STRAN 4 Omanu postavili rok za začetek obnove vile STRAN 32 Hazarderstvo pripelje v spor in propad li!» XLIX - št. 52 - CENA 120 SIT Gorenjska^? Banka Banka • PraviJ°» da so se 0 v°rn i! P°8ovarJali z vodst-* Banfprske banke in seveda *o Slovenije, do četrtka KBT rok za dokapitalizacijo ali priključitev drugi banki, sicer se bo začel likvidacijski postopek. Negotovost si lahko razlagamo s previdnostjo Koprčanov, ki bi s priključitvijo KBT seveda prevzeli tudi njene obveznosti. Varčevalci so namreč svoje vloge v glavnem že pobrali, podjetja iščejo možnosti, kako bi čimprej prišla do svojega denarja. Banki Koper bi tako ostale obveznosti, prazni prostori in približno 90 zaposlenih KBT, Ha^eaJ. 01 podpisali pismo o zato je njihova previdnost n- Do tedaj ima namreč razumljiva. Nq/çj ---- --- íe ZadJt0' JUniM - Konec minulega tedna so se zvrstile lttni^nje Prireditve ob 755-letnici Naklega in 725-pr*dvselakelske Me. Veliko gledalcev se je zbralo x° Je bil n\ skuPn* vaji gasilcev in kinologov, dobro na in obiskana tudi razstava izdelkov domačinov. ^ na 10. strani! . s Saje Davek na plače Kranj, 1. julija - Z današnjim dnem je začel veljati zakon o davku na izplačane plače, ki je bil sprejet hkrati s 4-odsotnim zmanjšanjem prispevkov za socialno varnost. Davek bodo morale plačevati pravne in fizične osebe, ki izplačujejo plače in z njimi plačujejo seveda tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, porodniško varstvo in zaposlovanje. Davek se obračuna in plačuje od bruto plač, lestvica pa je progresivna. Do 90 tisoč tolarjev bruto plače davka ni, od 90 do 95 tisoč tolarjev znaša 1 odstotek, od 95 do 105 tisoč tolarjev 2 odstotka, od 105 do 115 tisoč tolarjev 3 odstotke, od 115 do 750 tisoč tolarjev 4 odstotke in nad 750 tisoč tolarjev 10 odstotkov. i\ GOSTIŠČE TAVERNA (f ÍAKHÜl Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NAŠ VRT JE LEP, PONUDBA PA PESTRA IN KVALITETNA 2Ï 064/49-068 del.časod 12h doOlh KLbIJ Pentium 75 fc od 136.208,00 ^TT ali 7.372,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 rn*;0fi4V22 37 92 Na Bledu slovesno začeli poletno turistično sezono Gostov enako, iztržek boljši Iztržek na nočitev kaže, da na Bled prihaja vse več gostov, ki imajo "nekaj pod palcem". Bled • Na Bledu so v soboto stavili letošnja turistična ponudbi. V Zdraviliškem tudi uradno odprli poletno pričakovanja ter novosti v parku so odprli glasbeni turistično sezono. Na novi- prometni ureditvi, progra- paviljon, že od četrtka narski konferenci so pred- mu prireditev in turistični dalje pa si je spet možno ogledati sotesko Vintgar, ki je bila letos zaradi podrtega drevja zaprta dva meseca dlje kot običajno. Vsaka vojna je za nekaj dobra. Na Bledu so se v razmerah, ko jim je zaradi vojne v Sloveniji in Jugoslaviji močno upadlo število (tujin) gostov in nočitev, odločili, da poskušajo pri trženju narediti korak naprej in pridobiti v kraj boljše goste. Z uveljavlje-njem kongresnega in poslovnega turizma jim je to deloma uspelo, saj je povprečna cena nočitve za četrtino višja kot nekdaj, na nočitev pa ustvarijo že več kot 135 mark prometa. Razveseljivo je tudi, da se na Bled spet vračajo nekateri največji organizatorji turističnih potovanj po svetu (Thomson iz Velike Britanije, TUI iz Nemčije...), brez katerih si je težko zamisliti zasedenost velikih hotelov. Julija in avgusta pričakujejo na Bledu 70-odstotno zasedenost ležišč. Skupno število nočitev bo letos približno enako lanskemu, boljše rezultate napovedujejo za prihodnje leto. (Več na 6. in 7. strani) • C.Z., slika: T. Doki Kmečke igre slovenske podeželske mladine Ti presneti Šentjurčani: spet so zmagali Od štirih gorenjskih ekip seje najbolj izkazal Jamnik, ki sejejned osemnajstimi ekipami uvrstil na šesto mesto. E TRAN 20 POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure ÏT mobitel URADNI WNI POKLICI PRODAJALEC ...--ZDAJ! 064/225-060, 860-029 KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26. KRANJl Kaposi Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, ■ Jezerska c. 121, tel.: 064/241-358 SLOVENIJA IN SVET Živahno avstrijsko-slovensko sodelovanje Za Slovence na meji manj težav Pomemben dogodek je tudi odprtje obnovljenega poslopja slovenskega konzulata v Celovcu. Ta teden pa pride k nam še predsednik avstrijske republike. Ljubljana, 2. julija - Za slovenske državljane je bilo pomembno sobotno srečanje slovenskega notranjega ministra Andreja Štera in avstrijskega notranjega ministra dr. Gašperja Kinoma, neposredno pred včerajšnjim začetkom veljavnosti schengenskega sporazuma, ki poostruje nadzor na mejah držav članic Evropske unije do državljanov drugih držav. Ministra sta se dogovorila, da bo za slovenske državljane režim blažji in bodo na tistih mejnih prehodih, kjer bo to mogoče, urejena posebna vstopna mesta. Ministra sta zagotovila, da bodo na obeh straneh sprejeli ustrezne ukrepe in zaželela, da bi se schen-genska meja kmalu prenesla na našo južno mejo. V petek pa je bil na obisku na Koroškem predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Obisk slovenskega premiera na Koroškem je bil tako po oceni slovenske strani in gostitelja, koroškega deželnega glavarja dr. Chris-loffa Zernatta prelomen za nadaljnje sodelovanje med državo Slovenijo in avstrijsko zvezno deželo Kor-oško. Glavne teme pogovora so bile razmere po slovenskem podpisu sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji, problematika jedrske elektrarne Krško (Koroška in Avstrija sta pripravljeni sodelovati pri iskanju in financiranju nadomestnih virov energije - termoelektrarna Šoštanj, elektrarne na Savi) ter organizacija zimskih olimpijskih iger leta 2006 skupaj s Furlani-jo in Julijsko Krajino. Potem pa so v Celovcu odprli prenovljeno poslopje slovenskega konzulata. Konzulat je na cesti generala Radetzkyja 26. Premier dr. Janez Drnovšek se je srečal tudi s predstavniki Slovencev na Koroškem. Na reševanje njihovih problemov je opozoril tudi deželnega glavarja, ki je med drugim dejal, da se bodo pogovori o stalnem slovenskem mandati v deželnem zboru nadaljevali, Korošci pa so opozorili tudi na problem nemške manjšine v Sloveniji. V petek je prišel na uradni obisk v Slovenijo tudi avstrijski obrambni minister dr. Werner Fasslabend, ki je z našim obrambnim ministrom Jelkom Kacinom podpisal sporazum o sodelovanju pri preventivi in medsebojni pomoči in katastrofah in hudih nesrečah. V četrtek pa prihaja k nam na obisk predsednik Republike Avstrije dr. Thomas Klestil. S predsednikom Slovenije Milan Kučanom bosta imela uradne pogovore na Bledu, od koder bosta odšla na Osoje na Koroško in tam odprla prireditev Koroško poletje v Osojah. J. Košnjek NAGRADNA IGRA Vsak teden ena srečna družina več Nagrada gre v Bohinj Kranj, 2. julija 1996 - Prejšnji teden je časopis izjemoma zaradi praznika izšel v sredo namesto v torek, in sreča se je ta dan pri žrebu ustavila na naslovu Studor 3. Takoj v sredo zjutraj, nas je v uredništvo Gorenjskega glasa poklicala gospa Anica Gartner in povedala, da ona ter njena družina stanujejo na objavljenem naslovu, ki se nahaja v Bohinju. Seveda smo gospe Anici najprej iskreno čestitali, sama pa nam je kasneje, ko si je od prijetnega presenečenja že malo oddahnila povedala, da jo je že Zgodaj zjutraj v službo poklicala sestra in ji ona prva povedala, da je skriti naslov pač njihov. In gospe Anici se je v tem mrzlem in deževnem tednu srce prav gotovo malo ogrelo in upamo, da smo zato malce poskrbeli tudi mi "Glasovci". Če pa se ji mogoče še ni, bomo za to poskrbeli zagotovo z imenitno nagrado, ki jo bo družina Gartner po našem pitnem obvestilu lahko dvignila pri nas, to pa je masažni aparat VIBROSER, ki človeka prijetno sprosti in ogreje. Po prijetnem kramljanju z gospo, pa smo kasneje prejeli še en telefonski klic, ravno tako s Studorja 3, kipa se nahaja v Gorenji vasi, ampak, ker nas je poklicala prva družina iz Bohinja, nagrada pripada pač njim. Vam dragi bralci pa pošiljamo lep pozdrav do prihodnjega tedna, ko se zopet slušimo z enim od "srečnežev". K. Stroj IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA J Predsednik Jožef Školč bo sklical izredno sejo državnega zbora Odločitev o treh referendumih O vseh treh predlogih se bomo državljani Slovenije odločali na isti dan, je odločilo s tesno večino Ustavno sodišče. Referendum mora biti razpisan najkasneje v 45 dneh, torej naj bi bil konec julija ali v začetku avgusta, nakar mora državni zbor sprejeti ustrezen zakon. Ljubljana, 2. julija - Včeraj, v ponedeljek, naj bi predsednik državnega zbora Jožef Školč določil datum izredne seje državnega zbora, na kateri se bodo poslanci odločali o datumu referendumov. V soboto je izšel Uradni list, v njem pa je objavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da bodo na isti dan kar trije referendumi, za državni zbor pa bo obvezujoč tisti, ki bo dobif največjo podporo volivcev. Predlagatelji referendumov so po tej odločitvi različne volje, najbolj ogorčeni pa so socialdemokrati, ki so terjali sklic izredne seje takoj po odločanju ustavnega sodišča, vendar je predsednik državnega zbora odgovarjal, da je sejo dolžan sklicati šele potem, ko je odločitev ustavnega sodišča objavljena v Uradnem listu. Janša je Školča obdolžil totalitarizma, zanj je prišla stvar do konca, je Resolucija o manjšinah sprejeta Državni zbor je končno sprejel dolgo nastajajočo resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Resolucijo so sprejele vse poslanske skupine. Skrb za Slovence zunaj matične domovine doslej posebej ni bilo nikjer regulirano, razen v ustavi. Država Slovenija mora sprejeti še dokumente, ki bodo urejevali finančno podporo manjšinam, za usklajeno delovanje pri sodelovanju z manjšinam pa bo skrbelo posebno teto. Najprej je bilo predvideno pri predsedniku drŽave, sedaj pa bo pri vladi. Spor zaradi sodnika Državni poslanci točke dnevnega reda o imenovanju novih sodnikov niso končali. Nadaljevali jo bodo na koncu seje. Zapletlo se je pri imenovanju mag. Mitje Deisingerja za vrhovnega sodnika s trajnim mandatom. Kandidat je že vrhovni sodnik, za podelitev trajnega mandata pa je bil tudi sodni svet. Večina poslancev (drugi del jim očita politično razsojanje v primeru pravosodja) pa je menila drugače. Poslanci Slovenske ljudske stranke Franc Potočnik in Iren8 Oman. Foto: G. Šinik dejal in napovedal, da se bodo takšnemu početju uprli z vsemi sredstvi. V presojo volivcev bodo šli na isti dan trije predlogi sprememb volilne zakonodaje, ki pa najverjetneje za tokratne državnozborske volitve, ki morajo biti oktobra ali novembra, ne bodo veljali. Čas postaja zaradi zavlačevanja, sprožanj postopkov pred ustavnim sodiščem in dajanjem novih predlogov za referendum vedno večji dejavnik, roke za volilna opravila pa je treba spoštovati. Skupina 35 poslancev državnega zbora predlaga le manjše spremembe sedanjega volilnega bi sistema za volitev poslancev državni zbor. Osnova naj bila še naprej volitev strank wj njihovih kandidatov, le Pr nacionalnih listah naj bi zag0' tovili večjo javnost. Država svet predlaga temeljitejšo & formo. 44 od 90 poslancev fl»J bi izvolili po večinskem siste-mu, 44 po strankarskem, kjer je bil tedaj v službi ko] Marjan Demšar. Ko se je ^irn°n^ tankov pomikala va|j jeklarne, so ravno vli-v|j. Sarž. Marjan je dejal: "To 8le&°.* Potem p? fremo k,; l> kaj se zunaj dogaja. pa m ■ —j »v zunaj 2a trenutek proizvodnja Še posebno odgovorno delo so imeli tisti, ki so postavljali cestne zapore. Vinko Rotar s transporta je bil zadolžen za to, in kot pravi danes, bi lahko delo še bolje opravili, če bi Eravočasno dobili informacije, je se pomika kolona tankov. Pokazalo se je, da tovornjaki niso prava prepreka. Zato se je Vinko s sodelavci odločil za zaporo s paletami, naloženimi s slabi. 40 ton je res težko premakniti. Pri tem sta svojo izkušnjo, ki je ne bosta pozabila, doživela tudi voznika paletnih vozil Zvone Ober in Bogdan Kobentar, saj sta jima vojaka z brzostrelkama na sencih zagrozila, da morata zapustiti vozili. Kljub temu so Vinkovi sodelavci zaprli vse dostope proti Jesenicam na Koroški Beli in Javorniku, vlak pa je bil tudi na železniški progi na Javorniku in na tovarniški proti Jesenicam. Ni se vedelo, kdaj spet lahko pridejo vojaki JA in kje. Še posebej trdna je bila zapora na Soteski. Če se danes peljete po cesti proti Koroški Beli, boste tam na njej opazili temnejše dele. Tam se je udrla cesta pod težkimi paletami. Cestne zapore so odstranili 5. julija 1991. Vinko pravi, da vsega tega brez zvestih sodelavcev Janeza Otrina, Mira Kalana, Lada Skubeta, Jožeta Kunšiča, Štefana Kramarja, Marjana Re-karja, Janeza Rozmana, Matura je mimo Spričevala maturantom 22. julija y soboto, 29. junija, se je z izpitom iz italijanskega jezika končal letošnji spomladanski maturitetni rok. oj^ji'. Junïa - V minulih štirinajstih Pot l"*6 na ^ slovenskih srednjih šolah on ia roatura. Dijaki in dijakinje so jo (tti 'j.a'' iz tren obveznih predmetov j^ater»nščina, matematika in tuji jezik) loy^h izmed skupno 27 izbirnih predme-jui*. aJhujše preizkušnje so mimo, do 22. sprr pa traJa'° mučno čakanje na (fel c.eva,a. Medtem pa zunanji ocenjevalci "Jo s polno paro. diJak nS SC je k maturi Prvič PriJavilo 8356 pole«, J.,n diJakov. desetina več kot lani, °PravPJ1r pa še 300 kar»didatov, ki maturo Srednji3 , že lani. Za vso to množico torej j, olcev se je matura minulo soboto °praviti a,a' "ZdaJ Pa imajo z nJ° naJveč pribij« ZUrianJ' ocenjevalci, ki pregledujejo Predm °f 122 tis°č izpitnih pol iz vseh °Pravlip " Obsežno ocenjevanje bo lžPitnic 10- Julij'a' ko bo Državni i Preveril er zbral vse Podatke, jih znova prijavno-informacijski službi (VPIS). Ta Po p0s ln raCunalniško obdelal rezultate do o razvrstitvah na fakultete vsakega VPraŠani|?ezmh izpitnih polah oziroma kandidata osebno po pošti obvestila 7ačetka aveusta. • D.Ž. Nova generacija slovenskih maturantk in maturantov bo letošnja spričevala prejela v ponedeljek, 22. julija, na svojih srednjih šolah. Ministrstvo za šolstvo in šport zatrjuje, da je rok od konca mature do podelitve spričeval sorazmerno kratek. Pri mednarodni maturi denimo, ki joizvajata tudi dve slovenski šoli, so se začeli izpiti že v začetku maja, rezultati bodo znani drugi teden v juliju, spričevala pa bodo na šolah šele avgusta. Avgusta bodo objavljeni tudi rezultati maja opravljenih izpitov na primer v Angliji, na Škotskem in na Malti. V Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem rezultate objavijo dva tedna po koncu izpitov, pri naših sosedih Italijanih pa traja od mature do objave rezultatov mesec dni. Spričevala bodo torej 22. julija. Državni izpitni center pa bo rezultate mature že v petek, 19. julija, sporočil Visokošolski do Milana Jukiča, Marije Rebolj, voznikov in številnih drugih ne bi zmogli. "Panike ni bilo, čutiti je bilo zadovoljstvo, da smo spet zadihali skupaj, da nekaj lahko naredimo za samostojno Slovenijo. Med nami ni bilo nikogar, ki ne bi bil pripravljen pomagati," pravi Vinko. Tretji pogled Podobno pravi Tone Hribar, sedanji komandir jeseniške policijske postaje, tedaj namestnik Ludvika Zupančiča. "Pripravljenost občanov je bila velika, javljali so se prostovoljci, nosili hrano, pijačo, spraševali, ali nas boste obvarovali. Pokazalo se je, koliko lahko človek zdrži in v odločilnih trenutkih ne posega le po skrajnih sredstvih," pravi Tone. Osnovna naloga policistov je bila zavarovanje ljudi, premoženja in oskrbe. Edini prehod za oskrbo je bil preko Blejske Dobrave in zaporo so varovali policisti. Varovali so tudi železniški predor na Hrušici, skupaj s teritorialci. Tedaj so bili vpoklicani vsi rezervisti, 27.junija 1991 so na Jesenice iz Tacna prišli diplomanti srednje policijske šole. Mejni prehod na Jesenicah je bil edini v državi odprt in zasluga za to gre predvsem jeseniškim policistom, ki so zvezne policiste prepričali, da na Jesenicah ni mejnega prehoda. Tako je bila vseskozi odprta tudi železniška proga v Avstrijo in po njej se je 2. julija peljal na pogovore z nemškim zunanjim ministrom v Beljak predsednik Milan Kučan. Avstrijci so celo objavili posebno kroniko vojnih dni od 27. junija do 9. julija 1991, ko so bili spet odprti vsi mejni prehodi Slovenije z Avstrijo. Na mejnih prehodih so bili tedaj med policisti: na železniški postaji na Jesenicah Boštjan Sladic, na Karavankah Matjaž DolŠina, v Ratečah Andrej Žemva, na Korenu Jasim Suljanovič. Poleg njih pa še številni drugi, ki so pomembno prispevali k uspešnemu odporu. Četrti pogled 1. julija 1991, deset minut pred eno zjutraj, je bil v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice podpisan dogovor o umiku vojakov JA brez orožja iz občine Jesenice. Umik je bil izvršen. Pogajanja so trajala od šestih zvečer prejšnjega dne, in ker se je mudilo, ni bilo časa niti prepisati dogovorjenega. Peti pogled Življenje teče naprej. Živimo v samostojni državi, preobrazba na številnih področjih poteka, soočamo se tudi s težavami, veliko dela pa nas še čaka. Nekateri med omenjenimi v tem članku delajo drugje kot tedaj, nekateri so brez dela, nekateri na čakanju, bolni, nekateri upokojeni. Vsak s svojimi spomini, izkušnjo, ponosom. Njim, tako kot njihovim številnim neimenovanim so-borcem, gre zahvala za njihovo tedanje delo. Tedaj ne bi bili tako uspešni, če ne bi bilo skupnega dela in sodelovanja teritorialcev, policistov, številnih delavcev v podjetjih in ustanovah, občinski upravi ter občanov in občank.Le-ti niso mislili predvsem nase, ampak na to, da mlado samostojnost ubranimo, da bi lahko v svoji državi živeli v miru, soustvarjali današnji in jutrišnji dan ter zagotavljali državljanom in državljankam dostojno življenje ... GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS V Tehnični bazi AMZS Kranj smo dobili informacijo, da so v času od torka do petka opravili 17 vlek poškodovanih vozil in nudili 5 pomoči na kraju okvare oz. nesreče same. GASILCI Ta začetek tedna pa gorenjski gasilci niso imeli veliko dela. Kranjski gasilci so na praznični dan na Ulici 1. avgusta reševali pobeglega papagaja. Ubogi ptiček pa se jih je zelo ustrašil in je še bolj bežal in gasilci ga niso mogli ujeti. V četrtek pa so jih oklicali reševalci, da potre-uiejo pomoč pri reševanju vkleščenih oseb, udeleženih v prometni nesreči na brniški cesti. Pomoč gasilcev ni bila potrebna, saj so jih rešili že reševalci sami. Jeseniški gasil ci so tehnično intervenirali pri cerkvi na Jesenicah, kjer je s strehe padala opeka, vendar se je izkazalo, da ni tako hudo. Več dela pa so imeli v Jeklarni 2, kjer so dva dni črpali vodo. Imeli so gasilsko stražo za Acroni pri remontu in onesposobili požar visokonape tostnega Kabla v Acroniju Na srečo pa radovljiški in škofjeloški gasilci niso imeli nobene intervencije. NOVOROJENČKI Tudi za gorenjske novoro jenčke se je začelo poletje zato so pohiteli z rojstvi Tako smo v tem tednu dobili 20 novih malih gorenjčkov. V kranjski porodnišnici se rodilo 7 dečkov in le 3 de lice. Najtežji je bil deček s kar 4.750 grami, najlažja pa je bila deklica, pa še ta je tehtala 3.050 gramov. Tudi v jeseniški porodnišnici se je rodilo dečkov in 3 deklice. Najtežjemu dečku se je tehtnica ustavila pri 4.050 gramih, najlažja pa ie bila tuai na Jesenicah deklica, pa Še ta je tehtala samo 10 gramov manj kot deklica v Kranju. Tehtala je 3.040 gramov. Spoštovane občanke in občani! Letos mineva 30 let, odkar je Občina Tržič podpisala listino o pobratenju s francoskim mestom Ste-Marie-aux-Mines. Prijateljske vezi med mestoma se niso ohranile le na osnovi političnih interesov, temveč so našle svoj pravi temelj na številnih stikih med občani in v mnogih osebnih prijateljstvih. Letos, ob visokem jubileju prijateljstva, bo našo občino obiskala številna francoska delegacija. Občinski svet, župan in občinska uprava se bomo potrudili, da bi francoskim gostom pripravili kar najlepši sprejem in jim pustili trajen spomin na obisk v naši deželi. Vsekakor pa nam to ne bo uspelo brez Vaše pomoči. Sprejmimo torej naše goste s prijateljskim nasmehom in vedrimi očmi, ko se bodo v petek, S. julija 1996, okrog 18. ure pripeljali v atrij občinske stavbe in pokažimo jim našo naklonjenost na slovenosti, ki bo v soboto, 6. julija 1996, z začetkom ob 18.30 uri pri lipi prijateljstva na trgu pred Kurnikovo hišo. Prisluhnimo jim na celovečernem koncertu francoske skupine Accordina, ki bo v nedeljo, 7. julija 1996, ob 20. uri v šotoru na parkirišču BPT. Naj Tržič ne bo najlepše slovensko mesto le v naših mislih, tudi v Alzaciji se ga morajo tako spominjati. župan Pavel Rupar L... w m -m m wm m TRŽiC TRG SVO8O0E 18, 64290 TRŽIČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Dobimo se ob pol desetih Škofja Loka, 1. julija - Društvo prijateljev mladine Škofja Loka v sodelovanju z osnovno Šolo Cvetko Golar in KS TRata v času od 1. julija do 2. avgusta pripravlja počitniške dejavnosti. Te bodo v okviru projekta "Dobimo se ob pol desetih" potekale od ponedeljka do petka po tri ure dnevno. Zbirno mesto bo pred šolo Cvetko Golar vsak dan ob pol desetih, otrokom od 1. do 4. razreda pa bodo pripravljali pohode, likovne delavnice, delavnosti, vezane na ljubiteljski interes otrok, športne igre. Srečanja, ki jih je finančno podprla občina Škofja Loka, bodo ob vsakem vremenu. Kdor želi obiskovati počitniške dejavnosti, s katerimi imajo pn DPM Škofja Loka od lam dobre izkušnje, naj v dneh od L julija do 2. avgusta, pride ob pol desetih na zbirno mesto, kjer ga bo sprejel mentor. Gosposvetska in Slovenska cesta Jesenice, 1. julija - Od 28. junija do 29. julija bo javna razprava o odloku o preimenovanju ulic v naselju Jesenice. Občinski svet je že opravil prvo obravnavo, zdaj pa so na vrsti občani. Jeseničani so vabljeni na iavno razpravo v torek, 23. julija, v sejno dvorano občine, razpravljali pa bodo o tem, afi se uvede Gosposvetska ulica od Ceste maršala Tita 32 do Ceste maršala Tita 68; preostali del Titove ceste naj bi se preimenoval v Slovensko cesto, Cesta revolucije pa naj bi se preimenovala Ob železnici. V času javne obravnave pa lahko občani, združenja in predstavniki podjetij oddajo pisne pripombe in predloge v kabinetu župana. Obenem je občina v prostorih krajevnih skupnosti javno razgrnila prostorske plane, urbanistično zasnovo Jesenic in lokacijski načrt za kanalizacijski kolektor in plinovod s kolesarsko stezo od Hrušice do Rateč. » D.S. Zanimiva predstavitev najboljših Ermanovec, L julija - Pri domu Planinskega društva So-vodenj na Ermanovcu so se v nedeljo popoldne zbrali športniki in alpinisti na drugi prireditvi, ki jo je pod naslovom Šport, glasba, ples pripravilo Planinsko društvo Sovodenj. Predstavili so se nogometaš Erik Kržišnik, alpinista Urška Peternelj in snowborder Marko Car, kanuist Martin GraŠiČ, alpska smučarka Nataša Bokal, biatlonka Andreja GraŠiČ, alpinista Darja Zaplotnik in Andrej Prinčič in smučarski skakalec Primož Kopač. S športniki in alpinisti sta se pogovarjala novinarja Gorenjskega glasa in Radia Cerkno in po dogovoru s prirediteljem Jure SvoljŠak. Za ples in prejetno razpoloženje pa je skrbel ansambel Laufarji. Srečanja s predstavitvijo športnikov in alpinistov se je udeležilo kljub muhastemu vremenu kar precej ljubiteljev doma na Ermanovcu in med njimi tudi župan občine Cerkno Janez Podobnik. • A. Ž. Seja blejskega sveta Omanu postavili rok za začetek obnove Če Nicholas Oman do 1. oktobra letos ne bo začel obnavljati vile Rikli ob Blejskem jezeru, bo občina začela razlastitveni postopek Bled - Ko je župan Vinko Gole poročal o delu med zadnjima sejama, je med drugim povedal, da je Nicholas Oman kot lastnik Vile Rikli ob Blejskem jezeru dobil soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju k idejnemu načrtu za prenovo vile in za dozidavo. Ker Je vila v sedanjem stanju že nekaj let v sramoto Bledu, je občinski svet sklenil, da mora investitor najkasneje do sredine septembra pridobiti gradbeno dovoljenje, do 1. oktobra letos začeti z obnovo in jo v približno v enem letu tudi dokončati, obnovo pa morajo v okviru svojih pristojnosti nadzorovati inšpekcijske službe in kranjski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Župan Vinko Gole je svetnike seznanil še z nekaterimi drugimi občinskimi nalogami in prizadevanji. V občini se že pripravlja na gradnjo večsta-novanjske stavbe v Gorjah, za zamenjavo zemljišč na območju trase obvoznice so kupili dva hektarja zemljišč. Od fijakarjev so zahtevali, da "v izogib raznim zapletom" predložijo potrdila, da so zdravi in sposobni za opravljanje dela. Za odkup vile Nelly, ki je v občinski lasti, se zanima domačin, ki za zamenjavo ponuja okoli 14 tisoč kvadratnih metrov zemljišča. S Pošto Slovenije in z Emono Merkurjem se dogovarjajo, da bi občina dobila prostore v prvem nadstropju obeh stavb; knjižnico pa naj bi uredili v stavbi Emone. Svet je tudi pooblastil župana, da naj s Komunalo Radovljice čimprej sklene dogovor o izgradnji čistilne naprave, ki bi bila skupna za blejsko in radovljiško občino. Svet soglaša, da ne soglaša... Občinski svet je z odlokom razglasil vilo Ciklama za kulturni spomenik, sprejel odlok o krajevnih skupnostih in dopolnil odlok o prostorsko ureditvnih pogojih za območje Bleda. V tem odloku je določil način urejanja za parcele, ki so jih pred nedavnim iz kmetijskih zemljišč spremenili v stavbna, Staro bolnico na Ribenski cesti na Bledu je namenil za stanovanjsko gradnjo in območje vrtnarije na Partizanski cesti predvidel za gradnjo stanovanjskih hiš. Ko ie občinski svet odločal o kadrovskih vprašanjih, je med drugim soglašal s sklepom radovljiškega sveta, da ne soglaša z imenovanjem mag. Bernarde Podlipnik za direktorico Komunale Radovljica in da jo imenuje za v.d. do imenovan- ja novega direktorja. Svetniki so se ob tem spraševali, ali je sploh smiselno glasovati o tem, ko pa njihov pritrdilni ali odklonilni sklep nima nikakršnega vpliva na odločitev radovljiškega sveta. Predlog za uvedbo občinske rente Občinski odbor LDS Bled je predlagal občinski upravi, naj preuči možnosti za uvedbo občinske rente, s katero bi zaščitili promet z nepremičninami, vzpostavili nadzor nad tem prometom in zagotovili občanom prednostno pravico. Svetniki LDS so mnenja, da je "imeti stalno bivališče na Bledu svojevrstni privilegij" in da ima to svojo ceno. Svetnik Jože Skumavec je predlagal sprejetje uredbe, ki bi urejala investiranje, vzdrževanje in uporabo občinskih cest. • C. Zaplotnik Seja bohinjskega sveta So se Bohinjci uklonili? Občina bo mesečno sofinancirala dežurno zdravstveno službo, vendar le pod pogojem, če bo njen sedež izmenično na Bledu in v Bohinju. konkretnega delavca, ki je vodil postopek. Občinski svet je problematiko skakalnic obravnaval tudi na petkovi seji in sklenil, da mora uprava o razpletu redno obveščati svet. V razpravi je bilo med drugim slišati, da bi skakalnice morali graditi na senčnih Polah, ne pa na sončni Trati, in da so v gradnjo vpleteni tudi nekateri občinski funkcionarji oz. člani občinskega sveta. Bohinjska Bistrica - Čeprav je občinski svet še na prejšnji seji vztrajal pri zahtevi po spremembi meril za financiranje in po oblikovanju samostojne dežurne zdravstvene službe za občini Bled in Bohinj, ki bi jo v celoti financirala država, je na petkovi seji le nekoliko popustil in sklenil, da bo do spremembe meril tudi bohinjska (enako kot blejska) sofinancirala delovanje službe. Občinski svet se je tako odločil predvsem zaradi odgovornosti do občanov, ki zaradi zapletov ne bi smeli biti prikrajšani pri zdravstvenem varstvu. Občina bo denar za dežurstvo (okoli 200 tisoč tolarjev) prispevala mesečno, vendar le, ce se bo sedež službe izmenjeval med Bledom in Bohinjem. Občinski svet bo na eni od prihodnjih sej obravnaval tudi problematiko Almirinega obrata v Bohinjski Bistrici. Za razpravo na svetu se je odločil zato, ker se po Bohinju širijo različne govorice o nadaljnji usodi obrata, predvsem o večjem odpuščanju v kolektivu, v katerem je od 75 zaposlenih kar 74 žensk, in o tem, da naj bi v delu tovarne uredili apartmaje. Občina je zahtevala obnovo postopka Skakalnice, ki jih na Trati v Stari Fužini na podlagi odločbe o priglasitvi del gradi tamkajšnje športno društvo Avgust Gašperin, še naprej burijo Bohinjce. Ker so zemeljska dela presegla razumne meje, sta zavod Triglavski narodni park in kranjski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine z vsem seznanila republiški inšpektorat za okolje in prostor; občinski svet pa je že na prejšnji seji sklenil, da naj občina pri radovljiški upravni enoti zahteva obnovo postopka (pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in preveri ustreznost ravnanja upravne enote oz. 0 Srčni možje, Mencinger ali. Občinski svet ie sprejel odlok o komunalnih taksah v občini in delno delitveno bilanco nekdanje občine Radovljica, opravil prvo branje odloka o občinskih priznanjih in sklenil, da bo za določitev datuma občinskega praznika objavil javni razpis. Za zdaj sta znani dve pobudi. Župan Franc Kramar predlaga, da bi občina praznovala 26. avgusta, ob obletnici, ko so se 1778. leta na Triglav povzpeli štirje bohinjski "srčni možje", Marija Cvetek pa meni, da bi bil prav Janez Mencinger vreden in primeren, da bi obogatil občinsko praznovanje z odličnostjo svoje duhovne dediščine. V njegovem delu je mnogo dragocenega gradiva za lokalno politiko, ki bo pripomoglo k temu, da se bodo puhle politične fraze umaknile pametnejšemu besedovanju. • C. Zaplotnik Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Ta konec tedna se na škofjeloškem Mestnem trgu v organizaciji Turističnega društva Škofja Loka začenjajo poletni glasbeni večeri. Do konca avgusta se bo na prireditvi Pod Homanovo lipo ob petkih (enkrat tudi ob v soboto) zvrstilo enajst glasbenih večerov. Ta petek, 5. julija, bo od 20. ure dalje na vrtu kavarne Homan nastopil glasbeni trio Benč-Tomo-Zmazek, naslednji dan pa bo poslušalce s promenad-nim koncertom razveseljeval Pihalni orkester Škofja Loka. Gostje pa bodo pokušali vina iz Medane. Med naslednjimi večeri bodo gotovo zanimivi glasbeni večeri, saj bodo nastopala nekatera znana glasbena imena, kot so Adi Smolar, Aleksander Mežek, Alenka Godec in Darja Švajger, pa tudi glasbene skupine kot so Dalmatinska klapa Omišalj, Mednarodni jazz kvartet, sledila bosta večera ciganske glasbe in popezije in večer country glasbe, prireditve pa bo spet sklenil Pihalni orkester Škofja Loka. • L.M. SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 * KONKURENČNE CENE •UÇODNI KREDITI * BREZPLAČNA DOSTAVA * MONTAŽA ACK MAJA VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMO VZALOÇI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO -KUHINJE SVEA Jutri seja kranjskega občinskega sveta Odpadke v Tenetiše še dve leti Kranj, 2. julija • Za jutri popoldne je v Kranju napovedana 17. seja sveta mestne občine. Dnevni red je tudi tokrat kar pester. Tako naj bi svetniki uvodoma spravili pod streho denacionalizacijo poročilo, o katerem so govorili že prejšnjič. Na novo pa predsednik odbora za gospodarstvo Milan Podgoršek predlaga javni razpis za izdelavo razvojnega gospodarskega riačrta mestne občine. Predsednik odbora za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastrukturo Janez Osojnik pa predlaga, naj bi prostor na deponiji, v Tenetišah, namenjen za posebne odpadke, uporabili za odlaganje komunalnih odpadkov, in to še za največ naslednji dve leti, ko naj bi začela delati regijska deponija. Na dnevnem redu je ponovno, tokrat širše obrazloženo, poročilo o dotokih in odlivih denarja iz občinske blagajne v prvih treh letošnjih mesecih. Župan Vitomir Gros predlaga sprejem osnutka odloka o ureditvenem načrtu za smučarski center Gorenja Sava, nekaj manjših sprememb družbenega plana ter PUP za Škofjeloško hribovje, ki se nanašajo na (ne)zazidljivost zemljišč v Pševem, zamenjavo kosa občinske zemlje z Gradbinčevo, s čimer bi v Nazorjevi ulici lahko razširili pločnik, predlaga tudi sklenitev pogodb z nekaterimi lastniki za pridobitev zemljišč za obnovo Škofjeloške in Jezerske ceste ter ceste Britof-Šenčur. • H. J. Občinski svet Šenčur Bodo pluli po Trbojskem jezeru? Šenčur, 2. julija - Najdlje so se zadržali pri predlogu odloka o občinskem gla"* lu, saj so ga mleli od člena do člena. Na vrsto so prišli tudi osnutek odloka o ravnanju s komunalnim« odpadki, o postavljanj« reklamnih tabel, dodatno Ça še osnutek odloka o rbojskem jezeru. Na vsaki seji občinskega sveta obravnavajo tudi prostorske dokumente, saj se veliko domačinov zad" ma za možnost gradnje, P1"1 tem pa je večkrat treba spremeniti namembnost zemljišč. Tudi tokrat so obravnavali 17 pobud p0' sameznih prosilcev, ki'z** devajo spremembe l« dopolnitve planskih dok«' mentov. O odlokih je bilo v sredo popoldne v Šenčurju velik0 govora, največ o tistem 0 občinskem glasilu, saj so ga obravnavali že drugič, «* sicer kot predlog. Razpraj va se je sukala zlasti oko« tega, ali naj glasilo obrav" nava samo informacije a» tudi kake druge prispevk* in ali smejo v njem objavl" jati tudi politične stranke-Slednjim so z glasovanje«' nazadnje prižgali žele«0 luč. Posebno dolgo so g°* vorili o imenu glasila. Z«' panov predlog, naj bi j* imenovalo kar Glasilo op* čine Šenčur, ni požel naj* večjega navdušenja, saj 66 je zdel preveč suhoparen* bolj so se svetniki ogreli za drugo možnost ObčinsK0 glasilo Jurij. Svetnik Fi«P Vesel je sprva predlagat« naj bi v prvi številki °P' činskega glasila izšel razp1* za ime, vendar ga je «* očitke, da bi zadeve s te«1 Sreveč zapletli, umakn«-lazpisa zdaj sicer ne b°! pač pa so svetniki nas« salomonsko rešitev: glaslr nai se imenuje, kakor r. bilo izglasovano, v PfV številki pa bodo bral«* pozvali, naj ocenijo, a» jim je všeč. V nasprotnem primeru naj predlaga* jo novega. Nekaj polenu* je bilo še o tem, zakaj «* sveti Jurij, ki jasneje oznj* Čuje občinski simbol, ve«" dar so nadaljnjo razpravo tem prepustili bralcem- Drugi za javnost WflinJJJ vejši odlok pa je prišel « mizo Šele na seji. Podžupan Zdravko Kastelic je pred'* gal, naj občinski sv obravnava osnutek °ai0.a o preimenovanju sedanjejL akumulacijskega jezera &r Mavčiče v Trbojsko jei*Jj in o plovbi po njem- * tem imenom se je ^^L·. že pojavilo v zloženki jH^ ističnega društva Smle°He in v mapi občine Medvod : Na to je reagiral kranj župan Vitomir Gros, J? L zhetval, naj uporabfj^ uradno ime akumulacij** ga jezera. Več kot o tretjini jezera, ki je Ba,eV zaradi jezu hidroe»c y trarne, je po katastra občini Šenčur, preosta%j pa v občini Kranj, ?atf> £ ga v občini radi P01.11*^. vali po krajevnem in* Župan Franc Kern Je S zoni, da je to vpraša™ lahko zelo občutljivo, ^ predlaga, da se o&o*. meljiteje strokovno p»*P s vi, tudi v sodelovanj« j sosednjimi občina Skrbnej'so pripravo Ff odlok terja tudi zato, na bi morali poleg pl°vDCtudi njem urediti denimo. 1 q]j kopanje in kampiranjc iezeru. • D. Z. Žl«D,r Minuli konec tedna v Cerkljah Bil je 29. Praznik cvetja in obrti Prihodnje leto bo jubilejni 30. Praznik cvetja in obrti v Cerkljah: dotlej bodo prireditelji omislili, kako ga poživiti, da bo spet privabljal obiskovalce od blizu in daleč. Cerklje, 30. junija - Resda se J* tudi na letošnji, 29. prire-"Jjtf Praznik cvetja in obrti, ?? večerih trlo obiskovalcev, sta jih privabljala glasba in P'es> sama razstava cvetja, 0vskih trofej, ribištva, čebe-arstva in domače obrti v Postorili cerkljanske os-£°vne šole, pa ni več obsežna d njega dni. Turistično f ivv° Cerklje skuša obdrža-JlPri življenju prireditev, ki je n^ela že boljše čase. Letošnji Praznik cvetja in °brti je v četrtek zvečer odprl pijanski župan Franc Če-u'j- Občina je bila namreč ^avni pokrovitelj praznika, ^Pokrovitelja pa Gorenjski l£s in gorenjska televizija JfLE-TV Kranj. V nasledn-|Ju treh prazničnih dneh pa *ta prireditev podprla po dva !P°nzorja. Ob otvoritvi so brkljam in okoličani pri- Dvoje najimenitnejših lovskih trofej ki jo je priredila manekenska agencija Butterfly Berlin, s prikazom poročnih oblačil, poletnih pletenin in očal. V nedeljo pa se je na prireditev zgrnilo največje število ljudi, saj so popoldne najprej pri- ,ernej Zaje, Andrej Kopret, Julka Hrovat, Marjan Jagodic kari županovim harmoni- sluhnili tekmovanju harmonitzin iz Mengša, potem pa karjev, zvečer pa še zelo si8 Za p'es zaigra» pop de- priljubljenmu ansamblu Sla-bjj 0V51· Pokrovitelj dneva je povi. Harmonikarji so se ob °bm ^avarovainiCa Triglav, cvetličnem prazniku v Cerkl-Pet t^na enota Kranj. V jah pomerili že petindvajsetič, igral zvečer» ko Je za ples pokrovitelj tega glasbenega j|£ai ansambel Monroe, sta se dogodka pa je bila znana sp°nzorja izkazala Ciril Mesarija Kepic iz Cerkelj. Dan, Servis Canon in Gor- Pokrovitelja dneva sta bih ^nc» izdelovalec kmetijske saehanizacije Ludvik Stare s Podnjega Brnika. Sobotni -čer s Triom Storžič sta Pokrovitelja dneva sta bila še Stanovanjska zadruga Kranj in MEGP, d.o.o., Gradnje, projektiranje in inženiring Kranj. Za gostinsko xZr>1 s inom Morzic sta zeniring rvranj. tsa. guauu^u fJ^Prla Gradbinec Kranj in ponudbo je pod ogromnih j}[8ovsko podjetje KGK šotorom vse dni skrbela gos- J,eur Ljubljana (slednji je tilna Češnar. !udi med večjimi razstavi- "Praznik cvetja in obrti, ki Ve?-1, p°sebna atrakcija tega se je pred leti začel z razstavo Cera je bila modna revija, cvetja cerkljanskih in okoliš- kih gospodinj, letos nima toliko domačega cvetja kot prejšnja leta. Svoje čase je sodelovalo prek dvesto gospodinj, letos pa jih razstavlja manj kot sto," je ob letošnjem prazniku povedal predsednik Turistilnega društva Cerklje Marjan Jagodic. "Cvetlična letina letos ni bila posebno dobra, vse je tudi zacvetelo pozneje kot lani, tako da smo računali na manjšo udeležbo gospodinj. Kljub temu se jim zahvaljujemo, da nam vsa leta ostajajo zveste. Na letošnji prireditvi pa sodeluje več cvetličarjev s svojo bogato ponudbo. S trofejami so se predstavili lovci, pa ribiči, svoje so pokazali čebelarji in domači obrtniki." "Čeprav smo lovci spočetka obljubljali tisoč trofej, jih je zdaj razstavljenih skoraj pol manj. pa nič ne de, medveda, ki stojita ob vhodu v razstavni prostor, zalezeta vsak za tri," se je šalil predsednik organizacijskega odbora letošnje prireditve Andrej Ropret, ki vodi tudi cerkljansko lovsko društvo. Sicer pa dodaja, da je treba pohvaliti vse sodelujoče, od gospodinj, ribičev, čebelarjev, do obrtnikov. Slednjih se na prireditvi predstavlja kakih dvajset, medtem ko jih na širšem cerkljanskem območju obstaja okoli 180. Šola Davorina Jenka, ki vsako leto odstopi prostor za prireditev, je tudi letos gostoljubno odprla vrata. Ravnatelj Jernej Zaje na naše vprašanje, ali prireditev ni preveliko breme za šolo, odgovarja: "Čeprav se svet šole ogreva za možnost, da bi se morala zlasti gostinska ponudba oddaljiti od šolske stavbe, pa ne moremo mimo dejstva, da gre za tradicionalno prireditev, ki pomeni tudi promocijo za našo šolo. Razstave s spremljajočimi dogajanji v takšni obliki, kot je sedaj, zagotovo ne bi mogli prirediti med šolskim letom, zato nam je kar prav, da je v počitnicah. V času prireditve je okolica šole lepo urejena, kakršno bi imeli radi seveda vse leto, če to ne bi bilo predrago in če bi takšna lahko tudi ostala." O letošnji prireditvi smo povprašali tudi Julko Hrovat, ki vsa leta sodeluje pri pripravi cerkljanskih cvetličnih prireditev in kot veteranka lahko primerja sedanje z nekdanjimi: "Vesela sem, da prireditev prinaša letos nekaj novega, da je nov pristop pri ara-nžerstvu in da smo tudi pri obrtnikih storili korak naprej. Žal pa je občutno pomanjkanje cvetja. Gospodinje nerade dajo v tem času najlepše rože z domačih oken, za to niso z ničemer motivirane. Tudi obisk upada, najlepša leta cerkljanskega praznika cvetja so bila tam okrog petnajste razstave, ko si jo je ogledalo kakih 18 tisoč ljudi, zdaj pa je obisk upadel na pet tisoč. To je znak, da bo treba misliti na to, kako prireditev osvežiti ali pa jo povsem opustiti. Naša perspektiva je razstava cvetja v vseh Cerkljah in okolici, kjer naj bi spodbudili urejenost hiš in vrtov, prireditev pa bi kazalo preseliti v samo središče vasi." D.Z.Žlebir, foto: T. Doki ^Poslovanje na črno Jeseniški krovci ostali brez zaslužka klajSi?«. L jul-ja - Trije s0 »I , rani jeseniški krovci F*,n°[0,edovali zasebno firmo kpò <,0·°·» naj j™ vendarle kshr E,a^°» a zaman. Mož P'aci|Ce me noie ™* sIišati ° saJ iim ie kar a lni( januarja plačala Se ie ,,e"» zadnji mesec pa koordinap etlo: nJen mož> ki Uoben''ra vse Posle, jim v ■ Hict em Pnmeru ni hotel dati Ješ na Stïía,ni so zaman hodili v*li mi*. ulico in moledo-?a, n'p.a lastnice firme Roši-!*plača ,lm. zaslužek vendarle dvorov iei Bil° Je tisoče ur°v, češ pridite jutri. Naveličani in ogorčeni Jeseničani so poklicali na pomoč sindikat Neodvisnost na Jesenicah. Ne le to, da so bili fantje pripravljeni delati na črno in neprijavljeni, jezilo jih je predvsem to, da so se pri zasebni firmi naravnost norčevali iz njihovega zaslužka. Kaj šele, da bi zahtevali povračilo stroškov za vožnjo na delo ali za prehrano med delom, kar jim vsekakor pripada! A tudi s pomočjo sindikata ni šlo: ko so spet potrkali na vrata firme v Stražišču, se ie dialog tako nesrečno zapletal -od groženj do sprenevedanja -da so poklicali policijo. Le-ta je vse povabila v svoje prostore, napisali so zapisnik in poklicali delovno inšpektorico. Trije Jeseničani so minuli petek zjutraj kljub vsemu še enkrat poskusili. Povabili so nas, da se na lastne oči prepričamo, kako izgleda, če prosiš za svoj zaslužek podjetnika, ki te niti ni prijavil niti ne namerava karkoli plačati. V tistem ranem petkovem jutru je bilo na Stražiški cesti, pred firmo Final oziroma pred zasebno hišo - mučno. Lastnice ni bilo na spregled, njen mož pa je že pri vrtni ograji odklo- nil vsakkršen pogovor, kaj šele dogovor. Nič. Pridite popoldne! Ker se fantje niso dali odgnati, je skomignil z rameni, povedal nekaj krepkih, ki niso za v časopis, nekajkrat švignil iz garaže v hišo, nakar so se zaloputnila vrata. Pri vrtni ograji pa je stal zasebni avto, v katerem sta bila očitno dve novi "žrtvi", delavca na črno pri firmi Final. Nista si upala ven, na delo, kajti z opeharjenimi Jeseničani je bil za vsak primer tudi varnostnik Varnosti Kranj. Ko si je nekaj zapisoval, sta delavca, ki si zaradi naše prisotnosti nista upala k delodajalcu, skočila iz avta in protestirala, češ če si pa zdaj zapisal najino registrsko številko, se pa - pazi! Ce bodo opeharjeni Jeseničani tožili, se bo bržkone zgodilo, da tedaj firme Final ne bo nikjer več. Mar bomo prej ali slej na poti, ko se bodo po sili razmer razcvetele take izterjevalske firme, ki bodo prakticirale vse prej kot nežne delovne prijeme? Za koliko so ta firma in podobne zaradi zaposlovanja na črno ogoljufale državo, si lahko samo predstavljamo. Žalostno, če ne tragično dejstvo pa je, da domačini, v tem primeru Jeseničani, prosijo za delo na črno že vsakogar, ki si izmisli, da bo imel firmo in si bo od tod do večnosti izmišlje val svoja pravila, na koncu pa nikomur nič plačal. Kaj plačal -iz slovenskih delavcev še norce bril! Taki "podjetniki" presneto dobro vedo, kje iskati zastonj delovno silo. Na Jesenicah, kjer so socialne stiske najhujše! Brez skrbi - za tremi ogulju-fanimi Jeseničani prihajajo novi in novi. Ta država namreč očitno z veseljem pobira davke tam, kjer so dohodki kristalno čisto evidentirani, ne vidi ali noče videti pa firm, kjer na črno zaposlujejo že leta in leta. • D.Sedej Po 15. redni seji tržiškega občinskega sveta Svetniške klopi ne bodo več prazne S potrditvijo mandatov nadomestnih članov iz vrst Zelenih Slovenije in Socialdemokratske stranke naj bi prekinili obtožbe o nelegitimnosti sveta. Tržič, 28. junija • Mesta svetnikov so sedaj ponovno zasedena, še vedno pa je negotov odstop Janeza Groharja s podpredsedniške dolžnosti. Odstopno izjavo je zadržal do prihodnjič, ko bodo pregledali tudi podroben zapis z magnetofonskega traku o razpravljanju glede te poteze na prejšnji seji. Na seji, ki se je potegnila v prvo uro petkovega dne, so sprejeli tudi več odlokov. Četrtkovo zasedanje se je začelo z odločanjem svetnikov o razširitvi dnevnega reda, kateremu so kljub ugovoru posameznikov o nespoštovanju poslovnika dodali še tri točke. Po pregledu zapisnika 14. redne seje so najprej razpravljali o obravnavi pisne izjave, s katero je Janez Grohar ponovil zahtevo za odstop s podpredsedniške dolžnosti. Glede na to, da je tako on kot eden od razpravIjalcev na prejšnji seji zahteval dobesedni zapis razprave z magnetofonskega traku, so obravnavo sklenili preložiti do prihodnjič. Čeprav je Grohar že sedel v ozadju, še ostaja podpredsednik sveta; nekateri so mu tudi priporočili, naj svojo izjavo prekliče. Na predlog občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so potrdili mandate za tri nadomestne svetnike. Odslej bosta Zelene Slovenije v tržiškem svetu zastopala zdravnik Oton Kikel in dipl. ing. elektronike Marjan Dežman, poleg treh svetnikov SDSS pa bo tudi pravnica Irena Šmitek-Pav-kovič. Predsednik Smuk je svetnike tudi podrobno seznanil z mnenji državnih služb o postopkih pri ugotavljanju nezdružljivosti svetniške funkcije z delom Nika Ahačiča, Ignaca Primožiča in Darka Veternika. Ker po teh presojah niso ravnali napak, je izrekel upanje, da se bodo z imenovanji nadomestnih svetnikov končale tudi polemike o nelegitimnosti sveta. Komisija pa bo preverila združljivost svetniških funkcij še za nekatere druge člane sveta, ko bo dobila podatke od občinske uprave. Za uresničevanje sprejetih sklepov svetniki niso dobili poročila, iz vodstva uprave pa sta bila na seji le Slavka Zupan iz urada za gospodarstvo in tajnik Tomaž Mikolič. Župan Pavel Ru-par se je opravičil zaradi dopusta, vseeno pa so svetniki hoteli pojasnila o plačevanju takse za obremenjevanje okolja v nasprostju s sklepi sveta, rezultatih pregleda poškodb hiše na Balòsu zaradi gradnje mostu in reševanju problematike s pitno vodo v Podljubelju. Do prihodnje seje so zahtevali redno poročilo o uresničevanju sklepov, obenem pa tudi pregled neizpolnjenih sklepov v enem letu. Predsednik Peter Smuk je namenil precej časa presoji t)ostopkov pri sprejemanju etošnjega proračuna. Večina svetnikov je z glasovanjem tudi potrdila, da je bilo njegovo prizadevanje za objavo odloka pravilno. Čeprav je tajnik občinske uprave izrazil strinjanje z objavljenim odlokom, utegne zanetiti nova nesoglasja napoved Vita Primožiča za zahtevo rivizije lanskega in letošnjega poslovanja. S. Saje V Volaki končno dobili vodovod Volaka, 2. julija - Minulo soboto so se Volačanom le izpolnile dolgoletne želje po svojem, skupnem vodovodu. Graditi so ga začeli jeseni 1993, letos pa so zaključili še nekaj finalnih del. Zajetje njihovega vodovoda je pod Izgorcami, 1050 metrov oddaljeno od skupnega rezervoarja, ki sprejme 100 kubikov vode. Pr' Jakab, Pr' Gričarju, Pr' Klemen in Pr' Čerinkarju, ki so dosedaj imeli lastne vodovode, so v novo pridobitev vložili približno 20 tisoč mark in opravili več kot 2700 delovnih ur, občina Gorenja vas - Poljane pa je Volačanom pomagala s 5 tisoč markami. Po novem ima vsaka domačija tudi svoj hidrant. Novo pridobitev sta pozdravila tudi župan Jože Bogataj in gorenjevaški župnik Alojz Oražem, ki je vodovod tudi blagoslovil. • S. Subic KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-283, fax:064/81-283 GRADNJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVANJSKIH HIŠ nOMI GOSPODAM SO - ZAUPAJTE JIM TUDI VL Letos enako nočitev, a boljši iztržek Zadnja sezona s povojnim krčem? Na Bledu napovedujejo, da bo letošnja turistična sezona zadnja s povojnim krčem, že v prihodnji naj bi bili rezultati boljši in blizu normalnim sezonam. Ker je bil Bled v preteklosti poleg Dubrovnika in Opatije razpoznavni turistični znak nekdanje Jugoslavije, ga številni turisti, ki ne vedo za slovensko osamosvojitev, še vedno povezujejo z vojnimi in povojnimi razmerami. Turistični rezultati se sicer izboljšujejo, so boljši od letošnjega slovenskega povprečja, le zmeraj pa po številu nočitev za 40 do 45 odstotkov zaostajajo za rezultati zadnjih dveh normalnih turističnih sezon (1989 in 1990). Bolj razveseljivi so finančni rezultati, ki se izboljšujejo iz leta v leto. Povprečna cena za nočitev je za četrtino višja kot v "predvojnih časih", na nočitev pa (vključno s penzions-kimi in zunajpenzionskimi storitvami) ustvarijo že več kot 135 mark prometa. To so dosegli predvsem s kongresnim in poslovnim turizmom pa tudi na račun boljših avtobusnih gostov, ki prihajajo predvsem pred glavno sezono in po njej. Kot je povedal Matjaž Završnik, v.d. direktorja Turističnega centra Bled (v ustanavljanju), so na Bledu v Matjaž Završnik, v.d. direktorja TC Bled letošnjih prvih petih mesecih beležili za tri odstotke manj nočitev kot v enakem lanskem obdobju. Nočitev domačih gostov je bilo za desetino manj, tujih, ki predstavljajo v skupnem številu 82-odstotni delež, ie bilo manj za en odstotek. Junija ie bilo nočitev približno toliko kot lani v tem mesecu, za julij in avgust pa pričakujejo 70-odstotno zasedenost ležišč. Letošnja sezona bo po številu nočitev približno enaka lanski, že v Glasova terenska ekipa je bila v soboto na Bledu. Popoldan smo v TPC Bled pred Tropical barom delili oštevilčene reklamne čepice in še marsikaj. Zvečer smo počakali tudi tiste, ki so spremljali slovesnost v Zdraviliškem parku. V priložnostnem žrebanju kuponov z reklamnih Glasovih čepic - tokrat smo jih med obiskom v sobotnem popoldnevu na BLEDU razdelili 39 - nagrade z obiska prejmejo: kupona 4717 in 5738 (nagradi: poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); kupona 4709 in 4733 (nagradi: Glasova poletna majica). Čestitamo! P. S.: Tudi z naslednjega sobotnega obiska bomo žrebali kupone, o čemer preberite v torek! Gorenjski glas v soboto v Selcih Prihodnji obisk ekipe Gorenjskega lasa bo v soboto v Selcih. Zagotovo bo največ besed namenjenih cesti, katere rekonstrukcija skozi vas je po zadnjih stališčih državnih upravljavcev postavljena pod vprašaj. Seveda je naš namen, da predstavimo tudi druge plati življenja in dela v vasi, po kateri se Selška dolina imenuje, o načrtih novega vodstva krajevne skupnosti ter o tem, kaj je pomenila Že udejanjena odločitev, da gre Dolenja vas "na svoje". Podrobneje o obisku v petkovi številki. A BLED TURISTIČNO DRUŠTVO C. Svobode 15 4260 BLED SLOVEMJA Tel.:(064) 741-122 Tel.+fox:(064) 741-555 TURISTIČNO POSLOVNI CENTER MDOEj mm ft posledice so še dobro vidne! V strmini nad sotesko je s,.Cer še nekaj izruvanih in polomljenih dreves, na naravno Hjnio spominjajo štorovi in kosi debel, nekaj ostankov je še "•di v deroči Radovni... še čaka. Večkrat so morali biti privezani, da ne bi zdrseli, pri delu v vodi so uporabljali tudi čoln. Kot je povedal gospodar gorjanske-ga turističnega društva Lojze Klinar, so lažja in manj nevarna dela opravili člani društva. Samo za popravilo ograj so porabili trinajst kubičnih metrov lesa, obnovili so 40 do 50 . Po januarskem snegolomu Je bil pogled v Vintgar kaj klosten: na bregovih sorske in prek steza je obležalo okoli osemdeset dreves, v vodi še sedemdeset, drevje je polomilo mos-J°ve in precej ograje... delavci gozdnega gospodarstva so doslej opravili veliko in predvsem zelo nevarno delo, nekaj dela jih metrov dolžine mostov, most Pri malem slapu so morali narediti na novo, ker so traverze pod težo bukve zgrmele v vodo. Pri name- ščanju novih 12-metrskih železnih nosilcev, ki so jih gozdarji s pomočjo alpinistov spuščali v sotesko z vitlo, jim je ena po nesreči (sprožila se je skala) padla v vodo in so jo lahko dvignili šele potlej, ko jo je navezal potapljač. Še dobro, da se ob vseh nevarnostih ni nikomur nič zgodilo, pravijo tisti, ki so pobliže spremljali delo v soteski. Sotesko so v četrtek spet odprli za ogled. Za odrasle je vstopnina 300 tolarjev in za otroke 150. Skupine z več kot desetimi odraslimi morajo odšteti 250 tolarjev na člana, otroške skupine pa 125 tolarjev. lDariVe nimu,i te^en ob dveh pomembnih trenutkih dfžav * prazničnim dogajanjem. V torek, na dan dvora °St'' ^e D,eJski župan Vinko Gole v avli Festivalne Ah)SKne na Bledu odprl zanimivo razstavo ob 30-letnici PoU;t8a k.vin„leta- v soboto, ko so se na Bledu začele v Zoq iur"s,'^ne prireditve, pa je bila na športnem igrišču ob 3u7,J'n Gorjah pri Bledu narodnozabavna prireditev tak0 nem jubileju Alpskega kvinteta. Obe prireditvi, °°oj>ain?stava koi praznovanje v Gorjah, sta prijetno satih dogajanje v občini Bled. dokUnftav?' je bila odprta do nedelje zvečer. Z s sta?en^ 0 30-letni ustvarjalni poti Alpskega kvinteta, K0j lrni razglednicami Bleda iz zbirke Leopolda iz 5 I\a>..narodnimi nošami izdelovalca Jožeta Muleja Udeig .nJih Gorij, harmonik Zupan iz Mengša in P°2Om 3 ^omov Janeza Polaka z Bleda, je vzbujala Postava P".domačinih in gostih Bleda in okolice. VsebincleV P° ^eji v°dje ansambla Jožeta Antoniča sta Prirej? opredelila Ciril Kraigher in Božo Benedik. p°lee ru!v y. z8°rnjih Gorjah pa je v soboto privabila so iz Poleo T y v ^gornjin oorjan pa jc v a^uv^u t»""^» razlit .?°mačinov in ljubiteljev Alpskega kvinteta iz Člane iS kraJev v Sloveniji tudi številne prijatelje in AvStri- ubov Alpskega kvinteta iz tujine. Prišli so iz dvernT' taliie> Nemčije in Švice. Slovesna prireditev z Raz'a godbama, narodnimi nošami, ansambli Borisa Quar» .mka' Kraški in Slovenski kvintet, New Swmg ^Uartet haV *ra.Skl m Slovenski Kvintet, i>e lvrnioni'karirmt? rja DeJan RaJ in MatJaž Kokalj ter iVe drei OlH • .Pan iz Mengša, med gosti iz tujine pa íi Vse do trles ^ BelJaka in seveda Alpskim kvintetom ličnem in ?nutka> ko J° Je prekinil dež potekala v i itelJi Aln t em razPoloženju. Žal pa potem številni ^ enutka ob n?K8a kvinte*a niso doživeli slovesnega _ njmovem prazniku zaradi dežja. V grajskem kopališču alpskega sloga Plaža na splavu? V grajskem kopališču so letos obnovili tretjino sanitarij in gostinske prostore, novi najemnik gostinskega lokala pa je izboljšal tudi ponudbo. Če se Blejcem pri načrtih ne bo kaj zalomilo, se bodo kopalci v grajskem kopališču lahko sončili tudi na približno 200 kvadratnih metrov velikem splavu. Kot je povedal Stanko Slivnik, direktor turističnega podjetja Turizem in rekreacija, v občini razmišljajo, da bi kupili splav, ki bi ga lahko uporabljali za prireditve na jezeru, ga posojali tudi drugim ali ga "zasidrali" ob jezersko obalo in v konicah z njim povečali plažo grajskega kopališča. V f)odjetju ne skrivajo želja, da bi grajsko kopališče uredili v epo kopališče alpskega sloga z manj betona in z več lesa; še vedno pa je kljub nekaterim drugačnim predlogom "živa" ideja, da bi ob njem zgradili manjše pokrito kopališče. Lani je kopališče dobilo nov tobogan, ki so se ga razveselili predvsem mlajši obiskovalci. Letos spomladi so obnovili tretjino "sanitarnih blokov" (stranišč, tušev) in delno tudi gostinske prostore, z obnovo sanitarij pa bodo nadaljevali jeseni. "Jezero je letos izjemno čisto^ takšnega sem vajen septembra ali oktobra," je povedal Stanko Slivnik in poudaril, da čakajo samo še lepega vremena in vročih, sončnih dni. Prvi kopalci so izkoristili nekaj vročih junijskih dni in so se že namočili v jezerski vodi (tedaj se je segrela na 22 stopinj), večina na to priložnost še čaka. In da pred blagajno ne bi bila prijetno ali neprijetno presenečena, pokukajmo še v cenik! Za odrasle je dnevna karta 500 tolarjev, za otroke 300, popoldanska pa je 400 tolarjev. Odločitev blejskega sveta Vila Ciklama je kulturni spomenik Vila je bila zgrajena 1880. leta in je ena najstarejših počitniških vil na Bledu. Blejska občina je na predlog kranjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine z odlokom razglasila vilo Ciklama in njen park za kulturni spomenik (druge stopnje). Vilo Ciklamo je pred 116 leti pod Stražo zgradil Alfonz. Fr. v. Zois in je do danes zamenjala že številne lastnike. Med drugo svetovno vojno so jo zaplenili, io po vojni vrnili prejšnjim lastnikom, jo 1958. leta prodali Narodnemu odboru okraja Zrenjanin, dokler jo pred petimi leti nista odkupila Marko in Kristina Perenič iz Ljubljane. Nekdanja radovljiška občina jo je že pred petimi leti na predlog kranjs- kega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine začasno, za eno leto, razglasila za kulturni spomenik, blejski občinski svet pa jo je na četrtkovi seji zavaroval z odlokom. Kot je razbrati iz odloka, bosta lastnika za vsak poseg potrebovala dovoljenje spomeniške službe, dejavnost v vili pa bosta morala prilagoditi spomeniškemu značaju stavbe. Ciklama je ena najstarejših počitniških vil na Bledu. Ima značilno dvojno leseno verando, ki odraža stilne značilnosti časa in predstavlja pravo vir-tuoznost blejskih tesarjev. • Besedila: C. Zaplotik, A. Žalar, slike: T. Doki OBČINA JESENICE obvešča vse svoje občane, predvem pa krajane krajevnih skupnosti SAVA, CIRILA TAVČARJA, MIRKA ROGUA PETKA in STANETA BOKALA, da je razpisana enomesečna javna obravnava ODLOKA O PREIMENOVANJU ULIC V NASELJU JESENICE v času od 28. junija 1996 do 29. julija 1996 Za zainteresirane občanke in občane bo organizirana JAVNA RAZPRAVA v TOREK, dne 23. julija 1996, ob 20. uri v sejni dvorani občine Jesenice, C. M. Tita 78 Občinski svet občine Jesenice je na 16. seji dne 25. 4. 1996 opravil prvo obravnavo Odloka o preimenovanju ulic v naselju Jesenice, na podlagi katerega - se v naselju Jesenice uvede nova ulica, ki se ji dodeli ime GOSPOSVETSKA ULICA, in prevzame hišne številke od Ceste Maršala Tita 32 do Ceste Maršala Tita 68, - preostali del Ceste Maršala Tita pa se preimenuje v SLOVENSKO CESTO - v naselju Jesenicev se Cesta revolucije preimenuje v OB ŽELEZNICI V času javne obravnave lahko občani in njihova združenja ali predstavniki podjetij in organov, oddajo pisne pripombe in predloge k besedilu Odloka o preimenovanju ulic v naselju Jesenice, na sedežu občine Jesenice, C. M. Tita 78, Kabinet župana. Župan Dr. Božidar Brudar, dipl. ing. OBČINA JESENICE obvešča vse svoje občanke in občane, da v času od 28. junija do 29. julija 1996 poteka JAVNA RAZGRNITEV naslednjih dokumentov: 1. OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE JESENICE ZA OBČINO JESENICE, 2. OSNUTKA URBANISTIČNE ZASNOVE ZA MESTO JESENICE, 3. OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA JESENICE (PLANSKA CELOTA J4), 4. OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA KANALIZACIJSKI KOLEKTOR IN PLINOVOD S KOLESARSKO STEZO OD HRUŠICE DO RATEČ. Dokumenti bodo v tem času javno razgrnjeni v naslednjih prostorih: - občine Jesenice, Cesta M. Tita 78, 1. nadstropje, - krajevne skupnosti Blejska Dobrava, - krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela, - krajevne skupnosti Planina pod Golico in - krajevne skupnosti Žirovnica. Občanke in občani v času javne razgrnitve lahko vpišejo svoje pripombe, predloge in mnenja v knjigo pripomb, ki bo odprta za te namene. V času javne razgrnitve bo za posamezna območja krajevnih skupnosti izvedena tudi JAVNA OBRAVNAVA o teh dokumentih, po naslednjem razporedu: 1. v TOREK, dne 23. julija 1996, ob 20. uri v sejni dvorani občine Jesenice, Č. M. Tita 78, za prebivalce naslednjih krajevnih skupnosti: - Hrušica, - Staneta Bokala, - Mirka Roglja Petka, - Cirila Tavčarja, - Sava, - Podmežaklja. 2. v SREDO, dne 24. julija 1996, - ob 18. uri v dvorani kulturnega doma na Blejski Dobravi za prebivalce krajevne skupnosti Blejska Dobrava - ob 20. uri v dvorani doma Julke in Albina Pibernika na Javorniku za prebivalce krajevne skupnosti Javornik Koroška Bela 3. v ČETRTEK, dne 25. julija 1996, - ob 18. uri v gasilskem domu Planine pod Golico za prebivalce krajevne skupnosti Planina pod Golico, - ob 20. uri v dvorani doma na Breznici za prebivalce krajevne skupnosti Žirovnica. V času javne razgrnitve in še 8 dni po njenem zaključku, lahko občani in organizacije posredujejo na naslov občine Jesenice, Kabinet župana, C. M. Tita 78, pisne pripombe in predloge. Župan Dr. Božidar Brudar, dipl. ing. Jesenice, 27. junija 1996 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ > V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava Premantura '95, dela nastala v lanski slikarski koloniji Likovnega društva Kranj v Premanturi. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis ln njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del slikarja Todorčeta Atanasova. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovne sekcije VIR Radovljica. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafike slikar Lojze Spacal. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava ročno rezljanih modelov za loški kruhek Petre Plesteniak - Podlogar. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Stanko Toth iz Varaždina. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja fotografije Tončka Benedtk. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani Združenja umetnikov Škofja Loka. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Jote Peternelj-Mausar slike na temo Motivi iz moje mladosti. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela otroške likovne kolonije.V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. KONCERT MLADIH GLASBENIKOV Škofja Loka - Z zaključnim koncertom v kapeli Puštalskega gradu se je minulo soboto zvečer zaključila letošnja šesta poletna šola Glasbena Loka '96, ki ip je v sodelovanju z Glasbeno šolo pripravila Ljudska univerza Skotja Loka. V minulem tednu seje v okviru poletne šole zvrstilo več koncertov z uveljavljenimi glasbeniki. Mladi pa so minuli petek popoldne pripravili tudi priložnostni koncert na vrtu kavarne Homan na Mestnem trgu. • Besedilo in slika: Marko Pleško Mladi violinisti iz devetih držav POLETNA ŠOLA VIOLINE Bled - V drugi polovici julija, to je od 12 do 27. se na Bledu prvikrat začenja mednarodna poletna šola za violino. Prireditev ob sodelovanju Turističnega društva Bled in pomoči več sponzorjev organizira violinist Jernej Brence. V poletni šoli violine se bodo zbrali učenci in študenti violine iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Italije, Japonske, Jugoslavije, Madžarske, Romunije in Rusije. Šolo bodo vodili: Michael Frischenschlager, učenec Yehudina Menuhina in rektor dunajske Visoke šole za glasbo, dekan Akademije za glasbo v Ljubljani violinist Dejan Bravničar in violinist Jernej Brence. Začetek poletne šole bo uvedel koncert Celjskega godalnega orkestra pod vodstvom Nenada Firšta s solistoma Dejanom Bravničarjem in Jernejem Brencetom. Koncert bo 12. julija v cerkvi sv. Martina na Bledu. Sledilo bo še sedem koncertov, na katerih pa se bodo predstavili udeleženci poletne šole. Med udeleženci blejske poletne šole so tudi mladi, ki se pripravljajo na enega največjih tekmovanj za violiniste - "F. Kreisler" tekmovanje. Na zadnjem blejskem koncertu pa bo goslar Vilim Demšar najboljšemu mlademu violinistu, udeležencu poletne šole, podaril svoj mojstrski instrument; ta bo ves čas trajanja poletne šole na ogled v vitrini hotela Astoria na Bledu. SREDNJA ŠOLA JESENICE razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA in KNJIŽEVNOSTI in ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj je visoka izobrazba, smer slovenski jezik in književnost ali smer angleški jezik ali slovenski jezik in angleški jezik. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Ravnateljica Srednje šole Jesenice, Ul. Bratov Rupar 2, 4270 Jesenice. Torkarjev roman Umiranje na obroke je izšel že v šesti izdaji ___, ČE KNJIGA NI DOBRA, NAJ NE IZIDE Pred kratkim je založba Planprint izdala že šesti ponatis romana Igorja Torkarja Umiranje na obroke. Torkar je ede" redkih še živečih slovenskih avtorjev, katerega delo je bilo tolikokrat ponatisnjeno. Avtor se že tri leta ukvarja s pisanjem knjige, v kateri obravnava problematiko smrti. Škofjeloško društvo umetnikov ga je izbralo za letošnjeg3 Groharjevega nagrajenca, vendar je nagrado zavrnil. Šesta izdaja Umiranja na obroke ima skoraj štirideset strani dodatka. Kratke izjave h knjigi je dodala vrsta pisateljev in literarnih kritikov: Ciril Zlobec, Andrej Hieng, dr. Hel-ga Glušič, Vladimir Kavčič, Žarko Petan, dr. Matjaž Kmecl, Jože Šifrer, dr. Denis Poniž, dr. Andrej Inkret in arhitekt Vlasto Kopač. Avtorja je lani jeseni kot žrtev stalinističnih procesov zaslišala komisija državnega zbora Slovenije in zapisnik s tega zaslišanja je prav tako objavljen v omenjenem dodatku. Vaš roman Umiranje na obroke je ponatisnjen že šestič, vsega skupaj je knjiga sedaj izšla že v 40 tisoč izvodih. Čemu pripisujete takšno zanimanje? Zakaj je tovrstno branje še vedno aktualno? "Odgovor gre iskati v dra-maturgiji mojega romana. Je namreč pletenica treh komponent: spominov, dokumentov in umetniške vizije. V prvi in drugi izdaji so ljudje ga brali predvsem zato, ker so bili prvič objavljeni dokumenti, ki so bili do takrat tabu. Ko je potem prišla na trg tretja izdaja, pa četrta, ko so že tudi drugi začeli pisati o stalinističnih procesih in nasilju, kot na primer Branko Hofman v romanu Noč do 1'utra, so ljudje začeli predvsem >rati tisto, kar je bilo napisanega o problemu posameznika, ki se upre nasilnemu režimu. Ponavadi, zgodovina to potrjuje, posameznik, ki se bori proti režimu, propade. In moj glavni junak, ki je le deloma moja biografija, prav tako je tudi biografija dekleta, s katerim hodi, le deloma biografije moje žene - junaki romana so namreč vsi skomponirane figure - torej propade. Zdi se mi, da današnjega bralca najbolj zanima prav umetniška analiza spopada med posameznikom in nasilnim režimom." NEODVISNA FILMSKA USTVARJALNOST Že nekaj let ni bilo v Sloveniji pregleda filmov, kijih snemajo samostojni ustvarjalci, ljubitelji, amaterji. Zveza kulturnih organizacij Slovenije in KUD Cineast zato pripravljajo L festival slovenskega neodvisnega filma in videa. Festival bo 15. in 16. novembra letos. Snemanje amaterskih filmov je bilo svojčas v Sloveniji dokaj razvita dejavnost, ni manjkalo tudi prireditev, na katerih so ustvarjalci svoje filme lahko tudi pokazali. Ker zadnja leta teh pregledov ni, organizatorja pripravljata festival neodvisne filmske in video produkcije. Na festivalu lahko sodelujejo Posamezniki in skupine, starost ne sme biti manj kot 15 let. ilmi so lahko posneti na 8- ali 16-milimetrskem traku, lahko so nemi ali zvočni in v VHS video formatu. Film ali video ne sme trajati več kot 20 minut. Zvrsti so lahko različne od dokumentarnih, igranih, eksperimentalnih ali animiranih. Filmke kolute ali video kasete z naslovom filma, naslovom avtorja in navodili za predvajanje je treba poslati na naslov Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, najkasneje do 5. novembra letos. Filme za predvajanje na festivalu bo odbrala strokovna žirija, ki bo tudi odbrala najboljše tri v vsaki kategoriji, posebno priznanje pa bo prejel film, ki ne bo daljši od treh minut. Novo pri Mohorjevi SLOVENIJA V NOVI EVROPI Ljubljana - Praznovanju dneva državnosti se je tudi celjska Mohorjeva družba odzvala z aktualnim zbornikom Slovenija v novi Evropi, v katerem vrsta uglednih avtorjev sodeluje s prispevki na različne teme, ki se ukvarjajo s položajem Slovenije in Slovencev v sodobni Evropi. "Po eni strani smo postali samostojna država, o kakršni smo sanjali stoletja. Po drugi strani pa v Evropi in v svetu nastajajo razmere, ki je in bo samostojnost malega naroda ogrožena bolj kakor kdaj prej. Poglobljen razmislek, kako v ter razmerah naprej, bo gotovo dobrodošel. Kaj nam je storiti kot posameznikom, kaj kot celoti? Kako prebuditi širšo javnost k ustvarjalni državljanski drži in odgovornemu bivanju? Kako utrditi naše moralne in duhovne temelje - kaj vse moramo storiti, da bi se ohranili kot narod in kot država, in da bi tudi svetu dali svoj delež," v uvodu sprašuje urednik Jože Strgar, odgovore na zastavljena vprašanja pa iščejo številni avtorji. Najprej Andrej Capuder, ki govori o Sloveniji in evropskih perspektivah, sledijo Peter Jambrek, Lojze Gosar, Anton Bebler, Vinko Olšak, Denis Poniž, Milan KÍep, Marjan Senjur, Janez Jerovšek, Jože Gričar, Bogomir Novak, Justin Stanovnik, Stanka Kukar, Marko Kremžar, Igor.Seničar in Metka Klevišar. Zbornik zaključuje prispevek Ivana Štuheca z naslovom Katoliška Cerkev v drugačni Sloveniji. • M.A. Zadnje Izdaje bodo najverjetneje brali tisti predvsem mlajši bralci, kt nikoli niso živeli in se soočili z nasilnim režimom, kakršnega ste poznali vi. Ce bi pisali nov uvod k šesti izdaji romana, kaj bi napisali vanj? "Zdi se mi prav, da mladi vendarle vedo nekaj o politični zgodovini Slovencev. O dokumentih so verjetno že veliko slišali toda prav omenjena Komponenta, spopad posameznika z nasilnim režimom, ni le stvar zgodovine. Prav je, da fH poznajo dejstvo, ki ga zgodovina vseskozi potrjuje, namreč da posameznik v boju z režimom zmeraj propade. Kajti tudi mlade generacije se verjetno skušajo boriti za svoje ideale. In žal moram reči, da se zna tudi naš, sicer formalno večstrankarski parlamentarni sistem, na skrivaj poslužiti tudi nasilja." S čim se ta čas ukvarjate? "Že tri leta obdelujem temo, za katero mi je dala spodbudo pivska zgodbica Frana Milčins-kega.. Naslov je bil Vinogradnik Tomaž in bridka smrt. Vinogradnik Tomaž je v svojem vinogradu v topli jeseni prešal vino in pil pred zidanico. Po griču navzgor jo primaha v belo oblečena s koso na rami bridka Smrt. Tudi ona je vsa potna in žejna. Tomaža poprosi za vino, on pa jo le draži. Smrt se zjezi, steče mimo njega v klet k velikemu sodu, zleze vanj, se napije vina in Tomaž jo zapre vanj. Leta tečejo, in Tomaž že premišljuje, zakaj smrt še ni prišla ponj. Pa se spomni, da zato, ker jo ima zaprto v sodu. Odide v zidanico, jo spusti ven in pijana smrt se odkotali v mesta in vasi, kjer brezglavo kosi vse, kar ji pride na pot. To je ogrodje zgodbe. V mojih letih človeku zadostuje le n^ kaj ur spanja na noč, pa /* velikokrat zgodi, da je neka* na pol prisoten, napol P rob buden. Takrat je najbolj den na, ima celo vizije privide. Tako je nekoč na ru" moje postelje sedla tista sfltf1' utrujena. Zakaj ne greš *! počitnice, v Dalmacijo, sem J vprašal, rečem, ko si t** utrujena... Tako je nastala # nova za roman, ki sem & najprej dal naslov Smrt & počitnicah. Potem sem ugot vil, da je le preveč direkte' celo tabloiden, pa sem % spremenil v Oseka bivanj3-. naslovom tragikomične h3'^ nacije. Če bo knjiga izšla. ^ zgodba o Smrti na P0^!^ postavljena iz prvega v dryl plan, v prvem so zadaj razi?' janja, čustvena stanja, depresije. Ko si v mojih »e*v Çlime življenja ni več mfl°p' a je pri mladini. Oseka J« r pri starih ljudeh." Roman nastaja že tri Zakaj? "Ravno zato, ker sem dra* tei1 maturgijo, skelet romana v wj času popolnoma spremenil- v še nekaj je: če ne bom . romanom zadovoljen, ga tl!^ ne bom izdal. Velik opus svPjJ del imam. Za petinštirideset^ odstotki vsega, kar sem nap,s?' absolutno stojim še danes. 1 tega zdaj ne bi rad pokvari* ponesrečenim romanom." Letos vam je ZdruUd' umetnikov Skojja Loka nam1 nilo Groharjevo nagrado, ffi niste sprejeli. Kaj je vzrok v to odločitev? .j "Sporočili so mi, da naj* dobil nagrado, jaz pa sem J1 po tehtnem premisleku odi voril, da sem sicer zelo Vr\t čen, da so me izbrali-posebej, ker je to drust umetnikov Škofja Loka, s * terim sem v preteklih ,e. f veliko sodeloval. Pa venj* sem se zaradi neprijetnihjz* jj šenj okoli nagrad že pred i , odločil, da ne bom sprej^J. nobenih nagrad. To sem SPL očil tudi odboru, zadolžen^1 za Groharjeve nagrade."^ ^ _9. Groharjev teden na Sorici___^ OTVORITEV SLIKARSKE ŠOLE , ve Sorica, 2. julija - V soboto je bila v Galeriji Groharj*^ rojstne hiše otvoritev likovne razstave vseh, ki so se . Groharjevem tednu udeležili risanja in slikanja v S "V okviru omenjenega tedna, ki je trajal od 22. do junija, so se zvrstile številne prireditve namenjen^, predvsem mladim," je pojasnila Jožica Kačar, preu» niča Prosvetnega društva Ivan Grohar. Sorica s svojo lepoto že od nekdaj navdihuje in sp^^je likovnemu ustvarjanju, kar kaže tudi dejstvo, *.e v slikarskih dnevov poleg študentov Visoke likovne »o Ljubljani udeležilo tudi približno 40 domačih o* Slikarske dneve je vodil soriški slikar Miro Kačar, nc> y kulturnega življenja v kraju in zdaj že eno leto upra ^Q Groharjevega doma. Z obnovljeno Groharjevo rojstno t upravlja PD Sorica, Center za Šolsko in obšolsko d?ja-jj # pa skrbi za materialni in finančni del. V Groharjevi eno leto potekajo posebni kulturni dnevi, kjer s*Xjjo osnovnošolskih otrok pod vodstvom Mira Kačarja pre ^ nepozabne trenutke. Ogledajo si dragoceno etnogr f zbirko, posebno sobo posvečeno Ivanu Groharju, je hranijo 13 originalov, v glasbeni sobi preizkusijo pevske sposobnosti, v ateljeju pa se prelevijo v slikarj • ^ V okviru Groharjevega tedna so pripravili tudi ko§ar. a jn turnir, koncert Toneta Potočnika, Braneta Robens*ja kvinteta Sonček v cerkvi, koncert mladinskega or ^ % Orfej iz Sorice, koncert rap skupine Captamur in ko koncertom Davorja Božiča. • M. Kubelj ^ Praznik "štiriperesne deteljice" izpod Storžiča Golniški gasilci krstili novega lepotca košnji gostitelji prireditev za praznik krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik so bili Golničani. ^'nik, 2. julija - "Štiriper-J*. deteljica" izpod Storžiča K,avi svoj praznik 28. junija. :»ta dan 1943. leta so fantje gloiožje iz teh krajev mno-cno odšli v partizane, v boj jjl kstno domovino in og^i-J. *e- Besede domoljubje, ^Pnost, prijateljstvo so bile Jj1 rdeča nit sobotne os-J^je svečanosti ob krajev« ^m prazniku, ki jo je v Q0r&ni kulturnega doma na p°'niku vodil Jože Lopar, f^editve, s katero so krajani JJ^stili tudi peto obletnico Otroci so se odpravili v Triglavski narodni park Kje so drevesa, koliko je polžev in kaj delajo ljudje ob Radovni Z delom so visoko presegli vsa pričakovanja. Raziskovali so park, se spoznali z njim in izdelali odlične naloge, pravijo pri TNP. posvojitve Slovenije, 55. letnico ustanovitve Osvo-^"Ine fronte in 50. obletni- c? Priključitve Primorske k geniji. »Medtem ko so na Golniku íe ves teden potekala različna .P°rtna tekmovanja med kra-štirih krajevnih skupnosti n Je bila v petek pri Matičk-Sidomačiji zamiva sektors- fcjsednik sveta KS Golnik '"derik Mali dru«Vaja sedmib gasilskih Ustev. ie imela sobotna Krst novega gasilskega lepotca titelj, predsednik sveta krajevne skupnosti Golnik Friderik Mali. Na kratko je orisal zgodovinski razvoj Golnika, ki se prvič omenja v 15. stoletju, nato pa se dotaknil sedanjih časov, zlasti delovnih uspehov krajanov. "V zadnjih desetih letih smo asfaltirali vse ceste, uredili smo javno razsvetljavo, dobili nov vrtec, novo trgovino Živil, obnovljena je pošta, Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo ima plin, imamo okrog 300 telefonskih priključkov, skupaj z Inštitutom lastno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. V prihodnje nas čakata predvsem dva večja zalogaja, to sta gradnja prizidka k domu krajevne skupnosti in sanacija čistilne napave." Friderik Mali je pohvalil sodelovanje med krajem in Inštitutom, z njim je Golnik marsikaj pridobil. Friderik Mali je podelil priznanje krajevne skupnosti. ^[ednjà praznična prireditev kulturnem domu predvsem poljubno in kulturno po-slanstvo. >K?apel Je mešani pevski S?01 iz Goric pod vodstvom •jjfteta Lenarčiča, za njim *rsteniški oktet pod vodst-Franca Urbanca, z w.lomkom iz Županove JJJcke A. T. Linharta je sk7toPila mladinska dramska *uPma iz Tenetiš, zaigral je tï°ski družinski ansambel ranic z Golnika, praznični nipe* pa so poživili še poseb-t>ewg0£tje, tamburaški ansam-Far rifars*i muzikanti iz slovi n? KolPi- ki ne&uJeJ° Ü nsKo ljudsko pesem. nistQvn^aAJexZaigrala spojtedljivo Micko, Anže Kern i l°mku i ,nieta> Janez Zalar pa Mlcktnega očeta v f At>te « Linf,artove komedije Zupanova Micka. Nina i1"» ki Samo dva iz kroga blizu tridesetih šolarjev iz lkuPini IVl pred sk<>raj dvema letoma zbrali v dramski ^ntita i!,va mentorica je Tatjana Vidic, sicer JJ»fra do olo^e in kemije. V skupini so otroci od t citaciiah °s.meSa razreda osnovne šole. Poskušajo se v *** AW/. "» karaokah, ročnih spretnostih in seveda v ,Mjypajo predvsem na domačih prireditvah, radi pa Predsednik G D Alojz Ribnikar SfiS**? v ^move za ostarele. Vadijo v dvorani krajevne zgosti Tenetiše, redno enkrat na teden, pred nastopi tudi * sponzorje pa iščejo kar v domačem kraju. Dobil ga je poveljnik golniš-kega gasilskega društva Tone Ožbolt, in sicer za dobro delo društva ter za njegov trud pri zbiranju denarja za nakup novega orodnega vozila, s katerim se bodo gasilci lahko še učinkoviteje podajali v reševalne akcije. Novega lepotca so krstili brž po proslavi na prizorišču sobotne veselice v športnem parku. Botra sta bila prof. dr. Jurij Šorli, direktor Inštituta Golnik, in Stanka Pirh iz podjetja, ki je posredovalo pri nakupu avtomobila. Avto je blagoslovil Alojz Zupan, župnik iz Goric. Prvi mož golniških gasilcev, Alojz Ribnikar, je ob tej priložnosti povedal, da je to prvo orodno vozilo, ki je čisto novo. Zanj so odšteli nekaj več kot 4,8 milijona tolarjev. Za nakup so se gasilci dogovorili skupaj s svetom krajevne skupnosti, ki je tudi sprejel predlog, naj bi za avto vsaka hiša v kraju prispevala po deset tisočakov. No, z zbiranjem denarja ni šlo povsem gladko. Predsednik društva Alojz Ribnikar in poveljnik Tone Ožbolt sta trkala tudi na vrata okrog 300 podjetij in ustanov. Gasilci so se v soboto zahvalili vsem, ki so omogočili nakup novega orodnega vozila, najmočnejšim "botrom" so podelili tudi posebna priznanja. Gasilsko poveljstvo iz Kranja je prispevalo 1,1 milijona tolarjev, Inštutut Golnik 800 tisočakov, krajani so zbrali 870 tisočakov, krajevna skupnost je primaknila 600 tisočakov, ministrstvo za obrambo 500 ' itd. Krajani štirih krajevnih skupnosti izpod Storžiča so letošnje slavje sklenili s sobotnim rajanjem v športnem parku, v nedeljo pa so v farni cerkvi v Goricah darovali sveto mašo za vse padle in umrle za domovino, najbolj vneti kolesarji pa so se nato podali še na vožnjo skozi vse štiri krajevne skupnosti. H. Jelovčan Lesce • Triglavski narodni park živi z ljudmi. To so letos dokazali tudi učenci petih osnovnih šol, ki so se vse leto potikali po parku, raziskovali in nato v sodelovanju s strokovnjaki iz parka pripravili prave raziskovalne naloge. Učenci OŠ Gorje in ljubljanske Ledine so se ukvarjali s posegi človeka v reko Ra-dovno, osnovnošolci z Jesenic (OŠ Koroška Bela in OŠ Prežihov Voranc) so raziskovali razširjenost in ekologijo polžev v dolini Radovni in Planici, učenci OŠ F.S. Finž-garja pa so obravnavali razširjenost robinije v Triglavskem narodnem parku. "Delo, ki so ga opravili učenci, ima veliko vredost tako zanje kot tudi za nas v TNP, saj so zbrali podatke, ki so uporabni tudi za stroko. Poleg tega so se ob svojem delu s parkom nekako pois-tovietili, postali del njega, in pravi odnos do parka je prav gotovo eden od bistvenih elementov za njegovo preživetje. In ne nazadnje; dragoceno gradivo, ki so ga zbrali, uredili in predstavili učenci, bo velika dragocenost za šolske knjižnice in za učence, ki še prihajajo za njimi," je na četrtkovi predstavitvi poudaril Jože Mihe-lič iz Triglavskega narodnega parka. ga osnovnošolskega dela," je povedala prof. Neda Golma-jer, mentorica skupine iz Lesc. "Mentor svoje učence le usmeri, organizira delo, za vse ostalo se morajo potruditi otroci sami, ker pomeni, da od njih prvič zahtevamo ogromno samostojnega dela. Za raziskavo Robinije pseudo accacie smo se odločili zato, ker rastline nismo poznali. Najprej smo se odpravili v dolino Vrat in razočarani ugotovili, da smo se vsega skupaj lotili na napačnem koncu. Na novo smo torej pričeli s študijem literature in ugotovili, da moramo dre- vo iskati na obrobju parka, ob železniški progi, kjer so jo zasajevali, da bi zaradi svojih specifičnih lastnosti držala skupaj nasipe. Delo je bilo torej zanimivo, drugačno, raziskovalno. Otroci so uživali. Na koncu pa je bilo seveda treba vse skupaj spraviti na papir, kar je bilo zanje precej manj privlačno. Pa so tudi to delo dobro opravili. Mislim, da so zares opravili temeljito delo in se pri tem veliko naučili ne le o rastlini, ki so jo raziskovali, temveč predvsem o načinu dela, ki jim bo v nadaljnem šolanju gotovo koristil." • M.A. Skupina učencev iz OŠ F.S. Finžgarja si je edina za temo raziskovalne naloge izbrala razširjenost robinije v narodnem parku. "Delali smo vse leto, in to na način, ki se precej razlikuje od običajne- Dom na Kališču odprt Kališče, 1. julija - Pred nedavnim je bil na Kališču zbor gorskih stražarjev z otvoritvijo razstave arhivskega materiala Franca Jalna pod naslovom Kališče in Storžič nekdaj. Ob občinskem prazniku občine Preddvor in spominskem datumu v letu 1942 pa se je zbralo tudi nekaj še živečih borcev NOV Kokrškega odreda in veteranov za Slovenijo 91. Planinski dom na Kališču, ki sta ga za zimskima oskrbnikoma - zakoncema Borisom in Ido Križnar prevzela Majda in Janez Grilj (na sliki desno), bo odprt neprekinjeno predvidoma do sredine septembra. A. Ž. - Foto: F. Ekar Po treh letih spet promet čez Savo v Globokem Štiri mesece za nov most Levi in desni breg Save spet povezana. - Golaž za domačine, ki so ves čas z zanimanjem spremljali gradnjo mostu. Globoko, 2. julija - V soboto so slovesno izročili namenu nov most v Globokem. Starega, lesenega, so za promet zaprli pred tremi leti, z gradnjo novega, ki pot iz Globokega na desni breg Save skrajša za štirinajst kilometrov, pa so začeli pred dobrimi štirimi meseci. Most, ki ga je v februarju začelo graditi podjetje Konstruktor Magajne iz Solkana, je dolg 72 metrov in skupaj s pTočnikoma širok skoraj štiri mestre. Nosilnost konstrukcije, za katero je bilo porabljenih štiristo ton betona, je zaradi cest, ki ne dopuščajo večje obreme- nitve, dvanajst ton, gradnja pa je stala skoraj trideset milijonov tolarjev, ki jih je v celoti zagotovila Občina Radovljica. Kot je v uvodnem dejal svetnik Rok Gašperšič, je most ponovno povezal prebivalce levega in desnega brega Save. Stari, leseni most je na tem mestu stal trideset let, potem ko je bila tod stoletja povezava na poti iz Istre prek Karavank in v zadnjih stoletjih pomemben objekt na romarski poti na Brezje. Februarja so ob njem začeli graditi novega, pri katerem so prvega junija opravili zadn- Dvainsedemdeset metrov dolgi most, delo konstruktorja Danila Magajne, ustreza modernim zahtevam v vseh pogledih, tudi glede vključenosti v naravno okolje. F * 6 Foto: Tina Doki ja betoniranja in takrat tudi podrli starega. Domačini so ves čas z zanimanjem spremljali delo, saj so si za gradnjo novega mostu prizadevali kar zadnjih deset let. Ob tem so s samoprispevki zgradili asfaltirano cesto z obeh strani, tako da je sedaj most... Slavnostni govornik, radovljiški župan Vladimir Cerne je poudaril, da je most v Globokem ena od največjih investicij nove občine in prvi večji premik pri posodabljanju lokalne infrastrukture. Obljubil je, da je moč že kmalu pričakovati nove investicije, predvsem na cestnem področju. Sobota je bila za domačine z obeh bregov Save zelo slovesen dan, zato ni čudno, da so se v tako velikem številu pridružili praznovanju ob otvoritvi. Golaža, ki so ga prav za to priložnost kuhali v Globokem, je hitro zmanjkalo. Sicer pa je bila prireditev predvsem kulturno obarvana: spremljala pihalna godba iz Lesc, združena pevska zbora iz Podnarta in Krope, citrarki z Dobrave ter trije ljudski pesniki. Most je blagoslovil radovljiški de kan Martin Erklavec. M.A. Praznični dnevi za Naklance in njihove goste Prireditve so razgibale kraj in ljudi "Dneve Nakla" so letos posvetili 755-letnici kraja in 725-Ietnici fare. Odslej bodo prireditve vedno ob koncu junija. Naklo, 30. junija - Vrsta prireditev je označila pomembni obletnici kraja. Posebno živahno je bilo ob koncu minulega tedna, ko so člani več društev prikazali svoje delo. Veliko gledalcev so privabili na vajo in nastop gasilci ter kinologi, na razstavi izdelkov pa smo opazili celo gosta iz tujine. "Dnevi Nakla" so tradicionalna prireditev, ki so jo tokrat pomaknili z jeseni na zadnjo junijsko soboto. Tedaj namreč mnogi krajani praznujejo dan cerkvenega zavetnika, sv. Petra. Letos imajo še poseben razlog, saj poteka 755 let od nastanka vasi Naklo in 725 let od ustanovitve nakelske fare. Glede na pomembnost obletnic je bil program prireditev še posebej pester. Praznovanja so začeli z dnevom odprtih vrat na posestvu kmetijske in mlekarske šole v Strahinju, od 21. junija naprej pa so se vrstile razne kulturne in športne prireditve. Ljubitelje športa je razveselilo zlasti odprtje novega nogometnega igrišča v industrijskem delu naselja, z ogledi diapozitivov pa so se spomnili tudi izgradnje avtomobilske ceste in nakelskega doma kulture. Pridnih in spretnih rok ne manjka Kaj Naklanci zmorejo in znajo, so prikazali tudi na Nakelski kinologi so predstavili tudi veščine šolanih psov Sobotni dopoldan je popestrila tekma v hokeju na rolkah. podjetniki, čebelarji in kmečke žene. Kot je povedala Marija Zupan z Muhov-čeve domačije na Cegelnici, aktiv kmečkih žena tokrat predstavlja ponudbo šestih kmetij, na tej prireditvi pa sodeluje drugič. Nad posebnostmi domače kulinarike in raznimi dejavnostmi prebivalstva sta bila še zlasti navdušena Francka in Wal-terVeilleux. Slovenka in Američan sta namreč popestrila obisk pri družini Markič z ogledom zanimive razstave. Množico domačinov je v soboto dopoldan privabila v središče Naklega vaja gasilcev in kinologov, ki so si jo ogledali tudi člani pobratenega gasilskega društva Teharje pri Celju. Čeprav je šlo le za namišljen požar, je 25 domačih gasilcev ob poklicnih kolegih iz Kranja dokazalo svojo usposobljenost za ukrepanje v resničnih razmerah. Posebnost je bilo sodelovanje 7 članov reševalne enote KD Naklo, med katerimi sta posebno pozornost spodbudila vodnika Miro s Kalo in Ljubo z Olo. Popoldan pa so člani KD Naklo navdušili gledalce na starem igrišču v Naklem z nastopi v agilitvju, vajah poslušnosti in borbeno-obrambnih veščinah. Praznovanje se je končalo v nedeljo, ko so pripravili zadnje športne tekme in sprevod z narodnimi nošami po ulicah. Kot se za semanji dan spodobi, ni manjkala niti veselica. • S. Saje Marija Zupan je prinesla dobrote z Muhovčeve domačije. razstavi v šoli. Tam so se od petka zvečer do nedelje popoldan predstavljali s svojim izdelki otroci iz vrtca Rožle in osnovnošolci, mladi in starejši člani Turističnega društva, domači umetniki, obrtniki in Bolero, kraj za pizze in slaščice Naklo - Na Glavni cesti 43 je od novembra lani odprta pizzerija in kavarna Bolero, ki ima okrog 50 sedežev v restavraciji in prav toliko na pokriti terasi. Gostje so dobrodošli vsak dan med 9. in 24. uro, hrano pa lahko dobijo med 12. in 23. uro. Na jedilnem listu so razne vrste pizz in solat Bolero, italijanske testenine in morske jedi. Posebnost so domače sladice, zlasti gibanica in tiramisu. Kot je prepričan lastnik Beno Erbežnik, sta za zadovoljstvo gostov pomembna tako kakovost ponudbe kot dostopnost cen. Pri njih gotovo niso najdražji, izbiro jedil pa bodo kmalu dopolnili ob koncu tedna z jedrni na žaru. Privoščite si kaj! S Pivovarno Union, Mesarijo Arvaj in Gorenjskim glasom \ soboto po Vrbskem jezeru SIT. Za vse, ki boste v soboto, 6. julija, na avstrijsko Koroško rajtah z Gorenjskim glasom, bomo pripravili dober sendvič za zajtrk in še velik bogato obložen Arvajev sendvič za pO' potnico; osvežilne pijače Pivovarne Union; vstopnico za Minimundus; ladijsko vozovnico in odlične klimatizirane Integralove avtobuse. Dodatne informacije in prijave za vse Gla-sove izlete: po telefona 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/ 223 - M-Poleg osebnih podat' kov je ob prijavi za Izbrani Izlet dobrodo' šel tudi Vaš naslov ln telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletoM vse prijavljene posebej obvestimo o p0' drobnostin. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da prt prijav* navedete tudi, na kateri postaji bi želen počakati Glasov avtobus! Če boste s prijavo DANES ali NAJKASNEJE JUTRI prepozni: naslednjič bo podoben izlet v soboto, 3. avgusta. Dobro novico imamo tudi za vse, ki 25-junija niste dobili prostora na Glasoven* avtobusu za izlet na Veliki Klek/Gross- flockner. 30. julija, zadnji torek v julija orno ponovili izlet, ki ga pripravljata Renata Frakelj in Franc Šenk. Tudi tokrat bo na razpolago le en avtobus. Ker smo dobili veliko želja, da bi Glasov Medijske Toplice prl Izlakah - ali v Atomske Toplice v Podčtetrtku - sporočamo: predprijav? oziroma rezervacij že zbiramo, o datumih Glasovih izletov preberite v petek. To soboto, 6. julija, vabljeni z Gorenjskim glasom na avstrijsko Koroško z ogledom delčka kulturne dediščine Celovca in Minimundusa, "sveta v malem" ob Vrbskem jezeru. V programu je vožnja z ladjo po Vrbskem jezeru in "zgodovinska ura" v zibelki slovenskega krščanstva na Otoku. Ker je vreme zagodlo tudi koroškemu turizmu, pa bržčas zaradi (pre)hladne vode ne bo možno kopanje v Vrbskem jezeru. Nekaj časa bo tudi za nakupe - lahko že na Deteljici pri Tržiču, aliv Celovcu, ali v prostocarinski prodajalni Kompasa MTS na Ljubelju. Glasovi avtobusi bodo zjutraj odpeljali: iz Škofje Loke skozi Žabnico in Kranj; z Jesenic skozi Lesce, Radovljico in Kranj, zatem čez Ljubelj. Prispevek k stroškom celodnevnega izleta: 3.800.- SIT na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 3.100.- tolarjev; naročnikom s plačano celoletno naročnino omogočamo še 4 00.-tolarjev nižjo ceno. fea, Tlfltooi PIVOVARNA SIT; za otroke od 11MTOM 8. do 15. leta 2.100. - uni1 **** avtobus usmerili v ARVÀJ KO NCERN lip bled lesna industrija 4200 bled, ljubljanska c, 32 ALB É*o v MAJSKI S€J€M ÍAGRAJENCU CESTÏT VSEM KUPCEM SE ZMIVMJIJJEMO ZANAKt# Poskusimo še mi____ Kaj moramo vedeti 0 pečenju na žaru? Predvsem mora biti žar toočno razgret, tako da se P°re na površini mesa takoj ZaPrejo. Le tako bo namreč !jj}eso ostalo sočno in mehko. Najstarejši in najprimernejši *ar je kurjen z ogljem. Nad nJ>m pečeno meso dobi prav Poseben, prijeten okus. Tleče °glje ne oddaja dima, ampak Samo enakomerno in močno Vr9&no, zaradi tega je primer-"ejše in bolj praktično od drv. }n vedeti moramo, da bo lraJalo najmanj 20 minut, da je bo oglje dodobra razžarelo. se pokažejo na površini beli, nazobčani robovi, je Vr°cina najmočnejša. Lahko ženemo peči. Rešetko premažemo z oljem, položimo jo Ko prižgemo poletni žar iz stegna, prsni kosi in zvita 5 minut. Če je na rešetki še kaj pečenka iz prsnega dela. Od prostora, pečemo hkrati z teletine so najprimernejše zar- zrezki tudi srednje velike para- ebrnice, zrezki iz stegna, tele- dižnike, ki jih na vrhu križasto čji file in zvita pečenka iz zarežemo in z vseh strani prsnega kosa. Zelo okusna so dobro naoljimo. Zrezke ponu- tudi na žaru pečena telečja dimo s krompirjevo solato, jetra in ledvičke. Pazite! Tele- Telečje Zarebmice nTl·l nVfrnTniSraetlrHaín^n" « ^ ""brnice (pO 200 niti. Perutnina, denimo, _x 0 v,._J_,.______ OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE Lina Tomšičeva 16, Kranj (stari del mestnega jedra) bavljive, ker jih nismo pripravljali na maščobi, vendar pazite! Tako nemastne, kot se zdi, pa vendarle niso, posebno še, če gre za svinjsko meso in če se tisti, ki peče, še posebej potrudi, da njegovo meso ostane sočno, ga seveda pridno poliva z oljem, ovija v ^ žerjavico, hitro bo segre- slanino in podobno !a- Na rešetko zdaj polagamo Pa še to: Na žaru lahko KOSP maco L·l ilU bl.mn cnoAi piščanec, pa bo boljši, če ga ob koncu pečenja premažemo s temnim pivom. Mleti zrezki na žaru 400 g mletega mesa (pol svinjine in pol govedine), 1 velika drobno sesekljana čebula, po en ščepec popra in majarona ali origana, 1/2 žličke soli, 1 stara zemlja, namočena v vodi, nato pa ožeta in razdrobljena, 2 jajci, 10 g masla. Iz vseh sestavin razen masla zamesimo gladko mesno mešanico, iz katere oblikujemo 8 g), 8 žlic olja, malo zacimbne mešanice, sol. Umite in do suhega obrisane zarebrnice natremo z oijem in rahlo pregnetemo. Pustimo jih stati 1 uro, šele nato jih začinimo (a ne s soljo!). Na vročem, naoljenem žaru, jih pečemo z vsake strani 3 do 4 minute, kar je odvisno od debeline. Prepričamo se, ali so pečene: ob kosti potisnemo meso z noževo konico rahlo navzdol, da se pokaže, ali so že dovolj pečene. Preden jih ponudimo, jih rahlo osolimo, po želji ase mesa, ki jih želimo speči. Jedi z žara so zdrave, ker **aven ne rabimo nobenih pttak, odvečna maščoba se icedi, te jedi so lahko pre- pripravljamo vsake vrste mesa, govedino, seveda naj bodo to najboljši deli, kot je pljučna pečenka ali rostbif, okusni pa so tudi tanki zrezki gladkih okroglih cmokov (roke tudi potresemo s svežimi, si prej navlažimo z mrzlo sesekljanimi dišavnimi zelišči. vodo), jih sploščimo, pokapa-mo z raztopljenim maslom in pečemo z vsake strani približno NOVA TRGOVINA v bivših prostorih Modene na Deteljici v Tržiču je odprta od 28. junija Velika izbira ženske konfekcije iz lastne proizvodnje po ugodnih cenah. Prodaja tudi ostankov oblačil Modena po izjemno nizkih cenah. perilo Triumph in nogavice Belinda. KRIM KRIM D.O.O. VISOKO 1 30 tel. 43 218 Svinjski zrezki iz kvase 4 svinjski zrezki; kvasa: 1 čebula (narezana na tanke rezine) ali 1 žlička čebule v prahu, 4 žlice vinskega kisa, 4 žlice rdečega vina, sojina omaka ali seri, malo rožmarina in timijana, olje za premaz, sol. Zrezke, ki naj ne bodo premastni, položimo v dobro premešano kvašo, v kateri naj ležijo vsaj 1 uro. Nato jih obrišemo do suhega. Če so zelo pusti, jih namestimo z 2 žlicama olja. Položimo jih na vročo, naoljeno rešetko. Z vsake strani jih pečemo 4 do 5 minut, med pečenjem jih večkrat premažemo s kvašo (čebulne rezine odstranimo, ker bi se med pečenjem smodile). Nazadnje solimo. Postrvi na žaru 4 postrvi; kvasa: 8 žlic olja, 8 žlic zeliščnega kisa, 1 žlička V NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO POLETNIH OBLAČIL od št. 44 - 54: • jakne • kostime • krila • hlače • bluze • pletenine • kopalke OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. Ugodni plačilni pogoji. UGODNA PONUDBA POLETNIH KOSTIMOV In še moda za najmlajše Naj bo že enkrat tudi oblekca za deklico: široka, ohlapna, dolga, v pasu nabrana, na ramenih pa naj se zavezuje s pentljami. Za dečka pa si omislimo prve dolge hlače, tudi široke, z naramnicami in gumbi na "šlicu". Oblekca je rdeča, fantove hlače pa zelene. Zraven se lepo poda karo srajca in majica v eni od barv kara. koprovih vršičkov, 1/2 žčličke f0Xn;DV -7a\nfpV soli, 1 žlička čebule v prahu, V^eSlljeV ZdVllCK Body in krilo, pa ste oblečeni fcodyji so dobesedno ob-?edli ženski svet in proizvaja se trudijo, da jih jobite v vseh barvah, vseh *valitetah, tudi z dolgimi jokavi in "V" izrezom, kot f .Jale na naši sliki. Le še *nlo, rezano v pole, ki se Predaj zapenja z gumbi, pa °°rno oblečene za vsako Prožnost. Če bo kombinati} Crno-bela, kot je v iasem primeru, bo primer-3 ludi za zvečer. In Če še E?te vedeli: črno-bele .pbinacije so tudi letos, nat P°Plavi vodeno trav-• 10 zelenih in rumenih irv mesec na vrtu Domači zdravnik malo popra in začimbne me sanice. V plitki skledi zmešamo sestavine za kvašo. Očiščene postvri damo v kvašo in jih obrnemo. V kvasi naj ostanejo vsaj pol ure. Nato jih obrišemo do suhega. Na rešetko položimo kos alu-folije. Postrvi potresemo z malo za 40 dag moke, 1/4 I vode, 5 žlic olja, 2 rumenjaka, 2 žlica sladkorja, 1 žlica limoninega soka ali kisa, sol; nadev: 1 kg izkoščičenih češenj, 10 do 15 dag masla ali margarine, 10 dag drobtin, sladkor. Sladica za danes mi, prepraženimi na maslu, posujemo s češnjami in sladkorjem. Zvijemo in speče o. Zavitek bo boljši, če ga potresemo še s skuto, ki jo Sestavine za testo zmešamo, zmešamo z jajcem, malo sladek i , rvi potresemo z malo za- zgnetemo v gladko testo, ki korja in vanilijinim sladkor-bOlata prOtl glaVObOlU, čimbne mešanice. Na žaru jih naj počiva pol ure. Razvalja- jem. Pečemo prbližno 50 nespečnosti Zaprtju pečemo 12 minut. mo ga, posujemo z drobtina- minut pri 200 stopinjah C. Če nas rada boli glava, pojejmo vsak dan poleg rednih obrokov hrane po nekaj glavic solate skupaj s korenino, začinimo pa jo s soljo, oljem in jabolčnim kisom ali limoninim sokom. Če imamo slab spanec, pojejmo še zvečer skledo solate. Lahko pa si tudi skuhamo čaj iz solatnih listov (20 g solate na pol litra vode). Kdor ima težave z zaprtjem, naj redno je svežo solato, in sicer v nekoliko večji količini kot navadno. 'Julii. najprej jamico, posadimo in Koledar biovrtnarjenja še enkrat zalijemo. . ' ' Ves mesec plevemo in rahl- Z3 JUllJ jamo prst. Pred močnim son cem in hudimi plohami * mali ernan zastiramo tla. Za zastiranje §e * idil ai^clll uporabimo požeto travo, spo- solat0Ve,dno sejemo glavnato drezan plevel, velike liste ga- ^ m'm nko' endivijo ra- beza, šoto, žaganje in podobno. re(lk'!°tovilec, kolerabo, črno 0° su^in dneh za''vamo vrt s fNnafò reP°> kitajsko zelje Visimo vodo. Sproti odstran sladki janež, red- viCe ^ »laaKi janež, red-V ^nske°S(Hl? seJemo pomla-111 ^ačeh13^61'06' sPominč'ce n*k2mnT zgodnJi kromPir-Ce n._Ku.mare za vlaganje. r------ jujemo odcvetelo cvetje, obrezujemo koščičasto drevje. Nabiramo zdravilne rastline. Ta mesec je primeren za nabiranje bezga, brusnic, borovnic, gospine trave, koprive, lapuha, melise, navadnega sleza, njivske preslice, pelina, ^e M "•*•»«<» e ta viaganje. mcí«, iiji»*»»^ v-------> r ■ ?aJbblíresaÍan»o sadike, je poprove mete, rmana, robide, Žer. da delamo to zve- sivke slezenovca, timijana, e J« suho, namočimo trpotca. 1. in 2. ne sejemo in ne sadimo. 3. in 4. je čas za rože, 5. in 6. za listnate rastline, 7. in 8. za plodovke, 9. in 10. za korenaste rastline, 11. in 12. za rože, 13. in 14. pa za listnate rastline. 15. ne delamo na vrtu, 16., 17. in 18. je čas za plodovke, 19. in 20. pa za korenaste rastline oz. podzemne pridelke. 21. in 22. se posvetimo rožam, 23., 24. in 25. pa listnatim rastlinam. 26. in 27. so na vrsti plodovke, 28. in 29. korenaste rastline, 30. pustimo rastline pri miru, 31. pa spet lahko presajamo ali sadimo rože. ZDRAVNIK SVETUJE Cl7) Piše: dr. Iztok Tomazln, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič. ANTIBIOTIKI - ZMOTE IN NAPAKE III. 6. Mnogi menijo, da je 8. Podobno je s trajanjem jemanja anti- ob gripi, prehladih in biotika. Vnaprej čas zdravljenja tudi zdrav- podobnih virusnih boleznih smiselno je- nik težko predvidi, zato običajno pacienta mati antibiotike preventivno, da se stanje čez nekaj časa naroči na kontrolo. Izjema ne bo poslabšalo ali zapletlo z dodatno je npr. zdravljenje nekaterih lažjih infekcij, boleznijo npr. pljučnico. Antibiotike pre- npr. nezapletene bakterijske angine, ki dpisujemo preventivno le v izjemnih traja 10 dni in kontrola v primeru izbolj- primerih npr. včasih pri starih oslabelih sanja ni nujno potrebna. Prezgodnje pacientih ali pri bolnikih z zelo oslabljenim prenehanje jemanja antibiotika lahko povz- rn/*/ nnnnwitetv hnlazni ali celo različni imunskim sistemom (bolniki z napredova Umi oblikami raka ipd.). Sicer pa s preventivnim jemanjem antibiotika praviloma napravimo več škode kot koristi: tvegamo stranske učinke, ustvarjamo odpornost bakterij itd., o čemer sem že pisal. roči ponovitev bolezni ali celo različne zaplete, predolgo'jemanje pa zvečuje verjetnost nastajanja odpornosti bakterij. Vsaki škatlici zdravila so priložena navodila, za katera v splošnem velja, da so za pacienta preobsežna in težko razumljiva, za zdravnika pa premalo izčrpna. Včasih ta 7 Pogoste so napake v načinu jemanja navodila pacienta zbegajo predvsem z antibiotikov. Zmotno je npr. mnenje, da se bomo z zvišanjem doze antibiotika ali s krajšimi presledki med zaužitvijo posamezne doze prej pozdravili. Zdravnik ob predpisovanju antibiotika upošteva težo bolezni, lastnosti pacienta in druge dejavnike, zato velja zaupati njegovemu priporočilu o režimu jemanja zdravila. S samovoljnim zvišanjem doze si lahko pacient nakoplje več stranskih učinkov, z znižanjem predpisane doze pa premajhen učinek zdravila in podaljšano ali celo neuspešno zdravljenje. naštevanjem možnih stranskih učinkov. V veliki večini primerov je strah odveč, saj so ti učinki zelo redki. Vseeno je dobro vedeti, da ima lahko vsako zdravilo neprijetne ali celo nevarne stranske učinke. Lahko se pojavijo tudi po jemanju najbolj "navadnih" in splošno uporabljanih zdravil npr. Aspirina ali Lekadola. Za zaključek te teme ponavljam: pri uporabi antibiotikov je potrebno zaupati zdravniški presoji in se zavedati nevarnosti zlorabe ali samovoljnega jemanja teh močnih zdravil. IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE MAISTROV TRG - KRANJ 1. KLEMENČIČ PETRA, Titova 3, Jesenice MLADINSKA KNJIGA (šolska torba) 2. PLANINŠEK DENIS, Dvorje 107, Cerklje Trgovska hiša ADAMIČ - BENETON (šolska torba) 3. COF SANDI, Krajevna pot 5, Kranj GOSTILNA KOT (kosilo od ponedeljka do petka) 4. JANŠA NINA, Stegne 7, Bled FRIZERSTVO MERI (nega lasišča z znano ameriško kozmetično linijo, ter modno pričesko) 5. ZAKOTNIK JOŽE, Ljubljanska c. 8, Škofja Loka ZLATARSTVO LEVIČNIK (zlat prstan) 6. LIKON IVAN, C. 24. junija 76, Ljubljana Turistična agencija ODISEJ (vikend paket v Poreču) Čestitamo! UOO LOG, d.o.o., Sr. Bitnje 70, 4209 Žabnica PODJETJE ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO - ŽABNICA Objavljamo prosto delovno mesto RAČUNOVODJE : za katerega so zaželene naslednje reference: - ustrezna izobrazba - 5 let delovnih izkušenj v samostojnem vodenju računovodstva srednje velikih podjetij - znanje nemškega jezika - poznavanje dela na računalniku Delo za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. Javite se pisno v 8 dneh od objave razpisa na naš naslov. DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI ODDELEK V KRANJU objavlja prosto delovno mesto STROJEPISKE - ZAPISNIKARICE Pogoji: - 4-letna administrativna šola ali druga ustrezna šola, - eno leto delovnih izkušenj, - hitrost pisanja na stroj, 275 čistih udarcev v minuti Strojepiska - zapisnikarica bo sklenila delovno razmerje (povečanje obsega dela), z dvomesečnim poskusnim delom -za dobo 6 mesecev. S kandidatkami bo pred izbiro opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo v 8 dneh na naslov: DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI, ODDELEK V KRANJU, Zoisova ulica št. 2. O izbiri bodo kandidatek obveščene v 15 dneh po opravljeni izbiri. slovenske železarne 'iJt # ŽELEZARNA IESENICE m PROM SŽ ŽJ Fl PROM d.o.o. Cesta železarjev 8,4270 Jesenice SZ FIPROM Vam v akcijski in sezonski prodaji nudi vse vrste žebljev po najnižjih cenah. Po tovarniških cenah pa Vam nudi tudi vse vrste elektrod in ostalih dodaj nih materialov, ter vse vrste žic in okroglih profilov. Vse potrebne informacije dobite po tel. (064) 861 441 FIPROM PRODAJA ali v trgovini KASTA (064) 861 441, interna 22-03 ali 21-45. OBČINA JESENICE C. M. Tita 78, 4270 Jesenice objavlja naslednje prosto delovno mesto VODJA ODDELKA V ODDELKU ZA OKOLJE IN PROSTOR TER STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Pogoji: Poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonorn, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana VII. stopnja arhitekture, gradbeništva ali geodezije, - pet let delovnih izkušenj, - poznavanje dela z računalnikom. Izbrani kandidat(ka) bo sklenil(a) delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati(ke) naj pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Občina Jesenice, Kadrovska služba, C. M. Tita 78, 4270 Jesenice. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. A BLED ★ ★ ★ ★ ★ G&P — G & G Hoteli Bled objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za nakup opremljenega stanovanja na Bledu, Partizanska 1, štev. 6, v izmeri 32,95 m2 za ceno 1.311.495 SIT. Stanovanje je zasedeno z najemnikom s predkupno pravico. Predkupni upravičenec in ostali ponudniki v roku 60 dni od objave, pošljejo pisno ponudbo za nakup stanovanja in plačajo varščino v višini 10 % cene na žiro račun: 51540-601-12734. Varščino se všteje v kupnino, preostanek pa se plača v 10 letih z mesečnimi obroki R + 8 %. Če predkupni upravičenec v roku ne uveljavi predkupne pravice, lahko prodajalec proda stanovanje drugemu najugodnejšemu ponudniku po višji ceni in manj ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudniku, ki odstopi od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrne, ostalim pa se vrne v roku 5 dni brezobrestno. Prometni davek plača prodajalec, vse ostale stroške pa kupec. Informacije: Cankarjeva 6, Bled, tel. 77-348. avtotehna v/us pintar Koroška c. 53 a 4000 Kranj Za novo poslovalnico na Jesenicah iščemo komunikativnega, dinamičnega, delavnega in prijetnega PRODAJALCA AVTOMOBILOV ki pozna osnove računalništva, ima vozniški izpit in ustrezno izobrazbo 4. ali 5. stopnje z opravljenim strokovnim preizkusom za trgovca ali trgovinskega poslovodjo in izkušenega, vestnega, delavnega in iznajdljivega AVTOMEHANIKA z ustrezno izobrazbo 4. stopnje in vozniškim izpitom Poskusna doba 3 mesece. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite do petka, 12. julija 1996, na naslov: AVTOTEHNA VIS PINTAR, Koroška 53a, 4000 Kranj. it JELOVICA lesna industrija p.o. Kidričeva 58 4220 Škofja Loka na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja z dne 28. 6.1996 objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB za osnovna sredstva zobne tehnike 1. Seznam osnovnih sredstev z izklicno ceno je na voljo v kadrovski službi podjetja Jelovica pri ga. Valeriji Žakelj. 2. Osnovna sredstva so na lokaciji Kidričeva 58, Škofja Loka. Ogled je mogoč po predhodni najavi po telefonu 064/613-237 ga.Valerija Žakelj, vsak delovni dan do končanega roka za oddajanje ponudb, in sicer od 8. do 14. ure. 3. Ponujena cena za nakup osnovnih sredstev mora biti najmanj enaka izklicni ceni. 4. Varščino v višini 10 % od izklicne cene naj plačajo ponudniki najkasneje do 17. 7.1996 na žiro račun podjetja Jelovica št. 51510-601-16086 z oznako "varščina za udeležbo na zbiranju ponudb". 5. Pravne osebe morajo ponudbi priložiti izpisek iz sodnega registra, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. 6. Pisne ponudbe, sprejemamo na naslov Jelovica, lesna industrija, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 58, do 17.7.1996 z oznako "PONUDBA - NE ODPIRAJ". 7. Odpiranje ponudb bo 19. 7. 1996 ob 14.30 uri v sejni sobi podjetja Jelovica, Škofja Loka, Kidričeva 58. 8. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v kupnino drugim udeležencem pa brez obresti vrnili najkasneje v osmih dneh po odpiranju ponudb. 9. Osnovna sredstva bodo prodana ponudniku, ki bo ponudil višjo ceno. 10. Najboljši ponudnik mora plačati kupnino in skleniti pogodbo v osmih dneh po odpiranju ponudb, sicer bo prodajalec varščino zadržal. 11. Prodajali bomo po načelu videno kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. 12. Kupljena osnovna sredstva bo lahko kupec prevzel takoj po plačilu kupnine. 13. Neuspele ponudnike bomo o Izbiri obvestili v 15 dneh po odpiranju ponudb. 14. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Z Gorenjskim glasom in gorenjskimi muzeji odkrivamo Gorenjsko "DANES SEM PRVIČ V BOHINJU" nam je povedala ena od udeleženk na našem izletu v Bohinj, | smo ga sredi junija organizirali skupaj z gorenjskimi muzeji. V Bohinjski Bistrici smo si ogledali Muzej Tomaža Godca * arheološko zbirko, delavnico hišne usnjarske obrti in zbirkam'|Z prve in druge svetovne vojne in se tudi slikali. Po ogledu Planšarskega muzeja v Stari Fužini smo v PLANŠARJ1/: specializirani okrepčevalnici z mlečnimi izdelki poskusili izdelke ogledne sirarne AC MARKETING iz Srednje vasi v Bohinju. V sla8* nam je šel sloviti bohinjski sir in kislo mleko, v mlekarni pa po|e= mleka nudijo še skute in smetano. Ob obisku Bohinja ne sme** zgrešiti okrepčevalnice PLANŠAR pri planšarskem muzeju, W vam poleg bohinjskega sira, skute, mohanta, kislega mlsKa postrežejo tudi z žganci, skutnimi štruklji... Po Bohinju nas je izčrpno vodil Jože Dežman iz Gorenjske^ muzeja, v Studorju pa je opis Oplenove hiše prepustil oskrbni* Gregorju Resmanu. Pred Vodnikovim kosilom v gostilni - kmetiji Korošec na KoprW' •sumi - Kmetiji i\orose^ na ■ 'raZ' niku smo se odpravili še na četrt ure oddaljeni Vodnikov glednik, kjer nas je čakal prekrasen razgled na bohinjsko kotu Arvajevi sendviči, Union pivo in ledeni čaj, Škofčov =L""rpir Vodnikovo kosilo: drobnak v shupi, goveje s'majeronom, kro' . s sirarn, solata, širni bandelci in harmonika Korošičevega B™'0 seveda sončen dan so prispevali k veselemu razpoloženj" {\ na tokratnem izletu Gorenjskega glasa. Vsem sodelujoč^ ^ izvedbi se zahvaljujemo, bralce pa vabimo, da se nan podobnem izletu pridružite zgodaj jeseni. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak ^pravni odbor GZS o poslovanju energetskega sistema Tržno v energetiki pomeni dražje Evropskih« cen energijo ni moč lahkotno sprejeti, saj energetika ni osamljen otok tudi čezmerno in neracionalno porabo. Slovenski elektroenergetski sistem je imel lani 4,75 milijarde tolarjev izgub, letos bo znašala 20 milijard tolarjev, zato zmanjšujejo amortizacijo in se zaradi izpada prihodka zadolžujejo in elektrogospodarstvo je zadolženo že na j^anj, 1. julija - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je v četrtek, 27. junija, obravnaval problematiko Poslovanja energetskega sistema in aktualne probleme financiranja podjetij. Podprl je sklepe zborničnega zdru-*enja za energetiko, dopolnil pa z željo po dolgoročnih °dnosih energetike s porabniki ter z razrešitvijo problema-l'ke prometnega davka in cen. .Slovenija je energetsko Slromašna in letos bodo domači viri pokrili le 26,2 °dstotka potrebne energije, °d tega 4,42 odstotka vodna Sergija in 21,8 odstotka trda 8°riva. Poraba energije hitro zarašča in v Sloveniji z ?iergijo ne ravnamo dobro ^ varčno, je dejal predsed- nik zborničnega energetske- ravni letnega prihodka. To |a združenja Franc Žerdin. izčrpava elektrogospodarst-Predvideno je bilo, naj bi v vo in premogovništvo, saj s s|irrh do petih letih pri ceno ne morejo pokrivati efektriki dosegli primerljivo stroškov proizvodnje. Tudi ^vropsko ceno, trenutno zna- naftni derivati se ne podraži-^ 71,8 odstotka povprečne jo predvsem zaradi zadrže-evropske cene. Tudi cene vanja inflacije in socialnega pitnih derivatov zaostajajo, miru, breme tega ne more Prenizke cene povzročajo nositi energetika, je dejal VeHke težave in spodbujajo Žerdin. ovajanje sistema kakovosti po ISO 9000 v mala podjetja Na Gorenjskem manj zanimanja kot drugod ^ zbiranju prijav za drugo skupino 60 malih Mjetij je na Gorenjskem nekaj mest še prostih. J^»nj, i. julija - Glede na /Jteres po drugih regijah je ?aJhno število prijav, na jj^renjskem presenetljivo. jjar to pomeni, da gorenjs-Podjetnikov ne zanima kar v Evropi postaja Jut*! Drez katerega se tjltl ne bo dalo več poslova-sPrašuje Vojko Artač, steber" uvajanja sistema preglednostjo podjetja. Jesens r*«ovosti po ISO 9000 v ko obdobje bo namenjene Pilili po Sloveniji trenutno že zaključujejo izdelavo sistemskih dokumentov, ki sodijo v poslovnih kakovosti podjetja. Nove organizacijske oblike in spremenjen način poslovanja je uveden do te mere, da so rezultati že vidni. Najlažje se merijo z ugotavljanjem stroškov kakovosti in z boljšo , —.• podjetjih na Gorenjs-loix skromno zanimanje je toliko , Ür?Jekt poteka s sofinancir manj razumljivo, ker Sko GZS"ZdruženJa P°d" iPied letom obdobje bo namenjeno usklajevanju zahtev, ki so si jih podjetja postavila, in njihovo vpeljavo v prakso. Nato pa ostane še interno presojanje vzpostavljenega sistema kakovosti in končni "izpit" - presoja opravljenega dela s strani Država izkorišča energetiko za svoje cilje Država izkorišča energetsko gospodarstvo za servisiranje ciljev, ki so v veliki meri izven tega gospodarstva, ne pravim, da niso pomembni, toda tako zavira inflacijo, pomaga industriji, ki je dolgoročno sporna in sanira banke prek reprograma starih dolgov. Energetskemu gos-podarstvu zmanjkuje substance, to preprosto ni več možno, če želimo stabilen energetski sistem, je dejal direktor jedrske elektrarne Stane Rozman. Pritisk na cene električne energije je prevelik, elekro-gospodarstvo bi moralo zmanjšati svoje stroške, projekt izgradnje elektrarn na spodnji Savi je katastrofalen, razpis izleta 1994 o koncesijah je še vedno v megli, je bil kritičen Emil Vehovar. Že dolgo se vrtimo v začaranem krogu, eno je vprašanje porabe energije in drugo cene, saj varčna raba energije ni stvar energetikov, temveč industrije, je dejal Jakob Pisker-nik. Kot predstavnik kupcev bom vedno nasprotoval podražitvi elektrike, sicer pa na tem trgu velja monopol, saj ne morem izbrati cenejšega ponudnika, zato je protiutež temu država, ki nadzoruje cene, je dejal Marjan Cerar. Skupina velikih porabnikov je prikazana kot parazit, včasih je porabila tretjino vse električne energije, zdaja 17,6 odstotka. V skupini so železarne, Talum in Ruše, ki so se že zelo prilagodili, saj delajo popolne, čez vikende. Odnos z elektrogospodarstvom bi moral biti dolgoročen, sedaj sklepamo le letne pogodbe, je dejal Alojz Vre-cek. Veleodjemalci imajo v zadnjih letih za približno 10 milijard tolarjev dolgov, dogovor, po katerem bi elektro- gospodarstvo dobilo zanj lastninski delež v železarnah, pa ni bil uresničen, ker se je zapletlo pri vprašanju plačila 10-odstotnega prometnega davka. Energetika ni osamljen otok Obravnava teh problemov v gospodarski zbornici je zelo pomembna, saj se v njej sooča več strani, tako kot mora vlada pri določanju cene energije vedno upoštevati zah-teve porabnikov in proizvajalcev in skrbeti za primerno ravnotežje. Cilj vlade je vsekakor čim nižja inflacija, energetsko gospodarstvo pa pri tem ni osamljen otok v naši družbi, je dejal državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Energetska politika se bistveno ne bo spremenila, tudi v prihodnje bo treba iskati ravnotežje. Prava poteza v letošnjem letu bi bilo zmanjšanje prometnega davka, ki je pri električni energiji 10-odsto-ten, takšen predlog bomo posredovali vladi, je dejal Sovič. Ni pa sprejel teze, da se v Sloveniji energija neracionalno trosi, vsa industrija sicer ni tehnološko prenovljena, ni pa tako stara, da bi kaj takega lahko trdili. Primerjava porabe energije z bruto domačim proizvodom je problematična, ker je rezultat odvisen seveda tudi od višine slednjega. Ker je pri nas nižji kot pri razvitih sosedih, primerjava kaže, da porabimo več energije, kar pa ni res, saj je toliko kot v sosednjih državah. Po pridružitvi EU bodo veliki porabniki lahko poiskali ugodnejšega ponudnika električne energije in pri tem seveda doplačali slovensko prenosno mrežje. To bo vsekakor nova možnost, ki jo bo potrebno še zakonsko urediti. • M. Volčjak vi* *ca letom so strokovnjako- KV*V« J K ZmILSS? »Gosppdarske zbornice Slo- pooblaščenega certifíkaoiske Vgn - o 'uJe, ministrstva 5J!P°darske dejavnosti n0J"st.rstva za znanost in teh-kat oblikovali projekt, s Si0yri1^. malim podjetjem v vite^niJi omogočajo vzposta-^akr« s'stemov kakovosti, Wni ecimaJ° P°dJetJa v Za" JannL^opi v ZDA in na za in P°stavlÍA«r*—J-----1 ~~ —- Kcni) sa, sia sc na ia^ls žareli £. i- meTí.^r^Xm ,s.t£^" prijavili le dve podjetji, zato Pridne ISO 900, ki jih Območna zbornica za Gornjih usPešno uvajajo v enjsko prijave še vedno zbira, teh .J Podjetjih. Posebnost saj je še vedno nekaj mest tev ren ardov je vzpostavi- pr0stih. Če jih ne bodo zapol la v poslovanju in opre- Ponsk em. Zaosnovo so bili ga organa. Prva podjetja bodo certifikata po standardu ISO 9001 ali 9002 pridobila že konec letošnjega leta. Medtem pa že zbirajo prijave za drugo skupino 60 podjetij, ki bodo z delom začela jeseni, po Sloveniji je zanimanja veliko. Presenetljivo malo pa ga je na Gorenjskem, saj sta se na razpis hila gorenjska podjetja in obrtniki, bodo gorenjsko skupino napolnili s podjetji iz drugih regij, kjer je zanimanja veliko. Nemara se kdo ni odločil, ker je bilo v razpisu poudar- 20-letnica Območne obrtne zbornice Škofja Loka Jubilejna priznanja obrtnikom Škofja Loka, 27. junija - Območna obrtna zbornica Škofja Loka je ob 20-letnici podelila svojim članom jubilejna priznanja. Obrtništvo ima na Škofjeloškem daljšo tradicijo, kar potrjujejo tudi priznanja, saj so jih podelili tudi za več kot dvajset let dela v obrti. Območna obrtna zbornica Škofja Loka, ki pokriva občine Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane in Žiri letos praznuje 20-letnico delovanja, seveda pa ima obrt na Škofjeloškem veliko daljšo tradicijo, ki sega tja do do srednjeveških cehov. Tudi jubilejna priznanja to potrjujejo, saj so jih podelili za deset, dvajset, trideset, petintrideset m petinštirideset let dela v obrti. Podjetja odS°vo'rnostl v te&So je prevzel Center za anim 0 kulturo Pri GZS' Pri £aru?ClJ- Podjetij je pomagalo Prelr Je Podjetnikov, ki je , dalo Jih območnih združenj jeno, da imajo prednost iz- form p°djetjem potrebne in- vozno usmerjena podjetja,. vkSe- Ker se je v projekt kar seveda še ne pomeni, da je hí 110 tudi nekaj obrtnikov, ostala podjetja mednarodnih 0br,av akcijo vključena tudi standardov ne potrebujejo v. rpcfnine >a zbornica Slovenije. pravi Vojko Artač. Zavedat DraZje CeHIUUC °Prav,Se danes ozrem na se morajo, da se bodo s temi P2jen° delo, se mi nehote standardi srečali ko bodo *a2ln ?lse1' da je to eden postali dobavitelji podjetij, Poffifflnci|ih projektov na ki že ustrezajo standardom v S" malega gospodarstva zato se £do tóoral ravnatí Pravic zgodovini države, po njih. Če jih bodo imeli bo * kakr?jko Arta*. svetovalec poslovanje enostavno^ čene, Uvai^OVost, ki sè ukvarja z bodo podvrženi vsakodnev- 90oSavnJem standardov ISO nemu preverjanju ne g ede m v80reniski skupini pod- na končno kakovost izdelkov vseh desetih skupinah in storitev. in TV sprajemnike, in avtoličar Ludvik Kokalj" iz Škofje Loke. Za trideset let dela pa so priznanja prejeli: glavnikar Janez Bernik iz Škofje Loke, tapetnik Marko Eržen iz Škofje Loke, plastičar in orodjar Peter Grašič iz Škofje Loke, slikopleskar Anton Hiršenfelder iz Škofje Loke elektromehanik Matija Ivanuša s Trebije, Ivana Pivk s Hotavelj, ki se ukvarja z lepljenjem in kompletiranjem drobnih predmetov, avtoprevožnik Bernard Stanonik iz Škofje Loke in gostinka Stanislava Žbontar z Zalega Loga Kranj, 1. julija - Z današnjim dnem so se podražile cestnine na slovenskih avtocestah, v povprečju so višje za 10 odstotkov. Tako boste poslej za uporabo ceste Ljubljana-Naklo na cestninski postaji Torovo morali plačati 130 tolarjev, od Ljubljane do Razdrtega pa cestnina velja 370 tolarjev. Cestnina na avtocesti od Hoč do Arje vasi znaša 160 tolarjev, kar pomeni 60 odstotkov polne cestnine, ker avtocesta še ni popolno; pri tem pa ni upoštevana polna za 11,6 kilometra popolnega avtocestnega odseka od Hoč do Slovenske Bistrice. Krpanje privatizacijske luknje NFD je proti državnim obveznicam Kranj, 1. julija - Nacionalna finančna družba ne podpira predloga nekaterih družb za upravljanje, da bi privatizacijsko luknjo pokrili tudi z izdajo državnih obveznic, ki bi jih družbe dobile za del neuporabljenih certifikatov. Nacionalna finančna družba se potemtakem ne pridružuje družbam za upravljanje, ki rešitev za pokritje privatizacijskega primanjkljaja vidijo tudi v izdaji državnih obveznic, kar pomeni, da bi se povečal javni dolg. Takšna rešitev bi bila sicer idealna, vendar ni stvarna z narodno gospodarskega vidika in nesprejemljiva z vidika davkoplačevalcev, pravi direktor NFD Stane Valant. Zavzema se za rešitev v okviru privatizacije državnega premoženja, s sprejemom ustreznega zakona bi najlažje pomirili vse, ki so svoj certifikat vložili v pooblaščene investicijske družbe, povrnjeno pa bi bilo zaupanje v uspešnost slovenskega modela privatizacije. V NFD pozitivno ocenjujejo nedavno dogovor med skladom za razvoj in družbami za upravljanje, da bo šesta dražba že 9. septembra, ne glede na to, koliko premoženja se bo nabralo. Družbe so namreč prej vztrajale, da se za dražbo mora nabrati vsaj za 20 milijard tolarjev delnic in deležev podjetij. Tako bi bili lahko do konca letošnjega leta še dve dražbi in družbam bi uspelo vsaj nekaj certifikatov zamenjati zanje. Sava ne bo delila dividend Kranj. 1. julija - 27. junija se je v prostorih Gorenjskega sejma prvič sestala skupščina delničarjev kranjske Save. Sava ne bo delila dividend za lansko leto, so se odločili na skupščini delničarjev. Dobiček je lani znašal dobrih 11 milijonov tolarjev. Skupščina je izvolila nove člane v nadzorni svet družbe in z revizijo imenovala pooblaščeno revizijsko družbo KPMG iz Ljubljane. Pobude za računsko sodišče niso obvezne Kranj, 1. julija - Pred kratkim smo pisali o računskem sodišču in dobili vprašanje, če odgovarja na pobude, ki jih pošiljajo ljudje. Predsednik računskega sodišča dr. Vojko Antončič je v Preddvoru govoril tudi o tem. Računsko sodišče dobiva veliko pobud državljank in državljanov, zanj pa tako kot vse druge niso obvezne, ker je neodvisno, jih lahko upošteva po lastni presoji. Pobude so koristne, pravi dr. Antončič, tako kot so pomembne tudi informacije v medijih, veliko pisem dobimo, da se državni denar razmetava. Nanje pismeno ne odgovarjamo, saj je veliko tudi takšnih, ko ne gre za pravo skrb, seveda pa je to na prvi pogled težko presoditi. Pred očmi moramo namreč imeti tudi naše stroške, saj bi se sicer delovanje računskega sodišča sprevrglo v svoje nasprotje. Letošnji proračun računskega sodišča znaša 520 milijonov tolarjev, državi bi torej morah prihraniti vsaj milijardo tolarjev, da se bo računsko sodišče splačalo. Že sprejem zakon o računskem sodišču je spremljala razprava ali ie dolžno obravnavati pobudo. Če bi bilo to sprejeto, bi se lahko vsaka vlada zavarovala, da ne bo brskalo tam, kjer vladi ne bi bilo prav. Napisala bi namreč le dovolj dolg seznam pobud in imela štiri leta mir pred državnimi revizorji. INFORMACIJE OBMOČNE ZGORNICE ZA GORENJSKO ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE OBISK VLADNO-GOSPODARSKE DELEGACIJE V GRČIJI, JESENI 1996 S strani Veleposlaništva RS v Atenah je bil izražen interes za obisk slovenske vladno-gospodarske delegacije v Grčiji. Predvidena srečanja slovenske vladno-gospodarske delegacije bi bila na vladnem nivoju ter v okviru atenske trgovinske zbornice, če bo dovolj interesa s strani slovenskih podjetij za sodelovanje pri tem obisku, bo na podlagi panog zainteresiranih podjetij organizirano poslovno srečanje med podjetji obeh držav. Podjetja, ki so zainteresirana za obisk oz. razgovore z grškimi partnerji v Atenah, jeseni 1996, naj javijo svoj interes najkasneje do 9. 7. 1996 na Območno gospodarsko zbornico - združenju podjetnikov Kranj, tel.: 222-584. Na podlagi 16. odstavka 6. člena odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Radovljica (Uradni list RS, št. 67/ 94) ter 100. a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93k, 57/94, 14/95) župan Občine Radovljica ob soglasju županov Občin Bleda in Bohinja ponovno razpisuje delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA RADOVLJICA Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - visoka izobrazba tehniške, ekonomske ali pravne smeri, - aktivno znanje enega ali pasivno znanje drugega svetovnega jezika, - najmanj pet let delovnih izkušenj, - da predloži program dela, - splošne zakonske pogoje. Izbrana oseba bo za direktorja Javnega podjetja imenovana za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako "za razpis direktorja Javnega podjetja Komunala Radovljica" na naslov: OBČINA RADOVLJICA, Gorenjska c. 19, Radovljica. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po končanem postopku za imenovanje direktorja. ŽUPAN OBČINE RADOVLJICA v soglasju z županoma OBČIN BLEDA IN BOHINJA POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ <** NA ŠTIRIH KOLESIH Petka kliče bye, bye Tri leta za upokojenim re-naultom 4, popularno katrco, bodo v novomeškem revozu do konca tega leta ustavili tudi proizvodno linijo, na kateri so proizvajali renault 5. Ob tej priložnosti so v tovarni začeli izdelovati še posebno poslovilno serijo z imenom bye bye. Renault 5 bye bye opremljajo z znanim 1390 kubičnim štirivaljnim motorjem, ki razvije 60 KM pri 4750 motornih vrtljajih. Tudi poslovilne petke so na voljo v tri- ali petvratni karoserijski izvedbi po opremljenosti pa sodijo med izvedbi five in five plus. Posebnost je serijsko vgrajen Philipsov radiokasetofon, dodatno v primerjavi z običajni- mi različicami pa ima še tonirana stekla, bočne zaščitne letve, posebno oblazin-jenje, okrasne kolesne pokrove, in iz notranjosti nastavljivi bočni ogledali. Poslovilna serija ima seveda tudi napis bye bye, na voljo pa je v treh navadnih in treh kovinskih barvah. V novomeškem Revozu pričakujejo, da bodo prodali okoli 400 avtomobilov iz te posebne serije. Tako se torej končuje pot še enega uspešnega Renaultove-ga avtomobila, ki so ga izdelovali od leta 1972, sedem let pa tudi pri nas v Novem mestu. Dvema osnovnima različicama so štiri leta kasneje dodali še luksuzno razli- čico TX in športno Alpine, od leta 1979 je naprodaj različica s petimi vrati, prvi model pa je bil naprodaj vse do leta 1985. Jeseni leta 1984 je Renault predstavil novo pet-ko z imenom supercinq, s karoserijsko obliko kakršno ima še danes, motorno paleto pa so popestrili z motorjem s 115 KM (različica GT turbo) in tudi z dizelskimi motorji. V Sloveniji je petka z več kot 286.000 tisoč izdelanimi primerki, prehitela tudi popularno katro. • M.G. Evropska meri a za Mazdo Xedos 6 Pri japonski Mazdi so se lotili prenove limuzine xedos 6, tokrat zato, da bi zlezli pod kožo evropskim kupcem, ki imajo raje dinamične avtomobile z nekoliko športnega duha. Prenovo podvozja in volanskega mehanizma so opravili v Maz-dinem raziskovalnem centru v Frankfurtu. Ker gre zgolj za tehnično prenovo, je oblika te inova-tivne in elegantno športne limuzine, ki je prišla na trg pred natanko štirimi leti, ostala nespremenjena. Japonski avtomobili so prilagojeni predvsem zmernejši vožnji, s prenovo pa pri Mazdi želijo poudariti predvsem dinamičen karakter tega avtomobila. Posegi, ki so jih opravili Pri Mazda Research Centru v Frankfurtu, so bili tako namenjeni predvsem izboljšavam podvozja. Konstruktorji so dodali nekaj ojačitev, spremenili pa so tudi karakteristiko in hod vzmeti,. Masiven prečni stabilizator pripomore k temu, da je novi xedos 6 v ovinkih bolj stabilen, k boljšemu občutku pri vožnji pa pripomore tudi progresivno zasnovan volanski servoojačevalnik, ki ima pri višjem številu vrtljajev za petino zmanjšano moč. Mazda v serijski opremi za xedos 6 med drugim ponuja obe zračni varnostni vreči, zavorni sistem ABS, zategovalnike var- nostnih pasov, stransko zaščito pred udarci in elektronsko zaporo nepooblaščenega vžiga. Model 16V je opremljen z 1,6-litrskim štirivaljnikom s 107 KM, model V6 pa z 2,0-litrskim šestvaljnikom s 140 KM, ki ima v serijski opremi tudi klimatsko napravo in v usnje oblečene sedeže. Kljub temu da je bil prenovljeni xedos 6 razvit predvsem zaradi evropskega okusa, je zanimivo, da se tudi na japonskem vsak drugi kupec odloči za nopvo izvedbo, ki jo na tamkajšnjem trgu prodajajo kot športno in je temu primerno tudi ustrezno dražja. • M.G. PREROK 090/41-29 090/42-38 NOVI Voyager dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 km sedem let garancije na karoserijo Pooblaščeni prodajalec: AVTOHIŠA MAGISTIiR, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 dodat n.i oprema SALON POHIŠTVA TITOVA 1, JESENICE tel./fax: 861 441 (25-20) JUNIJ - UGODEN MESEC ZA NAKUP Ugodne cene kuhinje SVEA Zagorje Sedežna garnitura NOVA OPREMA Spalnice, vzmetnice, dnevne sobe... Kredit 24 mesecev T + 7 % Prevoz in montaža po dogovoru MESETAR Koncesija za gozdove Republiška vlada je na četrtkovi seji sprejela dve *a kmetijstvo pomembni uredbi. S prvo je določila posebno dajatev za uvoz breskev in nektarin v višini 19 tolarjev za kilogram in s tem zaščitila domače pridelovalce pred pretirano "poplavo" uvoženega sadja, z drugo je določila pogoje Z» podeljevanje koncesij pri izkoriščanju državnih gozdov, * katerimi gospodari republiški sklad kmetijskih zemljišč i° gozdov. Izkoriščanje gozdov zajema sečnjo in spravilo les*« prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenin-gojitvenih in vseh drugih del, ki so pomembna za goz^ Gozdnim gospodarstvom, ki so s temi gozdovi gospodarila & Ered sprejetjem zakona o gozdovih, bodo po tej uredbi lahko rez razpisa podelili koncesijo za dvajset let, ostalim pa jo po možno le na podlagi javnega razpisa, in sicer za čas do pote** veljavnosti sedanjih gozdnogospodarskih načrtov in še deset 1? potlej. Po poteku prvega koncesijskega obdobja bodo koncesij podeljevali na podlagi javnega razpisa za deset let. Odškodnin za plačilo koncesije praviloma ne bo manjša od treh odstotko tržne vrednosti lesa, dostavljenega do kamionske ceste. Zakupnine za kmetijska zemljišča Republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zaračunava o° sredine maja dalje za vrt od prvega do osmega katastrskeg razreda 300 mark (v ustrezni tolarski vrednosti) letne zakupnin za hektar, za njivo od prvega do tretjega razreda 220 mark, * njivo od četrtega do šestega razreda 200 mark in za nj^ sedmega in osmega razreda 170 mark. Za travnik od prvega <* četrtega katastrskega razreda je letna zakupnina 190 mark inl^ travnik od petega do osmega razreda 150 mark. Tisti, ki imaj^ar zakupu pašnik od prvega do četrtega razreda, morajo za hek'* plačati 100 mark zakupnine, za pašnik od petega do osrneg^ razreda pa j 80 mark. Za sadovnjake od prvega do četrteg razreda je zakupnina 250 mark, za sadovnjake od petega ? osmega razreda pa 200 mark. Najvišja zakupnina za planin5^ pašnike je 50 mark na hektar, sicer pa je lahko tudi nižja * zakupnine sploh ni. Na demografsko ogroženih območjih K zakupnine za petino nižje, do enakega popusta so upravičenitu tisti, ki imajo v zakupu večje površine. V vrtnarstvu velja za vew. Eovršino več kot en hektar, pri ostalih dejavnostih več kot ektarje. Na območju nekaterih upravnih enot, med drugirn tu na ljubljanskem in domžalskem, so zakupnine za petino višje Slabše pšenice ne bodo odkupovali Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože 0**j3| je izdal odredbo o pogojih za odkup letošnje letine pšenice in r*_ Odredba med drugim določa, da bo republiški zavod *^ blagovne rezerve odkupil vse ponujene količine, ki bodo Pr kakovosti ustrezale pravilniku. Pšenice slabše kakovosti pra loma ne bo odkupoval; če pa bo to ugotovil potlej, ko j°.D° \ odkupil, jo bo plačal po 19 tolarjev za kilogram. Za Gorenjsko J v odredbi določeno odkupno mesto Žito Ljubljana. Prideloval bodo plačilo za pšenico prejeli najkasneje v tridesetih dneh P" oddaji. Založba Paco, d.o.o., je v sodelovanju z založbo Lege artis. d.o.o., pred kratkim izdala odlično knjigo avtorja doc. dr. Draga MEŽNARJA z naslovom MENEDŽERSKA POGODBA IN POGODBENO UREJANJE INDIVIDUALNIH DELOVNIH RAZMERIJ Knjigo lahko naročite pri Založbi Paco, d.o.o., Cankarjeva 10,1000 Ljubljana, tel.: 061/12-53-150, 12-58-435, fax: 061/12-58-434. Glede na aktualnost tematike in veliko povpraševanje vas vljudno prosimo, da vaša naročila čimprej posredujete na zgornji naslov. /lf\ ZDfUVlUŠiE MORAVSKE T0PUCE (tieíW HOTEL AJDA 37.665,00 SIT HOTEL TERMAL 31.720,00 SIT TUR. NASELJE 25.950,00 SIT 5 x polpenzion, kopanje v bazenih, jutranja gimnastika, 2 uri uporabe igrišč v športnem parku na umetni travi. Možnost plačila na tri obroke, a voljo pa so vam še 7-, 10- in 14-dnevni paketi. Popusti za otroke: od 2. leta (bivanje in hrana) od 3. leta do 7. leta od 7. leta do 14. leta gratis 50 % 30% INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče Moravske Toplice Telefon: 069/48 210, 48 106, faks: 069/48 607 T°fek, 2. julija 1996 Vreme Danes in Jutri bo spremenljivo oblačno, občasno "Odo krajevne plohe ali posamezne nevihte. Lunine spremembe Polna luna Je včeraj nastopila ob 5.58 uri, zato naj òi bilo po Herschlovem vremenskem ključu spre-nienljivo vreme. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR Tokrat je izbira vaša ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Verjetno vas je bilo veliko navdušencev za tovrstno glasbo •puh konec tedna na Bledu, ko je tam praznoval Alpski intet svoj 30-letni jubilej. Tüdi naša razglednica je bila pielNi teden v znamenju glasbe, saj je bila gramofonska «or k* J° lahko pošljemo prijateljem z lepimi pozdravi tudi v * razglednico. Prejeli smo ogromno vaših dopisnic z činoma pravilnimi odgovori, žreb pa je namenil nagrade xjsiednjim petim reševalcem: 1. Angelca Štanta, Puštal 92, B*°fja Loka; 2. Marija Ulčar, Grabče 23, Zg. Gorje; 3. Marija j UrJa, Za gradom 7, Bled; 4. Andrej Zupane, Stražišarjeva 31, Senice; 5. Marija Brence, Hraše 13, Lesce. Čestitamo! p I°krat pa je na vrsti ena zimska starejša razglednica, ki Krà ^e 8°rsko skupino pod nekim znanim gorenjskim y.aJem. Prejšnji teden se je tudi v tem kraju nekaj dogajalo. . rnorate seveda uganiti, za kateri kraj gre in kateri dogodek Jul'1Tne kraJa P°nese' v svet> odgovore pa poslati do petka, 5. I>e!Ja 1996, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj. 1 (wz^rebanih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po ,uuo tolarjev. Tokrat nekoliko drugače • po polletni seriji predstavitev glasbenikov smo se odločili za nekoliko spremembe. Odslej za našo ne bomo več mi predlagali glasbenikov, ampak boste to storili vi. Po Gorenjskem igra precej ansamblov, pa solistov. In recimo, da se nekega lepega dne odpravite na kakšno prireditev. In recimo, da tam igra kakšen ansambel. In recimo, da vam je igranje tega ansambla všeč. Kaj storite -enostavno izpolnite spodnji kupon in ga pošljite na naš naslov. Tako boste imeli možnost o vaših muzikantih izvedeti vse tisto, kar ste o njih želeli izvedeti. Doslej smo v naši akciji Glasbeniki meseca predstavili Gašperje, pa Tjašo Grah, ansambel Obzorje, Strmino in pa Vita ter Alpski kvintet. V tem mesecu pa pride na vrsto... Hja.to je tisto. Nekoliko krivično se nam je zdelo, da bi vam bralci vsiljevali svojo izbiro glasbenikov. Poleg vprašanj za glasbene goste vam odslej prvi teden v mesecu dajemo možnost izbire tistega pravega glasbenika. Torej, do prihodnjega ponedeljka bo že znano, komu je ta mesec pripadla čast, da se predstavi kot glasbenik meseca. Za tokrat naj bo pisanja dovolj. Torej, najbolje, da čimprej izpolnite spodnji kupon, da bo vaš glas zagotovo prišel v naše uredništvo. Pa do prihodnjič en lep pozdrav. KUPON: ZA GLASBENIKE MESECA PREDLAGAM NASLEDNJEGA IZVAJALCA: MOJE VPRAŠANJE: IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ POŠTA: ____________— Izpolnjeni kupon pošljite do petka na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. radio triglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS t* * skrivnostnem blejskem Y^aku Nikolasu Omanu je Tradi novih okoliščin pre- Jem po njegovi volji vedno ■ anj skrivnosti. Minula leta se i frdoyratno branil vsakršnega Jtrvjuja - če ga je pa ie dal, ni :,7frfa/ nič, razen kakšnih ra Jj-Vih 8r°Zenl> da bo ie bo i' kar razkriti ima, če ga ali slovenski politični vrh izdal in Zalafi Živel Je odmaknjeno skrivnostno tam v tistih ajah, je v intervjujih jasno povedal - malo. Če izvzamemo, da je dejal, da so ob vsotah, ki so jih dobili za oroije, nekateri naši novodobni oblastniki gledali kar navzkriž, tako ogromni zaslužek, da je to bil; da so vsi po vrsti hodili k njemu liderje. Kje pa! Preveč bahavi so vsi skupaj. Daleč od tega, da bi jih opravičeval, saj so se nekateri najbrž res osebno krepko okoristili. Če se niso, naj pa za božjo voljo povedo, da nimajo nič na svojem zasebnem žiro računu. giščah. tak i Se SraŠčaku spodobi, je ble.c mimogrede kupil nekaj vZel nepremičnin Jm r€si v najem. Kot, recimo, 4uavracijo na Blejskem gra-PlačZQ katero še danes ne JQlc^ie najemnine in ga upravi- ntlJj?Pi° z° cirka 60 tóoí jffkih mark ali več. ^o£HaÍoma Pa ie Sraščak rne*°srcno povabil najbolj od- v0 ?e medije v svoje kraljest- ko)e kofnu se ne bi zašibila ^etHh- °b tako nenadni spre- 6o/i'Ul. ln dostopnosti do naj £'} skri «noi katerih itni "^'ivnostne osebe v tako o govanih orožarskih poslih, PoliHlerin Se vedn0 urQdna toŽb ne re^e ne oev ne mev' ^Pa je kot listja in trave. ni0fdVlnarJe je treba razumeti -javno P° 0man enkrat le s\>e(u P°ve, kdo, za vse na v $i se je od prodaje orožja °korist?Čiji f1«}001! osebno nani o'"- Kdo je bil tisti nez-i| l(Tl°venec, ki je pred časom banki a sa računa v avstrijski so on l8nil vsoto, ob kateri 4v*S?najbolj premožni ga roT^L. so .na*ega gorenjske-^raščnL m novopečenega Po v."Ja minuli teden vlačili ^*en časopisih in TV post- Tema tedna Glosa Grad gori, grof beži • Iz Nikca je zrasel Niko, nato je bil Nicholas, zdaj je pa Nikolaj, kot se osamosvojitelju slovenskemu tudi spodobi. Če ne bo plačal najemnine -osamosvojitelj gor ali dol - mu bodo upravljala' zažgali grad. na Dunaj; da so mu plačevali z nevrednimi dinarji, ki so jih preprosto dali kar natisnit'; da so se prej vozili s kolesom in zanikrnimi fičkoti, kupovali kilo krompirja v Avstriji, po orožarskem zaslužku, ki je bil seveda njegova zasluga, pa so planili po mercedesih. Daleč od tega, da bi človek vzel v zaščito novopečene slovenske politične Zanimiva je taktika, s katero jih ta gorenjski Niko ali Nike obdeluje: ne le to, da jim preko medijev sporoča, da bo drago prodal svojo kožo, občutno je znižal tudi š\>oj nivo javnih obtožb. Medtem ko je prej le visokostno in diplomatsko namigoval, da ima pač dovolj obremenjujočih dokumentov, je zdaj, ko so mu Italijani preko medijev rahlo podkurili pod nogami, spregovoril tudi o gnilem socializmu in komunizmu, udbomafiji, rev'Sni svojih rojakov, kijih je, osamosvojitelj nad osamosvojitelji, ob prepo-trebnem povratku iz tujine našel pri kili krompirja in fičkotih. Njega je, tako rekoč, klicala domovina in pomagal ji je iz komunističnega jarma. Lepotna napaka! Ob isti sapi namreč resnicoljubno izjavi, da je lastnonožno bežal čez Karavanke zaradi postavnega dekleta in tudi v jeseniški gimnaziji ga niso maltretirali komunistični profesorji, ker takih enostavno tam ni bilo. Zatorej mu prejšnji režim ni napravil čisto nič • celo vračal se je in režimu lahko tudi kaj malega prišepnil. Lahko pa obrnemo tudi drugače: njegova izjava na TV, češ prej ste jedli krompir in se vozili v fičkotih, vsekakor kaže na njegov gro-fovski značaj. Le kdo vam, če ne graščak ali grof najde primerjavo s krompirjem, če hoče ponazoriti standard svojih tla-čanov? Prej smo kot ubožčki šteli en krompir, dva krompirja, zdaj imamo pa krompirja zaradi domoljubnih čustev raznih grofov cele žaklje! Iz Nikca je zrasel Niko, nato je bil Nicholas, zdaj je kot osamosvojitelj spet dobri slovenski Nikolaj. Še vedno graščak, pa naj mu to imponira ali ne. Če nič drugega, mu bodo jezni upravljalci zažgali grad, če jim ne bo plačal najemnine. Pa se bo zgodovina ponovila. "Krompirjeva" bodo znoreli in zapeli: grad gori, grof beži.. D. Sedej Veselo in po domače na Bledu Na terasi Trgovskega centra pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa. Bled, 2. julija - Na terasi Trgovskega centra na Bledu bo jutri, sreda, 3. julija, prvič narodnozabavni večer v okviru blejskih poletnih prireditev. Organizira ga Gorenjska fc glasbena agencija Antonič pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa. Srečanja pod naslovom Veselo in po domače na Bledu bodo vsako sredo zvečer, prvi pa bo jutri poskrbel za prijetno srečanje domačinov in gostov na Bledu ansambel Slovenski kvintet iz Mengša. Vstopnine ni, srečanje pa se bo začelo ob 20. uri. Če bo slabo vreme, bo srečanje v Kavarni (Bistroju) pri hotelu Toplice na Bledu. • A. Ž. Oživel običaj na Blegošu Planinsko društvo bo v prihodnje vsako zadnjo nedeljo v juniju pripravilo Petrov ples pri koči na Blegošu. Blegoš, 30. junija - Po noči, ko je ponekod na Gorenjskem padlo kar precej dežja, se je v nedeljo popoldne na Blegošu zbralo okrog petsto obiskovalcev na prvem Petrovem plesu. Na pobudo domačinov so nekdanji običaj zdaj, pred 90-letnico Planinskega društva Škofja Loka, ki jo bodo proslavili v začetku prihodnjega leta, obnovili pred planinsko kočo. Na prireditvi se je zbralo poleg domačinov precej ljubiteljev Blegoša tudi od drugod, ki so zaplesali ob zvokih ansambla Blegoš pod vodstvom Romana Fortune. Prireditelji-Planinsko društvo Škofja Loka s predsednikom Jožetom Stanonikom, so organizirali tudi tekmovanje, kdo bo najhitreje prišel od koče do vrha. Zmagovalec je bij Marjan Zupančič, teka na vrh pa se je udeležilo 12 obiskovalcev Petrovega plesa. Prihodnje leto bo Petrov ples zadnjo nedeljo v juniju. Med pokrovitelji letošnjega pa je bil tudi Gorenjski glas. A. Ž. V soboto, 22. junija, so tekmovali učenci sedmih razredov OŠ Simon Jenko iz Kranja in OS Tržič. Otroci so pokazali veliko znanja, veselja in tekmovalnega duha, tako da upamo, da bo pri naslednjih srečanjih tako tudi ostalo. Naslednje srečanje bo to soboto, 6. julija, ravno tako na Maistrovem trgu v Kranju. Pomerili se bosta ekipi OŠ Cvetko Golar oz. Škofje Loke ter OŠ Dr. France Prešeren iz Kranja. Zmagovalce bo TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ popeljala na safari na Dunaju, za gledalce pa je pripravljena kopica lepih nagrad naših sponzorjev, zato pridite, sodelujte v nagradnih igrah in navijajte za svojo ekipo. Sponzorji SOBOTNE SREČE bodo podarili naslednje nagrade: ^^^^^ ( I - FOTO BOBNAR - FOTOAPARAT ^/L· - BOUTIQUE SONČEK - MODNE KOPALKE HS-rifl I JHaT 1 - BOUTIQUE WIT BOY - BREZROKAVNIK ■■-■fnrr-1 I živila! ta dva boutiqua nudita «_Mm« l-1 v Q^su DOGAJANJA TUDI 10 % POPUST - VUA TERAPIJA - ŽOGA - SECOM TRADE - ŠPORTNE ČEVLJE KANGOO JUMPS ■ ŽIVILA KRANJ BODO ZOPET PRISPEVALE TORTO IN PRAKTIČNE NAGRADE Poleg teh nagrad se bo našla še kakšna, zato pridite in sodelujte. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ pa Vam podarja še posebno nagrado, in sicer sedemdnevno potovanje v Španijo, ki je dosegljiva le, če pravilno odgovorite na vprašanje: "S KATERIMI PREVOZNIMI SREDSTVI VAS TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ POPELJE NA ODDIH?" in odgovor pošljete na ČP Gorenjski glas. KUPON * KUPON * KUPON NAGRADNO VPRAŠANJE: S katerimi prevoznimi sredstvi ves Turistična agencija ODISEJ popelje na dopust? 1.......................................... %.......................................... S...........•.............................. TVS 1 10.30 Videostrani 10.50 Pohorski steklar, pravljica 11.10 Mladi Picasso, 1. del španske nadaljevanke 11.40 Roka ročka, ponovitev 12.30 16. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 2. del 13-00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 15.25 Dlan v dlani, ponovitev 15.40 Made in Slovenija, ponovitev 16.55 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.25 Komisar in kompanija, nemška humoristična nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Erikini cilji, angleška humoristična nanizanka 20.35 Metulj dvigne mačka, nizozemski barvni film 22.30 Dnevnik 3 23.00 Sova Taggart, škotska nanizanka Izdaja, švedska nadaljevanka V območju somraka, ameriška nanizanka 1.10 Poročila 1.15 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 10.50 Bajke na Slovenskem, ponovitev 11.15 V žarišču, ponovitev 11.45 Filmi študentov AGRFT ob 50-letnici akademije, ponovitev 12.35 Starec in morje, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.00 Tenis - Grand Slam, prenos četrtfinala 16.45 Erikini cilji, ponovitev 17.10 Ljudje kot mi, ponovitev ameriške nadaljevanke 17.50 Sova, ponovitev - Taggart, škotska nanizanka 18.45 Dediščina beduinov, nemška dokumentarna oddaja 19.15 V vrtincu 20.00 Atletski miting, prenos iz Lozane 22.30 Moja vojna leta: Portret A. Schonberga 23.50 Ozarjena noč: Vizualizacija A. Marhalerja 0.25 Tenis - Grand Slam, posnetek iz Wimble-dona KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Elizije, ponovitev 17.30 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 18.00 Sirene, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Oddaja o stilu 20.00 Hondo, ameriška nanizanka 21.00 Ovaduh, ameriški ČB film 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.00 Gospodarski magazin, do-kumntarna oddaja 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 14.30 Chicago Hope, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke 15.30 Avtodrom, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, 5. del nanizanke 17.00 Dangerfield, 15. del ameriške nanizanke 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.50 Kompas Holidays -Turistično okno 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Bruc, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Dosjeji X, nanizanka 0.00 Magnum, ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.00 Z glasbo v srcu 13.30 Družinski studio 15.15 TV prodaja, ponovitev 15.45 Boston Pops, ponovitev 16.45 Otroški pro- gram: Vdihni globoko 17.45 Medicinski center, 26. del nanizanke 19.00 Dnevnik 19.30 Marijana, 8. del nadaljevanke 20.00 Avto 3 21.00 Rastline, dokumentarec 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila 0.00 Na nitki, 3. del nanizanke 0.30 TV prodaja HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara, 1287. del 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Prvič 10.35 Popolna tujca, 3. del ameriške humor-istične serije 11.00 Pax Christi 11.45 Med dečki 11.55 Pikapolonica 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Tolpa angelov, ameriški barvni film 14.35 Otroški program: Ljubim svoje mesto 15.05 Poročila 15.10 Terra X, 3. del dokumentarna serija 16.05 Prvič 16.50 Piratke, 3. del ameriške nadaljevanke 17.50 Kolo sreče 18.20V1rus 18.50 Hugo, 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.40 Cvituša, dokumentarna oddaja 21.30 Jaz sem pesem, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Seinfeld, 1. del ameriške humor-istične nanizanke 23.30 Tekmeci Sher-locka Holmesa, 10. del nanizanke 0.20 Poročila HTV 2 13.15 Video strani 13.30 TV Koledar 13.40 Konjeništvo, reportaža 14.00 Tenis, prenos iz Wimbledona 18.55 Olimpika, 3. del dokumentarne serije 19.20 Risanka 19.30 Dnevbik 19.55 Atletika, prenos iz Lausanne 22.35 Walker, Teksas Ranger, ameriška nanizanka 23.25 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev 6.25 Otroški program 9.00 Salve smeha 9.10 Alf, ponovitev 9.35 Knight Rider 10.20 Lois in Clark: Nove Super-manove dogodivščine 11.10 Tina -What love got to do with it, ameriški biografski film 13.00 Tenis: Odprto prvenstvo Anglije, prenos 18.10 Polna hiša, serija 18.35 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Avstralec Quigley, ameriški pustolovski film 22.10 Kraj zločina: Igralec, nemška TV krimlnalka 23.15 Cas v sliki 2 23.20 Tenis 0.20 Mrtvi ne prejemajo pošte, ameriška srhljivka 1.50 Čas v sliki 2.20Schiejok 3.20 Dobrodošli v Avstriji 5.10 Polna hiša AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala 11.05 Zvezna dežela zda) 12.00 čas v sliki 12.10 Univerzum: Duh neba, ponovitev dokumentarnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV, oddaja pomaga ljudem v stiski 21.45Pogledi od strani - Fashion 22.00 Čas v sliki 22.30 Srbija - kam?, dokumentarni film 23.15 Telesni stražar, zadnji del nemške srhljivke 0.55 Pogledi od strani 1,05 Santa Barbara - Kalifornijski klan 1.45 Bogati in lepi 2.30 Kultura 3.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednlk TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila .257. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na vldeostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Alpetour Remont Labore 20.30 Šerpe umirajo počasi 21.10 Poročila 257. 21.25 EPP blok - 3 TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek ob 14.40 na RADIU TRŽIČ - voditeljica Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu Mesec junij se bo počasi prevesil v nov mesec julij. Zato boste ali že morda ste, preživeli dopust tudi kjer v Sloveniji. Če pa že ne veste kam, pa se danes skupaj odpravimo na vzhod Slovenije. BIZELJSKO - Ime je dobilo po gradu Wiesell, najstarejši viri segajo v leto 963 (lastnik gradu grof Engelbert). Nahaja se na nizko peščenem gričevju. Prav kmalu se prikaže cerkev sv. Lovrenca. Tu je opravljal duhovne pridige SLOMŠEK (1825). V bližini je tudi šola, ki goji tradicijo vinogradništva v Oš Bizeljsko. Lep je prenašati tradicijo iz roda v rod. Ko se odpravljamo po kraju srečamo zaselke - Orešje, Bizeljsko vas, Drenovec, Bukovje po peščenih gričih. Prav tu je Panonsko morje odložilo velike količine mivke. Domačini so Izkopali prave zemljanke - REPNICE. Pozimi je v repnicah 7 -9 stopinj C, poleti pa se dvigne do 11 stopinj C. Našli so tudi zanimive fosile školji in polžev. Pri Krošljevih raste 300 let stara trta, v Novi vasi ob Sotli stoji NAJVEČJI HRAST na Slovenskem. Visok 30 m, star čez 300 let, poleg hrasta Imajo tul tudi NAJ LIPO v Bizeljski vasi, obseg 6,9 m. In že smo na BIZEUSKEM GRADU (žal brez ogleda v notranjosti). Tu pa nas počaka vodja posestva vinske kleti VINO BIZELJSKO - BREŽICE. Ogledamo si vinsko klet, dobimo nekaj Informacij o obsegu vinogradov - že gremo naprej ter obisk zaključimo pri MRAZU domačiji, kjer so znani po izdelovanju Iz testa gospe Leje (jaslice iz testa, hiške). Torej če ste na DOPUSTU V ATOMSKIH ali ČATEŽU ne pozabite še na BIZELJSKO. Srečnol 21.30 Pred turistično sezono 96: Mejni prehod Ljubelj 21.40 Kaj bo na BLedu v poletnih mesecih? 21.52 3 2 1 gremo - ozadje snemanj 22.10 Poročila 257. 22.25 Praznik cvetja in obrti v Cerkljah 96 - tekmvoanje harmonikarjev (posnetek neposrednega prenosa 30. 6. 1996) ... Z vami smo bili... nasvidenje ... Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako napej? (kontaknta oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predloge na tel. 634 770)... EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Ekipa občine Železniki na "Igrah brez meja" se predstavi 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.41 To-variško srečanje ob 55-letnici OF (ponovitev) 19.03 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz Iz Tržiča. Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubrik in dobre, raznovrstne glase. Vmes bomo pobrskali še za zanimivimi informacijami, pozabili ne bomo Potrošniškega barometra ob 14.30, z Mercatorjem-Preskrbo Tržič. Spremljali in komentirali bomo ob pol štirih popoldne. S knjižnjega trga smo tudi tokrat izbrali nekaj zanimivih počitniških naslovov, oddaja bo na sporedu ob 17.30. Uro prej se bomo napotili v kino. V spored uvrščamo tudi druge prispevke, od obvestil do zanimivih informacij In novosti iz sveta glasbe. Pripravili smo tudi radijski Juke box. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Domače novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15-30 Dogodki inodmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov špornti semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC, poročila 19.00 Voščila RŽIR1 TVSISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Večer z BIO HIRONOM - oddaja o medicini -kontaktna oddaja 22.00 Telemarket 22.05 Dih nove dobe - izobraževalna oddaja, avtor dr. France Susman 23.00 Telemarket 23.05 Napoved sporeda za četrtek 23.10 Videostrani 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenije 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušpalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi in lestvica 5+5 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev ?ost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 3.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Največje radosti življenja -Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit R OGNJIŠČE t 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnic,e zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Ta dobr'h 10 Radia Tržič Vsem vam, ki radi prisluhnete in sodelujete v oddaji Ta dobr'h 10, voščimo lep pozdrav. Za nami je 5. oddaja, pred vami pa nova lestvica najbolj poslušane slovensko zabavne glasbe Radia Tržič in seveda kupon št. 5, namenjen vašemu Izboru. Odločitev bo kar težka, saj gre za skladbe, ki so všeč veliki večini. Ne oklevajte preveč in ne pozabite pripisati %vojega predloga, ki ga želite uvrstiti med Ta dobr'h 10. Naš naslov pa je: RADIO TRŽIČ, Balos 4, 4290 Tržič. Pošto sprejemamo do 6. julija. Lestvica: 1. STANE VIDMAR - BELA LILIJA (2) 2. ČUKI - NAŠA BARKA (4) 3. ZLATKO DOBRIČ - NAJ SE SLIŠI, NAJ SE VE (5) 4. RAFKO IRGOLČ - MOJ ČRNI KONJ (2) 5. NARODNA - TRZINKA (5) 6. DOMINIK KOZARIČ - POGLEJ ME (2) 7. WERNER - SIJAJ SI IN SOLZA (5) 8. STOJAN AUER - DAN LJUBEZNI (novost) 9. CALIFÒRNIA - MOJ DAN (novost) 10. DITKA HABERL - MLADE OČI (novost) V oddaji lahko preberete, koliko tednov je skladba Zastopnik, d.o.o., Trgovina Mane iz Tržiča prejmeta _. RIBIČ iz TRŽIČA. Nagrado izbranega uredništva Radia Tržič dobi ŠPELA PRAVST iz KRlZEV. ČESTITAMO! Mojca, Rok In Dušan KUPON ŠT. 5 Glasujem za skladbo: Moj predlog, ki ga želim uvrstiti v lestvico: Moj naslov: KINO že na lestvici. Nagradi pokrovitelja 50LAR VALERIJA iz SELC in ANA CENTER Kino zaprt zaradi zamenjave stolov! STORŽIČ amer. akcij, film KRITIČNA TOČKA ob 18.30 in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIK ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. dram ZADNJI SPREHOD ob 20.30 uri ČETRTEK, 4. JULIJA 1996 TVS 1 10.00 Videostrani 10.45 Čudno, da se ladja ne potopi 11.00 Samo za punce, ameriška nanizanka 11.30 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.00 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 video strani 16.35 Čudna pokrajina: Osvetlitev srednjega veka, angleška dokumentarna serija 16.35 Pogovor s predsednikom republike Milanom Kučanom 17.25 Komisar in kompanija, nemška humoristična nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Delfi in prijatelji, risana nanizanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfield, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Tednik 21.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Jožico Svete 22.15 Nikar! 22.30 Dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova Taggart, škotska nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.25 Poročila 0.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 11.40 Dediščina beduinov, ponovitev nemške dokumentarne oddaje 12.10 Namibijska plemena, ponovitev 1. dela ameriške dokumentarne serije 13.00 Rosean-na, švedski barvni film 14.35 Seinfeld, ponovitev 11. dela ameriške humor-istične nanizanke 15.00 Tenis - Grand Slam, prenos iz Wimbledona 16.50 Piratke, ponovitev 3. dela angleške nadaljevanke Sova, ponovitev 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 21.20 Umetniški večer: Trans, koprodukcijski film 22.55 Slovenski jazz v studiu 1, 2. del 23.40 Tenis - Grand Slam, posnetek iz Wimbledona KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Gospodarski magazin, ponovitev dokumentarne oddaje 17.30 Dance sission, ponovitev 18.00 Hondo, ponovitev 8. dela nanizanke 19.00 CNN poroča 19.30 Svet športa: Ribištvo 20.30 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.30 Kako je bil osvojen divji zahod, ameriška nadaljevanka 23.10 Ovaduh, ponovitev ameriškega ČB filma 0.40 Spot tedna 0.45 TV prodaja 1.05 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Edera, ponovitev 14.00 Bruc, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Dangerfield, 12. del ameriške nanaizanke 18.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, 17. del ameriške nanizanke 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka, 17. del 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 0.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Zdrava video glava, ponovitev 13.30 Družinski studio, ponovitev filma 15.15 TV prodaja 15.45 TV razglednica: Žalec 16.45 Otroški program: Ta nora leta 17.45 Medicinski center, nanizanka 19.00 Dnevnik 20.00 Romarska pot II 21.45 Poročila 22.30 Noč ima TV moč - slovenski nokturno 0.00 Radio FM, humoristična nanizanka 0.30 TV prodaja GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vsak dan od 19.00 do 23.00 ure ob nsdsljah od 9.00 do 14.00 ure KINO HTV 1 7.3? 7.15 TV koledar 7.25 Poročila Jfil Santa Barbara 8.15 Dobro jutro i«'g Poročila 10.05 Gostje v studiu 1"-^ Evropska krajina: Po reki Lann JJJ5 Leksikon: Idoli 10.50 Gostje v stuo 11.00 Kako je medvedka sanjaj mestu 11.30 Otroški program i*-": Dnevnik 12.15 Ljubezen, nadal|ey» ka 12.40 Jaz in moja družina, pat* vitev ameriškega barvnega i"' 14.40 Mladi Robin Hood, otros£ nanizanka 15.05 Poročila braževalni program 16.50 Doí250 vanje krivde, nadaljevanka Kolo sreče 18.25 Moč denarja WJ Klub D.D. 18.55 Hugo 19.30 Poroc" 20.10 Zalivska vojna, dokumenta" serija 21.15 Željka Ogresta in fl0S£ 22.10 Poslovna razstava 22.15 nik 22.35 Slika na sliko 23.05 7S5 tron: Portret Joan Sutheriand ^ Poročila HTV 2 16.55 Videostrani 17.05 TV 17.20 Ekran brez okvirja, po"0^-18.20 Za pest dolarjev 18.50 Ra% ja federacije 19.20 Risanka i*^. Dnevnik 20.15 IzenaČevalec, ame'.. ka nanizanka 21.05 Klic v 8" ameriška dokumentarna p.a° L 22.00 Skriti pogledi, ameriški film + vite* ba^ AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne, ponovitev »'jj Otroški program, ponovitev »'^ Belo Pero, ameriški vestern Avstralec Quigley, ameriški PÚS À lovski film 13.00 Otroški P*°9% 13.25 Perrine 13.50 Artefix - P*L niška igra 4.00 Tenis: Odprto P*^ vo Anglije, prenos polti11*!/* dvobojev 17.40 Kdo je šef? J*2d Polna hiša 18.30 Alf 18.55 Kuh«^ mojstri 19.05 Roseanne, ReWrL* spot 19.30 Čas v sliki 19.53 vfl»n 20.00 Šport 20.15 Stockinger, » strijska kriminalna s e'L 21.05Walker, teksaški graničar, sen 22.00 Rojen 4. julija, ameriški Pja vojni film 0.15 Čas v sliki 0.20 i** 1.05 Čas v sliki 1.35 Schiejok *JJJ Dobrodošli v Avstriji 4.25 NjeflJJ., Ime je Mad Dog, ponovitev am«" kega filma AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.wj v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev i«'5 Vreme 10.15 Umor, je napisala 'J' ( Zvezna dežela danes 12.00 CSJLJ sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 1** Čas v sliki 13.10 Ozri se po d«** ponovitev 13.40 Umor, je "«PlíSd 14.25 Santa Barbara - Kalif ornu^ klan, serija 15.10 Bogati in sia^ serija 16.00 Vsak dan s Schiejo^v 17.00 Čas v sliki 17.05 DobrpdS'^ Avstriji 18.50 Mojstrski kuharji i*' v Zvezna dežela danes 19.30 ca» sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 ^ gledi od strani 20.15 Ko gjjjj zaigra, zabavno-glasbena °°n^ 21.05 Vera, televizijski P°9°^q, 22.00 Čas v sliki 22.30 Sj gospodarski magazin 23.00 Wl watch: Najlepši moški leta, dokun^, tarni film 23.50 Veliki vojskovodij del dokumentarne serije 0.35 "09 , od strani 0.40 Santa Barba^j Kalifornijski klan, ponovitev Bogati in lepi 2.05 Modern '|n 2.35 Kultura 3.15 Videonoč Sex Pistols v Ljublj?1*1 Dvajset let kasnejesfl Pravzaprav nekoliko manj, ^Lgi' legendarni prvi "zares veliki" PuV"c^rt ji Sex Pistols svoj zadnji kon^ odigrali v San Franciscu dail'y leta 1978. Le kake tri leta so 'Pr",v naokrog, a napravili veliki PreC^0r takratnih glasbenih smernicah. ijLjil vo glasbo, punk, so dopol^l^l njihovi kontroverzni nastopi. se„.(jii' so vse živo, skratka bili tako merni za okolje, da se jih je P°Afjit singla Anarchy In The UK, °°$)t takrat največja britanska za'rtnti' EMI. Kljub temu danes tržišče P^i ja množico njihovih pl°&\{L \ï originalnih albumov kot bootiw. ^ delkov, ki so bile tudi ufiben"^, današnje skupine tipa Greeh $ Offspring..., s karterimi \e doživel pravi evforični revival. 'zm menovani novi punk seveda Pr nflt>i kar lepe denarce in zakaj 96 priklopili tudi Sex Pistolsi. R«»s pjU1 set let starejši, a Johnny Rotts/1',^ Cook, Steve Jones in Glen M** $ zato ne bodo nič manj pištolaS'• ^ zatrjujejo. Kakorkoli že, e^u<^. priložnosti, videti Pistolse, \°.^ ne gre zamuditi. Bržkone tudi z ^y najavljenih predskupin, namra? & pina Racija in pa legandarr^"^; venskih pankerjev skupine "* pn Vstopnice so seveda na vo'1 Aligatorju v Kranju. I.K. ŠKOFJA LOKA amer. drama ZADNJI SPREHOD ob 20.30 uri ŽELEZ'""^ amer. drama ZADNJI PLES ob 20.30 uri ^ [ČETRTEK, 4. JULIJA 1996 IELE-TV KRANJ ^eostrani 18.45 Test slika 18.55 spovednik TELE-TV 19.00 TV 19-02 EPP blok - 1 19.07 spot 19.10 Poročila 253. iJSytroska oddaja MIHA PAVLIHA EPPki anes na videostraneh 20.00 k ,DI°k - 2 20.05 TV kažipot 20.07 vJJ, "P?* 20.10 Autocomerce Kranj ^P^dstavlja: Nova Mercedesova dr, uT'·SO Na obisku v osnovni šoli i&PPa Plemlja Bled 21.00 Mladi (jiftBMoto veteran Pavle Rupar st. 3 j, Poročila 253. 21.25 EPP blok -o onTV Tukaj letalo Adrie! Reportaža C« 2 Deg v Rim 22.13 Matur-Ples srednje elektro šole in fòrívK? ekonomske šole Kranj 23.35 iSgy 253. 23.50 Z vami smo bili... Učenje 23.51 Odpovedni spot jjgma TELE-TV Kranj 23.52 VI- *JaÍUjTe V KONTAKTNIH OD-^ TELE-TV KRANJ - POKLI-p0 TELEFONU: 33 11 56I Napovednik 20.01 Spot tedna *0Šo r p blok 20-10 Ocldja o kulturi oC,EpP blok 20.55 Izmenjava ^arriov LTV... Videostrani |V ŽELEZNIKI Í0m2mTrani TV Železniki preko íClUTER od 17. do 19. ure ob *tafitn.i Podlagi Radia Žiri. VI ^b*[RANI TV Železniki preko Wi..,18- 19-15 in 21. url. Suiku Pouka v OŠ Železniki ïit^uPovabljen pred mikrofon - ob 50-letnci kovinarstva TV KR. GORA 'toil eostr«nl 18.08 Test 18.15 Branik 18.17 Ob 25 letnici S iar2rav|ienin alkoholikov Jese-1.00 Ò51 Risanke 19.15 Videostrani H> JrateNtski program Deutsche * 22-00 Videostrani 1^ ŠIŠKA »da^ostrani 19.50 Napoved sporne i* Telemarket 20.05 Prenos f«rkJteStne9a sveta M0L - Tele" Napoved sporeda *A KRANJ fjfčetek programa, uvodna »*? 550 EPP 6.50 EPP 7.00 i 98 igranja kronika 7.20 mSZ, P^senečenja 7.40 Pregled S «?a tiska 7.50 EPP 8.20 Ozir- domov EPP 9.00 S p? 8;30 Hov, ne žanri jSnjJ?91^ tiska 8.50 El jjfO^pp8 včeraj, danes 9.20 Tema i ^0?r 10-20 Novinarjev prispevek % Kap?sl°vanje 10.50 EPP 11.20 Nthii ko°-a 11-50 EPP 12.30 rtoeJLi?' zahvale 12.40 Novinarski 12.50 EPP 13.00 Pesem Jmq k,"*'20 Novinarski prispevek S* 14 Pjfinarski prispevek 13.50 iNna£ri Gorenjska danes 14.30 k°0 ki .portni kotiček 14.50 EPP i.p ls?«,narski prispevek 15.25 i'°0 IŠ? Do9odki in odmevi RS &20 mT,16-'0 Nagradna uganka hp 17 oVinarski prispevek 16.50 {8^rooÍerni Program 24.00 Zaklju-9r*rna Radia Kranj ^J^od 13.30 do 19. ure na !°J8.9 MHz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Pozdravu iz studia ob 13.30 sledi oddaja Izbrali so za vas. Ob 14.40 bomo ugotavljali, da je tudi v Krškem lepo. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pole petih popoldne zunanjepolitično dogajanje, pa izpolnjevanje glasbenih želja poslušalcev. Od 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodnozabavne glasbe in šal v oddaji Pod kozolcem. Tuid na nagrado smo mislili, prispeval pa jo bo pokrovitelj. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki In odmevi 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Radovljica 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC novice 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.20 Predstavlja se ZLSD 18.00 Od sve-ček do volana 18.30 V ritmu valčka in polk 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.25 Kuharske dobrote RGL 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avto-market svetuje 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualni intervju 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik Žneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program nrp Kolovrat domačih ^UsJt^^eUo ob 14.30 na Radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem dasu %io ° nas lahko na fmkvnnr.ah QS f) FM in flfl 9 FM storeo Pokrovitelj nedeliske >"^e V^l 'anko na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske S- .30. 6.1996: BOSCH SERVIS, AVTOELEKTRIKA, SERVIS IN TRGOVINA. «Nia IV, a- 4209 Zabnica, tel. servis 064/312-157, tel./fax trg. 312-240. Servis B^aktriiTednia dela na vaših vozilih: EWhi Sa avt°elektronika, testiranje in k, B°ScJvlz90valniri in vžigalnih sistemov ^«ke, v^JJSTERJU, vgradnja HI-FI avtoa- _ A _ _ . BOSCHI RADEJ LEi ls^' Honria""," "UQII° poieg svecK busi-i (za Alfa Romeo, Citroen, Daihatsu, Fiat, B^toe 3 Lada, Mazda, Opel, Renault, Toyota, VW, Zastava) klinaste in zobate i^TRo^latorje, platine, stikala, žarnice, brisalce stekel, avtoalarmne naprave "KHI '^-"i zvočnike in avtoradie BLAUPUNKT. Zaupajte svoje vozilo strokovn- vPrašanje: Naštejte vsaj dve dejavnosti pokrovitelja oz. trgovine! tes°rnesPn°^ite čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s i,™ Dra„Č.,Ko|ovrat domačih". 5 nagrad. Veliko sreče pri *r6h Pravna0 ^Tniuin„ od9ovori bomo izžrebali 6|i 0dda?oSV,den'e nasledn aaie Marijan Murko v°ciit, naslednjo nedeljo. TVS 1 9.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.50 Denis Pokora, ameriška nanizanka 10.10Tedenski izbor 10.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Jožico Svete 11.05 Diva, francoski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 15.05 Mojstri snemanja, ponovitev angleške dokumentarne serije 15.55 Naši baletni umetniki: Magda Vrhovec 16.55 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.25 Komisar in kompanija, nemška nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Moja ideja, nizozemska nanizanka 18.30 Lingo, Tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Poglej in zadeni 23.15 Včeraj, danes, jutri 23.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Šport 23.45 Mavrični reporter, švicarski film 1.25 Sova V območju somraka, 11. del ameriške nanizanke 1.50 Brane Rončel izza odra 3.20 Poročila TVS 2 8.00 Euronews 8.45 Tedenski izbor -Svetovni poslovni utrip: Malo gospodarstvo danes 9.10 V žarišču 9.40 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 10.05 Umetniški večer: Trans, koprodukcijski film 11.40 Metulj dvigne mačko, nizozemski film 13.30 Sorodne duše, 16. del angleške nanizanke 14.00 Tenis, polfinale 16.25 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 16.55 Gradovi: Neme priče preteklosti, serija 17.25 Sova, ponovitev 18.15 Včeraj, danes, jutri 18.20 TV kvadrat - Summer Time 19.00 Denis Pokora, 11. del ameriške nanizanke 19.25 Oslo: Atletika - Grand Príx, prenos 22.00 Ljudje kot mi, 3. del ameriške nadaljevanke 23.00 Studio City 0.00 Novice iz sveta razvedrila 0.25 Zavrtimo stare kolute, 9. oddaja 1.00 Tenis: Grand Slam, polfinale KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Svet športa, ponovitev 18.00 Pot flamingov, ponovitev 19.00 CNN poroča 19.30 Popotni vodič 20.00 Ljudje na položajih: Past, 2. del nanizanke 21.00 Sneg na Kilimandžaru, ameriški film 23.00 D. J. Bobo, koncert 0.00 Spot tedna 0.05 TV Prodaja 0.30 CNN poroča 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodno-zabavni glasbi 14.00 Dijak naj bo, ameriška komedija 16.00 POP 30 16.30 Srce na nitki, nanizanka 17.00 Brisco County mL, nanizan-ka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 VR 5, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Srečni Luka, nanizanka 23.00 Odvratni dr. Phibes, angleška grozljivka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Zdravje na tri, ponovitev 13.30 Družinski studio, izbor 14.45 TV prodaja 15.15 Vdihni globoko, ponovitev 16.45 K'r neki, otroški in mladinski program 17.45 Medicinski center 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 Marijana. 16. del 20.00 Navihanec, film 21.45 TV dnevnik 22.00 TV prodaja 22.15 Noč Ima TV moč, slovenski nokturno 23.45 Poročila, ponovitev 0.00 Na nitki, 5. del 0.30 TV Prodaja HTV 1 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 10.35 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Burna dvajsteta leta, ameriški film 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program: Terra X 16.10 Za otroke In mladino 16.40 Poročila 16.50 Pustolovke, serija 17.50 Kolo sreče 18.25 Razkrižja federacije 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.10 Aplavz, prosim, glasbena oddaja 21.30 Kralj Tomislav, oratorij 22.45 Dnevnik 23.05 S sliko na sliko 23.35 Naravni svet, dokumentarna serija 23.25 Poročila 12.15 TV Koledar 12.15 Turbo limach show 13.30 Besede, besede, besede... 14.00 Tenis, prenos turnirja v Wimbledonu 18.55 Ólympica, dokumentarna serija 19.30 Glasba 19.40 Atletika, prenos mitinga v Oslu 22.05 Spomini na naju, ameriški film AVSTRIJA 1 6.00 Reseanne 6.25 Thomas In Ti m 6.35 Mila superstar 7.00 Perrine 7.25 Niklaas, fant iz flandrije 7.50 Kapitan planet 8.25 artefix 8.35 Bugs Bunnv 9.05 Alf 9.30 Kdo je tukaj gospodar? 9.55 Bobni na Mohawku, ameriški vestem 11.35 Jack Clementi - Klic zadostuje, nanizanka 13.00 Tenis 17.20 Močna družina 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.35 Alf 19.05 Roseanne 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ptič na žici, ameriški akcijski film 23.35 Čas v sliki 0.40 Poseben junak, ameriški film 2.10 Čas v sliki 2.35 Schiejok vsak dan .35 Dobrodošla, Avstrija! AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.15 Umor, je napisala 11.05 Avstrija danes 11.35 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Dežela in ljudje 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 XY - Nerešeno 21.15 Naš svet 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 XY - Odzivi gledalcev 23.10 Na lepi modri Donavi 0.55 Pokopljite moje srce ob zavoju reke! 1.40 Klovnovi nazori, nemški film .20 Nepristranski pogledi 3.25 Kalifornijski klan TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 259. 19.25 Iz arhiva 19.40 Sprehod po Gorenjski: Preddvor 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditelj: Jure Šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Aleksander Jež obiskal Mojco 20.35 Zvezdni okruški, sodeluje: astrologinja Roža Kačič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.35 Poročila 259. 21.50 EPP blok -3 21.55 Glasbeni videospot 22.00 Elena z vami - 11. oddaja 22.40 Večer z dr. Susmanom 23.40 Glasb-nei videospot 23.45 Poročila 259. 00.00 Glasbeni videospot 00.03 Erotični film: distribucija: ALTEKA d.o.o. Kranj 1.33 Z vami smo bili... nasvi-denje 1.34 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.35 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob »lasbeni podlagi Radia Žiri. VI-EOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Naš današnji gost - kontaktna oddaja iz studia v živo ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Lepo je biti muzikant (Tilen Mandele in Srečko štern) 18.48 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 2.00 Videostrani TV ŠIŠKA HTV 2 ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.10 Nagradna uganka 11.20 RADIO 104 1 íjU 10M 107.1 ÏW1 101.1 ognjišči; m m h it tu. m ii 6i: GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 8. 7. 1996 Popevke: 1. KO SE PRIŽGO LUČI - LIDIJA KOŽAR 2. ATLANTIDA - GIMME 5 3. GREVA NA MORJE - KINGSTON Nz-viže: 1. TAM SEM JAZ DOMA - ans. JANEZA GORŠIČA 2. POZDRAVLJENI PRIJATELJI - ans. AS 3. DANES NA VASI - ang. RŽ Zmagovalne pesmi prejšnjega tedna: 1. OSTAL JE LE SPOMIN - NATAŠA & BERNARDA MIHELIČ 2. HVALA TI - STANKA KOVAČIČ VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Vedeževanje v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP. 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Spoznajmo se 16.00 Črna kronika 16.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Arturjev ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 24.00 Satelit R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Spored bo potekal nekoliko drugače, kot ponavadi. Študentske informacije uvrščamo v program ob 14.00. Pol ure kasneje bomo preizkušali možganske krivine v kvizu TRŠ. Ob pol štirih popoldne prisluhnite oddaji Kratko in jedrnato, nato pa, nekaj pred četrto popoldne glasujte za Gorenjca meseca. Lahko boste sodelovali v mini kino kvizu, se srečali z novostmi na štirih kolesih, še prej, ob 17.30 sodelujte v izboru recepta tedna, ki smo ga pripravili skupaj z Vilo Bistrica. Prisluhnili boste lahko tudi oddaji Kulturni Babilon. Pa ne pozabite: ob 13.40 bo na sporedu ponovitev 12. lekcije tečaja nemščine. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Blejski tednik 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC 19.00 Voščila R OGNJIŠČE R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplač-' ni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.00 Servisne informacije 7.15 Novice 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Babilon v novi preobleki Skupina Babilon, ki sicer nastopa sirom Slovenije kot zabavljaški ansambel, je tokrat predstavila nov projekt, ki je ubran na temo dance glasbe. Gre za album "Sexesfool". na katerem se predstavljajo z enajstimi skladbami, v katerih so dosegli kompakten ansambelski zvok, ki je običajno značilen za izvajalce glasbe v živo. Poleg hitov Kriv za vse laži in Ona, ki sta že nekaj časa uspešnici na slovenskih radijskih postajah, album predstavlja še precej dobre dance glasbe. Omenjeni dve skladbi so Babilon-i tudi pospremili z videos-potom. Skladbi Kriv za vse laži so namenili največ pozornosti, saj sta na plošči (in kaseti) prisotna tudi remiksa omenjene skladbe. Njihovi nastopi se vrstijo Sirom Slovenije in nikar se ne čudite, če bodo v tem vročem poletju zajadrali v vaš konec. • I.K. Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka letence 4a <£) 064/46-369 psdlkura KINO BLED erot. trill. JADE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama ZADNJI SPREHOD ob 18.30 in 20.30 uri 10 PAGLAVCI IN FRCAFELE Ja, takle fantič je bil pred hmmm..., kdo bi vedel koliko leti, Jan Plestenjak. Na klopci da je sedel in gledal proti velikemu 350 let staremu hrastu, ki so ga nekoč imeli za hišo in ga danes žal ni več in da ga je na fotografijo bržkone ujel kdo do domačih. Sicer pa je v svojih otroških letih tudi marsikakšno ušpičil. Prvič se je zaljubil, ko mu je bilo le tri leta. Njegova prva ljubezen je bila šestletna soseda Andreja. Ha..., ste ga videli Don Juana, za starejšimi se je oziral. Jan se spominja, in bržkone mu je bila zato še bolj všeč, da je Andreja vedno nosila oblekice s takimi "nabranimi rokavčki". Skratka zaljubil se je. In prišel je dan, ko je Jan stvari vzel v svoje roke, Andrejo peljal za hišo in ji pokazal, da je fant. V zameno za razodetje si je od ljubljene sosede prislužil klofuto, punca je užaljena zapustila prizorišče in, in... Danes je Janova prava ljubezen znana manekenka Martina Kajfež, pa Čeprav nima oblekic na "nabrane rokavčke". V začetku letošnjega leta je Jan Plestenjak izdal novo ploščo "Pogrešal te bom" in naslovna foto: A. Rebolj pesem napisana v spomin njegovemu očetu je takoj postala uspešnica. Odličen videospot za omenjeno skladbo je reden "gost" glasbenih oddaj na vseh naših televizijah. "Veliko nastopam in imam srečo, če nimam dveh koncertov na dan," je o tem kaj trenutno počne povedal Jan. Za jesen pripravlja nov videospot za skladbo "Dal ti bom vse", ki je pravtako na zadnji plošči. Prav te dni precej in intenzivno dela na tem. Polovica spota je posneta v narodnem muzeju v Ljubljani, druga polovica pa na Sečovelj s-kih solinah. V spotu bo tudi Martina. No, letošnji avgust si bo Jan vzel samo zase pravzaprav bosta skupaj z Martino odšla na počitnice na Vis, kjer imajo Plestenja-kovi svoj "vikend". "Seveda je težko povsem izklopiti glasbo, vsekakor pa se mi na Visu upočasni utrip, malo se polenjm, poredim se..." ie svoje počitniške načrte razlagal Jan in na vprašanje, če ima še tako rad kremš-nite, odgovoril, da še, ampak da so na morju vedno prva stvar ribe. Te da so na Visu še posebno dobre. REKLI SO REKLI SO REKLI Kam bi se dal? Škofja Loka, 2. julija - Prišel je čas počitnic, vendar nič ne kaže, da bodo tako vroče, kot se za poletje spodobi. Med mladimi je eno glavnih vprašanj v tem času, kaj bodo počeli, in kam bodo šli. Nekaterim se zdi, da mestno družabno življenje poleti umre, drugi pa bodo zadovoljni tudi z manj vročim soncem. Jerneja Sever, Škofja Loka - "Mislim, da letos z vročim poletjem ne bo nič in ker se pri nas ne bo poleti nič dogajalo, bom šla kar na morje. Mogoče tudi v tujino. Zdaj sicer so razni koncerti, poleti pa se mladi nimajo kam dati. To je večni poletni problem." Marko Založnik, Vojnik ■ "Če bo letos poletje bolj pomladno, mi bo kar všeč. Vročine ne maram preveč. Po vsej verjetnosti bom čez poletje lepo doma. Kar pa se družabnega življenja tiče, nimam pojma, kaj se dogaja, ker nikamor ne grem." Davor Moškon, Kranj • '^ele avgusta, ko bo prava vročina, bom šel na morje, do takrat pa bom delal doma, kjer imamo obrt. V Kranju je čez poletje dovolj zabave za mlade, če pa bo morda slabo vreme, še vedno lahko grem v kino ali disko. Mislim pa, da bo tudi letošnje poletje vroče in sončno." Alenka K rušo v ec, Škofja Loka • "Letos napovedujejo bolj spomladansko poletje in tole slabo vreme me že kar malo moti. Vendar upam na boljše. Ni poletja brez sonca. Mislim, da je zabave za mlade -bolj malo v našem kraju, vendar si jo jaz vedno najdem. Prav gotovo bom šla v hribe. M. Kubelj Zastonj vstop v Safari park za odličnjake in "cvekarje" Za nagrado in tolažbo Ste 21. junija v Gorenjskem glasu prebrali reportažo o safariparku, ki je v Ganserndorfu pri Dunaju, edinstven park take vrste v Evropi? Poleg pomembne novosti -nastopa šaolinskih menihov kung-fuja so v safariparku uvedli še izredno privlačnost za učence osnovnih in dijake srednjih šol: Kdor je namreč v šolskem letu, ki se je izteklo, dosegel odličen uspeh, in kdor je "pogrnil", temu Safaripark omogoča v juliju in avgustu v spremstvu odrasle osebe (ki seveda plača vstopnino) brezplačen ogled parka -kraljestva živali in zabavnega parka z dresuro živali. Odličnjakom daje park brezplačen vstop kot nagrado, "cvekarjem" pa za tolažbo. Seveda pa morajo šolarji prinesti s seboj spričevalo. LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Groza, komaj so prišle počitnice, pa ste pisala že vrgli v najtemnejši kot Tako se pač nismo zmenili Pišite nam, kako počitnikujete, pošljite kakšno razglednico z morja, ob kateri se nam bodo pocedile sline. Velja? Hvala Žigi za pozdrave s Ptuja, na septembrski nagradni izlet GG pa potuje Darja Potočnik, tudi že naša "stara" znanka, ki namje poslala naslednji spis. Mir je vrednota, ki jo ohranimo s strpnostjo Za vsako novo leto si voščimo zdravja in miru. To sta največji bogastvi v našem življenju. Tega pa se zavedamo šele, ko ju izgubimo. Nikoli prej o tem ne razmišljamo, čeprav imamo vojno pred vrati in sirom sveta. V Evropi je bilo le sedem dni popolnega miru. Že v prazgodovini so se ljudstva bojevala za zemljo. Tudi samčki se večkrat stepejo za samičke. Nekdanja Jugoslavija je razpadla in vse njene republike so trpele in še trpijo. Tudi v Sloveniji je bila pred petimi leti desetdnevna vojna. Ravno takrat sem bila na zdravljenju v Ljubljani. Zjutraj me je zbudil ropot helikopterja. Po zajtrku so nam razkazali klet in zaklonišče. Vse to početje se mi je zdelo nerazumljivo. Po kosilu smo imeli počitek, ki ni dolgo trajal. Zaslišale so se sirene in prihrumela so letala. Vsi smo bili takoj pokonci. Tekli smo na vso moč do zaklonišča. Zadihani in prestrašeni smo se razvrstili po stolih in dekah. Na srečo smo se že čez pol ure vrnili na oddelek in poslušali radio. Napisali so mi začasno izpustnico in poklicali starše, naj pridejo pome, dokler je še mogoče. Cez uro sem ie sedela v našem avtu. Zaradi preprek in ovir na cesti smo morali voziti po stranskih cestah in ulicah. Ko smo se pripeljali domov, sem šla takoj počivat. Premišljevala sem vse mogoče stvari in prišla do spoznanja, da je najlepše, če je človek zdrav ter doma na varnem. V vojnah zelo trpijo otroci. Živijo v strahu in trepetu. To slabo vpliva na njihov duševni razvoj. Vsem otrokom sveta želim, da bi živeli v miru. Vse vojne naj se končajo. Tiste, ki so odgovorni zanje, je treba kaznovati. Naj ljubezen združi vse ljudi, kot to pravi Reginina pesem! • Darja Potočnik, 7. d r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka P. S.: O misli, ki sem jo navedla kot naslov, smo razmišl- PTUJ 1 « &/xJu/ m^v }>oJ»oh ker /nic/ faobdfiMyxt /likov / kx) /do ftj frKjjrjsr JLj&vtfoJ^ rt 9^í>í^X Wm' sag. Obiskuje Srednjo ekonomsko in upravno administrativi šolo v Kranju, je Zoisova štipendistka in uspešna učenka. J\ omenjenem tekmovanju je sodelovalo 65 osnovnih šol i",' srednjih, kjer so v okviru pouka angleščine v obliki posterje map in pisanju mini sag preizkusili svoje znanje. v pesniški obliki, ne le raZP^ loženje ali čustvo." ,||( Kakšne nagrade ste dor* Vi; Pi m Mi lahko poveš kaj več o tem tekmovanju? Profesorica Marjeta Papler nas je pri angleščini seznanila pogoji tekmovanja in načinom pisanja mini sag. Vsakega izmed nas je prosila, da napiše vsaj eno pesem, meni pa je bila zadeva tako všeč, da sem jih napisala več. Imeli smo en teden časa, potem pa je najboljše poslala. Poslala je dva moja izdelka, saga z naslovom Cinderella, ki mi je tudi najbolj pri srcu, pa je bila izbrana kot druga najboljša. Kaj pa so to mini sage? "To je literarna oblika, ki mora vsebovati 50 besed, v naslovu pa je lahko največ 15 besed. V teh 50-tih besedah mora biti posredovana zgodba Cankarjevem domu na s'iV' nostni podelitvi? "Vsi, ki so se udelež'" tekmovanja, so dobili Prl* nanje za sodelovanje. Nagr jenci pa smo dobili angleS* učbenike, slovarje in kasete v izpopolnjevanje angleš^j Na dan prireditve je bila u. otvoritev razstave StcviJJjJ izdelkov, ki so si jih W\ ogledali tudi drugi. Nag«*J. sem bila zelo vesela, saj V° ,a ni neke vrste vspodbudo naprej." ^ Kaj še počneš v pro«ie času? f, "Pišem pesmi, igram ko in trenutno iščem honorabj no delo čez poletje, da mi ne bilo preveč dolgčas." „, Kakšne načrte imaš po "° čani šoli? 0, "Pravzaprav še ne vem, r. bom šla. Ker me zelo &*fA angleščina, bi šla rada StudJJ v Ameriko, pa ne vem, če dobila štipendijo. Obiskuje tečaj borznega posredni^ na blagovni borzi in tudi toJ ena izmed zelo zanimivih r. dročij. Ker sem na državi^ tekmovanju iz znanja goSP)a Up fi* J* K 'lic *8 drugo mesto, grem v °kt0.fl(j Dunaj na mednaro^ darskega poslovanja ^ na tekmovanje. Zaenkrat s«f kar zaposlena." • M. K«™ \ S K s \ \ s Dragi mladi planinec! Počitnice so se začele, ti pa ne veš, kaj bi počel? '^Lt rad naravo, druženje z vrstniki, rad hodiš v hribe in si novih dogodivščin ter znanja, senom boš gotovo pridruži'i . naših planinskih poteh. Mladinska komisija pri P'f11!?!}. zvezi Slovenije te vabi na tabor mladih planincev (5. <*? y razred), ki bo od 13. do 20. julija na Planini na ^ra) bližini Komne, Rok prijav je podaljšan do srede, 3. JutJgii Prijavnico pošljite na Mladinsko komisijo pri Planinski z^ Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, ali sporočite po tel*]0 061/312-553, 315-493. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Periskope dol 0 Kapitan Tom Dodge (Kelsey Grammer) sanj?0bi poveljstvu jedrske podmornice, namesto tega P"a^j^ " oso* 'kad" iz druge svetovne vojne, in da je nesreča še huJ. popolnoma nesp* j^j no Dosadko. 'M no posadko. « del je upodobila ^ . ren Holly, ena iz***, zvezd uspešnice Buj. in butec in TV < zanke Ograje nas?? mesta). Igra poroča ' trmoglavo dip^.ie ko Annapolisa, ^ 't odločena, da se bo * prva ženske p^xàt^K, posadki ameriške pgj, momice. "Odtrgana * j medija" Periskope je narejena v slogu w pištole- - Stevena Seagal« Panamo predvsem »pj cijskih filmov CW^gfo in Aljaska v pl^V nekateri reševale* v. gradne uganke pa ste zapisali še nekaj drugih nas Brezplačne kino vstopnice tokrat prejmejo: Ka ji Brezovnik iz Kranja, Župančičeva 8, Petra Se" ^\c, Tržiča, Pod skalco 29, Kovor, Damijan Lavtar iz g0. Stirpnik 2 a, in Nataša Rupnik iz Šenčurja, VoKi Čestitamo. avo^-Zdaj pa k novi nagradni uganki. Kranjska kino ctv ^ Center bo v ponedeljek za dva meseca zaprla vra menite, zakaj? Odgovore pošljite do konca tedna n 4000 Kranj, Zoisova 1 - Fil ímska uganka. 0fj POSLI IN FINANCE __UREJA: Marija Volčjak _ GRAFIKONI Junija 0,5-odstotna inflacija \thl'S£* Pre8led investicij v vrednostne papirje, uvrščene v Rotaciji A in B na Ljubljanski borzi, smo pripravili na PktoQien na^m- Prikazali smo izračunane donose za ^ ^zne delnice. Pri izračunavanju donosov nismo upošte-%oiïrasta drobnoprodajnih cen, v juniju je ta znašal 0,5 ka ter bančnih in borznih provizij. Podatke o ceni %!!}ezne8a vrednostnega papirja smo črpali iz uradne íiiq £e Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubici v JumJskem Pregledu investicij smo v grafičnih \}ln izpustili zmagovalce in poražence na trgu kratkor-vrednostnih papirjev ter na izvenborznem trgu C; na ^Un1-trenutno koti™ večina privatizacijskih delnic. Lastniki "ft/h bonov blagajniških zapisov BS pete izdaje pa so v iJ/?Secu začeli s kratkoročno obetavno naložbo. V juniju so ^posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev j|oa" 19-krat. '%ens^ borzni indeks je od 3. junija, ko je bila njegova M0sf U19,54 indeksnih topk, do petka, 28. junija, padel na % ^deksnih točk. V tem obdobju je torje izgubil 126,81 fflih točk, kar pomeni, da je padel za -11,33 odstotka. ijj/1 y juniju so bili padci tečajev delnic, povezanih s JL *nim sistemom Dadas, veliki. Največji padec so doživele ir0 Ce' Padasa, -58,92 odstotka, Finmedie, - 20,31 odstotka in Kgflna> ~17>73 odstotka. Večje kapitalske donose so v juniju IqJ,£ ' le lastniki naslednjih delnic: prednostnih Dolenjske 4,87-odstotni donos in Hipotekarne banke Brežice, \fi°dstotni donos ter rednih delnic Hipotekarne banke i,Ce> 1,78-odstotni donos. • R. S. JUNIJSKI ZMAGOVALCI Kranj, 1. julija - Junija so se maloprodajne cene v primerjavi z majem povečale za 0,5 odstotka, življenjske potrebščine pa so bile dražje za 0,2 odstotka. Po statističnim podatkih je bila junijska inflacija najnižja v letošnjem letu. V primerjavi z lanskim junijem so bile maloprodajne cene junija letos višje za 10,5 odstotkov, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 5,6 odstotka. Blago se je Junija v primerjavi z majem v povprečju Eodrazilo za 0,5 odstotka, storitve pa za 0,6 odstotka; med lagom so se najbolj podražile pijače in sicer za 2,3 odstotka, industrijski živilskih izdelki za 1 odstotek, industrijski neživilski izdelki za 0,5 odstotka, cene kmetijskih izdelkov pa so bile nižje za 4,4 odstotke, predvsem zaradi pocenitve sadja in zelenjave. Med storitvami so se stanovanjske Sodrazile za za 3,1 odstotka, obrtne za 0,4 odstotka, osebne ,2 odstotka, cene ostalih storitev so ostale na majski ravni. Cene življenjskih potrebščin so bile junija v primerjavi z majem višje za 0,2 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom za 6,5 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa za 10,5 odstotka. Najbolj so se zvišale cene najemnin in drugega vzdrževanja stanovanja in sicer za 1,6 odstotka, tobak in pijače so bile dražje za 1,3 odstotka, cene v skupini izobraževanje, kultura in oddih so bile višje za 1,2 odstotka. Nekoliko se je pocenila le hrana in sicer za 0,6 odstotka. 1H)BP HBPO HBRO BTBR VIPP UBKP INDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, JUNIJ 1996 Indeksi cen na drobno, skupaj Indeksi cen življenjskih potrebščin, skupaj mL ml m mt ml V 96 XII95 VJ95 ÍW 092 100.5 105,6 110,5 109,8 196,2 100,2 106.5 ms 109.9 201.5 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUrwntODAINI VAKUPW5KODWNl|NAKUm/PROD.MM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS loo m. A BANKA (Trilč, Jesenice) 88,30 89,70 12,30 12,75 8,54 9,15 AVAL Bled 741-220 AVAL Konjska gora «•1-03» BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 88.70 89,40 12,50 12,80 8,60 9,00 ER0S(Stw Mayrj, Kranj 88,80 09,10 12,00 1168 8,70 8,95 GEOSS Medvode 88,90 89*0 12,57 12,65 8,80 8,95 GORENJSKA BANKA (vse enote) $7.60 90,80 12,23 12*0 8,54 9,37 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 88,80 89,39 12,60 12,69 8,80 8,95 HKSVigred Medvode 88,40 89,50 12,30 12,70 8,50 8,90 HIDA-tržnica Ljubljana 89,00 89,20 12,57 12,63 8,85 8,93 HRAM ROŽICE Mengeš 88,80 83J5 12,56 12,66 8,80 8,94 IURIKA Jesenice 88.50 89,50 12,40 12,70 8,60 9,00 INVESTStofJaLoka 88,90 89*0 12,65 12,70 8,80 m LEMA Kranj 89,00 89,40 12,56 12*6 8,75 8,95 MIKEL Straušče 88,90 89,40 12,56 12,68 8,75 8,95 NEPOS (Šk. Loka, Trata) 89,00 89,20 12,58 12,61 8,85 8,92 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Lok« 88fi0 89,80 12,49 12,88 8,72 9*1 PBSd.d. (na vseh poštah) 87,00 89,60 11*5 12,65 8,30 9,00 ROBSONMenrjeè 88,80 89J0 12,55 12,65 8,80 8,95 SHP-Stov. hran. In pos. Kranj 88,80 89,30 12,56 12,66 8,85 9,00 SKB (Kranj, Rac^jica, Šk Loka) 87,50 89,60 1132 12*0 8,59 9,00 SLOVENIJATURISTBoh. Bistrica 87,80 12,23 8,54 . SLOVENIJATüRIST Jesenice 88,40 89,50 12,40 12,70 8,60 9,10 SZKB Blag. mesto Žiri 88,80 90,30 1124 1289 8,55 9,33 SUM Kranj 211-J3» TALON aLp**, Tnfe, šklcta, Zg. Bty 89,00 89,18 89,50 12,60 1269 8,85 8,95 TENTOURS Domžale 88,50 12,50 12,85 8,70 9,00 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 89,00 89,25 12,57 12,64 8,85 8,95 UKBSk.Loka 88,40 89,70 12.45 12,75 8,65 9,10 WILFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-011 WILFAN Tržič 53-016 POVPREČNI TEČAJ 88,57 89,50 12,43 12,72 9,03 Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. _ JUNIJSKI PORAŽENCI -17.73% Banki na Bledu in v Kranjski Gori odprti dlje Kranj, 1. julija • Z današnjim dnem bosta ekspozituri Gorenjske banke v Kranjski Gori in na Bledu odprti dlje, tako pa bo ostalo med glavno turistično sezono oziroma do 31. avgusta. Julija in avgusta bosta ekspozituri v Kranjski Gori in na Bledu tako odprti neprekinjeno od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Gorenjska banka se je za podaljšan poslovni čas odločila, ker so lani v tem času nastajale vrste pred bančnimi okenci, prisluhnila pa je željam obeh občin, menjalnic in predvsem turističnih delavcev in obrtnikov. Podaljšan delovni čas banke seveda sodi v boljšo turistično ponudbo kraja. ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union, Pivovarna Laško, Droga, Lek, Krka, Kovinotehna, Sava, Mitol, Radenska, Mercator, EtoL. Razvojna družba, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana Tel.: 125 10 14, 125 70 56 ODKUP v Kranju: Infico, d.o.o., Maistrov trg 7 Tel.: 212 167 in 211 680. Novice iz gorenjskih območnih obrtnih zbornic «fcnice W10^3 obrtna zbornica Jesenice je v letu 1996 Rat lxla 4- tradicionalni Teden obrti in podjetništva ^Idl ^° ^0°-'n s spremljajočimi prireditvami. Za ^•onalno organizacijo Tedna obrti in podjetništva iiig|J* odločili predvsem z namenom pospeševanja Usp ja 9ospodarstva, saj ugotavljamo, da obrtniki za S in Poslovanje potrebujejo tudi čimveč promo-ižfjijA^Klame, pa seveda tudi nekaj razvedrila in <% 07.!yania. Da bi dobili čimbolj podrobne informa-b[skovalcih, smo pripravili posebne nagradne ^fera rezP|ačne vstopnice. Iz ankete je razvidno, Nejriih7*avo obiskalo precej več obiskovalcev kot v * fonv eti n- Razstavo so si ogledali tudi obiskovalci loi^ovijice, Lesc, Bleda, Kranja in celo iz Škofje fcborfj: Ha*stavo je financirala Območna obrtna Porriao . Jesenice, glavni sponzor pa je finančno Hfcrsori9 tudi GorenJska Danka' d-o1- Kranj- Ostali ^freba ^° PrisPevali predvsem nagrade na nagrad-Hl·lHa anketnin vstopnic. Razstavo in s tem malo llce^T^tvo je finančno podprla tudi občina Jese- °^biH h em ko 80 nam na 0Dfiini Kranjska Gora ^Poda bodo Pomagali pri pospeševanju malega Dr^arstva v jesenskih mesecih. Na razstavi se je ^nj azstavljalcev' L^efn^no obrtno zbornico Kranj je Pospeševalni ^Inih f ■mal° gospodarstvo izbrala za nosilca l°sPoriJn,c'a-iv za pospeševanje razvoja malega SmjJITtH za obcine Cerklje, Kranj, Naklo, eïïfï *,Senčur- Z"*0 Je že bil kdan katal09 2%noJ^lanov Območne obrtne zbornice Kranj. •°spOda^riJ9imi institucijami, ki poslujejo za malo * oK-^tvo pa zbornica pripravlja priročnik "Kako 'o tirani Se v zadnjem času precej ukvarjala z terrio em o kreditih različnih bank in ustanov. Na cJVetov C5L. organiziranih nekaj sestankov -na r°ti s« pa' z BSC " Poslovn° podpornim t^9a 8kinL2bornica dogovarja o ustanovitvi rizič-1, redovS 2a obrtnike in podjetnike, ki bi rli J° bani PosoJ'la Po ugodnejših pogojih, kot jih n obrtni?'-Interes P° ustanovitvi takega sklada je nad*.,. In Podjetniki zelo velik. r5°bradi5oebrti in Podjetništva bo od 10. do 13. irTStavi izSS v Festivalni dvorani na Bledu. Na V P°dietn£?i:0v in storitev bodo sodelovali obrtniki D soboto'bleiske, bohinjske in radovljiške občine. ol^W jn nedeljo, 12. in 13. oktobra, bo rnj°bra Ti tovomih in dostavnih vozil, petek, 11. ka* )kai0 ° narT>enjen izobraževanju, ne bo pa 2*lo9, Dri^remliai°cih prireditev. Izšel bo tudi v lo9Usr>!^e za sodelovanje in oglaševanje v ^S^T^iemajo v pisarni OOZ Radovljica. V okviru IV. tedna obrti in podjetništva se bodo v eni od dvoran predstavili živilci in gostinci. Za razstavljalce bodo zagotovljene primerne vitrine, lahko pa bodo uredili pogrinjke, jedilne liste, prospekte in druge. Zaradi pomanjkljive evidence so v teh dneh direktorji družb z omejeno odgovornostjo prejeli dopis, ki ga je nanje naslovila zbornica. Naprošeni so, da odgovorijo na anketo o osnovnih podatkih podjetij in dejavnostih, ki bodo služili za objavo v katalogu. Obveščeni so bili tudi o možnosti sodelovanja na IV. tednu obrti in podjetništva, o obrtnih dovoljenjih in drugem. člani OOZ Radovljica so prejeli 2. številko Obrtniških novic, ki prinašajo novice, predstavljajo dva obrtnika in vabijo na razne akcije. 12. obrtniški pohod na Triglav bo 30. in 31. avgusta 1996, zaradi vsakoletnega velikega zanimanja se zainteresirani še lahko prijavijo v pisarni OOZ; kjer sprejemajo tudi prijave za tradicionalni jesenski izlet, ki bo letos v Turčijo od 17. do 24. oktobra. Škofja Loka Obrtna zbornica Slovenije je 21. in 22. junija pripravila poslanski zbor sekcij lesnih strok, ki je potekal na Hotavljah v Poljanski dolini. Zbrali so se zbrali mizarji iz vse Slovenije, zlasti iz Območne obrtne zbornice škofja Loka in okoliških območnih obrtnih zbornic. Poslanski zbor je v petek dopoldne potekal v gostilni Lipan, pregledali so delo v lanskem letu in letošnje aktivnosti, posebno pozornost so namenili poklicnemu izobraževanju mizarjev in novostim v zunanjetrgovinskem poslovanju. Zbor je bil namenjen tudi poslovnim predstavitvam, predstavili so proizvodnjo okovja Starman, brusnih papirjev Ekamant in odsesovalne filtrske sisteme za odvzem prahu od strojev firme Filvent. V petek popoldne so si udeleženci zbora ogledali mizarskodelavnico Jezer-šek na Hotavljah, kjer izdelujejo lesene stopnice. V soboto, 22. junija, so si ogledali muzejske zbirke Loškega muzeja na škofjeloškem gradu, nato pa še mizarsko delavnico šenk v Britofu pri Kranju. Tržič Na pikniku tržiških obrtnikov v soboto, 8. junija, smo organizirali tudi teniški turnir in tekmovanje v lokostrelstvu. Zmagovalci teniškega tunrirja so pri moških do 40 let - Iztok Knep, nad 40 let - Alojz Polajnar, pri ženskah - Marija Sitar. V prijateljski tekmi v lokostrelstvu je bil najboljši Marko Januš. V sredo, 26. junija, je opravljalo preizkus iz varstva pri delu 23 obrtnikov in njihovih delavcev. Avtoprevoznike z voizili nad 3.500 kg skupne teže prosimo, da nam čimprej vrnejo izpolnjen VPRAŠALNIK za parkirana mesta zaradi zagotovitve ustreznih parkirišč v občini Tržič. LIP RADOMLJE Pelechova 15,1235 Radomlje, SLOVENIJA Tel.: +386 61 727 122; Fax: +386 61 721 032 Lip Radomlje je proizvajalec kolonijalnih, stilnih in modernih stolov ter miz iz masivnega lesa, predvsem iz hrasta, bukve in bora. Lip Radomlje je ena najstarejših stolarn v Sloveniji, saj se je obdelava lesa na tej lokaciji začela že pred 103 leti, 35 let pa so stoli nosilni program podjetja. Na tujih trgih se uvrščamo v višji kvalitetni in cenovni razred. Izvoz podjetja zlasti na ameriško tržišče predstavlja 80 % celotnega prihodka podjetja. Ker so v preteklosti večino programà izvozili, so bili pri slovenskih kupcih slabo poznani. Da bi bil program podjetja dostopen tudi domačemu kupcu, so v zadnjem letu odprli dva lastna prodajna salona in sicer v Radomljah in v Ljubljani, BTC, hala D. V obeh salonih je stalna razstava celotnega prodajnega programa Lip Radomlje za poslovne partnerje in kupce. Prednosti salonov: - stalno je v zalogi celotni prodajni program Lip Radomlje tudi za najbolj zahtevne kupce, UP RADOMLJE Prodajni salon • KAMNIK MENGES ( MtESERJE HAPOMUE -fPPV— - zelo široka izbira stolov in miz, saj je stalno v zalogi več kot 30 modelov stolov in več kot 10 modelov miz. Kupljeno blago kupec lahko takoj odpelje; - stalna akcijska prodaja ostankov od izvoza in proizvodov druge kvalitete po znižani ceni, ki jih v drugih trgovinah ni na razpolago, - velik parkirni prostor. Značilnost izdelkov Lip Radomlje je predvsem njihova kakovost in udobnost. Njihovi izdelki imajo certifikat kakovosti in so glede na trajnost cenejši, kot si mislite. Z njimi pa so zadovoljni tudi zahtevni ameriški in nemški kupci. Novosti: v zadnjem času so razvili jedilniško kredenco v hrastu, tako da sedaj lahko kupcu ponudijo celotno jedilniško garnituro (stole, mize, kotne klopi, kredence). Predvsem zaradi tehnoloških možnosti, so začeli izdelovati tudi lepljene stopniščne plošče iz hrasta, debeline 32 mm. Dolžinsko in širinsko lepljenje zagotavlja večjo trdnost in preprečuje zvijanje. Vsi njihovi izdelki so na voljo v našem salonu v podjetju Lip Radomlje in v Ljub-ljani, BTC, hala D. Les stoletnih hrastov v njihovih proizvodih je topel in preprost, pa vendar razkošen, naraven in domač. S svojim bogatim znanjem in tradicijo pa dodajo lesu tisto toplino, ki je potrebna, da naš stol ali miza postane sestavni del vašega doma, hotela, restavracije ali delovnega mesta. TRZIN/ UUMJANA DOMŽALE CELIC Našim bralcem in podjetju UP Radomlje se opravičujemo za napačno objavljen reklamni oglas v Gorenjskem glasu, dne 21. junija 1996. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Gorje le z kmetijstvom ne bodo preživele Domačini vedo, kako naprej V Sloveniji so uspešni le tisti projekti, ki jih so sad dela domačinov. - Družinska kmetija z dopolnilno dejavnostjo naj bi bila osnova za življenje na tem območju Gorje, 2. julija - Program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi Gorje prehaja v drugi del. Krajani so, v sodelovanju s področnimi strokovnjaki, že pripravili temeljito analizo vseh dejavnosti v Gorjah in s tem zaključili uvajalni del programa. Na predstavitvi dosedanjega dela so predvsem poudarili, da so osnova za oblikovanje novih razvojnih cdjev na novo sprejeti zakoni, predvsem zakon o regionalnem,razvoju. Strokovnjaki in krajani se strinjajo, da projekt, ki ni predvsem delo domačinov, ne more zaživeti. Gorje so k projektu CRPOV pristopile pred tremi leti, takrat še v okviru tedanje občine Radovljica. Kot je na predstavitvi dejal predsednik KS Gorje Anton Poklukar, je uvajalni del trajal kar tri leta najverjetneje zato, ker so se odločili izključno za delo z domačini, ob pomoči strokovnjakov. Številne delovne skupine so proučevale vse vidike življenja in dela v vasi, rezultat pa je temeljita analiza stanja in program, po katerem naj bi se Gorje v prihodnje razvijale naprej."Samoiniciativnost in sodelovanje kraja sta bistvo tega projekta," je poudaril Izvajalec projekta Janko Kunšič, Marija Markeš pa je pri tem poudarila, da so v Sloveniji uspešni le tisti projekti, ki jih naredijo domačini. Pri tem je še, tako kot večina udeležencev na predstavitvi uvodnega dela projekta, poudarila še problem neusklajenih pristojnosti na državnem nivoju. Kljub temu da je bila uradna predstavitev rezultatov dosedanjega dela šele pretekli petek, pa ta čas že potekajo prvi programi za izvedbo drugega dela projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi Gorje. Tako je že letos je občina Bled zagotovila dva milijona tolarjev za ureditveni načrt vasi, pomladi so razdelili in posadili 240 visokodebelnih sadnih dreves, akcijo sajenja pa bodo nadaljevali tudi jeseni. Takrat bo, kot predvidevajo, izdelana tudi karta Gorij, ki jo deloma sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo in občina Bled. Za nove projekte za enkrat ni namenjenega veliko denarja, kljub temu da se možnosti za razvoj Gorij odkrivajo tako rekoč same po sebi. Zato v kraju zaenkrat načrtujejo akcije, ki ne zahtevajo velikih sredstev; skozi Gorje bi tako radi peljali etnološko pot in začeli s pripravami za ureditev Šimnove jame. Temelj vsega pa je prav gotovo temeljito in poglobljeno pripravljen osnovni dokument, ki ima ravno zato, ker je predvsem delo domačinov, še toliko večjo vrednost. • M.A. Pravilnik o obnovi travne ruše Občina bo prispevala polovico denarja Bohinjska Bistrica - Bohinjski bčinski svet je na petkovi seji sprejel pravilnik o sofinanciranju obnove poškodovane travne ruše, ki določa merila za pridobitev proračunskih sredstev. Do podpore v višini polovične vrednosti opravljenih del bodo upravičeni kmetje, ki se ukvarjajo z živinorejo in oddajajo tržne presežke. Uveljavljali jih bodo lahko vsi, ki bodo po priporočeni tehnologoji obnovili travno rušo s preoravanjem oz. s strojnim vsejavanjem ali bodo rušo le razplevili. Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo bo vloge, h katerim je treba priložiti tudi potrdilo kmetijske svetovalne službe, obravnavala in dodeljevala sredstva dotlej, dokler bo za to v proračunu dovolj sredstev. Če bo prosilec kršil obveznosti iz pravilnika, bo denarne podpore skupaj z obrestmi moral vrniti. • CZ. Meril ni več Pridni so leni, sposobni nesposobni... Ja, časi se spreminjajo, prav tako tudi merila, kdaj je kdo priden in kdaj len, kdo sposoben in kdo nesposoben...! Nekdaj so za pridnega in sposobnega veljali kmetje, ki so dosegali visoke hektarske pridelke in visoko mlečnost. Vsi so jih hvalili - politiki, zadruge, časopisi... V sosedni Avstriji, kjer so z lanskim prvim januarjem vstopili v Evropsko zvezo, kilogrami in litri kar naenkrat niso več pomembni. Bruselj celo sili kmete k obvezni prahi ali jih spodbuja, da bi pridelali manj, uporabljali manj umetnih gnojil... Leni so postali pridni, nesposobni sposobni, za najsposobnejše pa v takšnih okoliščinah veljajo tisti, ki poskušajo "ujeti" najboljšo kombinacijo različnih podpor Dunaja in Bruslja. • CZ. asae KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p.o. Pristavška c. 31 4290 Tržič objavlja prosto delovno mesto OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV Pogoji: - V. stopnja izobrazbe, ekonomske ali splošne smeri - 6 -12 mesecev delovnih izkušenj Zaposlitev je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. Kmečke igre slovenske podeželske mladine Ti presneti Šentjurčani: spet so zmagali Od štirih gorenjskih ekip se je najbolj izkazal Jamnik, ki se je med osemnajstimi ekipami uvrstil na šesto mesto. Lom pod Storžičem - Na jubilejnih desetih kmečkih igrah Zveze slovenske podeželske mladine so zmagali mladi iz Šentjurja pri Celju. "O ti presneti Šentjurčani: v desetih letih so petkrat zmagali!" je bilo slišati komentarje, ki pa očitno niso "vznemirjali" sodnikov. Svoje delo so opravili pravično m pošteno, seštevek točk pa je pokazal nekaterim v veselje in drugim v žalost naslednji vrstni red: 1. Šentjur 411,7 točke, 2. Sv. Jurij ob SČavnici 405,5, 3. Lenart 380, 4. Laško 379,8, 5. Sv. Anton (Koroška) 371,1... Na prizorišču kmečkih iger slovenske podeželske mladine se je že ob devetih, desetih dopoldne razlegal glas harmonike in pesem Aleš Jerala, predsednik Društva kranjske in tržiške podeželske mladine Jamnik - najboljša gorenjska ekipa mladcev in mladenk, ki so se na igre pripeljali iz vseh koncev Slovenije pa celo iz sosedne Avstrije, Italije in Hrvaške. Mladostno razigranost in značilno kmečko trdoživost je bilo potlej čutiti vsepovsod: na dobro obiskanem pogovoru o kmetijskem zadružništvu, v šestih kmečkih igrah na ravnici zaselka Granovše in nenazadnje na plesišču, kjer so se mladi zabavali ob zvokih in prepevanju Strmine. Domačini, za katere je Janez Slapar v dobrodošlici zapisal, da se skozi stoletja niso sukali po svetovalce, ki so tokrat m topali v vlogi sodnikov, *l vilne dobrotnike, k1 Lj prispevali denar in nagf30,:' in še bi lahko naštevaj Prijetno vzdušje so porna|r£ ustvariti tudi gledalci, ki s°S na praznično soboto v vfljj kem številu zbrali ob Pr,rl ditvenem prostoru. . ip Osemnajst domaČih eK!J (in še dve, italijanska avstrijska, zunaj konku ence) se je pomerilo v ko* ji, grabljenju, sestavljanj žlefe (to je nekakšen lojtrnik, ki ima narne$l koles drsnice, in so ge n^ daj uporabljali predvsem ^ prevažanje po strmih nih), žaganju hloda z ay»| ikanko, "pajsanju" hloda i cepinom ter v prepevanju v igranju na vsaj en iffjJJ "o//, VA It Si rtij; S Psfc K '% S hI 'Pajsanje" hloda kmetijska svetovalka Lidija Pogačar, predsednica organizacijskega odbora vetru, ampak so ostali pokončni, so se izkazali kot dobri gostitelji. No, svoje je k prireditvi prispevala tudi narava ali nekdo "tam zgoraj", ki je svaril temne oblake, naj vendar ne spustijo moče nad zbrano kmečko mladino! In če že poskušamo našteti vsaj najzaslužnejše za to, da je prireditev lepo uspela, je kajpak treba omeniti tudi organizicijski odbor s kmetis- trnu rajiar, manu» ko svetovalko Lidijo Pogačar in Nataša Jane. Ekipa »K ^ na čelu, društvo kranjske in loške podeželske rnlad»n ^ tržiške podeželske mladine, bila enajsta, Društvo kra»!K| ki ga vodi Aleša Jerala, pa in tržiške podeželske m,a . lomljansko mladino in vse petnajsto, ekipa Kamnik3 ^ prijazne domačine, tržiško šestnajsta. • C Zapl°f občino, gorenjske kmetijske foto: T. Doki ment (to je bila lahko ^ pokrovka). Izmed štirih $^ enjskih ekip se je s >e ^ mestom najbolj izkazala merka Jamnika, za kater t nastopili Matija in ^"^p Katrašnik, Tone Fister, ^ onika in Andraž Yo^0 Emil Fajfar, Marina gjj in Nataša Jane. Ekip I obliki raznih ugodnosti članom že med fetom." delijo Pogovor o zadružništvu - brez vil, le s kritično besedo i Pretirana pričakovanja, razočarani zadružnik1 V upravnih odborih zadrug bi Lom pod Storžičem - še predno so kmečki fantje in dekleta prijeli v roke kose, grablje, žage in se pomerili v kmečkih igrah, so se v domu krajanov pogovarjali o zelo aktualni temi • o kmetijskem zadružništvu. Njihov gost je bil priznam strokovnjakov za kmetijsko zadružništvo dr. Franci Avsec z Zadružne zveze Slovenije. Čeprav je zadnje čase zelo moderno govoriti predvsem o delnicah in delničarstvu, tudi zadrug ni za zavreči, je dejal dr. Franci Avsec in poudaril, da je zadružništvo razvito po vsem svetu in da je ob sedanjih razmerah v slovenskem zadružništvu treba ostati na realnih tleh (in pričakovanjih), sicer so razočaranja lahko prevelika. Nekateri mladi so očitno že razočarani, med njimi bržkone tudi kmečki fant Matej iz Stične, ki je spraševal, zakaj se zadruge bolj ne potrudijo pri odkupu in prodaji kmetijskih pridelkov. Primer z njihove kmetije je dovolj zgovoren: zadrugi so oddali dvajset ton semenskega krompirja, plačilo bodo dobili le za petnajst morali "sedeti" podjetni, tržno usmerjeni kmetje. ,v ton in še za tega po nižji ceni, kot so se le po zaključnem računu, saj dobi ^ bili dogovorih. Zadružništvo je slabo ,J ' ' zapisano tudi pri fantu z Dolenjske, ki je povedal za primer, da njihova zadruga prejema od mlekarne denar za mleko 15. v mesecu, kmetom pa izplačuje šele 29.. Je nad zadružništvom razočaran tudi kmečki fant z območja kranjske zadruge Sloga, ki je želel zvedeti odgovor na vprašanji, koliko zadrug je konkurenčnih zasebnikom in ali naj kmet odda živino v zadrugo, ko pa lahko drugje zanjo iztrži več? Kmet ni pod nobeno prisilo in sam odloča, kam bo prodal pridelke in kje kupoval, je povedal gost iz zadružne zveze in dodal, da je na tem področju še veliko nereda in nelojalne konkurence, ki nekaterim prinaša, drugim pa odvzema. In kakšne koristi imajo člani od zadruge, je bilo eno od vprašanj, naslovljeno gostu. Kmetje imajo od zadrug toliko koristi, kot so pripravljeni z njimi sodelovati, je dejal dr. Avsec in poudaril: "Krivično bi bilo, če bi uspešnost poslovanja zadrug ocenjevali Kot smo slišali, so vsaj trije razlog■> | utegnejo vplivati na to, da bodo ^ ^ tijske zadruge v prihodnosti V0™,^0 za slovensko kmetijstvo in za Slov*; Prvič - zadruge lahko zelo hitro P0^ dujejo različne informacije svojim ^ nom, kar bo še posebej koristn%: morebitnem vstopu Slovenije v Ev 1A ko unijo. Drugič - ob razdrobljeni kmetijstva in majhnosti kmetij ' • t pomagajo kmetom v konkuren ;jf: velikimi poslovnimi sistemi ker so zadruge "odporne . kapitalu, lahko veliko PrisPeke ohranitvi nacionalne gospodars* mobitnosti. ^ ji Naj končamo še z enim rrifl6^t)^!' mladega občinstva: v upravnih 0> ^ kmetijskih zadrug bi morali ^& podjetni, tržno usmerjeni kmetje. ■ nih pa je menda več med mla med starejšimi. • CZ. KOLESA ROLLERJI v*Hka izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN ' Popravilo koles, rezervni deli in oprema jo/ter;/ ROCES, BAUER, ULTRA-WHEELS ^lili smo se v nove prostore na Kokrici -ob križišču za Belo! V*LY-iAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211 SYSTEMS do, etovno vojaško padalsko prvenstvo v Cerkljah ob Krki IDSČANI JEDRO SLOVENSKE REPREZENTANCE & reprezentanca računa na finale, Irena Avbelj pa na uvrstitev med deset najboljših. Hosk iS??Íe ob Krki'2- Ju,iia"v nedelJ° ie ^.8400 padalk in padalcev iz 45 držav le k10 tekmovati na 26. svetovnem vojaš-^Padalskem prvenstvu. Že za začetek je j* sf[° Vreme: Oblačnost je bila prenizka so bili nemogoči. 'Popoldne se je sku boljšalo m začelo se je tekmovanje L Plnskih skokih na cilj. Slovenija je Utj sPremenljivo srečo. S 5 kazenskimi metri je bila med desetimi najboljšimi nj Caricami, Irena Avbelj pa prvi dan i Slov movala- Nia ° voJa^o reprezentanco ses-%stJO Padalci, ki sicer tekmujejo za *5*J letalski center iz Lesc. V moški k*entanci so Roman Karun, Matjaž rC?c'. Bosdan Jug' Senad Salkič Ka a lavec' med ženskami Pa tekmuje L Avbelj. Slovenci smo, odkar samostan nastopamo na svetovnih vojaških iJ*yV dosegli nekatere visoke uvr- %j Posebno ekipa, posamično pa Bog Hjp0u8 in Irena Avbelj. S svojo vojaško Sn*o doslej nastopali na evropskem vojaškem padalskem prvenstvu, ki je bilo leta 1993 v Kranju, leta 1992 na svetovnem padalskem prvenstvu v Španiji, leta 1994 v avstrijskem Pergu, lani pa v Rimu, kjer so bile svetovne vojaške igre. Trener naše vojaške (in tudi civilne) reprezentance Drago Bunčič, ki je tudi svetovalec organizatorjev tokratnega svetovnega prvenstva na vojaškem letališču Cerklje ob Krki, pravi, da je tokrat prvenstvo zahtevnejše, saj se prvič uporablja ničla s premerom 3 centimetre in nič več 5. Če bo potekalo vse normalno, bodo padalci v skokih na cilj odskakali deset serij (deveta je polfinalna, v katero gre polovica ekip, deseta pa finalna, v katero gre pol najboljših ekip iz polfinala), v vseh serijah pa naj bi naši nabrali od 15 do 20 zgrešenih centimetrov. Drago Bunčič pravi, da bi bil zadovoljen z uvrstitvijo v finale, saj je reprezentanca pomlajena. Prav tako je doma zaradi velikih pričakovanj težje tekmovati. Na vojaških tekmah je konkurenca hujša kot na civilnih. Na vojaških itn]: tu* 0 it z f j* a vojaška padalska reprezentanca. Od leve: Matjaž Pristavec, Bogdan Jug, a,kič, Roman Karun in Borut Erjavec. Foto: J. Košnjek Irena Avbelj s trimesečno hčerko Nino prvenstvih nastopajo tudi> reprezentance, na primer Kitajska, ki jih na civilnih prvenstvih ni. Irena Avbelj pa zaradi rojstva hčerke Nine, ki je sedaj stara tri mesece, pol leta ni trenirala. V poldrugem mesecu, kolikor sedaj spet vadi, je opravila okrog 60 skokov, njene tekmice pa jih imajo 300 ali celo 400 skokov, je povedal trener Drago Bunčič. Kljub vsemu bi bila Irenina uvrstitev med deset najboljših povsem realna in pričakovana. Padalci bodo tekmovali v posamičnih skokih na cilj in figurativnih skokih, ekipno pa v skokih na cilj in likovnih skokov, ter v kombinaciji. Prvenstvo so slovesno odprli v soboto. V soboto in nedeljo je nastopila znana akrobatska eskadrilja ameriškega vojnega letalstva Thunderbirds. V programu nastopa šest letal tipa F - 16 Fighting Falcon. Skupina je bila ustanovljena leta 1953 in je doslej opravila nad 3300 nastopov. • J. Košnjek (1 K o * uči KOLESARSTVO V KRONOMETRU PINTARIČU ŠPORTNO PLEZANJE ot0 yii ^e b"° v Novem mestu državno prvenstvo v ti! Jitru za kategorije amaterji, amaterji do 23 let, starejše iN^adince. > Uren ^sPeba so *emn kolesarji ROG-a, saj so v absolutni aci zaspHii nrva tri mpcta MpH ct mladinci se je na 3. Med 5t<> m, 1 ZaIedli Prva HJ**! Šilar in ni tri mesta. Med st. ia 4. Stare, oba iz kranjske SAVE. (Wl\?iadinciJe bil BLAŽEK 2. fcSži? rTATl: ČLANI ABSOLUTNO: 1. Pintarič, 3. Sviben, 3. b> OT1 R°g)- 4. Recanati, 8. Pozzi, 10. Rovšček (vsi Cantina P^^Nl DO 23 LET: 1 ^8an7VI^ uo 23 LET: l- Hauptman, 2. Bergant (oba Rog), ^OjjjSn",Krka> 5- Križnar, 6. Valjavec, 8. Ziherl (vsi Sava); ST. (oba c l- Ribič " Krka< 2- Plešnar - Hit Casino, 3. Šilar, 4. .3. ?\Sava); ML. MLADINCI: 1. Krevs - Lenart, 2. Blažek -. cagorc - Sava Projekt, 6. Kavčič - Sava. • M. Z. SENATI ZMAGAL NA VN KRKE ČUFARJEVA 4. V HITROSTNI TEKMI Kranj, 1. julija - Prejšnji teden sta naši najboljši športni plezalki Martina Cufar in Metka Lukančič nastopili na Master tekmi v Newportu v ZDA in se obe dobro uvrstili. Lukančičeva je bila deseta, Čufarjeva pa je zaradi manjše napake ob koncu dosegla 11. mesto. MojstranČanka pa je nato odlično plezala na hitrostni tekmi, kjer se je uvrstila na odlično 4. mesto, za nastop v finalu pa ji je "zmanjkalo" le pol sekunde. • V.S. m .-*"*cga moštva Sava profi - Contive Tollo Jurij 'irka jJed°bil nedeljsko dirko za VN Krke. LAlJe "ila zelo zanimiva, potekala pa je po standardni 18,6 V^rji Progi Novo mest0 - Otočec - Ratež - Novo mesto, tt^jern l° morali prevoziti deset krogov. Dirka se je odločila v b. ^ ihi!Lro.8u> kjer je Italijan Recanati močno potegnil, tako da -Mediti niti Štangelj. .j. To je bila že 15. letošnja zmaga ^ st uba SAVA " Profi" Contiva Tollo. avc ^mladinci je zmagal Dular (Krka), med mlajšimi pa Ví*it Cosiver N.G.). • M. Z. !^OR$KO KOLESARSTVO .^NAJHITREJE NA SLAJKO i%?a,or j JUniJ« - Športno društvo Hotavlje je bilo v nedeljo Kri i' ie JUriša na ^laJko 2 gorskimi kolesi. V enotni ženski M'^iÍmS 4-kilometrski progi zmagala Terezija Geč (RPŠ Sfc trjki nr- Sc°tt)- Mladinci, člani in veterani so vozili na 7-SC?1«* (K Med mladinci od 15 do 18 let je bil najboljši Matej !Í;1:46Ah Bull)> med č,ani od 19 do 30 let (z najhitrejšim Vil0 WM0lí}acin M"ti«i Mrak (Marmor Hotavlje), med člani od ^hoviw* PoJač«>" (Završnica), med veterani nad 41 let pa vc (Avto Šport Medvode). • V.S. NAJMLAJŠI BODO PREIZKUSILI NOVO STENO Podljubeli, 2.julija - Ob mladinskem hotelu "Karavla" v Podljubelju bo to nedeljo, 7. julija, prvo tekmovanje v športnem plezanju. Na novo zgrajeni umetni steni bo namreč Koren Sports v sodelovanju s podjetjem Pro Montana, d.o.o., organiziral tekmovanje "Salewa open" za dečke in deklice do 10 let. Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri, finale pa bo ob 17.30 uri. • V.S. TENIS POR IN URH SKUPAJ V ČETRTFINALU Končal se je tretji turnir satelitske serije v Avstriji, kjer z uspehom nastopata člana šenčurskega Merkur-Protenexa Marko Por in Borut Urh. Marko Por je do četrtfinala premagal Nemca Krumreyja 4:6, 7:5 in 6:3 ter Avstrijca Trimmela 6:2, 6:3, Borut Urh pa najprej drugega nosilca turnirja Avstrijca Eschauerja 6:3 in 6:1, nato pa še Christandla, z rezultatom 4:6, 6:3 in 6:4. V četrtfinalu pa je žreb določil, da se morata naša igralca pomeriti med sebpj. Boljši je bil Borut Urh. Tako se je v polfinalu Borut Urh boril proti tretjemu nosilcu Avstrijcu Buchmayerju za vstop v finale. Bucmayer, ki je prejšnji turnir v polfinalu izločil Marka Pora, je bil tokrat boljši tudi od Boruta Urha in zmagal 7:6 (4) in 6:3. Nastop v dvojicah Por-Urh pa je samo dokazal, da se igralca lepo ujemata, saj sta se tudi tokrat uvrstila v finale, kjer sta bila nasprotnika Poljaka Dabrowski-Chmela. Poljaka sta bila boljša in zmagala 6:2 in 6:4. LOKOSTRELSTVO SLOVENIJA VENDARLE Z MEDALJO Gozd Martuljek, 30. junija - Petnajsto svetovno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu se je za Slovenijo končalo z lepim uspehom Polzelanke Jožice Emeršič, ki je v slogu compound osvojila bronasto medaljo. Poleg tega se je na odlično peto mesto uvrstil Žare Kranjc, Maks Muznik pa ie bil prav tako v instinktivnem slogu šesti. Poleg teh vrhunskih dosežkov je treba omeniti Še kar sedem uvrstitev naših reprezentantov in reprezentantk med šestnajsterico najboljših, Slovenija pa je med enajstimi državami, ki" so na svetovnem prvenstvu osvojile kolajne. Najuspešnejša država je sicer Francija s tremi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto kolajno, sledijo pa Švedska, Italija, Nizozemska, ZDA in Anglija. Športnemu uspehu naših tekmovalcev pa je potrebno dodati še odlično organizacijo prvenstva pod vodstvom predsednika OK Marjana Ferenčaka. • V.S. Nataša Kejžar je vse konkuren tke premagala na 50 m prosto. PLAVANJE RADOVLJIČANI ODLIČNI NA ČEŠKEM Radovljica, 1. julija - Konec tedna so slovenski plavalci nastopili na odprtem prvenstvu Češke v Pragi. Med več kot 200 tekmovalci iz Velike Britanije, Nemčije, Slovaške, Danske, Češke in Slovenije (zastopala sta jo PK Radovljica Park hotel Bled in Ilirija Ljubljana) so naši plavalci kljub močni konkurenci in polnemu treningu odlično nastopili. Na tridnevnem tekmovanju sta se zlasti izkazali naša olim-pjijka Alenka Kejžar in njena sestra Nataša Kejžar, ki sta večkrat stali na stopničkah, zlasti pa je odmevna Natašina zmaga na 50 metrov prosto in drugo mesto Alenke na 200 metrov mešano, ko je le za 3 destinke sekunde zaostala za svojim rekordom. Absolutni državni rekord (4:05,70) pa je odplavala radovljiška ženska štafeta na 4 xl00 m prosto, ki so jo sestavljale Blatnikova, sestri Kejžar in Potočnikova. V moški konkurenci sta se od Slovencev med najboljše tri na tekmovanju uvrstila Kranjčan Marko Milenkovič (RPB), ki je bil na 400 metrov mešano drugi in na 200 m mešano tretji in Gorazd Škrabar (IL), ki je bil tretji na 400 m prosto. • V.S. ATLETIKA LANGERHOLČEVA ČETRTA V LIZBONI Kranj - Brigita Langerholc iz kranjskega atletskega kluba Triglav je minuli konec tedna kot članica slovenske reprezentance nastopila v Lizboni na prvoligaškem tekmovanju (prve skupine) za pokal Bruno Zauli. V teku na 400 metrov je osvojila četrto mesto in dosegla letos svoj najboljši rezultat (53,79 sekunde), ki je za dobri dve desetinki slabši od osebnega rekorda. Štafeta 4 x 400 metrov, za katero je nastopila tudi Langerholčeva, je bila šesta. Obema slovenskima ekipama, moški in ženski, se je uspelo obdržati v imetni evropski konkurenci. V nedeljo se je trojica Triglavanov udeležila atletskega mitinga v italijanski Gorici. Marcela Umnik je zmagala v teku na 100 metrov (12,17), Rožle Prezelj je bil peti v skoku v višino, Urša Hribar pa deseta v teku na 400 metrov. V soboto in v nedeljo bo v Kranju državno prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Prireditelji pričakujejo od 300 do 400 tekmovalcev. • CZ. GOLF GREGORIČ NAJBOLJŠI IN NAJDALJŠI Bled, 29. junija - Minulo soboto je bil Bled golf & country club organizator turnirja za C&G nagrado. 77 igralcev, večina iz Slovenije, je tekmovalo na starem igrišču, kjer so štartali na strel (vsi hkrati) in igrali seštevno igro na 18 lukenj. Na dobro pripravljenem igrišču m v lepem vremenu je v brutto razvrstitvi (dosežen rezultat brez odbitkov) zmagal Uroš Gregorič (76) član Bleda. Prvo mesto v netto (dosežen rezultat z odbitkom HCP igralca) razvrstitvi je pripadlo Antonu Stiherletu, drugo mesto pa Danielu Anžiču (oba Bled). V brutto razvrstitvami je bila med ženskami prva Maja Božič (Bled), med seniorji Georg Hoffmann (Dachau) in med mladinci Aleš Gregorič (Bled). Na tekmovanju je najbliže zastavici (2,48 m) udaril Andrej Hiršman (Ljubljana), najdaljši udarec (251 m) pa je uspel zmagovalcu Urošu Gregoriču. To soboto do na blejskem igrišču "BMW golf cup international" v Stablefordu, zmagovalce v posameznih skupinah pa poleg pokalov in bogatih nagrad čaka tudi udeležba na finalnem tekmovanju, ki bo letos med 19. in 24. novembrom v Južnoafriški republiki. • V.S. NOGOMET GORENJSKI NOGOMETNI PRVAKI Kranj, 2. julija - Medobčinska nogometna zveza je objavila končne lestvice tekmovanj v gorenjskih ligah. V A članski ligi so prve Lesce, sledijo pa Zarica, Polet, Jesenice in Šenčur. Med člani B je v skupini A prvak Trboje, v skupini B pa Podgorje. Med mladinci je prva Jelovica LTH pred Velesovim, Železniki in Savo, med kadeti pa Šenčur pred Jesenicami, Zarico in Lescami. Med starejšimi dečki A je prva Triglav Creina A, med starejšimi dečki B pa Lesce. • J.K. POLETNA ŠOLA NOGOMETA Jesenice, T. julija - Športna zveza - ZTKO Jesenice in Nogometni klub Jesenice tudi v času letošnjih počitnic razpisujeta POLETNO ŠOLO NOGOMETA. Vabimo vse, ki vas nogomet veseli in ste stari od 7 do 17 let, da se nam pridružite! Začetek šole bo v ponedeljek, 8. julija 1996 ob 17. uri. Vpis v šolo bo na pomožnem nogometnem igrišču Podmežakla pri vodji šole. Prvi dan bo minil v spoznavanju in razdelitvi po skupinah, nato pa bodo treningi v šoli potekali po razporedu, ki ga bodo pripravili trenerji nogometnega kluba. V okviru šole bo izvedenih 32 ur. Šola se bo zaključila z zaključnim turnirjem konec avgusta. Šola nogometa je brezplačna, ker je v programu preventivnih aktivnosti, ki jih financira Občina Jesenice. • B. J. OBČINSKO PRVENSTVO PREDSELEKCIJ V nedeljo, 23. junija, je bil na igrišču RK SAVA, v organizaciji MNZG zaključni (play on) turnir občinskega prvenstva predselekcij U 10 (pionirjev rojenih po 1. 8. 1985). Na zaključni turnir predselekcij, ici delujejo v okviru ŠŠD na osnovnih šolah, pod pokroviteljstvom nogometnih klubov, so se uvrstile: OŠ LUCIJAN SELJAK - NK SAVA, OŠ SIMON JENKO - NK TRIGLAV CREINA, PŠ NAKLO - NK NAKLO, OŠ MATIJA ČOP - NK TRIGLAV CREINA. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa OŠ LUCIJAN SELJAK. čeprav je v finalni tekmi šele po "penalih" premagala PŠ NAKLO. OŠ LUCIJAN SELJAK je prov mesto osvojila že v prvenstvu, kjer so poleg osnovnih in podružničnih šol, ki so se uvrstile na zaključni turnir sodelovale še: OŠ STANE ŽAGAR - NK ZARICA, OŠ JAKOB ALJAŽ - NK TRIGLAV CREINA, PŠ OREHEK (DRULOVKA) - NK ZARICA, OŠ FRANCE PREŠEREN - NT TRIGLAV CREINA. V tekmi za tretje mesto, pa je OŠ MATIJA ČOP (tudi po "penalih!") premagala OŠ SIMON JENKO. Rezultati tekem: 'OŠ LUCIJAN SELJAK - OŠ MATIJA ČOP 2:0, OŠ SIMON JENKO - PŠ NAKLO 0:2, OŠ SIMON JENKO - OŠ MATIJA ČOP 0:2 (0:0), OŠ LUCIJAN SELJAK - PŠ NAKLO 3:1 (0:0). • K. B. MALI NOGOMET ZA POKAL KRIŠKE GORE Bistrica pri Tržiču, 1. julija - Na Športnem igrišču OŠ Bistrica pri Tržiču bo v soboto in nedeljo, 13. in 14. julija, potekal 2. dnevno- nočni turnir v malem nogometu za pokal Kriške gore. Igra se po pravilih FIFA (4+1) na izpadanje, prijavnina za ekipo pa znaša 9 tisoč tolarjev. Žrebanje parov bo 10. julija ob 20. uri v Pizzeriji Košuta v Križan, prijave pa do takrat zbirata Pavel Škrjanec (57- 882 in Franci Ahčin (633 -233) vsak dan po 20. uri. Poleg praktičnih nagrad in pokalov čakajo prve tri ekipe tudi lepe denarne nagrade (120 tisoč SIT za zmagovalce). Lani je pokal Kriške gore osvojila ekipa KMN San Remo iz Ljubljane. • V.S. Škofjeloški taborniki na Dansko ■ "Prosta pot za domišljijo" je moto mednarodnega jamboreeja skavtov v danski pokrajini Sonderborg blizu dansko-nemske meje, kamor se odpravljamo tudi taborniki Rodu Svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke. V času od 1. do 9. julija se bomo člani kluba Zvončki in Trobentice skupaj z udeleženci iz vsega sveta posvetili problemom v svetu, razvijali prijateljstvo in solidarnost, ter se preizkušali v najrazličnejših tradicionalnih danskih veščinah. Poleg tega bomo sodelovali v vrsti taborniško-skavtskih aktivnostih: popotništvu, orientaciji, bivakiranju, ekoloških projektih, kulturno-zabavnih srečanjih, delavnicah o problemih mladih, dejavnostih na vodi in mnogo drugih. Taborniki škofjeloške občine bomo z razstavo in nastopom predstavili Slovenijo, njene lepote in kulturno bogastvo, zlasti pa območje škofje Loke. Poleg spoznavanja Danske pa je naš cilj spoznati tudi lepote avstrijske in nemške pokrajine, zato si bomo potovanje popestrili z mnogimi postanki in ogledi znamenitosti. Po koncu zleta bomo preživeli še nekaj dni v danski prestolnici Kopenhagen na domovih pri skavtskih prijateljih, ki smo jih spoznali preko dopisovanja in se že veselijo našega prihoda. Za naš podvig smo se odločili že jeseni, ko smo ustanovili klub popotnikov Zvončki in trobentice. Sestavili smo načrt dela skozi leto in za konec sezone kot piko na i postavili ekspedicijo na Dansko, kjer so danski skavti organizirali mednarodno skavtsko srečanje-jamboree. Ideja je očitno padla na plodna tla, kajti člani so kaj kmalu zagrabili za delo. Decembra je bilo že točno znano, da se bo jamboreeja udeležilo 10 fantov in deklet starosti od 15-17 let, v spremstvu štirih starejših vodnikov. Vspostavili smo stik z danskimi skavti in jim predstavili slovensko odpravo. Poslali smo jim fotografije Škofje Loke, oni pa so nam pridno vračali informacije o sebi in o zletu. Vsak si je izbral prijatelja, pri čigar družini bo preživel še nekaj dni po jamboree-ju in se z njim začel redno dopisovati. Poleg prijetnih so pri organizaciji take odprave tudi manj prijetne strani. Treba je bilo poskrbeti za tehnične stvari, kot so prevoz, hrana, kuhinja, šotori ter vse predvsem finančno pokriti. S pomočjo naših staršev smo uspeli pridobiti pomoč sponzorjev, ki so nam potovanje sploh omogočili. Prijetni del priprav je bila tudi priprava rekvizitov, ki jih bomo potrebovali na zletu. Glavna tema jamboree-ja bo potovanje skozi pravljice danskega največjega pravljičarja Andersena in zato smo narisali motive osmih njegovih pravljic, poleg tega pa še vlak z našimi podobami ter klubovo zastavo. Poskušali bomo zbrati čim več vtisov, spoznati mnogo novih prijateljev in se vrniti s polno mero lepih izkušenj. Na koncu bi se radi zahvalili vsem tistim, ki so finančno ali z drugimi sredstvi pripomogli k uresničitvi naše ekspedicije in nam s tem omogočili prosto pot za domišljijo: predvsem • Občina Škofja Loka zelo so nam pomagali • Termo, NLB, EGP, Al studio, Veletrgovina Loka, Mikom d.o.o, Gorenjski glas podprli pa so nas tudi • Color, Šešir, Lon, Lokacom, SKB, RIC, Profil in Stik d.o.o. Hokejisti na rolerjih so na 7. turnirju za državno prvenstvo tekmovali v Kranju DOMAČINI SO NAJBOLJE "KROTILI" ŽOGICO S turnirjem na stadionu Stanka Mlakarja seje končala serija turnirjev na Gorenjskem C",-^ Jesenice, Kranj), letošnje državno prvenstvo v in line hokeju pa se je prevesilo v zaključni o Kranj, 29. junija - Kot kaže tudi hokejiste na rolerjih zdeluje vročina in počitniški čas, saj je število ekip na vsakem turnirju manjše. Poleg tega so nekateri v boju za visoko uvrstitev (in bogate denarne nagrade na zaključnem turnirju) obupali, nekateri so se pozabili pravočasno prijaviti ali organizatorji niso našli njihovih prijav. Skratka, na turnirju v Kranju je v soboto nastopilo le 11 ekip v kategoriji nad 15 let in 8 ekip v kategoriji do 15 let. Starš in zmagala 1:0. Tako sta v tekmi za tretje mesto igrali ekipi Bauer Acroni in Koho Serrlkol Starš, zmagal pa so Jeseničani z rezultatom 5:1. V finalni tekmi med domačo ekipo Triglav Martins Arts in ekipo Kranjske Gore pa so bili boljši domačini, ki so Kr^njsko-gorce ugnali kar 6:2 in si tako zapisali prvo turnirsko zmago na in line državnem prvenstvu. Kljub manj številčni udeležbi ekip v kategoriji do 15 let so v Kranj prišli najboljši, ponovno pa so zmagali CCM Semkol Hudiči, ki so v finalni tekmi za Jeseničani so v tekmi za tretje mesto premagali Ljubljančane in ponovno prevzeli vodstvo v točkovanju za DP. V starejši kategoriji je "pro-boj" med najboljše štiri uspel ekipam Kranjske Gore, Triglav Martins Artsa, Bauer Acronija in Koho Semkol Starš. Ekipa Triglav Martins Arts je v polfinalu premagala močno dopust-niško oslabljeno ekipo Bauer Acroni z 0:3, Kranjska Gora pa je bila močnejša od prav tako spetkane ekipe Koho Semkol 1. mesto premagali ekipo Roces Asa Naklo z rezultatom 3:5. Ti dve ekipi sta tudi prva favorita za končno zmago v mlajši kategoriji. To soboto, 6. julija, bo 8. turnir za državno prvenstvo v Mariboru, naslednjo soboto bo v Novi Gorici, 20. julija v Portorožu, finalni turnir pa bo 27. julija v Ljubljani. Na finalni HOKEJ Trener Borisov izbira nove jeseniške tujce ŠEVCOV NAMESTO BRATAŠA Jesenice, 1. julija - Kljub temu da imajo hokejisti trenutno počitnice, in da nikjer v Sloveniji še ni ledene ploskve, pa imajo trenerji in vodstva klubov te dni precej dela z iskanjem sponzorjev, tujih igralcev in tudi z "iskanjem" novih pravil HZS. Med predlogi novih pravil je najbolj "razburljiv" tisti o neomejenem številu tujcev v slovenskih moštvih (Sportina ob sprejetju tega predloga grozi celo z izstopom iz slovenskega hokeja), med dogovarjanji o tujcih pa je bilo te dni največ ugibanj o novih jeseniških okrepitvah. Po zadnjih podatkih naj bi v novi sezoni v hokejskem klubu Acroni Jesenice že izbrali tri nove tujce, ki bi poleg Udarja Rahmatulina okrepili prvo ekipo. Namesto vratarja Olega Brataša naj bi jeseniško mrežo v novi sezoni varoval Olee Ševcov, petindvajsetletni (kar 191 cm visoki) vratar moskovskega Spartaka. Še tri centimetre večji je 27-letni Vladimir Aleksušin, iz St. Petersburga, ki bo na Jesenicah igral na mestu levega branilca. Aleksušin je večino svoje kariere preživel pri klubu SKA v domačem mestu, prihod na Jesenice pa bo tako zanj kot za Ševcova prvo služenje kruha v tujini. Zato pa je v sosednji Italiji (Allege) dve sezoni že igral Boris Bikovski, ki naj bi v jeseniškem moštvu v novi sezoni prevzel mesto srednjega napadlca., 181 centimerov visok Bikovski je v Rusiji igral za Torpedo Jaroslav in Krila Sovjetov Moskva, v zadnji sezoni pa je bil član ekipe Kristal Elektroštal. V jeseniškem moštvu naj bi poleg teh tujcev zaigral vsaj še en hokejist iz tujine, kdo bo to, pa naj bi v Podmežakh izvedeli še ta teden. • V.S. KOŠARKA NOV VETER V JESENIŠKI KOŠARKI Jesenice, 30. junija - Po nekajletni krizi pri Košarkarskem klubu Jesenice je sedaj očitno zavel nov veter. Krmilo kluba je spet prevzel Alojz Katnik, s sodelavci pa se trudi, da bi košarka v mestu spet dobila nekdanji ugled. Za začetek so minulo soboto pripravili "Dan jeseniške košarke", na katerem so se predstavile vse generacije jeseniških košarkarjev. Odigrali so več tekem, mladinci z Didakto iz Radovljice, Veterani z ekipo Trhle veje iz Kranja, najbolj zanimivo tekmo med ekipama Dream team Jesenice (sestavljali so jo igralci, ki sedaj igrajo v drugih klubih), in ekipo, 2 A slovenske lige Rogla - Zreče, pa so zaradi močnega dežja morali prekiniti. • Sicer pa je bil glavni namen tega dneva, da se spet srečajo košarkarski delavci, da se pogovorijo o problemih in načrtih. Glavna usmeritev novega vodstva kluba je, da uredijo trenerske vrste. Za to delo je sedaj zadolžen Stane Mihelič. Nadalje, da začnejo načrtno delati za uvrstitev ekip v višje lige. To so dosegli že mladinci in kadeti Jesenic, ki so se uvrstili v prvo slovensko ligo. • J. Rabič Gorazd Drinovec, kapetan ekipe Triglav Martins Arts ČE NE BO HOKEJA NA LEDU, BO VSAJ ROLER HOKEJ „ Da je hokej na rolerjih popularen tudi med hokejist f sicer tekmujejo v različnih ekipah v državnem prvenstv hokeju na ledu, so poleg drugih dokazali tudi člani eKr kranjskega Triglava, ki vse uspešneje nastopajo na m v državnem prvenstvu, za kratek pogovor smo po zffl*r Kranju poprosili kapetana Gorazda Drinovca Ste na rolerjih trenirali in igrali že prej ali šele sedaj, ko je in line državno prvenstvo? "Ja, že prej smo igrali roler hokej in ko smo izvedeli, da bo letos prvenstvo, smo se hoteli takoj prijaviti. Vendar pa smo imeli nesoglasja s sponzorjem, ki je obljubil sodelovanje, tako da smo čakali, kaj bo. Nato smo začeli sodelovati z Martins Artsom in nastopati na turnirjih." Današnja zmaga doma je gotovo lepa spodbuda. Kako vam je uspelo? " Naša prednost je gotovo, da smo bili vajeni igrati z "žogico", saj smo tudi trenirali z nekatere druge ekipe bolj vajene ploščka bilo lepo prvič zmagati, posebej, ker je to doma." | ^ hokeja, bomo več rolali. Za to imamo vsaj dobre pogoJe' hokej so pač v Kranju slabi." • V.S. Cd or isto žogico, medtem *w loščka. Vsekakor Pa > turnir se bo uvrstilo osem ekip z največjim številom točk iz enajstih turnirjev. Trenutno najbolje kaže ekipi Bauer Acroni Jesenice, ki je s tretjim v Kranju spet prevzela s* * vodstvo. V. Stano""" S k VATERPOLO k, K .Na a TRIGLAV PETI NA MADŽARSKE^ Hodmezovasarhely, 1. julija - Na mednarodnem tumifl^pjli katerem je Tirglav tokrat gostoval že enajstič so na y predstavniki petih držav. Madžarsko sta predstavljal ^ prvoligaša domači HVSC in Szentesi, Slovaško prvoliga» » jjo iz Kosič, Romunijo prvoligaš Ardaf iz Cluj Napoca, Make jj, Vardar iz Skopja in Slovenijo naš državni prvk Triglav i-2 *jjg2| Moštvo Triglava je na ta turnir odpotovalo v nekoliko sprenLtffl ni - pomlajenem sestavu, saj zaradi šolskih obveznosti ne^ igralci prvega moštva niso mogli odpotovati na Madžarsko ■ a enajsti! Moštvo Triglava se je s turnirja vrnilo s tremi oa j^v pokalov. V svoji vrsti so imeli namreč tudi najboljšega vral*A$i< turnirju Matjaža Homovca. Pohvale pa je prejel tudi avtor c saj so ga razglasili za najboljšega sodnika turnirja. e4 REZULTATI: SZENTESI: TRIGLAV 10:11 (1:2, 2:3, 5f ARDAF : TRIGLAV 9:6 (2:3, 1:1, 3:2, 3:1), TRl^i VARDAR 12:12 (3:1, 4:4, 3:2, 2:5), TRIGLAV : SLAVJA (2:4,1:2. 3:1, 2:1), HVSC : TRIGLAV 7:6 (0:2, 3:2, 3:2, KONČNI VRSTNI RED: 1. HVSC, 2. SLAVIJ A, 3. SZjJ SI, 4. ARDAF, 5. TRIGLAV, 6. SKOPJE. J. Marm 3. DAN VATERPOLISTOV SLOVENJ Kranj, 30. junija - Kamniški bazen so v soboto vaterpolisti. Tamkajšnji klub je namreč že tretjič zapored P v$( dan slovenskih vaterpolistov. V Kamniku so se zkfa ^efi" generacije igralcev iz" vse Slovenije. Dopoldan so se P ^ Ü1 naraščajniki, v kategorijah vaterpolskih šol, dečkov do !•> kadetov do 15 let. turi^ Popoldanske ure so bile rezervirane za veterane. Njin° j^v ?? je štel tudi za veteransko državno prvenstvo. Naslov P^Ljn^' osvojili Koprčani, ki so bili v finalu boljši od Q. fit$ vaterpolistov. Zadnja tekma dneva vaterpolistov je b» . ^ \fi ženskih vrst Kopra in celjskega Posejdona. Na tekitw» -jjf jO zapisana v zgodovino, kot prva tekma ženskih ekip v Slov ega. bile primorske vaterpolistke uspešnejše od tekmic js Staj^jjr Greg« VARPO EKIPNA NASLOVA V GOZD MARTULJEK IN V LJUBLJANO .„ Gozd Martuljek, 2. julija - Člani domačega kluba V prireditelji prvega državnega prvenstva v metanju v najb0'J.|j skandinavski šport se uveljavlja tudi v Sloveniji, vsi stop' tekmovalci iz Ljubljane, Krašnje in Gozd Martuljka so na prvenstvu. . jjscip ^ V deževnem in hladnem vremenu je ekipno v borbeni ^jpr naslov prvaka osvojila ekipa Špik Gozd Martuljek, v i metanja na centimetre pa ekipa Ljubljane. ^ zrn3^ Med posamezniki v metanju na centimetre je pri ^1?°' . Anton Bras, pri veteranih pa Janez Terkaj, oba Ljubija"^^ji AVTO - MOTO ŠPORT Gorenjci spet odlični h .P dirka za državno prvenstvo motociklistov je bila na ^ ism Grobnik pri Reki. Ob deževnem in zelo vetrovnem so imeli tekmovalci izredne težave med vozno, saj so bili yetra tako močni, da so imeli tekmovalci izredne težave med Jo. Na srečo se je vse končalo brez nezgod. Ijj Jenjski tekmovalci so se ponovno odlično odrezali: V kat. ^to ^ ^e zmaSal Boštjan Urbančič AMD Domžale, na 2. ito Sc je uvrstil Miha Zupan iz Struževega pri Kranju, član Tinin0-*0 ^ac'nS cluba Kranj. Njegov klubski kolega Milan "■I iz Orehka pri Kranju pa je osvojil 4. mesto. Dirka je štela * Zupan iz Avto-Moto Racing Kluba Kranj ftjlovensko prvenstvo in pokal Alpe-Jadran, kjer sta oba lil .laynika gorenjske osvojila isti mesti. Izredno smolo v tej ifyji(e imel Miha Zupan, saj je do petega kroga dirke premočno kn*nato Pa Je zaradi okvare na izpušni cevi moral hitrost I i f t- ji Í y J^al ter je kljub temu osvojil 2. mesto. enostavno sploh nisva računala na v n°? motnost, kot da zmagava ali pa, da sva ^oJ fbšem primeru druga ali tretja. S tem, da tysva kolajne sploh ne hi dobila, se še malo a °bremenjevala." h t %tQ° največja razlika pred tvojim drugim uyPom na tako pomembnem tekmovanju? Pstyj? novo olimpiado, za nastop v Atlanti, se hst0 ■ Pripravljam takorekoč le štiri leta, ta te(eP imam vsak dan v mislih in zato lahko b0 m: da bo to zame tista prva olimpiada, ki mi ^eh ^° &ve8a" kot tekma, ki je nekaj sknp^e.8a- Dejstvo je, da smo v tem času vsi íe kolu1 tudi Jaz, postali bolj zreli, zavedamo kVtstit ence> zavedamo se naprimer, da bo ie ^ce/ v flnale venk uspeh. Pred štirimi leti v Iq/h °pi pa o vsem tem nisem premišljeval, za "li je otokom je bilo vseeno, kakšna tekma je ^"tneSVetoVno prvenstvo ali so olimpijske igre. ^r da letos v Atlanto mo res z "občutkom" pravih olimpijskih iger, z mislimi na dogodek, o katerem smo sanjali štiri leta, ki smo mu v bistvu posvetili štiri leta svojega iivljena." Zadnja štiri leta, od olimpijskih iger v Barceloni, pa so bila zate kar naporna, vsaj če se spomnim številnih poškodb, nesreče? "Res so bila zadnja štiri leta zame zelo "pestra", zvrstilo se je cel kup različnih "dogodkov", ko pomislim nazaj, pa se najbolj spominjam ravno nesreč... od padca s kolesom leta 1993, ko nama je nato z. jztokom uspel še kolikor toliko posrečen nastop in kolajna na svetovnem prvenstvu, pa naslednje leto nova nesreča z avtomobilom, pa lani bolezen pred svetovnim prvenstvom in za povrh še težave z zobmi na začetku letošnje sezone... Upam, da je spopad z zobmi za letos vse, in da sedaj lahko mirno čakam na nastop na olimpijskih igrah." V tem času si se odločil tudi za študij strojništva v Ameriki. Je tudi ta odločitev pripomogla k temu, da si vztrajal pri veslanju? "Mislim, da mi je študij v Ameriki odprl številna nova obzorja, med njimi tudi veslaška. Tam sem se srečal s številnimi ameriškimi veslači, pa tudi veslači iz Švice, Hrvaške.... Nekateri med njimi so bili res vrhunski, prav tako sem se srečal z vrhunskimi trenerji in spoznal tudi drugačen način dela, kot sem ga bil vajen na Bledu. Ugotovil sem, da pot k uspehu ni samo ena, da je motnosti za doseganje ciljev veliko. Tudi ob teh spoznanjih sem postal bolj "zrel" in mislim, da je to dobro." Si študij v Ameriki kljub pripravam na olimpijske igre doma že končal? "Sem v četrtem letniku in sedaj bi že moral diplomirati, nositi črno kapico. Vendar pa sem se odločil za treninge doma in tako bom šel v Ameriko spet septembra in poskušal diplomirati do decembra. Seveda bo marsikaj odvisno od nastopa na olimpijskih igrah in nato od odločitve ali še vztrajati pri veslanju ali ne. Na vsak način sedaj lahko rečem, da me veslanje še mika, hkrati pa bi rad delal magisterij iz strojništva v Angliji." Boš nato prišel domov ali imaš načrt ostati kje v tujini? "Po končanem študiju bom, če bo le mogoče, kakšno leto ali dve ostal v tujini, da si bom nabral še izkušnje, dolgoročno pa bom vsekakor prišel nazaj domov. Tu imam tudi dve leti in pol starega sina Gala." Kdo bo pripeljal leto 2000? IVI ar k: o Jenšterle, z. uri a rt j i sodelavec Predsednik slovenske vlade in hkrati tudi stranke LDS dr. Janez Drnovšek se je pred poletnimi počitnicami na državljane in svoje potencialne volivce obrnil na prav poseben način. Verjetno so zdaj ie redki Slovenci, ki v svojih nabiralnikih še niso dobili zloženke z naslovom "2000 - Kako bomo dočakali novo tisočletje?" s katere naslovne strani se nasmiha premier dr. Drnovšek, ki se nam nato v tekstu najprej opravičuje, ker nam jemlje nekaj minut dragocenega časa, da bi takoj nato zapisal: "Ko gre za prihodnost, ni nikoli škoda časa". Seveda je vse skupaj delček predsednikove predvolilne kampanje in s tem tudi njegove stranke, zato je teh nekaj lističev dobro pogledati malce podrobneje, predvsem pa se ob njih zadržati dalj, kot so računali njihovi snovalci. Ne gre namreč za tistih nekaj minut časa, ki bi jih potrebovali, če bi hoteli odgovoriti na zastavljena vprašanja, ampak predvsem za razmislek o tem, kako se največja slovenska stranka ni prav ničesar naučila iz izkušenj nekaterih drugih naših strank, ki so se ji kasneje celo pridružile. Na zadnjih volitvah so v stranki SDZ prav tako krenili v široko in izredno drago medijsko kampanjo, ki pa je na koncu obrodila prav pičle sadove. Zdaj LDS očitno dela podobno, saj na lističu navaja številko brezplačnega telefona in hkrati tudi šifro na Internetu, kjer naj bi volivci zvedeli več o stranki in njenih volilnih obljubah. Toda kako naj si recimo s tem nesrečnim Internetom pomagajo vsi tisti volivci, ki živijo na ruralnem področju, ko zaradi nujnih vsakdanjih kmečkih opravil nimajo niti toliko časa, da bi prebrali dnevni časopis, kaj šele, da bi poiskali računalnike in revolverji nabirali kapital pri "imperialističnih" sovražnikih. Pet let slovenske demokracije je vsekakor veliko dejanje, saj se je v tem času potrdila pravilnost vaše odločitve za samostojno državo, ki nam jo danes priznava ves svet. Pred petimi leti stvari še niso zgledale tako optimistično. Spomnimo se le, kako je bila vsa Evropa (kaj šele ostali del sveta) proti razdružitvi Jugoslavije in kako smo kasneje na lastnem hrbtu začutili prve spopade za interesni vpliv na "izpraznjenem področju", ki ga zavzema ozmelje Republike Slovenije. Nemci in Italijani so se izmenjavali s svojimi idejami in finančnimi ponudbami, včasih je stvar celo spominjala na vlogo, ki jo je Jugoslavija imela v času hladne vojne, ko je za svoje dobro življenje izkoriščala tako vhod kot zahod. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili knjigo švicarskega publicista dr. Viktorja Meier-ja, dolgoletnega dopisnika iz Jugoslavije in enega najboljših poznavalcev razmer na Balkanu. Avtor v njej med drugim zagovarja tezo, da ob nepripravljenosti zveznega vrha za demokratizacijo Jugoslavije Slovenija in Hrvaška preprosto nista imeli drugega izhoda, kot odhod iz federacije. Še danes se v svetu pojavljajo teze o tem (predvsem na strani Francije in Velike Britanije), da je Evropa novi državi priznala prehitro, kar pa je prej odraz njene slabe vesti, ker ni znala rešiti krize na Balkanu. Kolikor pa se danes tudi ob tako častitljivem jubileju, kot je peto leto samostojnosti, na Slovenskem spopadamo zaradi državne proslave in drugih dogodkov, ki so zaznamovali to obletnico, je vendarle treba imeti pred očmi dejstvo, da gre za volilno leto. Ravno dogodki izpred petih let so namreč tisti, pri katerih vse stranke računajo, da bodo nabrale potrebne glasove. Dobiti v zakup ekskluzivno pravico "osvoboditelja naroda" je želja velikega dela naše politike, pri tem pa vsi po vrsti pozabljajo, da so si v zgodovini nekoč takšno pravico že vzeli bivši komunisti, ki pa so na koncu ravno zaradi tega klavrno končali. Grozno, saj misli resno! (En župan afne gunca?) F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Pred dnevi lsmo v kratki TV izjavi slišali g. Grosa, da je zopet eden od vodilnih ljudi, ki so osamosvajali Slovenijo, predsednik prvega demokratičnega parlamenta (resnično včasih težko razumljiv in samosvoj) prof. dr. Bučar, človek prejšnjega režima. (Mimogrede: gre za avtorja tistega znamenitega na račun g. Grosa: Ne boš ti men afne guncal!) Ker so to po mnenju g. Grosa tudi drugi (Janša, Peterle...), bi bilo zanimivo slišati iz njegovih ust, kdo (razen njega) to ni. Prav posebno dolgega spiska zagotovo ne bi slišali... Gospod župan sicer rad nastopa v dvojnem položaju, kot kranjski župan in kot predsednik Liberalne stranke. Če se ob njegovih atraktivnih izjavah in nastopih včasih nasmihamo in si mislimo, da zaradi popularnosti pač zabava in malo afne gunca, se drugič lahko Zgrozimo, ko vidimo, da misli še kako presneto resno. Oproščam se svojim kritikom, vendar predlagam, da se skupaj z menoj zamislijo nad županovo objavo pisma v Delu, ki ga je poslal ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Ministrstvo je pozvalo občine, da sporočijo o možnostih, ki jih nudijo za spodbujanje tujih investicij pri njih. Medtem ko so ostale občine sporočile, da ponujajo 837 lokacij, je kranjski župan vrnil prazen vprašalnik s pojasnilom, da tuje investi- cije "ne prinašajo le pozitivnih posledic, ki so navedene v dopisu, ampak vrsto negativnih, katerih se Slovenci zavedamo že v preteklosti". Praktično to pomeni, da bodo v drugih večjih mestih gradili in dobivali nova delovna mesta, kranjski župan pa bo skrbel za zaostajanje in zaplankanost. Če bi bilo že doslej po njegovem, bi bilo ogromno Kranjčanov brez služb. Ne bi bilo tujega kapitala in zato ne bi imeli Siemensa in Iskra Tela, Sem-perita in Save... Kako bo vnaprej? Župan očitno misli čisto resno! Spomnimo se samo, kako je obranil Kranj pred InterSparom in ga pregnal v Celje! Županov strah pred prikritimi boljševiki in tujci je sicer že starejšega izvora. Spominjam se te njegove močno pretirane vneme iz časov začetka demokratizacije pred približno šestimi leti. G. Gros nas je na neki okrogli mizi vse svaril pred nevarnostjo, ki da jo prinaša tuji kapital. Znanec, ki je sedel pred menoj, se je nekaj časa presedal, se nekako zadrževal. Ker je poštenjak, ni mogel molčati, vstal je in povedal, da le ni vse tako, kot misli g. Gros. Brata in znance ima v ZDA. Ko je bil pri njih na obisku, jih je vprašal, ali se nič ne bojijo prodora japonskega kapitala, ki kupuje že tradicionalne ameriške firme. Prav nič so mu pojasnili. Vsak kapital je dobrodošel, saj pomeni nova delovna mesta, večjo konkurenco in plače. Pomembno je Pj\ dvsem to, da sami postavW zakone, po katerih se mo* tudi tuji kapital ravnf* Končno tudi v Savi P dobro shajamo s Sempe^K vim kapitalom, je opol°1 znanec. To je bil povod, dal spoštovani kranjski ML (takrat še predsednik) g§ opozoril, da so to boljše^ tični pogledi, da samo pri*1* komunisti stvari tako raiW jo, da moramo biti veffl pozorni pred razproda, svete slovenske zemlje pred takšnimi izkrivljen^ sodbami. S prstom sem dregnil rt& dostnega prijatelja, kiJej vedno eden od vodilnih v Savi, v hrbet in se K zasmejal: Končno serf} ^ izvedel, da si boljševik, "? a si se celo življenje prik^ Prijatelj je bil med vrs0» namreč od otroških let v* kot velik nasprotnik ko>K nističnega režima, saj je®, njegovi družini povzročil . liko gorja. Gre namreč . svetovljana, gospodars*eh strokovnjaka, ki se je 2J uspešno uveljaviti s P0?0hli svojih sposobnosti tudi & od komunistov oropane ar*, žinske lastnine. Je eden dedičev tovarne IBI v KrMu Gospod Gros pa je razkr"> , nosi v sebi kali boljševiz^ Županu naj verjame, hoče in more. Samo m naj se, da misli resno, in dam posledice njegovega ravnmi treba tudi plačati! Id iic< S 81 Moje življenje (Zgodba o ženski, ki seje rodila brez nog in leve roke) Tončka je doma zibala hčerko Zlatko in se veselila njenega prvega nasmeha. Mož je iz zapora z nekim prikritim ljubosumjem spremljal prve korake v življenje otroka, ki ga niti videl še ni. Hkrati pa je iz dneva v dan postajal bolj ljubosumen. Seveda, v dolgih dnevih samote je imel več kot preveč časa, da se je vdajal mislim, kako se medtem njegova žena vdaja drugim. Ob nekem obisku je Tončko naravnost napadel. Obtožil jo je, da mu ni zvesta in hotel izvedeti ime tistega, kiji krajša samotne dneve. Tončka je bila jezna. Sprva se ga je otepala bolj za šalo kot za res, potem pa je videla, da mož misli smrtno resno. "Prav sem mu rekla, če si že tako tečen in če me siliš v to, bom naslednjič šla s prvim, ki bo prišel mimo, pa če bo to magari bivši mož." "Ni odnehal. Prijel me je za roke in iz oči mu je sijala blaznost. Prosil me je, da sem prisegla na Zlatko, da bom v resnici to tudi storila... Bil je popolnoma nor, jaz pa tudi, ker sem to naredila... Pozneje, ko se je streznil, mu je bilo žal, in čez čas sva se oba smejala na račun najine "ljubosumne neumnosti"... Leto je minilo in mala Zlatka je že veselo lazila po stanovanju, ko se je vrnil domov tudi on. Mala družinica je bila iskreno srečna. Tončkin mož si je našel zaposlitev v kinu Šiška kot biljarter. Toda zdržal je le nekaj mesecev. Tedaj se mu je zahotelo, da bi bil zidar in zato je poiskal službo pri Pionirju. "Med nama je prvič resneje počilo, ko je hotel oditi na vinski sejem sam. Z njim nisem mogla, ker sem morala poskrbeti za Zlatko. Ostro sva se sporekla. Na koncu je pobral svoje stvari, zaloputnil z vrati in mi zakričal, da za vedno odhaja stran od mene. Nisem mogla razumeti, kaj ga je nenadoma pičilo. Prav, sem mu odgovorila, pa naredi to. Bila sem togotna in v tistem trenutku mi je bilo vseeno, ali ga še kdaj ali nikoli več ne vidim. USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Toda vrnil se je že čez nekaj dni. Skesan in poln odpuščanja. S sklonjeno glavo mi je začel pripovedovati, zakaj je to storil. Nemo sem strmela vanj. Zmenjen je bil z mojo najboljšo prijateljico in v urah, ko nisva bila skupaj, me je z njo tudi prevaral. Bila sem otrpla od silnega šoka. Res da je bil lepotec, privlačen kot magnet... toda z mojo najbojšo prijateljico?!" Toda bil je tip moškega, kije znal ravnati z ženskami. Posebno še, če je čutil, da so te brezglavo zaljubljene vanj. Izkoriščal je svojo privlačnost in jih vrtel med prsti. Tončko je še dodatno povlekel za nos, ko ji je rekel, da je to storil izključno zaradi stave s sodelavci. In Tončka, zaljubljena, kot je bila, mu je rada verjela... Prvemu koraku kaj hitro sledil še drugi. In že kmalu je Tončki prišlo na uho, da je njen mož spet našel novo "žrtev". "Bila sem tako besna, da sem mu razrezala vse obleke, ki sem mu jih ob prihodu iz zapora kupila. Z vso ihto sem metala cunje po stanovanju in bes, ki se je nabiral v meni, je bil prehud, da bi trezno mislila, kaj počnem. In še nekaj je bilo... Bila sem že visoko noseča, mesec dni pred rokom. Mogoče je moža tedaj vsaj malo zaskrbelo zame, saj se je potuhnil in me prosil odpuščanja. Sprejela sem ponujeno premirje..." 8. januarja 1960 so Tončko odpeljali v porodnišnico, kjer je rodila dvojčka. Bila sta deček in deklica. Toda deček se je rodil mrtev, kar ji je bilo po tihem žal, saj je slutila, da si mož želi prav sina... Toda usodi se ni bilo mogoče upirati... Ker je bila tako slabotna, je morala za nekaj časa oditi v dečji dom, kjer so dobro poskrbeli zanjo. Doma pa je to vlogo prevzela njena prijateljica in po svojih najboljših močeh tolažila njenega moža. Bila sta zraven, ko je slišala za nekatere podrobnosti, toda ničesar nista priznala. Nasprotno. Tajila sta in jo prepričevala, da "onadva že nista taka". V mesecih po težkem porodu je bila Tončka še bolj občutljiva kot kdajkoli prej. In nekega lepega dne jo je popolnoma zlomilo. Spraševala se je, kam vse skupaj vodi, dvomiti pa je začela tudi o njegovi ljubezni. Na tisoče vprašanj ji ni dalo miru in med njimi je bilo najbolj glasno tisto, zakaj se je sploh poročil z njo... Odgovor se ji je ponujal kot na dlani: zato, da je zanj nekdo skrbel, ko je moral v zapor... Nič drugega... Velikokrat se je spomnila majhnih podrobnosti, ki so jo še bolj prepričale, da je bila redkokdaj edina v njegovem življenju... "Na videz se med nama ni kaj dosti spremenilo. Povedati moramo še to, da sva imela zaradi denarne stiske na stanovaneu dekleta, dokler si niso našla kaj boljšega. In nekatere, tiste, ki so se z menoj dobro razumela, je kaj hitro odgnal... Poleg tega je zelo hitro menjal službe. Nikjer ni zdržal več kot nekaj tednov. Ker sem poznala njegovo preteklost, sem živela v večnem strahu, kdaj bo spet zabredel. Vedno bolj sva se prepirala in nekoč me je prvič udaril. Bilo je iznenada in nisem bila pripravljena na udarec... Ne dovoli mu tega, je kričalo v mojem srcu. Beseda je dala besedo in spet je pobral svoje stvari in izginil skozi vrata. Mesec dni nisem vedela, kje se potika. Meni so dodelili večje stanovanje in vsa selitev je bila na mojih ramenih. Še dobro, da sta bila otroka pridna in nezahtevna. Nisem mogla drugače, kot da sem na stanovanje vzela zakonski par, ki me je imel iskreno rad in mi pomagal, ker nisem zmogla vsega sama." Tončka je bila vsaj toliko pametna, da je odločbo za stanovanje vzela le zase in hčerki. Toda prvo noč, ki bi morala biti polna veselja, je minila v joku in spominih. Bilo ji je hudo, ker ni imela več upanja na boljše življenje. Zavedala se je, da je vso skrb za deklici prevzela na svoja ramena. Kot da on ne bi imel nobenih dolžnosti... Začela je premišljevati, da bi mogoče le bilo dobro, če bi se ločila. Ker tako ni moglo več iti dolgo... "Toda ko sem spet zagledala njegove globoke oči in začutila njegovo bližino, so bili vsi trdni sklepi zaman. Ponovno sem mu vse odpustila. Sama sebe sem prepričala, da je "normalno", ker je mlad, da kdaj pa k&l odide po svoje... Hčerka Jasna, ki je nekaj bolna, je tedaj prišla iz bolnišnice f* nenadoma sem imela polne roke dela otrokoma. Zakonski par mi je bil v °P°j!i prepričana sem, da iskreno in z ljubezni)0' saj sta velikokrat pokazala, da jima je v^..' ker smo bili kot ena družina. Toda da bi W smola še večja, sem si izpahnila roko, ko se se ponesreči prevrnila z vozičkom. Zara hudih bolečin sem bila zelo uboga." Mož, ki je prihajal in odhajal, se je P$SL .x______i__.•;____i ____tiU in * večera spet prikazal na vratih. In ponavadi ponižen in skesan. Tončka na tihem že pomislila, da se ^ le, ko ostane, brez kakršnihkoli sredstev . preživljanje. Toda srce je bilo še zrnetJfr močnejše. Med njima je prišlo le do °s 0i w bile kronane s spra u arú* besed, ki pa so Prepričal jo je, da si je le ona ustv- $ svoji nori domišljiji cel harem žen-tfe katerimi jo vara. Govoril ji je in S0V°rljflie kup drugih neumnosti, da mu je nazay0je nakupila še veliko novih oblek, saj je s mirne duše prodal, ko je ostal brez f** . "Bila je zima in njemu se ni ljubilo tf*^ službe. Bili smo popolnoma brez v .Q sredstev. Toda deklici sta morali jesti in z j sem se lotila prvega dela, ki mi je prišlo P roke. Za restavracijo Slamič in hotel 7*gg turist sem začela izdelovati zobotrebce- M mi je ponavadi pomagal do lokala, P0}?^^ se je kril, rekoč, da ga je sram. Bila ,tfV jezna! Sem mar kaj ukradla, sem mUJrgtalcO obraz, toda nisem ga prepričala. %e. nisem jedla zadnja dva dneva... Ker m kaj dati v lonec niti za hčerki..." vet Prišla je pomlad in končno ni bilo ^ izgovorov za zaposlitev. Ker je bilo may 0$t denarja, sta lahko poplačala dolgove, ys ^ nabrali v minulih mesecih. Njegovi d°^aflj še zmeraj niso vedeli, da je poročen, Še rn^ pa, da živi z invalidno ženo. Ker nista v** v sredstev, da bi jih obiskala (Uveu s . Bosni), so na obisk poslali njegovo najm šo sestro. ^ In z njenim prihodom se je pred T°n odprl pekel, ki mu ni bilo videti konca--(nadaljevanje prihodnjič) 2. julija 1996 25. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJEU SMO a licitacijo ^ občinska ^novanja? Iftpenjski glas, 14. 6. il Presenečenjem sem bral \ge. Miroslave Gros in kj"*°e novinarke ge. Helene {L?čan v zgoraj navedenem ki terjajo moj odgo- \ti°?Pa Miroslava Gros, sta-g*« Ulica 1. avgusta 9, Q ie leta 1992, kot je v te*u korektno navedeno, > "a v najem neprofitno stanovanje. Stano-j^Je je dobila v najem brez ne8a razpisa za dobo dveh ddj leta 1994 ji je bila \]?nha pogodba, ponovno lavnega razpisa, podalj-Jto^e za dve leti do 8. junija J V letih od 1992 do 1994 Jvfo kranjska vlada, katere predsednik oziroma pre-je bil g. Peter Orehar jčjavnega razpisa po Pra- Ilorf r 0 P°8°jih in merilih za bojevanje solidarnostnih Cfianj in posojil (UVG, z dne 15. junija \\Jj> po mojem na ilegalen iJ" dodelila najemnikom 76* %°Va*j: S takšno delitvijo C*Vani> Je bilo povzročena tj*? vsem tistim občanom ,^a» ki niso bili niti sez to.. -6« s prostimi stano-$l· niti da se jih lahko na hïn "ilegalen" način, čete- le za dve leti, lahko CV naJem. Ali je takratna fflska vlada ob dodelitvi stanovanj najemnike sez- WÍ da Dodo rnorali po K>ve • naJemne pogodbe sta-hnJe izprazniti, ali jim je lu°ila, da bodo najemne sodbe lahko brez javnega *tif Podaljševali v ne-ijpa. ne vem. Stanovanjski \erii, da Občina Kranj ?laga ty določa, da mora najem-kte£aJrnanj 30 dni pred H i°rn pogodbe pridobiti M% • pisno odobritev l JŠanja najemne poke j Gospe M. Gros, pa je % iUmJa 196 vloiila hïï}a podaljšanje najemne K,lbe> čeprav ji je le-ta C la8 Junija 1996. Stano-So b,/a najemnikom za D^en Čas dodeljena tudi na Pofll Priporočila, oziroma K ía Centra za socialno 1q j Kranj. Kako verodostoj-Hn° ta Priporočila, pove ie to, ge. M. Gros, zaposlene Lvodja izmene v Iskri « ki ^ je v letu 1994 Cl/a na razpis Občine k 2 Za dodelitev neprofitne-Ha n°vanja. Po določilih Mitenega Pravilnika za do-'* v l neProfitnega stanovan- tit^iern, je pristala na 70. I« bu~ a osnovi tega razpisa, 17 W letu 1995 dodeljenih V^ofitnih stanovanj. %o!?mem, da je gospa S/oo,Va Gros P° l°čitvi ^ka- P°trebovala in zače-\ ?tl stanovanje, še poseb-%Qe Se z bivšim možem Sii^ogla sporazumeti za ^jPorabe spalnice. Hva-Je tudi skrb takratne ^Qve vlade za pozakonske Sdayg°sPe Miroslave Gros. %ji V kranjski občini je %hj- še veliko takih in ^. Primerov, ko posamez- J^oSL družine potrebujejo, l* Wejo stanovanja, pa rhl^ka vlada za njih ni % so • ,Na razpis za dode-,fon /2° nega stanovoma v Č koljWïse je prijavilo i.Pa ČUy Prosilcev, pozitiv-Vrlí bu° v letih 1994 in li Vpami*1 le 26 Prosilcev. % *• da stanovanjska po-Ï 4ibl?ana Vitomirja Gro-fSnll1 in Mestne občine S ko ° taka' kot Je bil0 v le bil podpredsednik oziroma predsednik Izvršnega sveta Občine Kranj g. Peter Orehar. Vsem želimo ponuditi enake možnosti za rešitev stanovanjskega in socialnega problema. Zato ne mislim prostih stanovanj oddajati v najem "ilegalno" brez javnega razpisa, le nekaterim redkim posameznikom, ampak v ta namen objaviti javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili vsi zainteresirani in stanovanja oddati v najem po določilih veljavnega pravilnika tistim, ki so ga najbolj potrebni. Ker menimo, da bomo stanovanjsko stisko najbolj produktivno lahko reševali s pomočjo občanov samih, smo že leta 1995 in tudi leta 1,996 objavili javni razpis za dodelitev finančnih kreditov namenjenih za stanovanjsko gradnjo (nakup stanovanja, novogradnja, adaptacija) občanov. Več kot 400 prosilcem, od tega več kot 100 prosilcem za nakup stanovanja, smo razdelili 520.000.000 SIT kreditov z dobo vračanja 15 let in z T+4 % obrestno mero. V uvodu članka je tudi navedena neresnica, da so svetniki Mestne občine Kranj rešili 27 najemnikov občinskih stanovanj pred izselitvijo. Resnica je, da Mestna občina Kranj oziroma župan nobenemu od teh najemnikov ni grozil z izselitvijo, ampak jim je prednostno po nižji ceni in ugodnih pogojih ponudil v odkup stanovanja, v katerih so najemniki za nedoločen čas. Tudi če bi Mestna občina Kranj oziroma župan ponudil stanovanja v odkup drugim kupcem, se status najemnikov ne bi nič spremenil. Stanovanjski zakon namreč zavezuje tako Mestno občino Kranj kot tudi druge lastnike stanovanj, ki jih oddajajo v najem (višina najemnine, možnost izselitve,..). Finančna sredstva, ki bi jih pa Mestna občina Kranj pridobila s prodajo teh stanovanj, pa bi tako ali tako namenila za pridobitev novih socialnih stanovanj. Za neresnične in žaljive izjave gospe Miroslave Gros iz 4. odstavka navedenega članka, zahtevam, da jih gospa Miroslava Gros v 5 dneh javno prekliče, ker v nasprotnem primeru bodo predmet tožbe na sodišču. Franc Golorej Pomočnik župana MOK Popravek V članku v Gorenjskem glasu dne 17. maja 1996 je bil na 5. strani objavljen članek z naslovom: "Golorej zaklenil sobo št. 9", ki ga je podpisala novinarka H. Je-lovčan, v katerem je bil v zadnjem odstavku zapisan tudi stavek: "Na to je Branko Grims dejal, da mu je več uslužbencev iz mestne uprave povedalo, da jim je Franc Golorej naročil, da ne smejo delati več za občinski svet", ki pa ni resničen, saj tega nikoli nisem rekel, pa tudi Branko Grims tega ni rekel, in je tudi sam to že javno demontiral, v časopisu Gorenjski glas, dne 24. 5. 1996. Sam nikakor nisem želel ovirati niti dela odbora za opremljanje in pridobivanje stavbnih zemljišč, kaj šele Sveta Mestne občine Kranj, temveč je bilo sporno le vprašanje sestave citiranega -in v članku navedenega -odbora. Franc Golorej mmmmmm m ifc 064/223-111 Protest liberalne stranke Liberalna stranka ugotavlja, da so prireditelji in organizatorji državnih praznovanj pete obletnice slovenske samostojne državnosti v Cankarjevem domu pa tudi na slovesnosti na Trgu republike izneverili pričakovanja velike večine slovenske javnosti. Na obeh prireditvah smo bili priča scenariju, ki ima svoje korenine v "kulturi" Metelkove ulice, da je mera polna, pa je bil ob tem še zlorabljen slovenski pesnik Kosovel. Prav nič ne opravičuje dejstva, da so prireditelji s svojim domnevno avantgardnim vsiljevanjem "kulture bodočnosti" obrnili hrbet tradicionalnim slovenskim vrednotam. Dejstvo, da je bil ob tem zlorabljen ugled Častnega odbora, in da si je t. i. pripravljalni odbor v svojem anarholiberalizmu, dovolil mimo dogovora s komerkoli, za slavnostnega govornika na akademiji v Cankarjevem domu podtakniti dr. Drnovška, poveljnika okupatorske in agresorske JLA v letu 1991, ki je javno izjavil, da slovensko samostojnost najbolje simbolizira njegov edini in najboljši prijatelj, pes Artur - meji na nespodobnost. Dejstvo, da je predsednik Republike g. Milan Kučan, ki rad govori o slovenstvu, svoj slavnostni nagovor naslovil le državljanom in državljankam, Slovence in Slovenke pa "pozabil" • meji na lahkomiselnost. Liberalna stranka protestira zoper takšen odnos, upa, da se kaj takšnega ne bo nikoli več ponovilo, vsekakor pa trdno verjame, da Slovenk in Slovencev in slovenskega naroda takšni spodrsljaji ne bodo omajali v njihovem slovenstvu. LIBERALNA STRANKA Glavni tajnik: Danijel Malenšek, dipl. prav. Javno pismo Slovenski javnosti, davčni službi ter ministru za finance V prehodnem obdobju ob uveljavljanju nove davčne zakonodaje, ki bo po pričakovanju bistveno pripomoglo k bolj urejeni pravni državi tudi na področju izvajanja davčne politike, udeleženci 3. dnevov slovenskih davčnih svetovalcev čutimo potrebo, da kot strokovna davčna javnost poudarimo naslednje ugotovitve in stališča, izoblikovana na našem srečanju: 1. Večina začetih davčnih postopkov na prvi in še posebej na drugi stopnji se podaljšuje prek zakonskih rokov. Tako ostaja davčni zavezanec v nenavadnem "primežu" mučnega davčnega postopka, ko mu v primeru neupravičenih davčnih posledic z odločitvijo davčnega organa na prvi stopnji grozi celo prenehanje opravljanja poslovne dejavnosti. Zaradi preprečitve najhujšega v primerih, ko je bilo davčnim zavezancem zaradi uveljavljenega davčnega načela, da "pritožba (pa čeprav bi bila upravičena) ne zadrži izvršbe", zarubljeno obsežno finančno ali drugo premoženje, pozivamo davčno službo in pristojno ministrstvo, naj ukreneta vse potrebno za pospešitev takšnih dlje časa trajajočih pritožbenih postopkov, če že ni mogoče zagotoviti spoštovanja zakonsko določenih rokov za rešitev pritožb slovenskih davkoplačevalcev. 2. Določila davčnih zakonov napotujejo na izdajanje podzakonskih aktov in podrobnejših predpisov. V prak- si pa smo priča množici izdanih navodil in okrožnic, ki so marsikdaj povsem nedostopna davčnim zavezancem, poleg tega pa se tudi Zgodi, da se isti problem obravnava različno. Zato pozivamo k doslednejšemu spoštovanju zakonskih določb. 3. V obdobju, ko se bodo v kladu z novim zakonom o davčnem postopku in enotni davčni službi oblikovali tudi nekateri pomembnejši strokovni organi davčne uprave, pozivamo odgovorne osebe, da v njihov sestav poleg davčnih uslužbencev imenujejo tudi predstavnike strokovne davčne javnosti, ki bodo zastopali interese slovenskih davkoplačevalcev s konkretnim in konstruktivnim strokovnim dialogom med davčnimi organi in davčnimi zavezanci. Tako bo v določeni meri odpadla dosedanja praksa posameznih davčnih inšpektorjev, ki si v času kontrolnih pregledov poslovanja pri davčnih zavezancih dovoljujejo še vse preveč osebnega tolmačenja zakonitih predpisov in prepuščajo breme dokazovanja nasprotnih argumentov davčnim zavezancem samim prek pritožbenih postopkov. 4. V skladu s pričakovanim prihodnjim ravnanjem odgovornih služb v slovenski davčni upravi bomo člani Društva davčnih svetovalcev Slovenije oblikovali svoj strokovni svet, ki bo v duhu ustvarjalnega in kakovostnega davčnega svetovanja slovenskim davkoplačevalcem obravnav al posamezne specifične probleme z davčnega področja, oblikoval in predlagal ustrezne strokovne rešitve ter dajal javne pobude za morebitno spremembo obstoječe davčne zakonodaje. Udelženic 3. dnevov slovenskih davčnih svetovalcev Javno pismo Dimitriju Kovacicüy predsedniku sveta Mestne občine Ljubljana V Kranju, dnè 21. junija 1996 je bilo enoglasno sklenjeno, da borci na Gorenjskem odločno nasprotujejo nekulturnemu odstranjevanju ali prestavitvi spomenikov Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču, voditeljima slovenskega ljudstva med NOB. V Ljubljani je zbrano okoli 25.000 podpisov, da se referendum izvede. Prav tako je postavitev doprsnega kipa neznanemu argentinskemu generalu San Martinu za slovenski narod žalitev in naj se v Ljubljani, na Trgu za evangeličansko cerkvijo postavi spomenik velikemu, zaslužnemu reformatorju Primožu Trubarju in park naj se po njem tudi imenuje. Predsednik Martin Košir Podkoren ali Podkoren Pišem vam v zvezi s pisanjem o Ratečah in Podkorenu v vašem časopisu Gorenjski glas, dne 14. 6. 1996. Korence so zbodle v oči nekatere nepravilnosti oziroma nepoznavanje. 1. Glede tega, kako se vas pravzaprav imenuje, je bilo že veliko govorjenja in pisanja. Zato smo v našem intervjuju tudi poudarili, da je vas PODKOREN in ne PODKOREN. Vaš časopis pa je zapisal, da se vas imenuje PODKOREN (kar je nepravilno). Pravilno je PODKOREN (poudarek na drugi črki O). Prebivalci Podkorena pa smo KORENCI in ne Kor-enčani, kot je zapisal g. Miha Naglic. 2. Podkoren so naselili prišleki iz Koroške in okolice Beljaka ter Roža. Rateče pa so naselili prišleki iz Ziljske doline. Zato se tako govorica kot tudi navade in običaji med Ratečami in Podkorenom močno razlikujejo. Kanonik Jožef Vole je zapisal v knjigi o Podkorenu: "Prvi naseljenci Podkorena niso mogli biti Ratečani in to iz razloga, ker so se Ratečani vedno razlikovali od Korencev tako po telesnosti kot po duševnosti, po govorici, po noši in običajih." Torej ne drži trditev g. Miha Nalgiča, da se Ratečani in Korenci povezujemo z govorico in navadami. Korenci smo z govorico in navadami bližji Kranjskogorcem ali Borovcem in zelo različni z Ratečani. 3. Glede dvolastništva pa bi rada pojasnila, da Korenci nimajo v lasti zemlje v Italiji. Dvolastniki so samo Ratečani, medtem ko je zemlja Korencev vsa v Sloveniji. Zato problemov, ki so se pojavili glede dvolastništva, Korencev ne zajema. S tem pismom želim, da bi se te napake, ki so bile zapisane v časopisu Gorenjski glas popravile. Pa ne zaradi kakšne užaljenosti, ampak le zato, ker so to zgodovinske stvari, ki jih je zapisal v svoji knjigi o Podkorenu tudi Kanonik Jožef Vole. Podkoren je še danes prijetna majhna vas, s tipično lipo sredi vasi, s preprostim prebivalstvom, z ohranjenimi navadami in domačo govorico. In zato ne bi bilo prav, da bi sedanjost pokvarila zgodovino Podkorena in Korencev. S spoštovanjem Elica Svrzikapa - Mertelj Spoštovani gospod Stane Avsenek! Resnično se bojim, da Ste Vi Ženitne agencije in vroče linije lepo strpali v isti koš. Razmislite in poglejte. To sta dve popolnoma različni stvari. Sedaj govorim samo za svojo ženitno posredovalnico in klub Venera. Prvo. Vroče linije vemo, kaj so. Kdo jih koristi in zakaj. Tiidi cena v oglasu je jasno zapisana. Pol minute pogovora stane toliko in toliko. Nimam pooblastil in nisem v tem poslu, da bi komentirala. Za to so pristojni drugi. Želim pa Vam pojasniti delo Venera kluba in Ženitne posredovalnice. Resnično sem tukaj zato, da skušam pomagati ljudem iz stiske, samote in osamljenosti. Kajti rojeni smo zato, da smo srečni. Le tako lahko polno živimo. A žal vedno ni tako. Včasih nam ponaga-jajo okoliščine.^Največkrat pa smo sami krivi, kar se nam slabega dogaja. Slabo mišljenje o sebi in drugih, obtoževanje, podcenjevanje, pomilovanje, vse to negativno vpliva na naše telo in duha. Negujmo misli, ki nas osrečujejo. Kajti pozitivne misli in pozitivne afirmacije nas vedno pripeljejo do pozitivne situacije. Ljudje smo osamljeni toliko, kolikor situacijam dopuščamo, da nas osamijo. Sami pa smo lahko iz kakršnega koli razloga (samski, ločeni ali vdoveli). Nekaterim ustreza, da sami živijo in hodijo skozi življenje. Drugi nismo rojeni zato, da bi sami živeli. Zato ubiramo različna pota in iščemo različne izhode iz samote in osamljenosti. Kajti samota in zapiranje med štiri stene doma, na človeka ne vpliva dobro. Lahko ni Ženski, mislim, da jé moškemu še težje. Samota jemlje voljo do dela, včasih žal tudi do življenja. Zato je takšnim ljudem potrebno pomagati in sicer na različne načine. Tudi v klubu, ženitni posredovalnici itd. Potrebno jih je motivirati, da ne zapadejo v še večje težave, stiske, bolezni... Vsaj za moj klub Venera in ženitno posredovalnico lahko to trdim, saj se trudim, da bi ljudem, tako ženskam, kot moškim po svojih najboljših močeh pomagala. Verjemite že samo poslušanje, da se prizadeti izpove, velikokrat prinese olajšanje. Sprajšujete, zakaj ženitne posreaovanice objavljajo samo telefon in ne polnega naslova. Iz čisto preprostega razloga. Reklama stane, mali oglasi tudi. Pojavljati se moraš v sredstvih javnega obveščanja, drugače te ni. Financiraš se iz lastnih sredstev. Klub Venera in ženitna posredovalnica v oglasu objavi, kje in kdaj so srečanja (naziv lokala in kraj) in tel. številko. Vsi, ki jih zanimamo, pokličejo. Dobijo izčrpne informacije. Tudi naslov. Ni nobena skrivnost. Lahko nam pišejo. Marsikdo potrebuje tudi pogovor. To so resne stvari. To je delo. Lahko rečem garanje. Saj priznati svoje težave, svoje probleme, svojo stisko ni lahko, dostikrat zelo boleče. A je potrebno, ker le tako človek lahko raste. Potrebno je pasti, da se lahko pobereš in začneš dvigati. Glede služenja Telekoma. Res je dovolj žalostno, da za pošteno delo, bom rekla za pomoč v stiski ljudem, kakršno nudim sama, ne morem dobiti telefonske številke, čeprav imam na Telekomu prošnjo že več let. Vroča linija in vedeževanje, pa je številka hitro sproščena. Tukaj Vam dam res prav, da Telekom in lastnik dobro služita. Sama sem tu zelo prizadeta. Žal sem bila prisiljena kupiti mobitel, drugače ne bi mogla delati. Sami veste, da so cene teh pogovorov visoke, a od tega osebno nimam nič. Vsem, ki me kličejo povem, naj kličejo v večernih urah ali sobote in nedelje, ko so impulzi cenejši. Toliko Vam in vsem, ki tako razmišljajo v pojasnilo. In prosim gospod Stane, naj se Vam ne dozdeva, da so ženitne agencije neodgovorna podjetja. Ne mečite jih vse v en koš. Veliko sreče. Lep pozdrav! za VENERA klub in ženitno posredovalnico Moja Malenkost, d.o.o. Moravče, Vera Prelovšek P.S.: Vsa pohvala vsem Vam v Gorenjskem glasu. Kako Vam je uspelo obdržati distanco do teh oglasov Vročih linij? Saj ste tako iz rok izpustili dober zaslužek. Res pohvale vredno, da ste s tem obdržali raven resnega časopisa. Tega bombardiranja erotike in golote je po časopisih in revijah toliko, da se človeku že upira listati po njih. Vi ste, po mojem mišljenju in prepričana sem, mišljenju velike večine naredili lepo potezo in ste na pravi poti. Srečno še naprej in veliko, veliko uspehov vsem pri delu in v osebnem življenju. Publikacija o policiji v dveletnem obdobju osamosvajanja Slovenije "Smer: Sever - Koper" izhodišče naslednjim knjigam Prvo pisno delo o vlogi slovenske policije v obdobju osamosvajanja Slovenije zajema čas od znamenitega 1. decembra 1989, ko je bil z akcijo Sever preprečen t.i. "miting resnice" v Ljubljani pa do 26. oktobra 1991, ko je iz Kopra odšel zadnji pripadnik JLA. Ljubljana, 2. julija - V petek opoldne je svetovalec v notranjem ministrstvu Anton Bukovnik v Cankarjevem domu predstavil publikacijo Smer: Sever - Koper, katere avtor je. Gre za prvo brošuro, ki je po petih letih slovenske državnosti nastala v ministrstvu za notranje zadeve in opisuje vlogo slovenske policije v dveletnem obdobju osamosvajanja. V poplavi knjig različnih avtorjev s podobno vsebino je ta, tiskana v 2500 izvodih, pisana na podlagi dokumentarnega gradiva in zato dovolj strokovna in objektivna tudi za zgodovinsko presojo, predvsem pa dobro izhodišče za naslednja obširnejša in podrobnejša pisanja na to temo, ki jih pripravljajo v ministrstvu. Avtor Anton Bukovnik je uvodoma razložil pomen naslova knjige Smer: Sever - Koper. Večje policijske akcije imajo imena, tako je bila z imenom Sever (sprva Jug) poimenovana tudi prva v procesu osamosvajanja Slovenije, ki je bila znana tudi v javnosti. V akciji Sever je šlo za preprečitev t.i. mitinga resnice 1. decembra 1989 v Ljubljani. Drugi del naslova, Koper, pa označuje zaključno dejanje: kraj, iz katerega je slabi dve leti kasneje, 26. oktobra 1991, odšel iz Slovenije zadnji pripadnik JLA. Zakaj so se v notranjem ministrstvu zganili šele pet let po osamosvojitvi Slovenije? Avtor knjige Anton Bukovnik pravi, da je časovna distanca od dogodkov, ki jih opisuje, po eni strani prekratka, dogodki so v nekaterih primerih še vedno preblizu; iz tega razloga v knjigi praktično tudi ni imen in konkretnih dogodkov, saj so organi za notranje zadeve po vojni izgubili nekatere sodelavce prav zaradi objave imen in podatkov. Zato opisi dogajanj v knjigi niso personificirani. Po drugi strani pa je res, da je pet let (predolga) doba, v kateri zgodovinski spomin že bledi. Namen knjige ni dajanje vrednostnih sodb teritorialni obrambi, organom za notranje zadeve ali drugim, ki so sodelovali v procesu osamosvojitve Slovenije. Sodbe, pravi avtor Bukovnik, prepuščamo zgodovinarjem oziroma času, ko bo to primerno. Knjiga je, za razliko od večine drugih "osamosvojitvenih knjig", pisana v terminologiji, ki je v obravnavanem času uradno veljala, danes pa zveni že tuje. Primer: milica, sekretariat za notrarye zadeve, JLA. Smer: Sever - Koper opisuje nekatere, javnosti doslej nepoznane, dejavnosti organov za notranje zadeve (policijskih enot, kriminalistične službe, varnostno obveščevalne službe, specialne enote MNZ) v pripravah na osamosvojitev, vojni in nekaj mesecih po njej. Malokdo ve, da je bila policija, denimo, glavni nosilec dejavnosti z vojnimi ujetniki, ob pomoči Rdečega križa. S to knjigo se publicistična dejavnost ministrstva za notranje zadeve šele začenja, je dejal Anton Bukovnik. Od februarja 1994 namreč v ministrstvu poteka projekt Policija med vojno, ki vsebuje kompleksno raziskavo in analizo vloge in dela organov za notranje zadeve v zaščiti procesov osamosvajanja republike Slovenije. Do letošnjega februarja so v ministrstvu zbrali obsežno dokumentacijsko gradivo iz tega obdobja: 20.382 enot različnega gradiva, večinoma pisnih dokumentov na približno 60 tisoč straneh, 38 načrtov akcij, skoraj 2300 fotografij, skoraj pet tisoč minut video posnetkov, obsežno avdio in drugo gradivo, vse to zdaj čaka na analizo. Knjiga Smer: Sever - Koper je torej šele prva lastovka. Na petkovi predstavitvi knjige je spregovoril tudi Igor Bavčar, ki je bil v obravnavanem obdobju sekretar oziroma notranji minister. Dejal je, da je publikacija pomembna predvsem zato, ker se opira na dokumentirane vire, kar v trenutni inflaciji osamosvojiteljev pomeni "čisto vino". Pomembna pa je tudi zato, ker je slovenska policija v tistem času opravila dvojno delo; poleg rednih nalog tudi povsem vojaške in paravojaške. »H. Jelovcan Združeni lahko ponudijo več varnosti i V skupini varnostnih podjetij Varnost so tudi tri gorenjske, in siceI Varnost Kranj, Varnost Mengeš ter Pan elektronik Naklo. Kranj, 2. julija - Skupino Varnost so ustano- bi lahko "nnkrila" vso Sloveniio. Štirih,, vila štiri varnostna podjetja; mariborska in kranjska Varnost, ljubljanski Sintal in kočevska Varnostna agencija. Kar osem firm nosi ime Varnost; poleg kranjske in mariborske še Varnost Bežigrad, Celje, Koper, Mengeš, Nova Gorica in Vič, v njihovi družbi pa so še Pan elektronik Naklo, PIB Security Ljubljana, Primat Maribor, Ro-Gard Ljubljana, Sintal Ljubljana in Varnostna agencija Kočevje. Kot pravi direktor kranjske Varnosti Dušan Mikuš, so se podjetja povezala v skupino zato, da "pokrila" vso Slovenijo. a«*- * podjetij, ki sestavljajo skupino Varnost, tif. j, zdaj dvotretjinski tržni delež v državi, zaposlfn 2500 varnostnikov, varujejo 4000 objektov i» ponašajo s 63 intervencijskimi skupinami terenu. Združeni pričakujejo še hitrejšo tržno* kakovostno rast, od katere bodo ne nazadnje i»» j koristi predvsem naročniki njihovih storitev. J varnost postaja vse pomembnejša sestavina *• jenja in dela tudi v Sloveniji. Skupina Varnost je že drugo združenje vam05* nih podjetij te vrste v državi. • H. J. Jeseni pri kranjski avto šoli B&B Poklicna šola za voznike Jeseni bodo pri kranjski avto šoli B&B kot prva zasebna avto šola v Sloveniji, organizirali izobraževanje za poklicne voznike. Zakon o prevozih v cestnem prometu namreč zahteva, da imajo avtoprevozniki ustrezno licenco, voznimi pa najmanj IV. stopnjo izobrazbe. V avto šoli B&B prav v teh dneh obeležujejo šesto obletnico. V minulih letih so avtošolsko dejavnost nadgradili z novimi vozili, izobraževanjem kandidatov za vožnjo vseh kategorij vozil, s tremi novimi tovornjaki IVECO euro cargo in avtobusi pa delujejo na območju vse Gorenjske. V zadnjem času se je pri voznikih pojavil velik interes za poklicno izobraževanje, v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu. Avto šola B&B je po poldrugem letu pridobila ustrezno verifikacijo za začetek izobraževalnega procesa za poklicne voznike, ki ga bodo začeli izvajati jeseni. Interesa * tovrstno izobraževanje je veliko, in že y začetku vpisa se je prijavilo 30 kandidatov, avtošoli B&B bodo zagotovili usposobil9, strokovni kader, učni načrti bodo prilagaj® = tako, da bodo čimbolj koristni, udelezen, izobraževanja pa si bodo ogledali tudi šp60 cijsko in carinsko poslovanje. Kandidati bodo pridobili IV. stopnjo '^j brazbe, s tem pa bodo pridobili tudi možno za pridobitev dodatnega poklica. Pridob^ vozniškega poklica je namreč mogoča san^0 ustrezno šolo, nekaterim kandidatom pa % izobraževanje pomagala sofinancirati tU:fl podjetja in Zavod za zaposlovanje, c? L kandidat prijavljen kot iskalec zaposl'VJ Šolanje bo trajalo tri letnike, končali pa "a' ga predvidoma v dveh letih in pol. ton IZ Z «. Današnji neizprosni časi tržne ekonomije so trdi. Brez ničesar ni ničesar. Brez kapitala pa ne posla. To ve vsakdo. To je vedel tudi samostojni podjetnik Grega Tucovič. Gospod Tucovič se ukvarja s propagandno dejavnostjo. Zato, ker je hotel razširiti svoje poslovanje z nakupom dodatnega računalniško vodenega elektronskega panoja, je v Salomonovem oglasniku poiskal kupon za brezplačni mali oglas. V roke je vzel svinčnik, napisal oglas, ki je obljubljal lepe obresti za posojen denar in čakal. Ter dočakal. 16. marca lani je na njegova vrata potrkal investitor iz okolice Ribnice. S seboj je prinesel dvajset nemških tisočakov. Podpisala sta pogodbo, v kateri je gospod Tucovič za primer nevrnitve dolga zastavil elektronski pano, ki ga je pred tem Že imel v lasti in katerega storitve je tržil, in posel je lahko stekel... Minili pa so trije v pogodbi predvideni meseci. Upnik je potrkal na dolžnikova vrata, denarja pa ni bilo. Sledile so upnikove prošnje, pa grožnje, dolžnikova zagotovila, da denar bo. Zagotovo. Danes sicer ne, ker je nekaj nujnega prišlo vmes, ie v kratkem pa bo lahko vrnil tako glavnico kot tudi precejšnje obresti. Pa denarja ni in ni bilo. Upnik je izgubil upanje, zato se je napotil v agencijo Frosa. Fantje so o podjetniku Tucoviču začeli zbirati podatke. Izkazalo se je, da si je omenjeni podjetnik dobra dva tedna pred omenjeno pogodbo izposodil denar še od nekoga drugega. Točneje, šlo je za pet tisoč nemških mark z osemodstotno obrestno mero. V pogodbi naveden razlog za posojilo je bil isti kot v prvem primeru - IZ FROSINIH DOSJEJEV PIŠE: UROŠ ŠPEHAR Zgodbe iz podalpskega neplačniškega raja Električni panoji (pa še kaj) V petkovi številki Gorenjskega glasa ste lahko prebrali predstavitev izterjevalske dejavnosti agencije FROSA. Ker se njihovi agentje v svojem delovnem vsakdanu srečujejo z mnogimi bolj ali manj prebrisanimi tiči, katerih izmikanja in sprenevedanja si zaslužijo še posebno pozornost, smo se odločili, da nekaj težavnih primerov predstavimo tudi v našem časopisu v obliki tedenskega podlistka. Ta in vse druge zgodbe, kijih boste lahko prebrali v prihodnosti, temeljijo izključno na podatkih, ki smo jih dobili v agenciji FROSA. Posamezniki v zgodbah so imenovani s polnim imenom na zahtevo agencije FROSA, odgovornost za objavo članka prevzema agencija FROSA. na račun mamljivih obresti za posojil0- . zato, da tisti morebitni anonimni Grega Tucoviča stopijo iz anonimnosti- Kdaj bo gospod Tucovič uspel zbrati» potreben denar, ne ve nihče, verjetno t° sam ne. Avto, s katerim se je še do neda'T prevaial po belih cestah, je ie vrnil, Pr tako pa ni natančno znano s kolikŠ*1 . premoienjem razpolaga. Direktor Fr0 ■. Boštjan Žargaj ob vsem tem Prao0 "Realne možnosti za vračilo dolg0 r asm ,odi bo ponovno oprijel tiste dobro t metode iskanja denarja preko ogl°s ^ Doslej je kaj takega uspelo še vsakoffl Tudi po večkrat. možnosti za mojem mnenju ni." Ob tem po edinole upanje, da se omenjeni gosp^ rnan širitev dejavnosti. Frosovce je to dejstvo napeljalo na misel, da se v prelepi Sloveniji verjetno kje skriva še kakšen upnik, kipa je vse do danes ostal skrit. Gospoda Tucoviča so prijazno povabili na sestanek. Odzval se je vabilu, v Frosine poslovne prostore je prišel lepo urejen, z dobrim avtomobilom in mobilnim telefonom v roki ter zagotovil, da denar zagotovo bo. On je namreč zaupanja vreden poslovnei z urejenim poslovanjem, denar zagotovo bo vrnil, zatorej ni potrebe po paniki. Dogovorili so se o plačilu, ha koledarju je na vrsto prišel tudi tisti dogovorjeni datum, denarja pa gospod Tucovič še ni uspel zbrati. Pregovarjanja ter prepričevanja nekako niso našli odprtih ušes. Prvemu oziroma tistemu največjemu dolžniku je sicer uspel vrniti celih osemsto mark, kaj več pa ni zmogel vrniti. Tudi nekoliko bolj ostre metode niso zalegle. Grega Tucovič je svoje upnike in njihove izterjevalce vedno znova in znova presenečal z neverjetno mero optimizma ter toplimi obljubami po resnično gotovem vračilu denarja. A obljube nikakor niso meso postale. Na dan mojega obiska v Frosi, ko smo se pogovarjali o veleumnem finančnem poslovanju omenjenega gospoda, je prav on v strahu pred razkritjem v medijih poklical v Froso. Ponovne obljube pa niso našle odprtih ušes - ker tudi po dobrem letu še ne more pokazati, kdaj in kako bo vrnil denar, so se Frosini agentje odločili, da njegovo poslovanje predstavijo tudi v javnosti. V opomin vsem tistim, ki v takih ali drugačnih oglasih iščejo bajne zaslužke Zgodba zagotovo zasluti nekaj op*0' vičila, a le na račun Salomonova oglasnika. Bralec bi si ob prebiranj** in drugih zgodb lahko nehote P*l ustavljal, daje omenjeni oglasnik™ za take in drugačne goljufe. To del* drži, saj v njem vsakdo lahko objd* kakršen koli oglas. Časopis ne t»or? biti kriv, da nekdo na njegovih stra*en ponuja v zameno za dolg osem, deset ali celo petnajstodstotne obrtijj Ljudje v takih oglasih pač vidijo tepe denarce, ne zavedajo Pa nevarnosti, ki jo predstavljajo PoSfy mezniki, kakršen je denimo gf>sp°_ Tucovič. Torej, ob prebiranju oglf° pa v katerem koli časopisu *e L potrebno upoštevati precejšnjo n** previdnosti. M Í er s Halo - halo gorenjski glas s tel.: 064/223 111 2*'*st tega izleta bo °ki o^bato železnico na Me'sseck. Prijave I^Ulj sPrejema ga Ki 13. lini-olonJske Toplice, ki i Julija Jarln..v Strunjan, ki bo Vidnih 5ave sPreJemaJ° i?M0 '"1 dnevnih, in sicer 'Ure t?i,n četrtekod15- d0 W* " 2.23-433. ^iani vabijo m Hilda gLasov kažipot > planino in v soboto, 1. septembra, na dvatisočake Višev-nik, Mali in Veliki Draški vrh nad Pokljuko. Prvi izlet bo torej že v nedeljo, 7. julija -na Nanos, ki je poznan po zelo raznovrstnem cvetju in lepem razgledu od morja do Julijcev. Prijave sprejema g. Milan Čelik, Sp. Besnica 79, tel.: 403-280, do petka, 5. julija, med 19. in 21. uro. Vabljeni! Na Storžič Kranj - PD Kranj vabi v nedeljo, 21. julija, na 2132 m visoki Storžič. Pot bo vodila skozi Tržič ter po severni lažji smeri (za izurjene po zahtevnejši). Povratek v Preddvor bo po južni strani gore. Hoje je za 7 ur. Odhod je izpred hotela Creina v Kranju ob 7. uri. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27. Vabljeni! Kopalni izlet Kranj DU Kranj vabi na 3. kopalni izlet v zdravilišče Strunjan, ki bo 11. julija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejemajo v društveni pisarni. Veliki vrh, Velika Zelenica in Dleskovec Kranj - Planinska sekcija > l^uobveščtCda vP|etoTnD 5S i7i!71eravai° Prirediti C n. k?ete: v nedeljo, 7. ^os, v soboto, 10. ' ce* Konja na Veliko podjetij Iskra iz kranja vabi v soboto, 6. julija na planinski izlet na Veliki vrh (2110 m) in na Dleskovec (1965 m). Odhod posebnega minibusa je ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za dobre 4 ure. Prijave sprejemajo do 3. julija do 13. ure oz. do zasedbe avtobusa. Prireditve Lutke brez meja Kropa, Lesce, Begunje - Ta petek, 5. julija, se spet nadaljujejo prireditve v okviru Mednarodnega lutkovnega festivala Lutke brez meja. Dopoldne ob 10. uri bo v vrtcu v Kropi nastopil čarovnik Mago Barnaba iz Milana, v vrtcu v Lescah bo ob isti uri nastop Lutkovnega gledališča Papilu iz Ankarana, v Begunjah, tudi v vrtcu, pa bb naslopilo Lutkovno gledališče GM Jesenice s predstavo Kljuk-čev rojstni dan. Naslednji dan, v soboto, 6. julija, pa se bo festival preselil na Linhartov trg v Radovljici. Cerklje - DU Cerklje obvešča svoje člane, da bo tradicionalni piknik "Pod Jenkovo lipo" v soboto, 13. julija, z začetkom ob 10. uri. Zabavali se bomo ob živi glasbi, pripravili pa bomo tudi srečelov. Vljudno vabljeni! Poletje v Kranju Kranj - Cilj vsakoletne prireditve je oživiti center mesta v času, ko so domačini na dopustu, privabiti v mesto in zabavati turiste, ki dopust preživljajo v Kranju, njegovi širši in ožji okolici ali so v prehodu skozi mesto Kranj. Seveda pa so prireditve namenjene samim Kranjčanom in okoličanom. Prireditve bodo vsak petek do 31. avgusta. Najbolj zabavno pa bo na Glavnem trgu, na Pungartu in Maistrovem trgu. O posameznih prireditvah vas bomo sproti obveščali. Prva prireditev bo na sporedu že ta petek, 5. julija. Pridite, zabavno bo! Po domače Bled - Blejski turistični delavci vabijo jutri, v sredo, 3. julija, ob 19. uri na bogato kulinarično ponudbo tipične slovenske kuhinje - priporočljivo v vseh hotelih. Ob 20. uri pa bo za zabavo igral Slovenski kvintet. Vabljeni! Dan z letalci Lesce - Alpski letalski center Lesce vabi skupaj z Re-naultom in Valom 202 v soboto, 6. julija, na prijetno srečanje na letališču. Pripravili so sledeč program: Val 202 -znani Slovenci padajo z neba, od 10. do 20. ure bodo panoramski poleti in zračni krst, ob 11. uri prikaz in ogled razstavljenih vozil Renault, ob 13. uri bo program za otroke s skupino Broadway, ob 14. uri bo letalski program, ob 15. uri poleti najuspešnejših radijsko vodenih modelov, ob 16. uri Moped show, od 17. ure pa bo zabava s plesom. Igral bo Triglavski kvintet. Vstopnine in parkirnine ni! Za hrano in pijačo je poskrbljeno! 30 let prijateljstva Tržič - Tržičani vabijo na prireditev ob 30-letnici prijateljstva z mestom Ste Marie aux Mines. Prireditev bo v soboto, 6. julija, ob 18. uri v atriju občinske stavbe. Ob 20. uri pa bo slavnostna seja Občinskega sveta v dvorani Glasbene šole Tržič. Vabljeni! Reiki tečaj Ljubljana - Reiki tečaj II. stopnje bo 5. in 6. julija v Ljubljani. Ugodni pogoji! Vabi reiki mojstrica Manja Marija Robič. Informacije na tel.: 061/140-65-65. Vabljeni! Koncerti Koncert Slovenske filharmonije Kranj - Nastop orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Milana Horvata je zaradi prehladnega vremena prestavljen z dvorišča gradu Khiselstein v kranjsko župnijsko cerkve sv. Kancijana in tovarišev. Koncert bo danes, v torek, ob 21. uri. Prireditev sodi v okvir projekta Imago Sloveniae -Podoba Slovenije. Program koncerta obsega dela Verdija, Smetane, Kozine, Cajkovske-ga in Rossinija. Vstopnine ni. Koncert v Grobljah Groblje - V grobeljski cerkvici pri Domžalah bo danes, v torek, ob 20. uri nastopil Komorni orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasiča in solisti Boštjanom Lipovškom, rog, Zoranom Mitevom, bas-son, in Betko Kotnik, saksofon. Gallus Consort Škofja Loka - V okviru Škofjeloških poletnih večerov bo danes, v torek, ob 20.30 v kapeli Loškega gradu nastopil Gallus Consort ansambel iz Trsta. Sestavljajo ga Dina Slama, čembalo, glas, Irena Pahor, viola da gamba, kljunasta flavta, Miloš Pahor, prečna flavta, kljunasta flavta. Program koncerta obsega dela Leclaira, Maraisa, Vivai-dija, d'Arcana in Lottija. Duma Levantina Škofja Loka - V četrtek, 4. julija, ob 20.30 bo v kapeli Loškega gradu še en glasbeni večer v okviru Škofjeloških poletnih večerov. Glasbena skupina - duo Veno Dolenc in Klarisa M. Jovanovič bosta predstavila pesmi serafinskih Židov. Razstave It Prvi zemljevid slovenskega ozemlja Radovljica - V Galeriji Šiv-čeva hiša bodo v četrtek, 4. julija, ob 19. uri odprli razstavo Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. Razstavo sta pripravila Muzej Kočevje in Muzeji radovljiške občine. Razstavo bo odprl Silvester Gabršček, državni sekretar za kulturo, v kulturnem programu pa bodo nastopili: Janez Zupan, citre, Janja Hvala, sopran in Damjan Ristič, bariton. Razstavlja Albin Polajnar Jesenice - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 4. julija, ob 19. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Albina Polajnarja iz Boh. Bistrice. Slikarja in njegovo delo bo predstavil umetn. zgodovinar Damir Globočnik, v kulturnem progreamu bo s songovsko poezijo nastopil pesnik Boštjan Soklič. Slike Metoda Bohinca Škofja Loka - V galeriji Loškega gradu bodo v četrtek, 4. julija, ob 10. uri odprli razstavo slik slikarja Metoda Bohinca iz Medvod. Njegovo slikarstvo izhaja iz aktualnega dogajanja v sodobni likovni umetnosti je v spremni besedi k razstavi zapisal kritik dr. Mirko Juteršek. Večer bosta popestrila igralca Polona Juh in Jernej šugman, za glasbeni del pa Miha Bohinc. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2,4000 Kranj, Slovenija TEL: 064/221-103,221-139,221-146, FAX: 064/211-790 IZ KATALOGA "MOJE POLETJE19: CLUB BERNARDIN PORTOROŽ, 5 DNI OD 185NDEM 7 POLPENZIONOV ŽE OD 285 DEM V NOV1GRADU 260 DEM, POREČU 280 DEM j VRSARJU 269 DEM, NA KRKU 324 DEM | BRAČU 219 DEM, HVARU 215 DEM... "' ORQANIZIRANI PREVOZI S HIDROQUSERJEM IMS VDALMACÜO IN PRODAJA LADIJSKIH VOZOVNIC JADROUNUE. 7 DNEVNO KRIŽARJENJE PO DALMACIJI 399 DEM V TAJSKA 12 DNI OD ^ŠRI LANKA 8 DNI OD GRDEČE MORJE 8 DNI 1.385 DEM 1.399 DEM 999 DEM POČITNICE V ŠPANIJI, GRČIJI, TURČIJI, PORTUGALSKI, NA MALTI... TEN-fT— Ljubljanska 85, Tel.: 1230 Domžale TOURS 061/711-229 «Min SMRIU1A1 VN MADŽARSKE BUDIMPEŠTA (avtobtu) 9. do 11. švgutt (cena 139 DEM) f VN ITALIJE MONZA (avtobus) 7. to a. $eptmb* (cena 139 DEM) SREDNJEDA1MAHNSKI OTOKI (Brač,Hvar inVis) POSEBH0 LETALO Odhodi iz Ljubljano in Maribora VN PORTUGALSKE ESTOBJL (Malo) n. do 24. Bfrtmtm (cena 1.020 DEM) IZREDNO UGODNE CENE - OBROČNO ODPLAČEVANJE zahtevajte na&e kataloge - poSubmo vam jat po pošti m Na podlagi določil odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 58/94), uredbe o pristojnosti za vzdrževanje gozdnih cest (Ur. I. RS, št. 38/94), odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93) in odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 19/94) Občina Žiri v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, OE Ljubljana objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na gozdnih cestah na območju Občine Žiri v letu 1996 1. Naročnik del: Občina Žiri 2. Dokumentacija razpisanih del je na razpolago na sedežu občine 3. Predmet razpisa: - redna vzdrževalna dela (ročno in strojno čiščenje cevnih propustov in cestnega telelsa, vgradnja in sanacija cevnih in ploščatih propustov, obnova gramoznega sloja, grediranje, zemeljska dela, odsekovanje gozdnih cest...). 4. Orientacijska vrednost razpisanih del: 1.000 000 SIT. Investitor si pridržuje pravico spremeniti obseg del, kot je razpisan glede pridobitev sredstev (republiška sredstva, pristojbina sredstva lokalnih skupnosti...). Izvajalec v tem primeru ni upravičen do odškodninskega zahtevka. 5. Rok za izvedbo del Začetek in obseg del je po dogovoru in v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Zaključek del je konec leta 1996. Dela se izvajajo po mesečnih operativnih planih. 6. Merila za izbiro ponudnika: reference za področje in obseg razpisanih del, ponudbena cena za enoto, strojne in delovne kapacitete, način plačila in fiksnost cen, garancijski roki, kakor tudi druge morebitne ugodnosti. 7. Ponudbe za javni razpis predložite v 10 dneh po objavi razpisa v sprejemno pisarno Občine Žiri v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na gozdnih cestah Občine Žiri." 8. O odpiranju ponudb bodo ponudniki naknadno pisno obveščeni. 9. O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 10 dni od dneva odpiranja ponudb. OBČINA ŽIRI MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. O634-012 11799 MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 15141 Prodam nov programator za CANDY 75. O77-410, zvečer 21372 Ugodno prodam MOTORNO KOSILNICO nemške znamke Jirus, reza 110 cm, primerno za hribovit teren. 0 632-605 21386 Prodam GOSPODINJSKI 4-nltni OWERLOK STROJ Slnger. O 324- 439 21657 Enovrstni izkopalnik krompirja Hme-zad, prodam. Stare, Tatinec 6 Preddvor 21661 Na podlagi določil odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 58/94), odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93) in odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 19/94) Občina Žiri objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na lokalnihcestah na področju Občine Žiri v letu 1996 1. Naročnik del: Občina Žiri 2. Dokumentacija razpisanih del je na razpolago na sedežu občine 3. Predmet razpisa: - redna vzdrževalna dela (ročno in strojno čiščenje cevnih propustov in cestnega telelsa, vgradnja in sanacija cevnih in ploščatih propustov, obnova gramoznega sloja, grediranje, zemeljska dela). 4. Orientacijska vrednost razpisanih del: 1,000.000 SIT. Investitorji si pridržujejo pravico spremeniti obseg del, kot je razpisan glede na pridobitev sredstev (republiška sredstva, pristojbina sredstva lokalnih skupnosti...). Izvajalec v tem primeru ni upravičen do odškodninskega zahtevka. 5. Rok za izvedbo del Začetek in obseg del je po dogovoru in v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Zaključek del je konec leta 1996. Dela se izvajajo po mesečnih operativnih planih. 6. Merila za izbiro ponudnika: reference za področje in obseg razpisanih del, ponudbena cena za enoto, strojne in delovne kapacitete, način plačila in fiksnost cen, garancijski roki, kakor tudi druge morebitne ugodnosti. 7. Ponudbe za javni razpis predložite v 10 dneh po objavi razpisa v sprejemno pisarno Občine Žiri v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj -javni razpis za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na gozdnih cestah Občine Žiri." 8. O odpiranju ponudb bodo ponudniki naknadno pisno obveščeni. 9. O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 10 dni od dneva odpiranja ponudb. OBČINA ŽIRI Ugodno prodam kotno BRUSILKO 1900 O Bosch, električno kladivo. «715-382 21672 Prodam tračno ležečo ŽAGO za razrez hlodovine. 0712-198 21687 Zelo ugodno prodam dve termoa-kumulacijski peči 2 KW in 2.4 KW. Q311-283_21692 Ugodno prodam MOTORNO KOSILNICO, nemške znamke Jirus, reza 110 cm, primerno za hribovit teren. O 632-605 21742 Ekološki gorilnik na premog do 30 KW z avtomatiko, prodam. 0311- 762 21749 GOSENIČAR FIAT gozdno opremljen, prodam. 0331-179 21751 Dvobobensko hidravlično VITLO 5 ton Riko Ribnica, prodam. 0331- 179_21752 Prodam ŠTEDILNIK in HLADILNIK, stara 2 meseca, še pod garancijo. 0 733-968 21760 OWERLOCKA PFAFF in SINGER, nova, prodam tudi na obroke. 0215- 650 21769 Ugodno prodam HLADILNIK viš. 135 cm. 0215-701, zvečer 21773 Prodam pnevmatski KNAKER TIO LESCE 1,5 t. O861-d680 21777 Prodam 200 I TRAKTORSKO ŠKROPILNICO In GUMI voz. 0802-222 21778 Osnovna šola Prešernove brigade Otoki 13, 4228 Železniki Tel.: 064-66-250, fax: 064-66-159 razpisuje prosti delovni mesti: t UČITELJA GOSPODINJSTVA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA NA PODRUŽNICI DRAŽGOŠE za določen čas s polnim delovnim časom za eno šolsko leto Za obe razpisani delovni mesti je pogoj višja ali visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri, zaželen strokovni izpit, začetek dela 1. september 1996, poskusno delo 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v roku 8 dni od objave razpisa na gornji naslov. Obvestila o izbiri Vam bomo poslali v zakonitem roku. Prodam ročno KOSILNICO Alpina. 064-006 21787 Ugodno prodam skoraj nov enoredni KOMBAJN za izkop krompirja. O067/55-543 21796 Prodam zamrzovalno SKRINJO, 400 I, staro 2 leti in okroglo rjavo MIZO s 4. stoli.0061-737-333 218O8 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO 330 I, prodam. Kozina, Okroglo 15, Naklo, 047-712 21834 TV-VIDEO-AUDIÒ-NI-FÍ ZASTOPSTVO IN PRODAJA, 'CD pionggr @Shmwr>(>d MINI STOLP PIONEER,76.990 SIT TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 Sit TV ISKRA 55 TTX ;i59.990 SIT SHERWOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH 103.680 SIT PHILIPS ENOJNI RADIO KASETOFON 6.300 SIT PHILIPS VIDEOREC.(*)'42.990 Sli PIONEER ZVOČNIKI 2x 120W (POMP) 29.900 SIT SONY VHS E-180 , 590 SIT SONY AUDIO UX-S60 , 290 SIT KASETOFONI PIONEER l -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10% M PONUm\ SAtJO ZA ÜOIOWNO 3% ?QPJSTA KAD 10 000 SIT 5% POP liS IA sau lOOOOOSlI : MOŽNOST NAKUPA "NA ČEKE ALI, POTROŠNIŠKI KREDIT V'! PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ - i IZPOSOJA SONY VDEO KAMERE^; CANKARJEVA 5, KRANJ TEL :064 222-055 KOSILNI GREBEN s pogonom za motokultivator Gorenje muta prodam.0403-220 21855 Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elektrika. 0323-987 21871 Pralni stroj GORENJE, obnovljen, prodam, 14000 SIT. 0332-350, 325- 917 21881 GR. MATERIAL Ugodno prodam STREŠNO OPEKO MEDITERAN 222. Q731-461 21341 Prodam GARAŽNA VRATA oblečena z bakrom 210x210 cm. 053-749 21671_ Prodam SMREKA 2,5, 5,0, 8,0 cm, jesen, javor 5,0. Q633-187 21675 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO Spičak, 2000 kom. 057-366 21682_ MEŠALEC za beton na trofazni tok, prodam. 0801-396 21683 Oddam 500 kom. OPEKE Krampov-ca in kupim puhalnik. 0422-237 21700_ Prodam SMREKOV LADIJSKI POD in STROJ za rahlanje volne. Gros, Glavna c. 18, Kovor_21701 Prodam okrogel LES ZA ŠPIROVCE, od 6-8 m doliine.0634-190 21715 Ugodno prodam KLINKER PLOŠČICE A kvaliteta in STOPNIŠČNE ELEMENTE.Q46-826 po 18 h 2171è Smrekov LADIJSKI POD, suh, ugodno prodamo. 064-103 21738 Prodam ČEŠNJEVE DILE, 2.5 m3.Q67-117_21758 Zelo ugodno prodam polkna JELOVICA s fiksnimi letvami različnih dimenzij. 0332-740_21767 Prodam "grušt" (špirovce dolžine 10 m), strešno opeko in obračalnik za BCS. Testen marjan, Gasilska 32, Mengeš_21768 Tri NOVA OKNA 140/120, dvojna stekla, prodam. 064-114 21375 IZOBRAŽEVANJE Inštruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0225-467, 56-095 19725_ Iščem INŠTRUKCIJE iz metematike za vsko stopnjo Biotehniške fakultete.0061-326-676 21762 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037, ali 0211-927, 047-534, 16616 ODKUPUJEMO smrekov rezan les, debeline 80 in 97 mm, I. kvaliteta. 064-103 21737 KUPIM KORUZNO SILAŽO in dobro SENO.Q43-210_21740 Kupim balirano SLAMO za steljo. 0622-190 21785 MACESNOVO HLODOVINO kupim. Q66-463 21818 Kupim manjšo MOTORNO KOSILNICO REZ, do širine 90 cm.0242- 368 21850 Kupimo 2 ss stanovanje, Lesce, Begunje, Radovljica ali okolica.0718-016 21856 LOKALI Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14776 PRODAMO poslovno stanovanjski objekt na Bledu, objekt je grajen 1991, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 15907 ODDAMO V NAJEM večnamensko hišo v Podnartu (pizzerija, fitnes, savna), odkupinventarja 35000 DEM, cena najemnine 1200 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353, fax 221-785 15908 ODDAMO v najem v bližini Kranja trgovino v obratovanju 100 m2 in bistro 50 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 18499 ŽELEZNIKI poslovni prostor, 64 m2, ugodno 35. 000 DEM, možna kompenzacija.0323-337 21306 Iščem trgovinske prostore do 40 m2 z izložbo na dobrih lokacijah po Gorenjski (center - pritličje). 0061/ 832-060, 061/831-928_21654 Trgovinsko opremo Alprem, ugodno prodam. 0421-271 21691 V centru Kranja ODDAMO v najem živilsko trgovino, primerno za pripravo in izdajo hitre hrane ali podobno. AGENT Kranj, d.0.0., 223-485 21718 Kranj-Primskovo 1051 m2 poslovnih prostorov na Prešernovi. Cena nakupa po dogovoru. 0 061/1258013, ali 061/1257505 21800 ŠKOFJA LOKA v strogem centru na izredni lokaciji prodamo 609 m2 poslovnih prostorov primernih za banko ali trgovinsko dejavnost. Cena je ugodna. 0 061/1258013 ali 061/1257505 21801 ŠKOFJA LOKA v poslovni zgradbi v I. nad. nasproti avtobusne postaje oddamo 76 m2 pisarniških prostorov. Cena najema znaša 18 DEM/m2. 0 061/1258013 ali 061/1257505 21802_ JESENICE v centru Jesenic prodamo 3 ss v IV. nad. velikosti 76 m2. Cena nakupa znaša 1200 DEM/m2. Možen nakup na kredit. 0061/ 1258013 ali 061/1257505 21804 ODDAMO v Kranju GOSTINSKI LOKAL, lokal za trgovino 20 m2. 50 m2 in na Planini LOKAL za trgovsko servisno dejavnost ter več pi-sarn.APRON 0331-292 21827 Prodamo v bližini mesta prodamo novo večjo poslovno hišo na prometni lokaciji, s parkiriščem. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 21835 Podjetniki- v Stražišču prodam posl. objekt v izmeri 417 m2 primerno za vse dejavnosti. 0 242-651 21845 V Stražišču prodam poslovno HIŠO v Izmeri 471 m2 izbiramo najboljšega ponudnika. Q242-651 21846 ODDAMO KRANJ - center trgovski lokal v priti., 136 m2, dve izložbi, 40 DEM/m2, predplačilo; Planina III lokal. 38 m2 primeren za trg. ali storitveno dejavnost, tudi prodamo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 21955 PRODAMO ŠKOFJA LOKA: nov gostinsko poslovni objekt, 300 m2 uporabne površine. DOME NEPRE-MIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 022- 33-00 21966 KOLESA Prodam KAWASAKI GPZ 900 R, 1.84/85, cena po dogovoru.067-117 21757_ Prodam CROSS Maicho 500,1.83 ali menjam za ATX. 0715-574 2177è APN 6, 1.93, izredno lep, športne izvedbe; ter motor po delih: mašina CHRYSLER 50, plinske amortizerje, vilice od ELectronica Itd. prodam. 0332-557 21848 Prodam zelo ohranjen MOPED 14 M, I. 85, 4400 km. 0806-181 21872 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET NA MAD-ŽARSKO s kombijem, vsak teden. 949-442 20945 Nakupovalni izlet v Italijo s kombijem, sreda. O49-442 20947 INFORAMCIJE O TURISTIČNO PONUDBI GORENJSKE. 0090-45-13 GTZ Kranj 21782 OTR. OPREMA Prodam LEŽALNI STOLČEK in KENGURUJA za dojenčka za 7000 SIT. 0634-014 21780 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir aH jabolka. 0731-208 19335 Prodam VRTNO UTO. 0421-117 21663 Vzamem v najem opremljeno prikolico za prodajo hrane v Kranju. Selšek, Zg. Jezersko 57 21688 Prodam vrtni SENČNIK 3x3 metre, 4 noge, bel, nov, 8500 SIT. 041-675 21695 Star KOZOLEC prodam. 0311-762 21750 Prodam vso kuhinjsko POSODO za gostilno. 0061/737-333 21807 Kdo popravlja PFAFF LIKALNE VALJE? 047-482 21870 PRIDELKI Prodajamo kvalitetne domače ČEŠNJE HRUSTAVKE. Hudo 1, pri Kovorju, 058-818 21328 Prodam domače ŽGANJE. 0312- 398 21799 Pričenja™ ČRNEGA RIBEZA! Za. Gorje 11, tèL: 725416 POSESTI Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14766 Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14768 Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14771 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-353_14773 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14775 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14781 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14783 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14784 Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo In 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_MW Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14789 Tržič prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 1S909 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Martuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 a travnika. K 3 KERN, 221-353, fax 221785 15910 Trstenik (Orlova glava), prodamo VIKEND v gradnji (I plošča), parcela 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353, fax 221-785 16766 Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 18502 TRGOVINA K3TÏÏ3, VŠK. LOKI NA ŠOLSKI VAM NUPI: ZAVESE ZA VRATA (LIČJE OD 4.500,00» PODSTAVKI ZA RO' (SLON) 'na' ČAJNI SERVISI 12.203,00 SIT KAVNI SERVIS OD 7.500,00 SIT v .Çarc |t0f Dt4 ti K-ar VELIKA IZBIRA DIŠEČIH PALČK f OD 310,00 SIT DAU1 VABL·J ODPRTO od 8. do 19^ SOBOTA od 8. do Dupljah HIŠO > jj to" s, s? PRODAMO gradb. fazi, 15 X 15 m, P^Da^RlQu m2, primerna za poslovno a°U w k i K3 KERN D.O.O., 0221-33VI 221-785 __ PRODAMO Bled stanovanjsko $ U[ na parceli 1200 m2, cena DEM. K3 KERN d.0.0., «22l-*y j£» fax 221-785 Kupimo HIŠO v okolici Trzifi* ■ j> fo okoli 90 000 DEM ali ^ STANOVANJE ZA HIŠO, na64lf»*fC lokaciji v Bistrici pri Tržiča 'l&fii? SAT TV, tel., CK, sončna Ie98' MENJAVA Kupim zazidljivo parcelo v ^nfrWkl okolici. 0331-266 dopo. in * t* hi popoldan PRODAMO v Kranju Pol°vl(^ dvojček, 3 etaže po 50 m2' ^ parcela, cena 215.000 DEM,'' (í !a^(-polovico hiše dvojček, pafce $ d* m2, cena 160.000 DEM. K 0 4 & 221-353, fax 221 -785 C' Žirovnica - prodamo ^^JÚS^ PARCELO 1011 m2, v delnern ^ ^ nu, cena 60 000 DEM-d.0.0., 0221-353 in fax 2 X 7 m z ločenim garažnim K parcela 1400 m2, cena J«,^ DEM. K3 KERN d.o.o ln fax 221 -785 _____^ Oddamo v najem v Kranja ^ pf?J pritličju, za pisarne, cena m2. K3 KERN d.0.0., V fax 221-785 _.----zapodi Oddamo polovico hiše v ^ pOT opremljeno, CK,. tel., cena? ^ trimesečno predplačilo. * JJf 221-353, fax 221 -785 ___ffl ODDAM v najem v Krarjj%^j nadstr. in mansarda, v ^..^r/Fjt pisarne na prometni *W7 hiši, primerno za mirne1 de) s Ji pisarne na prometni lokacj,, m iščem. K3 KERN d.0.0 inf ax221-785 Prodamo Drulovka ^%oD^ gradbeni fazi, cena 165.1^.703 3 KERN, 0221-353, fa*** 20963 GORENJSKE SI LAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.0.0. Kranj Partizanska ulica 6, 4000 Kranj, tel./fax: 064/22 33 76 STANOVANJA PRODAMO KRANJ - PLANINA III, 2SS, 73 M2, CK, T. SAT, TOPL. NIZEK BLO*. CENA 105.000 DEM lC KRANJ - PLANINA, 2 SS, 67 M2, SAT, T, KLASIČNO OGREVANJE. CENA 86.000 DEM ^DnPjE, KRANJ - PLANINA I, 3 SS, 78 M2, CK, T, SAT, TOPL. VI. NADSTR CENA 110.000 DEM. MOŽNOST DOKUPA GARAŽE. iCK|f) KRANJ - ZLATO POLJE, 3 SS, ETAŽNA CK, T, SAT, LEPO UREJc^' CENA 106.000 DEM ^»anA KRANJ - HUJE, 4 SS, 100 M2, CK, T, II. NADSTROPJE - MANSAR^ CENA 130.000 DEM HIŠE PRODAMO: akiaPr£" CERKLJE - ŠENTURŠKA GORA, VISOKOPRITLIČNA, ADAPTlRAN^p 10 LETI, PARCELA 500 M2, T, PRIMERNA TUDI ZA ^g^jfije-KRANJ - ZLATO POLJE, PRIZIDEK, ENONADSTROPNA ^^0^ KRANJ NADSTROPJE, MANSARDA, VSE IZDELANO. CK, T, ST/ 15 LET, MANJŠA PARCELA. nnn feR^ah vrt, 35000 DEM, pro. S í L<Í32-002 21693 "iiti" rno'l<^nd s Parcelo v izmeri Prav tako kupimo več Goreljek prodamo parcelo i v.% b 'Parcel v občinah Šk. Loke &j Ktt- Prodamo več hiš na £up'MO: na področju Ji/i?' iSnn orša okolica Kranja, Vgl»2000 m2. 18633-629! ___21709 NvA!NlRING-doo-NovEjšo ^vKKo HIŠO na relaciji $$31 on8, kuP'mo- «633- v>>.^f0-14 21710 fes B2W»,NQ,d.o.0.1 STANO-SJN Wí|?ev Loki ali okolici, g^^^^Ž9, 061/131-90-14 C^/^IK v Upnici 2400 m2, 5?S>Vi 1?ft^J,V0 na Srdenji K^7l?°0 m2, 4 DEM/ ^35 ' AGfmt v okolici Kranja ^ Kranj.d.o.o., 223- Kl KMFr^J^oèem prodamo g&S^OH'SO, popolno-s^i v?' ža ir^ PK- na 1000 rn2 NA<8s1 °°000 DEM. AGENT flfeK^--- Z1727 V-OOo Dodamo HIŠO. bivalno 6M- AGENT Kranj. 223- IA SORENJICE •2H UR OOSRE ÚLM8EU! 9r. fazi. 3 etaže x 150 m2. c*lMr 1300 m2, 235000 DEM. ^.Kr. . P^EMIČINE, Koroška c. " ^022-33-00_21211 ^eii Qn° KRANJ vis.pritl. hišo na S^ínn m^ 'n samostojno nedo-SOnJ3 delavnico s stanovanjem, BS? °EM, BAŠELJ nedokonča-SV rv2,a Parceli 700 m2, 150.000 í°Í6n7^LOVKA lv- 9r- f- vrstn0 ((^.000 DEM in dvostanovanjs- •1\ ^Bar«S,3o° m2 uporabne površine *L PmXSS! 400 m2, 300.000 DEM. ^!%i^PREMIČINE, Koroška c. 16, ^^»22-33-00 21212 m iM0 STISKA VAS hiša v IV. gr. ^Nia travnika. 100.000 DEM, ^S. k n. A VAS okolica obnovljena )Ú%rt Parceli 900 m2, primerna za Jjijllft 105.000 DEM, SELŠKA DO-[vno* !, ifTcValnl vikend na parceli 900 3 f* % V=-000 DEM. DOM NEPREMI-é I 'broškac. 16, Kranj, »22-33- _21213 lO^Sio^Lv okolici Kranja kupimo ■$.2 Sik ali bivalni v'kend; za w mli ?. živečo v Franciji kupimo > Ï.OOo 0 na večji parceli 5000 -' Nkam2' D0M NEPREMIČNINE, fl/sV c' 16, Kranj, 022-33-00 A fer^-- ^ííiOoíw E GRADBENE PRODAMO: WA Sg3a nad Podnartom 500 m2; 15 pn/mo s°nčnih parcel v hribu, 40 < Jiij |^ ZVIRČE 842 m2 ob zelenm }™d "'Otone?0' elek.+voda na parceli, z6*5tP2r:■ d ' Senicno 1575 m2, elek. I/JOO h,« Prebačevo sončna parcela, h* NihT' 70 DEM/m2, pod Dobrčo, iVr*, Parcelo z lepim razlgeom m*(5 ^iij^' 66000 DEM, BREZJE 2ha 0"L EM' °OM NEPREMIČINE. S VKaC. 16, Kranj. 022-33-00 TRSTENIK - prodamo 1000 m2 zazidljive parcele z vikendom, lepo urejena okolica, voda in elektrika na parceli. Ugodno prodamo za 93000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 21731 SREDNJA VAS pri Tržiču, prodamo 1000 m2 zemljišča z vikendom za 55000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 21732 BESNICA - prodamo GOZD 6700 m2 za 8000 DEM. AGENT Kranj, 223- 48 5 21734 Zalog pri Goricah, prodamo vikend, na 406 m2 zemljišča, za 26000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 21735 LE A JAKIČ s.p. Podljubelj 104, Tržič teJ.:064/S9-005 MLAKA - prodamo večjo stanovanjsko hišo, popolnoma opremljeno, na 1300 m2 zemljišča, 400 m2 bivalne površine, več garaž. AGENT Kranj, 223-485 21736 V Šenčurju prodam novejšo PRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO, cena 390 000 DEM.Q41-153 21755 Manjšo kmetijo vzamem v najem. Nudim pomoč ostarelim. O0609/ 631-868_21775 Dam starejšo HIŠO v najem. 045- 329 21797 Prodamo v Kranju starejšo vilo 270 m2 na parceli 800 m2, dvodružinski HIŠO na Bledu, pri Bledu, na Jesenicah, kupimo zazidljive parcele In starejše HIŠE. APRON Q331-366 in 331-292 21828 Iščemo HIŠO v najem, možen poznejši odkup.Q214-747 21853 Zgornje Selške Lajše prodamo starejšo kmečko hišo na 200 m2 zemljišča primerno za vikend za 25000 DEM. 0 223-485 ali 0609/ 643-493 21896 V okolici Kranja kupimo starejšo hišo z nekaj zemljišča do 90.000 DEM. 0223-485 ali 0609/643-493 21900 Lesen vikend na 406 m2 parcele brez elek. in telefona prodamo za 26000 DEM v zalogu nad Goricami. 0223-485 21804 Na Orlih prodamo 1000 m2 urejen, končne parcele z lesenim vikendom z elek. in vodo za 93000 DEM. 0223- 485 21905 V okolici Kranja kupimo aH zamenjamo za vikend, hišo do 180.000 OEM na vsaj 700 m2 zemljišča. Pogoj takoj vseljiva. 0223-485 ali 0609/643-493 21806 V šoriijevem naselju oddamo GARAŽO za 100 DEM mesečno in enoletno predplačilo. O 223-485 ali 0609/643-493_21B07 Bled prodamo zgornjo polovico hiše, ločen vhod, 76 m2, 115.000 DEM. POSING, 224-210. 222-076 2191è NAKLO prodamo spodnjo polovico hiše, 100 m2, vrt, garaža, tel, klet, parcela 570 m2, 122.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 21917 KRANJ prodamo zgornjo polovico hiše, 70 m2, parcela 177 m2, 85000 DEM. POSING, 224-210. 222-076 21918_ GOLNIK prodamo vrstno hišo, 96 m2, parcela 190 m2. III. gr. faza, 8700Ó DEM. POSING, 224-210. 222-076 21919 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21961 POLJANSKA DOLINA starejša hiša na parceli 900 mm2, 110.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, Q22-33-00 21962 PREDDVOR okolica : manjši vikend na parceli 350 m2, 77.000 DEM., prodamo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, Q22-33-00 21963 KUPIMO KRANJ - okolica (6 km): 2000 - 3000 m2, sončno parcelo na robu naselja, lahko tudi nezazidljivo. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21964 PRIREDITVE TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, v lokalih, cena ugodna. Q731-0 1 5 21369 GASILSKO DRUŠTVO BITNJE prireja v SOBOTO 6.7.96 ob 20. uri VELIKO KRESNO NOČ z ansamblom STRMINA. V NEDELJO 7.7. ob 15.30 bo prevzelo novo motorno črpalko. Po prireditvi bo velika VRTNA VESELICA z bogatim sreče-Ipvom. Zabavale vas bodo VESELE ŠTAJERKE, VSTOP PROST. VABIJO GASILCI. 21600 KAKOVOSTNO IGRAM klavirsko harmoniko na porokah, praznovanjih rojstnih dnevov In ob drugih podobnih priložnostih.0061-789-496 21739 GLASBO za ohceti in razne zabave vam nudi DUO. 0422-169 21814 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. 0422-193 13993 PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. Q422- 193_15957 Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 21890 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 21892 Prodam sedežno, umetno usnje za 25000 SIT. Prodam UNO 45 S, I. 87., črn. 041-348 21686 Prodam GOSTINJSKI INVENTAR, PIZZO PEČ, BLAGAJNA, kavni aparat, barski stoli, vrtne mize.0733-968 21759_ Ugodno prodam MEŠANA DRVA in jih dostavim. 045-329 21798 Prodam RISALNO DESKO - A 0, 150 DEM. 0311-198 21854 STAN. OPREMA Prodam kuhinjo bele barve, s štedilnikom in hladilnikom, plus kup-persbuseh nov, nerabljen, otroško sobo komplet ali po delih. ©326-361 21453 Prodam LONČENO PEČ - KAMIN. Q632-755 21761 Prodam rabljeno KUHINJO. Ogled torek, sreda, četrtek od 16.-17. ure. Golja, Bleiweisova 28, Kranj 21879 ŠPORT Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO OPTIMA 500 TL, I. 88, zimsko-letna, rabljena eno sezono, s predprostor-om, cena po dogovoru. 0311-283 ali 421-351 21723 Prodam ČOLN T401 z vesli. Q802- 22 2 21779 Prodam GLISER 3,80 m Šentjur motor Chrasley 20 KM, prikolica, cerada, reg. Koper do 2.000 leta -2100 DEM. 0325-953 21793 FITNESS OPREMA - zelo ugodno prodamo skoraj novo profesionalno fitness opremo za večji fitness studio. Poleg tega prodamo zelo ugodno tudi FINSKO SAVNO. Možnost leasinga ali kredita, ali 061/1257505 t061/1258013 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in posteljo z jogijem. Q324-641 21865 Ugodno prodam BALDAHIN za camp prikolico 450. 0324-612, zvečer 21873 Ugodno prodam nov ŠOTOR za 2 osebi. 0 324-612, zvečer 21874 4270 JESENICE, Slovenija Tel.: ++386 (064) 86 1307 ++386 (064) 86 15 02 .AgENCU^^ Fax . ++386 {064) 86 11 90 SUPER POČITNICE NA RABU AVTOBUSNI PREVOZI VSAKO SOBOTO ZELO UGODNO ZA DRUŽINE - hotel INTERNATIONAL en otrok do 12. leta letuje BREZPLAČNO (hrana in postelja) drugi otrok do 12. leta ima 50 % POPUSTA - LOPAR, hoteli SAN MARINO ob peščeni plaži, od 250 DEM - SUHA PUNTA, hoteli od 276 DEM. bungalovi od 220 DEM - hotel PADOVA od 315 DEM, hotel IMPERIAL od 285 DEM OTROCI DO 12. LETA IMAJO 50 % POPUSTA UGODNE CENE ZA POČITNICE V POREČU, VRSARJU, PULI. MERIDIAN VAM UREDI TURISTIČNO POSOJILO Z ODPLAČEVANJEM DO 12 MESECEV. MOŽNO JE OBROČNO PLAČILO ARANŽMAJA. NUDIMO MEDNARODNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE CORIS PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. O 331-450 19079 Čistimo in pospravljamo STANOVANJA in POSLOVNE PROTORE. Zajamčena kvaliteta z ugodnimi plačilnimi pogoji. HRIBAR BLESK, Q331-431 in 0609-644-735 19758 Delam vsa GRADBENA DELA s svojim ali vašim materialom, TLAKUJEM tudi dvorišča.00609-622-946 20681_ Potrebujete nekoga, ki bi vam kvalitetno opravil VSA GRADBENA DELA, kot so fasade, ometi, adaptacije, obnova dimnikov, dela na grobo in fino ter ostalo. Kvaliteta zajamčena, cene ugodne. Pokličite na 0218-779 okoli 21. ure in dogovorili se bomo o vsem potrebnem. 21148 Sprejmem vsa zidarska dela: grobi in fini ometi, zidava dimnikov, menjše in večje adaptacije. Hitro in solidno. 0312-368 21664 Polagam keramiko ugodno in kvalitetno. Q241-596, po 19. uri 21573 MIKROVALOVNE PEČICE strokovno popravljam. 0710-801 21684 Opravljam manjša zidarska dela. 077-780 od 19. do 21. ure 216»4 Izvajanje sanacije, vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. čeba-šek, Prebačevo, 0326-359 21597 Delamo vsa zidarska dela, hitro in poceni. 0224-730 21746 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev GORENJE na vašem domu. 0331-199 21823 PODIRANJE in OBREZOVANJE DREVES, obrezovanje žive meje, košenje ln odvozi.0061-455-226 21830 Popravilo HLADILNE TEHNIKE, gosp. aparatov previjanje rotorjev, elektromotorjev. Naklo, Pivka 20, 047-490_21847 Izvajamo vsa gradbena dela, fasade, omete in novogradnjo. 0225-362 21868_ Obnavljam dimnike, stanovanjskih hiš s svojim materijalom. 078-606 21923 astrologija, vedeževanje 090 42 86 I STANOVANJA Prodamo v Kranju v mestnem Jedru 35 m2 v pritličju hiše, primerno za poslovno dejavnost in 96 m2 v II. etaži, cena 93000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353_18496 Za daljše obdobje najamem večje neopremljeno stanovanje na Planini. Predplačilo 1 leto.0328-275 po 16 h 19156 Prodamo Jesenice 4 ss stanovanje, 102 m2, 1 garsonjera 17 m2 v privatni HIŠI, cena 70 000 DEM. K3 KERN d.0.0.. 0221-353 in fax 221- 785 19571 ODDAMO v Kranjski gori 2 s 46 m2 v 1. nad., 550 DEM/mes. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_20412 Prodamo 2 sobno stanovanje v Kranju, 75 2m, zaradi visokih stropov primerno za pisarne. 0061/341-278, 061/445-726 20515 Posredujemo kratkoročne kredite na podlagi zastavitve s pomočjo čekov in kreditnih kartic. 0741-385 ali 0609/638-278 od 9. do 19. ure 18797 Vložite CERTIFIKAT - dobite nagrado, možnost kredita. O323-891, po 16. uri 21690 STORITVE GOTOVINSKO POSOJILO - hitra realizacija, garancija: čeki, hiše, 2iatnlna, umetnine, starine, certlfikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11, LJubljana, tel.:061/210-174, 061/126-20-70 (pri Operi) od 10. do 16. ure. tjjstssr RAZNO PRODAM DOMAČE ŽGANJE po 700 SIT/I In KLAVIR, potreben obnove, prodam. •57-289 21«1 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...O242-0372243 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. O422-193_ 11964 Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna po naročilu. 0806-02617259 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem In gipsom (Armstrong spuš-čenl strop). O 49-416_17915 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, do 30 % manjše toplotne izgube oz. prihranek pri ogrevanju. Prepiha In prahu ni več, zmanjšan hrupi 0061/813-553 18071_ Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo in popravljamo. 0213-218 18«40 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite O332-053 10973 l RAČUNALNIKI AM5X86-133 128.900 PENTIUM «00 151 /00 , PENTIUM 120 160.5ÜÜ KONFIQUI'.ACIJA VSEBUJE 8MB RAM. 1 CBC.11 TWOI DISK. C1RAI KART !MB PCI. MONIIOR PMII.IPS 14" TIPKOVNICA 2A WINDOWS B5. MIŠKA TISKALNIKI EPSON LX-300 29.900 i j EPSON STYLUS 8?.Q 42.500 ■ ! HEWLETT PACKARD 52.900 \ DESKJET 500C (BARVNI) j HP LASERJET 51 D5.500 SERVIS POPRAVILA IN DOGRADITVE PU-JEV IN MONITORJIH VSEH ZNAMK ! in ostala računalniška oprema v trgovini MEGABIT na MOHORJEVEM KLANCU, Vodopivčeva 17, telefon 22 20 30 delovni čas: 9.00-13.0C, 15.00-18.30 soboti 9.30-12.00 Prodamo Kranj 2 s 65 m2 v 5. nad. stanovanje je prazno, cena 1400 DEM/m2. K 3 KERN, 0221-353, FAX 221-785_20959 Prodamo na Bledu (alpski bloki) 1 sobno 35 m2 prodamo za 65.000 DEM, 3 sobno z atrijem 74m 2. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 20960 Prodamo Kranj 3 sobno 74 m2 na Planini III v 3. nad., cena 99000 DEM K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 20961 Prodamo Kranj 4 sobno 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 20962 Prodamo Kranj Šoriijevo nas. 2ss/ IX., 52 m2, 85000 DEM, Planina I 3 ss, 78 m2, 1450 DEM/m2 + garaža 10.000 DEM; Planina II 1 ss, 50 m2, 80.000 DEM, 2 ss, 65 m2, preurejeno v 2,5 ss, 114.000 DEM; 1.5/XIII, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss. 44 m2/l.. 71500 DEM; Planina III. atrijsko, 92 m2. 1500 DEM/m2, Savska c. 2 ss, 75 m2/l, obnovljeno, brez CK, primerno tudi za poslovno dejavnost, 95000 DEM, Šenčur 1 ss, 42 m2/pr., 63000 DEM; DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21206 Spoštovane bralke, cenjeni bralci - iskalci zaposlitve! V Gorenjskem glasu objavljamo Vašo in našo GORENJSKO BORZO DELA z željo, da vam pomagamo prvi iskanju zaposlitve, ne le za tiste, ki iščete prvo zaposlitev. K sodelovanju ste vabljeni tudi vsi, ki bi radi zamenjali delo in si iščete boljšo priložnost za poklicni uspeh, za večji zaslužek, itd. Naša storitev za vas je brezplačna, zato vas vabimo, da se nam na spodaj navedeni način javite: Ne premišljujte preveč, poskusite USPETI - gorenjski pregovor pravi: "Cagov fant še ni pri fejst punci spal". RAD(A) BI DELAL(A) MOJ POKLIC (smer in stopnja Izobrazbe):............. .............................................................STAROST: ISKANO PODROČJE DELA:.................................. DRUGE ŽELJE:...................................................... Osebni podatki, ki ne bodo objavljeni, IN DOVOLJUJEM, da jih GORENJSKI GLAS SPOROČA zainteresiranim podjetjem: IME IN PRIIMEK: NASLOV:............ TELEFON: OBRAZEC IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI in pošljite na: CP Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ. DELO IŠČEJO Delodajalci - podjetja In podjetniki: vsi podatki in informacije o iskalcih dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. Objavljamo podatke o iskalcih zaposlitve - naveden je poklic in dodatna delovna usposobljenost ali stopnja izobrazbe. Za potrebe delodajalcev je povsod navedena šifra, pod katero imamo evidentirane tiste, ki si iščejo delo. • ključavničar, kovač, 52/499 • trgovka, 52/500 • KV kovat, 52/501 • Onomehanik (IV.), 52/502 • dipl. pedagog, prof. sociologije, VIL stopnja, 52/503 • dipl. ekonomist, 52/504 • gostinec - V. stopnja natakar, kuhinja, recepcija, 527505 Delodajalci - podjetja In podjetniki: vsi podatki In informacije o iskalcih dela so Vam na razpolago. Pokličite Gorenjski glas: 064/223-444. KUPIMO: Kranj garsonjero do 45.000 DEM. lahko brez CK, brez provizije! NAJAMEMO Kranj mlada slovenska družina najame 1 ss do 300 DEM/mes in 4 članska družina najame 2 ss do 500 DEM/mes. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «122-33-00 21209 ODDAMO: Jesenice 1 ss v hiši s posebnim vhodom, delno opremljeno 300 DEM/mes in garsonjero v bloku, 30 m2, 350 DEM/mes: DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00 21210 V najem ODDAM 1- sobno STANOVANJE v Podlubniku v škofji Loki. 0631-439 21666 Glavni trgi«. 64000 Kranj — •■»iMl tV "' Agent Kranj agencija ta promet i nepremičninami Naj bo Agent Kranj Vaia agencija za nepremičnine! OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fix. 152-13-62 V Škofji Loki takoj prodamo opremljeno dvosobno in enosobno stanovanje. Kupimo za gotovino, dvosobno stanovanje na Frankovem naselju. PIA NEPREMIČNINE, 0623-117 2U04 V Kranju prodamo dvosobno, ter dvoje štirisobnih stanovanj. Kupimo na gotovino več enosobnih, ter dvoinpol sobnih stanovanj. PIA NE-PREMIČINE, ©623-117_21705 LOCI INŽENIRING.d.o.o., STANOVANJA NAPRODAJ: Tržič 1ss, Jesenice 3ss, Žiri 4 ss, Bled 2 ss. 0633-629, 061/131-90-14_21708 Dvosobno STANOVANJE 62,30 m2 na Trgu Rivoli, v II. nadstropju, prodamo za 100.000 DEM. Takoj prepis, vselitev po dogovoru. AGENT Kranj, do.o.o., 223-485 21719 V Kranju najamemo več enosobnih stanovanj, lahko tudi neopremljenih. AGENT Kranj, 223-485_21720 KRANJ- prodamo 73 m2 stanovanja v IV. nad., z vsemi priključki, za 110.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 21722 V Kranju prodamo 53 m2 stanovanja, 2 ss atrijsko za 82000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_21724 V Kranju prodamo popolnoma obnovljeno STANOVANJE, 75 2m, z velikim balkonom, brez CK za 105.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 21726 V okolici Radovljice kupimo enosobno stanovanje za znanega interesenta do 60.000 DEM. ©223-485 ali 0609/643-493 21898 V Kranju kupimo dvosobno stanovanje lahko brez CK ali telefona do 70.000 DEM. 223-485 ali 0609/643- 493 21899 V Kranju prodmao luksuzno stanovanje 75 m2, sončno z velikim balkonom za 95000 DEM. ©223-485 ALI 0609/643-.493 21901 Več stanovanj različnih dimenzij kupimo za znane interesente. ©223-485 ali 0609/643-493 21902 Neobdelano mansardo v Kranju cca 80 m2 prodamo za 60.000 DEM. 1B223-485 ali 0609/643-493 21903 ŠKOFJA LOKA prodamo enosobno stanovanje 38,20 m2, opremljeno, takoj vseljivo, 62000 DEM. POSING, 224-210, 222-076_21908 Kranj prodamo enosobns stanovanje 36 m2, CK, 55000 DEM. POŠING, 224-210, 222-076 21909 Kranj Planina III prodamo dvosobno STANOVANJE 62,30 m2, nizek blok, 99000 DEM. POSING, 224-210, 222- 076 21910 Kranj Planina III prodamo mansard-no stanovanje, 73 m2, nizek blok, 14000 dem/M2. posing, 224-210, 222-076 21911 Kranj Planina I prodamo dvosobno stanovanje 63,40 m2, takoj vseljivo, 1400 DEM/m2. POSING 224-210, 222-076 21912 Kranj Planina II prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 68.40 m2, komfortno, 7. nads. 100.000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 21913 Kranj Zlato polje prodamo trosobno stanovanje 69 m2, pritličje, 85000 DEM. POSING, 224-210, 222-076 21914 FiADOVLJICA prodamo trosobno stanovanje 68 m2, takoj vseljivo, 110.000 DEM. POSING 224-210 ali 222-076 21915 7\ 900 MHz brezvrvični telefoni TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS Najnovejši model KX-F 700 BX7S faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta ATESTI BREZPLAČEN KLIC tel.: 080-1590 Dostava na naslov BREZPLAČNE INFORMACIJE lltelefon trade PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 V Kranju kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. AGENT Kranj, 223-485 21728 BEGUNJE - prodamo 60 m2 stanovanja, II. nads., z vsemi priključki, popolnoma opremljeno, za 96000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 21730 KRANJ v najem oddamo več STANOVANJ. AGENT Kranj, 223-485" 21733_ CERKNO 3 sobno STANOVANJE 78 m2, prodam. »065/75-334 21774 Prodamo v Bohinju 2 ss s CK, 60 m2, Radovljica novejše 3 ss, 85 m2 in 3 ss, 68 m2 v vila blokih, v Tržiču 1 ss, 43 m2, v Kranju obnovljeno 3 ss, 85 m2, Jesenice Hrušica 1 ss, 37 m2, 27 000 DEM. ODDAMO:v Kranju opremljeno 2 ss in 3 ss v bloku. APRON «331-292 21826 Oddam opremljeno GARSONJERO v Škofji Loki za daljši čas. 0685-264 21844. Kranj- prodamo enosobno stanovanje s kabinetom za 86000 DEM. 0223-485 21894 Kranj prodamo enosobno stanovanje, pregrajeno, 53 m2 za 82000 DEM. ©223-485_2iB95 V okolici Kranja oddamo več neopremljenih stanovanj različnih dimenzij. 0223-485 ali 0609/643-493 21897 VARSTVO Starši, če potrebujete dopoldansko varstvo za vašega malčka! Pokličite 0323-281 21771 VOZILA DELI Ugodno prodam tovorno PRIKOLI-CO. 0241-507_21676 Prodam JUGO 45 po delih, brez mašine. 0223-182 21747 Prodam za TAM 170: dobro ohrna-jeno kabino, prednji pogon z diferencialom, reduktor in zadnji most. 049-193, zvečer po 19. uri 21867 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure 0 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto škofja Loka. 5658 Ugodno prodam FIAT TIPO 1.6 SX, I. 93, 75000 km, prvi lastnik, garažiran, servisna knjižica. 0862-827, popoldan 20260 OPEL KADETT 1.6 S, SOLZA.Ietnik 11/92, metalno siv, 49000 krrt, avtor-adio, garažiran, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. 047-737 20893 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombijem, vsak teden. 049- 442 20944 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO, s kombijem, sreda. 049-442 20946 GOLF JXD, letnik 1988, reg. do 7/97, 4 nove gume, odlično ohranjen, 9600 DEM. 053-947 21286 Ugodno prodam UNO 60 S, I. 88. Kalan, Kurirska pot 33 a, Kranj 21562 Prodam BMW 318 I, I. 11/86, prevoženih 116.000 km, drugi lastnik, cena po dogovoru. 0323-696 21565 R 4, letnik 1988, reg. do 5/97, prodam. 0323-689, po 16. uri 21553 Prodam FIAT TIPO 1.6 DGT, I. 89, za 11000 DEM. Kosmač Bernarda, Žabnica 59 21655 Prodam GOLFA, letnik 1982. zg. Besmca 103, 0403-005 21795 Prodam R 4 katro, staro 6 let, lepo ohranjeno in APN 6 S Tomos. 0332-706 Ivo, zvečer 21&08 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI Prodam GOLF JXD, I. 11/87. 174 .211- 21658 Prodam GOLF diesel, temno moder, I. 90, reg. do 9/96. 0632-195 21659 Prodam R 5, 5 vrat metalna barva, temna stekla. 0 725-307 21781 Prodam JETTO, letnik 1980, ohranjeno, reg. 97, 2400 DEM. 0718-573 21783 Prodam JUGO 45, letnik 1989. 0620-361 21786 ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam GOLF diesel, letnik 1986, lepo ohranjen. 050-206 ali 0609/ 645-235 21809 NISSAN PRIMERA 2.0 SLX 1.90, 5 D, servo volan, prodam. 0242-277 21810 NISSAN SUNNY 1.4 LX, 1.91, črn, 4 v, 105.000 km, reg. do 8/96, prodam. 0242-277 21811 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 12/90, 84000 km, servo voloan, elek. stekla, cen. zaklepanje, metalna barva, prodam. 0242-277 21812 NISSAN MICRA 1.0 LX, I. 90, 80.000 km, 3 vrata, sončna streha, radio, prna, prodam. 0 242-277 21813 Prodam KOMBI C 25 D, I. 86, zastekljen, reg. do 3/97, z mobite-lom, zaradi odhoda v tujino. 057- 091 21815 Prodam TAVRIO, letnik 1992, cena po dogovoru. 043-500 218i6 Prodam avto OLD CIT, letnik 1991, reg. do 2.10.96. 045-170 21819 KRANJ Šuceva 27,24 21 21 [KRONA,tel: 623-397 NOVO trcovina ŠKOFJA LOKA, Mestni tre 32 BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISD Prodam osebni avto MARUTI 800, letnik april 95, temno sive kovinske barve. 0733-078 21660 Prodam PASSAT G L 2.0 karavan, z dodatno opremo, redno vzdrževan, lahko menjam za terensko vozilo. 0331-414 21662 Prodam JETTO, letnik 1981, tehnično brezhibno, lepo ohranjena, cena 3000 DEM. 0 718-144 21665 Prodam AX TRE 1,1, letnik 94/10, 20.000 km, bel, temna stekla, centr.zakl. 0312-468 21669 OPEL OMEGA 2.0 I 16 V, I. 95-12, 12800 km, dodatna oprema, ugodno prodam ali zamenjam. 0714-775 21674_ Prodam PUNTO 55 S, 5 vrat, srebrne barve, letnik 1995, 5500 km, cena 15.700 DEM. 0633-347 21877__ Kupim ŠKODO od 91, naprej. 0730-219, zvečer 21679 Prodam DAIHATSU CHARADE, I. 91, 23000 km. 0217-108_2168o Prodam Z 750, letnik 1982, dobro ohranjen. 0730-012 216b6 Prodam Z 101, I. 82. 044-073 21689 CITROEN AX 1,4 diesel, letnik 4/90 in otroško posteljico, prodam. 0738-151 21698 Prodam JUGO 45, letnik 1989.: 051-169 21725 Prodam R 19 16 V, letnik 1994. 041-196 21744 Prodam R 5, 1.89, reg. do junija 97.Hribernik, Koroška 2, Lesce 217« Prodam ZASTAVO 750, I.84.0323- 917 21765 Prodam KADETT 1.6 LS, I. 90, 3 vrata, bordo rdeč, 87000 km, prvi lastnik, registriran do 5/97. 0713- 030 21772 VAM MANJKA PRIJATELSKEGA POGOVORA? ŽELITE POGLEDATI V VAŠO PRIHODNOST IN OZDRAVITI PRETEKLOST? POKLIČITE IN DOGOVORITE SE ZA SESTANEK. Tel.: 331-1 18 Prodam Z 101, letnik 1987. Zg. Brnik 52, Cerklje, 0422-692_21788 Prodam Z JUGO SKALA 55, I. 89, Crevoženih 59000 km, temno rdeče arve, reg. do aprila 97, cena 3800 DEM. 0634-315, popoldan 21791 Prodam FIAT INOCHENTI KARAVAN 1.6 IE I. 94, reg. 4/97, cena 5000 DEM, 7 obroki 32x245 DEM. 0325- 953_21792 Prodam JUGO SKALA 55, LETNIK 1990. 0323-267 21794 BMW 316 1.8 motor, I. 85, reg. 4/97, temno moder, 4 vrata, prodam za 8400 DEM. Q47-693_21820 Prodam Z 750, letnik 1984. 0325- 950 21821 Kupim nevozen SAAB 96. 0310- 803 21822 Prodam R 4 GTL, I.89, prevoženih 84 000 km, reg. do 23.3.97, cena 3700 DEM.0881-245 21829 Prodam OBNOVLJENO Z 750. bele barve, 1.80, cena po dogovoru. 0325-504 21831 Prodam FORD FIESTA SX 1,3, L. 94.5V. AVTO AS 047-340 21836 Prodam FORD ESCORT 1,6 16 V karavan, I. 93, ohranjen. AVTO AS 47-340 21837 R 21 GTS 1,7, letnik 1987, 7500 DEM. 047-340 21838 JUGO 45A, letnik 1987, 450 DEM, dobra mašina. 047-340 21839 Proam MARUTI SUZUKI, letnik 1995, km 16000, reg. I.97, ohranjen. AVTO AS 047-340_21840 Prodam PASSAT VARIANT GT 660, 1.90, ohranjen. AVTO AS 047-340 21841 Prodam PAJERO 2.5 TDI, I. 90, kovinsko siva barva, ohranjen. AVTO AS 47-340 21842 WARTBURG, dobro ohranjen, poceni prodam.0217-754 21*51 Prodam GOLF diesel, 1.88/12, prevoženih 90 000 km.041 -811 21552 Prodam Z 101, letnik 1986, v voznem stanju, neregistrirana. 0215-142 21858 Prodam GOLF, letnik 80 (benc). 0215-001,po 16. uri 21359 R 4 GTL. letnik 1991, bele barve, prodam. Cena 4600 DEM. 0325- 667 21861 Prodam CITROEN AX, letnik 1988, temno rdeče barve, 67000 km, cena po dogovoru. 052-098 21862 Prodam OPEL KADETT SOLZA, I.86. 0738-118 21863 Poškodovan GOLF 1.8 GTI, 5 v. letnik 1983, prodam. 0332-17821864 R 4 GTL, letnik 1989, ohranjen, cena 3200 DEM. 049-265, po 15. uri 21866 Prodam JUGO 45 A, I. 87, temno modre barve, cena po dogovoru. 057-844 21869 Prodam OPEL ASTRO 1.4 I, I. 93, šibedah, avtoradio, 15000 DEM. 0714-465 21880 FORD ESCORT 1.5 CL karavan, I. 91, prevoženih 89000 km, ser. knjižica, metalno modro sive barve, FORD ESCORT 1.4 I, I.90, bele barve, R 5 TOP FUN, I. 93, 5 v, metalno sive barve, R 5 CAMPUS, I. 90, 5 v, bele barve, R CLIO 1.4 RT, I. 94, bele barve, Z 128, I. 89, temno rdeče barve, prodam. 083-389 21b84 Prodam GOLF bencinar, letnik 1978, reg. celo leto. 0685-316 21885 Z 101,1. 87, reg. 22.2.97, prevoženih 80.000 km, prodam. ©714-311 21886 Prodam ohranjen R 4 GTL, I. 89. ©872-002 21887 JUGO 45, I. 89, rdeč, 2300 V AVTO LESCE 719-118 FIESTA 1.1 C, I. 90, 9800 AVTO LESCE 719-118 GOLF JXB, I. 87/88, šibedah. DEM. AVTO LESCE 719-11» FIESTA 1.3 I, I. 93, črna, Cf-f 13900 DEM. AVTO LESCE 71» 21934 R 4 GTL, I.86, reg. 12/96,17°°^ AVTO LESCE 719-118 ASCONA 1.6 LS, I. 88, 5700 DEM. AVTO LESCE 71» J 21936 Oddajamo poslovne in skladiščne prostore v izmeri 85 m2. Informacije po telefonu: 064/634-500. VECTRA 1.6 I. I. 92/93.^.11» 17600 DEM. AVTO LESCE /' . 21937 *^*ÇH GOLF II JXB, I. 86, bel, c" AVTO LESCE 719-118 CHRYSLER LE BARON 2A.ili 15000 DEM. AVTO LESCE. Ugodno prodamo R 5 EXPRESS I. 94, LAGUNA BREAK RT 2.0 I. 95, ALFA 155 1.8 11.93, NISSAN SUNNY I. 92, TRÀFIC FURGON I. 89, R 19 RT 1.4 4v, I. 93, JUGO 55 I. 88, JUGO 45 I. 88. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. ©422-522 RENAULT PRESA Cerklje! 21 asa AVTOINTEX proda več vozil: GOLF I. 86, 87, 88; SUBARU REX SDX 700 I 87; VECTRA 2.0 11 92, ALFA 75 2.0 I. 86, PEUGEOT 205 BL I.86, AX I. 90, 95; VISA 1.1 RE I. 85, ŠKODA FAVORIT I. 90, 92; JUGO 55, I. 88, 89; JUGO 45 I. 88, R 5 EXPRESS I. 86. ODKUPIMO LADE, možna menjava staro za staro, nakup na kredit, odkup vozil za na odpad. 0224-029 21889_ Prodam Z 101, I. 87, prvi lastnik, cena po dogovoru. 0632-795 21893 Prodaja, krediti, možen odkup, prepisi. AVTO LESCE 719-118 21924 PREROČIŠČE DELFI 090 4130 Kmalu na novi LOKACIJI. AVTO LESCE 719-118 21925 Če prodajate svoj avto, ga pripeljite v AVTO LESCE 719-118 21926 Posredniška prodaja vozil. AVTO LESCE 719-118_21927 DAIHATSU APPLAUSE SSE 1.6 X, I. 90, CZ, 10900 DEM. AVTO LESCE 719-118 21928 R 18, letnik 1983, modra, reg. 4/97, 2200 DEM. AVTO LESCE 719-118 21929 JUGO 55, I. 89, bel, 3500 DEM. AVTO LESCE 719-118 21930 ŠKODA FORMAN GLX. j- m lastnik, 9000 DEM. AVTO ,„ 719-118 KADETT 1.3 S lim., letniK ^'18 8300 DEM. AVTO LESCE 71^ 21941 ____Ú AUDI 80 1.8 S, I. 89. J ipm m/m 1 pcr.p 719-1'D^X2 DEM. AVTO LESCE 719 —' o? R 9 GTL, I.87, reg. 3/97, t*?18' jtf 1PM AVTO I PRCP 719-110^,/ DEM. AVTO LESCE 719 afí P" KADETT KARAVAN 2.0 I. ^ n rdeč, 13400 DEM. AVTO Lt»" a 118 _—---ujjS BMW 316,1. 88, met. ohr. 990" jnfij AVTO LESCE 719-118___. GOLF JXD, I. 89, 5 v, bel, 900° AVTO LESCE 719-118 ---^00Dl 126 PG, I. 82. ohranjen, ^ j*« AVTO LESCE 719-118 ^^jSg Z 101,1. 90, modra, reg..27°° t AVTO LESCE 719-118 _ FORD ESCORT 1.6 CJ-X, 43000 km, 15200 DEM- j LESCE 719-118 ___^r GOLF JGL, I. 82, bel, 29°° }t AVTO LESCE 719-118 R 21 NEVADA 1.8, I-8?. Ç5* 5j DEM. AVTO LESCE 719JJ»^ LADA NIVA 2100 diesel, r6#j 7000 DEM. AVTO LESCE 1 . .7000 DEM. AVTO 21953______<-^2£ Z 101,1. 84, 800 DEM, HB°fl 1 DEM. AVTO LESCE, 7J9^>^ TIPO 1.7 diesel, I. 91. 113°° AVTO LESCE, 719-1 Ig^*^ ASTRA 1.6 I, I. 16800 DEM. AVTO LESCC 21988 __"Tt-. --TTl 9°' j SUBARU JUSTY 1.0 k}. DEM. AVTO LESCE 719'1 KUPON ZA MALI OGl** DO 1 O BESED No Kupon s tekočo številko meseca velja samo z* mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez Kuffi m zaračunavamo po ceniku s popustom za naročnike \ Uporabite lahko tudi KUPON A iz Gorenjske kronike 95/96 . $ KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJA* VSAK PRVI TOREK V MESECA Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oQ neprekinjeno 24 ur dnevno, ^ ^i rtf j ,v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo *ruro razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 1£>- sredah do 17. ure. ^q/M Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 * Ime In priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: s MALI OGLASI, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Fant 21. let išče redno zaposlitev v Kranju ali okolici (lesna stroka, ali razvoz blaga). Imam izpit B kat. ©328-498 21764 ;J200, 1.75, rdeč, prenovljen, *AVTO LESCE 719-118 #8, I.88, bel, 7800 DEM. "" 71 9-118 21959 •LESCÍÉ 'LESCE J.87/88, rdeč, 6700 DEM. "" 719-118 21960 ^OSLITVE l itoPniško prodajo ekskluziv-Jjaiclnskega artikla iščemo upnikov. Vse informacije v ""'6-17. ure na ©53-415 Na območju Kranja, Škofje Loke, Medvod in Cerkelj z okolico iščemo sposobne AKVIZITERJE za trženje novega izdelka. Odličen zaslužek! Tel.: 061/787-635 • Ki DIREKTNA PRODAJNA E UKVARJA Z ZBIRANJU-ZA DODATNI ŠOLSKI _„j^|VALNI PROGRAM NUDI ""i on P^nudbe sprejemamo 8 )W' 03 na§ naslov" DIJAKINJI (ekonomska, oblikovna šola) iščeta počitniško delo. 0620- 074 21764 DALI ŠPORT d.o.o. - delo nudimo spretnim šiviljam s prakso.©715-035 in 715-089 21790 Iščem kakršnokoli zaposlitev, lahko tudi fizično. ©323-799, od 7. do 9. ure 21805 Delamo zidarska dela, omete, fasade. Imam skupino. 0323-181, po 15. Uri 21817 V turističnem kraju na Gorenjskem zaposlim KUHARJA - lahko tudi priučen. Dobra stimulacija. 00609/ 622-563 21824 NATAKARICO - poslovodjo, lahko priučeno, do 30. let, redno zaposlimo v bifeju pri Kranju. Potreben lasten prevoz. 0061/159-159-8 21825 ŽIVALI Trgovina DOMAČIJA 738-037, sprejema naročila za PURANE, enodnevne PIŠČANCE, in 1kg težke pitance (konec avgusta), ^.tedenske jarkice imamo stalno na Zalogi. 21269 JARKICE tik pred nesnostjo, bele PIŠČANCE za dopitanje ali zakol, prodam. Hraše 5, Smlednik, 0061/ 627-029 21667 PURANE širokoprsate pasme, težke 4 ta, za rejo prodam. 0217-128 Prodam MLADO KRAVO in bikca 300 kg. 0682-745 21696 Prodam dve TELIČKI simentalki 110 kg. 0421-467 21699 Prodam JAGENJČKE za zakol. 0686-259 21703 Prodam TELIČKO, staro 3 mesece.066-807 21712 Prodam TELIČKO simentalko, težko 100 kg.0682-056 21714 Dve KOZI srnaste pasme, stari tri mesece, prodam. 057-373 21717 Prodam TELETA bikca simentalca, težkega 100 kg. Plevel, Velesovo 12 21748 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Kubelj, Zapoge 33, Vodice 21753 Prodam TELETA simentalca, starega 10 dni.0 725-015 21753 Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke PRAŠIČE - tudi odojke. 046-589 . 21770 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca 110 kg za rejo ali zakol. Zalog 51, Cerklje, 0421-676 21789 Prodam BREJO KRAVO v 7. mesecu brejosti. Doslovče 20, ©802-668 21832_ Prodam KRAVO s teličkom, koze, kozličke in prašiče. ©620-582 21843 Prodam 150 kg težkega TELETA simentalca.©738-876 21840 Lisaste TELICE 120, 150 in 350 kg, prodam. 064-114 21876 Dve TELIČKI simentalki 180 kg, za rejo ali zakol, prodam. 0422-673 21877 Prodam 12 dni staro TELIČKO. 0801-564 21882 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. Hafner, Žabnica 14, 0312- 461 21891 Prodam en teden starega bikca. Visoko 39 21920 Prodam KRAVO simentalko po drugem teletu. 056-045 21921 Prodam 3 mlade KOZE, stare 10 tednov, poceni. 0733-596 21946 •TCjrarn Zaslužek najbolje prodajan ftoSna!0.?"^ Pri DZS. 053- 584 |l%> t So >, >J 'dau zaPoslitev nudimo za terens-H,jjJ sreda ©57-792 20310 A4So°iDlREKTORJA. vodia Podaje Nii tlnka- staro do 25 let 'Vl ^-«í 10. do 13. ure jC1 Mjazno V SPOMIN Nekje tam v daljavi, tvoj in naš je zdaj smehljaj, vendar v spominu ni bojazni, tam se vračaš k nam nazaj. 29. junija je minilo tri leta, odkar smo izgubili našo drago ANČI ZUPAN roj. Košir Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. VSI NJENI Zg. Jezersko 1996 SPOROČILO O SMRTI ^ole bo1°m-m vsem' ki so ga poznaji, sporočamo žalostno vest, da seje po dolgotrajni ,ezni za vedno poslovil od nas dolgoletni član našega društva m aktivni član Stomatološke sekcije SZD, kolega in prijatelj dr. stom. EMIL ČELESNIK blejski zobozdravnik Veliko je storil za nas in svoje bolnike. Prezgodaj nas je zapustil. Radi in z ljubeznijo se ga bomo spominjali. Za Gorenjsko zdravniško društvo - SZD predsednik GZD mag. sci. dr. med. Branko Lubej OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl BERNARD JANEZ - Jože poštni upokojenec Pogreb je bil v nedeljo, 30. junija 1996, na pokopališču v Selcih. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci POŠTE SLOVENIJE, PE KRANJ ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in brata MILANA LIKOZARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebej Rozmanovim, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Modernih interierov Kranj, Gorenjskih oblačil Jesenice in Safari Company iz Lesc, gospodu Janezu Šebatu in gospe Vilmi Mežek, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali, tolažili, izrekli pisno ali ustno sožalje ter podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi reševalni ekipi Zdravstvenega doma Bled, še posebej sestri Renati, pevcem in Marku za zaigrano Tišino, gasilcem Gasilskega društva Smokuč, gospodu župniku in vsem, ki ste našega Milana pospremili na zadnji poti ali se z dobro mislijo poslovili od njega. VSI NJEGOVI Smokuč, Doslovče, Moste, 25. junija 1996 V SPOMIN % Ne. Ne, smrti ni, le druge so poti.... Mineva leto žalostnih in bolečih dni, odkar nas je zapustil naš predragi JANEZ BREZAR Spominjamo se ga vsi njegovi in se zahvaljujemo vsem, ki vam je ostal v spominu. VSI NJEGOVI Britof, 2. julija 1996 V SPOMIN 1. julija mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, zet, svak in stric ANTON LANGERHOLC Z ljubeznijo se te spominjamo - počivaj v miru. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, prinašate cvetje in se spomnite nanj. VSI NJEGOVI Sv. Duh 1996 V SPOMIN 3. julija mineva 10 let, odkar je za vedno odšel od nas VINKO ŽURAN Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Žena Milka in sin Vinko z družino ZAHVALA V 65. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in svak LUDVIK ROBLEK Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno ustno in pisno sožalje in za darovano cvetje in sveče. Prav tako gre iskrena zahvala sodelavcem Planike, Odeje in Iskre TEL, čebelarjem Čebelarske družine Preddvor in Društvu upokojencev Preddvor. Hvala pogrebni službi Navček in g. Mihu Gučku. Iz srca se zahvaljujemo župnikoma g. Mihu Lavrincu in g. Slavku Kalanu za pogrebno sveto mašo in tople besede tolažbe, cerkvenim pevcem za vse prelepe pesmi slovesa in hvala za poslednjo pesem zvonov. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZADNJA STRAN G.G. Ovadeni lastnik podjetja Valant, d.o.o., Bled Hazarderstvo pripelje v spor in propad 31-letni A. V. iz Lesc naj bi storil več kaznivih dejanj, od zlorabe položaja ali pravic do goljufij in neupravičene uporabe, gre pa kajpak za - denar. Kranj, 2. julija - O primeru Valant je na včerajšnji tiskovni konferenci UJV Kranj spregovoril šef gorenjskih kriminalistov Boštjan Sladic, ki je dejal, da je ovadba proti 31-letnemu A. V, lastniku zasebnega podjetja Valant d.o.o. Bled ze na okrožnem državnem tožilstvu. A. V. je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu Kazenskega zakonika. A. V. naj bi si pri opravljanju gospodarske dejavnosti podjetja Valant d.o.o. pridobil veliko premoženjsko korist s tem, da je očitno izrabil položaj in v nasprotju z določbami odredbe o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu na žiro račun podjetja ni položil dela gotovinskih iztržkov od prodaje trgovskega blaga. Gre zà najmanj 33,091.000 tolarjev fotovine, ki jo je prevzel kot upnino za prodajo dveh osebnih avtomobilov od pod- jetja Mazda leasing GMBH Avstrija. Razen tega naj bi A. V. z navedbo lažnega namena nakazila v letih 1994 in 1995 nakazal 18,589.000 tolarjev -denar podjetja Valant d.o.o. -na žiro račun menjalnice Aval z Bleda, kjer je nato dvignil tujo valuto in jo zadržal pri sebi. Skupaj naj bi si torej na nedovoljen način pridobil najmanj 54,897.000 tolarjev protipravne premoženjske koristi. Kriminalisti A. V. tudi utemeljeno sumijo, da je februarja letos storil kaznjvo dejanje oškodovanje upnikov. Pri opravljanju gospodarske dejavnosti svojega podjetja naj bi, vedoč, da je zadolženo podjetje nesposobno plačila, omogočil nekaterim upnikom, da so s prevzemom vseh zalog trgovskega blaga, ki je bilo v trgovinah podjetja Valant d.o.o., popolno ali delno poplačali svoje terjatve. S tem naj bi A. V. povzročil veliko premoženjsko škodo banki SKB d.d. Ljubljana, in to v višini najmanj 10 milijonov tolarjev, ki je imela odprto terjatev od kratkoročnega posojila. A. V. je osumljen tudi kaznivega dejanja goljufije. 14. decembra lani naj bi z lažnim prikazom okoliščin, da nujno potrebuje denar za carinske obveznosti za uvoz več osebnih avtomobilov, med katerimi je bil tudi suzuki vitara, za katero je kupec iz Lesc A. V. vnaprej plačal delno kupnino v znesku 12.300 nemških mark. Leščan suzukija ni dobil. Leski podjetnik naj bi zagrešil še tri druge podobne goljufije. Ogoljufal naj bi Blejca, ki mu je za suzuki baleno izročil 8600 mark, 3000 švicarskih frankov in 720.000 tolarjev. Domžalčan naj bi mu izročil citroen xantio, podjetje Valant pa naj bi po dogovoru kot delno kompenzacijo Kemični tovarni Moste v Ljubljani dobavilo manjše vozilo, razliko v vrednosti pa naj bi plačalo z denarnim nakazilom na žiro račun Kemične tovarne Moste. A. V. je kot garancijo izročil akceptni nalog v breme svojega podjetja, ki pa ni imel pokritja. Na ta način je A. V. pridobil 2,420.000 tolarjev protipravne premoženjske koristi. Kaznivo dejanje neupra-vične uporabe, ki prav tako bremeni 31-letnega leškega podjetnika, v javnosti znanega tudi kot nepotešljivega igralniškega hazarderja, je datirano z lanskim 7. novembrom. Takrat naj bi A. V. za zavarovanje plačila svojega osebnega posojila v višini 26.000 mark, ki ga je dobil od Ljubljančana, le-temu dal osebni avto chrysler neon, ki je bilo kot osnovno sredstvo zavedeno v poslovnih knjigah podjetja Valant, d.o.o. Na avtu je zapisana tudi zastavna pravica v dobro Avtohiše Ljubljana, p.o., ki je podjetju Valant odobrilo posojilo za nakup tega avta. • H. J. NESREČE Šestnajstletni Čeh umrl zaradi podhladitve V nedeljo okrog štirih popoldne je oskrbnica Tržaške koče na Doliču obvestila bovške gorske reševalce, da je po izstopu iz Severne Triglavske stene pod Škrbino onemogel šestnajstletni češki državljan. Bovški reševalci so šli v akcijo, že pred njimi pa tudi mojstranški, vključila se je tudi helikopterska ekipa policijske letalske enote z Brnika in zdravnik dr. Jani Kokalj. Mladi Čeh je skupaj s 43-letnim očetom v soboto odšel iz doline Vrat na plezanje v Severno Triglavsko steno. Plezanje je bilo zaradi nevihte, neurja in sneženja izjemno težavno, zlasti ponoči. Naslednjega dne sta po izstopu odšla proti Tržaški koči na Doliču, vendar sta zašla. Pogrešili so ju tudi v Triglavskem domu na Kredarici, kamor naj bi se vrnila že prejšnji večer. Po sedmih urah iskanja je Čeha pod Triglavsko Škrbino našel Branko Klinar, ki je obvestil oskrbnico Tržaške koče in jima skušal pomagati po svojih močeh. Okrog šestih popoldne, preden je ponju prišel helikopter, pa je 16-letni Čeh zaradi podhladitve umrl. • H. J. Izkupiček akcije Hitrost ubija Kranj, 2. julija - Preventivna akcija slovenske policije Hitrost ubija je trajala od 25. maia do 25. junija. Z gorenjskimi rezultati je včeraj postregel inšpektor iz UJV Kranj Brane Habjan. V mesecu dni so policisti razdelili 2398 zloženk, rezerviranih za prehitre voznike, ki so jih ujeli na radarje. 104 vozniki so tako krepko "prevozili" dovoljeno hitrost (v naseljih za več kot 30, zunaj naselij za več kot 50 kilometrov na uro), da bodo morali na zagovore k sodnikom za prekrške. Mandatno so policisti kaznovali 2448 prehitrih, na počasnejšo vožnjo pa so opozorili 508 voznikov. Brane Habjan je za čas od 25. maja do 25. junija napravil tudi analizo prometnih nesreč z ranjenimi. Letošnje podatke je primerjal z lanskimi za enako obdobje. V obravnavanem lanskem mesecu je bilo na gorenjskih cestah 61 hujših nesreč, letos 58, od teh zaradi prehitre vožnje lani 20 in letos 14. Posledice: lani en mrtev, devet hudo in 15 lažje ranjenih, letos šest hudo in enajst lažje ranjenih. Letos torej bolje kot lani, bržčas so nekaj prispevali k ugodnejši sliki tudi štirje policijski radarji. • H. J. Čakam, čakam... Avtobusa pa od nikoder Od včeraj veljajo drugačna pravila. Kranj, 2. julija - Od včeraj pa do konca avgusta vsi štirje gorenjski avtobusni prevozniki uveljavljajo poletni vozni red. Prav vsi pa v glavnem računajo na to, da si njihovi potniki že na začetku leta pogledali celoletni režim avtobusnih prevozov. Kot so nam povedali v Alpetour Potovalni agenciji, njihovi avtobusi na Gorenjskem že nekaj let vozijo po ustaljenem počitniškem voznem redu. To pomeni, da so ukinili tiste avtobuse, ki sicer prevažajo šolarje, dijake in študente, delavske povezave ter vozni red ob koncu tedna pa ostaja nespremenjen. Integral Jesenice poleti nima bistveno spremenjenih voznih redov, pač pa z letošnjim poletjem uvaja zanimivo novost: od petka dalje bo iz Kranjske Gore šestkrat dnevno odpeljal avtobus prek Vršiča v Bovec. Integral Tržič že vse leto vnaprej usklajenem poletnem voznem režimu obvešča na krajevno običajni način, ponavadi tudi prek lokalne kabelske televizije. Predvsem pa seveda raču- najo, da njihovi potniki skrbno prebirajo njihove informacije o voznih redih. Slednje bo potrebno v teh dneh zares natančno pregledati. Tudi kamniški Kam - Bus ima že nekaj časa uveljavljen sezonski vozni red. Poleti so, kot pravijo, minimalno zmanjšali število avtobusnih linij, predvsem tistih, ki že do sedaj niso bile posebej zasedene in tiste, na katerih so bili večinski potniki dijaki. Tako bo julija in avgusta ukinjenih nekaj linij na relaciji Kamnik - Ljubljana in ena od krožnih prog na območju Domžal. Sobotni in nedeljski vozni redi ostajajo nespremenjeni, kot vsako leto pa bodo tudi tokrat vsako nedeljo ob šestih zjutraj vozili potnike iz Ljubljane direktno v Logarsko dolino. • M.A. Kaj imata skupnega Črnivec in Fresh Kills Kot se skoraj dvajsetmilijonskemu mestu spodobi, "jj? New York smetišče z imenom Fresh Kills, ki obsega w. 1200 hektarjev. Deponijo komunalnih odpadkov, kot p nas učeno pravimo smetišču, ima mesto New York na oto* Staten Island. Nanjo tovornjaki newyorske komufla1, dnevno zvozijo 14 tisoč ton (14 milijonov kilogram0 l različnih komunalnih odpadkov. S tega smetišča se íar*u. razpada organskih odpadkov dnevno sprosti 2 odstot vsega metana, ki uhaja v ozračje. In kaj imata skupnega Fresh Kills in Črnivec? ^ najnovejšem dogovoru občin Bled, Bohinj in R*aovl)»l ki velja od včeraj, bodo tovornjaki radovljiške Kotnuwj^ do 30. junija 1997 še lahko dovaiali komunalne oàpw* iz naselij teh treh občin na 20 tisoč kvadratnih fiey veliko zemljišče na Črnivcu. Kaj bo po tem, nihče ne i* ^ Fresh Killsu pa bo New York smel odlagati odpadke* do 1999. leta. Kaj bo po tem, tudi nihče še ne ve. Mord** bo New York pridružil 16 gorenjskim občinam, ki so & povezale v CERO za skupno regijsko deponijo? E r J T G ELEKTRO GORENJSKA Javno podjetje za distribucij0 električne energije, p.o. Bleiweisova c. 6 4000 Kranj OBVESTILO PORABNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE Obveščamo svoje cenjene odjemalce, da predvsemJJ^ območju Poslovne enote Kranj intenzivno posodablja*! ^ mrežo za distribucijo električne energije. Omenjena ^ žal ni mogoče opraviti brez najnujnejših izklopov in s t povezanimi nezaželenimi motnjami pri preskrbi z e'\ trično energijo. Vljudno se opravičujemo za nas1 * neprijetnosti, ki bodo prisotne nekaj prihodnjih >at< ^ prosimo za razumevanje. Trudili se bomo, da z.P°'lsti obveščanjem in učinkovitejšimi posegi neprijetno zmanjšamo v največji možni meri. Prav posebno se za nastale neprijetnosti opravičuje^; podjetnikom in jih hkrati prosimo, da si za9ot°*Jjs neposredno obveščanje s tem, da uredijo svoj sta j glede odjemne skupine. Vse formalnosti lahko oprali ^ naši Poslovni enoti, Mirka Vadnova 3, Kranj, vsi tis*' imajo odjemno mesto na območju Zgornjesavske dou pa v Poslovni enoti Žirovnica, Moste 2a, Žirovnica. S kolesom v pešakinjo Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah 0j hujših prometnih nesreč, v petih so bili udele kolesarji, vseh pet so tudi povzročili. j, Kranj - V četrtek ob 19.40 je sedemnajstletni B^ftjf kolesanh po Tavčarjevi ulici v Kranju od Maistrovimi proti Poštni ulici. V Tavčarjevi je dohitel zakonca, ki sta nlJjev po levi strani, in trčil v 41-letno Safeto B., ki začasno s13^ je 1 Kranju. Zbil jo je po tleh. Safeta je tako nesrečno P.a<£a' ^tfi flavo udarila ob asfalt, hudo ranjeno zdravijo v ljublj3 Lliničnem centru. -,-----. j 1 V pičlih treh urah so gorenjski policisti v četrtek tflfçé avtomobilih 296 voznikov ln sopotnikov, M ni {0n^. pripeti z varnostnimi pasovi Kot kale, ne P°ma^aLk v kazni niti podatki o posledicah prometnih n*5* govore močno v prid pripenjanju. _/ cesTi V. Kwe.Kwe ctSTNwe Pa ce N«S*A PiA caca1 AKCIJA GORENJSKE TELEVIZIJE IN GORENJSKEGA G Razveselite svoje bližnje KUPON KAMERA PRESENEČENJA uasa Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov: Predlagatelj: Ime in priimek:................................................... JMaslov:.......................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:.............................................................;........................................ Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nlkole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. a* RADIO <3Anj 91.3 F rt (STEREO VEČER OD 1 VELIKO DOBRE GLASBE