Šfav. 73 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu« ¥ ponedeljek 18. marca 1918 ietnlk XIM. jjiiaja vsak dan zjutraj, tudi ob aedeljah in praznikih. — Uredništvo* i iu ! sv. Frančiška Astškega št 20. L uadstr. — Dopisi naj se pošiljajo r : ? ^tvu. — Nefrsnkirana p:>ma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — iajateij in odgovoriti urednik Štefan Godina. — Las: nI k konsorcij lista H osti*. — Tisk tisk^rrc ,Edinosti",vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, tilica sv. Frančiš.ca AsiŠkega št. 20. — Telefon uredništva in uprava it. 11-57. - Naročnina ztaša: ža relo leto K 31 20, poi leta K 15*60, tri Biesece K 7 80, za nedeljsko izdajo za cclo leto K 0 20, poi leta K 3*60. Posamezna Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mlllmetr® v Širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov m-n po iu vm; osmrtnice, zahvale, poslanice, vab-fa, oglasi d~r!3rnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K -0.—; vsaka nadaljna vrsta K 2. — . MaU oglasi po 6 vin. beseda, najmanj na 60 vin. 0^»ase sprejema in se ratni ođde'ek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista Plačuje se Izid j učno le upravi .Edinosti-. Plaća in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek te nahajata v uLsv. Frančiška As. št. -U PoStnoiirantInični račun it. 8ti.«3J. mm JUHAMA POHOCM. AVSTRIJSKA. BI NAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: novega. Načelnik generalnega ?iaba. NEMŠKO. ELROLIN, 17. (Kor.) Veliki Klavni s<»n javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji je bilo od opoldne zvišam topovsko delovanje. Na ostali fronti le motllen o sen j. Zvečer Je na več krajih zopet narastel. — Armada nemškega cesarjeviča in pl. Ga!lwitza-Ob AiHettl, jugozapadno Berry aii Baca, kakor tudi v zvezi z našimi uspešnimi akcijami pri Ta-hurc od časa do časa zvišano bojno delovanje. P< 10 urni topovski pripravi so Izvršili francoski oddelki zapadno Avocourta napad na široki fronti. Deloma jih le zadržal naš ogenj, deloma fih Je vrgla nazal naša pehota. Močen topovski boj se Jc nadaljeval čez dan In ponoči tudi na zapadnem bregu Moze. Naša pehota je Izvršila poizvedovanja na več krallh. Hesenske in waldeške napadne Četo so vdrle pri Satnogneuxu, badenske stomlje pri Beaumontu. saksonske čete pri Bezonvauxu globoko v sovražne postojanke in ujele nad 200 Francozov, med njimi en bataljonski štab. — Armada vojvode Albrehta: V gozdu Parroy, kakor tudi v okolišu Blamonta in Badovillerja živahno sovražno topovsko delovanje. — V zračnem boju jo bl!o sestreljenih včeraj 17 sovražnih letal in 2 privezna balona. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ltidendorff. DOGODKI NA /MORJU. BEROLIN, 18. (Kor.) V severnih vodovjih sn potopili naši podvodniki zopet 18.000 ton sovražne ladijske prostornine. J ponska in Rusiji. TOKIO, 16. (Kor.) Časopis »Hosi Šimbun« poroča, da so boljševiki v BlagoveScensku umorili 15C Japoncev. LONDON, 16. (Kor.) >Daily MaiU poroča iz Tientsina. da so bili pri zadnjih nemi.ih v Blago-veščensku umorjeni 3 Japonci, 7 pa ranjenih. LONDON, 16. (Kor.) »Times« poročajo iz Tokia ?. dne 13. t. m., da poročila iz Amerike in Anglije češ da je nastop Japonske v Sibiriji sklenjena stvar, nikakor niso uradno potrjena. Lokalno ča-sopisie zahteva intervencijo, toda vplivni krogi sc nasprotnega mnenja. O zasedenju Odese. DfJNAJ. 17. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega siana se javlja: Kokor javlja naše armadno poro čilo z dne 14. t m., ie bila napadena Odesa z dveh sirani. Na zaradu od dveh nemških bataljonov, nn severu od sprednjih oddelkov avstro-ogrske divizije fml. Jessarja. Nemški bataljoni so prispeli iz Tiraspola pozno zvečer pred mesto. Zadeli so v predmestju MoldavanLe na boljševičke ćete. s katerimi so se razvili večurni boji. Med tem Je prispel v mesto napadalni bataljon št. 30 Zeidlerjevc lovske brteade. 2e do 2'30 popoldne so si priborili naši oddelki pot v mesto. Mogočne, obsežne ■ a-rave kolodvora so bile zasedene. Naši bataljo-i i so takoj vdrli v pristanišče, kjer je bilo malo po-■ e? še 15 težkih bojnih ladij ruskega črnomor-- ega brodovja. Om. Zeidler je prevzel pristaniško poveljstvo. Dr. Helfferlch o nemških vojnih clfiih. OFROLIN, 17. (Kor.) Na današnjem zborovanju zveze uvozne trgovine je imel drž. tajnik dr. Hclf-f. 'ch govor, tekom katerega je najprej izjavil, da rr nri kot zasebnik brez vsake odgovornosti, na-*:ar ie izvajal: Ako nam mir ne prinese zopet tega, I . r so nam odvzeli sovražniki zunaj, ako nam ne vi ne svobode našega dela in podvzetj, potem bo nerr.ski narod onemogel za nedogleden Čas. Ak" Tire 'n^a Bonar La\v kot neizprcmenlji v vojni cilj zaveznikov uniČenle nemškega militarizma, potem nm odtrovariam. živela nemška narodna arrjiada. Upravičenost in potrebo uašesra »militarizma« je dokazala svetovna zarota naših sovražnikov. Mir. ki ca pofrebuicmo, predvsem gospodarski mir, si i m m o šele priboriti. To je zadnja težka borba. Vem. da ni človeka v Nemčiji, ki ne bi rad prihrani! tc.^a boia nemškemu narodu in človeštvu sploh, toda ako potrebno, bo prestal nemški narod tudi io te ko Izkušnjo. Zahtevamo za kršitev pravic in za opustošenja obnovitev in za škode odškodnino. Odjcovariamo na namere diferenciranja z zahtevami največjih pogodnosti, nameri izključ.nja z zali I evo po odprtem morju in na grožnje z zaporo surovin z zahtevo po dobavljanju surovin. Stoger-Steiocr v Berlinu. BKROL1N, 17. (Kor.) Avstro-ogrski vojni minister Stoger-Steiuer, ki si ie ogledal včeraj opoldne Potsdam, je bil včeraj zvečer gost vojnega ministra Steina. Danes opoldne je priredil minister Stoger-Stclner zajtrk, h kateremu so bili povabljeni prvi Nemci in tu delujoči avstrijski oficirji. Zvečer se poda minister zopet na Dunaj. Cesar Viljem je podelil ministru red rdečega orla L raz-] eda z meči. Ultimatum Nzozemskl. AMSTERDAM, 16. (Kor.) Glasom listov se je vršila včeraj izredna seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o pogajanjih z aliiranci. Londonska konferenca. BERN, 16. (Kor.) Ženevski list »La Feuille« poroča o neki važni, te dni v Londonu se vršeči kon- Cerenci, ki se je udeleže Clemenceau, Orlando ?n BissolatI, da se doseže sporazum glede nastopa Japonske v Sibiriji. r> n f> f r n v Slovansisa strast. Roman. Francoski spisal DauijeJ Lesueur. Ker so se vsi začeli ozirati okoli sebe. Je grof postal zopet nestrpen in dejal: — Prosim, pričnete gospoda!... Drugače pri-mrznemo! Saj me:ida vendar ne ostanemo čez poč tu! Zlokobna beseda! iMorda se ipak vleže tu kdo k počitku, da ne vstane več! Priče so Izmerile razdaljo In potem se je izžrebalo orožje. Ko je bilo vse pripravljeno, sta Miranov in Brenaz slekla plašč. Gospod de Brčnaz se je čudil, da se mu je njegov nasprotnik zdel danes manj krepak, kot pa navadno. S hitrim pogledom jc izmeril široke grofove prsi. Hubert se ni spomnil oklopne srajce, ki Jo je Miranov drugače nosil v zaščito proti samokresnim krogljam nlhili-stov in jo je slekel za danes. V zadnjem trenutku, ko so čakali le še na znamenje, je opozori! Semen, da je za niesovim gospodom molel iz zida velik, pokončen tram, ki bi markiju de Brčnazu olajševal merjenje. Treba1 l-'crpelaclje niflh pcslancev. Dne 10 marca 1918. so vložili poslanci dr. Korošec In tov. v poslanski zbornici naslednjo interpelacijo na ministra za pravosodje: V letu 1914. je bilo aretiranih številno Slovencev na Južnem Štajerskem. Obdolievali so jih različnih kapitalnih zločinov, za katere določa k a z. zakon smrtno kazen. V vseh slučajih so se ovadbe izkazale kot navadno obrekovanje. Sedaj bi bilo, dosledno oficijalni maksimi, pričakovati od strani državnih pravdnlštev In orožnikov enake vneme v svrho pojašnjenja, ali ni podan zločin po § 209. kaz. zakona? Tu so oblasti odrekle. Pokrile so plašč, protekcije nad nesramnimi lopovi, s čemer .so težko kršile svojo uradno 'olžnost! Kakor je bilo omenjeno že v neki prejšnji interpelaciji je neki odbor nemških nacijonalcev v Slovenski Bistrici sestavil neko ovadbo proti tamošnjemu odvetniku dru. Florijanu Kukovcu radi nekega pretveznega veleizdajalskega vzklika; ovadbo je dal podpisati po nekem individiumu, sovražnem odvetniku iz nekega procesa, nekem gotovem Šimnu Rahle, ter jo izročiti oblasti. Ovadba ?e bila seveda iz trte Izvita, kar se je izkazalo brez drugega. Sum zločina obrekovanja Je bil na dlanu. Toda, državno pravdništvo v Mariboru je ;zjavilo, da ni nobenega razloga za to. Ako bi bilo po svoji dolžnosti stvar preiskalo, bi bili pri-vli na dan zaplečniki Rahleta, nemškonacijonalna klika v Slovenski Bistrici 1 Drug slučaj: Proti župniku v Pollčanah, Alojziju Cilenšeku sc pristaši nemškega »Volksrata« vložili ovadbo, češ, da je župnik v letu 1913 v cerkvi nabiral za srbsko vojsko, z nekaterimi prijatelji da je snoval zaroto proti državi in dne 27. in 28. julija 1914. da je na kolodvoru ves dan ščuval vpoklicane rezerviste, naj ne streljajo na Srbe Seveda se ie to na uvedeni preiskavi izkazalo kot nesramna iaž. Vkljub temu so si* prizadevali orožniki iz 1'rngerskega, posebno pa slaboznanl Pre-sker, poznan iz prejšnjih interpelacij, da bi orož-tiištvo v Poličanah pregovorili, naj župnika zapre! Ko je bila preiskava ustavljena, ie bilo priča-v-r.Tit?, rir} d*-?avno pravdništvo nastopi proti obrekovalcem. Zastonj — denuncijanti so v tej dr- .....u uiti uicćoiakijivi): S? 209 ne ekzistira za državno pravdništvo v Mariboru, Ce gre za sodr-"•o, ki je hotela Jugoslovane spraviti na vislice. Zločin § 209. še danes nI zastarel. Vprašujemo c. kr. ministra za pravosodje: Je-Ii pri volji, izdati na vsa c. kr. državna pravd-ništva ukaz, naj brezobzirno postopajo proti obrekovalcem, ki so, podtikajo narodne motive, iz o-sebnega sovraštva hoteli njim neljube osebe spraviti v Ječo in so v resnici spravili stotine v zapor, naj izvedejo natanjčno preiskavo proti zaplečni-kom ovadeb, ter naj dovedejo do prezaslužene kazni nesramne lopove, ki so največ prircomogli k neznanskemu ogorčenju med narodi? Je-U voljan poklicati na odgovor ter spraviti z našega ozemlja tiste državne pravdnike in orožnike, ki so nasproti nedolžnim .Jugoslovanom kazali pretirano gorečnost, ne pa da bi bili postopal! proti obrekovalcem, ker so ti njihovl_soimš!ieniki? Dne 8. marca 1918. so poslanci dr. Korošec in tov. vložili naslednjo interpelacijo na skupno vlado: Dne 16 avgusta 1914. sta učitelja Vincenca Modorndorfei ja (sedaj praporščaka Geb. Sch. R. No. 1. 1 /38 Makomp. Ljubno) orožuiška stražmoj-stra Goberndorfer in Janach aretirala In sta ga po brezvspešni hišni preiskavi vlekla najprej v St. Mohor, naslednjega dne v Beljak in od tam preko Maribora v Gradec. Obdolžili so Moderndorferja, češ, da se je izjavil, da prej ustreli 2 Nemca in sebe, nego pa enega Srba. Pri tem pa je bilo znano, da je te besede izrekel nekdo drngi, ki je brez urugega priznal dcianje. Vkljub temu pa so tudi MOdemderierja držali y zaporu in je preiskava pri brnmbovskem divizijske,n sodi>ču v Gradcu trajala 4 tedne. 1 Zakaj so zatezali zapor. Čeprav se )e natanjčno vedelo, da ie nekdo drugi izrekel inkriminirane besede in so imeli onega drugega že v zaporu? Storilo se je to iz enostavnega razloga, razumljivega za nas brez drugega, ker so Moderndorferja od strani nemškega Volksrara označili kot Slovenca in denuncirali, ker so ga hoteli napravit! nemožne-ga. 2e leta so Nemci intrigirali proti Modemdor-ferju. Preprečili so mu sprejem na učiteljišče v Celovcn. Rekli so: da ni prostora, in to Korošcu, da-si so v istem času sprejeli Kočevcev in — Albancev I Od leta 1909—1914 je Moderndorier prosil za sprejem. Celo tedanji deželni predsednik Fries-Skene je obljubil, da se zavzame zanj. Zastonj ! Korošec Je moral študirati v Mariboru, da bi mogel deželni šolski svet pozneje »tujcu«, »do-šlemu tz Maribora«, laglje odreči vstop v službo v lastni domovini 1 Volksrat je dosegel, da Modern-dorfer v resnici nI dobil s'užbe na Koroškem. Aretaciji Moderndorferja Je bil v prvi vrs.i namen, da bi Iz tega mladega moža izvabili kar-si-bodi, kar M obremenjalo poslanca Grafenauerja In duhovnika Hafnerja in Sturma. Orožnik Goberndorfer mu ie rekel: »Mladi ste; občujete mnogo z duhovščino to s poslancem Grafenauerjem; izpovejte kal proti ileai In svobodni boste!« Ko je Moderndorier odgovoril izogibaje se, da saj ne ve nič, mu je očital oroinlk, da ie Istotako zagrizen kot so drugI. Orožnika Janach to Q5berndorfer sta zaslišala pričo Marlfo SanscMtz Iz Rut pri Brdu na način, da sta jej prečitala ovadbo proti M5derndortu in jej grozila: »Ce ne povesta vsega, kakor sem vam povedal sedaj in da Je Moderndorfer tako govori!, vaz vzamem seboj z otroci vred U Ad Itlustrandum: orožnik, ki je MSderndorferja eskortiraf v Maribor, je pripovedoval vojakom Lir 4: »To je veleizdajalec, bo ustreljeni« V Mariboru Je več sodnih uslužbencev mladega moža dejanjski napadlo ter so mu raztrgali klobuk, pero in suknjo. Vprnšujemo vlado: !.) Je-ll voljna, izdati denuncijante MSderndorferja javnosti? 2.) Je-li voljna. kaznovati orožnike radi njih zloČinstev? 3.) Je-ll voljna, poklicati na odgovor dotične vojaške sodnike, ki so zakrivili dolgo trajanje zapora? 1.) Ali hoče dati Vincenca Moderndorfer ju popoiuo zadoščenje? je bilo dobro minuto časa, da sta se nasprotnika postavila drugače. Hubert, ki je bil boli vajen podnebja vročega pasu kot severne zime, je čutil, da sa je začelo zebsti v prsto, s katerimi je držal o-rožje In da so mu Že začeli odrevenevati. Pogled mu je bil trdno uprt v desno roko grofa Miranovega, tiakaj, kjer naj bi mu njegova kroglja razmrskala kost V mislih si je predstavljal kretnjo, ki io bo treba napraviti v naslednjem hipu. Bil je tako zanesljiv strelec, da si je rekel: — Ce ga zgrešim, bo kriv edino le ta prokleti mraz. Končno ic bilo podano znamenje. Oba nasprotnika sta istočasno dvignila pištoli in krčeča se srca prič so komaj zopet začela utripati, je že poči! prvi strel. Streljal je gospod de Brenaz. Desna roka grofa Miranovega je mahoma padla navzdol in njegova pištola se je skotalila po tleh. — Dajte mi drugo pištolo, — je dejal, ne da bi se prenieknil; — ta najbrž ni več poratna. Istočasno je poizkusil vzdigniti desno roko. toda prsti so se mu ^krčili od bolečine. Kri mu je začela izza rokava kapljati na zemljo. — Ranjen ste. gospod grof, — je dejal zdravnik in stopil k njemu. — Gospoda, čast je zadoščena! — »o vzkliknil vikonit de Brčnaz-Merignac. Za nos ni poti nazaj! Govor drl. poslanca dr. VI. Ravniharja. Častni meščaal nemške »VaterlanlsparteU v gosposki zboraid lahko deklamirajo; pri pota* skledi Io v toplem gnezdu, s krvjo in bedo drugih Je lahko voditi vojao. Stari gospodje nimajo niti pojma, kaj se pravi beda, in četudi, kal jim Je, ako pogine nekaj tisoč Slovanov? Tembolje! Toda gospodje naj bodo prepričani, tudi zanje bo bila ura usode, mogoče prav kmalu. Naj jim bode milostna! Obžalujemo torej, da moramo grofu Czerninu celo ta uspeh prerekati, kakor tudi bi mu radi zapeli slavospev in puneto prehrane. Pri tem se odločno protivimo očitanjp, da deloma v priJog sovražniku. Zamenjate vzrok in tičinek. (Klici: prav res!) Nismo mi krivci, ki pribijamo neuspehe, ampak oni, ki niso sposobni, ali ki nimajo volje, da bi ravnim in naravnim potom dosegli uspeh. (Odobravanje.) Ali morda zavlačujemo vojno mi, ki terjamo za se pravico hi nič drugega nego pravico, ki zahtevamo za se ono pravico samoodločbe, ki so jo naši zastopniki v Litovskem Brestu postavili kot mirovni pogoj za narode —seveda izven naše monarhije, ali pa zadene očitek zavlačevanja vojne one, ki se tej prav vs!ed vojne zmagujoči pravici upirajo z vso silo? Zato bi na9 očitek ministrskega predsednika pusti! popolnoma hladne, ako bi ga ne bil prednaša! v tako zelo demagoškem ramenu. Odstranite vzroke naših pritožb in protestov, potem tudi ne bomo imeli povoda, da jih iznosimo pred široko javnost. (Prav dobro!) Kal ie vlada storila doslej, da bi nas spreobrnila? Je-ll napravila tudi najmanjši poskus, da bi nas odSkodovala za strašno trpljenje, ki smo je morali od nje in njenih organov pretrpeti samo v tej kratki dob! vojne in ki smo Je prednaSall v nešte- ; tih interpelacijah? Se II Je v kateremkoli ozira j potrudila, da nam da zadoščenje? Je-li 5e kate-i rega zločinca, ki smo jih tu imenovali, kaznovala? Platonski izrazi ljubezni nas čisto nič ne ganejo, zlasti ako jih napravljajo preizkušeno nezvesti ljubimci, kakor so vedno bili avstrijski državniki. (Smeh.) Z našo naivnostjo ne smete več računati. Na današnjem svojem prekarnem položaja ie predvsem vlada sama kriva. V potu svojega obraza šteje in tehta ministrski predsednik glasove v tej visoki zbornici. Zopet I hočejo napraviti račun, kako bi manjšina zmagala nad večino v tej državL Postal Je že aksijom, da naj bo tako in ni2 drugače. To gre tako ie 50 let v bolečinah, v zdihovauju in tarnanju, pa še da-ues menda nočejo uvideti, da Je prav nenaravno razmerje gospodujoče manjšine napram gospodo-vani večini pripravilo monarhijo tako daleč. Ja, kaj se mora v tej plesni dvorani vedno plesati na levo? Pri vsakem preiskusu sil postavljajo alternativo, aH dobi večino vladajoči sistem, nadvlada Nemcev, ali — parlament gre domov. Očitajo nam, da smo proti državnim potrebščinam, ako glasujemo proti proračunu, da odklanjamo državi sredstva, s katerimi naj izvrši vojno. Ta očitek je zvene! nekako tudi Iz besedi poročevalčevih. Nc, mi jih ne odklarjaino državi, ampak vladi, aH pravzaprav od nje zastopanemu sistemu. (Pritrjevanje.) V konstitucijoneinih državah je poslancev glas edino sredstvo, njegova dobra pravica. da izraža svoje zaupanja ali nezaupanje vladi. Z njegovim stališčem e razmerju do države nima to nič skupnega. Tistemu, ki me zatira, zaupati upravo državnih dohodkov, se pravi, dati mu na roko sredstva, da me še dalje tlači (Živahno odobravanje!), mu potisniti v roko orožje, s katerim me bo 5e dalje pobijal. (Pritrjevanje.) Končno je vse, kar vlada zahteva za gospodarsko življenje države — državna potrebščina, in bila bi absurdnost trditi, da bi ljudski zastopniki nikdar ne smeli proti glasovati, ako si nočeio nakopati očitka, da so sovražniki države. Ako potem vlada, kakor sedanja, celo večino združi proti sebi, potem Je njena konstituciionalna dolžnost, da odstopi in da prepusti prostor drugi, ki uživa zaupanje prav te večine. (Prav res!) To je običajna norma v konstitucijoneinih državah. Drugi izhod bi bil le tedaj na mestu, ako bi bilo očitno, da poslanci niso več soglasju s svojim volilstvom. v tem slučaju gre apel na ljudstvo samo, volitve pa Je razpisati takoj po razpustitvi. Tega pa ne moremo trditi o nobeni, danes v opoziciji bivajo-čHi strank, nasprotno, redkokedaj so se poslanci nahajali v tako polnem soglasiu s svojimi volilci (Pritrjevanje), ako bi nam volilci utegnili kaj očitati. bi bilo edino to, da smo še preveč popustljivi in prizanesljivi. (Odobravanje.) Svaril M vlado pred usodepolnim korakom, da b! hotela pustiti parlament obmolkniti. Parlament to svoboden tisk sta danes še edina ventila. <;kozi katera more neizrečena srditost ljudstva. (T?cs ie!) Razloge svojega opozacijonalnega obnašanla smo že več In večkrat razložili, tako da v tem oziru ne morejo obstati nobeni dvomi. Frivolnosti naši opoziciji čisto gotovo ne morejo očitati Vzroki so tako globoki in jih je toliko, da ie nasprotno občudovati našo potrpežljivost. (Res je?) Katerikoli izmed teh vzrokov zgrabimo iz množice, vsak posamezni zadostuje, da podčrta našo najstrožjo opozicijo. Na primer vprašanie naših železničarjev, ki so še vedno v prognanstvu daleč od svoje domačije. Vse naše opozoritve jie pomagajo nič. Izgovor gre vedno od ministrstva na ravnateljstvo, od ravnateljstva na ^Feldtransport-leitung« in zopet nazaj. Ako bi Nemci imeli le eno samo tako pritožbo in ta Je naimilelša. bi bili v opoziciji ne samo napram vlad!, ampak napram državi sami. (Priterjevanje!) To so že večkrat pokazali, spominjam le na čase Badeniieve. Potem bi fanfare tovariša dr. Steinwenderia proizvajale Čisto drugačne glasove. Ml pa smo bili lojalni, smo v Juliju 1. !. cclo bili glasovali za proračunski provizorij, pustili smo vladi časa, da preizkusi naše pritožbe, saj niso od danes, dali smo jej pri ložuost, da popravi našemu ljudstvu storjene krivice, da razmotriva o naših državnopravnih zahtevah — pa ne samo, da se ni nič zgodilo, n?« položaj se Je v vsakem oziru poslabšal. (Živahno pritrjevanje.) Hic Rhodus, hlc salta! Tu naj bi Nemci in vlada dokazali svoj patrijotizem. Za nas nI poii na^af. Spoznali smo in v tem pogledu ^smo z vsem jugoslovanskim ljudstvom do zadrvega moža, do zadnje žene edini, da si naj naš jugoslovanski narod. narod Hrvatov. Srbov in Slovencev v svobodni in neodvisni državi uredi svojo bodočnost. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Za to v prvi vrsti se borimo proti vladajočemu vladnemu sistemu in se bomo borili prori vsaki vladi, ki se noče znati prilagoditi na stremljenjem. Hočemo temeljito premembo sistema; proč z dualizmom, proč z nadvlado uemštva! (Živahno odobravanle in ploskanje.) Hudi kočevski vojvoda ima čisto prav, ako pravi, da gre Nemcem za biti ali ne biti. Zakaj Nemec v tem nc razume stališča z drugimi enakopravnega naroda, ampak vedno Ic hegemonijo, hegemonijo na znotraj, svetovno hegemonijo na zunaj. (Res je!) Tu ravno Je naš sovražnik, hkrtu pa sovražnik te monarhije in njene dinastije. (Pritrjevanje.) Le zaslepljenost ne pusti videti te** sovražnika, bati se jc, da ga bodo spoznali, ko bo prepozno. Ta SOIetni boi, ki ga mora biti naša ustava za revno svojo eksistenco, se vrti vedno okrog nemškega gospodstva; onsiran Litve pa, kako bi iz Ogrske umetno napraviti madžarsko državo. Na tem, teta IS67. storjenem zločinu proti naravi boleha naša monarhija Današnje obupne razmere so le posledice. Toda gospodje tesa 5e \edno nočeio uvideti, hočejo sedanje razmere ne samo obdržati. ampak jih celo poostriti. V četrtem letu voinc še ne spoznavajo, da uprav ta protinaravna struktura je monarhijo dovedla do robu propada, da jo Je napačna notranja in od fe-te zavisna krivn vrn-nja politika potegnil j v svetovno vojno. Te razmere, njihove usrvaritelic in braii«te1«e obtožulemo .one so v veliki meri sok rive na »el vojni. (Živahno pritrjevanje.) Te ra/mere cd', o nas ločijo od splošnega miru. Splošni mir pa nam mora bit! prva in zadnja misel, (živahno odobravanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.) (Konec.* Hubert je stal nepomično na svojem mestu. V svoji skriti radosti je pozabil za trenuiek celo ono, kar ie prej imenoval »ta prokleti mraz«. -Po razmeroma ugodnem izidu dvoboja pomirjene priče so hotele h grofu, ^toda grozovita njegova kletvica jih Je takorekoč ukopala na njihovih mestih. — MoJ Bog! AH se tako vodi dvoboj!... Daite mi drugo pištolo... Meriti se sme... Pravico imam, da streljam, kadar hočem. Ker je pričam od strahu odpovedala govorica, je nadaljeval: _ Vse orožje Je enako dobro. Dajte ga, kolikor ga je, mojemu nasprotniku, pa naj si z zaprtimi očmi izbere pištolo. _ Ali, gospod grot — ie vzklinil zdravnik, — j vaša roka je razmrskana ali pa vsaj prestreljena!' Ne morete več držati orožja. : — Desna roka. — je popravil Miranov. . i — Da, in ravno... — Streljal bom z levico. Vse je strmelo; končno ste Hubertov i p.-«ui iz razili pomislek, ali bi bilo to pravilno. Miranov, ki je bil v svoji hladni jezi in s svoji) roko. ki je ni mogel premikati in je neprestano kri nje kapljala na t!a. v resnici videii grozen, je ravno hotel o-lgovoritl, ko se ie v ::.* I Hubert. — Dajte gospodu grofu pištolo, — Je dejal, — gospod grof ima porclnoma prav ?n njegovo ravnanje ie popolnoma pravilno. Toda požurite se, prosim, kajti v resnici mc zebe tako zelo, da rre nikakor ne mika, da bi ostajal še dalje časa tu. Semen poslaniškl ataše nista niti imela časa, da bi posegia vmes, tako hitro se Je izvriil ta pri-zt r. V ostalem pa ie redkobesedni Semen vedno skušal ugeiitf voljo svojega gospodarja, jo izpolnili s suženjsko pokorščino in jo podpirati. Tako je tudi on sedaj ponudil markiju de Brerazu odprto skrinjico s pištolami. S prezirljivim izrazom v liwu ie H::bert tjavendan segel po orožju, potem pa ]e brez bahavosii in brez strahopetnosti ob--iJ, visoko vzravnan, na svojem mestu. Bil je Zv!o Med; to je bil edini znak razvnetosti, čemur pa je bil vzrok pač le mraz. Semen jc podal pištolo vikomtu de Merignacu, jo jc nabil s tresočimi se rokami in je potem dal grofu v levico. Os:a!i n či ste s strahom In nekoliko osra.no-čenl opazovali podrobnosti tega grozovitega prizora. Miranov Je dvignil levico z negotovo kretnjo, ki je kazala, da je ni bil vajen uporabljati na tak ]<3tCm. Nekoliko kapelj krvi mu je kanilo od desni- cc na t!a. ko je meril, 'sire!:! je. Hubert jc obstal pokoncu. Vsi sol Oisecvitvena afcija za čeila io ^lianSi Okrajne oz. krajevne sosvete tvori A—10 07. 4—6 izvedenih oseb, ki jih določi politična okrai-na oblast. Pakor predsednik posluje okrajni glavar oz. občinski predstojnik ali pa namestnik, ki ga. določata tadva. Za več manjših, sošl 'nih občin, v katerih se izvedba obnovitve udi dopustna po enakih načelih, se sestavi en sam krajevni sosvet. Clanl sosvetov rm.ijo pravico. na za vzdrževanje njihovega tekočega poslovania; 7. razdel'evalnim In proizvaialnlin zadrugam ri zopetni pričetek in nadnlievanie n:i!io\cga posV-vania ter obnovitev niihovih stavb; posebno tm'1 takim proizvajalnim zadrunani. ki so se šele ali .e boci o ustanovile tekom voine ali v prvem času mi-iu v svrho nnbavlianla eradiva in orodia za obn->-vitev po voin;h dogodkih tazde'anih ali poškodovanih stavb aii poljedelskih potrehščln; 8. poljedelcem in naiemntkom poljedelskih zemljišč v omogočeuje obdelania sveta, ki je zaradi sovražnega vdora ali vojaških operacij ostal nc-t bdelan, po navodilih, ki jih glede te prinoncČI vsakočasno izda c. kr. poljedelsko min?sirs:vc sporazumno s c. kr finančnim ministrstvo (predujmi za obdelovanje polja): 9. zdraviliškim odborom in od dotične de^iio rriznmim zvezam za pospeševanie tujskega prometa, za zopetni pričetek in vzdrževanje niihov;-$ra poslovanja in izvedbo obnovitvenih del, ki si btezoosjojno potrebna v interesu tuiskeea prometa Dovolitev posoiila občinam, občinskim zavodom, okrajnim bolniškim blagajnam, razdellevalnim la proizvajalnim zadrugam ie v vsakem posameznem slučaju vezana na predidoče privoljenje c. kr. ti-nančnega ministrstva. mislili, da nI zadet Ko ste pa njegovi priči pohiteli k njemu, se je zavrtel in se počasi, s težkim udarom zgradil na tla. XV. Ko Je videl Nikolaj Feodorovlč, da se ie gospod de Brenaz zgiudil ra tla, je vrgel pištolo od sebe prijel z Icvico za desnico. Sedaj šele le začutil siino bol, ki pa je naraščala od minute do minute. Scmeii je stopi! k njemu. Pojdi in poglej, aH še živi. — le dejal Mira* nov In z brado pomigr.il tja proti rnar? iju. Zdravnik ic na Semcnovo vprašanie odkimal 1 glavo. Miranov |e opazil to kretnjo in $e posmeh-IjaL Takoj nato Je prišel zdravnik k nJemu. _ Ob vežem vas za silo. gospod gTof. Potem pa se odpeljete kolikor mogoče hitro domov. — Ne potrebujem obveze, — Je delal Miranov. — ostanite le pri tem nesrečniku, če morete še kaj storiti zanj. - Zdravnik Je zopet odmajal z glava — Kroglja mu tiči v prsih, — je defet — Kje?... O tem niti ne slutim. Vendar pa še diha... končno ga bo morda vendarle še mogoče rešiti. — Ah kal — ie odzovorll Rus cinično. — ne hlinite upanja, ki ga sami nimate. Hote! sem ga usmrtiti in si zato ne očitam ničesar. Obžaloval bi samo eno... če bi ga bil zgrešil. " (Dalje.) Stran lf. tUlNUSI" Ste v, 7«? V Trshi, dne 18. marca 1918 Vojnokreditni zavod se sme nadalje s privol c- l goslovanskega kluba, ker vidijo edino v tem reši- vizacijske komisije v ul. Bachi našli v neke.tr kr. finančega ministrstva, ki si ga mora» tev slovenskega naroda r.iem c. preskrbeti od slučaja do slučaja, udeleževali _ osnovnimi vlogami pri takih družbah z omejero zavezo, ki se na občekoristni podlagi ustanove namen nabavljanja gradiva in orodja za obnovite^ po vojni razdejanih stavb ali poljedelskih potreiv ičin. Končno je upravičen za reeskompt do trikratne \i^ine osnovne glavnice po izposojevalc ^ podanih menic in obrestliive kontokorenčne drugih kre ' zavodov, za kar pa Je trena od slučaja do slu: privoljenja c. kr. finančnega ministrstva. Kreditu'm zavodom se morejo dovoljevati kredit: samo s pogojem, da se obvežejo, da bodo do- Her ne vrnejo od vojno-krec^ncga zavoda prejo-tih posojil, prihajajoči jint denar uporabljali samo za i/.poluievanje že obstoječih obveznosti. Voinc-j.r, utni zavod je dolžan ncJzorcvati izpolnjevani tc a pogoja. Poslovanje zavoda ie Časovno ometeno tako, d«j se r aidalie po preteku treh let i>? sklepu miru ne s: r . dovoljevati več nova posojila. » ovna glavnica zavoda obstoji: 1. i/, vloge državne uprave; ?. iz vir g delniških bank in zavarovalnih dru-? ki poslujejo v ožjem južnem vo;nem ozemlju. Vplačani zneski državne glavnične vloge s-: obrestujejo letno po 3"», glavnične vlo~e delniških bnr.l; in zavarovalnic pa po dogovorih, ki jih sklice c. kr. finančno ministrstvo s temi zavodi. Prošnje za posojila. Za dovolitev posojila pri Voinokreditnem zavodu ie treba zapros:ti s posebi..mi prošnjami za posulo. V t'.h prošnjah morajo biti navedeni zlasti naslednji podatki: 1. Natančen opis vrste in ižmere zadane škode, in >icer po možnosti ločeno v ?) po vojnih dogodkih neposredno storjene -§Vr>de; b) po evakuaciji a!i sovražnem vdoru, oziroma po omejitvah prometa, veljavnih za c*je vojno ozemlje, posredno prestane škode; ?. s številkami Izražena višina zaželje po-so:;in; X natančna navedba, kako se namerava porabiti posojilo; A natančna označba varnosti, ki jo jc tieba nudi*: za posoiflo; 5. doba. za katero nai bi se dovolilo nosojilo, in način, fenko namerava dotičnik, ki prosi zanje, vrače vati posojilo; 6. natančen opis prosilčevih imovinskih razmer, prf čemer je podro' no treba navesti njegovo pr;-mično in nepremično imetje, zlasti tudi morebitne hranilne vloge, imovino v banki in druge terjatve, prtem vsa bremena, dolgove in drne obveznosti, pri čemer ie izrecno treba navesti tu Ji vse morda cd Vninnkrcditnega zavoda sarneea ali od pristoj-nera ^orelnega urada foddelka za obnovitev) ali na v—r-! lak etra državnepa osrrdn:e^a urada v V V.rš-.nkoli namen že sprejeta poselila, predli r.li podpore. rf šri' m za no^oHlof ie po možnosti priložiti doka rr r 'e'ni nr^vtuni voini škodi, oziroma tosf varno potrdilo politične okrajne oblasti. K elitne organir.nci-e. občine, občinski zavodi ne bolniške tdara'ne. razdelievalne in proiz-!'e zadruge, potem druga podjetja, dol/na po-; '-ivne obračune, ki prosijo za po^nHIn. kakor !j!cf, trgovci in obrtniki, kot Industrijalci dr posestniki. kakor tudi trgovci in obrtniki, t ta za tuiski promet in industrijalci morajo i rrrv'rijnm za posojila po možnosti priložiti ačunske zakliučke zadnjih treh poslovnih let. ' in občinski zavodi se moralo nadalje iz-y. r-orda potrebnim pooblastilom pristoine c nne ali državne oblasti za na:et:e posojila iitne organizacije morajo nadalje predložiti iz katcreia ie razvidno: ■'"na movda zastabh ;n prve tri mesece za t: i h obveznosti v smislu § 2, št. 1. lit. a c v: I?! Tr" t) P" r p— "T; b> -redvirna potrebščina za zadovoljevanje vla-rr- f,-,!-»v teknm noved^neca časa v okviru odlož-nih nrcrinfsnv v smislu § 2. št. I. lit. b. n>-avil; c^ * :sina drucih. tekom navedenega časa zapa- dr:o ":ii. zakonitemu odlogu nepodvrženih obvez-* d) višina morda razpoložljivih lastnih sredstev m te'.om navedenega časa pričakovanih preiein- D-i^i prosilci za roso'ila mora »o priložiti svv lim r rošn'am zlasti tudi stavbne načrte, stroškovnike. ponudbe račnnc in druga dokazila, s kateri-: 'i sn v številkah izkazani za omogočenje ali n.» daPevanfe n'ihovetra obrr>tp. oziroma sta'-b potrebni izdatki, za katerih pokritje na] bi ra: :io zapro šeno posojilo. fPride še). t&zlmtem ^ a m figave za Oteliš. Ob' nski odbor občine Cfclcnce pri Mariboru se v v <«ne 3. irarča 19'S. enoglasne pridružuje maj-n: 1 i deklaraciji Jugoslovanskega kluba. 23. Za majniško deklaracijo jugoslovanskega J Irba je vposlalo potom dopisa »Kmetiiskejra bralnega društva v Gornji Radgoni z dne 21. febr. ,1915. svoje soglasje: občinski zastop ?ratovci Me ^ podpisom občinskega predstoinika in 4 odbor-' v, žene in dekleta mesta Radgone in trg;> .Gorn. Radgona 213. občine Police 93. Crešnjevci f:--n;ca 85, Hrastje Mosta 109, Zettnci 100. >njci 75 podpisov. Skupaj £37 podci.sov. rbčinsko starešinstvo občine »Šsbrelie« n; ( ' ; ic v seji dne 3. marča 1918. sklenilo so :;/iri v svojem in v imenu vseh občanov maj i i : di»! laraciii jugoslovanskega kluba. Poslancen z: r c 'm v jugoslovanskem klubu se izreka pc r " » zrnoanje in zahvalo za njih trud in delo. — pa izreka ogorčenje slovenskim poslan c. i. 1 ' r,e hodijo vzajemno z jugoslovanskim k!u b< i:!. Po preč. g. župniku Frarrc Trciberiu je vpo s' ' i mož. fantov, žena in deklet predmestni St. Ruprct pri Velikovcu na Koroškem iz v o z dne A. marca 191.S. v kateri izrekajo naj r- c ) zahvalo sv. Očetu in presvetlemu cc s : f za niuno prizadevanje v dosego miru. Na* sli ■'i C,2. •P nar< fc Q: Sf ogrGmr-Pa j se t pravice, varno zi jugos' že.7!: : . 20. in de! i. l7:r.v'ia, da se priJru. 3 jc aOprijiesel v h Knaka bremen . našemu slovet boda in samoodločt tej svetovni voin enake pravice emu narodu dai< vanje z^to zahtt uženje vseh Jugoslovanov v svobod-ski drža\i pod slavnim habsburškir . is St. P.:. !a p; i Prcbol uie majniiki del larac^i ju 27. Slovenke petrovške občine se z navdušenjem pridružujejo majniškf deklaraciji Jugoslovanskega klu! a. Vrlemu Jugoslovanskemu klubu pa kličejo j in ovadila dejstvo »NaTrreTT= Bog je z Vami. Odpadnikom pa kličejo •Preziramo Vas, ker niste vredni niti našega sovraštva. Vaše delo je delo Judeža, zato bo pa tudi vaše plačiio plačilo Judeža.« Sledi 385 podpisov. 2S. 171 žen in -328 deklet župnije Sv: Jurij ob Taboru zahteva, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo v smislu majniške deklaracije jugoslovanskega kluba. — 27. Možje, fantje, žene in dekleta fare Svibno Sv. Križ pozdravljajo z navdušenjem majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter izrekajo vso udanost in zvestobo prevzvišenemu knezoškoiu Antonu Bonaventuri Jegliču, ki se trudi kot prvo-boritelj za uresničenje samostojne Jugoslavije, da se iznebimo tujega jarma. sodu mrtvo truplece novorojenca. Ta vest je popolnoma izvita iz trte, kakor tudi podrobnost, da je voditeljica prodajalnice šla na redarstveno oblast Vojno - poinožni urad političnega društva »Edinosti* posluje v prostorih .»Tržaškega podpornega m bralnega društva« v ulici Carintia št. 39, I.\nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna poja. nila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbmh in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno pesredova! na pristojnih mestih. Slovanska Čitalnica v Trstu odpre čitalnično sobo in knjižnico s I. aprilom t. L — V svrho priprav sa morebitne družabne prireditve vabi od- 30. Starešinstvo občine Sedlo se pridružuje v seji ; bor SOproge in hčere članov ter članice, kakor tudi z dne 8: febr. 191«. z vsem navdušenjem majnišld . vse or,Ci kJ nameravajo društvu šele pristopiti, da deklaraciji jugoslovanskega kluba ter istemu izre- j pridejo danes ob 5J4 popoldne v čitalnične pro-ka popolno zaupanje. i store na pomenek. 31. Slovenski odborniki občine Okolica Celje kot' zastopniki slovenskega prebivalstva te občine iz-javljajo soglasno, da se pridružujejo mainiški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Dalje izražajo poslancem Jugoslovanskega kluba neomajano za-upanie. Sledi 22 podpisov. Jugoslovanskemu Klubu so dospele sledeče izjave: 1.) Poglavarstvo opčine Badljevina, Hrvatska, zalitieva, neka se sav naš narod, koji govori jednim jezikom, a zove se Slovenci, Hrvati i Srbi, ujedini na teme?:u hrvatskoga državnoga prava pod hphsburško-Iorenskom kučom. L. ZOBOZDRAVNIK v Dr. J. Cermak v Trstu, u!ica Poste veccMe 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo* leein. — Plombiranje. ~ UMETNI ZOBJE — l flatal-lani i Trst - Ula Stadion 10 - Trsi I OUprt od S'^ugčžrnajraj '% ^^ Ustopnina s Z ^^ odo 2.) Koroške žene in dekleta župnije Steben pri Dekštajnu, se navdušeno pridružujejo vrstam, ki se v smislu majniške deklaracije bore za lepšo bodočnost jugoslovanskega naroda (294 podpisov). 3.) 2ere i djevojke Pazina u Istri stupaju u guste redove jugoslovanskih žena, spremnih na svaku žrtvu za ljubljenu domovinu i traže ujedinjenje hrvatskog, srpskog i slovenskog naroda te se pri- poste.) SJovenska pcsr.re£ba in slovenski družuia deklaraciji Jug. Kluba (466 potpisa) {po j jedilni IlSti. gd. Antici Kurelić). j; ... --.— 4.) Občinski odbor Drenskorebro okraj Kozje se jsa. | fffk ^ ft mm Tel. dr. Sokol v Trstu. Danes, v ponedeljek, točno ob zvečer odborova seja v društvenih prostorih, ul. Stadion št. 21. — Pcdstarosta. Organizacija vojniških oskrbnic. — Danes, 18. trm., ob 11 predpoldne se bo vršil v mrli dvorani trgovinskega zbornice občni zbor »Organizacije oskrbnic vojniških sirot«. Ker se bo razpravljalo o preuredbi organizacije in tozadevni razde- Silva" Vrelcc), ?gailj<3 in VJflO litve v dva oddelka (se.ccijo), se prosijo oskrbnice. razoo§iija OSE f p. GllŠtanj da se kolikor možno poinoštevnno udeleže zboro- J r J vanja. I (Koroško), — Kupjje steklenice Pro5??ro sioveirski*!. hrvatskih in če-1 vseh vrst ter zamaške stare in nove. knjisr za nase raniene in bolne junake j ----- llrM domv °kOBih'PoSUeio nai se v Na"! ® torek, dne 19, t. m. odprem Trfsucl in koflrcnran Cruftua ki refiektirajo na jamčeno pravi prahii prašek, torej na sredstvo, ki je v pravem pomenu besede nadomestilo mila, naj se takoj obrnejo na spodaj navedeni naslov, v zalogi im^m le še 2 vagona t ga praška. Izood 1000 kg se ne o.i-daja ali le v posameznih slučajih. EDVARD LACKNER, agentura Celje Roseggerring 7, II. Češko Budjevička Kestavraciia (Bosa-uzorna češka jrostiina v Trstu) se nahaja v ul. CL Gaiatti (zraven glavne Sf II (čSf al k "iž3 v a l pij se rc.uuaa.jO po t -i—J f. ^'astno tia izjavljuje za majniško deklaracijo in izreka zaupanje -Ju£. Klubu. 5.) Ohc;ps' i odbor v Godoviću, okr. Losatec se soglasno izjavlia za majniško deklaracijo In izreka Juc:. Klubu noDolno zaupanje. 6.) Hrvatska Čitaonica u Kninu jednoglasno usvaia i odobrava na svo'oj glavnoj skupštini ob-obdržavanoj dneva 3. ožujka 1918. deklaraciju jugoslovanskih zastupnika od 30. maia 1917. za uic- " A fa ; esSeS™ ■to L S Ti nn | CD f, stot. beso to 3:astn« tisicaao buaa« to r&ivi-r * ' čaja enk'&t rm6. — NajraanjSat : pristojbina znu.4« «0 »t.iti'ilc. v SdlariU !cjia Sznta 221 1 očiio se bo izborno domače črno in belo vino ter pno. — Kuhinja bo vedno preskrbljena z gerkimi in mrzlimi jedili. V nad!, da me bo slavno občinstvo po možnosti podptralo, bei^žirrt r fanl JOS P Ki T&LflN- Prodam na vago par vasomiv tra^lj drv. — Ponudbe z cena na M. SCHUfE'GER LJUBLJANA, MARIJE TEREZIJE CESTA 13. t^iih m Miin—naesjsessgife i j M M F^iHPH ^M ^ zškMmmn tr! «0^n8 iriflh tfro za HianifnKturno Sls$o, sladke: in šrirlt. PonudUe: Ljmsijana pcštnl ^ prsfiai 151 J inesnlk „Edtos!"«Trsi1 )• Izdii in založil uH^l^lnj« kujice k. l\ Cooper. — J GOj ■i I ■ !■ il . I rm -mmZ ro vsak^ vrste kupuje BebiS Franc, ilolino gfr and o L0 I8U3 dinienje i slobodnu, demokratsku državnu cielint: na.^cgn jednoga nsroda Hrvata, Srba i Slovenca. 7.) Občinski odbor v Kotu okr. Konjice se je v seli dne 3. marca 1918. enoglasno izrekel za idejo jugoslovanske deklaracije. S.) Upravitelisivo općine Gornjega Primorja, Oradac, pri svomu zboru 27. veliače 191 S. tumačeći osjećaje hrvatskog naroda ove općine jednoglasno je zaključilo, da se pridružuie deklaraciji 30. svibnja H>17. Jugoslavenskog Kluba, kao minimum narodnih zahtjeva i zamolilo Jug. Klub nek ustraje u borbi za ostvaranje narodnih ideala. Načelnik P. Andriiašević. 9.) Občinski odbor St. Lovrenc^pod Prenzinom se je v svoji seji dne 8. februarja 191«. enoglasno or''dri! !f izjavi vseh slovenskih strank za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. ""n'vje izHra e vr te b o mi*, (Goris -<>)• h nške ct-j'ljene rr.i kutn ■>, jabl:;ne, t e-ic.j.e iu c'r igo p o iaja Josip Štićkelj v 3149 r^fi^i;« Aoton Jerkič ; os oje arojera ateljeja v Trsta Via deJ'te Posta st iu- 4 * sodu kupuje n v vsaki množini. J laćam i o i ajviSjih današDjih cenah. Zuideršič, Opčine št. 45f». 1877 ^lMIFP mmmmm® i lIBPfei I FI h Stt d lnik proti plač i a oveatuelno v živilih Pisn.ene poaudbe pud „Ugodna priliKa" na Ins. odd. Ed nosri. 1929 ssvsrl« KORUZNA MOKA. Popravljamo včerajšnje poročilo, da redni odmerek koruzne moke na osebo za ta teden ne /maša V% kg. temveč */<» (tri os«r?nke) kilograma, torej eno osmiako več kot navacno doslej. * * s GOVEDINA ZA NEIMOVITE SLOJE. Jutri, v torek, 19. t. m., se prične pro-nu> št. 14 izkaznice za nakup mesa in maščobe (z rdečo črto) in izročitvi izkaznic $t. 29 serije a. b, f tudi z rdečo črto). Na vsako izkaznico se dobi lU kg mesa. Prodaja se prične ob 7 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia. Barkovlje 41, Bin, Rojan 9. Puntar^Gretta di Sopra, Callin, ul. Boroevič 1R, Pcllis, ul. Cccilia de Rittmeyer, Cavalieri, ul. Poste 16, Cadorini, ul. nadvojvode JosiDa 13, Gat7nig, ul. Spiridione 7, Visintini, ul. Cavana 20, Fabbro, ul. S. Vito 7, Vosak, ul. Cereri^ 3, Casfro. ul. Fontanone 19, Bcnedettich, ul. S. Sebastiano 3, Bruna. ul. Beccherie I. ■■ ^ Polacco, ul. Beccherie 47 (samo za Žide), Zadnik. P. S. Giovanni 6. Pasqualšni. ul. Marije Terezija 41t Martinelli, P. Legna 8f Marše. ul. Farncto 7, Zafutta, ul. Farneto 38, I.enarduzzi, ul. Amalia 23, Polli. ul. AcQiiedotto 13, Castellitz, uL Ginlia 67, GodiVna, uL Ginlia 24, Rodella, ul. Giulia 1, Burba. ul. A. Volta 2, Pfcriatti, ul. Barriera vecchia 4, Cossich, ul. Ugo Foscolo 2. Rh'zian. P. Barriera vecchia 1, Polli. ul. Ist'tuto 3S, Ferluga, ul. Media 46, Tanazzin. ul. Settefontane 24, Pousche. del. Rivo 36.« Cau, ul. S. Marco 34, Delavske zadruge, ul. S. Marco, Rizzian, ul. deli* Istria 1, Comisso. ul. deli' Istria 51 Godina, Skedenj SO. Collobig, Skedenj 231, , ' CENE: Prednji deli z doklado .... po K 8*— kg. Zadnji deli z doklado .... po K 8*S0 ks- ,Gospodarske zadruge* v Kopru, ležcCe na pestaj? v Kopra, tik pred Vratrai, je 083 (po možnastl oženjenega) za malo posestvo v bližini Trsta (Žavlje) Ugodni pogoji. Panoflas p:d: f. G. ns in?. oddelek Edinosii. CI53 aaBnssamr^ i* ll» W ŽXJIft '4-IT+-: n 9 J>. 1. O nO iN«. ^ višat Cena K 1.00. 2. »i Ki POVtSTI G K OP A LfcVA TOL-SliiGA*. — cena bu vin. 3. »K A Z ARU. Spisal L. N. Toistoj. Poslovenil Josip — Cena K l.L 4. »PRVA LJUBtZLN«. S(.bal i. vič Turgjenjev. Posiovenii dr. (jnsiav Gregoriii. — Ceua l K. 5. »POLJUB«. Povest iz^tsl-t^u i. v ljenja češkega ljtulst a. S; , Kan.ihi. Svčtli. PosJovtiM P. - Ceua o \ in. 6. »ntSLOA O SV OVA* S* f .M Oiii^-DNFM JMZiKij PRI K ATOL. JLl.O-SLUVAMH«. iMalo iifi^-vora na šiwu-ia Nafeia poslovno pastirsko pisma v pouk slov. ijudsivu.) — Cena ' 'A »iGKALtC«. r*l. na Najnižja ponudba K 65 000 (že prekoračena). Varščine je položili v Posoj inici v Kopru, dese« lino ponuđene svote. Ponudbe na Posojilnico v Kopru do najdalje 20. t m. NOVOROJENČEK NAJDEN V SODO. Aprovizacijska komisija sporoča: Pod naslovom vovorcj?nSck najden v sodu« je bila v listu L'Mjo del Liiorale« 17. t. m. objavljena v »Mali Kroniki* podčrtana vest, da so v prodaja!;.!;: ajrr. destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih težkočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo. 12 let starega v 4 polli trških steklenicah pošljem iranko za K 80, mlajšega 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavatno sredstvo zoper trganje v udih. 4 pollitrske steklenice K 60. — Vino od 56 litrov naprej. — B."* rizling K 4.80 in rdeči burgunder K 5.20. BESt&ĐIKT HERTL, vefeposesinik graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. D "nJ & -v S? VJ t 4 Trst, m im\ di Emmi štaa. 3 u »n j p ;: Kapital in rassrva K ?3,2CD.033.— Fllljaike: Dunaj Te^e^io.stra se 7 »t Uub nvni , ivo.ur Lj«bitnr. Opatja, Split, ^iienih. Z Jar. VSore R33 ki-jllite ^ '2% Vloce na knj!Lce od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pia ije banka od s oj. -a i »hi v og i a tekočem i.i ži o-.a i nu po dogo o u. Akreditivi če .1 111 nakan i, tu- in inozemska tržišča. Kup. jt? in pro aja: vred: ostne patine, ie gaci e, zastavna pisma, prijcrit.te, d.lnice, srečke, valute, de ize, prV«H s-predujme na vrednostne papirje in b'a^o lezeće v i »vmh sk*u i či i. Deposits. — Prod ja srečk razred ie lote. i e. Zavar vanje \ sakuvr.iniii paniij v pioii kurzni iz u i, revizija ž.e^anja s-eck itd. brezo ačno Sta^oai k»emt, rem oinipt menic Telef ni: 1463, 1793 in 2'»6a. Brz. javi: JADRANSKA. ===== Uradne ure: od 9 do 1 pops^dna . —. Metko' *«;tovanfe ; n v-a te, oV>!i-itd. Da — Safe ijunlone Adriatlca di Sicurta v Trsta (Lastna palača) ustanovljena leta 1833. Zavarovanj* proti šKodi, povzročeni po ognjn streli in eksplozij tli. Zavarovanja steklenih pleafi proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate? na morja in pe sahem. Življenjska zavarovanja ▼ n^jrazlićneji! kombi, aacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625,992-40 Stanje zavarovalne glavnice na iiviiecge (31 12 1915) K 546,40.>.849-— Odkar obstoja drniba, je bilo v vseh braa&ah izplačano na dkodab K 872.45 i-4 iS 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in va2 nejših krajih Avstro -Ogrski monarhije. mm slousnsli; Stroj za taje in vezanje, prao! nemški uzcrci. ^iitaoeiUisisflasliGM Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po* prav! janje. — Tvrdka ustanovljena lata 1878. — n^asenseo BS^H^ uJiij ^ctii^a^IJs 51. tO- illb Ljubljana, Prešernova clica sf. 3 je imela koncem laa 1917 vlog.....K 66,800 000 hipotetnih in ob?«nskih posojil....... 2^000 000 rezervnega zaklada .......... 2,000.000 Sprejema vloge vsak delavnik rr. jih obrestuje najvišje po —■Eli 4 % rnsa- in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pup !a ni va na in stoji pod kontrole c. kr. defova u ada. Zt varčevanje ima vp Jjane I c.ie domače hranilnike. Poscja na zemljišča in poslopia na Kranjskem proM 5%, izven Kranj