^	0 Št. 212 (15.940) leto LIH.
rPnmM"

IOPRIMA8
c o sme ti c s ital v
i m o vrl. Trst - I el. »411 -14244» I ax »4» - 242.4»»
7500
SOBOTA, 6. SEPTEMBRA 1997
MOK poravnal dolg iz Atlante
Aleksander Koren
Zelja Rima, da bi po jubilejnem svetem letu 2000 leta postal Se gostitelj olimpijskih iger leta 2004, se ni uresničila. Odločitev 107 elanov Mednarodnega olimpijskega komiteja (-MOK) v prid kandidature Aten z izidom 66:41 je pahnila v obup tako snovalce, kot privržence rimske kandidature, ki so biti prepričani v zmago, Čeprav tega niso obešali na veliki zvon. Kandidatura italijanske prestolnice je bila baje res najboljša, predvsem pa podkrepljena s trdnimi vladnimi zagotoviti o pokritju »lukenj«, ki bi morebiti nastale pri izvedbi iger. Navsezadnje ni nobena skrivnost, da je ravno brezhiben in verodostojen proračun to, kar najbolj vpliva na razpoloženje elanov svetovnega športnega gibanja. Bržkone pa je tokrat bolj obveljala njihova slaba vest, ki izhaja iz Časov, ko so se za igre leta 1996 ob stoletnici prvih v Atenah odločiti za Atlanto in ne za grško prestolnico. Za organizacijo, ki na vse kriplje razglaša povezanost med Športom, kulturo, ideali, pravičnostjo in tradicijo, je brezpogojna predaja ameriški prestolnici coca cole pomenila prvovrstni škandal. Madež je sedaj opran, Pa Čeprav z veliko zamudo in morda (ati pa ne) tudi za ceno ustvarjanja novih krivic.
Razočaranje Rima izhaja tudi iz pričakovanja, da bo MOK kakorkoli že dodelil igre evropski celini, ki je še vedno najvplivnejši den olimpijskega gibanja, n je bila zadnjic gostitelj iger leta 1992 v Barceloni (prihodnje bodo v Sydneyu). Capetown in Buenos Aires sta bila torej bržkone že vnaprej odrezana iz igre, Stockholm ni bil resen tekmec, nevarne so bile prav Atene. Z njimi je Rim prišel do odločilne ba-lotaže, izgubil je torej Častno - v finalu.
Sodec po prvih reakcijah so Veltroni, Rutelli in ostali pobudniki rimske kandidature športno požrli Poraz, Čeprav gre za neuspeh, Id zlasti za rimskega župana lahko predstavlja nevarno Cer na poti bližajočim se občinskim volitvam. Se najbolj pa nam je lahko žal, ker ne bomo dobiti odgovora na vprašanje, ali je Italija v eri po »Čistih rokah« vendarle sposobna organizirati veliko manifestacijo, ki obrača okrog 20.000 milijard lir, brez Spekulacij in razsipavanja z javnim denarjem na škodo davkoplačevalčev. Se posebej zato, ker bo najbrž leta 2004 plačilno sredstvo v Italiji »evro«.
TRST / PARIŠKA MIROVNA POGODBA IZ LETA 1947 OSNOVA ZA DELOVANJE PROSTIH CON
Odredba tržaškega sodišča daje nov zagon pristanišču
Italijanska carinska določila naj se ustavijo pred vrati »mednarodnega« pristanišča
Olimpijske igre leta 2004 v Atenah
LAUSANNE - Letne olimpijske igre leta 2004 bodo v Atenah. Tako je včeraj v Lausanni sklenil Mednarodni olimpijski komite. Ko je predsednik MOK Samaranch najavil, da bo grška prestolnica gostila OI 2004, je seveda med grško delegacijo zavladalo nepopisno veselje. Veliko razočaranje pa je bilo v italijanskem taboru, ki se je nadejal, da bo Rim gostil najveejo športno manifestacijo na svetu leta 2004. V Italiji in predvsem v Rimu so sprejeli sklep MOK z razočaranjem. Ni manjkalo pa tudi polemik. Po včerajšnjem porazu Rima pa se je sedaj okrepila kandidatura treh dežel za ZOI 2006.
Na 12. strani
TRST - Tržaškemu pristanišču se pišejo boljši Časi, potem ko je sodišče razsodilo, da v prostih conah tržaške luke veljajo določila Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947 o izvencarinskem režimu, in to mimo restri-ktivinih italijanskih carinskih določil. V Rimu so prisoditi vse pristojnosti za pet prostih con tržaške luke predsedniku Pristaniške oblasti Lacalamiti in pričeli postopek za poenotenje vseh določil, ki zadevajo tržaško pristanišče, ob upoštevanju mednarodne vloge tukajšnje luke.
Pomembne novosti so prišle do izraza na včerajšnjem posvetu o novih priložnostih za razvoj tržaškega pristanišča in mestnega gospodarstva nasploh.
Na 3. strani
Tvorno soočanje o zaščiti manjšine
SPETER - V dvorani občinskega sveta v Špetru je bila sinoCi dobro obiskana konferenca o zakonskih osnutkih za zaščito naše skupnosti, ki so bili dosej predstavljeni v italijanskem parlamentu. Razprave se je udeležilo veliko javnih delavcev in tudi je-vnih upraviteljev obmejnih občin videmske pokrajine.
Po uvodnih pozdravih predsednika gorske skupnosti Nediških dolin Firmina Mariniga in odbornika Beppina Crisetiga so o predloženih osnutkih spregovorili po vrsti: poslanec Gualberto Nic-colini (Fi), senator Pietro Fonta-nini (SL), poslanec Antonio Di
Bisceglie (DSL), Bernard Špacapan za Slovensko skupnost, poslanec Tulio Grimaldi (SKP, Gri-maldi je tudi elan ožjega odbora, ki ima nalogo strniti predlagane osnutke v skupni tekst) in bivši senator LS iz naše dežele Diego Carpenedo. Zaključke je povzel senator Darko Bratina.
Stališča glede same zaščite niso prinesla bistvenih novosti, pomembno pa je, da je prišlo do konstruktivnega soočanja med predstavniki političnih sil, ki imajo glede zaščite sicer različne poglede. Vsi prisotni so tudi podčrtali, da je treba to vprašanje končno rešiti, (du)
INDIJA / V 87. LETU STAROSTI
Umrla mati Tereza
NEW DELHI - Včeraj je v 87. letu starosti umrla Nobelova nagrajenka za mir mati Tereza iz Kalkute (na sliki AP). Njeno pravo ime je bilo Agnes Bojaxhiu in se je rodila v Skopju albanski katoliški družini, Nobelovo nagrado za mir je prejela leta 1979 za njeno misijonsko delo v korist najrevnejših. Kot je sporočila indijska tiskovna agecija UNI je mati Tereza umrla zaradi srCne kapi. V zadjih letih je bila štirikrat operirana na srcu.
OPČINE / 32. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA '97
Danes v Primorskem dnevniku
Za uvod analiza položaja manjšine
Banchig orisal dogodke od mirovnega sporazuma dalje - Pozdravi uglednih gostov
TRST - S predavanjem Giorgia Banchiga »50 let po podpisu mirovnega sporazuma« so se vCeraj popoldne na Opčinah zaceli 32. študijski dnevi Draga ’97 (f. KROMA). Zbrane pod šotorom v parku Finžgarjevega doma so vCeraj pozdravili Janez Podobnik, Darko Bratina, Miloš Budin, Ivo Hvalica in Ivo Jevnikar. Osrednja tema letošnjega večdnevnega posveta je združevanje Evrope, o vključevanju Slovenije bo danes popoldne govoril Andrej Bajuk. V okviru 7. Drage mladih, ki se zaključuje danes, pa bo dopoldne okrogla miza o prihodnosti Slovenije in njenih manjšin v okviru EU, ki se je bo udeležila vrsta uglednih predavateljev.
Na 4. strani
Srečanje o mejnem prometu
Oktobra bo tudi za Italijo zaCel veljati sporazum iz Schengena, kar bo odločno pogojevalo promet na ita-lijansko-slovenskih mejah.
Stran 5
SKP želi večjo jasnost
Deželni svetovalci SKP so na včerajšnji tiskovni konferenci izrazili potrebo po večji jasnosti glede odnosov z deželno vlado.
Stran 5
Stare lutke na ogled
V okviru goriškega mednarodnega lutkovnega festivala so pripraviti tudi zanimivo razstavo starih lutk. Na goriškem gradu bodo na ogled do nedelje.
Stran 8
Spodletelo maščevanje
Po četrtkovem atentatu je izraelska vojska poskušala uresničiti maščevalo akcijo v Libaonu, komandos izraelske mornarice pa je padel v zasedo, tako da je 11 vojakov izgubilo življenje, enega pa pogrešajo.
Stran 9
Telital prevzel Selečo
Deželni odbor je sklenil, da bo Friutia pristopila k finančnemu načrtu za rešitev Seleča, ki ga je izdelalo tržaško podjetje Telital.
Stran 11
NOVICE
O Previtiju za 6000 strani priloženih dokumentov
RIM - Milanski sodniki so svojo zahtevo po aretaciji Cesareja Previtija, ki so jo obrazložili na 32 straneh, podprli s pravo goro dokumentov, veC kot 6 tisoč so jih poslali v Rim. Medtem ko je sama zahteva dostopna javnosti in so jo včeraj razmnožili ter razdeh-li med interesente, pa je ostala dokumentacija nedostopna, krije jo preiskovalna tajnost. Lahko jo bodo proučili samo člani pristojnega odbora, ki bo odločal o zahtevi po aretaciji. Odbor, ki mu predseduje Ignazio La Russa (AN) se bo sestal v četrtek, 11. t.m. Najprej bo načel vprašanje, če zahtevo lahko sploh »sprejmejo«, ker je ni poslal sodnik za predhodne preiskave, temveč državno pravdništvo.
Podtaknili požar: šest Maročanov ranjenih
PRATO - Neznanec ali neznanci so vrata garaže, v kateri je živelo šest Maročanov, polili z vnetljivo tekočino in podtaknili ogenj. Na srečo so se stanovalci prebudili in ko so se zavedeh, kaj se dogaja, so se rešili skozi neka druga vrata, na katerih pa je bilo steklo, tako da so se porezali po nogah. Odpeljah so jih v bolnišnico, kjer so jim razkužili in obvezali rane, zaradi dima so jim ugotovili tudi znake lažje zastrupitve. Kaže, da je garažo regularno vzel v najem neki Maročan. Po mnenju preiskovalcev gre verjetno prej za obračunavanje med raznimi tolpami kot za rasistični napad. Šesterici so prvi priskočili na pomoč prav tamkajšnji prebivalci.
Spet pokopali posmrtne ostanke Enrica Matteia
MATELIČA (MACERATA) - V strogo zasebni obliki so včeraj spet pokopali v družinsko grobnico posmrtne ostanke nekdanjega predsednika Enija Enrica Matteia. Posmrtne ostanke so na zahtevo namestnika državnega pravdnika Vincenza Cahe odkopah pred dobrima dvema letoma, junija 1995, potem ko so znova odprli preiskavo o Mattejevi smrti.
Enrico Mattel je izgubil življenje 27. oktobra 1962 v letalski nesreči, v kateri sta umrla še pilot Imerio Bertu zzi (tudi njegovo truplo so odkopah in ga sedaj vrnili svojcem) ter ameriški novinar VVilliam Mac Hale. Svojčas so prišli do zaključka, da je šlo za nesrečo, iszledki sedanje preiskave pa naj bi potrje-vah, da je šlo za atentat, o čemer se je sicer že vseskozi govorilo.
ITALIJA / NA SEMINARJU V CERNOBBIU
Optimistične ocene ekonomskih trendov
G. Agnelli: SKR ni nezamenljiva v vladni večini
;
CERNOBBIO - V Cer-nobbiu pri Comu se je včeraj pričel tridnevni seminar o italijanskem gospodarstvu v okviru mednarodnih ekonomskih trendov, ki ga kot že vrsto let prireja študijski center Ambrosetti in na katerem se srečuje »krema« italijanskih gospodarstvenikov. V poročilih in razpravah so prevladovale optimistične note, saj so skoraj vsi mnenja, da je italijansko gospodarstvo prebrodilo krizo in začelo ponovno rasti, in to ob nizki inflaciji ter zadovoljivem razvoju ostalih gospodarskih pokazateljev.
O tem je podrobno govoril ekonomist Angelo Tan-tazzi v svojem uvodnem poročilu. Dejal je, da se za dvoletje 1997-8 Italiji obeta »rožnat, čeprav ne ravno eksaltanten scenarij«. Kosmati narodni dohodek ne bo dosegel 3 odstotkov, toda po njegovem stopnja inflacije v prihodnjem letu ne bi smela preseči 2, 5 odstotka, medtem ko naj bi se osebni dohodki zvišali za 4
do 5 odstotkov. Tantazzi je tudi poudaril, da se veča zaupanje italijanskih državljanov v gospodarski razvoj, čeprav le-ta ni še zajel vseh sektorjev.
Podobno mnenje sta na seminarju izrekla evropski komisar Mario Monti in glavni ravnatelj Svetovne organizacije za trgovino Renato Ruggero (na telefotoAp). Oba sta izrazila zadovoljstvo nad italijanskim gospodarski
5? CAMPIONARIA
odpira ... predal tvojih sanj!
Sejem odkriva pohištvo z razstavo
|j^ umetnost stanovanjske opreme
mobiU
CRUP
CASSA Dl RISPARMIO Dl UDINE E PORDENONE srn
A.
Caztt
CONSOAZIO CARNIA TOlHtZZO
trendom, kakor tudi prepričanje, da bo Italija v skupini prvih držav, ki bodo uvedle skupno evropsko valuto.
Optimistično je govoril tudi častni predsednik Fiata Giovanni Agnelli, ki si je dovolil politično noto. Na vprašanje, kaj meni o pogajanjih za reformo socialne države spričo stališča SKP, da se pokojninskega sistema nikakor ne sme tikati, je
Agnelli dejal: »Recimo tole: na razpolago imamo razpoložljivost Pola svoboščin, ki lahko zapolni vsako vrzel v okviru vladne večine.«
Agnellijeve besede so izzvale več reakcij, med temi tudi komentar tajnika SKP Fausta Bertinot-tija: »Agnellija dobro razumem. Gleda na svoje interese v okviru konservativne gospodarske politike.«
BENETKE / VLADA DANES V VENETU
Golan polemično odklonil pogovor s premierom Prodijem
RIM - Obisk predsednika vlade Romana Prodija in nekaterih njegovih ministrov v severovzhodnih deželah ni ofenziva vlade v teh pokrajinah, ampak pobuda, ki jo je uresničila Oljka, da bi skupaj z vladnimi predstavniki omogočila soočanje o žgočih problemih tega območja. Tudi zato je Oljka pripravila dokument, ki ga ponuja tako vladi kot prebivalstvu kot izhodišče za razpravo.
Tako je poudarilo vodstvo Oljke o današnjem obisku predsednika vlade in številnih njegovih ministrov. Med temi je tudi minister za šolstvo Luigi Ber-linguer, ki je dejal, da je cilj današnjega soočanja dvojen: okrepiti stike z gospodarskem močnim področjem, ki pa ima vrsto nerešenih problemov, in naravnati vse nadalnje ukrepanje vlade v federalistični optiki.
Toda prav pri tem se je nekoliko zataknilo. Vlada je včeraj naslovila predsedniku deželne vlade Giancarlu Galanu vabilo na neformalno srečanje, ki pa ga je Ga-lan zavrnil kot nesprejemljivo. Predsednik vlade Veneta je menil, da je vabilo prišlo pozno in da ne sprejema zasilnih rešitev. Prodi je izjavil, da mu je žal, ker je predsednik Veneta odklonil pogovor, Galan pa ga je zavrnil, da je na srečanje, na katerem bo priznano ustrezno dostojanstvo ustanovi, ki jo zastopa, vselej pripravljen.
Jutri bo v Lombardiji na-
stajajoči sindikat Padanije postavil 2.000 šotorov, v katerih bo zbiral članstvo in obenem vabil delavce, naj stržejo izkaznice konfederalnih sindikatov, ki so odločno obsodili zopetno izzivanje.
POLEMIKE
Alije
mogoča
nova
večina?
Za DSL ne, za LS pa je
RIM - Je mogoča delna zamenjava vla-ne večine, vsaj za odobritev reforme socialne države? To vprašanje je nenadno prišlo v središče italijanske politične pozornosti, odkar je SKP povedala, da ne namerava glasovati v parlamentu za nobeno reformo, ki bi se dotaknila pokojninskega sistema, medtem ko so po drugi strani razni predstavniki Pola svoboščin izrazili pripravljenost, da podprejo takšno gospodarsko politiko, ki bi Italiji omogočila »ohranitev vodilnih pozicij v evropskih integracijskih procesih«.
Tajnik DSL Mas-simo D’Alema je na stališču, da vladne večine ni mogoče spreminjati. Če bi odmanjkala podpora SKP vladi, potem bi po njegovem morali na volitve. Drugačnega nenja pa je podtajnik Ljudske stranke Enrico Letta. Po njegovem bi bile predčasne volitve pred uvedbo skupne evropske valute za Italijo smrtni udarec. Bolje bi bilo sprejeti podporo Pola svoboščin.
Kaj pa misli SKP? Njen tajnik Fausto Bertinotti je dejal, da prišteva prelom z vladno večino med »možne stvari«, da na D’Alemova »opozorila« pa da ni v njegovem stilu odgovarjati.
UGNANO / 2E TRETJA ŽRTEV
Na plaži napadli in posilili 1 Metno nemško turistko
VIDEM - Karabinjerji iz Lignana skušajo izslediti posiljevalca, ki sta v noči na četrtek napadla neko 18-letno nemško turistko. Dekle (znani sta samo začetnici, C.K.) je bilo na dopustu skupaj s prijateljico, 17-let staro D.S., prebivali sta v Pi-neti. V sredo sta bili v diskoteki, nakar-sta se odločili, da se peš odpravita po plaži do Pine-te. Odbila je 2. ura, ko naj bi se jima približala in ju napadla neznanca. Mlajši je uspelo pobegniti, čez nekaj časa se je vrnila in našla prijateljico v šoku. Sprožila je alarm, prijateljico so odpeljali na oddelek za prvo pomoč v bolnišnici v Lignanu, kjer so ugotovili, da je bila res žrtev nasilja.
Karabinejrji so nasilje potrdili. Pojasnili so, da so na plaži našli spodnje perilo mlade turistke, bilo je strgano in okrvavljeno. Napadalca naj bi
bila Albanca ali Maročana, vendar niso mogli ugotoviti, če sta ju dekleti morebiti spoznali v diskoteki.
Videmski državni pravdnik Giorgio Caruso, ki se ukvarja s preiskavo, je včeraj priznal, da so v težavah: »Po izjavah obeh deklet naj bi bila napadalca tujca, izven držav Evropske unije, in nič več. Kot da bi rekli, da sta dva moška.«
V zadnjih dveh mesecih je to že tretje posilstvo tujih turistk v Lignanu. Prvo nasilje se je pripetilo 17. julija, ko so blizu neke diskoteke napadli 18-letno Avstrijko. Do drugega je prišlo v noči na 9. avgust, žrtev je bila mlada Nemka, ki pa je svojega napadalca že prej spoznala in mu tudi naredila spominsko fotografijo, tako da ga je policija kmalu izsledila: šlo je za mladega Nea-peljčana, ki so ga zatem aretirali.
TRST - »Današnjega dne ne bo lahko pozabiti: na kaj takega smo Čakali 40 let, od kar je italijanska carina pričela zapletati naše delo v pristanišču,« je bil vzhičeni komentar enega od operaterjev, ki delujejo v tržaškem pristanišču, ob pozitivnih vesteh za tržaško luko, ki se zvrstile včeraj. Bolj zadržane, a v bistvu pravtako navdušene so bile tudi reakcije institucionalnih zastopnikov, ki so se včeraj zbrali na posvetu o Trstu v o viru novih scenarijev med Vzhodom in Zahodom, o petem evropskem koridoru, ki bo povezal Barcelono s Kievom skozi Trst, in o skorajšnjem off-shoreu kot priložnostih za razvoj tržaškega pristanišča in mestnega gospodarstva nasploh.
Posvet na Pomorski postaji so priredili v sodelovanju s Pristaniško oblastjo in Trgovinsko zbornico, in se je od samega začetka osredotočil okrog vesti, da je tržaško sodišče izdalo »revolucionarno« odredbo, po kateri za proste cone tržaškega pridstanišCa veljajo določila Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947 o izvencarinskem režimu, ki ga ne morejo spremeniti na podlagi italijanskih in niti evropskih zakonskih in upravnih določil: »Italija se je odpovedala pristojnosti nad tržaškimi prostimi conami, ko je podpisala mirovni sporazum,« je ugotovil predsednik Trgovinske zbornice Donaggio. Kmalu zatem se je izvedelo še, da je minister za prevoze. Burlando že podpisal odlok, ki bo stopil bo v veljavo po objavi na Uradnem listu, na podlagi katerega bo predsednik
Pariška mirovna pogodba odpira nove perspektive za razvoj tržaške luke

Pristaniške oblasti Lacala-mita prevzel vse pristojnosti za vodenje prostih carinskih con. Končno pa so posredovali še informacijo, da so dosegli soglasje vlade za pričetek postopka za poenotenje vseh določil, ki zadevajo tržaško pristanišče, ob doslednem upoštevanju posebnega statusa te luke, ki izstopa iz ostalih italijanskih pristanišč.
Gre torej za pomembne in stvarne korake na poti k uveljavljanju mednarodne vloge tržaškega pristanišča, ki so jo določili zavezniki takoj po koncu druge svetovne vojne, potem pa sta jo popolnoma zamrznila italijanski birokratski stroj in hladna
vojna, ko je bil Trst na meji dveh nasprotujočih sistemov, ne pa v srcu Evrope. Kaže, da je sedaj tega obdobja res konec, in da bo pristanišče lahko zaživelo.
Včerajšnji »plaz« je pričel s sklepom tržaškega sodišCa: v sporu med podjetnikom, ki je v Starem pristanišču predeloval nekatere proizvode, in carinsko upravo, ki je terjala plačilo zadevnih dajatev, Čeprav proizvodi niso bili namenjeni na italijansko tržišče, je sodišče sklenilo, da morajo dosledno spoštovati določila Pariške mirovne pogodbe o posebnosti in izventeritorialnosti tržaških prostih con. Teh je
sedaj pet in sicer Staro pristanišče. Novo pristanišče, Lesno pristanišče, pristanišče za mineralna olja in prosta industrijska cona za skupnih 1.613.500 kvadratnih metrov. Po sklepu sodišCa in Cim bosta stopila v veljavo odlok ministra za prevoze Burlanda in poenotenje določil o delovanju tržaškega pristanišča, se bo končno uveljavilo v praksi načelo, da je pristanišče prosto carinskih pristojnosti in zapletanj, ki jih določajo italijanski zakoni; s tem bo pristaniška dejavnost lahko pridobila nove razsežnosti, kot na primer prosto predelovanje polizdelkov, za kar so menda že zaintere-
sirani nekateri partnerji z Daljnega Vzhoda. V bistvu se bodo uveljavili vabljivi pogoji ne samo za trgovinski promet, ampak tudi za proizvajalne investicije, kar bo imelo ugodne posledice za vse mestno gospodarstvo.
Na včerajšnjem posvetu na Pomorski postaji so poleg delovanja pristanišča in posodobljenja pristojnosti bila na dnevnem redu še druga vprašanja: med temi sta najpomembnejši začetek delovanja off-shorea za mednarodne finančne dejavnosti in uveljavitev nove strateške prometne osi, t.i. evropskega petega koridorja.
Off-shore, brezcarinski finančno zavarovalniški


center, ima konCno vsa potrebna dovoljenja tako iz Rima kot iz Bruslja, treba je hitro pristopiti k praktičnemu delu: za to je treba najprej določiti prostore, sicer jih je že Pristaniška oblast ponudila v Starem pristanišču, in dodeliti finančna sredstva za pričetek delovanja. Hudo bi bilo, je ugotovil predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, Ce bi tak daljnosežni naCrt, za katerega se je vse mesto potegovalo celo desetletje, propadel zaradi tako obrobnih težav. Zal pa je off-shore že izgubil večji del svoje začetne privlačnosti -.tega ni sicer dejal Donaggio, pac pa je bilo prevladujo-
Na sliki: pogled na tržaško Staro pristanišče, eno od petih prostih carinskih con, kjer bodo uredili začetni sedež skorajšnjega off-shoreja.
Ce mnenje številnih gospodarstvenikov in politikov - zaradi dolgoletnih zamud pri načrtu, ki je nastal ob padcu berlinskega zidu in se bo udeja-nil skoraj deset let pozneje, ko so se gospodarstva vzhodnoevropskih držav že uveljavila in ubrala lastne poti, po katerih lahko stopajo brez potrebe po tržaškem off-shore-u.
Predsednik Pristaniške oblasti Michele Lacalami-ta pa je v uvodnem poročilu včerajšnjega zasedanja podal oris postopka privatizacije pristaniških dejavnosti in prednosti tržaške v primerjavi s severnomorskimi lukami pri prevozu blaga za države Srednje in Vzhodne Evrope. Lacalamita je tudi naglasil perspektive, ki jih odpira skorajšnji prevzem kontejnerskega prometa na 7. pomolu s strani rotterdamskega podjetja Europe Combined Terminal: gre za pravega velikana svetovnih razsežnosti, ki bo popeljal tržaško pristanišče v Evropo, kot je dejal predsednik Lacalamita, ki ga je ministrski odlok postavil za odgovornega za delovanje v prostocarinskih conah. To je sicer izvalo edino negativno noto včerajšnjega zasedanja, negodovanje pri vrhu Zveze industrijcev, kjer menijo, da se z imenovanjem Lacalamite ustvarjajo pogoji nevarne koncentracije oblasti v rokah javnega upravitelja v Času privatizacije.
Vsekakor pa to izgleda stranska podrobnost v trenutku, ko se je uveljavlja načelo, da je treba dati tržaškemu pristanišču možnost, da deluje kot veliko, mednarodno in prosto pristanišče.
ALPE JADRAN
PORTOROŽ / PRIHODNI TEDEN SREČANJE PREDSEDNIKOV VLAD
SLOVENIJA / PRIBLIE2EVANJE EU
Dižove Cefte: Končni cilj je Evropska unija
Poleg članic se bodo letošnjega srečanja na vrhu udeležili tudi predstavniki šestih vzhodnoevropskih držav
Evropski komisar Kinnock in poslanec Speciale v Lj
LJUBLJANA - V Portorožu se bodo konec prihodnjega tedna, 12. in 13. septembra, zbrali predsedniki vlad držav pogodbenic Srednjeevropskega sporazuma o Prosti trgovini (CEFTA) - Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije in Slovenije, ki letos tudi predseduje Cefti. Po srečanjih v Poljskem Poznanju leta 1994, Češkem Brnu leta 1995 in slovaški Jasni leta 1996 bo to že Četrti vrh premierov držav Cefte. Letošnjega vrha Cefte v Portorožu se bodo kot gostje udeležile tudi vladne delegacije šestih držav, ki se zanimajo za Članstvo v Cefti. Delegacije Bolgarije, Hrvaške, Litve, Makedonije in Ukrajine bodo vodili premierji, delegacijo Latvije pa zunanji minister.
Vladne delegacije posameznih držav bodo sestavljali tudi ministri za ekonomske odnose, v slovenski delegaciji pod vodstvom Premierja Janeza Drnovška pa bosta tudi ministra za ekonom-
ske odnose in razvoj Marjan Senjur ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. V Portorožu bodo premieri držav Cefte obravnavali aktualne teme in med drugim sprejeli skupno deklaracijo, ki naj bi bila podlaga za delovanje Cefte do prihodnjega vrhunskega srečanja. Ker je zanimanje za Cefto Čedalje veCje, se bodo države Članice Cefte v Portorožu dogovorile tudi za dodatna pravila za vabljenje gostujočih držav.
Cefta se je v štirih letih in pol svojega obstoja razvila v obsežno območje proste trgovine s približno 90 milijoni prebivalcev. Prvotne Članice - Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska - so sporazum, ki je stopil v veljavo 1. marca 1993, podpisale 21. decembra 1992 v Krakovu. Cilj sporazuma je s postopnim odpravljanjem carin in drugih trgovinskih omejitev pospešiti blagovno menjavo med članicami in najka-
sneje do 1. januarja 2001 ustvariti območje proste trgovine, pod okriljem sporazuma pa naj bi se države pogodbenice pripravljale tudi na polnopravno Članstvo v Evropski uniji (EU). Državam ustanoviteljicam Cefte se je najprej pridružila Slovenija, ki je članica postala s 1. januarjem 1996, 1. julija letos pa se je s pristopom Romunije število Članic povečalo na šest. Zanimanje za Članstvo v Cefti je med srednje-in vzhodnoevropskimi državami veliko, kot kaže, pa se jim bo prva pridružila Bolgarija. Na portoroškem srečanju predsednikov vlad držav Cefte bodo namreC razpravljali tudi o začetku pogajanj s to državo, ki naj bi predvidoma že prihodnje leto postala sedma Članica Cefte.
CEFTA ni ustanova s skupno ekonomsko, industrijsko, kmetijsko ali drugo gospodarsko politiko, ampak zgolj trgovinski sporazum o območju svobodne
trgovine, na podlagi katerega naj bi povečali medsebojno blagovno menjavo industrijskih in kmetijskih izdelkov ter olajšali pretok kapitala in storitev. Prav hitrost liberalizacije medsebojne trgovine in posledice, ki jih prinaša odpiranje trgov, pa so teme, ki v zadnjem Času najbolj zaposlujejo Članice Cefte. Medtem ko je trgovina z industrijskimi izdelki po besedah svetovalke vlade in vodje slovenske pogajalske skupine za Cefto Metke Jerine že skoraj v celoti liberalizirana, pa so razmere na področju sproščanja trgovanja s kmetijskimi in živilskimi izdelki bolj zapletene. Kar zadeva industrijske izdelke, carine veljajo le še za nekatere najbolj občutljive proizvode, vendar bodo tudi te ukinili ob koncu prehodnega obdobja, se pravi s 1. januarjem 2001. Le v primeru Poljske bo carina za avtomobile ukinjena šele leto kasneje. (STA)
LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je včeraj sprejel komisarja za infrastrukturo in promet Evropske komisije Neila Kinnocka.
Gost je v pogovora poudaril, da je Slovenija opravila izjemno veliko na področju prilagajanja za polnopravno članstvo v Uniji in da bo nekatere rešitve, na primer financiranje izgradnje infrastrukture s pomočjo bencinskega tolarja, dragim državam ponudil kot vzor dobrega načina gospodarjenja in razvoja. Dejal je, da upa, da bo Slovenija še naprej vzdržala dosedanji ritem priprav na polnopravno članstvo, ki vključuje tudi usklajevanje slovenske zakonodaje z zakonodajo EU.
Premier Drnovšek pa je še enkrat potrdil jasno usmeritev vlade k nadaljevanju s procesom polne integracije Slovenije v Evropsko unijo in pri tem posebej poudaril pomen evropskega pridružitvenega sporazuma, ki ga je slovenski parlament ratificiral pred slabima dvema mesecema.
Vzporedno s Kinnockom je bil včeraj v Ljubljani poslanec Evropskega parlamenta Roberto Speciale, kjer ga je sprejel Zoran Thaler, ki opravlja dolžnosti zunanjega ministra.
Speciale se bo je sreCal tudi s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, predsednikom odbora za mednarodne odnose Jelkom Kacinom, predstavnikom italijanske manjšine v državnem zboru Robertom Battellijem in predsednikom parlamentarne komisije za evropske zadeve Lojzetom Peterletom. Na pogovorih je bil govor predvsem o perspektivah Slovenije za članstvo v Evropski uniji. (STA)
DRAGA ’97 / UVODNO PREDAVANJE GIORGIA BANCHIGA
OPČINE / 7. DRAGA MLADIH
Za manjšino je nujna
združitev vseh sil
Včeraj je zbrane pozdravila vrsta uglednih gostov
EU: vključitev je vsekakor koristna
Ertl in Ferrari sta včeraj mladim predstavila avstrijski in italijanski pristop-odnos do EU
Ob prisotnosti številnih uglednih gostov so se včeraj v parku Finžgar jevega doma na Opčinah (neuradno) začeli letošnji, 32. študijski dnevi Draga ’97. Prireditelji so v ospredje postavili kompleksno tematiko združene in združevanja Evrope, uvodno predavanje pa namenili 50-letnici podpisa mirovnega sporazuma. Gre za povsem zadeto tematiko, so v pozdravih ugotovili gostje, ki so tudi podali osebne poglede na Drago in letošnjo temo. Pol stoletja zgodovine Slovencev v Italiji s posebnim poudarkom na dogajanje v Benečiji in na trenutni položaj manjšine pa je v daljšem referatu prikazal Giorgio Banchig.
Prireditelji so včeraj dah najprej besedo predsedniku državnega zbora Slovenije Janezu Podobniku, ki je najprej naglasil pomen Drage, saj so iz tega tradicionalnega vsakoletnega srečanja vselej prihajale nove, drugačne ideje. Opomnil je na 50-let-nico priključitve dela Primorske tedanji Jugoslaviji, v zvezi s slovensko manjšino v Italiji pa je povedal, da se bo razprava o proračunu, ki se bo začela v kratkem v državnem zboru, nanašala tudi nanjo. Sen. Darko Bratina pa je v svojem posegu poročal o zadnjih dogajanjih glede zaščitnega zakona: v komisiji poslanske zbornice naj bi pripravili skupen tekst (predlogov je namreč več), ki naj bi potem šel v razpravo. Optimistično gledano, je rekel Bratina, bi potem celoten postopek razprave in odobritve trajal še približno eno oz. poldrugo leto. Za podpredsednika deželenega sveta FJk Miloša Budina so udeleženci Drage mladih osrednji temi
dali pravšnji naslov: Naslednja postaja Evropa. Z vidika slovenske manjšine v Italiji je to najboljša rešitev s tem, da za manjšino Evropa ne ostaja oddaljen subjekt, temveč da manjšina tvorno pripomore k reševanju vprašanj narodno mešanih področij. Po oceni Iva Hvalice, člana komisije državnega zbora za Slovence po svetu in v zamejstvu, pa je pomembno predvsem dejstvo, da »Slovenci po 45 letih diktature na svoj način stopamo v Evropo«. Priključitev dela Primorske Sloveniji oz. Jugoslaviji pa je po njegovi oceni tako pomemben dogodek, da bi moral postati, kot je sam predlagal, 15. september državni praznik. Za Iva Jevnikarja, ki je zbrane pozdravil v imenu stranke Slovenske skupnosti, je danes, 50 let po podpisu mirovne po-godjae optimizem nujen, vendar pa se vse obveze italijanske države glede manjšinskih pravic iz-
polnjujejo veliko prepočasi. Prepočasno pa je tudi uresničevanje resolucije Slovenije o manjšinah v sosednjih državah in drugih potez v korist Slovencev v Italiji (npr. denarna pomoč vezana na proračun). Prisotni so bili še drugi gostje, nekateri bodo spregovorili na današnji uradni otvoritveni slovesnosti, ki ji bo sledilo predavanje Andreja Bajuka o Sloveniji v evropskih integracijskih tokovih.
Giorgio Banchig, eden od sooblikovalcev beneškega Doma, se je zastavljene teme - 50 let po podpisu mirovnega podpisa - zavestno lotil kot pripadnik uradno nepriznane slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Prisotnost in obstoj Slovencev v videmski pokrajini je po mons. Marinu Qualizzi označil kot »čudež«, ki se še danes nadaljuje. Za oris položaja v povojnih letih si je izposodil ugotovitve nadvse zanimive knjige
Mračna leta v Benečiji, citiral pa je tudi vrsto zapisov številnih znanih beneških duhovnikov. Navedel je bistvene dogodke (mednarodne sporazume in spore in notranja nerazumevanja), ki so in še označujejo zgodovino Slovencev v Italiji, orisal pa je tudi začetek potegovanj za izboritev zaščitnega zakona. Seveda ni mogel mimo ugotovitve, da so zahteve, ki so jih pred desetletji postavljali člani manjšinske skupnosti, še vedno aktualne. Ob zaključku referata se je Banchig dotaknil odnosov slovenske manjšine v Italiji s Slovenijo (kažeta se vse večja oddaljenost in upad zanimanja matice do manjšine) in z Rimom (Slovenci niso naleteli na simpatijo). Združitev vseh sil: to je za manjšino edina rešitev, za celotno skupnost in za vsakega posameznika pa je neobhodno potrebna ljubezen do slovenstva oz. slovenskega jezika. (bip)
Nujna izbira: članstvo v Evropski uniji je dandanes za posamezne države koristna z vseh vidikov, čeprav določenih problemov ne gre zametovati.
V skrajni sintezi bi lahko tako povzeli »nasvete«, ki sta jih mladim Slovencem (predvsem kot državljanom Slovenije) na včerajšnji dopoldanski okrogli mizi Drage mladih posredovala Walter Ertl, vodja oddelka za evropske zadeve in zunanjo trgovino pri Zvezni gospodarski zbornici na Dunaju in italijanski diplomat in univerzitetni profesor Luigi Vittorio Ferraris (foto KROMA). Po včerajšnji splošnejši razpravi o EU danes pa se bodo udeleženci letošnjega srečanja na Opčinah danes z vrsto uglednih gostov spraševali o prihodnosti Slovenije in njenih manjšin v okviru EU.
Posega včerajšnjih uglednih poročevalcev sta bila (hote) odločno avstrijsko oz. italijansko obarvana. Predavatelja sta namreč uvodoma izpostavila
povsem različna pristopa Avstrije in Italije do EU oz. do evrospkega združevalnega procesa. Avstrija, ki je šele dobri dve leti članica EU, je prvenstveno upoštevala ekonomske vidike, medtem ko so bile za Italijo, ki je med ustanovnimi članicami, bistvenega pomena politične vizije o novi Evropi. Danes so pred vsemi, pred državami, ki so že v EU in tistimi, ki so na pragu, nove dileme, ekonomskega in političnega značaja. Kot sta poudarila predavatelja, gre predvsem za kompleksen problem razširitve zveze in za uvedbo skupne evropske devize.	(bip)
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST
Šolsko leto 1997/98
Tečaji, ki jih je odobril Deželni Odbor in jih finansirajo:
■ne Evropska Komisija ■BI Evropski Socialni Sklad
ft
0
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo
Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje
DODELJENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 350 ur
-	namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti
Zenska skupina dramskega odseka PD Barkovlje je leta 1953 uprizorila, pod režijo Ladija Vodopivca, enodejanko »V prosedovalnici«. Skupino so sestavljale Neva Bratina, Lenka Pertot, Ana PodbrSCek, Pina Doles, Tončka Guštin, Ja-
gf. «m m «888888i«ai>aiiMwim wms8smmm&
| dranka Starec, Tatjana Smerkolj in Olga Žnideršič. (Foto iz arhiva OZE)
TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVINSKEM SEKTORJU
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 380 ur
-	namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti
NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH
-	razpoložljivih 12 mest
-	trajanje 700 ur
-	tečaj daje poklicno kvalifikacijo
-	namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti
P0STAVLJALEC TALNIH IN ZIDNIH OBLOG
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 500 ur
-	tečaj daje poklicno kvalifikacijo
-	namenjen brezposelnim, ki nimajo višješolske izobrazbe ali kvalifikacije brez starostnih omejitev
SOCIALNI ANIMATOR
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 600 ur
-	tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje
-	namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti
•	obiskovanje tečajev je brezplačno
•	za vse tečajnike je predvidena štipendija
•	v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa
Vpisovanje in ostale informacije do I. avgusta na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360
SINDIKATI / SKUPNA TISKOVNA KONFERENCA
Schencjen naj ne zapira meja
Trst bi postal najbolj kaotična meja EU
Nujni so Čimprejšnji konkretni posegi, da bi preprečili zastoje v prometu oz. napetosti na ita-lijansko-slovenskih mejah v luči morebitnih posledic sporazuma iz Schengena, ki bo za Italijo in Avstrijo zaCel veljati 26. oktobra.
To je bistvo tiskovne konference, ki jo je včeraj sklical medregijski sindikalni svet F-JK in Slovenije, kateremu pripadajo sindikati CGIL, CI-SL, UIL, ZSSS in KS ’90 Slovenija, predstavili pa so tudi svoje predloge, ki jih nameravajo posredovati pristojnim ministrstvom italijanske in slovenske vlade.
Kot je povedal predstavnik sveta Treu, pogodba iz Schengena predstavlja za Italijo kakovosten skok in nov izziv v okviru EU, saj predpostavlja svoboden premik državljanov znotraj meja EU, tako da se začenja nova, pozitivna faza. Obstaja pa konkretna nevarnost, da bo novo stanje negativno za slovenske oz. hrvaške državljane. Slovenija pač Se ni včlanjena v EU, tako da bodo za Slovence ob vstopu v Italijo veljala ista pravila kot za osebe iz držav nečlanic. Gre v bistvu za strožje kontrole (legitimiranje, preverjanje podatkov preko računalnika, povezanega s satelitom itd.), ki bi nedvomno privedle do upočasnitev prometa na mejah, Ce že ne do pravcatih zastojev. Vse to, pravi Treu, bi lahko škodilo dosedanjim pogajanjem med Italijo in Slovenijo, saj bi zastoji hudo vplivali na gospodarstvo in na obmejno trgovanje.
Poleg tega vsi podcenjujejo ta problem, tako da M.S.S. predlaga Čimprejšnje odprtje dvojnega prednostnega pasu na
mejah, ki bi se ga posluževali državljani EU, obmejni prebivalci in tudi Slovenci, tudi ostali promet pa bi bil hitrejši. Navsezadnje sam sporazum predvideva uresničitev prednostnih pasov, kot tudi možnost pospeševanja integracijskih postopkov (kar zadeva delavce in trgovanje) na obmejnih območjih. V tem okviru je treba tudi povečati organik na mejnih prehodih, predstavniki italijanske in slovenske vlade pa morajo Cim-prej preučiti problem, saj bo vse to vplivalo na gospodarsko oz. kulturno življenje, »tukajšnja meja pa hi lahko postala najbolj kaotična v Evropi,« pravi Treu.
Po mnenju tajnika ZSSS Rajku Lesjaku je treba pozvati Rim in Ljubljano, naj ne postavljata novih zidov, ker je ta meja od vedno pretočna. Smešno je namreč ponujati prehod z osebno izkaznico, po drugi strani pa vsakega kontrolirati za 5 minut, pravi tajnik, posledice za gospodarstvo, trgovino in turizem bi bile zelo negativne. Kolone v Avstriji, Italiji in Sloveniji ne bodo v ponos vla-
dam, ki »so se doslej obnašale preveč nonšalant-no. Naša stališča so jasna, vlada pa mora preštudirati, kako ublažiti sporazum iz Schengena,« je zaključil Lesjak.
Aljoša Gašperlin
___OBČINA TRST / SPLOŽNI REGULACIJSKI NAČRT_
Močnik polemičen do Dežele in SKR
Po njegovem naj bi bil posebno oškodovan Kras
»Da opozicija napada tržaško občinsko upravo in da skuša razbiti večinsko koalicijo, segajoč tudi po demagoskih sredstvih, je razumljivo in s političnega vidika legitimno. Stranka komunistične prenove to dobro ve ter njen pokrajinski tajnik Venier in občinski svetovalec Canciani se takšnih sredstev tudi poslužujeta v zadevi regulacijskega načrta tržaške občine, proti kateremu je sicer SKP svoj Cas tudi glasovala iz razlogov, ki jih je sama javno obrazložila. Ni pa sprejemljivo, da SKP spravlja v isti koš in da naziva z »lob-bijem« ali »oblastniško grupacijo« vse, tudi tiste, ki so postali žrtve političnih spletkarjenj raznih »transverzalnih« občinskih in deželnih navez, ter da jim s tem odvzema ugled. Gre za krivične, neosnovane, Ce že ne celo žaljive trditve.«
Tako pokrajinski tajnik
SSk in tržaški občinski svetovalec Peter MoCnik začenja daljši polemični zapis proti stališčem, ki jih je zavzel deželni tehnični odbor do novega tržaškega občinskega regulacijskega načrta in za njim tržaška SKP. »Vzemimo npr.,« nadaljuje Močnik, »popolno gospodarsko blokado Krasa ali nemoč občana, ki prebiva v kakem starem kraskem vaškem jedru, da bi preuredil svojo hišo, magari za potrebe svojih otrok. Vse naj bi bilo ustavljeno, vsaj dokler občina ne bi izdelala po-drobnostnega načrta vasi. To predlaga deželni tehnični odbor in to zagovarja SKP, češ da se s tem ustavijo domnevni “Speku-lantje”. Kraški lastniki pa bi lahko po drugi strani verjetno tudi redno zaposlili vsaj nekaj tistih brezposelnih, za katere ta stranka pravi, da jih brani, in za katere zahteva nova delovna mesta. Ne
r DEŽELNI SVET / TISKOVNA KONFERENCA n
SKP želi jasnosti
Pri SKP nimajo nobenega namena, da bi spodnesli sedanji deželni odbor, ki ga vodi Giancarlo Cruder, ker ni na vidiku nobene boljše alternative, vendar pravijo, da tudi ne morejo stati križem rok v nedogled in da jim potrpljenje počasi pohaja zaradi nejasnosti, ki označujejo sedanje delovanje deželne vlade.
To je bil smisel tiskovne konference, ki so jo včeraj sklicali deželni svetovalci SKP Monfalcon, Antonaz in Pegolo. Spomnili so, da so svojcas, v prvih letošnjih mesecih, ob glasovanju za proračun,
postavili vprašanje političnega dogovora, vendar po njihovem mnenju odtlej ni bila uresničena ena sama točka.
Sedaj pravijo, da so v položaju, ko ne vedo, Ce jih deželna vlada Oljke ima za opozicijo, ali pa za nezaželjene zaveznike. Pri tem so spomnili, da je na primer Cruder na posvetovanje sklical načelnike skupin opozicije, a pri tem je poklical tudi predstavnika SKP, tako da se sprašujejo, Ce so v opoziciji skupaj s Severno ligo in FI ali pa obstaja neka oblika dogovora »o nenapadanju« med SKP in Oljko.
Na tiskovni konferenci so opozorili še na nekatera druga vprašanja, kot na primer na znesek petih milijard lir, ki je bil namenjen za družbeno koristna dela: denarja trenutno ni mogoče uporabiti, so dejali na konferenci, ker je potreben ustrezen zakon, pri Oljki so se v tem smislu obvezali, vendar zakon ni bil odobren. Monfalcon, Pegolo in Antonaz so naCeli še problem zdravstvenih ticketov, ali bolje, njihovo znižanje, za kar je prav tako nujen zakonski ukrep, vendar tudi tega zakona ni.
vemo pa kje: na Krasu jih vsekakor noče.«
»Ali pomislimo na dejstvo,« piše tajnik SSk, »da je deželni tehnični odbor predlagal, da se brišejo urbanistična predvidevanja, ki dovoljujejo uresničitev športnih in gospodarskih struktur, ki jih je predvidel sicer medtem že spremenjeni deželni zakon št. 16/92. V porog tistim, katerim so pristojne krajevne uprave ter tudi stranke sedanje večine in opozicije od leta 1990 obljubljale ta sredstva. Toda za SKP športna društva ter kmetijske zadruge in druga naša podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta, so očitno “Spekulantje”.«
»Da ne govorimo o Kraškem parku, ki ga mnogi radi predstavljajo kot enkratno priložnost za razvoj tega področja,« nadaljuje Močnik. »Deželni tehnični odbor ga je proti mnenju občine začrtal po mejah danes zapadle vinkulacije deželnega urbanističnega načrta, se pravi obsežnejšega kot ga predvideva sam zakon o Kraskem parku, a tudi preden bi ga Kraška gorska skupnost, prizadete občine in pokrajini skupno s samo deželo vsebinsko opredelile. V njem poleg tega naj bi se po volji deželnega tehničnega odbora ne smelo nič delati, Ce izvzamemo nekaj posameznih pobud na že obstoječih objektih. Pa naj ne zamerijo 'tisti kmetovalci, ki so mislili graditi hlev ali kako drugo gospodarsko strukturo. Vsaj tako beremo v mnenju deželnega tehničnega odbora, ki ga SKP podpira.«
»Kot utemeljitev za zamrznitev celotnega teri-torja se navaja Skoda, ki so jo nekatere javne ustanove in nekateri zasebniki povzročili v preteklosti, seveda v škodo prebivalcev. Le-ti pa bi bili tako dvakrat prizade-ti. Prvič zaradi škode, ki so jo utrpeli v preteklosti, dru-
gič pa zato, ker jim je zdaj zabranjen razvoj.«
Da hi zdaj zaceli v občinskem svetu nanovo spreminjati regulacijski načrt oziroma izdelovati delne variante, si je po Močnikovem mnenju milo rečeno težko predstavljati. »Po vsem sodeč se to ne bo zgodilo pred letom 2.000, ko bomo zelo verjetno v drugačni politični stvamosh, in niker ni rečeno, da z vseh vidikov boljši. Mogoče bo zdaj zamujeno prav SKP skušala izoristiti v novi kampanji za občinske voht-ve na Krasu. Saj demagogija ni nujno dosledna,« zaključuje Močnik.
ACLI podpira deželni
tehnični odbor
V javno razpravo o sporu okrog novega tržaškega občinskega regulacijskega načrta pa se je oglasil tudi Enzo Pianigiani, tržaški pokrajinski koordinator naravovarstvenega gibanja »ACLI anni verdi«. V daljši izjavi za tisk v bistvu zagovarja popravke regulacijskega naCrta, ki jih vsiljuje deželni tehnični odbor.
Pianigiani opozarja, da je deželni tehnični odbor že na začetku leta 1996 izdal vrsto »obvezujočih rezerv« na raCun osnutka regulacijskega načrta, a da so jih tržaški občinski upravitelji zgolj »formalno« vzeli v poštev. Poleg tega sta tržaški občinski odbor in svet zavrnila skoraj vseh 248 pripob, ki so jih predložile razne naravovarstvene organizacije. Ni čudno, pravi koordinator ACLI anni verdi, da zdaj deželni tehnični odbor skuša na nek način popraviti, kar v načrtu nikakor ne gre, zlasti z ekološkega vidika. Po Pia-nigianijevem mnenju to nikakor ne pomeni teptanja tržaške občinske avtonomije. »Tudi mi smo Tržačani,« poudarja.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST
prireja v šolskem letu 1997/98 dva tečaja s poklicno kvalifikacijo:
-	dvoletni tečaj za OPERATERJE NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno).
-	dvoletni tečaj za kuharje (1.200 ur letno).
□	tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo,
□	obiskovanje in didaktični mate-rial sta brezplačna,
□	program vsebuje veliko praktičnih vaj in delovno prakso.
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure.
Ul. COSTALUNGA / VINJENA GOSTA
Ranila sta kar šesl policajev
Nasilneža sta se naposled le znašla v koronejskih zaporih
Dva korenjaka, sicer precej vinjena, sta pošteno »namučila« policaje, predno sta se povsem umirila: sest agentov se je moralo celo zateci po zdravniško pomoč, nekateri bodo okrevali v treh dneh, za druge bo potreben celo teden dni.
Agente so nekaj po polnoči poklicali iz lokala v Ul. Costalunga 230 (Red Baron), dejali so, da dve osebi nadlegujeta goste in nasploh delata težave. Policaji so od dvojice zahtevali dokumente, vendar niso nic dosegli, moška sta jih celo začela žaliti, a ko so ju povabili, naj jim sledita na kvesturo, so jih celo napadli. Prišlo je do silovitega prerivanja, nakar so nasilneža identificirali. Oba, 41-letne-ga VValterja Drija in 45-letnega Giovan-nija Fellugo, so naposled le odpeljali na kvesturo, vendar se očitno nista še pomirila. Poklicali so tudi osebje službe 118, Felluga pa se je vrgel na tla in z glavo večkrat udaril ob zid, v ihti se je verjetno hotel poškodovati. Posledice nasilja so se poznale tudi na opremi v uradih, eden od računalnikov je ostal poškodovan.
Razgiban večer se je Drija in Fellugo
končal v koronejskih zaporih, nakopala sta si kopico obtožb, od nasilja do upiranja, žalitve in povzročitve poškodb.
Albanec skočil v morje
Mladi Alban Hidri se ni mogel sprijazniti s tem, da se mora spet vrniti v domovino in je skočil z ladje, ki ga je peljala proti domu. Namera pa se mu ni posrečila, prijelo ga je osebje pristaniškega poveljstva in ga spet vkrcalo na ladjo proti Albaniji.
Albana Hidrija (23 let) je policija v Trstu zavrnila, ni mu dovolila, da se izkrca: moral je stopiti na ladjo »Espres-so Grecia«, ki je bila namenjena proti DraCu. Ko je bila ladja v višini pomola pred starim pristaniščem, pa se je odločil, da se domov ne vrne. Skočil je v vodo in skušal priplavati do pomola. Opazili pa so ga s pilotovega plovila, ki je ladji sledilo. Nemudoma so obvestili pristaniško poveljstvo, ki je na kraj poslalo izvidniški čoln. Albanca so prijeli, kmalu je bil spet na krovu »Espresso Grecia«.
NOVICE
CIGL, CISL in UIL obsojajo pobudo SL
Deželni tajniki zveznih sindikatov CGIL Pupulin, CISL Patuanelli in UIL Visentin so objavih tiskovno noto v zvezi s pobudo Severne lige, ki namerava tudi v naši deželi kot drugod po severni Italiji demon-strahvno sežigah izkaznice odpadlih elanov zveznih sindikatov. V ta namen je SL postavila svoje šotore po vseh večjih središčih. Pupulin, Patuanelli in Visentin opozarjajo, da gre za izredno hudo dejanje, ne glede na število izkaznic, ki bodo dejansko sežgane, saj vendarle gre za uničevanje simbolov organizacije, v katero se ljudje prostovoljno včlanjujejo. CGIL, CISL in UIL se poleg tega že dolgo zavzemajo za ovrednotenje deželnih in krajevnih avtonomij, za zmanjšanje davčnega pritiska in za racionalizacijo birokratskega aparata, se pravi za programske cilje, za katere pravi tudi SL, da se zavzema. Zakaj in Cernu potem takšno sovraštvo do zveznih sindikatov? CGIL, CISL in UIL niso nikoli nikogar zavracah zaradi njegove strankarske pripadnosti in še manj zahtevah, da bi kdo uničeval izkaznice politične organizacije, kateri pripada.
Koncert na trgu
V ponedeljek, 8. septembra bo ob 21. uri na Trgu Unita v Trstu tradicionalni koncert glasbene skupine »Vecia Trieste«, ki je julija odpadel zaradi slabega vremena. Ob tej priložnosti bodo nastopih tudi kantavtor Paolo Rizzi, violinistka Antonella Brezzi in 8-letna pevka Jasna Kneipp, ki se je uvrstila na drugo mesto na Minifestivalu tržaške popevke.
BAZOVIŠKE ŽRTVE
Jutri glavna svečanost v Bazovici
Medtem ko bo osrednja svečanost ob 67-letnici ustrelitve bazoviških junakov jutri ob 15. uri, so se slovesnosti pričele že včeraj popoldne, ko je bila proslava ob spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju (priredila jo je Občina Kranj). Danes ob 11. uri pa bodo položili vence na pokopališču pri Sv. Ani, medtem ko bo ob 20.30 v cerkvi v Bazovici zadušna masa. Spominskim svečanostim se je tudi letos pridružilo športno združenje Sloga, ki bo priredilo moški in ženski mednarodni odbojkarski turnir za Pokal bazoviških junakov in spominski pohod »Bazoviški junaki«, o Čemer podrobneje poročamo na Športni strani.
Osrednja slovesnost bo na bazovski gmajni, pred spomenikom, ki so ga prejšnji teden spet oskrunili, neznani vandali so požagali dva lepa iglavca. Ob tej novi skrunitvi so vsi župani tržaške pokrajine podpisali skupno izjavo, v kateri med drugim obsojajo »dejanje, ki je žalitev tistih, ki so darovali svoje življenje za svobodo drugih«.
SEMINAR / PRVI CIKLUS
Tudi šolniki o Diani in medijih
Predavanje prof. Mance Košir iz Ljubljane
Danes na Kolonkovcu Praznik solate
Danes bo na Kolonkovcu tradicionalno tekmovanje v sajenju solate, ki ga že vrsto let prireja domaCe Prosvetno društvo Kolonkovec v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji.
Prireditev bo potekala na vrtnariji podjetja Kristijana Debelisa v Ul. Ventura, in bo povezana še z razstavo domačih pridelkov in vrtnarskega orodja, tokrat pa tudi z razstavo fotografij Maria Magajne.
Organizatorji si obetajo velik obisk, saj gre za prireditev, ki želi ovrednotiti delo vrtnarjev, in ki bo hkrati pobuda v zaščito domaCe zemlje, ki ji spet grozijo razlastitve.
Praznik piva v Prebenegu
Kdor obožuje hladni, peneči se »hmeljev sok«, pa Čeprav samo tu pa tam rad seže po vrčku osvežujočega piva, naj ne zamudi priložnosti, ki jo ta konec tedna ponujajo v Prebenegu. Na prireditvenem prostoru domačega KD Jože Rapotec se namreč danes začenja prvi praznik piva v »pravem« pomenu besede. Pokrovitelj zabavne poletne prireditve je celo znamenita Pivovarna Laško, med krajevnimi prireditelji in že izkušenimi zgodovinskimi proizvajalci piva je posredovanje omogočilo podjetje Parovel Group, ki ima sedež v Dolinski obrtni coni.
Glavno besedo bo seveda imelo pivo: svetlo, temno, pa tudi brezalkoholno - za tiste, ki bi ga radi požirali, ne da bi izgubili razsodnosti. Častnemu »gostu« se bo nekako podredila tudi šagr-ska hrana; tako bomo ob vrčku piva prigriznili jedem na žaru in posebnemu kruhu, ki vsepovsod spremlja to priljubljeno osvežujočo pijačo in ga bodo za to priložnost spekli v peci boljun-ske pekarne Ota. Za zabavo in ples bo vse tri večere poskrbel ansambel Dori iz Laškega. Posebno privlačnost te skupine predstavlja mladi trobentač, ki je le 11 let star, na trobento pa baje igra, kot bi imel vso življenjsko izkušnjo v mezincu. V nedeljo popoldan bo na vrsti tudi kulturni spored, seveda v spodobnem vzdušju: na odru prebeneškega parka bo namreč nastopila godba Long Žlunk.	(dam)
Kljub soncu, ki moCno na zgodovinsko dogajanje spominja na najbolj vroCe	na vseh stopnjah šolanja
julijske počitniške dni, so Povsem aktualno je izz-šolniki spet vstopili v razre- venelo predavanje dr. prof. de. Profesorji nižjih in višjih Mance Košir iz ljubljanske srednjih šol, ki so včeraj in novinarske fakultete, saj je danes zjutraj stopili v vlogo bilo predavanje o vzgoji »slušateljev« in ne običaj- medijev uglašeno na tragičnih predavateljev, so v štirih ni konec princese Diane, ki različnih delovnih skupi- je sprožil vrsto polemik rav-nah sledili predavanjem na no na raCun medijev, sedežu liceja Prešeren in za- Koširjeva je orisala velik voda Zois. O veščini javne- vpliv in odvisnost, ki ju ga govorjenja in nastopanja povzročajo mediji. Sola bi je spregovoril Zdravko Zu- morala znati posredovati pande, ki bo danes z Mih- prepoznavanje Črte loCnice vojem Papičem nadalje do- med delno, medijsko resni-polnil sklop treh predavanj co in idealno resnico, ki o umetnosti retorike, nikakor ne obstaja brez po-»Znanstvenike« je o pove- gleda iz veC zornih kotov, zovalnih vsebinah naravo- tj. iz veC virov informacij, slovja poudla prof. Tatjana Ob tem je treba znati loCe-Krapše, zgodovinarji pa so s vati še resna komunikacij-prof. dr. Božom Repejem ska sredstva, in medije, ki poleteli skozi slovensko služijo zabavi. Sledi seveda dvajseto stoletje. Prof. Boži- ugotovitev, da ljudje raje dar Mrevlje jim je poleg tega prebirajo lažje dostopen, za-orisal svet slovenskih ucbe- bavnejši in manj pretresljivi rukov za pouk zgodovine, ki »rumeni« tisk. Pri tem je so v zadnjem obdobju boga- vpliv reklamnih oglasov in to popestrih prej skromen preprečevanje njihove od-trg tovrstnih uCil. Po- visnosti pri otrokih prikaza-mankljivost sedaj do- la Ladeja Godina. Danes pa polnjuje vrsta novih ucbe- Čaka medijsko skupino de-nikov z razhčnimi pogledi lavnica.	JPč
NOVICE
BIL JE IZREDNI KOMISAR
VCERAJ-DANES
Drevi v Zgoniku Fojev Burkaški misterij v režiji Sergija Verča
Danes zveCer bo v okviru poletnih večerov v zgoniški občini gostovalo prosvetno društvo “DobraC” s Koroškega. Predstavilo bo komedijski laični pasijon v dveh delih Burkaški misterij italijanskega velikega gledališčnika Daria Foja. Delo je poslovenil in režiral tržaški ustvarjalec Sergej VerC. Igra je v bistvu splet srednjeveških ljudskih zgodb, ki jih je njen avtor zbiral vrsto let. V teh povečini svetopisemskih zgodbah je v ospredju mali človek, ki se ubada z vskodnevni-mi problemi, ki pa so tudi občečloveški in torej veljavni tudi v današnjih dneh. S tem se preprosti Človek (v likih burkeža in pijanca) postavi nasproti vladajoči hinavski družbi in njeni morali. Predstava bo ob 20.30 v Zgoniku pri Petelinovih (v primeru slabega vremena pa v športno-kulturnem centru). Gotovo vam ne bo žal, Ce si jo boste ogledali.
V sredo se začne pouk v vrtcu v Gabrovcu
Zgoniška občinska uprava sporoča, da bo letos vrtec v Gabrovcu odprl svoje duri nekoliko kasneje zaradi seminarja slovenskih šolnikov, in sicer v sredo, 10. septembra. Do petka bo samo do 12. ure, od 15. naprej pa bo zagotovljeno tudi kosilo, ki ga kot vedno pripravijo kuharice v zgoniški osnovni šoli. Zjutraj bo vrtec odprt od 7.30, otroci pa se bodo lahko peljali s šolabu-som. Letos je najnižje število vpisanih otrok: štiri velicki, sedem sredinckov in osem malčkov. Sledili jim bosta dve vzgojiteljici in ena varuška.
Imenovanje Fusarolija pri EAPT je bilo protizakonito
Ko je 18. decembra 1992 tedanji minister za trgovinsko mornarico Giancarlo Tesini (KD) imenoval bivšega rektorja tržaške univerze Paola Fusarolija za izrednega komisarja pristaniške ustanove (Eapt), je sindikalist CGIL Roberto Treu govoril o nepotizmu in aroganci, tedanji podtajnik za trgovinsko mornarico Giulio Camber (svojCas Lista za Trst, kot poslanec na listi FI) pa se je izrekel o Fusaroliju, Ceš da je dobro opravljal svoje delo (Eapt si je nabral ...samo 27 milijard dolgov) in grozil, da bo še marsikdo imel težave s sodiščem (končalo se je povsem drugače, Luigi Rovelli, glavni direktor EAPT, je bil povsem oproščen, kot so bili oproščeni tudi tisti, ki so bili vpleteni v afero Menegon). Sedaj pa je deželno upravno sodišče (DUS) prišlo do zaključka, da Fusa-roli sploh ne bi bil smel sedeti na tistem mestu, ker je bilo njegovo imenovanje protizakonito (v nasprotju s Členom 5 zakona št. 26/1987). Poleg tega se je minister Tesini izognil še sklepu samega DUS, ki je že tedaj zamrznilo prvo imenovanje Fusarolija. Slednji se lahko obrne do Državnega sveta, medtem pa lahko nastanejo težave z vsem tem, kar je bivši rektor podpisal in odobril, ker je dejansko vse neveljavno.
Polkovnik Picchiotti odhaja
na novo delovno mesto
Polkovnik Mauro Picchiotti zapušča pokrajinsko karabinjersko poveljstvo v Trstu, kamor je prišel 19. julija 1995. Odslej bo načelnik generalštaba oficirske karaninjerske šole v Rimu. Na poveljstvu v Trstu bo njegovo mesto prevzel polkovnik Leonardo Leso, ki prihaja s komande 1. regimenta karabinjerjev-padal-cev »Tuscania« iz Livorna.
Danes, SOBOTA,
6. septembra 1997
SARA
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 12.54 - Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 22.01
Jutri, NEDELJA,
7. septembra 1997 REGINA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,9 stopinje, zračni tlak 1023,3 mb narašča, veter severozahodnik 5 km na uro, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Andre Shawn Piazzi, Federico Andreasi, Francesco Di Marc o, Enrico Genzo, Lu-crezia Luciani.
UMRLI SO: 72-letna Lu-cia Eva, 88-letna Lilly Maria Bevilacqua, 88-letna Danica Martellani, 86-letni Claudio Rose, 71-letni Bruno Salamon, 76-letni Bruno Cressi, 62-letna Maria Luigia Mauter, 69-letna Emilia S cuka, 89-letna An-na Benci.
OKLICI: inženir Paolo Rondini in , zdravnica Su-sanna Centuori, Mario Jor-ge Oliveira in Gabriella Maria lannella, natakar Luka Miskulin in bolničarka Davorka Krstovic, uradnik Stefano Weiss in delavka Silvia Tampellini, obrtnik Mauro Cuzziol in delavka Sonia Mangano, uradnik Maurizio Missoni in uradnica Paola Marson, fotograf Vittorio Comisso in asistentka na domu America Solanda Buena-ventura Vera, programer Fabio Turel in v pričakovanju zaposlitve Anna Maria Ferluga, električar Edi Bon in vzgojiteljica Daniela Pescarolo, geometer Roberto Subelli in prodajalka Sabrina Fonda, inšpektor javne varnosti Maurizio Cemaz in uradnbica Mino-ca Cipollino Pietrini, delavec Gianfranco Senica in asistentka na domu Patri-zia Tavano, tehnik Fulvio Sella in poklicna bolničarka Maria Pagliano, glasbenik Alessandro Vi-tiello in glasbenica Daniela Barcellona.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. septembra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
UL Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - UL L. Stock 9 (tel. 414304).
Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Rossetti 33, Rojan -Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12.
OpCine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 18.00, 22.30 (v dvorani) »Svvingers« r. Doug Liman; 20.30 (na prostem) »II ciclone« r.-i. L. Pieraccioni, i. Lorena For-teza, Natalia Estrada.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »II viaggio della sposa«, i. Ser-gio Rubini.
EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Innamorati cronici«, i. Meg Riyan.
AMBASCIATORI -15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.30»I1 mondo perduto -Jurassic Park«.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »Batman e Robin«, i. George Clooney, Arnold Schvvarze-negger, Uma Thurman, Ali-cia Silverstone.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »L’isola perduta«, i. Mar-lon Brando, Val Kilmer.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »II mondo perduto - Jurassic Park«, 0.30 »Hustin Povver«.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Twin Town«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00, 18.30 »Anomania«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom, 20.20, 22.15 »Con Air« i. N. Gage, J. Malkovich.
capitol - i7.oo, 18.40,
20.15, 22.10 »II club delle prime mogli«, i. Goldie Havm, Diane Keaton, Bette Midler.
ALCIONE - 20.15, 22.00 »Kissed« r. Lynne Stopkewich, i. Molly Parker, prepovedan mladini pod 14.1etom.
ti PRIREDITVE
ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na ogled razstav ob 3 75-letnici župnije: v dvorani Zadmžne kraške banke si lahko ogledate razstavo restavriranih knjig župnijskega arhiva, starih svetih podob in znamenj, vsak delovni dan, razen sobote, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure; v nedeljo, od 10. do 12. ure. V novem Župnijskem domu Andrej Zink na Proseški ulici 24, tik ob cerkvi, je do 14. septembra na ogled RAZSTAVA KRAJEVNIH LIKOVNIH USTVARJALCEV vsak dan, tudi v soboto, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure; v nedeljo pa od 9.30 do 12. me. Vabljeni!
7. DRAGA MLADIH z naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: Danes, 6.9., ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okvim EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. št. 370846 (mad Slovenske prosvete.
V okviru Študijskih dnevov Draga je v Finž-garjevem domu odprta razstava o rodbini Krevatin-BeneCan’ve, Bane 1795-1997, ki jo prireja Dmštvo Grad od Banov. Vljudno vabljeni.
SKD VIGRED prireja v petek, 12. oktobra, ob 20.30 na SemCevem borjaču v Prečniku koncert Tržaškega okteta. Vabljeni.
SKD KRASNO POLJE -Gročana prireja 10. razstavo kmečkih pridelkov: sobota, 13. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20. me dalje ples z ansamblom Modri val; v nedeljo, 14. t. m., ob 10. mi odprtje kioskov, ob 16.30 kulturni program, od 19. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet. Oba dni bo odprta meja med Gročano in Vrhpoljami. V nedeljo bo razstava gob v Srenjski hiši ter od 9. do 15. ure prodaja prašičev. Sodelujeta občini Dolina in Hrpelje-Kozina pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti.
3 ŠOLSKE VESTI
VPIS na oddelek za slovenščino VISOKE SOLE ZA PREVAJALCE IN TOLMAČE na videmski univerzi s sedežem v Gorici je možen do 8. septembra 1997.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE, UL
Carducci 8, bo posloval vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starše in dijake, da sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98.

KD RDEČA ZVEZDA
pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK
Poletni ueCeri u zgoniški občini danes, 6. septembra, ob 20.30
pri Petelinovih v Zgoniku St. 6 Gostouanje gledališke skupine Brnškega društva iz Koroške s komedijo DARIA FOJA
BURKAŠKI MISTERIJ
režija Sergej Verč
V primeru slabega vremena bo prireditev-
---------v športno-kultumem centru v Zgoniku)

MGRO POD Komm
6. in 7. septembra pri Banih
Danes, 6. septembra
ob 17. uri odprtje kioskov
ob 20. uri ples s Kraškim kvintetom in Bracom Korenom
Jutri, 7. septembra
ob 16. uri odprtje kioskov
ob 17. uri koncert Godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč ob 20. uri ples s Kraškim kvintetom in Bracom Korenom -Ples bodo o tvorili pari v nošah
Delovali bodo dobro založeni kioski
32.
študijski
dnevi
Park Finžgarjevega doma na OPČINAH
Danes, 6. septembra, ob 16.30
Dr. Andrej Bajuk
Slovenija v evropskih
INTEGRACIJSKIH TOKOVIH
KD J02E RAPOTEC PREBENEG
vabi na
ZM7
7/» 3m
Jutri, 7. septembra: nastop godbe LONG ZLU N K Vsak večer ples s priznanimi ansambli Obetajo se vam velika presenečenja
©(LOPO Jadralni klub CjllLl.jP<11
vabi svoje člane, da se udeležijo že tradicionalne društvene regate
jutri, 7. septembra
Odhod izpred sesljanskega zaliva ob 11. uri Vpisovanje na sedežu društva
obvestila
SRENJSKI ODBOR Boršta in Zabrežca obvešča vaščane, da se bo danes, 6. t.m., od 8. ure dalje vršilo prostovoljno popravljanje poljskih poti in se priporoča za udeležbo.
SKLAD »Mitja Čuk« obvešča, da so pozabljena oblačila, ki so jih pustili otroci v poletnem središču na Proseku in v poletnem središču na Opčinah, v uradu Sklada; obenem sporoča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja in da se bo zaCel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za š.l. 1997/98. Informacije pri Skladu, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
SKLAD »Mitja Čuk«
priredi tudi letos tečaj ROČNEGA TKANJA, ki ga bo vodila Magda Tavčar. Začetek tečaja (22 ur) bo !• oktobra 1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
SKLAD »Mitja Čuk« -Dnevi vzgojnozaposlitve-nega centra; v torek, 9. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah košarkarska tekma VZS Mitja Čuk -CEST, povratno srečanje oo ob 10.30 s predstavitvijo Zbornika slovenskega sporta v Italiji, ki ga je uredil Branko LakoviC; v sredo, 10. t. m. v parku Finžgarjevega doma na Opčinah srečanje vzgojno-zaposlitvenih središč, ob 18. uri bo igral ansambel Kraški ovčarji; v Četrtek, 11. t. m. v parku Finžgarjevega doma ob 18. uri družinsko srečanje odprto ysem družinam, ki želijo izraziti solidarnost in spoznati življenje družin s Posebnimi značilnostmi, koncert godbe in razvedrilo s Kraškimi ovčarji. Vabila so na razpolago pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, Narodna ul. 126 in v baru prosvetnega doma na Opčinah.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK 1. MAJ prireja danes, 6. in jutri, 7. septembra v Ljudskem domu v Podlonjerju PRAZNIK TISKA. Oba večera ples z ansamblom 3 X, v nedeljo, ob 19. uri govor Giorgia Cancianija, elana pokrajinskega tajništva SKP.
MePZ PRIMORSKO obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja v sredo, 10.9., ob 20.30 v Srenjski hiši v Mackoljah. Dobrodošli so tudi novi pevci in pevke.
TABORNIKI RMV vabijo svoje elane, da se jutri, 7. septembra, ob 15.
uri v kroju polnoštevilno udeležijo svečanosti na bazoviški gmajni.
PRVA SEJA VODSTVA RMV bo v sredo, 10. septembra, ob 19.30, v Ul. Carducci 8.
PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA priredi TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI 1997 - jutri, 7. septembra 1997. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 9. uri; odhod ob 9.30 iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koce na Jermancu (Kokoš); obisk koče (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda ob 67-letnici smrti Bazoviških junakov udeležite v Cim večjem številu.
SPD PRIMOREC-TA-BOR - Od 1. oktobra dalje se bomo ob sredah spet srečevali v Ljudskem domu v Trebčah, da popeljemo otroke v GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ. Letos bodo otroci delali v dveh skupinah: učenci 1. razreda osnovne šole in 3. letnika vrtca v prvi skupini ter uCenci 2., 3. in 4. razreda osnovne šole v drugi skupini. Potrditev vpisa lanskih elanov in sprejemanje novih Članov bo v sredo, 17. in v sredo 24. septembra, od 16.30 do 18. ure. Za pojasnila lahko telefonirate na št. 211440 (Nidia Sivitz) in 220130 (Milena Padovan).
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da je ponovno odprta javnosti z običajnim urnikom ob torkih in petkih od 14. do 18. ure in vabi občane na obisk.
PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, dazse je začelo vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije vsak torek in Četrtek, od 20.30 dalje na sedežu orkestra v Dolini ali na tel. št. 228333 in 228642.
PD KOLONKOVEC v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji, prireja danes, 6. septembra, ob 15. uri, tradicionalno tekmovanje v sajenju solate. Tekmovanje se bo vršilo v kmetijskem podjetju g. Kristja-
na Debelisa - Ul. Ventura 29. Prireditev bo obogatila fotografska razstava aktivnosti kulturnega društva, ki jo je pripravil fotograf Mario Maganja.
GLASBENA MATICA -
Šola »M. Kogoj« vabi svoje gojence, da potrdijo vpis Cimprej in sprejema prijave za novo vpisane, vsak dan od 10. do 15. ure (razen sobote) do 10.9. Informacije na tel. št. 418605. VPISOVANJE PO PODRUŽNICAH: v torek, 9.9., ob 18. uri v Boljuncu (gledališče), na Proseku (Kulturni dom) in v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda).
FOTO TRST 80 sporoča, da bo prva seja v novi sezoni v petek, 12. septembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Isti dan bomo zbrali fotografije za Krmin (FIAF).
MPZ FRAN VENTURI-
NI Domjo sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja v torek, 16. t. m., ob 20. uri v Domu Anton Ukmar -Miro. Vabljeni novi pevci!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - celica Devin-Nabrežina vabi elane in simpatizerje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 8. t. m., ob 18.30 v gostilni Gruden »Klop« v Nabrežini.
KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 13. do 23. oktobra. Obenem sporoča, da sta na razpolago še dve dvoposteljni sobi za zdravljenje na Ischii, od 11. do 25. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah.
OBČINA REPENTA-
BOR obvešCa, da je razpoložljivih še nekaj mest za letovanje v toplicah, ki se bo odvijalo od 13. do 27. septembra t. 1. v Levico Terme (Trento). Informacije nudi občinsko tajništvo na tel. 327122.
H ČESTITKE
Draga MARINO in MOJCA! Mnogo sreCe in ljubezni na vajini skupni poti vama kličejo Maxi, Rosana, Jasna in Živa.
Danes stopata na skupno življenjsko pot MARINO MARSIC in MOJCA
MILIC. Da bi se vedno tako rada imela in skupaj srečno živela, jima želijo Vesna, Nataša, Salvo in Nevenka (Col 53).
Danes se vzameta
MOJCA MILIC in MARINO MARSIC. Obilo sreCe in razumevanja na skupni življenjski poti vama želijo Tatjana in Enrico, Tamara in Andrej, Ana in Alex in Xenia in Damijan.
Danes si podata roke za skupno življenjsko pot nas neutrudljivi dirigent in pedagod
Marino Marsič
ter plavolasa sopranistka
Mojca Milič
Obilo užitka, sreče, zdravja in kopico otrok vama trobijo na vso moč
Godbeniki iz Ricmanj
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Mojca
in
Marino
Mnogo sreče in medsebojnega razumevanja jima želi
SKD Slavec
Danes se poročita
Marino Marsič
in
Mojca Milič
Vso srečo v skupnem življenju jima voSči TFS Stu ledi
Danes praznuje svoj rojstni dan NADA STAREC. Obilo sreCe in zdravja ji želi družina
StciI*6C
MARIU GARAVELLU in njegovi izvoljenki želijo ob vstopu v novo, skupno življenje vse najboljše pevci in pevke, zborovodje in elani sveta sodelavcev zborov Vesela pomlad.
Danes praznuje 50 let VOJKA GREGORI. Mnogo sreče in zdravja ji želijo pevke in pevci KD Slovan.
H	IZLETI
DPZIO JOŽEF STEFAN
organizira v sklopu iz-venšolskega delovanja TRIDNEVNI IZLET NA TRIGLAV 12., 13. in 14. septembra 1997. Vabljeni so dijaki, ki se lahko vpišejo na sedežu šole še danes, 6." septembra.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -Trst obvešča, da je odhod avtobusa na izlet v Gonars in Oglej v četrtek, 11.9., ob 8. uri, izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
SKD SLAVEC Ric-manje-Log obvešča udeležence izleta v Beneško laguno, da bo odhod avtobusa v nedeljo 7. septembra 1997, ob 7. uri, s parkirnega prostora nad pokopališčem.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi izlet na Koroško dne 14. septembra. Ogledali si bomo grad Landskron, nastop iz-vežbanih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete vsak večer od 20. do 21. ure na tel. št. 291078.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
LOOKING FOR 3 SELF-MOTIVATED PER-SONS in Slovenia between age of 25 - 60 to develop new marketing base tor american natural health produets. Spoken english or italian essen-tial. Tel. or fax 0432/570436.
INTERNATIONAL RESOURCES require self-motivate people tor indi-pendent work in Slovenia or Croazia. Further Information from Mr. De Volpi on 040/775037.
PRODAM grozdje na trti - 8 q - malvazija. Tel. 040/228146, v jutranjih ali večernih urah.
PRODAM stiskalnico za grozdje. Tel. 040/208217.
PRODAM 4 q belega grozdja - Krmenka 143, nasproti gostilne Adamič.
PRODAM KNJIGE za 3. in 4. razred DTTZ Žiga Zois: »Splošno knjigovodstvo«, »Finančna in aktuarska matematika, L in II. del« in »Letteratura e societa, II. del«.
ŠPORTNA TRGOVINA iz Goriške išCe izkušeno osebo (z znanjem slovenščine) za delo v skladišču in prodajo, seznanjeno s tehničnimi novostmi športne opreme. Pismene ponudbe poslati na poštni predal št. 20 -34170 Gorica.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz matematike za višješolce. Tel. 040/226420.
VEČJO VILO na Opčinah prodam zaradi odselitve. 260 kv. m površine, 1500 kv. m lepo urejenega vrta, veliko obdelanega kraškega kamna. Izredna priložnost, cena primerna. Tel. 040/211844, zjutraj ali zvečer.
FIORINO 1700 diesel, Jetnik ’94 prodam. Tel. 040/200232.
PRODAM MLIN droz-galnik s Črpalko. Tel. 040/200156 v večernih urah.
SUHA DRVA za kurjavo prodam po ugodni ceni. Tel. 040/420604 v večernih urah.
V JAMLJAH (Gregorčičeva 14) prodajamo odličen krompir po 600 lir kg. Tel. 0481/419948.
PRODAM NOVO
GRADNJO trosobnega stanovanja v Portorožu. Za naknadne informacije klicati v Gorico, tel. 0481/30802 v večernih urah (18.00 - 20.00) ob ponedeljkih, sredah in petkih.
V BLIŽINI TRŽAŠKEGA VELESEJMA PRO-
DAM licenco in sodobno opremo prostorne mehanične delavnice z zastopstvom znane avtomobilske firme po zelo ugodni ceni. Tel.: 040/393148.
IZGUBIL SE JE v okolici Proseka velik maček sive barve. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 225132 ali 251018.
PRODAM KNJIGE za 1. razred E. O. Jožef Stefan. Tel. 220680, od 10. do 12.
ure.
IŠČEM prazno dvosobno ali trosobno stanovanje na kraški planoti. Tel. 220680, od 13.30 do 15. ure.
KRAŠKI OVČARJI bodo igrali danes, 6. t.m. na Melari.
SUPERAKCIJE V SEPTEMBRU - PORTUGALSKA - odhod 11. in 18.9. - 7 nočitev v apartmajih, 639 mark, tretja oseba le-
tuje brezplačno. ČUDOVITA SPANSKA TURA -odhod 11.9. - 8 dni, polpenzion, 1349 mark. Prostih je še nekaj mest. EGIPT - SAFAGA - odhodi 8., 15. in 22.9. - 7 nočitev v hotelu 4 zvezdice, polpenzion, 940.000 lir. TENERIFE - odhodi 8., 15. 22. in 29.9. - 7 nočitev v hotelu 3 zvezdice, polni penzion, 1.150.000 lir. KUBA - VARADERO -odhodi 12., 19., 26.9. - 7 nočitev, polpenzion
1.650.000	lir + vizum. Na voljo so vam še ugodne septembrske ponudbe za Dalmacijo: GEC TOURS -Škofije.	Tel.
0038666/549588.
PAPIRNICA MARTINA v Dolini obvešča, da ima na razpolago šolske potrebščine po ugodni ceni.
PRODAM 15 in 10-hek-tolitrske cementne sode za vino. Tel. 0481/78066.
FOTOGRAFSKI APARAT ILOCA sem izgubil v nedeljo na Kraški ohceti. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne, ker me predvsem zanimajo posnetki. Tel. št. 040/213636.
ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah, po 600 lir za kilogram, tel. 0481/882413.
PRODAM GROZDJE na trti - 10 q - malvazijo in vitovsko.	Tel.
040/2296040.
PGM ART VVORLD išCe sodelavce za komericalno dejavnost (tudi part time) na področju likovne in fotografske umetnosti. Za vse nadaljnje informacije pokličite na tel. 040/393473.
NUJNO IŠČEMO žensko srednjih let za pomoč pri starejši osebi. Tel. št. 040/228074 ob uri obedov.
OSMICO ima Emil Pu-ric - Veliki Repen 15.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Tel. 200898.
NA REPENTABRU prodam domače vino - malvazijo - po ugodni ceni. Tel. 327194.
OSMICO je odprl BORIS KOŠUTA - Križ 422.
OSMICO sta odprla Gi-gi in Boris Doljak - Sama-torca 14.
OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milic.
OSMICO sta odprla Ivo in Andrej Kralj, Slivno 9.
OSMICO je v Prebene-gu odprl Josip Rapotec. Toči belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič, Medjavas 7.
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO v BrišCikih je odprla družina Sne. Toči belo in Črno vino ter nudi domaCe svinjske dobrote. Vabljeni!
SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toči belo in Črno vino.
OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. ToCi belo in Črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na dragega, nepozabnega Aleksandra Smotlaka daruje žena Danica 50.000 lir za Stranko komunistične prenove občina Dolina in 50.000 lir za KD Primorsko. V isti namen daruje taSCa Alojzija 50.000 lir za KD Primorsko.
V	spomin na Edo Zobec darujejo sorodniki iz Drage 200.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 2. obletnici smrti Santa Giorgija daruje žena Ivanka 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Cilke Furlan darujejo hci in sinovi 300.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 4. obletnici smrti Ivanke Milic vd. Pirc darujejo nečaki LegiSa
50.000	lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Klare Purich darujeta Marino in Olga 50.000 lir za Sklad Mitja'Cuk.
Namesto cvetja na grob Štefanije Ravbar vd. Fabjan vd. Živec daruje Milko Rupel z družino
40.000	lir za SK Devin. Namesto cvetja na grob
Štefanije Ravbar vd. Fabjan vd. Živec darujejo
190.000	lir za SK Devin in SZ Sloga planinci omenjenih društev.
V	spomin na drago Franko Furlan daruje Sonja Lokar 100.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše.
V	spomin na pokojne starše Antona in Antonijo Hrvatič daruje hci Nina
50.000	lir za obnovitev stadiona 1. maj.
t
Zapustila nas je naša draga
Milka Ščuka vd. Pipeschi
Pogreb bo v ponedeljek, 8. septembra, ob 12. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v pro-seško cerkev.
Žalostno vest sporočajo brat Anton, sestra Tončka, nečakinji Katjuša in Nataša z možem Aldom in otroci Paolom in Evo ter ostali sorodniki
Gabrovec, 6.9.1997
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila draga mama in nona
Danica Martellani vd. Žnideršič
Pogreb bo v torek, 9. septembra, ob 12. uri iz barkovljanskega pokopališča.
Žalostno vest sporoča hčerka Eva Žnideršič Martelanz z družino in ostalim sorodstvom
Barkovlje, 6. septembra 1997
Ob izgubi mame Danice
E vici iskreno sožalje sošolke in sošolci
Z Evico, možem in Andijem sočustvujejo
Graziella, Devan, Christina in ženo
6.9.1993	6.9.1997
Ob 4. obletnici smrti
Ivanke Milič
se je spominjajo
nečaki LegiSa
Salež, Stivan, Medja vas, 6. septembra 1997
6.9.1990	6.9.1997
7. obletnica
Fulvio Mauri
Živeti v srcih tistih, ki so ostali, pomeni nikoli ne umreti
Svojci
Trst, 6. septembra 1997
GORICA / ADRIA PUPPET FESTIVAL
BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL
Hrvaški režiser Zlatko Bourek je navdušil
Na sporedu tudi dve predstavi slovenskih gledališč
V Gorici se do ponedeljka nadaljuje Alpe Adria Puppet Festival, razstava “NekoC je bil kos lesa” v okviru festivala pa bo odprta še danes in jutri. Včeraj so na lutkovnem festivalu prikazali dve predstavi. Prvo je na občinskem vrtu predstavil Teatrino Giullare iz Sasso Marconija (Bo), ki je z lutkami in svojevrstno tehniko barvnih senc posegel po prizorih iz Aristofanovega dela Mir. V kulturnem centru L. Bratuž pa je bila državna premiera nove predstave hrvaškega gledališkega in filmskega umetnika Zlatka Boureka Ballata del soldato (Balada vojaka) v postavitvi zagrebške Stalne kazališne Družine David. Posebnost Bourekovega gledališča je prepletanje japonske figurativne umetnosti ter tipičnih ljudskih in tradicionalnih elementov. V alegorični atmosferi srednjeveških misterijev in v mešanici beneškega in dalmatinskega jezika so hrvaški lutkarji prikazali vojakov povratek z bojišča domov. Na poti se glavni
junak sreča s Smrtjo, Angelom, Zlodejem in podobnimi simboličnimi liki. Ob koncu se po vrsti tragikomičnih dogodivščin izkaže za pravega junaka, za slavo pa mora plačati res visoko ceno ...
Danes so na sporedu predstave: Le avventure di Fagiolino (Gledališče Pavaglione), Odiseja (Antonio Panzuto) ter Colori (L’ oblio deli’ oblio). Na Puppet Festivalu je prisotno tudi slovensko lutkovno gledališče. Festival je poleg tega povezan z drugima dvema mednarodnima lutkovnima festivaloma v Celovcu in v Mariboru. Prav iz Maribora je lutkovno gledališče, ki bo v Gorici gostovalo jutri, ob 18.30 s predstavo Veliki koncert (Concerto Grosso). V ponedeljek pa bo vedno ob isti uri na vrsti ankaransko gledališče Papilu, ki bo prikazalo predstavo An ban pet podgan. Jutri je na sporedu še L’ uccello di fuoco (Teatro Gioco Vita), v ponedeljek pa se festival zaključi z avstrijskim Marionetthentheatrom, ki bo s
predstavo Bine kleine Nachtmusik povezal lutkovno gledališče s tradicionalnimi melodijami avstrijske glasbe.
V sklopu Puppet Festivala je še do jutri odprta izredno zanimiva razstava “Nekoč je bil kos lesa” (C’ era ima volta im pezzo di legno) z umikom od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Potujočo razstavo sta s strastnim navdušenjem v petnajst let dolgem obdobju spravila skupaj Vittorio Zanella in njegova žena Rita Pasqualini, ki sta večino materiala dobila od starih plemiških družin in posameznih zbirateljev. V zaporih goriškega gradu si lahko torej ogledate raznovrstne stare lutke in marionete iz raznih materialov, sence, punčke iz cunj, scenski material, gledališča v miniaturi, redke knjige o lutkovnem gledališču, dialoge za predstave in razne filološke dokumente. Oglede vodi izvedenka Daniela Gorgoglione, ki bo v kratkem diplomirala na DAMS-u v Bologni.	(BiS)
Terorizem na Irskem in v Španiji je bil včeraj glavna tema
Letošnji filmski festival v Benetkah se res ukvarja z velikimi političnimi vprašanji našega časa. Tako sta tudi včerajšnja dva filma, ki se borita za zlatega leva, posvečena eni izned trenutno izredno pekočih tem: terorizmu. The Informant je film, ki ga je posnel režiser Jim McBride, ki živi sicer v ZDA, njegovi predniki pa so bili katoliški Irci. Njegov glas se dviga nad več kot trideset let trajajočo vojno med irsko teroristično organizacijo Iro in angleškimi oblastmi. McBride se ne približa ne prvi ne drugi strani (čeprav njegovo srce bije za katoliško Irsko), vendar V imenu prenave-ličanega ljudstva, ki že toliko časa živi nekako “med dvema ognjema”, obsoja vsakršno nasilno dejanje. Snov za film je režiser povzel po knjigi Field of Blood Geralda Seymourja. Zgodba pripoveduje o bivšemu teroristu Ire, ki se je umaknil na Južno Irsko, da bi se oddaljil od političnih sporov, pa ga njegovi tovariši prisilijo, da spet seže po orožju. Bivši agent 007, angleški igralec Timothy Dalton (na sliki) igra ulstrskega policista, ki se izredno brutalno znaša nad irskimi teroristi. Tudi Dalton se strinja z McBridom: “Vsi so pod procesom, vsi so žrtve in vsi krivci.” Edini pozitivni lik je v filmu polkovnik, ki varuje pričo pred grožnjami obeh strani. The Informant se zaključi s procesom in prestrašenim obrazom skesanca. Režiser načrtno ni hotel svojega filma zaključiti po Seymourjevi knjigi, finale je pustil odprt, ker “ni želel rešiti tako kompleksne situacije, kot je tista v Severni Irski, na tako enostaven način.” Zelo sugestivna je v filmu glasba, ki niha med melodijami znane irske skupine Pogues ter Shane MacGovvan.
Drugi film, ki govori tudi o terorizmu, in je bil predstavljen včeraj, je A Ciegas španskega režiserja Daniela Calparsora. Zgodba se med farso in dramo suka okrog ljubezenske zgodbe dveh elanov španske teroristične organizacije Ete.
V sekciji Opoldne je včeraj požel veliko aplavzov film Go for Gold, katerega režiser je Spanec Lucian Segu-ra, producent pa znani Wim Wen-ders. Kot je izjavil Segura, je to črna komedija o izgubi spomina in o izgubljenih “dušicah”, ki najdejo spet pravo pot s pomočjo prijateljev.
Polemiko pa je vzbudil The King-dom II ekstravagantnega danskega režiserja Larsa Von Triera in njegovega sodelavca Mortona Arnfreda. Film nadaljuje prvi The Kingdom in prikazuje razmere grozovite bolnice Riget v Kobenhavnu. Kot je povedal Arnfred se je Von Trier v veliki realizem spustil do skrajne mere. Vse mora biti po njegovem mnenju povsem resnično: nasilje, kri, skratka vse. Od tu tudi polemika zaradi nekaterih presunljivih in pregrobih scen. Pri produkciji je namreč sodelovala Rai, ki naj bi štiriurni film tudi predvajala.
Včeraj je v Benetke prispel minister za šolstvo Luigi Berlinguer, ki je nagradil Paola Virzija za film Ovoso-do. Ta je namreč dobil zlatega “levčka” Agiscuola, ki mu ga je podelilo petindvajset dijakov višjih srednjih šol iz različnih krajev Italije. Berlinguer je na konferenci “Mladi: kinematografija in nova jezikovna sredstva”, ki so jo priredili v okviru festivala, obljubil, da bo v novem šolskem letu del pouka namenjen tudi vzgoji mladih k filmu.
(BiS)
_____30. NOVEMBRA KONCERT V LJUBLJANI_
Pogorelič za Sarajevo
Predstavniki organizacijskega odbora za pripravo dobrodelnega koncerta pianista Iva Pogoreliča za gradnjo bolnišnice za matere in otroke v Sarajevu na čelu s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom so v Cankarjevem domu, kjer bo slavni pianist nastopil 30. novembra, predvidoma s povsem novim koncertnim sporedom, med drugim povedali, da je glavni organizator velikega projekta. Človekoljubna fondacija Sarajevo (Sarajevo Charitable Foundation - SCF) s sedežem v Švici, določil, da je potrebno ob posameznem koncertu - v petih letih naj bi jih priredili dvesto -zbrati najmanj 250.000 ameriških dolarjev (v denarju, gradbenem materialu ali opremi), zato je pri koncertu ključna pomoč pokroviteljev, ki jim grej o po tri vstopnice na tisoč podarjenih dolarjev. Kljub temu si bo Cankarjev dom po besedah njegovega generalnega direktorja Mitje Rotovnika prizadeval, da bi nekaj manj kot polovico vstopnic za ta izjemen koncert vendarle dali v prodajo.
Janez Podobnik je poudaril globoko človekoljubni pomen tega projekta, ob tem pa novo možnost,
da s sodelovanjem pri sofinanciranju, gradnji in opremljanju načrtovane bolnišnice slovensko gospodarstvo, znanost in medicina stkejo še tesnejše vezi z BiH. Odpravnik poslov veleposlaništva BiH v Sloveniji Seta Ferhat je dodal, da projekt uživa podporo vlade BiH in da bosta podarjeni denar in druga pomoč uporabljeni strogo namensko: do začetka gradnje bolnišnice, ki bo stekla, ko bo zbranih 30 milijonov dolarjev, bodo podarjena sredstva ostala v posameznih državah. V okviru akcije je Pogorelič letos spomladi že izvedel prve štiri dobrodelne koncerte (v Sarajevu, Baslu in dva v Carigradu), za jeseni pa so razen v Ljubljani termini že določeni za Miinchen, Kairo in Džakarto. (STA)
Nagrade MTV: največ nagrad Becku in Jamiroquaiu
V New Yorku so predsinočnjim že štirinajstič podelili glasbene nagrade MTV. Največ kipcev, kar pet v različnih kategorijah, si je prislužil rokerski pevec Beck, takoj za njim pa se je s štirimi na-
gradami uvrstil Britanec Jamiro-quai, ki so mu prisodili tudi najprestižnejšo nagrado za najboljši video za spot "Virtual Insanity".
Beck je dobil nagrade v kategorijah moški izvajalci, režija, koreografija, art režija in montaža in sicer za video ‘DeviVs Haircut' oziroma ‘The New Pollution', medtem ko je Jamiroquai poleg nagrade za najboljši video pobral še nagrade za najboljše specialne efekte, kinematografijo in za najbolj prodoren video, vse za ‘Virtual Insanity‘.
Po izbora gledalcev so nagrado podelili tudi Prodigy, in sicer za video ‘Breathe*. Najboljši video izvajalke je po mnenju žirije MTV spot Jevvel ‘You are Meant for Me‘, medtem ko so si v kategoriji skupin nagrado prislužili No Doubt z ‘Don‘t Speak‘. Nagrado za najboljši plesni video so dobile Špice Girls, za najboljši rap video The Noto-rious B.I.G. in za najboljši rock video Aerosmith. Nagrade so dobili še video iz filma ‘Možje v črnem', ki pravkar igra tudi pri nas, Fiona Apple kot debitantka za ‘Sleep to DreanT, Sublime za alternativni video ‘What I Got' in Puff Daddy and the Family za rhythm&blues video Tli be Missing You‘. (STA)
BENETKE / NOVINARSKA KONFERENCA
Predstavili »nemi« festival
Pordenonska prireditev bo letos od 11 do 18. oktobra
Kot postaja že ustaljeni običaj, so organizatorji pordenonskih Dnevov nemega filma tudi letos predstavili program svojstvene filmske prireditve na svetovno uveljavljanem beneškem festivalu. Od Pordenona do Benetk je pravzaprav zelo blizu in povsem razumljivo je, da končno prireditelji veliko bolj specializiranega festivala skušajo v promocijske namene izkoristiti zelo odmevno tribuno na Lidu.
O programu letošnjih dnevov, ki bodo potekali v Pordenonu od 11. do 18. oktobra, je na beneški tiskovni konferenci spregovoril novi direktor David Robinson. Zbranim je v skopih obrisih nakazal glavne programske smernice letošnjega, že 16. pordenon-skega festivala, ki se mu je lani prvič pridružil tudi sejem knjig in drugega materiala o nemem filmu. Glede na velik uspeh lanskoletnega »poskusa« bodo letos v drugo v bivši cerkvi sv. Frančiška organizirali razstavno-pro-dajni sejem, ki nosi naslov Pordenone Film Fair ’97.
Uvodni del predstavitvene konference pa je seveda pripadel ekonomskemu vidiku: Augusto Antonucci, predsednik pordenonske Trgovinske zbornice je izpostavil vlogo ustanove, ki ji predseduje in pri tem naglasil
predvsem dejstvo, da je zbornica znala vključiti razne organizme in ustvariti pravi sistem podporne mreže pomembni prireditvi. Po njej je Porde-non zaslovel daleč naokoli in festival je odlična promocija tudi za gospodarski sektor, je še rekel Antonucci.
Z letošnjim letom se na pordenon-skem festivalu začenja poklon režiserju D. W. Griffithu, ki ga štejejo za enega od začetnikov ameriške kinematografije. Ne glede na njegovo nedvomno slavo pa gre za prvi tovrstni projekt, ki ima dvojen pomen:, po eni strani bodo širši publiki v več letih predstavili celoten režiserjev opus, po drugi strani oz. istočasno pa bodo tudi rešili propada veliko Griffitho-vih filmov, ki dobesedno razpadajo.
Podobna usoda grozi tudi mojstrovinam drugih avtorjev: tako bodo letos v Pordenonu predvajali tri restavrirane mojstrovine, za uvod Grif-fithov film The bird of a nation (T5), 12. oktobra bo na vrsti The lost world (’25) Harryja O. Hoyta, na zaključni dan festivala pa bodo prikazali sloviti The jazz singer (’27) Alana Croslanda z Alom Jonsonom. To bo veliki zaključni dogodek ob 70-letnici predstavitve prvega zvočnega filma nasploh.
IZRAEL / PO ČETRTKOVEM KRVAVEM SAMOMORILSKEM ATENTATU V ZAHODNEM JERUZALEMU
Izraelska vojaška maščevalna akcija klavrno propadla z mrtvimi in ranjenimi
Na Zahodu ni nihče obsodil izraelskega spodletelega napada na suvereni Libanon
TEL AVIV - Le dvanajst ur po krvavem samomorilskem atentatu v Jeruzalemu se je Netanja-hujeva vojnohujskaSka politika spustila v novo pustolovščino, ki pa je imela tragične posledice za izraelsko vojsko, saj je enajst vojakov izgubilo življenje enega pa pogrešajo. Bolj kot mrtvi pa Izrael boli blamaža, saj so Se do sedaj nekaznovano vedno maščevali za teroristične akcije na svojem ozemlju z napadom domnevnih oporišč skrajnežev na libanonskem ozemlju. Včeraj pred zoro pa so komandose izraelske mornarice v priobalnem An-sariehu (30 kilometrov severno od proizraelskega tamponskega pasu med Sidonom in Tirom) presenetili, kot da bi jim pripravili pravo past. Izraelci so najprej s strojničnim ognjem iz jurišnih helikopterjev »očistili teren«, tako da so lahko varno izkrcali svoje elitne mornariške enote. Ko pa so te bile na tleh, jih je zasul topovski ogenj redne libanonske vojske. Kaj je Izraelce gnalo tako na sever v kraje, ki so pod nadzorstvom prosirskega Amala, ni jasno. Bržkone so hoteli ugrabiti kako vidno osebnost, a so se znašli v pasti. Libanonski redni vojski so se pridružili ama-jovci in proiranski Hezbo-tahi. Spopad je trajal štiri ure. Izraelci so se morali tepeni umakniti, ne da bi uresničili svojo akcijo. Poleg enajstih mrtvih (-jued njimi tudi neki polkovnik) in enega pogreša-nega je izraelska vojska utrpela še štiri ranjene, jued amalovci in Hezbo-lahi je bilo šest ranjenih,
medtem ko je bil med libanonsko vojsko ranjen le en vojak. Življenje je izgubila neka Palestinka, ki se je po naključju mimo peljala s svojim avtom.
Kot običajno ni nihče na Zahodu obsodil teroristične akcije izraelske vojske nad suverenim Libanonom, so pa zato vsi dobesedno tekmovali pri obsojanju četrtkovega atentata v Jeruzalemu. Predvsem v Evropi pa so vsi obenem pozivali tako Izraelce kot Palestince, naj pokažejo strpnost in naj ne pokopljejo mirovnega procesa. Resnici na ljubo je dosedaj izpodkopavala mirovni proces predvsem Netanjahujeva vlada z zavlačevanjem umika svoje vojske z zasedenih arabskih ozemelj, s postopno kolonizacijo
arabskega dela Jeruzalema in z gradnjo novih židovskih naselij v Cisjor-daniji.
Netanjahujev ožji kabinet je včeraj sklenil odložitev predvidenih umikov vojske z Zahodnega brega in dal jasno razumeti, da ne bo spoštoval obvez iz Osla, dokler ne bo Arafat odločneje nastopil proti palestinskim teroristom. Palestinska policija je včeraj aretirala dva voditelja Hamasa, ki sta odobravala četrtkov atentat, prav tako so zaprli prohamaški tednik Risalah. Za Netanja-huja pa je vse to premalo.
Položaj je skrajno nevaren, ker je lahko vsakomur jasno, da skuša sedaj Netanjahu izkoristiti četrtkov atentat, da bi dokončno izničil izraelsko-pale-stinski sporazum iz Osla.
Se več, težko se je znebiti občutka, da Netanjahu išče pravi vojni spopad, ker se je po vsaki arabsko-izraelski vojni Izrael utrdil in za dalj časa zamrznil vsaka mirovna pogajanja. Ameriška državna tajnica Albrightova, ki se
v	torek vrača na Bližnji vzhod ne bo imela lahkega dela. Predsednik Clinton je garant izraelsko-pa-lestinskega sporazuma, a je do sedaj zaradi vplivnega ameriškega židovskega lobija predvsem pritiskal na Arafata, Neta-njahuju pa je marsikaj odpustil. Seveda ni izgle-dov, da bi ZDA spremenile svojo politiko, kar pomeni, da bodo pobudo na Bližnjem vzhodu še dalj časa imeli v svojih rokah Hamasovi in Netanjahuje-
vi	skrajneži.
VELIKA BRITANIJA / V TELEVIZIJSKEM NAGOVORU NARODU
Kraljica Elizabeta je Diano »spoštovala in občudovala«
Kraljevska družina je nekoliko omilila mučni vtis in kritike zaradi svoje odsotnosti - Kraljica poslala ganljivo sožalje tudi al Fayedovim
LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj v svojem televizijskem nagovoru narodu (na sliki AP) odpravila ali vsaj omilila kritike na svoj račun zaradi hladnosti ob smrti princese Diane. Kot kraljica in babica je Diano prikazala kot izredno človeško bitje y velikimi vrlinami. »V dobrem in slabem ni nikoli izgubila nasmeha, bila je vesela in za zgled drugim v svoji toplini in prijaznosti. Občudovala sem jo in jo spoštovala zaradi njene energije in zavzetosti do drugih, predvsem do obeh svojih otrok.« Kraljica se je tudi opravičila za svojo odsotnost, ker je morala poskrbeti za vnuka in ju tolažiti. Bil je umirjen, čustveno obarvan, a ne pretiran govor, ki je po prvih ocenah dosegel svoj na-
men, saj se je kraljica skrbno izognila trditvam, da je imela svojo nekdanjo snaho tudi rada. Kraljevska družina je s svojo predčasno vrnitvijo s Škotske že prej nekoliko popravila mučen vtis zaradi svoje odsotnosti.
Britanski prestolonaslednik princ Charles je namreč s sinovoma VVilliamom in Harryjem včeraj popoldne in prispel v London, kjer se je dan pred žalno slovesnostjo v zasebnem krogu - ta je bil v kraljevski palači Saint James - poslovili od preminule princese Diane.
Britanska kraljica Elizabeta II. je tudi poslala sožalno pismo Mohamedu al-Fayedu, očetu prijatelja princese Diane Dodija al-Fayeda, ki je v noči na nedeljo skupaj s
princeso umrl v avtomobilski nesreči v Parizu.
Tiskovni predstavnik veleblagovnice Harrods, ki je v lasti al-Fayedovih, je povedal, da je ganljivo in toplo kraljičino pismo globoko ganilo gospo in gospoda al-Fayed ter ostalo družino. Al-Fayedova sta povabljena na pogreb lady Diane, ki se ga bo VVestminsterski katedrali jutri udeležilo 1.900 povabljenih gostov. Dodija al-Fayeda so pokopali v nedeljo zvečer.
Pogreb Henrija Paula, voznika mercedesa princese Diane in Dodija al-Fayeda, napovedan za danes v Lorientu na zahodu Francije, pa so preložili. Družina je zahtevala dodatno preiskavo stopnje alkohola v njegovi krvi.
BIH / ZASKRBLJENOST MEDNARODNE SKUPNOSTI
Miloševič in Tudman naj posredujeta
Prvi baje podpira vodstvo s Pal, drugi pa skrajneže v vrstah hercegovske HDZ
BRUSELJ - Posebni ameriški odposlanec za nadzor nad izvajanjem Daytonskega mirovnega sporazma v Bosni in Hercegovini Robert Gelbard je včeraj v Bruslju izrazil veliko zaskrbljenost mednarodne skupnosti nad razvojem dogodkov v Republiki srbski in pri tem poudaril, da Zahod ne bo prenašal nenehnih »obupanih« poskusov »skupine s Pal«, da se obdrži na oblasti in »olirani svoj totalitarni režim«.
Pri tem je Gelbard dodal, da morata pri urejanju razmer v BiH veliko vlogo igrati tudi Zagreb in Beograd, ki doslej tega kljub možnostim nista storila. Kljub večnim obljubam predsednika Hrvaške Franja Tudmana in predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševiča Zagreb in Beograd nista ničesar storila, je dejal Gelbard in obema zagrozil z »ustreznimi ukrepi«, če obljub ne bosta izpolnila.
Glede Hrvaške, ki je v procesu vključevanja v zahodne povezave, je Gelbard dejal, da
mora »že danes« dokazati svojo usmeritev ter ukrepati in vplivati na hrvaško skupnost v BiH k odgovornemu vedenju ter preprečiti morebiten bojkot volitev v Mostarju s strani skrajnih pripadnikov tamkajšnje HDZ. Opozoril je tudi na obljube glede sodelovanja Zagreba z mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Glede ZR Jugoslavije oziroma njenega predsednika Slobodana Miloševiča pa je dejal, da ta »igra nevarno igro« in »hodi po nevarni poti«, saj vse bolj očitna postaja njegova podpora Palam. Opozoril je, da mednarodna skupnost podpore skupini s Pal ne bo »mimo gledala« in bo na kakršenkoli poskus v tej smeri »resno odgovorila«. O konkretnih ukrepih ameriški odposlanec ni govoril.
Gelbard, ki je včeraj predsedoval sestanku kontaktne skupine za BiH, je o izsledkih tega srečanja včeraj poročal Severnoatlantskemu svetu, o tej temi pa se je zjutraj na sedežu
Evropske komisije pogovarjal tudi z evropskim komisarjem za odnose s srednjeevropskimi državami Hansom van den Broekom. Kontaktna skupina se je pozno predsinoči na srečanju v Bruslju soglasno znova zavzela za celovitost BiH kot tudi za celovitost obeh entitet v tej državi. Opozorila je, da so se vsi podpisniki Daytonskega miru, torej tudi Hrvaška in ZR Jugoslavija, zavezali k polnem in brezpogojnem izpolnjevanju tega sporazuma.
Kontaktna skupina je podprla izvedbo lokalnih volitev v BiH 13. in 14. septembra, kot je bilo predvideno. Poudarila je odločenost, da podpre Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi pri nadzom parlamentarnih volitev v Republiki srbski. Obsodila je teroristična dejanja in provokacije proti pripadnikom mednarodnih enot v BiH, opozorila na pomembnost nepristranega poročanja in dostopnosti do medijev, obtožila pa je tudi primere kompcije v BiH. (STA)
RUSIJA / LEBED AMERIŠKIM KONGRESNIKOM
Izginilo 100 jedrskih konic
Pentagon in rusko obrambno ministrstvo zanikala take trditve
VVASHINGTON - Iz ruskih jedrskih skladišč naj bi izginilo 100 »žepnih« taktičnih jedrskih bomb moči enega kilotona (1.000 ton trotila) in težkih od 25 do 45 kilogramov, tako da se jih lahko skrije v kovček ali nahrbtnik. To je ameriškim kongresnikom povedal nekdanji šef ruskega sveta za državno varnost Aleksander Lebed, ki je še navedel, da ni jasno, ali so konice uničili, shranili, prodali ali ukradli, prav tako ni jasno ali so še v Rusiji, ali pa so že končale v tujini. Lebedove trditve sta povsem razumljivo demantirala tako Pentagon kot rusko obrambno ministrstvo. Neki funkcionar Bele hiše je obenem dodal, da ni nobenega dokaza, da bi bile Lebedove trditve točne. Prav tako ameriška taj-noobveščevalna služba nima dokazov, da so »žepne«
taktične jedrske bombe končale na črnem trgu ali pa so v rokah teroristov.
Ruski obrambni minister Igor Rodionov je prav tako zanikal, da bi kdaj prejel poročilo ali informacijo o kraji taktičnih jedrskih bomb. Njegov namestnik Andrej Kokošin je ameriške parlamentarce
pomiril, češ da Lebed išče le ceneno reklamo in skuša blatiti rusko obrambno ministrstvo. Bivši poveljnik pridnjestrske ruske armade in uresni-čitelj mirovnega sporazuma s Čečeni pa je ameriškim parlamentarcem navedel, da je bilo 100 izginulih konic v sklopu 250 uničenju namenjenih konic, za kateremi se je izgubila vsaka sled.
Med ameriškimi kongresniki in med poznavalci ruskih razmer pa je marsikdo prepričan, da se Lebed ne moti, ker po njihovem ruska oblast v celoti ne nadzoruje svojih jedrskih arzenalov. Po padcu komunizma in razpadu Sovjetske zveze ni več nobene gotovosti, toliko bolj, ker je v državah nekdanje SZ vse na prodaj, kar velja tudi za vojsko, ki se otepa s kroničnim pomanjkanjem denarja.
GORICA / CASINO OBCANSTVO PALM LAMI
Pomen visokega obiska in srečanja z duhovnim in verskim voditeljem
Predstavili potek srečanj in slovesnosti
TRGATEV / OBETA SE DOBRA LETINA
Zgodnje sorte že dozorele
Visoke temperature so pospešile zorenje grozdja
Večletna prizadevanja predstavnikov Tržaške univerze za podelitev naslova častnega doktorja 14. Tibetanskemu Dalai Lami so končno obrodila uspeh. V Četrtek, 11. t.m. bo verski in duhovni voditelj Tibetancev, ki od leta 1959 živi v izgnanstvu, v Gorici. Goriška občina mu bo podelila Častno obcanstvo - zadevni sklep je občinski svet sprejel soglasno na seji, v Četrtek zvečer -Tržaška univerza Častni naslov doktorja diplomatskih ved, v zavodu Pavlina Oglejskega pa se bo visoki predstavnik udeležil molitvenega srečanja, skupaj z nadškofom Bommarcom in predstavniki drugih veroizpovedi. Na včerajšnjem srečanju z novinarji so predstavili okvirni program obiska in potek slove-
snosti, ob tem pa zlasti poudarili pomen sodelovanja treh različnih ustanov, Občine, Univerze in kurije, kar posebej opredeljuje večplastno vlogo zadnjega Dalai Lame.
Obisk bo v četrtek, zgodnjih popoldanskih urah, začel se bo na občini, nadaljeval na gradu, zaključil pa v zavodu Pavlina Oglejskega.
O pomenu dogodka so na srečanju spregovorili don Luigi Pontel v imenu kurije, profesor Federico Battera v imenu Univerze ter občinski odbornik Antonio Devetag.
Podelitev častnega obCanstva tibetanskemu verskemu in duhovnemu voditelju bo spremljalo kar nekaj prireditev. Tako pripravlja občina na gradu zanimivo fotografsko razsta-
vo z naslovom "Tibet pred nevihto”. Avtor fotografij je Fosco Maraini. Razstava bo odprta od 9. do 20. septembra. Od 9. do 14. septembra pa bo, prav tako na pobudo Občine, niz filmskih večerov z naslovom ”DaleC od Tibeta”. Obe prireditvi pripravlja občina v sodelovanju z društvom Italia -Tibet.
Goriška nadškofija želi dogodek, ki je izrednega pomena tako z verskega kakor kulturnega vidika, obeležiti še z dodelitvijo dveh štipendij dvema Tibetancema za študij v Gorici Ena štipendija je namenjena študiju na jezikovnem liceju, ena pa študiju na teCaju za mednarodne in diplomatske vede.
Dalai Lama bo po obisku in srečanjih v Gorici, odpotoval v Trst.
Teden, ki je pred nami bo na Goriškem v znamenju trgatve. Prve manjše količine so ponekod, predvsem v nižinskih predelih, že pospravili v teh dneh, pravo trgatev pa napovedujejo od ponedeljka dalje. Vremenske razmere, predvsem pa visoke temperature so pospešile zorenje grozdja in tako bo trgatev za pet ali šest dni zgodnejša od predvidevanj.
Na območjih, ki jih ni prizadela toCa napovedujejo po kakovosti izredno dobro letino. Pomladanska pozeba je sicer uničila nekaj zaroda, vendar pa je ob manjši količini kakovost grozdja višja.
”Ce bo vreme držalo bo letošnji pridelek iz-
reden”, napoveduje dr. Luigi Soini iz Krmin-ske zadružne kleti, kjer bodo prve količine grozdja od elanov prevzeli v ponedeljek. Gre za zgodnje sorte, ki so že dosegle optimalno stopnjo zrelosti. Ob koncu tedna ali najka-snje Cez osem do deset dni bodo zaceli prevzemati grozdje z briškega območja. Na skorajšnji začetek trgateve se. kakor smo zvedeli, skrbno pripravljajo vinogradniki v Brdib.
Skromna trgatev pa bo v krajih južneje od Gorice, ki jih je prizadelo neurje s točo, 20. julija. Na najbolj prizadetem območju je bilo uničenih veC kakor dve tretjini pridelka.
S____________IZLETI
SPDG vabi jutri, 7. septembra, na planinski izlet z gondolsko žiCnico na Kanin, od tam pa po grebenih na vrh Rombona. Sestop peš. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s parkirišča pri RdeCi hiši. Društvo vabi nadalje elane in prijatelje, da se jutri udeležijo spominskega pohoda in komemoracije v Bazovici. Udeleženci pohoda bodo šli na pot ob 9.30 izpred partizanskega spomenika v Bazovici.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja enodnevni izlet v Rezijo, v soboto, 13. septembra. Informacije in vpisovanje samo do 8. septembra pri Mili (tel. 78072).
K KONCERTI
KLUB GORIŠKE MLADINE in KD PAGLAVEC prirejata jutri, 7. septembra, ob 18. uri v domu A. Paglavec v Podgori koncert s tremi goriškimi bandi: “La cacca intorno”, “Juke box” in “Floating points”.
23 OBVESTILA
SEKCIJA VZPI/ANPI Dol-Jamlje in Gospodarska zadruga vabita na sestanek v zvezi s pripravami na 20-letnico postavitve spomenika NOB na PalkišCu. Slovesnost bo v nedeljo, 21. septembra. Sestanek bo v torek., 9. t.m. ob 20.30, v prostorih nekdanje osnovne šole na PalkišCu.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.50-20.10-22.20 »Batman e Robin«.
VITTORIA 3 18.00-20.00-22.00»Twin town«.
CORSO 16.15- 17.SO-lO.50-22.15»I1 mondo perduto - jurassic park«. S. Spilberg.
Danes se poročita
Milka
in
Igor
Vse najboljše na skupni poti jima želi
SKD Kremenjak iz Jamelj
NOVICE
Zborovanje SKR v Tržiču
V	Tržiču, na trgu Republike, bo danes ob 17. uri, srečanje, ki ga prireja stranka komunistične prenove, kot odgovor na v zadnjem Času vse pogostejše izzive Severne fige o secesiji in drugih načrtih. Današnje srečanje pa bo tudi priprava na podobno, vendar veliko bolj množično manifestacijo, ki bo v Benetkah Cez teden dni in ki bo zajela celotno območje severovzhodnega dela države.
Jutri 12. Soška regata
Pri KK ”Silec” in KK "Soške elektrarne” hitijo s pripravami na jutrišnjo 12. Soško regato od Solkana do Podgore. Udeleženci bodo startali ob 11. uri pod jezom hidroelektrarne v Solkanu, na cilj naj bi priveslali do 13. ure. Prijave sprejemajo na sedežu ZSSDI v Gorici, ul. Malta 2 tel. 33029. Zamudniki se lahko prijavijo tudi na startnem mestu, neposredno pred odhodom.
Cesarski sprevod v Krminu
V	Krminu bo jutri prva od dveh množičnih prireditev letošnje jeseni. Kakih 400 konjenikov, vojščakov in meščanov, oblečenih v noše iz začetka 16. stoletja, bo pričakalo cesarja Maksimiljana I ob njegovem vkorakanju v mesto. Sprevod se bo pričel ob 15.30, zaključil pa z branjem cesarjevega odloka s katerim se mestu dajejo posebne pravice. Na ogled bo tudi razstava o cesarju Maksimiljanu (v občinski palači), razstava vojaških strojev in naprav in, kakor se za Brda spodobi, bogata ponudba žlahtne kapljice.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST
Šolsko leto 1997/98
TečcildgajeodoMDeietiOc»xirtigatraisKr>
Evropska Komisija Bi Evropski Socialni Sklad
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo

Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje
SOCIALNI ANIMATOR
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 600 ur
-	tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje
-	namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti
•	obiskovanje tečaja je brezplačno
•	za vse tečajnike je predvidena Štipendija
•	v sklopu tečaja bo organizirana večtedenska delovna praksa
Vpisovanje in ostale informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan razen sobote od 10.00 do 13.00 ure
liberalizacija na avtocesti VileSfiedipuglia
Jutri ob 22. uri stopi v veljavo sklep o začasni liberalizaciji avtocestnega odseka med Vilešem in Redipuglio.
Vozniki bodo redno prevzeli listek na vstopni postaji in ga izročili na izstopni postaji, ne da bi plačali cestnino. Sprostitev velja v obeh smereh na omenjenm odseku. Cestnino bo družbi Autovie Venete plačala Dežela. Ukrep je v zvezi z deli na mosti med Zagrajem in Gradiščem, v veljavi pa bo do dokončanja del, predvidoma do srede jeseni.
Univerza: predvpis do 8. t.m.
Na visokošolskem teCaju za prevajalce, ki ima sedež v Gorici, so za nekaj dni podaljšali rok prevpisa. Letos bodo v omenjenem teCaju poučevali poleg nemščine in angleščine tudi slovenščino. Prošnje je treba vložiti najkasneje do ponedeljka 8. septembra. V torek, 9. septembra bo v Vidmu selektivna preizkušnja. Število mest je namreč omejeno
SOVODNJE / PRAZNOVANJE
Društvo krvodajalcev bo obeležilo dvajsetletnico
Okrogli jubilej letos slavi društvo krvodajalcev v Sovodnjah. Obletnico bodo obeležili jutri dopoldne z verskim obredom ter priložnostnim kulturnim sporedom v Kulturnem domu v Sovodnjah. Udeleženci se bodo ob 9.15 zbrali pred Kulturnim domom, od koder bodo v sprevodu in ob spremljavi godbe krvodajalcev iz Vileša odšli do spomenika pred županstvom ter se s položitvijo venca spomnili umrlih elanov društva. Ob 10. uri bo v sovodenjski cerkvi maša, uro zatem pa v Kulturnem domu osrednji del prireditve s priložnostnim sporedom. Nastopil bo domači pevski zbor, spored pa bodo sooblikovali tudi gojenci Zavoda za invalidno mladino iz Vipave. Na slovesnosti bodo izročili tudi priznanja zaslužnim elanom društva.
Sovodenjska sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev je kot samostojna enota zaživela leta 1977. Pred tem so bili nekateri elani vključeni v go-riški sekciji. Društvo poleg dejavnosti na humanitarnem področju skrbi za osveščanje in izobraževanje zlasti na področju zdravstva.
GLEDAUSCE / DREVI NA GRADU
Druga predstava v okviru festivala komičnih gledališč ■ francoska komedija
Na gradu bo danes du zabavna komedija druga predstava v okvi- francoskih avtorjev C. ru festivala komičnih Mauriceja Hennequina gledališč, ki ga prireja in P. Veberja ”Ne prija-skupina Terzo teatro, v vite ničesar? ” sodelovanju z zadrugo Napeto zgodbo Multithema in občin- meščanske družine s skim odborništvom za konca prejšnjega stoletja kulturo. Po lepi pred- bodo podali Člani igral-stavi "Sluga dveh go- ske skupine iz Laivesa spodov” Carla Goldo- /Leifersa v bocenski nija bo drevi na spore- pokrajini in to v italijan-
skem narečju. To je zgodba, ki se dogaja znotraj družinskega kroga, kjer nekateri elani spletkarijo in uživajo ob nesreči drugih, v družini pa so tudi naivni poštenjaki in zanesenjaki, ki le s težavo opazijo razpoloženje drugib. Vse se vrti kajpak okrog zakonskega in seksualnega življenja. Težave impotentnega zeta skuša reševati tast, vmeša pa se ljubosumna žena in, kakor da ne bi bilo dovolj, še nekdanji zaročenec. KonCno pa se zgodba razplete in to na najlepši naCin.
Režiser predstave je Roby de Tomas. Predstava bo ob 20.45 v prireditvenem šotoru, vstopnice (tudi abonmajske) pa so v prodaji v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a. Do konca sezone bosta na sporedu šde dve predstavi iz ciklusa komično gledališče.
Gradež:
zasegli
mamilo
Policijski organi so včeraj zgodaj zjutraj med hišnimi preiskavami v Gradežu zasegli približno 100 gramov lahkih mamil, (v glavnem hašiš in marihuano) eno osebo so priprli, proti petim še vodijo preiskavo. Po sicer dokaj skopih vesteh, ki so pricurljale v javnost (menda ker preiskava še ni zaključena), naj bi bile priprte oziroma preiskovane osebe iz Gradeža. Gre za mlajše osebe. Drugih informacij žal ni. Sicer pa včerajšnja akcija potrjuje že dolgo znano ugotovitev, da je Gradež, posebej med turistično sezono, zanimivo mesto za razpečevanje mamil.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA LEKARNA ST. 2 pri Sv.Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341.
POGREBI
Danes v Gorici : ob 9. uri, Valeria Križnic iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; ob 9.55, Giorgio Chiap iz splošne bolnišnice v Foljan; ob 11.uri, Enrico Medeot iz bolnišnice Janeza od Boga v Faro.
t
Prerano nas je zapustila
Jožica Gravner Del Negro
Na zadnjo pot jo bomo pospremili danes, 6. septembra, ob 11. uri, iz župnijske cerkve v Slovren-cu (S. Lorenzo Isontino) na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo mož z otrokoma, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo
Slovrenc, Oslavje,
Gorica, Trst, Solkan,
6. septembra 1997
Ob bridki izgubi drage sestre Jožice izreka iskreno sožalje Jožku Grav-nerju
Kmečka zveza Gorica
Ob izgubi drage Jožice Gravner se žalovanju pridružuje
družina Duiz
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/8.06 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
m
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
FJK / TR2A5KO PODJETJE VODI INDUSTRIJSKI NAČRT
CELJE / ODPRLI GA BODO PRIHODNJI TEDEN
Friulia in vsedržavni Gepi s Telilalom za rešitev Seleča
V pordenonskem obratu proizvodnja mobilnih telefonov
TRST - Včeraj so padle usodne odločitve za obstoj pordenonskega obrata Selečo, pa tudi za razvoj podjetja Telital, ki ima sedež v nekdanjem obratu Coca Cole pri proseški železniški postaji.
Deželni odbor je soglasno odobril kapitalski pristop finančne družbe Friulia k reševanju Seleča oz. k industrijskemu načrtu, ki ga je pripravil Telital in h kateremu je že pristopila družba (z javnim kapitalom) za reševanje industrijskih podjetij v krizi Gepi.
Deželna in vsedržavna finančna družba bosta pristopili z največ 49 odstotki kapitala oz. s tremi milijardami lir vložka, večinski delež pa bo ohranil tržaški Telital, in bo tako odločil o razvoju novoustanovljenega Setcoma, ki bo prevzel pordenonski Selečo.
Industrijski načrt za obdobje 1998-2000, ki ga je predstavilo vodstvo Setcoma, predvideva, da se bodo v bivšem Selecu posvetili proizvodnji mobilnih telefonov oz. montaži elektronskih delov, ki jih bodo sicer proizvajali drugje, za dokončno izdelavo proizvodov. V prenovljenem obratu bo prihodnje leto zaposlenih 73 uslužbencev, 193 uslužbencev leta 1999 in 360 leta 2000, kar je 60 odstotkov nekdanjih zaposlenih pri propadlem Selecu.
Tržaški Telital se vsekakor širi tudi na drugih področjih sodobne tehnologije: pogajajo se s kitajsko-kanadskim velikanom Semitech za proizvodnjo dekoderjev in ekranov z visoko ločljivostjo.
Špetrski Veplas v nemških rokah
VIDEM - Kriza špetr-skega obrata Veplas je verjetno tik pred ugodnim razpletom. Na združenju furlanskih in-dustrijcev so se sestali z zastopniki nemške grupacije Fiderdur, ki nameravajo ustanoviti italijansko podružnico s sedežem v Vidmu, in ta naj bi prevzela tako Veplas iz Spetra kot Vetro-resino iz Povoletta. Obe podjetji je po vrsti težav pred časom prevzelo podjetje Sarplast, ki pa se je kmalu zatem znašlo v težavah, šlo v stečaj in potegnilo za seboj obrata iz Spetra in Povoletta.
Kaže, da bodo nemški podjetniki odkupili Veplas že oktobra in v najkrajšem začeli s proizvodnjo, lahko pa bo nastalo nekaj težav in zastojev zaradi zapletenega stečajnega postopka.
Pomisleke so izrazili sindikalni predstavniki, saj ni nikakor jasno, kakšna usoda bo doletela dosedanje zaposlene. 105 uslužbencev je v dopolnilni blagajni in še čaka na izplačilo prispevkov za obdobje december 1996 - maj 1997, ki so zastali zaradi birokratskih zapletov.
Predstavili trideseti mednarodni obrtni sejem
Sejem je največja slovenska poslovna prireditev - Odprl da bo predsednik Kučan - Strokovna srečanja
CELJE - Organizatorji mednarodnega obrtnega sejma so včeraj v Celju predstavili še zadnje podrobnosti o tej največji poslovni sejemski prireditvi v Sloveniji, ki jo bo konec prihodnjega tedna slovesno odprl predsednik države Milan Kučan. Mednarodni obrtni sejem bo v petek, 12. septembra, odprl svoja vrata že trdiesetič, tako s svojo površino kot tudi številom razstavljalcev in obiskovalcev pa se lahko postavi ob bok največjim tovrstnim prireditvam v Evropi oz. med obrtnimi sejmi takoj za muenchenskim obrtnim sejmom HM.
Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se bo letos predstavilo 1765 razstavljalcev iz 29 držav, pričakujejo pa približno 250.000 obiskovalcev. Na 55.000 kvadratnih metrih razstavne površine bodo deset dni navzoči obrtniki, ki se želijo predstaviti svetu ter navezati stike s kupci in poslovnimi partnerji. Na sejmu bodo zastopane praktično vse gospodarske in predvsem obrtniške dejavnosti.
Nastop slovenskih obrtnikov na obrtnem sejmu v Celju je osrednja in največja promocijska aktivnost Obrtne zbornice
Slovenije (OZS), ki se bo predstavljala v dvorani A. Tu bodo obiskovalci dobili osnovne podatke o stanovski organizaciji slovenskih obrtnikov, spoznali pa bodo lahko tudi vse oblike svetovanja, način opravljanja pooblastil, ki jih ima zbornica, revijo Obrtnik in projekt Obrtniki na internetu.
V desetih sejemskih dneh so predvidena tudi številna strokovna srečanja (dan inovatorjev, predstavitev finančnih vzpodbud za razvoj obrti in podjetništva, predstavitev sklada za razvoj malega gospodarstva,...), strokovna srečanja slovenskih obrtnikov z gosti iz Avstrije, Bavarske, Saške Anhalt, Hrvaške in Italije pa tudi srečanja posameznih sekcij obrtne zbornice, modne revije, predstavitve posameznih razstavljalcev in tradicionalne športne igre obrtnikov.
Mednarodni obrtni sejem bo na celjskem sejmišču odprt od 12. do 21. septembra med 9. in 19. uro. Odrasli bodo morali za vstopnice odšteti po 600 tolarjev, člani skupin nad 20 oseb po 500 tolarjev, mladina in upokojenci pa po 400 tolarjev. (STA)
GOSPODARSKI KOMENTAR
Ko človekovo delo postane v golo »proizvodno sredstvo«
Elio Fornazarič
Iz ZDA poročajo o zaključku dolgotrajne stavke, ki so jo uprizorili kurirji in sli največjega ameriškega drobnošpediterske-ga podjetja UPS (United Parcel Service). Gre za 185.000 ljudi, med katerimi prevladujejo mladi,
Čeprav so med njimi tudi starejši občani, ki si služijo kakšen dolar s postranskim opravljanjem drobnih kurirskih storitev za omenjeno podjetje. Kurirji so stavkali iz protesta, ker se v ZDA vse preveč širi pojav psevdozaposlovanja ljudi po par ur na dan ali celo na teden (part time), tako da se število državljanov, ki so le delno zaposleni, stalno veča. Seveda bodo ti ljudje na stara leta praktično brez pokojnine ali kakšne drugačne preživnine, razen če si jih ne zagotovijo zasebno, za kar pa spet pri part-timski zaposlitvi jim prav gotovo ne ostaja sredstev na razpolago.
O tem protestnem gibanju, ki je za razliko od drugih zabeležil podporo večine ameriškega prebivalstva (sicer pa kako naj bi bilo drugače, če je pa danes v ZDA part-timsko zaposlenih že 17, 5 % vsega aktivnega prebivalstva) je primemo, da se nekoliko zamislimo tudi mi v Italiji, kjer si delodajalci že dalj časa, še posebno pa od junija 1993. leta, ko je stopil v veljavo tako imenovani socialni sporazum, prizadevajo, da bi tudi v tukajšnjem socialno-gospodar-skem redu obveljala pravila golega pridobi-tništva in brezobzirnega neoliberizma in
kjer naj bi se delovna sila po ameriškem vzorcu obravnavala kot katero koli drugo proizvodno sredstvo.
Prav v zvezi s stavko pri UPS je namreč prišla na dan marsikatera vprašljiva plat tega sodobnega načina nameščanja delovne sile. Teamesters, tako pravijo tem psevdo-zaposlenim, prejemajo na uro po 9 do 10 dolarjev, medtem ko prejemajo redno zaposleni namščenci iste stroke dvakrat toliko. Socialni prispevki so seveda sorazmerno nizki, kakor bodo sorazmerno revne tudi jutrišnje pokojnine, ki dozorevajo na tej podlagi. Velikan UPS, ki ustvarja na leto 22 milijard dolarjev prometa, je lani zaslužil čisto milijardo dolarjev - piše Wall Street Journal. Profit je torej zelo velik, toda takšen uspeh se v dobri meri žal ustvarja tudi na rovaš medčloveških odnosov.
Delovna sila je seveda draga in prav primer UPS kaže, da je z njeno part-timsko uporabo mogoče prihraniti velike vsote. Privrženci neomenjenega gospodarskega li-berizma trdijo, da tako imenovana globalizacija gospodarskih gibanj naravnost zahte-
va zmanjšanje proizvodnih in podjetniških stroškov za vsako ceno. To bo tudi vse res, vendar kakor pri vsakem človeškem početju bi bilo treba tudi na tem specifičnem, področju upoštevati določene meje, da ne bomo vsi skupaj lepega dne prišli predaleč. Pri partimskem zaposlovanju se človeško delo preprosto obravnava kot vsa druga proizvodna sredstva, kot denimo električno energijo, kot surovino ali pa kot orodje, ki je pač v danem trenutku potrebno, da se neko delo izvrši. Da za tem delom stoji človeško bitje z vsemi svojimi vrlinami in slabostmi, s takim ali drugačnim značajem, s takšnimi ali drugačnimi problemi, bitje z razumom, dušo in čustvi, to sploh ni pomembno. Človeško delo postaja navadno konsumno blago, hladen artikel »cash and carry«. No, če bo med posameznimi kategorijami zemljanov in tako tudi med delodajalci in delojemalci, umaknil medčloveški odnos, kolikor ga je še v današnji stvarnosti, pa čeprav utegne to res zmanjšati proizvodne stroške, bomo vsi skupaj kot posamezniki, pa tudi kot svetovno občestvo, opravili na daljši rok ne korak naprej, ampak korak nazaj. Ce bomo pri obravnavanju človeškega dela odmislili človeka, se bomo morda res približali tako opevani »globalizaciji«, kar koli naj si že mislimo pod tem izrazom, osebno pa močno dvomim, da bo to res »napredek«.
::

NOVICE
Airbus prejel naročilo, ki je vredno nekaj milijard dolarjev
PARIZ, NEW YORK - Evropski proizvajalec letal Airbus Industrie je ta teden prejel naročilo, vredno več milijard ameriških dolarjev. Kupec International Lease Finance Corp (ILFC) je v Toulousu naročil 65 letal, so v Parizu sporočili iz Airbusa. Poznavalci panoge trdijo, da vrednost naročila znaša približno 3, 9 milijarde ameriških dolarjev (šest tisoč milijard lir). International Lease Finance, ki sodi pod okrilje ameriške zavarovalnice American Insurance Group, je poleg tega tudi pri Airbusovem konkurentu Boeingu naročil več kot 50 letal. (-STA/dpa)
Rast prodaje v Nortelu
OTTAVA - Eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev telekomunikacijske opreme Northern Telecom Limited (Nortel) je lani zabeležil 20-odstotno rast prometa, ki se je tako povzpel na 12, 85 milijarde ameriških dolarjev. Kot je poročala SPEM komunikacijska skupina, so tudi napovedi za letos zelo obetavne. Podjetje ima 33 raziskovalnih in razvojnih središč po vsem svetu, za raziskave in razvoj pa namenja kar 15 odstotkov vseh prihodkov. Nortel največ proda na severnoameriškem trgu, pred štirimi leti pa je opazneje prodrl tudi na evropsko tržišče. Leta 1993 je namreč postal 50-odstotni lastnik podjetja Matra, vodilnega francoskega proizvajalca telekomunikacijske opreme, je pa tudi solastnik nemškega podjetja Nortel DAŠA. (STA)
	5. SEPTEMBER 1997	v LIRAH	
5	valuta	nakupni	prodajni
5	ameriški dolar	1752,00	1787,00
00 n	nemška marka	964,00	984,00
	funt šterling	2776,00	2831,00
2 ° <2 Nh < n W 5 01 cc	švicarski frank	1165,00	1195,00
	belgijski frank	46,17	48,17
	francoski frank	284,00	294,00
	danska krona	250,00	260,00
	norveška krona	231,00	241,00
3 L. z v tj m	Švedska krona	220,00	230,00
	kanadski dolar	1257,00	1297,00
	portugalski eskudo	9,13	10,03
	nizozemski gulden	850,00	875,00
tr N	avstrjski šiling	135,900	140,40
	španska pezeta	11,05	12,15
	grška drahma	5,88	6,68
M	irski šterling	2564,00	2644,00
zir\	japonski jen	14,09	14,99
	avstralski dolar	1245,00	1315,00
m F™	madžarski florint	8,75	11,50
	hn/aška kuna	270,00	280,00
	slovenski tolar	10,30	10,70
				
		
5, SEPTEMBER 1997	v Ul	»AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1751.00 965.00 284.00 850.00 46,35 2755.00 2560.00 251.00 5,99 1256.00 1167.00 136.01 10,30	1781,00 983.00 294.00 875.00 48,15 2835.00 2655.00 261.00 6,59 1291.00 1192.00 140,51 10,60
	
	
5. SEPTEMBER 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1769,250
EKU	1913,440
nemška marka	974,530
francoski frank	289,630
funt šterling	2.800,370
nizozemski gulden	865,120
belgijski frank	47,196
španska pezeta	11,558
danska krona	255,990
irski šterling	2618,670
grška drahma	6,184
portugalski eskudo	9,613
kanadski dolar	1280,770
japonski jen	14,621
švicarski frank	1186,540
avstrijski šiling	138,480
norveška krona	237,310
švedska krona	226,220
finska marka	325,33
					
					
5. SEPTEMBER 1997		INDEKS MIB-30: +0,41			
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	15.009	+0,28	Mediolanum	21.951	+1,39
Bca Comit	4.672	+0,45	Montedison	1.159	+4,60
Bca di Roma	1.738	+2,35	Parmalat	2.745	•0,36
Bca Fideuram	6.151	+0,30	Pirelli Spa	4.739	+0,57
Benetton	27.166	+1,13	Ras	14.958	+0,35
Credit	3.637	+0,35	Rolo	22.887	-0,07
Edison	8.409	+1,54	Saipem	8.814	+0,12
Eni	10.004	-	San Paolo To	13.162	+0,58
Fiat	5.864	+0,70	Sirti	9.940	+ 1,65
Generali	37.970	+0,11	TIM	6.230	+2,11
Imi	17.431	+0,29	Telecom Ita	11.273	+1,30
Ina	2.630	+0,80			
Italgas	5.567	+1,01			
La Fondiaria	8.978	+0,50			
Mediaset	7.903	-0,36			
Mediobanca	12.242	+2,44			
Sobota, 6. septembra 1997			■— A
				z	
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA	FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA		KOROŠKA
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča (umik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), pri podjetjih, na univerzi in na šolah lahko podpišete nov abonma. Potoditev starih abonmajev je možna do 18. t. m.. Za informacije lahko pokličete zeleno številno 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia).
Trg Unita
Danes, 6. t. m., ob 20.30, »Ma cos’6 questa crisi?«, režija Enrico Protti. Nastopajo Dodo Gagliarde, Sara Alzetta, Livia Bonifazi, Paolo Fagiolo in Maurizio Zacchi-gna. Predstavo prireja Turistična ustanova v sodelovanju s Stalnim gledališčem F-JK. V primem slabega vremena bo predstava v juhi, 7. t. m., ob 11. uri.
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1997
Prvi koncert bo v petek, 12. t. m., ob 20.30 (red A). Nastopil bo pianist Alexan-
m. pri blagajni gledališča Verdi (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500) ; možna je tudi potrditev abonmajev za red A, B in Carta giovani.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Potrditev starih abonmajev do sobote, 20. septembra. Za informacije tel. 390613.
Nova gledališka sezona se bo začela v petek, 3. oktobra s predstavo La Conha-de »Antonio Freno«. Režija Francesco Macedonio.
Triestestate - Grad Sv. Justa
Triestate Kino: jutri, 7. t. m., ob 21.30 film »Creature selvagge«.
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 21.30 film »Bugiardo bugiardo«.
Provinciassieme 1997
Trebče - v društvu Primorec: danes, 6. t. m., ob 20.30 lutkovna predstava. Milje - Calle Pancera: danes, 6. t. m., ob 20.30 lutkovna predstava.
GORICA
Alpe Adria Puppet Festival
Danes, 6. t. m. ob 17.30 v ljudskem vrtu v izvedbi gledališke skupine Tea-tro del Pavaglione »Le avventure di Fagiolino«; ob 18.30 v zgodovinski dvorani UGG v izvedbi gledališča Antopnio Panzulo »Odissea«; ob 21. uri v parku Vile Coronini gostovanje skupine L’Obl6 delVoblio »Colori«.
V	okviru festivala je na goriškem gradu serija komičnih predstav pod naslovom »Un castello di risate«: danes, 6. t. m., ob 20.45 »Niente da dichia-rare?« v izvedbi Filodrammatice di Laives iz Bočna.
der Lonquich. Na programu Brahms in Schubert. Predprodaja vstopnic za neabonente od torka, 9. t.
_______________________SLOVENIJA___________________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V nedeljo, 14. in v ponedeljek, 15. t. m. bo v KC razstava svežih gob.
Vilenica ’97
Od četrtek, 11. , do sobote, 13. t. m. bo na sporedu literarno srečanje Vilenica. Prvi literarni večer bo 11. septembra, ob 21. uri v atriju Hotela Klub v Lipici, sledil bo koncert Peha Ugrina in sprejem za udeležence.
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom hžaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure; jutri, 7. t. m. vodena obiska ob 11. in ob 16. uri.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure).
Muzej Revoltella: veliko razstavo umetnika Lojzeta Spacala je odprta Se danes in juhi. Umik ogleda: danes 10-13,15-0.1, juhi 10-13, 18-0.1.
Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Umik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure.
Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): razstavo »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja« do podaljšali do 21. t. m. Urnik ogleda: vsak dan, razen ponedeljka, od 8.30 do 13.30.
Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia): do 12. t. m. je na ogled razstava v spomin na umetnika Nicolo Sponza.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 14.9. razstavlja Franca Batich. Galerija Grandangolo (Ul. Ponziana 8): do ll.t. m. razstavlja Pino Caldarulo. Galerija studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 14. t. m. je v okviru pobud Provinciassieme ’97 na ogled fotografska razstava »Tibet - obretni lamaitski plesi« Vickija Savegnanija. Urnik: ob delavnikih 11-13, 17-20.
BOUUNEC
Gledališče France Prešeren: do 11. t. m. je v okviru pobud Provinciassieme '97 na ogled razstava »Stene« Emanuele Marassi in Livia Schioz-zija. Urnik: ob delavnikih 16.30-20, ob nedeljah 11-13.
PADRIČE
Raziskovalni center Area- paviljon El: do 27. t. m. je na ogled razstava »Realfiction - Natura Naturans 2« - razstavljajo umetniki iz Slovenije, Hrvaške, CeSke, Avstrije, Poljske, Nizozemske, Nemčije in Italije. Urnik: 10.30-13, 16-18.30, ob praznikih 10.30-13, zaprto ob ponedeljkih.
MIUE
Sedež turistične ustanove: na ogled je fotografska razstava Silvia Sta-gnija »Muja med preteklostjo in sedanjostjo«.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
GORICA
Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure).
Zapori na gradu: do 7. t. m. bo na ogled razstava o lutkah.
________________________SLOVENIJA___________________________
PIRAN
Galerija Meduza 2: do 26. t. m. bodo na ogled dela Španske slikarke Ma-rise Casado.
CELOVEC
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19. t. m. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
Deželna galerija (Burgasse 8): do 14. t. m. je na ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
___________FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA_____________________
TRST
Glasbena matica - Dvorana Tripcovich
V	soboto, 4. oktobra, ob 20.30 koncert Akademskega zbora M. Glinka iz S. Petersburga pod vodstvom Vladislava Cemisenka. Informacije na Glasbeni matici - tel. (040) 418605.
Provinciassieme 1997
Trst - Park Vile Necker (Ul. Universita 8): danes, 6. t. m., ob 21. uri koncert Tria Lumen. Na programu Tartini, Corelli, Mozart, Haydn.
Trst - Vila Italia (Ul. Universita 8): jutri, 7. t. m., ob 21. uri koncert dua Favento - Gulin (čelo in klavir). Na programu Mendelssohn, Brahms, Rachmaninoff. Svetišče na Vejni: v ponedeljek, 8. t. m., bo ob 21. uri koncert nabožne glasbe z zborom Max Reger, ki ga vodi Adriano Martinolli.
Park bivše umobolnice - Bar II pošto delle fragole
V	petek, 12. t. m., ob 21. uri koncert blues glasbe. Nastopil bo duo Marassi e Massaria.
LIGNANO
Arena Alpe Adria
Danes, 6. t. m., se bo s celovečernim koncertom predstavil Andrea Boccelh.
______________________SLOVENIJA__________________________
NOVA GORICA
Cerkev na Sveti Gori
V	nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri otvoritveni koncert Kulturnega doma za sezono 1997/98 (izven abonmaja). V cerkvi bo nastopil akademski zbor Mihail Glinka iz Sankt Peterburga pod vodstvom Vladislava Cernušenka.
Vstop v cerkev bo s koncertnim listom, ki ga predhodno dvignete na upravi Kulturnega doma, organiziran je tudi avtobusni prevoz. Za informacije tel. (0038665) 25608.
V	Kulturnem domu lahko do 6. oktobra vpišete glasbeni abonma, sedeže pa potrdite do 30. t. m. (tudi po telefonu), novi abonenti se lahko vpišejo od 1. do 6. oktobra.
Meblo
V	petek, 12. t. m., ob 17. uri bo v okviru praznovanj ob 50-letnici priključitve Primorske velik rock koncert z naslovom »Rock za 50 let«, na katerem bodo nastopile slovenske rock skupine. Koncert organizira občina Nova Gorica v sodelovanju z revijo Rock vibe. Vstop prost.
LJUBLJANA
Festivalna dvorana
V	sredo, 17. t. m., ob 20. uri koncert ameriške skupine underground rocka »Dead Moon«.
4
BCTKB
mova banca di credito di trieste nova tržaška kreditna banka
Grupa
BANCA
ANTONIANA POPOLARE VENETA
Ob odprtju filiale na
opčmah se zailiiraljujemo
podjetjem, ki so sodelovala pri izvedbi del in opremi prostorov:
2G CENTRO
Projekcijski biro in vodenje del
Korzo U. Saba št. 6
Trst
ANDOLŠEK CORRADO
Gradbeno podjetje Ul. Bellavista št. I I Frlugi - Opčine - Trst
BISIACH GIANFRANCO
Načrtovanje termičnih in električnih napeljav
Ul. Mazzini št. 30 Trst
CIESSEDI di Chierini Stefania Stenske, stropne in talne obloge Boršt št. 15 Dolina - Trst
ERW S.n.c.
Notranje varnostne zasteklitve Viale delle Industrie I la Strada št. 14 Cartura - Radova
OTA & C. S.n.c.
Vodne in termične instalacije Obrtna cona Dolina št. 507/7 Dolina - Trst
INFORDATA SISTEMI S.r.l. Informacijski sistemi Ul. di Muggia št. 15 Dolina - Trst
PIERI RUGGERO
Obdelava in polaganje marmorja Ul. del Biancospino št. 26 Opčine - Trst
KERMEZ ANGELO
Pleskarska dela in dekoraterstvo
Ul. Sara Davis št. II I
Trst
RED SYSTEM S.r.l.
Alarmni in varnostni sistemi
Ul. del Lavoro št. 3 - Feletto Umberto
Tavagnacco - Videm
MUTINELLI S.r.l.
Notranja oprema Via delTArtigianato št. 8 Z. I. Camin - Padova
ŽERJAL S.n.c.
di Žerjal Luciano & Figli
Zasteklitve
Obrtna cona Dolina št. 507/6 Dolina - Trst
ŽIVEC S.n.c. di Živec S. & C. Električne napeljave in svetlobni napisi Obrtna cona Dolina št. 507/4 Dolina - Trst
tudi ob sobotah od 9.10 do 13.00 vse bančne storitve
Priložnost, da vam bomo še bliže in vam nudili vedno boljše storitve.
y
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
Gustav
20.30
TV dnevnik
® RAI 1
6.50
7.25
9.25
9.50
10.40
12.25
12.35
13.30
14.00
15.10
16.05
18.00
18.10
18.30
19.50 20.00 20.40
20.50
23.10
23.20
0.15
0.35
Dokumenti
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo
Mednarodni baletni maraton
Film: Eugenia Grandet (dram., It. ’46, r, M. Soldati, i. Alida Valli, Gual-tiero Tumiati)
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem - Konjenik brez glave (i. Angela Lansbury) Dnevnik
Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Corona)
Dokumenti
Nanizanka: Pazza fami-glia 2 (i. Enrico Montesa-no, P. Panelli)
Dnevnik
Nabožna oddaja: Sedmi dan
Nan.: Hai paura del buio? -Se bojiš teme? (i. Rachel VVilson), 18.55 Gospa iz VVesta - Ugrabitev (i. Jane Seymour, 1. del) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca)
Variete: Miss Itabje ’97 -Finale (vodi Fabrizio Frizzi)
Dnevnik, 23.15 Izžrebanje lota
Aktualno: Miss Italije NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: Roc-co e i suoi fratelli (dram., It. ’60, r. L. Visconti, i. Alain Delon, Renato Sal-vatori, A. Girardot)
RAI 2
13.55
16.00
16.05
17.45
18.30
19.00
19.50
20.30
20.50
21.30
23.30
23.50
Variete: Videocomic Film: Giustizia senza leg-ge (vestem, ZDA '57) Film: Miss Italia (kom., It. '50, i. G. Lollobrigida) 10.00 Dnevnik Nan,: Lassie Dnevnik
Nan.: Komisar Kress Perche? - Zakaj?
Dnevnik
Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Športna odd. Dribbling, vreme Odbojka: Italija - Grčija Vremenska napoved Film: Miliardario ma ... bagnino (kom., ZDA ’67) Tg2 Dosje
Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Aspettando Macao Dnevnik
Beneški filmski festival -Nagrajevanje Film: Full Metal Jacket (vojni, ZDA ’87, r. S. Ku-brick, i. M. Modine) Dnevnik, vreme Film: Orizzonti di gloria (vojni, ZDA '57, i. K. Douglas, R, Meeker)
m, RAI 3
7.50
8.50
11.10
12.00
12.15
12.55
14.00
14.50 15.05
18.50
19.00
20.00
20.15
20.40
22.30
22.55
23.55
Film: Scontro di titani (mit., ZDA ’81)
Film: Le Olimpiadi dei mariti (kom., It. ’60) Aktualno: Numero Zero Dnevnik
Mixer dokumenti Avtomobilizem Fl Deželne vesti, dnevnik, vreme
TG3 Benetke Šport: Rally Rai, 15.25 kolesarstvo, 16.30 moun-tain bike, 16.50 veslanje, 17.50 atletika Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Abbiamo gia le stelle?
Blob Benetke TV film: La resa dei con-ti (thriller, ZDA ’91, i. M. Madse, G. Busey) Dnevnik in deželne vesti Dokumenti: Roberto Ros-sellini
Dnevnik in vreme
0.05
0.40
Nočni šport: gimnastika Boks: Spinelli-Tredici (IP v težki kat.)
§2 RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1 {r Slovenija 2
Nad.: Lasciati amare TV film: Nord e Sud (dram., ZDA ’85)
Pregled tiska Nan.: Wings -Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik
Aktualno: Gin la masche-ra (vodi Guido Prussia) Nad.: Milagros Dnevnik Nan.: Havvaii Variete: Glassici... ma non troppo Aktualno: Eurovillage ^ Variete: Perdonami HjKjl Dnevnik in vreme j21 Variete: Game Boat Film: Popcom e patatine (glas., It. ’85)
Film: 40 gradi alP ombra del lenzuolo (kom., It. 75, i, B. Bouchet)
Pregled tiska Nanizanka
Ml CANALE 5
6.00
8.45
13.00
13.30
13.45
15.45
17.45 18.15
18.45
20.00
20.30
20.45
22.40
22.45
0.35
1,35
1.45
2.45
Na prvi strani
Nan.: Love Boat, 9.45
Blondinka za očeta,
10.30	Sionska ženska,
11.30	V osmih pod isto streho, 12.00 La tata,
12.30	Nonno Felice (i. Gino Bramieri)
Dnevnik TG 5
Nan.: Tutto Beah FikmVacanze sulla Costa Smeralda (kom.. It. '68, i. Little Tony, Silvia Dioni-sio)
Nan.: Caro Maestro 2 (i. Marco Columbro, Sandra Mondaini)
Nan.: Robinsonovi Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker)
Film: Pari e dispari (kom.. It. ’79, i. Bud Spencer, T. Hill)
Dnevnik
Film: Gane e gatto (kom.. It. ’82, i. Bud Spencer, Tomas Milian)
Nan.: Svvift il giustiziere Nočni dnevnik Nan.: Maledetta fortuna Paperissima sprint
Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino TV film: II mio amico Alf (kom., ZDA ’94)
^ Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happv Davs Variete za najmlajše: Ciao ciao Parade, risanke Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajše: Bim Bum Bam, risanke Variete: L’ incredibile Debby
Nan.: Sweet Valley Hi-gh, 18,00 Willy, princ Bel Aira
Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Glasba: Karaoke Odprti studio Film: tequila Connection (krim., ZDA '88, i. Mel Gibson, Kurt Russell) Film: Aquila nera - Black Eagle (pust, ZDA '86, i. Sho Kosugi, Jean-Claude Van Damme)
Italija l šport Nan.: Star Trek
tele 4
	23.00 Dogodki in odmevi
	Nad.: Amando
	FBI
	Športna oddaja
	Dnevnik v nemščini
	Film: Dne strani papa
	Športna oddaja
	Glasba: Ramble Tamble
	Superdog Black
(#) MONTECARLO
19.30, 22.30, 1.15 Dnev-■ nik, 19.50 TMC Šport HM Nanizanka: Ironside EEffiS! Film: La ragazza del quartiere (dram., 62)
Nan.: Svvitch Variete: Poletni Zap zap Nogomet: Hrvaška - Bosna (kval. za SP)
Film: Voglio la testa di Garcia (dram., ZDA ’74) Film: II prigioniero del Sudan (pust.)
16.30 17.35
20.30
22.55
1.00
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni Taček: Zavesa, 8.10 Taborniki in skavti, 8.25 Sprehodi v naravo, 8.40 Zgodbe iz školjke 17. Srečanje tamburaških skupin Slovenije (4. del) Tedenski izbor: nan. Snežna reka - Saga o Mc-gregorjevih (Avstralija, 23. epizoda)
TV igrica: Hugo (pon.) Tednik Parada plesa Poročila
Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 17. ep.) Videostrani
Film: Učna leta izumitelja polža (Slovenija 1982, r. J. Kavčič, i. Miha Petrovič, Marija Vrenko) Videostrani Obzornik
Poljudnoznanstvena serija: Slonica Echo (VB)
Na vrtu
Ozare
Prodaja
TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka
TV dnevnik 2, vreme Šport
Kraljica Slovenije Za TV kamero Odmevi, vreme Utrip, 22.25 Šport Nadaljevanka: mnaway One (VB, r. David Drury, i. Peter Capaldi, Andrew Connolly, 1. del) Videostrani
7.45 8.00
10.35
13.45
14.35
16.10
16.35
17.35
18.00
19.00
20.10
22.05
23.05
0.30
1.00
3.00 Teletekst Euronews
SP v veslanju (finale, prenos iz Aiguebelettea) Euronevvs
Tedenski izbor. Film: Čutiš, kako plešem (ZDA) Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 37. del) Pomp
Nadaljevanka: Pacific Drive (38. del)
Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Bertijem Rodoškom SP v gimnastiki: orodja (ženske in moški, prenos iz Lozane)
Nogomet: Slovenija -Grčija (kvalifikacije za SP 1998)
SP v gimnastiki: Orodja (ženske in moški)
Tenis: Grand Siam (finale, ženske, vklop)
V vrtincu Sobotna noč
SH Koper
Euronevvs
Film: Jacobova gora (Kanada 75, r. Richard Friedenberg, i. Dan Haggerty, Denver Pyle)
Porgram v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste Primorska kronika
19.00 19.25 19.45 20.30
22.00 22.20
Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja
Oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare
Tenis: Flushing Meadovv
TV dnevnik: Vsedanes, vreme
Tenis: Flushing Meadovv (neposredni prenos)
Vsedanes - TV dnevnik
r
"N
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.45 Obvestila; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO;
16.30	Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Ptujski festival; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 ‘ Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni
nokturno; 23.30 Kratka igra.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.30,9,30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz;
15.00	Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya: Country, bluegrass, folk, itd.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, \blues...; 11,05 Naši umetniki); 11.25 Sobotni
koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori;
15.30	DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bill smo Trojanci; 18.30 V podvečer; 19.30 Figarova svatba; 22.00 Do polnoči; 23.55 Lir. utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,8.00,8.30,9.30,10.30, 13.30,14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9.45 Du jes?l; 10.50 Terenska akcija; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16,05 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato Insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz
parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 New Age; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Koncert slov. glasbe: I. Petrič; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič), nato Zabavna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Tropicana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev; 15.15 Taka banda!; 16.15 Poslušali smo za vas; 16.45 Poused je lepu, nrlepše je doma (T. Turco); 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Oštrigeca (r. S. Verč, 20. del); 18.15 Živahne melodije; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Priimki dnevnih
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIP, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov REG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
S _ . SRE!
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.30. Dolžina dneva 12.54.
Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 22.01.
J

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.55 najnižje -35 cm, ob 12.18 najvisje 42 cm, ob 18.43 najnižje -32 cm, ob 0.33 najvisje 20 cm.
Jutri: ob 6.19 najnižje -28 cm, ob 12.46 najvisje 38 cm, ob 19.24 najnižje -28 cm.
MORJE
Morje	mirno,
temperatura morja 25 stopinj.
V«
BIOPROGNOi
Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo po večini ugoden, le sredi dneva bo po nižinah počutje poslabšala toplotna obremenitev.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH			
	°C		°C
500 m			25	2000 m....		12
1000 m			20	2500 m ...		9
1500 m			16	2864 m			7
°	13
O
KRANJSKA GORA Q TR2IC
m ,4'“ o
KRANJ
Večinoma bo sončno, popoldne bo predvsem v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije spremenljivo oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje tempera-ture od 10 do 16, najvišje od 24 do 30 stopinj C
-iHE™
B	__ ST"'
O 13/27
Sgmdec	■ |
11,26 ptuj ^ Esi
,ss:°r^
o:."
.srt, °
N. GORICA 15/28
UMAG
KOČEVJE
giRTOROŽ	-N°
X'
CELJE O 13/28
V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod bo spremenljivo oblačno, popoldne se bodo pojavljale posamezne plohe ali nevihte. V noči na ponedeljek bo oblačno s padavinami in nevihtami. V ponedeljek se bo vreme izboljšalo in razjasnilo. Nekoliko hladneje bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Moskvo proslavlja svojo 850-letnico
V okviru proslav za 850-letnico ruskega glavnega mesta so v četrtek ponoči umetni ognji razsvetili Rdeči trg in kremeljske kupole (telefotoAp)
Michael Jackson »osvetlil« Oostende
OOSTENDE) - Kralj popa Michael Jackson se je na doslej najvecjem koncertnem spektaklu v Belgiji pred približno 60.000 oboževalci - med katerimi ni manjkal namestnik belgijskega premiera Elio Di Rupo - v sredo zveCer poklonil spominu na svojo prijateljico, princeso Diano, ki je minuli konec tedna tragično preminula v prometni nesreči v Parizu. Jackson je na oder projiciral dva ogromna znana portreta, na katerih je lady Di upodobljena z diade-mom, med koncertom pa je nosil Crn žalni trak. Spektakel v Oostendeju je bil napovedan za nedeljo, vendar so ga zaradi pevčeve "globoke žalosti" ob smrti lady Di prestavili na sredo. (STAJ
Otoček Diana
MOSKVA - Princesa Diana, "kraljica ljudstva", ni bila nikoli kraljica, a se bo po njej imenoval vsaj en otoček, čeprav ne britanski. Oblasti v Liparih na italijanskih Eolskih otokih so sporočile, da bodo neki otoček preimenovale v Diano. Otoček se zdaj imenuje Spinazzola, princesa Diana pa ga je rada obiskovala. (STA/AFP)
Dolžniki državi ob potni list
BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada je sprejela predlog zakona, s katerim namerava poostriti pogoje za pridobitev potnega lista.
Predlog predvideva, da potnih listov poleg tistih, ki so v kazenskem postopku, ne bi dobili tudi podjetniki, ki državi dolgujejo večjo vsoto denarja, predvidoma 100.000
nemških mark (Okoli 100 milijonov lir). Madžarska vlada se očitno boji, da bi jo dolžniki lahko pobrisali, ne da bi poravnali svojega dolga. Zato misli ukrepati, preden je lahko prepozno.
Ce bo predlog potrdil parlament, bo zakon stopil v veljavo maja prihodnje leto. (STA/Tanjug)
Najdaljša
vikinška
ladja
K0BENHAVN -Danski arheologi so iz fjorda Roskilde blizu Kobenhavna dvignili 36 metrov dolgo vikinško ladjo. Gre za vojno ladjo iz začetka tisočletja in je najdaljša od vseh, ki so jih doslej našli.
V istem fjordu so arheologi odkrili še Sedem srednjeveških ladij. Sest ladij so že potegnili na suho s posebno tehniko.
Ura za promocijo premiera Mohatira

Pri 6 letih še brez imena
Stockholm - Neki švedski deček, ki je letos dopolnil šest let, je še vedno brez imena, ker njegova starša že ves ta Cas po sodiščih vlačita pravdo, v kateri zahtevata, da bi se njun sin imenoval reci in piši Brfxxccxxmnpckcccclllmmnprxvcl-mnckssqlbbllll6. Starša dečku najprej sploh nista hotela dati uradnega imena, po dolgem prepiranju z davčnimi oblastmi pa sta predlagala zgoraj navedeno besedo, ki šteje 45 Grk, in pojasnila, da to v prevodu pomeni Albin. Razložila sta še, da sta izbrala "pomenljivo in ekspresivno tipografsko formulo", ki jo štejeta "za novo zvrst umetnosti v patafizieni tradiciji", v katero verjameta. Za to objestnost so jima oblasti lani naložile kazen v višini 5000 kron (obilen milijon lir). (STA/AFP)
Egipt začel na internetu pravoverno protiofenzivo
KAIRO - Verske oblasti v Egiptu bodo v odgovor na protiislamsko propagando in izkrivljanje islama prek interneta na tem omrežju odprle svojo stran, je v pogovoru za Časnik Al-Ahram Al-Masaj napovedal šejk Mohamad Sajed Tanta, imam Al-Azharja, najvišje ustanove sunitskega islama v Egiptu. Al-Azhar in egiptovsko ministrstvo za versko
blaginjo (VVakfs) bosta pri pisanju strani sodelovala z egiptovskimi in mednarodnimi verskimi organizacijami. Minister za VVakfs, Hamdi Zaqzoug, pa je povedal, da bo njegovo ministrstvo na internetu odprlo tudi Cisto svojo stran, na kateri bo odgovarjalo na vse, kar se o islamu govori v tujini, piše Al-Ahram Al-Masaj. (STA/AFP)
%
I
Med kongresom malezijske vladne stranke UMNO so prodajali tudi uro z obličjem premiera Mohamada Mahatirara. Navada »gadgetov« je postala očitno praksa tudi vjužnoazijski politiki (Ap)