PRIMORSKI
DNEVNIK

a plačana v gotovini Postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 132 (8534)
TRST, petek, 8. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1345. njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 36. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožim na ciklostil. Od 5. do ■U^JSklDNEimiK JSSSiildEnoti v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (.Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edflruta_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________p_________________________________________________________________________________________________________________
NADALJEVANJE VSEDRŽAVNEGA KONGRESA KD
Rumor podprl pobudo za sestavo nove vlade s sodelovanjem PSI
Tudi drugi govorniki podprli predlog za obnovitev levosredinske koalicije
Mariano Rumor
RIM, 7. — Kongres krščanske demokracije se je danes nadaljeval z začetkom razprave o poročilu, ki ga je imel včeraj tajnik stranke Forlani. Večina današnjih govornikov je podprla pobudo za obnovitev levosredinske koalicije, čeprav doslej nihče, niti Rumor, ki je posegel nocoj v razpravo, ni točno povedal, kako si pravzaprav zamisli vrnitev socialistov v vlado. Pozitivno pa je dejstvo, da te pobude ni skoraj nihče zavrnil, razen zadnjega govornika, poslanca lozzellija ki je v polemiki z Gallonijem izrazil dvome o obnovitvi levosredinske koalicije.
» ST ZtT™	I	z ugotovitvijo, da pravična
podprli tudi pobudo za čim večjo	sedan e kr V zahteva ne-
enotnost stranke, čeprav so pred- anallza SedanJe krlze zahteva P0‘ stavniki struje «base» z Gallonijem
na čelu izrazili globoke dvome o koristnosti sestave enotne liste za izvolitev članov vsedržavnega sveta. Kljub temu pa opazovalci na kongresu menijo, da bo izglasovana enotna zaključna resolucija in da bo verjetno predložena tudi e-notna lista.
Današnji glavni govornik je bil notranji minister Rumor, bivši predsednik vlade in sedaj najresnejši kandidat za sestavo nove vlade z novo vladno večino, v kateri naj bi bili posredno ali neposredno udeleženi tudi socialisti, liberalci pa izključeni. Rumor je
trditev veljavnosti politike, ki je bila s težavo dosežena na neapeljskem kongresu leta 1962. Tedanjo politično linijo, ki jo je krščanska demokracija «svobodno izbrala», je dejal Rumor, so potrdili vsi dosedanji demokrščanski kongresi in jo ni mogoče opustiti, ne da bi poprej preverili z resno obveznostjo dejanske možnosti njene obnovitve. Zato, je dejal Rumor, «potrjujemo veljavnost načrta in perspektive leve sredine?.
Potem ko je Rumor dal liberalcem priznanje za njihovo sodelovanje v Andreottijevi vladi, je
Drugi razgovor
HA POVABILO IZRAELSKE PREDSEDNICE SOLDE MEIR
_ WILLY BRANDT V IZRAELU
uradno besedilo fanfanijevega predkongresnega dokumenta
h enotnost krščanske demokracije in sestavo nove vladne koalicije
— Nocoj so objavili u-ii ® besedilo dokumenta, ki so ^Prejeli voditelji vseh demo-
“stj	voditelji vsen aemo-
S^kih struj na sestanku pri Fanfaniju dan pred za-is, kongresa, in sicer 5. jun! \ j Uvodu dokumenta je reče-\ a so to samo nekatere točke, katerih naj bi se sprožila za organsko enotnost kr-demokracije. Pristanek na 6’ ki naj bi jih dopolnili med klj^vo na kongresu, bo ob. za-kongresa lahko omogočil Wj^°Yanje enotne zaključne reso-V » ln Po možnosti enotne liste. IW?]’ Je rečeno v uvodu, naj bi 0 Po kongresu, s postopnim ViJ^hjem, k premostitvi manj •tijii aib plati sistema strankinih
VJ'
^daljnjih štirih točkah, doku-
kongres krščanske demo-1 ra!6 se je včeraj nadaljeval V ^bravo o tajnikovem poroči-Ue|e katero je poseglo precej l(j(j| a'ov. Med njimi je govoril k Notranji minister Rumor, ki Pt6c| alk»olj resen kandidat za h p ®dnika nove vlade. Rumor so<^e|C‘c,P,'l pobude za obnovitev !?v0sr>Va.n|a s soc'alisti in sestavo i Q ®dinske koalicije. Tudi osta-°vprriiki, razen desničarja ev6 'ia, so bili za obnovitev V Riredine-
S|Q juu so objavili uradno be-Uega Far|fanijevega predkongres-Se °kurr|snta, ki je bil sprejet fbuj S.a^ku predstavnikov vseh
Sija ^ranske demokracije 5. Ja ^°kument obvezuje stran-k^ali... obnovitev levosredinske 'h v l|e 'n na rešitev najnujnej-V Y *arii. ki bremenijo državo, ^dr,- r** ie včeraj prispela u-Ndst delegacija iz Gradca pod “a « župana inž. Gotza, ki >a s|S °ba*a danes svoje mesto fstorn°Vesr!ern pobratenju med l8 an ®,a^ce|n. Svečanost bo ‘k*	T*?, v veliki dvorani trža-
*Xin ainske palače. Ob tej J) teci0S*' bo v okviru «Graške-^l«v -na>> vrsta kulturnih priredb ^ srečanj med upravitelji
^|>an'5ki župan De Simone, poduke °y's 'n načelnik urada za J* k« iavnostjo goriške obči-h bljan-0r' ?° bi,i na obisku v l^dsed'’.. kier sta jih sprejela ’ aU&ke 'n Podpredsednik Ijub-I11 ',ošn-l^estne skupščine Košak rdi|i lak. V razgovorih so po-?bert);) °'lo p0 sodelovanju med i11 Bln-irnestoma ter po mirnem P d"em Sožitju, ki že vrsto r^ost sta vi ja poglavitno zna-'*°tice v obmejni politiki mesta
l'ja kampanjo je včeraj mo-'k zl 0 vreme. Od pomembnej-t .B bU,rf>Van’ ve,ia omeniti na-L^Uika \6®a soc'alističnega pod-Vku ,,chiavellija, ki je v » fskih a vem'ni govoril o poji 9lav vbrašanjih. Danes bo-a6c o"9 govornika v Trstu pobi p®*' za PSD1 in posl. Man-^ ‘ ^1.
h?a^kem*°^n'em jubileinem 25. o’ ki orednarodnem velesej-!l|">nčnSe bo začel 17- *m., bo o nastopilo 14 tujih držav.
ment govori najprej o novih obveznostih krščanske demokracije, se sklicuje na zgodovino in tradicije stranke, na njen boj za ena kopravnost in pravico ter za demokratizacijo življenja v Italiji in na svetu. Pri tem omenja vprašanje kulture, vere, političnega in obče omikanega življenja družbe, navzočnost mladine v socialnem in političnem življenju, dejansko udeležbo delavcev v življenju, razvoju in pri dohodkih delovnih organizacij, državni demokrat/ni u-stroj ter razvoj mednarodnega združevanja za mirno sožitje med narodi.
Glede enotnosti v stranki, dokument poziva na čimširše sodelovanje pri reševanju osnovnih vprašanj. V tej zvezi, dokument govori o možnosti odobritve ob zaključku kongresa enotne resolucije in o možnosi sestave enotne liste ter nadaljuje: «Vsi, ki se strinjajo s temi predlogi, se obvezujejo, da bodo podprli vse potrebne pobude, da se odpravi ali zmanjša vsako pretiravanje oziroma degeneracija organiziranih struj.» Hkrati pa se tudi obvezujejo, da si bodo prizadevali za združitev struj, ki so se pridružile enotni resoluciji.
Nato dokument govori o prizadevanjih za sestavo čimbolj demokratične vladne večine. V tej zvezi se dokument sklicuje na dosedanjo razpravo v okviru vladne večine in v krščanski demokraciji, na pobudo socialdemokratov za proizvedovalne pogovore, na stališče, ki so ga republikanci zavzeli v parlamentu glede zaupnice in upoštevajoč, da je vlada, Iti je bila sestavljena po 7. maju (lani) naletela na vedno večje težave, dokument predlaga, da je treba sprejeti vse politične pobude, ki bodo upoštevale sklepe genovskega kongresa PSI o razpoložljivosti socialistov, kar lahko pripelje do nove konstruktivne konfrontacije programskih predlogov in namenov med demokratičnimi političnimi silami, ki naj hkrati tudi pozorno ocenjuje pomanjkljivosti in protislovja, ki so se pojavila v preteklosti. Ta konfrontacija bo pripomogla k istovetnosti sil, ki so pripravljene da zagotovijo, skupno s krščansko demokracijo, najboljšo rešitev odprtih vprašanj in dajo jamstvo za čim širšo demokratično večino, ki je možna v sedanjem položaju. Ta večina bi se morala obvezati, da bo vladala vso zakonodajno dobo, s čimer bo lahko nakazala pot za rešitev neodložljivih vprašanj. Ta večina bo sporočila parlamentu svoje sklepe in ga hkrati obve stila, da bo vsak nepremostljiv sporazum pripeljal do razbitja tega dogovora. Poleg tega bo zagotovila, da predlogi, ki jih bo vlada dala parlamentu, ne bodo na noben način preprečili sprejetja popravkov, ki jih bodo predlagale politične sile izven vladne koalicije, vlada po ne bo zavrnila glasov’ ki bodo prišli od drugod pod pogojem, da bosta vlada in večina neodvisno in odgovorno spre jeli popravke in ueotovili, da se bodo ti glasovi pridružili glaso vom koalicije.
Nato dokument omenja najnujnejša vprašanja, ki bi mora'a biti rešena v sedanji zakonodajni dobi in daje krščanski demokraciji določene obveznosti predvsem v zvezi z zagoto-
vitvijo svobode, varnosti, napredka in miru. V tej zvezi obvezuje krščansko demokracijo, da bo morala voditi odločni preventivni boj in strogo represijo proti obnavljajočemu se fašizmu in proti motenju demokratičnega reda in republiške zakonitosti. Poleg tega obvezuje krščansko demokracijo, da se bo morala v vladi zavzemati za rešitev najnujnejših socialnih in gospodarskih vprašanj, zlasti pa prispevati k mimi rešitvi delovnih sporov, preureditvi javnih financ in uskladitvi pobud na področju državne in zasebne proizvodnje na osnovi večletnega načrta. Dokument obvezuje krščansko demokracijo, da da pobude za zagotovitev večje zaposlitve in rešitev problema Juga ter zagotovitev razvoja kmetijstva in usposobitev italijanskega gospodarstva, da bo lahko vzdržalo konkurenco v okviru gospodarske skupnosti in svetovnih trgovinskih izmenjav.
Ob zaključku, dokument obvezuje stranko, da se mora odločno zavzeti, da se bo Italija čimbolj vključila v stvarnost Evropske gospodarske skupnosti za dosego čimprejšnje gospodarske in politične združitve Evrope, da se mora Italija aktivno udeležiti vseh pobud za sodelovanje in varnost na evropskem kontinentu ter za rešitev vprašanj, ki so vezana na odnose med Evropo in ZDA. Končno dokument pravi, da je treba sprejeti
ugotovil, da bo moral kongres odločiti politič 10 linijo, na osnovi katere bo treba rešiti osnovna vprašanja italijanske družbe. Notranji minister je poudaril veliko važnost obnovitve sodelovanja s PSI «v katerikoli obliki, sam0 da bo to sodelovanje zajamčeno in odkrito?. Pojasnil je, da je treba doseči to rešitev, ki bo dala vladi gotovo parlamentarno večino, s katero se bo lahko spoprijela z resnimi vprašanji, ki jih je treba rešiti.
Glede komunistične partije pa je, dejal, da je treba z njeno stvarnostjo računati, da pa je treba z demokratičnim sistemom dokazati jav-. nosti «naš odločen odpor perspektivi,, ki jo KPI nakazuje deželi*. Nadalje je Rumor govoril o pojavu povečanja števila glasov MSI, ki je, «v glavnem vzrok napak, ki so jih storile demokratične sile» in kmalu nato poudaril, da je treba dati novi vladi stvarno in trdno oblast. Menil je, da stabilnost vlade ne sme biti mehanično odvisna od sedanjega položaja, temveč je treba sestaviti takšno vlado, ki bo lahko trajala dlje časa. Po njegovem mnenju bo treba najprej rešiti vprašanje preureditve zakonikov, delovanja sodstva, šolstva, stanovanj, zdravstva, socialnega skrbstva in dobrega delovanja deželnih uprav.
Glede nasilja pa je dejal, da se je treba proti njemu neizprosno boriti, pa naj pride od kjerkoli, naj pride z desne ali pa iz nasprotne strani. Glede zunanje politike je Rumor izrazil solidarnost z atlantsko zvezo in se strinjal .s pobudami za pomiritev v Evropi.
Na dopoldanskem zasedanju kongresa je govoril tudi poslanec Gal-loni (leva struja «base»), ki je podprl pobudo za obnovitev sodelovanja s socialisti, hkrati pa poudaril, da bi bilo zelo škodljivo, če bi obnovili levo sredino na starih osnovah. Poudaril je, da mora krščanska demokracija resno upoštevati, da je socialistična stranka pripravljena sodelovati v vladi.
Saigon napovedal, da ne bo podpisal morebitnega novega sporazuma
PARIZ, 7. — Superpogajalca Kis-singer in Le Duc Tho sta se danes drugič sestala, ne da bi dosegla dokončnega sporazuma o izvajanju mirovnega sporazuma iz 27. januarja. Današnje srečanje je trajalo skoraj štiri ure, za jutri pa so napovedali nov sestanek.
Današnje srečanje bi moralo biti v jutranjih urah, vendar so ga iz neznanih razlogov, preložili za pet ur. Verjetno je do odložitve prišlo zaradi težav s sai-gonsko vlado, ki še vedno skuša metati pogajalcema polena pod noge. Tako je uradni glasnik sai-gonskega režima danes izjavil, da njegova vlada ne bo podpisala morebitnega novega sporazuma, češ da je v celoti spoštovala onega iz 27. januarja, zaradi česar «nj vzrokov*, da bi morali podpisati nov sporazum. O težavah v Saigonu priča tudi dejstvo, da je imel ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Whitehouse v zadnjih urah dva dolga razgovora s saigonskim zunanjim ministrom Lamom, kateremu je poročal o potejku pogajanj v Parizu, nato pa ga je sprejel še predsednik Van Thieu, ki ga je zadržal na razgovoru skoraj tri ure.
Medtem pa se že četrti dan zaporedoma nadaljujejo ostri boji v dolini delte Mekonga, jugozahodno od Saigona, od koder poročajo o velikem številu žrtev na obeh straneh.
SPORAZUM Nfl PRIPRAVLJALNIH POGOVORIH V HELSINKIH
3. julija začetek prve faze evropske konference o varnosti
Začetni del konference bo v finskem glavnem mestu na ravni zunanjih ministrov
Osrednje vodstvo KPI za svobodo tiska
RIM, 7. — Na današnji seji srednjega vodstva KPI je poslanec Pajetta poročal o komunističnem tisku. Senator Valori pa je imel poročilo o vprašanju svobode tiska, o čemer je osrednje vodstvo KPI sprejelo resolucijo, v kateri opozarja na resno vprašanje koncentracije založniške dejavnosti v rokah velikih gospodarskih skupin ter na vladne ovire za demokrat-
HELSINKI, 7. — Delovna komisija za vprašanja procedure na pripravljalnih pogovorih v Helsinkih je sklenila sklicati prvo fazo evropske konference o varnosti in sodelovanju za 3. julij. Ta faza bo na ravni zunanjih ministrov ter bo potekala v palači «Finlan-dia» v finski prestolnici.
Delovna skupina na helsinških pripravljalnih pogovorih je tudi privolila v udeležbo kneževine Monako na konferenci, medtem ko še ni bilo dokončnega sklepa o udeležbi Malte. Če bodo tudi vprašanje Malte pozitivno rešili, se bo prve faze konference 3. julija udeležilo 35 zunanjih ministrov.
Kakšna bo nova grška ustava
ATENE, 7. — Novi predsednik republike Papadopulos bo v pri-
sko preureditev radiotelevizijske hodnjih dneh na javnih shodih v A-službe. V resoluciji se komunisti' tenah in Solunu	uKi-a'
vse možne ukrepe za utrditev reli-. m ouuuniev preupisuv i gioznega miru italijanskega naroda. | nopolistični koncentraciji.
obvezujejo, da bodo podprli vse zakonske pobude v korist tiska, v okviru ustavnih načel, ter poudarjajo, da se bodo odločno bojevali za odobritev predpisov proti mo-
sam obrazložil, kakšna bo nova ustavna ureditev Grčije. Posebna komisija, ki ima nalogo izdelati dokončno besedilo nove republiške ustave, je sicer še na delu, vendar je že sedaj mogoče nakazati nekatere glavne zna-
na neuradni prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik združene nacionalne fronte Kambodže princ Noro dim Sihenuk s soprogo in sodelavci. Med obiskom, ki bo po besedah Zupana potrdil tradicionalno prijateljske odnose med narodi Jugoslavije in Kambodže, bosta Tito in Sihanuk izmenjala mdsli o bodoči konferenci neuvrščenih na vrhu in o drugih vprašanjih obojestranskega interesa.
Prihod predsednice indijske vlade Indire Gandi, ki bo od 15. do 17. tega meseca obiskala Jugoslavijo, pomeni po izjavi Zupana nadaljevanje dolgoletne prakse vzdrževanja pogostih stikov in izmenjave misli na visoki stopnji. Zupan je poudaril, da so odnosi sam kandidat. Poleg predsednika med Jugoslavijo in Indijo tradi-
čilnosti nove republike, katere glavni namen bo, kot kaže, utrditi oblast fašistične junte.
Tako bo novi parlament povsem drtigačen od tistega, ki' so ga razpustili ob državnem udaru aprila 1967: iz njega bodo namreč izključene vse «protinacionalistične» stranke, se pravi vse stranke, ki ne podpirajo neposredno polkovniškega režima. Na volitvah, ki jih je Papadopulos obljubil za konec leta 1974. bodo lahko torej nastopili samo 'kandidati, ki jih bo določil režim.
Predsednika republike bodo izvolili z neposrednim glasovanjem po ameriškem vzorcu, čeprav še ni jasno, ali bo moč izbirati med več kandidati, ali pa bo nastopil en
bodo z neposrednim glasovanjem izvolili tudi podpredsednika, medtem ko bo predsednika vlade po francoskem vzorcu imenoval predsednik republike. Sam predsednik vlade bo nato določil posamezne ministre, ki ne bodo smeli biti člani parlamenta. Parlament bo moral tudi izreči zaupničo, ki pa bo očitno le formalnega značaja, če bodo v parlamentu sedeli sami pristaši režima.
V drugi polovici julija pa bi moral biti referendum, na katerem bodo verjetno volivci dobili dve
j glasovnici: eno za potrditev ustav-
...........................................................................................imiliml j njjj sppememb ki Uvajajo republi-
P0 POROČILU PODPREDSEDNIKA ZIS SIROTKOVIČA	j£v pSmSVIU^a
' republike.
Ob popolnem nezanimanju Grkov se medtem nadaljujejo v vseh večjih mestih manifestacije za podporo novi ustavni ureditvi Grčije. Tovrstna manifestacija je bila danes v središču Aten, kjer pa se je kljub močni propagandi zbralo le pičlih dva tisoč oseb.
Vse grške stranke, ki jih režim še ni razpustil, pa so se medtem že izrekle proti napovedani ustavni spremembi. Tako levičarske, kot tudi sredinske in desničarska stranke pripominjajo, da je treba najprej ponovno uvesti v Grčiji, svobodo in demokracijo, šele nato pa bo mogoče sklicati referendum, na katerem bo lahko ljudstvo popolnoma avtonomno odločalo o ustavni ureditvi države.
Živahna in kritična razprava o položaju gospodarstva SFRJ
Zaskrbljenost zaradi višanja življenjskih stroškov
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotko vic je danes na skupni
v skladu z razvojno politiko in na večjo likvidnost podjetij.
0 poročilu dr. Sirotkoviča so razpravljali zbori na ločenih sejah. Po-
seji sveta narodov, gospodarskega j sebno živahna je bila o tem poro-
sveta in družbeno-političnega sveta Zvezne skupščine, poročal o stanju v gospodarstvu v prvih petih mesecih letošnjega leta in o ukrepih, ki jih zvezni izvršni svet namerava sprožiti za izboljšanje položaja v gospodarstvu. Sirotkovič je v svojem poročilu opozoril na več zapletenih problemov in na smeri akcije, da bi se dosegel smoter začrtane gospodarske politike. Kot osnovni problem je Sirotkovič navedel nezadovoljivo reševanje v ustavi zajamčenih pravic združenega dela, da razpolaga s presežkom dela in sredstvi reprodukcije, in pa dejstvo, da se letos morejo reševati v prejšnjih dveh letih nakopičeni problemi. Navedel je tudi ukrepe, ki jih ZIS namerava sprožiti za razbremenitev gospodarstva. Gre za zmanjšanje davkov in prispevkov, za razbremenitev pogodbenih obveznosti, za krepitev reproduktivne sposobnosti podjetij in za selektivno izvajanje predpisov v zvezi z odpravljanjem nelikvidnosti. Te spremembne bodo po mišljenju zvezne vlade vplivale na ugodnost gibanja v gospodarstvu v bodočih mesecih, posebno na krepitev investicijske dejavnosti
Čilu razprava v gospodarskem svetu; čeprav so načeloma podprli predložene ukrepe zvezne vlade, so poslanci izrazili resno zaskrbljenost zaradi slabega položaja gospodarstva v celoti. Nadaljnje slabšanje položaja se mora po mišljenju poslancev zaustaviti z odločnimi ukrepi. Eden izmed poslancev je opozoril na nelogičnost, da se pozivajo ljudje, da podajo ostavko za manjše stvari, a da nihče ne sodi, da mora podati ostavko za stanje v gospodarstvu. Zastopnik sindikata Marjan Rožič je opozoril na problem življenjskega standarda in ugotovil, da so se v petih mesecih letošnjega leta življenjski stroški povečali za 21 od sto, čeprav je za celo leto predvideno, da se povečajo samo za 15 od sto. Realni osebni dohodki padajo. Okrog 100.000 delavcev prejema zmanjšane osebne dohodke, okrog 160.000 delavcev prejema osebne dohodke z zakasnitvijo, zaostrujejo se socialni problemi, Rožič je zahteval, da se večanje življenjskih stroškov zaustavi. četudi z upravnimi ukrepi.
Svet narodov je po poročilu Marjana Breclja o predloženih ustavnih
spremembah sprejel osnutek nove zvezne ustave.
B. B.
V Jugoslaviji zvišali ceno cigaret
BEOGRAD, 7. — Z odlokom zveznega izvršnega sveta se zvišajo cene vseh vrst cigaret za 0,40 dinarja za škatlico. S tem povišanjem ^ Po sporočilu rešujejo nastala vprašanja v proizvodnji surovega tobaka m cigaret.
Zasedanj« obrambnih ministrov NATO v Bruslju
BRUSELJ, 7. — Obrambni ministri držav članic NATO so se danes sestali v Bruslju na rednem posvetovanju, na katerem so razpravljali predvsem o vprašanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Na sestanku so se dogovorili o nujnosti okrepitve sil NATO glede na dejstvo, da je znatno okrepi) svoje sile tudi varšavski pakt. Ameriški
Kitajski zunanji minister na obisku v Londonu
LONDON, 7. — Kitajski zunanji minister Či Peng-fej, ki je prispel včeraj zvečer na petdnevni uradni obisk v London, se je danes sestal z britanskim zunanjim ministrom Douglas Homom, s katerim se je pogovarjal o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o položaju v Indo-kini, na Koreji in na indijskem podkontinentu. Jutri bo Či Peng-feja sprejel premier Heath.
Sihanuk in Indira Gandi bosta obiskala Jugoslavijo
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Zastopnik zve-predstavnik pa je zagotovil, da ZDA i znega tajništva za zunanje za-ne bodo skrčile svojih sil v Evro- J deve Milan Zupan je na današ-pi. razen če ne pride do sporazu- ■ nji tiskovni konferenci obvestil no-ma med Vzhodom in Zahodom. 1 vinarje, da bo 9. junija prispel
cionalno prijateljski in da se pričakuje, da bo obisk zelo ugodno vplival na nadaljnji razvoj in raz širitev sodelovanja na vseh področjih. Upoštevajoč sedanjo dejavnost neuvrščenih v pripravah bodočega sestanka neuvrščenih na vrhu, bodo po mišljenju Zupana razgovori Tito — Indira Gandi vsekakor izkoriščeni za izmenjavo misli o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu tega sestanka.
B. B.
TEL AVIV, 7. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt je dospel danes na uradni obisk v Izrael. Na letališču v Tel Avivu so gosta pričakali predsednica izraelske vlade Gol. da Meir, zunanji minister Aba E-ban in številni drugi predstavniki izraelske vlade. To je prvi uradni obisk nekega zahodnonemškega kanclerja v Izraelu. Brandt je bil sicer v tej državi že pred trinajstimi leti, todia le kot zahodno-berlinski župan.
Golda Meir je pozdravila gosta kot «človeka, ki se je v najhujšem obdobju za vse človeštvo, še posebej pa za izraelski narod, pridružil tistim, ki so se borili proti nacizmu*. Brandt pa je v odgovor poudaril, da bi bilo zgrešeno se obnašati, kot da bi se nikoli ne zgodilo-to, kar se .ie v resnici zgodilo. Ne sme se pozabiti n,a vse prestano trpljenje — je še dejal — toda vaše povabilo predstavniku nemškega naroda kaže. da raje gledate na sedanjost, kot pa na težo preteklosti.
Ob strogem policijskem nadzorstvu je nato Brandt oepotoval s helikopterjem v Jeruzalem, kjer bodo uradni pogovori. Blizu letališča je manjša skupina oseb priredila demonstracijo proti Brantitovemu o-bisku, ki pa je kancler ni mogel videti, ker je helikopter odletel naravnost z letališča.
Med štiridnevnim obiskom se bo Brandt pogovarjal z Goldo Meir in z zunanjim ministrom Ebanom, pa tudi z min:strom za finance Sapi-rom in z bivšim predsednikom vlade Ben Gurianom.
Takoj po prihodu v Jeruzalem je kancler Brandt položil venec pired
omenik 6 milijonom žrtev nacizma in s tem dal poseben pečat svojemu obisku.
Na sliki: kancler Brandt in Golda Meir si izmenjujeta pozdrave na telavivskem letališču.
tiiiiiiiiiiriiiMiiiiiitiiiimimifiilimiiliiiiiiriiiJiMiiiliiiiiiiiiiiiiliMiiiiiiiiliiiiiiliHiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiu
Mirko končno doma
Ugrabitelji so po 21 dneh osvobodili malega Mirka Panattonija. Prvo noč je prespal pri materi, ki je dejala, da bo spal z njo v postelji, dokler se ne bo poročil (poročilo berite na zadnji strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
AVSTRIJSKA DELEGACIJA JE PRISPELA VČERAJ
Danes svečano pobratenje med Gradcem in Trstom
Koktajl v prostorih avstrijskega gen. konzulata in zvečer zdravice na tržaškem gradu - Bogat program «graskega tedna»
PESU MU PRED URADNIM ODPRTJEM
Na jubilejnem tržaškem velesejmu uradno prisotnih 14 tujih držav
Prireditev bo od 17. do 29. junija - Veliko zanimanje za «Dan jedrskega pogona v pomorstvu» (28. junija) - Prihodnje leto «Tecnomar 74»
Prvi stisk rok med tržaškim in graškim županom
Pri Montebeiu se intenzivno pripravljajo na skorajšnjo prireditev 25. jubilejni mednarodni vzorčni velesejem, ki bo, kakor znano od pri-hodaje nedelje 17. do 29. junija.
Na letošnji prireditvi bo uradno nastopilo 14 tujih držav, in sicer Jugoslavija, Avstrija Brazilija, Kamerun, Narodna republika Kongo (Kongo Brazzaville), Gabon, Zahodna Nemčija, Portugalska, Somalija, Gana, Uganda, Indonezija, Madžarska in Zaire. Pred kratkim smo zabeležili, da bo uradno prisotna tudi Sredinjeafriška republika, nepredvideni zapletljaji pa so zadnji trenutek povzročili njen u-mik z lestvice uradno prisotnih dežel, ta pomembna afriška dežela pa bo kljub temu nastopila na naši prireditvi, in sicer v okviru specializiranih prireditev, kot so zlasti mednarodna posvetovanja o lesu in o kavi. Naš zadnji pregled pa ni navajal Gane in Indonezije, saj sta bili ti dve deželi najavljeni le kot sodelavki na specializiranih strokovnih srečanjih, medtem ko se je prav te dni njuna udeležba spre
menila v uradno sodelovanje. S 14 tujimi partnericami je torej tudi letošnjemu tržaškemu velesejmu zagotovljena in utrjena vloga, ki jo ima v tem delu sveta kot stičišče poslovnih zvez med Evropo in čezmorjem ter med Vzhodom in Zahodom.
Vodstvo velesejma je med tem časom pripravilo dokončen spored prireditev, ki so na programu za časa vzorčne razstave. V nedeljo, 17. junija ob 10.30 bo odprtje jubilejnega sejma v prisotnosti predstavnikov osrednje vlade in tukajšnjih poslovnih krogov ter predstavnikov tujih dežel. Ta dan je poleg tega namenjen Zahodni Nemčiji. V torek, 18. junija bo dan Jugoslavije. Dopoldne ob 10.30 bo v dvorani za konference na sejmu srečanje z gospodarskim odposlanstvom iz SFRJ, ob 11.00 pa skupen ogled sejma in zlasti jugoslovanske ga paviljona v Palači narodov. Popoldne bo na trgovinski zbornici običajno posvetovanje o gospodarskih vprašanjih skupnega interesa. V torek, 19. junija bo Dan Avstrije.
Včeraj popoldne je preko obmejnega prehoda pri Fernetičih prispela v Trst uradna delegacija iz Gradca z županom inž. Gotzem na čelu, ki bo predstavljal svoje mesto r,a današnji uradni slovesnosti pobratenja med Trstom in Gradcem. Na meji sta u-gledne goste iz Avstrije pozdravila občinski odbornik za stike Ennio A-bate in šef kabineta dr. Cimarosti. Pozneje sta se župan iz Gradca in! tržaški župan inž. Spaccini srečala j na prijateljskem razgovoru. Zvečer je avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Hainrich Blechner priredil v prostorih generalnega konzulata v Ul. Navali na čast gostom iz Gradca koktajl, katerega so se udeležili številni najvidnejši predstavniki tržaškega političnega, gospodarskega, kulturnega m upravnega življenja v Trstu, zvečer pa je bilo prvo neuradno srečanje tržr.F-e ir. graške delegacije na tržaškem gradu v salonu grbov.
Uradna svečanost razglasitve pobratenja med Trstom in Gradcem bo danes ob 18.30 v veliki dvorani tržaškega občinskega sveta, zvečer pa bo delegacija iz Gradca priredila v dvorani pivovarne «Dreher» poseben večer, na katerem bodo nastopili zbor «Die Steirer*, glasbena skupina «Die St. Veit-Andriz* in folklorna skupina. Še prej bo ob 17.30 v dvorani Co-stanzi otvoritev fotografske razstave o Gradcu, ob 12. uri pa bo imel graški župan v dvorani časnikarskega krožka tiskovno konferenco za predstavnike tržaškega tiska.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifimiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiilmiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiliftiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiill
PRED ZAKLJUČKOM ŠOLSKEGA LETA 1972-73
Vpisovanje otrok v 1. razred se začne v petek, 15. junija
Poziv slovenskim staršem - V soboto se zaključi pouk na višjih srednjih šolah, v torek na srednjih, v sredo pa na osnovnih šolah
Šolsko leto 1972-73 se naglo bli- Zaradi deželnih volitev bodo šo-ža svojemu koncu. Na višjih sred- le, sedeži volišč, zasedene od 13. njih šolah se bo pouk zaključil j ure 16. junija do 8. ure 19. ju-v soboto, v torek pa bodo imeli I nija.
profesorji konferenco za ocenje- | ga zrelostne izpite na višjih sred-vanje solskih uspehov. \ torek, 12. ■ njih šolah je letos vpisanih skup-t.m., se no zaključil pouk na sred- no 91 kandidatov (klasični licej 8
njih šolah, v sredo pa na osnovnih šolah. V petek, 15. t.m., se bodo začeli zaključni izpiti na srednjih šolah in se morajo zaključiti do 28. t.m. Na osnovnih šolah bodo v petek in soboto izpiti za prehod iz II. v III. razred, 19. in 20. junija pa izpiti za zaključek šolanja na osnovni šoli (5. razred). Izpiti na osnovnih šolah se morajo zaključiti do 23. junija.
Zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah se bodo začeli v ponedeljek, 2. julija.
iz Trsta in 4 iz Gorice, znanstveni licej 25, učiteljišče 18 in 2 pri-vatista ter 3 iz Gorice, trgovski tehnični zavod 31). Letos bodo imeli prvič zaključne izpite tudi na industrijski strokovni šoli (4 dijaki).
mislijo, da se bo njihov otrok več naučil in bolje počutil v italijanski šoli.
Seje konzult
Danes, 8. t. m., se bodo sestale naslednje rajonske konzulte: ob 19.30 v Ul. S. Ermacora 3 konzulta za Rojan. Greto in Barkovlje, ob 20.30 v prehodu Costanzi 2 (anagrafski urad) konzulta za Novo mesto - Novo mitnico, ob 21.30 v Ul. Foscolo 7 konzulta za Staro mitnico in ob 20.30 v
V tretje razrede srednjih šol na UL Ronchetto 77 konzulta za Skedenj
Tržaškem so vpisani skupno 204 dijaki (Sv. Jakob 32, Sv. Ivan 37, Katinara 4, Rojan 12, Opčine 53, Prosek 22, Križ 6, Nabrežina 18, Dolina 20).
Šolski skrbnik je priporočil rav-
VOLILNI PROGRAM SLOVENSKE SKUPNOSTI
Danes govorita v Trstu Mancini sa PSI in Preti za PSDI
miiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHHiiuMiiniiiiiiiimiiMMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiii ' nateljstVU OSnOVnih Šol, naj bi ifTlG'
^rrr„ ,	rr r/ i ,,n i um	H šolsko mašo in razdelili učen-
VREME OVIRA VOLILNO KAMPANJO	cem šolska spričevala 25. junija.
Učenci, ki bodo dokončali 5. razred osnovne šole, se bodo lahko i vpisali v srednjo šolo do 25. ju-j lija.
Slovenske starše, ki imajo otro-I ke za vpis v I. razred osnovne šole,
I opozarjamo, da se začne vpisova-- nje otrok v osnovno šolo v petek, 15. junija. Da boste opravili svojo dolžnost, da ne boste imeli še več skrbi pred začetkom novega šolskega leta, da boste svoje-
Vreme včeraj ni bilo naklonjeno volilni kampanji, zato jr tudi nekaj zborovanj odpadlo. Demokristjani so zaradi smrti msgr. Marzarija vsa svoja najavljena zborovanja odpovedali. Pomembnejšega govornika v vsedržavnem merilu so imeli le socialisti in sicer bivšega podtajnika Machiavellija, ki je v krožku Salvemini govoril o pomorskih vprašanjih, vendar ne v ozko predvolilnem smislu.
rila za uzakonitev tistih pravic, ki so možne na podlagi sedanjega 1 mu otroku napravili veliko veselje
statuta dežele Furlanije - Julijske krajine; za spremembo sedanjega statuta, ki ga mora parlament nujno spremeniti tako, da bo zadostil pravicam slovenske r-- rrdnostne skupnosti; za izglasovanje globalnega zaščitnega zakona.
Volilni program LSS navaja nato v podrobnostih vprašanja, za katera se bo borila v prihodnjem de-
Na Proseku je socialistična stran- I želnfm ,svetu- nadalje govori o go-ka imela sestanek svojih članov in | spodarsko - socialnem programu m
somišljenikov, ki so se ga udeležili nosilec liste PSI Arnaldo Pittoni, član pokrajinskega vodstva stranke Branko Pahor in tajnik sekcije PSI za zahodni Kras ter rajonski svetovalec Albin Magajna.
Na sestanku je stekla razprava o bližnjih deželnih volitvah. Posebno so poudarili vprašanja slovenskega prebivalstva. V tem okviru so analizirali dosedanje delo deželne zbornice in uprave ter bodoče naloge socialistov, Pittoni in Pahor sta poudarila obvezo za še odločnejše poudarjanje vprašanj manjšine v deželi, kar ie stalno prisotna težnja PSI.
Del sestanka so posvetili, po poročilu Albina Magajne, krajevnim vprašanjem Proseka in Kontovela ter delu občinske rajonske konzulte.
Precej aktivni so bili govorniki Slovenske skupnosti, za katero so včeraj govorili o volilnem programu LSS deželni svetovalec Drago Štoka, Zorko Harej in Igor Tuta. Štoka je posebej poudaril nujnost o-krepitve pomorstva ter tržaškega pristanišča, dvig gospodarskega stanja v goriški pokrajini s posebnim ozirom na kmetijstvo, prav tako je poudaril potrebo izmenjave izkušenj ter ureditve vseh obmejnih problemov skupaj s poglobitvijo stikov s sosednjo Slovenijo ter drugimi obmejnimi deželami. O tej problematiki ter o zakonskem predlogu o kraških rezervatih je govoril dr. Štoka pri Banih, na Padričah, v Gropadi in v Bazovici, medtem ko je Zorko Harej govoril v Rocolu, na Kolonkovcu, v Rovtah in Skednju o širši problematiki Slovencev v deželi. Posebej je dr. Harej spregovoril o problemih šolstva, mladine in športa, medtem ko je Tuta dopolnil ostale točke programa Slovenske skupnosti.
V tem programu je v uvodu med drugim rečeno, da bo v tretji deželni mandatni dobi glavna naloga slovenskega zastopnika doseči učinkovito zagotovitev in točno oprede-
posebej o kmetijstvu, delavstvu, obrtništvu trgovcih in podjetnikih, o turizmu, o šolstvu, mladini in športu, na zaključku pa je rečeno, da bo zahteve, izražene v programu, lahko postavljala, le tako, da si izvoli lastnega in samostojnega predstavnika, kot ga je že imela v prvi in drugi zakonodajni dobi.
Na shodih v vaseh repentabrske občine je za KPI govoril Stojan Spetič, ki je predvsem poudarjal državni pomen tokratnih deželnih volitev. Dejal je, da je kriza enoletne izkušnje desničarsko - sredinske vlade Andreottija te dni dosegla svoj višek. Italijo pretresa te dni globok val gospodarskih in družbenih spopadov, nad vse pa je čutiti zločinski terorizem fašistov,
Zato pa je tembolj negativno, je poudaril Spetič, da se prav v dneh, ko KD na svojem kongresu išče poti iz nastale zmešnjave, oglaša slovenski katoliški tednik z uvodniki, ki se jasno opredeljujejo za politiko centrizma. Tisto politiko, ki je za Slovence bila najtrša izkušnja v povojnih letih.
Govornik KPI je zaključil, da je sedaj potreben enoten sunek na levo, ki naj pospeši rešitev politične krize v Italiji do ustanovitve dosledno antifašistične vlade.
Pred rafinerijo Total je govoril za KPI sen. Šema o odločilni vlogi delavskih borb pri krizi sredinsko - desničarske Andreottijeve vlade.
Za liberalce je v Hotelu de la Ville govoril sinoči odv. Trauner o Trstu v okviru deželnega razvojnega načrta ter o odgovornostih in perspektivah. O isti temi je govoril tudi dr. Zimolo. Poslanec Gerolimetto je govoril o razvoju italijanskega političnega položaja. Danes bo podtajnik za industrijo posl. Papa govoril v veliki dvorani trgovinske zbornice o vprašanjih trgovine v Italiji, glavni današnji govornik za PLI pa bo posl. Preti, ki bo govoril ob 19.30 v kinu Ritz
in ga pripravili na tako pomemben dogodek, vpišite svojega otroka čimprej v slovensko šolo. Tam je njegovo mesto in tam se bo najbolje počutil, učil in vzgajal. To povejte tudi svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki morda še dvomijo, ali pa celo napačno
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
in Čarbolo.
Hud padec motociklista na spolzkem cestišču
S strogo pridržano prognozo so sinoči sprejeli na oddelku za oživljanje splošne bolnišnice 59-letnega težaka Aurelia Carboneja iz Ul. F.lli Roselli 4, ki se je hudo poškodoval pri padcu z motornim kolesom «mo-tom 48». Carbone se je okrog 20.20 peljal iz Milj proti Trstu, ko je na nekem ovinku pri potoku Ospu motorno kolo zaneslo na spolzkem ce stišču. Po sedmih metrih divjega drsenja po asfaltu je Carbone silovito udaril z glavo ob tla in nezavesten obležal. Neki mimovozeči av tomobilist je nemudoma poklical rešilni avtomobil Rdečega križa, s katerim so ranjenca z vso naglico odpeljali v splošno bolnišnico. Tu so mu ugotovili močan udarec v glavo z verjetnimi kostnimi poškodbami ter udarce v prsni koš in trebuh z verjetnimi notranjimi pošokdbami. Formalnosti na kraju nesreče so o-pravili orožniki z miljske postaje.
V	sredo 20., in v četrtek, 21. junija bodo na sporedu mednarodna posvetovanja o lesni trgovini. V petek, 22. junija bo dan afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti (EAMA). V soboto, 23., in v nedeljo, 24. junija, bo na vrsti Mednarodno srečanje o kavi.
V	ponedeljek, 25. junija, bo G. La Malfa na posebni konferenci orisal zadnji razvoj dogodkov na mednarodnem monetarnem tržišču. V torek, 26. junija bo Dan zavarovalstva. V sredb, 27. junija, bo milanska organizacija Cisar organizirala strokovno srečanje o termo -hidro - sanitarnih napravah. V četrtek, 28. junija' bo na vrsti Dan jedrskega pogona v pomorstvu in v petek, 29. junija strokovno srečanje o onesnaževanju okolja ter zaključek 25. mednarodnega velesejma.
Izmed omenjenih strokovnih srečanj, bodo štiri prav posebno pomembna tako po aktualnosti obravnavanih tem kakor tudi po pomenu ustanov, ki bodo na njih sodelovale. O srečanjih, ki zadevajo les, kavo in zavarovalstvo, smo na tem mestu že spregovorili. Danes bi se nekoliko pomudili ob četrtem srečanju, ki utegne zanimati tudi poslovne kroge in strokovnjake iz sosedne republike.
Kakor že omenjeno, bo 28. junija na velesejmu «Dan jedrskega pogona v pomorstvu*. O aktualnosti te teme ni treba posebej razpravljati, saj se jedrska energija po zatonu premoga in pred nastopom sončne energije edina postavlja kot resen tekmec današnji petrolejski energiji. Srečanje organizira Vsedržavni odbor za jedrsko energijo (Comitato Nazionaie per 1’Energia Nucleare), vodil pa ga bo predsednik ustanove prof. C. Salvetti. O-menjeni strokovnjak bo podal tudi uvodno poročilo o nakazani temi, nakar bodo sledila poročila mednarodnih priznanih izvedencev, ki bodo v našem mestu zastopali naslednje ustanove; U.S. Department of Commerce, Maritime Adrrrinistration — Research and Development iz Washingtona (ZDA), Gesellschaft fuer Kemenergieverwertung in Schifbau und Schiffahrt m.b.H. iz Hamburga (Z. Nemčija), Commis-sariat pour 1’Energie Atomique, De-partiment db Propulsion Nucleaire iz Pariza (Francija), Evropsko gos podarsko skupnost, Itaicantieri in Italijanski odbor za jedrsko energijo CE.TE.NA. — Fiat Divisione Mare.
Končno naj navedemo še, da se velesejemska uprava kljub skorajšnjemu odprtju jubilejne prireditve že ukvarja z organizacijo drugih specializiranih prireditev v letu 1974. Priprave se razvijajo v več smereh, danes pa naj omenimo sa mo prireditev «Tecnomar ’74», ki je praktično že pod streho in za katero je že določen tudi datum. Tecnomar ’74» bo prihodnje leto od 26. do 31. maja — torej izven vzorčnega sejma — in bo razdeljen na več odsekov; stroji in tehnične naprave za ladjedelstvo, naprave za opremo pristanišč, naprave za pomorstvo, naprave za raziskovanje iz izkoriščanje morja in morskega dna, naprave za razsolje-vanje morske vode in tehnični pripomočki za boj proti onesnaženju morske vode.
Zdravniška potrdila za volivce - invalide
V	občinskih zdravniških ambulantah bodo v prihodnjih dneh brezplačno izdajali zdravniška potrdila vsem volilnim upravičencem, ki bi zaradi invalidnosti ne mogli sami glasovati ob prihodnjih deželnih volitvah. To je sporočila tržaška občina. ki je objavila tudi seznam vseh občinskih zdravniških izpostav. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo ob delavnikih, od 8. do 9. ure, in sicer od ponedeljka, 11. junija, do sobote 16. junija, v naslednjih zdravniških ambulantah: Ul. Ma-donna del Mare 13 (I. izpostava), Ul. C. Foschiatti 1/A (H. in IV. izpostava), Ul. Giulia 2 (HI. izpostava), Ul. dei Leo 3 (IV. bis izpostava), Ul. del Vento 13 (V. izpostava). Ul. G. Maranzi 6 (V. bis izpostava). Ul. G. Puccini 76 (VI. izpostava), Lonjerska cesta 1 (VIL izpostava), Ul. Giusti 2/A (VIH. izpostava), Proseška ulica 26 na Opčinah (IX. izpostava) in Prosek ter Križ (X. izpostava).
Občina obenem obvešča, da deluje VI. izpostava ob torkih in petkih v zdravniški ambulanti v Naselju Sv. Sergija, v vseh ostalih dneh pa v Ul. Puccini. X. izpostava deluje ob torkih, četrtkih in sobotah na Proseku, v ostalih dneh pa v Križu.
Hujši bolniki lahko zaprosijo za zdravniški pregled na domu, obenem lahko zaprosijo za zdravniško potrdilo tudi tisti volilni upravičenci, ki sicer lahko glasujejo sami, a jih mora nekdo pospremiti do volilne kabine.
V	soboto. 16. junija bodo za morebitne zamudnike izdajali zdravniška potrdila tudi v popoldanskih urah. vendar samo na sedežu občinskega odborništva za zdravstvo in higieno v Ul. Torino 8, in sicer od 16. do 19. ure. Isti sedež bo odprt tudi v nedeljo, 17. junija, od 7. do 22. ure in v ponedeljek, 18. junija, od 7. do 14. ure za prebivalce mesta. Za zgornjo tržaško okolico pa bodo odprte v omenjenih dneh z običajnim umikom zdravniške ambulante na Opčinah, Proseku in Križu.
Danes praznuje 60 let VLADIMIR ŠČUKA
Družim, sorodniki in prijatelji mu prisrčno čestitajo.
namesto na Trgu Goldoni, kot je litev narodnostnih pravic slovenske J bilo javljeno, narodnostne skupnosti v deželi in Ob 20.15 pa bo na Trgu Goldoni. ga je pred ovinkom najbrž skušala da se bo zato Kov. skupnost bo- govoril za PSI posl. Mancini. | zmanjšati hitrost, a ji to ni uspelo
•iiHUiiiimiiiiiiiiniiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiMiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiniiiHiiin
PO VČERAJŠNJI TRAGIČNI PROMETNI NESREČI
Umrl je tudi drugi pon esrečene c nočnega trčenja nad Mentebellom
Zaradi hudih notranjih poškodb je 19-letni Pierpaolo Ste-fani izdihnil dobri dve uri po prevozu v splošno bolnišnico
Dvoje mladih ljudi je izgubilo življenje pri strahoviti prometni nesreči, ki se je pripetila preteklo noč, malo pred 1. uro na začetku predora nad Montebellom. Dve uri in dvajset minut po usodnem trčenju je na oddelku za oživljanje splošne bolnišnice, kamor so ga nemudoma prepeljali v nezavestnem stanju s hudimi telesnimi poškodbami, preminil tudi 19-letni prista-niščnik Pierpaolo Stefani iz Šalite Madonna di Gretta 9, sopotnik 20 let stare prodajalke Andreine Sluge iz Ul. Lussinpiccolo 5, ki je bila pri silovitem trčenju pri priči mrtva.
Kaj je bil vzrok včerajšnjega u-sodnega trčenja, je kljub vsem izvidom prometne policije težko reči.
Nedvomno sta bili za to v dobršni meri krivi neprevidnost in previsoka hitrost, sicer ne bi bile posledice trčenja tako tragične. An-dreina Sluga, ki je upravljala avtomobil fiat 850 rdeče barve z registracijo TS 96677, je vozila v prepovedani smeri, kajti cesta pri Čarboli, ki pelje pod predorom, je prevozna samo v smeri Montebella in ne obratno. Poleg vsega je bilo cestišče spolzko zaradi dežja in to je najbrž botrovalo nesreči.
Pred vhodom v predor cesta namreč zarije v nevaren ovinek. Slu-
Današnja zborovanja
PSI: ob 19.30 Slivno; 20.00 Cerov-Ije; 20.30 Mavhinje; 21.00 Šempolaj govori Vojko Kocman. Ob 20.15 na Trgu Goldoni Giacomo Mancini.
KPI: ob 11. uri v Ul. Baiamonti (Diego Haglich), na Borznem trgu (Antonino Cuffaro); ob 12.15 pred Štab. meccanici Triestini (Giorgio Rossetti); ob 12.30 v Ul. Vespuc-ci (prof. Stelio Spadaro); ob 18. uri na Trgu Barbacan (Jole Bur-lo); ob isti uri v Ul. Almerigotti (Bruna Braida); ob 18.30 v Ul. Tonello (Antonino Cuffaro) in na Trgu Popovich (Ugo Poli); ob 19. uri v skednju, Ul. Soncini (Giorgio Rossetti in Miloš Budin), na. Kolonkovcu, Ul. Costalunga (Fausto Mon-falcon); ob 19.30 na vogalu Ulic Zorutti in Orlandini (Claudio Tonel) in pri hišah IACP v Rio Storto (Galiiano Donadel); ob 20. uri na Garibaldijevem trgu (Paolo Šema).
V Miljah bo ob 10. uri pri tržnici govoril Galiiano Donadel. Stojan Spetič in Jure Kocjančič bosta govorila ob 17. uri v štivanu, 18. uri v Medji vasi, ob 19. v Ribiškem naselju, ob 20. v Devinu. V Nabrežini bosta na zborovanju KPI ob 21. uri govorila Spetič in Tonel.
Dušan Lovriha in Mauro Gialuz bosta govorila ob 20. uri v Borštu in ob 21. uri v Bol juncu.
Andrelna Sluga
Giampaolo Stefani
in avtomobil je začelo zanašati I no, da nesrečni mladenič ne bo vedno bolj proti desni strani cesti- preživel noči. Poleg močnih udar-šča, dokler ni silovito treščil v oster | cev v glavo, je Stefani zadobil šte-
rob zidu ob začetku predora. Trčenje je bilo tako silovito, da je avtomobil dobesedno stisnilo ob zid ter ga razpolovilo, oba potirka pa je pločevina stisnila ob sedeža. Kot rečeno je bila voznica na mestu mrtva, njenega sopotnika pa so v zadnjih zdihljajih potegnili iz razbitin avtomobila ter ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Že ob prvem zdravniškem pregledu je bilo očit-
vilne udarce, rane in zlome po vsem telesu.
Na kraj nesreče so morali prihiteti poleg osebja Rdečega križa tudi gasilci z glavne postaje, da so lahko izvlekli razmrcvarjeno truplo mlade voznice iz razbitin avtomobila. Dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico splošne bolnišnice je izdal državni pravdnik dr. Tavella.
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« obvešča izletnike za na Koroško, ki bo dne 10. junija 1973, da bo odhod ob 5.30, po legalni uri, izpred cerkve pri Sv. Ivanu. Prosimo za točnost.
SPDT organizira izlet z avtobusom, ob priliki drugega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo dne 17. junija 1973 na Ojstemiku (2052 m). Srečanje bo s planinskim društvom z Jesenic. Isti dan bo tudi izlet v Ukve, k Sv. Antonu in v Žabnice, kjer bo spored zabavnih tekmovanj s piknikom. Vpisovanje do 13. t.m. pri tov. Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9 in na Proseku v trgovini «šport Starc».
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 8. junija MEDARD
Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.52 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 12.43 in zatone ob 0.08.
Jutri, SOBOTA, 9. junija PRIMOŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,0, najnižja 18,3, ob 19. uri 19,9 stopinje, zračni tlak 1004 redno stanoviten, 10 km na uro, zahodnik, vlaga 74 odstotna, padavine v teku dneva 0,8 mm, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. junija 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 9 oseb.
UMRLI SO: 90-letna Maria Lepo-rlni vd. Trucchi, 69-ietni Giovanni Coronica, 80-letri Antonio Luchesi, 65-letni Bruno Trampuš, 73-letni Luigi Castrigno, 60-letni Carlo Malalan, 77-letna Ersilia Ordena vd. Calvarano, 19-letni Pierpaolo Stefani, 67-letna Ad-dolorata Peschechera por. Cristallo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo Ul. Berair.i 4; Al Castoro. Ul. Ca-vana 11: Sponza Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SILŽBA LEKARN (od 19.30 de 8.30)
Vielmetti, Trg Borsa 12; Centauro, Ul. Rosselti 33. AUa Madonna del Mare; Largo Piave 2; Sant Anna. Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
OSNOVNA ŠOLA SV. FRANČIŠKA
vabi vse, ki so na katerikoli način prispevali k postavitvi kipa D. Ketteja, na svečano odkritje, ki bo jutri, 9. t. m. ob 11. uri.
PD IGO GRUDEN - NABREŽINA
NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE
Jutri, 9. junija 1973 ob 21. uri v prosvetni dvorani v Nabrežini
Vljudno vabljeni! Vstop prost!
m
w soboto, 9. tm.
w kyBtora@m d©™, ob 211. yro:

AL2£ftSJALA
¥stop proste 3
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ulica Ginnastica št. 72
bo priredil v nedeljo, 10. junija ob 20. uri
ZAKLJUČNI PLES
Vljudno vabljeni!
Šolske vesti
Srednja šola Sv. Cirila in Metoda z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da bo 12. in 13. t. m. razstava ročnih del in risb od 9. do 19. ure.
Učenci vseh osnovnih šol dolinskega ravnateljstva bodo nastopili z deklamacijami, prizorčki in petjem na skupni šolski prireditvi, ki bo v soboto, 9. junija ob 20. uri v občinski telovadnici v Dolini .
V soboto, 9. junija ob 20. urit bo osnovna šola Prosek imela zaključno šolsko prireditev. Po prireditvi, otvoritev razstave risb in ročnih izdelkov. Razstava bo odprta tudi v nedeljo od 9. do 12. in od 16. do 21. ure. Vljudno vabljeni!
Osnovna šola v Bazovici vljudno vabi na razstavo ročnih del in risb dne 10. junija 1973. Razstava bo odprta od 9. do 13. ure in od 16. do 20. ure.
Osnovna šola na Repentabru bo v
kratkem praznovala 100-Ietnico svojega obstoja in bo ob tej priliki šola poimenovana po velikem slovenskem in še posebej primorskem pesniku Alojzu Gradniku.
Ob tej slovesnosti bodo v šolskem poslopju odkrili tudi kip tega priljubljenega umetnika slovenske besede, ki bo spominjal sedanji in bodoči mladi rod na njegove zasluge.
Ker je postavitev kipa povezana s precejšnjimi stroški, se obrača odbor Društva staršev osnovne šole na Re-penttabru na vsve občane in na ostale dobrotnike, da po svojih močeh pomagajo uresničiti to zamisel.
Združenje staršev
Razstave
Danes ob 20.30 bo v domu «Jakoba Ukmarja« v Skednju otvoritev razstave o «škedenjskem kruhu*.
Zadruga «Naš Kras« vabi na otvoritev slikarske razstave Silvestra Godine, ki bo jutri, 9. junija 1973 ob 20.30 v Kraški galeriji v Velikem Repnu.
Na sedežu devinsko - nabrežinske le-toviščarske in turistične ustanove v Sesljanu bo v soboto, 9. t. m. ob 19. uri otvoritev razstave «Cirkus v sveto. Otvoritev se ujema z začetkom turistične sezone.
V	občinski galeriji na Trgu Unita
razstavlja tržaška slikarka Anna Maria Vittes.
V	galeriji «Eorum» v Ul. Coroneo 1
je odprl razstavo svojih del sloven-s:	slikar Andrej Jemec.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marco ni 16 je odprla razstavo svojih del slikarka Otty Stock.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, razstava, na kateri bodo razstavljena dela 24 sodobnih nemških grafikov.
V	Prešernovi hiši v Kranju raz
stavlja tržaški likovnik Demetrij Cej. ki si deli galerijo Gorenjskega mu žeja s Pavlom Zamarjem. Razstava bo trajala do 24. junija, nakar bo Demetrij Cej odprl 27. junija razstavo v Mestni galeriji Piran.
V	galeriji Tergeste v Ul. Battisti 23 razstavlja Mariano Čeme.
Deželno združenje umetnikov sporoča, da 10. t.m. zapade rok za predložitev slikarskih del za razstavo »Cvetje v umetnosti* Dela, ki skupno z okvirjem ne smejo biti široka več kot 1 m, je treba predložiti na tajništvu galerije So-fianopulo (Trg Papa Giovanni 6) ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, razen sobote po poldne.
Gledališča
VERDI
Danes zvečer ob 21. uri simfoničm koncert pod vodstvom dirigenta manna Michaela in s sodelovanj čelista Libera Lane. Na sporedu vertura k Cherubinijevemu «Ana ontu», Straussov «Don Kihot* s so stoma Lano in violinistom Pran Mansuttijem ter Dvoržakova Os simfonija.
Koncert je za red A. Pn blagj ni gledališča so v prodaji še razpoložljive vstopnice.
Jutri ob 18. uri ponovitev koncerta za red B, le da bo namesto Straussovega poema na programu drigov Koncert za harfo in orkes s slavnim harfistom Nicanorjem baleto kot solistom.
Kino
La Cappella Underground «Quan*> ritroveremo* (1950). Tadasbi Nazionaie 16.00 «Regolamento de conti*. Barvni film. Michael stantin.
Excelsior 16.00 «1 corpi Prese^?. tracce di violenza carnale*. ni film. Suzy Kendall, Tina^. mont, Luc Merenda, John J*/ ^ son. Prepovedano mladim P011 letom.	„
Grattacielo 16.00 «Questo imP0SS1 j oggetto*. Prepovedano mladim 18. letom Alan Bates in Dommw Sanda.
Fenice 16.00 «UFO: AUarme Attacco alla Terra!* Režije mers Tomblin Frankel.
Eden 16.00 «Bella, ricca, lieve
difef'
uu fisico, cerca anima ®em!fLri. Barvni film. Carlo Giuffre,
sa Mell.	jnemu
Ritz Dvorana rezervirana v° zborovanju. Ob 22.00 PredanUiam barvnega filma: «Blacula»- 0. Marshall, Denise Nicolas. vedano mladini pod 14. let0®^' Aurora 16.30 «Malizia». Barvo*„lne-Laura Antonelii. UUa Brig,. Prepovedano mladini pod ,. 0[T1o Capitol 16.30-18.15, 20.00-22.00 J A_ che uccideva a sangue fred _ja. Delon, Annie Girardot. PreP° no mladini pod 14. letom- deliC Cristallo 16.30 «Le ouattro dita , n0 furia*. Barvni film. Prepc' mladini pod 14. letom. manc3 Filodrammatieo 16.30 «Pelle per desideri neri*. Barvni letom-
Moderno 16.30 «Corvo rosso ^1.
Prepovedano mladini pod aVra>
il mio scalpo*. Barvni vvestern
Robert Redfort.
Vittorio Veneto 16.30 «Raccon ^ biti di niente vestiti*. Bar jetom-Prepovedano mladini pod 1 ' , ce-Abbazia 16.30 «La signora a cjna-mento*. Barvni film. Franc ^ tra. Prepovedano mladini P00 letom.	caff®
Astra 16.30 »Venga prendere da noi*. Barvni film. Ugo [4. zi. Prepovedano mladini 9°° letom.	nastar-
Ideale 16.30 «Quattro sporclu di». Barvni film. Igra Joe jetom-Prepovedano mladini pod 1ornbr* Impero 16.30—19.00—21.45 (< . delle piramidi*. Barvni ZS film. Igra Charlton Heston-
Prosveta
Društvo slovenskih izobražen^ g Trstu bo zaključilo letošnjo ^ kratkim koncertom jutri, ■ ^ nija ob 20.30 uri v veliki
Slovenske prosvete v ~- nastop11 3. Na prošnjo društva b° yj,alda komorni zbor pod vodstvom	p0
Vrabca ter bo zapel izbor pe ^,4(1 tem koncertu bo v istih družabno srečanje.
istopi’
Prispevki
V počastitev spomina	fevd. Morpurgo, mame	ZTT
variša Pavla, darujejo usluz in Primorskega dnevnika:	. Vi-
Za DIJAŠKO MATICO: R«® jjr, tez 1000 lir, Edi Franovic Krjš£ak Marta Bevk 1000 lir,	s9v^
2000 lir, Tom Marc 2000	'	2000
Tavčar 2000 Ur, Elio Fornaf® pr«' lir, Sergij Pečar 2000 Ih"- 2000 l*r' mru 1000 lir in Ivan Fis“e>raCijeIa Za PD IVAN CANKAR: Jr 20o0 Gregorič 2000 lir, Ivo MagaJRoinapa lir, Vinko ščurek 2000 liri i# Juriševič 1000 lir, Mili Rer pušau lir, Mario Magajna 1000 m grupa Švab 1000 lir. Za ŠD BREC*-^ pi-Manin 2000 lir. Za KASaU,X 2000 scher 2000 lir in Iva ZubaUC j2
scoer	ur ui j-v« — isinp ^
Za SPOMENIK PADLIM V 1 ^ oD SKEDNJA, S KOLONKOVCA	jjf.
SV. ANE: Vladimir Kenda z	jjr.
Za ŠZ BOR; Lučka PecaljL ŠV»b Gorazd Vesel 1000 lir in »j-jjjM 'J 1000 lir. Za SPOMENIK p- j# NOB V KRIŽU: Mana Uoss pušan lir, Miroslav Košuta 20°® bR0B-Švab 1000 Ur. Za PD TAS^CJA Koren 1000 lir. Za R(® ^
VALA, Bogo Samsa 1°°° J^jot 2°°° Zapušek 2000 Ur,
lir, Marko Kravos 200d jjr pAR12" Pahor 2000 Ur. Za TE|AŠiLian Slf ZANSKI PEVSKI ZBOR- SJJ20oO hr’ tič 1000 lir in Slavko štoKa kojitff V počastitev spomina P Jo-Lučka Malalana daruje p0]et, sipa Škabarja 5000 Ur za
Dne 7. junija je premimi nas
Pino (leio) CotaE
ob l5'3°
Pogreb bo danes, 8. i^j^jgnice iz mrtvašnice glavne bo cerkev v Skednju.
žalostno vest
Paola, sinček Bobe'>b" Giuseppe in drugo
Trst, 8. junija 1973
r*
, .. rjt Zont®
Občin, pogrebna služba,
O VLOGI DIJAŠKEGA GIBANJA ZA SOLSKO REFORMO
Razgovor s slovenskimi dijaki po državnem srečanju v Firencah
Dijaško gibanje misli, da se za reformo šole in ustrezno preobrazbo manjšinskega šolstva morajo zavzeti vsi Slovend
! Ko se bliža konec šolskemu letu, je za šolnike vsekakor beležilo i&kai uspehov (izglasovanje, za se-fjaj samo v poslanski zbornici, zagona o staležu šolskega osebja), se r'am zdi prav, da naredimo kratek ““račun tudi o delu in namenih dijaškega f’banja. Hočeš nočeš je giblje dijaške mladine pomemben Javnik, ki prispeva k sooblikovala in spreminjanju odnosov v na-S1a šolah, predvsem višjih. Uokvirja Sev v splošni skupek naporov za ^šitev nekaterih najbolj perečih falskih vprašanj in obenem tudi za korenito reformo šolskega sistema Slovence, da bi le ta v čimvečji toeri užival samostojnost in odražal Narodnega duha ter izročila kultu-^ naše manjšine.
, ’ato smo se pogovorili z neka-pteii predstavniki slovenskih dija-k°v, ki so se v preteklih dneh u-'feležili skupnega srečanja napredka dijaškega gibanja v Firencah. ;.o so šestnajstletna dijakinja klatenega liceja Tanja Rebula, 18 ^Ini dijak klasičnega liceja Diego J^rega in 17-letni dijak znanstvena liceja Sergij Kukanja.
. ‘Kako je bilo v Firencah, kaj ste ^ govorili?»
Povedali so nam, da so srečajo organizirali štiri mesta, kjer je blaško gibanje najmočnejše. Iz Tr-a so se srečanja udeležili samo Predstavniki slovenskih dijakov. Na ““Čanju je osnovno poročilo o no-k skupnih smernicah dijaškega gi-j,anja v Italiji imel predstavnik iz irenc. Te smernice pa so: antifa-'2etn, nasprotovanje imperializmu, r'aPredna enotnost in organizirano “delovanje med dijaškim in delav-rjto gibanjem na osnovi zgodovinah perspektiv delavskega razreda. ,. tem okviru dijaško gibanje ob-toje svoja stališča do življenja v , 1 in o odprtem vprašanju realne.
.Slovenski dijaki so v Firencah po-* pismeno poročilo, v katerem ,^cie ko'ege seznanjajo s stvarnost-■ slo ven-ke manjšine in njenega nflstva. Pred tem pa so opozorili
In če izhajam iz svojega, krščanskega stališča, menim, da je za vsako reformo potreben notranji element, človek, mimo abstraktnih ciljev. Mnogi so mlačni in si postavljajo le problem egoističnega obstoja. Nam pa je potrebno sodelovanje vseh naprednin sil. Simbioza v odkritosti.
Diego: Res je, da so se v Firencah mnogi ponavljali. A so bili dijaki povečini istega mišljenja. Večina je bila članov komunistične mladinske organizacije, ki je bistveno prispevala k organizaciji srečanja. To se je pa odražalo tudi v diskusiji.
Sergij:	V Firencah smo raz-
pravljali o važnih stvareh. Naj navedem poseg nekega dijaka z Juga, ki je poudaril «teritorialnost» problemov. To pomeni, da se socialna figura dijaka obeležuje tudi glede na vprašanja družbenega razvoja ozemlja, kjer živi:	po-
manjkanje perspektiv, brezposel-
nost, izseljevanje itd. Zato je tutli skupen boj med študenti in delavci v tem obeležju jasnejši. Slovenci pa te družbene perspektive združujemo z našim nacionalnim vprašanjem. Zato mora biti naše gibanje povezano z vsem našim narodnostnim tkivom. In sicer — navzven, ko gre za stike z italijanskimi dijaki, z ZKMI in drugimi. Ne gre nam samo za emotivni ali številčni pristop k skupnemu gibanju. Ta pristop se opira na in-ternacionalizem, za enakopravnost, sožitje ob meji...
Za vse to pa nam je potrebna dijaška sila, organizirano gibanje, ki naj uživa zaupanje vse slovenske narodne skupnosti. Dijaško gibanje mora problematiko šolske reforme in predvsem spremembe slovenske šole predočiti vsem organizacijam, skratka — angažirati vso manjšino, da bo to čutila kot enega izmed osrednjih problemov svojega razvoja.
ŽUPAN DE SIMONE PRI PREDSEDNIKU MESTNE SKUPŠČINE KOŠAKU
Spodbuda za tesnejše sodelovanje med mestoma Gorico in Ljubljano
Izdelan osnutek kratkoročnega in dolgoročnega sodelovanja, ki ga bodo dokončno odobrili med povračilnim obiskom - Poudarek na avtocestni povezavi
liiiiiiiiiiimiitiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiiiii
PRIPRAVE ZA TURISTIČNO SEZONO
Skrb za redno preskrbo obalnih krajev z mesom
Tudi cene mesa se ne bodo bistveno zvišale - Novo zaščitno sredstvo za omet na Pretorski palači
Na posvetovanju predstavnikov nom, ki gredo od tiskanja pa do sa
Potrebo, da aktivnost dijaškega 'anja za reformo spremlja moč-
kultuma zavzetost.
^tede slovenske šole so pouda-J1, da je manjšini nujno potrebna, 0 te pa izhajati iz idej narodno-IjJ^oodilne borbe, antifašizma in fjpteiih tradicij slovenskega na-vJ?- Skratka: šola mora obliko-t>aa V ^'jakih zavest narodne pri-fjkiosti in zvestobe. To se pa v S( teci ne dogaja, predvsem zaradi tektume omejenosti, močnega osi-cj^ki DOSDešuie raznarodovanie so-
vprašanje Benečije.
Cj„, ■“ pospešuje raznarodovanje so-*-> lno šibkejših. Poleg tega pa je
ban*Cae- slovenskega dijaškega gi-*Sod -Je v P°r0^u poudarek na torinskem preobratu, ko se je SlP 1968 ustvarila enotnost slovenit® italijanske mladine. Od ti-trenutka je med tržaško mla-Hih^ ^šizem osamljen in brez plod-
h.
sl0,a enotnost se mora, po mnenju seskih dijakov, še obogatiti : slsi n mo,ra biti boj za gospodar-lijo teeporod dežele Furlanije - Juto® krajine, za delovna mesta in p. v°stno okrepitev zaposlitve. Sku-Us^teora biti boj, ki naj iz dežele tija>aia «most kulturnega sodelova-q,’ ne pa žarišče provokacij.
. vk>ge slovenskega dijaške-na tekanja, kakor tudi tržaškega te°h poročilo poudarja potrebo, teteJfiizirano gibanje dijakov ftijj Jaylja kot stalno prisoten dejavne ’r*f' teiljuje pozitivne in napredke ,• S1*;ve. posega v šolsko življenju'11 ga spreminja. To bo dijakom utedilo napredno in narodno
,,"t.
Vtio •
to -1 1 Po razpravi v Firencah pa
^sledeči.
.Nedvomno je bilo sreča-ker si moramo ponaša!,1- skuPne cilje. V bistvu je avstt nje samo eno: povezava z dela	Med nami so tudi različ-
“sldari- ania> P3 Prav. da jih J11110 s stališči množice. Pri
gostinskih in mesarskih podjetij v Portorožu so se dogovorili o redni oskrbi obale z mesom med glavno turistično sezono. Ustrezni družbeni dogovor bodo podpisali predstavniki zainteresiranih podjetij do 20. junija. Kot smo slišali na posvetovanju, med glavno sezono ne bo problemov z mesom, pa tudi cene se ne bodo bistveno zvišale (največ do 5 odst.).
Gostinsko turistični delavci pa so na posvetovanju opozorili na drug problem, to je na neprestano višanje cen prehrambnih artiklov in alkoholnih pijač, medtem ko so njihove prodajne cene zamrznjene. Ta problem bodo seveda morali rešiti pristojni organi, sicer utegnejo zaiti posamezna gostinska podjetja v resne težave.
mostojne uporabe. Predvsem pa bo moral ustrezati sodobnim trgovskim in publicitarnim potrebam.
Za izbrane načrte so predvidene na tednje odkupne nagrade:
1.	mesto: 1.000.000 lir
2.	mesto:	300.000	lir
3.	mesto:	200.000	lir
Za izvedbo natečaja bo poskrbelo posebno tajništvo, ki je bilo ustanovljeno za to priložnost in ki deluje na sedežu ustanove v Vidmu. Najboljše načrte pa bo izbrala posebna šestčlanska komisija, ki jo bo imenoval Upravni svet ESA.
Rok za vložitev načrtov zapade dr.e 15. 9. 1973.
Morebitni interesenti se lahko o-brnejo za nadaljnja podrobnejša pojasnila na ESA, Viale Venezia 100 — Videm, ali pa lahko tudi pri Slo-
Goriški župan De Simone, podžupan Rovis in načelnik urada za stike z javnostjo Macor, so v sredo obiskali Ljubljano, kjer sta jih sprejela predsednik in podpredsednik mestne skupščine Košak in Vošnjak s sodelavci. Obisk goriške delegacije v Ljubljani je hotel poudariti voljo po sodelovanju med mestoma ter mirnem sožitju, ki več kot deset let predstavlja poglavitno značilnost v obmejni politiki mesta Gorice.
Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju s poudarkom na prvih stikih med obema mestoma v letu 1964, ki jih niso narekovali samo gospodarski interesi kot so sejemsko sodelovanje in avtocestna povezava ampak so bile ob tisti priložnosti izražene tudi želje po kulturnem, u-metniškem, mladinskem in športnem sodelovanju.
V tem desetletju je bila prehojena dolga pot, prireienih je bilo več manifestacij, med katerimi naj omenimo Tominčevo in Fabianijevo razstavo, glasbene prireditve, folklorne nastope, srednjeevropska kulturna srečanja in stike med tremi obmejnimi deželami.
Na sestanku v Ljubljani so sestavili osnutek programa prihodnjih izmenjav, ki predvideva športne igre, izmenjavo nastopov ansamblov ljudske glasbe in antične instrumentalne glasbe ter baletnih nastopov. Vse to je predvideno v tem letu, medtem ko bodo v naslednjih letih prišle gostovat večje skupine.
Največji interes sta obe delegaciji pokazali za neposredno avtocestno povezavo, ki naj bi se uresničila eim-prej in s tem zadostila vsak dan bolj zaznavni potrebi.
župan De Simone je povabil predsednika Košaka in njegove sodelavce na obisk v Gorico. Predstavniki Ljubljane so povabilo sprejeli. Na tem sestanku bodo odobrili program nadaljnjega sodelovanja, o katerem je bil govor že v Ljubljani.
K. J.
Podjetje Kompas je zgradilo novo !,enskel" gospodarskem združenju poslovalnico na obmejnem prehodu I Trslu- Jl. Cicerone o/B Krvavi potok pri Kozini. To je vse- ‘ kakor pomembna turistična pridobitev, saj bo turistom na razpolago razen menjalnice in trgovine s spominki tudi bife s samopostrežno trgovino. Poskrbeli so tudi za veliko porkirišče.
<& Goriška davčna izterjevalnica je sporočila, dia bo pobirala davke v Sovodnjah na županstvu v ponedeljek od 8. do 12. ure, v Števerja-nu pa v torek, prav tako med 8. in 12 uro.
Včeraj stavka lesne stroke
Velika večina 900 delavcev in u-radnikov, ki delajo v tovarnah lesne stroke na Goriškem, se je udeležila včerajšnje enodnevne stavke v znak protesta proti negativnemu stališču delodajalcev do sindikalnih zahtev glede obnovitve delovne pogodbe. Stavko so proglasili sindikati CGIL, CISL in UIL. Zjutraj so se v Gradišču sestali stavkajoči delavci, govorili so jim tajniki sindikata Donda, Battistel in Bregant.
Na skupščini so razpravljali o sindikalni platformi in o morebitnih akcijah, s katerimi hočejo obvestiti javnost o svojih zahtevah,
uiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiMimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiuuiumiiiiiiiiMiiiiiiHiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimuimii
PO VLOMU V PODJETJE «NU0VA SAN GI0RGIO»
Če ne bo prišlo do sporazuma, bo, zares vzoren funkcionar, posebno prihodnji teden spet protestna ak- v vodenju volilnega urada, ki mu cija. Stavkali bodo osem ur.	I je načeloval v vseh povojnih letih.
V stavki so sodelovali delavci Osebje prefekture je dr. Baumu, majhnih tovarn v Gorici, v Krminu 1 ki je znan ribič, darovalo lepo ri-in v Marianu. Nekatere med temi j biško palico.
tovarnami, ugotavlja sindikalno ti- - Za podprefekta so imenovali dr. skovno poročilo, so dobile precejš-; Francesca Laroso, ki je bil do sedaj nje prispevke s strani deželne vlade in imajo tudi olajšave na račun goriške proste cone.
Zastopniki Goriške bodo sodelovali tudi na pogajanjih, ki bodo prihodnji teden v Rimu.
v službi na notranjem ministrstvu v Rimu.
Jutri na Vrhu šolska prireditev
Tudi vrhovska osnovna šola je najavila šolsko prireditev, in sicer za soboto, 9. junija ob 20. uri. V prenovljenih orostoirih šolske stavbe bo tudi razstava ročnih del
SESTANEK JE BIL V SREDO POPOLDNE
Delegacija šolskega odbora obiskala šolskega skrbnika
Omenili so mu vprašanja šol na Plešivem in v Gabrjah Razpravljali so tudi o šolskih okoliših v mestu
Pri šolskem skrbniku se je v sredo popoldne zglasila delegacija skupnega delovnega šolskega odbora, ki se je ustanovil pred nekaj meseci, da bi na enotni podlagi obravnavali in reševali vprašanja slovenskega šolstva na Goriškem. V delegaciji sta bila prof. Marjan Bednarik in Edmund Košuta, spremljala sta ju podpredsednik pokrajine Marko Wal-tritsch za PSI in občinski svetovalec prof. Slavko Bratina za SDZ.
Z dr. Martuscellijem so se zastopniki pogovorih o nekaterih perečih vprašanjih, ki zanimajo nekatere naše osnovne šole v mestu in na podeželju. Govor je bil o osnovni šoli na Plešivem in o možnostih za njeno okrepitev. Šolski skrbnik je dejal, da so o stvari že ugodno razpravljali. Nato je bilo postavljeno vprašanje o šoli v Gabrjah, kjer je šolska oblast med šolskim letom premestila tamkajšnjo enorazred-
Podprefekt dr. Baum odhaja v pokoj
Na goriški prefekturi so včeraj
počastili podprefekta dr. Alberta; učencev. Učitelji so prireditev Bauma, ki po 35 letih službe od- skrbo pripravili in si obetajo, da
haja v pokoj. Prefekt dir. Molinari bodo starši zadovoljni z delom, ki .	-	.
je'slavljencu izrekel osebno in sploš. so ga opravili njihovi otroci med I »co v Sovodnje. Šolski skrbnik je no zahvalo, ker je bil dr. Baum letom.	1 dejal, da so po sestanku s starsi
iiHiiiiinniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiHiumiiiiiiiiiiiiiiimiimiiMiiimiimiiiHimimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiimimiiimiiiniiiiiiiiiimiiiiiiin
USPEL IZLET PROSVETNEGA DRUŠTVA «0TQN ŽUPANČIČ»
Štandrežci so sina praznik republike ogledali lepote slovenske Koroške
Dva polna avtobusa domačinov sta bila ob Vrbskem jezeru, pri Gospe sveti in v Rožu Obiskali so tudi rojstni kraj Miklove Zale in si ogledali tamkajšnje znamenitosti
v Gabrjah imeli sestanek pokrajinskega šolskega odbora in da so bili na seji tega odbora vsi člani, vključno slovenski učitelj, ki je v njem, bili soglasni, da je rešitev začasne premestitve v Sovodnje pravilna in da bo tako tudi v prihodnjem šolskem letu. Zastopniki delegacije so temu o-porekali rekoč, da so starši drugačnega mnenja. Stvar je sicer začasna, je dejal šolski skrbnik, dokler ne pride do drugih možnosti.
Delegati so nato načeli še vprašanje šolskih okolišev. Županstvo je namreč, upoštevajoč določene zakone, porazdelilo mesto v okoliše, v katerih so osnovne šole nekaka središča. Za slovenski šoli v mestu pa je vprašanje oru-gačnega značaja in o tem bo morala razpravljati konzulta za slovenska vprašanja, ki jo bodo u-stanovili v občinskem merilu. Zaradi tega bi bili morebitni pritiski na starše, da ne smejo vpisati svojih otrok v eno ali drugo slovensko osnovno šolo v mestu, nepravični, saj imajo starši določene interese delovnega značaja v enem ali drugem delu mesta. Dr. Martuscelli je dejal, da so sicer v preteklosti zabeležili nekaj takih primerov, niso pa nikogar prisilili, da bi otroka vpisal v Ulico Croce mesto v Ulico Randaccio in da bo tudi v bodoče tako.
V koprski Loži so odprli razstavo slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca. To je slikar-amater, ki se je z vztrajnim delom in z iskanjem izvirnih motivov in tehnike prebil med pomembnejše slovenske likovne ustvarjalce. Njegova razstavljena dela so vzbudila veliko pozornost tako med domačimi ljubitelji umetnosti kakor tudi med
'Tpiranu^pa so odprli razstavo j 03 bi Pre*sk°Valce SPravil na "aPa™<> ^ je prijavil M« SVO-
umaškega slikarja Maria Cocchiet i jega avtomobila, s katerim so odpeljali ukradeno železno blagajno
ta, ki se je uveljavil tudi že zun-1 meja domovine. Umetnik se je pred- S stavil s 66 deli dokaj različne vse- ; bine in tehnike.
KARABINJERJI NA SLEDI DRZNI VLOMILSKI TOLPI
tedirno
2teW?a 56111 Pr°ti plitvini in za “ih °®cbne analize. Poleg sploš-6 v Firencah prišla na dan °tWr°Sainez?a vprašanja. Recimo med šolo na jugu in na
dijaškega gibanja na slov. srio in?a,.rnoram reči že to: prej tevg,'aeJj- občutek osamljenosti. V teio ^ z. italijanskimi dijaki
šims„ vsi
skupaj, priborili do
H Problematike. Smo strnjeni, bj‘a u {?’ ker so med nami mne-plhraiirazčlenjena. To je pač ^°eem^em' Stemjam se, da če reformo, je potrebno neko w Je- "a tudi gradnja novega.
Na koprski Pretorski palači so preizkusih novo zaščitno sredstvo za omet «wacker». Gre za proizvod nemške tvrdke Wacker Chemie iz Miinchna in predstavniki te tvrdke so tudi opravili preizkus. Novo zaščitno sredstvo je nekoliko temnejše od dosedanjega in Pretorska palača bo z njim pridobila starinski videz. Zahodnonemški strokovnjaki so zagotovili, da bo wacker varoval omet na Pretorski palači pred vremenskimi spremembami najmanj deset let.
Zaščitni znak
za proizvod« deželne obrti
Deželna ustanova za razvoj obrtništva — ESA, iz Vidma, je te dni razglasila vsedržavni natečaj za posebni zaščitni znak («Marchio»), ki naj bi označeval tipične proizvode deželnega umetniškega in tradicionalnega obrtništva.
Natečaja se lahko udeležijo arhitekti, umetniki, risarji in tudi večji študiji, le da imajo italijansko državljanstvo.
Znak bo moral služiti več name-
Vse k; že, da so karabinjerji na sledi eni izmed najbolje organiziranih tolp, ki so se specializirale v vlamljanju v blagajne. To jim je omegočil zadnji vlom, ki ga je tolpa prejšnjo noč izvršila v podjetju «Nuova San Giorgio».
Skupina vlomilcev je z varilnim aparatom odprla železno okno ter skozenj vrgla 300 kg težko blagajno. Naložila jo je na avtomobil in jo odpeljala na gradbišče mosta čez Sočo, kjer so jo odprli s krampi. V spodnjem delu so našh 800.000 lir, zgornjega pa niso odprli, ker se je medtem zdanilo in so iih premotili prvi ribiči. Tako so «i zgubili* milijon lir.
Na podlagi pričevanj ribičev so karabinjerji odšli v Vileš, da bi aretirali 25-letnega Giuseppa Visin-tina. Le-ta je medtem odšel s karabinjerjem prijavit tatvino svojega citroena, s katerim so odpeljali blagajno, da bi karabinjerje speljal na napačno sled. Aretirali so ga za-radS prikrivanja dejanja in zaradi tatvine. Preiskava se je medtem razširila na nekatere zlikovce v Gorici, ki so bili svoj čas zaposleni v tej kovinarski tovarni. Očitno je, da so dobro poznali kraj. sicer ne bi mogli preslepiti stražnika in nemoteno odnesti tako težko blagajno. Sodijo, da je pri
Ko boste obiskali Ljubljano
Padite tudi v
Veleblagovnico

nama
(pri Pošti — nasproti Hotela Slon)
Ponuja se vam velika izbira
MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE USNJENA GALANTERIJA in v
samopostrežnem oddelku
VSE VRSTE PIJAČ, DELIKATESNEGA B! AGA IN DRUGIH PREHRAMBNIH IZDE’ KOV
tatvini sodelovalo vsaj pet ali šest oseb.	---------
Po nesreči zbežal:
aretiran na domu
Karabinjerji so včeraj zjutraj aretirali na njegovem domu 43-letnega Sergia Pituallija iz Ulice Rosselli 59, ker ni nudil pomoči v cestni nesreči, ki jo je sam zakrivil in ker je z mesta ne-sreče zbežal.
Nesreča se je zgodila na križišču pred sodnijo v sredo zvečer nekaj po deseti uri. Semafori delujejo na tem križišču noč in dan, prav zato ker so se v preteklosti prav tu pripetile številne nesreče. Do nesreče je prišlo, kakor so povedali številni očividci, po krivdi Pituelhja. Semafor je takrat kazal zeleno luč za voznike, ki so prihajali iz Ulice Vittorio Ve-neto ali 2A. maja in v tej smeri so tudi vozili številni avtomobili. Pituelli je prišel s precejšnjo hitrostjo iz Uhce Sauro, ni se zmenil za rdečo luč na semaforu, presekal kolono in udaril v sprednji del fiata 500, ki je prihajal iz Ulice Vittorio Veneto in nato zbežal po Ulici Duca d’Aosta.
Očividci so zabeležili registrsko številko njegovega avtomobila, GO 20727 - avto je bil fiat 1100 special — in karabinjerji so ga včeraj prijeli in poslali za nekaj dni v zapor v Ulico Barzellini. Pri trčenju je bil avtomobil fiat 500 GO 28103 nekoliko poškodovan, 34-letne Caterina Trevisan por. Mulitsch, bivajoča v Ulici Margotti 11, ki ga je vozile, pa je morala v bolnišnico, kjer so ji le obvezali manjšo rano in bo ozdravela v štirih dneh.
Ko bi se Pituelli ustavil, bi kar na kraju samem s pomočjo zavarovalnice opravil potrebne formalnosti, tako pa bo moral sedeti nekaj dni v zaporu in se zagovarjati pred sodnikom.
Iz noriškega matičnega uraHa
ROJSTVA: Michele Maroso, Ar-beno Vrech. Luca Pizzamiglio. Gabriele Blasco. Stefano Bensa, Davide Romeo, Filippo Kovačič. An drea Di Matteo, Enrico Simšič,
Odkar deluje prenovljeni in pomlajeni pevski zbor «Oton Župan-čič» v Štandrežu, so bili pevci in drugi člani tega delavnega društva že večkrat na raznih izletih tako doma, kot v Sloveniji. Letošnjega 2. junija so si ze cilj svojega izleta izbrali slovensko Koroško. Izbira Koroške je bila u-temeljena tudi z cogodki, ki so se dogodili v zadnjem času in zaradi katerih je prišlo do ponovnega nasilja nad slovensko manjšino ter do hudih pritiskov, ki spominjajo na čase, ko so najprej avstrijski nacionalisti, nato pa Hitlerjevi nacisti skušali na vse načine iztrebiti Slovence na Koroškem.
Štandrežci so za to priložnost napolnili kar dva avtobusa. Na izlet so. šli pevci, njih žene in o-troci ter številni drugi člani in prijatelji društva. Na glavnem štandreškem trgu so se - zbrali «še predno je sonce vstalo». Avtobusa ste prišla na zborno mesto z nekoliko zamude, kar je bite kot naročeno za nekatere zamudnike ki so ostali v postelji kako mi-j nuto več.
i Pot iz štandreža skozi Videm, Kanalsko dolino, Trbiž do državne avstrijsko - itahjanske meje je bila hitro opravljena. Tudi Beljak je bdi kar na dlani in avtobusa ste prispela v Vrbo, znano letovišče ob Vrbskem jezeru. Štandrežci so občudovali lepo okolico in jezero in tu je bil prvi postanek. Nekateri izletniki so se porazgubili po mestu in obiskali lepo urejene trgovine, nekateri so šh po obrežju in občudovali naravno lepoto kraja in bogato o-premo številnih hotelov ter vi-kendic, ki so raztreseni po obali ah na bližnjih gričih, ženske so občudovale vzorno urejene cvetlične nasade. Najbolj korajžni so najeli čolne in se peljali po jezeru, manj romantični pa so se spravili v kavarne ter pokušali hladno in okusno koroško pivo.
Čas za postanek pa je hitro potekel in ob enajsti uri sta avtobusa krenila ob jezeru proti Celovcu. Na poti v glavno mesto Koroške so si Štandrežci ogledali Minimundus, pot je nato vodila proti severu k Gospe sveti, kjer so si ogledali vojvodski prestol in zgodovinsko cerkev Gospe svete. Žal niso videli knežjega kamna, ki je ohranjen v celovškem muzeju. Marsikdo je občudoval veliko cerkev iz osmega stoletja ter veliki zvon, ki tehta kar 12.209 kilogramov in so ga vlili v Celovcu iz turških topov.
Ob povratku v Celovec je bilo skupno kosilo.
Popoldne je bila na vrsti južna Koroška, Na p>oti skozi Rož so se Štandrežci ustavili v Svatnah, kjer je domačija Miklove Zale, znane iz časov turških vpadov, ki jo vsi poznajo iz znane ljudske, igre. Štandrežce je ogled te vasi posebno zanimal, ker so «Miklo-vo Zato igrah v letih 1949 in 1970. Prijetno je bilo zaradi tega srečanje s Serajnikovimi, z Mi-klovimi in z učiteljico, ki poučuje slovenščino na tamkajšnji ljudski šoli. Na dnevnem redu je bil obisk gradišča, kjer so se naši ljudje skrivali pred Turki. Vsem je Zahn oče ponudil Šilce žganja, štandrežci so ob slovesu zapeli Zdravljico in Tam na vrtu. Ogledali so si nato tudi strelčevo in Tresoglavovo hišo ter se ustavili pred mogočno lipo ob cerkvici.
Večerja je bila v gostišču Miš-kulnik v Podjerberku. V slovenskem gostišču sta štandrežce sprejela harmonikarja, ki sta igrala koroške melodije Primorci pa so seveda ves čas lepo prepevali. Gostilničar Miškulnik, trden Slovenec, je tudi pesnik, saj je napisal in uglasbil nekaj do-koroških pesmi
V štandrežu pravijo, da je izlet odlično uspel. Vsi so bili zadovoljni, k uspehu pa je pripomogla tudi disciplina, ki so se ji vsi podvrgli. Nekateri že mislijo na izlet kam drugam.
Deželni prispevek za goriško bolnišnico
Deželni odbor je pred dnevi, na predlog odbornika za zdravstvo Devetega, dodelil goriški bolnišnici prispevek 880.000.000 lir Skoro polovico te vsote bodo porabili za nadaljevanje že začetih del, ki so se podražila v zadnjem času, 194 milijonov bodo porabili za gradnjo novega infekcijskega oddelka, 288 milijonov pa za nekatere infrastrukture. Uprava bolnišnice bo lahko s tem denarjem uspešno nadaljevala začeto akcijo za- obnovitev in razširjenje struktur, v okviru deželne reforme na področju zdravstva.
Kraški krti na občnem zboru slovenskih jamarjev
Danes odpotuje v Idrijo 6-članska delegacija jamarjev «Kraški krti» z Goriškega. Vabilo so prejeli od Zveze jamarjev Slovenije, ki bo imela od danes do nedelje, 10. junija svoj četrti občni z,or v Idriji. Delegacija, v kateri sta tudi predsednik Slavko Rebec in tajnik Stanko Kosič, si bo ogledala tudi nekaj jam v bližini Idrije in Črnega vrha, kjer bodo tudi prenočevali.
Vesti iz bolnišnice
Huda nesreča
slovenske dijakinje
V Ulici Nazario Sauro se je včeraj opoldne pripetila precej huda nesreča slovenski dijakinji nižje srednje šole v Ulici Randaccio. Mladenka, 12-Ietna Darja Bregant, ki je s sošolkami bila pri zaključni šolski maši, se je napotila proti domu v Podgori in je pri karabinjerski postaji hotela prečkati cesto. Prav tedaj pa je privozil avtomobilist in jo podrl.
Prepeljali so jo takoj v splošno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 30 dlni zaradi verjetnih poškodb na vratu in prask.
Kmet iz Števerjana, Uklanci 18, 17-letni Luriano Mizzori, se je laže ponesrečil včeraj popoldne v Drevoredu 20. septembra. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili odrgnine
in se bo zaradi teh zdravil 6 dni.
73-letni upokojenec Salvatore Vi-tale iz Ločnika, Ul. degli Eroi 4, se je ponesrečil v svoji vasi. Z rešiicem so upokojenca prepeljali v splošno bolnišnico, kjer bo ostal 20 dni zaradi zloma leve noge.
Nepoklicani gostje v stanovanju v Ul. Nizza
Prejšnji dan se je pripetil precej čuden rop na račun posredovalca Francesca Vide iz Ul. Nizza 1. Mož, ki se je pred kratkim poročil, je šel v popoldanskih urah počivat, medtem ko je žena pospravljala v kuhinji. Nekaj časa za tem, ko je Vide že spal, je njegova žena zapustila stanovanje. V njeni odsotnosti in med moževim spanjem so se v stanovanje vtihotapili tatovi, ki so v veži dobili denarnico in iz nje odnesli 75.000 lir in 15.000 dinarjev. Zaradi hrupa se, je Vide sicer zbudil a je mislil, da je hrup povzročila žena. Zlikovci, ki so takoj razumeli, da niso sami v stanovanju, so jo od-kurih in pokvarili možu popoldanski počitek.
Razstava Rafaela Terpina v gradu Kromberk
Sinoči so v gradu Kromberk odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Rafaela Terpina iz Idrije. Diplomiral je leta 1969 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, samostojno je razstavljal doslej v Ljubljani in Idriji. V Kromberku razstavlja 40 svojih del. Razstavo prirejata Galerija Idrija in Goriški muzej, odprta bo do 21. junija vsek dan, tudi ob nedeljah. Na sinočnji otvoritvi je nastopil Komorni zbor iz Idrije.
Prvorojenec Mitja, sin pokrajinskega svetovalca Jožeta Jarca ter njegove žene Cvete, sporoča, da je pred enim tednom dobil sestrico IRENO
Materi, ki se dobro počuti, ter očetu iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ in športno združenje Dom priredita jutri, 9. junija ob 17.30 v slovenskem Dijaškem domu v Gorici
ZAKLJUČNO TELOVADNO AKADEMIJO
Nastopajo mladi telovadci iz Ljubljane, Nove Gorice, Gorice ter otroška folklorna skupina ŠZ «Doms>.
V primeru slabega vremena bo prireditev ob isti uri v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13.
MLADINSKI KROŽEK - GORICA
priredi drevi, ob 20.30 v novem sedežu na Svetogorski cesti 84 (Dijaški dom) predavanje
KOPERNIK
mejnik v zgodovini
Predaval bo prof. Franjo Dominko iz Ljubljane.
Vljudno vabljeni!
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 17. junija avtobusni družinski izlet v žabnice v Kanalsko dolino. Tam bodo goriški planinci sodelovali na kulturno - športnem srečanju s planinci iz Trsta in z Jesenic. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2, do četrtka, 14. junija.
SPD v Gorici priredi 17. junija vzpon na Ojstemik. Zbirališče bo v Ukvah ob 7. zjutraj. Na Ojstemiku se bodo Goričani srečah z zastopniki Planinskega društva z Jesenic.
Kino
Šolske vesti
Učenci osnovne šole iz Sovodenj bodo imeli zaključno šolsko prireditev v torek, 12. junija ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
DVA MRTVA IN
TRIJE RANJENI
SMRTI: gospodinja 82-letna Maria Gratton, upokojenka 92-letna Or- j mačih
sola Vecchiet vd. Badin, gospodinja Pozno je bilo že, ko ste avto-
72-letna Laura Dohnalek.	i busa pričela voziti proti domu.
Goričan vpleten v smrtno prometno nesrečo na Dolenjskem
Nesrečo je povzročilo več okolnosti, in med njimi tudi Goričanovo prehitevanje na nedovoljenem kraju
Vsaj trije razlogi so botrovali hudi prometni nesreči pri Jezeru na Dolenjskem, v kateri ste izgubili življenje dve osebi, troje pa je hudo ranjenih in se bori za življenje v novomeški bolnišnici, in sicer nedovoljeno prehitevanje kolone, neizkušenost ponesrečenega voznika in spolzka cesta takoj po prvem dežju.
Preiskovalna komisija je po ugotovitvi vzrokov nesreče pridržala 64-letnega Stanka šaulija iz Gorice, šoferja mercedesa goriške registracije GO 47592 ter mu odvzela potni Ust.
šauli se je v koloni peljal iz Ljubljane proti Zagrebu. Na nedovoljenem kraju je začel prehitevati. Prva dva avtomobilista, ki ste vozila na čelu naproti prihajajoče kolone. ste zavrla vozilo, zato je moral tudi voznik tretjega vozila Ajdi-novič ustavljati svojo škodo. Ker
pa je opravil vozniški izpit šele pred dvema mesecema, ni bil vešč šofi-ranja. Na spolzki cesti se mu je vozile zasukalo počez. Za njim vozeči tovornjak je z vso silo trešči) ob škodo, da je vseh pet potnikov popadale iz nje. Dva sta bila takni mrtva, trije pa hudo ranjeni. Zdi se. da ste bila dva izmed potnikov avtostoparja. Mercedes se je tudi zale tel v tovornjak, vendar je nadalje val pot in so ga ustavili šele pri Čatežu.
Na tistem delu ceste se je zgodiio že več smrtnih prometnih nesreč. Za sedanj; primer je bila morda še najbol, kriva spolzkost. Vzporedno z asfaltno cesto poteka namreč makadamska pot, s katere se ob sušnih dneh dviga prah in se useda na asfalt, ob dežju pa se spremeni v zahrbtno nevarnost za voznike.
Gorica
CORSO 17.00-22.00 «Malizia». Laura Antonehi in T. Ferro. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Dorme sopra, femmine sotto». M. Lee in W. Cole. Barvri film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE Danes zaprto.
Jutri ob 17.15—21.30 «Quella fanta stica pazza ferrovia*. D. Sheridan in J. Agutter. Barvni film.
VITTOlilA 17.30—22.00 «Super fly». R. 0’Neal in S. Frazier. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedim.
Tržič
A7 <	18.00-22.00 tVogliamo i
colonelli*. Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 tTrappola p« un lupo».
PRINCIPE 18.00—22.00 «Lo chiamava-no ancora Silvestro». Barvni film.
Auca Gorica
j SOČA «živeti od ljubezni*, jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Grisonova tolpa*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20 30.
DESKLE «Dvojnik v težavah*, ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Mortadela*, ameriški barvni film ob 20.00.
POTUJOČI KINO Branik »Rektor v postelji*, danski barvni film ob 20. uri.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponov i ie dežum lekarna Alesani, Ul. Carducci 31 tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti tel. 72-701.
Mali oglasi
SLOVENSKA UVOZNO IZVOZN FIRMA V GORICI išče trgovske! potnika za jugoslovansko tržišče. P smene prošnje s kratkim življenjep som poslati na goriško podružnic Primorskega dnevnika.
NEKAJ VTISOV IZ ROMUNIJE
Ukrepi proti birokraciji in administrativnemu načinu gospodarjenja
Ceausescu: narodni dohodek se ne ustvarja v pisarnah temveč izključno v materialni proizvodnji
Romunija hodi svoja romunska pota. Spreminja se v moderno, socialistično deželo, zahvaljujoč se novi družbeni ureditvi in dejstvu, da se v svojem razvoju opira na lastne moči, sredstva in voljo.
Ploešti je eno od najvažnejših romunskih industrijsko - gospodarskih središč. Mesto je znano tudi po tem, da so prek njega v drugi svetovni vojni vsakodnevno letele eskadrilje zavezniških bombnikov, ki so napadali in uničevali nacistične vojske in Bljihova zaledja.
V daljavi je videti obrise Karpatov, ne preveč jasno. Nekakšna meglica, ki je deloma iz vodnih hlapov, deloma od dima iz tovarniških dimnikov, zastira pogled. Mesto je sodobno, priložnostni obiskovalec lahko v njem marsikaj vidi. Tu so široke ulice, lepi trgi, mnogo parkov, sodobne zgradbe. Vse pa je nekako kot v znamenju nafte. Povsod je čutiti njen vonj. Zlasti v predrAgstjih, nekaj kilometrov vstran od strogega centra, kjer se začne ravnili.. proti Bukarešti in se nahajajo naprave rafinerije Brazi, ene od največjih v Romuniji.
Nafto izKoriščajo v Romuniji že nad sto let. Prve naprave za njeno predelavo so bile izgrajene leta 1934. V kombinatu Brazi lahko danes predelajo do 4 milijone ton nafte, vse romunske rafinerije okrog 13 milijonov. To je obseg; ki morajo nanj gledati s spoštovanjem največje petrolejske dežele. Zlasti, če upoštevamo, da so v drugi svetovni vojni bile vse naprave za proizvodnjo in rafiniranje nafte porušene.
Danes ima Ploešti poleg drugega tudi svoj lastni institut za nafto, ki ga obiskuje okrog 5000 študentov. Svoj teoretični pouk dopolnjujejo s praktičnim delom.
Strokovnjakov je povsod vedno več. Toda številke o njih govore čedalje manj. A takisto tudi na sploh o ljudeh. Lahko bi rekli, da strokovnjaki so in niso, zlasti kar zadeva njihov razpored. Niso vedno pravi ljudje. na pravem mestu, kar povzroča v okviru organizacije sodobne proizvodnje precejšnje glavobole. O tem je ;v Romuniji čedalje več govora.
Zdaj je na vrsti množično preseljevanje iz pisarn v proizvodnjo. Za vse, ki so sposobni v njej delati in koristiti. Cilj tega je, da bi se ljudje in njihove sposobnosti bolje izkoristili, kar bo za razvoj romunskega gospodarstva nadvse koristno.
Romunska gospodarska uprava je na prvi pogled klasična uprava socialističnih dežel evropskega vzhoda, vendar se spreminja in prilagaja glede na potrebe in pogoje. Zdaj je v veljavi tristopenjska piramida, katere osnova je podjetje, kot izhodiščna gospodarska enota, ki mu načeluje posvetovalni komite delovnih ljudi. Poleg direktorja, kot vodilne osebnosti,
fll It Hilli IHIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIllllllMIIHflfillliii Ulllllll
Kitajski arheologi
v Mehiki
Osem kitajskih arheologov, ki so v Mehiko prišli na poziv mehiške vlade, so si ob tej priložnosti o-gledali tudi ruševine starodavne civilizacije Maja v Južni Mehiki. V Mehiki naj bi ostali deset dni, vendar je bil njihov interes glede omenjene civilizacije tako velik, da so svoje bivanje v Mehiki podaljšali za dva dni.
so v komiteju še tehnični in komercialni direktor, zatem vodje nekaterih pogonov ter predstavniki delavcev.
Na vrhu upravne piramide v državnem obsegu je ministrstvo v Bukarešti, a med tem in podjetji je še neko drugo vodilno telo. To so, kot jih Romuni imenujejo, «industrijske cer,trale», neka vrsta generalnih direkcij ali industrijskih uprav, ki v različnih oblikah, toda vedno z istim ciljem — neposrednega, operativnega vodenja — združujejo več sorodnih podjetij. Prve «industrijske centrale* so bile ustanovljene aprila 1. 1969, danes jih je kakih dvesto. Ena je v Ploeštiju za vse rafinerije in petrokemijske tovarne.
V svoji analizi upravljanja, kot osnovnega vzvoda materialnega razvoja in obenem tudi stabilnosti celotne družbe, so Romuni prišli do ugotovitve, da sta na vso to piramido, od vrha do dna, resno zičela pritiskati administrativno - birokratski aparat in praksa, ki kopičita in valjata na tone papirja, pa še nekaj več od tega: požirata na tisoče dragocenih strokovnjakov. Spreminjata jih v uradnike, ki počivajo za svojimi pisalnimi mizami ali zapravljajo čas in znanje za kaka manj pomembna in važna dela.
Po takšni, dokaj neprijetni diagnozi, so bili sprejeti praktični sklepi o tem, da je treba čimprej, temeljito in organizirano odposlati vse inženirje, tehnike in ostale strokovnjake v tovarne, tja, kjer se rešuje usoda proizvodnje.
. In tako se je po nedavnem plenumu CK KP Romunije, na katerem so bili sprejeti tudi osnutki ustreznih zakonskih ukrepov, začela doslej verjetno največja «prerazporeditev kadrov», kar je občutiti povsod, v vseh romunskih ustanovah.
«Ta prerazporeditev kadrov*, je dejal s tem v zvezi Ceausescu na plenarni seji, «nalaga neodložljivo in dosledno odpravo vseh pojavov dvojnega dela in prepletanja poslov, še so ustanove, kjer ohranjajo nabrekle administrativne aparate, zlasti u-radniške, vključujoč vanje tudi veliko število strokovnjakov, kar poraja birokratske odnose, otežkoča naglo reševanje problemov v podjetjih, o-bremenjuje ceno proizvodov z odvečnimi stroški, pritiska na državni proračun. Administrativni, uradniški a-parat mora biti skrčen na neobhodni minimum, strokovnjaki pa naj se vključijo v proizvodnjo. Ne sme se izgubiti iz vida. da se narodni dohodek ne ustvarja po pisarnah, temveč izključno na področju materialne proizvodnje...*.
Voditelj romunske partije je bil prav tako natančen tudi pri določitvi obsega in tempa nalog. Prerazporeditev kadrov, je dejal, se mora začeti z namestniki ministrov, generalnimi sekretarji in drugim upravnim osebjem*. Tako bi se do sredine tega leta «upravno - administrativni aparat* imel zmanjšati «najmanj za eno tretjino* v korist proizvodnje.
Vzporedno s tem bodo strokovnjakom zagotovljeni pogoji, da se bodo lahko kar najbolj temeljito posvetili nalogam «kontrole in vodenja, izpopolnjevanju metod dela, odločnemu odpravljanju odvečnega sestan-karstva, kjer ljudje kratijo čas in energije v brezkončnih, pogosto docela jalovih diskusijah brez cilja in smisla...*.
Tudi v Ploeštiju se pripravljajo na te svoje ne ravno lahke, vendar neobhodne naloge.
Skupina gojencev glasbene šole Glasbene matice, ki je, kot smo že poročali, nastopila na zaključni produkciji,
v sredo, v mali dvorani Kulturnega doma
Izid prvega dela knjige: «Umetnost našega časa*
Založba Mladinska knjiga je izdala prvo od treh napovedanih knjig, ki naj v zaokroženi podobi predstavijo umetnost našega časa in prizadevanja današnjih likovnih umetnikov vsega sveta za nov izraz v upodabljajoči umetnosti. Gre za delo, ki predstavlja prevod publikacije časopisa Quadrum, mednarodne publikacije za moderno umetnost. Razen tega gre za knjigo, ki je izšla le v srbohrvaščini, čeprav jo je ljubljanska založba namenila tudi slovenskemu knjižnemu trgu. Toda šlo je za izdajo, ki ni bila očitno dovolj preteptana in ki se je nenapovedana in nepričakovano pojavila na našem knjižnem trgu. Seveda bo knjiga za prijatelje likovne umetnosti in za tiste, ki skušajo razumeti sodobna prizadevanja v likovnoumet-nostnem dogajanju, vseeno zanimiva. Morda še bolj, ker nam posreduje spoznavanja in razglabljanja likovno umetnostnih teoretikov in kritikov zahodne Evrope, ki skušajo v svojih sestavkih ne samo informirati in prikazati sodobne tokove te umetnosti, temveč skušajo tudi razložiti značaj in pomen posameznih smeri in nji-
IMimilllimmmimilllfllimilllllimiimmiiffmmiMimmmillllllimimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillimillimillMIlllllllinillllllimifmimillllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIimimillMIIIlllllIllllllllllD
NEIZMERNA ZAKLADNICA RUDNIN
Vloga Urala v gospodarstvu SZ
Plodno delo Uralskega znanstvenega inštituta - V Sverdlov-sku grade akademsko mesto - Za dosego boljših rezultatov potrebna racionalnejša proizvodnja na znanstveni osnovi
V ruskih narodnih legendah o-pisujejo Ural kot ogromno kamnito kačo, katere koža je od Kristalov, okostje od železa, bakrove žile so njene kite in diamanti oči.
Kakšno je danes mesto Ural v sovjetski ekonomiji? Na to vprašanje odgovarja akademik Sergej Vonsovski, predsednik Urlaskega znanstvenega centra sovjetske A-kademije znanosti.
Na tem področju — pravi — je bilo odkritih nad 12.000 nahajališč kar bi predstavljalo več kot polovico vseh rudnin, kolikor jih obstoji v naravi. Številne izmed teh rudnin’ so bile zdaj prvič odkrite na tem področju in so zaradi tega tudi poimenovane po krajih, kjer so jih našli: uralit, ilmenit,
’ višnevit itd. Spričo raznolikosti njegovih nahajališč, je zlasti vredno pozornosti področje gorske skupine Umen, ki je bila 1. 1920 na osnovi dekreta, podpisanega od Lenina, spremenjena v nekakšen mineraloški narodni park. Ural je bo-gat tudi na energetskih virih naj bo to v zvezi z rekami ali nahajališči premoga, petroleja in šote. Zato temelji uralsko gospodarstvo na težki industriji. Vzemimo za primer delavce Uralma-ša. Njihovi ogromni svedri, stroji stroji za kopanje, valjano železo in drugi proizvodi gredo v U-krajino, Belorusijo, osrednjo Azijo, v Bolgarijo in Romunijo, Indijo, Turoijo, v afriške dežele v razvoju. Pri tem pa moramo vedeti, da je potrebnih za to, da bi odposlali en sam «avtomatični bloo-ming 1300», nekaj vlakovnih kompozicij. Samogibni stroj za kopanje pa ima krak, ki je dolg kot osem ali deset vagonov skupaj, in
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce;
18.30	Sodobni slovenski skladatelji; 18.50 Jazz; 19.10 Liki iz naše preteklosti: Andrej Budal; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.30 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 15.10 Srečanje z avtorjem; 15.10 Lahka glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20.000 lir za vaš program*;
10.00	Od melodije do melodije; 10.15 Z nami je...; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Tretja stran; 14.40 Mini juke box; 15.00 Operne arije; 14.45 Plošče; 17.40 Italijanski zbori; 18.00 Tops-pops; 18.40 Zabavna glasba; 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasba v večeru; 22.30 Simf. koncert; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.11 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program ; 13.20 Strnjena komedija ;
14.00	Plošča za poletje; 15.10 Program za mladino; 17.08 «Sončnica»; 19.10 Ekonomsko sindikalna panorama; 19.25 Operne arije; 20.20 Simf. koncert; 21.50 Orkestri lahke glasbe; 22.20 «Andata e ritomo*.
PETEK, 8. JUNIJA 1973
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Antonella Bot-tazzi in Franco Califano; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 19.30 Po večernih vesteh Giro dTtalia; 20.15 «Andata e ritomo*; 20.55 Plošče; 22.43 Nadaljevanka: «Tarzan».
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Bachove skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas;
13.30	Mendelssohn - simfonija; 14.30 Baletna glasba; 15.10 Chopinove skladbe; 15.50 Mozartova simf. glasba; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Mali planet; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 Znanstvena oddaja; 21.30 Alfredo Casella.
SLOVENIJA
8.00. 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.10 Glasbena matineja; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Glasbena pravljica; 8.35 Koncert za mlade poslušalce; 9.20 Pri vas doma; 13.10 Peter Iljič Čajkovski: finale 3. dej. opere «Pikova dama* ;	13.30	Kmetijski nasveti ;
13.40	Z domačimi ansambli; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Za otroke — otroške pesmi; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Pet minut za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni intermezzo;
16.40	Pianistka Tanja Zrimšek; 17.00
«Vrtiljak»; 17.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Robert Stolz; 18.10 Operni koncert; 18.50 Človek in zdravje; 19.15 «Signali» — propagandna oddaja; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Franca Flereta; 21.00 Naj narodi pojo — 10. oddaja; 21.30 «Slovenska popevka 73»; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Jazz pred polnočjo.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Poljudna znanost; 13.30 Dnevnik; 14.30 šport; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Nabožna oddaja; 18.45 Koncert; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Teden aktualnosti; 22.00 Klasična, lahka in pop glasba; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.00	šport; 19.00 Giro dTtalia;
21.00	Dnevnik; 21.20 «Battaglia di dame*.
JUG. TELEVIZIJA
17.45 Veseli tobogan: Ajdovščina; 18.15 Obzornik; 18.30 Barvna risanka: Profesor Baltazar; 18.40 Cesta in mi: Vožnja po avtocesti; 18.50 Za boljši jezik; 19.00 400 let slovenske glasbe; Darjan Božič; 19.45 Risanka; 20.00, 23.35 TV dnevnik; 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — Charles Dickens; Oliver Twist; 22.20 Slovenska popevka 73.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Film:	«Kazino»;
21.20 Film:	«Portret meniha*;
21.35 Slov. narodne poje Stanka Kovačič.
kabino velikosti hiše z nekaj nadstropji. Ura] je predvsem področje kovin in strojnih izdelkov, to je delavnica SZ. Je razumljivo, da je posebno — če hočemo polno izkoristiti surovine, ki jih nudi Ural — imeti visoko razvito organizacijo proizvodnje, vse potrebne naprave in visoko razvito znanost.
In kakšno je stanje znanosti na tem področju? Pred dvema letoma je bil ustanovljen Uralski znanstveni center Akademije znanosti SZ. Za njegovo organizacijo so bile dane na razpolago ogromne vsote (trideset milijonov rubljev samo v tej petletki). V Sver-dlovsku so že začeli z gradnjo a-kacjernskega mesta. Novi center bo imel devet inštitutov: raziskovalni inštitut za matematiko in mehaniko, fiziko kovin, kemijo, elektrokemijo, metalurgijo, geologijo in geokemijo, geologijo rastlin in živali, ekonomijo, vrhu tega pa še ilmenski narodni park in nekaj laboratorijev ter znanstvene postaje sverdlovske, permske in tjumenske pokrajine. V teh ustanovah dela 2000 znanstvenikov. V teku te petletke bo ustanovljen nov inštitut za tehnološko kibernetiko, a namesto inštituta za kemijo bosta ustanovljeni dve novi ustanovi, in sicer za organsko in anorgansko kemijo. Ustanovitev Uralskega znanstvenega centra je rezultat življenjskih potreb. Predvsem bo moral biti pobudnik osnovnih raziskovalnih dejavnosti na vseh najvažnejših znanstvenih področjih, s čimer naj bi prispeval k povečanju proizvajalnih sil na tem področju. V letih sovjetske oblasti je na Uralu zraslo okrog 200 znanstvenih ustanov. Koordinacija njihovega raziskovalnega dela je poglavitna naloga Centra, pri čimer naj bil izključen sleherni pa-ralelizem v delu, a zanemarjena ne bi smela biti nobena znanstvena panoga, vtem ko bi se med raziskovalnim delom in proizvodnjo imelo vzpostaviti najtesnejše sodelovanje. Druga njegova važna naloga je oblikovanje visoko kvalificiranih znanstvenih kadrov.
In kako poteka delo v zvezi z vsemi temi zahtevnimi nalogami? Preveč bi bilo navajati vse, kar je ta Center doslej dosegel. Mnoga so priznanja, ki jih je bil za to prejel tako v domačem kot mednarodnem merilu. Vendar navedimo vsaj nekatere najvažnejše dosežke. Inštitut za geofiziko se zlasti ukvarja s strukturo zemeljske skorje. Sodelavci tega inštituta s0 odkrili to, kar lahko imenujemo emanacijo helija iz zemlje, in izdelali metodo za odkrivanje ter oceno določenih nahajališč na osnovi karakteristik te emanacije. Drugo važno delo inštituta predstavlja izdelava študijskega sistema o celovitih premogovnih bazenih in pa načrtovanje v zvezi z napravami, ki so za to potrebne. Ta sistem uporabljajo v večini sovjetskih premogovnikov in je s tem bilo prihranjenih okrog 100 milijonov rubljev letno.
Važne raziskave so v teku tudi v inštitutu za fiziko kovin. Preučevanja, zadevajoča trdna telesa, fiziko magnetskih pojavov, razvoj kristalov itd., so praktično nih materialov za tehnično rabo, omogočila odkritje novih magnet-kot tudi materialov za gradnjo s tehnično rabo, kot tudi materialov za gradnjo z izboljšanimi fizičnimi karakteristikami. V tem inštitutu nadalje stremijo, da bi odkrili bolj izpopolnjeno tehnologijo obdelovanja kovin ter originai-nejše metode za kontrolo kvalite-
POMEMBNA RAZSTAVA V LJUBLJANI
Uspeh družbene akcije
5 let-W0šol 1969 73
Zgradili so 102 osnovni šoli in za to porabili 71 milijard starih denarjev
V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani, ki kot dokumentacijski center za zgodovino šolstva za slovensko etnično ozemlje zbira gradivo o razvoju šolstva, je bila v sredo odprta slikovno dokumentarna razstava o akciji «5 let — 100 šol» v obdobju 1969 - 1973, Razstavo je pripravil omenjeni šolski muzej v dogovoru z Izobraževalno skupnostjo SRS, da prikaže uspeh petletnega prizadevanja za uresničitev drožbenega razvojnega piana SR Slovenije na področju vzgoje in izobraževanja. Načrt je bil sprejet ob 100-letni-ci obvezne osnovne šole na slovenskem ozemlju, za realizacijo programa «5 let — 100 šol» pa je poskrbela Izobraževalna skupnost SRS z namenom, da dobi potrebne materialne pogoje za sodoben pouk določeno število šol;
Akcija «5 let — 100 šol» je pomembna predvsem zato, ker v tako kratkem obdobju ni bilo zgrajenih v Sloveniji 100 novih šolskih poslopij, ki so v primerjavi z nekdanjimi stavbami za osnovne šole prave palače. Novi obseg in ureditev šolskega prostora in njegova oprema ni pos'edica pretiravanja, temveč sodobnih pedagoških zahtev, pravi v uvodni besedi v lepem katalogu ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja France Ostanek.
Razstava, ki bo potovala po vsej Sloveniji, je torej zaključek široke in zelo pomembne akcije ter dokazuje, da je bil načrt, sprejet pred petimi leti, ne samo dosežen, ampak celo presežen. Slikovno gradivo in podatki namreč prikazujejo 102 novi šolski zgradbi, zanimivo razstavo pa dopolnjujejo tabele, grafikoni, kjnige
in stare šolske kronike, ki kažejo, kako so se razvijale šolske gradnje od preteklih stoletij do danes in kdo je moral skrbeti za gradnjo in za vzdrževanje šol. Najstarejša listina, ki omenja šolsko stavbo, je iz leta 1418, ko je vojvoda Ernest dovolil obnoviti šolo pri sv. Nikolaju v Ljubljani.
Uvodno besedo v katalogu je napisal, kot smo že omenili France Ostanek, fotografski posnetki, kratki zgodovinski podatki, statistični pregledi in tabelarni prikazi o obsegu gradenj in o porabljenih finančnih sredstvih pa imajo dokumentarno in zgodovinsko vrednost.
Iz objavljenih podatkov je razvidno, da so v petih letih v Sloveniji zgradili 87 povsem novih osnovnošolskih poslopij, dogradili ali temeljito prenovili pa 15 šol, pri katerih je na novo sezidanega šolskega prostora za dve tretjini starega. Tako so pridobili 2C0.000 kv. m bruto zazidanega prostora. Pridobili so nov tip šole: šola - kulturni in športni center, v katerem imajo otroci najlepše pogoje za učenje ir. rekreacijo. Za uresničitev akcije «5 let — 100 šol* so porabili skupno 71,4 milijarde starih dinarjev. Od tega so skoraj 20 milijard zbrali s samoprispevkom občanov, 9 milijard so dale gospodarske organizacije, 11 milijard Izobraževalna skupnost SRS, 12 milijard iz občinskih proračunov itd.
Otvoritve razstave so se udeležili Lidija šentjurčeva, članica predsedstva SFRJ, Tomaž Bizalj, sekretar za kulturo in prosveto pri IS Slovenije, Boris Lipužič, direktor Zavoda za šolstvo SRS ter člani izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti SR Slovenije.
hovih poglavitnih predstavnikov.
Prva knjiga o umetnosti po letu 1945 pod naslovom Umetnost našega časa ima poleg uvodnega predgovora (Jean Leymarie) dva dela. V prvem delu so obdelana najznačilnejša prizadevanja umetnosti današnjega časa ter prikazani predstavniki lirične abstrakcije, enformela in abstraktnega ekspresionizma. V drugem delu pa so priobčene razprave o geometrijski abstrakciji, o slikarstvu o-strega roba in o kinetični umetnosti. Drugi dve knjigi, ki sta za sedaj napovedani, ki pa še nista izšli, bosta dopolnjevali gradivo prve knjige. Taxo naj bi bila druga knjiga posvečena figurativni umetnosti, ekspresionizmu in nadrealizmu, pop artu in novemu realizmu ter narativnemu slikarstvu. Tretja knjiga pa naj bi prinesla članke in izjave umetnikov in naj bi bila dokumentarnega značaja.
Vse knjige o povojni umetnosti predstavljajo velik pregled umetnosti zadnjih 25 let. Ta pregled ni omejen z geografskimi kriteriji temveč obravnava snov sistematično glede na gibanje, smeri in najvidnejše predstavnike. Sodelavci so znani avtorji, med njimi je tudi naš umetnostno zgodovinski kritik in esejist Oto Bihalji - Merin.
Knjiga ima tudi bogato slikovno gradivo, škoda le, da je barvnih reprodukcij malo.
Sl. Ru.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Otty Stock v galeriji Cartesius
Ko je Otty Stock imela pred led v veliki dvorani Italijansko - ameriškega društva osebno razstavo, J bil to prikaz vse njene aotedan) dejavnosti iz dobe dela v Parizu m na Dunaju, kjer se je pričela uci pri slavnem ekspresionistu Oskarj Kokoschki.
Tokrat pa nam slikarka v galeriji Cartesius podaja samo najnovejs dela v temperi napredno - abstra nih zasnov, ki pričajo o prožnos^ njene ustvarjalne domišljije. To se je v njenem delu nakazova^ na raznih skupnih razstavah v P , teklih letih, to je sedaj tu nami v celovitosti pregleda. Te s-pa se, bolj kot gledajo, nekako slušajo kakor kratke pesmi brez sed, kjer se predamo le njihove ritmu. Vsaka slika je čvrsto moSre. naslikana z gotovostjo potez ne P obloženega čopiča, tako da k'ta ‘ šča na hrapavosti papirja 91e ^ obrise glavnega elementa uu-'‘’ kovne sheme, ki se razmnožen P navija, a vsakokrat ne stereo W enak, marveč vedno nekoliko dru čen, kot so si različni plesalci ' ki pa so kot ljudje, anatomsko dani, vsi enaki. Tako nastajajo ^ okroženo polne kompozicije, uje okvirnost listov slik bolj trpko ^ ne lepote, seveda abstraktne, ki^0 ne zapade v ceneno lepotnost. se ponekod vodilni liki, kot n-v listu «Teheran» bolj urejeno ^ navijajo, se pa igra, n. pr. v v «črna gora», bolj bohotno raz jn abstraktno občuteno lepoto deze folklore. Otty Stock je vsekakor ^ ster v odkrivanju in urejevanju _ mišljenih likov, ki jim daje us jalna svoboda nje intuicije vsa možnosti v bogati različnosti se Milko Bambič
Indijski princi izgubili častne naslove
Indijski princi so pred nedavnim izgubili enega od poslednjih privilegijev — svoje naslove. Na osnovi sklepa, ki ga je sprejel pariament, nimajo več pravice postavljati poleg svojega i-mena še naslov «radža» ali »maharadža*, kakor tudi nimajo pravice zahtevati, da bi se običajni državljani nanje obračali z besedami «vaša visokost*.
TUDI V BENEŠKI SLOVENIJI
Vdor civilizacije z zastrupljanjem človekovega okolja
Najbolj tragična značilnost našega časa je uničevanje naravnega okolja z onesnaževanjem zraka, voda, rušenjem ekološkega ravnovesja, torej ustvarjanjem vseh pogojev za naš čim hitrejši, čim popolnejši konec. Nevarne kemikalije, smrdeče odplake, zadušljivi plini in dim, vse to še povsem nekontrolirano, kot sestavni del sodobne stvarnosti, nevarno vrinja v naše vsakodnevno življenje in nas vse bolj ogroža.
Ta stvarnost tudi našim Nadiškim dolinam ni prizanesla. V osojnih predelih, ob potokih in naših vaseh ter naseljih se vse bolj kopičijo odpadki malotrgovinske embalaže, jedil, smeti, zastarelih zdravil in še vrsta najraznovrstnejših, neuporabnih ter škodljivih snovi.
Gb nalivih, ko voda naraste, se po vejevju dreves na bregovih po-
tokov, rek, kar sami od seb p]a. besi jo ostanki donošenih ob!aC1’rečic stičnih odpadkov, najlonskih ^ vseh barv. Ta «mešanica tla[jrU'giin tako zgovorno dokazuje med ^-ke-tudi vso revščino našega POtr mjjg ga sveta, je še prav Posebn° pred v naši dolini ob Nadiži.^	^n #-
poln®
“ JSfs?
nedavnim je bila Nadiža bis tj sta reka, kopati se ob ,njeJ-|oveka je bilo čudovito, kot da bi v prihajalo samo zdravje.
In danes? Danes je tu že vs® smradu in navlake, ravne lepote in priča o	za
ir. njihovi brezmejni brezen vse, kar je za njihov las bgnešlu življenjsko važno. Tudi on, b ji-Slovenci, ki smo do danes	na
cer res v revščini, vendar neokr. dobrem zraku in sredi as '^oterfiO njene narave, se s tem ne
več ponašati.	Čedad	ie
Nadiža teče danes skozi ^ go tako umazana in zastrup Je ’ z jz-iz umetnega jezera, nas a .zgjnjle graditvijo varnostnega Fz > tojiKo.
vse ribe. Lani jih je bil° anad da so se vsak hip Poga čaka®-vodno gladino, danes za'Tioiie s0 da boš katero zagleda .	*
ali zbežale v čistejše to ve se Onesnaževanje zraka m yrjlo, je v Beneški Sloveniji tako j
da so nujni takojšnji	nrav0-
«; U^Aornn se r
drugi ukrepi, če hočemo
norda
časno preprečiti kake	’ ^leznu
celo pojav kake nalezlj	.
umetnem '
Ob še omenjenem
zeru v
Čedadu je zrak P«0 ' lno
iolno^
usmrajen. V njem je v^aC) nje”
najrazličnejše umazanije- ^orriar-
govo gladino se PodU° ^ 0,,ležajev, odličnih prenašalcev ^ ver-
Prej jih ni bilo. Le'^ ‘^gčalo-jetno njihovo število se P pra Toda, še je tas * ^ V vi. Predvsem bi bilo tr » 3lužbo nizirati ustrezno hlSie"f ,jh sred; in seči po najprimernejših^^ bl
stvih za odpravo tega.
moralo sodelovati vse P1-® ' paj
naših hribov in doh:m A okrajin' bi organizirale občinske, P ske in deželne oblaatl' f„,,anje 10
Nenadzorovano odm grneti ,v kopičenje odpadkov 1 vzelo ze Beneški Sloveniji Je za pred'
takšen obseg, da resnično ^ stavlja problem, ki vau : ne bo posvetiti vso pozornost, prepozno!	. tpv0, da
Zato postavljamo odgovorne oblasti, ob aIJ1i, 'c’er z zdravstvenimi .ustan.taino ur®’ mudoma zavzamejo za vexeče& janje tega_ sPIofneSa . ^ kasijf
ilstvo
Horoskop
(Nadaljevanje na 6. strani)
N ova osnovna šola v Polhovem Grad cu
......................1,1111,11,mu..........................................................IMMIIMI...............
boste izšli kot zmagovalec. Neki družinski član vas bo hudo razočaral.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pazite, da ne boste ocenjevali svojih sodelavcev napačno. Storili boste krivico neki osebi, ki vam ni simpatična.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ogibajte se bučnih sestankov. V družini bodite bolj prizanesljivi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Na vidiku so zelo ugodni gospodarski pogoji. Prijatelji vam bodo zavidali srečo v igri.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne zahtevajte preveč od svojih možganov, ki so potrebni miru. Poiščite si svojega zaveznika tudi med sorodniki.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte opraviti svoje posle že v teku jutra. Razumevanje med družinskimi člani ne bo najboljše.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Posvetite se resneje študiju najnovejših problemov. V družini je bistveno medsebojno spoštovanje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Po nekem razgovoru, ki ga boste imeli, se boste čutih bolj sproščeni. Danes se vam ne bo vse posrečilo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dogodki vas bodo prisilili, da se bo ste otresli svoje zadržan.-.;.,’! :
no se bo zaostrilo neko staro sovraštvo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Po doseženem uspehu vam bo lahko delati. Ne vmešavajte se v tuje spore.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Odpravite v svojem uradu nered in nasprotovanja. Ukvarjajte se samo s svojimi zadevami.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Opravljajte svoje delo z večjo hladnokrvnostjo. Pazite, da se ne zapletate v zanko, ki vam jo je nekdo nastavil.
ŠKORPIJON (od 23. 10 do 22. 11.) Prišlo bo do spopada iz katerega
vprašanja. Povsod: tui nah, proizvodnih ustan° H ’ Te :° nih čistilnicah in drug • janj® še najbolj odgovorne zaalizacijab stanje, saj po svojih k ^pi spuščajo v vode, a	^ve-
ke v zrak najveejo količi pikovemu zdravju in nara oaja vih snovi. Te so k£ivf’kšna, 150 Nadiža danes m vec ta nekoč.	______ _ jje čANA
ANTON BIRTIC -
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOLESARSTVO
DIRKA «GIR0 D ITALIA»
Merckx na gorskih cestah nedosegljiv za ostale tekmovalce
l včerajšnjo zmago je še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici
ANDALO, 7. — Vsi skrivni upi -*Ierckxovih tekmecev so propadli: ''riiki belgijski kolesar je v da-^ašnji gorski etapi potrdil, da so "kgove možnosti izredne. Trenut-?? res ni na svetu kolesarja, ki 01 uiu bil dorasel.
, E>anes je glavnina vozila do 94. r® v enotni skupini. Pod 18 km a°lgim vzponom na 1400 m višje s^lo Bondone pa so šli v napad Panci. Fuente in Lazcano sta o-Pfavila daljši pobeg, katerega pa J? ves čas skrbno nadzoroval Eddy J*etokx. Na Bondone sta prva pri-/)z'la oba Španca, toda 25 km kas-(35 km pred ciljem) je Merckx P čelu manjše skupine že ujel Pežnika. Med vzponom na Anda-° se je 5 km pred koncem etape ffesel še zadnjih zasledovalcev in f" nato sam privozil na cilj. Gi-^°ndiju ni ostalo drugega, kot da i6 in potegoval v borbi z Battagli-0tn za 2. mesto.
Lestvica 18. etape:
L Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 173 km dolgo progo od Verone do Andala v 5.17’39” s . P.h. 32,662 km na uro
■	Belice Gimondi zaost. 18’25”
■	Giovanni Battaglin » Lazcano „• Galdos ,• Fuente !• Zilioli *■ Aja
Pesarrodona Schiavon Conti
Le Schoenmaecker Fabbri Motta Ritter
Skupna lestvica:
• Merckx 1 Gimondi
■	Battaglin k j esarrodona o' Lazcano
Panizza
7.	Bitossi	21’22"
8.	Motta	22’19”
9.	Ritter	25’55”
10.	De Vlaeminck in Galdos 26’35”
12.	Poggiali
13.	Fuente
14.	Pettersson
15.	Zilioli
94.54’29”
94.55’41’!
94.56’46"
95.04’05”
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — S 6. etapo od čačka do Vmjačke Banje v dolžini 83 km se je danes končala 13. mednarodna kolesarska dirka «Po Srbiji», v kateri je sodelovalo 80 kolesarjev iz Jugoslavije, Poljske, Bolgarije, Madžarske, Italije in Turčije. Zmagovalec dirke (dolge 769 km), je Bilič,. član «Sipora» iz Pulja, medtem, ko je |
ekipni zmagovalec reprezentanca Turčije.
B. B.
ATLETIKA
VČERAJ V OSTRAVI NA ČSSR
Prva ženska pod 11” v teku na 100 metrov
PRAGA,, 7. — Vzhodna Nemka Renate Stecher je postavila v Ostravi nov svetovni rekord v teku na 100 m s časom 10’'9. Stecher jeva je prva ženska, ki je pretekla to razdaljo v manj kot enajstih sekundah. Prejšnji rekord je bil 11 sekund.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH TEKMOVANJ
V zadnjih tekmah zelo dobri nastopi enajsteric Primorja, Brega in Uniona
Brežana Strnad in Kraljič sta zopet nastopila v pokrajinski narasčajniški reprezentanci
MLADINCI
A SKUPINA
Primorje se je uvrstilo v finalni del mladinskega poprvenstvenega tekmovanja. V zadnjih treh tekmah so Prosečani dvakrat remizirali (Libertas Sv. Sergij in Giarizzole) ter enkrat zmagali (Costalunga). Prav s temi točkami so dohiteli na lestvici Giarizzole, ki so imele po prvem delu prvenstva dve točki prednosti. Vstop v finale so si «rde-če-rumeni» zaslužili predvsem z dobro in homogeno igro: šestkrat so zmagali, štirikrat remizirali in le enkrat zgubili. Dosegli so dvajset golov, kar je za proseško ekipo pravo presenečenje, če pomislimo, da nima preveč spretnih napadalcev. To pa dokazuje učinkovito
mniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiimu,,, iiiiiuiiiimiiiimiii iiumimiiii im, niiiiiiinuifuiiiiiiiiiiiiiimi
KOŠARKA
V 2. SLOVENSKI LIGI
18’25” 19’55” 20’55” 21’09” 21’20” 22’13” 22’13” 23’09” 23’09” 23’21” 23’42” 23’43” 23’46”
Nepričakovan na domačem
poraz ekipe Tolmina igrišču z Grosistom
Osrednji dogodek jutrišnjega kola bo tekma Grosist-Salonit v Šempetru
Šesto kolo tekmovanja v 2. slo- čane, ki ostajajo brez točk. Notranj venski košarkarski ligi — zapad je ski derbi je dobila Cerknica, Ko-postreglo s presenečenjem, saj ni | per pa je v Idriji premagal doma-
nihče verjel, da bodo košarkarji šempetrskega Grosista sposobni pripraviti v Tolminu tak podvig. Najlepše so bili vsekakor poplačani navijači Grosista, ki so se zvečer vračali po Soški dolini z razvitimi klubskimi zastavami in s pesmijo.
S sobotnim porazom je tolminski AET zdrknil na četrto mesto in prepustil drugo Salonitu, ki je s težavo doma premagal žilave Kranj-
'"‘"■iiMiumHiMumMmnmiminilllliumiimMiniMmniimmummiHmimuinHmiiiimMUHumiH
94.26’57” zaost. 7’42” 10’20” 15’51” 16’07” 19’45”
čine manj prepričljivo kot je bilo pričakovati. V Kropi se je tudi tokrat zapletlo. To pot ni bilo delegiranih sodnikov in Kobaridčani so se vrnili domov spočiti.
ki so se za igrišča borila še veliko let potem, ko so nastale nogometne ali druge ekipe, je repen-tabrska izjema.
Res bi bilo škoda, če bi se vsi-drala v Repnu tuja moštva. Ime-I nujemo jih tuja le ker bi ne bila ! iz občinskega območja, sicer pa
Sobotno kolo bo verjetno doslej j lahko tudi slovenska.
NA EP V BEOGRADU
JOVANOVIČ ZADOVOLJIL V PERESNI KATEGORIJI
Odlični boksarji iz ŠŽ in Poljske - Jelrsijevk' izpadel
najbolj zanimivo. Na sporedu so kar tri primorski obračuni. Koper sprejema v goste Tolmince, ki znajo biti obalnemu ligašu zelo nevarni. V Kobaridu bodo ljubitelji košarke priče obračunu med domačini in Idrijčani. Osrednji dogodek pa bo tekma med Grosistom in Sa-i lonitom v Šempetru. Goriški derbi odloča v tem trenutku o drugem mestu na lestvici. V primeru slabega dne vodilnega Kopra pa | bi se stvari na samem vrhu še i bolj zapletle.
BGGRad, 7. — Na 20. evropskem (^^rskem prvenstvu so se danes ^atp ■ 6 P™ele polfinalne borbe,
$>“ -
^.(r^Punlje in po eden iz Španije,
So	in Jugoslavije. Gledalci
bla Posebno zadovoljni s preprič-
__ v finale vrstili po le Boksarji iz Poljske in SZ, dva
Jurske
teu°	Jovanoviča v peresni ka-
t^riji na(j Fincem Vilandrom, ka-ga je premagal (s soglasnim skle-W iVSe*1 sodnikov) po točkah. Priča-veit so tudi zmago Jelisijevica v kuser. kategoriji nad izvrstnim in iz-^6nitn Madžarom Cgjefom. Jelisije-^ je izvrstno boril, toda socini-Sf’ odločili s 4:1 v korist Ma ra. kar je povzročilo glasne (neu-
ki
tfža,
oj^e)
proteste številnih gledal-
£2|arka
^ Sežana - Polet 99:77 ^3:33)
j OLET: Adrijan Sosič 14, Daneu ]Wg0vič 4- Dolenc, Gantar 8, ’So<-j-s_22, Tavčar 4, Škerlavaj, Edi 2- Guštin 21.
6, £ SEŽANA: Grdina 14, Godnič lO	28, Korošec 6, Žiberna
Srw,^ec 30, Tavčar 4.
!ŽJ"2.............
le
ki pa to pot ni n stotice. Gostje so bili bolj-pri lovljenju odbitih P°d košema, kjer so morali
^em prijateljskem srečanju, ko k;, ,?a Opčinah, je bila ponov-sa Sežana
poletovci igrati podrejeno vlogo zaradi nizke postave. Tekma je bila na splošno zadovoljiva. Boljši so bili v Poletovih vrstah Kraus, A-drijan Sosič, med gosti pa Mahnič,
Trobec in Grdina.
* * *
Drevi: Kontovel — Polet
Na odprtem igrišču na Kontovelu bo drevi, ob 20. uri tekma, veljavna za 12. kolo prvenstva 1. divizije med domačim Kontovelom in Poletom.
b. 1.
* * *
Cianocolori — Kontovel 59:40 (32:16)
KONTOVEL: Bruno Daneu 4, Boris Daneu 3, Zadnik 14, Lisjak 9, Franko 4, Kamte 4, Lukša 2, in Štoka.
Prosti meti 16:18. Pet osebnih napak Lisjak (50:35).
V sredo so kontovelski košarkarji odigrali zaostalo tekmo 1. divizije proti Cianocolori ju. Napovedovan je bil lep dvoboj, saj sta obe ekipi zavzemali zadnje mesto v lestvici brez točk. Toda že po začetnih udarcih ni kazalo nič prida za Kontovelce. Igrali so slabo in mirne duše lahko rečemo, da je bila to ena izmed njihovih najslabših tekem. Cianocolori pa je igral veliko bolje in zato je njegova zmaga zaslužena. V naših vrstah sta se dobro odrezala Franko in Daneu.
H. L«
IZIDI:				
AET Tolmin —		Grosist	49:53		
Salonit —	Sava			72:70
Kladivar —	- Cerknica			67:72
Plamen —	TIK	Kobarid neod.		
Idrija — Koper				45:60
LESTVICA:				
Koper	6	6	0	489 329 12
Grosist	6	5	1	412 332 10
Salonit	6	5	1	429 217 10
AET Tolmin	6	4	2	435 351	8
Sava	6	2	4	393 420	4
Cerknica	6	2	4	381 429	4
Kladivar	6	2	4	367 480	4
Plamen	5	1	4	337 370	2
TIK Kobarid	5	1	4	320 381	2
Idrija	6	1	5	359 429	2
			E. Hvalica	
Res je občina majhna in veliko privržencev imajo tudi «športi» kot je motociklizem, do primerne športne organizacije pa bi lahko le prišlo, saj je mladincev, ki se zanimajo za nogomet precej, kot dokazujejo vsakoletne tekme med mladimi in starimi in tudi neorgani.zi-
igro celotnega moštva.
V nedeljo bodo odigrali Prosečani zadnje prvenstveno srečanje, ki bo odločilo, ali se bodo v polfinalu spoprijeli s Cremcaffejem, ali s S. Giovannijem. Nasprotnik Primorja bo Rosandra.
IZIDI ZADNJIH 3 KOL: Campa-nelle — Don Bosco 0:0, Primorje
—	Libertas Sv. Sergij 1:1, Rosandra — Giarizzole 2:1, Costalunga
—	Rosandra 2:1, Giarizzole — Primorje 2:2, Libertas Sv. Sergij — Campanelle 0:1, Don Bosco — Libertas Sv. Sergij 1:0, Campanelle
—	Giarizzole 2:2, Costalunga — Primorje 1:3.
LESTVICA: Primorje in Giarizzole 16, Don Bosco 13, Libertas Sv. Sergij 10, Costalunga in Campanelle 9, Rosandra 6.
PRIHODNJE KOLO: Rosandra — Primorje, Costalunga — Campanelle, Giarizzole — Don Bosco. Liber-tar Sv. Sergij bo počival.
B SKUPINA
Union je pripravil v zadnjih dveh tekmah veliko presenečenje, saj je premagal najprej Muggesano, nato pa še Libertas iz Rocola. Pod-lonjerci so se tako prebili na predzadnje mesto na lestvici. Pokazali so velik napredek. Če bi igrali tako že od vsega začetka bi bili sedaj gotovo bolje uvrščeni.
Na vrhu lestvice sta si S. Gio-varni in Cremcaffe že zagotovila vstop v finale. Trenutno ima Cremcaffe točko več kot Svetoivančani in ima zato veliko možnosti, da se uvrsti na prvo mesto lestvice, kar bi pomenilo, da bi se v polfinalu srečal z drugouvrščeno enajsterico prve skupine.
Union se bo v nedeljskem zadnjem srečanju srečal s «pepelko» prvenstva Demacorijem. Podlonjer-ci imajo tako možnost zaključiti j prvenstvo z zmago.
IZIDI ZADNJIH 3 KOL: Libertas Rocol — Demacori 3:1, Mug-gesana — Libertas Sv. Marko 1:1, Cremcaffe — Union 5:1, S. Gio-
rano igranje v dolinici za vasjo. 1 vanra ~ Cremcaffe 2:1, Union
V soboto so začeli s tekmovanjem tudi mladinci. V mladinski konkurenci tekmuje šest ekip s severnega področja Primorske: AET Tolmin, Grosist, Fructal, TIK Kobarid, Idrija in Salonit. Prvo kolo je napovedalo največ možnosti Grosistu, ki je edini zmagal v gosteh.
IZIDI
AET Tolmin — Grosist Fructal - TIK Kobarid Idrija — Salonit
27:68
57:31
65:45
Na novem igrišču v Repnu naj bi igrali tudi domačini
Jutri bo v repentabrski občini otvoritev novega nogometnega igrišča.
Z deli so začeli že pred več kot desetimi leti. Vendar pa v repentabrski občini še ni nobenega športnega društva, ki bi imelo od novega športnega objekta korist. V primerjavi z ostalimi našimi vasmi,
In končno ne bi bil tako velik greh okrepitev iz kake druge vasi.
Nogometno ekipo je Repen sicer že imel. Pred leti si je neki znani Tržačan zamislil, da bi prijavil skoraj v celoti italijansko ekipo pod imenom «Rupingrande». Bila je to povsem industrijska rešitev, saj se ta človek pretežno ukvarja s prekupčevanjem igralcev in je potreboval ekipo, kjer bi «zanimi-vi» igralci lahko nastopali. «Rupin-grande» je seveda kmalu zaključil svojo pot, nadomestilo pa ga ni nobeno drugo društvo.
Vsekakor je igrišče nared in pričakujemo, da se bodo po njem za žogo redno podili tudi domačini.
Ob priliki otvoritve bosta priložnostno tekmo odigrali ekipi iz Repna in Trebč.
K. B.
LOKOSTRELSTVO
UGG je v tej en uspeh, tokrat
panogi dosegla še z Goričanom Antoniom Codispotijem, ki se je uvrstil na četrto mesto turnirja za «Pokal mesta Dunaj», kjer je nastopala elita lokostrelcev iz Anglije, Nemčije, Švice, ČSSR, Romunije, Avstrije in Italije.
NOGOMET
TUNIS, 7. — Brazilska nogometna reprezentanca je premagala Tunizijo s 4:1.
OSLO, 7. — V mednarodni prijateljski tekmi je Norveška igrala z Irsko 1:1.
ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo jutri, 9. t.m. v dvorani Ljudskega doma ob 20.30 v prvem sklicanju, ter ob 21. uri v drugem sklicanju ob vsakem številu članov.
Odbor
Muggesana 2:0, Libertas Sv. Marko — Libertas Rocol 2:2, Demacori — Libertas Sv. Marko 0:5, Libertas Rocol — Union 1:2, Muggesana — S. Giovanni 3:1.
LESTVICA: Cremcaffe 16, S. Giovanni 15, Libertas Sv. Marko 13, Muggesana in Libertas Rocol 11, Union 8, Demacori 4.
PRIHODNJE KOLO: Cremcaffe — Muggesana, S. Giovanni — Libertas Rocol, Union — Demacori. Libertas Sv. Marko bo počival
NARAŠČAJNIKI
V	soboto je v finalnem srečanju naraščajniškega medpokrajinskega turnirja reprezentanca Trsta premagala Tolmeč z 2:1. To je bila prva zmaga tržaške reprezentance v dosedanjih sedmih turnirjih te vrste. V zmagoviti enajsterici sta nastopila tudi igralca Brega Kraljič in Strnad.
A SKUPINA
V	nedeljo se je zaključilo nara-ščajniško prvenstvo. Bregu je le za las spodletela uvrstitev v finale. Brežani so namreč zaostali le za točko za zmagovito Muggesano. V zadnjih dveh srečanjih so osvojili štiri točke, to pa jim ni zadostovalo, da bi dohiteli svoje neposredne nasprotnike. Po osvojitvi «Pokala Pacco» so «plavi» upali vsaj na vstop v finale. Za neuspeh imajo več opravičil: poškodba standardnega vratarja Ote je močno vplivala na obrambo, ki ni bila več tako zanesljiva. Na celotno igro e-kipe so negativno vplivala tudi trenja med nekaterimi igralci, k temu pa moramo dodati še precejšnjo smolo. Kljub osvojitvi častnega drugega mesta so Brežani dokazali, da imajo najboljši zamejski naraščaj. To potrjuje tudi vključitev Strnada in Kraljiča v pokrajinsko reprezentanco.
IZIDI ZADNJIH 2 KOL: Cremcaffe — Edera 2:1, Muggesana — Ponziana 3:0, Stock — Breg 0:4, Demacori — Breg 1:4, Stock —
Muggesana 0:7, Ponziana - Cremcaffe 2:0.
KONČNA LESTVICA: Muggesana 20, Breg 19, Edera 16, Ponziana 13, Cremcaffe 9, Stock 5, Demacori 2.
B SKUPINA
Gaja je zaključila prvenstvo z dvema porazoma. To potrjuje krizo ekipe, ki se je z 8 točkami uvrstila na predzadnje mesto. Gajevci niso izpolnili pričakovanj. Predvajali so vse preveč statično in neučinkovito igro. V štirinajstih tekmah so zatresli mrežo nasprotnikov samo sedemkrat, kar je negativni rekord prvenstva.
V	finalni del prvenstva sta se uvrstili ekipi Opicina Supercaffč in Libertas. CGS, ki je bil po prvem delu prvenstva trdno v vodstvu, se je moral zadovoljiti s slabim četrtim mestom.
IZIDI ZADNJIH 2 KOL: Olim-pia Greta — Libertas TS 1:2, Roia-nese — Inter SS 0:0, Opicina Supercaffč — Aurisina 4:1, Gaja — CGS 0:2, Gaja — Opicina Super-caffe 0:3, Aurisina — Roianese 2:0, Inter SS — Olimpia Greta 3:1, CGS — Libertas 1:1.
KONČNA LESTVICA: Opicina Su-percaffe 20, Libertas TS 19, Aurisina in CGS 17, Inter SS 13, Roianese 12, Gaja 8, Olimpia Greta 5.
C SKUPINA
Tudi Vesna je zaključila prvenstvo s porazom. Tokrat je klonila Triestini s pičlim 1:0, potem ko je prejšnji teden remizirala s Costa-lungo. Križani so osvojili v desetih tekmah sedem točk in se uvrstili na četrto mesto. V finalni del so napredovale Giarizzole, ki so prepustile nasprotnikom le dve točki. Zato so favoriti za osvojitev prvega mesta.
IZIDI ZADNJIH 2 KOL: Giarizzole — Rosandra 3:0, Vesna — Costalunga 1:1, Triestina — Vesna 1:0, Costalunga — Esperia Sv. Alojzij 2:1.
KONČNA LESTVICA: Giarizzole 18, Triestina 16, Rosandra 8, Vesna 7, Costalunga 6, Esperia Sv. Alojzij 4.
ZAČETNIKI
V	zadnjih dveh tekmah so osvojili najmlajši nogometaši Brega celotni izkupiček. Najprej so premagali Libertas Rocol, v nedeljo pa so pripravili pravo presenečenje, saj so odpravili tretjeuvrščene Giarizzole. Z dvema zmagama so se povzpeli do zlate sredine lestvice, v soboto pa se bodo spoprijeli z zadnjeuvrščeno Muggesano. Tekmo bodo odigrali v Dolini ob 17.30.
IZIDI ZADNJIH 4 KOL: Libertas Rocol — Giarizzole 0:1, Opicina Supercaffč 3:0, Zaule — Breg 1:0, Ponziana — Rosandra 1:2, Triestina — Esperia Pio XII 6:0, Tergeste — S. Giovanni 0:3, Libertas TS — Fortitudo 0:0, Libertas TS — Tergeste 1:1, S. Giovanni — Triestina 1:0, Esperia Pio XH — Ponziana 1:2, Rosandra — Zaule 0:1, Breg — Opicina Super-caffe 0:1, Muggesana — Libertas Rocol 2:0, Fortitudo — Giarizzo-de 1:2, Giarizzole — Muggesana
llllllllllf■■Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllll
OBVESTILA
Športno združenje Dom obvešča, da bodo treningi ženske odbojke za začetnice na igrišču Dijaškega doma (Ul. Montesanto 84, Gorica), vsako sredo od 18.30 do 20. ure.
* ¥ *
ŠD Kontovel priredi ob priliki mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja Marlesa, 9. in 10. junija, izlet z avtobusom v Maribor. Vpisovanje v trgovini Lisjak na Kontovelu.
* * *
ŠZ Bor sporoča, da bo v sredo, 13. junija ob 18. uri na stadionu «1. maj» v Trstu prvi odbojkarski trening za začetnike. Vabljeni so vsi mlajši fantje, ki bi se radi posvetili udejstvovanju v tej panogi.
2:0, Libertas Rocol — Breg 2:4, Opicina Supercaffč — Rosandra 0:1, Zaule — Esperia Pio Xn 3:0, Ponziana — S. Giovanni 0:4, Libertas TS — Triestina 0:2, Tergeste — Fortitudo 0:0, Tergeste — Triestina 0:5, Libertas TS — Ponziana 1:0, S. Giovanni — Zaule 1:0, Esperia Pio XH — Opicina Supercaffč 0:2, Rosandra — Libertas Rocol 0:0, Breg — Giarizzole 2:1, Fortitudo — Muggesana 3:0.
LESTVICA: S. Giovanni 46, Triestina 42, Giarizzole 36, Zaule 34, Opicina Supercaffč 26, Ponziana 25, Rosandra in Fortitudo 20, Libertas TS 19, Breg 18, Esperia Pio Xn 14, Libertas Rocol 13, Tergeste 12, Muggesana 11.
M. K.
Jutri v Kanalu mladinsko prvenstvo
To soboto bo v Kanalu prvi od treh turnirjev mladinskega prvenstva Slovenije za moške. Za prvi letošnji uradni nastop mladincev so svoja moštva prijavili naslednji klubi: Bovec, Izola, Mislinja, Mežica, Sava, Jesenice, Fužinar in domači Salonit.
Prvenstvo bo na dveh igriščih pri osnovni šoli v Kanalu. Le v primeru izredno slabega vremena se bodo mladi odbojkarji preselili v telovadnico v Kanalu in v sosednjih Desklah.
Težko je napovedati katero moštvo ima največ možnosti, ker se mladinski sestavi vsako leto precej menjajo. Med favorite bi vsekakor šteli lanske slovenske prvake Bovec in Fužinarja. Vendar tudi ostali verjetno niso stali križem rok.
Zadnje slovensko mladinsko prvenstvo v Kanalu je bilo pred devetimi leti, ko so Kanalci drugič osvojili naslov slovenskih prvakov. Prvič so kanalski mladinci osvojili ta naslov že leta 1960.
Sobotno tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri zjutraj
E. Hvalica
50-letnita ŠD Zarje v Bazo viti
Predsednik Zarje dr. Sergij Kralj med slavnostnim govorom
Kapetani prvih treh ekip s priborjenimi pokali

Nagrajeni balinarji, ki so se udeležili Zarjinega turnirja
Lepe nagrade so dobile tud i ženske odbojkarske šesterke
Or,
^ksander Qla Peter
Partizanski zdravnik 82
^bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika
^ Moral je nazaj v noč. Spet se je plazil po vseh štirih. Pri-^ deževati in postalo je zelo hladno. On pa se je plazil naprej na Tolsti vrh, nato navzdol do Babne police, se je skozi gluho noč prek travnikov, njiv, _ skozi goz-Prav pod Otrobovec. Spremljalo ga je šumljanje dežja in Vetra, ki celo noč nii hotel prenehati. Le izredni volji m odpornosti se je imel zahvaliti, da je vzdržal tak napor. baštfrav Pred taboriščem Loškega odreda ga je drugi dan So Patrola, ki ga je iskala že tretji dan in še ponoči. Ko e vračali, ne da bi ga našli kje v okolici Babne police, so hojj. P°P taboriščem nenadoma naleteli nanj. Bil je popol-Vest^ ^2®rPan> v samih spodnjih hlačah, mrzel in brez za-taiie	dihal je sunkovito in z dolgimi vzdihljaji. Številne
^bo ^e^esu s° bile zasrane od muh in prekrite z uma-• str. jeno Krvja 2delo se je, da bo vsak hip izdihnil, ta :	so ga zavili v odejo in prinesli v taborišče. Top.o
2^1	topel čaj sta mu povrnila moč. Pregledal in obve-
pfv, SeiP §a- Na srečo le ni bil tako težko ranjen, kot je Pbjj, mab izgledalo. Nobena kost, razen na odtrganem des fl°be ^a*cu na nogi, ni bila prizadeta. Prav tako ni bil prizadet n n°tranji organ. Le brezštevilne manjše in večje raztrga-ip u Pokrivale telo. Rane so bile sveže, umazane od zemlje sokov tkanine, ki jih je drobec odtrgal od obleke in po-
tegnil s seboj pod kožo. Čistil sem mu nesnago iz kože in razmišljal, kaj bi mogel z njim storiti. Samo prevezujem ga lahko z obvezami iz domačega platna in pri tem uporabljam domače žganje kot sredstvo za dezinfekcijo. Kost, ki mu šrtli iz palca na nogi, bi bilo treba izrezati sicer se mu rana ne bo zarasla in ja go močno ovirala pri hoji.
Že prej sem izvedel, da imajo nekje na Hrvaškem v Kor dunu partizansko bolnico. Vest o tem so prinesli kurirji, ki so vzdrževali zvezo med našim odredom in hrvaškimi partizani Primorsko - goranskega odreda. Predlagal sem komandantu, da spravimo Slavca v bolnico v Kordun. Sam mu ne morem pomagati. Samo previjam ga lahko.
Vojaški položaj na Hrvaškem takrat ni bil slab. Partizani so spet kontrolirali obširne gozdove Gorskega kotarja vse do proge, ki vodi od Karlovca proti Reki, in še naprej. Le proga je bila močno zastražena. Stražili so jo ustaši. Ce ga spravimo čez progo, bo nato kmalu lahko v holmci, ki je bila nekje v Kordumu. Govorilo se je, da je tam osvobojen teritorij, da v bolnici delajo kirurgi in da so ranjenci razmeščeni po hišah. Skratka, vse pogoje imajo za nemoteno zdravljenje.
Slavec je želel čimprej ozdraveti, zato je bil takoj za to da ga odnesejo v partizansko bolnico v Kordun. Z njim naj bi šla tudi žena in dveletni sinček. Vse dotlej nihče razen redkih ni vedel, da je Slavec poročen in da ima v Loški dolini ženo in sina. Razen tega je žena že četrti mesec pričakovala drugo dete. Ob napadu na Loško dolino se je z drugimi vred tudi ona z otrokom umaknila v gozd v civilno taborišče na Cmolaškem Berinšoku. Slavec je želel, da gre z njim tudi njegova družinica. Mislil je, da bo zanje bolje poskrbljeno na Hrvaškem, na osvobojenem ozemlju.
Nekega dne kmalu po tem, ko je bil ranjen, se je odpravilo kakih 20 ljudi iz 1. čete I. bataljona proti Hrvaški. Partizanom je bilo težko, da se bodo morali ločiti od svojega ko-
mandanta. Toda radi so ga nosili, da bi le ozdravel. Cenili so ga, bil je dober in preudaren komandant. Opremljeni z obroki suhe hrane, ki jo je takrat sestavljalo nekaj kuhanih krompirjev in velik kos kuhane govedine, so se odpravili na pot.
Fantje so bili dobro oboroženi, tako da bi se lahko branili po poti, če bi bilo potrebno. Šli so naprej do prvega taborišča hrvaških partizanov, nato so jih ti pospremili do naslednjega in tako dalje, vse do proge. Skrbelo nas je le za otroka, ki ga je morala nositi Slavčeva žena in ki ga včasih ni bilo moč utišati. Otrok je trpel lakoto, saj še mleka ni bilo zanj. Bil je tudi ves preplašen, venomer se je bal. Zaradi neprimerne hrane ga je pogosto zvijalo po trebuhu, pa je zaradi tega nenehno jokal. Bilo je prav nevarno, da jih ustaši odkrijejo, ko bodo šli mimo zased, še prav posebno je bilo nevarno iti čez progo. Toda pri tem se ni dalo storiti drugega, kot svetovati, da otroku s silo zamašijo usta, če bi začel jokati.
Srečno so prispeli do proge Karlovac - Reka. V temni noči so se progi približali in se spuščali drug za drugim prek najnevarnejše in zadnje prepreke na poti do bolnice. Že je bila zvidmica prek proge. Vse je bilo mimo. Noč temna. Ustaši so ždeli v svojih bunkerjih, ki so bili na gosto postavljeni tik ob progi. Le tu in tam je kje v daljavi počil strel ali je votlo zadonelo od eksplozije bombe.
Slavca so pravkar prinesli na sredino proge. Še malo, pa bodo čez. Tedaj je zaropotalo. Rafali so parali gluho noč. Ročne bombe so eksplodirale zdaj tu zdaj tam, da nisi vedel, kaj se pravzaprav dogaja. Krogle so švigale nad progo. Zaslišalo se je govorjenje in kričanje. Fantje so polegli v zaklone in čakali kaj bo. Očitno so se ustaši odpravili v smeri proti njim. Kazalo je, da so jih že prej opazili, jih pustili prav do proge, nato pa udarili po njih z namenom, da koga ujamejo. Partizani so se morali umakniti. Premaknili so se nazaj v gozd nad progo. Tam so ostali skriti ves dan.
Slavec je razmišljal, kaj jim je storiti. Ponovno iti čez
progo, ki je bila močno zavarovana, je bilo zelo tvegano. Tudi se je zvedelo, da ravno te dni pripravljajo na drugi strani proge v Kordunu ofenzivo na partizane. Iz pogovora s hrvaškimi partizani, ki so jih vodili do proge, so izvedeli, da na osvobojenem ozemlju v Kordunu razmere niso ravno take. kot smo mi slišali. Izkazalo se je, da je bala resničnost mnogo manj rožnata. Tudi tu so živeli partizani težko. Za ranjence še posebno ni bilo lahko. Zato je Slavec sklenil, da se vrne nazaj v Loška dolino.
Ostal je pri mam do konca oktobra, ko je odšel na Gorenjsko. Z njim sta bila tudi žena in otrok. Bil je prepričan, da ne bo mogel še naprej vzdržati težkih partizanskih naporov, zato je prosil, da mu dovolijo, da gre kot politični delavec v oko lico Kranja, kjer je bil doma. Tam se bo laže znašel, čeprav so tam Nemci. Mogoče bo tam bolj nevarno, toda vsaj napornih maršev ne bo. Brez palca na desni nogi je le težko hodil.
Konec oktobra se je že dobro popravil. Le rana na nogi mu je nagajala. Okoli koščice, ki je štrlela iz rane, se je gnojilo. Vse je bilo zelo otečeno in bolelo ga je tako močno, da sploh ni mogel hoditi. Postajal je nestrpen. Zdelo se mu je, da ne bo nikoli ozdravel. Predlagal sem mu, da mu izrežem preostali del palčne kosti, ki je odmrl in ves čm štrlel iz gnoj-nerane. Ce želi oditi na Gorenjsko, še preden zapade sneg, bi bilo potrebno čimprej amputirati ostanek palca.
Nekega dne se je odločil in me prosil, naj mu izrežem koščico, pa čeprav brez narkoze. Med tem časom sem še nabavil nekaj zdravil in nekaj orodja. Takoj smo se lotili operacija Takrat se je bila bolnica že tretjič premaknila. Ne dolgo tega smo prišli na šoškovo lokvico na koncu županovega laza. Bolnica je bila na dnu globoke vrtače. Lahko bo kričal, ne bo ga čuti deleč, sem pomislil.
(Nadaljevanie sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. KetnfCn?ro^n'na za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
TAKOJ SO SPROŽILI POLICIJSKO PREISKAVO
8. junija 1973
Za SFRJ Tekoči račun prš Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prj oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT * Trsi
PO SEDEMNAJSTIH DNEH SO UGRABITEUI OSVOBODILI MALEGA MIRKA PANATTONIJA
Otrok v dobrem zdravstvenem stanju - Oče je baje plačal ugrabiteljem 300 milijonov lir
BERGAMO, 7. — Mirko Panat-toni, Metni fantek, ki so ga ugrabili pred 17 dnevi se je končno vrnil domov. Včeraj pozno ponoči so neznanci telefonirali očetu in ga obvestili, da so mladega Mirka pustili v kraju Pontida, kakih 15 km od Bergama. Panattoni je nemudoma pohitel s svojim rdečim «jaguarjema na kraj in pol ure za tem je že pripeljal sina domov. Deček je bil v zelo dobri fizični kondiciji, ni shujšal, samo zelo utrujen je bil. Oče Panattoni ni hotel ob tisti pozni uri dajati nobenih izjav temveč je sklical časnikarje na tiskovno konferenco v jutranjih urah.
Takoj po vrnitvi Mirka domov je stekla policijska in karabinjerska usklajena akcija, s katero naj bi izsledili ugrabitelje.
pa je skrajno nezaupljiv in se je pokazal n,a cesti komaj ko je videl modro luč policijske izvidnice. Oblečen je bil še vedno v iste hlače in majico, ki jih je imel na sebi 21. maja, ko so ga ugrabili. Obleke je policija takoj zaplenila, ker jih bodo raziskali. Pri preiskavi se policija poslužuje tudi policijskih psov.
Pri Panattonijevi restavraciji «Marianna» sb se danes ves dan zbirali radovedneži in na balkonu se je večkrat prikazala Mirkova mati Oriana in tudi fantek sam, ki se je več časa mirno giral z malima prijateljicama na balkonu. Kaže, da vsa zadeva nanj na srečo ni mnogo vplivala. Povedal je, da je bil ves čas zaprt v sobi, kjer je bilo mnogo časopisov. Svojih ugrabiteljev ni videl, saj so bili
Mirka je našla policijska patrulja vedno zakrinkani. Slišal je tudi glas pri neki bencinski črpalki. Po otro- ene ali dveh žensk. Mirko pravi, kovem pričevanju kaže, da je deček da so ga vsaki dan vprašali, kaj slišal očeta, ki ga je klical. Bil želi, naj bi mu prinesli za kosilo:
aiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||ii||irNniI„|ll|„||„l„lut|(I]|ll,ll„)|lll||||1|||||||||||||||I|1||I||||||||||
USPEŠEN ZAKLJUČEK OPERACIJE EVA
Vesoljci so sprostili skylahovo «sončno krilo»
Obstaja upanje, da se bo program «skylab 1» nadaljeval
HOUSTON, 7. — Ameriškim kozmonavtom odprave «skylab 1» se je danes popoldne posrečilo, da sprostijo «sončno krilo» vesoljske ladje, ki se ni odprlo takoj po njeni izstrelitvi z zemeljske površine.
Točno ob 17.23 po srednjeevropskem času sta vesoljca Charles Conrad ter Joseph Kerwin odprla vrata, ki neprodušno zapirajo vhod v vesoljsko ladjo ter začela tako imenovani «vesoijski sprehod». Pol ure (tedaj je bila tema) sta se ukvarjala z namestitvijo 12-metr-skega droga ob trupu vesoljske ladje, ki naj bi omogočil poveljniku Konradu, da pride do mesta, kjer je nameščeno «sončno krilo». V tistem trenutku so ugasili v ladji vse luči, goreli pa so samo žarometi, ki so osvetljevali del trupa, kjer je bil Conrad.
Poskus sprostitve «sončnega kri Ia» se je vsaj delno posrečil. Pri svojem delu je Konard uporabil kirurško žago, ki je del opreme ladijskega zdravnika Kervvina. Moral je prežagati dva aluminijasta trakova, ki sta zapirala sprostitev «sončnega krila». Operacija se mu je povsem posrečila. Kmalu nato je z ročnim manevrom izvlekel iz trupa krilo, ki se je potem avtomatično raztegnilo. Kot pa je sam Konrad povedal, se spodnji del kri la ni povsem sprostil. V zvezi s tem je izjavil, da daje krilo vtis nekakšne harmonike, ki se je le deloma raztegnila. Na vsak način pa, je pristavil, bi morale kma lu začeti delovati sončne celice, ki napajajo akumulatorje z električno energijo. To se je potem tudi v resnici zgodilo. Ne ve pa se še, kakšna bo zmogljivost tega dodatnega sistema za dobavo potrebne električne energije.
Operacija «EVA» (ekstravehiku lar activity) je podaljšala življenje ameriške vesoljske pobude «sky-lab 1». V teh dneh so se rezerve električne energije v akumulatorjih zelo skrčile, in sicer do take mere, da je pomanjkanje električnega toka resno ogrožalo že sam program dela sedanje vesoljske ekipe, da ne govorimo sploh o delu naslednjih dveh ekip, ki bi se morali zadržati v vesolju vsaka po 56 dni. Strokovnjaki upajo, da bo odprtje «sončnega krila» omogočilo vsaj omejeno delovanje vseh treh ekip.
mesti notranje televizijske naprave, preko katerih bi lahko nadzorovala dogajanje v vseh dvoranah.
Folklorni festival evropskih železničarjev
BEOGRAD, 7. — Festival folklornih društev železničarjev Evrope, ki je letos v Istri, so v Medu-linu odprli z defilejem okrog 500 udeležencev festivala in z dviganjem zastav ter zborom folkloristov. Udeležence iz Belgije, Finske, Francije, ZR Nemčije, Švice in Jugoslavije sta pozdravila generalni tajnik mednarodne federacije kulturno - umetniških organizacij železničarjev dr. Walter Kine in predsednik skupščine skupnosti jugoslovanskih železnic Mihajlo Bajič. V okviru festivala bodo organizirane prireditve v Poreču, Rab-cu, Umagu in Buzetu. Vsi udeleženci bodo v nedeljo na zadnji dan festivala nastopili na festivalskem večeru v puljskem amfiteatru — «Areni».
MONAKO, 7. — V mali neodvisni kneževini so začeli stavko uslužbenci najpomembnejšega podjetja, tistega, ki zagotavlja kneževini in princu naj večje dohodke: uslužbenci svetovno znane igralnice.
Mehiški poslanec zahteva preiskavo o dejavnosti CIA
CIUDAD MEXICO: 7. - Poslanec Jorge Cruickshank je danes izjavil, da je ameriška vohunska agencija CIA hujskala provokatorje za časa olimpijski iger v Mehiki, pri čemer je bilo takrat 200 mrtvih zaradi streljanja poiicije. Cruickshank je vodja majhne socialistične ljudske stranke in je izjavil, da je podprl zahtevo senatorja Manzanille, da se odpre preiskava v zvezi z dejavnostjo CIA v Mehiki. V nadaljevanju svoje izjave je dejal, da delujejo agenti ameriške vohunske mreže pod krinko članov raznih miroljubnih organizacij,
vse pa ni bilo vedno dobro, je dodal. Večkrat so mu dejali naj napiše nekaj za starše, nikoli pa mu niso narekovali vsebine kratkih sporočil za družino, tako da je vsakokrat napisal tisto, kar mu je v tistem trenutku šlo po glavi. V sobi je bila tudi nočna posoda za njegove potrebe. Zadnji dan so mu nataknili krinko in ga peljali z avtom. Koliko časa se je peljal, ni vedel povedati, oziroma enkrat je povedal, da se je vozil kakih die-set minut, drugič pa je rekel, da se je vozil dalj časa.
Kaže, da je policija medtem že osredotočila svojo pozornost na tri osebe, katerih imen seveda še ni objavila. Ena od teh orihaja z Juga, saj je Enrico Panattoni dejal, da se je po telefonu večkrat pogovarjal s človekom, ki je govoril v južnjaškem naglasu. Nobeden od preiskovalcev ni do sedaj dal uradnih izjav.
Na tiskovni konferenci je Enrico Panattoni dejal, da so ugrabitelji stopili v stik z njim štiri ure po ugrabitvi. V naslednjih dneh so telefonirali še sedem ali osem krat Pogovori so bili vedno izredno kratki, samo enkrat je Panattoniju uspelo, da je zadržal svojega sogovornika pri aparatu kar 15 minut. Opisal je tudi. kako se je odigralo zadnje dejanje te zadeve, ki se je na srečo srečno končala. Denar je izročil v nedteljo. Sledil .je navodilom ugrabiteljev, vzel kovček z denarjem in se odneljal s smem Marziom na kraj, ki je bil domenjen.
Tam je r,ašel kup starih časopisov v katerem je bilo sporočilo, ki ga je popeljalo k drugi etapi. Tako je bilo šest ali sedemkrat, kot pri kakšni igri. Končno je nekje pustil denar. Časnikarji so vprašali Enrica Panat-tcnija, ali ni imel občutka, da mu nekdo sledi. Odgovoril je, da je zagotovo vedel, da vozi za njim neki avto. O vsoti, ki jo je moral plačati za sinovo vrnitev, ni hotel dati nobene podrobnosti. Domnevajo, da gre za kakih 300 milijonov lir v rabljenih bankovcih po 5 in 10 tisoč lir. V Bergamu vsekakor govorilo, da zaradi tega ne bo propadel, čeprav gre za lep kup denarja. Restavracija «Mariapna» je dobro vpeljana, ima nekaj zvezdic tudi na vodiču «MicheIin» in število strank se iz leta v leto veča. Tudi druga dva lokala, ki sta last Enrica Panatto-nija sta dobro vpeljana. Njegov načrt, da se umakne pri 50 letih je spodletel, delati bo pač moral nekaj let več.
oslepi zaradi očesnih mren. Vest objavlja barcelonski dnevnik «Dia-rio de Barcelona», ki piše tudi, da so švedsko igralko že pregledali in d ajo bodo v kratkem operirali.
V KRAJU TORRICOLA PRI RIMU
Štirje mrtvi pri iztirjenju potniškega vlaka
RIM, 7. — Ob 20.05 se je potniški vlak «2701», ki je odpeljal nekaj minut prej z rimske postaje Termini, iztiril pri kraju Torricola. Gre za vlak, ki je ob 10.55 odpeljal iz Milana in je bil namenjen v Neapelj in Salerno. Pri nesreči, ki se je baje pripetila, ker je vlak, ki je peljal približno 800 ljudi naletel na prazen vagon, so izgubile življenje štiri osebe. Bila je	tudi	cela vrsta	ranjencev, ki
so	jib	odpeljali v	razne	rimske
bolnišnice. Zdravstveno stanje štirih	izmed ranjenih	oseb	je zelo
resno. Smrtnih žrtev, od katerih je	bila	ženska na	mestu	mrtva,
dragi trije pa so umrli v bolnišnici «S. Giovanni«, še niso identificirali.
V teku je policijska preiskava.
Ali se bo BB zares odpovedala filmu
PARIZ, 7. — Vesti, da se bo Brigitte Bardot umaknila iz sve-Domneve, da gre samo za re-kla-
Domneve, da gre samo za regla- BEOGRAD, 7. — Sinoči, okrog mno potezo potrjujejo njene da- 22.15, je prebivalce Hercegnovega našnje izjave, ko je v intervjuju j Kotorja in okolice vznemiril močan potresni sunek, ki je trajal 10 sekund. Prebivalci so zapustili svoje hiše, mnogi so noč prebili na dvoriščih. Potres ni prizadejal nobene škode in ni terjal človeških žrtev. Sunek so občutili tudi prebivalci Bileča, Gacka, Ulcinja in drugih krajev.
TRŽAŠKI DNEVNIK
HVALEVREDNA POBUDA MLADINE OD DOMJA
NaKrmenki se pripravljajo na nedeljsko vaško «šagro»
nekemu časnikarju dejala, da bi utegnila postati tudi redovnica. «Nikar ne verjemite mojim besedam, je dejala, ker lahko spremenim svoje mnenje vsako minuto. Imam namreč navado, da nikoli ne planiran vnaprej tisto, kar bom počela.*
....	. ;:Ji
""""""..........................mn...m..............i......ii...ih,.„
V ZVEZ! S ŠKANDALOM WATERGATE
Republikanec McCloskey zahteva preiskavo poslanske zbornice
Ameriški kongres ni sklepal o zahtevi, ker ni bil sklepčen - Možen je postopek pred senatom
BARCELONA, 7. — Slavna igralka Greta Garbo se je zatekla v okulistično kliniko, ker ji grozi, da
WASHINGTON, 7. - Republikanski poslanec Paul McCloskev (Kalifornija) je pozval poslansko zbornico naj preišče vse zadeve, ki se tičejo možnosti, da je predsednik Nixon v zvezi s primerom Watergate zagrešil dejanja, ki so imele za posledico zaviranje normalnega poteka sodnijskih postopkov, ali pa, da je zagrešil kak zločin. Nadalje bi moral Nixon izpovedati vse kar ve glede vvater-gatske zadeve. McClokeyeva pobuda bi utegnila biti prvi člen postopka, ki bi spravil predsednika Nixona na zatožno klop.
S svojo pobudo pa MeCloskey ni uspel. Že pet minut potem, ko je začel govoriti, je vprašal za besedo njegov republikanski kolega Earl Landgrebe, ki predstavlja Indiano. Landgrebe je opozoril, da število navzočih poslancev ni bilo sklepčno in zato je bila seja odložena. MeCloskey je izjavil, da bo na vsak način objavil besedilo
svojega govora aktih.
Pogreb žrtev «tupoIjeva» v Goussainvillu. Na sliki sorodnice letalcev iz Sovjetske zveze
McCloskey je že star nasprotnik predsednika Nixona, čeprav oba pripadata republikanski stranki. Nekoč je služil vojsko v rodu marincev, po poklicu pa je odvetnik. Predsedniku Nixonu se je postavil po robu med drugim tudi v zvezi z vietnamsko vojno. V svojem današnjem govoru je dejal, da poslanska zbornica sicer ne zahteva, da bi postavili predsednika na zatožno klop pred visoko sodišče, meni pa, da obstajajo dovoljni dokazi, da bi se o tej zadevi zanimala tudi poslanska zbornica. Pripomnil je še, da obstajajo takj dokazi, da bi se kateri si bodi državni pravdnik smatral za pooblaščenega, da zatoži pred visokim razsodiščem katerega si bodi ameriškega državljana.
če bi poslanska zbornica sklenila uvesti postopek «inpechmenta» (se pravi, da je predsednik zanemaril svoje ustavne dolžnosti), potem bi obravnaval primer ameriški senat, ki bi nastopal kat visoko sodišče. Za odpoklic predsedniškega mandata pa je potrebna dvetretjinska večina, toda ne demokratska in niti republikanska stranka ne nameravata storiti kaj takega. Do sedaj obe pazljivo sledita raznim preiskavam: posebno senatne komisije, visokega zveznega razsodišča ter neodvisnega pravdnika, ki ga je imenovalo ministrstvo za pravo.
Prav pri poteku teh raznih preiskav je prišlo do navzkrižnih mnenj med Archibaldom Coxom ter senatno komisijo. Izredni pravdnik je zahteval od nekega zveznega sodnika, naj ukaže, naj radijske in televizijske službe ne prisostvujejo sestankom senatne anketne komisije, in sicer v primeru, če bi komisija zasliševala ljudi, katerih izjave bi utegnile povzročiti pravne posledice. Cox je postavil to zahtevo sodniku Johnu Sirici, v primeru, če bi senatna komisija hotela zaslišati bivšega pravnega svetovalca Bele hiše Johna Deana ter bivšega ravnatelja odbora za ponovno izvolitev predsednika Nixona Jeba Magruderja. Komisija je namreč zahtevala delno imuniteto za ti dve priči. Zahteva izrednega pravdnika je razumljiva, ker bi pričevanje
v parlamentarnih teh dveh visokih osebnosti pred javnostjo utegnilo dati vtis, da ju ne bodo sodnijsko preganjali zaradi njunih morebitnih hudih prekrškov. Coxovo nasprotovanje zahtevi senatne komisije, da se prizna bivšima visokima funkcionarjema Bele hiše delno imuniteto, je v določeni meri utemeljena. Visoki sodnijski funkcio-
Mladina od Domja in Krmenke se je tudi letos zbrala na posvet in sklenila prirediti prihodnjo nedeljo vaško «šagro». «šagra» pri Domju, oziroma na Krmenki pri Adamiču, je že star vaški običaj, ki so ga domačini pred leti žal opustili. Po osvoboditvi so ta praznik spet obnovili, toda le za krajše obdobje. Lani je med vaško mladino spet zaživela zavest in so sklenili obnoviti ta običaj. S pomočjo starejših vaščanov so tako priredili v lanskem septembru prvo «šagro», ki je povsem uspela. To jih je spodbudilo, da so se tudi letos odločili za prireditev. Priprave so se začele že pred dvema tednoma. Na večer, po delu, je na vasi nenavadno živahno. Fantje in možje pripravljajo vse potrebno za čim prijetnejše praznovanje. Treba je bilo postaviti kioske, napeljati vodovodne cevi, urediti plesišče in oder. Glavno je že pripravljeno, sedaj bo treba vse le še primerno okrasiti. Obenem bo tre-
nar je namreč že dalj časa zahte-
val, naj senatna komisija zaseda za zaprtimi vrati, tako 'da bi se omogočilo prizadetima funkcionarjema, da povesta vse kar zn^ta o watergatskem škandalu. Če pa so zasedanja senatne komisije javna, potem je razumljivo, da bi utegnilo Priti do prikrivanja resnice, kar bi imelo za posledico tudi precejšnje ovire za normalni potek sod-nijske preiskave.
Na koncu naj omenimo še, da je predsednik Nixon imenoval ’ bivšega šefa policije v Cansas Cit,yju Clarenca M. Kelleya za novega stalnega direktorja zvezne policije FBI. Kelley je bil agent FBI že pred 21 leti, pozneje pa je postal šef policije v svojem rodnem mestu.
Ameriško zvezno policijo je vrsto let vodil Hoower, kateremu je sledil najprej Patric Gray, ki pa je odstopil zaradi vvatergatskega škandala. Sledil mu je Rukels-haus, ki pa je bil le začasni ravnatelj. Danes je predsednik Nixon sprejel Kelleya ter se z njim dolgo pogovarjal.
V ameriški javnosti je medtem zbudila veliko zanimanje objava spomenice, ki jo je 'pripravil za Haldemana neki funkcionar in v kateri so predvidene številne pobude za zaščito državne varnosti. Med ukrepi, ki jih predvideva spomenica so tudi taki, ki so jih odgovorni funkcionarji obveščevalnih in varnostnih služb zavrnili kot «skrajno nevarne». Spomenico je objavil ugledni ameriški list «New York Times». Vse kaže, da je Nixonova uprava ustvarila številne tajne obveščevalne aparate. Na eni strani so bile skupine, ki bi morale skrbeti za varnost tujih diplomatskih predstavništev, na drugi strani pa e-kipe, katerim je bila poverjena naloga, dia po potrebi uporabljajo nedovoljena sredstva za vohunjenje na teh predstavništvih.
bodo
doma.
Po kulturnem sporedu se mladi in stari lahko zavrteli vzorno urejenem plesišču ob zv kih znanega ansambla «Kras*. ”
-• do **•
bo tudi v ponedeljek od 20. ure.
M. M-
Še en roparski napad neznanega zlikovca
fifi letno
Po roparskem napadu na 00. -Elviro Varcon, katero je doslej neznani ropar pahnil na
i: in ruft
in
še
pred
njenim stanovanjem ter ji iz r0^ '■
trgal torbico s 150 tisoč ^raI?Utega osebnimi dokumenti, je prišlo IS ^ dne, malo pred polnočjo, do P°' ^ nega roparskega napada. Žrtev ^ bila tokrat 39-letna Luigia Cfio 1 Ul. delle Beccherie 3, ki se je' £ kor Varconova, nič hudega s n; vračala domov. Tudi njo je ne^_ ropar — pri tem ne izključujejo ^ nosti, da gre za enega in isteSa padalca — pričakal pred njenim ^ novanjem. Ko se je pripravljal3' . bi odklenila vhodna vrata stanjanjl nja, je iz sence izza vogala P
nanjo ter jo začel obdelovati s
pest'
mi in brcami, nakar ji je z lS g vito kretnjo iztrgal iz rok tortne • kateri je bilo poleg osebnih mentov tudi deset tisoč lir, ter
ju.*..- t,.....	___«i<*r P,.
mladi
zbežal. Kriki Giottijeve so sicer
ljico ter za prigrizek, kar je za takšne «šagre» še posebno pomembno.
Mladi prireditelji so za letošnje praznovanje pripravili tudi bogat in pester kulturni spored. Povabili so namreč godbo na pihala iz Ric-manj, ki bo imela ob 15. uri koncert. Nastopili bodo tudi štirje pevski zbori, in sicer mešani pevski zbor «Franee Prešeren» iz Boljun-ca, moški pevski zbor ^Valentin Vodnik» iz Doline, mešani pevski zbor iz Mačkolj in domači pevski zbor «Fran Venturini*. Spored bo zaključil nastop folklorne skupine Mladinskega krožka iz Dijaškega .. ________________________
llillll III Hliniti III lil IIMIIlilillllllllllifilllllllll III lllllli i40fiiii|||fiiiiiii|i|||iIIItlllllllllllllllllMU>,UU
SINOČI V KROŽKU SALVEMINI
klicali nekaj ljudi, vendar je - ,^g napadalec medtem že izginil- fl(j. je tedaj obvestil agente letečega delka, ki so žensko najprej f° dimili na oddelek za prvo pomoč s ne bolnišnice, ker je bila P° ^ jg. po obrazu, desnem zapestju 1	.
.vem kolenu, nakar so uvedli P da bi izsledili nasilnega nezn
Bivši podtajnik Machiavelli o pomorski politiki v Italiji
Ta se odvija brez pravega načrtovanja * Pereča vprašanja pomorskih zvez, pristanišč in ladjedelstva
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigi,||||l,|,„||i,niII,„lllll|llll|||||||||||||||||)|||IU
ŠEST AFRIŠKIH DRŽAV JUŽNO OD SAHARE NA ROBU PROPADA
Sedemletna suša povzroča v Afriki žejo in lakoto
Šest milijonov prebivalcev Eornje Volte, Čada, Malija, Senegala, Mavretanije in Nigerja v smrtni nevarnosti
NOUAKCKOTT, (Mavretanija), 7. Črede, ki blodejo v upanju, da bodo našle mlako vode ali šop požgane trave, bela okostja živali, ki so poginile od žeje, živi živalski okostnjaki, ki se počasi vlečejo po puščavi, ker so jih pastirji v svoji poti proti oazam zapustili: to je slika, ki jo nudijo države, ki ležijo neposredno južno od velike afriške puščave Sahare. Gre za šest držav, ki segajo ob obal Atlantskega oceana do sudanskega gorov. Šest od 25 milijonov prebivalcev, ki jih šteje to ogromno področje, veliko kot polovica Evrope je v neposredni smrtni nevarnosti. Gornja Volta, čad, Senegal, Mali, Mavretanija in Niger so na robu izčrpanosti: ne dežuje že sedem let, žejna zemlja ne rodi več, vlade pa so nemočne in sprejemajo
Stavko so začeli 1. junija iz pro-1 ukrepe, ki pa so lahko samo pe-testa proti sklepu uprave, da na- sek v oči prebivalstvu. Življenje
šestim milijonom ljudi reši lahko samo voda, te pa ni. Da bi jo izsledili je treba kopati, kopati vedno globlje in to delo opravljajo skupine po 50-100 ljudi. Njihova okostja se počasi, a vztrajno nabirajo ob robovih vodnjakov.
Edino bogastvo teh področij je bila živina. Prebivalci so nomadi, ki so v teh letih zgubili 90 odst. svojih čred. Nekateri bogati živinorejci so naredili samomor, ko se čez noč zgubili vse svoje črede.
Prestrašeni ljudje bežijo v mesta, kjer upajo, da bodo našli zatočišče pri sorodniki, ki imajo v mestih stalno službo in redne dohodke. Prebivalstvo Nouakchotta, glavnega mesta Mavretanije, se je v zadniem času povečalo od 70 tisoč na 100.000. Beg v mesta se nadaljuje, ne bežijo pa samo ljudje, temveč tudi živali: ceste glavnega
mesta so polne krav, koz in ovac, i naravne pašnike.
ki se preživljajo prežvekujoč kose starega papirja in odpadke. Edini, ki kaže, da ne trpijo zaradi žeje in lakote, so osli.
Zelo prizadete so jugovzhodne pokrajine Mavretanije, čeprav je suša prizadela tudi južne predele dežele. Deževalo je malo in prepozno, tako da je ves pridelek področja, ki leži ob reki Senegal v nevarnosti. Pridelek žita je za dve tretjini manjši kot prejšnja leta.
Mavretanska vlada je začela skrbeti za lačno in žejno prebivalstvo nekako novembra meseca. Razdelila je zdravila in hrano ter zbrala begunce pri tistih vodnjakih, ki imajo še nekaj vode, kar pa ni dovolj, saj bi bilo treba kopati nove vodnjake, namakati zemljo vzdolž Senegala ter obnoviti živino, ki je poginila ter poskrbeti za
V Gornji Volti ne dežuje pet let, zaradi česar se je raven podzemeljskih ležišč vode občutno znižala. Vročina je požgala pašnike in nasade: zalog ni več. Na severnem področju države vztraja še četrt milijona prebivalcev, ki nočejo zapustiti svojih hiš. Hranijo se z listjem in s semeni vodnih rastlin, jedo tudi krmo, ki je bila namenjena živini. Ljudje vdirajo celo v mravljišča, da bi prišli do semen, ki so jih mravlje uskladiščile. Edine rastline, ki še uspevajo na tistem področju so kaktusi, ki jih pastirji sekajo in z njimi krmijo živino. To pa povzroča veiiko škodo, saj bo pesek prekril te površine, Kjer so bili prej pašniki. Morija živine je povzročila nepopisno škodo vsemu državnemu gospodarstvu,
Čadsko jezero, ki je obsegalo
25.000 kv. km se je skrčilo na pri- j revščina.
bližno tretjino in je trenutno razdeljeno na štiri dele, tako da ga je mogoče prepešačiti od čada do Nigerije. Ribe umirajo v blatu, ribiči pa ne morejo ribariti, ker je voda preplitva za njihovo čolne. Na južnih obalah jezera so velike črede slonov, ki so prišli do sem, da bi se napili blatne vode, ki je edina voda daleč naokoli. Za divje živali v rezervatu pri Fort Lamyju pa morajo skrbeti ljudje, ki od daleč prinašajo vodo v velikih tovornjakih — cisternah in polnijo prazne mlake in ribnike.
Najbolj prizadeta država pa je vsekakor čad in sicer severni predel. Pastirji so s čredami odšli proti jugu, računajo pa. da je ostalo na severu približno 300 tisoč glav živine, za katero ni niti kaplje vode. Državi, katere gospodarstvo sloni na živinoreji, grozi strahotna
V prostorih študijskega krožka Salvemini je bivši podtajnik na ministrstvu za trgovinsko mornarico, socialist Giuseppe Machiavelli, sinoči orisal sedanji položaj na treh perečih področjih italijanskega gospodarstva, ki zadevajo v živo tudi ekonomsko problematiko našega mesta in naše dežele Govornika je kratko predstavil podpredsednik deželnega sveta A. Pittoni, ki je omenil prvi in drugi načrt Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje- (iz leta 1966 oziroma 1968) ter dejal, da je bila socialistična siranka tisti čas za. to, da se razvoj pomorstva v državi in tudi na našem podrc-čju uravna po vnaprej določenem načrtu, pozneje pa se je izkazalo, da sta bila oba načrta, tako prvi ka kor tudi drugi, izigrana, tako da je italijansko pomorstvo in še posebej pomorstvo na našem področju po sprejetju načrtov dejansko na slabšem kakor poprej. Prav tako se je izjalovil prvi «sinji načrt* za italijanske luke.
Bivši podtajnik je pokazal, da pozna do podrobnosti vprašanje italijanskega in tudi našega pomorstva. Kot Genovežan gleda najbrž znatno bolj realistično na te probleme kakor mi v Trstu ter je na primer prepričan, da bi ravnateljstvo Italcantieri spadalo prej v Genovo kakor v Trst in da je prav, če se nova kontejnerska ladja «Lloydiana» vpiše v genovski pomorski register. V zameno za to pa naj bi osrednje oblasti priznale Trstu določene protiuteži, in sicer s tem, da bi vzporedno okrepile delovanje Tržaškega Lloyda na jadranskem področju.
Gledano v celoti, pa je v italijanskem pomorstvu opaziti — govornik je v svojem izvajanju o-bravnaval luke, ladjedelnice in ladijske pomorske zveze kot različne sestavine enega samega Globalnega problema — da se ta naslanja na precej zrahljano osnovo. V italijanskih lukah prevladujejo tuje zastave, ladjedelnice pa nimajo naročil. Nove ladje prihajajo iz tujine, kjer jih kupujejo bodisi državne družbe, bodisi zasebni lad-
jarji-. Domače in tuje družbe j? skajo v ospredje križarska vanja, Tržaškemu LIoydu pa ye ka dejavnost kratko malo Pr F joo (to je povzročilo Lloydu oko . milijonov lir zgube). Na vs' ]aCHe' področjih, to je v pomorstvu, ‘j. delstvu in pristaniški politiki. ja. ka osnovni razvojni načrt. :al ment se bo v kratkem u ^eie s področnim načrtom za jn z pretežnega državnega Pcm.eIJ m za vzporednim področnim nacr na(*rt, pristanišča (gre za 2. sinji vSe ki določa 140 milijard Im ?a italijanske luke), za lad.iede sploh ni nobenega načrta.	bi
Socialisti si prizadevajo. p0. izpolnili to vrzel in zagovarjaj ^ trebo po sprejetju takšnega trj ki bi obravnaval globalno
področja ----------------
Vloga Urala
(Nadaljevanje s 4. strani)_
te kovinskih izdelkov in torjev.	.	®e-
Inštitut za matematiko m z3 haniko je opravi] znatno tr0. razvoj teorije o proces® meta-le proizvodnje. Inštitut za , za lurgijo pa je mnogo prisp je boljše in popolnejše izk°
surovin-	. ,wa Ura-
Tudi bogata favna in tiora ^ la sta predmet prizadeva J )t)0]j la znanstvenikov. Za kar na-racionalno izkoriščanje e e. ravnih virov skrbi inštitu re. kologijo razstlin in živali. ga sodelavci so rešili P. L-joske voja gozdnih površin in purifikacije vodnih bazeno v
Institut za ekonomijo Je‘ j0igo Sverdlovsku ustanovljen -zCjelal tega, vendar je že uspešno . načrt razvoja in razmesti izvajanj sil uralnega P° ; jelavi 1. 1980, vtem ko je že v w podoben načrt za prihodnji set iet.	jgifi s
Uralski znanstveni centc* “ ^ polno paro in se *el",f^nova, sam razvija. Je mlada u ve,jjka zagotovo pa ji pripada se bodočnost.