5. junija ob 5.25. zjutraj je v kliničnem centru v Ljubljani umrl narodni heroj Franc Leskošek—Luka, nekdanji dolgoletni sekretar centralnega komiteja KP Slovenije, prvi komandant slovenske partizanske vojske, dolgoletni član republiške in zvezrte vlade in član sveta federacije. Franc Leskošek—Luka se je s svojim dolgoletnim revolucionarnim delom v delavskem gibanju in komunistični partiji uvrstil med tiste sinove naše domovine, ki so postavili temelje socialistični preobrazbi naše družbe, %svobodi in neuvrščenosti naših narodov in narodnosti in nenehni krepitvi naše miroljubne in neuvrščene politike. Njegova doslednost v tej dolgi borbi je temeljila na dveh zelo čvrstih stebrih. Prvega je predstavljala njegova zvestoba delavskemu razredu, kateremu je pripadal, drugega pa njegova čvrsta povezanost s partijo, ki ji je bil dosledno zvest, tako kot partija njemu v boju za pravice delavskega razreda. Tovariš Luka se je od rane mladosti do zadnjega dneva življenja bojeval za uresničitev idealov delavskega razreda, za uresničevanje in zgraditev jugoslovanske sa- moupravne skupnosti pobratenih narodov in narodnosti. Kot mlad kovinarski delavec se je tovariš Luka že 1915 vključi! v revolucionarno delavsko gibanje v Celju.'Od tedaj je bil nenehno v prvih bojnih vrstah delavskega razreda naše države. V obdobju med vojnama se je požrtvovalno bojeval v sindikalnem gibanju Sfove-nije in se neposredno angažiral v pripravah Komunistične partije Jugoslavije na odločilni obračun s proti-Ijudskim režimom in s fašističnimi zavojevalci. V usodnih dneh druge svetovne vojne se je najprej kot komandant glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov ~ 'N Slovenije, potem pa kot udeleženec prvega zasedanja protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in kot član predsedstva drugega zasedanja protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije nesebično boril za ustanovitev nove, Titove Jugoslavije. Revolucionarno dejavnost je v osvobojeni domovini nadaljeval z navdušenjem, bil je na najodgovornejših državnih in partijskih funkcijah: član politbiroja naše partije, minister za težko industrijo v zvezni vladi, član zveznega izvršnega sveta in član federacije. Lik in delo tovariša Luka bosta ostala svetel zgled, kako se je treba bojevati za stvar delavskega razreda, za blaginjo in srečo človeka, za bratstvo in enotnost, za svoboden in samostojen razvoj socialističnega samoupravljanja, za neodvisnost Jugoslavije in njeno neuvrščeno politiko, S smrtjo Franca Leskoška Luke smo zgubili enega najvidnejših slovenskih revolucionarjev. Vse napredno dogajanje v Sloveniji med vojnama in razvoj slovenskih partizanskih enot in tudi njihove akcije, so bili neločljivo povezani z njegovim vojaško-političnim delovanjem. Zato je smrt tovariša Luke za ves slovenski narod neprecenljiva izguba. Rad je prihajal na Dolenjsko, kjer se je aktivno zavzemal za, ohranjanje spomenikov NOB in vzdrževanje obeležij našega boja, še posebej v partizanskem Rogu. Večkrat je prišel tudi med nas v našo delovno organizacijo, se z nami pogovoril, nam svetova! pa tudi grajal, če je bilo potrebno. Njegovo odkrito besedo smo vselej radi poslušali. Pogrešali bomo njegovo neposrednost in doslednost pri načrtovanju in izvajanju sklepov, zato je razumljiva njegova priljubljenost med slovenskimi ljudmi in velik ugled, ki ga je uživa! med delavci, še posebej pa med borci narodnoosvobodilnega boja. Od tovariša Luke se je slovenski narod poslovil z ’ žalostjo v srcu in hkrati s ponosom 7. junija, ko so ga odpeljali v Celje in njegove ostanke položili v grobnico herojev. Umrl je pisatelj Miško Kranjec .Miško je svojo vlogo in svojo dolžnost in svoje poslanstvo poznal. Vedno znova je začenjal vsakdan in z vsako knjigo mučno in svetlo pot slovenskega pisca, ki lušči in kleše v sebi in iz sebe in iz življenja okrog sebe, ki mu je bil zvest kakor sebi in zemlji in narodu, svetle drobce vere v tega našega človeka, v življenje in slovensko besedo. Garaško je delal, svetlo in do bolečine ostro čutil in nič ga ni moglo ne premakniti na zavesti ne spriditi, da ne bi ostajal, kar je vseskozi bil: proletarec, ki si s peresom služi kruh, pisatelj, ki služi resnici, in pesnik, ki ume peti za dušo in biti glas časa. ” Tako je o svojem stanovskem tovarišu napisal slovenski pesnik Tone Pavček, ko se je za vedno poslavljal od njega. Miško Kranjec nas je zapustil po težki bolezni, ki je za vedno prekinila njegovo, do tedaj tako plodno pisateljsko delo. Rodil se je leta 1908 v Veliki Polani v Prekmurju. Čeprav ga je njegova življenjska pot vodila v svet. v borbo za pravičnejšo in lepšo bodočnost slovenskega delovnega človeka, v revolucijo, v povojno izgradnjo in časopisna in založniška uredništva, se svojemu Prekmurju in preprostemu prekmurskemu človeku ni nikoli odpovedal. K njima se je vračal v svojem obsežnem pisateljskem opusu. Lahko rečemo, da je bi! pisatelj Miško Kranjec poleg Prežihovega Voranca najbolj čuteč obnavljalec slovenskega realističnega romana, saj se svojim koreninam, s katerimi je segal v bistvo Prekmurja in njegovega človeka, ni nikoli odrekel. Tako so nastala njegova najboljša dela: Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh, Os življenja. Mladost v močvirju, zbirki novel Sreča na vasi in Kruh je bridka stvar ter še mnogo drugih, ki so tega požrtvovalnega in ustvarjalnega Prekmurca naredila nesmrtnega. IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV 5. SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE NOVOTEKS JE BILA 12. MAJA 1933 Delavski svet je pri obravnavanju rezultatov poslovanja za prvo trimesečje letošnjega' leta ugotovil, da so bili glede na pogoje, v katerih posluje delovna organizacija, predvsem pa glede na devizno problematiko in drseči tečaj dinarja (večanje variabilnih stroškov) doseženi ugodni rezultati. Spodbuden je podatek, da so proizvodni plani v vseh delovnih enotah oziroma temeljnih organizacijah izvršeni, manjši izpad (1%) je le v temeljni organizaciji Predilnica Metlika ter za 4% v TO Konfekcija II Vinica. Tudi fiksni stroški so v mejah planiranih, oziroma , so za celotno delovno organizacijo celo pod planom za 11%. Glede. na to, da je bil dohodek precej manjši od planiranega, bodo direktorji TO in sektorjev preanalizirali vzroke za izpad ter pripravili program ukrepov za izboljšanje. Vsi pa se moramo potruditi, da bodo proizvodni plani ter plani prodaje doseženi ali celo preseženi ne samo po količini, temveč tudi po kvaliteti. V nadaljevanju se je delav ski svet seznanil, da temeljne organizacije, ki ustvarjajo devizna sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o dolgoročnem združevanju deviznih sredstev in pospeševanju ekonomskih odnosov s tujino presežek deviznih sredstev odstopijo TO Tkanina in TO Predilnica Metlika, in sicer TO Konfekcija I in II s 50% stimulacijo, TO Konfekcija III Trebinje pa s 70% stimulacijo. V preteklem letu sta temeljni organizaciji Konfekcija I in II ustvarili 87.001.494 din deviznega priliva, na razpolago pa jima je (zaradi predpisa o 65 oz. 30% udeležbi pri prilivu) ostalo 28.024.045 deviznih dinarjev. Temeljni organizaciji Tkanina in Predilnica Metlika pa sta odstopili 3.826.069 deviznih dinarjev. To Konfekcija III Trebinje je v lanskem letu ustvarila 66.253.771 deviznih dinarjev, na razpolago pa ji je-ostalo 28.849.199 deviznih dinarjev. Metražnemu delu proizvodnje je temeljna organizacija odstopila 28.793.236 deviznih dinarjev. V preteklem letu sta TO Tkanina in TO Predilnica Metlika izdvojili 22.068.299 dinarjev stimulacije za uporabo deviz ostalih TO. Za prvi kvartal letošnjega leta sta temeljni organizaciji Tkanina in Predilnica za uporabo deviz izplačali 16.782.379 din. Pod naslednjo točko dnevnega reda se je delavski svet seznanil s planom investicij za letošnje leto. V planu je zajeta le nabava najnujnejših strojev oziroma opreme, ker bodo devizna sredstva v prvi vrsti namenjena za nabavo surovin, to je za normalen potek proizvodnje. Za vse TO in DSSS je za letošnje leto predvidenih 47.692.347 dinarjev za investicije. Pod četrto točko dnevnega reda pa je delavski svet spremenil višino dnevnic (cela dnevnica od 12 — 24 ur znaša 695.00 din, polovična od 8 — 12 ur 381,00 din, znižana od 6 — 8 ur 261,00 din, toliko pa tudi znaša znižana dnevnica za trgovskega zastopnika na sejmu v kraju bivanja). Kilometrina je povečana na 9,00 din/km, stroški za ločeno življenje pa se priznajo: za stanovanje največ 4.725,00 din, za prehrano pa največ 6.250.00 din. V nadaljevanju je delavski svet še sprejel poslovnik o delu organov upravljanja, sklepal o nabavi nekaterih osnovnih sredstev za DSSS ter potrdil več samoupravnih sporazumov'o združevanju deviznih sredstev. 10. SEJA DS TO TKANINA JE BILA 19. MAJA 1983 Pri pregledu sklepov prejšnje seje je DS razpravljal o pritožbi delavk končnega pregleda v oplemenitilnici na vrednotenje delovnega mesta ..pregledovanje tkanin”, kajti pritožba na prejšnjem zasedanju ni bila rešena, kajti predhodno bi bilo treba ugotoviti, kaj bo narejenega z reorganizacijo v tozdu. Ker se tudi do sedaj komisija, ki naj bi ugotovila tehnične, tehnološke, ekonomske in samoupravne pogoje za reorganizacijo TO Tkanina v več temeljnih organizacij, ni sestala, so člani DS sprejeli sklep, naj komisija za delovna razmerja TO pregleda opis del in nalog ..pregledovanje gotovih tkanin” in ga oceni tako, da bo upoštevana izvršitev plana ter lastna kvaliteta. Če pa je potrebno, naj se opis del in nalog dopolni. Pri pregledu sklepov je bilo tudi omenjeno, da je bilo v delovni organizaciji dogovorjeno, da bo prodaja ostankov enotna. Pod 2. točko dnevnega reda se je delavski svet seznanil z rezultati poslovanja prvega tromesečja 1983. Pojasnjeno je bilo, da so se vsi stroški zelo povečali in sicer za več, kot smo predvideli. Na eni strani vidimo ogromno rast variabilnih stroškov, na drugi pa večjo rast dolarja, kot smo planirali. Nadalje je DS sprejel sklep, da zaprosi Republiški komite za delo za soglasje k nočnemu delu žena v TO Tkanina za II. polletje 1983. Zaradi težkega gospodarskega položaja trenutno ni mogoče, ukiniti nočnega dela žena, vendar pa se bomo trudili, da bi nočno delo žena čim bolj zmanjšali. Pod 4. točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval predlog zmanjšanja letnega plana proizvodnje za DE predilnica. Ker je bil sredi aprila 1983 predilni stroj premeščen v TO Predilnica Metlika, naj bi zato zmanjšali plan proizvodnje za leto 1983 za 10.640 kg preje. Pojasnjeno je bilo, da je plan zmanjšan manj, kot pa predstavlja kapaciteta enega stroja. Problemi nedoseganja planov se bodo pojavili julija in avgusta, ko bo glavna sezona dopustov. Pri obravnavi prošenj in pritožb je DS obravnaval pritožbe nekaterih delavcev na sklep komisije za delovna razmerja glede vračila stroškov šolanja. Sprejet je bil sklep, da se pritožbam ugodi. Vračila stroškov šolanja se oprosti tiste štipendiste, ki šolanja niso končali, a so ostali v DO Novoteks, tisti pa, ki so delovno organizacijo zapustili, morajo vrniti stroške štipendiranja. V nadaljevanju zasedanja je DS obravnaval tudi pritožbo Mileta Rajaka na prednostno listo prosilcev stanovanja v Br-šljinu 43. Sprejet je bil sklep, da se pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi prednost-(Nadaljevanje na 4. str.) no listo, ki jo je sestavila stanovanjska komisija. TO Tkanina je s sklepom delavskega sveta pristopila k sofinanciranju nakupa dveh dvosobnih stanovanj na Cesti herojev namensko za Draga Novaka in Staneta Butalina, katerima dodeli stanovanji tovarna zdravil Krka. Nadalje je DS obravnaval tudi nekaj prošenj za letni dopust v enem delu in prošnjo za brezplačni dopust. Prošnje je DS odobril. Pod točko razno je delavski svet sprejel sklep, naj se zaradi poletja in vročine omogoči delavcem nabava in ponudba osvežilnih pijač, ponovno pa naj se uredi tudi ponudba kave. Izvozni oddelek je bil zadolžen, da na naslednjem DS poroča oz. razčisti devizni prekršek, ki se nanaša na reklamacije (od leta 78 do 82), istočasno pa naj komisija za reklamacije in izvozni oddelek pripravita poročilo o reklamacijah firme Gilbey za leto 1982 DARJA CESAR 10. SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB JE BILA 2. JUNIJA 1933 Pri pregledu izvrševanja sklepov zadnje seje je delavski svet ugotovil, da so sklepi izvršeni, razen sklepa, po katerem bi moral biti ponovno odprt bife. Zato je delavski svet ponovno sprejel sklep, da se odpre bife, kolegijski poslovodni organ pa je zadolžil, da pojasni, zakaj prvi sklep še ni uresničen. Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji 12. 5. 1983 potrdil sistematizacijo več del in nalog v tehnično-razvojnem sektorju, sektorju za informacijske sisteme in organizacijo ter v nabavnem sektorju. Skupna komisija za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD je pripravila predlog ocen teh del in nalog. Delavski svet DSSS je pri obravnavanju predloga ocen skupne komisije ugotovil, da so ocene glede na zahtevnost del prenizke in bo kadrovska služba težko dobila ustrezne kadre. Na delavskem svetu so še posebno poudarili, da naj komisija za delovna razmerja izbere le tiste kandidate na posamezna dela in naloge, ki bodo ustrezali vsem zahtevanim pogojem. Delavski svet je predlog ocen potrdil, kadrovsko službo pa zad- olžil, da po končanem razpisnem postopku za novoustanovljena dela in naloge poroča delavskemu svetu delovne organizacije, DSSS ter skupni komisiji o kadrovski zasedenosti le-teh. Komisijo, kije bil zadolžena za pripravo metodologije ocenjevanja delovnih mest v delovni organizaciji, je DS zadolžil, da na naslednji seji poroča o svojem dosedanjem delu. V nadaljevanju je delavski svet sprejel spremembe pravilnika o nagrajevanju delavcev v kooperaciji ter samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom občine Novo mesto. Delavski svet je obravnaval tudi več pritožb med drugim pritožbe nekaterih delavcev na sklep komisije za delovna razmerja o povrnitvi stroškov šolanja. DS DSSS je v zvezi z navedenimi pritožbami zavzel enako stališče oziroma sklep kot DS TO Tkanina in sicer, da se pritožbam ugodi. Vsem delavcem, ki so sklenili pogodbo o izobraževanju ob delu in šolanja niso končali v roku, ki je bil določen v pogodbi, se prekine pogodba. Tistim delavcem, ki so ostali v delovni organizaciji, ni treba vrniti stroškov šolanja, delavci pa, ki so delovno organizacijo zapustili, morajo stroške vrniti. V zvezi s pritožbami delavcev zoper sklep stanovanjske komisije v postopku dodeljevanja stanovanjskih posojil je delavski svet ugotovil (po pridobitvi mnenja stanovanjske komisije, pravnega mnenja ter mnenja sindikata), da je stanovanjska komisija razdelila posojila po določbah samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanj- skih potreb delavcev ter da so pritožbe neutemeljene. Delavski svet je še potrdil predlog sindikata, naj OO sindikata TO in DSSS, DPO ter stanovanjska komisija pripravijo predlog sprememb oziroma dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev. Pod zadnjo točko dnevnega reda je sklepal še o nekaterih vprašanjih. MAJA 1933 SE JE NA 12. SEJI SESTAL DELAVSKI SVET TO KONFEKCIJA I NOVO MESTO. Najprej je pregledal izvrševanje sklepov zadnje seje. Ugotovil je, da še ni uresničen sklep, po katerem naj bi se ugotovilo delavce, ki so odgovorni za zakasnitev zadnje kolekcije. DS je ugotovil, daje v teku že nova kolekcija, zato je pozval vse odgovorne službe, naj pri pripravi in izdelavi OAMO munuc TOVMMi NOVO MUTO NOVOTEKS Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! kolekcije 2000 odpravijo nepravilnosti, ki so se pojavile v predhodnih kolekcijah. V nasprotnem primeru se bo proti odgovornim osebam primerno ukrepalo. Na zadnjem zasedanju je bil nabavni sektor zadolžen, da pripravi plan participacij za leto 1983. Delavskemu svetuje bilo pojasnjeno, da plana participacij ni možno fiksno določiti, ker niso znane zahteve, oziroma kakšne bodo razmere na trgu v zvezi z nabavo. Nabavni sektor predvideva, da bodo konfekcije za participacije porabile približno 35,000.000 deviznih dinarjev. Vsekakor pa se bo nabavna služba prizadevala, da bo participacij čim manj. Pojasnjeno je še bilo, da poteka nabava kolikor toliko v redu, težave pa so z nabavo jeansa. DELAVSKI SVET TO TKANINA SE JE SESTAL NA IZREDNI SEJI 7. JUNIJA Sklepal je o nabavi več osnovnih sredstev. Sklenil je, da pri češki firmi IN VESTA nabavi previjalni stroj AVTOSUK 2007 AX 48, katerega cena znaša 115.272.83 Cl$. Navedeni stroj bo nabavljen za potrebe DE tkalnica za previjanje votka. Nadalje je DS sklenil, da se v 1VS izdelata dve bambs stiskalnici za potrebe barvarne. Cena obeh stiskalnic je 1,500.000 din. DS je sklenil, da se zaradi iztrošenosti proda osebni avtomobil mercedes tip 280 S najboljšemu ponudniku v zameno za iztrošeni mercedes pa nabavi renault 20. Pri obravnavanju pritožbe na razdelitev stanovanjskih posojil je delavski svet opozoril na pomanjkljivosti samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev (prosilci v družbenih stanovanjih so tudi upravičeni do določenega šte- vila točk, ker v današnjih razmerah ni možno zgraditi stanovanjske hiše v petih letih ipd.). Zato je zadolžil IO sindikata ter pravno službo, da pripravita predlog sprememb sporazuma za javno razpravo. Delavski svet seje seznanil, da so se delavci TO, katerim je bilo odobrpno stanovanjsko posojilo, s podpisom solidarnostno odpovedali delu dodeljenega stanovanjskega posojila. Ta sredstva se dodelijo družinama, ki sta socialno ogroženi. Delavski svet je še sprejel samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto ter sklepal o nabavi garderobnih omaric. Predlagal je tudi, naj se ostanke blaga iz TO Konfekcija II Vinica prodaja vsem delavcem Novoteksa na enak način, kot se prodaja kilogramske ostanke blaga, in da naj se uredi tudi prodaja plastičnih sodov. IZ TOZD PREDILNICA METLIKA tekmovalke so v povprečju vezale 50 vreten 9,5 minute. V bodoče (tekmovanje bo vsako leto) se bo morala ekipa temeljito pripraviti, da bo lahko posegla po naj višjih mestih. Po tekmovanju je bilo kosilo, nato še slavnostna večerja v menzi Viteksa. Naša ekipa se razglasitve rezultatov ni ude-žila. Kljub uvrstitvi ekipe na 12. mesto je ekipa odnesla s tekmovanja marsikaj koristnega, kar nam bo koristilo pri samem delu in pri pripravi za tekmovanje, ki bo naslednje leto. LADO MARENTIČ ODŠLA JE... Anici Plutovi, roj. Šimec, je prenehalo delovno razmerje v TO Predilnica Metlika 15. 4. 1983. V predilnici se je zaposlila leta 1958 kot 16-letna deklica, vedno nasmejana in razigrana, kot se za ta leta spodobi. Delala je vestno najprej v predpredilnici, nato pa v predilnici na vseh delih. Prva leta smo jo pogosto srečevali v organih samoupravljanja. Z leti se je njeno zdravje slabšalo in prišlo je do tega, da se je morala invalidsko upokojiti. Ko smo delavci zvedeli, da nas zapušča, nam je bilo pri srcu tako kot njej sami. To so občutki žalosti in veselja — mešani občutki, ki jih je težko izraziti. Žalostno je predvsem, ko spoznaš, da je aktivni de! življenja že za teboj, da je lepa mladost minila. Žalostno je še bolj zato, ker je zdravje že tako načeto, da je potrebna upokojitev. Pri vsem tem pa je nekaj tudi veselja ob misli, da se bo naša Anica sedaj, ko bo prosta delovnih obveznosti, bolj posvetila zdravljenju, da bo imela več časa za dom in družino in v tem našla vse, kar potrebuje za srečo. Ob slovesu ji želimo zdravja in osebne sreče! Sodelavci Tretje tekmovanje jugoslovanskih predilcev volne Sindikat tekstilne industrije Jugoslavije je skupno z našim proizvajalcem tekstilnih strojev Krušik že nekaj let pokrovitelj tekmovanja _ predilcev Jugoslavije. Prvo tekmovanje je bilo v Krapini, drugo tekmovanje pa v MTT. Tretje tekmovanje jugoslovanskih predilcev volne je bilo letos v Viteks Visoko. Ta tovarna letos slavi 35-letnico svojega obstoja, zato je pokrovitelj zaupal organizacijo tekmovanja prav Viteksu. Tekmovanje je bilo 6. in 7. maja 1983 v predilnici Viteksa na predilnih strojih Krušik. Za tretje tekmovanje je svojo udeležbo prijavilo 24 ekip iz vse Jugoslavije, med njimi tudi ekipa Novoteksa TO Predilnica Metlika. Število prijav kaže, da je za tekmovanje vsako leto večje zanimanje (lani 18 ekip). Na tem zboru se spoznajo, primerjajo svoje pre-dilsko znanje in izmenjavajo izkušnje. Prvi dan, 6. maja, je bila dopoldan na dvorišču tovarne Viteks svečana otvoritev tret- jega tekmovanja jugoslovanskih predilcev z mimohodom vseh nastopajočih. Po slavnostnih govorih in kulturnem sporedu^ smo si ogledali tovarno. Že dopoldan je bil v menzi tovarne teoretični del tekmovanja. Po teoretičnem delu smo odšli na kosilo. Po kosilu je organizator III. tekmovanja organiziral ogled Sarajeva in vseh olimpijskih objektov v okolici. Ogledali smo si bob stezo, skakalnici, steze za smuk, veleslalom in slalom ter stezo za smučarske teke. V samem Sarajevu smo si ogledali novo olimpijsko dvorano Zetra in stadion za hitrostno drsanje. Po prelepem izletu smo se vrnili v hotel, kjer smo stanovali. V soboto, 7. maja, je sledil praktični del tekmovanja, na katerem je prišla do izraza spretnost, hitrost in kakovost dela predic. Tekmovanje je bilo na predilniku Krušik. Naša ekipa seje kar dobro odrezala. Zasedla je 12. mesto, kar je v primerjavi z lanskim letom boljša uvrstitev. Naše IZ TOZD TKANINA - IZ TOZD TKANINA Slabo kvaliteto smo letos zmanjšali KVALITETA V TOZD TKANINA IN TOZD PREDILNICA METLIKA V PRVIH PETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA Primerjalni rezultati v tabeli kažejo, da seje odstotek slabe kvalitete v letošnjih petih mesecih zmanjšal, v primerjavi z lanskimi petimi meseci. Boljše rezultate beleži tkalnica in pletilnica, slabše pa predilnica Metlika, priprava in apre-tura. Rezultati v petih mesecih so zadovoljivi, vendar moramo vedeti, da so prvi meseci vedno ugodnejši za doseganje plana in kvalitete. Sedaj prihajajo težji meseci in potrebno bo veliko dela in zavzetosti, da se bodo rezultati zboljšali oz. ostali na enaki ravni. KVALITETA GOTOVIH tkanin SLABA KVALITETA norma- tiv Ind. 82/93 1an. - ntaj 82 jan. - naj P3 n % ir * Predilnica Metlika n.077.41 0,64 13.4*0.50 0,9 0,45 141 predilnica Novo inestd 1.0*3. 0,07 1.007.50 0,07 0,23 109 Priprava 1.K20.01 0,11 1.R64.10 o,13 0,2 110 Tkalnica 31.470.*1 2,14 22.610.70 1,61 2,2 75 Pletilnica ».249.JI 10,58 6.082.60 7,39 00 o 70 Apretura 21.277.37 1,37 22.47P.80 1,51 1,6 110 Tuja vlakna 2.509.99 0,16 2 . ‘‘og . 20 0,16 - 100 Neregularno blago 1.163.47 0,08 1.652.‘»O 0,11 0,32 138 SKUPAJ 77.341.17 4,99 71.554.70 4,81 5,0 06 SKUPAJ NAR.TKAN.IN PLET. 1.540.077 - 1.487.821 - 06 (Nadaljevanje na 6. str.) KVALITETA PREJE PO KLASIMATU NA 100.000 M PREJE Predilnica Novo pesto — Napake v razredih Napake V Skupne napake v A 4 -f B3 + C2. + D2 razredu Al razredih Al + 31 + Cl + Dl Vrsta ne*iščena Fi.s^ena ne£i?*ena M^ena nefJ ?*ena Sirena ore je nre ja preja prela prela preja rreia 1<*A? 19P3 1QP? 1993 1992 1QP1 19P? 19P3 19P2 19 P 7 indeks P2/83 19P2 19P9 P2/83 Tex (Nm 40/1) 45/55; 35/65 51 54 1? 14 335 700 771 ddp 457 419 92 439 513 IIP Tex 21 (Nm 4R/1) 35/65 6? Gl 21 13 541 522 6fd i?7 692 6P6 99 759 P09 107 Tex 21 (Nm 4P/1) 45/55 6 P 54 15 13 480 4 25 59P 559 615 5P9 96 59P 619 104 Texl7,18(Nm56/1) 45/55, 60/1 17 69 20 1« R87 P01 pp*; PBK 1055 Of/1 91 770 10 P. d ur Tex 3R (Nm 26/1) 65/35 _ 50 - 19 - 711 - 7'*0 - APP - - 456 - Tex 71 (Nm 32/1) 45/55 - 34 - 12 - 177 - 24P - 209 - - 301 Predilnica Metlika Napake v razredih A4 + B3 + C2 -+ D2 Nanake razredu M Skupne razredih Al + napake v Pl + Cl + Dl Vrsta nečiščena preja ?*i?*ena preja ne*i£<*ena preja ^IS^ena preja ne^i^ena preja M**ena preja 1982 19P 9 1QP? 1983 19 P ? 1QR9 199? 1991 19P2 1999 indeks P2/P3 ] 99? 19P3 indeks P2/R3 Tex 25 (Nm 40/1) 45/55; 35/65 40 37 23 13 214 204 99 R 427 294 294 100 4RP 496 102 Tex 21 (Nm 48/1) 35/65 50 58 25 20 249 360 737 79P 433 49? 114 R50 R94 105 Tex 21 (Nm 48/1) 45/55 43 5P 22 21 325 9P2 P?d 4 ?P 526 123 7*>6 77? 101 Texl7,18(Nm56/1,60/1 45/55, 35/65 36 38 14 17 497 429 750 903 527 543 103 844 1011 120 Tex 3R (Nm 26/1) 65/35 51 46 35 21 1P6 146 96P 206 303 199 65 491 269 56 Tex 31 (Nm 32/1) 45/55 16 33 9 14 46 110 114 16P 7P 197 253 140 21R 156 Tex25xLIBTT 20) 45/55, 35/65 14 24 15 6 74 150 76 114 106 224 211 117 140 120 Tex 21x2(STT24) 45/55, 35/65 15 21 — 3 129 149 - 142 1«1 204 113 - 172 - Po poraznih zadnjih mesecih lanskega leta seje kvaliteta preje bistveno izboljšala v letošnjih prvih petih mesecih. V tabelah je prikazano število napak, katere registriramo na klasimat aparatu po posameznih vrstah in številkah preje. V stolpcih Al -I- BI + Cl + Dl so prikazane vse napake preje, v stolpcih razreda Al je prikazano število večjih nopov oz. krajših odebelitev, v stolpcih A4 + B3 + C2 + D2 pa je prikazano število napak, kijih je potrebno pri nečiščeni preji očistiti, oz. kako je preja očiščena (koliko napak je še ostalo) pri čiščeni preji. Vsi ti rezultati se nanašajo na 100.000 m preje. Zgoraj sem že omenil, da je preja v primerjavi z lanskimi zadnjimi meseci bistveno boljša; če pa primerjamo rezultate z lanskimi prvimi petimi meseci, vidimo, da se je število napak po posameznih razredih v letošnjem letu rahlo povečalo. Primerjava rezultatov obeh predilnic pokaže boljše rezultate nečiščene preje v metliški predilnici in nekoliko boljše čiščenje novomeške preje. Skupno število napak čiščene preje je v obeh predilnicah skoraj enako. CV tex (Nm) variacijski koe-ficent titra preje je eden od parametrov, ki nam pove, kakšna je enakomernost preje oz. kakšno je nihanje debeline preje na 100 m. Čim manjši je odstotek, tem bolj je enakomerna preja. V tabeli vidimo, da je storjen precejšen napredek od lanskega leta v obeh predilnicah; predilnica Metlika pa ima nekoliko boljše rezultate kot predilnica Novo mesto. S kvaliteto preje smo lahko samo deloma zadovoljni. Skupni rezultati nam kažejo dokaj zadovoljivo sliko, vendar pa imamo še vedno preveč partij, ki bistveno odstopajo od poprečnih rezultatov in, ker so te partije običajno namenjene še za zelo zahtevne izvozne artikle, imamo še vedno prevelik izpad nekaterih izvoznih izdelkov oz. desenov. Kot sem že omenil, prihajajo sedaj za proizvodnjo težji meseci, ki so posebej neugodni za predilnice, in bo potrebno veliko dela in zavzetosti vsega kadra in neposrednih proizvajalcev v predilnicah, da obdržimo sedanjo kvaliteto, oz. da se ne ponovi lansko II. polletje. RIKO RESNIK Delo govori o ..Pravega človeka na pravo mesto”, večkrat poudarjamo, kajti dober človek, strokovnjak, ima za neko okolje lahko večji pomen, kot se okolje samo tega zaveda. Kadar govorimo o Petru Bukovcu, lahko rečemo, da ustreza gornji zahtevi. Vsi ga poznamo kot predsednika delavskega sveta TO Tkanina. Ta družbenopolitična funkcija mu jemlje precej časa in moči pri njegovem rednem delu (je vodja vzdrževanja). Pri svojem delu se srečuje z različno problematiko, zlasti pa s pomanjkanjem rezervnih delov. To pomanjkanje mu je spodbuda, da skuša kar največ uvoženih sestavnih delov nadomestiti z domačimi ali pa poiskati novo tehnično rešitev. Njegove tehnične izboljšave lahko zasledimo na strojih skoraj na vseh fazah dela v pripravi. Poglejmo primere: Avtoconer ras 15 — Vlečni jermen pomičnega ventilatorja zamenjan r. trakom za pakiranje. Pomični ventilator sedaj dela brez zastoja. OtAMO TIKSTaMi TOMMM NOVO MUTO JUT NOVOTEKS njem — Obnovljene zračne nitne zavore. Sedaj so trdo kromi-rane na trdoto 4B7. — Sinterkeramične ležajne šobe polžaste osovine so zamenjane s plastičnimi. Avtoconer schlafhorst — Obnovitev vodilnih valčkov. Stroški obnovit' 10 valjčkov so 520 din, iz uvoza pa je cena 523 DM za en valjček. — Eno sekcijo je predelal za navijanje na cevke, ki ostanejo, ki se porabi filan. Predsukanje — Po zamisli Petra Bukovca so narejeni vodilni valjčki na galetah. — Našel je domač material za izdelavo sojemnih obročkov in plastičnih podložk v sistemu za pogon vretena. Za izdelavo plastičnih podložk je izdelal tudi orodje. — Skupaj s sodelavci je uresničil zamisel, da izdelujejo nove cevke iz starih predsukal-nih cevk, ki smo jih do pred kratkim metali v smeti. Dosukanje — Ščitniki dosukalnih lon- cev se po večletni uporabi uničijo. Namesto uvoženih sedaj po potrebi vgrajujemo domače, izdelane iz kanalizacijskih cevi. — Dolgo časa smo uvažali gumice za utrjevanje cevk in valjčkov. Sedaj uporabljamo domače, ki so sicer namenjene za tesnitev kanalizacijskih cevi, vendar se ne ločijo od originalnih. — V teku je zamenjava zvitih kovinskih vodilcev z domačimi sinterkeramičnimi. Snovanje — Izdelal je cedilo za precejanje voskina, ki se umaže pri daljši uporabi. Prej smo ga zlivali stran 10 veder na mesec. Spisek uspešnih tehničnih rešitev je precej dolg. Veliki so tudi prihranki. Kolikšni so, bo v kratkem povedala komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki bo nekatere najuspešnejše predloge tudi finančno ovrednostila. Zato je le-to v tem sestavku tudi izpuščeno. BOJAN LUZAR Vse več je upokojencev Lansko leto smo praznovali 35-ietnico delovne organizacije. Delavcev oziroma delavk, ki so se zaposlili ob ustanovitvi, ni več, v Novoteksu odhajajo v pokoj tudi tisti, ki so se zaposlili v prvih desetih letih dela Novoteksove tovarne v Novem mestu. Največ delavcev gre v pokoj iz TO Tkanina, kar je povsem razumljivo, saj je to naša najstarejša proizvodnja. Odhajajo tudi delavke iz drugih TO, recimo TO Predilnice v Metliki, našega letošnjega jubilanta, saj mineva 25 let, odkar smo pognali stroje v Metliki. Tako skoraj ni številke našega glasila, v kateri se ne bi sodelavci z nekaj vrsticami zahvalili za sodelovanje, vložen trud, skupno delo in tovarištvo tistim, ki so se do včeraj na sosednjem stroju trudili za doseganje in prekoračevanje delovnih programov, pa so se za vselej poslovili od delovnega mesta in sodelavcev in jim je, čeprav so težko čakali, da se dnevi in leta delovnih obveznosti izteko, danes težko. Ni lahko zapustiti delo, ki si ga opravljal leta in leta, pa četudi ni bilo vedno lahko, se človek naveže na ljudi na delovno mesto, na okolje in za to nas ne preseneča svetla solza, ki se utrne marsikomu ob slovesu. V__________________________________________J ROZIKA HOČEVAR Rozika se je rodila 27. maja 1933. leta v Dolnjih Kamencah v številni družini. Doma so se težko preživljali — za šestčlansko družino ni bilo nikoli dovolj kruha. Zato se je Rozi morala zaposliti, ko še ni imela 16 let. Zaposlila se je v naši delovni organizaciji. V' delovni knjižici smo prečitali, da je bila njena prva in edina zaposlitev v Novoteksu. Delati je začela 1948. leta na tkalskih strojih v tkalnici. Stroje so zamenjali kar dvakrat za boljše, hitrejše, Rozika pa je ostala. Vedno znova se je privajata na stroje in delala naprej, dokler ni dopolnila vseh 35 let delovnih obveznosti. Delo v prvih povojnih letih ni bilo lahko. Vse je bilo potrebno obnavljati pa tudi na novo graditi. Takrat se je delalo tudi po 12 in več ur, če je bilo to potrebno, in potrebno je bilo, saj nismo nič imeli. Udeleževala se je Rozika tudi udarniškega dela. Prostega časa skoraj da ni poznala — vseh 35 let je delala v v tkalnici in v ropotu na takal-skih strojih v dveh ali treh izmenah. Stroji, na katerih je tkala prva leta, so bili vsi razmajani in veliko je bito potrebno vložiti truda, da so iz le-teh tekli dobri in kvalitetni metri blaga. Rozika je bila primer dobre delavke. Pri delu je bila natančna in marljiva, zato je tudi dosegala nadpoprečne rezultate. S sodelavkami se je razumela. Bita je skromna, razumevajoča in čuteča, za vsakega je imela prijazno besedo. Pomoči in nasveta ni nikomur odrekla in rada je pomagala, če je to bilo v njeni moči. Sodelovala je v samoupravnih organih in sindikatu. Za svoje delo je bila večkrat pohvaljena in nagrajena. Ob slovesu ji želimo, da bi v krogu svojih najdražjih čim lepše preživljala leta v zasluženem pokoju! ANA NOVAK \ Anka se je rodila 2. aprila 1932. leta v Stranski vasi. Tista povojna leta so bila za vse težka in pri Anki doma se je s težavo preživljala sedemčlanska družina. Že kot otrok (bila je drugi otrok številne družine) je morala hoditi na delo na bogate kmetije. S šestnajstimi leti se je zaposlila. Ko je odrastla v dekle, se je zaposlila na železnici kot progovna delavka. Delo na progi ni bilo lahko za njeno šibko telo, vendar treba je bilo delati, če je hotela zadostiti vsem potrebam, pa četudi s krampom in lopato. Na železnici je delala štiri leta, udeleževala se je tudi udarniških prostovoljnih delovnih akcij v domačem kraju, v Ljubljani in še kje. 1952. leta se je zaposlila v Novoteksu. Kmalu se je privadila novemu okolju, hitro je obvladala potrebna znanja in postala je vrstna delavka na tkalskih strojih. Tkala je vsa dolga leta dela v Novoteksu. Pred sedmimi leti so ji zaradi njenega odnosa do dela in sodelavk, njenega znanja in natančnosti pri delu zaupali odgovorno delo preddelavke. Vse do danes, ko se Anka odpravlja v zaslužen pokoj, je delala v dve, tri in tri in pol izmene. Bila je dobra delavka, priučila je nič koliko novih delavk, bila je priljubljena in spoštovana od vseh, s katerimi je imela pri svojem delu opravka. Ni čudno, da je bila kot dobra in priljubljena delavka večkrat izvoljena v organe upravljanja in sindikat, večkrat pa je bila izvoljena tudi v občasne komi- (Nadaljevanje na 8. str.) sije, kjer je vedno znala s svojim odnosom do dela koristno svetovati in razreševati marsikatero težavo. Ob odhodu v pokoj ji želimo, da bi tudi doma bila vedno nasmejana; takšno jo namreč poznamo! Naj bo srečna in zadovoljna, predvsem pa še dolga leta zdrava! Ob srečanju upokojenih delavcev in drugih priložnostih pa jo vabimo, da nas, ki ostajamo še vedno v tkalnici pri strojih, obišče in nas s svojo vedrino razveseli. Sodelavke in sodelavci ANI PUNGARTNIK Pred dnevi se je poslavljala od sodelavk in sodelavcev naša Ana. Nikogar ni pozabila, vsakomur je ob odhodu stisnila roko,za vsakogar je imela nekaj prijaznih besed in se mu zahvalila za sodelovanje ob odhodu v pokoj. Tako je prišla tudi k meni. Sprva sem mislil, da je prišla po opravkih, ki jih nalaga delovno mesto ali pa njena družbena angažiranost. Kmalu pa sem začutil, da Ana ni prišla po opravkih kot tolikokrat doslej, in ko sem videl, da ima solzne oči, sem vedel, da je tokrat nekaj povsem drugega. Ani je bilo težko, saj se je prišla posloviti od vsega, kar je bilo vseh 35 let dela v Novoteksu del nje same. Poslavljala se je od delovnega mesta, temeljne in delovne organizacije, od sodelavk in sodelavcev, s katerimi se je vsakodnevno srečevala. Če za koga, potem to prav gotovo velja za našo Ančko, da ji je tovarna pomenila drugi dom in da so v teh dolgih 35 letih postale Ančka in tovarna ne-razdružni sopotnici. Mnogim sem ob odhodu v pokoj že segel v roke, vendar pri nikomur dosedaj nisem opazil te neizrekljive navezanosti na delo in ljudi kot pri naši Ančki. Ančko sem spoznal, ko sem se skoro pred 30 leti zaposlil v Novoteksu kot obratovodja tkalnice. Takrat je bila Ančka snovalka in aktivna delavka na vseh področjih dela in življenja v tovarni. Njena angažiranost in uspešnost pri opravljanju zelo odgovornega vsakodnevnega dela je bila povod, da sva se pogosto pogovarjala o delu, ljudeh in še o čem — tako sem tudi mar- sikaj zvedel o njenem življen-ju. Ančka Pungartnik se je rodila decembra 1930. leta v številni družini. Čas, ko je odraščala, je bil vse prej kot ugoden, saj je bila prav takrat velika svetovna gospodarska kriza, ki so jo najbolj občutile delavske in družine majhnih kmetov, v katerih je bilo navadno največ otrok. Med te se je prav gotovo uvrščala tudi družina Jevnikar. Tako je tudi Ana še kot otrok hodila z ostalimi člani družine v „taberh” k bogatejšim sovaščanom in tako pdmagala preživljati družino Jevnikarjevih. Jevnikar-jevi so bili sicer revni, vendar pa pošteni. Razumljivo je, da je težko življenje v ljudeh rodilo upor, pa so tako v času osvobodilnega boja bili simpatizerji OF, občasno pa so po svojih močeh tudi pomagali pri uresničevanju nalog, kijih je nalagal čas in frontna organizacija. Po osvoboditvi in končani obvezni šoli se je Ančka 8. junija 1948. leta zaposlila v takrat šele ustanovljeni delovni organizaciji Novoteks. Vsakodnevno se je vozila na delo in skoro ni bilo delovnega mesta v pripravi in tkalnici, kjer Ančka takrat ni delala. Tako so takrat potrebe narekovale. Pa še nekaj: Ančka se je izredno hitro naučila upravljati s strojem. Bila je hitra in pri delu natančna, zato je pogosto s svojimi znanji „mašil a luknje” v neusklajenem delovnem procesu. Veliko novih delavcev je Ančka uvajala v delo — vsi, ki so bili v njeni šoli, so bili pozneje dobri delavci, saj so natančnost pri delu povzeli po svoji inštruktorici Ančki. Kot delavka je bila Ančka zelo prizadevna. Poleg obveznega dela v izmeni seje udeleževala mnogih prostovoljnih udarniških akcij, ki sojih organizirali mladina, sindikat ali frontna organizacija. Srečevali smo jo na udarniškem delu na vasi, na tovarniški ekonomiji ali pa na delovnem mestu v boju za dosego delovnih in planskih nalog. Kot dobra delavka je bila kar šritikrat proglašena za udarnika dela. Med sodelavci je bila priljubljena, večkrat je bila član oziroma delegat v samoupravnih organih, tudi predsedovala je raznim komisijam. Bila je pogosto izvoljena na odgovorne naloge DPO ter od same ustanovitve, tega pa je že 25 let, članica, pozneje pa predsednica vzajemne pomoči. Za svoje uspešno in prizadevno delo je zasluženo prejela več priznanj in nagrad. Najbolj ponosna je bila, ko je ob 30-letnici neprekinjenega dela v Novoteksu prejela najvišje priznanje DO — plaketo No-voteksa in državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem, s katerim jo je odlikoval maršal Jugoslavije Josip Broz — Tito. Teh nekaj vrstic sem napisal v zahvalo in spomin Ančki ob slovesu. Med zadnjimi delavkami je, ki je v tovarni skoro od samega začetka delovne organizacije in med redkimi, ki so vso obvezno delovno dobo preživele za stroji. Ančko bomo ohranili v lepem spominu. Želimo ji, da bi jesen življenja preživela čim lepše in da bi ohranila na delo in sodelavce lepe spomine! DeKa Kako delujejo disciplinske komisije v drugih delovnih organizacijah? Kot že vemo, v zadnjih nekaj letih v disciplinskih komisijah sodelujejo tudi zunanji člani iz drugih delovnih organizacij. IMV, ki posluje zadnjih nekaj let z velikimi izgubami in je eden izmed štirih največjih izgubarjev v Sloveniji, je verjetno zelo zanimiv za vsakega bralca, ne glede na kaj se nanaša posamezen članek in v katerem časopisu. Zato mislim, da bi vsakega zanimalo, kako deluje disciplinska komisija pri njih, konkretno v tozdu Tovarna avtomobilov. In kakšna je pravzaprav disciplina? Sem eden izmed zunanjih članov in sodelujem pri njihovi disciplinski komisiji. Podajam nekaj podatkov iz teh obravnav. Od septembra 1982 (od takrat sodelujem) pa do maja 1983 sem bil na devetih sejah disciplinske komisije, obravnavali pa smo 81 prijavljenih ..kršiteljev” discipline. Interni opomin smo izrekli sedmim, javni opomin štiriindvajsetim delavcem, premestitev na drugo delovno mesto enemu (zaradi dajanja netočnih podatkov o rezervnih delih v skladišču), pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 6 mesecev do enega leta petindvajsetim delavcem in prenehanje delovnega razmerja trinajstim delavcem. Ostale prijavljene delavce smo ali oprostili ali prekršek razširili še na druge sodelujoče. Morda vas bo zanimalo, za kakšne prekrške so bili izreče- ni ukrepi prenehanje delovnega razmerja: največ jih je bilo zaradi neopravičenih izostankov z dela (17), prinašanja ali uživanja alkohola (11), zaradi prilaščanja orodja in materiala (6), povzročanja materialne škode iz malomarnosti ali namenoma, zapuščanja delovnega mesta brez dovolilnice, ponarejanja listin, pretepa ipd. Ker so bili podatki o disciplini pri nas objavljeni v prejšnji številki našega glasila, je komentar odveč. Vsak lahko naredi primerjavo z IMV. SAVO DANEV Kako smo lani dosegli norme v tozdu Tkanina Čeprav malo pozno za poročilo bilance ali bolje rečeno analize za leto 1982, vseeno objavljamo poročilo, ker smatramo, da so norme, posebno za tiste delavce, ki delajo po njih, zmeraj v „modi” in zmeraj ..popularne”. Ne tako dolgo, na 8. zasedanju delavskega sveta temeljne organizacije Tkanina, 14. 3. 1983, so delavci iz delovne enote predilnica postavili vprašanje, kako dosegajo norme po posameznih enotah in v posameznih delovnih fazah proizvodnje v TO Tkanina. Normirni oddelek v TO Tkanina spremlja doseganje norm v temeljni organizaciji za vse delovne enote in faze proizvodnje. Nadzoruje in vodi tudi evidenco za vse delavce v TO, ki delajo po normi, za vsak mesec posebej. Poročilo o doseganju norme po fazah in strojih dobijo vodje enote vsak mesec. Ta poročila so na vpogled vsakemu delavcu, ki ga to zanima. Tako je po sklepu DS TO Tkanina, naj se naredi poročilo za vse leto, normirni oddelek pripravil takšen pregled doseganja norm in ga posredoval vsem vodjem enot. Iz različnih vzrokov vsak delavec ni imel priložnosti videti ta pregled, zato objavljamo to poročilo v našem glasilu brez komentarja. PREGLED DOSEGANJA NORM PO FAZAH ZA TOZD TKANINA ZA LETO 1932 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII PREDILNICA Konvertiranje 130 126 130 132 129 124 120 118 121 127 124 114 Liziranje 13,14 125 124 124 126 123 125 125 124 124 125 124 121 Tiskanje 115 116 123 123 123 114 126 - - - - 114 Rastezanje/21 103 100 90 95 96 90 86 - - 97 103 107 Melanžiranje 22-23 109 108 120 107 109 103 101 10 3 109 100 104 105 Rastezanje 24-25 109 102 107 101 105 104 102 100 104 97 104 106 Pasaže 30-33 119 116 126 129 126 130 121 117 116 122 109 119 Predpred. 34-35 121 119 126 128 120 122 121 121 119 115 111 112 Predenje 111 114 117 112 112 114 111 114 114 114 116 111 PRIPRAVA Autokoner 10 2 106 110 112 118 116 115 110 112 114 111 109 Dvojenje 113 110 109 113 114 108 110 114 111 112 113 113 XX orevijanje 110 113 111 110 118 113 113 110 111 - 114 - Predsukanje 109 110 113 110 114 111 111 110 109 112 112 108 Sukanje 112 113 112 114 111 113 112 114 114 114 114 112 TKALNICA Sulzer 112 116 117 120 116 112 115 112 115 113 110 107 Klasično 114 115 113 115 113 115 114 109 110 112 109 110 Surovi pregled " - - ' - - 105 109 109 107 110 110 PLETILNICA Pletenje 105 105 105 104 105 109 103 108 103 103 119 118 OPLEMENITILNICA • Šivanje 118 117 119 118 113 110 115 110 110 115 115 120 Pranje 118 119 117 121 118 113 110 116 110 108 107 110 Mokro fiksiranje 116 116 115 118 118 120 117 117 113 114 115 116 Termofikslranje 125 118 118 119 121 120 117 121 124 124 117 122 Striženje 120 124 118 122 121 121 121 120 117 120 116 110 Likanje 122 123 125 125 126 124 122 116 114 111 116 119 Dekatiranje 122 123 125 125 126 124 122 116 114 111 116 119 Adjustiranje 119 117 IIP 119 120 117 114 112 111 117 116 121 Oddelek za študij dela In norre Proizvodno tekmovanje kovinarjev V več delovnih organizacijah občine Novo mesto je bilo 21. maja 1983 občinsko tekmovanje kovinarjev. Organizator tekmovanja je bil občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Novo mesto. Pomerilo se je devetindvajset delavcev, ki opravljajo poklic varilca, strugarja, orodjarja, rezkalca, ključavničarja in avtomehanika. Vsi so se najprej pomerili v teoretičnem znanju, praktični del tekmovanja pa so opravili v delovnih organizacijah Kovinar, IMV, Pionir in Iskra Šentjernej. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz IMV in Pionirja iz Novega mesta. Najboljši so se uvrstili na republiško tekmovanje na Jesenicah. Po mnenju nastopajočih je bilo tekmovanje skrbno organizirano v vseh organizacijah, ki so imele na skrbi izvedbo tekmovanja. Zal pa moramo ugotoviti, da nekatere velike delovne organizacije niso prijavile svojih delavcev na tekmovanje. Vedeti namreč moramo, da si na teh tekmovanjih udeleženci izmenjujejo izkušnje v znanju in spretnos- tih. Taka srečanja so tudi priložnost za medsebojno spoznavanje delavcev, širjenje znanja ter spoznavanje s sredstvi in delovnimi razmerami v drugih okoljih. V bodoče bo treba tovrstnim tekmovanjem posvečati večjo pozornost. C. PIRC Problematika nabave repromaterialov za konfekcijsko proizvodnjo Glede na teško gospodarsko situacijo, ki je pri nas in v svetu, smo pri nabavi repromaterialov za konfekcijsko proizvodnjo prisiljeni uporabiti vse možne variante, da sploh lahko zagotovimo potrebne količine materiala, da naša proizvodnja lahko nemoteno dela. Smatramo, da smo do sedaj omenjeno kritično problematiko dokaj uspešno reševali, saj v proizvodnji ni bilo bistvenih zastojev. V konfekcijskem programu uporabljamo poleg domačih tkanin tudi tkanine od drugih jugoslovanskih proizvajalcev ter tujih dobaviteljev. Pomožni material nabavljamo pri domačih proizvajalcih, nekaj ga je tudi iz uvoza. Zaradi znane devizne problematike smo bili prisiljeni veliko uvoženih materialov zamenjati z domačimi. Domači dobavitelji pa skoraj vsi zahtevajo za dobavljeni material devizno participacijo, tu pa nastopajo težave, ker imamo zelo ozek maneverski prostor. V naši proizvodnji uporabljamo poleg Novoteksovih tkanin (30 ) tudi tkanine drugih jugoslovanskih proizvajalcev ter iz uvoza. Zaradi zelo širokega asortimana naše kolekcije moramo, posebno za športni program, iskati najrazličnejše materiale, ki se menjajo od kolekcije do kolekcije. Dobavitelji osnovnega in pomožnega materiala nam realizirajo nekompletna naročila brez ustreznega asortimana, kasnijo z roki dobav ali pa nam v zadnjem hipu stornirajo naročilo, ker so pač dobili izvozni posel za svojo firmo, izvoz pa ima prednost pred domačo dobavo. Težko je najti v tem primeru kakšno ustrezno nadomestilo. Pošiljke so razdrobljene, kar nam dela težave pri številnih prevozih. Zaradi velikega povpraševanja na trgu je zelo težko dobiti bombažne tkanine (jeans, žamet, platna, lanene tkanine...) Situacijo rešujemo, kolikor se da najbolje za našo firmo, vendar se iz dneva v dan slabša dobava zaradi izvoznih obveznosti naših dobaviteljev in manjše proizvodnje (zaradi letnih dopustov). Primanjkuje nam tudi skladiščnega prostora zaradi vse več materialov, ki nastopajo v istem športnem konfekcijskem izdelku, ter zaradi povečanega plana izvoza istočasno pa se pri nas skladišči tudi repro-material za lohn posel za nas in nekatere druge konfekcije. Pri prehodu na računalniško vodenje skladiščne dokumentacije, ki je predvidena za letošnje leto, bi nujno potrebovali povečano regalno skladišče, ker sicer ne bomo mogli učinkovito poslovati in to zaradi dnevno številnih sprejemov in izdaj materialov po delavnih nalogih v naše in druge konfekcije, ki nam delajo usluge. V tej težki situaciji pričakujemo vso podporo in razumevanje vseh naših delavcev, saj delamo vsi za isti cilj. STANISLAV AVSEC ^ . 'a- '■ MAMO TtKtraNi TOUUMi NOVO MOTO jmr NOVOTEKS DELAVCEM NOVOTEKSA OB OTVORITVI RAZSTAVE FOTOGRAFIJ SVOBODNEGA UMETNIKA BOJANA RADOVIČA Zgodovina knjige in z njo bralne kulture je stara 5 tisoč let. V današnjem času v naši družbi knjiga in bralec vzbujata dokajšnjo pozornost ne le delavcev s tega področja, temveč širše družbe. V dokumentih in resolucijah mladine, sindikatov in ZK je prisotna tudi skrb za širjenje dobre knjige med delavci in najširšimi sloji občanov, od naj mlajših do upokojencev. Knjiga je in ostaja ob sodobnih medijih najcenejše in najbolj demokratično sredstvo razširjanja kulture in izobrazbe. Knjigo danes pojmujemo ne kot privesek za zabavo, temveč kot nosilko informacije o svetu, človeku in družbi, o dosežkih znanosti in umetnosti, kot posredovalko splošnih in strokovnih seveda tudi kot zapolnjevalko prostega časa, kot kulturno razvedrilo in hobi. Posebna oblika širjenja dobre knjige med delavci neposredno v združenem delu je vzajemna knjižnica. V različnih strokovnih in družbenih krogih se je namreč izkristaliziralo stališče, naj bo knjiga prisotna v bivalnem in delovnem okolju, seveda na organiziran, kulturen način. V nobenem okolju naj ne bo to kratkotrajna, stihijska, improvizirana akcija. Vzajemna knjižnica se mora po strokovni kot družbenopolitični plati vtkati v že obstoječi sistem splošno izobraževalne knjižnice. Kot poseben, enakovreden oddelek ali enota osrednje občinske matične knjižnice predstavlja most za vključitev v osrednjo knjižnico. Vzajemna knjižnica v občini Novo mesto bi lahko bila splošno izobraževalni oddelek Studijske knjižnice Mirana Jarca. Organizirana pa bi bila neposredno v OZD, ki bi izrazile dolgoročen interes po prisotnosti knjige v svojem okolju. Ta interes je seveda izražen tedaj, če je okolje v OZD kulturno osveščeno do take stopnje, da mu je prisotnost knjige enakovredna sestavina življenja in dela OZD, da ne gre torej le za vnemo posameznika ali ožjega kroga ljudi. Ob neposredni prisotnosti knjige v OZD z vzajemno knjižnico pa gre hkrati tudi za povezovanje splošno izobraževalne knjižnične mreže z zainteresiranimi OZD. Pogoj za matično knjižnico pri organiziranju vzajemne knjižnice je, daje kadrovsko dovolj močna, da knjižni fond strokovno obdela in pripravlja kolekcije ter usposobi knjižničarje volonterje iz delovnih organizacij za izposojo knjig. Organiziranje vzajemne knjižnice terja zavestno akcijo družbenih sil in sodelovanje SZDL, KS, ZKO, kulturne skupnosti, sindikatov, samoupravnih organov in DPO v OZD ter seveda strokovno usposobljeno, kadrovsko zasedeno matično knjižnico. Dobra organiziranost osrednje matične knjižnice je pogoj, da se vzajemna knjižnica strokovno enakovredno uredi in posluje kot npr. potujoči ali drug oddelek, sicer akcija lahko po začetnem navdušenju zakrni in propade. Po strokovni plati je vzajemna knjižnica torej del splošno izobraževalne knjižničarske mreže v občini, po materialni, družbenoekonomski plati pa je oblika neposredne svobodne menjave dela. V kateremkoli okolju začnemo snovati in organizirati vzajemno knjižnico, moramo narediti temeljito analiz^ stanja in izdelati jasne načrte za izvedbo. Vzajemna knjižnica naj bi kar najbolj zadostila bralnim potrebam v delovni organizaciji, po drugi strani je organska povezava med izpo-sojevališči v delovni organizaciji in v krajevnih organizacijah ter osrednjo knjižnico. Vzajemna knjižnica naj bi bila tudi komunikacijski center v delovni organizaciji, na katerega se navezujeta bralna vzgoja in druge kulturne prireditve in manifestacije, in še več, mimo vzajemne knjižnice naj ne gre družbeno in družabno življenje delovne organizacije, ki se odvija v društvih, klubih in drugih asociacijah. Vzajemna knjižnica je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju vzajemne knjižnice organizacij združenega dela, in sicer, ko pristopi k sporazumu določeno minimalno število delovnih organizacij (na-primer^ v Mariboru so bile 4 DO). Članica vzajemne knjižnice postane enovita DO ali tozd s tem, da ob pristopu prispeva denarna sredstva ali lastni knjižni fond in sprejme samoupravni sporazum. Prispevek ob pristopu je znesek za nakup knjig po dogovorjenih merilih (npr. do 200 zaposlenih 50 knjig ustrezne zvrsti in kvalitete ali 20.000 din) ali prispevek lastnega knjižnega fonda. Ob pristopu s knjižnim fondom ustreznost knjig presodi matična knjižnica. Članice povečujejo številčni fond knjig z vsakoletnim prispevkom, za katerega se članice dogovorijo. Knjižnica pripravlja kolekcije knjig za izposojo in organizira izmenjavo med članicami v dogovorjenih razdobjih. Bistvo vzajemnosti je torej, da lastništvo knjig oplemenitimo in obogatimo pri vzajemni knjižnici z branjem knjig, katere lastniki so drugi tozd in DO. Vložena sredstva se s kroženjem knjig hitro obrestujejo. Knjige, ki krožijo, pa širijo število bralcev in postreženost z različnimi naslovi. Osnovne organizacije sindikata članic vzajemne knjižnice zagotovijo ustrezne pogoje za izposojanje knjig delavcem in določijo izposojevalca, ki bo opravljal vse naloge v zvezi z delovanjem izposojevališča vzajemne knjižnice. Da je izposojevalec iz vrst delavcev v delovni organizaciji, je trenutno zelo ugodno, ker spričo omenjevanja skupne porabe v kulturi skoraj ni zaposlovanja, širiti bralno kulturo brez novih delavcev pa ni mogoče. Knjige, kupljene s sredstvi članic vzajemne knjižnice, ostanejo njihova last ves čas članstva v vzajemni knjižnici, Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije! DOPIS UJT-E V fii GLASILO $ N OVOTEKS Jg ob morebitnem izstopu iz vzajemne knjižnice pa se jim vrnejo, za kar poskrbijo strokovni delavci knjižnice. Naloge strokovnih delavcev matične knjižnice v zvezi z delovanjem vzajemne knjižnice so: 1. nabava ustreznih knjig po programskih smernicah odbora vzajemne knjižnice z denarjem, ki se steka namensko za vzajemno knjižnico na žiro račun knjižnice; 2. obdelava in oprema knjig; 3. nudenje strokovne pomoči in organiziranje strokovnih posvetov in seminarjev; 4. organiziranje najrazličnejših dejavnosti za spodbujanje branja v OZD in razvijanja bralne kulture; 5. ugotavljanje potreb po gradivu pri članicah vzajemne knjižnice; 6. sodelovanje s sorodnimi strokami (založbami, knjigarnami) in DPO. Matična knjižnica v fond vzajemne knjižnice v skladu s svojimi možnostmi vključuje tudi del svojih knjig, nabavljenih s sredstvi kulturne skupnosti, in sicer iz fonda potujoče knjižnice. Vzajemno knjižnico upora-vlja njen upravni odbor, v katerem so predstavniki podpisnic samoupravnega sporazuma o vzajemni knjižnici, predstavnik kulturne skupnosti, predstavnik občinskega sveta ZSS (član komisije za kulturo). Odbor vzajemne knjižnice tolmači samoupravni sporazum o vzajemni knjižnici, predlaga pravilnik o delovanju vzajemne knjižnice, načrtuje in usmerja aktivnost vzajemne knjižnice za čim boljše delovanje, programsko usmerja vsebino knjižnega fonda vzajemne knjižni- ce. Kulturna skupnost občine Novo mesto bi bila plačnik materialnih stroškov za obdelavo knjig, oblikovanje kolekcij in popularizacijo, to je plačilo vsaj enega delavca. Oblika vzajemne knjižnice se je uspešno uveljavila v Mariboru, kjer sojo ustanovili leta 1975, imela je 4 članice, danes pa jih ima že okrog 15. Ideja vzajemne knjižnice pripada Ignacu Kameniku, ki je bil tedaj ravnatelj Mariborske knjižnice. Danes jo uspešno vodi Majda Emeršič. V naši občini bomo prvo brazdo vzajemne knjižnice zaorali v bližnji prihodnosti? NATAŠA PETROV Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Z "N Izlet v Beograd V___________________________ Mladi smo se odločili, da organiziramo izlet v Beograd, kjer bi obiskali Titov grob na Dedinju in si ogledali svečanost na stadionu JLA ob prihodu štafete na cilj 25. maja zvečer. V torek, 24. maja 1983,seje ob 23.00 uri zbralo pred DO Novoteks okoli petdeset mladih. Sestava je bila dokaj pisana, saj se je izleta udeležilo poleg Novoteksovih mladincev tudi nekaj mladih iz Splošne bolnišnice Novo mesto in dve mladinki iz LB Novo mesto. Temu primerno je bilo tudi vzdušje na avtobusu, saj smo kmalu našli skupni jezik, tako da je do prihoda v Beograd ob 7. uri zjutraj le malokdo zatisnil oko. Ob prihodu smo se takoj razvrstili v kolono, ki seje vila proti Dedinju. Bilo je kar naporno dlje časa stati v vrsti, na katero je neusmiljeno pripekalo sonce in v kateri je bilo čutiti neprespani del noči. Vendar vsi smo želeli videti zadnji dom našega največjega sina revolucije. Kolona seje nemo vila proti Dedinju. Opazovali smo prekrasen vrt in vodomete. Ob vstopu v hišo cvetja in ob pogledu na kamnito oz. marmornato kocko, na kateri piše s preprostimi črkami Tito, je dih zastal, v grlu pa kot da bi te nekaj stisnilo. In že si bil zunaj. Kratek je ta treuntek, zato vsak pravi, da bo še enkrat šel na Dedinje. Po obisku Titovega groba smo si ogledali muzej 25. maj, kjer so razstavljeni darovi in pokloni predsednikov vlad in ljudstev sveta našemu Titu. Ogledali smo si zbirko orožja iz NOB, zbirko slik, ki so jih Titu poklonili naši in tuji slikarji, in zbirko tehničnih dosežkov naše industrije. Razstavljena je tudi zbirka štafetnih palic, in to od samega začetka pa do zadnje, ki smo jih nosili, ko je bil Tito še med nami, in dveh, ki sta obšli našo domovino že po Titovi smrti. Po ogledu muzeja smo odšli na kosilo in ogled mesta. Nato pa smo se z avtobusom odpeljali na Avalo, kjer smo si ogledali grob neznanega vojaka in televizijski stolp. Tu smo v prijetnem okolju preživeli popoldne. V Beograd smo se vrnili ob 18. uri in takoj odšli na stadion JLA, kjer smo si ogledali prireditev ob dnevu mladosti. To je bila resnično veličastna prireditev. S simboli so bile prikazane mladost, ljubezen do domovine, zvestoba domovini itd. Vojaki so prikazali našo moč, sposobnost braniti domovino pa tudi priskočiti na pomoč pri gradnji cest, prog itd. Najbolj veličasten je bil trenutek, ko se je izpod tribun pojavil nosilec štafetne palice, ki si je utiral pot med množico nastopajočih in po mostu, ki so ga držale močne roke naših mornarjev, da prinese štafetno palico predsedniku mladine Jugoslavije. Proslava je bila končana, mi pa smo bili srečni, da smo se lahko poklonili Titu in počastili njegov spomin. FRANC BREZOVAR Tudi na področju kulture korak naprej Konferenca sindikata oz. kulturna komisija pri konferenci sindikata mi je omogočila udeležbo na republiškem seminarju za organizatorje kulture, ki je bil v času od 9. do 14. maja 1983 v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Deževen dan, kakršnih je v Radovljici malo, je pozdravil udeležence seminarja organizatorjev kulture. Potovalka, torbica, dežnik in pravi spomladanski naliv so nekaj sto metrov dolgo pot (od avtobusne postaje) podaljšali v kilometre. Končno se po truda polnem iskanju znajdem pred sindikalnim domom. Prijazni receptor mi takoj nameni sobo številka 10. Veselo potrkam na vrata, saj je moja edina želja, da čimprej zlezem iz premočenih oblačil. V sobi sta že bili dve Novomeščanki (ena iz tovarne zdravil Krka in ena iz SDK). Nismo imele časa za pomenek, kajti že smo morale na predavanje. Program oziroma urnik seminarja je bil zelo natrpan. Prvi dan smo se seznanili z delom ter se razdelili v tri skupine. Priključila sem se skupini, ki je imela za nalogo pripraviti interno glasilo. Naslednji dan sem bila v skupini, ki je imela za nalogo anketirati (na osnovi pripravljenega vprašalnika), koliko so ljudje v okolju, kjer živijo, vključeni v aktivno delovanje na področju kulture ali pa so zgolj pasivni. Naša naloga jee-bila. da izvedemo akcijo, da se kot organizatorji znajdemo in s primernim pristopom do vprašanca izvedemo anketo. V skupini je bilo pred odhodom čutiti neko napetost. Vsak posameznik je po svoje doživljal strah pred javnim nastopom. Na vprašanja so odgovarjali krajani, ki jim kultura veliko pomeni, in ravno tako tisti, ki se ne zanimajo za nobeno obliko kulturnega dogajanja. Vpraševali smo ljudi na ulici, v prodajalni, v parku, v OZD itd. Vprašancem smo se predstavili, pojasnili vsebino in namen vprašalnika ter poudarili, da je to anonimno. Tako smo hoteli izvedeti resnične podatke. Pripomniti moram, daje nekatere od nas varal prav prvi vtis, ki ga je nanj naredil povsem naključno izbrani vpra-šanec. Večina od nas je to delo opravljala prvič in ugotovili smo, da je to lahko prav zanimivo in da je potek odvisen v veliki meri od naše iznajdljivosti, sposobnosti navezovanja stikov z ljudmi, sproščenosti v pogovarjanju. Nadalje sem sodelovala tudi v skupini, kije morala pripraviti eno izmed oblik kulturnega spodbujanja v OZD — predstavitev knjige. Ena od možnosti predstavitve in posredovanja je prodajna razstava. Ugotovili smo, da je lahko to dvorezen meč in v veliki meri je odvisno od podjetja, ali bodo te razstave kakovostne ali ne. Obširno smo se ukvarjali tudi z lastno predstavitvijo knjige. Najprimernejše oblike so se nam zdele tele: a) razstava del nekega avtorja ob spominskem dnevu, b) razstava knjig na določeno temo, c) predstavitev nekega določenega dela ali del ob določenem trenutku: — ob obletnici Titove smrti predstavimo vse knjige o Titu, njegova dela itd., — predstavitev knjige v spo-mon ali počastitev avtorja, — predstavitev knjige ob izidu ali podelitvi kakšne nagrade, še posebej zanimiva pa bo predstavitev, če nam bo uspelo pripeljati avtorja ali nekoga, ki ga morda osebno poznamo, — predstavitev kolekcije na neko določeno temo ali za neko določeno sredino. — ob izredno uspešni knjigi lahko predstavimo tudi manj brana dela istega avtorja, — bralna akcija lahko vzpodbudi medsebojno izposojanje knjig v osebni lasti. Nikakor ne moremo mimo primera negativne reklame za knjigo: akviziterji skušajo zlorabiti kulturne animatorje za prodajo knjig, ki jim že leta leže na policah in ki bi jih po njihovem mnenju lahko poklonili delavkam za 8. marec. Na seminarju smo imeli tudi pevovodkinjo, ki je bila pripravljena voditi pevski zbor. Člani zbora so ga imenovali Sraka. Zbor je takoj pričel z delom in ni pozabil na dihalne vaje niti na trebušno prepono, ki jo nekateri možje otipljejo kar nekaj pedi prenizko ... Ko smo imeli zabavni večer, je nastopil tudi omenjeni zbor in se je dobro odrezal. Neka udeleženka seminarja si je s skupino udeležencev ob spremljavi glasbe omislila ples, ki je posnemal rast dreves in predstavljal gozd — izrazni ples. Na srečanju kulturnih animatorjev smo spoznali, da se je seminarja udeležilo preveč žensk, premalo moških; dve babici in noben dedek; ena Korošica, ki ima Dolenjca za moža, njeni otroci pa so Primorci; en Franček, ki se je rodil na odru; plavolaska, s čudnim, nikomur znanim poklicem; en Ribničan brez suhe robe; en Korošec, ki ima veselje do posluha; med tropom Štajercev eden, ki ne pije; Ptujčan, ki vleče po ribniško; Idri- Dnevi hitro tečejo in leto je brž naokoli. Tako je preteklo mandatno obdobje predsedstva OO ZSMS tozda Tkanina. Bilo je potrebno izvoliti novo vodstvo. Zato smo se 9. maja zbrali v veliki sejni sobi DO Novoteks, kjer smo staro jčanka, ki vsak večer drugo je drevo; ciganka, ki ob delu študira za zeliščarko, v prostem času pa se gre matičarko; Ljubljančan, ki mu v priimku piše, da se rad hvali; Velenjčan, ki je močno svetilko zamenjal z vzhajajočim soncem; Celjanka, katere naporni dan se prične, ko ostali odidejo na zasluženi počitek; Štajerka, ki iz gnezda Srake je zvalila; glavni sekretar ZKOŠ, ki nihče mu ni kos; vzajemna knjižničarka, ki za poročno noč obleko v Almiri je slačila . Za konec pa še nekaj pregovorov o kulturi: Kultura je hvalnica soncu, izvoru življenja, vsega, kar nas dviga, združuje in plemeniti. Je lep odnos do sveta, življenja in samega sebe. Kultura je vse moje življenje, pa čeprav včasih ni kulturno. DARJA CESAR predsedstvo zamenjali z novim. Krmilo so prevzeli naslednji mladinci: tajnik in blagajnik je mladinka iz priprave Anica Matoh, sekretar He-dajet Kadribašič, ki je tudi iz priprave, podpredsednik je (Nadaljevanje na 17. str.) Srečanje mladih iz OZD V soboto 28. maja, je bilo v Novem mestu tradicionalno srečanje mladih iz organizacij združenega dela. Tokrat je bil organizator srečanja KŠ ZSMS podjetja za PTT promet Novo mesto v sodelovanju z organizacijskim odborom pri OK ZSMS Novo mesto. Srečanje je bilo sestavljeno iz treh delov. V prvem delu, ki je potekal že dopoldne, je bila okrogla miza z naslovom ..Uveljavljanje samoupravnih odnosov v OZD”. Te so se udeležili vsi predsedniki in sekretarji OO ZSMS. Okrogla miza je uspela bolj, kot je bilo pričakovati. V športnem delu srečanja so se ekipe pomerile v naslednjihhdiscipli-nah: vlečenje vrvi. tek v vrečah, metanje kamna, skok v daljavo z mesta, pikado, streljanje in šah. Pomerile so se ekipe PTT, Krka, IMV, Iskra, Pionir, Novoles, Zdravstveni center, Dolenjka, skupščina občine in Novoteks. Tekmovanje je potekalo v dobrem in pristnem razpoloženju. Nikjer ni bilo videti kislega obraza. Bilo je veliko solza, seveda od smeha. Najbolj smo se nasmejali ob vlečenje vrvi, kjer seje „štrik" štirikrat strgal. Pa smo Vseeno preživeli in zdržali do konca. Tretji del srečanja, ki bi ga lahko imenovali kulturno-zabavni program in razglasitev rezultatov, je potekal v restavraciji doma JLA. Ob dobri glasbi jedači, pijači in plesu smo pričakali razglasitev rezultatov. Mi, ekipa Novoteksa, smo se skupno uvrstili na četrto mesto. Sicer pa pravijo, važno je sodelovati, ne pa zmagati. Uspeh le s pridnostjo in vztrajnostjo VOLILNO — PROGRAMSKA KONFERENCA OO ZSMS TOZDA TKANINA isii ■ ■ j <1^1^ >..5 ' , o , ' mm ■ ■ : ;. mmmmm i ■ i' m M y 1311 '■■s* XVI. TEKSTILIADA V KEGLJANJU psa FINALE 1‘lg ^ ?& k ' ' ' .•? 5>..--•■ ^ r ^ ■' ■> i iP wss» aipi : 1 ^ V •■'Xn^»>v> P -i.,-.-; •-•,,, , ■ ■ ' 1983 ' cp S : ■ • ■ : :: ■ '♦ «■ . I ' : : tr» . NOVOTEKS ; * ■ - ' ■■;: ■ !* si Imšliš* : Novo mesto, 27.28. in 29. maja Kegljišče LOKA . ,:: •' REZULTATI FINALNEGA TEKMOVANJA DELAVCEV TEKSTILNE INDUSTRIJE SLOVENIJE V KEGLJANJU MTT MARIBOR ženske J. ^SfcftVmjec SAtattLja 565 JL ?37 22 2. čvitea. £2 <2 ^9? C1*«') 3. 33 3. @<6rt.ih Steftea 53S 26 26 4. 3lZ<2>cittn7ate 3^ € ■fto -o moški borbene igre ^2> IM 166 1. 40 moški ; T 12oo T [zooi ^ 1 TJ 1. ^loes n 24 2 € 3^ ^etoec ^o-vicl lk /1^5^ 5001 1 40 4. m - cCJ 5 ^<2diOV feoac m ¥ i!695 6. 2)ireci-0(zai m M t-*-* TOČKE: 450 UVRSTITEV: 1. NOVOTEKS NOVO MESTO ženske Ič, T 2x loo T 4x loo M T 1. %il3l1 lt«5 2. 36 2. 4 | 'fee.c Ibia/iteč) ?9I - yd6$>Lt}i 565 2o j moški borbene igre 552 424 776 5. 27 moški < 1. gajti-O ic fie.kz.v Uo 5o 1655 22. 2. foiczvi &bcLxinr& - 1609 a 4&60 3. 33 4^ ŠhzuJHtti 0\toutiaa 811 T d 5. jŽhggbeli &4l & 1?12 bo 6. ^fcilri.at SRaisja«. X?1 28 TOČKE: 251 UVRSTITEV: !L JUTRANJKA SEVNICA H oooooo ženske 1. /S6P.30. 395 26 76& la 2. ^tteatic ^O^riVTo, Mž 14 Zo 1497 S«) 2. 36 j* ^fcgfeo. 395 24 72q JO 4. 'h&žvibsio.o. %xnicx 354 - Tl » moški borbene igre 5o5 315 648 8. 18 moški ' n 4Pcrtk<2 ?&G - 1614 J /v 2 SPZojcjan m Ao 4 0 3 1 4 / 1614 8 18 4. / 5. / 6. / TOČKE: 221 UVRSTITEV: 6. IBI KRANJ ooooooo ženske L T 2x loo T 4x loo M T 1. ‘kkm SJRa-jcla. 33? ^4o 6 2. Sfttleua. 5c5 - 135o 3. Ofezo. |55& 5 7lo /. 4C1 4. Olvc /57at)tea 552 1 (2. moški borbene igre 569 445 8A4 3. 33 moški T 2x T 5x M jr 1. %bcjcmcl6 9f-0b0JV Ko 1 1622 12 fc-VzcSPOlitČ ovforz 112 4 w TOČKE: 109 UVRSTITEV: 8. USPESNO IZVEDENA XVI. TEKSTIUADA V KEGUANJU Organizator XVI. tekstiliade v kegljanju je bila delovna organizacija Novoteks. Organizacijski odbor je dobro opravil svojo nalogo. Tekmovanje je trajalo od petka, 27.5. 1983, do nedelje, 29. 5. 1983. Zavedali smo se, da je to za nas velika odgovornost, saj je bilo kegljišče neprekinjeno odprto vse dni. Opazovalci so celo izvavili, da je to maraton v kegljanju. Prvi dan, to je v petek, so se pomerili posamezniki. Iz rezultatov je razvidno, da je kvaliteta porasla glede na prejšnja leta. V soboto smo že ob 8. uri pričakali prve ekipe. Po slavnostni otvoritvi sta pričeli tekmovanje ekipa Tekstine iz Ajdovščine in ekipa Tosame iz Domžal, popoldne pa sta nadaljevali ekipa Tekstila iz Ljubljane in TT Prebold iz Prebolda. Vzdušje na kegljišču Loka je bilo enkratno. Srečanje starih znancev in sklepanje novih poznanstev v tekmovalnem duhu krepijo prijateljstvo. Tako se je v soboto ob 22. uri končal prvi del ekipnega tekmovanja. Odgovorni za potek tekmovanja smo s težkimi mislimi pričakali zadnji dan tekmovanja, kajti zavedali smo se, da v nedeljo ne bo vzdrževalca za popravilo kegljišča. Če bi se naprave pokvarile, ne bi bilo možno tekmovanje izpeljati do konca. V jutranjih urah staže prispeli ekipa IBI iz Kranja in ekipa MTT iz Maribora. Ravno tako se je po otvoritvi pričelo tekmovanje ob 8. uri. Pred nastopom zadnjih dveh ekip in sicer Jutranke iz Sevnice in domače ekipe je vodstvo prevzela ekipa MTT iz Maribora. Tako so popoldne naše tekmovalke in tekmovalci pričeli živčno kegljati. Naši fantje, ki so še velikokrat bili zmagovalci v borbenih igrah, niso prikazali vsega, karznajo, a so vseeno zasedli odlično drugo mesto. Sicer pa je ekipa DO Novoteks kot domačin dosegla lep uspeh, saj je v skupnem seštevku zasedla drugo mesto. Čestitamo našim dekletom in fantom! Ob 21. uri je bila XVI. republiška tekstiliada zaključena. Odgovorni za tekmovanje smo utrujeni, pa vendar zadovoljni ugotovili, da je organizacija tekstiliade popolnoma uspela. V petek, 27. 5. 1983, se je tekmovanja udeležilo 18 tekmovalcev in 11 tekmovalk iz drugih podjetij, ki niso nastopili v ekipnem delu. Dosegli so naslednje rezultate: Moški 1 x 200 lučajev Eržen Dušan, Centromerkur Ljubljana, 870 kegljev Košir Jože, BPT Tržič, 860 kegljev Cvirn Vitko, Tekstilindus Kranj, 848 kegljev Romih Silvo, Toper Celje, 848 kegljev Dobrišek Roman, Toper Čelje, 832 kegljev Ganzer Ivan, Svila Maribor, 830 kegljev Rogelj Marjan, Zvezda Kranj, 824 kegljev Mulič Lucijan, Bača Podbrdo, 823 kegljev Šinkovec Emil, Dekorativna Ljubljana, 820 kegljev Šušteršič Mato, Tekstilindus Kranj, 819 kegljev Ambrož Janez, Utensilia Ljubljana, 810 kegljev Svetec Jože, Svilanit Kamnik, 804 kegljev Čakš Avgust, Kors Rogaška Šlatina, 800 kegljev Koder Drago, BPT Tržič, 796 kegljev Hodnik Simon, Svila Maribor, 793 kegljev Maršič Rado, Trikon Kočevje, 778 kegljev Carovič Roman, Metka Celje, 756 kegljev Deleja Mitja, Svila Maribor, 747 kegljev Ženske 1 x 100 lučajev Tkalčič Ljuba, Svila Maribor, 419 kegljev Petač Francka, Rašica Ljubljana, 400 kegljev Šlogar Hilda, Metka Celje, 400 kegljev Tovšak Marjana, Modni Salon, Velenje, 397 kegljev Soklič Mimi, Dekorativna Ljubljana, 395 kegljev Vrtačnik Majda, Tkanina Celje, 387 kegljev Rugelj Irena, Trikon Kočevje, 386 kegljev Kranjc Vida, Polzela Polzela, 380 kegljev Valjavec Nada, Kokra Kranj, 358 kegljev Korošec Mojca, Svilanit Kamnik 355 kegljev Kljun Jana, Tekstilindus Kranj, 329 kegljev MIHA LEGAN (Nadaljevanje z 12. str.) postal Zehbo Osmanovič, predsednik pa Slavica Erjavec. Izvolili smo tudi člane predsedstva. Iz vsakega obrata sta dva člana. Novo izvoljeno predsedstvo je že začelo uspešno krmariti po začrtani poti. Formirale so se tudi komisije, in sicer smo ustanovili pet komisij: — komisija za informiranje (predsednik Anica Matoh), — kadrovska komisija in komisija za MDA (predsednik Zehbo Osmanovič), — komisija za kulturo (predsednik Vida Tomovič), — komisija za šport (predsednik Hedajet Kadribašič) — komisija za SLO, DS in IPD (predsednik Željko Mit-rič). Vsaka komisija sije začrtala svoj program dela. Najprej je v akcijo stopila komisija za šport, ki bo v juniju pripravila turnir v malem nogometu, organizirala pa bo tudi treniranje karateja. Komisija za SLO, DS in IPD pa bo pripravila zadnjo soboto v juniju pohod k Beceletovijami pri Starem gradu. V sklopu teh akcij bodo zaživele tudi ostale komisije. Novo izvoljeno predsedstvo si želi kar največ sreče in spodbud pri opravljanju nalog, ki so začrtane v programu dela. Obljublja pa, da bo opravičilo dano zaupanje. Naše geslo: Le s pridnostjo in vztrajnostjo bomo dosegli uspeh. Mladina ob mesecu mladosti Mesec maj je naokoli. Naokoli pa so tudi praznovanja ob mesecu mladosti. Mladina v Novoteksu se je bolj kot kdajkoli doslej organizirala in vključila v vse oblike dejavnosti, tako na kulturnem kot tudi na področju likovne umetnosti. Oboje seje prepletalo skupaj. Maja je bila mladina Novo-teksa^ organizator petih razstav. Štiri so bile likovne, ena pa razstava fotografij. Na vsaki prireditvi so bila tudi predavanja na določeno temo in kulturni program. V slednjem so sodelovali učenci iz glasbene šole Marjana Kozine, vojaki iz vojašnice Milana Majcna, glasbena skupina iz Doma Majde Šilc, otroci iz vrtca in mladina iz Novoteksa. In kdo so bili razstavljale)? Miran Hočevar, Marjan Maz-nik, Bojan Radovič, Toni Vovko in Jože Kotar. Vsi razs-tavljalci so člani amaterske likovne skupine Vladimirja Lamuta, razen Bojana Radoviča, kije razstavljal fotografije- Organizator prireditve ugotavlja, da si je razstave ogledalo veliko število naših delavcev, prav tako pa so se otvoritve razstav udeležili številni zunanji delavci, ki so nadvse pozorno spremljali izvajanje programa. Razstave so uspele v vsestransko korist. Tako so bili zadovoljni razsta-vljalci, organizatorji in uporabniki te kulturne dobrine. S to obliko aktivnosti je mladina Novoteksa dobila spodbudo za nadaljnje delo znotraj delovne organizacije. Mladina obljublja, da bo letos priredila še kakšno slikarsko razstavo. Organizacijski odbor se zahvaljuje vsem, ki so nam pomagali pri pripravi razstav, še posebno Toniju Vovkotu, ki nam je prihitel na pomoč z vsemi informacijami, prav tako Marjanu Mazniku, ki je bil strokovni vodja pri postavljanju razstav. Žahvaljujemo se tudi vsem gostom in nastopajočim v kulturnem programu. Na svidenje, z željo, da se zopet vidimo na podobni prireditvi. SLAVICA ERJAVEC Razstava del Marjana Maznika Že drugič smo se zbrali v avli upravne stavbe, da bi prisostvovali otvoritvi razstave likovnih del. Tokrat, 16. maja, je bil razstavljalec Marjan Maznik, ki nasje s svojimi deli povedel v svet čaranja čopičev in barv. Maznik je član likovne skupine Vladimira Lamuta v Novem mestu. Zaposlen je na UNZ. Slika že več kot 15 let. V tem času je sodeloval na več slikarskih kolonijah in extem-porih. Skupinsko je sodeloval na več kot 40 razstavah doma in v tujini. Za svoja dela je prejel tudi več priznanj in nagrad: mednarodni EX—TEMPORE PIRAN 1980 — nagrada na temo 1981 — diploma mednarodni EX—TEMPORE LIPICA 1980 — odkupna nagrada EX—TEMPORE LABOD N. M. 1979 — 2. nagrada 1980 — L nagrada 1981 — diploma EX—TEMPORE 1982 — 2. nagrada EX—TEMPORE KRŠKO 1982 — 3. nagrada EX—TEMPORE — SERV-OLA TRST 1982 — nagrada Marjan Maznik nasje počastil in prišel na otvoritev razstave. Povedal nam je nekaj besed o amaterski likovni skupini Vladimira Lamuta iz Novega mesta. Dejal je, da člani te likovne skupine večkrat razstavljajo svoja dela v dolenjski metropoli in drugod ter da imajo letno zelo veliko skupinskih razstav. Svoja dela razstavljajo tudi v 'O, šolah in KS. Izvedli so tudi že likovno šolo, ki da udeležencem temeljne osnove likovnega znanja. Porok za uspešno delovanje skupine je, da se načrtno izobražujejo, zato bodo s to obliko dejavnosti še nadaljevali, ker bo skupina s to pomembno pridobitvijo zagotovila kvalitetno rast. V kulturnem programu so sodelovali mladina iz Novoteksa in učenki iz glasbene šole, ki sta nam zaigrali na kitaro. Razstava je bila lepo sprejeta s strani organizatorja, razsta-vljalca in uporabnikov. Razstava slik Bojana Radoviča Razstavljalec v maju je bil tudi Bojan Radovič, kije razstavljal od 23. maja do 30. maja. Je edini, ki ne razstavlja slikarskih del. Razstavlja fotografije s skupnim naslovom Motivi s popotovanja. Bojan je bil rojen pred 23 leti v Novem mestu. Končal je dve leti šlanja na fakulteti za umetnost in oblikovanje, oddelek fotografija, Svvansea v Veliki Britaniji. Imel je tri samostojne razstave: Dolenjska galerija v Novem mestu 1979 — Razkošje raz-postrtega popoldneva 1981 — Krka 1983 — Galerija ARS Ljubljana — Bitterns boom Imel je več skupinskih razstav, najpomembnejše je bilo sodelovanje na razstavi „Ne-kaj aspektov sodobne jugoslovanske fotografije”, ki je bila predstavljena v Liverpoolu in Grazu. Na otvoritvi razstave je govorila tudi Nataša Petrov in to o vzajemni knjižnici. V svojem govoru je povedala, da je namen vzajemne knjižnice (Nadaljevanje na 18. str.) širjenje dobre knjige med delavci. Vzajemna knjižnica je lahko ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju vzajemne knjižnice OZD, in sicer ko pristopi k sporazumu določeno minimalno število DO. Članica vzajemne knjižnice postane tista enovita DO ali tozd, ki ob pristopu prispeva denarna sredstva ali lastni knjižni fond in sprejme samoupravni sporazum. To je bilo bistvo govora, ki nam ga je posredovala Petrova. V kulturnem programu je učenka iz glasbene šole Marjana Kozine zaigrala na violino, z recitacijami pa so se predstavile mladinke iz Novoteksa. Razstava je bila lepo sprejeta. Razstava slik Tonija Vovka Toni Vovko, ki je rojen Novomeščan in ima za sabo štiri leta likovne šole v Novem mestu, je 30. maja razstavljal v naši DO. Toni je ustanovitelj likovne skupine Vladimirja Lamuta. Bil je njen predsednik 10 let. Sedaj je predsednik združenja likovnih skupin Slovenije, ima pa še vrsto drugih funkcij. Prof. Andreja Koblar—Gole tako razmišlja o njegovih delih: „. . . Slikarji ljubitelji se poglabljajo v tehniko slikanja, vendar so med njimi le redki, ki jim njihovo slikanje ne pomeni zgolj sprostitev, pač pa resno delo, ki postane sredstvo iskanja novih pogledov na svet in intelektualističnega tveganja. V svojem slikarstvu se Toni Vovko spopada v vsebinskem smislu s problemi sodobnega sveta, z odtujenostjo človeka potrošnika, ujetega v civilizacijo, ki vzpostavlja nov odnos med človekom in svetom, tako da potiska človeka v odvisnost od predmeta, ki je del njegovega vsakdanjega sveta in doživljanja. . .” Toni je imel že prek 20 samostojnih razstav po Sloveniji in v drugih republikah, samostojne razstave pa je imel tudi v tujini. Sodeloval je že na 250 skupinskih razstavah. Prejel je 10 mednarodnih priznanj in nagrad. Toni se je osebno udeležil otvoritve razstave. Referat z naslovom „De-lavec in kultura” nam je podal Jože Škufca, ki je zaposlen na Zavodu za šolstvo SRS. Škufca se je v svojem govoru spraševal, zakaj ni nihče prizadet, če se na neki kulturni manifestaciji ne pojavi delavec iz IMV, Novolesa, Laboda, Iskre, Krke, Novoteksa, prizadeti pa so, če se na prireditvi ne pojavi neka znana osebnost. Nekoč je vprašal nekega novinarja, ali si bo imel delavec iz proizvodnje možnost ogledati neko kulturno prireditev v slovenskem kulturnem domu Ivana Cankarja. Dobil je odgovor, da si bo delavec iz proizvodnje imel možnost ogledati kulturno manifestacijo vsaj dvakrat letno. V mnogih DO se do sedaj to še ni zgodilo. Nadalje nam je Škufca dal še precej podatkov, ki dajo misliti. V kulturnem programu so sodelovali mladinci iz Novoteksa, vojaka iz vojašnice Milana Majcna in učenka iz glasbene šole. Razstavo si je ogledalo veliko delavcev DO Novoteks in zunanjih gostov. Razstava del Jožeta Kotarja V ponedeljek, 6. junija, je bila otvoritev zadnje slikarske razstave. Tokrat je bil razsta-vljalec Jože Kotar, član amaterske likovne skupine Vladimirja Lamuta. Jože Kotar se je rodil 23. marca pred 31 leti v Novem mestu. V Mariboru je končal elektrogospodarsko šolo. Veliko svojega prostega časa posveča slikanju. V slikarstvu se izpopolnjuje na posebnih tečajih Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane v Novem mestu. Dela, ki so bila prikazana na razstavi, niso hitela tekmovati z deli akademsko izobraženih ustvarjalcev, ampak je njegov poglavitni namen, da izražajo čustva in veselje do ustvarjanja. Kotar je imel tri samostojne razstave, leta 1978 v Šentjerneju in Krškem, leta 1979 pa v Novem mestu. Sodeloval je na skupinskih razstavah v Novem mestu, Brežicah, Ljubljani, Velenju, Kosovski Mitroviči in drugje, ter leta 1978, 1979 in 1980 na slikarskih kolonijah. Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim tudi saborsko zastavo Kosovska Mitroviča, 2. nagrado na ex tempore Labod Novo mesto in druge. Jože Kotar, žal, ni bil prisoten na otvoritvi razstave. Na otvoritvi pa je bil Bojan Mikec, predsednik OK ZSMS Novo mesto, ki nam je prebral referat mladinskega aktivista Stojana Pelka z naslovom „Mladi in kultura”. Stojan pravi, da je kultura odsev civilizacije in časa v katerem živimo in da se kultura avtomatsko deli na kulturo proletariata in kulturo izobražencev, kar po njegovem mnenju ni pravilno. Namesto dobre knjige marsikdo vzame v roke Anteno in Stop. Ko gremo v kino, ne ločimo dobrega filma od ameriške solzavosti. Seveda pa je naš ideal Daniel. Tokrat je bil kulturni program nekoliko bogatejši. Šode-lovali so malčki iz vrtca, vojaka iz vojašnice Milana Majcna, mladi iz Novoteksa ter glasbenav skupina iz Doma Majde Šilc. Šlednji so zelo popestrili program s skrbno izbranimi pesmimi. Razšli smo se z namenom, da se bomo še kdaj srečali na takšni kulturni manifestaciji. NAŠI NAGRAJENCI Predstavljam vam Željka M itriča iz delovne enote priprava, ki je pred kratkim prejel priznanje občinske konference ZSMS Novo mesto za uspešno delo v mladinski organizaciji v preteklem mandatnem obdobju. Bil je namreč predsednik OO ZSMS v tozdu Tkanina. V razgovoru mi je dejal, da je slehernemu človeku težko, ko mora govoriti o svojem življenju, delu, uspehih, padcih, manj ali bolj uspešnih trenutkih na svoji življenjski poti. Pa vendar, ni ga sram priznati, da je vesel vsakega uspeha, pohvale ali nagrade. Željko seje rodil leta 1958 v Novem mestu. V DO Novo-teks se je zaposlil leta 1980. 'i 1 Pravi, da mu je v začetku bilo težko, kolje težko vsakemu na novem delovnem mestu, ko si dejansko odvisen od pomoči drugih. Premagal je ovire in se enakopravno vključil v kolektiv. Postal je član OO ZSMS tozda Tkanina, začel hoditi na sestanke, akcije, razna srečanja. Čutil je, da ga delo veseli, da je našel pravo mesto. Ob izvolitvi novega predsedstva je bil izvoljen za predsednika OO ZSMS tozda Tkanina. Pravi, da se je zavedal, da je njegovo delo v tovarni trpelo, vendar je to skušal nadoknaditi z aktivnostjo pri mladini. S tem, ko je bil izvoljen za predsednika, je postal tudi član koordinacijskega sveta ZSMS — sedaj konferenca OO ZSMS — v delovni organizaciji in član predsedstva konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto. Dejal je, da včasih naleti pri svojem delu z mladino tudi na kritiko, ki pa jo sprejme in upošteva, če je upravičena. Povprašala sem ga, kaj mu pomeni priznanje, ki gaje pred kratkim prejel? „Vesel sem priznanja, ki mi ga je podelila OK ZSMS Novo mesto. Pomeni mi nekakšno potrdilo, da je bilo moje delo pravilno, hkrati je spodbuda za naprej. Obenem pozivam vse mlade, ki so pripravljeni delati, naj le pridejo, naj se vključijo v mladinsko organizacijo. Na koncu bi se rad zahvalil za zaupanje, ki ste mi ga izrekli, še posebno pa OK ZSMS Novo mesto, ki mi je podelila priznanje, kajti to ni priznanje samo meni, temveč vsem aktivnim mladincem, ki so pripomogli, da je delo zaživelo.” Vsi mladinci Novoteksa smo ponosni, da je priznanje prejel mladinec naše delovne organizacije. Iskrene čestitke Željku, obenem pa upamo, da bo delo mladine v bodoče še bolj zaživelo. Danila Kovačiča poznamo vsi kot zelo aktivnega družbenopolitičnega delavca znotraj delovne organizacije, v krajevni skupnosti pa tudi na ravni občine in republike. Za svoje aktivno delo je prejel že precej odlikovanj in priznanj, tokrat pa je dobil še eno priznanje, in sicer zlati znak mentorja ZSMS, ki ga podeljuje republiška konferenca ZSM Slovenije. Danilo dela v družbenopolitičnih organizacijah že od mladih nog, zato je naravno, da se pri svojem delu srečuje tudi z mladino. Z ozirom na svoje izkušnje se skuša vključiti v delo mladih in jim koristiti pri realizaciji njihovih nalog. V razgovoru je še posebej poudaril, da mu je bilo z mladino vedno lepo sodelovati, kajti mladi so bili vedno revolucionarni in delovni. Če seje človek znal mladim približati in jim pomagati, oz. se vključiti v njihovo delo, je vedno žel uspehe. Zadovoljstvo je bilo obojestransko, tako pri mladih kot pri njem. Kot udeleženec NOB je sodeloval v MDB Jožeta Vlahoviča, in to ga še posebej obvezuje, da ostane med mladimi vse dotlej, dokler jim lahko koristi. Letos je Kovačič dobil veliko priznanj in upa, da ne pomenijo slovesa od aktivne-I ga družbenopolitičnega dela, saj bo januarja odšel v zaslužen pokoj. Vsi mladi Novoteksa se Danilu prisrčno zahvaljujemo za njegovo mentorstvo oz. pomoč pri reševanju naših vsakdanjih nalog in upamo, da nam bo priskočil na pomoč tudi takrat, ko bo zapustil delovno organizacijo. DARJA CESAR > I |; dopisujte ; [ V GLASILO \ ,NOVOTEKS ! I < OBČINSKA KONFERENCA ZSMS NOVO MESTO IZREKA fRIZNANJE PREDSEDNIK » NOVO MESTO POLETNI MOŠKI 1983 Tudi moška moda ima svoj trend v oblačenju, s katerim pa so moški na naših ulicah bolj malo seznanjeni, ali pa se zanj sploh ne zmenijo. Za tiste, ki pa se radi modno oblačijo, naj omenim nekaj poletnih smernic. HLAČE — so različnih dolžin: kratke, bermude (do colen) ter dolge, ki segajo le do gležnjev in imajo zožano linijo na dolžini. Višina pasu je normalna, prisotne so enojne ali dvojne gubice, žepi angleški, polkrožni, našiti, enopaspulni, dvopaspulni. Modne so tudi z zvišanim pasom, t. i. „klošard” (potepuh), z obveznim okrasnim pasom. Zelo modne so okrasne (v kontrastni barvi) aplikacije. BARVE —prevladujejo bela in surova ter peščena (lanena), rumeno — oker, nebo modra, temnejša živa modra, rdeča cinober (opeka), oranžna, a turkizna in zelena predvsem v kombinacijah. Tudi pasteli so prisotni, predvsem v srajcah in majicah. SRAJCE — veliko je črtastih, kombinacija črt z enobarvnimi detajli. Ovratniki so nizki („ruski") ali pa zelo majhni, koničasti ali polkrožni; največkrat je srajca brez ovratnika. Nekatere se zapenjajo samo do prsne višine, imajo našite žepke, kratki rokavi imajo zavihek, največkrat v kontrastni barvi. T — majice so največkrat brez ovratnika ali pa je majhen, prav tako se zapenjajo samo do prsne višine; največkrat se pojavljajo v črtah ali pa v kombinacijah (večbarvnih) v geometrijskih lepljenkah. Enodelno poletno obleko je zamenjal laneni ali bombažni nepodloženi suknjič z reverji ali brez, s športnimi našitimi žepi, hlače so v drugi barvi z nezali-kanim robom, srajca največkrat ravnega kroja brez ovratnika, iz tankega bombaža. Tudi za moško modo velja ležernost, sproščenost, udobnost. Prav tako se udobni tudi čevlji; platneni v obliki mokasinov, sandali z nekaj širokimi jermeni in tankimi podplati, nepogrešljive teniske in udobne espadrile ali „špagarce". JANA JAPONKE NA POHODU Med mnogimi novostmi, ki bolj uveljavlja stil, ki prihaja iz jih prinaša letošnja poletna mo- dežele vzhajajočega sonca, sk-da, se v svetu nedvomno čedalje ratka: japonski stil, japonese. Japonska, dežela, ki je gos- tisto neizogibno: mladi ljudje podarsko in drugače med naj- postajajo duševno prenapete bolj zanimivimi v svetu, je svoja osebe, ki jih vsakodnevne preo- vrata široko odprla vplivom bremenitve in napori pehajo iz mode. Med mladimi, do ne- ene skrajnosti v drugo, nedavnega še konvencionalno uni- malokrat tudi v samomor, formirani (mimogrede naj po- Za mnogo lepega osiromaše-vem, da je Japonska dežela z na mladina si je zato poiskala najstrožjim šolskim sistemom), svoj stil zabave, v velemestih, se je naenkrat rodila prava kot je Tokio, so sc mladi začeli oblačilna renesansa. Kako tudi spontano zbirati na odprtih trne? gih, parkih, skratka povsod Tradicijsko zelo bogata Ja- tam, kjer so jim takšni shodi panska ni premogla namreč niti omogočeni. Tu se rojeva prava kančka romantičnosti za svoje moda, tista vsakdanja, pestra in naslednike, njen nagli razvoj te- življenja polna noša mladine, ki rja sposobne strokovnjake, mla- v sebi n ::i r-^v toliko življen- dino, ki naj v vsakem trenutku jske energij, /. ,t vsaka mlada trdno stoji na tleh. S tako str o- generacija. Prihaja jih na s togim načinom vzgoje je prišlo rine, dekleta in fantje, ki se zbi- rajo ob glasbi iz tranzistorjev in plešejo ob zvokih popularnih zahodnih melodij. Tu se formirajo različne skupine, od rocke-rjev, pankerjev itd., nešteto stilov oblačenja, nešteto različnih pogledov na modo. Mladi v svojem oblačenju povečini posnemajo svoje zahodne vrstnike. Na avtobusih in cestnih železnicah lahko vidimo, kako se mlad predmestni šofer v hipu prelevi v velemestnega prebivalca. Kajti mladina je v svojem modnem izražanju zelo sproščena: preoblačijo se kar na ulicah, na avtobusnih postajah, med sabo si pomagajo in zamenjujejo stvari, posojajo, češejo. Resničen modni spektakel! Sicer pa — zapustimo japonsko mladino in poglejmo, s čim se ukvarjajo njihovi starejši rojaki, ki se na tujem poklicno ukvarjajo z modo. Japonski oblikovalci, kakor Kenzo in Kansai Vamamoto, postajajo vedno zanimivejši na svetovnih modnih prizoriščih. Osvajajoča orientalska pestrost pa je pritegnila tudi mnogo evropskih modnih ustvarjalcev, ki iščejo inspiracije v bogati japonski kulturni zakladnici. Tako ni nič čudnega, da smo tik pred izbruhom novega modnega booma: japonska oblačila, prirejena za svobodno uporabo, vsa pa na moč enostavnih krojev, barv in vzorcev. Zgornje dele bodo zamenjali kimoni s krajšimi, širokimi rokavi in enostavnim vratnim izrezom. V takšnem stilu so krojeni tudi bluzerji in telovniki, hlače pa so široke tudi spodaj in segajo samo do gležnjev. In bane? Vsi japonski odtenki rdeče, modre, vijoličaste itd., to so barve, ki se nahajajo na keramičnih skodelicah, na starih japonskih vazah, slikah, zvitkih. Orient torej osvaja mladi svet, njegova moda bo kot nalašč za dolge, vroče poletne dni. MOJCA 4. junij — dan krvodajalcev Krvodajalci praznujejo vsako leto svoj praznik, dan krvodajalcev. Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto ob tem praznovanju na slovesen način podeljuje priznanja krvodajalcem, ki so darovali v minulem letu svojo kri, pet-, deset-, petnajst-, dvajset-, petindvajset- in petdesetkrat. Sprejem in slavnostna podelitev plaket za krvodajalce, ki so petindvajset- in petdesetkrat darovali svojo kri, smo letos 3. junija organizirali pod pokroviteljstvom Zdravstvenega centra Dolenjske oziroma novomeške bolnišnice. V prostorih bolnišnice so se ta dan zbrali krvodajalci, letošnji odlikovala, poleg njih pa tudi vidnejši družbenopolitični delavci Novega mesta, ki so jim v imenu organizacij, ki so jih zastopali, izrekli zahvalo za humanost in jim čestitali za prejeta odličja. Po uvodnih besedah predsednice odbora za krvodajalstva pri občinskem odboru Rdečega križa, Dragice Nena-dič, in kulturnem programu je spregovoril v imenu pokrovitelja dr. Peter Kapš. Poudaril je, da je zelo učinkovito sodelovanje med zdravstvenimi delavci Novega mesta in aktivisti Rdečega križa. Govoril je o iz leta v leto naraščajoči potrebi po krvi in uspešnemu zagotavljanju krvi po programu. To delo pa ni niti enostavno niti lahko, saj je potrebno zagotoviti vsak teden kar dvakrat dovolj veliko število prostovoljnih krvodajalcev, ki s svojo solidarnostno humano akcijo zadostijo potrebam po krvi za normalno delo novomeške bolnišnice, tako da nikoli ni v nevarnosti življenje pacienta zaradi pomanjkanja krvi, tega nenadomestljivega zdravila. Na koncu seje zahvalil vsem, ki so s svojo aktivistično akcijo ali s tem, da so sami vključeni v številno armado prostovoljnih krvodajalcev, veliko prispevali k uspešnemu in hitrejšemu okrevanju bolnikov in poškodovancem, mnogim pa tudi rešili dragocena življenja. Zahvalil se je v imenu Zdravstvenega centra Dolenjske, v imenu bolnišnice in transfuzijskega oddelka pa tudi v imenu vseh, ki jim je tako zbrana kri pomagala hitrejšemu okrevanju ali rešila življenje. Zatem sta dr. Peter Kapš, kot predstavnik pokrovitelja, ter predsednica odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa. Dragica Nenadič, čestitala vsem, ki bodo prejeli odličja za 25- in 50-krat darovano kri. Podelila sta 70 plaket za 25-krat daro- ODLIKOVANCI — VEČKRATNI DAROVALCI KRVI 5-kratni darovalci: Strajanar Silva, Džananovič Fatima, Kavšek Jože, Rapuš Dragica, Mežan Ludvik, Rudman Janez, Mežnar Martin, Zajc Anton, Matko Alojz, Bele Ivan, Kastelic Štefka, Prešeren Anton, Boltez Jože in Rifelj Marija. 10-kratni darovalci: Hrnčič Ana, Žučak Drago, Klanščak Ljubo, Cdovč Cirila, Dobovičnik Marija, Dragan Ivan, Golob Marija, Kosec Jože, Božič Franc, Pavlin Marija in Miklič Marija. 15-kratni darovalci: Turk Janez, Šefman Vlado, Gole Anton, Pangre Pavla, Malešič Branka, Butalin Stane, Cimermančič Jože, Jarc Vera, Miklič Anton in Andruščiščen Rudi. 20-kratni darovalci: Murn Jožefa, Avbar Martin, Filip Tine, Hribar Vinko in Sluga Franc. 25-kratni darovalci: Pate Anton, Božič Milka, Dravinec Slavko, Franko Franc, Zupančič Magda, Gerzetič Milan, Korče Marija in Krakar Franc. 30-in večkratni darovalci krvi: Rajak Mile, Kuplenik Pavel, Vasic Dušan in Lukše Anton (po 30-krat), Avsec Viktor (35-krat^ Mišmaš Jože, Vrščaj Jože, Florjančič Bojan (po 40-krat), Zupevec Anica in Radoš Ivan (po 45-krat) in Kovačič Danilo, ki je 75-krat daroval svojo kri. vano kri in trem krvodajalcem, ki so svojo kri darovali petdesetkrat. Med odlikovanci, ki so svojo kri darovali 25-krat, je tudi osem delavk in delavcev naše delovne organizacije, tem še posebej čestitamo delavci Novoteksa. Po podelitvi odličij in čestitki vsem odlikovalcem je orkester glasbene šole iz Novega mesta z nekaj zelo lepo odigranih skladb zaključil slavnostni del proslave. Predstavnik pokrovitelja pa je povabil vse odlikovance in goste na sproščen razgovor in pogostitev. Naslednji dan, prav na praznik dneva krvodajalcev, je organiziral krajevni odbor Rdečega križa Bršljin proslavo s podelitvijo priznanj in odličij krvodajalcem za večkrat darovano kri. Skupno je bilo povabljenih 180 odlikovancev in gostov v lepo okrašeno dvorano osnovne šole XII. SN-OUB v Bršljinu. Učenci te šole so pod vodstvom mentorjev in vzgojiteljev pripravili izredno lep program. Na žalost mnogih ni bilo na proslavo, ker je bila delovna sobota ali pa so imeli neodložljiva dela na polju, sadovnjaku ali vinogradu. Vzlic temu je proslava dobro uspela. Po uvodnih besedah predsednice krajevne organizacije Rdečega križa Bršljin, Pavle Avbar, smo pozorno spremljali 12 točk programa. Izvajalce programa so udeleženci proslave nagradili s ploskanjem. Po zaključnem kulturnem programu je spregovoril še predsednik občinskega odbora Rdečega križa, Danilo Kovačič, ter skupno s predsednico KO Rdečega križa podelil priznanje odlikovancem za 5-, 10-, 15- in 20-krat darovano kri. Med odlikovanci je bilo tudi dosti delavk in delavcev naše delovne organizacije, katerim še posebej čestitamo za prejeto priznanje in se jim zahvaljujemo za humanost. Po podelitvi odličij je predsednica KO RK Bršljin povabila vse prisotne na stabilizacijski prigrizek v jedilnico šole. Vodstvu šole in izvajalcem programa pa se je zahvalila za sodelovanje. IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI - IZ MALIH RASTEJO VELIKI Vrtec danes — jutri \____________________ Konec maja so bile reševane prošnje za sprejem otrok v novomeške vrtce. Ker pri nas zaradi adaptacije in selitve otrok v začasne prostore praktično do zadnjega trenutka ni bilo jasno, ali bomo lahko sprejeli novo skupino otrok ali ne, je bilo marca na oglasno desko dano obvestilo, naj prošnje oddajo pri socialni delavki, obravnavala jih bo pa skupna komisija na upravi vrtcev. V Novoteksu je bilo oddanih 44 prošenj, nekaj prošenj naših delavcev pa je bilo oddanih na upravo vrtcev. Nekaj dni pred zasedanjem skupne komisije je bilo ugotovljeno, da bomo vendarle lahko določeno število otrok sprejeli v obstoječe prostore. Zato smo sklicali najprej našo interno komisijo za otroško varstvo, ki je pregledala vloge prosilcev in pripravila razpored. Na sestanku je bila prisotna tudi vodja našega vrtca, ki je s spremembo sestave skupin pripomogla k takšnemu razporedu, da smo lahko čim več otrok sprejeli v Novoteksov vrtec. V naš vrtec je bilo v obstoječe prostorske kapacitete sprejetih skupno 31 otrok, od tega 2 v skupino od šestega do sedmega leta starosti, 2 od petega do šestega leta, 12 v skupino od četrtega do petega leta in 15 otrok v skupino od tretjega do četrtega leta starosti. Na skupni komisiji pa je bilo ugodno rešenih še 20 prošenj za otroke naših delavcev, ki so bili razporejeni v ostale vrtce. Res je, da so marsikateri starši prizadeti, ker njihov otrok ni bil sedaj sprejet v vrtec, vendar upamo, da bodo to sprejeli kolikor se da z razumevanjem, saj se bodo njihove prošnje obravnavale za nove adaptirane prostore. Le-ti bodo predvidoma gotovi že do 1. decembra letos. S temi prostori se bodo kapacitete bistveno povečale. V obstoječih prostorih imamo lahko 86 otrok, z dodatnimi kapacitetami pa bo prostora za približno 135 otrok, seveda s tem, da v vse starostne skupine ne bo možno sprejeti enako število otrok. Ker je skupnost za otroško varstvo prispevala tudi svoj del finančnih sredstev in za vse starostne skupine ne bo dovolj otrok naših delavcev, bo vrtec odprtega tipa. V lanskem letu, ko so bili otroci razporejeni v druge vrtce, je bilo staršem dano pojasnilo, da bodo otroke lahko po končani adaptaciji premestili v Novoteksov vrtec. Te premestitve bi se izvedle s 1. septembrom 1984. Vsi strokovni delavci, ki se ukvarjajo z otroci, takšen premik sredi leta namreč v dobro otroka odsvetujejo. Z ozirom na spremenjene okoliščine (uvedba bencinskih bonov, ekonomska cena za vrtec in podobno), bomo izvedli anketo v zvezi z željami za premestitev. Prav tako bomo pravočasno obvestili, kdaj se bodo ponovno obravnavale vloge za Novoteksov vrtec. ANICA SMERDU Mladi varčevalci Letos že drugo leto poteka v našem vrtcu dejavnost, imenovana cicibanova hranilnica. Namen te je, da se otroci navajajo na varčevanje, si razvijajo interes za skupni cilj, spoznavajo denar kot vrednost in kot plačilno sredstvo. Cicibanova hranilnica je bila odprta vsak torek. Otroci so prinašali denar v vrednosti do 10 dinarjev. Večina otrok je redno obiskovala hranilnico in zato smo zbrali okrog 4.000 din. Tako so mladi varčevalci svojo nalogo pridno opravili in dejavnost v tem mesecu zaključujemo. Za konec je bil organiziran izlet v Ljubljano — obisk živalskega vrta. (Iz zbranega zneska delno krijemo stroške sami.) Izlet je bil v torek, 31. maja. Zbrali smo se na železni- ški postaji, odkoder smo ob 10. uri krenili proti Ljubljani. Otroci so bili navdušeni nad vožnjo z vlakom, saj so se nekateri peljali prvič. Zaradi precejšnje oddaljenosti je bil organiziran še avtobusni prevoz z železniške postaje do živalskega vrta. Otroci so si z zanimanjem ogledovali živali, jih klicali... Najdlje so se zadržali pri opicah, ki so bile kar nekoliko lene zaradi vročine, in medvedih, ki pa so z živahnim gibanjem reagirali na otroški vrišč. Po dveurnem ogledu je sledil še krajši počitek v senci in nato povratek na železniško postajo ter vožnja z vlakom v Novo mesto. Seveda, med vožnjo pa ni manjkalo petja, šal in drugih igric. Vrtec FEBRIMR MAREC /MAJ * * ber novembe^pečembe^ Razstava vzgojnih pripomočkov Ob dnevu mladosti smo pripravile tovarišice iz vrtca razstavo na temo ..Pripomočki pri vzgojnem delu”. Delo vzgojiteljev je poleg neposrednega dela z otroki tudi priprava in izdelava sredstev za vzgojno delo, in namen razstave je bil približati staršem in ostalim še drugi del obveznosti pri našem delu, da bo delo potekalo uspešno. Otrok s ponazorilom lažje dojame in osvoji vsebino. S sredstvi vplivamo na otroke tako, daje interes za zaposlitev večji, večja je vztrajnost, večja možnost zapomnitve. Razstava je zajemala sredstva za vsa vzgojna področja: — spoznavanje okolja, — uvajanje v osnove logičnega mišljenja, — razvoj govora, — likovno področje, — glasbena vzgoja, — gibalno-ritmična vzgoja, — telesna vzgoja. Temu smo dodale še sredstva za dežurstvo, ljubkovalne igrače, oblačila in kroniko vrtca. Ob vsem tem smo lahko spoznali, da je potrebno izdelati sredstva estetsko, varno, upoštevati lastnost materiala in starostno stopnjo otrok. Zanimanje za razstavo je bilo veliko (nad 300 obiskovalcev). Obiskovalcem razstave smo dale možnost, da vpišejo svoje vtise v knjigo. V zapisih nam je bila izrečena zahvala, kar nam daje spodbudo za delo v bodoče. Vrtec Moj intervju Pri literarno-novinarskem krožku smo dobili nalogo, naj naredimo intervju s predsedniki v posameznih KS. Odločila sem se za tov. Bana, predsednika KS Prečna, kateremu sem zastavila nekaj vprašanj. — Tov. Ban, koliko ljudi šteje Krajevna skupnost Prečna? ..Točnega števila ne vem. približno pa imamo okoli 500 prebivalcev. ” — Kakšni so problemi v KS? ..Glavni in najhujši problem v KS je dograditev vodovoda. V Češči vasi je že vodovod, medtem ko pa v Prečni in na Kuzarjevem Kalu še ni dograjen. Potrebna je tudi nova t govina. saj je ta že precej sta-; 7. Eden od problemov je tudi obnovitev mrliške vežice, ki je tudi potrebna popravila. V KS je še veliko drobnih problemov, ki pa jih ne bi omenjal." — Kako se krajani odzivajo na akcije v KS? ..Krajani se zelo dobro odzivajo na akcije v KS in z njimi sem zelo zadovoljen. Če je treba, radi priskočijo na pomoč, kar me zelo veseli. " — Kaj je najpomembnejše narediti v KS? ..Glavno, kar je treba v KS naredili, je dograditev vodovoda. ostalo še pride na vrsto. Najpomembnejše je, da ljudje pijejo čisto vodo, ostalo pa pride za lem." — Kaj je novega v KS? „ K KS je nov de! zgrajenega vodovoda v Češči vasi. Prenovljen je dom kulture in mladincev, katerega smo poimenovali po revolucionarju Alojzu Colji. Za to prenovitev so prispevale družbene skupnosti, stanovanjska skupnost, saj so v tem domu tudi stanovanja, in pa seveda KS. To je vse, kar smo v zadnjem času storili. ” — Kakšni so vaši načrti? ..Načrtujemo, da bi postavili novo trgovino, obnovili mrliško vežico, ustanovili otroški vrtec v bivši šoli ter modernizirali likovne ceste. Vse to želimo čim prej opraviti. ” — Ste zadovoljni s krajani in mladino? „S krajani in mladino sem zelo zadovoljen in nimam kaj pripomniti. ” — Kako bi mladi lahko pomagali v KS? .Mladi se vedno vključujejo v razne akcije in s svojim prostovoljnim delom veliko pripomorejo. Urejujejo spominski park, ki smo ga lani otvorili, udeležujejo se raznih akcij, skratka, če je pri mladih volja, se da veliko storiti. ” Za zaključek sem se zahvalila tov. Banu za ta pogovor in se poslovila v upanju, da bo še naprej tako uspešen in tako potrpežljiv in zadovoljen s krajani. RENATA MESOJEDEC, 8. h. Novo gasilsko društvo Na osnovni šoli XII. SN-OUB v Novem mestu smo v lanskem šolskem letu ustanovili pionirsko Gasilsko društvo. Kdo pozna našo šolo, bo verjel, daje to nujno potrebno. Zidana je moderno (betonske stene in zidovi), toda da je zgradba res podobna šoli, je dodatno opremljena z lesenimi stenami, z lesenimi oblogami, z lesenimi rešetastimi stropi, naši učitelji pravijo, da zato, da razbije monotonost. Poleg tega je vse šolsko pohištvo leseno (mize, stoli, omare in OUMO T(MT«M TOMUMi MOVO MOTO jm NOVOTEKS omarice, vitrine). Po tleh je lep zelen itison, pred okni plapolajo platnene in diolen zavese. Seveda imamo v stavbi električno in plinsko napeljavo. In kaj je treba še dodati, da bo nevarnost še večja? Če pomislim, da imajo sošolci včasih v žepu vžigalice — no, potem prav nič ne manjka, da bi naša šola zagorela kot krasen kres. Pa čeprav si morda na skrivaj kdo prav iskreno to zaželi, ne verjamem, da bi še tako mislil, ko bi začel svoj ples rdeči petelin. Da pa bo ta petelin ostal samo piščanček, bomo poskrbeli mi — mladi gasilci. Štirideset nas je in prav strumni smo v naših pravih gasilskih uniformah. Vadimo na suho z brentačami in s cevmi, le z motorno brizgalno še nismo poskusili, saj je menda treba varčevati z gorivom. ..Varčevati” pa moramo tudi z ognjem, zato se nismo ukvarjali z njim. Drugače kot na vajah, ko nam je izurjeni gasilec zažgal nafto (pa še te prav malo) in smo jo pogasili s prahom. To smo pokazali na vaji vsem sošolcem, namesto gašenja ognja z vodo pa smo oprali asfaltno površino pred šolo. Da smo pa že precej spretni, je zasluga naših mentorjev ga- silcev iz tekstilne tovarne Novoteks, ki so bili pobudniki, da smo ustanovili pionirsko društvo Mladi gasilec, da smo dobili popolno opremo in da smo se udeležili že dveh tekmovanj, ene akcije NNNP, dveh pohodov v počastitev dogodkov iz NOB, letovanja na morju in mnogih vaj. KRI REŠUJE ŽIVLJENJE: Intervju z očetom in stricem Po celem svetu obstajajo organizacije RK, ki med drugim organizirajo tudi odvzemanje krvi. Čeprav je po svetu veliko krvodajalcev, bolnišnicam še vedno primanjkuje krvi. Krije življenjska tekočina in brez nje ni življenja. Morda bom jutri jaz potrebovala kri, ki jo je danes daroval zdrav človek. Po radiu in televiziji lahko dostikrat slišimo o prometnih in drugih nesrečah in ranjencih prav gotovo potrebujejo kri. Morda so prav te vesti spodbudile ljudi, da so postali krvodajalci. Danes imamo obisk. Tu je moj stric, kije prav tako krvodajalec kakor moj oče. Moram priznati, da sem zadovoljna, ker je tudi moj oče krvodajalec. Marsikateremu človeku je s svojo krvjo rešil življenje. Kri je daroval že 25-krat in prejel že marsikatero priznanje in značko. Mama in teta se umakneta, ker imata drugačne pogovore kakor oče in stric. Tako ostaneta stric in oče sama. Toda ne za dolgo, v sobo pritečem jaz s papirjem in svinčnikom v roki ter ju poprosim za kratek intervju. „Tako, zdajle bomo naredili kratek intervju. Le glejta, da se ne bosta preveč važila!” ju poučujem. Ko jima povem za temo, se res nekoliko važno nasmehneta. Toda, kdo bi jima zameril! Res sta vredna občudovanja ter spoštovanja! Nekaj mi je uspelo izvleči" iz njiju. Nista bila nič kaj zgovorna, držala sta se mojega nasveta in se nista važila. Sčasoma sem jima postala že tečna in kar naenkrat sta me postavila pred vrata. Nekaj sem pa le uspela zapisati: oba sta postala krvodajalca zato, da rešujeta življenje. Velikokrat sta že dala kri, pa pravita, dajo bosta še. Zavedata se tudi, da bosta morda tudi onadva potrebovala kri in prav hvaležna bosta ljudem, ki jima bodo rešili življenje. Njuni odgovori so si bili zelo podobni in mislim, da bi jim bili podobni odgovori miljon krvodajalcev. Ne vem, morda bom tudi jaz postala krvodajalka. To bi me zelo veselilo, toda jaz sem bolj boječa in najbrž ne bi prenesla, da bi mi vzeli kri, čeprav mi oče pravi, da ga nič ne boli in da se kar dobro počuti. Ne vem, morda bom pa le postala in s tem marsikateremu človeku rešila življenje. BRIGITA KAVŠČEK, 8. a. OŠ 12. SN' ”B .brsljin KRI REŠUJE ŽIVLJENJE: Moj oče je tudi krvodajalec Vedno, kadar se s hvaležnostjo v srcu spominjamo velikih ljudi, pomislimo na pisatelje, znanstvenike, biologe, revolucionarne borce. Nikoli pa se ne spomnimo ljudi, ki darujejo največ za človeški obstoj. To so krvodajalci. Delavci, kmetje, ljudje, ki jim ni do slave, marveč do lastnega zadovoljstva, da so nekomu pomagali. Njihova kri rešuje na stotine človeških življenj vsak dan. Zato so krvodajalci pomembni in dobri ljudje. Tudi moj oče je krvodajalec. Prvič je dal kri leta 1971, ko mu je bilo 34 let. Takrat seje v avtomobilski nesreči hudo ponesrečil njegov sodelavec in prijatelj. Petnajst ljudi so poklicali iz bolnišnice, da bi darovali kri za sodelavca, kije bil v zelo kritičnem stanju. Med njimi se je javil tudi moj oče. Prijatelja so rešili in še danes je voznik kombija. Kakšni občutki hvaležnosti so ga spreleteli, ko je zvedel, da mu je življenje reševalo petnajst prijateljev, pa bi z besedami težko izrazil. Od takrat naprej so mu ti sodelavci verjetno kot bratje, saj se v njegovih žilah pretaka tudi del njihove krvi, v krvi pa njihovo tovarištvo in dobrota. Moj oče je želel postati krvodajalec že v času služenja vojaškega roka, pa mu niso dovolili, ker je bil voznik. Tako je postal krvodajalec pri 34. letih. Ko je dal prvič kri, gaje bilo malo strah, vendar je misel, da nekomu rešuješ življenje, močnejša. Na leto da trikrat po 3 do 4 del krvi. Njegova krvna skupina je B negativna, ki je redkejša in zato bolj iskana. Zato ga pri nesrečah večkrat pokličejo. Oče pravi, da nekateri ljudje želijo darovati kri, pa so za to nezmožni. Premaga jih slabost in včasih tudi strah. Lansko leto je oče prejel odlikovanje za 25-krat darovano kri. Mislim, da je to eno najle- pših in najzaslužnejših odlikovanj, ki jih človek lahko prejme. Vesela sem, daje moj oče krvodajalec in prav tako spoštujem vse druge ljudi, ki darujejo kri, ki rešuje življenje. SUZANA ANDOLŠEK, 8. a OŠ. 12. SNOUB Bršl.jin Smeh v šolskih klopeh Bilo je v drugem razredu. Tovarišica je rekla, da bomo naslednjo uro pisali kontrolno vajo iz matematike. Ko je zazvonilo, je tovarišica prišla v razred in razdelila naloge. Začeli smo računati. Gledal sem sošolca, kako je izračunal prvi račun. Napisal je takole: 5:5 = neodločeno. Šlo mi je zelo na smeh. Mislil sem si, le kaj bo rekla tovarišica, ko bo popravljala kontrolko. Nato je reševal uporabno nalogo. Pisalo je, kdo je boljši, če ima Olimpija skupaj 53 golov, Beograd pa 32 golov. On pa je napisal: Dajmo, Olimpija! Bravo, Olimpija! Hura Olimpija!!! Drugi dan je tovarišica kontrolke vrnila. Povedala je, kaj je napisal moj sošolec. Mi pa smo se smejali, dokler ni zavzonil naš prijatelj zvonec. Sošolcu smo govorili: ..Olimpija, dajmo!”. JOŽKO STRAJNAR, 3.b Poznate našo razredno skupnost? Če je še ne poznate, potem pa dobro napnite ušesa. Smo razredna skupnost 4. b. V našem razredu je polno nagajivih, smejavih, kričečih in izzivalnih učencev. To se je tudi izkazalo, ko sme sošolki podstavili risalni žebljiček na stol. Kako se je to zgodilo, boste izvedeli iz te zgodbe. Vsi upehani smo se pognali v dir proti učilnici. Sošolec je našel na svojem stolu risalni žebljiček. Ker ni bilo še nikogar v razredu, je žebljiček podstavil svoji sošolki. Ko so še drugi prišli v razred, so videli, da sedi na stolu in prepisuje. Takoj smo vedeli, daje nekaj narobe. Saj ni bilo treba dolgo čakati, ker ga je izdal vriščeč glas iz prve klopi. Ko je sošolka vstala, je imela na hlačah pripet risalni žebljiček. Vsi smo bušili v silovit smeh, ona pa je jokala. Stopila sem k njej in jo potolažila, a vseeno mi je šlo na smeh. No vidite, takšni smo mi. Če vam ni kaj razumljivo, pa nas obiščite. Ne bo nas težko poiskati, kajti iz našega razreda se vedno sliši smeh in vrišč. MILOJKA DRENIK, 4. b 4. JULIJ — DAN BORCA NEKAJ MISLI OB PRAZNOVANJU 4. JULIJA, DNEVA BORCA — ČESTITAMO ZA PRAZNIK VSEM UDELEŽENCEM NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA, AKTIVISTOM TER SODELAVCEM V BOJU PROTI OKUPATORJU IN DOMAČIM IZDAJALCEM, V BOJU ZA SVOBODO, MIR IN PRAVIČNEJŠO DRUŽBENO UREDITEV Kako je bilo mogoče v državi, ki je kot država podlegla napadu agresorja in bila okupirana, v vojni narodov proti okupatorju in njegovim hlapcem, ustvarila novo, tako kvalitetno armado, kot je bila narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije? „Naša armada se je začela formirati na poseben način, ne prek kabinetov, ne z dekreti in ne morda z velikimi finančnimi sredstvi, brez kakih velikih vojaških strokovnjakov, teoretikov, marveč se je začela oblikovati iz navadnega človeka, preprostega kmeta in delavca, preprostega resničnega ljudskega intelektualca, iz narodne inteligence. Oblikovati se je začela v najtežjih dneh naše zgodovine, leta 1941. Ljudje ki so postali tako rekoč temelj te naše armade, so zapustili pluge, tovarne in šolske klopi. Prav v tem je tudi moč te armade, ker so j,o že v prvih dneh sestavljali takšni ljudje. In takšni ljudje niso bili samo navadni vojaki, marveč tudi podoficirji, oficirji, tja do najvišjih. Tudi sam sem bil delavec.” S temi besedami je maršal Tito začrtal nastajanje, ustvarjanje in razvoj Jugoslovanske ljudske armade. Jasno in neposredno je definiran njen družbeni, socialistični in revolucionarni značaj. Armada je nastala kot oborožena sila delavskega razreda in narodov v boju za uresničitev revolucionarnih, socialističnih ciljev in narodnostno osvoboditev dežele. To je opredelilo tudi sestavo armade: sestavljali so jo delavci, kmetje, narodna inteligenca — ..preprosti ljudje”. V boju za uresničitev svojih revolucionarnih prizadevanj in življenjskih nacionalnih interesov sta delavski razred in ljudstvo ustvarjala lastno armado v procesu oboroženega boja. ORGANIZIRANOST Nova revolucionarna armada je nastajala kot organizirana sila, katere organizator je bila Komunistična partija Jugoslavije, edina organizirana politična sila, ki je ostala z ljudstvom in med ljudstvom med kapitulacijo države in okupacijo Jugoslavije. Komunistična partija Jugoslavije se je od Titovega prihoda v njeno vodstvo (leta 1937) brez omahovanja pripravljala in organizirala za bližnje usodne dogodke. S svojo revolucionarno usmerjenostjo je tudi v razmerah najtežje ilegalnosti, v katerih je delovala, vzpostavila neposredno zvezo z delavskim razredom in ljudstvom ter z vso svojo politiko izračunala njune aktualne in trajne interese. Zaupanje delavskega razreda in ljudstva je bilo temeljna postavka, da bo Komunistična partija Jugoslavije v vojni izpolnila svojo avantgardno vlogo. Komunistična partija Jugoslavije in Tito sta z ocenjevanjem stanja, ki je nastalo z okupacijo dežele, spoznala realne razmere in možnosti za oborožen boj in na podlagi tega izdala odlok o organiziranju vstaje. Ta odlok je vseboval tudi odločno usmerjenost k oblikovanju oboroženih sil. In tako so bili že prvi dnevi vstaje tudi dnevi nastajanja prvih partizanskih odredov, začetka ustvarjanja večjih vojaških formacij. Narodi Jugoslavije so spričo odločne usmerjenosti k oblikovanju nove armade, organiziranosti osvobodilnega boja in njegovega jasnega družbenega cilja, revolucionarne perspektive, obdelane in uporabne taktike in strategije, brez katerih ne bi bilo posebnega jugoslovanskega bojišča v srcu Hitlerjeve ..evropske trdnjave”, za katero so ves čas med vojno bile vezane velike nacistične in kvislinške vojaške sile, dali velik prispevek k zmagi nad fašizmom. Gasilski avto rally Občinska gasilska zveza Novo mesto je že enajstič zapored organizirala gasilski avto rally za vsa gasilska društva, prostovoljna in industrijska gasilska društva, JLA ter poklicne gasilce. S tem tekmovanjem goji občinska gasilska zveza Novo mesto nadvse uspešno obliko preverjanja znanja, opremljenosti, reševanja in spretnosti na področju požarnega varstva. Tekmovanje je bilo organizirano v nedeljo, 5. junija 1983, udeležilo se ga je 56 gasilskih enot, od teh 12 ženskih desetin in desetina JLA iz Br-šljina. Tekmovanje je uspelo nad pričakovanji, največja zasluga gre gasilskim društvom, ki so se prijavljala za to tekmovanje, se vedla zelo disciplinirano ter ravnala po pravilih razpisa tekmovanja, občinski gasilski zvezi za dobro organizacijo in vsem sodnikom in komisijam, ki so na posameznih požarnih rajonih pravilno, ažurno in realno ocenjevali. Organizator tekmovanja je določil, da bo letos tekmovanje potekalo po industrijskih gasilskih društvih. Tako je bil štart v našem IGD pri gasilski orodjarni, v industrijskem gasilskem društvu Železničar, Novoles, IMV in tovarna zdravil Krka. Tridelno vajo pa smo izvajali v Dolnji Straži na koncu letališča. V prvem požarnem rajonu v Novoteksu, to je na startu, je moral desetar gasilske desetine ob določenem času razvrsti desetino in predati raport predsedniku sodiške komisije. Tu je bil pregled osebne gasilske opreme, orodja in ugotavljanje tehnične neoporečnosti gasilskih vozil. Z velikim presenečenjem je komisija ugotovila da so vozila brezhibna ARMADA DELOVNIH LJUDI Začetkov oblikovanja oboroženih sil v Jugoslaviji že poleti 1941 ni bilo moč ločiti od nastajanja organov nove ljudske oblasti. V tem je posebnost in bistvena značilnost osvobodilnega in revolucionarnega boja v Jugoslaviji. Z odpiranjem perspektive za socialno osvoboditev delovnih ljudi in nacionalno osvoboditev države je bila dana najširša osnova za nenehno naraščanje oboroženih revolucionarnih sil kot opore nove oblasti, ki so bile njeno orožje in instrument. V tem je marksistični pristop Komunistične partije Jugoslavije in maršala Tita, organizatorja in voditelja osvobodilne vojne, in bistveni odgovor na vprašanje, kje so realne družbene korenine dejstva, da je v tako težki in surovi vojni, kot je bila osvobodilna vojna v Jugoslaviji, ustvarjena narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije. V takšno moč je lahko zrastla zato, ker je bila in ostala armada revolucije, sila delavskega razreda in delovnih ljudi, ki so se borili za uresničitev svojih revolucionarnih ciljev. ARMADA NARODOV IN NARODNOSTI Jugoslovanska ljudska armada je iz prvih partizanskih odredov zrastla v armado vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Kot armada bratstva in enotnosti ter enakopravnosti vseh narodov in narodnosti je v vsakem izmed njih imela neizčrpen vir novih borcev. Pravzaprav se je razvijala kot oboroženi del ljudstva, kot samo oboroženo ljudstvo — in v tem je pojasnilo za dejstvo, da je iz leta v leto postajala številnejša, močnejša in sodobnejša. Zgodovinska zasluga Komunistične partije Jugoslavije in Tita je, da so Jugoslovansko ljudsko armado že od njenih prvih začetkov in korakov gradili kot armado bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ker je to bila edino pravilna pot za njeno zmago v vojni. NARAŠČANJE Štiriletna vojna je bila obdobje, v katerem je Jugoslovanska ljudska armada nenehno naraščala in se izpopolnjeva- la. V tem sorazmerju je naraščal tudi njen prispevek k splošni zmagi nad fašizmom. Ves jugoslovanski prostor se je spremenil v enotno, vse aktivnejše bojišče, na katerem se je borba nepretrgoma razplamtevala. Bojišče je bilo vse bolj kost v grlu za fašistično vojaško vodstvo. Že konec leta 1941, po polletnih izkušnjah iz osvobodilne vojne in procesu naraščanja partizanskih odredov Jugoslavije v silo 80.000 ljudi, je bila ustanovljena Prva proletarska brigada. S tem je bil udarjen temelj za ustanovitev Jugoslovanske ljudske armade. 22. december, dan, ko se je Prva proleterska brigada prvič postavila v vrsto pred vrhovnim poveljnikom Titom, je proglašen za dan Jugoslovanske ljudske armade. V času, ko je bila ustanovljena Prva proleterska brigada, je v Jugoslaviji delovalo 43 partizanskih odredov, 10 samostojnih bataljonov in več samostojnih čet. V letu 1942 se je nadaljeval proces formiranja regularnih enot narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki je narastla na več kot 150.000 borcev in vezala 18 italijanskih, 6 nemških in 5 bolgarskih divizij, dele madžarskih divizij in druge okupatorske in kvislinške enote. Narodnoosvobodilna vojska je imela ob koncu leta 1943 že 4 korpuse, 27 divizij, 8 samostojnih brigad, 123 partizanskih odredov in 115 samostojnih bataljonov (blizu 300.000 borcev), ob koncu 1944 pa je štela 500.000 borcev. Spričo takšne moči je tega leta vzpostavila strateško premoč na jugoslovanskem bojišču in končno osvobodila vzhodne dele države. V času, ko je bila preimenovana v Jugoslovansko ljudsko armado, 1. marca 1945, je štela 59 divizij, dve letalski diviziji, enote vojne mornarice, samostojne rodovske enote (tankovske, artilerijske, inženirske brigade) ter enote za zvezo in vojaško teritorialna poveljstva. Jugoslovanska ljudskaarmadajekonec vojne, maj 1945, dočakala s številčnim stanjem 800.000 ljudi. Hkrati je bilo na jugoslovansko bojišče nepretrgoma, vsa štiri vojnaleta, vezanih med 500.000 in 650.000 sovražnikovih vojakov. in opremljena po prometnih predpisih. Vse ocenjevalne komisije so tekmovanje ocenjevale po posebnem točkovniku štaba ope-rative občinske gasilske zveze. Drugi požarni rajon je bil pri industrijskem gasilskem društvu Železničar, kjer so izvajali vajo pretoka vode iz brentače v posebno posodo, od pretočene količine vode se je celotna enota ocenila s pozitivnimi točkami. Tretji požarni rajon je bil v Dolnji Straži na koncu letališča, kjer je bilo pripravljeno gasilsko orodje in oprema za vajo šolskega tridelnega napada. To je vaja, pri kateri je uspeh odvisen od fizične zmogljivosti, strokovnega znanja in hitrosti. Pri tej vaji nastopa 9 gasilcev, ki morajo obvladati vseh devet funkcij te vaje. Naši člani društva, ki so nastopali, so od lanskega tekmovanja izboljšali čas za 10 sekund. DOPISUJTE V GLASILO NOVOTEKS V Novolesu je bil četrti rajon, v katerem so se tekmovalne enote pomerile v hitrostnem razvijanju gasilskih cevi, v IMV je bil štafetni tek s premagovanjem ovir. V tem rajonu so ženske desetine izvajale vajo ..raznoterosti”. V tovarni zdravil Krka je bil cilj, kjer so' sodniki ocenjevali Strojevo pravilo in obnašanje gasilcev na javnih mestih. Organizator in sodniki so bili s tekmovanjem zadovoljni in so menili, da tekmovanja spodbujajo gasilce k intenzivnejšim pripravam in da z njimi naša družba pridobiva izurjene gasilce, ki se lahko takoj vključijo v reševanje pri požarih, poplavah, potresih in v primeru vojne. Vse desetine, ki so dosegle normativ republiške gasilske zveze, se bodo septembra udeležile predkongresnega gasilskega tekmovanja, ki bo v Mariboru. Desetine, ki so posegle normativ so: gasilsko društvo Lakence, Kamence, Mirna Peč, IGD Krka in Novoteks. Slovesni zaključek gasilskega avto rallya s podelitvijo priznanj je bil v nedeljo, 19. junija, v Prečni in to ob 70-letnici obstoja GD Prečna. STANKO VAUPOTIČ r s s I s I s * I s I s s I s I s l Poročilo folklornega krožka Hodim na OŠ Bršljin. Na njej že nekaj let deluje folklorni krožek, ki ga vodi tov. Jasna Ignjatič. Vsega skupaj nas hodi k temu krožku šestnajst, nekaj nas hodi že dve leti in sodimo v višjo skupino. Ta krožek nas zelo privlači, ker imamo narodne noše. Naučili smo se že veliko plesov: Jugoslavijo, Ob bistrem potoku je mlin, Sirota sam ja, Lepa Anka in druge, s katerimi nastopamo na šolskih proslavah. ^ DOPISUJ TE I 2* GLASILO NOVOTEKS Povabljeni smo bili v ^ Iskro, Javna skladišča in I druge delovne organizacije. | Sodelujemo na vseh prosla- * vah KS Prečna. Tako smo | letos plesali ob otvoritvi ' novega kulturnega doma v k Prečni. Za te nastope se učimo ^ na vajah, ki jih imamo enk- | rat tedensko. Pred vsakim v nastopom pa se dobimo tu- | di večkrat na teden, kajti ^ vaja dela mojstra. Najprej J se tovarišica sama pripravi, i da nam lahko potem poka- J že. | K temu krožku hodimo > zelo radi in tudi tovarišica I je z nami zadovoljna. N UČENCI | FOLKLORNEGA J KROŽKA I OŠ 12. SNOUB Bršljin G4ASHO TEKST11HC TOVIUMC NOVO MESTO ■ NOVOTEKS Tudi takrat, ko so fašistične sile morale povečati svoja vojna prizadevanja na drugih frontah, je sovražnik moral pripeljati okrepitev v Jugoslavijo. V letu 1941 je razmerje sil osvobodilnih oboroženih enot in sovražnikovih vojaških formacij na jugoslovanskih tleh bilo 9,2 :1 v korist sovražnika. V letu 1944 se je to razmerje izenačilo, leta 1945 pa je postalo ugodnejše v korist NOVJ. Kljub takšnemu razmerju in dejstvu, da je sovražnik imel na voljo najsodobnejša vojaško-tehnična sredstva in opremo, so osvobodilne sile Jugoslavije med vso vojno zadejale sovražniku velike izgube. Te so v štiriletni vojni z jugoslovanskimi narodi presegle milijon padlih in ranjenih mož. Za zmago nad fašističnimi okupatorji in njihovimi hlapci je na jugoslovanskih tleh dalo življenje 305.000 borcev NOVJ, ranjenih je bilo 425.000, skupaj pa je padlo več kot 1,700.000 Jugoslovanov. Blizu 3,5 miljona Jugoslovanov je bilo v ujetniških in koncentracijskih taboriščih, internaciji in na prisilnem delu. Med vojno je, po ocenitvah, padla tretjina pripadnikov delavskega razreda Jugoslavije. Komunistična partija Jugoslavije je štela 1941, pred začetkom narodnoosvobodilnega boja, 12.000 članov in približno 30.000 članov Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Komunistična partija Jugoslavije je v vojni izgubila tri četrtine svojega predvojnega kadra, skupaj pa je padlo 50.000 njenih članov. Ob koncu vojne je štela Komunistična partija Jugoslavije 141.000 članov. Z uničevanjem materialnih dobrin je bilo Jugoslaviji med vojno prizadejano za 46,9 milijarde dolarjev škode (po tečaju iz leta 1938). V narodnoosvobodilni vojski je bila predvsem mladina. Ta se je poleg tega, da se je bojevala, oddolžila številnim vojnim obveznostim tudi zunaj oboroženih sil s tem, da se je udeležila različnih oblik boja zoper okupatorja in njegove hlapce v okupiranih krajih ter organizirala delo in življenje na osvobojenem ozemlju. Maja 1944 je samo Združena zveza antifašistične mladine Jugoslavije (ZZAMJ) štela pol milijona članov. Vsak peti borec enot NOVJ je bil —ženska. V zgodovini vojskovanja ni znano, da bi ženske bile tako množično zastopane v oboroženih silah. Tudi to nedvomno kaže, v kolikšni meri je bila osvobodilna vojna v Jugoslaviji vojna vseljudskega značaja in da je NOVJ zrastla neposredno iz ljudstva kot njegova lastna potreba. Te številke samo delno pričajo o štiriletnih vojnih naporih in prižadevanju jugoslovanskih narodov ter potrjujejo, da je jugoslovansko bojišče bilo in ostalo zelo pomemben sestavni del splošne fronte sil antihitlerjevske koalicije v boju zoper fašistično bojno mašinerijo. Iz teh številk je razvidno tudi to, da je razvoj Jugoslovanske ljudske armade težil izrazito k porastu. NASTAJANJE KONCEPCIJE VSELJUDSKE OBRAMBE Oborožene sile je mogoče ustvariti, samo če se ljudstvo oboroženo bojuje, če je v boju dobro organizirano in če so jasni in sprejemljivi cilji in program boja."Važen pogoj za porast oboroženih sil v vojni je tudi način, kako-se vojna vodi, kako se izvajajo učinki, katera so vodilna načela uporabe oboraženih sil. V jugoslovanski revoluciji so bili v boju zoper okupatorja praktično zajeti tudi tisti naši ljudje, ki niso bili v sestavi operativnih sil in ki so na različne načine dajali odpor, s čimer so prispevali k zmagi nad sovražnikom. Gre namreč za to, da je že v vojni nastala koncepcija vseljudske obrambe, da so že takrat bili postavljeni temelji za njeno strategijo in taktiko. Gre za takšno koncepcijo, v kateri sta nosilec boja zoper sovražnika delavski razred in celotno ljudstvo, katero je vodila njihova avantgarda, Komunistična partija Jugoslavije, oblike, v katerih je potekal boj, pa obsegajo oborožene in različne druge vrste in načine odpora, v katerem vsak občan sodeluje in se lahko maksimalno in ustvarjalno angažira. Koncepcija vseljudske obrambe, katere korenine so, kot smo videli, v narodnoosvobodilni vojni, je samo uporaba idej klasikov marksizma-leninizma o oboroženem ljudstvu v naših razmerah. ♦♦♦♦♦♦♦ Močna obramba je poroštvo za neodvisnost Jugoslavija se je po vojni soočala z grožnjami svobodi in neodvisnosti in s pritiski, da stopi s poti svojega samoupravnega socialističnega razvoja in da se odreče svoji neodvisni politiki, neuvrščenosti. Vsi ti pritiski in poizkusi so ostali brez uspeha, ker je Jugoslavija tudi v povojnem obdobju na pridobitvah NOV in revolucije gradila samoupravni socialistični sistem, ki je maksimalno okrepil njeno enotnost in obrambno moč. To ji je tudi omogočilo, da je ostala zvesta sebi in pridobitvam osvobodilnega boja ter si pridobila ugled, da ima vidno vlogo v svetu — v boju za mir in enakopravnost narodov, za izpodbijanje vseh oblik jemanja pravic ljudem in državam. Neusahljiv vir moči narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v vojni in borbena pripravljenost Jugoslovanske ljudske armade po vojni je moralnopolitična benotnost narodov, ki je bila ustvarjena na temeljih politike Zveze komunistov Jugoslavije, na globoki privrženosti vsakega pripadnika JLA svoji skupnosti in pridobitvam revolucionarnega boja: socialističnemu samoupravljanju, bratstvu, enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti, neodvisnosti države in njeni politiki neuvrščanja. Jugoslovanska ljudska armada je lahko uspešno reševala svojo družbeno vlogo po vojni zato, ker je ostala armada delavskega razreda in narodov ter narodnosti Jugoslavije, ker je ohranila in razvila tudi utrdila ljudski in socialistični značaj. Tu sta vir in skrita osnova za njeno moč. Deka V__________________________________________________y Na kolesu se dobimo Kolesarsko društvo Novo mesto, sekcija za rekreacijo, organizira vsak torek in četrtek ob 18. uri rekreacijsko kolesarjenje. Zbor rekreativcev je pred tovarno zdravil Krka v Ločni. Smer določijo na zbornem mestu. Pridite, ne bo vam žal. Komisija za rekreacijo in šport DO Novoteks G4ASKO TEKSTUNC TOVAJIHC NOVO MCSTO NOVOTEKS Dopisujte v vaše in naše ^ glasilo! illlllllllllll[lll[llllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIII!l[|||||[MIIIIIIII[lillllii^ OUSMO TIKtTVM TOMM MOVO aMSTO NOVOTEKS ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pohod k Beceletovi jami Komisija za SLO, DS in IPD TO Tkanina DO Novoteks, £ organizira v počastitev Dneva borca zadnjo soboto v mesecu juniju (25. junija 1983) pohod k Beceletovi jami pri Starem ♦ gradu. Pohod bo preko vasi Krka, Žihovega sela in Otočca do * Starega gradu in do Beceletove jame. Na travniku pri Starem gradu bo piknik s šaljivim športnim tekmovanjem ter kulturnim programom. Vsi, ki se zanimate za pohod, prijavite se v obratni pisarni najkasneje do 21. junija 1983! Pojdite z nami, ne bo vam žal. Komisija za SLO, DS in IPD ♦ TO Tkanina DO Novoteks Proizvodno delo - proizvodna praksa Proizvodna praksa, ki traja le dva tedna, mi je zelo hitro minila. Bila sem v oddelku tkalnice tozda Tkanina pri mentorici proizvodnega dela Oartini Kroni. Delo ni bilo naporno. Pomagala sem Justini Kranjc pri dostavi votka do tkalskih strojev, čistila liste, lamele, natikala lamele in previjala ostanke preje. Delo v tkalnici je tr-oizmensko, kar pomeni da se stroji praktično vrtijo noč in dan. Delavci oziroma delavke (saj so le-te v večini) so razporejene v tri izmene. Nočno delo je posebno za delavke zelo naporno, če pomislimo, da jih doma priganja dolžnost žene, matere, gospodinje. Meni je bilo delo izredno všeč, razen čiščenja listov. Malica je bila dobra in obilna. Delo, ki sem ga opravljala, mi je bilo v veliko veselje, delala sem z posebnim zanimanje, in kar ne morem verjeti, da je že konec moje proizvodne prakse, saj sem spoznala le delček tehnologije izdelave tkanin. Zahvaljujem se vsem, ki so mi bili v pomoč pri spoznavanju dela v času moje šolske obveznosti v tozdu Tkanina DO Novoteks. BRIGITA ŠTEPEC Zahvala Ob smrti mojega očeta se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in cvetje. JOŽE ŠPAN Zahvala Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izražena sožalja, cvetje in uteho, ki so mi jo nudili ob smrti moje drage mame. MARJETA ŠPEHAR Zahvala Vsem sodelavkam in sodelavcem delovne enote tkalnice se najiskrenejše zahvaljujem za prisrčno slovo in lepo darilo, ki so mi ga predali ob odhodu v pokoj. Vse tovariško pozdravljam. DRAGICA PATE Vreteno 1. kratica za angleški peni (iz latinskega — DENARIUS) 2. beseda ki izraža pritrjevanje 3. vrsta lirske pesmi 4. reka na Hrvaškem, levi pritok Kolpe (dolga 83 km) 5. vrsta drobne toče s snežno zgradbo 6. veselje 7. kar ni novo 8. večanje 9. vinorodna rastlina — tudi sladkorni... 10. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika, pripovednika, je pisal zlasti za mladino (1900 — 1969), 11. v glasbi okrajšava za tenor Če ste v majski številki pravilno rešili vreteno, ste dobili: 1. A 2. AD 3. RAD 4. JARD 5. JADAR 6. DARJAN 7. JADRA 8. AJDA 9. AJDA 10 DA 11 A MAMO TMtTU« T^MUMC NOVO MCSTO Jfflt NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. GlasJo ureja izdajateljski svet: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Štr-benc, Bojan Luzar, Matjan Žalac in Rudi Vlašič. Uredništvo; NOVOTEKS, Novo mesto, Foerstetjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.