(Večerno iKdnnjo.) 145 številka. V Trstu, v torek dne 4. decembra 1804. J Tečaj XIX. »EDINOST11 uliaja po trikrat na tednu * iestili is-(1 mjih ob torkih, AatPtklh 'n •®S»®eaaI». /jutranje izdiinja izhaja ob ti. uri zjutraj, »eči-rno pa ob 7. ■ri večer. - Obojno izdanja stane : >a jedan bimm . f. —,W>, iiven iTsttij. f. 1.40 i» tn mmi, . , a.rtii , _ sa pol leta ... 6,- . I "„ niza TN UtO . . . 10.— . . , J« _ Na naroiba brez priložene naročnine na jemlje otir. Posamična številka ne dobivnjo t pro-dajalnicah tobaka v lr*tn po fl ntč., V Gorici po S nvč. Sobotno večerne iedanje v lrntu » nč., v Goriei 4 dč. EDINOST Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. Oi(la»i le račune po tarifu f petitu, /t nasluVf * (luliflinii črkami «<■ plačuje prostor. kolikor i avit lnih »rutic. 1'otUn« otmrtn ca in jevnetabrale, ilt-naii ostati itil. •• -aćitnajn po p<»g«iibi. Vii fr»r. korana ** ■« ()ir«j jRiai*. Rokopisi ta rie Trajaj*. Naročnino, reklamacijo in oglate sprejem uftravniitro ulica Moliae pie-••1« kit. 3, 11. »ad.t. Odprto reklamacija •o proita poštnine. , r »Mnfti Jt mm / 1 jRašim naročnikom! Bližamo se koncu leta in mnogo čestitih »ažih naročnikov je na dolga z naročnino ne le za zadnje četrtletje, nego tudi za, več časa, d A ceK> za vse leto. Naročniki so jedina naša zaalomba ter je odvisen obstoj in napredek našega lista od rednega plačevanja naročnine. Prosimo torej vse nase čestite naročnike, ki niso še plačali naročnine do konca leta, naj to prej ko mogoče, a najkasneje do 15. t. m. »tort, ker nam Je do takrat urediti svoje račune s tiskarno. Zajedno izrekamo nado, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti tudi v bodočem letu ter da nam pridobi obilo novih naročnikov, da nam bode možno razširiti naš list z novim letom v dnevnik. Uredništvo. Upravnlitvo. Proć s polovičarstvom! Zabeleživši najnovejši vepeh italijansko« radikala« gospdde — odpoved av. miaijona v cerkvi pri a?. Antonu novem — vaklika vče-rajšnji aL'Indipendente* :In potem go • v o r e, da kričanje nič ne pomagal Ta vaklik „Indipendentijev" nam daje mnogo misliti, kajti: kakor je na videz ciničen in abaurden, vendar tili v njem mnogo rcs-nioe. Is tega vsklika nam aicer odsevajo vea cinizem, vea bresčutnost in oebrsdana gospo-doželjnsst naaprotne nam laike gospode : mi kričiao in a krikom smagujemo l — to je sačetek in koneo vae taktičke modroati nam naaprotne stranke. Politiike morile bi gotovo ne »meli is« Icativtem vakliku in doaledno tudi ne v po« stopanju naiih političnih nasprotnikov, kajti oni ae niti n« brigajo sa to, da-li imajo rea prav ali ne, da-li ne delajo drugim krivice f Za take pomialike so italijansko«radikalna goapoda gluhi in alepi, ker jim je otrpnilo aroe in ao poatali neobčutni ta najprimitiv« nejie oaire gledč na politiiko in narodno »moje in tvoje*. Ves njih nauk in vsa njihova načela ao kaj jednostavna in kratka: mi umeoio kričati, mi smo najbolje organiao« vani aa kričanje, ergo: mi imamo prav, naša volja ae agodi I Kričanje — bodisi po tbornieah ali pa na ulioi — je torej najkrepkejii argument po menanju te naio gospode in a tem argumentom silijo celo tja, kjer vlada vočna pravica, kjer je dom Onemu, ki je prinesel trpečim rodovom luč resnice in pravico — v naše bolje hrame. PODLISTEK. V spomin petdesetletnice paanlkst limona Gregov61ća. Sfritala hvaleina učinka. (Dalje). Pokojni pesnik „Kriian" in že živeči glasbenik Velarič sta bila tudi Gregorčičeva učenca. Pokojni „Krilan* je udano ljubil Gregorčiča — — — — a lahko rečem, da Kobaridoi ne bi bili imeli nikdar avojega „Krilana", da ni Simon Gregorčič iivel v Kobaridu. Le žal, žal, da je moral v rani mladosti ostaviti ta avet nežni in sa vse blago uneti mladenič! Kobaridei se lahko ponašajo, da imajo iz avoje sredo poleg „Krilana" že Gruntarja, Volariča in mnogo drugih odličnih mož. A na vsem tem imajo ae aahvaliti biviemu njih kapelanu — pesniku Simonu Gregorčiču. In tudi jat, sedaj že priletna ženic«, naglašam vsikdar a ponosom, kadar-koli se aasuče govorica na našega peanika: . Bil je moj učitelj !u Jn kadar-koli mi pride pred oči njega podoba, vsikdar se mi poroaijo oči, misleči: In ta kristalno čisti mož mora toliko Brutalno, nasilno in skrajno kritično je torej načelo kriČunjB, sli pri naših razmerah ni brez vsako podlage, O tem nam pričajo dogodki, nastavši vsled vladne naredbe o dvojezičnih napisih in o tem nam priča Že jnsnejo dejstvo, da se jo umaknil nv. milijon iz cerkve pri ev. Antonu novem pred krikom jodnega samega interpelanta. In zato bojo rekli, da nam dajo mnogo misliti vsklik , Indipendentejov* ; „In potem govore, da kričanje nič ne pomaga" ! Bog na« čnvaj, da bi hoteli svetovati Slovencem, naj ee ponižajo na t«k neisrečeno nizki niv6, to pa že lahko pripončamo našim rojakom, do si izerpijo nauk iz U.h dogodkov. Naši nazori o svojem svetem pravu ao prevzviieni in prejaani in nala vera v moč pravice je pretrdna, da bi kedaj rekli svo-jemu narodu: kriči in razgrajaj, no glodtf na to, ali ima* prav ali pa tudi ne; nasprotno : mi smo vedno in bodemo vedno opominjali svoj mili rod: zahtevaj, kar ti gre, a bodi pravičen tudi do drugih in nikdar si ne one-anaži svojih čistih rok in svojo zlato vesti • tem, da bi kričal za k r i v i o o t To pa bi želeli, da bi si vsi nafti rojaki vseli k srcu nauk, ki se nam ponuja sam ob sebi ia najnovejših dogodkov : ne s kričanjem, pač pa glasno, jasno in možato tahtevajmo svoja prava — g las nejie nego smo to storili do sedaj. Ako obvelja ta nai nasvet, potem smomo reči, da nam dogodki na Primorskem iasa najnovejših dni — kakor so aicer žalostni aami na sebi — donesejo dobrega aadu, in blago« alovljali bodemo na vae zadnje one kričače, ki so nam tako rekoč usilli spoznanje, da glasen b 6 d i oni, ki hoče kaj doseči v sedanji dobi. Svojo politiiko borbo moramo torej pro-osnovati v smislu nnrodne odločnosti. Ker pa no mislimo morda pri tem na kake neaa« k nitoati — na prazno kričanje in nasilne isgrede po ulicah — ampak na krepko delo v okvirju aakona, torej v sakonodav-nih zastopstvih, velja nai današnji opomin v prvi vrsti našim zastopnikom v poslanski zbornici na Dunaju in potem tudi v nalih deželnih zborih. Naši poslanei torej se morejo iznebiti vsakorinih osirov — bodisi na to ali ono stran — ter zapričati borbo, dostojno nAroda, savedajočega so svojih pravio — niroda, ki hoče živeti in raavijati se! Mi nočemo posnemati naših naspotnikov, ki priporočajo slepo kričanje vsikdar in povsodi, to pa moramo zahtevati od svojih zaatopnikov, da so neiaprosni v borbi za naia prava vsikdar, trpeti samo zato, ker je blag in plemenit, ker čuti a človeitvom, ker tudi njega boli tuja bol, ker ita mu odprta roka in srsi. Ponosna sem, da sem mogla po ooli teden bivati v rojstni vasi pesnikovi ter letati tam, kodor je letal on kot deček; srečna sem, da sem videla blaženo rojstno mu ItUo, da aem poznala starišo in sestre njegove, katerih jedna je aolć poročena v Kobaridu. Tudi jas sem hitala po onih strminah, po katerih jo hital on kot mlad pastirčok, in no čudim so mu, ako vaklika v neugasocm hrepenenju : Nainj, nazaj v planiuiki raj ! Saj takrat je bil srečen, ker ni poznal slobe tega sveta. Ali hvalimo Boga, da ni ostal tam gori ! Da je ostal gori skokonogi pastir, ne imeli bi mi danes pesnika Simona Gregorčiča, a Slovenija brez Gregorčiča bila bi zares Toitm — zapuifens, ne imela bi toli udanega sina ! Kdo bi jo tolažil našo majko Slovenijo, kakor jo tolaži Simon Gregorčič f! Kdo bi jej venčal glavo P Kdo bi jej apletal venoe t Kdo kadar vedo in so uverjeni, da eo morejo opirati na avstrijske zakone. Ne na posamične osebo — in naj »n te j3e toliko vplivne — naj opirajo svoje delo, ampak na zakone in na ustavna prava, kajti oseb« prihajajo in odhajajo, zakoni pa ostajajo nepremični. Zakon in iz iate$n izvirajoče nArodno pravo bodi jim xvezda-vodn:0'i, ne pa oziri na par-larnentnrno skupine ali posntaičuo osebe. A dokler se no iznebe različnih oiirov, oetanujo vsi nj.h napori le polovičarski. Polovičarstvo pa jo mnogokrat pogub-n»jie, nego-li popolna brezbrižnost. Nasilnost naiih nasprotnikov — in ta nasilnost jo prikipola do vrhunca v poslednjem času — nas sili, da postanemo možje, celi možje, ne pa polovičarji. Koliko nam Akodujo polovičarstvo, imamo najbolji dokaz v deželnem zboru Goriškem. Večina prebivalstva v pokrajini je slovenska, vse gospodarsko site deželo izvirajo ia slovenskih krajev, ogromna večina gospodarskega in trgovskega prometa jo zavisna od slovenskega prebivalstva in vslio vsem krivicam volilnega reda imamo v deželnem zboru Qo« riškem jednako poslancev kakor Italijani — in vendar gospodnjojo v deželni hiši Italijani in njihovi jezik, vendar imajo tam deželnega glavarja, ki je na Dunaju, poleg vae svoje dobrosrčnosti, naš najnevarnejši nirodni nasprotnik, vendar prisnava colo „Soča" sama, da so „ v doŽelni hiii potrebne radikalne pro-membe". Dani so sicer pogoji za vspeino delo, a nikjer ni sadu, povsod le nasado-vanjol Temu pa je krivo lo polovičarstvo večine dosedanjih poslancev, a krivi so tudi o u i, ki so poslali take polo-vičnjake v d o ž n 1 n i zbor!!! Zato pa: proč s polovičarstvom! Kdor nima ali volje, ali poguma, ali zmožnosti za odločno borbo, ta naj ostano lepo doma pri dragih svojih in naj ao nikar ne uriva tja, kamor ne s6di! In čo se vendar lo sili takov polovičnjak, potem je volilcom dolžnost, da ga pouče: prijatelj, ti nisi sa to, ker potrebujemo ooli h mož. Naši nasprotniki se drže gesla, d a treba lo kričati; naui ne treba kričati, pač pa govoriti glasno in jasno. Proti kričanju postavimo v borbo — odločno, popolno narodno borbo. Zato pa: proč s polovičarstvom! Politiške vesti. Driavni zbor. (Poslanska zbornica). V včerajšnji seji so nadaljevali razpravo o bi nas vabil na dolo f No, tako zna lo Simon Gregorčič: Orodje v desni, v levi meč, Hvoj dotu gradimo «i boreu, Ntipadnik morit pusti, Nai sveti doin pa rasli! Čujemo tudi, kako veličastno nam prorokuje — uatajonje : L« mtani uberni narod moj, Do daneit v prah tuptan, Pepelni dan ni dan već Tvoj, Tvoj je uitajenj« dan! In kako je pesnikovo srce posvečeno domovini, pripovodujo nam v posmi „Znamenje" : Njo prvi spev je moj slavil Poslednji njej so bo glasil, In zadnji ^lasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo! In kako gleda v prihodnjost slovansko ae svojim preroškim duhom : Kdo on je, ki ustaja čez veku na dan? Kdo ta je junak velikanski * Poglejte v obre« mu, obrai Vam je man . Tn n&rod ja nArod slovanski! Tako more misliti in prorokovati le ve« leum ! A Gregorčič ni samo veleum, on je tudi prorok ljubezni in usmiljenje. On čuti ee slehernim človekom, on no dela razliko med stsnovi, da: Gregorčič je pravi učenec našega lzveličarja. zakonu proti pijančevanju. 1'osl. Steinwendor jo poročal o naredbi z leta 1804, tičooi ee podpor onim krajem, ki so trpoli pomanjkanje. Poelanca D ek in Purghardteta jako ostro kritikovala delovanje vlado v tem pogledu, zbok česar je naglašal minister Bnc<|Ufchem, da je bilo na razpolago sa deželo Češko fl, 100.000 gld. ter da so jo odpisalo na davkih 1,230.448 gld. — Zatem so nadaljevali razpravo o „kazenskem zakonu". Posl. Kopp je predlagal v imenu odseka, da so odpravi amrtna kazen. Italijanski parlament je pričel svoja posvetovanje dno 3. t. m. Prestolai govor nsgtaia, da vlada mir po vsej Evropi, in da nikdo ne misli na to, da bi motil ta mir. S p I o ž n o i a 1 o v a n je na amrti ruskega carja jo iaraz simpatij, ki je združil narode in vlade. Vojna med Japonsko in KitAjem. Listu „Times" poročajo iz Hieroshima: V Port Arthuru ao Japonci pomerili skoro vae moško prebivalstvo. Mnogo kitajskih ujetnikov ao zadušili, razkosali ali jim prerezali trebuhe. Japonci trde namreč, da ae je tudi civilno prebivalstvo v Port Arthuru udeležilo boja ler da je streljalo raz okna. Japonski minister za vnanjo stvari je izjavil svoje globoko obžalovanje na takih grozovitostih, za-trdivii, da hoče vlada spoštovati načela človečnosti in eivilisacije. Različne vosti. Potovanje cesaric«. Njeno Veličanstvo naia cesarica dospela jo včeraj zjutraj v grad Miramar in odpotovala o poludno v Algier na parniku Miramar. Kor pa jo bilo morje jako viharno, zateči eo je moral paritik v puljsko vojno pristanišče. Župnikom pri ev. Justu je imenovan ko-rar monsignor Peter Martolanz. Slovenski poslanci pri ministrih. Včeraj so bili nekateri slovenski poslanci (kateri, no vemo še v trm trenotku) pri ministru za notranje pošlo, markizu Dacrjucchomu, da zahtevajo od njegovo ekscelenco pojasnila v zadevi slovenskega miaijona pri sv, Aotonu novem. Minister jo izjavil, da mu ničesar ni znano o tem. V istej zadevi se jo pod vodstvom grofa Alfreda Coroninija, predstavila deputacija slovenskih poslancev tudi minister« skemu predsedniku Windischgiii?zu, kateri poslednji je izjavil istotako, da mu ni ničosar znano o tem. Ministerstvo jo baje po telefonu naložilo namestništvu, da so mu predlože dotični spisi, On so veseli z veai I mi, joka z žalostnimi in ae no ogibljo grešnikov, marvoč ro jim rad bliža, da jih poučuje. Nikognr no smeši, nikogar no žali — vei so mu bratje in sestre. Obupnim srcem gloda ta blaga duša, kadar preti nevihta ; srco so mu krči ob takem prizoru. Vrže so na kolena tor milo prosi nebeškega Očeta, da bi f usmilil ubotfeaa kmeta. 8 6 Z dekletom moli, da jej Bog povrno že-nina — nevesto tolaži in osrečuje; spominja se celć onih, koje jo zavrgel svet. Tako je delal tudi nai Odrelonik ! Da: Gregorčič — ta toli zaničevani, toli žaljeni Gregorčič, jo pravi in najvernejši ain svojega Mojstra, kajti pesnik naš razume svete nauko našega Isvo-ličanja: Ljubite, kakor sem jaz vaa ljubil in ne sodite, da ne boste sojeni. Boli ga aloba tega sveta ; zato so veliki duh Njegov vzdigujo do predetola Najvišjega, kjer toži svoje bolečine proseč, da bi Stvarnik ne ustvarjal človeka s preobčutljivim srcem.— DA, kdor ne čuti z bližnjim tuje boli, kdor ne vidi gorjd svojega brata, komur ao za tujo žalost zaprta srca vrata : on ne ve, kaj je trpljenja. (Konec pride.) V katakombe ne gremo! Tako »Alika •inočnji „Slovenec" s ozirom na najnovejši Žalostni dogodek, o katerem govorioio tudi tu i na prvem uiestu. „Slovenec* pi&<* med drugim : , , , Odrinjeni so bili tržaški Slovenci i* do aodaj povsod, jcdiuo le v cerkvi ao imeli še priliko poslušati bi.ijo he-svdo v domačem jesiku. Sedaj se j« ost zt ;mljolačnih Italijanov obrnili tudi proti cerkvi, ter jej hoče prauiti slovenskim svojim otrokom drobiti kruh besode boije v domaćem je* ziku.' Potem pa nadaljuje: „Ako bi se pa vkljub teoiu (posredovanju državnih poslancev) na omogoitlo obliajanje misijona v Trstu, tedaj pa izjavljamo, da bi bili vsi Slovenci prisiljeni v najstrožjo opozicijo proti sedanji vladi, ker bi ta dogodek projtuno pridal, da mi kot kutolićani in Slovenci nimamo nobenih pra> vio. V katakombe katoličani Slovenc , vedno zvesti svojomu vladarju, no gremo, marveč zahtevamo, da ostane našo, kar je najega in pripravljeni imo v ta namen porabiti vsa, tudi najskrajnejša zakonita sredstva, da branimo svoje pravice proti vnakomu," Tako „Slovenea* ! Moška besoda to ! Ali mi ai ne moremo kaj, da ne bi opojo-rili ljubljanskega tovariša, kolikokrat uam jo predbacival „skrajni radikalisem", ko vendar s ozirom na naše žalostno ruzmere nismo postopali drugače, kakor grozi sedaj — „Slovenec". A onega gospoda, ki nam je v Ljubljani (flicer dobrohotno) očital „fakoijoino opozicijo*, vprašamo istotako dobrohotno: ali Ae no razume naše ogorčenosti, ali Ae ue sluti, kako vstrepečo naša duša ob pogledu na toli žalostno razinurcP ! Za družbo iv. Cirila In Metoda in sicer, da postane pevsko druntvo „Velesilu" pokrovitelj, nabralo so ju pri prainovanju imendana gospoda Ivana Sanoina, po domače Toč, 4 krone 20 stotink. K tej svoti dodal je g. Oblak 20 turških para in Roio en četrt turiko medjedije. Taj svoti je dodal ie Ivan Trevon 10 italijanskih centezimov in 10 ru-munskih banov. V isti namen darovali so trije klubarji v gostilni Gašparja v Skednju 64 stotink, nadejajoč se, da bi Tržaške guspice vendar nehale z italijanščino. Za podružnico družbe »v. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v veseli družbi v zadružni krčmi v Hojanu 80 stotink. Miklavžev večer „Tržaškega Sokola", ki so bode vriil v soboto dne 8, t. m., obeta postati jako zanimiv. Glavna točka vsporeda bode seveda nastop sv. Miklavža s sijajnim spremstvom iz Olimpa: dr. Paust, Curberus, Mefisto, Lucifer in druge peklenske pošasti iz Hada. A tudi ostalo točko vaporeda bodo prav zabavne. Po daljnem prestanku nastopi zopet tamburaški zbor „Sokola*, ki bode združen s Svetoivanskimi tamburaši, udarjul več novih komadov. Priliko bodemo pa imen zopet čuti tudi naš vrli mladi pevski mešani zbor, ki bode pel povsem nove skladbe. Ker je pa v prvi vrsti namenjen ta večer otrokom, manjkalo ne bode tudi njim zabavo. Uprizori so v ta namen mali otročji igrokaz „Kolumbovo jajce", ki so vrši na dan materinega godu. Izvajali ga bodejo Štiri deklico in trije dečki. Tako bodo obsegal v»ipf red, kojega priobčimo v kratkem, prav tnno-govratne subavne točke, vsled česar se je nadejati, du počaati slavno občinstvo v velikom številu našega „Sokola". Burja. V današnjem /jutranjem iisdanju omenili smo nekaterih nezgod, katero jo provzročila burja z brezobzirno svojo silovitostjo. Danes doznali smo šo o drugih, resnejših slučajih, v katerih bi bilo prav lahko več ljudij zgubilo svoje življacjo. Nemila ta go-atinja razsajala je ljuto od »edulje popoludno do danes zjutraj ; sedaj jo e:cer polegla no-koliko, toda nikakor ni še otljenjala povsem. Evo tu nekaterih slučajev, ki kažejo o nove-rojetni sili, s katero je razdajala burja. Sinoč okolo ure odkrila je jodnonadstropno hišo št. 99 v Lonjeri, odnesla streho, jo razpršila na tisoče komadov in podrla strop. V i-iti hiši stanujeta zaprisežoni zvedene« Pečar in zidar Glavinu a svojima rodbinnuii>. Ljudje bili so se spravili že k počitku, kar je nastalo grozno pukanje, hiša so je amajala, kakor da bi jo zganil potres in v istem trenotku zrušil se jo strop. Lahke si mislimo strah ubogega Glavine, ki je naŽel, vrnivfit :-o kmalu m tem domov, namesto svojega stanovanja, kdpo podrtino ne zriftjoč, da li eo ženu in otroci Ae živi, sli pa ubiti in pokopani pod tuš', viuami. Na vso srečo nikdo ni bil ubit ali poškodovan, le brat zidarja Glavine, Štefan, ranjen je bil nenevarno. Obe obitelji morali sti se po noči med tuljenjem burje izseliti — skozi okna — ter prenočiti pri sosedih. — V Dre herjevi pivovarni na Vrdeli strgala j« burja strehi rai dve veliki lopi ; strehi bili sti močno okovani in pokriti s pločevino. Deske in okovi sfrčali so doloma proti gozdiču Farneto, deloma proti Acquedottu. No vso arečo tu ni ranjen nihče. — Raz pročelje hiše št 29 v ulici Giulia strgala je po noči na včeraj vse pročelje, ki je padlo s silnim gromenjem na ulico. Na vse srečo tudi v tem slučaju ni bilo žive duše blizo, kajti da bi bil šel po naključju v istem trenotku kdo mimo, strlo bi ga bilo padše zidovje, V isti noči podrla je burja dimnik na hiši št. 5 v ulici dell'Olmo in treščila i dimnikom vred tudi koa strehe na ulico. Dimuik hiše 5t. 15 v ulici S. Noolo in še razne druge dimnike podprli so gasilci, da ne bi se srušili na ulico. Da je burja udrla neštevilno šip po raznih krajih mesta, t ga niti ni treba še omeniti posebej. Na ulici so zopet ponesrečile nekatere osebe. 71 letnega Tomaža Gropajca vrgla je burja a vso silo ob tla; starec jo o padu udaril z glavo ob kamen, razbivši ai čelo. Siromaka so odnosli v bolnišnico. Tudi dve drugi osebi vrgla je burja ob tla, da sti ai zlomili po kojo kost. — Morje je grosno raburjeno, vsled čeaar pomorski promet mnogo trpi. Zopet odprte iole. G. kr. namoatriižtvo v Trstu odredilo je, da se javne in zasebno ljudske šolo, ki so bile zaprte zaradi t pide-miško pojavljajočih se bolezni, zopet odprti, izvzemši prve razrede ali prve tečaje. V smislu te naredbo poživlja mestni magistrat sta-riše, odnosno njih saBtopnike, da poskrbijo potiebno, da pričn6 otroai pohajati zopet v one iole, v katere so bili vpisani, ali, če niso bili Ae vpisani, da jih vpišejo takoj. V mestnih ljudskih šolah v mestu prične pouk dni 0. t. m., istotako v pripravIjavnem tečaju za ženski licej. Otroški vrti ostanejo ga sedaj ie zaprti. Oinovna šola na Verdeli oitano zaprta do daljne naredbe, ker se vriijo ie poizvedovanja o boleznih v dotičnem okraju. Ubojstvo o gledališki predstavi. V Premislil so dne 2. t. m. vprizorili diletant je nekega tamošnjega društva gledališko predstavo. V dotični dotični igri je imel obrtnik Tadej (>ynaki is Jaroslava uiogo ogleduha in dnov-ničar Šolski igral je ulogo maščevalca, ki bi bil moral z bodalom usmrtiti ogleduha. Po nesreči je Šolski ubogega čynskega zares ubodel tako silno, da se je ranjuni umirajoč zgrudil na tla. Prestrašeni gledaloi is igralci piiskočili so ranjenemu v pomoč, prihitel jo tudi adravnik, toda vse je bilo eamtn ; Čyn-ski umrl je po nekolikih minutah. Nesrečnega morilca so zaprli, ga saeliiali na sapisnik, a ga zopet izpustili na svobodo, dokler ga ne pokličejo pred sodisče. Obustavljena preiskava. Deželno todišče tržaiko obustavilo je kazensko postopanje proti pokovakemu pomočniku Pavlu Janežiču, kateri je bil dne 22. julija t. I. v ulici dei Bacchi ustrelil na predsednika zdravniškega kolegija meatno bolnico, drja. Nicoliaha, ne da bi ga sadel. Ko smo bili svoječaano sporočili o tem napadu, omenili amo, da ao je Janežiču žo enkrat mešalo v glavi ; toke je tudi sedaj, kajti nu temelju isjav sodnijskih zdravnikov oddali so Janeiiča v mestno bolnišnico, oddelek za umobolne, ker ni pri pravi pameti. Oetomor. Iz Boloa poročajo : Dne 30. t. m. zaprli ro tukaj 27letno neomoženo deklo Marijo Valaš. Orožnižki stražmešter Pro-Hiuenik jo bil namreč dognal in dokazal, da je bita Valaš dno 4, min. m, ob 4. uri zjutraj porodila nezakonsko dote moškega spola, katero je zadavila in je ob 8. uri zjutraj za-grebla v hlevu. Takoj po porodu šla je Va-leA na delo in opravljala marljivo najtežji posel, tako n. pr. nosila jo drva in dr. Pri tem bila jo navidezno jako veaela. Nesreča na železnici Železniški sprovod-nik Karol Strek padel je včeraj blizo Gornjih Ložuč raz vlak ; po nesreči prišel jo pod kolesa,, vlnk ga jo povozil in mu atrl truplo tako, da jo nesrečnež obležal mrtev na licu mesta, Sodnljsko Včeraj stala ata pred tukajšnjim sodiščem 18letni trgovski pomočnik Pavoi Potco in lSlotni dijak trgovsko akademije Ilugo Levi, oba iz Trsta, obtožena t'vtvi;io. Dne 11. novembra t. ). „izposodila" hti\ ni ta dva junaka v gostilni „Ali' ncquo- dotto nuovu" dve tuji aimski suknji. Ta dva dečaka"bila sta toli drsna, da sta šla na po-lioijsko ravnateljstvo, pritožit se, da jima je jeden okradenih očital njiju „hudomušnost", češ, da na znata ničesar o taj tatvini; no, poslednji dan pa sti prinesli njiju matari ukradeni suknji na policijo. Ista dva junaka ukradla •ta dne 12. eeptambra meseaa ilatarju Ane«u rasno zlatnino in neki dan proti koncu iitega meseca zlatarju Foschivttiju zlato zapestnico. Ukradene predmete prodala sta drugim sla-turjero in snpravils denar. Nadalje ata iikra« dla nekemu Jurizzi rasna oblačila, katera ata nesla v aaatavljavnico in zlatarju Grasaiju zlat medaljon. Sodišče ju je obsodilo vaakega na leto dnij ječe. — Nadalje bila je včeraj pred tukajšnjim dež. sodiščem rasprava proti 21 letni dekli Mariji Donda is Skednja ter Saietui dekli Apoloniji Pertot a Nabrežine. Donda je bila obtožena budodolstva tatvine, Pertot pa sokrivnjs na tatvini. Donda je bila tekom minolega poletja ukradla raznim osebam rasno blago, katero je isročila Partotovi, da je razproda. Pri raspravi prisnali ati obe obtoženki svoje sločine ; sodišče je obsodilo vsako na Gtnoaečno ječo. Policijsko. Miuolo noč saprli so 191ot-nega brezposelnega Joaipa C., ker je ras-grajal po ulici Belvedere. — Predvčerajšnjem prijeli so organi policijskega komiaari-jata v ulioi Scussa SOletno bresposelno deklo Marijo L. iz Logatoa, ker je oaleparila nekega trgovca sa kavo in aladkor, vredna 5 gld. — Neznan tat ukradel je včeraj sju-traj vratarju hiše it. 3 v ulici Madonina par škorenj in par hlač, skupno vredno 4 gld. — 22letnega pekovskega pomočnika Antona Albina ii Koroike in I9l6tnega mizarskega pomočnika Martina Jančiča iz Beljaka saprli ao včeraj, ker sta prosjačila po mestu. Najnovejše vesti. Dunaj 4. V denašnji aeji odseka sa volilno pruosnovo prijavi) je grof Pininski sklap poljakega kluba, da isti vsprejme v vladni isjavi israiena temeljna načela ie podlago posvetovanju, pri čemer pa je upoštevati načela takozvanega načrta Hutovakega. (Rutov. akega načrt daje volilno pravo poleg delavcev tudi malim davkoplačevalcem. Op. ur.) Govornik je naglaial, da ao Poljaki pri volji, varuj* svoje načelne nazore, vaprejeti načelo kompromisa. LVOV 4. Bivii predsednik poslanske zbornice, dr. Fran S m o I k a , je nevarne obolel. London 4. Is Yokoliama poročajo, da ae tuu splošno razpravlja o mirovnih pogojih. Glasom japonskega novinstva stavijo Japonci teške pogoja za sklenjenje miru. Japonske sahtevn rišejo s vspshi na bojnem polju. Ako se zaključi vojna, sahtevajo Japanci 400 milijonov yen odškodnine in pa da ae jim odstopijo pokrajine, zasedene sedaj po Japon-c h. Pozneje h »čejo zahtevati veliko več. Trgovinske brsojavke. £mimp«tta. Pienira za spomlad 6 80-681 Komna iti november —•— tlo —.—. Ovo «a spomlad A 03 -fi 05 lit. nova & 35 --:V3,V Koruza stara 5'4ft d* 550. Pienitta nova o.l 78 kil. F. « 70, od 7S kil. f. fl 70—ft'75, o fillja franko in bres troikov sa omot s poitnim povzetjem, jamfeč, da kuretina fperntina) dospe liva do cilja. M. F1UBR, Bnciaci, 88 (Galicija*. CM pivovarne bratov Rtinlnghaus v Stelnfetdu — Gradec 15« IIS pri A. DEJAKO, junior, v Trstu, Via degli Artisti it. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant FRIDERIK 0 SIEMENS Dunaj. Tovarna c. k. priv. aparatur za razsvetljar« in kurjaro. IX#. Jiiergtrasee 20. Najnovejša plinova svetiljka za zunanjo razsvetljavo: I OH 75 odstotkov ceneji, kakor elektriSke bočne nvotiljko, a d ujo njim jednako svetlobo. Nudiilje zn dvorane, delavnice, prodajalnicc i. t. d starolzkuiene vontilujoie re> generativne plinov« avatiljke ter plinove evetlljke v steklu, katere se inotejo rabiti povaodi in ho primerne za vho aluiajo. Uvedeno bo po vboiu svetu, Cenilci in provaćunl zastonj. SBBB—— M zastopnik za Trst: HENRIK WAGNER, Via Caiitia 4. M—MiBBa— HLitiU UT»orel »ftstotij in frnko! azgrcjCDanjc stanoDanf, kakor tudi cerkvA, Sol, dvoran, prostorov itd. je mogoče le po Siciiiens-oviiii za gas (pliu) prirojenim pečini ki «e lahko zjrrjejo brez ogljn brex popela, brez saj, brez smradu, so najpvl-kladneje i najsdravej« vsled vazproatujoće me tfovkote S Najbolj*« peč kar so dostajo moči razgrojevanja ali trpeinoeti. Mnogo najboljAih priznanj. FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, IX|2 0. kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo ln kurjavo. KALCOA V TKSTU TVRDKI GarI Grreinifz Neffen. Lastnik pnl.tiino HruAtvo .Ediuosf - Izdavatelj in odgovorni ur«dnik : Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v TrBtu.