SI. 13 MUu pla&n v oran en h ictt V TrsK. v torak 16. lanuarja 1923. Posamezna številka 20 cent* Letnik XLVII1 FrtuCir iz vzet*ši pondeljck, vsak dan.fcjutra]. Uredništvo: uttai sv. AslSkeg* it 20. L nadstropje. Dop^f r , -e poSiljajo aredaUtvi. " ' »v- ^ pisma se ne sprejemajo, rokopisi I*dajateii !r od«ov Anton Gerbec. — Lastnik »"^j^^jL* Tisk tiskarne Edino*. cnaSa za mese L 7.—, 3 mesece "^ISEfc, sjs L 32 — In celo leto L 60.—. Za Inozemstvo mesefno 4 lire vef. -NŽ^^rtiredni8tva in uprave it. 11-57- ČDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglas! se lafaiajo v Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslantce In vabi!a po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L t — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas*, naročnina in reklamacije se poSiljajo »»ključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega itev. 30, L nadstropje. — Telefon jrednlStva in uprava 11-67. TEMNO OBZORJE ločenih od njega posedujejo predpogoje sposobnosti in moralnosti. — Čl. 4.) Orga-nični in disciplinarni predpisi za postavitev Avstrijski ________________. zadnje dni v obskih v Budimpešti. Sprva so hotela avstrijska glasila ta obisk tolmačiti le kot neizogibno dolžnost mednarodne in meddržavne vljudnosti: ker so se zastopniki madžarske države že davno f ..lepilu preosiavmkom republike na Dunaju, je bil skrajni Čas — tako so nagla-šali -— da avstrijski kancelar vrne ta obisk in S3 pokloni gcpodi v Budimpešti. Pozneje so avstrijski listi nekoliko raztegnili to tolmačenje, češ da so razna gospodarska vprašanja, ki jih je treba izčistiti na korist obeh držav- Slednjič pa so začele siliti v svet vesti! po kater'h se je jela dozdevati, da so se pri razgovorih med kancelarjem Seipelom in iMadžarske pk?tle še druge do in v nevarnost za druge nasledstvene države bivše donavske monarh'je. Javno Čehoslovaški, Jugoslaviji in Ro- se čim pre, ^^aTo^enca Mal^aU^adu z obstojnimi ^oni «d sporazuma. na kateri naj bi se dogovoril jndca vlade ali odMrier., J^ere ,bo 1 vedane. ~ - - Budimpešti ne izdal, je Mali sporazum — t aRo zatrjajo, obiska kancelarja Seipla v določil. — Čl. 5.) Imenovanje častnikov in njihova poviSba se bo izvršila potom našega odloka na predlog ministra za notranje zadeve in vojnega ministra. — Čl. 6.) Mil;ca za narodno varnost izvršuje službo brezplačno; kadar az vršu je službo izven občine, v kateri bivajo oddelki, se vzdržuje na stroške države. — Čl. 7.) V primeru splošne mobilizacije aH delnega klica pod orožje v vojski in mornarici, bo fašistov. ska milica posrkana od vojske in mornarice pod orožjem na podlagi ukazov in vojaških stopinj posameznikov. — čl- 8.) Stroški za ustanovitev in poslovanje miHc* za narodno varnost so na breme proračuna ministrstva za notranje zadeve. — ČL 9.) Od dneva, ko ta odlok stopi v veljavo, naprej so vse druge čete, ki imajo vojaški in red kateresibodi stranke, prepo-PrestopnikJ zapadejo zakonitim snovali načrti za vzpcstavo monarhije in |M**k. vesti - trdno odločen, d. i predpisom. _ CL Ja odlok^p^d- Madžarski z oboroženo silo! povratek Habsburianov. Razumljivo je, da stopi proti Mftdiars« * .i Gospodje ne bodo upali s temi načrtii Slednjič javljajo belgrajske vesti, da so Ju. - 5 ... < t. 1. _____X —k,_i___in Romunska tej ob, na« JS *-tko hitro na beli dan, marveč je gotovo,! goslavija, Čehoslcvaska m - !i bodo najodločneje oporekali takim ve, J ves tile tudi vehko entento o tejsvoji n steir Sai so đocoodja vendar — diplomatje! meri in da so svojo noto opremile tudi Glavno svojstvo diplomacije pa je sposcb- dokazi, kako Madžarska neprestano ogro-mst za prikrivanje pravih načrtov, da je- ža evropski mir. zik ne ovaja tega, kar snuje glava, dokler Politično obzorje Evrope, zlasti srednje hi moglo to škodovati načrtom. in južnovzhodne, ki kak ni bilo jasno v Posebno vznemirjeni so hrvatski lisii, |vsej povojni dcb:, se je zastrlo s temnimi, izvzemši seveda one, ki so glasila t;stiii j grozilnimi oblaki Če kancelar Seipel res oslankcv iz avstrijskih časov, ki so z raz--^ra eno igro z budimpeštanskimi ogrože-sulom monarhije padli iz vseh svojih prej- j vajc{ raa-uf si nalaga: strašno odgovornost šnjih devet h nebes. Ti so seveda z vso, svetem, pred človeštvom in ne v svojo simpatijo spremljali razgovore med zaajnji v^tj tudi pred lastno državo. Igrat kanceiarjem Seiplom in madžarskimi dr- se z c-gnjem. Kajti će je bilo doslej v vna- žavniki. Razumljivo je — kakor že rečeno — da gospoda v Budimpešti in na Dunaj** ne ________________________ bodo že sedaj odkrito metuli "svdjilž 'kart korena.' Posledice bi bile katastrofalne ; ____1.„3.,-1/v j4o Vi i Kili nrh CPJ^ 1 n U>1T* Avstrijo ker je —— monenta TPml i njem s:vetu, posebno pa v državah Malega sporazuma, kaj sočutja z Avstrijo*, bi ga taka njegova politika hkratu iztreb la do " " ....... * r 1 za na mizo, ker vedo, da bi bila ob sedanjem položaju, kakor so ga ustvarili sveL*ynepolitični dogodk- zadnjih časov, to zelo nevarna igra, ____________f že radi njenega zemlje, pisnega položaja, posebno pa vsled svetega gospodarskega ustroja — nsrazdružno navezana na dobre odnošaje z državami Ma- ki bi jo morali njihovi dr^_______ žavi zelo drago plačevati. Da bi odkrito, j je entente. po ravn: poti, pritiskali k temu cilju, tega | Avstr5^ je svobodna država in more si ne upajo. To pa ne le z ozirom na vna-r-je politični položaj, ampak tudi z ozirom na dejstvo, 7T1J1 lf sa- ™ ukrepati o svoji politiki. Če naveže svojo usodo — pravi «Zagreber Tagblatt> _na usodo Madžarske, potem se ne bodo smeli na Madžarskem čuditi, če bodo države Malega sporazuma nastopale proti nji istotako, kakor proti Madžarom. Kako b; mogel potem Seipel odgovarjati za tako svojo polit:ko?l In najusodnejše pa bi bilo, če bi pravo spoznanje prišlo — prepozno! Za nas Jugoslovene v Italiji pa je še eno vprašanje, ki težko pada na > javlja iz Belgrada: Kakor je izvedel vaš dopisnik, bo imenovan dosedanji pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrilovič za poslanika v Rimu, mesto njega pa za pomočnika zunanjega ministra dosedanji poslanik na Dunaju Tiča Popović. Konlereaca katoliških škofov v Zagrebu. ZAGREB, 15. O konferenci katoliških škofov, ki se je vršila te dni, je bilo izdano to-le poročila: «Ožji odbor katoliškega episkopata •e imel dne 10. in 11. januaraj t. 1. svoje redne letne konference, katerim je predsedoval nadškof dr. Ante Baner, zagrebški metropolit. Udeležili so se konference razen tega dr. Ant. Jeglič, ljubi}, knezoštkof, Josip Garič, banja-luški škof, dr. D. Njaradi, križevački škof, A Akšamovič, djakovski škof in dr. Jer. Mileta, šibeniški Škof. Na poziv g. metropolita je pri spel kot poročevalec g. Blaško Rajič iz Subo tiče. Obdržavale so se tri seje. Na prvi in drugi seji se je razpravljalo o položaju kato- I12I_____1---- .. »»^imoTnUi Irraiin. EoiskotJll vave z namenom, radi katerega je posegla > svetovno vojno! Enostavno nedostopno zdravemu razumu bi bilo, če b* Ital ja & podpiranjem Madžarov hoiela odpirati po. ti za povratek na pozorišče — dednega sovražnika?! Della Torretta je dm-odj grešil v tem pogledu. Ali hoče g. Mussotml res nadaljevati take grehe?! To je usodno vprašanje, ki nas vznemirja kot državljane Italije, kot Jugoslovene in kot prebivalce nesrečne dežele, ki je toliko pretrpela vaške ;n Romunske. Že to dejstvo je znak, ---------- _ , da »e te M države čutijo ogrožene v svoji vsled vojne vihre m ki je zanjo ohranitev Madžarskem, i miru živlfensko vprašanje. varnosti vsled dogodkov na RIM, 15. Italiia Ministrski svet Danes se je vršil ministrski je parnik pristal v neapeljskem pristanišču, sta šla izkazat zadnjo čast pokojniku grški princ Nikola in vojvoda Apulijski, katerima so sledili pozneje tudi zastopniki oblastev. Krsto s telesnimi ostanki kralja Konstan- «:vet ?od predsedstvom on. Mussolmija- Navzoči so bli vsi ministri. Mussolhuje _______________________ izjavil, da je najvažnejši dogodek na pMJu! tina s(y nato izkrcali in jo polož li na to-ir ednarodne politike zasedba ruhrske j povski voz, nakar se je pogrebni sprevod t!ine potom f.ancoskih čet. Na par ški kon- .iapotij proti grško-pravoslavni cerkvi, ferenci je zastopala vsaka država tiste Krsta ie bila pokrita z grško zastavo, a na položaju. Angleška ni bila sol dama Francijo, toda v njenih prijateljskih odno, šajih do Francije se ni ničesar spremen^o. Belgija je zagotovila Franciji popolno vojaško podporo m solidarnost. Ital ja se ni mogla izolirati, ne da bi s tem zagreši a veliko pol'tično pogreško, ter je izkazala Franciji svojo politično solidarnost. Kar se tiče načrta o kontinentalnem pro_ t:angleškem bloku, tak načrt ne obstoja. Res pa je, da je ital. vlada svetovala Franciji, naj kolikor mogoče omeji vojaški značaj svojega nastopa v ruhrski kotlini in da naj odklanja sporazum. Če bi prišlo do tega sporazuma, ki bi zagotovil Evropi mt, je Italija mnenja, da se ta sporazum ne bi mogel skleniti brez sodelovanja Angl je. Italija se je držala svojega stalisča obrazloženega v londonskem memorandumu v svrho zaščite HaL interesov in zagotovitve evropskega miru- Če obstoji mogočnost, da pride do sporazuma, bi bilo zgrešeno tudi s strani Nemčije, če bi ga odklonila. Pogreb kralja Konstantina NEAPELJ, 15. Včeraj predpoldne ob 8'30 je pripeljal parnik «Italia» telesne ostanke bivšega grškega kralja Konstantina. Na vožnii M Palerma v Neapelj so & a rovale mrliča kraljica in princezinje. Ko tina in majhen lovorjev venec. Od pristanišča do topovskega voza so spremljale krsto grška kraljica, prmcezinje, princ Nikola, vojvodinja Aostska, vojvoda ApuBj-ski, ter so potem sledili krsti v avtomobilu do pravoslavne cerkve. Mrtvaškemu obredu v cerkvi so prisostvovali grška kraljica, princezinje, princ Nikola, vojvo-dinja Aostska, vojvoda Apulijski in zastopniki vseh -oblastev. Odlok o narodni mil a RIM, 15. Nj. V. kralj je podpisal sledeči odlok, tičoč se ustanovitve prostovoljske milice za narodno varnost: Čl. L) Ustanovljena je prostovoljska milica za narodno varnost (m lizia voiontaria per la sicu-rezza nazionalie). — Čl. 2-) Milica za na>-rodno varnost je v službi Boga in italijanske Domovine in stoji pod poveljstvom načelnika vlade. Skrbi ob enem z oddelki, ki so oboroženi za javno varnost, ter s kraljevo vojsko za vzdrževanje javnega reda v notranjosti in pripravlja ter drži odde-ljene državljane za obrambo interesov Italije v svetu. — ČL 3.) Nabori so prostovoljni ter se izvršujejo med prpadniki fašist o vs k e milice od 17 do 50 let, kateri predložijo prošnjo in kateri po sodbi ministrskega sveta an hierarhičnih -oblastev do- munski poslanik s svojo soprogo, predsednik vlade Pašio in zunanji minister dr. Ninčič. Novi izvozni predpisi BELGRAD, 14. Včeraj dopoHne se je vršila seja ekonomsko-fmančnega komiteta, na kateri se je sklenilo, da se dovoli svoboden izvoz suhih rezancev sladkorne pese iz tvormc v Belju. Teh rezancev je okoli 100 vagonav in bo prodaja nesla državi 2 mTjona čK. 70 vagonov je oproščenih carine. Dalje je dovoljen izvoz hrastovih pragov pod pegojesn, da se vsak tretji prag odstopi državi. Ti pragi bodo služili kot rezerva za obnovo železniških prog. Odobren je bil svobodni izvoz (brez plačevanja carine) za moko, ki je iz uvožene pšenice zmleta v domačih mlinih, računajoč 75 kg moke za 100 kg uvožene pšenice. Tudi je dovoljen izvoz otrobov proti carini 25 dinarjev za 100 kg. Bivši Den&mov štabni načelnik — poulični prodajalec ▼ Zagrebu ZAGREB, 14. Listi javljajo, da biva bivši načelnik štaba generala Denikina, general-major E., v bližnji zagrebški okolici, v tež-k'h materielnih razmerah. Že večkrat se je obrnM na «Ruski biro rada», proseč za kako shižbo. V neki zagrebški banki so mu | ^ dal! shižbo kurirja, ko pa so izvedeli za njegovo generalstvo, je bil odklonjen. Končno se je obrnil na nekatere vele trgovce s prošnjo, da mu dajo nekoliko življenskih potrebščin, katere bi prodajal na Jelači-čevem trgu. S to prodajo si služi sedaj vsakdanji kruh. Ustanovitev bolgarsko-jugoslovenske ko. misije za reševanje spornih vprašanj BELGRAD, 15. Kakor javljajo iz Sofije, se živahno dela na tem, da bi se osnovala bolgarsko-jugoslovenska konrsija, ki naj bi reševala vsa sporna vprašanja. Imela bi se H&ke cerkve v posameznih krajih. Episkopat je vsako leto s svojih konferenc pošiljal pri tožbe proti raznim krivicam, ki jih morajo pre našati katoliki v raznih delih države, posebno v Vojvodini. Tekom razprave je bilo ugotovljeno, da so bile nekatere pritožbe episkopata povoljno rešene, da pa vendar še niso odstranjene vse ovire, ki otgžčavajo normalni razvoj versko-socialnega življenja našega naroda. Na tretjo sejo je prispel minister vere gosp. Ljuba Jovanović z načelnikom ministrstva g-dr. M. Lanovićem. Na tej seji so bile predmet glavne razprave katoliške ustanove prosvetnega in dobrodelnega značaja in razmerje med temi ustanovami in državno oblastjo. Posebej se je razpravi5alo o centralnem bogoslovnem semenišču, ki je zaradi italijanske okupacije preneseno iz Zadra v Split. Ravnotako se je tudi razpravljalo o deškem semenišču v Zadru, ki \z vsled italijanske akupacre zaprto. Govorilo se je o zaplembi premoženja konfesionalnih šol v Vojvodini in še nekaterih cerkvcaih institucijah za kulturne namene. KriUzirat sc |e tudi načrt novega verskega buažeta za leto 1923. in 1924. in so bile predložene nekatere korekture. . .. .. Razprave so se vršil« ob vzajemni prijaznosti med vsemi predstavniki cerkve in države. Čehosio^aška Novinarska visoka šola v Pragi PRAGA, 15. Javlja se, da se bo 15. februarja otvorila tukaj novinarska visoka šola, ki bo priključena Karlovemu vseučilišču. Prvi rektor te šole bo profesor prav. fakultete dr. Gruber, a dekan glavni ne .——---- —------. _ -. . urednik «Narodnih Listov* gosp. Penižek. Rusija Katoliška cerkev v Rusiji BERLIN, 14. «Ost Express* poroča iz Moskve: Pred revolucija kim sodiščem se je bo uničenje središča nemške delavnosti zado« votjilo francoske pohlepe, ta se je strašno motil. Francija hoče napraviti poskus proti nasvetom izvedencev vsega 6veta. Mi smo prepričani, da se bo ta poskus ponesrečil, loda nimamo potrebne moči, da bi preprečili s svojimi lastnimi silami to dejanje pretinemške zaslepljenosti in zaslepljenosti proti vsemu svetovnemu gospodarstvu. Mi smo storili vse, da bi se to preprečilo in bomo skušali z vsemi našimi močmi: lajšati nesrečo, ki sc je zgodila, in ji napraviti konec. Pri tem nss bo vodilo dostojanstvo^ pravo prirode, s katero se čutimo združene, in pa moč dobre in mirne vesti. Neskončna grenkoba napolnjuje v tem hipu vsa naša srca, ko vidimo, da mora nov del nase domovine prenašati bol tujega gospodstva. Stiska našega ljudstva bo vsled tega še večja, toda ravno zato pošiljamo vsem sodržavljanom tem toplejši poziv: Ne delajte usode svojih sodržavljanov, ki so najbolj prizadeti, še krutejše, prenašajte, opirajoč se na čut prava in jasnest razuma, potrebe sedanjega hipa, ne storite ničesar, kar bi znalo škodovati naši pravični stvari, ne počenjajte nikakega nepremišljenega koraka, ker bi s tem le služili načrtom našega nasprotnika. Blagor skupnosti je odvisen od neizprosnega. Porenske dežele so vam dale zg}ed v urah svojega trpljenja, a danes pozdravljamo naše zveste westfaiskc brale, [kateri bodo gotovo ohranili svojo vztrajnost, in da bodo oni, ki jih nobena nevihta v zgodovini ni mogla izpodkopati, prestali tudi to nevihto, ne da bi omagali. Vi ste priča, da sta mir in pravica zopet posilejna. Z vami protestiramo pred vsem svetom proti kršenju mirovnih pogodb in proti še strašnejšemu kršenju moralne pravico našega ljudstva do obstoja in do samoodločbe. Bodimo prepričani, da se bo beda povečala, ako se .ji nemško ljucSstvo in država ne zoperstavita z odločno emrdušnostjo. Vemo pa in upamo, da jo bo tesna vzajemnost vseh narodov skrajšala. Prihodnja nedelja naj bo posvečena povzdigovanju duha v notranjosti in povsod po vseh nemških deželah, v vsaki nemški hiši in bajti naj grero naše misli k naši domovini, našemu trpljenju in naši pravici. Vso stranke so se odzvale terau pozivu državnega predsednika ter so izdale s svoje strani poziv na svoje pristaše, naj se zberejo v nedeljo k skupnemu protestu. Manifestacije so povsod sijajno uspele. Po shodih, o katerih govori Wolfov dopisni urad, je prišlo tudi do mariših .protifrancoskih izgredov. Množica sc je zbirala po ne.katerih ulicah, kjer se raha-jajo zavezniške misije in prirejala demonstracije. Do l?.ujših izgredov ni pri§lo, ker je policija demonstrante razpršila. Na shodu pred državno palačo je govoril tudi d-žavni kancelar, ki je izjavil, potem, ko je bila resolucija sprejeta, da so nedelj, manifestacije doka/.ale, da je nemško ljudstvo enodušno na strani vlade in državnega zbora. Vlada bo — je dodal kancelar — nadaljevala svojo dosedanjo politiko, toda ita pot je sedaj težja kot .kdaj pre«. Vsi so složni, da je treba iti po poti narodne časti in narodnega dostojanstva, naj bo ta pot še tako trnjeva in težka, kajti ona- edina peljs k cilju, ki se mu pravi svoboda. Protestne manifestacije so se vršile tudi po drugih kraiih Nemčije, posebno pa v Frankfurtu ob Majni, v Karlsruhc, Breslavi in v Gdanskem. Zavezniki bedo pobirali davke na premog — Nov denar v iuhrski koti ni PARIZ, 15. Listi javljajo, da se bo pla. pri£ela razprava prot: katoliškemu škofu Uaj premog na račun odškodnine potom Cieplaku in 15 duhovnikom, ki so obtoženi davkov na* premog (Kohlensteuer), ki jih Z?rrte V letu 1915. ><> Mam^n rlncloS nfvKirn.la v Tiibrolri V zadnjem času se sploh opaža ostrejši nastop sovjetske vlade proti katoliškim duhovnikom. Vse katoliške cerkve so za, tvorjene, ker niso hotele vladi oddajati cer, kvcirih dohodkov, ki se smatrajo kot državna last. Le francoska katoliška cerkev v Petrogradu je ostala nedotaknjena. Poljska Poljska in memelski puč — Preustroj vlade VARŠAVA, IS Minister vnanjih stvari Skrzynski je sprejel italijanskega, angleškega, francoskega in japonskega poslanika kot zastopnike držav, ki tvorijo po-slamSki svet in jim je pojasnil poljsko stališče glede litovskega podjetja proti Me-melu. Lad slav Grabsld, bivši ministrski predsednik v Sulkiewiczevi vladi, je bil imenovan za finančnega ministra, Gsovski pa minister trgovine v vladah Ponikovskega in Slivsnskega, je bil imenovan zopet za ministra trgovine. Nemiija Nemški protest proti zasedbi ruhrske kotline. Shodi in manifestacije v Berlinu, BERLIN, 15. Kakor javlja Wolfov dopisni urad, se je vršilo včeraj na Konigsplatzu veliko sestati koncem tega meseca v Belgradu «n ljudsko protestno zborovanje proti francosko- se potem preseliti v Sofijo. Podobna bol-garsko-romunska komisija je že sestavljena. Radikalska stranka in vidovdanska ustava. ZAGREB, 15. Katkor znano, se je minister ver te dni udeležil škofovske konference v Zagrebu. V njegovem spremstvu je bil načelnik ministrstva ver dr. Lanovič. Minister Jovanović je bil gest nadškofa dr. Bauerja in je stanoval v nadškofijski palači na Kaptohi. Urednik »Jutranjega lista« je imel z ministrom razgovor. Na vprašanje kakšno stališče zastopa radikalna stranka napram reviziji ustave, je Jovanović odgovoril: «Mi stojimo na stališču, da bi sedaj ne bilo oportuno revidirati ustavo. Ustava, kakršna je, nam garantira našo teritorialno nedeljivost in nam koristi na zunaj. Do Vidovega dne smo bili mednarodno priznana država, a nismo imeli ustave. Danes imam" ustavo in radikateka stranka jo brani, ker je zanjo glasovala. Prejšnji načrti ustave za radikalsko stranko ne obstojajo več, ako se pa pri volitvah pokaže potreba za revizijo, bo radikalska stranka vsak tak predlog vzela v pretres in o njem dala svoje mišljenje. Ako že govorimo o ustavi, lahko povem, da imamo v parlamentu nujnejših poslov, kakor voditi ustavne borbe. Na upravnem in zakono- belgijskemu vpadu na ruhrsko ozemlje. Zborovanja, na katerem so bile zastopane vse meščanske stranke, se Ai fedel Triesiino» v ulici Sanita neki neznau mladenič. Ranilca so prijeli. Pod voz je prišel včeraj popoldne okoli en« ure v ulici Montecchi mizar Peter Produn( star 67 let. Dobil je baje notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Starček z raz paranim trcbakoei. V hiši št. 4 v zagati sv. Tekle stanuje že več let Angelj — Za žensko podružnico «Š. D.llLrsko-Bisiriška pos. Trnovo 20 L, Hranilnica m posoj. Ajdovščina 25 L, Živnostenska banka 250 L. Srčna hvala! — Na botrinji male Evice> Marife Valentič iz Skednja sc je nabralo 50 L za podružnico v Skednju. — Za društvo < Dobrodelnost", katero oskrbuje slov. vene sirote se je nabralo tine 14./12./22, v vlaku 3 L, v Črnoticah L 3S.15, v Pcdgorjah L 63.83 ostalo dodal nabiralec vstga skupaj 105 L. s razpa • Teki Montagnari, v visoki starosti 74. let. Starček je živel v zadnjem času v veliki bedi, in ravno 'to ga je dovedlo včeraj do strašne odločitve, da se ie zaprl v stanovanje ter si razparal z briivijo trebuh (22 cm dolga rana). Prepeljali: so ga v bolnišnico. Njegovo stanje ie obupno. | S stolico po glavi. V ulici dell Olmo št. 13 se nahaja neka mlekarna, ki je last Renata GrinaHija. Včeraj zjutraj ie stopil v to mlekarno neki Grinaldijev dolžnik. Upnik ga je opozoril, naj poravna račun. Prizadeti pa je v odgovor pograbil za stolico ter lopnil z njo Grinaldiju po glavi. Nato je zbežal brez sledu. Ranjenca eo prepeljali v težkem stanju v mestno bolnišnico. Krvav dogodek v kavarni* Včeraj zjutraj so pripeljali v težkem stanju v mestno bolnišnico 19-letno Adelino Pečarič, stanu^očo v ulici Fe- Borzn m poročila* Valuta na tržaškem trgu. Trst, dn 15. januarja 1923. Mila Arkova Janez Sajevic akndemični kip.ir poročena Postojna-Stara vas, M. I. 1023. POSTELJE, chiffoniers L 220,—, nočne omarice 50.—, vzmeti, žimnice iz volne, po!-volne 70.—, iz morske trave 60.—. Popolna soba 900.—, Fonderia 3. 66 SLUŽKINJO, zdravo, s spričevali, išče mala družina. Dobra hrana in plača. Pendice-Scorccla 353, Villa Ernilia. 67 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosisS Bclleli Vita. via Madonnina 10. I. 82 tgrsVe krone • * « > avstrijske kron* češkoslovaške brone dinarji , leji . c . marke • dolarji • • • , francoski tanki ivktrski franki angleški funti papirnati —.TO.---.0 —.<>a30 0.0310 57.50.— .r>8. -19.80.— 20.20 11.—.— 11.7.% -17,--.19 20,10.— 20.30 i na 25.—140.— 379.—.— S84.— 94.10.— 94.50 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mcn-cenisio). Telefon 31-27. Govoti se slovensko. 67 TRGOVEC z vinom, sam, išče gospodično ali gospo, prosto, z malim kapitalom, kot voditeljico. Naslov pri upravništvu. 53 * r' is** V t PODLISTEK OLD SLEWTH: Tsjinstveni Mg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. P g?! veni! Slavosnir Josipovič. ♦ To je v rcsnici znamenito odkritje. Morebiti sem jaz odkril čudovito zgodbo. Nadaljujte, gospa moja! > ♦ Prišla sem v Ameriko in iskala svojega soproga. Našla sem ga in prosila, naj mi bode pravičen in vijde*! ^e bilo že, da je voljan popu* stiti, vendar pa mi je razocbel neka dejstva, po katerih sem izvedela, da sem bila postala; žrtev prostaške spletke. Obrekovali so me in skrunlH moio čast in poštenje. Izdavila s*em, da morem dokazati svoge poštenje in moj mož je zahteval, naj to storim, na kar mi bo tudi on izkazal svojo pravičnost. Toda moji sovražniki ao jeli nekaj sumiti in so me prehiteli. S silo so me vtaknili v zasebno blaznico, kjer sem celih petnajst let trpela in tugovala, še le pred nekaj meseci se mi je posrečilo, da sem ušla. Bežala sem na zahodi in tam sem slišala o smrti svojega soproga. Prihajala sem v New York in in večkrat tudi v C. Ob neki taki priložnosti me je moral videti in spoznati kateri mojih sovražnikov in že več dni me preganja ta iakar, katerega ste videli. Z vašo te mi ie posrečilo, da aem mu ušla*. «To je resnično stara zgodba. Verjamem Vam in Vam hočem pomagati. Tudi jaz imam za vas neko čudovito razodetje. Vi pravit«, da imate dokazila svoje poroke?« ♦ Da, in duhovnik, ki naju je poročil, še živi. Anglež je, prebiva pa v Ameriki. Pred nekoliko dnevi sem ga videla. Spoznal me je in ml obljubil, da mi pomore, kolikor bo v njegovih močeh. «Na neki način ste bila v svojih nezgodah ie srečna. Ne bo vam težko izpričati in dokazati svojo istost, kot soproga gospoda Silve rja in iz tega, da> vas vaši sorodiniki še vedno zasledujejo in preganjajo, se da dosledno sklepati, da <}e vaš soprog zapustil veliko premoženje. Za to poslednjo domnevo imam tudi jas dovolj tehtnih razlogov.» «Kaf me briga premoženje I Navdaja me neka druga sladka nada, katero ste mi vzbudili vi, namreč nada, da moje dete še živi in da- je zopet najdem.« •Na kak način in s čim sem vzbudil to nad»?» * Zamenjali ste me z neko drugo.» • Kaj še vedno trdite, da niste bila vi?» •Prisežem, da nisem bila.» •Potem sme s te vsekako in upravičeno upali.» -Pripovedujte mi kaj o sebi, ki »te jo videli U •Dajte mi časa! V vsem tem tiči globoka skrivnost.» čez nekaj časa je detektiv zopet pričel, •Nekako pred tremi tedni sea se peljal po tej progi in bil je le le en prazen prostor * vozu, katerega ie v C. zasedla neka močno zastrta dama. Čudno pri tem je le, da je ravno tja sedla, kjer ste sedela danes vi. Dama je bila, to sem opazil na prvi pogled, Jako vznemirjena. BDa je vam tako podobna, da Se zda-j skoraj ne morem verjeti* da rriste bila vi. Njeno ob&čje sem sicer videl le za hip, zakaj takoj na to je izginila na tajnoeten način. Od tedaj je nisem potem nič več videl*. «To ie res prav taynofi£no.:> -Je še neka draga skrivnost, katere vam pa ne smem razodetij «Povejte mi vendar vse!» je silila dama odločno. •Ali ste prepričana, da ^e bil va$ soprog umorjen? » •Da, sem*» «No, in jaz sem prepričan, da je bila zastrta dama, katero sem dobil na vlaku ob času njegove smrti pri njem, «n ako ste vi n?egova soproga, je ona njegov otrok. •In vi mislite, da ona ve za njegovo smr&7* •Da.» Gospa je odgrnila kopreno in bila je straišno •Povejte mi vse!» •Pregrozno fe in povedal sem vam že preveč.* «2ena se fe naklonila in pograbila Manfreda sa roko*. •Preveč, vsekako in zato povejte zdaj vse) Hči naf bi bik vedela za očetovo smrt?* «Tako se zdL» Vodstvo slovenske zasebne šole v Trstu naznanja žalostno vest, da je gospodična Liydmila Nil@st učiteljica slovanske zasebno SoE« v Trstu v soboto, 13. t. m., po dolgi in mučni bo eznl izdihnila svojo blago dušo. Pogreb se je vršil v Ljubljani v nedeljo 14. t. m. Blag! in uzorni tovarišici: blag spomin. TRST, 16. januarja 1923. (20) V M&rffcoru je na prodaj tiGomsdstropns noinm hišo 3 min. oddaljena od kolodvora z parketi-ranimi 8 stanovanji, kopalnimi sobami, električno razsvetljavo, veliko kletjo za obrt itd. Cena približno Lit. 120.000.—. Resne ponudbe na pisarno dr. Medved, ščeka v Gorici. POHIŠTMO. Poročna soba, masivna, z brušenim« stekli in lekarnico L 1250.—, druga« sreUa L 1400.—, kovinaste vzmeti L 95.—, stolice iz bukovega lesa L 11.—. Solidno sla^casko pohištvo. — Brezkoakurenčnc cene. Za deželo brezplačna embalaža. — Oglejte sit TORI!, Via S. Lszsaro 5«. 10, m M fc-i dvonadstropna, v sredini Izubijano na prometni točki, sa proda. Dobro vpeljan trgovski loka), skladišča, kleti in lilev tekem dveh mtsecev na razpolago. Ponudbe pod „Brezobve-ra eena 100.r00 Lir" na An. zav. Drago Be-eljak, Sodna H. (4fi/i2) Zdravnik — sprejema u GoHd, Gosposko ulica 6» I. od 9—11 in od 3-4. pi ZALOGA DOM&AH ¥^3 ^elsga vipavca, Istrskega ref©£5;a In keaš&isgs rarsna po zmernih cenah. — Postrežba na dom. Priporoča se F. $i£ANCASt Via Cunicoli 8. 04 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debinslo & Domeniš Skladišča : Trst, vla Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4t pritličje opozarja na novodosle velike partije stekle-n ne, porcetane, emajlirane kuhinjske posode najrazličnejših Sip v originalnih zabojih iti opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. • Vse blago Je Češkega izvora « Najvišje cene plačujem sa V K O kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, matk, veveric, krtov, divjih In domačih zajcev. D. WINDSPACtf Trst, Via Ce&are Battistl St 10 IL nadst., vrata 16 " Sprejemajo se pošiljatve po poštb