$t. 16- ______________________ V Gorici, Ithaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto bil. uri prodpoldne ter stane z izrednimi prilogami wr s »Kažipotom« ob novem lotu vrod po p o 51 i pre-it.jnana ali v Oorlcl na dom poSiljana: 1 vse |eto.......' 13 K'30 h. ali gld. fl-GO pol leta........« » «0 . . > 3*3(1 Četrt lotA.......3 . 40 » » , f70 Posamično Številke stanejo 10 vin. >raro5nino sprejema H^ravniltvo'*v'W«|l6ski"!ifllfKh*,' eV 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A.. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah a od 8. do 12. ure. Na naročila bret doposlane na roiinine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se rafiunijo po petit-vrstah i& tiskano l-krat 8 kr., 2-krat'7 kr!, 8*irat*'6 k*»~v8ak* ;rsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostora. - Reklame in spisi v uredniškem delu 1» kr. vrsta _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v soboto dne 24. februvarija 1906. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek.'« Dr. Af. Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I.-nai-.tr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in pravnikih od 9, do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v T. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravništvu - »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v nam knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jellersitzv Nunski ulici in v Korenski ulici st. 22: — v Trstu v tobakarni Lavrenči« na trgu della Casorma. Telefon it. 83 — »Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in[zal. Pesem o lažnjivem Kijukcu — vrsenskemu škofu v album. ii. Torej »pesem o lažnjivem Kijukcu« moram zapeti, in sicer v album propa-lemu kandidatu za nadškofa in metro-polita, ki je revež moral ostati le vr-senski škof brez palice in mitre! Bodi! Da je ni poštene dlake na meni, to morajo verjeti brumni, »bravci« katoliške svetnice, ki je pobožno glasilo vrsenskega škofa. Ni je kmalu grdobije, katere bi mi ne bila prišivala na suknjo. »Gorica« je šla v prepobožni gonji proti meni tako daleč, da me je slikala v naj-grših barvah na podlagi dejanj, katera je zgrešil dr. Anton Gregorčič, ko se je varno skrival za mojim hrbtom ter tako vzrastel čez glavo vsem, ki smo se deset let zanj tepli, zanj delali in zanj — trpeli. In ko je menil, da nas več ne potrebuje, se nas je otresel, da bi mu ne motili lovorik, katerih si sam nI prislužil, in njegova nova kadilnica je povzdigovala njega v deveta nebesa, kako je vzvišen nad vsak greh — jaz pa sem zavrženo Človeče, ki je tako in tako! In ako sem se v Žaljeni svoji duši oglasil in zabrusil Gregorčiču v tolsti obra.z: »Ne jaz, to si ti, ti si za mojim hrbtom spletal taka in enaka ko varstva!« — tedaj se je »Gorica« zgražala nad mojim »ovaduštvom«! Lep osel bi bil, ako bi molčal I Kdor je za mojim hrbtom in na moj račun toliko grešil, kakor dr. Anton Gregorčič, ta naj se lepo" skrije, da ga ne obsije več božje solnce, ne pa da si drzne slepa-riti svet z listom, kakor je »Gorica«, ki je hotela mene moralno in materij al no uničiti z grehi, katere ima na vesti on, — on, božji namestnik dr. Anton Gregorčič ! Zadnje Čase je »Gorica* polna »laž-njivega Kljukca«, kar naj bi bil Andrej Gabršček, kakor živi in diha. — No, takega psovanja .se še živo spominjam, ko sem bil teden za tednom »lažnjivi Kljukec«, ki je s svojim imenom varoval dr. Antona Gregorčiča, da ga za njegove grehe, polagane v »Sočo«, niso pregnali iz Gorice za vaškega kaplana. Koliko hrupa so vzbudili »Tutti frutti«! Ni je hujše muke v katoliškem peklu od one, ki so jo prisodili meni za nje, dasi je bil rajni kardinal mnenja: »das wird nicht schaden!«, ko so klerikalci hoteli spraviti »SočOi na indeks. Toda še nikdar niso »Tutti frutti« izzvali tolikega viharja, kakor mojsterski »Tutti frutti« iz peresa dr. Antona Gregorčiča. To je bilo Čtivo! »Tako se mora lumpe zgrabiti za ušesa!« me je učil, »da jih ves svet pozna, povedali ste jim vse grdobije javno, pa vam nič ne morejo !« In po takem receptu je obdelaval pobožni katoliški namestnik božji, ko je prišel od maše: svoje duhovne brate v Kristusu, svoje stanovske tovariše, svoje neposredne predstojnike, dekane, župnike itd., kdor je bil napoti njegovi svetosti. Sejal je veter in izzval —• vihar. Pričenši pri proštu Jordanu in dr. Mahniču do zadnjega kaplana je bil podpisan protest proti »nesramnim la-žem in obrekovanjem«, proti grdemu udrihanju po duhovnih sobratih -- in vsa ost je bila naperjena proti dr. Antonu Gregorčiču, češ: le on in nikdo drugi ni mogel zagrešiti tako slovečega uzorca za »Tutti frutti«. In govorilo se je javno, da takega človeka treba odpraviti iz Gorice za kazen v-~ Trento za vikarja. In dr. Gregorčič? Zatajil je svoje tako proslulo dete, zatajil ga ce!6 javno v »Soči«, še več: obsodil ga je, — a lažnjivi Kljukec sem moral ostati jaz, da je Gregorčič ostal v Gorici in postal to, kar je. Takrat sta bila prišla k meni dva duhovna gospoda in govorila: »Vi nespametni mladi človek! Mi vremo, da tega greha niste vi zagre-| šili! Ne sprejemajte ga na svojo dušo! Vi ne poznate Gregorčiča, ki vam ne bo hvaležen za toliko žrtev! Ko vas ne bo več potreboval, vas brcne od sebe! itd.« — Ostal sem stanovitno pri »lažnjivem Kijukcu«, da sem rešil Gregorčiča pregnanstva in s tem narodu »ljubljenca in voditelja«! — Prav mi je! Zato pa me Gregorčičeva »Gorica« danes psuje z »lažnjivim Kljukcem«, dočim je res, da ne sovražim nobenega grdega dejanja bolj nego laž, s katero naj se škodi Če treba celo" sovražniku. Dr. Anton Gregorčič se je izkazal nedosegljivega mojstra v ubijanju političnega nasprotnika. Za nas navadne ljudi je politični nasprotnik Še vedno lahko naš dober znanec, ali če to ne, vsaj osebni sovražniki ni treba da smo. Pri dr. Gregorčiču je prešlo povsod v strupeno osebno sovraštvo. In ako nasprotnika ni mogel ubijati z dejstvi ali izmišljotinami, ki se dotikajo nasprotnika, tedaj je posegel po bližnjih osebah in udri po njih, žali jih do dna duše, da bo tako zadet tudi nasprotnik! Ko vendar ni prizanašal g. dr. Jos. Ton-kliju in ga mesaril, kakor Gregorčič še ni bil razkosan nikdar, mu to ni zadoščalo. Privlekel je v javnost cel6 njegovo ženo ter na najnedelikatnejši način z ženo ubijal v javnosti moža. Vsakdo vč, da žena ni Nežka, katero se lahko zapodi iz hiše, ko se je naveliča, zlasti ne žena moža, ki hoče imeti odlično mesto, kakoršno je imel dr. Tonkli! In ako ima mož z ženo nesrečo, je to pač hud udarec, in malo jih je, ki ga znajo prenesti. Ali da je katoliški duhovnik tako brezobrazen, da vlači v javnost cel6 ženo, da bi smešil in ubijal moža, to se mi je studilo — in osamosvestil sem se toliko, da sem jaz, 24-letni mlad Človeček, črtal najstrupe-nejše pušice na — ženo, ki ni imela v naši politiki nikdar nič govoriti. Dr. Gregorčič, ko je to videl, se je rdeč od jeze kakor kuhan rak gugal na stolici pred menoj — in videl sem, kako ga je jeze grabila! — Dobili smo ostre za- vrnitve, zgražali so se ljudje na toliki nesramnosti, da* cel6 z ženo ubijamo, žalimo, obrekujemo moža. In zopet je bil dr. Anton Gregorčič nedolžen kakor velikonočno jagnje, — tista hijens pa, ki niti žene ne pusti na miru, tisti »lažnjivi Kljukec« sem ostal — j a z! Gregorčič si je zadovoljno mel roke, d« se je »tako imenitno «|spasel nad svojim tekmecem, a za njegov greh sem trpel — jaz. Proti koncu takratne sesije dežel* nega zbora so se bili hudo zagnali proti dr. Tonkli ju imuni gospodje, njim na čelu dr. Anton Gregorčič z dvojno imuniteto, toda niso imeli toliko možatosti in pogumna, da bi nastopili odprt boj na svojo odgovornost, marveč skrili so se za m j hrbet. In varni so bili! Dr. Tonkli je tožil »Sočo«, ali ni se hotel zadovoljiti le z menoj, ker je bilo očitno, da so pravi krivci drugod. Pravda je bila sitna in nevarna! Toda dr. Gregorčič me je za božjo voljo rotil, naj prevzamem vso odgovornost sam, — in postal sem zopet »lažnjivi Kljukec« celo" tako daleč, da sem si osvojil kaznjiva dejanja dr. Antona Gregorčiča ter rešil njega in njegove oprode škandaloznega poraza, ki bi jih bil politično uničil za vselej. Ako bi bil poslušal svete dobrih prijateljev, bi bil takrat pustil Gregorčiča in njegovo ožjo bando, da bi teleb-nili v propast, iz katere ni bilo rešitve. Toda z mladeniškim pogumom in požrtvovalnostjo, ki je imponovala i nasprotnikom, sem se bojeval za Gregorčiča in ga — rešil. Gregorčiču je huda predla, kajti Čutil je i sam, da bom jaz le fizično sedel na zatožni klopi pred porotniki, a resnični obtoženec bo on, duhovnik, profesor v semenišču, deželni in državni poslanec! In v strahu, ki mu je prešinjal lisjaško nrav, mi je napisal za vse glavne Tonklijeve priče cele vrste vprašanj, katera naj bi jaz stavil na nje na glavni razpravi. Vprašanja so se tikala rečij, ki so imele prokleto malo zveze z našo Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Morrel govori vse to čisto mirno; Valentina ga gleda pri tem s svojimi velikimi očmi, prizadevaje si, da bi mu ne dala videti do dna svojega srca, kjer je divjal najsilnejši nemir. »Toda, kaj nameravate storiti?" vpraša Valentina. „Imel se bom Čast posloviti, gospica, roteč Boga, naj vam da srečo in mir, katera vam privoščim iz dna srca. Da, naj bode vaša bodoča sreča tako popolna, da pozabite celo na me!" „OP zaječi Valentina. „Z Bogom, Valentina, z Bogom!'' pravi Morrei in se pokloni. „Kam greste?" vsklikne mlada deklica vsa iz sebe, stegne svojo roko skozi omrežje in prime z njo Morrela, kajti le predobro je vedelh, da je ta njegov mir umeten. »Prizadevati si hočem, da ne provzročim v vaši rodbini »ikakega uemlra in dam vzgled, kateremu naj slede vsi pošteni možje, ki pridejo v moj položaj." „Predno me zapustite, mi povejte, kaj nameravate storiti. Maksimilijan." Mladi mož se žalostno nasmehne. „0 govorite, govorite!" pravi "Valentina. „Rotim vas, govorite!" „Ali se je vaš sklep izpremenil?" „Ne morem ga izpremeniti, nesrečnik, to veste le pre dobro I" vsklikne mlada deklica. »Torej z Bogom, Valentina!" Valentina strese omrežje z močjo, katere bi ji ne bil nihče pripisoval. In ko Morrel hoče oditi, pomoli obe roki skozi omrežje in jih sklene. „Kaj nameravate storiti?" vsklikne. „Jaz hočem vedeti! Kara greste'?" ., O, bodite mirni," pravi Maksimilijan, obstavši tri korake pred vrati. „Zaradi svoje žalostne usode se ne nameravam maščevati nad kakim drugim človekom. Kdo drugi bi vas morda strašil z grožnjami, da pozove gospoda d'Epinay na dvoboj in se bode z njim bil. Vse to je neumno. Kaj more on zato? Danes me je videl prvikrat v življenju in morda zdaj že pozabil, da me je sploh videl; da, ko sta vaša in njegova hiša slenili pogodbo, ni niti vedel, da sera na svetu. — Prisegam vam, da z gospodom d' Epinay nimam opraviti popolnoma ničesar in da mu zato tudi ničesar ne očitani." ^Komu pa? Meni?" „Vara, Valentina? O, Bog me čuvaj kaj takega! Ženska je posvečena, ženska, katero človek ljubi, je sveta." ,,Torej samemu sebi, vi nesrečnik, samemu sebi?" „Jaz sem pravi krivec, ali ni res?" pravi Morrel. „Maksimilijan," pravi Valentina, „Maksimilijan, vrnite se, jaz hočem, da se vrnete!" Maksimilijan se ji približa s svojim sladkim smehljajem, in če bi ne bil tako izvanredno bled, bi ne bilo opaziti na njem nobene izpremembe. - „Čujte me, moja ljuba, moja oboževana Valentina," pravi s svojim melodijoznim in zvočnim glasom, »ljudje, kakor sva midva, ki nisva nikdar gojila misli, zaradi katere bi morala zardeti pred Bogom ali pred ljudmi, taki ljudje lahko čitajo drug drugemu v srcu .kakor v odprti knjigi. Nikdar nisem igral romana, nisem melanholičen junak, ne nagibam se aiti k Man-fredu, niti k Antonvu; toda brez besed, brez obotavljanja, brez prisege sem vam posvetil svoje življenje. Vi me zapuščate, in še enkrat vam ponavljam, da imate prav; toda brez vas nima življenje za me nikake vrednosti; hi izza trenotka, ko se oddaljite od mene vi, Valentina, ostanem sam na svetu. Moja sestra je srečna s svojim soprogom, ta je moj svak, to se pravi zvezan z menoj po zunanjih vezeh, nihče me ne potrebuje, torej je moje življenje brez vsake koristi... Zdaj poznate moj sklop, Valentina; počakam pa do zadnjega trenotka, kajti tudi človek, ki je obsojen na smrt, upa še vedno, da ga lahko doleti nepričakovana sreča in se vse predrugači. Počakam, da bodete res omoženi, kajti ali ni mogoče, da gospod d' Epinay zadnji trenotek umije? Ali ga ne odtrga lahko strela še pred altarjem z vaše strani ? Vse je verjetno; če se gre za dve ubogi, zvesti srci, ali se ne zgodi lahko čudež? Torej hočem počakati; toda ko bode moja nesreča zagotovljena, nepreklicno zagotovljena, napišem zaupno pismo za svojega svaka, drugo za policijskega prefekta, v katerih obvestim imenovana dva o svoji smrti. Potem že najdem primeren prostor, kjer si poženem krogljo v glavo, in to se zgodi tako gotovo, kakor gotovo sem sin najbolj poštenega moža, ki je kdaj živel na Francoskem." Nežno Valentinino telo krčevito vstrepeta; onemogla se nasloni na omrežje, roke ji omahnejo in dve debeli solzi ji zdrsneta po licih. Mladi mož stoji -pred njo s temnim in odločnim obličjem. „0, iz usmiljenja," pravi, „iz usmiljenja bodete živeli, ali ni res?" „Ne, na mojo Čast, da ne/ pravi Maksimilijan. „Kaj vendar hočete ? Vaša vest ostane čista, saj ste storili svojo dolžnost." Valentina se zgrudi na kolena, srce ji hoče počiti. „Maksimilijan," pravi, »Maksimikjan, prijatelj moj/nateg zemlji moj brat, tam gori nad zvezdami moj siiprog, prosim pravdo, a so bila ponižujoča, zasmehujoča, natolcujoBa, in komur so veljala, si ni mogel pridobiti simpatij porotnikov. In lov*na kratkovidnost porotnikov je bil edini namen Gregorčičevih vprašanj. — Ko sem jih prečital, sem vskliknil: >Ali gospod doktor, saj to ne more biti res, jaz tega ne morem ne raci ne dokazati, — in sodni dvor ne more pripustiti teh vprašanj!« — Gregorčič se je namuznil moji »najivnostu in dejal pomenljivo :* Vprašan je mora dopustiti, le odgovor lahko odkloni. Toda dovolj je vprašanje.. - in priča je zgubila vso veljavo!« -— Ali ni bilo to mojstersko napeto proti sobratom v Kristusu?! Kijukee vseh Kljukcev bi ne bil bolj navihan! Tik pred razpravo sva se z dr. Tonklijem poravnala na nujno prigovarjanje dr. Staniča, mojega zagovornika. Dr. Stanič je bil gotovo pogumen mož, ali v tej pravdi mu je upadel pogum, ko je govoril z veljavno pričo — g. dr. Abramom. Sprevidel je, da so naperili boj proti dr. Tonkliju — lažnjivi Kljukci, ki so pa tako nesramni, da se hočejo skrivati za mojim hrbtom, nastopati na razpravi kot priče in — prepustiti me naposled usodi neprijetne obsodbe. Stroški bi bili veliki, katere bi moral končno naj-brže zopet nositi le sam. Dr. Anton Gregorčič ni vprašal po računu — in pred svojo vestjo in od danes naprej i pred vsem svetom mi je dolžan lepo svoto za pravdne troške! Kdo je bil lažnjivi Kljukec, - in za koga sem moral jaz prevzeti ta lepi naslov, ki Gregorčiču še danes tako ugaja, da m« psuje po svojem umazanem skrpucalu?! (Dalje pride.) A. Gabršček DOPISI. Iz 60r1ŠK6 OkOlICB. — Pozor solkanskim krčmarjem, ker sedaj dobijo nekega finančnega organa, ki je doslej drugodi mnogo brez potrebe nadlegoval krčmarje, pa če so storili svojo dolžnost še tako natančno po predpisih. Zahteval je, da se mu je moralo brisati sode, tolči proč pečatni vosek, držati svečo itd. Konečno je pa še ta veliki gospod rekel stranki, da kdor noče streči financi, naj opusti obrt. Lepa je ta! Ali smo krčmarji tu i^.di njega ali on radi nas? It Tolalna. (Razjasnilo). Na različna g. glavarjeva, g. Lasičeva in g. Kašceva pojasnila o darovanih 123 K 'a tukajšnjo ubogo šolsko mladino in javno hvalisanje prvih dveh, dovoljeno naj bode pa še meni jedno povedati. Povod k temu daja mi pojasnilo g. Kašca v „&i'a* z dne 21. t. m. štev. 15. , Povdarjam, da izključno v teh gnjilih razmerah, zarad tolikih težkih žalitev od strani g. Lasiča na mojo osebo in mojo čast in ker sta g. glavar in g. LasiČ proti meni agitirala pri volitvah osmih zastopnikov v okraj. Sol. svet — razumno ? veliko bl&mažo, pisal sem g. Kašci dne 25. januvarja t. 1. sledeče pismo: Spoštovani pryateti 1 Nič nimam proti temu, da si v včerajšnji »Soči« (dne 24. januvarja t. I. št. 7), objavil gg. glavarja in Sol. nadzornika kot nabiralca 123 K za tuk. ubogo šol. mladino, tudi nimam nič proti temu (težko mi je o sebi govoriti, pa sem prisiljen zarad jasnosti), da nisi mene pred meseci objavil kot darovala nekaj šolskih potrebščin za tuk. šol. mladino. Le omeniti sem hotel, da je to nedosledno, kar Te spravlja v jako čudno lue. Jaz sem nastopnega mnenja: Objavljati vse, ali pa nobednega. Sicer bi se lahko mislilo, da nekoje nabiralce iz posebnih namenov v časnikih imenuješ in druge pa kot d a r o v a 1 c e iz posebnih namenov in ozirov v časnikih zamolčuješ. _. _____Spoštovanjem udani Ti prijatelj___ Tolmin, 25. januvarja 1906 A. Vrtovee. S tem pismom opozorjen je g. Kašca čez dva meseca se javno zahvalil. — Tu je dovolj jasno, s kako mero meri in s kakim nožem reže g. Kašca. Gosp. Kašca se pod svoja pojasnila tudi pogumno podpiše. Vsakdo ni tako srečen, biti v zavetju in pod zaščito. Na podlagi aktov! — in inspiriran po c. kr. okraj. Sol. nadzorniku g. Andreju La-siču, spisal si prijatelj neko okrožnico proti meni in silite sedaj čast. učiteljstvo podpisati; tudi take tovariše silite podpisati, za katere sem jaz toliko krvavel. To je naravnost demo-ralizicija in korupcija! Tudi za Tebe, tovariš, postavil sem se z vsemi močmi v bran, ko te je grof Marenzi z žendarmi v pričo otrok zagnal iz šole in Te vrgel na cesto. Koliko truda in koliko viharnih prizorov je bilo v sejah okraj. Sol. sveta, da se Te je na moja prizadevanja rešilo. Sedaj si pa Ti prijatelj postal Bcundula proti meni. Sicer pa pričakujem prav hladnokrvno belega dne one okrožnice. Ven ž njo! V javnost s podpisi, kolikor ste jih vlovili. Pa kolikor slišim praviti, bode tudi tu velika blamaža. C. kr. okraj. šol. nadzornik ima že toliko blamaž, da jih ne more več sam nositi; zato si pa prišel Ti v Tolmin pomagat mu blamaže prenašati. Ti hodiš zanj v žerjavico po kostanj in peres zamorca ter ga še malo pokadiš. Svobodno! A dovoli, prijatelj, tudi meni toliko prostosti, da Te včasih tu pa tam malo Tolmin, 22. februvarja 1906. Andrej Vrtovee. Rlhemberg, 20./2. 1906. — Volitve v občinsko starešinstvo so se, kakor znano izvršile. — Med starešinami je res nekoliko uglednih mož, ali žalibože večina takih, ki niso kos svoji nalogi. Proti volitvam je uložen rekurz. Kakor se sliši, isti dospe najdalje do „LijakaK. (Torej niti do Volčjedrage). Ko, počasi! Kako daleč dospe, pokaže prihodnjost! Strah ima pa vse- edno naš nJože". — Ako smemo verjeti javnemu govoričenju, se je izrazil, da ne sme nobeden „rekurzarjevtt nikdar prekoračiti njegovega hišnega praga. — Očka! bodite uverjeni, da se bodemo mi „rekurzarji" kar največ mogoče ogibali Vašega praga. —¦ Ako nas pa osoda do tega prisili, da bodemo primorani potrkati na Vaša vrata, Vas pa prav idjudno že sedaj prosimo, da bodete odpustljivi ubogim grešnikom, sosebno pa, ako Vam obljubimo poboljšanja! — Da^je se sliši govorica, da nas spravijo vse tiste pod ključ, ki smo podpisali „rekurz". Ako ne bode zapor prevelik, nam ni nič na tem, očka, ker uverjeni smo, biti potem občinski starešine. Vedite pa, da ne smete preveč na glas klicati vplka v puščavi, ker je nevarnost, da resnično pride. — Glede prestopa Vašega praga vedite pa, da nismo mi »rekurzarji" nič kaj preveč ponosni na Vaš obisk — če pa pridete, bodite uverjeni, da Vam ne damo z metlo, ako nam zajamčite, da se bodete ne samo na pamet navadili IX. Božjo zapoved, ampak da. se bodete iste tudi držali. Ako nimate »katekizma", izvolite po-prašati preč. g. sina, ki je doktor sv. pisma, ter Vam gotovo raztolmači rimsko številko IX. Uverjeni, da nam ostanete za ta mali Čas zdravi, Vas zagotovimo, da naberemo dovolj »popra" za velikonočne „potice". . AJdOVŠGiM- — Podružnica slovenskega planinskega društva za ajdovski in vipavski sodni okraj je zbrala dne 10. t. m. letos drugič svoje člane in prijatelje na »Planinski ples". Spominjajo se lanskega tako lepo uspelega plesa, pričakovalo je letos njega vse z veseljem in zanimanjem. In nade niso varale. Ples je uspel moralno in materijelno popolnoma. V primerno okrašeni dvorani hotela „Šapla" zbralo se je lepo število članov in gostov. Opazili nismo le stalnih obiskovalcev zabav in narodnih priredb v Ajdovščini iz Vipave, Lo-kavca, Šmarja, Ceste, Križa, Dornberga, temveč zastopana sta bila tudi Gorica in daljni Trst. Po obili udeležbi odlikoval se je posebno nežni spol in planincem je bilo dokazati, da niso čvrstih nog le v gorah, ampak tudi v plesni dvorani. Odbor izreka ob tej priliki iskreno zahvalo velerodnim obiteljim Danilo Godinoyi, Vencelj Jochmannovi, Vekoslav "Lokarjevi za posojene krasne cvetlice, g. Ivanu Šapli za brezplačno prepustitev dvorane, gg. Ignaciju Kovaču in Evgeniju Raverju za preplačano vstopnino ter konečno vsem onim gospodom in damam, ki so darovali v pušico za planinsko kočo.__________ Domače in razne nouice. Osemdesetletnica. — Včeraj je obhajal v Villi Vicentini visokočastiti gosp. Josip F u r-lani, duhovnik-zlatomašnik, svojo osemdesetletnico. Temu uzoru duhovnika, visokocenjenemu rodoljubu in obče spoštovanemu jubilantu naše odkrite čestitke! Poročil se Je dne 20. t. m. Alojzij M 0-horčič, posestnik iz Sel, z Alojzijo O ž bi- če v o, hčerko posestnika Leopolda Ožbiča vrlega naprednjaka iz Štomaža. Obilo sreče! Pevskemu In glasbenemu društvu je daroval 5 K gospod Anton O bidič, čevljarski mojster v Gorici, ki je obhajal 19. t. m. s svojo gospo soprogo srebrno poroko. Hvala! Še mnogo let! Novi nadškof In knez. - Dne 21. t. m. je bil v Rimu tajni konzistorij, v katerem je imenoval papež več škofov. Med temi j a tudi dr. Fr. S e d e j, novi nadškof in knez goriški. Slovesno UStoUčenje novega nadškofa in kneza je določeno za dan 25. marca, na praznik ozn. M. D. — kakor smo mi to prad kratkim že naznanili. Premeščen Je sodnijski avskultant g. Fr. Vidmar iz Rovinja v Kobarid. Poseben Vlak bode vozil jutri na pustno nedeljo in na pustni torek iz Trsta v Krmin in obratno. Vlak pojde čez Bivij. Iz Krmina odide vlak ob 11.50 dop.fer dospe v Trst ob 1. pop. Zvečer odide iz Trsta ob 11.55 ter dospe v Krmin ob 1.57 po polnoči. Izdajali se bodo za ta vlak navadni vozni listki, na katerih je opazka, da je povratek brezplačen. Tako se dovoli torej pri tem vlaku 50% popusta. S Krka se nam piše, da priredi odbor Hrvatov in Slovencev na Krku veliki ples v prostorih »Hrvatskega Doma" v Vrbniku v korist „Družbe Sv. Cirila in Metoda za Istro". Med odmorom šaljiva pošta, korjandoli in šaljiva tombola. — Ustopnina 1 K, za obitelj 2 K. Dobro voljne prinose sprejema dr. Brovet. -Narodne noše se priporočajo. Svirala bo mestna godba s Krka. Katoliško VSeilČIIIŠkO druttVO je imelo dne 28. pret. mes. v Solnogradu svoj 28. glavni shod. Predsedoval je nadškof solnograški, kardinal Katschthaler. Glasom računskega izvestja ima društvo 2,489.767 kron imetja. V minolem J letu je pHrastlo 447.344 kron, med temi je tudi dar 200.000 kron neke dame iz visokega plemstva. — Koliko je v tem slovenskega denarja?! Odsek za plesno šolo gor. slov. mladine izraža tem potom svojo zahvalo cenj. g. odbornicam in g. Moleku za njih trud, kakor tudi cenj. gg. obiskovalcem za njih vstrajnost. Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Sežani je priredila v nedeljo 18. t. m. zabaven večer v korist družbi. Udeležba je bila obilna. Požar. — V Ločniku je pogorel hlev kmetu Jos. Medveščeku. Gasili so sicer pridno, ali vseeno je škode 1500 K. Brez sredstev. — V Podgori je prijela žan-darmerija nekega Mihaela Trnovca, ker je bil brez vsakih sredstev. Ker nima nikakih dokumentov, se tudi ni dalo dognati, odkod je. — 31 letni tujec V. Fiala se je predstavil tukajšnji policiji, ker je bil brez vsakega vinarja in dela. Pošljejo ga domov. Pevski zbor rok. bralnega društva v Tolminu priredi dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v Pod-šolarjevi dvorani plesni venček, Vstopnina 2 K. Čisti dohodek je namenjen novoustanovljenemu pevskemu skladu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. te, stori kakor jaz, živi s svojimi bolečinami: neki dan naju mogoče združi." „Z Bogom, Valentina!" ponovi Morrel. »Moj Bog,* pravi Valentina in dvigne svoje roke z vzvišenim izrazom proti nebu, „ vidiš, da sem storila vse, kar sem mogla storiti kot ubogljiva hčerka: prosila sem, rotila, jokala; mojih prošenj ni uslišal in moje solze ga niso ganile. Torej dobro," pravi odločnejše in si obriše solze, „raje umrjem sramote kakor zato, ker bi me pekla vest. Vi bodete živeli, Maksimilijan, in jaz bodem vaša. Kdaj ? Takoj ? Povejte, ukažite, pripravljena sem." . Morrel, ki se je zopet oddaljil za nekaj korakov, da bi odšel, in se zopet vrnil, bled veselja in z močno vtripajočim srcem, pomoli Valentini skozi omrežje obe svoji roki. »Valentina/ pravi, »draga prijateljica, ne govorite z menoj na ta način, ampak raje me pustite, da umrjem. Če me ljubite tako, kakor ljubim jaz vas, zakaj naj bi mi bilo treba, da vas dobim s silo? Ali želite moje življenje iz Človekoljubja? V tem slučaju raje umrjem." »Sicer pa," zamrmra Valentina, „kdo na svetu me ljubi? On. Kdo me je tolažil v dnevih moje žalosti? On. Na koga sem stavila vse s«oje upanje, na koga se obrača moj žalostni pogled ? Nanj. Pri kom molči moje krvaveče srce? Pri njem, pri njem in vedno pri njem. Da, prav imafi, Maksimilijan, hočem ti slediti ter zapustiti očetovo hišo in vse. O, kako nehvaležna sem!" vsklikne Valentina ihte. „Vse, celo svojega deda pozabim I" „Ne,tt pravi Maksimilijan, »njega ne zapustiš. Rekla si, da na je, kakor se zdi, gospod Noirtier naklonjen; Pred najinim begom mu torej vse razodeneš, in njegovo dovoljenje blagoslovi najino zvezo; in ko bodeva poročena, pride za nama in bode imel mesto jednega otroka dva. Pripovedovala si mi, kako se pogovarjaš z njim; o, tudi jaz se kmalu naučim tega ganljivega jezika. O, prisegam ti, Valentina, mesto obupa, katerega sem se bal, naju čaka sreča, čista nebeška sreča." „0, poglej, Maksimilijan, poglej, kako velika je tvoja moč nad menoj; to, kar mi praviš, skoro verjamem, in vendar si je to nemogoče misliti, kajti moj oče me bode preklinjal in mi ne odpusti nikdar; njegov neupogljivi duh poznam. In poslušajte, Maksimilijan: če bi kak slučaj ali Bog ve kaj, kratko sploh kako sredstvo poroko zadržalo za nekaj časa, potem počakate, ali ni res?" »Da, to vam prisežem, če vi prisežete meni, da se ta strašna poroka nima izvršiti nikdar in da v slučaju, da bi vas vlekli v pisarno in pred duhovnika, rečete ne." »Prisegam ti, Maksimilijan, in sicer pri najsvetejšem na svetu, pri spominu na svojo mater." nTorej počakajva," pravi Morrel, »Da, počakajva," odvrne Valentina, ki si oddahne pri tej besedi, »saj je na svetu tako mnogo stvarij, ki lahko rešijo nesrečneže, kakoršna sva midva." »Torej se zanašam na vas, Valentina," pravi Morrel; »vse, kar storite, bode dobro; in če bi vaši vendar vstrajali pri zahtevi, da že jutri podpišite pogodbo, tičočo se poročitve z gospodom d' Epinav?" »Za ta slučaj imate mojo besedo, Morrel." »Mesto da podpišete..." „Pridem k vam, da zbeživa. Toda zdaj pojdite; da ne bodeva skušala Boga, dotlej več nočeva govoriti, kajti skoro je čudež, da naju tu ni še nihče zasačil. Ah, in če bi se izvedelo, kako se shajava, bi ne imela nobenega pripomočka več." »Prav imate, Valentina, toda tako izvem..." »Po notarju gospodu Dechampsu." „Poznam ga/ »In po meni sami. Pišem vam, o tem bodite prepričani. Moj Bog, ta zakon mi je ljub prav tako malo kakor vam, Morrel." »Dobro, dobro. Hvala, moja oboževana Valentina," odvrne Morrel. »Torej je dogovorjeno vse: če se zgodi to, Česar se bojiva, vas počakam tu, vi mi padete v naročje, pred ograjo naju počaka voz, vi vstopite, jaz vas odpeljem k svoji sestri, in potem pokaževa, da se ne dava zadaviti brez obrambe kakor dye jagnjetr" »Naj bode," pravi Valentina; „ift tudi jaz vam rečem, Maksimilijan, da mi bode prav vse, karkoli storite." „0!" „Ali ste torej s svojo ženo zadovoljni?" vpraša mlada deklica žalostno. »Moja oboževana Valentina, če rečem da, je s tem rečeno premalo." »Recite vedno tako." Valentina, oziroma njene ustnice se približajo omrežju, in Morrel začuti sladki dih njenih ust ter pritisne od druge strani svoje ustnice na hladno, neizprosno pregrajo. »Na svidenje!" pravi Valentina, utrgavši se tej sreči. „Na svidenje!" »Pismo dobim od vas?" »Da." »Hvala, draga žena! Na svidenje!" Začuje st imev poljuba, in Valentina izgine med drevjem. Morrel sliši šumenje njene obleke, glas njenih korakov po pesku, dvigne oči z neizrekljivo srečnim pogledom proti nebu, se zahvali Bogu. za toliko ljubezni in tudi odide. Mladi mož se vrne v svoje stanovanje ter čaka ta m prihodnji dan zastonj. Naslednje y..i\o, ko baš hoče oditi k notarju, gospodu Deschatnpsu, de? i po pošti pismo in sluti takoj, da je od Valentine, dasi ni še nikdar videl njene pisave. Pismo se je glasilo sledeče: »Solze, rotenje, prošnje, vse ni nič koristilo. Včeraj sem bila dve uri v cerkvi Saint - Philippe du Roule, in ti dve uri sem molila k Bogu iz dna svoje duše; Bog je neizprosen kakor ljudje, in nocoj ob devetih se ima podpisati pogodba. »Kakor imam samo jedno srce, tako imam tudi samo jedno besedo, Morrel, in to besedo sem dala Vam, kakor je Vaše moje srce. Priloga „SoCb" it. i6, i dne 24, fehruvarija HM, Predavanje o Slovencih v belpjskem oficirskem kazinu. — Belgrajški dopisnik „Slov. Naroda" poroča: Gospod Janko V n k a s o v i č - S t i b i 1, podpolkovnik in poveljnik srbske žandarnierije, rojen Slovenec (naS goriški rojak) je čital te dni v belgrajskein oficirskem kazinu obširno predavanje o Slovencih. Velika dvorana kazina je bila natlačeno polna srbskih častnikov, ki so z zanimanjem poslušali g. Vnknsovičn, ki je govoril o geografskem položaju, zgodovini in literaturi Slovencev.-Predftvsujja,je;bU^zg|o skrbno sestavljeno in tako točno, da sem'; scf čudil, kako ga je tako točno mogel sestaviti g. Vukasovič, ki živi ? Srbiji že č.ez trideset let! Slovenci moramo biti g. podpolkovniku Vukasoviču hvaležni, da ni pozabil svoje ožje domovine; nego vpoznava brate Srbe z njenimi naravnimi krasotami ih s teltom položajem, v katerem se Slovenci nahajamo. — G. Vukasovič, s katerim večkrat prihajam v dotiko, pridno čita slovenske časopise in knjige. On je tudi člau »Slovenske Matice". — Cenjene, eitatelje bo gotovo zanimalo, ako jim povem, kako je ta krasen človek prišel v Srbijo. G. Vukasovič je bil najprej v hercegovski ustaji I. 1876., kjer je bil ranjen v nogo. Ko je ozdravel, vstopil je kot prostovoljec v srbsko vojsko in se je udeležil obeh srbsko-turških vojn, kjer se je tako odlikoval, da je postal podporočnik (lajtnant), a v srbsko-bolgarski vojni 1. 1885. je bil že poročnik (uadlajtnant). Pa tudi v mirnem času se je pokazal kot spreten častnik in je hitro napredoval. Bil je poveljnik III. pehotnega polka v Pirotu, pozneje poveljnik IX. pehotnega polka v Poža-revcu, a v jeseni 1. 1904. je bil imenovan poveljnikom cele srbske žandarnierije. Znan je g. Vukasovič po celi Srbiji in povsod uživa splošne simpatije. Ta hrabri Slovenec nosi na prsih menda vsa odličja, kar jih srbski častnik sploh more dobiti. Gospod Vukasovič je še danes krepak mož, čigar postasa mora vsakemu imponirati. Kazen tega je g. Vukasovič tudi bojevit in navdušen kakor kak mladenič. Kadar govorim z njim o domačih slovenskih razmerah, se vedno kuduje na „c. kr. Slovence", a kadar čita o kakem napredku Slovencev, postane vesel in živahen in ves srečen je. Odsek Gorica Soške podružnice Slovenskega planinskega društva. — Poleg »Ziljske podružnice" moramo imenovati najvažnejšo „ Soško podružnico", bodisi po delokrogu bodisi pa tudi v narodnostnem oziru. — Kakor varuje prva mejo proti nemški strani, tako je naloga druge varovati jo na italijansko stran. Pri tem pa ima lažjo nalogo Soška podružnica, ker nima pred seboj tako po organizaciji nevarnega nasprotnika nego Ziljska. Z otvoritvijo nove železnice razširi in olajša se ji znatno delokrog. Postanejo pristopne izletom iz Trsta in iz Gorice „.Tulijske planine, Krnska skupina" in zveza planinskih tur iz „Karnskih planin" z imenovanimi skupinami. Posebno ugoden položaj pridobi Gorica, odkoder bode mogoče izvrševati ture na yse vrhove slovenskega ozemlja in vrhove, ki sicer stoje v italijanski kronovini iu na nemški meji Koroške, a dajejo pregled zahodnih dolin, kjer prebiva še slovensko pleme. Olajša se mu tudi bližnji delokrog v okolici goriški, kjer se dobi po novi železnici kratko zvezo s Krasom. Odsek planinske podružnice v Gorici ponuja svojim članom lažje iziete v goriški okolici, t. j. v „Brdatt, dolenjo „ Vipavsko dolino", dolenji „Kras", Trnovsko planoto, za bolj iz-vežbane turiste pa na vrhove julskih planin, kaninske skupine in karnskih planin. — V prvi vrsti treba bo okrepiti središče za- večje ture v Tolminu ter naslanjati se na obmejne podružnice v Kobaridu in Bovcu. — Soška podružnica šteje do sedaj le 240 članov, kar je gotovo premalo za tako imeniten delokrog. Zbog ponesrečene stavbe Trillerjeve koče mora se najpoprej skrbeti, da se postavi drugo kočo v primernejšem kraju. Soško podružnico treba bode potem zdramiti, da napravi kočo v ka-ninski skupini, kobariška na Matajurju. — V okolici goriški treba bode postaviti kažipote na vidnih krajih, ki označijo lepše izlete in ki bodo ob euera znaki, da tu prebiva zaveden slovenski rod, ki pozna in vpo-števn lepote svoje zemlje. Skopaj sramotno je za goriške Slovence, da jo prvi korak v tem oziru morala storiti „Č'eška podružnica" v TMgfj idHjL**mname*»lft* pot na vrh sv. Valentina. — Ako moramo *konštatirati, da šteje italijanska planinska podružnica v Trstu preko 450 članov in da ima ta podružnica nalogo proglašati julske planine kot del italijanskega teritorija, nas to gotovo vspodbudi, da ne jenjamo poprej, "dokler ne dosežemo vsaj istega števila v obrambo lastnega teritorija, kakor so ga dobili Italijani v ofenzivne svrhe. Pristopnina za člane znaša 6 K na leto, prvo leto se plača tudi 2 K vstopnine. Ako se zbere za gorišKi odsek vsaj 200 članov, osigura se gori začrtani delokrog in da se Soška podružnica dvigne med prve izmed slovenskih, poživljamo rodoljube v okolici goriški, da bi se oglasili kot zaupniki, posebno na onih krajih, ki vabi slovenskega ljubitelja priroda/ na izlet, tako n. pr. Dornberg radi Trstlja, llihemberk za celo lepo okolico, v Šempasu in Črničah za izlete na robove trnovske planote, v Kojskem za Brda in sv. Gendro, v Kanalu za obmejne vrhove. Kdor želi postati zaupnik, obrne naj se na odbornika Soške podružnice g. dr. Henrika Turna, odvetnika v Gorici, kateri mu da potrebne informacije in nabiralno polo. — S planinskim pozdravom: Soška podružnica slovenskega planinskega društva odsek Gorica. Nes.amno žaljenje goriških Slovencev. • Ta teden je bil y Gorici virtuoz na goslili Čeh František O n d r i Č e k. Koncertoval je v torek in četrtek v giedališčni dvorani. Pri takih prireditvah pač vedno iščejo prireditelji Slovence, ki kaj radi prihajajo na koncerte itd., ali branijo pa se nalepiti po mestu tudi slovenske lepake. Nalepljajo laško-jieinške, le slovenskega besedila se branijo kakor hudič križa. Tako je bilo tudi to pot. Mi smo takoj zahtevali tudi slovenske lepake, ker nam gre za čast slovenskega imena v mestu, in ker je drugače pač že samo po sebi umljivo, da se ne sme prezirati jezika onega, od katerega se hoče kaj imeti. Knjigar Wokulat v llaštelu, ki prevzema take prireditve, stoji na tem stališču, da morajo biti lepaki laško nemški, seveda pa pri tem prav pridno išče Slovonce ter pošilja okoli slov. listov prošnjo za reklamo. Postavili smo se temu po robu ter zahtevali slov. lepake. Tudi so že bili — ali sedaj se je začelo žaljenje od kraja. Pa kako prefrigano je bilo to zasnovano in izvedeno. V torek zvečer je bil prvi Ondričkov koncert. Da bi Slovenci ne izostali, vsled kake agitacije, je pripovedoval raznim slov. gospodom, da bodo za drugi koncert v četrtek že tudi slovenski lepaki. K nam je prišel okoli 5. ure pop. ter naročil 30 lepakov za drugi koncert z laško-s 1 o v e n s k o-nemškim tekstom. In kako se mu je mudilo I Do večera je hotel imeti lepake. Ker je to nemogoče, se mu je pa vendar poskrbel do koncerta v dvorani krtačni odtis, da bi se še lahko kaj popravilo, drugi dan pa delo skončalo. Odtis je dobil, po koncertu so naznanili, da bo drugi koncert v četrtek — drugo jutro pa je sporočil AVoku-lat, da naj se počaka malce, da že sporoči do opoldne. Prejšnji večer je nam dajal razumeti, da ni nikake ovire za slovenščino na lepaku, da je opravičena naša zahteva itd., drugi dan, kakorhitro je izšla „Soča", pa je odpovedal lepake -— češ: prejšnji večer je bilo vse polno Slovencev pri koncertu, naj-brže pridejo tudi v četrtek, Čeprav ne bo slov.^ lepakov, „Soča" izide pa šele v soboto. — Na tako nesramno postopanje smo razposlali po mestu v četrtek letake ter pojasnili žaljenje Slovencev. Mnogi, ki so hoteli iti h koncertu, niso šli, bilo je le kakih 10 Slovencev. Imena vemo. —- Ogorčenje med Slovenci radi takega ravnanja od strani Woku-lata je bilo veliko, in trpke besede so padale tudi na račun Ondfička, kateremu je vse to intrigiranje in žaljenje.«anano jn pri katerem je prizadet kolikortoliko tudi on! Drugi koncert je bil jako slabo obiskan. Slovenci se moramo postaviti odslej dosledno na to stališče, da k vsem takim prireditvam, h katerim nas vabijo ter k katerim tiče slovenščina, ne gremo, ako se ne ravna z našim jezikom povsem ravnopravno. To je naša narodna dolžnost, to zahteva čast našega imena. Kako se je ravnati nasproti takim ljudem, kakoršen je VVokulat, o katerem pravijo, da je Češki renegat, kateremu smo pripomogli že do marsikakega krajcarja zaslužka, tega ni treba praviti, to ve vsak razumen Slovenec. H koncu še to: Prav bi bilo, da se spravijo odslej take prireditve v — ^Trgovski Dom"! Ko pride prihodnjič kak slovanski umetnik v Gorico, naj koncertuje v „Trg. Domu". Brez dvoma bo polno — žalilci in sraraotilci slovenskega imena naj ostanejo daleč proč od nas! »Sokolova" maškarada „13as 9qo.n?&" je vzbudila sirom cele Primorske tako zanimanje, da je bilo danes dne 24. t. m. ob ll»/4 do-poludne pri kontroli sedežev na balkonu »Trg. Doma" le še C mest nezasedenih. Odbor si šteje v dolžnost, da to javi slavnemu občinstvu še pravočasno, da ne bode zadnji dan pusta zvečer nepotrebnega zabavljanja: „ko bi bil jaz to vedel, zakaj se tega ni prej povedalo" itd. kakor se običajno „Šimfa" o takih prilikah. Vsakdo toraj x6, kaj mu je storiti, če hoče na maškaradi sede uživati vse ono, kar se stoje ne bode moglo..... ..Pevskemu in glasbenemu društvu" v Gorici je podaril g. J. Medved, trgovec dobljeno stavo v znesku 10 K. Bog plati in živi posnemovalce! Delavsko konsumno društvo v Podgorl sklicuje v nedeljo dne 4. marca v dvorano gospoda Bregant-a Štefan-a redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev nadzorstva. 2. Poročilo letnih računov in bilance. X. Določitev ustanovitve društvene bolniške blagajno. 4. Določitev dividendnega izplačila za gotovi najnižji znesek. r>. Določitev dnij glede plačila udov za biago od njih kupljeno. (>. Slučajni predlogi. Ravnateljstvo. Opomba. — To društvo obstoji že par let. Letos ima 32f>0 K čistega dobička. Sveti zakon je v nevarnosti — tako kričijo sedaj tisti klerikalni izprijenci, ki so padli tako nizko, da jim je sploh nemogoče izpre-govoriti kedaj še kako resnično besedo. Po »katoliških" časnikih, po prižnicah in privatno lažejo, da se snuje taka postava, da se bosta dva poročena lahko ločila, kadarkoli hoče jeden. To je taka laž, kakoršne je sposoben edinole klerikalec. — Kaj se torej pravzaprav pripravlja? Hoče se odpraviti $5 lil. in 116. o. drž. zak., ki določata, da se katoliški zakon razdruži samo v slučaju, ako 1 eden izmed zakoncev umrje. Treba je upoštevati, da se ločujejo zakonski kljubu dosedanji taki postavi, kakor je omenjena; ta ja postava nima prav nikake take moči, da bi držala poročene toliko časa skupaj, da eden izmed zakoncev umrje. Ločitve niso dandanašnji nič tako nenavadne, ali kako se godi ločenim? S prsti kažejo nanje; koliko nezakonskih otrok se rodi v konkubinatu, ker je ločeni poročenec vezan po postavi, da se ne sme poročiti, dokler ne umrje oseba, na katero je vezan. Ločitev zakona pa je po cerkvenih postavah mogoča, in sicer tako, da se ločeni aH ločena zopet lahko poroči; to v izvestnih slučajih, katerih tu ne moremo navajati. Ce pa pripušča cerkev popolno razdružitev pri telesnih pomanjkljivostih, zakaj bije ne pripustila tudi v drugih slučajih? Klerikalci imajo pri tem, da se oklepajo § 111., le grde namene. Postava o nerazdruž-ljivosti je v veljavi le še v Španiji in pa pri nas — povsodi drugodi so jo odpravili. In vendar živi na milijone katoličanov v srečnem-zakonskem življenju v raznih državah. — Če se sprejme taka postava v državnem zboru, bo že tako sprejeta, da bo ubranjena vsaka zloraba, drugače bo le dobrodelna ter bo obvarovala ljudi marsikaterega greha7 ^~lfiy~ povedo rajši, da cerkev druži vse, če le plača takso. Če se mestna vlačuga hoče varno vlačiti okoli, se poroči s kakim ničvrednim Človekom. Cerkev jej tega ne odreče — ona pa živi naprej, kakor poprej; samo pred postavo je krita! — „Prismojenec" govori o roparjih in liberalcih, ki hočejo uničiti sveti zakoni Tako govorijo ljudje iz hiš, v katerih je konku-binat doma! Proti njim je treba postave, ker so že tako sveti, da bi ne smeli imeti vsak svojo Perpetuo ter dajati pohujšanje! Svetost zakona le ostane v tem slučaju, če se odpravi gorje, združeno sedaj ž njim! 0 priliki poroke gosp. Zore pl. Locatelli z gosp. Avgustom Cejanom, c. kr. davčnim pri-stavom, zložili gostje za družbo sv. Ciril in Metoda 23 K 40 v in za „Šolski dom" 12 K 20 vin. Tatvine. — Neki 60 letni A. Persolja je ukradel kmetu Markiču v ulici ob Soči listja za 7 kg. — Neznan tat je ukradel vozniku Iga. Volariču z Livka z voza na Komu v gostilni vrečo fižola. Tatvina je naznanjena policiji. — Živinski trg. — Na živinski trg 8. t. m. je bilo prignanih 637 glav goveje živine, 10 konj, 545 prešičev; na drugi trg 22. t. m. pa 597 glav govoje živino, 21 konj, 340 prašičev. Po poroki je streljal kmet Josip Kiej iz Iioča v Istri. Ali streljal je s pištolo tako neprevidno, da mu je odtrgalo en prst ter je ranjen na roki. Moral je z ženitovfcnja v tržaško bolnišnico. Bralno društvo »Upa" V Blljani priredi v nedeljo dne 25. t. m. plesno veselico z maske-rado. V plesnih pavsah nastopa tudi društveni pevski zbor z raznimi pesmimi. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Obrtniki Kanala In Okolice vabijo na veliki obrtniški ples, kateri prirede v soboto 24. februvar,i 1906. v salonu hotela „pri zlatem levu". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 kroni. Svira vojaški orkester. Vstop le dovoljen le vabljenim. Kostumiranci dobrodošli. Izpred SOdniJe - Ker se je zoperstavljal redarjem v Tržiču, je obsojen A. Casellari na 5 dnij zapora. — Iv. Zalatir je prodajal zastavljene reči. Zato bo sedel v zaporu 6 tednov in dvakrat se bo postil. — Adela in Ernest Miniussi sta se zoperstavljala redarjem v Trliču. Prva je obsojena na 20 K globe, drugi na 4 tedne zapora s postom. Priloga. — Današnji številki je priloženo odprto pisn>* tvrdke Pograd & Černetič, na katero opozarjamo p. n. občinstvo. „Torej danes zvečer ob tri četrt na devet pri omrežju. „VaŠa žena „ Valentina de Villefort. „P. S. — Moja uboga babica postaja vedno bolj in bolj slaba. Včeraj se ji je pričelo blesti, danes so njene besede skoro blazne. „Ali ni res, Morrel, Vi me bodete ljubili zelo, da pozabim, v kakšnem položaju sem jo zapustila. „Mislim, da hočejo dedu Noirtierju prikriti, da se ima pogodba podpisati nocoj." Morrelu ne zadostujejo pojasnila, katera mu je dala Valentina, ampak gre še k notarju, ki mu potrdi, da se ima podpisati pogodba danes zvečer ob devetih. Nato obišče Monte Crista, in tu izve vse drugo. Franc je obvestil grofa o slavnosti, ki se ima vršiti ta večer. Gospa Villefort ga je pismeno prosila oproščenja, da ga ne more povabiti k sebi, ker noče biti odgovorna zato, da bi legla na grofovo čelo senca žalosti, katero sta provzročili v njeni hiši smrt gospoda de Saint-M^ran in bolezen njegove soproge. m Prejšnji večer je bil Franc predstavljen markizi, ki je zato zapustila posteljo, a takoj nato zopet legla. Morrel je bjl, kar je pač lahko razumljivo, silno razburjen, in to ostremu Monte Cristovemu pogledu ni moglo uiti. Bil je s svojim mladim prijateljem pazljivejši in nežnejši kakor sicer, in Maksimilijan se baš še pravočasno spomni obljube, dane Valentini, da ne odkrije grofu vsega svojega srca. Mladi mož je čez dan dvajserio 1* prečkal Valeutinino pismo. Bile so to prve vrste, katere je dobil od nje; opajale so ga bolj in bolj ter ga spominjale, da ji je obljubil, da jo osreči. In res, kakšno varstvo je potrebno mlndi deklici, ki sklene kaj tako pogumnega, kakšno vdanost zasluži od strani onega, kateremu žrtvuje vse! Kako izključno mora biti predmet njegovega najiskrenejšega in najsvetejšega čaščenja! Ona je zajedno vladarica in žei*, in rekel bi, da je treba več kakor jedno dušo, da se ji je mogoče dostojno zahvaliti in jo zadostno ljubiti. Z nepopisljivo ginjenostjo je mislil Morrel na trenotek, ko mu Valentina poreče: „Tukaj sem, Maksimilijan, vzemi me!" Vse je skrbno pripravil za beg; na vrtu je skril v meteliki dve vrvasti lestvi, in pripravljen je bil kabriolet, katerega je hotel voditi sam. Nobenega sluge, nobene luči. Svetilke je hotel prižgati, toda šele potem, ko prideta iz prve ulice, da ju ne zasači morda kljub vsi njuni previdnosti policija. Zdaj pa zdaj je Morrelovo telo močne* vstrepetalo; mislil je na trenotek, ko bode pomagal Valentini plezati čez pregrajo, ko bode držal trepetajočo na svojih rokah, na svojem srcu ono, kateri je doslej komaj upal poljubiti konec njenih prstov. Toda ko je prišlo popoldne, ko se je bližala usodepolna ura, je čutil potrebo, da bi bil sam; srce mu je silno utripalo, najbolj priprosta vprašanja, da, celo glas katerega izmed njegovih prijateljev bi ga bil motil; zaprl se je in poskušal citati, toda njegov pogled je drsel čez vrste, ne da bi vedel, kaj je njih vsebina, in vrgel je knjigo od sebe, da bi stotič premislil, če je vse dobro pripravljeno za beg. Ura se je končno približala. Nikdar niso pustili zaljubljenci svojih ur, da bi šle mirno svojo navadno pot; Morrel je svojo premikal tako, da je bila ob Šestih že poldevetih. Zdelo se mu je torej, da se je čas odpraviti na pot, kajti rekal si je, da se ima pogodba sicer podpisati šele ob devetih, da pa Valentina morda ne počaka tako dolgo. Ukrenil je torej vse potrebno ter bil v svojem vrtu, ko je ura v stolpu cerkve Saint-Philippe du Roule bila osem. Konja in voz je skril za pol razpadlim zidovjem, za katerim se je skrival navadno sam. Dan se je polagoma nagnil, in drevesa na vrtu so bila podobna temnim, molčečim sencam. . . Morrel zapusti svoje skrivališče, se približa omrežju, pogleda qno stran, a ne zagleda nikogar. Ura bije po* devetih. Nemirno pričakuje se Morrel sprehaja in se vrača v vedno krajših presledkih k pregraji. Vrt potemni bolj in bolj, a nobena obleka se ne posveti skozi to temo, noben šum bližajočih se korakov ne prekine te globoke tišine. Hiša, ki jo je razločevati skozi listje drevja, ostane temna, v nobenem oziru podobna hiši, v kateri se ima podpisati ženitvena pogodba. Morrel pogleda na svojo uro, ki kaže že skoro deset, toda k nesreči vdari ura v stolpu, katero je že enkrat slišal, šele pol desetih. Torej je minulo že pol ure nad čas, katerega je določila Valentina, v neplodnem, mučnem pričakovanju. Pri vsakem najmanjšem šumljanju listja, pri vsakem naj-slabotnejsem dihu vetriča mu stopi na čelo mrzel pot. Trepetajo pritrdi lestvico in stopi na spodnji klin, da bi ne izgubljal časa v odločilnem trenotku. Tekom tega omahovanja med strahom in upanjem, tekom teh brezmejnih srčnih muk bije ura v cerkvenem stolpu deset. „0," zamrmra Maksimilijan plaho, „nemogoče je, da bi trpelo podpisovanje pogodbe tako dolgo. Premislil sem vse okol-nosti, preračunil čas, ki ga morejo zavzeti podpisovanje pogodbe in vse druge formalnosti; moralo seje zgoditi kaj posebnega." In zopet prične hoditi, vsak hip bolj rarburjen, pred pregrajo gori in doli ter si zdaj pa zdaj tfadi svoje vroče čelo ob mrzlem železu. Ali je Valentina vsled prevelikega napora omedlela? Ali so preprečili njen beg? Samo to dvoje si je mogel misliti naš prijatelj, in. oboje je bilo zanj jednako brezupno. Naenkrat ga prešine misel, da je Valentini na begu morda vzel strah njene moči in da leži onemogla v drevoredu na vrtu. „0, če bi bilo tako!" vsklikne in spleza z bliskovo hitrostjo po lestvi. „In jaz sem izgubljal čas in čakal l" (Dalje pride.) Klfor Ima psa v Gorici, pa ga še ni naznanil magistratu, mora to storiti do 10. marca 1.1. Po tem času se ne naznanjene pse polovi, gospodarji bodo morali plačati pa še kazen. Bralno in pevsko društvo v Doljn! Vrtojbi priredi v nedeljo dne 25. t. m. ples za ude in vabljene goste v prostorih g. Jakoba Maraža pri cerkvi. Vstopnina k plesu 2 K. Svirala bode godba na lok iz Gorice. Odprli lekaml. ---¦ Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristotbletti-Gliubich. Ponočna služba v lekarnah. - v času od 25. febr. do 4, marca t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. Ustnica. — G- Fr. K. v T. — Poslanega dopisa pod naslovom „Iz učiteljskih krogov" ne moremo priobčiti, ker učit. krogi bi se lepo zahvalili za hvalo oseb, ki je ne zaslužijo. — G. dop. v Devinu: Prihodnjič. Kdor rad pije kakao, naj poizkusi enkrat Ivana Hoffa kandol-kakao. _Taima izmed vseh kakaovskih vrst najmanj tolče (19% proti večkrat nad 50%), je torej resnično netolščat, jako lahko prebaven in ob najboljšem okusu zaradi tesne zveze s sladom izredno redilen ter hasniv celo najslabotnejšemn organizmu. Ker je poleg tega jako po ceni, se lahko rabi v vsakem gospodinjstvu. valo, kaj bo.... Gautsch je imel daljši govor, v katerem je razpravljal o glavnih mislih pred- J loge. Povdarjal je zlasti odstranitev volilnih zlorab in odpravo cenzusa. Matematična raz- j delitev okrajev da je nemožnost, pri reSitvi Dolilna reforma. Včeraj je predložila vlada načrt volilne reforme v poslanski zbornici. V zbornici pride 455 poslancev, Slovanov ^0 230, Nejncev 205, Lahov 16, Rumuni 4. — 230 Slovanov bo stalo nasproti 2L5 Neslovanom. Slovenske dežele bodo zastopane tako-le: Kranjska dobi i i poslancev, vsi Slovenci. Štajerska 28 poslancev, 6 Slovencev med temi. Koroška 10 poslancev, 1 Slovenec med njimi. Trst 5 poslancev: 4 Lahi, 1 Slovenec. Istra dobi 5 poslancev: 2 Laha, 2 Hrvata, 1 S.'ovenec. Goriško-Gradišcansko dobi 5 poslancev: 3 Slovenci, 2 Laha. Volilni okraji v naši deželi: prvi volilni okraj: sodnijski okraj Goriški brez Gorice in Lcenika, pa z občinami Biljana, Kožbana, Medana. Drugi volilni okraj: sodni okraji Ajdovščina, Komen, Sežana in občini Doberdob in Devin. Tretji volilni okraj: sodni okraj Gradišče in Tržič, izvzete so prej navedene občine. Četrti volilni okraj: Krmin z Gorico in imenikom, izvzete gori navedene občine. Peti volilni okraj: sodnji okraji Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid in Boleč. Slovenskih poslancev bo 23, za 8 več nego sedaj. Jugoslovanskih poslancev bo po tej predlogi 36, sedaj 27. narodnega vprašanja je vzela vlada na podlago teritorijalni princip. Izjema na Moravskem. Predlaga pomeni zgoščenje narodnostnih mandatov. Vlada podlaga tudi poostrene zakone za volilno svobodo. Volilna pravica naj bo tudi prosta. Skončal je, da hoče vstrajati do konca, njegov padec bi ne bil padec volilne reforme. Govora je sledilo burno odobravanje pri Slovanih, soc. demokratih in jednem delu Nemcev. Vsenemci so ves čas kričali. (Slovenci ne moremo biti zadovoljni zlasti glede" Štajerske in Koroške, kjer nam pritiče več mandov!) — Volilno pravico ima vsak možki, 24 let star, ki stanuje v občini najmanj I leto. Volišče je vsaka občina, ki ima 500 prebivalcev; volilne imenike sestavljajo županstva in morajo biti razpoloženi 14 dnij. Volilne komisije bodo sestavljene jednako kakor sedaj. t Prihodnja seja državnega zbora bo o. marca. Kot 2. točka je na dnevnem redu volilna reforma. Volitve h tržaški mestni zastop se bodo vršile v času od 12. do 22. marca t. 1. Napau Sl je Izmislil v Trstu delavec Jos. Mislej z Vipavskega. Pravil je policiji, da ga je nekdo napadel ter mu vze* 100 > K. Ker je bil Mislej natrkan, se je sodilo takoj, da si je napad le izmislil. S ponarejeno krono je hotel plačati v Trstu v ljudski kavarni neki delavec kavo. Kavarnar je ni hotel sprejeti. To je delavca razjezilo, da je podrl kavanarja na tla. Prišla je policija, J ki je zaplenila krono ter vzela delavca na * Zaprli so bili dva delavca, na katera je letel sum. Ali jednega so izpustili takoj, drugega pa po 13 mesecih, ker se jima ni moglo nič dokazati. Pravih zločincev pa tudi še niso mogli najti. Oboroževanja v Švici. -- Zvezni svet v Bernu je znhteval 10,400.000 fraukov kredita za pomnožitev municijske zaloge in 2,215.000 frankov za nove gorske topove. Algeciras mesto v južni Španski, blizo Gibraltarja,, kjer se vrši maročanska konferenca, je staro rimsko mesto, ki se je zvalo Julija transducta. Ko so leta 711 Mavri prišli na Špansko, so najprej zauzeli to mesto, ki so mu dali ime Algeciras, kar znači v arabskem jeziku: otok. Mesto šteje danes 12.000 prebivalcev in je poglavitno mesto okraja, h kateremu pripada tudi Ceuta, ki leži na aftičanski obali. Iz Algesirasa se vidi preko zaliva Gibraltar, ki je v angležki posesti. Prav blizu je tudi maročanska obal, le 12 kilometrov oddaljena. ^MlarokO zavzema velSanskrproštor 812:300^ kvadratnih kilometrov. Prebivalcev ima Maroko nad 12 milijonov, ki so skoraj vsi mohame-danske vere in govore arabski jezik. Prebivalstvo se bavi največ i poljedelstvom. Ciganski fcO0yres se bo vršil v kratkem v Sofiji. Cigani hočejo imeti tudi volilno pravico. _________ Razgled po suefu. DržalBi ZOOr.— Včeraj je bil važen zgodovinski dan v zbornici. Vlada je predložila volilno reformo. Vse je z napetostjo pričako- Skupno konferenco vseh slovanskih klubov poslanske Zbornice namerava sklicati češki klub, kakorhitro je predložila vlada zbornici volilno reformo. Umrl je višjesodni predsednik graški grof Gleispach, jeden največjih sovražnikov slov. naroda. Heinejena oporoka. — Sedaj ko se na alge-siraski konferenci borita Francija in Nemčija, je vredno vedeti, kako se glasi oporoka nemškega pesnika Heiuea, ki je umrl pred 50 leti v Parizu v Avenue Matignou. Na smrtni postelji je narekaval notarju v pero: „Kakoršen-koli je položaj naše domovine, ne želim, da moji sorojaki prenesejo moj pepel v Nemčijo, ker nikdar mi ni bilo na tem nuditi svojo osebo za politične maškerade. Sebi sem postavil v svojem življenju veliko nalogo, da delam za srčno sporazumljenje med Nemčijo in Francosko ter da uničim umetna sredstva neprijateljev demokracije, ki špekulirajo v svojo korist na mednarodne presodbe. Mislim, da sem od svojih someščanov in od Francozov zaslužil samo dobro, moja hvaležnost nasproti njim pa je brez dvoma največje dobro, koje zapuščam"-----------. Ta oporoka je dala sedanjemu nemškemu cesarju povod, da je za-branil, da se postavi Heineju spomenik v Diisseldorfu, ker ni bil dopustil, da se prenese njegov pepel v Nemčijo. Kakor znano, je postavila rajnka cesarica Elizabeta spomenik Heineju na Krfu. Prvotno je hotela postaviti ta spomenik v kakem nemškem mestu, ali Bismarck je znal to preprečiti. Izseljevanje, — V nedeljo je odpeljal -paprik „Sofja Hobenberg" iz Trsta 700 izseljencev, v Spljetu in Dubrovniku se jih je pridružilo še* 300; med njimi 200 Črnogorcev. Okrajni glavar Izginil. — Okrajni glavar Orešek v Krškem na Kranjskem je nenadoma izginil. Orešek je baje obolel na umu. Strašen zločin še vedno prikrit — Pred letom so našli v bližini Firence 38 letno Rafaelo Pratesi prebodeno z nožem; 38 ran je imela. Gospodarstvo, rioui uinski zakon. Avstrijska postavodajalna oblast se bode v svojih prihodnjih zasedanjih pečala z novim vinskim zakonom. Ker seza novi vinski zakon globoko v koristi našega vinogradništva ter ima v kletarstvu provzročiti velik preobrat, zato bo koristno in potrebno, da se tudi naši vinogradniki pouče o vsebini prihodnjega vinskega zakona, ter da tudi oni stavijo svojim državnim poslancem predloge o tej zadevi. Novi zakon posebno nastopa zoper ponarejanje vin in razpečavanje takozvanib „polvin". $ 1. nam podaja definicijo o vinu, oziroma vinskem moštu. Kot takšno se mora nazivati le ona tekočina, ki se je pravilno iztisnila iz svežega vinskega grozdja. S 2. Prepovedano je vsako pomno^evanje vinskega pridelka, bodisi s pridajanjem vode, sladkorja ali drugih surogatov. § 3. Dovoljeno je le pridjati sveže grozdje, grozdno drozgalico, vinski mošt iz svežega grozdja, vino, drože, čisto ogljikovo kislino, snažno oglje za razbarvanje vin, kara-moko za nabarvanje vin, dovoljena čistila, natrijbisulfit v majhnih množinah za zdravljenje bolnih vin, kazein in brezarzeično žveplo za žveplanje sodov. Ali se sme dodajati tudi ogljikovokislo apno za razkisanje vin, o tem je debata odprta. Zakonski načrt ga je sicer sprejel. § 4. govori o prepovedanih primesih. Vsaka druga primes je prepovedana, naj se dodaja že pred ali med vrenjem ali po vrenju I Prepovedane so spojine barija, stroncija in magnezije, raztopljive aluminijske soli, sadra ali gips, razne kisline in druge kislate snovi, barvila razven karamoke, umetne buketne primesi, umetna slajila vsake vrste, tudi saharin, dulcin in dr., voda, suho sadje vsake vrste, posebno tudi domače in tujezemske rozine, sladkor, glicerin, kakor sploh vse snovi, ki imajo namen, pomnožiti množino ekstraktov, kislin in mineraličnih snovi; nadalje je prepovedano dodajati alkohol, konservne snovi, kakor salicijna kislina, borova kislina, flurove spojine, sulfiti in mnogo drugih. Prepovedano je tudi enake snovi prodajati v ta nameu. § 5. govori o ponarejenem vinu in polvinu. Prepovedano je vino (mošt) na katerikoli način ponarejati ali mu dodajati v § 4. omenjenih snovi. Kaz-njivo je tudi takšna vina v prodajo razglaševati, prodajati &[ točiti. Tudi petijot se ne sme prodajati. § 6\, 7. iu S. govori o »šampanjcih" in drugih enakih vinskih izdelkih, ki so še tudi zanaprej dovoljeni. L 8. Mešanje vinske drozgaiiee (možta) s šampanjcem in drugim je prepovedano. § 10. Petfoot za doroaeo rabo je dovoljen, vendar sn mu ne sme dodajati niti sladkor niti alkohol. Množina petijota je odvisna od množine lastnih tropin ter ae sme imeti le v posebnih sodih. Občina ima ves petijot svoje občine v evidenci. § IX. Vina, ki imajo imo po katerem kraju, se smejo le tedaj pod tem imenom prodajati, če so istega značaja in tudi vsaj deloma v istem kraju zrasla. Imena brd (vrhov) in letnikov ae smejo le rabiti, ako je vino zraslo izključno le na istem brdu, oziroma ako je izključno istega letnika. Mešana vina raznih krajev smejo se le pod izmišljenim imenom prodajati. Ta imena ne smejo izvirati iz krajevnih imen. Katera yina smejo imena krajev (brd) nositi, se postavnim potom določi. § 12., 13. in 14. govori, kako.se bodo kleti uradno kontrolirale, g 15. Kdor greši namenoma zoper § T.f 4. do 12. te postave, se kaznuje z 1 do G mesečno ječo in obenem z denarno globo do 10.000 K, prestopki iz nemarnosti ali nevednosti pa s 14-dnevuo do trimesečno ječo in s 3000 K ali pa samo 3000 K. Kaznjencem, ki niso zmožni plačati, se kazen spremeni v ječo in sicer vsakih 50 K v 24 ur ječe. «5 16. določuje kazni za prestopke S 13. in 14. Promet i tritSki laki. v minolem letu je priplula v Trst MOl ladija s 3,002.02(5 ton., nasproti 9983 ladijam z 2,94^.446 v letu 1004. V prvi vrsti se je povečal promet s severno in centralno Ameriko. Po žele z niči je dospelo v Trst 9,708.446 kvintalov, nasproti 9,066.122 kvintalov leta 1904. Odposlano je bilo iz Trsta 9,462.185 kvintalov, nasproti 8,646.242 kvintalov v letu 1904. Ta znatno povišani promet je imel za posledico, da se je moralo semfcertje ustaviti vsprejemanje blaga za Trst. Ohranitev zdravja in varčnost sta '• tako važna za vsakogar, da je treba vestno i vpoštevasi vse, kar ji speši. Zato se tudi na« j šini gospodinjam ne more priporočati dovolj toplo, da ne smejo nikoli več rodbinske mize | puščati brez Kathreinerjeve" Kneippove sladne 1 kave. Nepoineftana ali obilo dodana zrnati I kavi, je glede okusa in zdrave točnosti vzor* ! kavine pijače, ki se je ne odreče nihče več, kdor je spoznal nje dobrodejne učinke. Zlasti \ vsaka skrbna gospodinja takoj opazi radost- I nega srca, kako izdaten prihranek v gospo- diujstvn doseza z uporabo Katlireinerjevo kave. Treba pa je pozabiti na to, da ima samo pristna Kathreinerjeva kava v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko nžupnik Kneipp" tako odločilno prednost okusa po zrnati kavi. Posebno ne moremo dovolj iskreno svariti pred vsemi odprto odtehtovanimi opra- ženimi izdelki. ^tiila M Mil70 od 05 kr. do gld. Il*a6 m. OVIIO td UltlM zadnje novosti! — Poštnine in čolni ne prosto v hišo, Bogato izbčr uzorcev na razpolago. — Tovarna SVlie Henneberg v Carlhu. « Radi preselitve ; se prdM hiša M nese 6 V Ni treba izplačati vse glavnice, zadostuje 3000 K na račun. Več se izve v ulici BertoHni Št. 8, pritličje Posredovalci so izključeni, Pomladne in letne novosti! POPLIN j« $o!i)ei)o bla^o i)o$e n)ock fpai^cosl^a sistema. Gena te izborne vrste blaga: I. Meter fl. 128 K 2'46 II „ „ l'9t> „ 392 III ,, „ 245 „ 4*90 Edina zaloga za Primorsko PREGRAD &CERNET1G Prvi jtriita min in ircnuiaktem travma Gorica ftHrp^ki dom." RAZSTAVA V „TBG0V8KEM DOMU." Radi preselitve ; se prodni hiša Štev. 17. pražbeni oklic. podpisani cestni odbor . odda v lakup zgradbo nove dovozne ceste na |prw§ko postajo Bohinjske in Vipavske ¦Seleznice. " ->*•»«-. *¦.¦•¦*-; v.-~v, Ponudniki naj vlagajo svoje pojavno kolekovane pismene ponudbe, 'opremljene s 5% varščino v znesku {20 kron pri cestnem'odboru"T"Pod* [gori do dne 12. marca 1906. pogoji, načrt in proračun so razpoloženi na ogled v uradu cestnega 'odbora od dne 26.v t. m. naprej vsaki dan od tO. do 12. ure predpoldne. Cestni odbor za goriško okolico. V Podgori, dne 21. februvarja 1906. Načelnik Klančič Ofuoriteu noue trgovine ¦¦ '«>¦«>¦ na drobno in debelo w#~ v G r g ar ju. -mm " Podpisani otvoiiin v Grgarju veliko talogo mešanega blaga na drobno in debelo, veliko pekarijo kakor tudi trgovino z usnjem in podplati, * žganjem, vinom in pivo na drobno in debelo. i Skrbel bodem da bode vsako naročilo skrbno izvršeno ter blago prve vrste in sveže, da bode vsak odjemalec z mojo postrežbo popolnoma zadovoljen. Cene bodo najniže. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča udani Alojzij Bratuž, trgovec z ranil Mi|tn n Mu in Ititti v Grgarju. A A L: Li A4*Lt4& L»JfcA*fcA Jfc & A Božjast. KaC-r trpi n» boJjasti, fer-5ih i& dragih r.ervoHiih bolctnih. naj zahteva knjiiico, o wh bo'emih. Dobiva se zastonj in tt%c\o t prit. fctaraiaet • apoteke, Fraakfturt a. E *¦ Ceniki zahtevano brezplačno. l Odlikouana pekarija in sladčičarna. 1 KaFol 0Fftščil<, "M 1 pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za 1'irtuance, torte itd. Priporoča se slavnemu občin>tva za mno krojna naročila ter obljublja solidno postrežbo f| i o jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Ziščitna znamka: „Sidro" Liniment. Gapsici eomp. S**> trg Koronj šf. 11. «*«** Hotel, restavracija in kavarna —*- Balkan <-¦— ——=----- TRST. Podpisana naznanjata, da sta prevzela dne 21. januvarja zgoraj omenjene prostore. Poslovanje je popolnoma reorganizirano. Dvigalo, kopelji, električna razsvetljava, najtočnej.ša postrežba. Izvrstna kuhinja - Izbrana vina. Za mnogobrojen obisk se priporočata m^^m Počkaj & Kogl. in „KAISER WILHELM der GROSSE". Prekamorska vožnja traja samo 5 ~B dni. *"c* Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega 5~ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C""^ v Ljxibljanl edino le pri LT EDTARBD TAVČARJU, Motata Ulite & 35 = f nasproti obCeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". tO Odhod iz LJubljane Je vsak torek, Četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se L*2 | tičejo pot mja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ~ai Potoikom, . •lenjenhn v zapadne drŽave kakor: Coiorado, Mexiko, Calitornijo, r -^ Ari , Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Vfashington nudi naSe društvo 1 -j posebno ugodno In izredno clno Črez Galveston. Odhod na tej progi l-JtJ iz Bremna enkrat mesečno. '""", Tu ae dobivajo pa tudi Hstki preko B alti mora in na vse ostale dele sveta, kakor: #• Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. ' Najboljše zdravilo proti Se. dobiva v vseh lekarnah. - REVMATIZMU in PROTINU je liker Gotoa g*^^'JS^J^VS*--^"" »*.....*— <•»»*»'«"»" p" »»• «•*-, -i..ip c.d..., C«. «**, I.-«. i« Tr.U » a. '»^ M* n<)go t 'u,klmlm protl p0VM|Ju „, „,„„, poiUulj|n ^^ E ,._ ^ ^^ ===