Ur UULLJfiNlli
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 190
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 12TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Cleveland. — Včeraj je dospelo v Cleveland poročilo, da namerava dospeti v Cleveland Rev. Charles Coughlin, znani radio pridigar, en dan prej, kot je prvotno nameraval. Da pride Rev. Coughlin predčasno v Cleveland je vzrok, ker je predsednik Roosevelt odločil zadnji dan, da tudi obišče Cleveland.
Rev. Coughlin dospe danes dopoldne v Cleveland namesto v Četrtek, kot; se je glasil njegov prvotni načrt. Rev. Coughlin se bo nastanil v hotelu Hollenden.
Kot se poroča iz privatnih krogov prihaja Rev. Coughlin dan prej v Cleveland iz vzroka, da se lahko posvetuje s svojimi pripadniki, kaj je treba narediti, da se zmanjša vpliv, ki ga bo povzročil Roosevelt s svojim obiskom v Clevelandu ob istem času, ko bo otvorjena konvencija Narodne unije za socialno pravico.
Glavni govornik na konvenciji Narodne unije za socialno pravico bo najmlajši senator, kar jih je Amerika še kdaj imela, senator Rush Holt iz West Virginije, ki je poznan po svojih radikalnih naziranjih.
Senator Rush Holt je velik nasprotnik predsednika Roosevel-ta, dasi je Holt sam demokrat. Rev. Coughlin ga je naprosil, da ima glavni govor na konvenciji Narodne unije za socialno pravico.
"Na konvenciji Narodne unije za socialno pravico," je izjavil včeraj senator Holt, "bom podal svoja lastna naziranja." Potem je pa senator Holt udaril po John Lewi'su, ki je predsednik premogarske unije.
Lewis je največji prijatelj Roosevelta in je ponovno izjavil, da bo 500,000 unijskih pre-mogarjev kot en mož glasovalo za Roosevelta, ki se je boril ves čas za zboljšanje položaja pre-mogarjev. Senator Holt, ki bo imel glavni govor na Coughlino-vi konvenciji, nasprotuje unij-skim premogarjem.
Rev. Coughlin bo imel dva govora tekom konvencije. Prvi govor bo v petek dopoldne, ko se bo zahvalil županu Burtonu za prijazen sprejem, glavni govor pa sledi v nedeljo popoldne ob 1:30. Pričakuje se kakih 20,000 pristašev Coughlina v Cleveland.
Predsednikov obisk v Clevelandu privaten
Ko pride predšedhik Roosevelt v Cleveland v petek zjutraj ob 10. uri, bo samo gost Cleve-landa kot prvi uradnik dežele in ne bo imel nobenega političnega govora. Obljubil pa je, da se vrne enkrat začetkom oktobra in bo govoril v Clevelandu pomemben politični govor. Roosevelt pride v Cleveland kot prihaja vsak ameriški državljan, da si ogleda vladna dela, ki napredujejo v Clevelandu. Delo na clevelandskem zrakoplovnem pristanu, na primer, je največje) ki ga je oddala vladna WPA organizacija. Veljalo bo, ko bo dovršeno nad $6,000.000. Cleveland je znan, da ima najboljši in največji zrakoplovni pristan. Poleg tega si bo predsednik tekom svojega bivanja v Clevelandu ogledal tudi novi bulevard, ki teče skozi slovensko naselbino ob Erie jezeru. Tudi ta bulevard je bil, oziroma bo, zgrajen s pomcčjo WPA.
-o--
Prodajni davek
Včeraj je govoril governer Martin Davey na pikniku, ki so ga priredili Veterans of Foreign Wars v Euclid Beach parku. Governer Davey je tekom svojega govora napadal prodajni davek na živila in je izjavil, da je gotovo, da bodo ljudje pri novemberskih volitvah odpravili ta krivični davek. Že pred dvema mesecema, je dejal governer Davey, je predlagal državni zbornici, da slednja odpravi prodajni davek na živila, toda zbornica ni hotela tega narediti, ker imajo v njej večino republikanci, ki so vsi navdušeni za prodajni davek.
Card party
Podružnica št. 15 SŽZ ima nocoj večer sejo. Asesment se začne pobirati že ob 6. uri, potem bo pa domača zabava in card party.
* Republikanski predsedniški kandidat Alf Landon se je močno prehladil.
Delavci med seboj
Washington, 11. avgusta. Cellar Committee for Indw-stiidl Organization, kateremu načeljuje predsednik premogarske organizacije John Lewia, je sklenil, da se ne bo oziral na povelje ekse-Jcutivnih uradnikov American Federation of Labor glede suspendacije. Pretekli teden je eksekutivni odbor American Federation of Labor sklenil, da suspendira iz delavske federacije deset unij. ki sledijo John Leivisu v njegovem prizadevanju, da'ustvari industrijske unije. Pristaši Leivisa so izjavili, da se bodo borili naprej brez ozira, kaj naredi American Federation of Labor. Obenem je Leioisova skupina dobila■ -poročilo od organizatorjev, ki delujejo v jeklarskih okrajih. Organizacija jeklarskih delavcev se vrši jako počasi, ker se delavci sami med seboj ne razumejo.
Se izplača
Odkar je administracija predsednika Roosevelta odvadila, da se znižajo cene vožnjam na ameriških železnicah, poročajo že leznice, da zaslužijo veliko več kot prej. Skoro vsi vlaki so prenapolnjeni, in tekom julija meseca so imele ameriške železnice za $16,000,000 več dohodkov kot v juliju mesecu lanskega leta. železnice so prvotno protestirale proti znižanju .vožnje in so grozile, da se obrnejo na najvišjo sodnijo, ki naj določi, da se ostane pri starih cenah ,toda ko so železnice dognale, kako prihaja denar dnevno v večjih svo-tah v blagajne, so tožbe opustile.
Mr. Frank Kerže, ki že dalj časa piše lepe članke v "Glasu Naroda" glede ameriškega javnega življenja Slovencev in je povedal že marsikaj pametnega, je pa le naredil precejšno pomoto, ko je zapisal 6. avgusta, da imamo v Clevelandu lahkomiselno in zapravljivo narodno gospodarstvo, ker imamo šest narodnih domov. V resnici jih je sedem, poleg tega pa še pet privatnih slovenskih dvoran.
To bi bilo vse precej pravilno, da ni Mr. Kerže zapisal v istem članku, da bi v vsakem pogledu zadostoval samo St. Clairski narodni dom za vse Slovence in za vse Hrvate v naselbini. V tem se Mr. Kerže precej moti, kar mu zamerimo, ker je bival dolga leta v Clevelandu in bi lahko naselbino bolje poznal.
V Clevelandu imamo nič manj kot 400 slovenskih podpornih, kulturnih in enakih društev, dočim jih imajo bratje Hrvati prilično 100. Potem pa pridejo še druge organizacije, trgovske zveze, cerkvene bratovščine in privatni klubi. Tudi teh je med Slovenci v Clevelandu do malega 200.
Skoro sleherno društvo ali klub in organizacija priredi najmanj dve veselici na leto. Skupaj z brati Hrvati moramo računati na nekako 1500 zabav na leto. Kje so pa poroke, surprise parties, krsti je, sprejemi gostov, spominski in zgodovinski dnevi katere praznujemo? Nad 2000 prireditev na leto je v naselbini.
Ce bi imeli en sam Narodni dom bi moral slednji obsegati štiri bloke in biti najmanj štiri nadstropja visok. Vsako društvo ima najmanj eno seje na mesec, poleg tega so pa izredne seje, sestanki, prireditve. Kam spraviti vsa ta društva vsak mesec v eno samo poslopje? Imeti bi morali narodni — labirint. 800 sej na en mesec brez veselic! Kam naj spravimo ta narod? Res je da iz ekonomskega ozira je preveč sedem narodnih domov, toda slovenski Cleveland je tako velik, da tudi to prenose in pri tem še precej dobro izhaja! V ostalem je pa članek Mr. Keržeta z dne 6. avgusta poln stvarnosti in problemov, o katerih je treba resno misliti.
V Denver ju je pred kratkim umrla na posledicah poškodb dobljenih v avtomobilski nesreči 48 letna Angela Mohar, ki zapušča moža, dva sinova in pet hčera. V bolnišnici v Glenwood, Colo., je pa preminula Katarina Godec, rojena Ivec, doma iz Maline pri Semiču v Beli Krajini. Podlegla je mrtvoudu, ki jo je prvič zadel pred petimi leti. Pokoj-niča je bila stara prišel j enka in ima več sorodnikov v Crested Butte, Colo.
--o-
Bančne vloge
Washington, 1. avgusta. Kot je bilo poročano je zvezna korporacija, ki zavaruje b a n č n e depozite, naredila tekom preteklega fiskalnega leta nad šest milijonov čistega dobička. To je bil vzrok, da so banke pričakovalet da bo vlada znižala zavarovalnin-ski asesment bankam, toda vlada tega še ne namera-. va narediti. , "Tekom enega leta," se je izjavil načelnik vladnega urada za zavarovanje depozitov, "nismo mogli dognati, če računamo dovolj ali ne. Vzelo bo najmanj pet let poslovanja, predno lahko s sigurnostjo znižamo ases-mente bank." Banke, ki zavarujejo svoje depozite, plačujejo vladni korpora-ciji letno eno dvanajstin-ko procenta od svote, ki predstavlja skupne depozite v banki. Kot znano, so vse vloge v bankah zavarovane do svote $5000, in če se banki kaj primeri izplača vlada v polni svoti vsako vlogo do $5000. To je odredil predsednik Roosevelt.
--o-
Kako je ameriški veteran potrošil bonus
Washington, 11. avgusta. — Stric Sam dobiva te dni mnogo pisem od ameriških bivših vojakov, ki so dobili pred kratkim bonus. Ta ali oni opisuje kaj je naredil z denarjem. Najbolj zanimivo pismo je napisal John Rauser iz Ephrata, Pa., ki piše vladi v Washing-tonu: "Dolžan sem bil $300.00, ko sem dobil bonus. Kot pošten človek sem dolg takoj poravnal. Potem sem si kupil par hlač in tri srajce, ker so bile stare že precej oguljene. Kupil sem tudi šest ton premoga, tako da sem za zimo sedaj preskrbljen. Moja hči Bertha je dobila "permanent wave," kar me je veljalo $3, sinkotu Sam my u sem pa kupil voziček za $7, drugemu sinu sem pa kupil bicikelj za $12, da bo lahko hitreje raznašal časopis. Drugi hčerki Susie sem kupil gitaro, za kar sem plačal $4.80. Zobje moje soproge so bili že precej slabi, in jih sedaj popravlja zobozdravnik, kar me bo veljalo $45. ' Kupil sem tudi deset pi-ščet, da jih bom zredil in bodo pripravljena za Zahvalni dan, božič in novo leto. $5 sem dal župniku, ki je moj dobri prijatelj, potem smo se pa dali fotografirati z družino, kar me je stalo $5.75. Upam, da mi ne boste zamerili ali rekli, da sem po neumnosti zapravil en sam cent bonusa." -o-
Vlada pravi, da bo le- Zedinjene države hodijo svojo pot glede
Španije. Mussolini zahteva odškodnino
fošnji pridelek na farmah pomanjkljiv
Washington, 11. avgusta. Letošnji pridelek koruze v Zedi-1 njenih državah bo najmanjši kar smo ga imeli v zadnjih tri-1 desetih letih, kot so se izjavili' eksperti poljedelskega oddelka I vlade.
Mnogo goveje živine bo moralo iti v klavnice, ker ne bo dovolj krme in živeža za prehrano. Obenem naznanja vlada, da bo letošnji pridelek krompirja najmanjši, kar ga pomnijo Zedinjene države v zadnjih 25 letih.
Vlada pričakuje, da bodo letos ameriški farmarji pridelali nekako 1,400,000,000 bušlov koruze. Dne 1. julija je vlada smatrala, da bo znašal letošnji pridelek koruze 2,450,000,000 bušlov, toda suša je uničila skoro polovico tega pridelka.
V državi Ohio bo letošnji pridelek koruze 57 procentov normalen. Pridelek ovsa je 64 odstotkov normalen. Pridelek pšenice v Ameriki bo pa letos ne-kuko 10,000,000 bušlov večji kot je bil lansko leto.
-o-
Predsednik v mestu
Ker se je tisoče Clevelandča-nov izjavilo, da bi radi videli predsednika Roosevelta ko pride v petek v Cleveland, je tajna policija, ki straži predsednika, dovolila, du se bo Roosevelt peljal po Euclid Ave. z avtomobilom. Sicer pa bo obisk Roosevelta v Clevelandu kratek in bolj osebnega značaja kot uradnega. Toliko je gotovo, da si bo ogledal razstavo, za katero se zelo zanima. Vsega skupaj se bo mudil v Clevelandu nekako sedem ur. Opoldne bo imel kosilo na velikem parniku, ki je zasidran ob Erie jezeru in ki tvori del razstave. Na kosilo bo povabljenih od 300 do 400 oseb. Za več ni prostora na parniku. Septembra meseca enkrat pa pride predsednik v Cleveland in tedaj bo imel kampanjski govor v stadionu, kjer ga lahko posluša 100,000 oseb.
Zoclogični vrt
V Clevelandu se je ustanovila družba, katere namen bo skrbeli, da se ohrani v Clevelandu prve vrste zoologični vrt. Vodstvo dosedanjega zoologičnega vrta v Clevelandu, ki se nahaja pod mestno upravo, je precej zanemarjeno. Mnogo je manjših mest v Ameriki, ki imajo boljše in večje zoologične vrtove kot Cleveland. Novo ustanovljena družba bo najbrž dobila od meta pravico skrbeti za zoologični /rt in slednjega po možnosti azširiti. Da je zologični vrt priljubljen pri občinstvu, kaže lejstvo, da ga obišče vsako ne-leljo do 25,000 ljudi.
Prvorojenec
Pri družini Mr. in Mrs. Mike Krainc, 19300 Locherie Ave., sc se ustavile vile rojenice in prinesle zalega sinčka prvorojenca Mlada mamica je hčerka družine Mr. in Mrs. John Ježek iz': Norwood Rd. Iskrene čestitke! Brivske licence Licence vsem brivcem v Clevelandu potečejo 31. avgusta. Do 1- septembra morajo dobiti brivci nove licence, sicer so podvrženi kazni $3.00.
Davčna doba Okrajni blagajnik Boyle naznanja, da je zadnji dan, da se plačajo davki za prvo polovico leta 1936 dne 11. septembra.
la platinum in žlahtne kamene, in je izkupiček poslala španski vladi. Obenem je pa sovjetska vlada dosegla, da bo Španija dobavljala orožje in streljivo iz Rusije. Sovjetska vlada namerava narediti lepe dobičke pri pridaji orožja španski vladi.
Madrid, 11. avgusta. Španska vlada je prepričana, da bo španska revolta v kratkem zatrta. Včeraj so lojalne vladne čete ponovno zavzele trinajst postojank upornikov, zlasti v Zaragosa okraju, kjer, so bili uporniki najbolj močni.
San Sebastian, 11. avgusta. Uporniški poveljniki še vedno trdijo, da napredujejo napram lojalnim vladnim četam. 1200 vladnih vojakov je bilo baje včeraj ubitih ,ali ranjenih na fronti pred San Sebastianom.
Vladnim četam primanjkuje živež in voda, ker so uporniki zasedli reservoir in prekinili dobavo vode v San Sebastian, raz-ven za svoje lastne potrebe. Uporniki imajo svoj glavni stan v mestu Burgos, kjer prevladuje obilica živil in pijače, i---
Naš councilman Novak živahno na delu
Naš councilman iz 23. varde, Mr. John Novak, je zadnje čase živahno na delu, da pridobi za naselbino eno ali drugo ugodnost. Poleg tega pa skrbi Mr. Novak tudi za splošni napredek mesta Clevelanda. Te dni bo vložil v mestni zbornici resolucijo, v kateri se zahteva, da računa družba cestne železnice na svojih karali na Superior in St. Clair Ave. od 79. ceste naprej do mestnega osrčja samo 5 centov vozni ne. Nadalje bo vložil resolucijo, da se ponovno tlaka St. Clair Ave., ki je največja prometna žila v Clevelandu. Tla-kana naj bi bila z asfaltom od 70. ceste naprej proti mestu. Mr. Novak bo tudi vložil resolucijo, v kateri nasprotuje, da bi bili mestni uslužbenci stalno uslužbeni. Republikanci hočejo enak sistem vpeljati, in sedanji župan Burton nastavlja svoje pristaše na desno in levo v mestna službe, županov načrt je pridobiti ka>- največ republikancev za mestne službe, in v slučaju, da je pozneje kak demokratski župan izvoljen, ne bi mogel noben demokrat dobiti dela. To samo nekatere izmed aktivnosti našega councilmana Novaka, ki je vztrajno na delu za interese svojih volivcev.
—_—o-
Ogromna konvencija
V Clevelandu bo 20. septembra otvorjena ogromna konvencija, kakoršne v Clevelandu dosedaj še nismo imeli. Pričakuje se najmanj 200,000 gostov, ko se zberejo v Clevelandu delegati na 18. konvenciji American Legion. Ker so člani Legije dobili pred nekaj tedni izplačan bonus, se pričakuje, da bodo tekom pet dni svojega bivanja potrošili v Clevelandu najmanj $20,000,-000. Policija je že napravila obširne načrte, da bo mogla nadvladati ogromen promet, ki bo nastal, ko bo toliko tujih gostov naenkrat se mudilo v mestu.
Washington, 11. avgusta. Državni oddelek ameriške vlade se je izjavil, da se vlada Zedinje-nih držav ne bo pridružila nobeni evropski velesili glede nastopa z ozirom na špansko revolucijo. Amerika bo hodila svojo pot.
Državni oddelek obenem naznanja, da bb znala ameriška vlada skrbeti za varstvo in za korist svojih državljanov na španskem. Kaj naredijo ostale države, je to njih zadeva. Zedinjene države bodo hodile svojo pot.
Rim, 11. avgusta. Laška vlada je poslala španski vladi včeraj zahtevo, da plača Španija odškodnino za ubite Italijane tekom španske revolucije, in obenem zahteva garancijo, da se kaj enakega ne bo več pripetilo.
Paris, 11. avgusta. Sovjetska vlada Rudije je na indirekten način zbrala skoro $22,000,000, kateri denar je namenjen za špansko komunistično vlado, da se lahko nadaljuje z uspešnim bojem napram upornikom.
Ruska vlada je baje prodaja-
Na črti upornikov
L i s b o n, Portugalska, 11. avgusta. General Francisco Franko, ki je vrhovni poveljnik španskih upornikov, je včeraj izjavil, da v slučaju, da bodo uporniki zmagoviti dobi Španija ue-krko korporativno vlado po vzgledu, kakor jih imajo danes v Italiji, Nemčiji in Portugalski. Uporniki bodo zmagoviti, kakor hitro zavzamejo Madrid in Barcelono, kjer so glavne postojanke vladnih čet. Franko namerava izstradati Madrid. Izjavil je, da če ostane sedanja komunistična, vlada v Španiji, bo Španija pahnjena v propast in politično smrt.
Rožnata bodočnost
Finančni direktor mesta Clevelanda je pravkar priobčil finančno poročilo glede poslovanja mestne vlade v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Direktor pravi, da se na-jhaja danes mesto Cleveland v zvrstnem finančnem položaju. Mogoče bo plačati vse tekoče stroške, poleg tega pa bo mestna vlada odplačala $7,900,000 dolga.- Kakor hitro bo dolg odplačan, se bodo davki nekoliko znižali. Danes se davki mnogo bolj točno plačujejo kot pred leti in to je poglavitni vzrok, da ima mesto več denarja, za kar se ima mestna vlada zahvaliti Rooseveltu, ki e vsaj deloma vrnil prosperi-;eto Ameriki.	1
Ljudska klinika
Včeraj je bila odprta na Lake Shore bulevardu in E. 220. cesti ljudska klinika, kjer iščejo lahko pomoči oni bolniki, ki ne morejo plačati zdravnika ali bolnišnice. Klinika je pod vodstvom dr. M. A. O'-Briena. Klinika je bila odprta na željo župana Charles Elya. Odprta bo vsak ponde-ljek ob 10. uri zjutraj in vsako sredo od 6. ure popoldne naprej. Sprejemali se bodo v zdravljenje samo gotove vrste slučaji.
Važna seja
Danes se vrši seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. Vabljen je tudi Gospodinjski in gospodarski odsek, da se udeležita v polnem številu. Razmotrivati je treba več važnih stvari. Pridite pol-noštevilno. — Tajnik.
Farmarski teden
Teden, ki se začne s pon deljkom 17. avgusta, bo na Veliki jezerski razstavi določen za farmarje, ki bodo imeli posebne ugodnosti tekom omenjenega tedna. Vršili se bodo tudi razni kontesti, tekom katerih bo izbran najbolj zdrav farmarski otrok v državi Ohio.
Tržne cene
Včeraj so se dvignile cene prešičjemu mesu na javnem trgu. Cene surovemu maslu in jajcem so nekoliko padle, toda ne dosti. Cena moki se je zopet znižala za 2 centa pri sodu. Cene limonam so se dvignile za 30 centov pri boxi, in enako cene hruškam, padle so pa cene californijskemu grozdju.
Pokojni Krivokapič
Včeraj je bilo poročano, da je ranjki Lazar Krivokapič bil rojen v Dalmaciji, kar ni pravilno. Krivokapič je bil rojen v Črni-gori od srbskih staršev, in je bil prvi Srb, ki je dospel v Cleveland.
ji^^l bri j^^Il

Rev, Coughlina skrbi prihod Roosevelta oh (asu, ko ima Narodna uniia svoio konvencijo
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
"AMERIŠKA DOMOVINA"
'AMKKI6AJ9 HOM1 - SEOJJNXAH DJUCY N1WSPAPM
»lit »». Oltir in.	ai«T«l»n<l. Ohio
PwblHtied telly izoiyt Bund*y* «md Holiday«
NAROČNINA:
&s Ameriko In Kanado, na leto 95JS0. Za Cleveland, po po*ti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3 50 Zrn Cleveland, po razna&alcilr. celo leto, 19.60, pol leta. |3.00. Za Ivropo, celo leto, 98.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. B. and Canada, »6X0 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0. a and Canada »1.00 for f mcntha; Cleveland, by maU, »3010 tor » month«. Cleveland and luclld by carrier«, |B.t0 per year, »3.00 for 4 month«. Single coplm » eenU. Buropean ■ubaorlptlon, »».00 per year._
JAMBS DJKBKVXO and LOUIS J. PERO. Bdltorr and Publishers
entered aa aecond class matter January 5th, 190». at tne Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1»78
No. 190, Wed., Aug. 12, 1936
Ponesrečen Slovenski dan
Lepo in deloma zanimivo je bilo preteklo nedeljo na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu, katere vodstvo je naklonilo Slovencem v Clevelandu poseben dan, da se lahko postavijo in pokažejo svojo moč in svoje kulturno gibanje. Prilika je bila dana, narod je bil pripravljen, toda uspeh je bil, da se milo izrazimo — klavern za 50,000, Slovencev v Clevelandu in okolici.
V paradi, ki bi imela predstavljati moč, kulturo in zanos Slovencev v Clevelandu in okolici, je bilo komaj 1200 ljudi. In komaj 1500 nadaljnih Slovencev je obiskalo isti dan razstavne prostore, zlasti pa slovenske prostore na razstavi, torej vsega skupaj nekako 3000 ljudi.
Angleško časopisje je sicer pisalo, da smo se imenitno postavili, ravnatelj razstave je bil silno presenečen, da nas je "toliko" in generalni komisar Zedinjenih držaV na razstavi je posetil našo slavnost, dočim tega dosedaj še ni naredil za nobeno drugo narodnost. Povedal nam je, da se čudi Slovencem, o katerih je toliko slišal, da so sicer tako mal narod, pa imajo visoko narodno zavest tako vzgledno kulturo in tako lojalno ameriško pripadnost.
Toda uredništvo "Ameriške Domovine" nikakor ni zadovoljno z uspehom "Slovenskega dneva" na razstavi. In zaenkrat tega naš narod ni kriv, pač pa v eni vrsti vodstvo razstave, v drugi vrsti pa prireditelji Slovenskega dneva.
Zakaj? Vzrok je, ker se mi le počasi pripravimo za kako narodno stvar, toda kadar se pripravimo, tedaj naredimo temeljito delo. Pred štirinajstimi dnevi še nihče ni vedel, da bo "Slovenski dan" na Veliki jezerski razstavi. Dan je bil mogoče določen, toda odgovorni faktorji niso storili potrebnih korakov, da pripravijo narod za nastop.
Vse do 25. julija se ni v našem slovenskem časopisju v Clevelandu ničesar poročalo glede "Slovenskega dneva" na razstavi. In ko se je sporočilo, tedaj smo morali hiteti. In dasi imamo ogromen naroden aparat za razne javne nastope, pa se v par dnevih tudi v naši naselbini ne more ustvariti čudežev!
"Slovenski dan" bi moral biti oglaševan po našem časopisju vsaj dva meseca, društvom bi se morala dati prilika, da na svojih sejah odločijo kako in kaj, uniformirana društva, kot tudi pevska in telovadna, bi morala dobiti čas, da se pripravijo za posebne točke za tako pomemben dan.
Da, res je nastopilo kakih 3000 naših ljudi v paradi in na razstavi, toda kaj je 3000 Slovencev v Clevelandu, kadar je treba prirediti "Slovenski dan!" Nas je bilo vse premalo. In krivi niso oni narodno zavedni Slovenci in Slovenke, ki so nastopili in prišli k proslavi Slovenskega dneva na Veliki jezerski razstavi, pač pa so krivi aranžerji dneva. Dali so narodu samo par tednov časa, da se organizira.
Videli smo sicer sijajen nastop narodnih noš, sijajen nastop naše mladine, naših pevskih zborov in tisoče naših mož in žen, deklet in fantov. Toda vse premalo nas je bilo! Slovenci v Clevelandu so zmožni — in tudi pripravljeni so bili — da pridejo najmanj 20,000 mož in žena močni na razstavo. Toda Slovenski dan ni bil dovolj oglasen, širna slovenska naselbina v Clevelandu ni bila pravočasno obveščena, da bi se naša društva in spošno občinstvo dovolj pripravili za nastop.
Mi Slovenci smo kot Amerikanci. Dolgo časa nas vzame, da kaj naredimo. Kadar smo pa pripravljeni, tedaj se znamo tudi pokazati. Tako je bilo lansko leto ob proslavi Baragovega dneva, ko se je dvignil narod 40,000 mož in žena močan in obhajal proslavo odkritja Baragovega spomenika v jugoslovanskem kulturnem vrtu.
Na tem mestu moramo izreči največjo zahvalo in priznanje onim našim dekletom in ženam, ki so nastopile v narodnih nošah, kakih 300 po številu. Zahvaliti se moramo staršem malčkov, ki pripadajo raznim mladinskim pevskim zborom, kakor tudi pevcem in pevkam mladinskih zborov, iskreno se moramo zahvaliti vežbalnim zborom naših deklet, iskrena zahvala zlasti našim pevskim zborom, kakor tudi slovenski godbi Bled. Vsi so storili polno narodno dolžnost in nas imenitno predstavili ameriški javnosti.
Toda premalo-je bilo našega naroda. Kadar priredite še kaj enakega, posvetujte se prej z ljudmi, ki imajo skušnje v takih zadevah. Preteklo nedeljo bi nas lahko nastopilo vsaj 25,000, če bi se za to stvar primerno pripravili. In vsa Amerika bi poročala o slovenski moči in značajnosti.
—__-_0_-,
Monsignor Hribar piše
len in slednjič izgine s površja zemlje.
Slovani bodo vršili svojo nalogo, če bodo moralni, to je, če bodo verni. Slovani morajo zaupati vase, ne pa v druge, če hočejo priti do veljave, ki jim gre po njihovem številu. Sosedje nas bodo izrabljali in skušali vedno držati pod peto, dokler se ne zavemo svoje moči in postavimo na svoje lastne noge.
Rešitev v Jugoslaviji je v edinstvu, ne v razdoru, kakor povsod na svetu. Dokler bodo Jugoslovani zaupali samo na sosede, ne pa vase, ne bodo mogli nikamor Pomoč in rešitev Jugoslavije in Slovanov je v samopomoči edino.
Najlepše pozdrave uredništvu, faranom Marije Vnebovze-te, vsem Slovencem v Clevelandu, vsem Jugoslovanom po Ohio in drugod. Z Bogom!
V. Hribar. -o-
V odgovor Jontezovemu "Škratu" in podobnim rdečim "veličinam!"
Jugoslavija, 28. julija. — Sedaj je letna doba doma. Deževna doba je minila. Divji golob gruli zadnjo svojo pesem v gozdu- Drugi ptiči «o nehali prepevati po gajih in zelenih gozdih. Kmetic žanje in seje svojo zadnjo setev. Njegovo delo je trudapolno delo, 17 ur na dan. Skromno je njegovo življenje. Vsakdanja družinska molitev se sliši po vseh kmetskih domovih. Ljudje še zahajajo v
cerkev kakor nekdaj. Borno je življenje na kmetih v Sloveniji, vendar splošno bolj zadovoljno kot v velemestih. Pravi Slovenec je res po svoji naturi katoličan. če ne vselej najboljši, vendar pa vselej katoličan. Dokler bo Slovenec imel katoliško vero bo moralen, dokler moralen, bo živel, ker ima še veselje do življenja. Vzemi Slovencu, Slovanu vero, postane mrk, sovraži življenje, postane nemora-
Kadar mačku na rep stopiš, pa zacvili. Tako se je zgodilo zadnji čas tudi Jontezovemu "škratu." Sicer pa imajo rdeč-karji kaj veliko podobnost z zvermi mačje družine, kakor kažejo zadnji dogodki iz raznih dežela: dokler se še ne čutijo dovolj močne, zahrbtnost in po-tuhnjenost, ko pa pridejo do moči in vlade, pa krvoločnost.
Kar se pa tiče raznih dolgov, naj pa pripomnim, da bi ' tudi rdečkarji, ki 'se danes tako prijetno grejejo v toplem gnezdu Slovenskega Narodnega Doma, vse drugače piskali glede dolgov, ako ne bi bili katoliško misleči Slovenci tako dobrodušno neumni in krepko pomagali graditi in vzdrževati sedanje njihovo toplo gnezdo!
Kar ste bezali, ste pa izbeza-!i! Hočete še več?
Sicer pa ni vredno odgovarjati na zafrkavanja in zavijanja vas rdečkarjev! Zavračal bom pač vaše laži in zmote, s katerimi zastrupljate naš narod in ga hujskate proti vsemu, kar je s katoliško Cerkvijo v zvezi, na vaša zafrkavanja pa ne bom odgovarjal. Ste preveč otročji in preveč zlobni! — Pika.
Rev. Matija Jager. —-o--—
Vesti iz domovine
Sledeče novice mi piše 'sestra iz domačega kraja:
Na Zdolah pri Vidmu je umrla v visoki starosti nad 80 let teta Neža Pajdaš. Pred nekaj leti ji je umrl mož Martin, tamkajšnji dolgoletni župan. Imela sta tudi gostilno ob glavni lepi cesti, ki pelje proti Brežicam. Poznana sta bila na daleč naokrog in mnogo njiju znancev se nahaja sedaj tu v Ameriki in drugod po svetu. Več sto otrokom je bila botra v domači fari in sosednjih. Dobra in postrež-ljiva do vseh domačih in potnikov, ki so se tam ustavili za ok-repčila. Bog ji bodi milostljiv, saj tudi Njega ni pozabila. Rada je zahajala v cerkev, kadar je le mogla.
Istotam je zadela huda nesreča daleč naokrog poznano blago ženo in trgovko gospo Jo-sipino Presnik. Nahajala se je par mesecev v Zagrebu v bolnici. Prestala je težke operacije na očeh. Zdaj je doma na Zdolah in je reva popolnoma oslepela. življenjska voditeljica ji je zdaj njena sestra, ga. Havel-katova iz Krškega. Sin Josip je med vojsko pel novo mašo in je nekje v stari domovini za župnika. Več članov te družine je umrlo v najlepših mladih letih, kot tudi hišni gospodar.
Ana Godlar, roj. Kuhar. -o-
Dopis iz Collinwooda
Ta je pa lepa! Ali ste videli v časopisu na prvi strani: fara-
ni Marije Vnebovzete so za zgled drugim faram. To je pa nekaj posebnega! Ali je to mogoče? Mi tega nismo vedeli, toda če drugi to pravijo, mora biti že res. Ako se čutimo, da nismo vredni te hvale, 'se pa lahko sedaj izkažemo. V soboto 15. avgusta bo praznik Marije Vnebovzete. Torej na isti dan se pokažimo, da smo res -vredni te hvale. Ker imamo za tisti dan posebne kuverte, glejmo, da se izkažemo naši nebeški Gospej in da darujemo kar največ mogoče in s tem pospešimo dobro misel našega pomožnega župnika, Rev. Kužnika, da se bo cerkev prebarvala prej ko mogoče.
Ker letos nimamo cerkvenega piknika, da bi pri tem napravili par tisočakov kakor druge fare, dajmo se pa v 'soboto izkazati, ko bomo imeli farno žegnanje in darujmo, kar največ mogoče in s tem pokažimo, da nam je res za napredek naše fare, kajti le z našo pomočjo zamore naš mladi župnik delo nadaljevati.
Mogoče ste nekateri že opazili, koliko se je izboljšalo in pre-naredilo naše cerkvene dvorane. Ali delo še ni gotovo. Moramo še pomagati z denarnimi sredstvi, da pridemo do cilja in da se svetišče naše nebeške Gospe prebarva, da se ne bomo sramovali, če se kak tujec zglasi pri nas in si ogleda našo cerkev od znotraj.
Ako drugi farani zmorejo, da si postavijo lepo cerkev, bomo tudi mi zmogli, da si jo prebarvamo in tako tudi nazunaj izkažemo čast naši nebeški Materi.
Zadnja kolekta v ta namen je prinesla premalo, da bi se moglo začeti z delom, torej pokažimo se sedaj bolj radodarne in glejmo, da bomo prekosili vsoto, ki je potrebna za kritje stroškov.
Mogoče nekatere niste slišale oznanilo, da bomo v četrtek 13. avgusta čistile cerkev. Pro-šene ste, da se vas veliko število zglasi. Čim več nas bo, prej bomo gotove. ' J. Z. -o-
Detektiv, ki je bil preveč vesten
Izmučen, zapuščen, star mož, ki je živel samotarsko življenje v Flersu, Francija, je pred nekaj dnevi umrl. želel si je smrti zadnjih petdeset let. ž njim je umrl eden.najboljših detektivov prejšnje generacije, kateremu se je obetala sijajna bodočnost, da mu ni usoda z enim ma hem prekrižala račune.
Jean Latour, mladi detektiv, se je v francoski detektivski službi tako proslavil, da je bil kmalu imenovan za inšpektorja.. Slučaj za slučajem je reševal in tiral zločince pred stol pravice.
Toda, čeprav je bil tako uspešen v službi, njegovo družinsko življenje doma ni bilo veselo. Imel je mlado, lepo ženo, ki se je najbrže naveličala prebiti vse noči sama doma, ko je mož zasledoval zločince, in je nekega dne pobegnila ter vzela seboj njiju malega sinkota. Latour je bil radi tega silno potrt, toda njegova služba mu je dala toliko opravkai da se ni utegnil ukvarjati s svojimi zasebnimi zadevami.
"Morda je še bolje tako," si je rekel. "Gotovo je dobila kakega moškega, ki ji je boljši ko jaz in ki bo dobro skrbel zanjo in najinega otroka. In najin sin bo vzgojen v razmerah, ki ne bodo v stiku s kriminalci, o katerih bi doma vedno slišal."
Še z večjo vnemo se je udal svojemu težavnemu poklicu. Zločinci po vsej Franciji so imeli strah pred njim. Bil je znan kot človek, ki nikdar ne zatisne očesa.
Cas je hitel naprej in potem je prišla naenkrat vest, da v severni Franciji terorizira deželo nova roparska tolpa. Ljudje so pripovedovali, da načel j uje tolpi mlad mož, ki se ne ustraši pred nobeno nevar-
nostjo in ki lie da za svoje življenje počenega groša. Ko je bila v tistih krajih umorjena in izropana stara kmečka dvojica, je postala tudi policija v Parizu pozorna. Časopisje je začelo opozarjati policijo, naj pošlje inšpektorja Latourja na lice mesta, da po-lovi zločince.
Ko so povedali Latour ju o tem, je nekaj časa premišljal, potem pa rekel:
"Dobro, zavzel se bom za to stvar, čeprav mi nekaj pravi in me svari, naj ne grem tje. To bo imelo zame slabe posledice, čeprav si ne morem razložiti vzroka za to."
Kadar se je Latour zavzel za kako podjetje, ga je tudi izvršil. Odšel je iz Pariza, — Podal se je na kraj umora in začel preiskovati. Bilo je to zamudno delo, vendar Latour ni odnehal. Končno je dognal, da morilec ni bil nihče drugi kot neki Georges Veron. Ni ga aretiral na prvo sumnjo, ampak je zbiral obtežilno gradivo toliko časa ,da je bil popolnoma prepričan o krivdi mladega moža. Preiskal je preteklost njegovo in dognal, da je bil nekaj časa član tatinske družbe. Latour je poizvedoval še dalje in pronašel, da je živel Veron s svojo materjo pri nekem malopridnežu, ki je fanta že od mladih nog uril v žeparstvu.
Boljše bi bilo za Latourja, če ne bi bil tako vesten v svojem preiskovanju. Toda bil je detektiv že predolgo, da bi odnehal na polovici pota. Z vso vnemo je preiskoval Veronovo preteklost, njegovo mladost. In to poizvedovanje je prineslo na dan resnico, ki ga je zadela kot strela iz jasnega neba. To, kar je izvedel o Veronu, ga je strlo in uničilo njegovo na-daljno kariero.
Toda bil je detektiv z dušo in telesomi zvesto udan svoji službi. Aretiral je Verona in ga izročil sodišču, ki ga je kmalu poslalo pod giljotino vspričo dokazov, ki jih je bil predložil Latour.
Ko je bil Veron obsojen na smrt pod giljotino, je Latour odpovedal službo in se umaknil v Normandijo, svojo rojstno pokrajino.
In samo on in njegov šef sta vedela, da je bil morilec, ki ga je Latour izročil sodišču, njegov lastni sin. . .
t..........................*
Slovenski Lovski Klub Barbertcn
j-.—— •—•—•—.—.—.—.—•—*—.——. « . .—.—.—.—.—.—.—.—.—a
(Piše tajnik) Na 4. julija se je vršila tekma štirih slovenskih lovskih klubov, spadajočih v SLZ, pri Euclid Rifle klubu na Močilni-karjevi farmi. Kakor je čita-teljem že znano, je naš klub odnesel zmago z nekaj točkami. Jaz se sicer strinjam s tem, da je zmaga na naši strani. Strinjam se pa ne s tistim klubom, ki ni pripeljal po pravilih določene kvote strelcev na strelišče. Nadalje se ne 'strinjam s predsednikom SLZ, ker ni deloval na to, da se pravil ne krši. Bilo mu je pravočasno naznanjeno, da dotični klub ne bo postavil v tekmo .več kot deset članov, čeprav je pri klubu okrog 30 članov. Po mojem mnenju bi moral biti vsak član, naj bo pri enem ali drugem klubu, pripravljen za v tekmo, če se za to zanima.
Pri našem klubu je 25 članov in smo pripravljeni postaviti v tekmo 25 strelcev in ne samo 15. Po pravilih bi se mo-
rali ravnati in to radi prerekanja med članstvom, kar se gotovo pri vsakem klubu opazi pri tekmi. Na premer: Njega je dal v tekmo, mene pa ne! Jaz ali oni bi jih gotovo več zbil itd.
Torej za prihodnjo tekmo, ki se ima vršiti pri Rainbow Hunting & Fishing klubu v nedeljo 30. avgusta, apeliram na vse klube, da dajo v tekmo po 15 članov, najmanj, da ne bo prerekanja brez potrebe.
Na zadnji seji smo sklenili, da naš klub priredi piknik v nedeljo 16. avgusta na strelišču v Rittman, O. Na programu bodo razne tekme z nagradami. — Kdor bo srečen, bo dobil lovsko puško dvocevko. Za najboljšo postrežbo v vseh ozirih bo preskrbljeno. V imenu našega lovskega kuha vljudno vabim vse prijatelje našega kluba, da nas obiščete v nedeljo 16. avgusta na strelišču v Rittman, Ohio. Z lovskim pozdravom,
Frank čič, tajnik, 56—20th St. S. W.
ma porazil Italijane v bitki pri Custozzi dne 24. maja 1866. Naši slovenski fantje so bili seveda vsi v tej bitki in kasneje so radi pripovedovali, kako so "zapodili Laha v beg." Zaeno je bila vojna na nemškem ozemlju.
70 letnica bitke pri otoku Visu
Morda ni še nikdar tako vrelo v srednji Evropi kot v letih od 1848 do 1870. Še živijo med nami očanci, ki so bili v bitkah teh let. Še imamo stare bojevnike, ki pripovedujejo o bitki pri Custozzi leta 1866. Tedaj je v Prusiji vla-lal mogočni Bismarck in razmerje med Avstrijo in Prusko je bilo napeto in vojna neizogibna. Slednjič sta Avstrija in Prusija -sklenili v Gasteinu konvencijo zaradi Schlesswig-Holsteinske. A Bismarck je že tedaj izjavil, da so z "gastein-sko konvencijo le razpoke v stavbi zamazali." Kmalu se je Prusija pritožila, da Avstrija ščuva zoper njo.. In zaradi Holsteinske, kamor so zoper konvencijo prikorakele pruske čete, je Avstrija smatrala to za prelom miru in nastala je vojna. Vsa južna Nemčija se je pridružila Avstriji, sever-nonemške države pa so pristopile k Prusiji. Tedaj Nemčija še ni bila enotna država.) Obenem pa je potegnila s Pru-sijo tudi Italija. Sedaj se je vnela vojna.
Najprej je bila vojna v Italiji na suhem. Po pruskem vojnem načinu naj bi pruske vojne čete napadle Avstrijo od severa, italijanske pa od juga. Na Dunaju naj bi se obe vojski združili in zadeli Avstrijo v -srce. A poveljnik avstrijske vojske v Italiji, nadvojvoda Albrecht, je popolno-
Kmalu pa je sledila vojna z Italijani na morju. Tedanjo avstrijsko mornarico je zlasti povzdignil cesarjev brat Maksimilijan, a Italija je razpolagala z združenim ladjevjem Sardinije in Napol j a in je poleg tega izdala v zadnjih letih še 20 milijonov frankov za na-daljne vojne priprave na morju. Zato je bilo splošno mnenje, da bodo Italijani zmagali.
Prišlo je do bitke pri otoku Visu, dne 20. julija 1866.
Otok Vis v Jadranskem morju je sto kvadratnih kilometrov velik. Ob času Rimljanov je imel otok ime Issa in je bil rimsko pristanišče. Ko so bili' Francozi v Dalmaciji,, se je na otoku Visu zasidralo angleško brodovje, ki je leta 1811 popolnoma premagalo Francoze. Pred bitko na otoku Visu iz leta 1866, je 18. julija tega leta napadlo italijansko brodovje pod poveljstvom Persa-na utrdbe na Visu. Dne 20, julija je hotel Persano izkrcati vojaštvo na otoku. A tedaj je prihrumel junaški admiral pl. Tegetthoff (ki je bil rojen 1. 1827 v Mariboru in je še do nedavnega časa stala tam njegova rojstna hiša. Študiral je v Benetkah v mornariškem kolegiju in je leta 1845 postal častnik. Po bitki pri otoku Visu je odplul v Mehiko po truplo umorjenega mehiškega cesarja Maksimilijana. L. 1871 je umrl na Dunaju. Postavili so mu več spomenikov, tako tudi v Mariboru).
Persano se je postavil Tegetthoff u v bran. Avstrijci so imeli 7, Italijani pa -12 ok-lopnic. Lesene bojne ladje Italijanov pa so bile glede na kakovost in število enake avstrijskim. Tegetthoff se je zaril v bojno vrsto laškega brodovja in jo razklenil. Vnela se je peklenska bitka. Laška glavna vojna ladja se je vnela in s strahovitimi plameni zgorela sredi morja. Tegetthoff ova ladja je naskočila troje laških oklopnic in je pri tem dve močno poškodovala, tretjo pa je potopila. Nato se je vojno brodovje obeh nasprotnic umaknilo. Italijansko je odplulo v Ancono, avstrijsko pa na otok Vis, odtod pa v Pulj. Tako je Tegetthoff f sijajno zmagal z manjšimi silami nad dosti močnejšimi Italijani.
Bitka pri Visu je znamenita tudi zato, ker so se tu prvikrat bojevale ladje oklopnice.


Če verjamete ar pa ne
Amerikanci nekatera naša imena težko izgovarjajo. Kadar moram po amerikansko spelati" moje ime, je toliko tistih "e" notri, da jih včasih, če se mi mudi, povem nekaj preveč ali pa nekaj premalo. Ampak rad bi pa slišal, kako-bi Amerikanec izgovoril ime: Matevž Predikaka.
A
Počasi bo prišlo vse na dan. Včeraj sem zvedel, kako so tri elevelandske gracije pele pod-oknico našemu Lojzetu v Gene-vi. Na počitnicah so bile pri Strojinovih, pa jih " je'lep večer navdušil, da bi šle zapet podoknico Lojzetu, ki je po-čitnikoval pri Grarncu. Pevke so vse tri izborile, sami an-geljski glasovi. Ko so izračunale, da bo Lojze že v mrvi, 'xa pa jo odrinejo proti Gramčevi farmi. Tako približno so vedele, kje je farma.
Ko prevozijo par milj, reče ena: "Tale farma je!" Dobro. Zavijejo na dvorišče, šoferka ustavi motor, ker niso rabile nič basa in iz avta se oglasi koprneča: Luna sije, kladvo bije. . .
Tri kitice so izpele in pri zadnji so se ozirale okrog, če ne bo kaka pohvala od kod pri-leleta ali vsaj prišla.
Nič, na farmi vse tiho in mirno.
"No, tile dedci pa spijo ko klade," ena pripomni. "Dekleta, dajmo še eno, pa malo bolj naglas."
In že zaplava preko genev-skih vinogradov: Ko pridem jaz k tebi ponoč. . .
Tedaj se pa prikaže v hiši luč. Našim puncam zaigrajo srčeca v sladki nadi, da bodo zdaj lepo pohvaljene za lepo petje. In res, vrata se odpro in od hiše sem se zasliši hre-ščeč glasu:
"Where in the Gods name you think you are! Get the h. . . out here!"
Jej, to je pa hud poper za požrtvovalne pevke. Kaj morda niso prav prišle? Saj res, mož se krega po angleško, ne bo našega pokolenja. Pa si ga ena upa vprašati:
"Mister, please, is'nt this Joe Gramces farm?"
"No! And it never was. — Gramces farm is the fourth farm further down! Good night!"
O, Marička, ali je bilo dekletom vroče, da so ga tako polomile. Pa še bolj vroče jim je bilo, ko so potem zvedele, da so pele podoknico farmer-ju, ki je židovskega pokolenja. O je, o jej!
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemJkem iivirniku K. May«
"Pridite za menoj!" Skočil sem na naj bližnjega konja in odhitel za tatovi.
In kar sem slutil, se je res že zgodilo.
Niže spodaj v dolini je visel eden Kurdov na vrancu, se ga krčevito oklepal z rokami in nogami, vranec pa je brcal in skakal v divjem plesu, da bi se ga iznebil. Nisem še prijezdil uo ujega, pa je že ležal na tleh. Vranec se je obrnil, priskakljal k meni in obstal.
Nemudoma sem presedel na vranca. Kurd se je pobral in zbežal. Prijel sem pištolo z;a cev, šinil mimo njega, se sklonil in ga udaril z ročajem po goli glavi, da se je zgrudil.
Brž sem spet djal pištolo za pas pa si odvil lasso. Tatova sta izginila za ovinkom.
Položil sem vrancu pest med ušesa: "Rih —!"
Šinil je kakor ptič po zraku. Koj sem dohitel drugega. "Stoj! Doli s konja!" Obrnil se je in se prestrašil. Ubogal pa ni, še hitreje je pognal konja.
že sva si bila vštric. Vrgel sem nezmotljivi jermen, zanka se je zadrgnila, ga potegnila s konja in vlekla po tleh. Zadržal sem vranca, razjahal in stopil k njemu.
Nepremično je ležal, nezavesten je bil.
Odvil sem lasso, napravil novo zanko, pustil nezavestnega Kurda, zajahal in hitel dalje.
Tudi tretjega sem kmalu do-šel. Saj je bilo dolina ozka, na desni in levi nedostopna, nikamor mi nista mogla uiti.
"Stoj!" sem mu zaklical. Ni ubogal.
Spet je zažvižgal lasso, spet se je zadrgnila zanka in povezala tatu roke, še nekaj skokov in vranec je obstal. Kurd je ležal na tleh, pa ni bil brez zavesti, posrečilo se mi je, da sem vranca hitro ustavil.
Razjahal sem, ga še tesneje povezal z lassom in postavil na noge.
"Take so torej tiste ribe, ki ste mi jih mislili loviti! Kako ti je ime?" Ni odgovoril.
"Prej pa nisi bil mutast. Govori, če hočeš, da ti prizanesem. Kako ti je ime?" Spet je molčal. "Pa dobro! Leži tu, da pri-vlečejo še tvoja tovariša!"
Sedel sem poleg njega. Tovariši so že prihajali p0 dolini, tatove so vlekli s seboj.
Komaj nekaj minut je minulo, pa smo bili spet vsi skupaj, spet smo imeli svoje konje, pa še tatove povrh. Najimenitnejšo pa je pogodil dobri Alio. Med tem ko smo se pehali za ubegli-mi tatovi, je pobral postrvi v svojo odejo in jih prinesel za nami.
Koj smo izkopali plitvo jamo, zakurili in spekli ribe na raž-nju, seve brez masti in začimbe. Pa za nas so bile prijetna sprememba v našim enoličnem jedilnem listu.
Tudi David Lindsay je spet našel svojo dobro voljo. Tem slabše volje pa so bili ujeti Kur-di. Kratko je bilo njihovo veselje, kratek njihov sprehod. Molčali so, še pogledati nas niso upali.
Pojedli smo ribe pa se lotili ujetih tatov.
"Zakaj ste nam ukradli konje?"
"Ker jih nujno potrebujemo. Begunci smo."
Tak izgovor je bil seve uva-ževanja vreden, posebej še, ker velja pri Kurdih konjska tatvina za junaštvo.
"Mlad si še. Se živijo tvoji stai'ši"
"Da. Tudi tovariša imata še starše. Tale tukaj je celo oženj en in ima otroke."
"Zakaj ne govorita?" "Gospod, sramujeta se." "Ti pa ne?"
"Eden vendar mora odgovarjati."
"Nimaš podobe, da bi bil slab človek. Smilite se mi, poskusil bom, ali bo mogoče izprositi za vas milosti pri tovariših."
Pa to pot sem s svojo pri-zanesljivostjo propadel. Zaman sem prosil. Vsi, tudi Ha-lef in Anglež so zahtevali kazen. Lindsay je predlagal ba-tinanje, pa je svoj predlog umaknil, ko sem mu razložil, da je taka kazen sramotna za nas, pa tudi za Kurde.
"Torej jih ne bomo batinali," je pravil. "Well, pa jim po-smodimo brke!"
Njegovemu predlogu sem se moral smejati. Prevedel sem ga tovarišem, vsem je ugajal.
Zvezali smo tatove in v nekaj minutah je bila operacija izvršena. Le še ožgane kocine so jim štrlele pod nosom in na bradi.
Izpustili smo jih. Niso se branili. Niso zinili besedice. Pa ko so nas zapuščali, sem se ustrašil pogledov, s katerimi so se poslavljali od nas.
Dobro smo se počili pa se odpravili.
Pred odhodom je stopil Mohammed Emin k meni in me vprašal:
"Emir, ali mi boš storil uslugo?" "Kako?"
"Posodil bi ti za danes vranca."
Res, navihan je bil šejh Mohammed! Izmislil si je zvit izgovor, "posodil" bi mi vranca za en dan, pozneje morebiti že za dva dni in za več! Tako je mislil spet spraviti vranca v mojo posest. Računal je z mojim mehkim srcem in z mojo popustljivostjo. Pa računal je slabo.
"Ne potrebujem vranca," — sem suho dejal.
"Pa vsak trenutek utegnemo naleteti na priliko, da ga boš spet potreboval! Prav kakor sedaj le! Allah vedi, v kake prilike bomo še prišli."
"Ce ga bom potreboval, te bom že prosil zanj."
"Pa se utegne zgoditi, da ne bo časa, effendi. Sam si dejal, da utegnemo doživeti položaje, ko se bo treba naglo odločiti in ko od trenutka zavisi življenje! In pa, saj nikogar drugega noče nositi! Jezdi ga ti, effendi, samo tebe še nosi."
"Dobro, jezdil ga bom, pa s pogojem, da ostane tvoja last." "Moja last bo." Nisem hotel biti nesprav-ljiv in oduren. Preveč bi bil žalil starca, ki je že gotovo bridko obžaloval svoje nepremišljene besede. Vzel sem torej vranca, pa le na posodo in sem trdno sklenil, da ga ne vzamem nikdar več v dar.
Kdo bi slutil, da bo prišlo čisto druaače?
Padel je v boju Pot nas je peljala dalje proti jugu. Gorovje Zagros se je dvigalo na naši levici. Pozneje smo dolino zapustili in jezdili po zelenih gorskih planotah. Proti večeru smo se bližali visoki, samotni skalnati steni. Pod njo smo se namenili prenočiti, da bi bili varni pred vetrom.
Jezdil sem na čelu, zavil krog skale — in malo da nisem po-jahal mlado kurdijsko ženo. Otroka je nosila v naročju in pravkar je mislila tudi zaviti krog skale. Zelo se me je prestrašila.
Ob robu goščave je stalo veliko kamenito poslopje. Za-sodil sem po njegovi zunanjosti, da gotovo ni last navadnega Kurda.
(Dalje prihodnjič)
Kako kuje življenje
Pomoč o pravem času
". . . Danes smo podpisali papirje. Ta kupčija naju bo zopet postavila na noge in sedaj bova lahko govorila o tisti hišici na deželi. Kako je sinko? No, zdaj mu bom lahko kupil ponija. Domov bom prišel jutri večer ob šestih z vlakom. Pridita s sinkotom na postajo. Tvoj ljubeči soprog Frank."
Frank Lathrop je zganil gornje pismo, ga vtaknil v za-lepko, na katero je napisal naslov svoje žene. Potem je brskal v denarnici za znamko, ko zasliši trkanje na vrata. — Gre proti vratom in jih odpre. Na hodniku je stalo rde-čelaso dekle s pisanim zvezkom v roki.
"Ali ste vi trkali?" vpraša Frank.
Rdečelaska se je ljubko nasmehnila. "Hišnico v tem hotelu nadomestil jem. Dekla, ki je uredila vašo posteljo, je povedala, da je žimnica raztrgana. Ali dovolite, da pogledam?"
"O, seveda," odgovori gost in se umakne od vrat.
Rdečelaska je stopila k postelji in odgrnila rjuhe. Potem se pa začudi: "Mora biti kaka pomota, ker žimnica je čisto dobra," je pojasnjevala. "Ali pa nisem prišla v pravo sobo. Morda mi dekla ni dala prave številke od sobe. Oprostite, da sem vas nadlegovala."
"Nič hudega," hiti zatrjevati Frank Lathrop vljudno.
"Takoj ji bom naročila, naj pride in spravi posteljo v red," se še nekaj opravičuje hišnica, ko že drži roko na kljuki vrat: "Je že dobro, hvala lepa," zamrmra gost in se zopet obrne proti mizi.
Slišal je, kako so se vrata zaprla. Ozrl se je preko rame in ostrmel. Dekle je še vedno stalo tam. Res je vrata zaprla, toda ni šla ven. In ko Frank strmi vanjo, dekle prime za svojo bluzo z obema rokama, si jo spredaj pretrga, nakar si seže z rokama v lase, si jih razmrši, da so lasniki kar leteli z glave.
"Kaj pa to pomeni?" začudeno vpraša gost.
V istem hipu se zasliši trka nje na vrata. Dekle skoči pre ko sobe in se vsede na posteljo Vrata se odpro in rdečelaski na postelji zavpije: ; "Oh, moj mož je!"
Frank Lathrop je stal ka ' kor okamenel in strmel v tr 1 možake, ki so stopili v sobe Prvi ie bil majhen možiček
lisičjih oči, ki se je zadri nad dekletom:
T'ako! Torej sem te vjel! Torej s temle človekom imaš sestanke! No, sodnik bo imel zdaj besedo!"
Frank Lathrop je prišel k sapi in vzkliknil: "Aha, torej je raket! Stara igra, kaj ne?"
Obrnil se je k tretjemu možaku, rekoč: "Vi se mi zdite nekako pošteni. Ne vem, ali ste v zvezi s temi sleparji ali ne. Prisegam pa vam, da tega dekleta še nikdar prej nisem videl."
"Aha, še nikdar je niste videli," se zopet oglasi mali mož. To se bo že videlo, ko bom povedal pred sodnikom, da sva šla za vami do hotela s tem možem (pokazal je na drugega moškega). Iz parka sta šla ž njo skupaj in pred vrati sta se ločila. Vi ste šli v hotel pri glavnih vratih, ona pa pri stranskih. Potem sva šla po hotelskega detektiva in vsi trije smo vas zasačili."
"Res, nekam slabo izgleda za vas," je pritrdil možak, ki je bil predstavljen za detektiva.
Lathrop je obupno zrl na tujce. Dekle je ihtelo na postelji.
"Torej imaš tegale rajši kot mene," ji je oponesel možiček. "No, kar imej ga!"
Potem se je obrnil do Lath-ropa: "Upam pa, da boste toliko pošteni da jo boste poročili, potem ko jo boste vlekli skozi blato po sodni j ah."
Lathrop je prebledel, stisnil pesti in stopil tik pred moža: "Vrag te vzemi, baraba! Prav dobro ti je znano, da sem že poročen. Zato si me pa tudi izbral za svojo žrtev. Še eno besedo zini, pa. . ."
Tedaj je pristopil hišni detektiv. "Le nobenega javnega škandala ne tukaj. Stvar je že itak slaba za hotel. Slabo ime bo dobil. Držali bomo to tajno kolikor mogoče. Ce pa boste postali nasilni, vas bom uklenil."
Lathrop je uvidel, da je v pasti. Dobro se je zavedal tega. Pomislil je na svojo .ceno, |ki je ne bo mogel prepričati, da je pri vsej stvari samo žr-jtev raketirjev. Obupno je vil roke in resignirano rekel:
"AH right,, premagan sem Koliko zahtevate?"
Pri teh besedah so vsi posta li pozorni in lokavi pogledi s< ga precenjevali.
"Jaz zahtevam ločitev za jkona," je rekel mal imož. -"'Seve, to bo stalo dosti denar
ja. Nič več kot prav, da plačate te stroške vi. Zdaj je samo vprašanje, ali naj tožim za razporoko tukaj, ali naj se peljemo v Reno. V zadnjem slučaju bi vaše ime ne prišlo v časopise. Ampak stroški bodo večji."
Lathrop se je s težavo premagoval. "To je čisto navaden rop! In menda moram vse požreti in plačati. Stvar v javnost ne sme priti, da o tem ne izve moja žena." Globoko je požrl slino in segel po čekovni knjigi. "Koliko?"
Možak z lisičjimi očmi se je obliznil.
"Well, ne maram vas pritisniti ob zid. Mislim, da bo 5,000.00 dovolj za vse stroške."
Lathrop je vzrojil: "Naj me vrag vzame, če bom to po-trpel! Bomo šli pa na sodišče in se tam udarili."
"Dobro," je rekel možiček, "in časopisje bo pisalo z debelimi Črkami. Prepričan sem, da mi bo porota prisodila najmanj $25,000, ker ste mi zapeljali ženo. Priče so tukaj. Hišni detektiv bo pričal, v kakšnem stanju smo vaju zasačili. Premislite si dobro, Mr. Lathrop."
Frank Lathrop je bil uničen. "Dobro, naj bo $5,000. Ali boste vzeli Ček?"
Mož je prikimal. Lathrop se je vsedel k mizi in naglo pisal na ček. Potem je vstal in pokazal na ček na mizi: — "Tamle je ček. Toda zapomnite si, da vas bom za to nekoč še pošteno premlatil."
Mož z lisičjimi očmi se je prihuljeno splazil k mizi in zgrabil ček, rekoč:
"Tako je! Zdaj mislim, da je vse poravnano." "Težko, da je!" Nov glas je izrekel te besede sem od vrat. Prisotni so se obrnili in strmeli v vrata. Tam so stali J;rije možje. Prvi je odgrnil suknjo in pokazal na lesketajoči znak od policije. Za njim sta stala dva krepka možaka.
"Dovolite, da se vam predstavim," je rekel došlec smehljajoče, — "Jaz sem detektiv Graydon. Dovolite, Mr. Lathrop, da spravim ček, da bo za pričo tem raketirjem, katere vse dobro poznam. Policijski voz bo skoro tukaj in in odpeljal te-le ptičke."
Frank Lathrop je strmel v
detektiva.
"Zelo mi je neljubo, da ste bili nekaj časa v taki zadregi. Toda moral sem dopustiti ,da so šli raketirji s svojo vlogo do konca, ker drugače ne bi imel dokazov proti njim. Počakati sem moral toliko časa, da so vzeli vaš ček."
"Toda jaz vse stvari ne raz-
umem," je rekel Lathrop.
"Je čisto enostavna," pojasnjuje detektiv. "Bil sem baš pri hotelskem detektivu, ko sem dobil namig. In hišni detektiv je oni možak, ki je prišel z menoj, ne oni,' ki se vam je prej predstavil za takega. Tisti je v zvezi s temi raketirji. Vedno delajo skupaj."
"Toda kako ste izvohali vso stvar?"
"Prav lahko! Nočna tele-fonistka v hotelu je slišala razgovor med tole rdečelasko in tem možičkom, ki pravi, da je njen mož. Ko je telefonirala, je telefonistko ozmerjala, ker jo je prepočasi zvezala z zahtevano številko. To je telefonistko tako razjezilo, da je iz same jeze poslušala razgovor, ki ga sicer ne sme. In rdečelaska je povedala, da bo v tej sobi natančno ob 5:30 in naj bo v tem času tudi on pri vratih s pričami. Vas je telefonistka poznala, Mr. Lathrop, ker ste vedno tako vljudni. Takoj je vedela, kaj raketirji nameravajo z vami. Sla je k manager) u, in ta je poklical mene. Tako imamo zdaj ptičke v pasti, iz katere se ne bodo tako poceni izmuznili."
"Torej tako delajo," je bilo vse, kar je mogel reči Lathrop, ki se je globoko oddahnil, ko je ostal sam v sobi. — Vzel je v roke pismo, ki ga je pisal svoji ženi in ga lahkega srca vrgel v hotelski pošt ni nabiralnik.
-o--
Tigrinja bo najvrž imela mladiče z levom
Massapequa, N. Y., 11. avgusta. Frank Buck, znani lovec na divje zveri, je včeraj povedal, da bo imela njegova tigrinja v nekaj tednih "porod," kot posledica spojitve z njegovim afriškim levom. Fr. Bučka je vzelo deset mesecev, da je pripravil živali, da sta se spoprijaznili, in če se "porod" izvrši, tedaj bo to šele drugi znani slučaj na svetu. Nekoč je neka levin j a v Indiji, ki je bila spar j ena s tigrom, imela mladiča, katerega je maharadža iz Pattale podaril Londonu, toda je zver kmalu poginila.
-o-
Ogenj uničil državno blaznico v Iowi
Mount Pleasant, 11. avgusta. V obednici tukajšnje državne blaznice je včeraj nastal ogenj, ki se je tako hitro razširil, da ga niso mogli ognjegasci iz petih bližnjih mest kontrolirati. Nad en tisoč blaznežev so pravočasno rešili iz poslopja. Pet vlakov Burlington železnice je dospelo v mesto, da so prepeljali nesrečnike v druge državne zavode. Poslopje je popolnoma pogorelo.
"7?	' V i	7 MAC, T TOLD YOU AT )
j ( CAM I GET A CONE AMDJ | ^ X-A^ LEAST FIFTY TIMES- J
i VCMA^rr?	i
tO O (,	IflSO ------ - ^
WELL,YA CAN'T \ VES,I1L	GOOPV-rLL HAVE )
• SAY X DIDN'T GIVE YOU	A CQNE 0N MY A	' V ^ |
TRV. YA GOTTA / CREDIT CREDIT. J^7	° "
6IVE ME /VFOR^^	^^^^^^^^^
Prijeten card party
Cleveland (Newburg), O. Na zadnji seji podružnice št. 15 SžZ je blio sklenjeno, da priredimo po seji 12. avgusta (danes zvečer) card party v SND na 80. cesti, čisti preostanek se bo porabil za nakup oblek dri teamu naše podružnice. Pridite v velikem številu, drage članice, in pripeljite tudi svoje domače in prijatelje. Vabimo tudi naše sosedne podružnice, da nas po-setijo. Radevolje vam bomo povrnile ob enaki priliki. Vstopnina za igranje bo 25c. Deležni boste tudi prigrizka. Najboljši igralci bodo pa prejeli lepe nagrade. Vsak, ki ga veseli ples, se bo lahko zasukal. Za suha grla in prazne želodce bo vsega dovolj na razpolago.
Sploh vabimo vse cenjeno občinstvo, da nas posetite danes večer.
Ker je danes tudi naša redna mesečna seja, se naznanja članicam, da se bo pobiral asesment že ob šestih zvečer. Seja se prične pa ob 6:30 in card party se prične ob osmih. Vzemite to na znanje, drage članice.
Naj mi bo dovoljeno, da se ob tej priliki zahvalim v imenu podružnice Mr. John Sušniku za podarjene vstopnice za ta card party. Mr. Sušnik je prodajalec pri Kremzar Furniture Co. in če bo katera potrebovala električno ledenico ali kaj drugega, naj se obrne do Mr. John Sušnika.
Pozdrav vsem članicam SŽZ po širni Ameriki, kakor tudi vsem čitateljem Ameriške Domovine.
Pauline Zupančič.
Narodni dohodki znašajo 63 bilijonov
New York, 11. avgusta. — Dohodki vsega ameriškega naroda bodo znašali letos najmanj 63 tisoč milijonov dolarjev. To so najvišji narodni dohodki od leta 1930. V ameriških tovarnah se je proizvedlo v prvih šestih mesecih letošnjega leta za skoro $20,-000,000,000 vredno blaga. Letošnji skupni dohodki bodo za osem tisoč milijonov dolarjev višji kot so bili lansko leto. -o-
Angleški kralj Edvard v Dalmaciji
Šibenik, Dalmacija, 11. avgusta. Angleški kralj Echvard VIII se je včeraj vkrcal na jahto Nahlin in bo en mesec kri žari 1 po Jadranskem morju, deloma pa bival na raznih dalmatinskih otokih. Včeraj ga je pozdravljalo tisoče oseb, med njimi mnogo ameriških državljanov, ko se je podal na svojo jahto.
MALI OGLASI
V Carey, Ohio!
Naznanjam, da imam še nekaj sedežev na truku, 's katerim odpeljem v soboto na božjo pot v Carey, Ohio. Priglasite se vsaj do petka, da ne bo prepozno. John Oblak, 1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730.
Stanovanje
se išče v Cellinwoodu ali v Not-tinghamu, štiri sobe, za dva človeka brez otrok. Kdor ima kaj naj naznani vurad u tega lista.
(191)
DNEVNE VESTI
Delavci napadajo rekord Landona
Naprodaj je
grocerija in mesnica v sredini slovenske naselbine v Collinwoo-du. Velik promet in gosto naseljena okolica. Naslov se pozve v Uradu tega lista.	(191)
Stanovanje
se cdda v najem, štiri sobe in kopališče. Vprašajte na 1095 Addison Rd.	(191)
Peč naprodaj
za kuhinjo. Peč je na plin. Proda se po nizki ceni. Peč je v dobrem stanju. Vprašajte po 5. uri popoldne na 1100 E. 64th St.	(190)
' Poceni hiša
Proda se hiša , na Kewanee Ave., 6 sob, 3 zgorej, 3 spodaj; 7 let - stara, v dobrem stanju, ceha je $4,000, takoj S1.0'"V ostalo lo $30 na mesec, samo 5% obresti. Več se poizve pri F. J. Turk, 836 E. 185th St. telefon KEnmore 0153-W.	(x)
Des Moines, Iowa, 11. avgusta. J. C. Lewis, predsednik Iowa Federation of Labor, je danes napadel delavski rekord republikanskega kandidata za predsednika Landona. Lewis je govoril na državni konvenciji delavske zveze. Dejal je, da gov. Landon dovoli, da prihaja delo jetnikov na javni trg in da je rad klical narodno gardo v službo, kadar se je kje pojavil kak štrajk. Nujno je priporočal, da vsi delavci volijo za predsednika Roosevelta.
Jack London
ROMAN TREH SRC
Svečenik si je ogledal Torresa od vseh strani in naenkrat je zamolklo vzkliknil. — Naglo se je obrnil in prižgal ogenj na oltarju. Toda plamen se je dvignil in zopet ugasnil.
—	Božanstveno sonce se jezi, — je ponovil svečenik in Izgubljene duše so se začele trkati na prsa, stokati in tarnati. — Sonce noče žrtev, ker je pogasilo ogenj na oltarju. Čakajo nas čudne reči. Tu je globoka tajnost, ki jo smem poznati samo jaz. Tujcev ne bomo sežigali na oltarju — takoj. Počakati moram, da se mi razodene volja božanstve-nega sonca.
Zamahnil je z roko v znak, naj se pleme vrne v svoje koče. Prekinil je obred in odredil, naj odvedejo ujetnike v Veliki dom.
•— Ničesar ne razumem, — je zašepetal Francis Leonciji na uho. — Upam pa, da nam dajo vsaj jesti.
-— Poglejte no onole deklico, kako je lepa, —■ je dejala Le-oncie in pokazala Francisu dekletce, ki se je po svojem inteligentnem obrazu razlikovalo od drugih Izgubljenih duš.
—	Torres jo je že opazil, — je zašepetal Francis. — Videl sem, kako ji je migal. Tudi on
Ameriška bojna mornarica na letnih manevrih .pri Havajskem otočju. V ospredju je bojna laclja U. S. S. Arizona.
mmmmsmmmnmmsmmmmm»»nmmmn»m»n«mmmmm»nmmm
16. avgusta običajni 5c piknik
SLOVENSKIH GROCERISTOV IN MESARJEV V COLLINWOODU
Zahtevajte brezplačne listke, ki vas opravičujejo do nad 100(1 izdanih nagrad. Pazite na petkov oglas.
AVGUSTOVA RAZPRODAJA
PO MERI NAREJENIH
kožuhovinastih
SUKENJ
Balincarska tekma
se vrši v soboto popoldne ob dveh. Dve na gradi. Se priporočamo balincarjem in o§ta lemu občinstvu za obilen poset.
JOHN TOMAŽiČ
16000 Waterloo Rd,
Gotovo je, da se bodo cene kožu-hovini letošnjo jesen dvignile. Ako kupite suknjo sedaj, si jo lahko
»omislite t,a k' o kot ste si jo vedno želeli za
u i,	Virginia Urba.s-
\\ /	Winger, s kate-
/I *	se lahko pogo-
yU	vorite v svojem
•	domačem jeziku.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Goboko potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijate ljcm in znancem prežalostno vest, da je zia vedno v Bogu na spala preljubljena soproga in mati
MARY KUCHAR
ROJENA OCVIREK
po sedem letni bolezni in previdena s svetimi zakramenti je preminula dne 9..julija 1936. K večnemu počitku smo jo položili dne 13. julija 1936 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so nam pomagali na en način ali drugi v bolezni in v času prevelike žalosti ter nam bili v tolažbo. Ravno tako vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki r:o se udeležili pogreba.
Obenem tudi lepa hvala članicam Slovenske Ženske Zveze št. 25 in društvu Vodnikov Venec št. 147 SNPJ za lepo udeležbo pri pogrebu.
Prisrčna hvala Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente in Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Prisrčna hvala vsem. ki so položili krasne vence na krsto pokojne, vsem, ki so darovali za svete maše in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu.
Iskrena hvala pogrebniku Frank Zakrajšku za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Tebi, preljubljena soproga in mati, pa globoko potrti nad Tvojo bridko iagnbo želimo, da počivaš v miru v zasluženem pokoju in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. ,
Žalujoči ostali:
Andrew Kuchar, soprog;
Josephine, hči;	Andrew, sin.
V stari domovini zapušča žalujočo mater, eno sestro in dva brata. Cleve'and, Ohio, 11. avgusta 1936.
Regal Furs
MANUFACTURING FURRIERS Tovarna in, izložba na istem naslovu
1935 Euclid Avenue
Z. nadstropje, soba 200
Cleveland, Ohio
Notranjost ameriške jeklarne, kjer si tudi naši s krvavimi žulji služijo svoj kruh.
Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
Iz življenja
za življenje
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena flJO ftfl in stane samo:	yb>iU%
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland> O
Cena $1.00 s poštnino vred. • Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
V South Dakoti, kjer je suša silno prizadela farmarje, je priskočila na pomoč vlada in dala farmerjem delo pri WPA, da se bodo vsaj preživeli. Na sliki vidite farmerje pri delu.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978_
Ig.
k tem kolom, nakar so jim začele Izgubljene duše metati pod noge suhljad. Nametale so jim suhih vej do kolen.
—	Zdaj pa le pogum —- pokažite, da se pretaka po vaših žilah vroča španska kri! — je dejal Francis Torresu hoteč ga poučiti in razžaliti. — Vi 'ste Da Vas-co in konec besedi. Stoletja so minula, od kar ste zapustili zemljo. uT v tej dolini ste živeli in poveljevali ^radedom teh izrod-kov.
—	Umreti morate! — se je oglasil veliki svečenik in Izgubljene duše so prikimale. — že štiristo let živi naše pleme v tej dolini in še noben tujec se ni vrnil iz nje. Vsakega smo ubili. Vas nismo ubili — in glejte, kako se je božanstveno solnce razjezilo: naš sveti ogenj je ugasnil.
Pri teh besedah so Izgubljene duše zastokale in zatulile ter se začele trkati na prsa.
—	Zato pa, da potolažimo jezo božanstvenega solnca, morate takoj umreti.
—	Drži jezik za zobmi in čuvajte se vsi, ki nam segate po življenju, — je zakričal Torres, ki sta mu Francis in Leoncie po vrsti šepetala Da Vascovo vlogo. — Jaz sem — Da Vasco. Pravkar sem se spustil s sonca na zemljo.
Prikimal je z glavo, češ, le poglejte, kako- visoko je moje kraljestvo. Z roko ni mogel kazati na svojo domovino, ker je bil privezan k mramornatem kipu.
—	Jaz sem pravi De Vasco. Vaše pradede sem pripeljal v to dolino pred štiristo leti in pustil sem vas tu, da počakate na moj povratek.
Svečenik sonca je očividno kolebal.
—	No, kaj praviš, svečenik, odgovori vendar božanstvenemu Da Vascu! — je zaklical Francis osorno.
—	Kako naj vem, da je res božanstven ? — je ugovarja svečenik. — Mai' hiti nisem tudi jaz podoben? A jaz kljub temu nisem božanstven. Mar sem jaz Da Vasco? Kaj mislite, da Da Vasco ne more biti ta hip na solncu? Vem namreč, da me je rodila ženska pred oseminosem-desetimi leti in da nisem Da Vasco.
—	To ni odgovor, ki si ga dolžan dati Da Vascu! je zakričal Francis ter se ponižno poklonil Torresu ter mu zašepetal po angleško: vieč poguma in dostojan-stvenosti, vrag vas vzemi, več dcstojanstvenosti pokažite!
Svečenik je nekaj časa kolebal, nakar se je obrnil k Torresu, rekoč:
—	Jaz sem zvest služabnik sonca. Ni mi lahko prekršiti svečano zaobljubo. Če si res bo-žanstveni Da Vasco, mi odgovori na vprašanje.
Torres je nagnil glavo in prikimal tako dostojanstveno, da bi člcvek res mislil, da je neko nadnaravno bitje, ne pa lopov in hinavec.
—	Ali ljubiš zlato?
—	če ljubim zlato, vprašuješ?
— je vzkliknil Torres. — Saj sem vendar teliki vladar sonca, a sonce je narejeno iz zlata. — Zlato? Zame pomeni zlato toliko, kolikor blato pod nogami ali syake, iz katerih so narejene1 vaše ogromne gore.
—	Bravo! — je zašepetala Leoncie.
—	če je tako, o božanskem Da Vasco, — je dejal svečenik sonca ponižno, dasi ni mogel skriti zmagoslavne nade v svojem glasu, — potem boš lahko prestal starodavno in običajno preizkušnjo. Damo ti piti raztopljenega zlata, in če boš mogel potem še reči, da si Da Vasco, se ti poklonimo in priznamo, da si nadnaravno bitje. Deležen boš vseh časti. V našo dolino so prihajali včasih sovražni tujci, ki so vedno hrepeneli po zlatu, ko smo pa potolažili njihovo žejo, niso hoteli več zlata, zakaj bili so mrtvi.
Izgubljene duše so ga začudeno gledale, tujci so se spogledali, sluteč, kaj to pomeni, svečenik je pa posegel v usnjeno vrečo in začel metati v lončeno posodo cele pesti zlata. Ujetnike so privezali tako blizu trinožni-ka, da so lahko natančno videli, kako se je zlato topilo in napolnilo posodo z zlato tekočino.
Mlada deklica, ki je morala biti med izgubljenimi dušami v posebnih časteh, se je približala svečeniku sonca in izpregovo-rila tako glasno, da so jo vsi slišali : — To je Da Vasco, kapitan Da Vasco, božanstveni kapitan Da Vasco, ki je pred mnogimi, mnogimi leti pripeljal v to dolino naše pradede.
Svečenik je namršil obrvi, da bi deklica umolknila. Toda ona se ni dala motiti. Ponavljala je svoje besede, ter kazala zdaj na kip, zdaj zopet na Torresa. In svečenik je slutil, da se mu žrtve izmuznejo iz rok. Tisti hip je preklinjal v duši grešno ljubezen in Ijubavno razmerje z
i žensko, ki mu je zapustila to dekico.
—	Molči! — je zapovedal dokaj osorno. — To so stvari, o katerih ti nimaš pojma, če je on res kapitan Da Vasco, lahko pije raztopljeno zlato, pa se mu ne bo nič zgodilo.
Po teh besedah je nalil svečenik raztopljenega zlata v svinčeni vrč. Na njegovo povelje je nekaj mladeničev odložilo svoja kopja in se je približalo Leonciji z očividnim namenom da ji odprejo usta.
—	Stoj, svečenik! — je zakričal Francis na vso moč. — Ona ni Da Vasco, pa tudi z božanstvom nima nič opraviti. — Preizkusi raztopljeno' zlato na Da Vascu.
Torres ga je srdito pogledal.
—	Le pogum in držite se dostojanstveno! — mu je dejal Francis po angleško. Odklonite preizkušnjo. Nagnite se, kakor da hočete piti, pri tem jim pa pokažite notranjost čelade.
—	Nočem piti! — je zakričal Torres v nepopisni grozi, ko se je obrnil svečenik k njemu.
—	Moraš piti! če si res Da Vasco, božanstveni kapitan Da Vasco, boš pil in mi se prepričamo, da si Da Vasco. Poklonimo se ti kakor božanstvu.
Torres je proseče pogledal Francisa.
Tudi svečenik je opazil ta pogled.
—	Vse kaže, da boste morali piti raztopljeno zlato, — je dejal Franci's. —Naj se zgodi, kakor je zapisano v knjigi usode. Storite to dami na ljubo in umrite junaške smrti.
Ves prestrašen in obupan je Torres napel vse sile in potegnil eno roko iz zanke. Naglo je snel z glave čelado in jo obrnil tako, da bi mogel svečenik videti napis na notranji strani.
—	Le poglej, kaj je napisano v čeladi, — je dejal samozavestno.
Svečenika je napis "Da Vasco" tako presenetil, da mu je padel vrč iz roke. Raztopljeno zlato se je razlilo in požgalo je travo. Eden izmed vojščakov je zatulil in odskočil, ker mu je padlo nekaj kapljic raztopljenega zlata na nogo.
Toda svečenik sonca si je kmalu opomogel. Zgrabil ie vrč in že je hotel zažgati suhljad, ki je bila nakopičena okrog treh
žrtev, ko je preprečila njegov zlobni namen deklica.
— Božanstveno sonce noče, da bi veliki kapitan izpil njegov napoj, — je dejala deklica. — Božanstveno §once je razlilo zlato po tleh.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Kadar obiščete jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti v gostilni "Ljubljana."
i ni na jasnem, kaj se tu goli, vendar pa noče zamuditi igodne prilike," da se seznani lepo dekico. Paziti moramo tanj, zakaj mož je velik hina-ec in naju lahko vsak čas iz-la, če mu bo kazalo, da si re-i na ta način življenje.
Ko so jih privedli v Veliki lom, so jim kmalu dali jesti. J glinastih lončkih so jim pri-lesli čiste studenčnice in ne-:ako kašo iz mesa in sadja. Joleg,tega so dobili vroče blin-:e iz zmlete koruze, podobne panskim tortillam.
Ko je ženska, ki jim je pri-lesla jedila, odšla, je ostala >ri njih samo deklica. Torres ?e ji je začel zopet dobrikati, oda ona se ni zmenila zanj. Nepremično je gledala Leonic-o, ki ji je bila očividno zelo ršeč. .
—	Najbrž bo tole gospodinja, — je dejal Francis. — /este, prav kakor deklice v sa-nojskih vaseh, ki morajo krat-cočasiti vse tujce in goste. Iz-jero jih veliki svečeniki zato, ter so lepe in inteligentne. Pri «5eh obredih in ceremonijah igrajo glavno vlogo. In ta leklica je zelo podobna onim v samojskih vaseh •— dasi je še nekoliko premlada.
Deklica se je približala Leon-;ii in dasi jo je prekrasna tujka očarala, se ji vendar ni poznalo, da bj jo imela rada.
—	Povej mi, — je dejala deklica v čudnem starošpanskem narečju svojega plemena, — ali je ta-le mož res kapitan Da Vasco, ki se je spustil na zemljo iz Svojega solncnega doma.
Torres je povesil oči, potem se je prijazno nasmehnil, poklonil in izjavil:
—	Da, jaz sem Da Vascovega rodu.
—	Ne. Da Vascovega rodu, temveč sam Da Vasco — ga je opozorila Leoncie po angleško češ, naj pazi na svoje besede.
—	Imenitna ideja, — kar sprejmite to vlogo, — je dejal Francis po angleško, da bi ga deklica ne razumela. — To nas lahko reši iz pasti. Njihov svečenik mi nič kaj ne ugaja. Računati pa moramo s tem, da je neomejen gospodar in vrhovni poveljnik Izgubljenih duš.
—	Da, naposled sem se vendarle vrnil s solnca na zemljo, — je dejal Torres deklici. Začel je takoj igrati vlogo Da Va'sca.
Dolgo ga je gledala. Iz njenih oči so odsevali najprej pomisleki, potem nada in naposled vera. Nato se mu je spoštljivo poklonila, pogledala mimogrede Francisca in se zopet obrnila k Leoncii. Nasmehnila se ji je tako prijazno, da se je takoj videlo, da jo ima rada.
—	Nisem vedela, da je bog ustvaril tako krasne ženske, kakor si ti, —- je dejala deklica in se počasi obrnila k vratom. Ustavila se je na pragu in pripomnila: Tista, ki sanja, je sicer prekrasna, vendar se pa nekam čudno razlikuje od tebe.
Komaj je pa deklica odšla, se je pojavil na pragu veliki svečenik v spremstvu mladeničev, ki so prišli menda z namenom pospraviti posodo in ostanke jedi. In res so začeli eni pospravljati posodo, dočim so planili drugi na svečenikovo povelje na tujce ter jim zvezali na hrbtu roke. Odvedli so jih k oltarju božanstvenega solnca, kjer so bile zbrane vse Izgubljene duše.
Tu so opazili nekaj novega. Pri oltarja je stala na trinožni-ku posoda, zraven so bili zabiti v zemljo trije koli. Francisca, Torresa in Leoncio so privezali