Štev. Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v torek 28. septembra 1329 Posamezna številka 20 stotink letnik XLV 1 i.a'a — izv/emši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. I rančiSka Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Kelrankirana pisma , majo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni uredn 01 -- jdina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol kta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in oprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v 2irokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav e 11-57. iea o iieoiavi Odposlanstvo poetičnega drušLva »Ediicst« je, kakor znano, izroč:lo dne 21. t. in. imnistr-ksemu predsedniku Gicli-ttim 4 spomei ice, med njimi tudi spomenico o iz menjav J avstroo^r-■skega denarja na zasedenem ozemlju, ki se glasi: Ekscelenca! Med slovanskim prebivalstvom na za?ede-aiem ozem'ju je naibelj številen sloj svobodnih kmetov, malih posestnikov, kj so. bod>ii vsled svcie številne moči, bodisi vsled svojega gospodarskega razvoja, trdna podlaga vsega našega naroda. Z ozirom na to dejstvo je šla gospodarska po-litika Slovanov od ustave (1867.) i-em v prvi vrsti za tem, da naredi kmetski sloj gospodarski neodvisen. Ta cilj je tli dosežen z izdaitn© >n primerno gospodarsko organizacijo, *kn je temeljito na načelu samoodločbe. Gospodarska organizacija slovanskega preb;-valstva ?e tako r--zvita, da se n ah a rajo celo v najzakotnejš'h krajih, med hribovi, gospodarski !ionsorci;:. Gospodarski razvoj pa ni omejen samo na kmetski sloj, temveč obsega tudi vse faktorje narodnega gospodarskega življenja. Ob-staje namreč trgovski, iodustrijaJski, ribiški, poljedelski, živinorejski konzorciji, ki se potem še de'e v produktivne, konsumne konsorcije ter kreditne, (poscjLlne in hranilne konsorcije, kateri zadnji '30 ravno dosegli najvišjo stopnjo k onsorci jsk e o r ga ni zacir e. Naj zadotuje, če se omeni, da je v zasedenem ozemlju, ki spada pod juriskdikcijo generalnega civilnega kcmisari'čita v Trs-tm nad 500 gosp<; darskih korporac":j, organiziraniji po k'on-r.orc:jskcm načelu, med katerim": je okoli 300 kreditnih In hranilnih konsorcijev. Sedeži central naših organizacij pa so bili pred zasedbo v Lj-ubljani, oziroma v Celju na Šttarer tkem, ker vsi gospodarska konsorciji bivših avstrijskih jugoslovenskih krajev so bili •organizirani v treh konsoj-cijskih zvezah, katerih -dve sle bili v Ljubljani a ena v Celju. Z zasedbo teh kraTev so bitf naši konsorciji odrezani c>d central, k: »so ostale onstran pre-anii-ne črte, kier so potemtakem ostavi tudi vsi dcpozi:i v njihovem denarju. Dejstvo ie, da so se morali po pravilih ikon-sorcijsk:h zvez vsa blaga niški preostanki posi-anezrrh kor orcijev deponirat'! na tekoči račun pri lastni zvezi, in taiko se je zgodnlo, da so naši posojilni in hranilni kcnsorciji imeli deponirano pri omenjenih centrrtfah jikt^pino svoto K 17,221.273*65. Razen tega je biia deponirana pri poštni hranilnici nai Dunaju svota kron 219.271, in pri drugih bivših avstrijskih bančnih zavodih K 36.775'—. Julija 1919. je zaWadno ministrstvo pozvalo vse fiz:čne in jarridične osebe naših krajev, ki so imele kake depozite pri Zavodih enstron premirne črte. naj naznanijo njihov znesek dne 3. 11. 1918., ob ubivši, da bodo izmenjani po menjalnem ključu 40%. Nekateri konsorciii so res dosegli menjjvo, drč:m vel ka večina še vedno čaka ctbljub'jene merjave, ki pa se .je je-erei 1919. odgodila na ■nedoločen čas- ne da bi se b:'l -označil povod. Vsled tega se nahaja sedaj precejšnja množina naših »:cnsorcijev, ki imajo kake depozite onstran premirne črte, v ze'o kočljivem položaju, ker morajo v zmislu kr. odloka 27. 11. 1919. plačati za vsakih 100 ikron 60 italijanskih lir s tozadevnimi obrestmi, medtem ko ne morejo, pričakujoč obljubljene menjave, rabiti depozitov, ki.se naha}ajo onstran premirne črte. Če bi pa h teli dvigniti omenjene depneite, bi sedaj dob li vsled n-zj&ega kurza krone za vsakih 300 kron k večjemu 22-25 sloiiink italijanske lire, torej 38 - 35 lir manje nego so .morai', oziroma morajo plačati vlagale eni. Pravica vlagalcev, dtrogo prepovedalo vsako uvažanje avst-oogrskega denarja v zasedeno ozem)je in tem vzelo našim konsorcijem vsako možnost, da b: mog'i poskrbeti za prevoz depozitov pred 19. eprila 1919. Bilo bi torej nepravično ravnat: z gospodarskimi ustanovami, ki sc imele v času okupacije svoje depozite onstran premirne črte, drugače nego z onimi, ki so jih mele zaprte v blagajnah tostran premirne črte. Če se ne dovoli za te depozite izmenjavo po menjalnem ključu 60%, bi ne trpeli škode tctn^orc:>i sami, temveč istočasno ludi. sami vlagalci ter veliko število konsordstov, ki po pravilih jamčijo neomejeno, z vsem svojim imetjem, za konsorciieve obveze, kar bi očevidno težko ogrozilo vse igospodaarsko stanje v tej deželi. Vsled tega zahtevamo: Da se za vse depozite v a vsi rc ogrski h kronah, ki so se dne 3. novembra 1918 mahajali v bančnih zavodih ali drugih ustanovah, kateri majo svoj sedež onstran prem-irne črte, vstev-ši nakopčene obresti, dovoli v čim, krajšem roku izmenjava v italijanske lire v zmislu naredbe vrhovnega poveljništva od 31. 3. 1919. n kr. odloka od dne 27. 2. 1919. Naredba vrhovnega poveljn-ištva -z dne 31. 3. 1919 o izmenjavi denarja je prišla nepričakovano za prebivalstvo 'kranev, cddalj.enrh od gcapiodarsikih središč. Izvršila se je razen tega s tako nagiioo — narediba >e b:Ja objavil;ena v »Osservatore Triest'no« od 5. 4. in zadnji dain izmenjave je bil 19. aprila — da se prebivalstvo ni mog'o pravočasno povsod poučiti o primernosti in ■gospodars-ki važnosti izmenjave kron; ta poučba je bila tem bolj potrebna!, ker je bila ta cperac:j-a popolnoma nova sedanja generaciji. Omenjena niamedba se ja petem objavila tudi slovenskemu prebivališta, kakor n. pr. v Istri, 'izključno v italijanskem jeziku, ki je nepoznan ogromni večini tega prebivalstva, katero je vtsled tega na razumelo. In res je bil v občinah, ki so bile tekcim menjave upravljane po županih slovanske narodnosti, ki so s primernimi na vodij i in pojasnili dokazali; narodu gcspodatrcko važnosti izmenjave, skoraj ves avstroogrski' denar pravočasno izmenjan, ka'kor n. pr. v Marezigah, Dolini in Klancu v Koprškem sodnem okraju in v mnogo drugih občinah po goriškem, dočim imamo v onih občinah, kjer se je nahajala občinska uprava v rokah italijanskih komisarjev ali županov, ki se n.Vo pobrigali, da bi dali slovanskemu prebivalstvu potrebna »a/vodila v njegovem jeziku, velikansko svoto avstroogrskih kron neizme-n'anih. To velja posebno za občini Labin in Plomin v labinskem sodnem okraju, za občine Boljun, Tin.jan, Žmini in Pzizin v pazinskem sodnem okraju, za pulj'.:iki, poreški in voloski po-litLčni okraj. Še bolj je delovalo proti menjavanju dejstvo, da je bila v omenjeni naredbi izmenjava poljubna in da se posledice neizvršene izmenjave niso niti! cmenjale. Veliiko zmešnjavo je tudi povzročila o'kcil-norb, <1q menjaj«i klj-i?č tvS hji ^dcJtriSen na clefi-n'liven način. Vsled teh vzrokov ni bila ude'ažba pri menjavanju piopctlna, in ve'ik del prebivailstva, posebno in sk-eraj izključno k molskega ni predložil svojega denarja k izmenjave. Tako ije razvidno iz statistike, ki so jo pred kraitk^m nared:Ii konsoroiji, da je v zasedenem ozemlju, ki spada pod pravno cbmočje tržaškega generalnega civilnega kcmisairijata Še ne menjanega denarja za okoli 20 milijonov av-stroogr^kih kron, ki so tako-le porazdeljeni po posameznih okradli: I. Istra Sodni okraj labinski K 2,220.000 » » paz:inskiL K 1,380.000 » » buzets^ki K 955.000 .» » keprstkn in piranski K 520.000 Politični okraj poreški okoli K 1,105.000 » » puljskd K 1.382.000 •» » voloski K 2,290.000 II. Trst iu-goslovensika država v Avstrijo, uporabljajo v agi taci jske namene v Ocinah, oziroma za sedaj poglavitno za cono A, kjer hran« in drugih potrebščin sploh ne primiamkuje, kakor v celi JugoslaA-i.jti ne. Ker jo pa dele zastctrii in dajejo vsakemu, za karterega mislijo, da se da podkupiti, da bo glasoval zal Nemško Avstrijo, še denar, je to ipač očitni dokaz, -da se ne ozirajo na predpise .plebiscitne komisije, ki tak način areiblvalstvo, daje celovškim zločincem še avtomobil e na razpolago, ki naj prevažajo brigado izbranih pretepačev, 600 po številu, pit> potrebi v razne kraije v ooni A. Po predpisih plebiscitne iketmisije je tudi prepovedan prehod1 demartkaclijske črte v več-ph gručah, pcisebno pa še s ta'kim namenom. A kaj pred;pt"sii, oni so saono za nas. Če pa plebiscitna komisija in z njo nje prijatelji Nemci in nemčurji mislijo, da smo mii tako naivni, da bodo vse to gledalo križem rok, jim pa pomagati pač ne moremo!. Uklonili smo se vsem zahtevam plebiscitne komisije do sedaj edino le mi, a tJa bi se še katerikrat pušča Ji pretepavati od celovških in drugih nemških barab, naj si vsakdo oz glave izibiije, pia naij bo Peter ali pa Pavel. Tistih 18 tovornih avtomobilov, ki jih je -dala diunsjjska vlada na raz-pcilago celovškem hujskačem, ima zeilo črno pri-hodnjost, kakor tudi oni, Jci s»e oboroženi z njimi pripeljejo na razna pretepavanja v cono A. Struna poai pri prvi prelo žn os ti, potem pa jc,j. Mir hočemo, in nič drugega kafker mir. Na njih letake otročje ln barbarske vsebine ne bomo odgovarjaji, kakor tudi ne na njdh rpsevanj-e po novinah. Radi nas tudi lahko zadnje zrno moke, iki jo še slučajno imajo v Avstriji, raadele v coni A. Če si avstrijsko ljudstvo pusti kaj taikega dopasti, nas nič ne briga, a brigati bi »to moralo antanto, kt na drugi strani prireja ubožne aikoije za avstrijsko prebivalstvo. Našli so se pri na« ljudje, ki so to robo zaplenili, da jo cb priliki vrnejo atrijskim revežem, a plebiscrltna komisija se je takoj postavita na peto in nam to zabranila, da, celo zahtevala, da se tiste osebe suspendirajo, kar se je seveda pri nas telegraličnim* pcuictm storilo. Omeni sem menda že enkrat da, če človeTic to vse Ogleduje iz perspektive, se mu zdi, .kakor da si gotovi gosjpiod'je predstavljajo, da bodo oni p^ebiscirali, a ne narod. Pri vkcj stvari je pa ta dobra stran, da koroško Ijodstvo ve, da bo pri glasovanju ono odločevalo, a ne gotovi gospodje, še manj pa bajoneti?. Ljudstvo je pripravljeno, če bo potreba, tudi zelo odločno nastopiti in sicer takol, da bi bilo marsikomu jako neprijetno. Nemci vedo ±elo dobro, da ne dobe v coni A niti 35% glasov, ipa vendar poskušajo vse, ker verujejo še vedno v čudeže, kakor za časa svetovne vojne. (Nikakor pa ne odobravamo, da ljudstvo, ki bo glasovati«! za Jugoslavijo, sedaj jemlje avstrijskim revežem od ust odtrgano hrano in blago z obljubo, da bo glasovalo za Avstrijo, ker to ni niti plemenito niti lepo. Pomankanja pri nas, hvala Bogu, ne trpi nikdo in vsakdo ve, da ga tudi po plebiscitu ne bo trpel, česar pa pri Nemcih ne bo, ker oni dele zastonj le seda}, po plebiscitu pat če bi katera obeh con pripadla Avstriji* ki pa samo jemali in pobrali ljudstvu desetkrat več, nego ©o zai časa plebiscita dali*. Revež ostane revež, a če zraven še zabrede v dolg, za nJega ni pomoči, in tak revež je Avstrija. Tisti norčki pa, ki bodo \ kljub vsemu (temu glasovali za Avstrijo pojdejo tudi poznej« tja, in sicer v Steinhof, kjer so pret-ior-čkl zanje že ;pr i pravljen i. Rožan. Pomen potovanja romunskega ministra vnanlih stvari v Italijo Take Jonesca za Izpremeniteo „Male enfenie" u „Vzhodno enlenlo1' Avdijtnce pri kralju. — Obed pri frač. poslanika. RIM, 26. Danes je N. V. kralj sprejel Take Jonesca ter ga je nato zadržal k zajutrku, kateremu so prisostvovali tudi minister Sforza, Bonomini, Secchi in romunski zastopnik. RIM, 26. Danes zvečer je ponudil francoski poslanik obed v čast Take Jonesca. — Take Jo-nescu odide popoldne v Neapelj. RIM, 25. Danes zvečer sla priredila romunski poslanik in njegova gospa v Hotel Excelsior pojedino v čast ministra Take Jonesca. Med prisotnimi so bili grof Sforza, minister za zunanje zadeve, markiz Saluzzo, državni podtajnik za zunanje zadeve, senatorji Tommaso, Tittoni, dona Bicc Tittoni, general Cittadini, francoski, španski in brazilski poslanik in drugi člani diplomatskega zbora. Po koncu obeda je rekel Take Joni scu, da je ponosen, ker se nahaja v Italiji, povečani po vojni. Zagotovlja, da. bo Romunija vedno in pri vsakih okolnostih stala ob strani Italije. Minister je pripomnil, da ste stopili Italija in Romunija prostovoljno v vojno ter je zaključil z na-pitnico italijanskemu kralju in italijanski kraljici. Odgovoril mu je grof Sforza. ki je rekel, da je opazil na besedah Take Jcmesca naglase, ki sve-dočijo o skupnem pokelenja. Sforza je dostavil, da je vesel, ker mu Je dano izreči dobrodošlico v Rimu temu odličnemu ministru bratskega narodi. Poveličavši osebo Take Jonescn je zaključil grol Sforza s tem, da ie napil romunski ki. dvojic!, Take Jonescu in večni in bratski zvezi med Italijo in Romunijo. Grol Sforza je vzdignil za le-n Kozarec na zdravje gospe Take Jorcscove. Po o-bedu so se povabljeni mudili v prijateljskem po-menku v noieUo dvorani. {RIM, 27. Prihc-d romunskega ministra vna-njih stvari v Rim je dal .povod raznim tolmačenjem v italijanskem časopisju. Da bo dtači-janska vlad»a: zasra vil a ves svoj vpliv za to, da pridobi Romun: 'ko na svojo stran in za svojo prcitislovansko poTt'ko, je gotovo. V kolikor se bo to posrećilo pri Taike Jonescu, katerega simpatiije za JttgCsiahrjo so znane, je dru^a stvar. Zan'm>:vo je na vsak; način zajedo vat! i ■medtem mnenje Maii-jamikega -časopisja. Omejimo se danes na »Gk>rn&?e d* Italia«, ki sklepa iz pogovora svojega poročevalca' v Aix les Bainsu z romunskem ministrom vnan'^h stvari, da namerava Take Jonescu iizpremeniiti »Malo ertentoc v peterezvezo, Jd bd ne imela tako očitno slovanskega ?n Rus';': prijateljskega značaja, kakor ga ima »MaLa ententau. Najprej je T-'ke Jonescu zanikal dcimnevo, d*a je ustanovitev »Male entente« naperjena proti Italiji. »DctJej obstoja samo zavezništvo med Češkoslovaško in Jugoilavrjo — je rekel Talke Jonescu —; z Rcraunsko cibjtoja deslej samo »sporazumi«. Jaz pciznum besedilo dogovora med Belgr&dc.m 'n Prago in lahko zagotovim, da- gre samo za defenzivni dogovor, v katerem se pogodbeniki ctbveziujejo na. 'popolno ohranitev trianonske pogodbe. Ni torej nič naperjenega proia Italiji.« Na \-prašanje, a& boste tvorili del »Male entente^ tudi Poljska in Grčija, je odgovoril Talke Jcnescu: i»Do?lej bi -bilo prezgodaj govorili o uj,lanovi t vi »Vzhodne entente«, ikot že gotovi, »to je pisani- in podpisani; ker Jaz ne morem Označevati >Maio entento«, ko bi vsebovala 80 milijonov ljudi in 10 milijonov vojaikov. Toda če se ustaino\ii, kar ja:z upam, bo vsebovala gotovo i Poljsdto i Grčijo, brez katerih bi imela samo lokalen značag, ki ne gre za drugim nego za izvrSjtvdjo trianonske pogodbe. Poročevalec lista »Giornale d* Italia« je opozoril Take Jon esc uja na alarm, ki ga ije povzroča ujtanovitev *Male entente« v Franciji, katera se je ustrašita, da bi mogla začeti nemško pokt'iko. »Nič ni bojj neumnega in neslanega, nego je to a — (je od(gcivonil TaHoe Jonescu. »Vi morete ■b'ti gotovi, ds Roa/jnska ne bo sodelovala s skup:no, katere politika bi šla za uničenjem dela mirovne 'konference. Z druge ^tr£r češkoslovaška s tremi mijijeni nemšfcih državljanov; Jugoslavija v posesti enega dela jadranske obaili, Grčiija v carigraj.ski luki.; to so aktivni rezultati proti onenuu, kar je bila be,mlinska palitliika. Nasprotno bi »Vzhodna ententa < ne micigfaf biti po mojem ninenšu, za Franc'jo in za Italijo, drugo nego zaveznik, o katerem sanjate.« Tske Jonescu je izrazil medalje svoje mnenje, da je mogoča zveza Nemčlfe z Rus-ij:o, in da je »Vzhodna ententa« edini blesk, ki more ločiti nemške siile cd tajinstven h ruskih mas. Tal^e i Jonescu je zanikal, da tć »Mada ententa* imela kake tajne dogovc-re z Leninovo Rusije, a glede romunskih odnošajev z Madžarsko je izjavi, da bo vložil svojte ssile, da pride do dobrega •sosedstva, tcida) do ibratstva, kakor s češkoslovaško Ln Jugoslavijo ne ir^cre še priti. Glede priklop iive Bolgarske k »Vzhodni eraten!!! < je izjavil, da ima' Bolgarska paznika pri vseh svo-j'h potezah: Grčijo, a glede Avstrije je rekel, da bi se trud: premaganci mogli pri'ključ-'ti k vzhodnemu t'cku, ali pa dćiM Givoji pcldt:iki r je-govo smer. »Kaj m:slite, gospod minister — je vprašal poročevalev — o Jugoslaviji? Bc Li mogla po Vašem mnenju živeti kcit trdna država, ko ima itrajne krize vsled plemenskih razl-ik in separatističnih gibanj?« »Jaz mćslrm — je odgovoril Take Jonescu — in morda Va)5 bo to prese netilo — da je jugctslovens-ko edinstv o nesporno. So rai: ke med človekom iz SkcpfJja in človekom iz L Ljubljane, toda sem glcbako prepričan, da je jugo slovensko edinstvo že dosežene dejstvo. Bojani se več za v-e slevans'ke draž ve temnega gibanja v socijalnih vprašanjih, toda k sreči bo ostal v stari Srbiji kmet, kot na Romunsikem, mož reda, in ko. se bo udejstvil agrarni zaken, se bodo občutili novi in dragoceni rezulta>Li." rRcmunska ima posebnih interesov pri rešitvi jadranskega vprašanja?- je ^ prasal poročevalec. i»Jaz sem vedno smatral — je odgovoril Take Jonescu — da bi bilo treba rešiti jadransko vprašanje pred zmago, ko so bile vse države psihološki v stanu pc;puščai'Jl od -svodih zahtev. Razumem ,da je nemegoče začrtati meje •kake države etncgra&ki, toda vk/jub temu upam, da bo Italija, ki dclgu;e svoj preporod načelu svobode, našla pet za rešitev tega težkega vprašanja. Vojna med vami in Jugosloveni se mi zdi stvar, ki se ne more zamisliti. Ne skrivam vam, da se bcdoi na dem, ko tosta rešil? jadransko vprašanje, oddehnili ne samo v Bukareštu, temveč tudi v Pragi, Atenah in Varšavi.« Volna proti Rušili PoUsko volno poročilo VARŠAVA, 26. Poročilo poljskega glavnega štaba z dne 26. t. m. pravi: Južno od Pripeta smo zasedli Rokitno, Sziepetew in Towko. Severno od Pripeta so naši oddelki prekoračili dnjeprski kanal in so vdrli v Kartinska Beroza in v Rozany. V kraju Brzoswitwice smo zajeli 500 vojakov in 19 strojnic. CURIH, 25. Iz Varšave poročajo z dne 24. t. m.f Boljševiško ofenzivo med železniškima črtama Bjclostok—Grodno in Hajnovski—Volkovisk zadržujejo Poljaki še vedno. Na severu so zasedli Poljaki Druskenrki Poljaki prehajajo v protinapad ter 30 potisnili svoje krilo naprej in zasedli železniško vozlišče Volkovisk. Na ostalem delu fronte je položaj neizpremenjen. Maršal Pilsudski je od- potoval v Bjelostok v spremstvu generala Hen-ri-a. Državn; zbor je sklican za danes. VARŠAVA, 27. Neko uradno poročilo pravi: ZasedM smo Grodno in zajeli \e^iko Število vojakov in mnogo materija. Sovražnika preganjamo severno od Njemena. Odibili smo nekoliko napadov pri Lubiecu. Sovražnik gre no zaj v odseku Božani - Wolkov:sk. Vrangelouo ofenziva ^CARIGRAD, 26. Čete generala Vrangcla so /a-sedle Aleksandrovsk ter ulovile mnogo \ojakov in zajele ogromen plen. Število ujetnikov od začetka ofenzive do danes znaša črez 15.000. CARIGRAD, 25. Ruska brzojavna agencija javlja, da je vojska generala Vrangcla prcganjaioč boljševike, vdrla v hcrzt^isko pokrajino. Armada pod poveljništvom generala Mahno je zasedla Harkov in Ekalerinoslav. Zveza med vojskama generala Vrangcla in Mahna jc zelo blizu. Novi ruski delegat u Londonu LONDON, 26. Prispel jc Todor Rjazanov. naslednik Kameneva v ruski trgovinski misiji. Pred zadetkom jugoslovensko-italijanskih Dogajanj ZAGREB, 27. Po vesteh iz Rima sc pripravlja grof Sforza. da odpotuje v mesto italijansko-jugo-slovenskc konference. Pogajanja med sosednima državama se bodo vršila na italijanskih tleh. Italijanska vlada pričakuje poročilo iz Bclgrada, da se potem določi dan sestanka. Gre namreč za odgovor jugoslovenske vlade na vprašanje italijanske vlade, kedaj meni jugoslovcnska \lada, da hi se mogla pogajanja med obema drža\aina glede jadranskega vprašanja nadaljevati. Ti koraki italijanske vlade je posledica sklepa parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ki sc je, kot je znano, izjavil za obnovitev izravnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Vsled italijanskega povabila se je sestala skupštinska komisija zunanje zadeve k seji, katere sa se udeležili dr, Trumbić, ministri Drašković, dr. Drinković, Marinković in Jovanovič. Na seji, kjir se jo razpravljalo o jadranskem vprašanju, ni prišlo do nobene odločitve. V kratkem sc bo vršila zopet seja rečene komisije. Kot jugoslovcnska delegata sta določena Trum-bi in Pašič, toda za tega poslednjega sc nc vc zagotovo, kajti mogoče je. da pride na njegovo mesto kaka druga oseba. Listi se buvijo na dolgo in široko z vprašanjem obnovitve izravnih pogajanj z Italijo. Splošno mnenje je, da n^ pristane* jugoslovcnska vlada nikdar na to. da bi bila Reka v kakršnemkoli oziru odvisna od Italije. Reka bo morala pripadati Zvezi narodov ali pa Jugoslaviji. Italijanski kralj podpisal aneksijo Trentina in Gornje Atilge ^IM, 27. Agencija Štefani poroča: Včeratf jt g. Giolitti predložil kralju v podpis zakon, ki ga je sprejel parlament v uve!ja\'.tvt ' r'ri'.'germain-ske nuirclvne ipogocibc in e katerim sc anektiraj o k It&U'ji ozemlja, ki so bila »a; podlagi rečene ,p&godibe prisc'ena Italj,'. 'Pri tej p rc liki je poslal kralj generalne mu civilnemu 'komisarju Trentnnske Benc&ije sledečo brzojavko: Danes, ko izvršujem rjailo,£o moje z dlaLjaniiko zvestobo zvezane hiše, naj »gre Trentu in vsemu k veliki domovini priključenemu prebivalstvu mej topel pozdrav, ki proslavlja spcniin dolgih žrtev in n2i krotljivih nad Ln ki prlra&a najslavnejša jani-tva, da visoka) usoda, h karteri jc .poklicala zgo-dovrna ItaVijo, r.zvrši v slavi, delti in miru. Hilierandova poslanica parlamentu PARIZ, 27. Novi predsednik francoske re pub-iike je naslovil parlamentu jvcijo prvo poslanico. Millerand nanaša v tej pcjs-lanildi, da je narodno predstavništvo s tem, da ;e izvoLiJo desedanje^a mmi str sike ga predsednika za pred-' enika republike, zopet odobrilo dosc-danjo preizkušeno politiko. Francija je dckaz^i'a, d.i je z\esta repub!iki, narodni zvezi in del'j v redu in m:iru. Nadaljujoč pravd Mlleiand zbornicama, da je njihova stvar izbrati hip, ko se bodo morrli izpremeniti posamezni temeljni zakoni repubH-kc. Toda, das-i je to vprašnnje važno, jc trebi rešiti poprej druge važnejše zadeve, tak?o n. pir. vprašanje opustošenih krajev. V zunanji poli-tiki se bes držala Francija zvesto svojih zaveznikov, s katerim! >e vsled :iku-paj prelite krvi sklenila na bojnem polju večno zvezo. Mladi n»xcdi, Id so si ustanovili svoje države zaslugam francoske zrnate, bo treba varcvat: pred vs.em5 nevarnostmJ. V dei'J, ki jc p<>Bvečen nolranji politiki, jc treba n^lasiti mesto, kjer je £ovcr o Wiener Mit-tagspost« članek naslovljen »Karntner Stimmung,« v katerem joče in tarna, da Celovec in Koroška ne moreta živeti, ako ne .pripade Avstriji edina koroška žilnica — glasovalna cona A. List izjavlja, da postane Koroška ^siromašno, pohaljeno. vsakega življenja nezmožno telo,« ako se ji odvzame južna slovenska kotlina. Uspe* pri glasovanju je, tako stoka, za Avstrijo izključen, ako glasujejo zanjo samo nemške občine. Treba je, da za Avstrijo glasujejo tudi nekatere slovenske občh^Toda tudi v tem slučaju je nemška zmaga dvomljiva. V najugodnejšem slučaju je treba računati z malim prebitkom nad 50 odst. Nemške nade se, kakor je razvidno, oklepajo sedaj samoj Se neznatnega prebitka nad 50 odst. Toda ta pre- j bitek je Nemcem tudi že zdavna splaval po vodi, j ker je na vsak dvom vzvišeno, da je Jugoslaviji v glasovalni coni A zagotovljeno najmanj 65—70 odst vseh glasov. Tako je in nič drugače in če se Nemci tudi postavijo na glavo in naj jim pri tem tudi pomaga vsa plebiscitna komisija. Dne 10. oktobra bodo lahko celovški Nemci razbijali koroški grb in klicali: *Iieutc ungetiltes Karaten und nimmer mehr!« Poraz Nemcev pred plebiscitno komisijo. Nemci so poizkusili nov trik. Izsiliti so hoteli pri plebiscitni komisiji, da bi se glasovanje odložilo r.a zimo. ali da bi plebiscit sploh onemogočili. Nu. pogoreli so. Ta poizkus Nemcev je najzancsljivi znak, da stvar ne stoji dobro za njih, da Že sami ne verujejo več v svojo zmago v coni A. Kako bo potem v coni B — Bog vedi! — Zato ni izključeno, da poizkusijo drugače, da bi dosegli odgo-ditev. Morda z izzivanjem izgredov in zmešnjav. No, nadejamo se, da bodo s slovenske strani znali preprečiti tudi tako infamijo. Iz vseh krajev Koroške Slovenije prihajajo vesti, da samozavest po-rašča in da komaj pričakujejo dneva 10. oktobra, ki napravi konec vsej negotovosti. Najsigurnejši znak. da Nemci že s?mi obupujejo, so glasovi, da misli dunajska vlada predlagati bclgrajski vladi, naj bi se spor ne rešil potom plebiscita, marveč direktnih pogojanj. Tej pomirljivosti dunajske vlade Je menda vzrok tudi v misli za — ljubi kruhek, ki ga bo Nemška Avstrija potrebovala ravno od Jugoslavije. Z Reke so te dni pripeljali v ljubljansko bolnišnico tri bolnike. Ker se je na Reki, kakor je znano. v zadnjem času pojavila bubonska kuga, je nevarnost, da bi se ta strašna bolezen zanesla tudi k nam. Zato je največja opreznost na tem mestu. Vodstvo bolnišnice je ukrenilo vse potrebno. da se bolniki, došii iz Reke, izolirajo, dokler se ne izkaže, da je vsaka nevarnost izklju- * i« - Izgnan D'Acnunzijev Žid. Ljubljanska policija je izgnala reškega verifnika Balin Perl Mojzesa, po pokoljenju poljskega Žida. Balon Perl Mojzes je verižil z manufakturo in valutami, ki jih je na-fc upov al v Ljubljani ter prenašal na Reko. Proti-veriinifki urad mu je zaplenil 900 dolarjev ter ga je kaznoval na 14 dni zapora. Kazen je prestal. Uradniške plače. Minister za finance je sedat korčnoveljavno določil definitivne doklade za u-radništvo. Samci v Srbiji debe 12% na dosedanje prejemke v ostalih krajih pa 15%. Poleg tega dobe dodatke za ženo in otroke. Na ta način bo prejel ri. pr. mal uradnik, ki je imel doslej 18.209 K plače, 23.232 K itd. Finančni minister je izjavil, da se zakon o uradniških plačah ne ir.ore urediti toliko časa, dokler se ne uredi zakon o draginji. Damafe vesti niki, ki hodijo vsak dan Iz Trata ▼ Ljubljano In nazaj. In če kdo, bi morali biti predvsem trgovci obveščeni o kroženju sleparskega denarja. Toda potniki te vrste, ki prihajajo iz Ljubljane nt vedo nič povedati o tej »velikanski katastrofi.« Drugo tako bajko je poklonila svojim čitateljem včeranja »Sera« pod ironičnim naslovom: ternita jugoslava« (jugoslov. bratstvo), pod katerim pripoveduje, da se princu ni mogla izročiti v dar srebrno okovana rablja, s katero so ga hoteli počastiti sinovi kršne Hercegovine. Srbi in Hrvati iz Hercegovine da so se skregali, ker so prvi zahtevali. da jo morajo oni preuati. Stvur da se Je končala s tem, da princ-regent sablje s-ploh ni dobil. V dokaz, >cako nespan-etna :e vosi v imenovanem laškem veccrneiu listu, naj posnamemo po zagrebških »Novostih* sledeče poročilo o izvršeni izročitvi sablja piincu Aleksandru: *U oficirskom domu bio ie prirtujen ručak u društvu časnika sarajevske gamizoue. Tom prilikom predala mu (regenti) jt delc-Jncija Hercegovaca re-mek delo nase domine industrije: satlju srebrom okovanu sa zlatim balčakom G. Smnla Cmalrv*c predao je Nj. V. sablju. OčitD pretresen primilo je Nj. V. dar s rječima: »Sa zahvalnošću primam ovaj lijepi dar. Žalim, što ne mogu ovom prilikom posjetiti dragu Hercegovinu Isporučite joi moj pozdrav. Hvala Vam. braćo!« Torcj jugoslovenski kralj ni prišel ne ob svoj denar ne ob svojo sabljo, kakor se vidi. Take stvari se godijo in so mogoče le v glavah tukajšnjih laških listov in njih. »resnicoljubnih« poročevalcev. Ta pa ta! Prejeli smo: Že članek od 14. t. m. je nas Istrane jako osupnil, kjer smo čitali črno na belem, da neki prof. Urbanaz propagira za svobodno dalmatinsko republiko. Kaj šele njegovo pojasnilo v »Edinosti« od 24. L m.! Mi ga dobro poznamo in radi tega mu verujemo, da ga najbrž poznajo tudi v Dalmaciji, ako se je vozaril tudi po njej. Kmalu po italijanski zasedbi je nastopal v spremstvu vojaštva po naši Istri ter je v vzneseni hrvaščini navduševal naše kmete za novo vladavino. O priliki razpisa italijanskega vojnega posojila se je tudi — sedaj ne vemo, ali kot »pravi* socijalist, ali komunist — vozaril po Istri in je lepo nagovarjal naše siromaSne kmete, naj podpiše vsak, kolikor več more. Kak uspeh je imelo njegovo potovanje tedaj, nam ni znano; pač pa nam je znano, s kakšnim navdušenim — mramranjem so ga nekje sprejeli, da je moral celo prosili, naj bodo tihi, dokler on govori. Zadnji naš pastir je takoj spoznal, kam pes taco moli. Dragi g. profesor. poskusite le svojo srečo, kje drugje — v Milanu —, kjer Vam bodo verovali gotovo celo pravi socijalisti. A takih D'Annunzijev nas Bog obču-vaj — Istran. Volilni kruh. Včasih povedo tudi avstrijski listi resnico o razmerah v Avstriji. Tako piše Arbeiter Zeilung: »Glejte, to je kruh iz koruzne moke, čudno barvo ima in čudno obliko. Sivorumena skorja je razpočena in robovi so podobni ustnicam, dpi-rajočim se za razgovor. In kdor hoče, lahko posluša kar pripoveduje hleb, če tudi je to, kar nam ve povedati, malo razveseljivo. Najprej govori o svojem izvoru. Koruza, iz katere je hleb spečen, je zrasla v Jugoslaviji. Pod tem imenm je zrasla mala Srbija, ki so jo avstrijske in nemške armade zavoje vale in nepreklicno uničile. In ta država je tako velika, da ne raste tam samo za domačo živinorejo zadosti koruze, marveč, da more tudi nam proti dobremu plačilu oddati koruzo za naš vsakdanji kruh. Marsikateri hlebec našega ljubega koruznega kruha je vzrasel na polju, kjer so med vojno našli Avstrijci, Nemci in Srbi skupen grobi« Te besede naj bi si vtaknil: nemški agitaorji za klobuk! Tak bo kruh tudi na Koroškem po plebiscitu. če pripade Avstriji! Chronicae Polonomm leta 1113 imajo: »Igitur tcrra Sclavonica ad Aquilonem... in Daciam et Sa.voniam terminatur, a Thracia autem per Unga-riam, Hunis, qui et Ungari dicuntur quondam oc-cupatam, descendo per Carintiam in Bavariam definitur; ad Austrum vero juxta mare mediter-raneum ab Eppyro derivando per Dalmaziam, Cro-vaciam et Hystriam finibus maris Adriatici terminala (terminata). ubi Venecia et Acquileia con-sistit, ab Hytalia sequestratur...« Torej zač. 12. stoletja bila je Jugoslavija od sedanje. Kaj več ima Premrou v M. Sclav. Iz sv. Križa tri. — Prejšnjo nedeljo smo čitali v »Edinosti« dva soneta g. Ig. Grudna: »Barkovlje« in _ »Križka dekleta«. Ker smatrajo križka dekleta omenjeni sonet za neprijetno netaknost, naj pripomnimo to-le: Ne vemo, kako so ravno križka dekleta pesnikovo rahločutno dušo tako užalile, da bi se nad njimi najraje zjokal. Je morda naletel r.a posamičen slučaj; in da je bilo v tistem slučaju ravno dekle iz sv. Križa, zato pa še daleč ni treba, da g. pesnik preliva solze nad njimi. — Je pač nekaj smehljaja v vsaki vasi. In če bi srečal smehljaj vsake vasi, ali naj bi zato nad vsako vasjo hitro spesnil tak-le jokav sonet?! Mari bi naslovil omenjeni sonet: »Slovenska dekleta*? Smo pa radovedne, koliko »priznanilnih^ pisem bi dobil, osobito od deklet, po krivici prizadetih. ki jih je pač še vrlo mnogo! Poživljamo g. pesnika, naj izpremeni ali naslov ali zadnjo kitico! — Križka dekleta. Glasbena Sola v Barkovljah. Danes ob 16. ur' imajo vajo starejši gojenci. — V četrtek ob 16. uri pa imajo vajo mlajši gojenci. — Prosi se. da pridejo vsi in točno. Statistika trž. prebivalstva. V 38. tednu tekočega leta od 12.—18. septembra se je rodilo v Trstu 117 otrok. 54 moških in 63 ženskih, raed njimi 91 zakonskih in 26 nezakonskih. V istem Času je umrlo 66 oseb, 34 moških in 32 ženskih. zadobil laika poikodbe na levi roki, poaehno palec je bil popolnoma razmesarjen. Na raiilni postaji je dobil prvo pomoč, na to pa se je podal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. Naveličane življenja. Lahkoživka Virginija S., 25 let stara, bivajoča v ulici S. Filippo it. 7, se Je naveličala življenja, kakoršnjega je do sedaj živela. Zapustil jo je njen ljubinec, ko je zvedel, kaj je Virginija po poklicu. Obupana nad nezvestim fantom jc sklenila končati svoje življenje. V ta namen je zavžila precej veliko množino strupa. Njene sovrstnice so jo začele pogrešati in so hotele iti v njeno sobo. Soba Virginije pa je bila zaklenjena, a slišati je bilo bolestno stokanje iz sobe. Prijateljice so vdrle v njeno sobo in videle Virginijo ležati na tleh. Odpeljale so jo takoj na rešilno postajo, kjer ji je zdravnik temeljito »ožehtal želodec« in jo dal odpeljati v bolnišnico. — V nedeljo ob 10. uri dopoldne se je Marija Pacis, 37 let stara, bivajoča v ulici Ruggero Manri št. 3 zaprla v svojo sobo in se zastrupila. Popila je okoli 100 gramov lizolne kisline. Zdravnik rešilne postaje g. dr. Brunno Peperle je bil poklican takoj na lice mesta, a ni mogel drugega dognati kot pred nekaj minutami nastopivšo smrt. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. Padel po stopnicah. G. Karel Paro vel, mizar, 27 let star, stanujoč v ulici Lonatoio št. 1 je padel včeraj zjutraj po stopnicah. Pri padcu jo dobil lahke zunanje in težke notranje poškodbe. Pripeljan je bil na rešilno postajo, od tu pa v bolnišnico v X. oddelek. Prosjak — tat. Včeraj dopoldne je hodil po ul. Aleardi slabo oblečen človek, srednje starosti In prosil po hišah milodarov. Motiviral je vzrok svojega prosjačenja z izgovorom, da je že dolgo bres dela in nima nobenega zaslužka, da bi se preživel. Ljudje so mu dajali denar in še druge raznovrstne darove. Končno je prišel tudi v hišo št. 323 v uT. Aleardi. Tudi v tej hiši je zvonil pri vsakih vratih in dobil tu srajco, tam denar, tu zopet kruh. Preostala mu je še vratarica. Tu pa se je berač iz-premenil v vlomilca. Odprl je s ponarejenimi ključi stanovanje vratarice in ji vzel okoli 500 lir. Vratarica je slučajno bila po opravilih izven doma in tako je nemoteno pobral denar ter odšel brez sledu. Tatvina je bila naznanjena policiji. Velika tatvina mila. Že delj časa je opazoval g. Anton Politzer, tovarnar mila, da mu manjka mnogo mila. Včeraj zjutraj pa je skrivno ukazal vratarju, da naj pregleda in preišče vse delavce možkega spola ravno tako tudi vse delavke, ko se bodo vračali z dela domov. Preiskava je imela dober rezultat. Zasačili so tri jako mlade delavke, katere so bile precej dobro obložene z milom. Poklicali so varnostne organe, kateri so aretirali Angelo Metlika, 17 let staro, št. 256, Karlino Ga-sperini, 17 let staro. št. 368, in Amalijo Prah, št. 247, vse tri iz ulice Kolonja na Hribu. Pri hišni preiskavi Amalije Prah se je dobilo 25 kg ukradenega mila. Ko so bile zaslišane,' se je dognalo, da je bila vodja te iatvine Amalija Prah. Tvrdka Politzer ima 10.000 L škode. Tatice pa so bile odvedene v zapore v ulico Coroneo, kjer bodo premišljevale, kako so imele pri tatvini mila vseeno veliko »iajfo.« — V noči od 26. na 27. septembra so neznani tatovi s ponarejenimi ključi odprli trgovino perila, last Ane Fragiacomo v Skednju, ulica Piano Sv. Ana št. 9 ter odnesli raznega perila v vrednosti 1500 L. O tatovih ni nobenega sledu. Prostitutka in pijanec. Dziraldo Jurij, delavec, se je napotil snoči v staro mesto. V ulici S. Filippo se je prepiral z neko prostitutko, ker ji ni hotel plaCatt njeno zasluzeno »tarilo.« Slučaj je pa nanese!, da »o prišli mimo policijski agenti in slišali prepir. Ker pa jc uho postave jako radovedno, so vprašali agenti prostitutko, ali ima dovoljenje, da sme izvrševati svoj »častni poklic.« Lahkoživka je bila »senza permešo.« Redarji so jo povabili na policijo, kjer je bila zaslišana in dana pod kiuč. Dopisi Da:ke o JugosIavijL Tukajšnji laški listi ne za-| mudijo nobene prilike, da ne bi zatrobili na vse j vetrve, ko zasledijo kako malo nezgodo, recimo k^k majhen škandalčič v javnem življenju Jugo-j slavije. Tako se piše zadnje dni na dolgo in ši- j roko po teh listih o nekem velikanskem ponare- < je-.anju novih jugoslovanskih bankovcev, posebno! I« IV^fa^llAflSI 9 ■ *§ E B A I od 20 in 1000 dinarjev. Por.arcjevar.je da je do-!1* ZIVIJ^UJCS seijlo take razmere, da nočejo banke več sprejemati osumljenih bankovcev, dočim je iinančno ministrstvo bilo primorano umekniti iz prometa : I vse bankovce po 20 in 1COO dinarjev. O tem »velikanskem škandalu« bi morali kaj vedeti tudi pot- Nesreča na Iovn. V nedeljo, dne 26. t. m. je šel na lov g. Karel Leiter, 36 let star, stanujoč v ul. P. Revoltella št. 474. Na lovu mu prepodi pes zajca, na katerega je Leiter ustrelil. Naboj je zaostal v puškini cevi in eksplodiral. G. Leiter fe Iz Opatije. Vsa Opatija se ie smejala, ko je brala pred par dnevi tako karakteristično notico neznanega dopisnika. Da ni bil Opctijec, je jasno, kajti Opatija je mrtva, kakor pravi on sam, in mrtvi ne govore. Popravili bi tudi majhno pomoto: Slavno društvo, ki je sprejelo »Princa ITo-hcnlohc« (ironija usoue!), se imenuje rCircolo 3 novembre.* To pa bodi povedano, da nam kdo teh gospodov ne bo očital, da ... pačimo zgodovino — Če smo se smejali topot, sc sicer ne sme-jemo; kdo bi v teh dneh nosil veselje na obrazu? Ko je vse naokoli mrtvo in ko čujemo mesto naših tužnih pesmi le napolet3nske dobre in slabe melodije? — V teh dneh mi je padla v roke neizmerno lepa Lagerlofina knjiga o Gosta Ber-lingu. In tu sem bral o neki posestnici, ki so jo spodili od domače grude, »ki je bila izročena ka-valirjem, da jo čuvajo, kakor čuva volk ovce. Že marsikdo je moral pretrpeti isto žalost; ona ni edina, ki je morala gledati, kako požira propast ljubo domačo hišo, ki čuti, kako to de če nas dom naše mladosti pogleduje kakor ranjena srna. Marsikdo misli, da je hudodelec, ko vidi, kako so drevesa preprežena z lišajem, kako rasle trava po prej belih peščenih potih. Na kolena bi padel na teh njivah, ki so nekdaj žarele v bogatstvu, in jih prosil, naj mu ne štejejo v zlo sramote, ki jim jo prizadevajo drugi. Od konj sc obrne vstran, nima dovolj poguma, da bi jim pogledal v oči... Ni ga kraja na svetu, ki vzbuja toliko grenkih misli, kakor propali dom. Ah, jaz vas prosim, vas vse, ki imate polja in travnike in vesele vrtove, skrbite zanje, gojite jih z ljubznijo, z delom! Ni dobro, če mora narava žalovati zavoljo ljudi...« — Res je, Opatija je tak propal dom. Hiše zaprte, posestniki bogvekod. ceste umazane, parki zapuščeni, trava na belih poteh. Vinogradi pogaženi. sadni vrtovi prazni, obal mrtva, črna senca na Kvarneru in hreščeč krik galeba iz te sence. In nihče se ne gane. Nobeden ne dela. Človek razume, če ta ali ona gospodična v pre} mednarodnem kopaliiču pozablja, kaj jc dolžna sebi in domovini; a, če so fantje, v katerih je bilo nekdaj samo življenje, zgrešili pot, potem imaš res občutek, da te Opatija in vsa rivijera gleda z žalostnimi očmi, »kakor ranjena srna.« Pa boli, če misli na naše ljudi, ki so morali zapustiti svoj dom — in doma sc godijo take stvari! Kakor n. pr. te dni v Iki povodom neke konjske dirke. Za danes prizanašamo z imeni, a to v svarilo! — Tema povsod, tavamo kakor ponoči na močvirju. A vendar je eden, ki tolaži, ki budi, ki je luč v temi. Ivan Cankar, ki nam kliče: »Vzdramite se, saj je še čas, še čas!« Iz Kobarida. Tukaj se jc proslavljala 50letnica XX. scUcinbrc. 2c dan poprej — v nedeljo po 9. uri — so Italijani napolnili prostorno cerkev ter imeli službo božjo z godbo in cerkvenim govorom. Prcpovcdnik jc deloma razložil nedeljski evangelij ter bodril poslušalce k pokorščini, češ: domovini primanjkuje zdaj — po veliki zmagi — le še ona slavna zarja — aurcdla — za katero naj se nikdo ne ustraši še maihnih žrtev. Potem jc bila na trgu parada, popoldne koncert in za njim obhod. Ker pa je začelo pošteno deževati, trebalo si jc poiskati strehe. Radi pomankanja prostorov sc je morala godba zateči v prostorni hlev z mulnmV med bolnišnico in drugimi napolnjenimi hlevi. Tu — kar na slami — so svirali godci pa!r?joične komade in mnegi poslušalci so napenjali ušesa. De2 pa je le naprej lil. Šele zvečer po 9. uri je nekoliko ponehal, da so mogli godci »v maršu < za mi-rozov po ulicah. Morali pa so sc hitro vrniti, tam prenočiti in šele naslednje jutro — dne 20. — pod streho udarjati komade po sporedu — tako, da se je onega dne radovalo vse, kar je sedaj dospelo sem gori po Nadiži. Tu pri nas je neka zanimivost, ki pa ve zanjo le malokdo. Že prvi dan vojne je bilo treba misliti na posebno pokopališče tik starega. Obzidali so torej umetno ogromen prostor z vhodom proti Krnu [zadnji čas so ga prekrstili v Montc Nero, kar spominja koga na groznega rimskega cesarja Nerona). Nad vhod so vzidali nad tri metre veliko ploščo z relijefom, ki predstavlja vso Italijo z njenimi gorami in mesti, in nad katero čuva in stoluje presv. Trojica, tako, da steza druga božja o-seba levico črez južni Tirol — do Trsta pred I-stro. Tedaj je namreč šumela vsem po glavi deviza: Trento — Trieste. Istra in Kvarnersko morje z otoki pa daleč proč. Bog oče pa blagoslovlja to Sv. Duh razliva svoje darove Črez. Spodaj pa stojijo besede: »Justitia et pax«. Torej: poprej pravica naj sc zgodi, da nastopi mir. Samo ta podpis naj se izpolni! Bog daj — precej! HALI OGLASI se računajo po 20 stotink beseda. — N-jmaajVa pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanja pristojbina L 4___ Kdor iiče službo plača polovično ceno. 2 PRAZNI SOBI z uporaba kuhinje se iščela. Naslov pove uprava 293 To in ene Dvajseto stoletje. »Pestit P&r.sfiecv* pcrrfča, da se ž:v! v Parizu 30.000 oseib z napovedio-v2D*em sreče iz 'Icartt raznovrstnem uigibajntretm fcedočnestu. Tc!'(ii-- je prefi '^sncev, kci?ko pa je bedakov, ki red^o te .preirčgaftce? Varni plovba tudi v megli. »Eclio de PanLs« p-CTtoča iz Breiits, da j-e pomorsko mlarstrstvo TL£ora vito s pclr.'m aisprehiOim ipodkuise na delcfv-r;em ecGnu z novo fraaccsiko iznafdtbo, ki cirui-gciča lsidicxn varno plovibio tnadi v megla. BfeLvo jzncfdfce je e'lek.tri'čni pemesrški ikabel, kf daje tetdlji pravo smer, da ne zadene na nevan-no Stkalo v je. Borzna p&ročiia Tečaji: V Trstu, 27. Jadranska banka Cosulich Dalmatia Gerolimich Libera Triestina Lloyd Lussino Martinolich Occania Premuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Krka Tuja valuta na tržaškem V Trstu, 27. Neprepečatene krone avptnjsko-nemške krone češkoslovaške krone dinarji leji marko dolarji Irancoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napolconi septembra 1920. 490.— 502 365 — 1930.— 683 2110 2300.— 345 488.— 545.— 510 625.— 365 606 510.— trgu; septembra 1920. 7'50— 8'-775— 8'— 33*- 33'50 79'- 81 — 46*- 46*25 39*- 40'50 23'50— 23'60 159'50—160'— 386'-383'— S3'50— 84'— 104'-105'— 25'--26 — 82'- 84'— V slmmM MM slovenski lezlli!! JUCiOSLOMEB^I 11 28 LETEN uradnik, vešč slovenskemu, srbo-hrv., ital.-nemškemu jeziku; korespondence, knjigovodstva išče kakoršnokoli službo. Ponudbe pod »Delaven« na upravo. 318 STANOVANJE, obstoječe iz 2 : d'an:. »zdelo se vam bo morda arzjio, aii je od srca in po stari hrvatski navad-i, ki vam — nadejam sc — nJ ravno odurna. Vvd-ite, \i ne veste presvetli, kc vas vJdiiii tu pri sebi in ica se hrvatski razgovarjam z vam:, pa si mrjfsn: glei lu velikaša, ki se ^e povrnil v svoje kx>io, v svoi nared — igra mi srce od ra losti, to u-^aAa mojemu srčan. V to ime, in v ime naše fcižrfe zma^e, ki je zmaga, pravičnosti, izjij-va gospod grel, čašico tega starega zi utolakega vana, k! najin ga je dala hrvatska trta; krepka je ikapl^a, greje srce in dušo.« »E, ,pa točite, župniki« se je zasiLejal grof in ro-j nud5;! čašo, »v to ime }e vicdno p!Eari£o k&t so'iice. Ko se je tgrof Bel iza r, pcsJovivši se od župnika, vrnil v svoj grad, *e pugafta svoji prijateljici Hermini poleg drugega tudi to-le: i Draga Zagrebč-anka meja! Ni dvoma, da ee zopet ježiš name, kakor v vsakem svojem pismu, a iekrat tem bolj, ker ie dlje časa nisem dala g>asu od sebe. Ne čudi se, izpiti so tx4i prect vratmi, jaz polni roki dela, ker je šio za moj glas, ker uem luotela ©tcpiti 'kleveti za vrat. Ti, seveda, tega ne razumel, ie manje čutfš, ker TiicnaŠ šole, nrcnafi iLputov, m nimaš slednjič ne zatfdaežev in fcieve-inikov. Dovx4i mi, da >tš pišem, kako Jc biLo. Dcbro veš, kako se je proti meni p sarilo po časopisih. Sprvega me je "bolelo srce vsled takih podlih in lažnji-vih napadov in sem res hcteia pravno odgovoriti na v*e te lažr, pak sem bila ie napi sala šest drobno pisanih pol. Aii poprej, nego sem ga hotela odposlali časopisu, sem pokazala ta razjarjeni odgovor vrednemu župniku našemu, ki mi je v resnici drugi oče. Brez njega br. bila slaixj minula v J al ševu. Starček -je prečita! moj sestavek kaj pozorno f-n se, fitaf-oč, nasmeliml ne enkrat. Ko je prečital polemiko, Je zvil papir, ml ga vrnil in rekel povsem resno: [»Veste kaj, draga Branka? Storite, kakor vam po rečem.« »A kaj, prečastni gospod?« l»Vaš sestavek je jako dober m logičen, poln plemenitega srda; iz nJega: odzvanja užaljeno čisto srce in meče strele na k2evefnxke, lici pn nj nič sveto — aLi pravim vam vendar: sežgite ta sestavek.« Zgrozila sem se od začudenja; župnikov nasvet me je cssnil nemilo. »Da ga sefcgem, vetačastoj go^odl?« sem, ga vprašal^ sfccrrp užarena«. »Moj n-aisvet vas je zadel nemilo « — sc jc nasmehnil stari, »vendar storite, kakor sem vam iekel. Ni vredno metati biser pred pujvkc. Molčite, prezirajte ;h,'ker odgovora niso vredni. Dejujle dalje pošteno in vestno in po vaših delih vam bo cforaz svi/tel pred svetem in kie-vetraj prepade v črno zemljo. Če bi odgovorili t:iko hudo, bi lopovi, kc so vrgli, grajo na \a>, občutili, da se srdite, a tla bi jim zelo ugajalo. Zato molčite, draga Branka1, in sežgite svoj sestavek.« , , Uverila sem se, da dobri župnik .prav govori; sežgaJa sem svojih hudih šest pol, ne odgovoril«« nič, marveč sem prezirala sveje napadalce, nadejafoč tse, da pride vse na dan, da se pokaže, kaj je resnica, kaj Laž. Ze nekoliko dni pred izpiti so me gledali Jalševčani s budnim očesom, pak Šepetali brez konca in kraja. Jaz vsega tega niti nisem razumela prav, dokler mi ni nače'niko vic a rekla«, kako se po vsem Jalševu govori samo o izpitu, za katerega so se ljudje ttcer malo meni D, ali sedaj da so radovedni, kako se cfcnese moja Sola in je-Ji res, kar so časopisi pisali proti meni. Prišel je -iočend dan, (Dad;© prfh,) Del. glav.: K 3 000.000. Rezerve K 10,0K) '»00 tfelgrad, Celje, Dubrovnik, Dun;iJ. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, iRST, Zadar, Zajjreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče »»osle. Sprejema vlage na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3Vi7 a v baneogiro prometu po S1/,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (sifes>. Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cassa di Risparmlo, ul. S. Nicolo Telefon : štev. 14'J3, 179 J. 2676 1 BEsgajna posluje od 9 do 13 • M J J ■ 11 ll" I L „CROMir Zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta 1S84. Podružnica v Trstu nI. MolILn. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju In streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki In akviza-torji se sprejemajo po najugodnejših pogojih. Ta ■ iavuui