadajoča knjigoveška dela. Reklamne table v različnih barvah. Naročniki izven Ljubljane lahko dobijo zgo-tovljeno naročilo za prvi odhajajoči vlak, ker je tiskanje napisov za 100 % ličneje in ohranjeno za več let od papirnatih nalepljenih črk in tudi ne dražje, nadejam se od slav. občinstva, vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s predmeti trakov, cenjenega 1587 12—3 naročila.
Gene zmerne, solidna ln točna postrežoa.
D= Ivan Benkouic
odvetnik v Brežicah
naznanja, da je prevzel odvetniško pisarno gosp. drja GVIDO SREBR& 1624 2-2 v Brežicah. Začetek poslovanja 21. t. m.
K&>1
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
«2 19 F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
gor Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Odlikovan
l zlato kolajno In (asfno diplomo
v Parizu.
.	603 104—35
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v naj-__, večji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.

920
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
NRJFINEJŠE TELEFON 154.
BRRVE ZR UMETNIKE
DRR SCH0ENFELDR & KO. V DOSSELDORFU
FINE 0 L] M RTE BRRVE Z R
ŠTUDIJE DRa SCHOENFELDR & KO. V D0SSELDORFCJ (PUŠKA 20 VIM.) - meči l a,
SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IH VSE DRUGE POTREBŠČINE
r parate, barve in predloge za
ŽGRLNO SLIKANJE
veliko izbiro
LESENIH IZDELKOV
zfl vžiganje in posli kanje IMRTR DOBTn F R F P I T0VnRI™ olnjatih barv,
O S v O I II LDLlvL lakov in firnežev
MIKLOŠIČEVR CESTR 6 LJUBLJRNR.
ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.