LETO VIII. — ST. 37 KRANJ. 10. SEPTEMBRA 1955 Nov orisi Začeti bo vsekakor treba Sedanji položaj in perspektivni plan razvoja trgovine na Gorenjskem - Kaj imamo in kaj bo treba narediti? Običajno razpravljamo o trgovini takrat, ko ugotavlja- da pa si moramo biti slej ko mo visoke cene posameznim proizvodom, takrat, ko popol- prej na jasnem, da je pcložaj noma upravičeno, grajamo trgovinsko mrežo zaradi špeku- resnično pereč, Saj trgovina Je lativnih tendenc in neupravičenih teženj za zaslužkom, tako ali tako diet- milijonov dinarjev, iz investi- se mu tudi oni odzovejo, ja kot Predilnica Sko^a Loka, cijskih skladov ter skadov za Tekmovanje komunskih komi-vsa gradbena podjetja in še samostojno razpolaganje 349 tejev LMS in osnovnih orga-nekatera niso dovolila da bi milijonov dinarjev; zatorej bi nizacij LMS traja od 15. av-se tudi njihovi mladinci ude- trgovska podjetja iz okrajnih, gusta do 15. februarja pri-delavci, vajenci in srednješol- ležili seminarja. Tudi v bodo- republiških in zveznih skla-ci. Mladinski tabor v Bohinju če bo OK LMS organiziral dov potrebovala še sredstev v so v tem času večkrat obiska- slične seminarje, organizirali višini 147 milijonov. Če ves ta li politični voditelji in neka- pa jih bodo tudi komunski ko- denar razdelimo na prihodnjih tere inozemske delegacije, ki miteji LMS in želimo s tem Pet let bomo videli, da prav-so se o delu in ureditvi tabo- doprinesti k splošni ipolitič- zaprav vsako leto niso potreb- ral vrsto seminarjev za mla ■*ik| ljudje ob Titovem obi- dinska vodstva v podjetjih, *ku v Grčiji. vajenskih šolah in srednjih šolah ter za izpopolnjevanje Gorenjci so ponosni, da bo- kadra v komunah. Seminarji ra pohvalno izrazili. Jasno se ni aktivizaciji mladine visoki gostje obiskali tudi so bili v medicinskem taboru je pokazalo, da bo treba v bo- Marjan Rožič Gorenjsko. ob Bohinjskem jezeru, udele- žilo pa se jih je preko 130 Obisk Njegovega Veličan- mladinskih aktivistov. Pro-8tVa grškega kralja in kraljice 6rami seminarjev so bili zelo m - . . . . i. pestri tako 111 samo nek osebni akt, mar dote mnogo več delati na tolmačenju posameznih problemov v današnjem razvoju, kajti če jih mlad človek ne pozna jim dostikrat spričo osebnih težav ti problemi zameglijo pogled naprej. Poli- Zlonamerne govorice hodnjega leta. Tekmovali bodo v organizaciji ideološkega dela, v pomoči osnovnim organizacijam in pridobivanju novega članstva, v aktivizaciji mladine pri sodelovanju splošno družbenih vprašanj, vključevanju mladine v razna društva, skrbi za vzgojo mladinskih kadrov, razširjanju mladinskega *°di in grškim narodom ter &°»neni nadaljnji korak h krepitvi tega sodelovanja v ko-rtet miru na Balkanu in v Svetu sploh. V zvezi z govoricami, ki se širijo ponekod, da so Komunalne banke prenehale z iz- da so udeleženci poleg predavanj in debat i-ve« je manifestacija zbliža- meli dovolj časa tudi za športna med jugoslovanskimi na- no življenje, kopanje in vese- ticno del° v LM tako v lje ob tabornih ognjih. Na ostalih organizacijah bi rao- seminarjih so predavali naši ral° Di*i mnogo bolj konkret- dajanjem potrošniških posojil vodilni funkcionarji in to no- Manj praznega govorice- interesentom, zaradi »predvi- France Perovšek, član CK nJa m več konkretnih, razum- dene zamenjave denarja", smo ZKS, Smilja Gostiša, Pepca Ijivili tolmačenj je treba. Po- se o tej zadevi informirali pri Jež Rudi Bregar, Dušan Bav- R€bno resno je pri delavski Komunalni banki v Kranju in dek in drugi. Program je ob- mladini vprašanje vzgoje za dobili sledeči uradni odgovor: Sodelovanje med Grčijo in segal dva dela: v prvem delu njihovo aktivnejše sodelovanje „Komunalna banka v Kra ^uRoslavijo ni moglo zavreti ^eistvo, da sta to državi z Ulično družbeno ureditvijo* ^Uub povojnim težavam sta °De državi, ko je bilo treba z ^eJanji prispevati svoj delež krepitvi miru v svetu, šli peko raznih neurejenih vpra-a°j in začeli koristno med-8ebojn0 sodelovanje. Skupno sodelovanje se je v delavskem upravljanju. Tu nju daje nepretrgoma potroš- bodo odigrali velik^ vlogo niška posojila vsem tistim in- klubi mladih proizvajalcev, ter osen tom, ki izpolnjujejo ki se ustanavljajo v vseh več- vse predpisane pogoje glede jih podietjih. O vseh teh na novo Uredbo o potrošni- mednarodneim socalističnem vprašanjih in še drugih stva- ških kreditih — Uradni list gibanju. Na vseh seminarjih r.eh so mladi delavci rawvra*- FLRJ št. 36/55". je bilo govora o delavskem Hali na svojem seminarju. Iz izjave Komunalne banke samoupravljanju, družbenem Skrbeti bo le treba, da se za se torej vidi, da so vse govo- upravljanju v šolstvu itd. ter reševanje problemov zainte- rice o neki zamenjavi denarja v zvezi s tem pojasnjena vlo- resira vse družbene r\ i*a- zlonamerne in imajo za cilj o- ga LM v teh organih. Drugi c*Je> ,sa.i to rec ni PtVar sa- nemogočiti naše napore za del seminarja je obsegal kon- mo ljudske mladine. stabilizacijo gospodarstva, kretna mladinska vprašanja. Vsi seminarji, ki so trajali UREDNIŠTVO so se udeleženci seznanili s splošno družbeno in gospodarsko problematiko, s komunami, družbenim upravljanjem in vlogo Jugoslavije v na tako ogromna sredstva, da bi jih ne zmogli. KAKO ZAČETI? Ko ves ta material oziroma dejstva ugotavljamo, nam ne tiska itd. Za konec tekmova-preostane nič drugega kot da nja pa bo CK LMS, z ozirom se vprašamo: kako začeti z u- na vse objektivne težave pore jevanjem in leševanjem te delil nekaj praktičnih nagrad obširne problematike? Seve- Ln pohvaL L. J. 9 tej številki: Zunanje politični komentar (stran 2) Kranj okoli dveh popoldne (stran 3) Z Reke v Pirej po morju (stran 4) ji O zadnjih športnih dogodkih berite na 6. strani V.. TEDEN DNI PO ŠTITU Obisk grške kraljeve dvojice v naši državi ni pomemben samo za jugoslovanske narode, marveč za ves svet. To je nov doprinos k miru, nov vzgled mirnega sodelovanja, ki je lahko plodno in vsestransko tudi med dvema državama z različno družbeno ureditvijo. Zato sodi ta •bisk nedvomno med najvažnejše zunanjepolitične dogodke preteklega tedna. Trajal bo 8 dni. V teh dneh bosta visoka (gosta obiskala tudi Gorenjsko. V ostalem so se v preteklem tednu z večjim ali manjšim uspehom nadaljevala pogajanja, katerih začetek je že starejšega datuma. Med »mlajšimi" naj omenimo pogajanja o Cipru, ki teče j q že drugi teden v Londonu. Grčija, Turčija in Velika Britanija — trije partnerji v teh pogajanjih — kaže, da bodo težko našle skupni jezik. Grčija terja slej ko prej, naj bi Cipru v določenem roku zagotovili pravico do samoodločbe. Britanci ne bi radi zgubili te strateške točke v Sredozemlju, zato so pripravljeni na razgovore o določeni avtonomiji otoka, o izročitvi otoka Grčiji pa nočejo slišati ničesar. Turki pa oznanjajo, da je ciprsko vprašanje britansko notranje vprašanje, da pa v primeru, če se Britanci umaknejo z o-toka, otok pripada njim ne pa Grkom. Spričo situacije nihče ne pričakuje sporazuma. Grki upajo, da bo zadoščeno njihovim upravičenim zahtevam — saj je na Cipru 80°/a Grkov — ko pride to vprašanje pred OZN. Druga starejša pogajanja teko v Ženevi med ameriško delegacijo in delegacijo LR Kitajske. Pogajajo se domala že dva meseca brez večjega uspeha. Zato je toliko bolj ohrabrujoča vest, da je vlada v Pekingu dovolila 12 ameriškim civilistom — od 41 kolikor jih je na Kitajskem — da lahko zapuste Kitajsko. Morda je to znak. da bodo pogajanja, katerih namen je predvsem rešiti status a-meriških državljanov na Kitajskem .in kitajskih v ZDA, sedaj uspešneje napredovala. Opazovalci menijo, da so se ZDA za pro-tiuslugo zavezale, da morebitni sprejem LR Kitajske v OZN ne bodo ovirale. Tudi to ni slabo znamenje. Najstarejša pogajanja, ki imajo svoje „vroče" in „hladne" faze. so pogajanja o usodi francoskega protektorata Maroka, ki terja samostojnost. Po zadnjih sestankih v Aix-les-Bainsu je glede ureditve maroškega vprašanja zavladal določen optimizem. Predsednik francoske vlade Edgar Faure je dejal, da bodo vsi sklepi tega sestanka realizirani do ponedeljka, 12. septembra. Sedaj, nekaj dni pred rokom pa so se stvari zapletle. Prvi sklep sestanka v Aix-les-Bainsu — odstop dosedanjega generalnega rezidenta v Maroku Grandvala — se je izvršil. Drugi sklep — odstop sultana Ben Arafe — zgleda, da se ne bo. Pravijo, da je Ben Arafa v razgovoru z novim generalnim rezidentom La Tou-rom odločno poudaril, da hoče ostati še nadalje na prestolu. Ce bo pa ostal Arafa še naprej na prestolu, ne bo prišlo do sestave reprezentativne vlade, ki si jo Francozi tako žele. Ta vlada, ki bi bila sestavljena iz predstavnikov vseh maroških strank in gibanj, naj bi pomenila nekakšno simbolizacijo francosko-maroškega sodelovanja in naj bi bila nekakšen znak pomiritve. Maroški nacionalisti pa odločno odklanjajo dosedanjega sultana Arafo in priznavajo za edinega zakonitega sultana Ben Jusufa, ki so ga Francozi deportirali na Madagaskar. Kaže, da ta poganja še dolgo ne bodo rešena in zopet obstoja nevarnost, da bodo prišla v „ vroč o" fazo. V podjetju JUT ni vse prav Tujca si lastita monopol nad delavskim upravljanjem Kovinsko elektro-mehanično podjetje v Lescah Je se mlado, vendar Je zaradi svojih proizvodov znano še po vsej naši domovini Prav zato bi bilo škoda, da to podjetje ne bi imelo pravega in koristnega družbenega razvoja tudi v prihodnosti. Kaj pravzaprav je v podjetju kar nI prav ln kar tudi ne bi smelo biti? V podjetju sta zaposlena že približno leto dni dva avstrijska strokovnjaka, Hans Pich-ler in Karel Wohhrmth. Ta dva sta izdelala nove načrte za napravo za avtomatsko kr-marjenje plina, po katerih so v podjetju „KEM" že proizvedli več teh aparatov, ki so v veliko korist že mnogim našim podjetjem. Razen tega sta ta dva strokovnjaka pomagala podjetju še pri mnogih drugih izdelkih podjetja in zaradi velike pomembnosti svojih proizvodov si je „KEM" danes že močno utrdil svoj položaj. Ta dva strokovnjaka pa imata za svoje delo tudi lep zaslužek (60 do 100 tisoč dinarjev mesečno). Zato pa sta tudi V privatnem življenju nekaj posebnega: razkošno živi- ta in sta zelo »gostoljubna" do delavcev iz podjetja, katerim zelo rada plačata za liter Vina ali dva. Ta »podkupnina", če jo sploh smerno tako imenovati, pa je podjetje ..KEM" privedla v zelo čudno razmerje v notranji ureditvi. Vsako naše podjetje ima direktorja, svoj upravni odbor, delavski svet itd., medtem ko vsega tega v podjetju „KEM" praktično ni! Zakaj? Začetek in konec sta avstrijska strokovnjaka in v podjetju se dela samo tisto, kar predlagata ali rečeta o-nadva. Zanimivo pri tem pa je tudi dejstvo, da niti direktor podjetja tov. Žagar sam pri tem nima tistega lastnega mnenja, ki bi ga moral imeti. To se pravi, da si tujca lastita monopol nad delavskim Deli Mi žnskil Met i Krnjo Med dekleti naj bo več zanimanja za gospodinjska dela - Gospodinjski biro razbremenjuje zaposleno ženo Kranj, 8. septembra. Včeraj se je sestal odbor Zveze ženskih društev Kranja. Na svojem sestanku so žene razpravljale o gospodinjskih tečajih. Tednu matere in otroka ter drugih aktualnih vprašanjih. Zveza ženskih društev v Kranju stoji danes pravzaprav na začetku svojega dela, zato so težave, s katerimi se borijo kranjske žene, toliko večje. Tromesečni gospodinjski tečaji prav lepo napredujejo, tako da imajo sedaj razen rednega tečaja še tečaj za vkuhavanje, vendar jim delo ovira prostor. Dosedanji prostori so sicer lepi in jim u-strezajo, vendar so pri delu stalno moteni, ker je v teh prostorih tudi otroška kuhinja. Nujno bi bilo zato najti nov odgovarjajoči prostor. Najbolje bi bilo. če bi jim Društvo prijateljev mladine odstopilo prostore gostilne Ru-čigaj. Da pa bi bilo njihovo delo še uspešnejše bi bila nujna tudi povezava s ženami iz tovarn. KAKO NAJ SE ZAPOSLIJO DEKLETA OD 14.—16. LETA Zlasti problematično je vprašanje zaposlitve nezaposlene mladine od 14. do 16. leta. Samo tistih, ki so prijavljeni na posredovalnici za delo je okoli 115. Vendar je anketa, ki je bila razpisana zato, da bi se videlo, koliko je interesentk, da bi se naučile gospodinjskih del. pokazala, da je teh deklet najmanj. Neutemeljeno je izogibanje nezaposlenih deklet prav temu poklicu, ki jim najbolj odgovarja. Zato je vprašanje, če ne bi bilo koristno uvesti za vsa ta dekleta nek obvezni gospodinjski tečaj. V POMOČ ZAPOSLENI 2ENI Jeseni preteklega leta je bil v Kranju ustanovljen Gospodinjski biro. Naloge tega biroja vsekakor niso majhne; ustanovljen je bil zato, da bi čimbolj razbremenil zaposleno ženo, ji pomagal in svetoval. Zato je danes glaven njegov namen posredovanje uslug — pranje, krpanje, pospravljanje — po najnižjih cenah. Vendar se danes žene še vse premalo poslužujejo teh uslug. Da bi bile cene uslugam čim dostopnejše so pričeli na biroju še s pletenjem, izdelovanjem gumbov in pobiranjem zank, da bi na ta način znižali stroške ostalim uslugam. Prav gotovo bo vsaka zaposlena žena spoznala koliko truda in nepotrebne jeze ji prihranijo take usluge. L. J. upravljanjem, ali da se je delovni kolektiv pustil Že preveč vplivati od tujih strokovnjakov. Ce bo šlo tako naprej, podjetje „KEM" prav gotovo nima rožnatih perspektiv. To vprašanje 'je tudi pobuda za to dobronamerno pisanje, ki naj bi ga delovni kolektiv podjetja „KEM" vzel na znanje. Prav gotovo bi lahko tudi podjetje „KEM" delalo po istih smernicah, po tisti, edino pravilni poti, po kateri hodijo vsa naša ostala podjetja. Podjetje ne bi smelo gledati na trenuten uspeh, temveč bi mo-ralos tremeti za tem. da si že v samem začetku svojega obstoja zagotovi domače strokovnjake, saj je njihovo delo ralo stremeti za tem. da si strokovnjakov. Le tako bo lahko podjetje koristilo naši dražbi in sebi. Sicer je že bil v podjetju zaposlen naš inženir Fon, ki je imel željo specializirati se za delo v podjetju „KEM", dobil pa je po mesecu dni zaposlitve — odpoved! Zakaj? Mar naj tako gledamo na naše strokovnjake in na usposabljanje le-teh, skratka naj tako gledamo na našo prihodnost? Tako postopanje pomeni zapostavljati domače strokovnjake pred tujimi. To je nov način klečeplazenja pred tujino, ki je za naše gospodarstvo mnogo usodnejši, kot primeri, ki se često dogajajo s tujci na počitnicah pri nas. Kako daleč je že privedlo tako stanje v podjetju in kako si že tujca lastita oblast v njem, naj ilustrira še naslednji dogodek, ki se je odigral v podjetju „KEM" sredi preteklega meseca. Imeli so • interno zabavo. Glavno besedo pri organizaciji zabave sta imela oba tuja strokovnjaka. Da sta bila prav onadva odgovorna za jedačo in pijačo, bo skoraj za vsakogar neverjetno! Toda ne samo to! Pripetilo se je celo, ko je neki delavec hotel dobiti pri „točaju" Pichlerju še pijače Opri tem ni važno, od kod je bil ta delavec in v kakšnem stanju je bili), je imela ta prošnja presenetljiv epilog. Ker se na zapoved „hi-naus!" ni umaknil, ga je tujec z močnimi udarci podrl na tla. Menda je moral naš delavec pri tem preslišati še nekatere psovke. Enako se je pripetilo tudi drugemu našemu delavcu. Po vsem tem nam mora biti razumljivo, da je prišlo kasneje do precejšnjega pretepa. Prišlo je do maščevanja, kateremu pa bi se dalo že v naprej izogniti! Kaj lahko sklepamo po tem dogodku? To, da je predrznost avstrijskih strokovnjakov v podjetju „KEM" presegla že vse meje. Istačasno pa naj bi bil ta dogodek resen opomin delovnemu kolektivu, ki naj uvidi, da na taksen način podjetje ne bo moglo več naprej. Zato naj poskrbi, da bo ureditev in obratovanje v podjetju čimprej takšno kot je v drugih naših podjetjih, saj je upravljanje podjeta v rokah delovnega kolektiva. Prav gotovo morajo biti take razmere samo okvara delavskemu u-pravljanju in zato je nujno narediti temu takoj konec, ker v nasprotnem primeru lahko postane podjetje „KEM" anahronizem v našem družbenem razvoju. F. B. O las naših bralcev Ali Je to prav? Posamezna gostinska podjetja v okolici Kranja (in tudi nekatera v Kranju!) ,eo za zabavo svoiim gostom nnbavila razne Igralne rekvizite kot biljard, marjanco, igralne karte itd. Ti igralni pripomočki pa v nekaterih lokalih v Stra-žišču in Bitnjem, kot n. pr. v gostilni Gaštej, gostilni v Strahinju, gostilni Fabjan, še daleč ne služijo svojemu namenu. Posledic hazarda ni treba posebej opisovati, ker je naš list o tem že podrobneje pisal. Žalostno je le dejstvo, da nekateri delavci, ko prejmejo svoj mesečni zaslužek, puste skoraj polovico plače v gostilnah. Kaj pa družine teh ljudi? Gostinska podjetja — največkrat pa zasebniki, ne pomislijo na to. To je deloma razumljivo, ker imajo pač od tega dober zaslužek. Hazard je prepovedan! Zakaj se gostinska podjetja teh predpisov ne drže in zakaj ne prepovedo igranje za denar in seveda tudi točenje alkoholnih pijač že pijanim osebam Tudi lokali so dostikrat prav na željo vinjenih igralcev odprti dlje časa kot je dovoljeno. Dogaja se tudi, da se lokali sicer zapro, da pa se za zaprtimi vrati nadaljuje z igranjem pozno v noč. Ali so pri nas vse besede o borbi proti tem pojavom odveč? Na vsak način bi bilo nujno, da bi pristojni organi (množične organizacije, sindikat, društvo prijateljev mladine itd.) posvetile temu družbenemu problemu še mnogo, mnogo več skrbi in krivce kaznovale! To bo samo v korist vse naše skupnosti. Ps Uspehi dela Društva prijateljev mladine v Domžalah Letošnje leto je doslej e-no najbolj uspešnih za DPM v Domžalah, kajti poleg zdravstvene, vzgojne in po* klicne posvetovalnice, bo društvo osnovalo tudi lutkovno gledališča, katero bo vodil u-čitelj tov. France Prešeren. Sodelavcev ne manjka in člani se zavedajo nalog, ki jih imajo v tej organizaciji, P* so zato zelo delavni in požrtvovalni, za kar jim gre vse priznanje. Te dni, ko bodo prišli naši malčki prvič v šolo, in teb je v Domžalah nad 100, jih bodo člani DPM pogosti na vrtu mestne restavracije. S sredstvi, s katerimi društvo razpolaga, bo podprlo predvsem zdravstveno in socialno zibko mladino na ta način, da bo mogla iti na letovanje bodisi v višinske kraje bodisi na morje. —mil ARo ti ne valja, možeš da ideš! DIREKTORJU „SLOBODA" Z BLEDA V SPOMINSKO KNJIGO 7 vojnem počitniškem domu „Sloboda" na Bledu v večini primerov preživljajo svoj letni dopust oficirji JLA, njih družine in pa vojaški vojni invalidi Tu so predvsem zato, da se okrepe in naberejo novih moči. Toda ali so v tem domu pogoji, ki so potrebni za zdravljenje in počitek invalidom? Odnos direktorja do invalidov, in kakor pravijo na Bledu, tudi do uslužbencev da slutiti, da niso. Invalidi se pritožujejo, češ da jim direktor odreja najslabša mesta, da jih sprejema s prezirom, brez tiste vljudnosti, ki jo izkazuje zdravim in seveda po položaju »boljšim" ljudem. Radi bi se pritožili in so že imeli neke razgovore. Toda brez uspeha-Baje pripravljajo sestanek, na katerem bodo povedali vse svoje težave. Trdijo tudi, da bi po predpisih morali prejemati invalidi, ki so na bolezenskem dopustu, dnevno pet obrokov, prejemajo pa le tri. Toda če kaj prosijo ali se pritožujejo, je odgovor vedno e-nak: „Ako ne možeš, odlazi!" Baje je podjetje sklenilo Z ZVVI pogodbo, po kateri bo ta ali prihodnji mesec letovalo v tem hotelu okoli 80 invalidov. Prav ob tem bi bilo prav, da bi na Bledu tudi politične organizacije in ljudski odbor malo bolj pregledal, kakšni so odnosi v tem počitniškem domu. Morda tudi direktorju nekaj besed konstruktivne kritike ne bi bilo odveč. Zgodaj zjutraj, 8 septembra je zapadno nemški kancler Adenauer odpotoval na 5-dnevni uradni o-bisk v Sovjetsko zvezo. O-gromna delegacija, ki ga spremlja, velik ceremonial pri odhodu in izredno živahna dejavnost v bonnskih političnih krogih pred odhodom, dajo slutiti, da so se Nemci na sestanek temeljito pripravili. Nešteti strokovnjaki, politiki, gospodarstveniki in pravniki so več tednov neutrudno pretehtavali vse neštete variante vseh tistih zapletenih vprašanj, ki bodo verjetno — ali bi vsaj mogla biti — na teh razgovorih načeta. Tako skrbno proučitev je terjal sam položaj, v katerem se je znašel kancler po moskovskem povabilu, oziroma še bolje, po ženevski konferenci. Če bi namreč pred ženevsko konferenco nekdo govoril ali pisal, da bo kancler odpotoval na razgovore s Sovjeti, bi ga verjetno ne smatrali za povsem normalnega. Sovjetska teza o nemški e-notnosti in demokrščanski koncept o njej, sta bili tako različni, da sploh razgovarja-ti ni bilo vredno začeti. Toda prišla je 2eneva in prijazno sovjetsko vabilo na obisk. Kljub temu, da se do takrat (m do danes) niti nemško niti sovjetsko stališče o združitvi Nemčije — vsaj u-radno— ni dosti spremenilo, vabila ni kazalo odkloniti. Zato se je Adenauer po skrbnih pripravah podal na Ututje in dogodki Pred moskovskimi razgovori pot. čeprav so ga spremljala tudi takale opozorila: „Kanc-ler, ki bi se vrnil iz Moskve s sporazumom o političnih, gospodarskih in kulturnih zvezah, bi bil precej na slabšem, kakor kancler, ki bi v Moskvo sploh ne šel..." Zahodno nemški kancler Konrad Adenauer Zakaj naenkrat te nerazumljive grožnje? Bonn je pri razgovorih v Moskvi največ na tem, da razgovarja o nemški združitvi. Čeprav se ta težnja skriva za splošno frazo o „političnih razgovorih", je to javna tajna. To potrjuje tudi dejstvo, da delegacija poskuša na Vffe načine napraviti vtis splošno nemškega zastopnika, ki zastopa torej interese vseh Nemcev. Iz objavljenih rezultatov raznih anket, razoisanih ob kanclerjevem obisku v Moskvi, je razvidno, da je večina anketiranih Nemcev za razgovore o združitvi Nemčije. Zanimivo je, da je v delegaciji tudi član social demokratske stranke Karel Schmid, čeprav so^"1 demokratska stranka 'viklani* ^^kovske razgovore. Sovjetska zveza pa — kakor je izgledalo v pripravah na to konferenco — močno teži, da bi se ob Kanclerjevem obisku v Moskvi uredili predvsem diplomatski odnosi med Zapadno Nemčijo in ZSSR. Zgleda, da je to vprašanje tudi že rešeno in da je v tem smislu že dan načelni pristanek. Toda tu se takoj postavlja pred kanclerja veliko vprašanje, kako opravičiti dejstvo, da bi bila poleg ambasado Demokratične republike Nemčije, ki je v Moskvi že odprta, nenadoma otvorjena še zapodno- nemška ambasada. Mar ne bi te dve ambasadi, druga poleg druge, simbolizirali razdelitev Nemčije? Mar ne bi bilo to prej neuspeh kot uspeh kancler jeve poltike? Mar ne bi s tem dobili social - demokrati v roke nove argumente, s katerimi bi se lahko učinkovito uveljavili med ljudstvom, kajti oni že sedaj trdijo, da demokrščanska politika konc-lerja Adenauerja nujno vodi k dokončni razdelitvi Nemčije? Se pred nedavnim je Zapadna Nemčija zagrozila E-giptu in Burmi, da bo prekinila z njima diplomatske odnose, če bosta le-ti vzpostavili iste z Vzhodno Nemčijo. Danes pa je sam Adenauer pri tem, da stori isto, celo več - da prizna obstoj one druge Nemčije, o kateri doslej ni hotel ničesar slišati. Delikatna tema. Malo upanja na uspeh. Razveseljivo pa je vendarle, da se je o stvareh vsaj govoriti začelo. Razen teh razgovorov, bodo v Moskvi seveda govorili še o drugih stvareh. Kancler je že večkrat poudaril, da bo načel problem nemških ujetnikov, ki so še trenutno v Sovjetski zvezi. To je še vedno aktualen problem za Nemce in Adenauer verjetno računa na določene simpatije, ki si jih bo pridobil — on in njegova stranka — s tem, da bo sprožil to vprašanje. Toda, iz vzhodnonemških diplomatskih krogov se je že zvedelo, da bo vprašanje repatriaeiie, preostalih vojnih ujetnikov ugodno rešeno in to po zaslugi — Demokratične republike Nemčije. Vprašanje je torej: kdo je zaslužnik? Razgovarjali bodo tudi o gospodarskih vprašanjih. Pri tem je zanimivo pisanje nekaterih nemških listov, ki prav v gospodarskih razgovorih vidijo določene dvomljive možnosti za rešitev ostalih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu. ..Allgemeine Zeitung" piše n. pr.: „V Moskvi bi se lahko razgovarjali « nekem večjem kreditu v najboljšem primeru šele takrat ko bi se v zameno za to lahko dobilo določene koncesije, n. pr. združenje Nemčije. Ko bi bila Sovjetska zveza pripravljena na tako zamenjavo uslug, bi Zvezna republika sigurno ne oklevlaa poseči v žep ..." Torej o podkupovanje! Tako mnenje se je slišalo na mnogo odgovornejših mestih, kot je redakcija tega lista. Zanimiva ugotovitev, ki dobro karakterizira vse bolj množično In vse bolj vidno megalomanijo mnogih gospodarskih krogov Zapadni Nemčiji. Moskovski razgovori bodo torej pestri po vsebini. Zaradi različnih pogledov obeh delegacij pa verjetno skopi ▼ zaključkih. no t? to« is Jesenice : Svoboda Člani Šenčur 8:0. Medvode : „Svobo- pionlrii _ Madagt . Pre. da" Šenčur 1:2, Mladost B : šeren Radovljica 1:0, Bohinj : Prešeren Radovljica 2:2, Lo- Tržič 0:2. SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GNP za nedeljo 18. IX. 1955 V Bohinjski Bistrici ob 10. uri: Bohinj : Prešeren, služb. Franc Kramar; ob 11.30 uri Bohinj : Prešeren, pionirji, služb. Frane Kramar. V Tržiču ob 8.45 uri: Tržič : Ločan, mladinci, služb. Šter. Ob 15.15 uri Tržič : Mladost, pionirji služb. Dobrin. Ob 16. uri Tržič : Triglav B, služb. Dobrin. Na Jesenicah ob 15. uri Je-H sniofl : Mladost, mladinci služb. Brejc. V Kranju igrišče Mladosti ob 11 rri Mladost B : Jese-semoo : Mladost, mladinci, glava ob 9.30 uri Triglav : Svoboda, mladinci, služb, določi Triglav. V Škofji Loki ob 15.30 uri Ločan : Svoboda, sližb. Urh Kalan. V Medvodah ob 15.30 uri Medvode : Bled, služb. Boli in jc. V Naklem pri Kranju ob 14.30 uri Naklo : Bled, pionirji, služb. Dušan Feldin. V nedeljo, 25. IX. 1955 je prost termin. OBVESTILO Gorenjska nogometna pod-zveza v Kranju obvešča vse one, ki si želijo ogledati prijateljsko nogometno tekmo Nemčija B : Jugoslavija B 25. septembra v Ljubljani, da si lahko nabavijo vstopnice pri nogometnih klubih v Bohinju, Lescah, Tržiču, Šenčurju, na Jesenicah, Bledu, pri TVD „Partizan" Naklo in TVD Partizan Škofja Loka ter pri ŠD Medvode. Kranjčani pa si lahko nabavite vstopnice v pisarni Gorenjske nogometne podzveze v Kranju, Jenkova ul. 6, 13. in 14. septembra med 17. in 19. uro ter v soboto,. 17. septembra med 17. in 18. uro. Prijatelji nogometa pohitite z nabavo vstopnic, ker je število iatlh omejeno! Tri zmage v Novoustanovljen, j t ■:. ] o\v. dn.) uruštvo „Partizan" iz Predoselj je doseglo v zadnjem času nekaj pomembnih, čeprav skromnih zmag na začetku svojega dela. Zlasti uspešni so bili od.bo'karji, ki co v treh prijateljskih srečanjih izšli kot zmagovalci. Za občinski praznik so premagali moštvo „Svobode" iz Šenčurja, katero so premagali tudi kasneje v povratnem srečanju. Preteklo soboto pa so imeli v go~teh ndbojkar.-ko moštvo iz Olšev-ka, katero so v zelo izenačeni igri premagali s tesnim re-zultatm 3:2. ČETUDI JE POLETJE, SO ŠAHISTI ZELO AKTIVNI V okviru moštvenega tekmovanja za prvenstvo kamniškega šahovskega okrožja je „Solidarnost" (Kamnik) premagala Svobodo iz Duplice s 6:2, Domžale pa s 41/»:3'/e. Na brzoturnirju v Komendi, ki se ga je udeležilo 10 moštev, so zmagale Domžale pred Kamnikom in Komendo! Ze pred nekaj leti je bito v Kranju rokometno moštvo, ki je na igrišče privabljalo precejšnje število gledalcev. To je bilo razumljivo, saj so bili Kranjčani 2 leti republiški prvaki. Na žalost pa se je ta rokometna sekcija pozneje razšla. V zadnjem času pa je bilo spet /edno več mladincev, navdušenih rokometašev, ki so imeli vedno večjo željo po u-btanovitvi rokometne sekcije. Pred enim mesecem pa je prišlo do uresničitve te želje in v ŠD „Mladost" iz Stražišča je bila ustanovljena rokometna sekcija. Toda dosedaj ima ta sekcija še zelo majhno število igralcev in ne more sestaviti niti pionirskega ali mladinskega moštva niti žeri- Uspela iportaa razstava t Prešernovem muzeja Te dni je bila na tih in skromen način odprla i* Prešernovem muzeju razstava je-driličarjev Aero kluba iz Kranja. V sicer tesnih prostorih so lahko številni obiskovalci, predvsem mladina, ki se zanima za to športno nanovo, videli razstavljene številne modele najrazličnejših letal. Poleg modelov in posameznih delov je bilo moč videti iz številnih grafikonov, plaket, diplom in pohval delo tega marljivega športnega kolektiva. Posebno pozornost so vzbu-iali majhni ..Dizel" motorčki za majhna letala, še prav posebno pozornost pa je vzbujal „motorni helikopter". ske ekpe. Člani pa, katerih je večina že nekdaj igrala rokomet, in vodstvo ŠD „Mladosti" pa želi pritegniti za to lepo, hitro in dinamično igro v rokometno sekcijo Čim večje število mladih športnikov. Zato bo prvo rokometno moštvo „Mladosti" imelo prihodnji petek propagandno prijateljsko tekmo (brez vstopnine!) z enim najboljših rokometnih moštev v Sloveniji, „Svobodo" iz Ljubljane. Tako bodo prijatelji rokometa lahko spet prišli na svoj račun, mladina pa, ki se zanima za rokomet, bo imela možnost udej6tvovati se v tej lepi športni igrL V DRUGEM DELU PRVENSTVA GRE BOLJE Kamniški odbojkarji so v jesenskem delu • tekmovanja za prvenstvo druge zvezne lige zabeležili že dve zmagi. Proti „Iliriji" iz Ljubljane so dobili s 3:1, proti „Tekstilcu" iz Varaždina pa s 3:2. Okrajni ljudski odbor Kranj razpisuje v ,svojih prostorih • I. javno licitacijo za oddajo gradbenih del prizidka k obstoječi stavbi, dne 10. oktobra 1955 ob 9. uri v sejni dvorani. Predračunska vrednost znaša 60,882.742 din. Rok dograditve je 31. julij 1996. Elaboranti so na razpolago proti puuneni zahtevi pri OLO Kranj, gradbena inšpekcija, kjer so na razpolago tudi ostale informacije. Pravico do licitacije imajo registrirana gradbena podjetja. Varščina, nagrade in garancijski rok se določijo a pogodbo. Ponudniki morajo položiti varščino v višini 0,1°/« predračunske vsote. OLO Kranj 74 obim^rm • oolatl Mali oglasi Prodam travnik (parcelo 55 arov) v Srakovniah. Naslov v upravi lista. Službo doba takoj 5 polkva-lificiranih kovinskih delavcev in 1 modelni mizar z daljšo prakso. ,.Elan" — Begunje pri Lescah. Opozorilo! Opozarjam vsakogar, ki bo širil o meni neresnične vesti, da bom proti njemu sodno postopal. — Kro-šelj Anton, klepar, Šenčur. S takojšnjim nastopom sprejmem Z vajenca in pomočnika. — Bavdek Anton, pleskarstvo, ŠkoLja Loka. Stranka, ki je pozabila e-lektrični kuhalnih, naj ga čimprej dvigne. .,Ji;gopiasti-ka" — Kranj. Poziv! Zaradi lik\idacije čevljarske delavnice „Flani-kn" v Tavčarjevi ulici št. 2 v Kranju. • poziva lastnike po-popravila v Tavčarjevi ul. 4 dvignejo najkasneje đo t. oktobra 1955. Po omenjenem roku ne odgovarja za blago rte nov:.« prevzemamo v.^a r opravila v Tavčarjev.. jI 4 Čiščenje in razkuževanje žilu. Kmet^s.ia zadruga Naklo obvešča vs..- kmetovalce, da je kot vsaK * leto pričtbi s či-V.et jem in iazkuževanjpm žita in to vsak dan od 7. do 14. -t11 v Zadružnem domu v ?.«.-kit m. »Komunal«* ' — Kranj obvešča vse preoivalce, da je letno kopališče odprto še do 15. sertembra 1955 In sicer od 10. do 18. ure. Tople prhe bodo na razpolago vsako soboto od 14. do 18. ure in to do preklica. Prodam belo rabljeno pločevino. — Kranj, Tavčarjeva Nemške ovčarje, dva meseca stare, lepo razvite, z rodovnikom, prodam. — Minka Cernetič. Videm - Krško. Prodam psa volčjaka. — čuvaja. — „Avtopromet" — Kranj. Prodam dobro ohranjeno posteljico in športni voziček. — Klane 35. Prodam vzidi j iv štedilnik (levi z bakrenim kotlom) — Mavec, Kalvarija 52, Kranj. Prodam dobro ohranjen radio-aparat znamke „Orion". Naslov v upravi lista. Sprejmem tesarskega vajenca. — Jože Skodlar, Gorenje, p. Kranj. Dijaški dom v Tržiču išče perfekta z znanjem angleščine in matematike. Hrana in stanovanje v Domu. Iščem kakršnokoli sobo v Kranju ali bližnji okolici za 1 leto. Za protiuslugo pomagam pri domačem delu ali instruiram matematiko do 8. razr. gimnazije. Ponudbe poslati na upravo lista do 15. septembra pod „Tekstilec". V soboto zvečer sem zgubila temnorjavo obleko od Zlatega polja preko Gorenje Save do Kalvarije. Najditelja prosim da jo odda v upravi lista. Preklicujem neresnične vesti, ki sem jih govorila o Stanj ko Olgi in Anici stanujoči Primskovo 26 in Tiroke Otonu sedaj stanujočem Planina Samski dom. — Sitar Ana. Preklic. Podpisani Dolinar Miha, tovarniški delavec a Gorenje Save 32, preklicujem vse, kar sem žaljivega in neresničnega izrekel o Hrastnik Francu, upokojencu z Gorenje Save 32 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Dolinar Miha. .AVTOPROMET" - KRANJ Velja od II. IX. 1985 Sprememba voznih redov: Na relaciji KRANJ — Kokrtoa — GOLNIK: Gorica ODHODI IZ GOLNIKA: 4.50 6.10, 7.20, 12.30. 14.00 15.20, »amo v delavnikih 4.50, 6.10, 7.20, 12.3u, 1400, 15.20, 18.00 samo v sobotah 6.00, 7.30, 10.20, 12.30 15.20, 17.00, 18.10 samo v nedeljah ODHODI IZ KRANJA NA GOLNIK: 5.30, 6.50, 11.45, 13.00 14.40, 16.00, samo v delavnikih 5.30, 6.50, 11.45, 13.00 14.40, 16.00, 20.20 samo v sobotah 6.50, 8.00, 11.45, 13.00, 16.00, 17.40, 20.20 samo v nedeljah Na relaciji KRANJ — PREDDVOR — JEZERSKO: Odhodi lz Jezerskega: ob 5.00, samo v delavnikih ob 5.20, 17.20 samo v nedeljah Odhodi iz Kranja na Jezersko: ob 16.00, samo v delavnikih ob 8.00, 20.20 samo v nedeljah Odhodi iz PREDDVORA V KRANJ: 4.20, 5.20. 5.50, 7.10, 13.30, 15.30, 21.20 lamo v delomikih 6.00, 6.10, 15.30, 18.00, 18.10 samo v nedeljah Odhodi iz KRANJA V PREDDVOR: 4.50, 6.50, 12.50, 14.20, 15.00, 16.00, 22.10 samo v delavnikih 6.50, 8.00, 16.00, 20.20, 21.00, tamo v nedeljah Oglašuje v „Glasu Gorenjske" DPD .,Svo.:>i)da" Kranj t h-vešča vs° član*, članice in o-i^rale interer^n.e da začtn.S z delom v vseh sekcijah 20. septembra 1955 Z novo sezono uvajamo še drugi letnik BALETNE SOLE. Obstoja verjetnost, da bomo uvedli za prvi letnik tudi popoldanski pouk, če bo dovolj prijavljenih učencev. DRAMSKA SEKCIJA bo i-mela tedenske tečaje za igralce in režiserje. SOLA ZA DRU2AB. PIJES (plesna šolai začne delovati v začetku meseca oktobra. Vabimo vse, ki se zanimajo za aelo v posameznih sekcijah, da se prijavijo ob petkih od 16 do 18. ure v društvenih prostorih Sindikalnega dorna, pritličje, levo. Zahvala. Ob izgubi naše liubljene žene in mame Fani Dolenc, roj. Mata.jc smo prejeli toliko dokazov sočutja, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej. Zato prav srčna hvala vsem, ki so ji lajšali trpljenje v njenih zadnjih dneh, vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ■o jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so nam kakorkoli izkazali »voje sočustvovanje. Kranj, Kamnik, Stražišče, Portorož, Koper, Bitola, Slovenj gradeč, septembra 1955. — Dolenčevi. JOLIDNOL Radietia, tovarne, m me ot^ankuuiie! Vse vrste klišejev vam bo solidno in hitro izdelala NOVA KLIŠARNA PRI PODJETJU ..GORENJSKI TISK", ki bo začela obratovati v oktobru • Istočasno bo začel v okviru podjetja,Gorenjski tisk' z delom tudi FOTOODDELEK za komercialno fotografijo! • Vtem fotooddelku vam bodo lahko izdelali najlepše posnetke iz vašega podjetja in razne druge pasne'ke za vaše albume, katere vam bo izdelala in okusno opremila naša lastna knjigoveznica Se priporočamo! Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK" že v Alpski letalski center - Lesce - Bled zarodek bodočega Slovenskega aero transporta Kino Kino Naklo: predvaja 10. in 11. septembra italijanski film „Rim ob 11." Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. Kino „Krvave" Cerklje: — predvaja 10. in 11. sept. ameriški film „Rdeče nebo nad Montano". Predstave v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 20. uri. Itadlo LJu*>U«*n< (Nadaljevanje) Zadnjič smo govorili predvsem o uspehih, ki so jih dosegli na letališču v Lescah. Brez dvoma je to eno najlepših civilno - športnih letališč v Jugoslaviji, da ne govorimo o ostalih pogojih za letalstvo, ki jih nudi ta gorenjski kraj. Do letos so v glavnem izkoriščali letališče mladil judje, ki so hoteli postati piloti, jadralci ali padalci. Organizacija raznih tečajev in šol za o-aposabljanje teh ljudi, je tako napredovala, da ji ni potrebno polagati večjih skrbi. O rezultatih tečajev in šol bomo pisali prihodnjič. Pogled na letališko postojanko Prav to je vodilo upravni Tovariši, ki so predani le- odbor Alpskega letaskega cen- talskemu športu, so prav za- tra, da letališče razširi, ga pri- radi tega smatrali za potrebno bliža ljudem in gospodarstvu, razširitev letališča. No, prvi korak k temu jim je brez dvoma uspel. Da pa bi ljudem pokazali lepoto tega športa in jih odtegnili raznim nezdravim družbam — morda tudi gostilnam — so v zadnjem času sklenili organizirati skupinske polete za člane sindikalnih organizacij. Za tak polet nudijo 30% popusta. Torej, kdor si želi dvigniti nekaj sto ali tisoč metrov visoko nad svoj rojstni kraj In si ga ogledati s ptičje perspektive, mu ne bo žal tistih nekaj stotakov. Pogled iz letala je izredno zanimiv, da o občutkih, ki jih ima človek v zraku, ne govorimo. Nikoli več jih ne boste pozabili, pa tudi lepota krajev vam bo ostala za vedno v spominu! Tudi turistom in službenim potnikom nudijo v Lescah udobno in hitro potovanie. Z loškim aero - taksijem lahko opravite nujno opravilo v Zagrebu, Beogradu ali v kakem drugem večjem kraju v državi v enem dnevu. Ce bi morali potovati z vlakom bi se gotovo zamudili tri dni, če ne več. Popeljejo vas na počitnice v Koper, Opatijo, Dubrovnik itd. Torej ne zamudite ugodnih prilik. Oskrbovanje planinskih postojank, reševanje ponesrečencev, gašenje gozdnih požarov in reševanje drugih takih problemov, je še vedno težko delo. Koliko muk in znoja morajo prestati ljudje, ki oskrbujejo planinske postojanke. Toda tudi tega jim kmalu ne bo treba več. V Lescah računajo, da bodo morda že v prihodnjem letu dobili svoj helikopter. Za ta čas pa si pomagajo tudi z letali (tako, da gotove predmete spuščajo s padali. V restavraciji na letališču je zelo prijetno Za reševanje ponesrečencev pa so izurili ekipo reševalcev - padalcev in gasilcev. Te naloge bodo lahko opravljali tudi v zimi, pomagali bodo nositi smučarjem opremo, reševati ponesrečence izpod plazov itd. Vse te naloge pa so že prerasle sedanjo organizacijsko obliko alpskega letalskega centra. Zato bodo osnovali posebno gospodarsko podjetje, ki bo skrbelo za ves ta in drugi promet. Drugič pa o tem nekaj besed. (Se nadaljuje) Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7., 12.30, 15., 17., 18.30 in 22. uri. Oddajo Želeli ste — poslušajte ob nedeljah ob 15.15 uri Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 13. uri. Pregled tiska pa vsak dan ob 6.30 'iri. Nedelja, 11. septembra: — 8.00 Otroška predstava - Milica Kitek: Meglička in veter Jug. 9.00 Po svetu poezije: Sandor Petbfv — pesnik svobode in ljubezni. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.00 Pol ure za našo vas. 15.15 Igra kvartet Jožeta Kampiča. 16.30 Alberto Moravia: Tarzan — maščevalec. 20.00 Filmske in operetne melodije. 20.30 Športna poročila. 21.35 Skladbe Kogoja, Fajdige, Bravničarja in Srebotnjaka. Ponedeljek, 12. septembra: 6.35 Slovenske narodne pesmi. 7.45 V tričetrtinskem taktu. 11.05 Radijska šola — nižja stopnja: F. S. Finžgar :Vedež, igra za otroke. 14.05 Radijska šola — višja stopnja: Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti (liter, esejistična oddaja). 16.20 Popoldanski koncert Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es-duru, Blaž Arnič: Pesem planin. 18.00 Na straži: To so čuvarji človeškega zdravja in življenja. 20.30 Kulturni pregled. 22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu. Torek, 13. septembra: 6.35 Slovenske narodne pesmi. 7.40 20 minut tangov in passodob-lov. 12.00 Opoldanski spored lahke glasbe. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16.00 Utrinki iz literature — Dušan Djurovič: Zapiski. 18.00 Zdravstveni nasveti. 18.30 Športni tednik. 20.00 Po domačih poteh . .. Ovenček slovenskih narodnih pesmi). 21.30 Lepe melodije. Sreda, 14. septembra: 6.35 Lahek spored izvaja mariborski pihalni ansambel p. ,v. Draga Lorbeka. 7.30 Pisan drobiž za pionirje. 12.05 Edvard Grieg: Holbergova suita. 16.00 Utrinki iz literature — Marija Maverova: Rezinka. 18.00 Družinski pogovori. 18.45 Zunanje - politični feljton. 20.00 Rezervirano za festivalne posnetke. Četrtek, 15. septembra: — 6.35 Narodne pesmi iz Srbije in Makedonije. 7.40 Zabavni zvoki sodeluje tamburaški orkester ljubljanskih svobod, p. v. Matka Sijakoviča. 12.00 Operetne melodije. 14.30 Modni kotiček. 16.00 Utrinki iz li^ terature — Karel Grabeljšek: Žive brazgotine. 16.20 Koncert po željah. 18.00 Domače aktualnosti. 18.50 Ljudsko - prosvetni obzornik. 20.00 »Četrtkov večer" domačih pesmi in napevov — sodeluieio naši priljubljeni ansambli. 22.15 Po svetu jazza. Petek, 15. septembra: 6.35 Domači napevi. 7.45 Igra trio Dorka Skoberneta. 12.00 Felix Mendelssohn - Bartholdv: Koncert za violino in orkester. 13.10 Od včeraj do danes (spored lahke, zabavne, operetne in filmske glasbe). 14.30 O šoortu in športnikih. 16.00 Utrinki iz literature — Tho-mas Hardv: Temno srce. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.10 Odlomki iz slovanskih oper. 18 45 T? kolektivov za kolektive: Usnieni izdelki na domačem tr^n '"'0.00 Črnske duhovne pesmi poj Cvetka Součkova in sekstet Jubilee Singers. 25.45 T~-~ sak-safonist Srečko Dražil. Sobota. 16. septembra: 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Vaški trio. 7.40 Vedre melodije. 13.10 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe). 14.30 Turistična oddaja. 14.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba). 16.00 Utrinki iz literature — Tone Šifrer: Kmet in stvari. 18.00 Okno v svet. 20.00 120 pisanih minut. 100 uspehov na 1 oglas v r?ć5^m KITAJCI SO IZDALI PRVI ČASOPIS Prvi časopis je začel izhajati na Kitajskem že pred 2850 leti. Ta časopis, ki se imenuje „King - Ku", še danes izhaja! Najstarejši časopis v Evropi je angleški časopis „The Englisch Mercury". ki pa je imel samo eno številko z letnico 1588. KATERI MESTI STA NAJJUŽNEJŠI IN NAJSEVERNEJŠI PRESTOLNICI Na svetu je najsevernejša prestolnica mesto Rey-kjavik. Ima 46.578 prebivalcev in je glavno mesto Islandije. Glavno mesto Nove Zelandije, Wellington, ki ima 173.520 prebivalcev, pa je na svetu najjužnejša prestolnica. ATOMSKA POTNIŠKA LADJA Po uspelih poskusih prve atomske podmornice se že pripravlja neka ladjedelnica v Pittsbourghu na gradnjo pomiške ladje, ki jo bodo prav tako gnali atomski motorji. Ladja bo aerodinamične oblike in bo razvila hitrost od 100 do 120 kilometrov na uro. Za ladjo pomeni to vsekakor fantastično brzino. SONČNA ENERGIJA BO POGANJALA AVTOMOBILČEK Znano ameriško podjetje General Motors bo ta mesec razkazovalo model avtomobilčka na pogon s sončno energijo. Modelček je dolg približno 40 centimetrov in ima 12 fctoelektričnih celic, ki spreminjajo sončno svetlobo v električni tok za pogon elektro-motorčka. Fotoelektrične -celice spreminjajo sončno svetlobo v električne impulze. Tovarna, ki je izdelala ta električni motorček izrecno poudarja, da zdaj še ni upanja, da bi lahko uporabljali sončno energijo v avtomobilski industriji. Izgledi pa so, da se bo sončno svetlobo vedno bolj začelo izkoriščati v človeku koristne namene. ATOMI ZA MIR Nesluiene možnosti, M se odpirajo pred človeštvom, če bo znalo pametno izUorisiiti nov vir energije Dos moi pon sto kai kosmon kinesd Archimedes soda vsega človeštva, njego- Vse opisane električne cen- Šutljivim] instrumenti. Tako ve kulture, ustvarjene s trdim trale na atomski pogon, an- dobimo podatke, kako se nedelom v dolgih tisočletjih. gleške, sovjetske ali ameriike, ka snov absorbira v telesu, v Napredni duhovi vseh de- delujejo na enakem principu: katerem organu se je največ avgusta 1945 ... Zlo- ze\ so pričeli svariti svet pred kontroliziran proces razbijanja nalaga, kako se izloča itd. Z vešč gobast oblak ■ se to nevarno igro velesil. V zna- atomskih jeder v reaktorju radioaktivnim železom so sc-dviga iz ruševin japon- tnenitih arhimedovih besedah sprošča toploto, ki pretvarja daj prvič uspeli natančno skega pristanišča Hirošime in je skrit še drug, precej glob- vodo v paro. Ta pa na običa- prešteti različne tipe krvnih naznanja svetu prvi poskus y.j pomen. Neizčrpne jedrske Jen način žene turbine in ge- telesc v živem telesu. S tem vojskovanja z do tedaj nežna- moči iztrgane naravi, naj člo- neratorje ter proizvaja elek- je postala diagnoza krvnih no mogočno silo. Poleg negib- Veški razum uporabi' zato, da trično energijo. bolezni precej lažja, nih trupel se zvijajo telesa premakne svet na novo tirni- Tako pridobivanje električ- Se važnejši za človeštvo so štirideset tisočev smrti zapisa- C0; na pot si0ge, napredka, ne energije je za sedaj še radioaktivni izotopi, ker izža-nih. Noseče žene splavljajo, boljšega, lažjega in srečnejše- drago, kmalu pa bo pomenila revajo kot njihovi naravni so-druge so smrtonosni žarki za- ga življenja vseh ljudi. za puste, nedostopne pokraji- rodniki nevidne žarke, po- Ozračje splošnega svetovne- ne, kamor je dovoz goriva ne- dobne rentgenskim, ubijajoče ga pornirjenja - ponosni smo mogoč, pravcato industrijsko V*e žive celice, posebno pa lahko, da ima naša država s revolucijo. »dva z razbrdano raščo kakršen je rak. Radioaktivno znamo vali z neplodnostjo za vse žive dni... Dovolj je le še ena eksplozija atomske bombe nad Nagasakijem, tri dni pozneje, pa je fanatična armada božanskega Mikada položila orožje. Človeštvo je zaman pričelo upati, da bo zmagovitemu tri-umfu sledil mir za vedno. O-zračje hladne vojne je prineslo s seboj tudi mrtvaški duh po atomski vojni, najgrozot-nejši vseh dosedanjih. Znanost je dosegla stopnjo, s katero bi lahko vsak čas izpolnila ponosno obljubo starogrškega učenjaka Arhimeda: svojo politiko aktivne koeksi- Vsaka nova tovarna atom- zlato in radioaktivni kobalt že stence pri tem največji delež ske energije bo prinesla še , - je rodilo mednarodni šesta- drugo korist; industrija, kme- ?,blj"^.ata. lepe ?er nek znanstvenikov na konfe- tijstvo, medicina in druge zleza Scitmca v sebl zelln° ko- renci za miroljubno uporabo znanosti izkoriščajo vsak dan piČ1 j°d' iahJk° vtinotj*Pirno «*___,______~a „,.x ~*____i.«. _..,.,._„„7^ JI namesto navadnega, radioak- Dajte mi prostor kjer bom kušnje ter odkrili svetu števil atomsk energije v Ženevi od več stranskih nuklearnih pro-8. do 20. avgusta pod pred- izvodov - radioaktivnih snovi, sedstvom indijskega znanstve- Med 92. znanimi naravnimi nika dr. Humi Bhabha. elementi so le trije radioak- Na tem svetovnem zborova- tvni (iuran, torij in radij). Te r.ju, na katerem je sodelova- redke snovi so pa zelo drage, la tudi jugoslovanska delega- saJ samo en gram radija štaci ja z 18 pomembnimi refera- ne 6 milijonov dinarjev. Teti, so atomski znanstveniki iz mu primerno so izredno dragi 73 držav izmenjali svoje iz- tud* vsi procesi, kjer se upo- stal in premaknil bom svet Toda otomska vojna ne pozna zmagovalcev, preživeli bodo le poraženi — taka bi bila u- Utrne m tmometne neštete ne do 'sedaj tajne podrobnosti o uspehih, doseženih z uporabo jedrske energije v korist človeka. Ce iz kopice materiala, ki je bil predložen na konferenci, izberemo le n^kaj najotipljivejših primerov, nam je to dokaz, da obetaio pravilno uporabljene nuklearne sile človeštvu nesluten razvoj. Hiomsha energija j v industriji.. • Problem pridobivanja ener- s*' f Po najnovejših raziskava- steinu zahtevalo življenje e- atmosferi druga na drugo, njih moćni premiki v najstih dikajov. Istega dne se Amputirani ljudje, revmatiki atmosferi povzročajo je število prometnih nesreč in živčne bolni so1 za te žarke dolgovalovne električne žarke, po Evropi povečalo za 2CO°/o! posebno občutljivi. V nekate- ki vplivajo na človekovo du- Slučaj ali kaj drugega? Stro- rih bolnicah so takim bolni- ševnost. Pri tem ni treba, da kovniaki, ki se pečajo z vre- kom n«?pr,avili posebno žično gije je star kot človeški rod. je vreme slabo.' Natančna sta- menoslovjem, so dali na to. za celico, ki te električne • žarke Zato ni čudno, da ima pri vseh tistična ugotovljena opazova- sedaj se sicer slabo raziska- odvaja v zemljo. Opazovali so, raziskovanjih prvenstvo pre- nja so pokazala, da posebno no področje, sledeč odgovor: da pacienti v teh posteljah pri tvarjanje energije, ki jo daje močno razgibani vremenski Vsakokrat, ko se v atmosferi kritičnih vremenskih položa- cepitev atomskih jeder, v dru- položaji povzročajo večje šte- vršijo velike vremenske spre- jih takoj globoko in krepko go, bolj uporabljivo energijo, vilo prometnih nesreč. Ob ta- membe. rastejo prometne ne- zaspi jo. Morda se isti proces n. pr. eltktrično. Zlasti tiste kih dneh se število nesreč tu- sreče. 12 ali 24 ur. preden te izvrši s kovinsko karoserijo države, ki stojijo pred krizo di dvakrat poveča. Spominja- spremembe opazimo na zem- avtomobilov? Tako bi bilo po- s svojimi rezervami premoga rahljajo naravne radioaktiv-mo se še letošnjega 15. aprila, lji, smo izpostavljeni silovite- jasnjeno dejstvo, da se v kri- (Velika Britanija), si prizade- ne snovi! Zato moramo rajnko je silovito neurje v Dach- mu bombardiranju zelo dol- ličnih dneh stopnjujejo nesre- vajo zamenjati klasične nači- meti, kako pomembno je leto ___J govalovnih žarkov, ki nasta- če le pri zaprtih avtomobilih, ne pridobivanje električne e- 1934, ko so odkrili, da morejo nejo tedaj, ko zadenejo mrzle dočim za motoriste ostanejo nergije z atomskimi električ- Ml CnOIilSn ' in tople mase zraka v zgornji žarki brez vpliva. nimi centralami. V porodnišnici v Skoplju, Makedonija, je pred kratkim prišel na svet novorojenček, ki je izzval vsesplošno zanimanje v medicinskih krogih. Sedemnajstletna ciganka iz Vranja je rodila popolnoma zdravega dečka brez rok in brez nog. Sicer je bilo dete kakor vsi ostali otroci; jokalo je in pohlepno sesalo. Ob tej priložnosti so se zbrali vsi zdravniki porodnišnice in progledali dete. Ugoto postati radioaktivni tudi na vadni elementi, če jih bom bardiramo z različnimi sestav tivni jod, ki bo v bo'nem organu postal pravi trojanski konj. in za konzerviranje Še nekaj besed o povsem novi in mnogo obetajoči uporabi umetnih radioaktivnih snovi za shranjevanje in ste-riliziranje živil. Mnoga hranila niti konzervirana ne vzdr-že dolgo, ker ni bilo mogoče uničiti prav vseh škodljivih klic. Radioaktivne snovi pa popolnoma sterilizirajo ne le konzervirano hrano, temveč obvarujejo pred gnitjem celo sveže sadje in zelenjavo. Čebula v shrambi ne bo zelenela, nič več strahu pred kaljenjem vkletenega krompirja, paradižniki bodo ostali sveži štirinajst dni in več; take dobrote obljublja nuklearna e-nergija tudi našim gospodinjam. Niso pa samo hranila tista, ki bi jih z obsevanjem lahko sterilizirali. Nekateri farmacevtski produkti (antibiotika-pinicilin) v vročini razpadajo. Tudi kosti in žile za kirurgijo bi mogli shranjevati po novem načinu. Industriji že danes prinašajo radioaktivni izotopi velike koristi. V mnogih ameriških podjetjih je prav vsakdanje na energija spreminja morsko vodo v pitno nimi delci atoma kot so elek- merjenje tankih listov papir-troni, protoni in nevtroni. NEPREGLEDNE PUŠČAVE naprave sta sončna peč — ta vodo vodijo do dveh nasproti vi stranski produkt, .^kakšen pokrivajo predele Afrike, A- daje segreti zrak — in komo- si ležečih razpršilcev, ki jo pepel atomskih peči. Tako do zije in Avstralije. Glavno vprašanje v puščavah je vprašanje pridobivanja pitne vode, to je sladke vode. Z vprašanjem vode je tesno po ra, v kateri morska voda iz- rapršita v drobno meglo, hlapeva. Ventilator v tem primeru od- Postopek teče takole: črpal- pade. ka spravi vodo naprej v kotel Sončna peč bo morda omo- — grelec, od tu pa naprej v gotila prebivanje v puščav- ja. pločevine, plošč iz plastike ali gumija, stekla, tankih nitk, filmov z radioizotopi. Preiskovanje zavarjenih kovinskih delov, zlitin, mazil, da bi do- aktorjev so" radioaktivne" sno- Snali stopnjo obrabe zaradi trenja, predstavlja druge načine uporabe radioizotopov v industriji. Sem spada še pro- ... v medicini V naši dobi nuklearnih re- bivajo znanstveniki dovolj ra dioaktivnih izotopov za najrazličnejša področja svojih raziskovanj. Medicina uporablja radio-dva name- v greicu tuai vuuc. xu pa ui vse, Kar si uu na. o lanu imenovano „tracer" 'zotopov sega celo v razisko-in da ne bo nikakršnih motenj ^eT Človek "uporabi dnevno 2 zrak, preden ga z ventilator- nje obetajo. Tehniki skušajo tehniko moremo slediti poto- vanja geologije in kulturne jem pošljejo v sončno peč. V sončno energijo uporabiti še vanju neznatnih količin hra- zgodovine. Količina radioak-v; arjevaini komori razpršilci v industrijske namene in zna ne ali zdravil skozi telo; v te tivnega ogljika pripoveduje o vodo razprše in del vode se biti, da predstavlja pravkar snovi vključimo nekaj radio- starosti zemeljskih plasti, ne- vili so, da so vsi drugi organi vezano vprašanje izkoriščanja vparjevalno komoro. Tako kot skih predelih, kjer ni pitne aktivne izotope v popolnoma normalno razviti rudnega bogastva v puščavah, vodo segrejejo v grelcu tudi vode. To pa ni vse, kar si od na. S tako imenovi učevanje pretoka različnih tekočin po ceveh in kontrola industrijskih kemijskih procesov. Ugotavljanje radioaktivnih za nadaljni razvoj otroka, litra vode. Strokovnjaki so skušali od- v nekaterih puščavah pa še kriti vzroke tega edinstvenega tista voda, kar je je, ni pit-fenomena. Pregledali so oče- na, ker je nasičena z magne- spremeni v paro. Para se potov o in materino kii; natanko zijem, žveplom in drugimi tem kondenzira in spremeni so raziskali pogoje, pod kate- snovmi. v sladko vodo in pri tem se-rimi je mati živela v času no- Z vprašanjem vode so se že greva kotel za predhodno se-sečnosti. toda doslej še niso mnogi ukvarjali. Tako so grevanje morske vode in zra-našli nikakršne rešitve. Star- francoski inženirji izdelali ka. Postopek poteka naprej v ši so popolnoma zdravi in v posebno napravo, ki s pomoč- opisanem krogu, času nosečnosti mati ni imela jo sončne energije spreminja Sončno peč sestavljajo pa-nikakih komplikacij. Novoro- vsako vodo tako, da postane raboličen žleb, ki se vrti o-jenček je ostai pod nadzor- pitna. Naprava v 12 urah pre- r om zdravnik v ki nadaiju- dela 800 litrov morske vode v :ig^^aKH^MiBK^i^flHl jejo z nziskavanji o vzrokih pitno sladko vodo. te edinstvenosti. Glavna dva dela omenjene ANEKDOTI V nekem ameriškem časopi- USA. Vsekakor zelo originalnu so 1. 1855 objavili sledeči no dopisovanje hranijo v Be-oglas: „Farmer, 33 let star, si li hiši v Washingtonu. želi dopisovati s pošteno, mla- do damo. lepota ni potrebna, duhovitost in izobrazba nezaželena, zakon mogoč". Mlada Med Charlton je odgovorila: ..Nisem lepotica, nihče še ni nikdar trdil, da sem duhovita in brihtna. Mlada sem in navajena na težko delo. Ne maram družbe in plesa in bi bila srečna, če bi mogla živeti na majhni farmi." V družini zahodnonemškega Kanclerja dr. Konrada Ade-nauerja pripovedujejo, da so imeli v mladosti njegovi star-ži velike skrbi z njim zaradi izbire poklica. Zato so se odločili, da bodo mladega Kon-. rada preizkusili. Zaprli so ga v neko sobo in položili na mizo biblijo, jabolko in 10 zlatih mark. Ce bo vzel v ro- opisana peč začetek, ki bo pri- aktivnih atomov, katere je peljala do cilja. prav lahko zasledovati z ob- Kako staro je ognjeno orožje? Domnevajo, da je v 14. oglja in žvepla. Vojaki Alek- stoletju iznašel smod- fcandra Velikega so pripovedo- nik freiburški menih vali, da so jih Indijci na- Berthold Schwarz. Vendar pa padli z „bliskom in gromom", zgodovinarji temu odločno Neka stara indijska pesni- nasprotujejo in to s trditvijo, tev pripoveduje o „ognjeni da so ognjeno orožje uporab- medicini", ki bruha kamenite ljali že Špartanci 1. 430 pred in svinčene krogle. Leta 712 našim štetjem, kar celih 1900 so Arabci osvojili Malago z let prej. Lacedemonci — to je ognjenim orožjem, pa tudi v drugo ime za Spartance — so takratni Evropi je že bil znan uporabljali smodnik pri na- recept za izdelavo smodnika, padu na mesto Platea. Sovraž- Šele stoletja kasneje je ta iz- nik se je obupno branil. Ne- najdba izrinila iz vojnih vrst Sicer je vozni red še danes nadoma so Špartanci pririni- plemenite viteze. Namesto teh za marsikaterem železniškega li v ospredje čudno cev, ki se pa se je vedno bolj in bolj uradnika nujno zlo, bolj zani- je peljala na kolesih. Eden iz- začelo uveljavljati strelno o- mivo pa je, da so se seveda od andertalskih ognjišč in egiptovskih mumij. Uporaba jedrske energiie sega na mnoga področja današnje človeške dejavnosti, saj so celo agronomi uspeli z radioizotopi visoko zvišati pridelek na žitnih poljih. — In vendar stojimo šele na pragu malo znane, pa bogate dobe, imenovane — atomska era! .1. K. Razburjeme zaradi prvega voznega reda koli svoje vodoravne osi, zbiralec toplote — ta je postav- ke biblijo — so sklepali — bo ljen v žariščno črto zrcala, med spartanskih borcev se je rož.ie. približal tej cevi z gorečo trsko v rokah; iznenada je švignil iz cevi ogenj, ki je obliz-nil utrdbo in jo zajel s plameni, vembra 1953 gospo de Vries li direktorji državnih železnic To je bil po vsej verjetnosti zbudilo iz narkoze vpitje zanje manj navdušeni. Nazad-prvi topovski strel v zgodovi- dvojčkov. Toda zdravnik in nje, so si mislili, nam bodo ni ognjenega orožja. Strela ni njen mož. cestni delavec, sta še predpisovali, kdaj naj vlak Nevarna operacija Na Nizozemskem je 7. no- vsega početka borili proti njemu. Pred natanko 100 leti so v Rusiji natisnili prvi vozni red. Dočim so ga potniki z veseljem pozdravili, pa so bi- Cez 14 dni je dobila odgovor učenjak, če bo volil jabolko, kjer se zbirajo žarki — in pa bilo slišati, ker je top bil po- gledala zelo zaskrbljeno: pripelje in odpelje in končno z naslednjo vsebino: „Menim, bn šel za poljedelca, če pa de- ogrodje z refleksnimi zrcali, doben bolj metalcu plamena dvojčki sta bili sicer zdravi, bodo potniki še zahtevali, naj da ste Majhna goljufivka in uar — bo seveda trgovec. ki usmerjajo na paraboličen kot pa topu. Cev so Špartanci ali zrasli skupni od prsi do Vhki vozijo točno. Celo carja da ljubite farmo in težko de- Ko so vrata zopet zopet od- žleb kar največ sončnih žar- napolnili z žarečim ogljem in popka. Mati pa ni zgubila po- Nikolaja I. so s to rečjo nad- av tako malo kakor jaz. prn, so se začudili: fantek je kov. Celotna naprava tehta žveplom ter smolo. guma, dokler ji zdravniki niso legovali. Ta je iz „razlogov Ta čas imam podjetje s pre- listal po bibliji, istočasno je- P50 kg in je dolga 6 metrov. Sicer pa je bil smodnik obljubili, da bodo čez šest čuvanja državne avtoritete" mogom v Chikagu. ( < Vas ve- del jabolko, denar pa je vtak- Pri poskusih pridobivanja znan že poprej. V starem in- mesecev storili vse, kar je v dal razsrjenim železničarjem seli, pridite v Mcadwville. nii v žep. Mati je vprašala: pitne vode z omenjeno napra- dijskem spisu Sukraniti, ki je njihovi moči, da bodo deklici prav in je prepovedal tisk. Vaš U. S. S., Grant." ..Km p, sedaj?" vo so uspeli. Potem pa so nastal pred letom 500 starega rešili. Tedne in tedne so ju Prepoved tiskanja voznih re- Peljala se je tja in čez 14 „Saj jc vendar jasno," je od- konstruktorji sestavili sončno štetja, so našli prvi recept za preiskovali in opazovali. Sled- dov je odstranil Sele njegov dni sta se poročila. L. 1868 pa vrnil oče, „Konrad bo nekoč peč. ki dvakrat segreva mor- izdelavo smodnika: 5 delov so- njič so se odločili za operaci- naprednejši naslednik Alek- jo Grant postal predsednik velik politik!" sko vodo. Dvakrat segreto litra ter po en del lesnega jo, ki je Izvrstno uspela. sander II. fiLAS GOREN.ISKK