Leto XII., štev. 23
lj pravu ištvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - TelefoD št. 3122. 3123. 3124. 3125. 3126
Inseratm addelek: Ljubljana, Selen-bursiova uL - Tel 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št. 4255.
Podružnica Celie: Kocenova ulica št. -2. - Teiefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842 Praha čislo 7« 1Sf1 Wior St 100.241
Ljubljana, sreda 28. januarja 1931
Cena 2 Din
Naročnina znaša uiesečno 25,— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
P o seti v razmh humanitarnih zavodih — Sprehod v okolici — Ganljiva ifudomilost vladarske dvojice
Zagreb, 27. jan. AA. V toku današnjega dopoldneva se je Nj. Vel. kraljica v sprem« sfvu dvorne dame Eleonore Švrljugove in častnega adjutanta Nj. Vel. kralja kapeta« na vojne ladje Mundorferja odpeljala iz dvora, da po5eti nekatere zagrebške social» ne in humanitarne ustanove.
Ko se je to med meščanstvom razvedelo. se je že od ranega jutra začelo zbirati na Markovem trgu. čakajoč, kdaj se pojavi Ni. Veličanstvo.
Odprti dvomi avtomobil, v katerem je kraljica s svojim spremstvom, se je po-v veži dvorca ob 10 Tisti mah so i rili na trgu burni vzkliki. Množice so , zgrnile z vseh strani, da vidijo Nj Ve-iristvo Avtomobil se je obrnil prot' •..iti j ski ulici in po ulici Pavla Radica in mkopanski ulici proti Savski cesti. Po= , -od so ljudje prirejali Nj. Vel. navduše« nc ovacije
V	de e jem ambulatori!«
Prvi obisk Nj. Vei. kraljice je bil na« r: en jen mestnemu dečjemu ainbulatonju na Mvski cesti. Tu je ob vstopu pričakal Nj • cličanstvo mestni načelnik dr Srkulj z spo. Malo dekletce je tedaj pristopilo k Vel kraljici in ji izročilo šopek cvet« a ter deklamiraio ljubko pesmico. Nj. Vei ■al iica se je globoko ganjena zahvalila ■ klici in jo pobožala po licu.
V	prostorih ambulatonja je Nj. Vei ri čakal primari j dr. Švarc z vsemi zdrav, d in ostalim osobjem Dr Švarc je po> ravil Nj. Vel. s kratkim nagovorom. na= ;r si je Nj Vel. kraljica ogledala vse o db e ambulatonja in se zanimala za de«
lov un je te ustanove Nj. Vel kraljica je t..pila tud: v čakalnico, kjer so se naha« -.le mnoge matere s svojo deco, ki so . raljico prisrčno pozdravile. Nj. Veličan stvo se je za te pozdrave ljubeznjivo za« hva'ila. Nato je šla kraljica v dom do« nčkov, kjer se je delj časa pomudila Nj. Vel. kraljica je je tudi zanimala za -a z m ere mater, ki pripeljejo svojo deco v ♦a dom. Primarii dr Švarc je Nj. Vel. na :ratko orisal delovanje ambulatorija. Ves poset je trajal nad pol ure. Ob odhodu se ie Nj. Vel kraljica prisrčno zahvalila dr S'*arcu in mu čestitala k uspešnemu delo« vanju. Ob odhodu iz ambulatorija so Nj Vel. spet sprejel: vzkliki m ovacije tam zbra e množice.
Poset v hiralnici
Zagreb. 27. januarja. AA Po obisku me-sin eoa otroškega ambulatorija je krenila Nj. Vel. kraljica v hiralnico v Klajičevi ulici.
Nj. Vel. kraljico je sprejel ob vhodu pred domom upravitelj g. Ferlič z vsem upravnim odborom. Množica, ki je hotela neprestano videti Nj. Vel. kraljico, je jela navdu eno vzklikati Nj. Vel. kraljici. Nj. Vel. kraju in kraljevskemu domu. Predsednik bi alnice gosp. Ferlič je pozdravil Nj. Vel raljico z lepim govorom, nakar je 961etna tarka Antonija Turner, varovanka hiralni-predala Nj. Vel. kraljici šopek cvetja, iato pa si je Nj. Vel. kraljica ogledovala lom. S posameznimi starci in starkami se razgovarjala in jih povpraševala, kako -ive in kako se počutijo v doinu. Zlasti se zanimala za star zakonski par. od kate-sta oba že prekoračila 96 leto. Bilo je io_ro ganljivih prizorov. Starke in starci ;-o >e zbirali okoli Nj. Vel. kraljice in s sol zami v očeh poljubljali njene roke in oble-> Mnogi starci so jokali od ganotja, da vi» d:io v svoji sredi svojo vzvišeno kraljico. Ko si je Nj. Vel. kraljica ogledala prore. se je zahvalila predsedniku doma za -rčni sprejem, nato pa je med navdušenim vzklikanjem stark in starcev in vseb P' itnih odšla iz hiralnice in se s spremni odpeljala po Kačičevi ulici, Pejačevi-m trgu in Mošinskega ulici v otroško si-. šnico.
Med sirotami
Nj. Vel. kraljica se je nato odpeljala s svojim spremstvom v otroško sirotišče na Josipov cu Oh vhodu v sirotišče jo je spre* jel predsednik Narodne zaščite bivši l,an dr šilovič z upraviteljem zavoda Vladi« mirjem Nazorom. Nj. Vel. kraljica se je napotila v dvorano v pritličju, kjer so se zbrali vsi otroci sirote, ki so sprejeli Nj Vel kraljico z vzkliki: »Živela naša kralji.-ca!« Nato ie dr Josip šilovič pozdravi'! Nj. Vel. kraljico z d dišim govorom, ki ga je zaključil z besedami:
»Prisrčno vas pozdravlja ves naš narod pozdravljajo vas i sromaki in vam kličejo iz svojih mlademiških src:
Naj Bog živi Vaše Veličanstvo! Naj Vsemogočni živi Njegovo Veličanstvo, na; šega vzvišenega in modrega vladarja in ves kraljevski dom!«
Po govoru dr. Šiloviča sf> zaorili po dvor rani navdušeni klici. Deklica Ivanka Sigi. srota ameriškega izseljcnca, je stopila pred Njeno Vel. kraljico, ii predala šop cvetja ter deklamirala prigodno pesem, ki jo je zložil tajnik narodne zaščite Blaž Krunič Nj. Vel kraljica je bila vidno ganjena. Ko je še eno dekletce deklamiraio ljubko pesmico, si je Nj Vel. kraljica Ogledala prostore sirotšnice Ogledala si jc tudi sojo. kjer je nastanjeno osobje. Obiskala je vse oddelke, božala otroke po licu in se ž njimi igrala. Ko si je ogledala vse prostore, se je vrnila v dvorano v pritličju, kjer je dovolila, da io fptogra« firajo obkroženo z deco. ki je držala v ro» kah cvetje in zastavice. Pri izhodu je Nj Vel. kraljico zopet pozdravila množica t ljudstva z burnimi vzkliki
V ljudski kuhinji
Nj. Vel. kraljica ie napravila nato daljši izlet po bližnji okolici, na povratku pa se je ustavila v prostorih »Prehrane« v Stre-
Ijački ulici, kjer jo je sprejel celokupni odbor društva š predsednikom dr. Arturjem Mari čem ter vsemi učiteljicami, ki so pn-deljene »Prehrani«. V imenu društva je pozdravil Nj. Vel. kraljico predsednik dr. Maric z daljšim govorom, v katerem je pojasnil namen in delovanje društva. Nato je predsednik Marič predstavil Nj. Vel. kraljici po-edine dame. članice upravnega odbora, med drugimi najstarejšo članico go. Danico Lu» kačič. ki je od osnovanja pa do danes delala za blaginjo Prehrane. Nato se je podala Nj. Vel. kraljica v jedilnico Prehrane. Pred vhodom v jedilnico sta sprejela Nj. Vel. kraljico upraviteljiea Olsza Ončikus, črnogorski lijak Nikola Gurovic in učenka ženske redne gimnazije Nada Ružic ki je predala NTj. Vel. lep šopek rož. Dijak Gurovič je ~>oz<iravil Nj. Vel. kraljico s temi-le bese-iami:
»Vaše Veličanstvo; Siromašna šolska mla-iina tega mesta pozdravlja hvaležno svojo kraljico. Naj živi Vaše Veličanstvo, naj živi visoki kraljevski dom!«
Nj. Vel. kraljica je šla nato v jedilnico, kjer je bilo ravno pripravljeno kosilo. Zanimala se je za prilike ter zaprosila za krožnik juhe Pokusila je juho ter se izra žila s priznaniem o njeni kakovosti. Po ogledu kuhinje in drugih naprav se je Nj. Vel. kraljica poslovila in se vrnila s spremstvom v dvor
Ogled kraljevskega dvorca
Zagreb 27. januarja AA Mestno na-čelstvo je izdalo tole poročilo:
Nj. Vel kralj in kraljica sta si ogledala danes ob 3. popoldne palačo v Visoki ulici, ki jo je mesto stavilo visoki kraljevski dvojici na razpolago. Njuni Veličanstvi so sprejeli minister dvora Boško Jeftič, ban dr Perovič maršal dvora general Di-mitrijevič. upravnik dvora general Vuko-vič in mestni načelnik Srkulj. Mestni načelnik Srkulj je bil tolmač Nj. Vel. v palači in parku. Park, palača in položaj so zelo ueaiah Nj. Veličanstvom.
Pri kiparju Meštrovicu
Zagreb, 27. jan. AA Po ogledu Pongra« čeve palače sta se odpeljala Nj. Veličan« stva v atelje Ivana Meštroviča v Mesnički ulici št. 8, kamor sta dospela ob pol 4. Pri vhodu ju je sprejel Ivan Meštrovič. Visoka gosta sta šja v atrij, kjer so bila razstavljena nekatera gotova dela in po« stavljeni nekateri kipi. Nato je peljal Me« štrovič visoka gosta v atelje, kjer sta si ogledala njegova dela. posebno M eštro vi» čevo delo za kapelo pri Otavici, rojstni kraj Meštroviča pri Drnišu v Dalmaciji, kjer bo postavil to delo v dovršeno bitolj« sko grobnico v formi mavzoleja. Nato sta se podala Nj. Veličanstva v stanovanje Ivana Meštroviča, ki je v bližini ateljeja. Tu so pozdravili Nj. Vel. kralja in Nj Vel. kraljico Meštrovičev sin Tvrdko ter hčerki Marta in Marica z velikimi šopki cvetja. Ivan Meštrovič je pokazal Nj. Ve« ličanstvu nekatera dela v salonu, relijefe v lesu ter nekatere načrte. Po polurnem obisku sta se Nj. Veličanstva poslovila od rodbine Ivana Meštroviča in se odpeljala
Na sprehodu
Zagreb, 27 januarja. AA. Nj. Vel. kralj m kraljica sta prišla iz Meštrovičevega pa« viljona nekoliko pred 16. uro. Nato sta se odpeljala z avtomobili po Gornjem gradu in Ilici, kier ju je meščanstvo povsod spo» znava lo in pozdravljalo z navdušenimi vzkliki. Ta vožnja se je vršila brez vsa» Icega programa. Nj Vel. kralj in kraljica sta se hotela i/prehodit1 po mestu.
Tako sra se obrnila proti bobnom na Vi« nogradski cesti in prišla do hiše št. 4, kjer sta stopila iz avtomobila in se peš izpre» hajala To so seveda opazili ljudje in pa« santje. ki so vsi prihiteli in se zbrali okoli Njunih Veličanstev Nj. Vel kralj se je razgovarjal z mimoidočimi, nato pa se je počasi in jako dobro razpoložen obrnil na» za j proti avtomobilu, dočim se je Nj. Vel kraljica razgovarjala z ženami in otroki Deca je prijemala Nj. Vel kralia za roke in jih poljubljala, on pa jih je nagovarjal, izpraševal jih koliko jim ie let, kako žive in drugo. Otroci so ponosno tekmovali med seboj, kdio bo bolje in Ivtreje odgovarjal. Vsi so hoteli biti tudi čim bližje kralju. Neki 9 letni dečko se je bil čisto pritisnil k Nj. Vel. kralju in dobro pazil, da ga nihče ne izpodrine. Nj. Vel. kralj ie malčka nrijel za ramo in ga izpraševal. ali se do» bro uči, kako se ima in podobno.
Ko se je Nj. Vel. kralj tako razgovarjal z mladino, ie privozil. neved^č. da se tam nahaja Nj Vel., s kolesom neki mladenič, ki se ie šele v posledniem trenutku ustavil Ko je spoznal Nj. Vel., toiko da ni oka» menel, in bil bi padel na kolena, toda Nj. Vel. kralj ga je ljubeznivo nagovoril in ga potrepljal po rami. Seveda so se medtem zbrali okoli Nj. Vel. kralja tudi novinarski poročevalci in fotografi, ki so lepo priliko izmbii; do mile volje. Ko je Nj. Vel kralj zagleda! novinarje in reporterje, jim je v šah rekel: »Kako ste p ris i spet sem?« »Po dolžnosti. Vaše Veličanstvo!« je odgovoril oden izmed njih. Nj. Vel. kralj pa se je potem še dalje sprehajal in naposled se je vrril k avtomobilu. Bil je ves čas predmet burnih ovaerij.
Krst »Kraljice Marije«
Split, 27. januarja n. Svečani krst novega luksuznega parnika »Kraljice Marije«, ki bi se imel izvršiti pričetkom meseca februarja, je odgoden na 21. februar, ker še niso vsa dela končana. Na to krstno slavnost je povabljenih 200 udeležencev, ki bodo napravili s parnikom mal izlet iz Splita v Kotor. »Kraljica Marija« šele 2. marca nastopi svojo redno službo v Grčijo.
NOVÀ FRANCOSKA VLADA
Lavai je sestavil vlado brez radikalnih socialistov, ki predstavlja v glavnem obnovo prejšnje Tardieujeve vlade
Pariz, 27. januarja, M. Pozno ponoči je senator Lavai zaključil svoja pogajanja in ob 2. zjutraj jc bil objavljen pficijelni ko« munike, da je sestavil novo vlado.
Nova vlada šteje 30 članov in siccr 18 ministrov in 12 državnih podtajnikov. V vladi je 5 senatorjev in 25 poslancev. Ker se Lavalu ni posrečilo pridobiti radikalnih socialistov, je moral opustiti svoj prvotni načrt koncentracije te"- je sestavil v glav« nem vlado, ki se opira na večino bivše Tardieujeve vlade. Na eni strani je sicer želel, da bi bili v vladi radikalni socialisti, prav tako pa ne bi rad pogrešal podpore 90 poslancev Marinove in 30 poslancev Maginotove skupine, s katerima pa so radi» kalni socialisti odločno odklanjali vsako sodelovanje.
Gre torej za vlado meščanske desnice, ki pa je bila v javnosti sprejeta z zelo deljenimi občutki. Levičarski »Quotidien« piše, da ima Francija sicer ministrstva, ni« ma pa vlade. Desničarska vlada se ne mo« re dolgo držati in bo mogla rešiti le naj« nujnejše posle, v prvi vrsti sprejeti pro« račun. Tudi »Volontaire« ni zadovoljen s sestavo Lavalove vhde, vendar pa izraža svoje zadovoljstvo, ker je Briand ostal zu« nanji minister in je s tem zajamčeno nada« Ijcvanje mirovne politike, ki je ne sme ovirati nobena izpremetnba vlade.
V parlamentu bo vlada razpolagala z malenkostno večino, ki pa se lahko vsak trenutek skrha. Painlevejeva skupina je prvotno sicer obljubila podporo, vendar pa Pai n lev e ni hotel stopiti v vlado in si je pridržal proste roke Tudi stališče republi« kanskih socialistov do nove vlade še ni jasno. Prav tako se šc ni izjavila radikalna levica.
Nova vlada je sestavljena naslednje: J Ministrsko predsedstvo in notranje za« deve: Lavai, (neodvisni),
podpredsedstvo in pravosodje: senator Leon Berard (frakcija Poincaré),
zunanje zadeve: Briand (socialistični re« publikanec)
vojna: Maginot (predsednik demokrat« sko«socialne frakcije),
mornarica: 6enator Charles Dumont (ra« dikal),
zrakoplovstvo: Dumesnil (bivši radikal), prosveta: senator Mario Roustan (radi« kal),
finance: poslanec Flandin (levičarski republikanec. Tardieujeva frakcija),
proračun: posi. Pietri (levičarski republi« kanec),
javna dela: posi. Deligne, (radikalna Ie« vica. levičarski centrum),
delo: posi. Landry (levičarski centrum), trgovina: posi. Louis Rollin (levičarski republikanec),
kmetijstvo: posi. Tardieu (levičarski re« publikanec),
trgovska mornarica: Chapetelaine (levi» čarski centrum),
pokojnine: posi. Champetier de Ribes (katoliški demokrat),
pošta, brzojav in telefon: posi. Guer» nier (levičarski centrum),
kolonije: Paul Reynaud (Maginotova frakcija).
Ministrstvo za narodno zdravje je Lava! poveril poslancu Marinove skupine Blai» sotu, ki pa doslej še ni odgovoril, ali ga bo sprejel.
Državni podtajnik v predsedništvu vla« de je Poncet, za notranje zadeve Gatalan, za umetnost Peche, za kolonije Diagne, za
kmetijstvo Fauld, za trgovino Freyd, za turistiko Guerard, za delo Foulon, za le« talstvo Riehe, za mornarico Dignac, za te« lesno vzgojo Matinaud, za tehnični pouk Gaumaret.
Pariz, 27. jan. č. Prvič, odkar obstoja francoski parlamentarizem, je vstopil v vlado v Parizu tudi črnec. Lava1 ni mogel snoči vprašati senatorja Joosolta, ki je bil bolan, če sprejme ponujeno mesto držav» nega podtajnika za tehniški pouk. Davi je senator to mesto iz zdravstvenih razlogov odklonil ter ga je moral prevzeti Gauma« ret, na čegar mesto je prišel kot državni tajnik za kolonije poslanec Diagne, ki je črnec.
Lavalov kabinet je v bistvu iste sesta» ve kakor Tardieujev, z edino razliko, da ni v njem ministrov, ki so se kompromis tirali v Oustrico^i aferi in onih, ki so bili v Steegovi vladi. Kabinet je preveč desni» čarski celo samemu miroljubnemu Painle» veu, ki zato ni hotel vstopiti v kabinet Malo je manjkalo, da ni vstopil v vlado tudi Franklin Bouillon, v poslednjem tre» nutku pa je izjavil Briand, da ne more sedeti za isto mizo s takim kritikom, ka» kor je Bouillon.
Pariz, 27. januarja, g. Nova vlada se je sestala v poznih večernih urah v zunanjem ministrstvu k prvi seji pod predsedstvom ministrskega predsednika Lavala. Na seji se je v glavnem razpravljalo o besedilu vladne izjave. V senatu so z novo vlado precej nezadovoljni. Demokratska levica, ki ji pripada nad polovico senatnih članov, je danes sprejela resolucijo, v kateri izjavlja, da je demokratska levica z obžalovanjem vzela na znanje sestavo nove vlade, ki ne more privesti do sporazuma, kakršnega žele republikanci.
Bethlen o sodelovanju z Avstrijo
Madžarski zunanji minister
ciljih Avstrije
Dunaj, 27. januarja AA. Korbiro poro- I ča: Na snočnjem banketu, ki je bil prirejen na čast madžarskemu' ministrskemu | predsedniku grofu B°thle-:.', je imel zvezni kancelar dr. Ender govor, v katerem je naglasil, da je avstrijsko-madžarsko prijateljstvo staro že več sto let in da je rezultat medsebojnega razumevanja, ki se izraža v sklepu pogodbe o prijateljstvu, dobilo pa bo izraza tudi v pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo.
V	odgovoru je madžarski ministrski predsednik grof Bethlen poudaril, da prijateljstvo obhe držav tudi v preteklosti ni bilo slučajno, temveč je posledica zemljepisnih, kulturnih in gospodarskih razmer, vsled česar predstavlja historično potrebo. Govornik je izrazil nado, da bo av-strijsko-madžarsko sodelovanje prispevalo k rešitvi važnih evropskih vprašanj.
Dunaj, 27. januarja s. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je danes sprejel dunajske novinarje in imel z njimi daljši razgovor.
V	početku jih je predvsem opozoril, da sta se Avstrija m Madžarska po hudih povojnih letih končno vendarle kolikor toliko konsolidirali na političnem in gospodarskem polju. Obe državi sta postali važna činitelja v srednji Evropi
Našli sta se na skupni poti ne samo tam, kjer je bilo treba pred mednarodnimi fori vedno znova protestirati proti krivicam mirovnih pogodb, marveč tudi tam, kjer je šlo za iskanje rešitve gospodarske krize. Skupni cilj je naravno rodil tudi mnogo skupnih interesov. Toda ne samo skupni interesi, marveč tudi zdrava pamet je narekovala sporazum in tesno sodelovanje, ki je prišlo v zadnjem času že često do vidnega izraza, zlasti pred mednarodnimi fori, kjer se še ved-io znova objavlja akcija za popravo krivic, izvirajočih iz mirovnih pogodb, krivic, ki postajajo mednarodni problem in stopajo vedno bolj v ospredje.
Avstrija in Madžarska sami nista dovolj
o političnih gospodarskih in Madžarske
močni, da bi rešili gospodarsko krizo, toda sporazum, ki je bil sklenjen, zadostuje za temeljno osnovo nadaljnjemu gospodarskemu sporazumu, ki se mu morejo pridružiti tudi druge države, čim širša je osnova mednarodnega sodelovanja za rešitev gospodarske krize, tem uspešnejše bo delo. Madžarska vlada je za sistem regi-jonalnih sporazumov in bo podpirala tako zvani preferenčni sistem, pozdravila pa bo tudi vsako drugo rešitev, ki bi nudila boljšo možnost za čim uspešnejšo rešitev gospodarske krize. Verjetno je sicer, da bo preferenčni sistem iz trgovsko političnih ozirov naletel na težave, toda sporazum na osnovi kontingentiranja je ne samo mogoč, marveč se bo razširil tudi na Jugoslavijo, češkoslovaško in Nemčijo.
Dunaj, 27. januarja g. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je v razgovoru z zastopnikom *N. Fr. Presse« izjavil o perečih gospodarskih vprašanjih naslednje:
Madžarska ne more vsega svojega žita izvažati v Avstrijo kakor tudi ne more Madžarska sama sprejeti vseh avstrijskih industrijskih proizvodov. Zato je treba dogovore med tema dvema državama izpopolniti z dogovori z drugimi državami. Tako n. pr. bi prišla za Avstrijo v poštev Jugoslavija za industrijske proizvode, dočim bi morala Madžarska dobiti morda kako drugo državo, bodisi Nemčijo ali Italijo. Ne more verjeti, da bi zadeli takšni dogovori o kontingentih na odpor avstrijskih agrarcev.
Glede na trgovsko-politične odnošaje napram češkoslovaški po njegovem mnenju sedanje brezpogodbeno stanje ne bo trajalo dolgo. Upa. da se bodo pogajanja v nekaj mesecih zopet pričela ker si nobena država ne more privoščiti, da bi ogra-žala svoj izv »i. čeprav je odstotek češkoslovaškega izvoza na Madžarsko v razmerju s celokupnim prometom razmeroma majhen. V današnjih razmerah je tudi Madžarski treba posvečati pozornost.
Velike poneverbe v madžarskem ministrstvu
Težki očitki socialističnega poslanca proti bivšemu državnemu podtaj-niku -- Madžarska zahteva pravico oboroževanja
Budimpešta, 27. jan. č. V seji parlamenta je prišlo danes do izredno ostrega spopada med socialističnim poslancem Karlom Payer jem in bivšim državnim podtajnikom v ministrstvu za socialno politiko Dreher-jem. Payer je že pred nekaj dnevi trdil javno v seji parlamenta, da je bilo o priliki gradnje malih stanovanj v ministrstvu pokradenih okrog 3 milijone pengov, t j. okrog 30 milijonov dinarjev. Že takrat je ta njegova ugotovitev izzvala burne proteste, danes pa ie Payer ponovil svojo obtožbo. Pristavil je še. da je utajil ta denar sam podtajnik Dreher. V zbornici je nastalo strahovito prerekanje in prepiranje z leve in desne. Dreher je očitek odločno deman-tiral, vendar pa ga Payer ni hotel preklicati. Nemiri so se nadaljevali ves čts ter ie bil končno sprejet sklep, da se izroči poslanec Payer imunitetnemu odboru.
Budimpešta, 27. jan. č. Danes je v seji parlamenta interneliral grof A'bert Apponyi zunanjega ministra grofa Karolyia, ki se !*e pravkar vj-nil iz Ženeve, o resoluciji pripravljalne konference za rozorožitev. Izjavil je, da je ta resolucija, ki jo je sprejel pripravljalni odbor, mnogo bolj proti raz-
orožitvi nego za razorožitev. Madžarska mora po tej odredbi tudi v bodoče ostati brez vojske, kar znači, da mora biti nezaščitena. Madžarskemu narodu ie daleč misel na vojno, vendar pa mora ohraniti svo'e pravice in biti enak drugim državam v toliko, da se sme braniti.
Grof Karolyi je v svojem odgovoru na interpelacijo izjavil, da je istega mišljenja kakor grof Apponyi ter je pripomnil, da Madžarska doslej pač ni mogla protestirati proti takim odredbam, ker ni bila zastopana v pripravljalnem odboru za razorožitvene konferenco. Odslej bo Madžarska protestirala proti vsaki konvenciji, ki bi vsebovala odredbe, kakršne bi jemale Madžarski popolno ravnopravnost.
Smrtne obsodbe v Smirni
Ankara, 27. januarja AA. Sodišče v Smirni je obsodilo 10 oseb na smrt, ki so se udeležile upora dervišev v Menemenu. Državni pravdnik je zahteval 54 smrtnih obsodb. Od 120 obtožencev je bilo oproščenih samo 7. Ostali so obsojeni na dolge zaporne kazni, nekateri celo na dosmrtno ječo. Razsodbo bo potrdila narodna skupščina v svojstvu vrhovnega sodišča.
Nemške paralelke na slovenskih šolah
Beograd, 27. januarja, p. Ministrstvo prosvete je odredilo, naj se po določilih zakona o narodnih šolah otvorijo oddelki z nemškim učnim jezikom na naslednjih šolah v dravski banovini: Celje ter Laze, Črmošnjice, Trava in Draga v kočevskem sre.rn.
Svetosavska proslava v Beogradu
Beograd, 27. jan. p. Z veliko svečanost» jo je bil danes na vseh beograjskih šolah proslavljen praznik Sv. Save. Posebno im» pozantna je bila proslava na beograjski univerzi. Prisostvovali so ji vsi oficiielni zastopniki, člani vlade, diplomatski zbor, predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogo uglednega občinstva. Službo božjo je opravil sam patrijarh Varnava, nato pa je imel rektor univerze dr. Mitro» vič predavanje o poljedelski krizi. Preda» vanju je sledila razdelitev svetosavskih na» grad. Med slavnostjo je pel akademski pevski zbor Obilic. Lepe proslave so se vršile tudi na trgovski akademiji in osta» lih srednjih šolah.
Razdelitev svetosavskih nagrad v Zagrebu
Zagreb, 27. januarja n. Danes so bile po tradicionalnem običaju razdeljene sve-tosavske nagrade za najboljša dela študentom zagrebškega vseučilišča. Nagrajeno je bilo 6 študentov in ena študentka. Nj. Vel. kralj je prispeval za to nagrado 10.000 dinarjev, ministrstvo za prosveto češkoslovaške republike pa je poslalo preko našega ministrstva 4.000 Din nagrade.
Guverner Bajloni v Pragi
Praga, 27. januarja h Te dni se je mudil v Pragi guverner jugoslovenske Narodne banke Ignat Bajloni. Guverner Bajloni se je kot zastopnik jugoslovenske monopolske uprave pogajal s češkoslovaško tobačno režijo o prodaji jugoslovenskega tobaka.
Potovanje kralja Zoga na Dunaj
Tirana, 27. januarja d. Kralj Ahmed Zogu je včeraj odpotoval na Dunaj, kjer bo ostal nekaj dni, da ga preiščejo zdravniki špecijalisti. Kralj potuje incognito. Pred svojim odhodom je pred nekaj dnevi sprejel v avdijenci avstrijskega poslanika v Atenah, ki je obenem tudi poslanik za Albanijo.
Tirana, 27. jan. g. O namenu poseta kra» lja Ahmeda Zoga na Dunaju se doznavajo naslednje podrobnosti. Takoj po ustoliče» nju Ahmeda Zogua so krožile po svetu govorice o težki obolelosti kralja, ki so jih v Albaniji energično dementirali. Govorilo se je, da so skušali kralja zastrupiti. Po» zneje se je zopet razširjalo, da živi An» med Zogu v Tirani strogo ločeno od vse» ga sveta. Znano je dejstvo, da se jako boji atentatov im da n. pr. zavživa samo jedi, ki mu jih lastnoročno pripravlja raat.1 O značaju njegove bolezni niso znane po» drobnosti. Po eni verziji ima kralj težko bolezen v grlu, po drugi pa trpi na želodč» ni bolezni. V zadnjem času je zelo malo jedel in je telesno zelo oslabel. Razen te» ga pravijo, da ga stalno muči malarija.
Potres v severni Italiji
Massa, 27. januarja s. V kraju Bagnone so čutili davi v zgodnjih urah precej močan potresni sunek, ki ga je spremljalo močno podzemeljsko bobnenje. Med prebivalstvom je izbruhnila velika panika. O stvarni škodi dosedaj ne poročajo od nikoder.
Mirovna manifestacija
velesil
Na zadnji se}i evropske konference je prečital Briand značilno izjavo, ki nosi podpise štirih vnanjih ministrov, diplomatskih predstaviteljev štirih evropskih velesil, ki prihajajo za politično situacijo sodobnosti v poštev. Ženevski reprezentanti Francije. Anglije. Italije in Nemčije so s tem podali vele važno enuncijacijo. ki ima značaj izrazite mirovne manifestacije.
Izjava zasluži v največji meri našo pozornost. Prav za prav bi jo morali slaviti in opevati, morali bi o'o tej priliki manifestirati olajšanje in zadoščenje v najvišji meri. Zakaj izjava velesil končuje s slovesnim zagotovilom, da se ne bodo za poravnavo političnih tež-koč nikdar posluževali drugih sredstev kakor Društva narodov in da bodo v bodočnosti zlasti izločili vsako uporabo sile. Morali bi biti sedaj pomirjeni, ker z izjavo je vojna nevarnost odstranjena.
Preden se razveselimo te protivojne izjave, pa se seveda nekoliko presenečeni vprašamo oo vzrokih, zakaj je bila taka izjava sploh potrebna. Saj mani pozomo občinstvo, ki ne pazi na vse raznovrc+ne poPtične in drugačne pojave pn Hvrooi. ki ne prisluškuje različnim zakulisno informiranim obveščen-cem. sploh ni moglo misliti, da obstoja kaka vojna nevarnost, kakor jo zaniku-je pomirjevalna izjava. Ce pa je četvo-rica velesil vendar smatrala za potrebno. da s posebno izjavo poudari svojo vol io. ne poseči po vojnih sredstvih, je morala za to imeti zelo tehtne razloge Ali z drugimi besedami: nekie so se morali prav resno igrati z motnostjo oboroženega spopada, da je bilo treba s tako odločno in manifestando enuncijacijo nastopiti zoper protimirovne naklepe. O tem ne more biti dvoma, izjava četvonce sama je najzgovornejši dokument tega.
Ako smemo s tem preiti na drugo poglavje glede mirovne enuncijacije moramo najprej premisliti, če nas ie pomirila. Volne ne bo na noben način, pravi červorica velesil odnosno njihovih vnanj'h ministrov A.I? prav tako je zagotavljala ta četvorica in nešteto drugih z nio ves oovoini čas. da je mir zagotovljen in da ne misli ter ne sme nihče apelirati na sredstvo oborožene sile. Saj imamo Kelloggov pakt in še obilico drugih sličnih pogodb in paktov pa doziiavamo vendarle sedaj indirekt-no, da je bil mir v nevarnosti. In mir
v Evropi vendar ne more biti v opasno-sti, ako ga ne ograža ena ali druga od velesil, istih velesil, ki so podpisale mirovno manifestacijo saj se manjše ali srednje evropske države pač ne morejo dandanes vojskovati, ako so velesile odločno zoper to. Ta preudarek nam tedaj pove, da moramo iskati krivca prav tamkaj, odkoder je prišla mirovna enuncijacija.
Vendar se ta navidezno paradoksna trditev da nekoliko modificirati. Vnanji ministri vendarle še niso velesile, marveč samo njihovi diplomatski predstavniki. Z njimi, z njihovo politično smerjo in taktiko se strinja običajno samo en del javnosti, dasi vendarle večina, dočim ima nasprotni del precej ali celo popolnoma drugačne nazore o njej. Zdi se, da so imeli vnanji ministri velesil prav to ali vsaj tudi to v mislih pri svoji izjavi.
V	Nemčiji n. pr. se je močno razče-oerila narodno-socialna stranka, ki javno in celo na ves glas propagira bodočo vojno im sicer kar za najbližjo bodočnost. Hitlerjevci imajo ogromno uspeha med masami in trdi se. da število njihovih pristašev še vedno raste, ^li bolj fatalno nego to je dejstvo, da koketirajo desničarske stranke z njimi, tako da se je polagoma reakcijonarno in revanžno šovinistični tabor močno oja-5il. dasi stoji proti njemu še vedno izrabita miroljubna večina. Ali nekateri '-naki so zadnji čas pokazali na možnost. da se oficijelna nemška politika skrene po željah šovinističnih desničarjev. Svarilni glasovi iz demokratičnega tabora so potrdili, da take opas-ne možnosti niso izključene.
Pa tudi drugod, ne samo v Nemčiji. ni izključena možnost, da se sedanje zmernejše smeri v vnanji politiki namenjajo z bojevitejšimi Zato se ne bomo zmotili, ako izrazimo mnenje, da ie bila mirovna deklaracija štirih velesil adresirana v prvi vrsti na te nemir-ie in nevarne elemente. Obenem seveda predstavlja nekak apel na vse vnanje-oolitične reprezentante. da pokažejo in uveljavijo tudi doma odločno mirovno smer.
V	tem pogledu je treba torej tudi ne-oričakovano in na prvi hip_ neumevno mirovno manifestacijo v Ženevi pozdraviti kot nov kamen v mirovni zgradbi, ki jo z neumorno vztrajnostjo grade vsi iskreni prijatelji napredka Évrope.
Zasedanje banskega sveta
Socifalno skrbstvo banovine — Gosopdarska in delavska kriza — VpraSanJe hiralnic — Proračun za zdravstven« zavode — Razširjenje bolnic in umobolnice
Gandhi pripravljen za sporazum z Anglijo?
Slovesen sprejem Ganiihija v Bombayu - Izgredi nacijonalistov v Kalkuti - Ugoden odmev Macdonaldovih
iziav v
Bombay, 27. januarja d. Mahatma Gan» dhi je bil snoči izpuščen v Pooni iz ječe Pred jetnišnico ga je sprejela ogrpmna množica z velikim navdušenjem. Tudi Va» labkar Patel in Hardikar. člana kongres» nega odbora, sta büa včeraj izpuščena iz ječe.
Gandhi je izjavil poročevalcu Reuterje» vega urada, da se noče izjaviti o položaju, dokler ne bo govori s svojimi tovariši in delegati indijske konference v Londonu, ko se vrnejo. Poudarjal ie svojo željo, da hi bi?i takoj izpuščeni tudi vsi ostali poli» tični kaznenci Gandhi je odpotoval v Bombav v spremstvu ge. Naidu, bivše predsednice indiickega nacionalnega kon» gresa. ki je bila istočasno z n.iim izpuščena iz ieče.
Bombay, 27. januarja, s. Gandhi se je odločil, da zapust: zapor in da znova pre» vzame vrhovno vodstvo indiiskega nacio» naKs*1čnega pokreta šele pn posvetovanju r svojimi som'5'ieniki. Na vožnji iz Porrne v Bombav mu ie bil na vseh postajah pri» rejen svečan sprejem. Posebno slovesno «o ga spre i eli v Bomhavu. kier se je zbrala n.a kolodvoru ogromna množica, ki ga je pozdravila z burnim vzklikanjem. Gandhi» ja s£) v sprevodu spremil v indsk4 del me» sta. kjer se je vršilo nato veliko manifesta» cijsko zborovanje, na katerem je izjavil, da zapušča zapor brez jeze proti Anali'}' in da je pripravljen tazpravljati z angleški» mi delegati o ureditvi bodočih odnošajev med indijo in Anglijo.
Bombay, 27 januarja, p V Kalkut' je prišlo včeraj do spopad.ov med nac'jonaii» stičnimi demonstranti in pol:cijo. ki je aretirala kakih 100 06eb Demonstrati so
obkrožili spomenik padlim vojakom ter se uprli policiji, ko jih je hotela razgnati Istočasno se je na tisoče drugih demon» strantov vleglo na glavnih prometnih ce» stah na tla. s čimer so onemogočili ves promet. Policija je z naskokom razgnala štiri sprevode demonstrantov ki so nosiH kongresne zastave Med aretiranci je bilp 'udi 80 žensk ter župan Kalkute Bose, lei ie bil pravkar izpuščen iz ječe. Aretiranci so bili razen Bosea in štirih drugih voditeljev nacijonalistov kasneje zopet 'zpu» ščeni
London, 27 januarja. 5. Iz Lahora jav» Ijajo, da ie bil Hindu, ki je meseca de» sembra izvršil atentat na guvernerja Pmd-žaba in pri tem ubil nekega oficirja. obso» jen danes na smrt Podkralj je odbil pro-šnip za pomilostitev
London. 27 januarja AA Po poročilu indijske vlade o položaju v Indij; je Mac» donaldov govor ob zaključku indijske kon? ference napravil na zmerno indiisko javno mnenje zelo ugoden vtis Politični krogi priznavajo da so sklepi indijsk* kjonferer»» ce ustvarili v Indiji ozračje, v katerem je možno sodelovanje vseh indiisk'h strank pri delu za indiisko ustavo Nacijonalisti v zakonodajni skupščini so zelo ugodno sprejeli noro čilo n delt» indi i «k e konferen* ee, zahtevajo pa sptlošno amnestijo ter pozivajo voditelje kongresi, naj sodelujejo pri delu za zboljšan je političnega in gospo» darskega stanja v Indiji Muslimani pri» znavaio dobno voljo angleške vlade in nje» no razumevanje za musPmanske težnje in snrejemajo gotova jamstva za prehodno dobro. Posebno odobravajo Maedo^a'dovo izjavo o jamstvu za manjšinsko zaščito.
Atentat na italijanskega konzula v Curihu
Curih, 27 jan. s. Dopoldne ie bil izvršen atentat na italijanskega generalnega konzu» la Biancia. Neki bivši italijanski vojak, ki je že ponovno zahteval izplačilo invalidnine in bil vselej odklonjen, je davi zopet pri» šel s to zahtevo na konzulat. Sprejel ga je najprej vicekonzul. ki je njegovo prošnjo ponovno odbil Prosilec je nato zahteval, naj ga puste pred generalnega konzula, ki ga je res tudi sprejel in mu prečital pisme» ni odlok pristojne vojaške oblasti. Med čitanjem je trdovratni prosilec potegnil re» volver in dvakrat ustrelil v konzula ter ga pogodil v prša in v trebuh. Storilca so are» tirali, konzula pa sn prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Čsl. Parlament
Praga, 27. januaria h. Poslanska zbornica se je sestala danes prvič k plenarni seji po božičnih praznikih. Seji so prisostvovali skoro vsi člani vlade. Predsedstvo je sklenilo, da naprosi vlado, naj poda izjavo o stani u gr spodarske krize in ukrepih proti niej Zaradi Izvršitve tega sklepa je odšel zbornični predsednik Malvpe-ter po plenarni predsedstveni seji k mini-
strskemu predsedniku, ki ga je obvestil o tem sklepu. Sklenjeno je bilo da bo že na prihodnji seji izdana vladna izjava o omenjenih vprašanjih. Današnji seji ni prisostvoval finančni minister dr. EngliS, ki biva trenutno na oddihu, vendar ga prve dni prihodnjega tfdna pričakujejo v Pragi. Nemški socialni demokrati so predložili zbornici predlog o nedopustnosti sodnih izvršb zaradi dolgov pri gostilniških računih. ki presegajo vsoto 50 Kč. Tak zakon bi bil po prepričanju predlagateljev zelo umesten, ker bi omejil prekomerno uživanje alkohola. V utemeljitvi se sklicujejo predlagatelji na dejstvo, da obstoja sličen zakon že 40 let na Madžarskem in je prinesel zelo dobre uspehe.
Snežni viharji v Rumuniji
Bukarešta, 27. januarja s. V Dobrudži in južni Besarabiji divjajo hudi snežni viharji. že pet dni neprestano sneži in so cele pokrajine odrezane od sveta. Trije pastirji in več tisoč ovac je zmrznilo.
Nezeoda letala Luncfbor^a
Stockholm, 27. januarja AA. švedski letalec Lundborg. ki je rešil generala Nobila pri ekspediciji na Severni tečaj, se je ponesrečil, ko je letel nad malmslaetskim letališčem. Letalec si je zlomil več reber in desno roko. Njegovo stanje je zelo resno. Letalo se je popolnoma razbilo.
Ljubljana. 27 januarja A.A. V nadaljevanju četrte seje banskega sveta je prišel v razpravo
proračun za socialno skrbstvo
G. dr. Franjo Ros pogreša postavke za omiljenje težkega stanja rudarjev. Tudi med njimi je sedaj velika depresija in bolj kot drugi so tudi oni sedaj vredni podpore. Trenotna pomoč bi bila v tem. da se ustanovi fond za one. ki so brez dela. Za ta fond naj bi se pobiral poseben davek na premog, ki bi ga pa moral nositi izključno delodajalec. Nasvetuje nekatere mere, da se socialno stanje rudarjev izboljša. Priporoča. da v sporih med delojemalci in delodajalci posreduje banska uprava.
G. Golouh je z zadovoljstvom konstafciral, da pokazujeta g. ban in banska uprava vobče pravo razumevanje za vitalna socialna vpraašnja. Glavni vzrok sedanje gospodarske krize je v racionalizaciji obratov. Brezposelnost se bo pojavila tudi pri nas in bo vedno večja Vrata izseljevanja so nam zaprta sedaj le še v Francijo. Tu je treba najti neko resno stalno rešitev Glavno, kar nam manjka, je natančen pregled celokupnega gospodarstva, glede produkcije v banovini. Manjka nam torej poseben statistični urad in je nujno potrebno, da banska uprava tak urad čimpreje ustanovi Druga glavna potreba je, da se čimp-reje ustanovi tudi stalna gospodarska komisija, katere naloga bo. da aktivno poseže v gospodarsko življenje in da ga uravna v racijonalna, sedanjim prilikam odgovarjajoča pota Glede rudarjev se popolnoma pridružuje izvajanjem g dr. Roša.
G. Oblak je poudarjal važnost akcije za gradnjo malih stanovanj. Izpopolni pa naj se v tem smislu, da bodo te akcije deležni lahko tudi posamezniki, ne pa samo člani kake zadruge.
Ubožnice in hiralnice
G. RaJhu se zdijo prispevki za gradnjo ubožnic in hiralnic in za preskrbo siromakov v obče premajhni Opozarja predvsem na težki položaj starih poljskih in viničar-skih delavcev, katerim bi bilo nujno nuditi pomoč.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer
pripominja k izvajanjem g. Rajha, da mora pomoč siromašnim osebam bazirati v prvi vrsti na privatni in lokalni akciji. Tam, kjer je uspelo ustanoviti tako lokalno akcijo. bo banovina priskočila na pomoč. Treba pa je. da pride ta pokret od spodaj.
Ustanovitev šolskih kuhinj je predvidena že v zakonu o zdravstveni zaščiti učencev. Glede hiralnic pogreša primerne agilnosti občin. V tekočem proračunu je predviden znesek 1,500.000 Din kot pomoč občinam za zgradbo ubožnic in hiralnic, vendar pa sta zaprosili za tozadevni prispevek samo dve občini in sicer čabar in Dobrunje, tako da je večji del tega kredita še neizrabljen.
G. ban dr. Marušič priznava potrebo čim širšega In intenzivnejšega socialnega ude.jstvovanja. Potrebna bi bila fezvedba starostnega zavarovanja kmetijskih delavcev. S tem bi se tudi preprečil beg delavnih sii z dežele. Prvi koraki v tem pogledu so že storjeni.
G. dr. Obersnel je poudarjal, da je najboljša socijalna politika tista, ki bazira na dobrem gospodarstvu, če smo sedaj v depresiji, moramo po gospodarskih zakonih zopet priti v konjunkturo. Zato je upati, da se bo današnji položaj izboljšal. Vendar pa moramo računati s sedanjim položajem. Država in banovina pri tem lahko mnogo pomagata Izvedejo naj se potrebna javna dela, kakor tudi druge akcije, da se brezposelnost omeji. Pri tem opozarja na pre-potrebno železniško zvezo z morjem. Ta zveza je že uzakonjena in da se dela čimprej prično, naj prevzame banovina inici-jativo. Priporoča notranjo kolonizacijo, ki naj jo izvede država. Govori dalje o borb-i glede een premoga. Borbo, ki se je vršila med državo in premogovniki, so plačali vedno rudarji. Pri vseh sporih med delodajalcem in delojemalcem naj prevzame banovina inicijativnost v posredovanju.
G Oetela je slikal brezposelnost s stališča kmetskega posestnika Kmečka mladina med 14 in 18 letom se ne sme uporabljati za tovarniška dela.
G. Steblovnik se pridružuje predlogu g. Rajha glede premajhne podpore hiralnicam
Po mnenju g. šerbineka bi bilo umestne-je, da bi banovina zidala hiralnice, ne pa občine
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da je predvidena razširitev banovin-skih hiralnic v Vojniku in Ptuju.
G. Mihelčič je predlagal, naj se razširi hiralnica v Vojniku, ker bi razširitev bila cenejša kot pa zgradba nove hiralnice Predlaga, naj se tudi drugim hiralnicam dajo primerne podpore, predvsem hiralnici v Muretincih.
G. dr. Sajovicu se zdi umestno, da banovina ne gradi sama hiralnic, vendar pa je treba spraviti gradnjo v nekak sistem Zato naj upliva na občine za zgradbo skupnih hiralnic, kjer je zadosti zemlje na razpo lago, kjer ne bi biti oskrbovanci samo ka-sarnirani, temveč bi se jim dala prilika živeta z delom na zemlji. Dalje govori o gradbeni akciji, ki so jo pričeU v Kočevju Slovenci predvsem v prid malih ljudi in prosi, da bi banovina to akcijo Izdatno podpirala. Končno sporoča, da namerava nemški del sodnega okraja kočevskega ustano viti posebno hiralnioo. Naj se tudi tej akciji gre na roko.
G. Prepeluh je izvajal, da Je postavka od približno 6,000.000 Din za socijalno skrbstvo mnogo premajhna. Glede brezposelnosti je mnenja, da se da odpraviti le z javnimi deti. Nato govori o našem izseljeništvu ter poudarja, da bi moral izseljeniški urad razvijati živahnejše delovanje.
G. Lončar je proti temu, da se kmetski mladini prepove zaposlitev v tovarnah.
G. Pfeifer je predlagal naj bi banovina kupila Thnrnsko grajščino pri Leskovc-u in jo adaptirala za hiralnico za krški srez.
Kriza sezonskih delavcev
G. dr. Pivko navaja kot en vzrok krize v podeželju odpad sezonskih deL Opaža se tudi nedostatek delavstva v planinskih občinah. Vendar se pa tudi na drugi strani vidi, da &i Poljanci nabavljajo posestva v hribih. P repo-e naj se izdajanje raznih po-
trdil po oblastvih za pobiranje milodarov, predvsem onih, ki niso iz naše banovine ter se potreba ne da kontrolirati. Govornik slika nato položaj naših deklet, ki služijo v večjih mestih, predvsem v Beogradu in v Zagrebu. Tudi tem je treba posvetiti posebno pažnjo.
G. Cižek na splošno priporoča banovini podpiranje revnih in siromašnih oseb, zlasti v zimskem času.
G. Benko je prosil za posredovanje,^ da bodo naši sezonski delavci deležni v Franciji istih ugodnosti kakor v Nemčiji. Izseljevanje naj se omeji na najmanjše število in naj se skuša prebivalstvo zaposliti z javnimi deli doma. Postavka za podpore ob elementarnih nezgodah se mu zdi za vso banovino premajhna. V Prekmurju je bila leta 1928. silovita toča, ki je pokončala vse poljske pridelke. Bivša mariborska oblast je priskočila prebivalstvu sicer na pomoč, vendar pa na tak način, ki ni imel nobenega efekta, temveč se je ljudi s to podporo naravnost uničilo. Zato prosi, naj bi se postavka za elementarne nezgode deloma uporabila za odpis tega dolga.
G. dr. Senčar je poudarjal, da je jedro sedanje nezaposlenosti višja produkcija, kot jo more trg konsumirati. Z delom se bo povečala tudi konzumna moč. Mi imamo možnost ublažiti to krizo s tem, da damo ljud» stvu dela.
G. Golouh je predlagal, naj se organizira, da bodo naši delavci v tujini zaščiteni tudi po naših zastopnikih. Pokrenjena je akcija, da bodo naši sezon, delavci v Nemčiji oproščeni plačevanja prispevkov za socijalno zavarovanje, od katerega niaiajo nobenih koristi.
G. Rajh je opozarjal, da bo izvajanje osebnega dela na cestah odvzelo kruli tudi dosedanjim delavcem, kar bo samo povečalo brezposelnost
G. Orehku se zdi banovinski proračun za socijalno skrbstvo splošno premajhen. S pravilnim socijalnim skrbstvom lahko zadr-žimo mase, da ne postanejo nezadovoljive. Socijalno bedo moremo omejiti, ne pa odpraviti. S smotrenim podpiranjem gradbene akcije se da najbolj zatreti tudi komunizem. ker lastni staini dom je najboljše sredstvo za pobijanje komunizma. Poroča o obširnem gradbenem programu mesta Ljubljane, ki bo ravno s tem mnogo pripomogla k omejitvi gospodarske krize.
Nato je bila seja zaključena.
Ljubljana, 27 jan. A A. Na peti seji banskega sveta je prišel na razpravo
proračun zdravstvenih zavodov
G. načelnik dr. Dolšak je dal pojasnila k proračunu ter omenil, da se je pri do» ločitvi staleža osobja upoštevalo sedanjo stanje in nujno potrebno povečanje zara» di razširitve bolnic. Zaradi padca cen živ» ljenskih potrebščin se bo pri materije!» nih izdatkih moglo prihraniti približno 15 odstotkov. Omenja dalje razne že izvršene in nameravane razširitve, novogradnje in povečanja zdravstvenih ustanov. V te svr» he so bolnice bile primorane najeti poso» jila. V delno kritje anuite* m obresti s« se oskrbnine zvišale za 2.50 Din. Ta po» višica ne bo zadela revnih slojev, ker se prošnje za znižanje oskrbnin zelo široko» grudno rešujejo.
G. dr. Režek je mnenja, da bi se za zdravstvo dalo doseči mnogo več uspehov potom lokalnih faktorjev. Zato bi bila no» trebna primerna dekoncentracija z razšl» ritvijo občinskega delokroga. Poudarjal je važnost in pomen Dolenjskih Toplic in je mnenja, da bi se te toplice morale pre» urediti v ljudsko zdravilišče. To akcijo naj izvede banska uprava s tem, da prevzame te toplice
G. ban dr. Marušič je pojasnil, da je na dnevnem redu sedanjega zasedanja barn skega sveta tudi predlog glede nakupa Do> len iskih Toplic.
G. Ciril Pire je naglašal, da so zara d; težkih finančnih prü-K, v katerih je upra» va zdravilišča Golnika, oskrbnine v tem zdravilišču razmeroma zelo visoke in jih zmorejo le premožnejši krogi. Morala bi se pa najti pot, da tudi to zdravilišče po» stane ljudsko zdravilišče. To bi se dalo doseči s tem. da banska uprava prevzame amortizacijo in obresti dolga, ki ga ima Golnik, ali pa di? mu dodeli vsako leto večjo podporo. Treba bi bilo tudi zgraditi zdravilišče za tuberkulozne otroke.
G. načelnik dr. Dolšak konstatira, da je postal Golnik res sanatorij za imovi» tejše sloje, poroča pa, da uživa na Golniku stalno 14 bolnikov 45 odst. popust. Ban» ska uprava je nadalje določila tudi pri» spevek 150.000 Din, ki služi za zdravljenje siromašnih na Golniku. Zdravstvena upra» va bi z največjim veseljem pozdravila, če bi se našla pot. da se t3 zavod socijalizi» ra Priznava potrebo zgraditve zdravilišča za tuberkulozno deco. Banska uprava je v ta namen pošiljala bolne otroke na otok Krk. kjer ima svojo ferijalno kolonijo, ki se je zelo dobro obnesla. Občina Vrb» nik na Krku je ponudila banski upravi brezplačno na razpolago stavbišče. da se tamkaj zgradi otroško zdravilišče. Zadev» na akcija je v teku.
G. Srečko Robič predlaga, da se vzame v resni pretres povečanje in razširitev ma» riborske bolnice.
G. načelnik dr. Dolšak je pojasni!, da je razširjenje mariborske bolnice v zvezi z zamenjavo sveta, ki meji na bolnico in ki je last kaznilnice. Dokler se to vpra» sanje ne reši. se ne more pričeti z deli. Pogajanja z ministrstvom pravde so v teku.
Oskrbnine v bolnicah
G- Leb'nger smatra, da povišanje oskrbnin v bolnicah ni bilo umestno in da bo povzr «. čilo med prebivalstvom razburjenje.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da sloni ureditev vprašanja n bolnic na uvedbi gospodarnosti na teh za vodih. Temu cilju služi uvedba gradbenih fondov. V te se steka del oskrbnine. Ravno zato so se tudi zvišale oskrbnine Dosedanje oskrbnine so bile tako nizke, da niso kr'e niti strogo materijalnih izdatkov idjub temu. da v njih niso zapopadeni osebni pre-jemk; bolničnega osobja. niti vrednost lokalov in boln;šk<h naprav Oskrbnino ie bilo torej treba prilagoditi fakt'Cni potrebi višanje se mu oe zdi nesocijalno, ker bode
k rlačilu pritegnjeni predvsem imovitejši sloji ter ustanove in faktorji, ki iz svojih fondov plačujejo oskrbnino, kake n. pr. OliZD. Neizterljive bolniške stroške plača itak banska uprava, razen tega Pa pnspt-va k stroškom revne, odnosno ima mo;-nost, da iim oskrbnine zniža. Zvišan e oskrbnin ima za posledico, da bo banovma plačevala za plačila nezmožne bolnike tudi drugim privatnim bolnicam večje oskrbnine, s čimer je tem mdirektno naklonjena prav zn ina podpora, n. 4 r. bolnici Usmilie nih bratov v Kandiji.
G. ban dr. .Marušič smatra za potrebo poudariti, da je neprimerno govoriti o razburjenju in o mučnih vtis'h ker to ne odgovarja faktičnemu stanju zlasti ne glede bc!-n;šklh oskrbnin, katero vprašanje se ie reševalo po temeljitem prevdarku in ima pred očmi kakor vedilo le dobrobit širokih piasti naroda.
G. Pfeifer je z zadovoljstvom vzel na znanje povišatnje oskrbnin, ker bo ravno povišanje pripomoglo, da se da bolnikom boljšo hrano oz. boljšo oskrbo, kolikor je to potrebno.
G. dr. Roš izraža bojazen, da bi povišanje oskrbnin znalo vplivati tudi na privatne sanatorije. Prosi za izdatno podporo za celjsko bolnico.
G. Lipej je izvajal, da bi b'la bo!niC2 v Brežicah nujno potrebna adaptacije in naj bi se tam ustanovil porodniški oddelek.
G. Košir je predlagal nai ss poveča bolnica Rdečega križa v Konjicah.
G. ban dr. Marušič je pojasnil, da je povečanje te bolnice sedaj nemogoče, obljub-! pa je primerno podporo.
G. Lebinger je z zadovoljstvom vze! na znanje razloge, ki so dovedli bansko upravo do tega, da je povečala oskrbnino. Prosi, da bi se tudi prošnje kmečkega prebivalstva za znižanje oskrbnine vpoštevale.
G. Benko je prosil, naj se ozira tudi na bolnico v Murski Soboti. Zgradi naj se čimprej nova boinica. Občina Murska Soboti je pripravljena odkupiti staro zgradbo, d.i-ti na razpolago zemljišče za novo zgradbo ter brezplačno napeljati električno razsvetljavo. Tudi druge občine so izjavile, da so pripravljene z dovozom materijala pripomoči k pocenitvi stroškov za gradbo.
G. ban dr. Marušič je izjavil, da se bo zgradba nove bolnice v Murski Soboti z o?.i-rom na izjave g. Benka že letos vzela v resen pretres.
G. Mihelfi? je priporočal, naj se daio pri« vatnim bolnicam primarne podpore. Predlaga tudi razširitev bolnice v Celju.
G. ban dr. MaruSič je pojasnil, da je razširitev bolnice v Celju že v teku, zgradil je porodniški oddelek iu se bo razširitev bolnice nadaljevala.
G. Šerbinek je predlagal razširitev bolnice v Mariboru.
Gospodarstvo v bolnicah
G. Steblovnik Martin se je glede povis šanja oskrbnine pridružil izvajanjem go» spoda Lebingerja ter vzel tozadevna pos jasnila z zadovoljstvom na znanje. Pro» si, da bi se izboljšala hrana v cslj-ski bol« niči.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je izja» vài, da je celjska bolnica po nadzoroval? nih poročičih označena kot ona, ki vzorno gospodari. Glede kvalitee prehrane je tre» ba biti na jasnem, da bolnicam, ki obratu» je v malem, lahko nudijo boljšo hrano. Vse bplnice, ki zdravijo težje slučaie in to so ravno večje bolnice, 6o dražje, ker mnogo več odpade na zdravniško tehnično stran, na zdravila»specijalitete, obveze itd. in ne more toliko dati za hrano, kot manjše bol» niče. Tudi prenapolnjenost bolnic igra pri tem vlogp. Dokler je bolnik v akutnem stanju, potrebuje najintenzivnejše nege in najdražje oskrbe. Kot rekonvalescent te intenzivne nege več ne potrebuje in se stroški za njega glede zdravniške pomoči in zdravil znižajo. Ker pa so večje bolnice sedajj prenapolnjene, mora bolnik, ako je žos v rekonvalescentncm stanju, kadar bi se ga moglo ceneje r^krbovati, zapustiti bolnico. Iz teh razlogov je razširitev bol» nie tudi z ekonomskega stališča pr peročs l ji va.
Vprašanje umobolnic
G. dr. Juvan je predlagal, naj se umos bolnica v Ljubljani pn sprejemu bolnikov ozira tudi na umoboine iz bivše man bor» ske oblasti.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je go» voril o vprašanju umobolnih v naši b3no* vini. Umobolnica v Ljubljani (Studenec) je prenapolnjena. Zaradi tega mnogo um* bolnih ni moglo biti sprejetih. Več urno« bolnih je trenutno v občinskih zaporih, mnogi pa hodijo prosto okoli in povzročajo mnogokrat neprilike. Tako stanje je ne» vzdržno. To je dalo povod, da se je revi» dirai program obeh bivših oblastnih samo* uprav glede zgraditve umobolnice na po» sestvu Ilotemežu, ki bi stala približno 65.000.000 Din. Upoštevati je treba, da po» trebujemo tri tipe zavodov za umobolnc, in sicer hiralnico, zdravilišče in opazoval« nico. Le za tiste umobolne, pri katerih je pričakovati ozdravljenje, je namestu no» va moderna zgradba, ki je tudi v načrtu. Hiralnica pa ima namen, da omogoči tem revežem, da na dostojen in človeški način prežive svoje bedno stanje. Kot hirahrca se bo uporabilo nakupljeno posestvo No« vo Celje, ki se je z vso naglico adapti» ralo, tako da bo tam že v najkrajšem ča» su lahko namestilo 100 umobolnih. v teku časa pa, ko bodo vsi objekti dograjeni, okoli 300 bolnikov. Za prvo silo se bodo za umobolne hiralce uporabili tudi pro» stori dečjega vzgajališca. kjer je bila pri» silna delavnica, ker se dečje vzgaiilišče že prihodnji mesec preseli v Poncviče.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno oblačno, še vedno nestalno, zmerno hladno. — Situacija včerajšnjesa dne: Baronielerska depresija, ki je prešla preko kontinenta, povzroča na svoji zapadni strani v naših krajih oblačnost in nestalno vreme. Z jugozanadnega dela kontinenta prihaja počasi višji pritisk, ki povzroča spremenljivo oblačnost in kratkotrajne padavine. Pritisk se je v naših krajih v splošnem dvignil za 0.1 do 3 mm. največ na jugu, najmanj pa na vzhodu. Temperature so v splošnem padle za 1 do 6 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo, izmenoma bolj jasno. Temperatura sprva nespremenjena, pozneje morda višja.
Naši kraji in
{A
Kraljevi dvorec v Zagrebu — Pogled s parka
Proslave prosvetitelja sv. Save
Ljubljana- 27. januarja.
Praznik sv. Save največjega jugosloven» ekega prosvetitelja je Ljubljana tudi letos >slav;la zelo svečano. V glavnem je dan o- Save šolski praznik, zato so imele po*
>>ne proslave vse šole, oficijelna najlep» r proslava pa je bila na univerzi.
Šolske proslave
Pravoslavna šolska mladina iin nekateri Šolski zavodi so iineli svečano proslavo ob dopoldne v veliki dvorani na Taboru. Svečano okrašeno dvorano je napolnila šol» ska mladina, starši, mnogo občinstva, pred» stavniki javnosti, vojske in pravoslavne cerkvcne občine, med drugimi tudi divizij» ski general Bogoljub 1 lic, komandant me» sta general Popovi č, prosvetni šef dr. L on» čar, prvi podstarosta SKJ Engelbert Gangl in predstavniki razniih uradov, institucij ter korporacij. Cerkvene obrede in sečenje kolača je opravil prota Dimitrije Jankovič. nakar je obdržal domačin g. Živko Lukič o zaslugah sv. Save za naš narod in usta» riovitev Jugoslavije lep govor, ki se je mia» dine očividno močno dojmil. Nato je na» stopil pod vodstvom g. E. Adamiča moški /bor učiteljišča, ki je zapel veličastno him» no sv. Save. dijakinja Nada Veselova je prednašala lepo deklamacijo v spomin sv. Nt v i, mala Saša Grinfeldova pa je dekla» tnirala »Junaka Matijo«. Učenka Vera Bu» liceva je izvrstno govorila o Kraljeviču Marku, ženski zbor državnega učiteljišča pa je pod vodstvom profesorja Adamiča odpel tri ljubke pesmice. Z lepimi dekla» m ac tj ami so na to nastopili še Veselin Vu» jadimovič, Branka Djinovskijeva, Jelena Cvejičeva, Vojin Sokolovič, Dragica Ob» latova, Jelisaveta Nikoličeva, Miodrag Stamatovič, Ljerka Tavčarjeva, Dušanka Šaukovičeva in Vera Maričeva. Dijakinja •učiteljišča Angela Cererjeva je zapela 4 kr sne pesmice, nakar je zaključil krasno uspelo mladinsko proslavo moški zbor dr» žavnega učiteljišča z veličastno pesmijo: »Adrijansko morje«.
Proslava sv. Save na univerzi
je bila nadvse svečana in so se je udeležili številni vieokošolci, predstavniki javnosti ter drugo občinstvo. Dvorana je bila sve» čano okrašena z zelenjem in kraljevo sliko in svečano razsvetljena. Točno ob 11. se je pojavil rektor dr. Alfred Šerko z dekani \seh fakultet. Prvič je imel na sebi zlato verižico, podarjeno od slovenskih občin, okrašeno z velikim srebrnim obeskom, ki prikazuje v simb-olčni obliki Almo mater Mexandrino s žetimi glavami, kolikor ima naša univerza fakultet in s kačo modrosti. Verižica ima tudi obesek, ki predstavlja državnega orla. Gospod rektor je pozdra» vil navzoče z naslednjim nagovorom:
V elesooštovana gospoda! Častite dame, častiti gospodje! Dragi komilitoni!
Pozdravljam kar najprisrčnejše vas vse, k' ste se odzvali našemu vabilu in počastili s svojo navzočnostjo našo akademsko pro» -iavo spomina velikega prosvetitelja južnih Slovanov sv. Save. Pozdravljam predvsem zastopnika g. bana dr. Leona Stareta, kon» »uiarni zbor ljubljanski z njegovim dove» ioni generalnim konzulom g. dr. Pleiner» ■ mi na čelu, predstavnika vojaške oblasti omandant dravske divizije g. divizijskega generala Bogoljuba 1 lica. zastopnika cer» kvenih oblasti g. kneza in škofa dr. Gre» gorija Rozmana in g. protojereja Dimitrija Jankovi ca, domačina mesta Ljubljane g. òr. D:nko Puca ter vse zastopnike držav» nih '.''i banskih uradov ter javnih korpora» cij. Posebno pa velja moj pozdrav vam dragi komilitoni, ki praznujete danes svojo Almo mater, svoj veliki praznik. Zbrani na svobodnih akademskih tleh lastne narodne univerze se s hvaležnostjo v srcih sporni» njamo vseh neštetih žrtev za našo svobodo tja od casa sv. Save pa do Karadjordjeviča. katerega rodu je sedanji vladar, ki je po» kazal svojo veliko ljubezen do akadem» ske mladine na najlepši način s tem. da je postavil sv.. Savi živ spomenik v srcih z njegovo nagrado akademikom.
Po rektorjevem nagovoru je zapel aka» demski pevski zbor pod vodstvom g. Nef» fata veličastno pesem v počast sv Savi, na» kar je obdržal g. rektor velezanimivo pre» da,vanje o psihoanalizi. G. rektor je uvo» doma naglasil. da to delo ni niti njegovo originalno delo, niti popularno, temveč je le nauk o Freudovi teoriji. Po končanem nad uro trajajočem veleinteresantnem pre» davanju so se predstavili občinstvu dijaki, ki so jim bile razdeljene za njihova dela letošnje svetosavske nagrade. So to: za fi» lozofsko fakulteto Ema Deisingerjeva, za spisek o Antonu Martinu Slomšku kot pe» dagogu. Edvin Boje za isti tema ter Gu» stav Ogrin za delo: Gotska arhitektura na Kranjskem. Za medic-'nsko fakulteto Jože Bogataj za spisek: Neutrofilni levkociti v krvi zdravega človeka. Julij Krasnik za isti tema, ki pa je dobil še posebno nagrado 1000 Din od Jugoslovenskega lekarskega društva, ter tretjo nagrado za temo: Ca.na» lis inguinal«' in canali« f emora! is. Za teolo» ško fakulteto: Tomo Tomljenovič za spi» sek: Razmerje apokrifnega Jakobovega evangeliia do kanoničnih evangeliiev stvar» ne in stilistične sorodnosti, KaTgačnik Vis» d i m ir za temo: Ambrozija Milanskoga He»
ksaederon libri VI. i Bazilija Velikoga ho» milije o šestodnevlju, Janez Kalan za temo. Cuvstveni vznik religije v luči prakulturc Jenko Janez za spiseK: Eudajnionološki do» kaz ter pater Simon Asie za spisek: Gratia aetualis in liturgia missali et sacramentali. Za juridično fakulteto Gojko Kitek za te» mó: Določbe o kazenskih sredstvih po ce» škoslovaškem osnutku za kazenski zakonik v primerjavi z našim pravom ter Danilo Dougan za temo: Razlike in enotnost ka» zensko»pravclnih norm glede kaznovanja po češkoslovaškem osnutku kazenskega za» konika in po našem kazenskem pravu. Zad» nji dve nagradi sta bili nagradi češkoslova» ške vlade, ki si jih recipročno odrejata če» škoslovaško in naše ministrstvo prosvete za spise iz področja zgodovine, kulture in de» lavnosti češkoslovaške in jugoslovenske.
Rektor je nagrajenim dijakom čestital, nakar je zaključil svečanost z zahvalo pro» svetnemu ministrstvu bratske češkoslovaške republike ter Jugoslovenskemu lekarskemu društvu za naklonjene nagrade. Predvsem je zaključil, naj se v vdanosti zahvaljujem tistemu, v čigar imenu to proslavo obha» jamo. Zahvaljujem se pokrovitelju naše mladine vzvišenemu vladarju jugosloven» skemu, čigar ime nosi naša ljubljanska uni» verza in vas poživljam, da iz srca zakliče» mo: Nj. Vel. naš kralj Aleksander I. — Živio! Temu -~dzivu g. rektorja so se od» zvali vsi navzoči z velikim navdušenjem.
Akademski pevski zbor je zapel držav» no himno in s tem je bila lepa. veličastna svečanost končana.
V Mariboru
je bila svetosavska proslava v veliki dvo» rani Uniona. Po svečani liturgiji je bil iz» veden ostali program svečanosti pod vod» stvom prote g. Trbojeviča. Dvorano z gale» rijo so napolnili šolska mladež, učiteljstvo, oficirski zbor pod vodstvom g. generala Pavloviča, polkovnikov gg. Putnikoviča in Radovanoviča in zastopniki oblasti, občine in raznih korporacij. Prota g. Trbojevič je čital zanosen govor o prosvetitelju sv. Savi. Njegovemu govoru, ki je bil zaključen z vzklikom »Živio« na kralja in njegov dom, so sledile ljubke deklamacije otrok: Sonje Irgoličeve, Miroslava Laziča, Janke Samčeve, Divne Peha.rčeve, Živka Jovano» viča, Aleksandre Milenkovičeve in Gjoke Radovanoviča. Potem je nastopil ženski zbor učiteljišča pod vodstvom ge. Ropa» sove, ki je s svojimi pesmimi dosegel mno» go odobravanja. Veliko odobravanja je tudi žel baletni nastop 6»letne Ruskinje Ludmi» le Kuzminove, ki hodi v prvi razred osnov» ne šole. Po prireditvi je bilo obdarovanje najrevnejših otrok. Na večer je bila v isti dvorani dobro obiskana zabavna priredi» t e v.
*
V Celju
so proslavili sv. Savo v telovadnici mestne osnovne šole ob prisostvu zastopnikov dr» žavnih, vojaških, mestnih in drugih uradov, zastopnikov okoliških občin, raznih korpo» racij in številnega občinstva. Po obredu prote g. Cudiča je pel zbor CPD pod vod» stvom g. Šegule. Prota g. Čudic je očrta! delovanje in zasluge sv. Save na cerkve» nem in prosvetnem polju, nakar je sledilo 5 ljubkih deklamacij učencev in učenk. Zbor deške meščanske Sole je pod vod» stvom g. Šegule dobro zapel himno sv. Sa» ve in še nekaj pesmi. Ob zaključku prosla» ve se je predsednik pravoslavne cerkvene občine g. polkovnik Purič zahvalil vsem udeležencem za številni poset.
Iz predavanja rektorja ljubljanske univerze
V svojem inauguracijskem govoru o psi» hoanalizi je g. rektor v bistvu izvajal:
Psihoanaliza je nauk o raz'skavanju du» ševnih pojavov, čigar oče je dunajski psi» hiiater profesor Freud. Zlasti po vojni je dvig™! ta nauk — kakor je točno omenil dr. Šerko — mnogo duševnega prahu, saj je bila baš psihoanaliza v zadnjem deset»
letju prav modna zadeva. Freud sam je
označil svoj nauk kot tretjo veliko žalitev človeštva. Prva taka žalitev je bil, po Freudu, Kopernikov nauk, da zemlja z vsem človeštvom vred ni središče ves,olj» stva, marveč le neznaten pr šek v sistemu nebeških svetov. Druga žalitev je bil Dar» vvinov nauk, ki je vrgei človeka s prestola bogapodobnosti in ga uvrstil med ostale živali. Zadnja in najtežja žalitev — tako pravi Freud — pa je psihoanaliza, ki do» kazuje človeku, da ni niti v svoji hiši, v svoji osebnosti sam svoj gospod, marveč v vsem odvisen od podzavestnih duševnih sil.
Vsekakor je to ponosni nauk. ki je na» letel na silen odpor, ker človeštvo pač ne prenaša rado pahnenja s prestola. Ves Freudov nauk s'on i na predpostavi poclza» vesti v nas, kjer se shranjujejo vsa naša doživetja od dobe v materinem telesu, preko otroških doživetij in jim je glavna gonilna sila — po Freudu — poltenost. Že otrok je v spolni ljubezni združen z materjo in črti zato tekmeca očeta (tako zvani Oedipusov kompleks). V resnici lah» ko doženemo iz davno »pozabljenih« do» godkov vzrdke za naša današnja dejanja. Zato se tudi uporabi ia danes psihoanaliza z vsem pridom za zdravljenje nekih diušev» nih bolezni. Po nauku psihoanalize zapade lahko v težke duševne bolezni, kdor nasiL no zatre svoie tajne želje in jim r.e da duška. Navadno pa na'dejo take odrinjene želje svoi nadomestni izTaz v umetnosti, v delu za bližnjega, /a narod, za državo, in v znanstvenem delu za blagor vsega člo» v e štva.
Brez dvoma je Freud duševna sila prve vrste, je zaključil rektor profesor doktor Šerko svoje predavanje, čez vse duhovit poznavalec človeške duše in njenih skriv» nosti. Vsekako je v njegovih izvajanjih mnogo. mnogo resnice, nvmo katere ne bo mogel in smel noben pedagog in psiholog več. Ravno tako pa ni dvoma, da vsebuje njegov nauk tudli trditve tako gorostasne. da ne rečem absurdne, kakršnih se ne či; ta vsak dan. Občinstvo je naoeto sledilo duhovitim izvajanjem g. rektorja in je od» šlo od proslave s prav mešanimi čuvstvi: Ali je ves svet n cum »ven, ali so bili sami doslej na napačni poti ali pa — in teh je bila večina — je le Freud fantastični po? iav naše »poduhovljene« dobe, E. T. A. H off mann dvajsetega stoletja
Dobremu planincu v spomin
Ljubljana, 27. januarja.
Poročali smo že, da je ugrabila smrt g. Lovra Berdajsa knjigoveza pri Bonaču. Po» kojnik je služboval v knjigoveznici Mohor» jeve družbe do prevrata, potem pa se je preselil v Ljubljano. Med predvojnimi slo»
venskimi koroškimi rodoljubi je bil znana in čislana osebnost, ravno tako pa so ga poznali in čislali planinci kot svojega do» brega in vnetega tovariša. Z Grafenauer» jem je leta 1900. osnoval ziljsko podružni» co SPD, leta 1906 pa koroško podružnico SPD v Celovcu.
Včeraj so blagega pokojnika na njegovi zadnji poti pozdravljale v slovo v vsej svoji krasoti Kamniške planine in druge gore. Bil je sicer skromen Lovrov pogreb, toda ganljiv. Lovro je bil prvi, ki mu je tekla zadnja pot iz Galjevice na pokopali» šče k Sv. Križu. Vsi drugi iz tega naselja so umirali v bolnišnici. Žalnega sprevoda so se v lepem številu udeležili zastopniki Sokola Barje, Zveza grafičnih delavcev, or» ganizacije knjigovezov, uslužbenci tovarne Bonač in mnogi prijatelji. Pokojniku je položil v grob prve letošnje cvetke pesnik Peterlin » Petruška. Naj počiva v miru tiha. blaga duša.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužuje-j'o zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Danes ob 4., 7. in 9* uri !
Najsijajnejša veseloigra iz vojaškega življenja preteklosti
V glavnih vlogah briljirata:
VLASTA BUBI AM RODA RODA
Najboljša zvočna veseloigra sezone! Izven tega: Novi »PAKAMOUNTOV ŽURNAL« in nova »MICKY MIŠKA«.
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure!
Elitni kino Matica
Spomin na dr. Edvarda
Šavnika
Veličasten pogreb, kakor ga še dosedaj gorenjska metropola n; videla, je pokazal do blagega pokojnika veliko spoštovanje ter globoko ljubezen vseh slojev od pre» prostega delavca do uglednega meščana in uradnika. Da, tako pač pokopljemo reveža, siromaka na zakladih tega sveta, a bogati» na na duhovnih dobrinah in vrlinah, kne» za plemenitosti in darežljivosti ter ljubez» ni. Saj res, kdor ljubezen seje, žanje lju» bežen. Celih 55 let je bil pokojnik vesten zdravnik, ki je od zore do mraka delal v prid vsem, ki so ga iskali in klicali, in to v bogatem mestu Kranju, a nič zapustiti, nobenih zakladov tega sveta kakor le do» bro vzgojene odrasle otroke, dasi je sam bil zelo štedljiv in varčen, pač jasno priča, da ne pišemo fraz... Še vso jo veliko smrt je posvetil ljubezni do revežev. Parte, ka» terega si je sam sestavil, je okrasil s svojo zadnjo, skromno željo: venci se hvaležno odklanjajo v prid Dijaški kuhinji v Kra» nju. Tako je ime! pokojnik še svoje zad» nje trenutke v popolni oblasti, ko se ni pokazal le kot kos narave, kot brezlična snov, ampak kot duh, kot prava ličnost, vztrajen in zvest svojemu zvišenemu ide» alu: sezidati revnim, a nadarjenim dijakom lasten dom. S solzami v očeh je potožil blagajniku Dijaške kuhinje pri zadnjem obisku: »Veš, kaj me najhuje teži? Da ne bom imel prilike videti »Dijaškega doma«! In obilne solze so polile njegov izrazit obraz. Da, res je, za veliko osebo, je naj» težje: »Pustiti nade, to boli!« Dragi dobrot» nik, dober prijatelj, vrli brat: spavaj mir» no, bodi ti žemljica lahka! Tvojo posled» njo voljo, Tvoj testament. Tvoj ideal »Di» jaškega doma« bodo izpolnili Gorenjci do zadnjega kot mož beseda! Tako nam je Bog priča!
'-\-> i.v>-5 'NVT/	'--o--/ '»-<	• -
Halo !	Senzacija f
Danes premiera
Lažni :eldmaršai
Elitni kino Matica
rifi\\r/fiIV///1xrfftwf/ft 1 \r/f/\\t',fj\vvr/i\r/fj\\r'/fj\xJ.'ffJ}\^ffJi}iZffS^'/' 'i-
žrtev ciganskega trika
Srečna gostilna v Zaprešiču —
Trbovlje, 26. januarja.
Pred kakimi štirimi tedni je gostilničar» ko go. Amalijo Rasbergerjevo obiskala ci» ganka in ji na vsak način hotela povedati srečo. Da se nadležnice otrese, je gospa končno privolila in ciganka je prerokovala: »Vaša gostilna gre sicer dobro, ali še bolje bi vam šlo v kakem drugem kraju. Vi boste kupili gostilno nekje dol ina Hrvaškem in ta gostilna vam bo še nesla mnogo več in postali boste še bolj bogati.« Rasbergerje» va je ciganki zatrjevala, da nima namena preseliti se, ker je tu popolnoma zadovolj» na. Ciganka je vztrajala pri svojem pro» rokovanju in odšla.
Par dni za tem se je oglasil pri ge. Ras» b erger j evi neznan moški, po videzu sodeč, boljši hrvatski kmet. Ta je ge. Rasberger» jevi povedal, da je v Zaprešiču naprodaj gostilna in se ponudil za posredovalca. Rawbergerjeva se je spomnila na cigankino prorokovanje in pristala na kupčijo. Mo» žakar je odšel in Rasbergerjeva je kmalu prejela pismo, v katerem ji prej omenjeni Hrvat piše, da je gostilna v resnici na» prodaj, da naj pa zaradi velike konkuren» ce vzame večjo vsoto denarja seboj, da bo lahko položila večjo aro. Ga. Rasbergerje» va je res odpotovala v Zaprešič v snrem» stvu svojega svaka. S seboj je vzela 50.000 dinarjev. V Zaprešiču ju je že pričakoval posredovalec, dotični Hrvat in ju odpeljal
Banska uprava in bolnične pristojbine
Ljubljana, 26. januarja.
Kr. banska uprava nam je poslala v ob» j avo: »Slovenec« je 24. t m priobčil čl a» nek z naslovom »Zvišana pristojbina v bol» Tršnici«, v katerem kritikuje povišanje bolničnih pristojbin, ki jih je odredila kr. banska uprava z odobrenjem ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Glede na mnoge netočnosti, ki so v članku iznešene zoper navedeni ukrep kr banske uprave, se podaja nastopno pojasnilo:
Neopravičeno je govorit; o »splošni mi» zerij:i, ki vlada sedaj v Sloveniji z bolniš* nicami». Dotacije bolnic so povojne, tako da bolnice že dolgo niso mogle tako točno izpolnjevati svojih finančnih obveznosti, kakar baš sedaj: zdravniška in upravna služba poslujeta brezhibno število pritožb je padlo na minimum in zaupanje prebival» stva v te zavode dokazuje najbofj dejstvo, da so do malega vse bolnice prenapolnje» ne. Pomanilkanje prostorov je torej edini mogoči nedostatek, na katerega bi se mor» da mogla nanašati zgoraj omenjena pav» ša'na označba.
Kr. banska upirava hoče baš s poviša» njem pristojbin ojačiti gradbene fonde na» ših bolnic in jim omogočiti nujno potreb» no razširjenje, zaradi česar je osporavanje tega ukrepa neutemeljeno. Da se morejo obstoječi nedostaki v bolnicah odpraviti, jim ie treba seveda predvsem priskrbeti potrebna denarna sredstva. Kadar gre za nujno pomoč zdravljenja potrebnih bo''ni» kov, se moramo ravnati po stvarnih potre» bah trenutka, ker bi s čakanjem mogla na» stati nepopravljiva škoda.
Povišanje je malenkostno, kar se tudi v navedenem članku priznava, četudi se opo» zarja, da bo težko prizadet Okrožni urad za zavarovanje delavcev in kmetsko prebi» valstvo, ki mora samo plačevati bolnične rvristnibine. Tu je treba pripomniti, da je iz vrst kmetskega prebivalstva sorazmer» no le malo tak.'h bolnikov, ki bi placali ce» lotno pristojbino. Če so gmotne razmere bolnikov in svoicev količkaj neugodne, se bolnične priistojb'ne znižujejo, odnosno v celoti odpisujejo. Prošnje za odpis ali zni» ž.-.nje oskrbnih stroškov obravnava kr. banska uprava š-rokourudn.o — Na drugi strani ie Ol IZD na napredku in poveča» nju naših bolnic v toliki meri interesiran. da bo s polnim umevanjem to potrebno novišnje v korist humanitarnih zavodov brez posledic nrenesef!, tem bolj, ker niti s pov:šimm.; oskrbninami dalek.o niso krit' vsi faktični izdatki, ki i-ih ima zdravstvena uprava z bolnikom v bolnici
Občane doslej sploh ne plačujejo oskrba n.ih stroškov za svoie siromašne obö'ne. Šele od 1. aprila 1931 dalje bodo morale sani|'»stalne zdravstvene občine povračati bolnicam b Pivške pristojbine za svoje si» rorrršne pripadnike pod pogoji paragrafa 8. »Zakona o bolnicah«. Za odprto tuber» kulozo, venerične in duševne bolezni pa bo nosila tudi rv>siej oskrbne stroške država. Združene zdravstvene občine, ki obsegajo pretežno večino kmetsk'h občin, so pa prej ko slej proste vseh bremen.
Roparska tatvina ciganske tolpe
v »Zemaljski raj«, gostilno blizu kolodvo« ra, ki naj bi bila na prodaj. V gostilni je njen posredovalec silil, naj bi kaj pili, kar je pa gospa odklonila. — »No, potem pa pojdimo v drugo gostilno, ker se tu itak ne moremo pogovarjati, ker konkurenti pri drugi mizi našega razgovora ne smejo slišati.« Rasbergerjevo in njenega svaka je odpeljal proti drugi oddaljeni gostilni na samoti. Kaikih 200 m od »Zemaljskega ra» ja« so opazili na polju večje cigansko ta» borišče in naenkrat so jih obkolili cigani in silili v gospo Rasbergerjevo, naj kupi od njih konje itd. Spremljevalec, omenjeni Hrvat je začel kričati: »Joj, gospodja be» žite!« in zbežal. V gneči je neka ciganka iztrgala Rasbergerjevi torbico z denarjem. Ta je začela kričati in zahtevati denar na» zaj. Seveda so biii vsi cigani nedolžni in ponujali konje v nakup. Rasbergerjeva in cigani so se vrnili v gostilno kjer je gospa prosila gostilničarja, naj ji pomaga, da bo dobila denar nazaj. Ker se gostilničar za to ni mnogo zmenil, je gospa poklicala orož» nike, a še preden so ti prišli, so cigani po» begnili, gospa in njen svak pa sta ostala brez denarja. Pozneje se je dognalo, da ie bil posredovalec preoblečen cigan Miško Nikolič, mož ciganke Kate, ki je gospe pro« rokovala srečo. Orožništvo zasleduje sp» daj oba in vso cigansko tolpo. — Prebival» stvo naj bo previdno in naj ne naseda ra» finiranim trikom premetenih ciganov.
Brozga, regulacija in drugo
Kranjska gora, 26. januarja.
Pretekla nedeija je bila usodna za naš zimski sport. Napovedana in toli pričako» vana smuška tekma in veselica sta morali biti zaradi deževja v zadnjem hipu odpove» dani. Nekaj neverjetnega v zgodovini Kranjske gore. A tudi vest, da so odgode» ne mednarodne prireditve v Bohinju, je vplivala porazno n aduhove smučarskega sveta. Letos bi bil moral stopiti naš svet v krog svetovno znanih zimsko»sportnih postojank in bi bil gotovo pridobil zaslu» ženi sloves. V tujsko»prometnem oziru bi bila za nas velika pridobitev, ki bi direktno vplivala na naš napredek. A prišel je dež in brozga, ostala je le tolažba z uparjem: No, kar ni, pa ni — morda bo drugič bo» lje...
Sredi te depresije se je pojavil Borov« cem novi osnutek regulacijskega načrta, ki leži razgrnjen v občinski pisarni. To je že drugi načrt, ki naj skroji Kranjsko goro v res pravo letovišče, kakor ga zahteva mo« derni svet in naša planinska estetika. Pr» votni načrt je večina občanov ogorčeno zavrgla, ker se je splošno zahtevalo, naj pusti regulacija dosedanjo Kranjsko goro popolnoma v miru in naj zadene samo bo» doče novo letoviško mesto, ki bo nastalo v teku prihodnjih sto let.
Projektant novega regulacijskega načrta je skušal ugoditi mnogostranskim zahte» vam, kar se mu je tudi v največji meri posrečilo. Seveda, v načrtu je mnogo tež» koč, ki pa jih bodo morali posamezni že prevzeti nase, ako bo načrt v celoti odo« bren. Ker je ves teren, ki prihaja pri regu» laciji v vpoštev, privatna last, bo morala občina svet za bodoče ceste in ulice odku» piti, kar je na zvezano z velikimi gmotni» mi žrtvami in si bo morala občina že sedaj osigurati potrebna sredstva Pred vsem pa je treba popolnega razumevanja, da Kranj» ska gora ne more brez regulacijskega na» črta nikakor napredovati. To je mnenje vseh in se pač nihče ne bo upiral, če bo treba doprinesti gotove žrtve. Kakor se sliši, bo za avtomobilno cesto, ki bo tekla izven Kranjske gore mimo sedanjega kolo» dvora in ki se bo v kratkem pričela gradi« ti, prispevala država in tudi banska upra» va Potreba te ceste je zares velika in vsa zadeva jako nujna ker je avtomobilski promet že sedaj jako velik in se bo v veli» ki meri stopnjeval od leta do leta.
Kriza v lesni trgovini je skrajno občut» no zasegla tudi naš kra-j. Mnogi dohodki so radi tega odpadli in nujna je potreba, da si prebivalstvo išče nadomestila za svoie izgube. To nadomestilo pa proži edin ole tujsk'' promet, kateremu mora posvetiti vse svoje moči in naravne darove. Ni dovolj, da se ohrani noletna sezona na dosedanji višini, temveč je treba gledati na to, da se zimska sezona vedno bolj razvija. Treba je popolnoma izrabiti zimo, ugodno lego kraja samega in sto drugih naravnih prilik. Predvsem pa je treba propagande, ki jo prav posebno razvija redno poročevalstvo, ki objektivno obvešča svet o resničnih raz« merah v kraju. Poročevalstvo je pač treba ceniti, a ga ne zatirati, kot delajo pri nas nekateri nerazsodni ljudje.
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL. KRALJA ALEKSANDRA L
V. reprezentančni ples
slušateljev Aleksandrove univerze
31. I. 1931	UNION
Domače ves
*	Kraljevo priznanje vrlemu možu. Ivan Stroj, lovski in ribiški čuvaj pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, je prejel zlato dvorno kolajno za zasluge, izvršene kraljevskemu domu v dobi letovanja na Bledu, za vestno delo pri čuvanju zasebne imovine m javne varnosti. Čestitamo.
*	Prvi ženski referent v ministrstvu za šume in rudnike. Za rudarskega referenta v ministrstvu za šume in rudnike je imenovana Zora Januševičeva, ki je prvi ženski referent v ministrstvu. Januševic je bila nedavno odlikovana s francoskim redom Legije časti.
*	Spremembe v carinarski službi. Na
predlog finančnega ministra je carinski kontrolor v glavni carinarnici v Mariboru Bogdan Cvifckovič imenovan za višjega carinskega kontrolorja na dosedanjem službenem mestu, carinik Lovro Miklavčič pa je po službeni potrebi s Sitšaka premeščen k carinarnici v Zemuniku.
4 Desetletnica filozofske fakultete v Skoplju. Dire 1. februarja bo filozofska fakulteta v Skoplju proslavila desetletnico svojega delovanja. Poseben odbor je sestavil bogat program, tako da bo ves dan potekel v znamenju slavnosti. Na dan desetletnice bo opoldne tudi položen temeljni kamen za dijaški dom.
*	Zmagovalci vsemirja je naslov novemu filmu, ki ga bo predvajala Zveza kulturnih društev v Ljubljani v kinu Ljubljanski dvor jutri in v petek vsakokrat ob 16., pol 20. in 21. Vsi. ki vas zanima letalstvo, ne zamudite prilike in gotovo posente predstave.
*	Razpust društva. Banska uprava Dravske banovine je razpustila društvo *Pro-svetni dom« v Gornji Lendavi, ker že več let ne deluje in nima pogojev za pravih obstoj
*	Seja širšega sosveta UJU. V nedeljo 1. februarja ob S. zjutraj se bo vršila v ri-salnici ljubljanskega moškega učiteljišča seja širšega sosveta UJU. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev, poverjenika, tajnika, blagajnika, urednika. Nadalje se bo raz p.c.» vi j alo o učiteljski gospodarski poslovalnici o zadevi učiteljskih domov v Ljubljani in Mariboru, o samopomoči za učiteljske otroke, o pevskem zboru UJU, o nameravani banovinski šolski razstavi ob koncu šolskega leta in drugem. Seje se udeleže zastopniki vseh podeželskih učiteljskih organizacij, prijavljenih pa je že 'tuii več odličnih učiteljskih voditeljev iz vse drŽave, na čelu s predsednikom UJU g. Milanom Rabrenovičem iz Beograda. Zveitr se udeleži vsa delegacija L učiteljske zabavne prireditve v Trgovskem domu.
5 Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu opozarja na predavanje g. vseučil. prof. dr. Borisa Zamika na rednem tedenskem sestanku drevi ob 20. v društvenih -«rostorih. Tema predavanja je: '-Rasa in narodnost
*	Izseljevanje v Prekmurju ponehava. Iz
Dolnje Lendave nam poročajo: V Lendavi je imelo sedem različnih parobrodn.h družb svoje pisarne-agenture, ki so odpravljale naše izseljence v razne prekomorske države. Tako veliko število agentur znači, <ia so prišle družbe na svoi račun in so imele vedno dovolj potnikov. Zadnja tri leta se je podalo za zaslužkom na najrazličnejše dele riaše zemlje več tisoč oseb -z vsega Prekmurja. Sedaj pa ie izseljevanje skoraj popolnoma prenehalo. To se vidi tudi po tem, da so že skoraj vse prevozne družbe ukinile svoje agenture v Lendavi i ti opustile pisarne ter odpustile uslužbence. Precej veliko Rudi pa še gre v najnovejšem čas« v Francijo.
*	Planinski ples bo priredila v Sokolskem domu v Radovljici podružnica SPD v soboto 31. t. m. zvečer. V dvorani bodo to noč zo-pet otvorjene važnejše gorenjske pianinske koče in gostoljubno sprejemale pod svojo streho planince in planinke. Originalne slike in dekoracije, priznani Nego-detov jazzband, topli krofi, debra vina ter sol-'dna postrežba z vsem. kar zahteva telesni blagor, bodo ustvarili planinsko raz-
KINO IUFAI.
Premiera! — Ob 4., pol 8. in 9. uri
PRAGOZD
V PLAMENIH
Conrad Nagel in Renée Adorée
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
dne 27 januarja 1931.
Številke za označbo kraia pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperaturo, 4 relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Ljubljana: 7. 761.5, 1.1, 92, E SE 2, megla, 10, sneg, 0.7. Maribor: 7. 758.3, —2, ^84. mirn">. 0, —, —. M ostar: 7 756.5, 5. 48, NNW 4, 4. —, — Zagreb: 7 761.2, 1, 93. WNW2. 10, dež, 3.0. Beograd: 7. 760.2. —2. 94. W 2. 6. dež, 1.0. Sarajevo: 7. 762.0, —6. 95. mirno, 10, —, —. Skopi je: ni d epe* še. Kumbor: 7 754.7, 7, 36, E 10, 3, —. --Split: 7. 757.7, 4. 45. NE 8, 8, —, —. Rab: 7. 758.7, 5, 64, N 6, 7. —, —. Podgorica: 7. 755.8, 6, 35. N 8, 6. —. —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 5.0. najnižja 0.4.
Solnce vzhaja ob 7.25. zahaja ob 17.1. luna vzhaja ob 11.12. zahaja ob 2.15.
položenje. Temu velja tudi predpis: obleka sme bit: planinska, sportnas narodne noše ali kvečjemu promenadria.
*	Blejsko jezero letošnjo zimo kar noče zamrzniti. Premalo mraza. Zadnje dni se je pač začela delati tanka ledena mrenica. a jo je jug zopet spremenil v vodo. Drsalci najbrže to zimo ne bodo prišli na svoj račun. Škoda! Ledenice, katerih ie na Bledu mnogo, so tudi po večini še prazne; le nekateri so dobili nekaj ledu na športnem Stadionu, kjer se je nabralo zaradi sesedle zemlje tolvko vode, da je nastal cel bajer, ki je precej na debelo zamrznil in tako so vsaj nekateri prišli do ledu.
*	Razp's mest okrožnih babic. V območju sreskega načelništva Maribor levi breg. so razpisana mesta okrožnih babic za zdravstvene občine St. Jurij ob Pesnici. Ruše. okolica Maribor levi breg. Št. Ilj v Slovenskih goricah. Velka, Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Sv. Lenart v Slov Goricah in okolica Maribor desni breg Prošnje je vložiti pri načelniku pristojne zdravstvene občine do 15. februarja 1931 Celokupna redna letna plača okrožnih babic znaša Din 2400.
*	Novi grobovi. Umrla jje v ponedeljek zvečer v Liscah pri Celju v starosti 65 let ga. Terezija Kasperjeva ugledna posestnica pri Sv. Primožu na Pohorju. Gospa je prišla na obisk k svoji hčerki ge. Mili Petričkovi. kjer se ie nameravala za nekaj časa odpočili. Bolezen, akutno zastrupljenje, ki jo je prinesla že s seboj, je stria veliko dobrot-nico revežev, delovno gospodinjo in vzorno mater. Pogreb blage pokojnice se bo vršil jutri 29. t m. dopoldne iz njene rojstne hiše na pokopališče v Vuzenico. kamor so prepeljali pokoinico v torek popoldne z avtomobilom Bridka usoda je posegla v dom g. Misita v Jareninskem dolu ter neusmiljeno iztrgala iz njega ljubečo mater in ženo. Gospa Misifova je obolela ob porodu, bolezenske komplikacije so zahtevale nujno operacijo, kateri pa je podlegla, ker je že prej boleha'a tudi na srčni hibi. Blago po-kojnico so prepeljali v Zagreb, da sniva večno spanje v domači grobnici. — V cestiti starosti 77 let je v ponedeljek umrl v Ljubljani g. Iv—i Gantar, bivši uslužbenec mestnega pogrebnega zavoda. Pogreb bo danes popoldne ob pol 15. izpred hiralnice na Vidovdanski cesti. — V nedelio so v Čatežu pokopali gdč. Pepico Kodričevo, bivšo bolničarko zdravstvenega doma v Beogradu. — V celjski bolnici sta umrla v ponedeljek 47 letni Jakob Kovačič od Sv. Krištofa nad Laškim, ki je bil v zadnjem času zaposlen kot kamnosek pri delih na Bregu pri Celju in 26 letni rudar Franc Hrovatič iz Žusma. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
« Naši v Ameriki. Svetozar Banovec se po okrevanju pripravlja za drugi nastop pred ameriško publiko v Chicagu. Nastopil bo 15. februarja v nebotičniku čikaške opere s spremljevanjem orkestra. — V Clevelanclu je pričel zobozdravniško prakso slovenski rojak dr. Fran Mramor, po rodu iz Loraina v državi Ohio, kjer še žive njegovi starši. — Po daljši bolezni je v elevelandski mestni bolnici umrl Ivan Jane v starosti 56 let. doma od Sv. Trojice pri Mokronogu. V Ameriki je bival 25 let. Zapušča ženo Ano, rojeno Tomšičevo iz Žužemberka ter pet sinov in tri hčere. V kraju Virdenu v državi Illinois je v starosti 44 let preminila Frančiška Reven, rojena v Idriji. V Ameriko je prišla pred 24 leti. V Ameriki zapušča moža, štiri sinove in eno hčer v stari domovini pa šest sester. V Herminie, Pa., se je smrtno ponesrečil Fran Bregar. Vračajoč se z obiska svojih prijateljev z avtomobilom se je z vozilom prevrnil tako nesrečno, da je ostal na mestu mrtev. Rojen je bil 1909. v Vačah pri Litiji. V Ameriki zapušča starše, dva brata in sestro. V Clevelandu je umrla Kristina Mohorčičeva, ro jena Zurčeva, ki je 32 let bivala v Ameriki.
V	South Fordu je nagle smrti umrl za> srčno napako Martin Režek, star 64 let. V Ameriko je prišel pred So leti. Doma je bil Iz Metlike. Zapušča ženo in 12 otrok. V Mil-waukeeju je izdihnil rojak Josip Kravanja. star 44 let, po rodu iz Polja na Gorenjskem.
V	Ameriko je prišel 1913.
*	Brezposelni Jugosloveni v Argentini. Izseljenci, ki so se na državne stroške iz Argentine vrnili v Jugoslavijo, poročajo, da so enajst mesecev brez uspelia iskal' dela. V Južni Ameriki je nad 2000 Jugo-slovenov brez posla.
*	Organizacija diplomiranih tehnikov poziva vse absolvente Tehnične srednje šoie v Ljubljani, da takoj javijo svoj točni naslov in službene podatke na Organizacijo diplomiranih tehnikov, Maribor, Stolna ulica l/HI.
*	Tečaj za vlakovodie in sprevodnike.
V	početku prihodnjega meseca se bo v Beogradu otvoril prvi tečaj za vlakovodje in sprevodnike brzili in mednarodnih vlakov Najboljši naši strokovnjaki bodo predavali strokovne predmete, razen tega pa tudi o lepem obnašanju. V tečaju se bo vršil tudi pouk tujih jezikov.
*	Za sodelovanie na velikem koncertu Hubadove župe JPS dne S. marca v Ljubljani se ie priglasilo že lepo število društev, vendar pričakujemo priglasov še drugih društev, ki so običajno na takih koncertih nastopali. Priglasite se čimprej, da moremo kmalu sestaviti spored! — Uprava Hubadove župe JPS.
*	Lepa dijaška slovenščina. Pišejo nam
V	avli neke klasične gimnazije v večjem mestu Slovenije je bila nabita te dni okrožnica, pisana v tejle klasični slovenščini:
Najlepši okras vaše sobe so
povečave
vaših posnetkov od plošč in filmov, katere vam dovršeno napravi drogerija
K A i\ €
ubi lana — Maribor
abilo na skupno vajo mladinski zbora in mešani zbora za jutranšni koncert.« Okrožnica je bila signirana s črko R. Kaj si je le mislilo tistih sedemsto dijakov in dijakinj, ki pohajajo to klasično gimnazijo, ko so mimo hodili in to klasično okrožnico citali?
*	Pesmi Srečka Kosovela razpošilja, dokler traja zaloga, zJožba »Luč<, Ljubljana I., poštni predal 171. Izvod s poštnino vred 21.— Din. Denar naprej ali po položnici.
*	Pozdrave v obliki različnega cvetja smo zopet prejeli zadnje čase i« raznih krajev. Da ie letošnja zima čisto abnormalna in da zato utegne tudi hudo škodovati, nam kaže prelepa črešnjeva vejica s popolnoma razvitim cvetjem, ki nam jo je poslal g. tovarnar Franc Ješe iz Stražišča pri Kranju.
*	V krčmo ne smeta. Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah objavlja: Po sodbi okrajnega sodišča v Rogatcu je prepovedano Jožefu Štiajderju, rojenemu 1903 v Čačji vasi v občini Kostrivnici, samskemu, kmečkemu sinu, zahajati v krčmo za dobo 6 mesecev od dneva prestane kazni, to je do 2. maja t. 1. Enako po sodbi istega sodišča obiskovanje krčem zabranjeno do 9. junija t. 1. Simonu Oseku, rojenemu 1896 v Zagorju v kostrivniški občini.
*	Mlekarska zadruga v Novi vasi pri Rakeku ima trikrat na teden sveže čajno maslo po 25 Din za kg.
*	Sokolsko društvo Preddvor vabi na maškeradno veselico, ki se bo vršila v nedeljo 1. februarja ob 18. v Sokolski dvorani. Naston mask ob 20. Vstopnina 6 Din za osebo. Godba orkestra.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in pHsira tovarna Jos. Reich.
Iz Liubljane
u— Iz gledališča. Drama bo drevi ponovila velezabavno kmetsko šalo »Trije vaški svetniki« za red C. Jutri ostane drama zaprta. Komedija Alekseja Tolstega »Serija A-000001« se vprizori poslednjič kot večerna abonma predstava v petek za red E. V operi »Evgenij Onjegin« za red D bo drevi pel naslovno partijo Boris Popov, ki je zadnjia leta nastopal v Barceloni in Parizu. Njegov nastop je vsekakor vreden velikega zanimanja. Jutri ponovijo v operi opereto »La Mascotte« za red B. Prihodnja operetna noviteta bo Millöckerjev »Dijak prosjak« pod vodstvom dirigenta g. Neffata.
u— Šentjakobski gledališki oder bo ponovil v soboto in nedeljo izvrstno veseloigro »Prostozidarji«, ki se je zaradi veie-zabavne vsebine izredno priljubila občinstvu. Vse dosedanje predstave so bile razprodane. Komika je na višku. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika ua Starem trgu.
u— Društvo »Pravnik« opozarja na redno glavno skupščino danes v sredo ob 18. v ljubljanski pravosodni palači.
u— Novi večerni tečaji za knjigovodstvo, računstvo in nemščino se otvorijo na ženskem učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta (Privatni učni tečaji). Pojasnila daje šolski sluga (ves dan) in Delavska zbornica v uradnih urah (od S. do 14.) Splošni izobraževalni tečaj za delavstvo pa se bo vršil ob nedeljah od 9. do 12. Vpisovanje istotam.
u— Trimesečni tečai za damsko frizira-
nje bo priredil Zavod za pospeševanje obr-ta Zbornice TOI v Ljubljani. Tečaj se bo pričel 16. februarja ter se bo vršil po tr:-'.rat na teden od 20. do 22. v prostorih meščanske šole v Ljubljani VII (Spodnja Šiška). Poučevalo se bo praktično delo, razen tega pa tudi o brivskofrizerski higijeni. Prijaviti se je neposredno Zavodu PO Zbornice TOI do najkasneje 10. februarja Pristojbina za obisk tečaja znaša 200 Din Ker je prostora saino za največ 24 tnest. se mojstri in pomočniki brivsko-frizerske stroke, ki bi se radi udeležili tečaja, opozarjajo, da pravočasno vpošljejo svojo prijavo.
u— Občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev se je ob izredno lepi udeležbi članov iz Ljubljane in vse bivše ljubljanske oblasti vršil v torek popoldne v Delavski zbornici. Za novega načelnika Zadruge je bil izvoljen dolgoletni bivši tajnik Albin Šinkovec, brivski mcjiier z Viča, za podnačelnika pa splošno znani ljubljanski mojster Rudolf Jurman, ki ima brivnico v kopališču OUZD.
ßovsiCf
se vrši
febrnap»a
v veliki dvorani na
Ta bo rn
21-43
Slavčeva maskarada
v nedeljo	, 1986
1. FEBRUARJA
V HOTELU »UNION«
Občutek sigurnosti
in popolne negovanosti
imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPÜL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke.
u— Za prvo predpastno prireditev, ki
jo priredi Učiteljski pevski zbor v nedeljo zvečer v prostorih Trgovskega doma, je po Ljubljani in okolici izredno zanimanje. Zlasti se zanima za prireditev naša inteligenca, kajti ji večer ne bo nudil samo dobre postrežbe, plesa in zabave, marveč bo na prireditvi nastopil tudi Učiteljsk pevski zbor, ki bo predvajal razne pevske točke, po večini iz naše humorne glasbe. Vstopnice po 10 Din se dobe v Učiteljski knjigarni.
u— Po koncertu v Zvezdi ob 40 letnem jubileju g. Krapeža se prireditelji zahvaljujejo vsem obiskovalcem iu darovalcem, ki so pripomogli, da je prireditev tako dobro uspela. Denarni uspeh je po odbitku vseii izdatkov sicer manjši kakor se ie pričakovalo, kljub temu se bo s čistim dobičkom, prispevki uslužbencev in g. šefa obleklo 21 dečkov. Obdaritev ubožnih šolarčko-v se bo vršila danes popoldne ob 16. v restavraciji »Zvezdi« ob čajanki z godbo.
u— Člani društva nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba umrlega tovariša Ivana Gantarja. Pogreb bo dane> ob po! 15. iz hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. — Tajnik.
u— Pevkam in pevcem Ljubljanskega Zvona! Drevi obvezna vaja mešanega zbora. — Pevo vodja,
u— Likvidacija mučne afere. Iz krogov gledaliških igralcev smo prejeli obvestilo, ki ga radevolje objavljamo: »Te dni je bila spravljena s sveta takozvana »blejska afera« opernega pevca M., ki je lani v septembru dvigni'a toliko prahu. Državno tožilstvo je namreč ugotovilo, da ni nikake osnove za kazensko preiskavo, in je zato popolnoma ustavilo vsako postopanje. Prizadeti je dobil s tem zadoščenje, galantni počitniški doživljaj pa je vendar bil zanj hud psihični udarec in mu bo gotovo v bodočnosti šola grenkega spomina. Želimo mu skorajšnjega duševnega umirjenja, obenem pa želimo, da bi bil ta nesrečni slučaj svarilo vsem senzj-cii željnim ljudem, da ni prav obrekevan človeka, ki se ne more braniti, a se končno izkaže, da je bil le žrtev malega počitniškega doživljaja.«
n— Tretja žrtev zastrupljenia rešena. Tretja žrtev zastrupijenja z ogljikovim oksidom v sobici restavracije pri Gorenjskem kolodvoru, 21 letni delavec iz Like. Nikol'a Tatalovic, je v bolnici ležal nezavesten dva dneva. Njegovo stanje je biio skrajno kritično, vendar so zdravniki s posebno nego in prizadevanjem dosegli, da so ga zopet obudili k življenju. Bolnik se ie včeraj zjutraj zavedel in se je njegovo stanje v teku dneva dokaj zboljšalo in daje upati, da bo mladenič le ostal pri življenju.
u— Dve nesreči. V splešno bolnico so včeraj pripeljali 20-letnega hlapca Ivana Marenčeta iz Št Ruperta na Dolenjskem. Marenče je zjutraj n ipajal v hlevu konja, nenadoma pa je žival poskočila in udari.a fanta s kopitom v obraz ter mu prizadejala hudo rano. — 30 letni posestnik Janez Brunček s Petelinjega pri Dolskem je v ponedeljek popravljal kozolec. Pri tem pa mu je padel na glavo težak tram in ga občutno poškodovr'.
u— Plinove cevi so se zamašile. Na oglu Krisperjeve hiše na Mestnem trgu so delavci mestne plinarne razkopali tlak in pričeli s popravljanjem cevi. Mestni trg ir. druge ul.ee v tem delu mesta so pogrešale plin in se je ugotovilo, da so bile cevi zamašene, zaradi česar so nastopile razne motnje. Cevi so že spravili v red in funkcionirajo plinske naprave zopet nemoteno.
u— Maškerada S. O. Preporoda »Ples v maskah« se bo vršila v soboto, 7. februarja v areni Narodnega doma. Ker je to edina štndentovska prireditev te vrste in je njen čisti dobiček namenjen za letovanje revnih in bolehnih dijakov ob morju, pričakuje obilne udeležbe »Preporod«.
Iz Celja
e— Slovo od poslanika dr. Kramerja v Celju. Praškega poslanika g. dr. Alberta Kramerja so v ponedeljek tudi v Celju ob 13.44 na kolodvoru pričakali v imenu celjskih znancev in prijateljev gg. dr. Kalan, dr. Juro tirašovec, prof. Mravljak, prof. Mastnak, dr. Orožen in dr. Bavdek. Po presrčnem pozdravu in slovesu je kren.l vlak proti Mariboru.
e— Na Ljudskem vseučilišči» nredaval v ponedeljek nad 120 poslušalcem g. prof. dr. Fran 2geč iz Maribora o vprašanju, ali je spolna vzgoja potrebna. V zelo primerni obliki razgovora med očttom in materjo je podal vrsto primerov iz realnega živl'"-nja v dokaz, kako v tem vprašanju sama sebi prepuščena mladina lahko zaide na nevarna pota. Pokazal je, kako je treba mladini pravočasno pojasniti važne spolne zadeve na priroden in plemenit način. Pogoj uspehu je odkrita zaupnost med starši in otroki, da se tem prihranijo muke in razočaranja. Sodobnost z modernimi pedagoškimi načeli hodi tu nova pota, ki naj človeštvo zlasti moralno dvignejo. Predavanju, ki je trajalo poldrugo uro, je sledilo številno občinstvo z izredno pozornostjo, kakor sta jo zaslužila aktualnost perečega vprašanja in vsebinska globina predavanja. G. predavatelj, ki je med najdejavnejšimi našimi vzgojnimi reformatorji, bo predaval zopet 9. februarja o vprašanju, kako je treba vzgojno vplivati na mladino, ki je spolno nevzgojena zašla na stranpota.
e— Regulacija Hudinje pri Šmarjeti. Županstvo občine Škofja vas pri Celju je prosilo sresko načelstvo za vodopravno dovoljenje za zavarovanje regulacijskih zgradb na Hudinji, zgrajenih od 1927 do 1929. dalje za podaljšanje regulacije do šmarješkega mostu ter za zgradbo praga pod tem mostom zaradi ublažitve padca ln zasilno zavarovanje levega obrežja pod mostom. Komisijska poizvedba in obravnava bo 5. februarja ob 9. pri šmarješkem mostu Mejaši in drugi interesenti so vabljeni k obravnavi Načrti so na vpogled pri sreskem načelstvu v Celiu.
e— Popravite pota! Pešpota v celjski okolici so v tako slabem stanju, kakor ce-
lo malokje v hribovskih občinah. Zlasti velja to za pot na Jožefovem hribu in za hodnik ob Mariborski cesti v Gaberju. Nikjer ni poskrbljeno za odtok vode, tako da morajo številni pešci broditi včasi do glež-nja po blatni brozgi. Nikdo se ne briga, da ® bi posipal pota 'ii tako postaja položaj od dne do dne neznosnejši. One, ki odločajo o tem. prosimo v imenu prebivalstva za takojšnjo in temeljito odpomoč.
e— Davčno prijavo za pridobnino je treba vložiti pri davčni upravi v Celju do 5. februarja in ne do 6. februarja, kakor je bilo včeraj javljeno.
PLES
trgovskih nameščencev
CELJE	31. L 1931.
2181
e— Nesreče. V opekarni v Sp. Hudinji pri Celju je v nedelio pritisnil železen voziček 24-letnega delavca Ignaca Šnideri-ča ob steno in mu poškodoval prsni koš. — 18 letni Miran Toplak, sin lastnika av-totakse v Celju, se je 26. t m. doma opini s kropom in dobil poškodbe na levi roki in obrazu. — Stanislavu Humarju, slugi pri hotelirju g. Ivanu Volčanšku v Brenčali, je pred 14 dnevi poškodovala cirku-larka prst na levi roki. Ker so se sedaj pojavile komplikacije, sc je podal Humar v celjsko bolnico, kjer se zdravita tud: Š derič in Toplak.
e-— Mestni kino. Drevi ob pol 9. zadnjič izvrstna komedija »Prismojena Šarlota«. V glavni vlogi slovita Lya de Putti. Film spremlja zvočna aparauira. Kot dodatek najnovejša zvočna enodejanka.
Iz Maribora
a— Šiiuenčevo gostovanje odloženo. Tenorist g. Marij Šimenc je brzojavno obvestil gledališko upravo, da zaradi zaposlenosti sedaj ne more gostovati v »Prodani nevesti in se zato njegovo gostovanje o i-loži. Kupljene vstopnice veljajo ter se sadeži lahko še vnaprej rezervirajo. _ -Ljubimec«, ta zelo duhovita komedija lz dra-žabnega življenja, se bo izvajala prvič v režiji g. Skrb ii ika v soboto, 31, t m. za abonma B.
a— Tujsko^promctna zveza v Mariboru, katero jc ustanovil aprila 1. 1928 tedanii ve« liki župan in sedanji podhan dr. Pirkma» yur, se je tekom svojega triletnega obstoja ruzvila že v močno organizacijo, katere vsestransko udejstvovanje rodi vedno lepše sadove. Samo preteklo leto so znašale nie* ne podpore raznim društvom in or^aniza* cijam za povzdigo tujskega prometa nad 150.000 Din. Zveza jc izdala tudi brošuro »Mariborski okrug« v nemškem in hrvat* skem jeziku s slikami in opisom letovišč in drugih znamenitih krajev mariborske obla.-sti, dalje 10 serij razglednic, ogromno pro» pagandnin lepakov itd. V Mariboru je vzdf» zevala tudi lastno prodajalnico. ki se je izkazala kot lep vir dohodkov. V Maribo» ru in Rogaški Slatini ima zveza p,od<mžni* ci za prodajo voznih listkov, kateri sta imeli 6kupa'j 2,200 000 Din prometa. I etos namerava zveza razviti zelo ob&itno pro» pogan dno akcijo, da odkrije druge 1* »poro naše pokrajine in privabi številne tujce k nam.
a— Poroke. Pretekli teden so se poročili v Mariboru: Ernest Majhenič z gdč. Veroniko Krois, posestnik Peter Žunko s T> rezo Bele, posestnik Ivan Valentan z Alojzijo Namestnik, Stanko Rebrenak s Fran-čiško Golež, Vaclav Mach s Frideriko Kummer in Ivan Bregar z Rozo Ropin.
a— Tridnevni kletarski tečaj za gostilničarje in njih sinove priredi mariborska Zveza gostilničarskili zadrug v dneh 5., 6. in 7. februarja na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. V zvezi s tečajem bo tudi dveurno predavanje o davkih. Prijave in vpisnino po 40 Din je nemudoma poslati Zvezi v Mariboru.
a— Novi grobovi. Nenadne smrti je preminul včeraj v Mariboru g. Vladimir Kose r, poštni kontrolor v pokoju v starost-52 let. — Včeraj je umrla v Ptuju gospa Marija Macarol roj. Starec, soproga policijskega podnadzornika g. Ludovika Ma-carola v Mariboru v starosti 4> iet. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 4. popoldne izpred mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje!
a— Pogreb veletrgovca Franca Groteska, ki je v nedeljo postal žrtev avtomobilske nesreče v Konjicah, bo danes ob 3. popoldne izpred mrtvašnice mesaiega pokopališča na Pubrežiu.
a— Vinarske prireditve v Mariboru leta 1931. Včeraj je imelo Vinarsko društvp za Dravsko banovino svojo redno sejo v Mariboru. Med drugim je bilo sklenjeno, da se letos vrši vinarski kongres za Drav» sko banovino združen z občnim zbor.om 10. maja v Mariboru. Takrat b.o tudi otvor« jena banovin«k* vinarska razstava v Mo» ri boru, ki bo tajala od 10 do 12. maja.
a-— Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru ima v četrtek 29. t m. ob 10. dop. v hotem Orel v Mariboru svoj redni letni občni zbor.
a— Nezgoda. Učiteljica gospa Milica Mohor je včeraj na poledeneli cesti tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko v zapestju. Morali so jo prepeljati v bolnico.
a— Iz policijske kronike. V noči od ponedeljka na torek krog pol 20. se ie neznani zlikovec splazil skozi okno v stanovanje Jožeta Lavrenčiča na Mei j ski cesti 64 in odnesel čevlje ter razne kose obleke in perila za pribčno 2500 Din. Svoje stare čevlje je pustìl v spomin na strehi sosednje hiše. — Postreščku Iv. Žorgi pa je nekdo ukradel dvokolesni ročni voziček.
a— Iz bioskopov. Grajski kino predvaja samo do vključno petka 30. t. m. sijajno 10% nemško vojaško humoresko: »Lažni feldmaršal« z Roda-Rodo in Vlasto Buria-nom. Union kino predvaja od dar.es dalje Richarda Vossa »Njih dvoje«, 100% nemški govoreči zvočni film z Gustavom Fröhlichom, Lucijo Englishovo in Charlo-to Suza. Kino Apolo bo uprizoril v soboto 31. t. m. in v nedeljo Ha-ry Pielov film »Tatovi avta s.
Iz Kranja
r— »Vinski sejem« bo največja atrakcis ia letošnje gasilske prireditve \ i;cdeljo, 1. februarja Na tej »vinski pokušnji« bodo sodelovale najuglednejše domače vinske veletrgovine in odlični posestniki vinogra, dov. Ne samo v Kranju in okoiici, marveč po vsej Gorenjski vlada največje zanimaš «*e za to prireditev, osobito se pričakuje lepa udaeiba s strani gostilničarjev katc» rim se bo nudila prilika, da spoznajo naj* boljšo kapljico. Vse interesente vabimo, da ne zamude ugodne priložnosti.
Iz Novega mesta
n— Izpred okrožnega sodišča. Franc Ku» mar iz Dolnjega vrha, star 26 let, je v pre' piru udaril z motiko po girvi Antona Gre» denca iz iste vasi. Sodišče ga je obsodilo »e 3 mesece strogega zapora. Janez Arko, star 2S let. iz Dolnjih Laz. je z nožem po» škodoval na levi roki posestnika Petra ^malca in so ga obsodili na 2 meseca stro» s :ga zapora. Mladoletnik H. F. iz Gradi» šča pri St Jerneju je poškodoval z nožem Janeza Blažiča ter so ga obsodili na 2 me» seca strogega zapora, pogojno na 1 leto dni. Zaradi' prestopka čl. 4. zakona o za= Ščiti javne varnosti je bil obsojen Prane Gospodaric iz Radeč, ker je omalovaževal Sokola kraljevine Jugoslavije na 2M) LJrn denarne globe, pogojno na 1 leto dm. Ker ie po krivem prijavil državnemu tožilcu neke priče. da so v nrocesu krivo pričale, je sod sče obsodilo Osvalda Fačmija iz St. Vida pri Stični na mesec dni zapora, po« t'ojno na 1 leto dni.
Sveto-avska proslava. Na god velike-cn prosvetitelja sv. Save je imela litijska
osnovna šola prav lepo proslavo. Vsa šolska rnladež se je zbrala v lepo okrašeni dvoranici otroškega vrtca, na pročelju pa je visela z državno troboj .ico okrašena slika sv. Save. UvcKioma je zapela vsa šola državno himno, o pomenu sv. Save je govoril učitelj gosp. Pirn i k. nato so se vršile deklainacije. Mlada publika je sprejela kar najbolj živahno ljubke pesnitve celjskega pesnika Frana Rosa. Mladinski pevski ztor ie zapel pod vodstvom učitelja gosp. Pertota več pesmi, svečanost pa sc je zaključila s himno sv. Save.	...
Iz Trbovelj
t— V soboto zvečer sestanek vseh pra* vih Sokolov in Sokolic v deželi Faraonov.
Iz Škofje Loke
šl— Oficirji in pcJoficirji škofjeloške garnizlje, 29 po številu, so pričeli z redno telovadbo pri Sokolu v škofji Loki. Oddo-lek vadi ob sredah in sobotah br. Janko Potočnik Zanimanje za napredek vojaških telovadcev je veliko. — Korporativni pristop k Sokolu so prijavili gojenci mlekarske šole. število telovadcev se je s tem dvignilo na okoli 90.
12 Delisfe Lendave
f]j_ »zasedena učna mesta na osnovnih
šolah. V dolenjelendavskem srezu je več šol, kier manjkajo učiteljske moči. Potrebno bi bilo. da se vsa mesta izpopolnijo z začetkom drugega polletja, da ne bo trpel pouk na škodo učeče se mladine.
di— Baia v Lendavi. Pred kratkim je obiskal Lendavo zastopnik Batove tvorni ce, si ogledal krnj in nabiral potrebne informacije dede otvoritve trgovine. Baje je rezerviral že tudi prostore, kjer se bo že s prihodnjim mesecem odprla podružnica za razprodajo Bat'inih čevljev.
Gospodarsko stanje obrtništva
Na nedeljskem občnem zboru Zveze obrt-ti h zadrug v Ljubljani je zvezni tajnik g. Kramaršič podal obsežno in zanimivo tajniško poročilo, v kterem je uvodoma opisal delovanje Zveze v preteklem letu, nakar je poda! izčrpno sliko o gospodarskem stanju obrtništva.	. ...
Večina obrtnih strok se bori z največjimi tež kočami. V najvažnejšem položaju pa se nahaja brezdvomno oblačilna stroka, zlasti čevljarska.
čevljarska stroka
Vzrok naglemu propadanju čevljarske stroke je v splošnem znan. Razmah čev-liarske industrije, prekomeren uvoz iz inozemstva., poseganje trgovcev v čevljarsko obrt in končno šušmarstvo so glavni vzroki r> ropa d an.i a. čevljarski obrtniki vse države lahko izdelajo letno IS do 20 milijonov parov čevljev, kar povsem zadostuje in ne bi bilo potrebno uvažati blaga iz tujine. Vendar pa vidimo, rta se uvažajo ogromne množine inozemskih čevljev, zlasti iz češkoslovaške, ki preplavljajo naš trg. češkoslovaška tvornica Bat'a ne izpodriva samo domače industrije, temveč je pričela v zadnjem času posegati tudi v navadno čevljarsko popravilo, to je popravilo čevljev. Vrhu tega namerava v najkrajšem času zgraditi lastne tvornico v naši državi, kar bi našega čevljarja popolnoma uničilo. Proti tem perečim nevarnostnim so pričele naše agi in e čevljarske organizacije in zveze neizprosen boj in so se v tem pogledu vršile lani številne konference, protestni sliorti in zborovanja. Znano je, da ie obuvalo ročne izdelave boljše ia trpežnejše, vendar pa si znajo tovarniška podjetja pridobiti odjemalce, zlasti z drago in kričečo reklamo, k: io naš obrtnik ne zmore. Naši domači čevljarji zapirajo svoje delavnice, njihovi delavci pa iščejo zaposlitve v drugih podjetjih. čevljarske organizacije bodo pač morale polagati večjo pažnjo na omejitev naraščaja, ker je prekomerno število vajencev tudi glavni vzrok za širjenje šušmar-stva.
Krojaška stroka
Ta stroka je sicer nekoliko na boljšem, vendar pa se mora boriti z enakimi težko-Čami kakor čevljarska. Konfekcija jzpod-jeda tla krojaški obrti in tudi v tej stroki širi šuš mar stvo. Zato je tudi tu potrebna omejitev naraščaja in tesna gospodarska združitev. Krojaška stroka bo morala prav tako kakor čevljarska pričeti resno Tt; siiti na ustanavljanje lastnih produktivnih in nabavnih zadrug, za kar pa je seveda glavna zapreka finančno vprašanje.
Stavbna stroka
Kljub temu, da je stavbno gibanje precej ž vahno je stavbna stroka na slabih nogah. I»ela se prevzemajo cesto pod lastno ceno. po kateri je največkrat mogoče nabaviti le materijal. Temu je kriva hiperpro-dukejja stavbnih tvrdk in velika konkurenca. Pri sedanjih razmerah je stavbnih podjetij za 50 odstotkov preveč, saj jih je samo v dravski banovini preko 350. Visoke cone gradbenemu materijalu in visoke tarife predstavljajo veliko oviro v tej stroki, vrhu tega pa mora stavbenik pogosto čakati nedosleden čas na svoj denar, ker mnogi zidaj'"» svoje domove z nezadostnimi denar-n;mi sredstvi ali pa brez kapitala. Pri vsem tem je razširjeno napačno mnenje, da je delo inozemca boljše od domačega dela. V naši državi se gradi zlasti mnogo cest po tujih podjetjih in s tujimi delavci. tal-:o da roma dobiček v tu i in o.
Mesarska obrt
Mesarska obrt na deželi pada rap.Pno, kar je dalo povod, da je nastalo v te.i stroki v zadnjem časti močno organvzatorično gibanje. V zadnjih letih vodijo mesarske za-druge ostro borbo proti kmetom, ko koljejo živino sami in jo na drobno razproda ja-jo. Zastareli cesarski patent iz leta 1859. daje sicer kmetom pravico, da smeio za-klati živino, ki so jo zredili, toda le v sjH. Kmetje pa danes že povprek koljejo živino doma ter prodajajo meso na dTobno, ker jim to bolj kon ven ira. Izjemno dovoljenje -»v sili« se izrablja na vse mogoče načine in z različnimi izgovori Medtem, ko so predpisane mesarjem najstrožje higi-jenske odredbe, koljejo kmetje živino po skednjih in drugih neprimernih prostorih. To klanje pa se nosebno nridno izvaia se daj, ko so cene živini padle. V številnih primerih je bilo ugotovljeno, da kmet kupi živinče. ga nekaj tednov redi ter ga potem zakolje »v sili« ter proda meso, češ, da je domače prireje. Kmetovalci delajo s tem našim mesarskim obrtnikom veliko škodo, saj jim je lahka konkurenca, ko nimajo ne režijskih stroškov in ne plačujejo davka in
ne lokala Mesarske zadruge in Zveza obrtnih zadrug so poslale nebroj pritožb na obrtna oblastva, večjih uspehov pa niso mogli doseči, dokler je v veljavi imenovani zastareli patent Zboljšanje je v tem pogledu pričakovati od novega obrtnega zakona.
Pekovska stroka
Pekovska obrt se mora v zadnjem času boriti predvsem proti znižanju krušnih cen. Obrtništvo ni proti znižanju cen in tudi peki sami ne, zato moramo krivdo iskati drugod. Režija obratov se ni znižala, temveč zvišala (tako na pr. zaradi povišanja davčnih bremen, užitnine na moko itd.). Tvor-nice kvasa so izposlovale uvozno prepoved za kvas in prepoved ustanavljanja novih tvornic in so si na ta način pridobile monopol. Dočim bi bilo mogoče dobiti z Dunaja fin kvas s carino in vsemi stroški po 16 Din, mora plačati pek za 1 kg domačega kvasa 31 Din. Razni špekulanti so izkoristili nesigurnost in zmedo na žitnem trgu in so pregovorili peke, da so si nabavili moko po vjsokih cenah Da pekovska obrt ni tako bujna, kaže dejstvo, da je bilo leta 1929 samo v celjskem okolišu, kjer je 124 pekov, 16 toonkurzov v pekovski stroki, v Ljubljani pa 6 škodo dela pekovski stroki tudi šušmarstvo Mali trgovci in gostilničarji na deželi pečejo dnevno kruh ter ga prodajajo svojim gostom in tudi drugim strankam.
Kovinske stroke
V posameznih obratih kovinske stroke ni zaznamovati nobenega napredka Prehuda konkurenca od strani tvorniških podjetij izpodjeda zanoslenost v tej stroki v taki meri, da večina ključavničarskih mojstrov samo životari. Pomanjkljivo poznanje kalkulacije je pogosto vzrok nereelni konkurenci. ki uničuje tudi druge solidne mojstre. Najbolj prizadeta od vseh kovinskih strok pa je kovaška obrt, ki trpi zaradi motoriza.eije prometa*
Slikarska, pleskarska in ličarska obrt
Ta stroka kljub stavbni delavnosti vidno nazaduje Tudi tu se je razpaslo šušmarstvo in obstoja zaradi prekomernega števila teh obrtnikov velika konkurenca Na materija! se pobira visoka carina, ker se smatra za luksuzno blago V primeru, da se skrči stavbno gibanje, bo polovica delavcev te stroke brezposelnih.
—	Trgovinska pogajanja z Avstrijo Z Dunaja poročajo, da se bodo trgovinska pogajanja med Avstrijo m Jugoslavijo vr= šila v teku februarja. V poučenih krogih gledajo z velikim optimizmom na potek teh pogajanj, ker bo navzlic pretiranim zahte* vam avstrijskih agrarcev mogoče doseči sporazum, kakor je bil načelno sklenjen z Madžarsko, to je na podlagi posebnih ugod* nos ti, ki pa niso v nasprotju s klavzulo o največjih ugodnostih.
—	Prepoved uvoza svinj v Avstrijo velja samo za plemenske svinje. Iz avtentičnega mesta v Beogradu smo prejeli glede prepovedi uvoza jugoslovenskih svinj v Avstrijo pojasnilo, po katerem se ta prepoved ne nanaša vobče na uvoz naših svinj. Gre samo za prepoved uvoza plemenskih svinj, dočrm se zaklane svinje in svinje, določene za klanje, lahko uvažajo v Avstrijo, kakor doslej.
= Odkupnina za kuluk in odmera družbenega davka. Kakor znano, se po § 14. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 13. maja 1930 samoupravne doklade pri odmeri družbenega davka ne smejo izločili iz odmere. Ker m bilo jasno, če velja to določilo tudi za odkupnino ljudskega dela (kuluk), je ministrstvo za finance z odlokom od 12. decembra odločilo, da je kuluk davščina svoje vrste, ki nima značaja samoupravne doklade v smislu davčnega zakona. Zato je opozorilo vse finančne direkcije, naj ne izločajo odkupnine za kuluk iz odmerne osnove za družbeni davek.
= Naša industrija in trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Iz okrožnice Zveze indus strijcev v Ljubljani od 21. t. m. posnemamo. V četrtek 22. t. m. so se v Pragi pričela trgovinska pogajanja. Zveza industrijeev j? k tem pogajanjem odposlala kot eksperta za našo industrijo tajnika gosp, dr. Adolfa Colio, ki je dospel v Prago 22. t. m. Ker je gospod minister za trgovino in industrijo izrecno dovolil, da delegaciji kr. vlade ata-širamo svojega eksperta, smerno biti uverje-ni. da bo njegovo delovanje koristno in važno za interese naše industrije. Tudi je gosp. šef delegacije izjavil, da bo rad zaslišal njegovo strokovno mnenj0 ter da mu bo omogočen trajen stik z našo delegacijo. Naša trgovinska bilanca je napram Češkoslovaški pasivna za '.* 0 milijonov Din in se nikakor ne^ sme poslabšati. Tudi se nadejamo, da naša delegacija ne bo popustila glede carinske zaščite naših glavnih artiklov. Zalo ni izključeno, da ostanejo pogajanja brezuspe šna. V tem primeru bi za enkrat ostalo pri dosedanjem dogovoru. Razume se, da smo z dr. Golio v stalni korespondenci. Poživlja-
mo raše ugledne ciane, da nam nemudoma sporočijo svoje želje in podatke, v kju*ur tega še niso storili. V nujnih primerih lahko včlanjena podjetja pišejo direktno v Prago (gosp. dr. Adolf Golia, Praga, Hotel Pariz. ČSR), vendar uaj nam pošljejo kopijo onih dooisov
—	Občni zbor Zadruge avtobusnih pod* jetnikov ljubljanske oblasti v Ljubljani. Včeraj se jc v mali dvorani Zbornice za TO! vršil občni zbor navedene zadruge, ki so mu prisostvovali tudi delegati saveza iz Zagreb i in udruženja iz Novega Sada s poinemočjem ostalih avtobusnih prgani» zaerj iz vse države glede ustanovitve skup* nega saveza za vso državo. Ugotovljeno je bilo, da so postale obratne razmere za av-. tobusna podjetja nevzdržne in da mora neizbežno slediti novim bremenon, ki so predvideni tako v zakonu o avtobusnem prometu kakor tudi v predvidenem pra» vilniku in vrhu tega še novim banskim da-, jatvam, propast avtobusnih podjetij v n si državi. V svrho delne odpomoen je bila ustanovljena nabavi lalna zadruga za na« bavo bencina, gumija, olj i m drugih naj» notrebnejših stvari za avtobusna podjetja. Sklenjena je bila ustanovitev skupnega sa» veza. ki bo imei1 svoj prvi sestanek 8 fc* bru ur ja v ZagTebu Ministru za trgovino in industrijo je'bila z zborovanja odposlana nasi ed n i a brzoiavka: »Zadruga avtobusnih podjetnikov Vas pozdravlja na svojem rednem zadružnem zboru, ki mu prisostvuj jci.o predstavniki vseh avtobusnih podie.-tij zaradi ustanov tve skupnega saveza vse kraljevine in ki Vas prosijo, d t r.e dopu* stke propast vsega avtobusnega prometa, ki neizogibno sledi, ako se ne bodo uva» zevale zahteve naših organizacij.«
= Lesna kriza v Avstriji. Lesna kriza postaja tudi v Avstriji od dne do dne ìezno-snejša. Zato je centrala zvez gozdnih in zemljiških posestnikov sklicala za 28. t m. veliko anketo pod naslovom »Gozd v stiski!: (Wald in Not!) Anketa zboruje v veliki dvorani voiaškega kazina, Dunaj, L, Sclnvarzenbergpiatz 1. N'a dnevnem redu ™ referati: 1.) Pomen gozda za obče gospodarstvo. 2.) Stiska gozdnih kmetovalcev. 3.) Stanič gozdne veleposesii. 4.) Gozd kol davčni objekt. 5.) Soeiialne in druge dajatve gozdnega gospodarstva. 6.) Praktični nasveti za rentabilnost gozdne posesti. Kaj pa pri nas? Mar v našem gozdarstvu in v naši lesni trgovini stiska še ni zadosti velika, da se ne zganemo? — Društvo gozdnih posestnikov v Ljubljani.
= Nabava pisarniške opreme za okrajna sodišča. Na ozemlju bivše kialjevine Srbije se je ustanovila cela vrsta okrajnih sodišč, ki se s pohištvom (pisalnimi mizami, stoli, policami, omarami itd.) nanovo opremijo Za dobavo te opreme je razpisana pri ministrstvu pravde ofertna licitacija, ki se bo vršila 10. februarja. V celoti gre za dobavo pohištva v približni vrednosti 2 in pol milijona Din. Pogoji za to fcitacijo se dobe v ekonomatu ministrstva pravde.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spreiema do 2. februarju ponudbe glede dobave 3 00 kg pločevine. 170 kg žice, 1300 komadov vijakov, 50 komadov objemkov za plinske cevi, 700 komadov matic in 2000 komadov zatika-čev; gradbeni oddelek pa do 3. februarja glede dobave telefonskega kabla, kabelskih končnikov, nastavkov strelobranov itd. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
—	Doba re. Dir^k. drž. rud. pod'etij v Sarajevu sprejema dc 28. t. m. ponudbe glede dobave 5000 komadov električnih vžigalnikov in 50.000 komadov kapsol. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave bakrenega kabla in pločevine. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave črne pločevine, kompletnih k lose to v, 3000 kg kalcijevega karbida in 400 kv. metrov stekla za okna. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg mila, 1300 kg olja in 200 kg masla. — Direkcija državnetra rudnika Rrrza sprejema do 29. t. m ponudbe glede dobave ležaiev. 3500 kg tračnih žebljev. raznega orodja, pisarniškega materijala, krtač in slikarskih čopičev (Predmetni og'asi so na vpogled v Zbornici za TOD — Dne 3 februarja s? bo vršila pri komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu ustmena iici+a-ciia glede dobave 85 garnitur mesarskega orodja (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa pri isti komandi).
3>c8ovodjo
eventualno družabnika za večje ključavničarsko podjetje
sprejmem Reflektiram na starejše stro» kovnjake v stavbnem in strojnem ključav» ničarstvu ter avtogenem varjenju izvežbi» ne. Ključavničarstvo Temer!, Maribor. Volkmerjeva ulica 6.
Dražba avtomobila.
Osebni FIAT 505 se bo PRODAJAL na prostovoljni javni dražbi v soboto dne 31. t. m. ob 3/2 11. uri v notarski pisarni v Ribnici.	2305
V Krapinskih toplicah
vis-a-vis kopališču, naprodaj takoj celo POSLOPJE. Hotel, kavarniška iv-racija. v pritličju 3 veliki lokali z vsemi pritiklinami, v 1. nadstropju 10 velikih parketiranih sob z vsem hotelskim kom-fortom. gospodarska poslopja za domače potrebe, klet, hlevi, 3 vrtovi za zelenjad napeljana razsvetljava, vodovod, kanalizacija, glavni center vsega kopališča. Kupcu je treba 100.000 Din gotovine ali najemnina za več let po 48.000 Din. — Ponudbe do 20. februarja na lastnika Franja Jurkoviča, Zagreb, Krajiška 25.
2192
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA .
Začetek ob 20 Sreda, 28.: Trije vaški svetniki. C.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20 Sreda, 28.: Evgenij Onjegin. Gostovanje ba-ritonista Borisa Popova. D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 28.: Zaprto.
BORZE
27. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizn/ promet slab. Tečaji deviz so z malimi izjemami ostali nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Kranjska industrijska po 311.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po včerajšnjem padcu nekoliko okrepila in se je trgovala za kaso po 415. za Tebruar pa po 412 — 413. 7% Blairovo posojilo je čvrstejše in je bilo zaključeno po S0.50 in 80.75. Med bančnimi vrednotami je bil promet samo v Unionbanki po 192 in v Jugobanki po 78, med investicijskimi vrednotami pa je prišlo do zaključkov v Sla-veksu po 50 in v Dravi po 235.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.79, Berlin 13.45—13.48 (13.465), Bruselj 7.8976, Budimpešta 9.S904. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.67-797.67 (795.17), London 275.03, Pariz 222, Praga 167.28—168.08 (167.68). Trst 296.50 ponudba. 296.33 povpr.. Newyork 56.435—56.635 (56.535).
Zagreb. Amsterdam 22.7G — 22.82, Dunaj 794.67 — 797.67, Berlin 13.45 — 13.48, Bruselj 708.76. Budimpešta 989.04, London 274.63 — 275.43. Milan 205.4433 — 297.4433. Newvork kabel 56.545 — 56.745, Nevvvork ček 56.435 — 56.635. Pariz 222. Praga 167.28 do 108.08, Curih 1094.4 — 1097.4, Kopenhagen 15.15.
Čurih. Zagreb 9.127. Pariz 20.255, London 25.095, Nevvvork 516 90, Bruselj 72.05, Milan 27-055. Madrid 53.4. Amsterdam 207-9, Berlin 122.84, Dunaj 72.66. Sofija 3.7125, Praga 15.295. Varšava 57.925, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.0725.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 92.5 bl„ 7% Blair 80.5 bi., Celjska 160 deo.. Ljub. kred 125 den., Praštediona 970 den.. Kreditni zavod 17() do 180, Vevče 128 den., Ruše 200 — 230, Kranjska industrijska 311 zaklj.
Zaur<>h Državne vrednote: Voina škod» aranžma in kasa 415 — 416, za februar 412.5 do 415, za mare 412.5 — 413.5, investicijsko S6 _ S7.5, agrarne 51 bl„ 7% Blair SO do 80.50. 8% B'air 91.50 - 92.25, 7% Drž. hip. banka 79.875 — 80.375, 6% begluške 67 bi.;
bančne vrednote: Praštediona 975 — 9^, Uniou 191.75 — 192.25, Jugo 78 — 79, Sip-ska 190 — 193 Zemaijska 131 — 135, Ljub* ljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Našička 975 bi.. Gutmann 130 — 137, Siaveks 50 — 51. Slavonija 200 den., Drava 235 — 237, šečerana 285 — 297.5. Vevče j 128 den.. Dubrovačka 377 — 399. Jadranska ! 550 den., Oceanija 230 bi., Trbovlje 323 do 330.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer: 1 vagon hrastovih pod nie. 1 vagon javorjevib plohov in 1 vagon bukovih drv. Povpraševanje je /a madri jerje (1 vagon 68 X 200, 6S X 220 in 68 X 240 mm. 4—8 m dolž. m 1 vagon 73 X 300 mm. 6—8 m dolžine s' .pnjevaje po pol metra), za deske (1 vagoi. 4S mm, III., 4 m, 18—23 cm širine in 2 vagona paralelnih, 28 mm, 12—18 cm širine, 4 in 4.25 m dolžine) in za 30 kub m desk (smreka, 9 mm, v fiksni širini 12 cm, monte od 1 m dolžine navzgor, stopnjevaje po pol metra).
ŽITO
-f Ljubljanska borza (27. t m.) Tendenca
za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona moke. Nudi se (franco slovenska postaia po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica; baška. potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 - 212.5. gornjebaška, 79/8(1 kg po 205 - 20/.5, baranjska, 79/80 kg po 190 - IS2.5, Sombor okolica, 79 kg po 190 - 192.50; oves; barani-ski (pn navadni voznini) do 195 — 197 5; koruza: baška. stara po 150_ 152.5. baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145. pri navadni voznini po 147.5 — 152.5. času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5. moka: banaška po 340 — 345.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Zaradi praznika sv. Save danes borza ni poslovala.
+ Budimpcštanska tcnninska borza (27. L m.) Tendenca ustaljena, promet zelo majhen. Pšenica: za mare 14.36 — 14.37, za maj 14.71 — 14.72; rž: za mare 10.37 — 10.38, za maj 12.09 — 12 10.
KREP SATIN po metru	Din 120.—
CREP GEORGETTE po metru Din 98.—
LAME SVILE po metru	Din 54.—
Najnovejše vrste Bemberg svil v najokus* nejšem desenu od	Din 24.—
CREP DE CHINE v vseh modernih barvah v velikansk" ^beri.
SVILENI Tu L	cm širok v vseh
barvah po metru	Din 32.—
TEŽJI SVILENI TU L za obleke, širok 100 cm, v barvah: tre», drap, rujavi, črni in beli po metru	Din 58.—
BOMBAŽNI BELI TU L, širine 100 cm. meter Din 16.—, bpljši	Din 24.—
sukancev	Din 34.—
ORGANDY, najboljši švicarski izdelek, v vseh barvah, širine Ì10 cm, met. Din 28.— Organdy bel	Din 24.—
TARLATAN v vseh barvah za obleke za maske, širine 70 cm. meter Din 24.—
SVILENE ČIPKE za volane in obleke v vseh barvah, širine
40 cm, m počenši od Din 60.— 60 cm, m počenši od	Din 62.—•
90 cm, m počenši od	Din 90.—
in ostala izbira vseh vrst umetnega cvet* ja (počenši od Din 26.—). Okraski iz bise» rov, strassa, bleščice (fliterja), trakov in ovratnikov za ženske obleke.
Od vsakega blaga na meter dobe dame izs ven Zagreba na zahtevo brezplačne vzorce.

gAlffi
KATALOG
injigo, obsegajočo 148 strani <oktav» e brezkonkurenčno zbero najmodernejših radio-, gra-moton- in fotoaparatov, velikansko izbero lestencev in ostalega elektro - materijala, kakor tudi z zanesljivo tabelo za osvetljenje dobite
brezplačno
dokler traja zaloga

Iz živlfenja in sveta
Boj
Angleška novost: železniški avto
Avtomobil, ki vozi lahko po železniškem tiru in po običajnih cestah. Iznajdba je važna za kraje, ki ne leže ob progi. Z enostavno pripravo se dvignejo notranja tcoiesa, nakar zapusti avto železniški tir in vozi z lahkoto po običajnih potih.
Premičnica se je razletela
Oči vseh zvezdoslovcev so ta čas obrnjene v neznatno svetlobno točko na nebu, ki predstavlja komaj 30 km veliki pJanetoid Eros. Kakor znano, se Kros približuje letošnje leto zemlji na daljavo 20 milijonov kilometrov in to je razen razdalje meseca od zemlje sploh najmanjša razdalja, na katero se more kakšno nebesno telo približati naši premičniei. To priliko hočejo porabiti astronomi za to, da bi po svojih metodah natančno izmerili daljavo, ki nas loči od solnea. Eros pa ie baš letos še iz drugega razloga posebno zanimiv. Zdi se namreč, da se mu je od zadnjega približanja zemlji (pred tridesetimi leti) pripetilo na njegovih poteh nekaj hudega. Nemški astronom Hartmann, ki vodi argentinsko zvez-darno v La Plati, je presenetil svoje tovariše z domnevo, ki temelji na njegovih opazovanjih, z domnevo, da se je že itak neznatna zvezdica razpoči-la. Tista svetla točka, ki jo opazujejo sedaj zvezdoslovci, bi tedaj ne bila več po Američanu Wittu odkrita premič-niea Eros, temveč samo Erosa del, njegov večji del. ki ga morajo v večji ali manjši oddaljenosti spremljati ostali drobci Hartmann je pozval svoje tovariše po vsem svetu, naj bi skušali najti tudi te drobce, kar bi edino moglo potrditi njegovo domnevo. Seveda bo takšna ugotovitev dokaj težka, kajti če je bil že ves Eros tako majhen, da so ga mogli odkriti le z najbolj dovršenimi instrumenti, koliko težje bo odkriti drobce ki merijo morda komaj kakšen kilometer v premeru! Vsekakor bi bilo nekaj edinstvenega v zgodovini astronomije, če bi se Hart-mannova domneva potrdila Doslej so sicer katerikrat ugotovili, da so se razletele repatic-e. kakor n pr znamenita Bialova repatica, da bi se pa razletela premičnima, tega ni opazilo še nobeno človeško oko Možno bi pa bilo, saj trdi splošno razširjena hipoteza, da so male premičnice, h katerim pripada Eros in ki so jih doslej našteli že okroglo poldrag tisoč, samo drobci nekdanje velike premičnice, ki se je iz neznanega vzroka razkosala pred davnimi, davnimi milijonletji.
VV	• «	T • v	1
Cesceni* hudiča v
Harry Priče, ustanovitelj angleškega narodnega laboratorija za raziska-vanje duševnega življenja, ugotavlja v obširnem članku, objavljenem v »Morningpošti«, da je v Londonu še vedno na stotine izobražencev obojega spola, ki vneto goje eeščenje hudiča. Priče govori iz dolgoletne lastne skušnje kot zdravnik in i rdi, da se goji danes >črna magija« v Londonu vsaj toliko, kolikor so jo gojili v globokem siednjem veku Razlika je le v tem. da ja danes vse črno češčenje svobodno, v srednjem veku pa ie bilo v ved-ni nevarnosti pred zasledovanjem posvetne in cerkvene oblasti. Oznanje-
valci in svečeniki raznih kultov so po večini tujci in ti se še danes poslužujejo raznih čarodejnih rečenie, kakor so jih uporabljali čarovniki v starih časih. Zanimanje za ta tajna bo-gor-astja pa tako zeio raste, da postajajo naravnost občutna nevarnost za zdravje in nravnost širokih krogov prebivalstva. Od alkimije, astrologije, prerokovanja in od drugih nižjih oblik črne magije živi brezskrbno mnogo žensk in moških, ki izkoriščajo ljudsko nevednost., zaostalost ali celo bolezenska duševna nagnenja posameznikov. Tem svečenikom je posel popolnoma brez nevarnosti. ker današnja angleška zakonodaja ne pozna zakona, ki bi se dal uporabiti proti tem škodljivcem.
Berlissslca prerokinja madame SySviff
lÜP^
Dama s črno masko je Evropi napovedala za 1. 1931. izbruh nove svetovne vojne, pristavila pa je, da se je Nemčija ne bo udeležila.
Kralfica turških lepoti«
Savfet-hanuma, ki je bila na nedavni tekmi turških krasotic v Carigradu izvoljena za kraljico lepote.
Rakovega bacila ni
Dunajsko zdravniško društvo je pro-šlo soboto nadaljevalo svoje konference in posvetovanja, ki so bila osobito posvečena preiskovanju raka. Na tem zborovanju so se zdravniki izjavili, da rakovega bacila ni mogoče odkriti, ker ga ni. Zedinili so se v mnenju, da nastaja bolezen zaradi nesorazmerja raznih izločkov notranje telesne sekreci-je. V tem praven se morajo v bodoče vršiti raziskavanja, pri čemer so zdravniki naglašali, da rak ni nalezljiv, da je naklonjenost k bolezni pri izvestnih okoliščinah dedična in da se javlja naj-češče pri ljudeh, ki se spolno ne morejo izživljati. Zdravljenje raka s hormoni se doslej ni posrčilo. Teorijo, da raka povzroča neki bacil, je skupščina na koncu še enkrat temeljito zavrnila.
Radio na železnici
Francoska družba >Radiofer« je uvedla na vseh glavnih železniških progah poleg dosedanjega brezžičnega prenosa koncertov in sličnega tudi brezžične brzojavke. Potnik izroči besedilo uradniku v vlaku in ta ga br-zojavi osrednji pariški železniški brezžični postaji. Ta po telefonu sporoči vest poštnemu ravnateljstvu in od tu jo odpremijo na naslov kakor navadno brzojavko. Potniki v brzovlaku, ki drvi z 90 km brzine na uro, lahko brzo-javijo v vsa francoska mesta in v vlaku sprejemajo tudi odgovore.
Italije
je narodilo
Prebivalstvo
Po uradni statistiki se lansko leto v Italiji 1,085.163 otrok, 44.768 več nego predlansko leto, umrlo pa je 570.161 oseb Ob koncu 1. 1930. je štela Italija 41,846.098 prebivalcev. I
ji med cerkvami na slovanskem severu
Patrijarh čsl. narodne cerkve je nedavno posvetil dr. Zacharjaszewicza za škofa poljske narodne cerkve. Gibanje za narodno cerkev se zadnje čase tudi na Poljskem živahno širi in češki listi poročajo, da poljska vlada novemu gibanju posveča prijazno pažnjo in ga celo po možnosti podpira. Pred posve-čenjem si je čsl. narodna cerkev preskrbela vse potrebne podatke o življenju, dejanju in neha n ju dr. Zacharjaszewicza. Te poizvedbe so izpadle v popolno zadovoljstvo in patrijarh je lahko mirne vesti podeli! dr. Zacharjaszewi-czu škofovsko mitro, osobito ker se je odposlanstvo Cehov iz Volinja močno zavzelo za novega škofa, pa tudi poljska narodna cerkev je poudarjala zasluge in svečeniško usposobljenost kandidata. Komaj pa je bilo posvečen.ie izvršeno, že so se po čeških listih klerikalne smeri pojavili silni napadi na novega škofa. V teh napadih so se dr Za-charjaszewiczu očitale razne nečedne zadeve. Kakor se je kasneje izvedelo, potekajo ti napadi iz poljskih starokato-liških krogov, ki so ogorčeni nad novim škofom samo zavoljo tega ker je bil ta prej pristaš starokatolikov. kasneje pa je prestopi' v poljsko narodno cerkev in ž njim je šla večina vernikov, ki jih je dr. Zacharjaszewicz zadnja leta pridobil za starokatoliško cerkev. Na napade v čeških klerikalnih listih odgovarjajo verniki poljske narodne cerkve s slavosoevi, ki jih je posvečalo glasilo poljskih starokatolikov dr. Zacharjaszewiczu, ko je bil ta še sta-rokatolik Tako se podajajo med seboj cerkve na pohujšanje vernikov, ki v takih napadih vidijo manj krščanske ljubezni in verske gorečnosti, nego prave pravcate trgovske konkurence.
Dvorec sfaroveskega bogataša v Pompejih
Prof. Majuri, ki po nalogu vlade že nekoliko let nacf^juje izkopavanja v zasutem starorimskem mestu Pompe-jih, je zadnje dni naletel na izredno zanimivo odkritje. Izkopavanje je osredotočil na ulici Izide in ulici Obilja, kakor so arheologi preimenovali dve ulici starega rimskega mesta. Tod se je razprostiral nekdaj del mesta, kjer so bivali imoviti meščani, osobito bogati trgovci. Imenovani profesor je odkril dvorec antičnega ve'etrgovea Menan-dra, v katerem je našel množico zlatih in srebrnih predmetov. Dvorec sam je zelo lepa stavba, ki j3 okrašena s slikami in kipi ter nudi izredno lep vipo-gled v življenje starorimskega bogatega trgovca. Najdene Menandrove stvari prekašajo po svoji vrednosti in umetniški izdelavi skoro vse, kar hrani pompejskih starin neapolski muzej. Predvsem je zbirka dala več vel kiii masivnih zlatih in srebrnih čaš. vrčev. toril in žlic. V vseh sobah je bilo več zlatih sošic, predstavljajoči!] razna božanstva. Na dveh čašah je vpodobljena svatba boginje Venere z Marsom; na drugih posodah pa so prizori iz Herku-lovega življenia Med drugim je razločno spoznati Herkula, ko čisti Auv;jev hlev z napeljavo reke skozi hlev. Čudno je, da je ta prizor voodoblien na vinskem vrču. Na posodah za pijačo ni nikjer vinskega boera Bakha. ki bi ga človek naiprei pričakoval. Razen predmetov, koiih uporaba je na Drvi pogled jasna, je bilo v dvorcu naideno mno<ro reči, o katerih bodo morali učenjaki še raziskovali, v kak namen so jih staro-veški ljudje rabili. Tz arhitekture dvorce se dado tudi razločno oosneti snre-membe in nredelave v dobi od potresa, ki je v 1. 63. zadel mesto pa do usodnega izbruha Vezuva, ki je 1. 79. razdejal in zasul svojo okol'co.
Drasra slika
Mati božja z detetom — za sliko ponuja neki Američan 4 milijone dolarjev. Slika je
last francoskega mesta Caena, izvira iz 15. stoletja in je delo flamskega slikarja Ro-•gerja van der Weydena.
POHIŠTVO
SPALNICE iz trdega in mehkega lesa kakor tudi drugo pohištvo za opremo stanovanj Vam nudi po najnižjih konkurenčnih
C6Däh
MATIJA ANDLOVIC.
strojno mizarstvo, Komenskega ul. 34, Ljubljana. Vabim na ogled brezobvezno. 89
Modna kralfica Nemčije letnika 1931
Gdč. Irma Biberneil je na modnem plesu dobila naslov nemške modne kraljice za leto 1931.
Klavirski večer J. Poženelove v Ljubljani
Agilno glasbeno društvo železničarjev »Sloga« si je zastavilo lepo nalogo: prirejati v intimni dvorani svoje šole v Ljubljanskem dvoru (bivši restavraciji) glasbene večere različnega sporeda za manjši krog zanimancev. Nekoliko takih večerov se Je baje že vršilo, v ponedeljek pa je v leni okviru priredila naša pianistka Jadviga I'o-ženelova klavirski večer. Mala dvorana je bila prav dobro zasedena in to vzlic temu, da je bilo v javnosti kaj malo čuti o tej prireditvi. Publika je z velikim zanimanjem sledila sporedu, ki je obsegal Bach-Busoni-jevo tokato, Beethovnov cp. 27 /2 in Scim-mannove simfonične etude. Pred vsako točko je pianistka povedala v poljudnem tonu nekoliko uvodnih besedi o skladatelju in skladbi.
Vse tri kompozicije so stalno na reperì toarju pianista večjega formata in je torej odveč, govoriti o njih, ker jih vsak količkaj globlji interesent že dodobra pozna. Piani-stinja je skušala podali vsako skladbo ino-tivično kolikor le moči plastično, pri čemer p/a je kdaj pa kdaj trpela linija in predvsem ritmična in agogična izrazitost. Gdč. Pože-nelova, ki jc kot učenka slovite Blanche Selve gotovo dobro uvedena v formalne skrivnosti vsake skladbe, je posnela od svoje učiteljice tudi način igranja z not. Vzlic vsem protidokazovanjem nisem pripadnik tega; ne moreni kaj, da ne bi mislil, da te mnogo lažje, koncentrirati pozornost na izvedbo skladbe, če se izvajalec ne moti s pogledavanjem v notno sliko, čeprav je ta le nekakšna opora spominu. Le prevečkrat dobiš sicer vtis, da pianist igra takorekoc »z lista-, kar pa ni primerno za koncertni oder. Da poleg tega tudi vedno potrebuje veščega obračevalca, je nadaljnji nedosta-tek. ki — v primeru, da obračalec ne ustreza popolnoma temu pogoju — vpliva neugodno ne le na pianista, temveč tudi na občinstvo. Pri vsem spoštovanju do Blanche Selve in njenega velikega znanja se torej ne morem strinjati s tem načinom izvaja :ija v zunanjem pogledu, pa tudi iu-terpre» tacijskem oziru mislim, da očitujejo izvajane skladbe znatno drugačno lice, nego nam ga je na tein večeru predstavila piant-stinja. Seveda pa je to bolj ali manj žadeva osebnega naziranja: moje mnenje je. da je izvajalec v prvi vrsti dolžan, se brez osebnih dodatkov strogo držati besedila, ki ga je predpisal skladatelj, ker je le-ta odgovoren za svoje delo. kakršnokoli naj že je. Ce torej skladatelj predpiše »Allegro brillanter, mislim, da ne gre igrati skladbe v tempu žalobne koračnice, pa najsi bi tudi tako nazeranje skladbi pripomoglo do večjega uspeha (kar pa v našem primeru ne bi mogel trditi). Taki in podobni osebni pridatki so le v najredkejših slučajih sprejemljivi, in še takrat so radi odvratni, v kolikor ne pomenijo le malih modifikacij, ki so seveda individualne in neizbežne. (Zavoljo jasnosti: gorenja opazka o skladateljevem predpisu se nanaša na finale Schumannovih simfoničnih etud.) V ostalem je pianistinja podala vsako skladbo z vzorno jasnostjo v moti* vičnem oziru in velikim smislom za finese in kulturo tona. Žal, da klavir ni mogel ustreči njenim intencijam, ker je imel nekatere konstrukcijske in priložnostne napake. Za pianistične večere bi pač moral biti na razjxilago instrument, ki popolnoma ustreza željam, odnosno spretnosti izvajalca, sicer krene pianist v nevarnost, da se bo njegovo izvajanje videlo manj ugodno zanj, nego bi to zaslužil. In ta vtis sem imel na tem večeru, ker je morala pianistinjo motiti nedostatnost instrumenta.
»Sloga« uvaja s svojimi intimnimi večeri novost za Ljubljano. Da bi se ji namen prireditve popolnoma posrečil, ie iskreno želeti, saj je pri nas prav za prav le zelo malo muziciranja v intimnejšem krogu. Dvorana sicer popolnoma ustreza in upam, da podjetnost »Slogašev« ne bo opešala.
L. M. S.
večeri t so imeli šumen uspeh. Njegove ali-teracije in nove, iz globin ljudskega jezika ustvarjene, samo v pesmi umljive besede so oplodile ves novi revolucijski futurizein Hlebnikova, Majakovskega in drugih zastopnikov mlajšega pokolenja. A po revoluciji je Severjanin opustil geslo »pesem kot cilj zase« in se spomnil zgodnjega idealističnega simbolizma Tofanova, Lohvicke, Zi-naide Hippius (Merezkovske) in drugih, ki so stale ob zibelki njegovih -.poez . Sedanje Severjaninove globoko občutene in povsem klasične pesmi odsevajo ono organsko ria* cijonalno duševnost. ki je napovedovala njegov nadaljnji razvoj tudi v prvih letih kljub vsemu zunanjemu dekadentstvus. Posebno zanimivi so njegovi starejšim in sedanjim klasikom (Levu Tolstemu. Tursrenjevu, Gomolju. Kuprinu in dr.) namenjeni porir.-tui soneti ..	N. Preobraženski.
»Cosi fan tutte« v ljubljanski operi
Če bi Mozart nc dobil naročila, da naj komponira »Cosi fan tutte«, bi se najbrž iz lastnega nagiba ne lotil tega kočljivega, dovolj lahkomiselnega in neverjetnega li» breta, neverjetnega kljub temu, da ga je da Conte napisal baje po resnični (!) zgod» bi. Libreto dvomljive vrednosti so "po. pravljali, izboljšavah, oziroma izpreminja» li mnogokrat, vendar so se naposled vrnili k originalu, ker je ta Ie še najefektnejši. Tekstu primerna je tudi Mozartova muzi» ka, ki kdaj pa kdaj prav radi predpisanega teksta zaide na kupletni, »šlagerski« nivò svoje dobe, seveda oplemeniten po genial» nosti in plemenitosti komponista, ki ni mogel, četudi bi to hotel, stopiti na pol z» ka poulična tla. V »Cosi fan tutte« je ve* lik zaklad Mozartovega solnčnega humor» ja, ljubeznive lepote, lahke porednosti, ču» dovi tega tonskega slikanja, močne glasbe» no izraževalnt sile; poleg priproste, skoro narodne muzike so biseri visoke umetniške vrednosti. Ni čudno tedaj, da je zabavna stori j a s prelepo, intimno muziko obče priljubljena, če ji je šestorica sodelujočih pevski, kar ni iahka stvar, in igralski v polni meri kos. K temu pa je treba fino» čutečega dirigenta in odličnega tankočutnega orkestra.
Pri nas, pod taktirko g. Poliča, ljubitelja in poznavalca Mozarta, Beethovena in Wagner j a je komična opera »Cosi fan tut» te« dosegla vedno najljubeznivejši uspeh in tako tudi včeraj, ko je v nji po daljšem presledku ulogo zakrknjenega, izkušenega in z vsemi mazili namazanega samca Dona Alfonsa pel kot gost g. B e t e 11 o Z nje» govo vlogo opera stoji ali pade. Podal je g Betetto Alfonsa mojsterskl Presenetil nas ni vnovič samo s svojim lahkotnim, tako rekoč konverzacijskim petjem, kakor se ta prilega Mozartovi muziki, temveč še bolj z živo, do zadnje geste premišljeno igro, pri kateri sodeluje z amuzantno ob» razno mimično igro, z vsem svojim objest» nim humorjem, z vsem svojim velikim ru» tiniranim znanjem. l>il je zato tudi pred» met neskončnih ovacij, ki je še dolgo po sklepu opere ni bilo konca. Po drugi strani pa bi vsa njegova umetnost ne imela za opero uspeha, da ni imel ob strani res prav srečno in odlično zasedenih ostalih vlog. Sestri Fiordiligi m Dorabello sta peli gge Majdičeva in Kogejeva, oba častnika Fer» randa in Guglielma gg. Gostič in Janko, Despiiio pa ga. Pol iče v a. Vsi so imeli res srečen večer in je težko reči. komu naj bi prisodil izmed teh palmo. G. Majdičeva m g. Gostič, že po svojih vlogah resnejši in duševno pogloblenejši par, sta se izkazala kot odlična, takorekoč koncertna pevca, a ga. Kogojeva, zlasti pa g. Janko, sta bila simpatičen, pevski in igralski živahen, po» redno ljubezniv duet G. Janko si je zaslu» žil z drastičnim spevom, polnim udarne sile »Vse ste take, take« šumen aplavz ob odprti sceni. Nič manj posrečena in učin» kovita v vseh treh svojih vlogah ni bila ga. Poličeva.
Lepo in smiselno zrežirano in glasbeno izredno lepo in točno izdelano delo (g. Po» lic) je v čast naši operi. Mnogobrojno ob» činstvo se je imenitno zabavalo, ljubitelji Mozartove muzike pa so imeli še prav po» seben užitek. Vsi sodelujoči so prejeli cvetlične darove, na oder je moral tudi di» rigent Po ponovitvi »Cos; fan tutte« se g. Betetto zopet poslovi od nas. Preverjen pa sem, da ga bo Ljubljana kmalu zopet po» tegnila k sebi in ga nato iz svojega naročja nc bo izlepa izpustila več. Tedaj — do skorajšnjega, končnega svidenja! —č.
Recitacijski večer Igorja Severjanina v Ljubljani
Ruska Matica bo priredila v četrtek, dne 29. t m. ob 20. v prostorih Francoskega instituta v Narodnem domu recitacijski večer Iporja Severjanina. Pesnik bo recitiral približno 50 svojih del iz zadnje dobe. in sicer v treh, po vsebini samostojnih oddelkih: 1.) Ironija. 2.) Lirika in 3.) Pesmi o Rusiji.
Vstop na to prireditev je prost.
*
Po zaslugi Ruske Matice se bo ljubljanska javnost.lahko seznanila s klasikom ruskega futurizma Igorjem Severjaninom. Pesnik, ki že več let biva kot begunec ob Baltiškem morju na Estonskem, je z velikim uspehom nastopil v Beogradu; pri nas se bo ustavil na poti iz Dubrovnika v Pariz Severjanino va predvojna izumetničena in obenem primitivna, eksotike in hipermoderne prevzetnosti polna poezija je jako značilna za rojstna leta nove ruske lirike. Pesnikovi ?poezo-
Izvlecek Iz programov
Sreda, 28. januarja LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Inž. Kasal: Historija razvoia mestnih stavb. _ 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Glas in prvi početki govora. — 20.30: Slovenska narodna pesem ln njen slog. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 29. januaria LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Plošče. 18.30: Gimnastika. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Potres v Ljubljani leta 1893. — 20: Duševna vzgoja otroka. — 20.30: Koncert delavske godbe »Zar jas. — 21.30: Senti» mentalni narodni napevi v prireditvi L. M. Škerjanca. — 22: Napoved casa iu poročila.
—	22.15: Koncert radio-orkestra. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 10: Opera »Aida: na ploščah. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 21.30: Veseloigra. — 22.10: Poročila. — 22.30: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 17 : Koncert orkestra balalajk. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.45: Koncert lahke glasbe. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.20: Dramski večer. _ 21.30: Klavirski koncert. — 22.30: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 18.30: Pesmi. — 19.20: Prenos programa iz Prage. — 22.30: Koncert na orgle. — VARŠAVA 17.45: Večerni koncert
—	20.15: Prenos konceria s konser valori ja.
—	23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 19.35: Dunajske pesmi. _ 20.45-'
Zimski večer na kmetih. — 22: Jazz-band.
—	BERLIN 19.20: Koncert Nedbalove glasbe. — 21.20: Brucknerjeva 9. simfonija. — Godba za ples. - KÖNIGSBERG I6.3ö: Koncert lahke glasbe. — 20.45: Večer romantične glasbe. — MÜHLACKER 16.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Jazz-band na dveh klavirjih. — 21.30: Simfoničen koncert 23.15: Plošče. — BUDIMPEŠTA 9.15: Plošče. 19.10: Koncert ciganske kapele.
Zane Grey
ilo zadnjega moža
Roman
Neobo roženi Jean, ki ga je mimo tega še ovirala skeleča rana, je bil prečul vso tiho, zloveščo noč v bližini taboriša. Ko se je za-svitalo jutro, sta ležala Gordon in Tredericks otrpla in pošastna ob dogorelem tabornem ognju, še vedno s ti ska je samokres v okoreli desnici. Jean ju je pokopal, kakor je vedel in znal, ter jima obložil gomiii s ploščatimi kamni, vedoč, da je zdaj v resnici poslednji živi borec Isbelove stranke.
Ko je solnce vzšlo, je bil Jean že na poti. Z majhno bisago, v kateri je imel nekaj kruha in mesa, na ramenu in z vnetim, ubogljivim volčjakom Sheppom na vrvici je šel za Queenovo krvavo sledjo.
Počrnela kri na kamenju in zmešani cikcak sledi sta dokazovala Jeanu, da je bil razbojnik težko ranjen. V gostem smrečju, pod široko razprostrtimi vejami s srebrnimi, ostrimi iglicami je bil Queen počival, si obvezal rano in se morda tudi nekoliko naspal. S trudnimi koraki — ena izmed njegovih nog je bila očnidno poškodovana — je nato romal dalje, iz temnozelene globeli na prosti, suhi, z borovci obraščeni greben. Od tod dalie je njegova sled razumljivo govorila Jeanovernu bistremu očesu. Razbojnik je vedel, da ga zasledujejo. Opazil ie bil sovražnika. Zato se je Jean le počasi in oprezno pomikal za njim; nikoli se m upal v doseg kake skale ali grma, izza katerega bi bil mogel Queen streljati nanj; vso svojo lovsko umetnost je uporabljal, da je sledil tega človeka in vendar pazil sam na.se. Queen je potoval zelo počasi, bodi si, da ga je bolela rana, bodi si, da je izkušal počakati preganjalca in ga zaskočiti, in
Sport
Občili zbor 2SK Hermesa
v nedeljo se je vršil ob obilni udeležbi članstva XII. redni občni zbor Hermesa. Iz posameznih poročil posnemamo, da je bilo op!o Hermesa, ki je poleg Ilirije in Slovana najstarejši ljubljanski klub, dokaj obilno.
Klub šteje približno 300 članov ter je znan posebno po vzgoji najboljših nogometašev. Tako so še danes znani bivši nje-r*r>vi igrači kot n. pr. brata Pleša, Mihel-čič, Zalokar, Svetic, Dolinar itd. Iz njegove šole sta izžla tudi znana igrača Zem-Ijf.k in Uršič.
Klub si je v letu 1930. začel graditi veliko in lepo igrišče, ki bo v ponos vsej Ljubljani. V tekočem letu prične z ogradi tvi jo igrišča in pa z zidavo garderobe. Na občnem zboru je bil tudi predložen tozadevni proračun, ki izkazuje v to svrho skoraj 130.000 Din izdatkov.
Delovanje nogometne sekcije je bilo prece.! obilno ter kljub temu, da je imelo I. moštvo v času, ko bi moralo najbolj prosperi rati, zaradi znanega incidenta s sod-r.ikom g. Wagner jem ob priliki prvenstvene tekme z Ilirijo prepoved igranja, dokaj povoljno. Omeniti je treba gostovanje kluba v Osijeku in Sarajevu, kjer je I. mo
Jean se je temu prilagodil. Od poldne dalie ni bila razdalja med
njima nikoli posebno velika — nikoli večja od one, na katero se sliši strel.
Nasprotstvo med miroljubno, samotno lepoto okolice in krvavo nalogo, ki ga je vodila, je dajalo viharju, ki je polnil Jeanovo dušo, še strašnejšo in mračnejšo usodnost.
Zgodnja slana se je bila dotaknila gorskih vrhov s svojo čarobno palico. In gozd je bil videti kakor hram, v katerem bi moral človek častiti naravo in življenje, ne pa da se je plazil med grmovjem in obokanimi stebreniki dreves kakor divja, krvoločna zver. Na jasah je trepetalo zlatozeleno listje topolov; javorji po soteskah so v tihem vetru fofotali s svojimi škrlatnimi listi. Mehko igličevje pod borovci se ie menjavajo z dolgimi progami srebrnkaste trave; oboje je bilo enako vabljivo za človeško in živalsko oko. Solnčni prameni svetlobe, posejani s prahom in letečimi žuželkami, so poševno padali skozi zelene listne gmote. Bučanje vetra v daljnem gozdu se je vrstilo z rahlimi sapami v neposredni bližini. Majhne, sive veverice so smukale mimo, radovedno ogledovale Jeana in njegovega psa, šumastile po vejah, praskale po skorji dreves, bevskale in brlizgale, svetlooke, živahne in predrzne. Nad vrhovi dreves se je razlegalo tožno žvrgolenje divjih kanarčkov — prvi glasovi romarjev proti jugu. Smrekovi storži so mehko cepali na tla. Šoje so preganjale nepovabljenega motilca in zlo voljno vreščale. Kakor deževne kapljice je škrabljalo seme, ki je padalo s smrekovih vej. Duh po lesu, zemlji in listju, vlažen od življenskih sokov, se je zlival s hladnim, suhim, sladkim vonjem vele trave in trohne-čih borovcev.
In med tem, ko je Jean v globini duše čutil to prebogato lepoto in skrivnostno, nedoumljivo moč, se je njegov bistri pogled spet in spet upiral v krvave kaplje, ki jih je bil pustil Quen na siver mahu in kamenju. Njegova rana se je bila spet odprla. Groznica lovske vneme je izpreletavala Jeana, kakor izpreletava panterja, ki se
plazi za svojim plenom.
Solnce je zašlo, mrak se je gostil. Znočilo se je. Jean je zlezel pod gosto, nizko viseče vejevje smreke, pojedel nekaj kruha in mesa, nakrmil psa in legel, da bi se spočil in naspal. Slišal je volkuljo, kako je s turobnim koprnenjem klicala tovariša. Shepp je trepetal pod Jeanovo roko. To je bil klic, ki ga je bil zvabil z ranča. Volčja kri v njem je hlepela po divjini. Jean si je privezal povodec iz kravjega usnja okoli zapestja. Po dovršitvi te mračne prigode je hotel vrniti Sheppu prostost, da poišče osamljeno tovarišico, ki je tam v gozdu tožila za njim. Nato je zaspal.
Drugi dan. Queen je izpremenil svojo taktiko. Nič več ni skušal prežati na preganjalca. Tudi svoje sledi ni več zabrisaval. Poznal je oči vidno samo še eno, edino željo, poslednjo svojih želja: najti tovariše, ki jih je bil zapustil, da je mogel na svojo pest napasti Isbelovce v njihovem taborišču. Jel je delati velik ovinek na severozahod, proti tistemu globokemu kanjonu, kjer je bila Blaisdella in Bilia Isbela zadela njuna usoda. Nekje v tej divji, globoki goščavi se je moral skrivati ostanek Jorthove stranke. Ne da bi vedel, je Queen vodil Jeana proti temu kraju. Jorihova Ellen je bila gotovo pri možeh. Jean jo je bil videl". Njegov strel je bil tisti, ki je podrl Colterjevega konja. In streljati je bil nehal zato, ker je Colter vlekel dekle za seboj in se skrival za njo kakor za ščitom. Prei ali slej je moral Jean zadeti na tabor. Jorthova Ellen. Misel na njeno lepoto, ki jo je v nizki lahkomiselnosti zapravljala s temi razbojniki, je pomnoževala pravični srd njegovega maščevanja s slepo, krvoločno besnostjo. Le naj mu še enkrat kljubovalno zabrusi svoje ponižanje v obraz! Ubije jo, kakor gotovo je Bog v nebesih, in tako pokonča ves Jorthov rod! Spet je prišla noč, temna, mrzla in brez zvezd. Lakomni volčji klic je ječal v molčečo divjino. In med tem, ko je Jean spal, se je Sheppu posrečilo, da je pregrizel povodec in ušel.
štvo nad vse častno zastopalo slovenski nogomet. Klub ima preko 70 članov bro-ječo nogometno sekcijo, od katerih jih je 28 verificiranih pri LNP. Zimsko-sportna in lahkoatletska sekcija se bosta v tekočem letu z ozirom na obilni material, ki ga klub premore, na novo organizirali. V zadnjem času se je ustanovila tudi table-tenis sekcija, ki se prav razveseljivo razvija.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da je bilo tudi delovanje uprave, kateri je nače-loval predsednik g. Lukežič, prav povoljno. Tako je bilo sprejetih in odposlanih dopisov preko 300. Skupnih sej je bilo 37 u. o. poleg sej načelstev sekcij. Finančno stanje kluba se je napram preteklim poslovnim letom precej uravnovesilo, vendar pa je ravno to vprašanje za klub, predvsem sedaj pri gradnji igrišča vitalnega pomena. Priporočamo slovenski javnosti, da stremljenja kluba, ki je že mnogo doprinesel k razvoju slovenskega sporta, vsestransko podpira.
Nadalje je bil na občnem zboru predložen novi osnutek duhu današnjega časa primernih novih pravil kluba, ki jih je izdelal dosedanji predsednik kluba g. Lukežič. Pravila, ki so povsem primerno sestavljena, so bila na občnem zboru soglasno sprejeta in to le z nekaterimi malenkostnimi korekturami.
Zahvala.
a premnoge dokaze >krenega sočutja povodom prebridke in nenadomestljive izgube našega nepozabnega sina, brata, strica in svaka.
gospo '.a
osipn J. SIrcelia
pešad. kapetana I. klase
za poklonjeno prekrasno cvetje in za nad vse številno čaščeče spremstvo na njegovi ~adnji poti tako v Ljubljani, kakor v Mokronogu, se vsem in vsakemu posebej prav iskreno zahvaljujemo.
V posebno dolžnost si štejemo zahvaliti se v prvi vrsti gg. generalom: komandantu dravske divizije, pomočniki) komandanta dravske divizije in komandantu artiljerijske brigade ter celokupnemu oficirskemu zboru za udeležbo pri pogrebu in poklonjene vence v zadnji '>ozdrav, komandantu vojnega okruga polkovniku g. Nediču za vso skrb in ljubeznivo naklonjenost, ki jo je izkazoval pokojnemu in nam v teh težkih urah, podpolkovniku g. Jorgoviču, ki se je v tako iskrenih besedah poslovil od pokojnega druga, upravi voj. stal. bolnice in zdravniku g. dr. žiganu, končno vojni godbi in nje kapelniku za tolažbepolne žalostinke. Dalje se zahvaljujemo vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem v Ljubljani, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast, in prijateljem pevcem, ki so mu zapeli v slovo.	2320
Enako se prav presrčno zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba v Mokronogu, predvsem čč. duhovščini, uradništvu vseh oblasti, soke'-skemu društvu v Mokronogu, pevskemu zboru, orožništvu in financi, vsem številnim prijateljem in znancem-domačinom, prav posebno pa še oficirski deputaciji in polkovniku g. Andrejki, ki se je ob odprtem grobu tako iskreno in ljubeznivo poslovil od našega dragega pokojnika.
Globoko žalujoča rodbina Šircelj v Mokronogu in ostalo
sorodstvo.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma oče, brat, strie in svak, gospod
Franc Grobelšek
veletrgovec in posestnik
v nedeljo, dne 25. januarja 1931, ob 20. uri podlegel posledicam avto-
nesreče.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 28. januarja 1931, ob 15. uri iz kapele na mestno pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušniea bo darovana dne 29. januarja 1931 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 27. januarja 1931.
Marija Grobelšek, mati; Franc GrobelSek, sin; Avgust Grobelšek, brat; Marija Marini, tašča; Lena, Elizabeta, Ema Marini, svakinje; Josip', Franc, Friderik in Alfred Marini, svaki; rodbine: Julij Robič, Limbuš, Grunder in Jamšek, Poljčane, ter vsi ostali sorodniki; Marija Grobelšek,
roj. Robič, snaha.
Po podelitvi absolutorija dosedanjemu odboru so se vršile volitve nove uprave za tekoče poslovno dobo ter je bila soglasno izvoljena naslednja uprava: predsednik Ivo Sepin, I. podpredsednik Ivo Lukežič, II. podpredsednik Gustel Sterle, I. tajnik Sipko Zupan, II. tajnik Avsec, I. blagajnik Jakob Cigler, računovodja M. Kosirnik, gospodar S. Prešeren, upravnik igrišča M. Kosirnik, načelnik nogometne sekcije M. Kosirnik, zimskosportne in lahkoatletske Vlado Vučnik, table-tenis sekcije Davo Marinko, odborniki: Ivo Bari, Anton Svetic, Ivan Kobilca, R. Sernec, Pavel Poljane in Hrabroslav Sever; namestniki: J. Pavlič in Franjo Habicht: revizijski odbor: Davo Burja, V. Mokorel in K. Francot; razsodišče: inž. Hrovatin inž. Stane Jesih, Karel Javoršek, Rudolf Mlakar in Josip Cur-halek
Ker dosedanji predsednik kluba g. Lukežič iz zdravstvenih ozirov ni mogel prevzeti mesta ponovno, je bil na to mesto izvoljen znani športni delavec v klubu g. Ivan Sepin.
Med slučajnostmi je bil na predlog uprave g. dr. Fatur. načelnik občega odelenja ljubljanske železniške direkcije, za svojo vsestransko naklonjenost in podporo klubu soglasno izvoljen za častnega člana kluba.
Dalje je bil soglasno izvoljen za častnega člana tudi dosedanji dolgoletni predsednik in duševni vodja kluba g. Ivo Lukežič zaradi njegovih ogromnih zaslug za napredek in uspešni razvoj kluba.
Smučarske tekme za državno prvenstvo
JZSS razpisuje za primer, da bo treba mednarodne smuske tekme povsem odpove» dati, smuške tekme za državno prvenstvo
v naslednjih disciplinah: vztrajnostna tek« ma na 30 km dne 8. februarja; smuški tek na 18 km in kombinirane tekme ter skoki v dneh 21. in 22. februarja.
Tekmovanje se vrši v slučaju ugodnih snežnih prilik v Bohinju, sicer pa tekmo» vanja na daljavo v Kranjski gori, v skokih pa v Dovjem»Mojstrani. Ocenjuje sc vsa» ko tekmovanje posebej, naslov državnega prvaka si pribori tekmovalec, ki doseže od vseh tekem največje skupno število točk. Državni prvak prejme sa vezno plaketo in diplomo. Pravo starta imajo samo verifici» rani tekmovalci s savezno izkaznico. Pri» jave je poslati najkasneje do 6. februarja na Savez; prijaviti se mora s tekmovalnimi prijavnicami, sicer se smatra prijava kot neizvršena Žrebanje za vse tekme je na predvečer vztrajnostne tekme v poslovnem lokalu razsodišča.
Sklenilo se je, da se od danes dalje ne pripuste na start medklubskih tekem oni, ki nimajo savezne izkaznice o verifikaciji Kdor take izkaznice nima, je dolžnost nje» govega kluba, da pravočasno zaprosi izkaz» nico pri Savezu, odn. podsavezu. Klub, ki se tega ne bo držal, naj potem sam nosi posledice. Savezni in podsavezni delegati so dolžni, pred startom oziroma pri žre» banju pregledati izkaznico in zabraniti start vsakomur, kdor se ne more pravilno legi» rimirati.
Vojaška smuska tekmovanja rrso v zve» zi z odpovedjo smuškrh prireditev in so bodo vršila 1. in 2. februarja na Mrzlem studencu. Prvi dan bodo tekmovali poedin* ci na 18 km, naslednji dan pa bodo med» armijske tekme ekip. Iz vsake armijske oblasti pridejo ekipe, broječe po tri tek» movalce, in sicer častnika z dvema pod» častnikoma ali vojakoma- Ekrpe bodo tek»
movale na 30 km ne samo v brzini temveč tudi v patruljiranju m streljanju in bo tekma izredno zanimiva.
Nedeljski zimskosportni program: 1. V Kranjski gori medklubski smuški tek na 18. km. Start ob 8. zjutraj. Udeleže se tek» me tudi koroški avstrijski klubi — 2. Ska» kalna tekma za prvenstvo Dravske ban o vi« ne pod pokroviteljstvom g. bana dr. M aru« šiča ob 15. uri. Povabljeni so tudi na to tekmo Korošci in če se bodo odzva'Ii, se vr» si zanje posebna skakalna tekma. — V Bo» hinju je jug pobral ves sneg in pokvaril smuko v Karniski gori, kjer je izgledalp. da bo ostala zima trujna. V zadnjih dneh jc nastopil mraz. V Kranjski gori je zapi d» lo nekaj cm snega ter je zopet prav dobra smuka. V višinah nad 1200 m je zapadlo 10 cm novega snega ter je tudi tod smuka prav dobra. To velja posebno za Krvavec, Vel. planino. Kofce, Zelenico in Pohorje. — J. Z. S. S.
Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 20. seja u. o. v prostorih Del. zbornice. Tajnik.
Naša table tenis reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Ne*
davno smo objavili vest, da manjkata v naši table tenis reprezentanc,i ki bo sode« lovala na svetovnem prvenstvu v Budim» pesti, brata Nemca, in sicor zaradi mate« rijelnih vzrokov, ker si bodo naši igrači sami plačali stroške. Od informirane 6tra« ni smo dognali, da od'sotnost bratov Nem» cev ni povzročena po materijelnih vzrokih, temveč iz raziogov, ki nam do danes .še niso znani. Vsekakor pomeni odsotnost teh naših odbčnih igračev v Budimpešti velik handicap za našo reprezentanco.
ASK Primorje (kolesarska sekcija). V četrtek 29. t. m. ob 20. važna odborova seja pri Mikliču. Pridite vsL
Avtomobilist! — trgovci
proti zaledenju, orosenju stekla uporabljajte samo
..ANTIHAL" olje, steklenica 2$ Din
Dobi se v drogerijah: Gregorič in Sanitas ter pri »Indija«, gen. zastopstvo, Tavčarjeva ulica.
Prodaja na debelo »Special« trg. d. z o. z., Ljnbljana, poštni predal 360.	2208
Za dečke
so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karia Maya. Pravkar je izšla povest
OLD SUREHAND
v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 96.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta
nafzammivefše darilo
Knjigarna tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3. 85
o»
Razpis.
Krajevni šolski odbor Slatina Radinci razpisuje oddajo opreme za novo štirirazredno osnovno šolo v vseh razredih hi ostalih šolskih prostorih.
Ofertne podlage se dobe vsaki dan v občinski pisarni v Radincih.
Pravilno opremljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 28. februarja 1931 do 12. ure dopoldne pri občinskem uradu v Radincih.
Krajevni odbor si pridržuje pravico, oddati dela, ne glede rut najnižjo ponudbo.
Krajevni šolski odbor Statina Radinci,
dne 25. januarja 1931.
2308
Jutrovi mali
siguren uspeh'
PRODA $E
VELIKA, MASIVNA
JEDILNICA
iz trdega lesa, dobro ohranjena, obstoječa iz: velike kredence, male kredence, omare za knjige, raztezne mize, 6 stolov, 2 kompl. zaves in lestenca.
Ogleda se lahko v sredo in četrtek med 10. in 2. uro na Re&Ijevi cesti št. 9, II. nadstropje, levo.	2290
5f
iste
jijltfiii ftis i'ii'ii IM
.trn
• fW»
Zahvala
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mojo nad vse ljubljeno, nepozabno, zlato mamico, gospo
ANO SUHADOLC
roj. Pour
upokojeno učiteljico
spremili na njeni zadnji poti v večnost in mi ob tej priliki izrazili najblažje sočutje nad mojo neutolažljivo bolečino, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno dolžnost hvaležnosti občutim napram č. sestri Festini, ki je spremljala njeno dušo z molitvijo, preč. duhovščini in darovalcem prekrasnega cvetja.
Maša zadušniea za duševni blagor predrage, blage po-kojnice se bo brala v frančiškanski cerkvi dne 29. t. m. ob 7. uri zjutraj.	2319
Ilona Suhadolc
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialni namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek * Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: * 2492. 3492
JCdor hoče
da
i mu pomij* po posti namtoo aK Hate o drugo m form a ci j e ficocc mo matih ogtamoo naf pvitomi o «teer no bo prejet o*
noci/v Kfvvvv ■« inunn
mnamšeah /V«•
idrovora t J* lUffi
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
fluitovi tnaCift ogCctòov
tn druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah ».JUTRA« v
Ttovem mestu
Ljubljanska cesta St. 42
in na fleòctitcafi
pri kolodvoru št. 100
Male oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah.
Fiksnm in provizijo
dobe » manufaktur. »erzi ran! potniki, za obisk pri ■va tnib strank v Ljubljani okolici hi cel» Dravski t« iwvini Nastop takoj P»* mene ponudbe na <>sla«r udlelak »Jutra« » Li ab! ja B'. («od Šifro »Fiisnm _ t pr-rvizija«.	1330 5
S svežo
neustrašen ost j« kljubovati težkočam časa. Milijoni so dane? jako redko posejani, zato se zadovoljimo z malim! Kljub gospodarski depresiji nas ne zadrzuje biti cenen, kakor tudi ne. prinesti na trg najpotrebnejše predmete. — Vsaka sklenjena kupčija je kaplja o'.;a v jugoslovansko go-«nodarsko življenje. Seri orne potnike se sprejme proti fiksumu iL do 50 % proviziji. IzrPŽite ta oglas. Oferfe na oglasni oddelek »Jutra* ped >Pogled za aktualiteto«.	3701-d
iT"!* VI »1
Perfektno kuharico
zmožno nekaj kavcije. iš5e holiša gostilna v trgu na Dolenjskem za takoj. Po nudbe z navedbo plače im pobojev na oiriasoi oddelek ».Jutra« pod »Perfektna ku bar: ca«.	3602-1
Kuharice, sobarice, natakarice in bla-gajničarke
tako za privatne hiše kakor za kavarne in hotele sa Beograd iL izven Beograda. sposobne, potrebuje Agencija »New York«, P.eograd, Terazije 24. te-Ile fon 41-14.	3424—1
Pisarniško moč
praktikantinjo. absolvent. *rg šole, z znanjem slov in' nemščine. sprejmem Hrana in staranje v lvši. Ponudbe e sliko pod >Trcrovina« na oglasni od-delek »Jutra«.	3396—1
A silnega inženjer ja
atavbne stroke. srednjih let. išče velika tvornica opeke kot zastopnika za mesto Zagreb. Lep in stalen zaslužek. Samo gospodje, ki se žels posvetiti izključr.o temu poklicu raj nn-!ove ponudbe na: f-terreklani, Zagreb. Maro vska 28 pod br. P-3112.
3680-1
Struga rja
f*troj. ključavničarja), Izurjenega in preudarnega, z dokazljivo večletno prakso v obratovanju Diesel-motori» od na iman} 30 PS. išče za takojšen nas*np -»Titan« d. d. v Kamniku. T,<koj.šn.ie obširne ponudbe ie poslati na omenjeni naslov.	36S8-1
Služkinja
ki zna perfektno kuhati in ima večletna spričevala, dobi dobro službo v boljši hiši. Predstaviti se je med 1. in 3. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3718-1
Vajenca ali vajenko
za moško postrežbo v briv-ni-ci- s primerno šolsko iz-obra-7.no sprejme Marijan Martulaš, Rožna dolina.
3723-1
Šteparico
prvovrstno sprejmem Pod ječami št. 11, Novi Vod-mat.	3720-1
Korespondentinjo
za slov., hrvatski in nem ški jezik, ki razume hid nekaj knjigovodstva sprejmem. - Inteligentna začetnica ni izključena. Zglasiti «e je med 9. i.n 12. uro pri Norddeutscher Lloyd. Ljub ljana, Pra-žak' » ulica 8 3734-1
Prodajalko
veščo samostojnega vod stva trgovine mešan, blaga. staro do 28 let iL zmožno kavcije, sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna prodajalka«.	3755-1
« « * § i 'm. w y r> Lèi éiifé<*-
Perica
gre prat na dom. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra« 3642-3
Šivilja
gre šivat na dom. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »St. 4t>« 3694-3
Zastopnika
za prodajo prvovrstnih, po svojih odličnih lastnostih res brezkonkurenčnih ame-ikanskih računskih strojev išče beograjski gen. za-stopr.ik za Dravsko, event. tud; Savsko banovino. — Ponudbe na osrlns. oddelek »Jutra« pod »Št. 322«.
3747-3
Strojno vezenje
vsakovrstno sprejmem na dom. Delo solidno in lepo, cene nizke. Celovška cesta 68. dvorišče. 3761-3
Ekonoma
neomenjenega. s primerno ■praksa med drugim tuli v vinogradništvu. sadjerej: in event. v kletarstvu, sprejmem s 15. marcem s plačo po dogovoru. Ponudbe na ojlas. oddelek =Jutra« pod Šifro »Ekonom«. 3686-1
Natakarica
pridna in poštraia ki bi opravljala tudi hišna dela, ? nekaj kavcije, dobi mesto v gostilni »Jadran«, Cernetova ulica štev. 31.
3609-1
Korespondentinjo
veščo nemščine, strojepisja in drugih pisarniških del. sprejmem takoj. Ponudbe na oglioni oddelek »Jutra« pod } K or esp ond e L t in j » za 1. februar«.	3709-1
Ključavničarskega vajenca
s stanovanjem in hrano sprejmem. Naslov v osias. oddelku »Jutra«. 3722-1
Čamernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-Auto). Prva oblast, koncesijonirana. — Prospekt zastonj. Pišite ponj! 551
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojiko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12.
— Zahtevajte informacije 205-4
Oblastveno koncesijonirana
šoierska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Bleiwei sova ee«ta 52. Prihodnji tečaj prične 1. februarja.
3625-4
Pozor, šivilje!
Agilne šivilje, z lepim vedenjem. ki se želijo izobraziti v krojenju, občevanju s strankami, lahko nastopijo kot pomočnice — krojiteljice. Za nešivilje lahek sistem krojenja. Ponudbe na Strokovno krojno učilišče. Ljubljana, Stari trg 19. — Nov tečaj po Svečnici.	3750-4
Brivski pomočnik
išče službo v svrho prakti-cira.nja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3638-2
O. Th. Rotman:
Osel gospoda Kozamurnika
Gospodinjstvo
tudi kot gospodarica v boljšem gospodinjstvu prevzame izvrstna. gosposka kuharic-a, ki je po več let vodila peLzione na revieri in ki govori nemško, hr vatsko in madjarsko. Ne oporečne preteklosti. Re flektira le na boljšo hišo. Ponudbe prosi pod značko '.Feiner Haushalt« na ogl. oddelek »Jutra«. 3607-2
Prodajalka
vešča mešane in manufak-turne stroke, želi kjerkoli mesto. Naslon pove oglas, oddelek »Jutra«. 3600-2
Trgovski pomočnik
mlajši, manufakturne stro ke. vešč nemškega, srbo hrvatskega in madžarskega jezika, išče mesta, proti plači po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3330 2
Pekovski pomočnik
srednje starosti, spodoben vsega dela v pekarni, želi službo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Resen m delaven«. 3682-?
1000 Din nagrade
dam tistemu, ki mi pre skrbi kakršnokoli pisarn; ško službo. Cenj. dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Na grada 71«.	3671-2
Puhasto perje
Sisto, čuhano. kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 Kg čist«, čohaLO. kg po 48 Din Din in čisti puh kg po Din 250. — Razpošilja po pošt nem povzetju L. Bro-zovič. Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja.	262
Akumulatorsko
baterijo
s 124 steklenimi posoda mi, prodam. V vsaki po 6 ploéè komplet z vsem priborjem.	3373—6
Pozor!
Pozor!
Fant
srednjih let. izobražen, pošten in priden, z dobrimi spričevali, išče službo sluge ali pomožnega delavca v kakšnem podjetju ali ga razi. — Spodoben tudi za manjšo pomoč v pisarni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3693-2
Pekovski oomočnik
išče službo. Nastopi lahko takoj. Nasl-ntv pove oglas, oddelek ijutra«. 3677-2
Blagainičarka
izuriena. išče kjerkoli na-meščenje. — Ore tudi kot plačilna tatakarica. Nastopi lahko takoi. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra« 3676-2
Mlada sro^oodična
Nemka t nemško srednie 3o!«kc maturo iše» me«ta k večjim otrokom, ali kot asisten'inja /.dravnka al; kaj primernega — Po nttdbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Perfekt«
3293-2
Mlada jrosoa
(Duna jčankal išče kakršno-koli za poslen ie v gospodinjstvu za čez dan. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaposlen ie«.
3716-2
šofer - Vlriičavtiičar
zmožen vseh popravil a v tnmnbUov. išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Delaven^
3732-2
Deklica
*7 bollše hiše. ki ie dovr-Si'a 9 razreda meščanske šole. želi kot učenka vsto oiti v večio tr<rovi.no mešanega blasn. Ponudbo na podružnico »Jitra« v Celju pod značko »Deklica 11-» 3468-2
ki ima osebno pravico, išče orimerro službo. Ponudbe ia podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Ku harica 69«.	3469-2
Dama
srednjih let čedna, postela in solidna, vaiena sa-mostoin"<ra gospodlnistva. išč» službo — na'raje v »ostiln: na deželi. kjpT bi evont. bila tudi kot nata :arìca. C^ni. po-oudbe na "rlas. ori d"1 "k »Jutra« ped ifro »Veselje do knli;o'e<-3754-2
Peček
poštenih staršev, se želj izučiti elektrotehnične ehrt' Vi slov v oglasr.em ndd»U-i, Jutra«.	3760-2
V Kranju
Kokriško predmestje St. 50
je sledeče naprodaj: i tovor, avtomobila enam <e »Chevrolet« Stiricilin lerska. telo dobro ohra ljtna. tudi na obroke: 5 ionj s popolno opreme: različnih voz: «lamorer niča: 7 različnih <an; in mnogo različnih -ani. uri nadajočib k špediciji
3311-6
Veseličnim
prireditvam
zpo8ojujem dekjra cijska Ia vor jeva drevesa ter nabavljam cvetje na geljnov Društvenim pred naročilom znižane cene — Ivan Jemec. vrtnarstvo v Mariboru.	12316
Kompletno obleko
(frak) za srednjo postavo
in dobro ohranjeno banjo
prj^dam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3651-6
Radi preselitve
prodam spalno sobo. ledno omaro, pisalno mizo. šivalni stroi in drugo. Knafljeva ulica 10/11. levo 3719-6
Veliko trg. hišo
pritlično z velikim trgovskim lokalom s skladišči, 5 sobami, gospodar, po slopjem. primernim vrtom i* zelenjavo in njivo, >b železnici, na prometnem kraju večje župnije v Ptuj skem srezu takoj prodam ali pa dam v najem. Na hiši je trgovska koncesija Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Velika« 3586-20
Nova vila
večstanovanjska, blizu Sv. Krištofa naprodaj — PiMiia pod »Bežigrad 24« na ogl. oddelek »Jutra«. 3571-20
Krasno stavbišče
na zelo prometnem kraju blizu kolodvora Vižmarje-St. Vid prodam. Poizve se v restavraciji pri kolodvoru.	3274-20
Graščinsko gozdno veleposestvo
20.000 m3 smreke, lesno industrijo in bogato opremo gradu proda Pos.edovalni ca. Maribor, Sodu» ul. 30 3681-20
Stavbne parcele
na glavni cesti proti St. Vidu prodam. Za pojasnila pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pgoina kupčija«.	3742-20
Hišo s 3 orali zemlje
prvovrstne, blizu tovarne in glavne ceste odda v najem gdč. M. Schwarz-bartl. posestnie-a v Zelnici ob Muri, pošta Št. Ilj v Slov. goricah.	3466-17
3 lokale
pripravne za čevljarsko in krojaško obrt oddam v najem. Naslov v og!.a«nem oddelku »Jutra«. 3736-17
Lepe orehe
v vsaki množini k n p i tvrdka K. Hrepeviiik, Slovenske Konjice. 3764-33
Opremltetio sobo
zraven kolodvora oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3712-13
Veliko solnčno sobo
elegantno opremljeno, s posebnim vhudem, sredi mesta oddam eni ali Ive-ma osebama s 1. februarjem. Ogledati od 11. ure naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3698-53
2 sostanovalki
sprejm«= v Hrenovi ulici št. I».	3721-23
Velika razprodaja
namiznih prtov iz damasta. platina itd. po občudujoče nizkih cenah samo neka i dni na Miklošičevi cesti št. 14/1. desno. Priložnostna prodaja.	3741-6
Močno dvokolo
za 650 Din naprodaj v Linhartovi ulici štev. 28. Ogledati med 10. in 2. uro 3674-24
Srebrne krone
staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dr-ig:h kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod iz Vidov, danske ceste pri gostilni Možina.	70
Kočijo
masivno ne pretežko, brez strehe, v dobrem stanju kupim. Cenjene ponudbe z navedbo cene na naslov-M Btilič. Vukovje. Savska banovina.	3662-7
Dober kino - aparat
i vsem potrebnim mater ialom kupim Ponudbe « ceno na otrlasn' "vldM-k »Jutra« ood šifro »Dohf aparat«.	3273-7
Staro železo, baker medPH'no. svinec
in vse dmee stare kovine
kupnjt Stupica Franc, že ezr.ina v Ljubljani Go sposvetska e. 1 2920-7
Jeklenih kroelic
od krogličnih ležišč, rabljenih kupim večjo množino. Ponudbe na naslov: A. Tršan. Jesenice. 3590-7
Otroški voziček
modem, globok, na peresih. malo rabljen kupim ta.Voi. ponudbe na o?las. oddelek »Jutra«. 3711-7
54
OsH pa, ki ni mogel dolgo stati pri miru, je zdajci napravil nekaj korakov nazaj. Zadnje kolesce vozička je za trenutek obvi-selo nad prepadom — in — vidiš ga. «paka; voz se je prevrnil vznak in zgodilo se je nekaj, česar gospod Kozamurnik niti v sanjah ne bi bil pričakoval.
Radio-aparat
kompleten, štiriceven zamen iam za p;«alr>i stroj, morsko kolo ali gramofon. Ponudbe na o>;las. oddelek •Jutra« pod šifro »Radio« 3690-9
Motorno kolo BS A
model 28. 330 cm3 v brez, hibnem stanju zamenjam za majhen polt-ovorni avto. pripraven ra potovanje. — Naslov v oglasr.<vm oddelku -Jutra«.	5994-10
»i»
Biljard
vrdke Seifert Söhne, kl se la obrniti, poceni naprodaj Naslov pove oglasni od delek »Jutra«.	3532-«
Več transmisij
skobelni stroj, tračno ia-go. 2 dinamo motorja, vrata. okna. glinaste peči in razno orodja proda stavbna družba »Gradidom«. Ljubljana. Sredina 15. 3636-6
2 manica štedilnika
dobro ohranjena kupi Le-oipold Jesih. Medvode.
3700-7
Hišo s pekarno
in krasnim stanovanjem, v večjem industrijskem kraju takoj prodam za 110.000 Din. Prevzame s« lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3744-20
Otroško posteljo
velike poestelje. omare, kredenco in drugo pohištvo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3658-12
Posteljo
lepo politirano. iz trdega le=a, 176 cm dolgo, z mo-dro^em na peresa ugodno predam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3710-12
Omaro za obleko
dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3718-12
Kompletne maske
po 150 Din nudi samo atelje Miss. Mestni trg 25 3002 13
Maske
v zelo ve.lik: izbiri, po nit k! ceni izposojuje Ana S'audinger. f>lje. Alek^an Irova 7.	1322-13
Elegantne maske
dohite na posodo v Prulah — vila Vidmar. II. nadnr. (levo od šole). 3695-13
Pozor lesni trgovci!
Blizu Velenja v Savinjski dolini prodam 15—25 cra lo» prvovrstnega bux^vega gozda po ugodni ceni. Sa slcwe je pustiti v podruž nei »Jutra« v Celju pod »Rukovina«.	."670-15
Mecesnovega lesa
svežega, okroglega, prvovrstnega. v dolžini 4—5 m in 20^—30 cm debelega en vagon ku,pi Pečnik Drago Brežice.	3596 15
Prvovrstna drva
najceneje in oorlje po Din 1 kg nudi Rupena. Šiška. Gubčcva 23, telefon 3252.
3705-24
Mehak les
Kupim vrtgonske množine mešanega mizarsko-stavbne-ga suhega lesa. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Kari Hojs. Gor. Radgona 3684-15
s rr i uit s § i urf Stanovanje
3—4 »ob in pritiklin. v centru mesta iščem za maj Ponudbe na >>cla> oddelek »Jutra« pod »Udobno«.
3*540-21
Solnčno stanovanje
oddam v n. nadst., 3 sobe. kuhlnla in pritl-kllne ter vinska Klet. s J februarjam v Mostah. JTaslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3548-21
Več krasnih mask
na razpolago v Komen-skega ulici "štev. 23. levo.
3748-13
Kdo se usmili
triletne deklice, da jo vzame za s-voio. — Dopise na oorlas. oddelek »Jutra, pod šifro »Sirota«.	3743-14
Lokal
na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3703-19
Trgovski lokal
s skladiščem in pisarno po zmerni ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3730-19
Motorno sireno
električni kupi Fran .Terko Črnuče 10. pošta Ježicn rir Ljubljani.	3713-7
Otroški voz'oeV
modern. dobro ohranien kupi takoi Zafuta. C»"e. Za vodna 103.	3465-7
Družabnika
in teli genta za otvoritev re-alitetne pisarne (podružnice v Ljubljani), s primernim denar'em sprejme takoj Posredovalnica v Mariboru. Sodna ulica št. 30 .3680-16
Enodružinsko hišo
novozidano. z velikim vrtom poceni proda Iimetič Mihael, Tezno-Maribor — Ptujska cesta 173. 3467-20
Vogalna parcela
v mestnem delu Podrožni-ka r.aprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3727-20
Delavnico
na dvorišču, približno 11 m2 veliko oddam na Mestnem trgu Dopise na ocl. m-lrlnlpk »Jlltr^« pod šifri! Cista obrt 57c. 3757-19
Restavracijo
ali boljšo gostilno v industrijskem kraju želi vzeti v rajem zakonski par. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidno II«.	2850-17
Trgovino
mešanega blaga, dobro vpeljano, z inventarjem, blizu farne cerkve oddam v najem s 1. marcem t. 1. Interesenti naj se obrnejo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro vpeljana trgovina«.	3685-17
Gostilno
vzamem v najem ali na račun. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3740-17
Trgovino
r modnim in manufaktur-nim blagom, na najpro-mofnejšom kraju Liubiiane oddam v najem ali prodam radi težke bojezn! lastnika. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober promet 731«.
3731-17
Stanovznie
komfortno. 3 ali 4 sob. ko palnice in drueib pritiklin oddam s februarjem sli marcem Osledati med 1. in 3 nro popoldne. Na slov pove oglasni od d»! »k »Jutra«	3009 21
Stanovanie
4 sob. kopalnice in pritiklin. v«e pod enim kliu-čem oddam takoj. TeWon v hiši Na°lov pove oirlas. oddelek »Jutra«. 3702-21
Dvo*ob. stanovanie
s pritiklinami in po mož nosti z ma'hnim vrtičkom išče mirna tričlanska iru-ž.ina v bližini stare šišenske cerkve za 15. febriar Poni. ponudbe na oglasni od d eie,k »Jut.ra« ped 5:fre »Za pomlad«.	3679-21
Majhno stanovanie
sobe. kuhinie in pritiklin. pripravno, tako} oddam samo mirni «franki brez otrok na Mirju. Ver«tnv-škova ulica 9. 3707-21
Večie stanovanie
v pronvtni ulici sredi Liub-1'ane oddamo s 1. maiem. Ponudbe na osla«. odd"iek »Jutra« pod »Stanovan'e 2200«.	3726-21
Opremlieno sobo
oddam takoj 1 ali 2 gospodoma v Koseskega ul. šL 20 — Kolezija. Trnovo 3714-23
Sostanovalca
sprejmem s 1. februarjem. Naslov v oglasnem oddelkn >Jutra«.	3725-23
2 gospoda ali dijaka
na stanovanje z dobro hrano sprejmem blizu Tabora Naslov v oglasnem odd.'ku »Jutra«.	3736-23
Sobo
s poseb. vhodom, elektriko in parketom oddam gospo_ dični La Karlovški cesti št. 20, desno.	3749-23
Opremlieno sobico
čedno in svetlo takoj od dam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
3738-23
Lepo sobo
s kopalnico, v centru me sta oddam 1 ali 2 osebama. — Naslov v oglasn-m oddelku »Jutra«. 3739-23
Sostanovalca
sprejmem v Rož-ni ul. 8.
3728-23
Lepo, prazno sobo
z izvrstno hrano pri trgovski družini dobijo dve solidni osebi (najraje zakonski par), ki ima io lastno pohištvo in perilo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Po osebi 800«.	3758-23
Sobo s 3 posteliami
lepo opreml'cno. z balkonom. elektriko, parketom in posebnim vhodom, na željo z zajtrkom, perilom in event. souporabo kuhinje odd.am s 1. februar-iem na Kavškovi cesti 26 I. nadstr. desno. Ljubljana VII.	3770-23
Sobo v Šiški
z 1 ali 2 posMiama. & separiranim vhodom oddam 1 ali 2 boljšima gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3762-23
Gospodična
ki je pisala pod »Dobrosrčnost«, naj pošlje svoj naslov: Ambrožič mlin — Skofja Loka.	3683-24
1826
Čakaj v četrtek. — Poljub Muca.	3708-24
Stanovanie
z eno ali dvema sobama kuhinjo in vsemi pritiklinami iščem — najraje v bližin? Sv. Ppfr3 ceste. Pia čam za pol leta naprei. — Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Za po' leta naprej«.	3733-31
<2 91*
Prazno sobo
oddam v Rožni ulici št. 3
3050-2?
Opremljeno sobo
zračno, na željo s perilom in zajtrkom v neposredni bližini centra takoj oddam 2 solidnima sospodoma. — Naslov v oglasnem oddelke »Jutra«.	3646-23
Sobo
parketirano. lepo opremljeno. z elektriko in posebnim vhodom, kompl. spalnico takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3617-23
Samostojen obrtnik
z dvema obratoma v Ljubljani, 25 let star, čiste preteklosti, takoj poroči 20—25 let staro gospodič no. pridno in neomadeže var.e preteklosti, s 100.0<Xl Din gotovine. Pismene ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Še ženo in dom«.	3601-23
Mlad obrtnik
in posestnik
želi znanja z boljšo damo. ki ima nekaj premoženja, v starosti 18—26 let. v svrho ženitve. — Dopise s sliko na nsriasni oddelek »Jutra« pod »ŽeLitev ni izključena«.	3745-25
hšL^iL.'
Pianino
naprodaj. Naslov v oglis. oddelku »Jutra«. 37Ò4-26
Gospode
sprejmem na stanovanje in hrano v Florijanski ulici št. 34.	3637-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v oglas, oldelku »Jutra«. 3696-23
Lepo sobo
separirano oddam soli-ini osebi v Trnovem. J<li>v škova ulica št. 24. 3692-23
Sobo
pralno ali opremljeno oddam takoj Pred škofije St. 21/11.	3720-23
Krasen, nov pianino
ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3753-36
Mizarske strore
dobro ohranjene, s vso potrebno transmisijo proda Andrej Kregar. tvornica [►ohištva. št. Vid-Vižmarje št. 59.	3275-29
Pletilne stroje
za nogavice. avtomatske za električen pogon, dobro ohraniene kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj za noga vioe i -Ji,.	3678-29
»Springer Spaniele«
vpisane mlade pse, prvo-vrstr.e. izborne iztikače in za lov v vodi, odda gozd na oprava grofov Thurnov — Ravne, poŠta Guštanj. Cena S00 Din. 3687-27
2 mlada lovska psa
samec iu samica. nemška kratkodlaka fermača čist« [»asme na prodaj. Veleposestvo Črni potok, p. Šmartno pri Litiji. 3403-27
Kakadu papagaja
belega. krotkega, kupim Ponudbe s ceno na nas:ov Fani Stergar, Kranj.
3724-27
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hugon Ilibšer fotograf Ljubljana Sv. Petra cesta 25.	85
Žimnice
zgornje, iz močnega blaga po 240 Din. mreže, otnma ne. divane in fotelje kupite najceneje pri Ignacu Narobe, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16, pri Levu 3735-30
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna služinska patent postelja zložljiva, g tapeciran O m madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe w in potujoče o*obe stane samo Din 390.—« Razpošiljam po poštne* Dom povzetju.
Lesena patent postelja.
lloitliva. s tapeciramo* madracom. zelo praktična. stane samo D 2S0.
Potem {aa« reliko zalogo	iisto 'o'1** nog peria k« po D «8.^, druga vrst kg po D 38.—■ «isto belo gosje kg po
D 130__i in čisti puh
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci puniem 2 volnom stanefa samo
Din 750—. L. BROZOVIč. ZAGREB Ilica 82.
Vsako obleko
moško ali damsko strokovno barvano, kemično snažimo ter na željo v lastni krojačnici tudi popravimo ali predelamo. Sprejemališče za tvrdko Wagnar	1P41
ANTON PREZELJ
krojač
Vošnjakova ulica 4 (prej Cesta na gorenjski kolodvor).
Zahvala
Za mnogostranske izrabe odkru tosrčnega sožalja, ki smo jih pre* jeli ob nenadomestljivi izgubi nas še ljube matere, tašče, stare mates re, gpspe
Hermlne Kry1
vdove real. prof. in posestnice
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem les pega cvetja in vencev in končno vsem, k' so našo ljubo ppkojnico tako številno spremili na zadnji poti.
V Ljutomeru, 27. januarja 19.31.
Žalujoči ostali.
2311
Po dolgi mukapohiii bolezni je preminul vdan v božjo voljo pre; viden s sv zakramenti za umira* jpče v 77. letu starosti, gospod
Ivan Gantar
bivši uslužbenec M. P. Z.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 28. januarja 1931. ob pol 3. uri popoldne iz Vidov* danske ceste 9 (Hiralnica) na po? kopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 26. januarja 1931.
2312
Žalujoči ostali.
Me-stni pogrebni za\ od
Manufakturist
samo izvežbana moč in dober prodajalec, ki ie vajen v občevanju z mestno stranko, se sprejme v večjo detajlno trgovino v stalno namešr-enje. ^onudbe pod »Vojaščine prost 25« na oglasni oddelek »Jutra«.	2302
ZNIŽANE CENE
I,
20 %
pri
TIVAR oblekah
samo od 17. januarja do 31. januarja 1931 v vseh naših podružnica!) prodaja zaloge s popustom
Samoprodaja narejenih oblek znamke
„TIVAR", IVAN KOS, družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 23 in Celovška cesta štev. 63.
KRANJ, Glavni trg štev. 101.
2076
20 %
Vsemogočni je poklical k sebi našo ljubo hčerko, sestro, teto in svakinjo, gospodično
Pepico Kodrič
bolničarko zdravstvenega doma v Beogradu
K večnemu počitku smo jo spremili v nedeljo, dne 25. t. m., na tukajšnje farno pokopališče.
Za mnoge dokaze sočutja in sožalja se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. duh. svetniku g. Mihaelu Kmetu za obiske in tolažbo v njeni težki bolezni in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Čatež ob Savi, dne 26. januarja 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje DavoriD Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani."