Subscription $3.oo yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. EDINOST** Bffl 1849 W. 22. Telephone: Canal 98. Chicago, 111. ZA RESNICO IN PRAVICO. S aimmiiiHumimMmattHiuunit* ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. gamiimnnmtni ŠTEV. (No.) 25. CHICAGO, ILL., PETEK, l APRILA, 1921. LETO (VOL.) VII. Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster GeneraL NAJNOVEJŠE YESTI. NEMŠKI KOMUNISTI ŠE VED- VIVIANI PRI HARDINGU. NO NE MIRUJEJO. Priprave za formalni sprejem fran- BOJI NA IRSKEM. Med mestoma Halle in Leipzig je glavni pas komunistovskih nemi- coskega posebnega poslanca. Washington, 30. marca.—Vse pri- Papež Benedikt potrt zardi razmer na Irskem. Rim, 31. marca.—Sveti Oče Benedikt je včeraj ko se je razgovarjal z rov. ma 100.000 UBITIH V KITAJSKEM POTRESU. .-Železnični promet med obe-|Prave za formalni sprejem posebne, mestoma ustavljen.-V Gevel-ka francoskega poslanca Reneja \ 1-sbergu 60 mrtvih.-Nadaljno pre- jviani so Se ^vršile Danes ga bo livanje krvi. I sprejel predsednik Harding. Prej ! se bo Vrviani oglasil pri državnem Berlin, 31. marca.—Pred par dne- tajniku Hughesu, ki ga bo potem nadškofom Danielom J. Mannix «! vi se je komunistovska vstaja ze po- spremljal v Belo hišo. Melbourne, Avstralija, pokazal, ka- poinoma polegla, zdaj pa je, kakor; Ko je prišel včeraj Viviani v Wa- ko hudo mu je zaradi žalostnih raz- pravij0 najnovejša poročila, iznova shington. so ga sprejeli izključno sa- mer na Irskem. Pogovor je trajal | vzpiamtela. Prišlo je do novih kr- mo zastopniki francoskega poslaniš- več ko eno uro. Za tolmača je^ bil|vavih bojev> ki so zahtevali nacl 60 tva. Današji obisk pri Hardingu bo papežev poddržavni tajnik nadškof j človeških žrtev. menda bolj privatnega značaja. Naj- j; Ceretti. j \hrz bo Viviant skušal spoznati, kak- Glavno pozorišče med Halle in L stališče bo zavzel novi Hardin- Leipzig. „ov kabinet nasproti Ligi narodov. t KARDINAL GIBBONS. V zadnji številki, ko smo poro-pomona, Cal., 26. marca—Semkaj ^ q njegovi smrti) smo obljttbili> je dospelo pismo nekega ameriške-! ^ bomQ daneg ye- povedali Q tem ga misijonarja, Ralph C. Scoville-a, velikem možu< To smo storiH ^ ki je nastanjen v mestu Tsincov na drugem mestu> tu pa prinašamo sa- Kitajskem, v katerem pravi, da je bilo v nedavnem potresu, kr je zadel severozapadno Kitajsko, ubitih mo kratek popis njegovega življenja. Kardinal Gibbons je bil rojen 23- S stariši je bil odpeljan Ije, obsegajoče 400 kvadratnih milj,|; mlad^ti na Irsko> a Se je vrnil v okrog 100.000 oseb, in da je ozem- ,.^ 1834 docela uničeno in število malih mest 1. 1848 v Ameriko in se je nastanil v in vasi, ki so deloma ali popolnoma! New 0rleansU- Svoje študije je do_ Brutalni napad. Dublin, 31. marca.—Okoli 40 obo roženih civilistov je vdrlo v stano- Glavno torišče komunistov je ka- vanje Viljema Fleminga ter zahte- kor vse kaže med mestoma Halle in valo od njega, naj jim izroči svojo | Leipzig. Ves Železniški promet med puško. Ker tega ni hotel takoj sto- tema dvema mestoma je ustavljen Komunisti, ki so bili pred kratkim užugani v okolici Mansfelda, so se zopet zbrali in utrdili v bližini Groziga. Oboroženi so s strojnimi puškami. Ko jih je policija zopet skušala razgnati, je izgubila Anglija ne pusti uvažati orožja in j 12 mož. Novi poizkusi. V mestih Jena, Halle in Rems- riti so začeli streljati nanj in njegovega sina Roberta. Roberta so ustrelili, očeta pa smrtnonevarno ranili. To se je zgodilo iz maščeva, nja nad Sinnfeinovci. KORELČEK BI ZOPET SKOČIL NA TRON. uničene, pa je brez števila. Pismo pravi, da je bil potres ponekod tako srlen, da so se podirali hribi. Y enem takem slučaju so hribi zasuli eno celo dolino, pri čemur je našlo «mrt na 10.000 oseb skupaj. Ob potresu so izbruhnili |tudi silni požari, ki so včasih tra-ijali po več tednov. Dunaj, 31. marca,—Prejšnji av- STRAŠNA EKSPLOZIJA. strijski ceser Karol se je mudil v 6 mrtvih in nad 100 ranjenih, nedeljo na Dunaju. Posvetoval se Chicag0t m.__v enonadstropnem je s svojimi zaupniki. Nato je od- |skladfšču papirne tovarne na Bar-potoval v Budapest o, toda na zahte- ber streetu je dne 2g marca ob pol vo ogerske vlade je moral v krat- enajstih nastaIa grozna eksplozija, kem čas zopet oditi. ki je zahtevala šest človeških živ- vršil v St. Charles College in bogoslovje v St. Mary's semenišču v Bal-titnoru. Posvečen je bil v mašnika 1. 1861. Kmalu potem je postal zasebni tajnik nadškofa Spauldinga in nadškofijski kancelar. V 1. 1868 je bil povišan v škofa, kot apostolskega vikarja za North Carolina, a leta 187 pa je postal baltimorski nadškof. V letu 1886, je bil imenovan za kardinala, in tako je postal drugi ameri-kanski kardinal. Kardinal Gibbons je spisal več za katoliško stvar po-meljivih spisov. London, ^municije. 3i marca. Angleška vlada je pod strogo kaznijo prepo- . cbeid, kjer so velike elektrarne, so vedala uvažati orožje in streljivo v,^ tucjj pojavili posamezni poizkusi Združeno kraljestvo za vse tiste, ki jstavkanja. V zadnjem mestu že po-n i maj o dovoljenja. Ravnotako je:]ovjca delavstva ne dela-več. Tudi tudi strogo prepovedano prevažati j v zahodni Nemčiji je železniški pro-orožje in strelivo iz Anglije na Irsko, jmet zelo oviran zaradi komunistov- Ameriški Rdeči križ je dal 100.000 ( dolarjev za Irsko. Washington, .30. marca.—Kakor poročajo iz glavnega urada Rdečega križa, je vodstvo sklenilo, da bo iz fonda za nepričakovane slučaje dalo 100.000 dolarjev za olajšanje bede na Irskem. !skih nemirov. Berlinski delavci treznejši ŠVICA DELA ZA ZVEZO NEVTRALNIH SIL. Paris, 31. marca.—Nevtralne sile so očitno proti Zvezi narodov in vrhovnemu svetu. Švica se je začela pogajati s Holandsko, Švedsko, Norveško in Dansko, da bi dosegla zvezo nevtralnih sil, ki se ne brigajo za postopanje zaveznikov, temveč vstrajajo na tem, da mora biti trgovski promet z Nemčijo tudi nadalje prost. V pondeljek je dospel ob treh popoldne v Budapešto, se posvetoval z ljenj, ranjenih pa je bilo nad sto o-eb. Eksplozija je nastala vsled Ogerskim regentom admiralom Hor- !brezvestnosti m nemarnosti usluž-thyjem, ob šestih zvečer pa je mo- bencev> Po neprevidnosto je prišel ral na zahtevo ogarske vlade oditi. \ogen-} do smodnika in dinamita, ki Podal se je v Steinamanger, ki lezi jje bn spravljen v kletL na ogerski meji. Baje je še vedno j Eksplozya je bila tako siIna> da tam- ;so se vse hiše v okolici stresle in se Kaj je Korelčka spravilo na to pot je ve- zJdov podrI(X je težko dognati, ker so še celo naj- l - gorečnejši pristaši monarhije mne- KDO JE ODGOVOREN ZA VOJ- nja, da bi bilo v sedanjih razmerah NO V BULGARIJI. v Avstriji 111 na Ogerskem vse dru- Sofia, 31. marca.—Dve tretini bul- V. Berlinu se je večina delavcev go bolj prmerno, kakor da bi- se zo- garskega parlamenta sta glasovali za odločila proti splošni stavki. jpet oživela stara monarhija z Habs- to, da je bulgarski kabinet, kr mu buržani na čelu. je prej predsedoval Wasil Radosla- T vvoff, kriv, da je Bulgarija stopila v VELIKANSKI POŽAR V TOKIO. -no proti zaveznikom. Vsi člani VERSKI FANATIZEM. Albuquerque, N. M., 31. marca.— Kakor pripovedujeta dva slikarja, ki sta ravnokar prišla iz Severne Mehike, sta se mudila v vasi Abiquin, katere prebivalci pripadajo sekti "Bratje luči".. Slikarja sta bila na veliki petek priči resničnega križanja, ko so ti verski fanatiki dobesed-j no pribili na križ dva Indijanca in ju pustili poldrugo uru viseti 11a križu. Vprašanje je, če se jima bodo kdaj zacelile rane, ki sta jih za-dobila. To križanje spada med verske obrede imenovane sekte. 50 mrtvih v Gevelsbergu. London, 31. marca.—Policija je Tokio, 27. marca.—Sinoči je v To- tega kabineta pridejo pred sodni jo. kio, glavnem mestu Japonske iz- Razen Radoslawwoffa, ki je pravo- bruhnil požar, ki je največji, kar se časno odnesel pete, so vsi člani ka- jih pomni v teku enega stoletja, in bineta že celo leto pod ključem. ki je grozil, da upepeli celotno me- - sto. Požar je uničil 1000 hiš v Jot-jl VRHUNEC ZAKRKNJENOSTI, suja okraju mesta, in škoda znaša ^ Lake Charles, La., 31. marca.— približno na 25,000.000 jen ($12,- Črnec Joe Bery, kr je zaradi umora 000,000). prišel pred poroto, je spal med celo Na tisoče ljudi je brez domovja obravnavo. Porotniki so glasovali, poskušala izgnati komuniste iz Ge-velsberga, to pa jo je stalo 50 človeških žrtev. V Diisseldorfu so komunisti vedno jačji in so se baje polastili tudi nekaterih premogorovov. 500 komunistov so ujeli. V Ammendorfu so ujeli 500 komunistov, ki so hoteli zasesti kolo-.1 dvor, potem ko so tamkajšnji želez- |in 133 oseb je dobilo poškodbe. Med da-je kriv. BAKRENI RUDNIKI BODO. PRENEHALI OBRATOVATI. Butte, Mont., 31. marca.—S 1. .a- prilom bodo v bakrenih rudniki ,A-naconda Copper Mining Company prenehali delati, kakor je danes naznanil predsednik družbe J. C. Kel-ley. Vsled tega bo zopet 7000 radarjev postavljenih pod kap.. OGLASI V "EDINOSTI" IMAJO VEDNO NAJVEČJI USPEH. niški most pognali vzrak. Veliko u-jetnikov nosi ruske uniforme. V boju je bilo 36 mrtvih. K,4.4.4. * 4.4.4*4.4,4» 4.4. * * + + * * + * * + + + + * * * * * * * NAJVEČ DENARJA bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem se boste pre-Drieali. NOBENIH SITNOSTI za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom. NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI Obrnite se osebno ali pismeno na: EDINOST, 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. ♦ * * * * * ♦ 4H ♦ X zgorelimi poslopji so tri bolnišnice, ena banka, in več velikih trgovskih poslppij. Ponoč je pihal izredno močan veter, ki je gnal plamene proti sredini mesta ter povzročil silno paniko med prebivalstvorft. Ognje-gascem so pomagali v borbi proti ognju tudi vojakr, toda vsa prizadevanja so osfala zaman, dokler ni ponehal veter. Prizori, ki so se nudili na ulicah, kjer je divjal požar, so bili v srce pretresujoči. Možje so vlačili pohištvo, žene so nosile otroke, jokalo in vpilo je vse vprek. Da se pomore pogorelcem, je vlada odredila, da se cesarski vrtovi od-pro za prebivalstvo. Parlamejit, ki je bil za časa izbruha ognja v zborovanju, je bil odgoden, ko se je izvedelo, kako resen da* je "požar. Z DINAMITOM SE JE KONČAL. Ironwood, 31. marca.—Farmar C. Haiken se je zaradi neozdravljive bolezni sam končal z dinamitom. To je storil tako, da si je zavoj dnia-mita privezal na pSga in ga zažgal. NAROČNIKI, POZOR! Kadar se preselite ne pozabite nam poslati svojega novega naslova da ni m bo mogoče dostavljati naše liste na Vaš pravilni naslov. Pošljite nam vedno poleg svojega novega naslova tudi Vaš stari naslov, s tem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela. Datum, do katerega imate plačan list, je zaznamovan s številkama poleg Vašega naslova. Prva številka poleg znači mesec, do katerega imate list plačan, druga številka pa znači leto. Torej ako je poleg Vašega naslova številka "4—21", to znači, da je Vaša naročnina potekla meseca aprila. Kadar prečitate list Edinost ga dajte svojemu prijatelju ali znancu, da ga čita in da spozna našo borbo za ideale slovenskega delavstva v Ameriki! Vsakega zavednega Slovenca sveta dolžnost je, da širi in priporoča pri vsaki priliki list "Edinost". UPRAVNIŠTVO EDINOSTI. Rojaki v Chicago in okolici, ne pozabite na naš "Minstrel Show ki bo v nedeljo, 10. aprila ob 3. popoldne! _________ _ 11 SLOVENSKIH NASELBIN. Cleveland, Ohio. — Gotovo je, da se je marsikateri že vprašal, kaj postalo iz "Načeta". Eden najrado-vednejših pa je gotovo naš Mr. editor, ker mi je £e dva registrirana pisma pisal in mi v njih na dolgo in široko prigovarjal, naj mu ven-il gotov in docela našemljen, sem jo možato krenil na St. Clair. Sedaj je rojilo po moji glavi le še vprašanje, kje naj se vstavim, da se bom lažje kazal našim brhkim . . . Ker ni bilo ravno drugega tako pripravnega prostora, sem si izbral "Jer-nejčetov fenc". Na njega sem se naslonil in se držal kar najbolje mogoče učeno, modro in možato. Kmalu se zbere okrog mene večje število fantov, mož in nekaj manjšega drobiža. Kar sem mogel sem vlekel na ušesa, da bi vjel kako besedo, kaj poreče kdo o moji obleki. Pa kako sem se varal, saj me še pogledal ni nihče. Vendar so morali govoriti o zelo zanimivi stvari, ker so se s tako živahnostjo obračali drug proti drugemu in so se nekaterim u-sta raztegnila prav do ušes. Radovednost me je gnala, da sem stopil par korakov bližje tej veseli družbi. Pa kaj mislite očem so govorili? Govorili so o velikanskem činu, ki so ga izvršili moji ožji znaci iz slavne farmarske ' 'Thompsontown-ske naselbine". Pri temu činu je sodelovalo nekako 12 oboroženih farmarskrh veteranov. In kaj so hoteli storiti? Iz sveta so hoteli spraviti neko slepo konjsko kljuse, ki je bilo last našega dobro poznanega Matička. Cela afera, kakor sem čul iz njihovega živahnega pogovora, se je zgodila nekako takole: "Debeljakov Matija" se sklenil, da mora njegov slepi konjič iz tega! sveta pa naj stane kolikor hoče.—! Zč\to velr svojemu hlapcu, naj ga pripelje iz hleva. Hlapec ponižno iz- pak se je držala ali hlapčevega očesa ali pa puškine cevi. Konja je samo malo ranil, nekam v zadnjo stran, tako da se je ubogo kljuse zagnalo v kolop in to naravnost v smeri proti hlapcu; najbrže ni vedelo v katero smer da leti, ker je bilo slepo. Hlapec pa tudi ves prestrašen, misleč da ga bo konj sedaj napadel, ker ga je streljal, vrže puško iz rok in beži na vse pretege v zavetje v neko bližnjo "šendo". Tudi Matija je to stvar videl in se hitro zaklenil v kravji hlev, da bi konj ne mogel do njega. Kaj sedaj ? Stvar pustiti tako? — Ne! Tako se je odločil naš Matija. Hitro odpre svojo brez-zično brzojavno postajo- in začne klicati bližnje sosede na pomoč. Ko so sosedi prejeli silni klic "S. O. S.", so se hitro podali na pomoč našemu Matijcu. Ko so dospeli na "lice mesta", ujamejo razjarjenega konja, ter ga po. velikih težavah pahnejo v izkopano jamo. Sedaj, ko so ga imeli v jami, iz katere ubogr slepi konj ni mogel ven, prvič ne radi slepote, drugič pa tudi ne radi globočine, je pet farmarjev uprlo svoje puške v rame in ustrelilo obsojenega konja. Pa tudi teh pet strelov ni imelo smrtnega učinka. Šele ko je Matija sam prijel puško in ustrelil, šele tedaj se je njegov konj poslovil za vedno od tega burnega izkoriščevalnega sveta. Tako torej se je godila ta afera v slavni Thompsontownski naselbini. Kadar bo imel Matija še kako podobno delo, mu svetujem, naj si najame našega slovečega in po vsej "Ribnici" dobro poznanega Toneta iz "61 štrita". Tone je izvrsten ostrostrelec. On pomeri tako imenitno, da ti zadene zajca na cele trr "šrite" daleč. Drugi za Tonetom najboljši ostrostrelec pa je gotovo "Šobrov France". Mar li zastonj nosi zlato kolajno na svojih junaških prsih? Ne J On je lovec, ka-koršnih je le malo na svetu. Dovolite mi, da Vam navedem vsaj nekaj njegovih junaških činov, s katerimi si je spletel nesmrtni venec svojega junaštva. "Letošnjo zimo je bil že petkrat na lovu. Sabo je imel pet najboljših lovskih psov, da so neprestano okoli njega zajce gonili. In enkrat izmed teh pet potov se mu je vendar posrečilo, da je usmrtil enega dolgoušca. Že samo ta čin ga krasi tako, da mi nadaljnih njegovih junaštev ni treba pripovedovati pred javnostjo. Thompsontownski naselbini moje iskrene častitke! Xaj živi in raste naselbina, ki ima take junake! To sem torej, vidite, Mr. editor, doživel tekom tega časa, odkar sem se zadnjič oglasil v kolonah našega ista. Sedaj pa prihaja povelikonoč-ni čas in prosim Vas, pustite me v miru, ker bom gotovo zelo busy . . . Pa good-bye! '4 Nace iz pod Klanca". ljudje. Zdaj se tolažimo s tem, kar so nam Father Zakrajšek obljubili, namreč, .da nas bodo ob letu zopet obiskali, če jim bo mogoče pa še prej. Toda do tedaj je še veliko časa in mi jih bomo težko pričakovali. Za dobrote, ki so nam jih izkazali, se preč. Fathru Zakrajšku najiskre-nejše zahvaljujemo ii* jim želimo mnogo mnogo uspeha pri vseh njihovih podjetjih, ker vse, kar oni začno, je dobro in potrebno! — Pozdravljam vse bralce in naročnike Vašrh listov! J. T. ZAHVALA. Cenjeno uredništvo: — Lepo se polni gospodarjevo povelje. Ko pa V am zahvaljujem za urno in točno pride s konjem na določeno mesto, postrežbo. Dne 19. januarja sem se domislita Matija in njegov hla-' poslala po Vašem posredovanju svo- Lorain, O.—Pretekli torek je umrla tukaj že dolgo bolehajoča Mrs. Antonija Jelarčič, 32. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil pre-tečeni četrtek. Tu zapušča moža in tri male otroke, med njimi eden komaj 6 tednov star. V stari domovini zapušča mater in dve sestri. Rojena je bila v vasi Griže, Št. Viti Pri Vipavi. Bila je članica dr. Zavedne Slovenke, št. 104 SNPJ. Iskreno sožalje vsem preostalim! Gilbert, Minn., 15. marca. — Na Sparti, Minn., je pred par tedni u-mrla gospa Rus, ki zapušča moža, osem otrok in brata Franka Strah, ki je, mimogrede povedano, eden najboljših igralcev v našem dramatičnem kljubu. Pokojna je bila tudi naročnica lista Ave Marija. Vsem Slovencem tukaj in v okolici sporočam, da sem dobila veliko zalogo vsakovrstnih iger kakor tudi Mohorjeve knjige za 1. 1921, ki so prav poučljive zlasti za nas ženske. Nadalje sem prejela večjo zalogo mašnih knjižic vsake vrste in rožnih venčkov. Vse to sem dobila od upravništva Ave Marije. Kdor potrebuje kaj takega, naj se oglasi pri meni. Delavske razmere so kakor povsod drugod tudi pri nas zelo slabe; delo se prav težko dobi in veliko ljudi nima zaslužka. Za danes naj zadostuje, o priliki se bom pa zopet oglasila. Pozdrav! Angela Preglet. LA SALLSKE NOVICE. Zopet nesreča. — Na veliko nedeljo nekako okoli poldne je rojak Anton Sotošek, ki je stanoval na 133 First Street, vzel na avtomobil svojega štiriletnega sinčka, svojega brata Jakoba Sotošek, da jih popelje na izlet. Peljali so se po takozvanem 'bottom road", ki pelje na Oglesbv, jlll. Ker je omenjeni road raven, je vozil z nekoliko večjo brzino in rav-jtio ko bi imel dospeti na most, je ^nesreča stopila na plan. Avtomobil je trčil Ob ograjo, jo podrl in zdrčal 'naravnost v reko Illinois. Na mah ie avto zginil pod vodo in borba za življenje in smrt se Je pričela za vse. ki so bili v njem. Antonu So-tošku in njegovi mu svaku Alojziju se je posrečilo, da sta izlezla v vodi iz avtomobila in zraven potegnila ven tudi prestraveno soprogo Mr.So. toška, toda izginil pa je v globino štiriletni Sotoškov sinček in zraven Jakob Sotošek, brat Mr. Sotoška.. Truplo Jakoba Sotoška so dobili iz f vrstno postavil s svojimi lepo orga- ni red in klepetanja je bilo več nrziranimi pevci. ' To krasno petje kor na veliki petek. Hišna glava ; je bilo priča, da vodi in vežba Lasall- zrastla takoj pokonci, kaj mene bri, Lriitarii rla ilh za^nvariam ske pevce izvrstna pevovodkinja Miss Frances Juvančič. Pevcem in vsem faranom vsa čast! Mladinski klub, ki je prav za prav temelj Lasallske župnije, izborno napreduje. Sedaj se zopet člani tega ljubljenega kluba pripravljajo, da prirede igro "Pri Kapelici". Brez vsakega dvoma bo njihovo delo nekaj izvanrednega, kakor je bila zadnja igra, ki jo je priredil ravno ta naš mladinski klub "V Coloradskih gorah". Mladinskemu klubu kliče- j mu : Le tako korajžno naprej! pec, da bi bilo boljše, ako bi se iz-Tcopala jamo poprej predno spravita konja iz tega burnega sveta. ^Za-torej se gospodar in njegov hlapec takoj spravita na delo. Jamo sta kopala nad dobro uro, predno sta prišla do dna, na kterem naj bi počival njun dosluženi konj. Ko sta "bila z jamo gotova, pripelje Matija svojega nekdaj tako zvestega in pridnega konjiča k jami. Konj je T>il slep, kljub temu pa se je stresal nekako nenavadno, sluteč da ne-Ttaj prihaja, kar za njega ne bo imelo prijetnih posledic. Ko Matija to vidi, se omehča ter pokliče svojega hlapca in mu veli: "Ustreli ga ti, jaz ga ne morem, meni se uboga živil smili". Matijev hlapec, ki si je s svojo pridnostjo zaslužil že gobovo dosmrtno penzijo pri Matije-tovi hiši, je srčno prišel na poziv svojega gospodarja, da bi ustrelil slepega konjička. Matija odide v stran. Njegov hlapec pa prime za puško in ustreli konja. Toda smola ni bila ta trenutek na verigi, am-' ji materi v starem kraju nekaj denarja. Sedaj mi pišejo, da so ga 10. februarja že prejeli. Tisočkrat hvala za uslugo! S pozdravom Mary Praprotnik, Chicago, 111. Canonsburg, Pa. — Pri nas smo zopet imeli nekaj veselih trenutkov, ko smo dobili Fathra Zakrajška v svojo sredo. V tukajšni cerkvi sv. Patricka smo rmeli dne 11. in 12. marca priliko slišati besedo božjo v prelepem slovenskem jeziku in nam ie bilo tudi vsem Slovencem mogoče, da smo opravili svojo velikonočno spoved. K tej so rojaki prišli v tolikem številu, da jih je brio kar veselje gledati. ; V soboto zjutraj rn ravno tako v nedeljo zjutraj so pristopile cele procesije naših rojakov k sv. obhajilu. Ko bi vsaj trikrat ali štirikrat na leto slišali prir digati v našem jeziku tako vnetega gospoda, pa^ bi bili tudi v naši naselbini v marsikaterem oziru drugačni ... ... 1 . • _ OGLESBYSKE NOVICE. Leinth Height Cement Co. je zaprla svojo tovarno in dala svojem delavcem osemdnevne počitnice za velikonočni čas. Obenem jim je znižala od 10 do 15 odstotkov na plači. Marquette Cement Co., je edina, ki še dela s polno paro. delo se tudi tukaj le težko dobi. tej tovarni je zaposljenih največ naših rojakov. Bentov premogorov, ki je obratoval več let, in ker je bilo zaposljenih tudi več naših rojakov, pa že počiva že dolgo časa in najbrže ne bo obratoval več, kakor se sliši iz krogov te družbe. Iz stare domovine je dospelo v našo naselbino že več naših rojakov in rojakinj. Vsi izgledajo čvrsti in rudečih lic. Znamenje, da je Slovenija mati čvrstega in junaškega rodu. Poročila sta se John Kožar in iss Jazbec. Poročil jih je na velikonočni pondeljek v slovenski cerkvi Rev. F. Salo ven, župnik v La Salle. Zenitovanje pa so obhajali na Oglesbv na domu Mr. Kožarja. Mlademu paru želimo vso srečo v novem stanu! V kratkem se bosta poročila Frank Jakše in Miss Tončka Kramaršič, ki je pred nedavnem dospela iz stare domovine. Pečlarji so tudi začeli dvigati glave. Radi- tega se pričakuje v naši naselbini v kratkem še več ženito-vanj kakor se nam poroča iz urada^ gajo tr kutarji, da jih zagovarjam Njim ni treba nič praviti, oni že vse bolje vedo kot jaz. Njim je namreč sam Gorilček pravil,kaj se je vse zgodilo v New Yorku. Gorilček bi kajpada veliko bolje storil, ko bi molčal, ker zavedni župljanr prav dobro vemo, da laže, — kdor pa laže tudi krade. Laž je imela še vedno kratke noge in prav lahko pride enkrat dan, ko bo Gorilček do dobrega pogorel. Nedavno sem doživel nekaj tako značilnega, da ne bo nikomur v škodo, ako to javno povem. Pred trinajstimi leti sem imel prijatelja, ki je bil eden najbolj zagrizeni^ odpadnikov in nasprotnikov duhovnikov in vsega kar je s cerkvijo v zvezi. Njegova soproga, vzgojena od dobrih katoliških staršev, je morala veliko prestati zaradi njega. Uboga žena je večkrat pri-Vendar šla k nam, da bi si nekoliko olajša-V fla srce. Velikokrat je vzdihnila: "Moj Bog, kaj bo z mojimi nedolžnimi otročiči! Možu ne smem niti besedice črhniti o katoliški vzgoji. Kadar začnem o tem govoriti, me vedno pretepe, zlasti še kadar je pijan". Mož je namreč popival, otroci pa so brli brez kruha. Jaz sem tolažil ubogo siroto, na drugi strani pa sem ji dajal poguma, da mora vse storiti za svoje otroke, pa magari bi bilo treba življenje tvegati za njihovo versko vzgojo. To je njen mož dobro vedel. Enkrat, ko sem ravno prišel iz cerkve, nenadoma prileti nad me, ter začne kleti cerkev rn duhovnike, kar je mene tako raztogotilo. da sva si takoj segla v lase in se po starokrajski šegi praskala in kavsala. Menim, da je imel tistikrat on več smole kakor jaz, četudi je bil močnejše postave, kajti nekaj časa je nosil eno oko večje od drugega. Ko je prišel domov, se je seveda znosil nad svojo ženo, ona pa je še tisti dan svoje otroke skrivaj zapisala v katoliško šolo. Jaz sem se takrat prestavil in od tedaj jih nisem videl več. Pred nekaj dnevi pa se srečava pečlarske unije. Vse kaže da ogles- |na severni strani mesta. Jaz ga ni-bvška naselbina noče ostati ne na sem sPoznal, saj je preteklo že tri-ta ne na oni način za drugimi na- naJst Iet odkar sva se zadnjič vide-selbinami f Ameriki. Vendar kak- la* °n Pa me je takoj spoznal; pri-šen vzrok je, da so se oglesbyški J"e k meni, mi pomolil roko ter pečlarji začeli s tako energijo probu- me vPrašal, če se še kaj spominjam, jati vemo: Cvetke prihajajo iz sta- kako sva se lasala in me prosil o-rega kraja! proščenja. Ko ga vprašam,'kje sta- --nuJe> mr pokaže trinadstropno hišo New York, N. Y., 28. marca. — in pravi: "Vidiš, tukaj stanujem' Belo nedeljo prirede naše "Tambu- To je vse moje in. čast Bogu, niti rasice" predstavo v cerkveni dvora- centa dolga nimam več. Vse' sem ni. Drugo in tretjo nedeljo po Vel. izplačal, pa še na stran sem dejal noci bo cerkveni bazar, na katerega nekaj. Godi se nam prav dobro. — se ze dolgo pripravljamo. Zato u- Vsega tega pa je kriv samo otroški parno, da bomo dosegli še večji katekizem, ki me je rešil propada", vspeh kot lani. In to bomo gotovo, Povedal je tudi, da pristopi vsak ako bo vsak rojak po svoji moči de- drugi teden k sv. obhajilu. — Da lal v korist svoji cerkvi. vstrežem njemu, ne maram podpisali asa župnijska cerkev je dobila za ti svojega imena; kdor ga želi zve-\ eliko noč nov in krasen lestenec, deti, pa lahko vpraša v uredništvu dar župljanov. Čast jim * --- - - - --------Edinosti. vode. toda trupla štiriletnem fant 'Jr ° P° V?L. "°fi 24' i Pozdravljam vse čitatelje Vaših k--. ŽP J »p;a Štiriletnega fant- apr. pa pričnemo sv. misijon, kate- treh listov! x Y ka se niso dobil, do. sedaj ko to po. rega bo vodil novodošli misijonar _ rocam. j Rev. Benvenut Winkler, O. F. M., Waukegan, 111. — Društvo sv. Jo- I i , --------------guvuiniK. iNaj di ne ,—53 K. S. K. J. priredi na belo Ka do vršil v torek dne 30. mar- bilo nobenega rojaka, ki bi ne pora- nedeljo veliko in lepo narodno igro knJn,- cCe 7 SV* Roka" bil te *zvanredne milosti v svojo ko- i*Veriga". Igra je res nad vse lepa Kojm jakob Sotošek Je dospel šele rist: zlasti še, ker je tako ugoden čas in zanimiva, polna je zdravega hu- ^ - i ----- ----- ~J C LclK pred kratkim iz stare domovine ki določen za sv. misijon svoemu bratu Anton«. Prišel! je posedaj se veliko dela pri slamni-.akor marsikdo izmed mnogih, da karski obrti. V aprilu bo pa pola-P0™aSa d° boljšega življenja v.goma ponehal season; zato bo več nov. domovin, svobodni Ameriki,-| prostega časa in vsakdo se bo lahko Toda kruta usoda je nesrečnemu de- udeležil sv. misijona, ki je čas milo-vetnajsletnemu mladeniču prekriža- sti, dan zveličanja. la račune. Bodi mu rahla tuja zem-' ljica. I w '--' V--------— - \.tlljt- Delavske razmere so slabe kakor ni g- urednik: — Upam, da mi ne povsod. Zadnji petek je La Sallski b°ste odrekli majhnega kotička v premogorov ustavrl vse obratovanje priljubljenem listu "Edinost". Ker za nedoločen čas. Premogorov, ki me boli natolcevanje na našo dobro " J— ~ 'slovensko duhovščino, zato želim dati našim slovenskim očetom in materam nekoliko pojasnila, toda ne vsem, temveč smo tistim, ki jim je cerkev, šola in naša dobra duhovščina trn v peti. Ko sem vstopil v nekatere hiše, je začelo takoj grmeti in bliskati se. Seveda je prišla takoj kuta na dnev- morja, da Vas mora spraviti v največjo veselost, na drugih mestih pa je njena vsebina taka, da Vas mora ganiti do solz. Vsekakor dovršeno delo, zato vljudno vabimo vse ljubitelje zdrave zabave, da se te igre udeleže. Vse uloge so v dobrih rokah, zato pričakujemo veli- Chicago, 111., 30. marca. — Cenje- ko uspeha od strani igralcev in ve- or 11 /H M * I _ . "T T 4 • • • « m m w . ga lastuje Heggler Zinc Co., pa ne obratuje že od Božiča. Enako brezdelje vlada tudi po vseh tovarnah za cink. — Veselo Alelujo so imenitno obhajali v slovenski cerkvi sv. Roka. Cerkev je bila obakrat čisto nabita do zadnjega kotička. Mladinski klub, ki oskrbuje cerkveno petje, se je iz- like udeležbe od strani cenjenega občinstva. Da se bo zamogel vsakdo udeležiti te zanimive predstave, od blizu in daleč, zato se bo igrala dvakrat, ob dveh popoldne in ob pol osmih zvečer. Vstopnina bo le 50 centov za odrasle in ioc za otroke. Vabimo posebno naše chicaške sosede, da nas obiščejo ta dan. Igra se bo igrala v Frank Opekovr (bivši Slanovi) dvorani na 10. cesti. Torej na veselo svidenje na belo nede-Jjo- Math Ivanetič. "EDINOST" KAKO SO STARE ORGUE SPREOBRNILE DVA POGANA. Vaška zgodba. — Spisal Ivo. Velika svetnika Petelinovec rn Koruznik nista bila nikoli. Na "gli-hanje" in barantanje sta se razumela veliko bolj kakor na rožni venec. Najlepša procesija jima je bila čreda rejenih juncev in najlepša cerkev hlev, kjer je mukalo par tolstih kravic. V hiši božji ju je bilo videti samo vsako nedeljo pri deseti maši, pa še takrat sta ljubemu Bogu kar izpred oči kradla svete trenutke po-božnosti. Nikdar nista napenjala možganov s pobožnimi mislimi ali raztegovala ust z mogočnimi molitvami, temveč sta s klepetanjem preganjala dolg čas med službo božjo. Mogoče nr' bilo na celem Slovenskem dveh takih ptičkov, ki bi tako rada govorila v cerkvi, kakor sta to delala Petelinovec in Koruznik. Tako sta se na priliko pogovarjala med celo službo božjo, po čem bodo letos tovorniki plačevali vino, kje bo močnejše vino, ali v Piraškem vrhu ali v Belinju, koliko krompirja bo letos ta ali oni sosed peljal v Samo-bor, kakšen bo kaj prihodnji semenj v Bušeči vasi, i. t. d. Pri teh važnih pogovorih ju ni prav nič oviralo ali motilo Lomškovo orglanje, ne izbrano cerkveno petje, še manj pa župnikove latinske molrtve. Čedna dvojica pa si je poiskala za svoje čedne pogovore tudi prav čedno mesto. Zgoraj na koru zraven orgelj je stala stara klop,, kjer je bilo ravno za dva prostora. V tej klopi sta sedela in klečala Petelinovec in Koruznik nedeljo za nedeljo. Pri tem pa sta sklanjala svoji glavi drug proti drugemu kakor dva kozla kadar se trkata, pred obrazom pa sta vrtela svoja klobuka, da bi za tem kritjem tem bolj varno in nemoteno molila svoje psalme. Kadar so orgije utihnile, sta šepetala čisto j tiho, kadar je pa organist igral glasneje, sta morala bolj vpiti, da sta mogla drug drugega razumeti. Samo pri povzdigovanju sta za trenutek prenehala; tedaj sta potegnila s palcem prek obraza kakor bi si hotela muhe odgnati in se hitro najmanj petindvajsetkrat udarila po prsih, nato pa se je iznova začel semenj. Učitelja, ki je orgljal, je po-božnost našrh dveh živinskih patrq-nov že dolgo časa bodla v oči. Naj-bolj ga je seveda jezilo to, da so se te čudne pobožnosti nalezli tudi pevci. Nekega dne se zavzame, da mora na vsak način spreobrniti ta Iva kriva preroka k pravemu krščanstvu. To je bilo ravno na belo nedeljo pred sejmom v Bučki. Pete-' linovec in Koruznik sta imela to| pot v svojem kotičku za orgijami1 najbolj živahno volovsko kupčijo.— Pri evangeliju je učitelj namignil mehaču, naj stopi malo k njemu ter mu povedal na uho: "Po darovanju bom rabil veliko sape". Mehač e prikimal in se spravil nazaj na svojem mesto . . . Pesem za darovanje je bila tisto nedeljo izredno kratka. Potem pa je učitelj spustil orgije. Najprej je odprl tišje spremene, potem pa vedno glasnejše in končno celo zaprašene miksture in razglašeni bombard, kar si ni upal še nikolr. To je bilo piskanje in cviljenje, šumenje in vršanje, troben-tanje in grmenje, da je šlo kar skozi ušesa. Farani si ne bi bili nikoli mislili, da so njihove orgije tako glasne. Ali se ga je učitelj pred šo malo nasekal? Tisti, ki so brli najpobožnejši, so se večkrat ozrli na kor, ker si niso mogli razložiti, kaj to pomeni. Še celo župnik pri oltarju so zmajevali z glavo . . . Na-, enkrat pa odmakne učitelj roke in noge od orgelj in na mah je bilo vse tako tiho, da bi lahko slišali miško teči. V to tišino pa je zadonel tolsti glas Petelinčev: "Moja dva vola sta večja!" Skoraj v istem hipu pa je že tudi zatuUl Koruznik s svojim visokim in hreščečim glasom: "Moje buše so pa težje!" Takoj nato pa sta postala oba rdeča kakor dva purana, kajti šele sedaj sta zapazila, da so orgije u-molknile. Vrste molilcev so se zga-ii'e; ljudje so se začeli pritajeno* smejati in šepetati, pevci so si morali z žepnimi robčki tiščati usta, da niso izbruhnili v glasen smeh, učitelj je strogo in prodirajoče pogledal v nesrečni kot, gospod župnik pa je! zapel s kar se da osornim glasom: "Per omnia saecula saeculorum". Naša dva junaka sta klečala svoji klopici ponižno in spokorno kakor dva kupa nesreče ter delala take o-braze kakor dva čuka kadar prideta na solnce. Sedaj sta naenkrat o-ba tako goreče in pobožno molila, kakor bi bila zapisana v najmanj sto bratovščin. Odkar sta živa jih ni še nihče videl tako pobožna. — Pravzaprav sta pa tudi imeli dovolj vzroka za molitev, zakaj zunaj ju je čakalo grozovito preganjanje kristjanov. Kakor hitro sta se namreč po službi božji prikazala zunaj cerkve, ie nastalo glasno vpitje, smejanje in žvižganje. Od vseh strani so pri- hajali našima možakarjema na ušesa klici: "Hej, Petelinovec, danes je bil pa imeniten semenj, kaj ne?" —" Koruznik, danes si pa dobro 'gli hal'!" — in več takega. Doma sta jima njuni boljši polovici pripravili cako juho, da so jima zares prišle solze v oči . . . Od tega dneva sta postala drgačna človeka. Ob nedeljah ne tičita več za orgijami, temveč klečita spodaj- med pobožno množico, Petelinovec čisto spredaj, Koruznik pa pod pridižnico; oba držita v rokah rožni venec in mašno knjižico. Ce sta res tudi na znotraj tako pobožna kakor kažeta na zunaj, potem sta oba že na pol svetnika . . . Tako so torej stare orgije, ki že niso bile za drugo kakor za v peč, še pred svojim blaženim koncem storile dobro delo in spreobrnile dvoje zarjavelih src. božjo, potem tudi mi nič ne damo na tvojo ayktoriteto. Kdor hoče i-meti avktoriteto, mora priznati četrto božjo zapoved in torej tudi re-ligijo (vero). Kdor uniči vero, razruši temelje družabnega življenja, ruši temelj državi". ^ RAZNO KAJ JE PODLAGA MOČNE DRŽAVE? Meseca oktobra 1919 so imeli v Monakovem tridnevni katoliški shod. Nastopil je med drugimi odličnimi govorniki tudi nadškof dr. pl. Faulhaber. Govoril je o veri V- javnem življenju. Poudarjal je zlasti to-Ie: 4'Poseženi nazaj v dobo Platonovo in navajam njegov izrek:— "Kdor vero uniči, razruši temelje družabnega reda". Dobro bi bilo — pravi dalje cerkveni učenjak — da bi vsak naučni minister napravil najprej izkušnjo iz te zgodovine . . . Spoštovanje avktoritete, zaupanje do tistih, ki hočejo ljudstvo voditi, je nujna držav) potrebar Za nas katoličane pa sloni vsaka avktori-teta na avktoriteti četrte božje zapovedi ; četrta zapoved pa opira svojo moč na avktoriteto božjo v prvih treh zapovedih. Ako torej državna vlada prve tri božje zapovedi za-metuje, si je sama sebi ozpodkopa-la temelje svoje avktoritete. Ljudstvo bi potem čisto dosledno reklo: 'Če ti nič več ne daš na avktoriteto NEMŠKA NESTRPNOST. Neka mariborska ugledna Slovenka, katera je pred kratkim se samo tri dni mudila v Gradcu, nam piše o narodni nestrpnosti graških Nemcev sledeče : Po družbinskih opravkih sem bila pred tremi dnevi v Gradcu. Poznam to mesto pred vojno in za časa svetovne vojne, toda varala sem se, ko sem si domišljeva-la, da je beda in glad iztreznil graš-, ke Nemce. Preteklo soboto nekako ob 3. uri popoldne se vsedem v tramvajski voz. Da se izognem morebitnim neprilikam, sem povsod govorila samo v nemščini. Toda glej! V gornjem kotu tramvajskega voza opazim znano mi slovensko dekle iz Savinjske doline, ki se nahaja pri nekem v Gradcu bivajočem Slovencu. Kot znanki sva si stisnile roke ter se pričeli pogovarjati v slovenščini. Nič hudega sluteč, so na-ji nemška ženščeta, ki so se slučajno nahajale v vozu nahruhle s psovko: "Verdammte windische H . . e, geht's aussi nach Laibach, dort kennt's ihr windisch plappern!" V tem hipu so začele pobesnele graš-ke Nemke po naju udrihati z ročnimi torbicami in dežniki. K sreči je voz obstal, kajti bilo je križišče An-nengasse. Z največjim naporom sve srečno izstopile, toda graške olikane Nemke so naji še celo izven tramvajskega voza pošteno opsovale in neka dražestna graška grofica je mene in mi znano slovensko#dekle tako silno udarila z dežnikom po glavi, da se je revni slovenski dekli vlila kri iz nosa". Tako poročilo. Človek bi ne mogel verjeti, da se še vedno najdejo v izstradani Nemški Avstriji ljudje, kateri pač ne morejo in tudi nikdar ne bodo opustili sovraštva do Slovencev. In kako je v Jugoslaviji? Tam sme vsak "ši ba" nemoteno govoriti vsepovsod nemščini, nobeden človek mu ne krivi lasu! Jugoslovanska potrpežljivost, kje si?! PROTI TRETJI INTERNACIJO-NALI. Bern, Švica, 28. marca.—Eksekuti va mednarodne zveze kovinskih delavcev, ki šteje danes 3.500.000 članov, se je v sklepih, ki so bili zadnjič sprejeti, izrazila proti Leninu in proti tretji, moskovski, internacijonalL Resolucija poživlja vse delavsvto celega sveta, naj na najstrožji način nastopi proti novim vojskam in militarizmu in naj na vse mogoče načine pospešuje svetovni mir. ZVEZA MED POLJSKO, RUMU-NIJO IN ČEHOSLOVAŠKO. Pariz, 29. marca.—Tukajšni diplomatski krogi so dobili poročilo, da so Poljska, Rumunija in Čehoslo-vaška kfenilei me<| seboj zvezo v svrho defenzive. Ta zveza je bila sklenena na mesto zveze med Poljsko, Rumunijo, Čehoslovaško in O-gersko, kakor je bilo prvotno namenjeno. PODPIRAJTE MOŽA, KI YAS PODPIRA. FRANK SUHADOLNIK eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk. On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Dr. Richterjev Mačao družinski liniment Pain-Expeller uporabljajo že več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na svetu. Z a . revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpahke, prenapetje mišic, za hitro o d p o m o č zgodnjim prehladom je ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti. Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo. F. AO. KICHTER * CO., 3rd Ave. Je 35th St., Br**kljn, Mew York ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N. gth STREET SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. AMERISKL KONZUL IZGNAM Z REKE. Provrzorična vlada na Reki neče priznati ameriškega konzula Viljema Weblingerja. Vlada pravi v ti: "Suverena država Reka ne sprejme ameriškega konzula toliko časa, dokler vlada Združenih držair ne pripozna neodvisne države Reke". Konzul se je vrnil v Trst, kjer zdaj čaka navodil iz Washingtona. SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO! Slovencem v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje u Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O On ima tudi v zalogi vse knjige^ ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse"stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na nje ga. Vsem ga najtoplejše priporo čamo. Slovenian Franciscan Press, Chicago, III. t-L r .-►=. - Pozor! SLOVENCEM V JOUETU! Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika: SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., Chicago* ID. Tel.: Canal 4108 MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St., JOLIET, ILL. JOSEPH MUHIČ, 506 Summit St., JOLIET, ILL. - Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in rao-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. ************** Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. V ml ki dan sveže meto, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22nd St., Chicago, III* '-niti' liitfMB EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Izjaha dvakrat na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. ««49 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as second-class matter Oct. ii. 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Umrl je mož... Veliki četrtek dopoldne je umrl v svoji rezidenci v Baltimore, Md., (kardinal Gibbons, prvi ameriški kardinal in nadškof baltimorski v starosti 86 let. 2 njegovo smrtjo izgubimo katoliki Združenih držav enega izmed največjih in najmodrejših mož voditeljev. » Kardinal Gibbons je bil kot duhovnik skozi celo svoje življenje vzor Jeatoliškega duhovnika. Njegovo delovanje je bilo prepreženo s pravo in srčno pobožnostjo in gorečnostjo. Kjerkoli je nastopil, najsibo v -cerkvi ali v politiki, kot duhovnik ali kot škof ali kot kardinal, povsodi •se je pokazal vselej najprej kot pravega katoliškega duhovnika, kot zastopnika in namestnika Onega, ki je prišel na svet, da izveliča, da prinese ogenj prave gorečnosti in katoliške zavednosti v vsa srca, ki pridejo v njegovo bližino. Bil je navdušen organizator in ameriška duhovščina izgubi z njim moža, kakoršnih ravno v sedanjem času tako zelo potrebujemo katoliki po vsem svetu. Kot kardinal naše cerkve se je pa posebno skazal, kako velik mož STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ^ ... . . . ... . • , • , . , ETC . REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 34, 1913, -da je bil. Tezki in kriticnr so bili cast, skozi katere je šla katoliška cer- Ai'.^T *>> r«- u ^ c ,7 , ~ - A ........ . . Of Edinost , published Semi-weeklv, at Chicago, Illinois, for April isc, 1921. kev v Ameriki, od kar je bil Gibbons kardinal in voditelj katolicizma. state of Illinois, county of Cook. Naj omenimo čase takozvanega amerikanizma. Kako moder je bil I Before me, a Notary Public, in and for the State and county aforesaid, per- je sodba, ako denemo na tehtnico ne samo nekatera dejstva, temveč vsa. Wilson je bil brez dvombe velik mož. Mož se sodi po idejah. Kolikor večje in vzvišenejše so ideje, katere ima in zastopa, toliko večji moz je. Zato pravimo, da se mož ne meni od pete do vrha glave, temveč po velikosti njegovega čela, to je negovih možganov. Glede tega je gotovo, 'da so bile Wilsonove ideje, njegovih štirinajst točk, nekaj velikanskega, nekaj takega, kar človeški rod stoletja ni več čul, in da so te velike ideje imele tako velikansko silo in moč v sebi, da so pravzaprav samo one vrgle na tla kajzerja in Avstrijo, to je dosegle tako uničevalen poraz nemškega in avstrijskega orožja. Vendar kakor ideje vseh velikih mož, tako so bili tudi ideje Wilsonove previsoke za naš čas. Svet jih je sicer razumel, toda razumeli jih niso državniki. Javno mnenje ni bilo za nje pripravljeno. Svet še ni bil zrel za nje. Zato bo vzelo stoletje predno jih bo človeški rod popolnoma razumel in zapopadel, predno bodo prešle v meso in kri človeškega rodu. — Prišle bodo pa gotovo. Napoleon je pred sto leti zaklical "Ilirija vstan !" Sto let je bilo treba, da se je ta ideja začela kristalizirati v idejo Jugoslavije. Pa po celem stoletju vidimo danes, da Jugoslovani še ne razumevamo prav velikosti te ideje. Mešanica v Jugoslaviji in med ameriškimi Jugoslovani kaže to jasno. Toraj bo treba morda še enega stoletja, da jo bomo popolnoma razumeli. Enako je z Wilso-novimi idejami. Napoleon je umrl zapuščen na Elbi v pregnanstvu. Zato pa ni nehal biti največji mož svojega časa. Enako z Wilsonom. Wilson more biti pozabljen danes, more pozabljen preživeti še preostali čas svojega življenja, more pozabljen u-mreti. Toda noben veliki mož ne živi za svoj čas, on živi in prav za prav oživi šele, ko umrje. Gospod Jezus je to lepo potrdil ko pravi: "Ako seme ne pade v zemljo, bo ostalo samo". Takrat ko bodo pa Wilsonove ideje spoznane in razumevane, tedaj bo pa velik tudi on, njih oče, on, ki jih je zaklical in zapustil človeškemu rodu kot svojo dedščino. Toraj nihče, niti prijateje niti sovražnik Wilsonov, ne taji, da so bile Wilsonove ideje velike, da, nekaj, česar stoletja več nismo čuli. Kdor pa to priznava, mora pa tudi priznati, da more velike ideje imeti le veliki duh, veliki mož. Kdor ima pa veliki duh je veliki mož, je velik, če mu ves svet kriči, da je majhen. Velikana zastonj pritlikavec zmerja, da je majhen. Pač po sebi meri. Kaj pa njegovo obnašanje na mirovni konferenci? O tem prihodnjič. takrat njegov nastop in kako dalekoviden ! Kako lepo je uredil takratne fonally "appeared Rev. jeronim Knoblehar, who having been duly sworn accord- ... . iing to law, deposes and says that he is the publisher of the 'JLdinost and that razmere in homatlje . S - 'thf> fnllnwincr fn tVif* Kc«t f hie L-«nurtf»Ha stolnica, katoliška cerkev, kjer bi Srbi imeli priliko opazovati in poznavati pravi katolicizem, čisti katolicizem, tisto katoliško cerkev, katero mi imenujemo svojo mater in katere navdušeni in ljubeči člani smo Ako bi se v tej cerkvi uvedla lepa katoliška služba božja, ako bi na primer Srbi videli enkrat tako lepo božjo službo, katere ste bili prav kar sedaj pri litanijah priča, v tako lepo okrašeni cerkvi, s tako lepim petjem, potem bodo začeli po časi dobivati druge pojme o katoliški veri in katoliški cerkvi. Mi ne smemo povedati Srbom, da jih mislimo pokatoličiti. Nikakor. Mi jim moramo katoliško vero in cerkev samo pokazati tako kakoršna je v resnici, KUHINJA. 2. Kolerabe s krompirjem. O- smuka petim drobnim kolerabam mlade liste, operi jih, zreži na rezance in skuhaj. Ko *so kuhane, jih stresi na rešeto in polij z mrzlo vodo. Kolerabe pa olupi in jih skuhaj posebej, potem zreži, kar je mehkega, na rezance ali na kocke. Napravi bledo prežganje iz dveh žlic olja in za eno žlico moke; ko se prav malo zarumeni, prida prežganju nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja, čebule, zrezane kolerabe, perje, soli in en na male kocke zre-zan in posebej kuhan krompir z vodo vred, v kateri se je kuhal; če je pregosto, prilij še nekoliko juhe ali vode; pridaj še za ščep popra in ko vse skupaj par minut vre, so kolerabe gotove. Ali pa kuhaj vse skupaj perje in kolerabe gotove. Ali pa kuhaj vse skupaj perje in kolerabe, samo perje z vrelo vodo polij, preden ga duš h kolerabam kuhati. 3. Spomladanska prikuha (vegetarijanska). . Skuhaj za eno pest špi-nače in ravno toliko perja od rdeče redkvice, pa če imaš enako množino žgočih kopriv. Kuhano od-cedi in dobro sesekljaj. V kozi pa duši s surovim maslom ali mastjo pest oprane in dobro sesekljane ki-slice, polovico manj krebuljce, nekoliko trpotca in peteršilja; ko se je vse dušilo kakih deset minut, pridaj sesekljano špiačo, koprive in za^ žlico drobno zrezanega drobnjaka, oso-li, zmešaj in prilij litra mleka; ko prevre, pridaj še za pest na kocke narezanega in v maslu ocvrtega črnega kruha; vse skupaj še duši par minut in postavi kot prikuho s krompirjevim pirejem ali kot samostojno jed s posedenim jajcem (vo-lovsko oko) na mizo. Zelo zdrava in okusna prikuha. 4. Fižol s korenjem in krompirjem. — Namoči zvečer 34 litra fižola, drugi dan ga skuhaj, posebej pa kuhaj na drobne rezance zrezano korenje in še posebej zelo debel na male kocke zrezan olupljen krompir. Ko je vse kuhano, seveda v slani vodi, napravi v kozi redko prežka- ne kakoršno jim je potvarjala av- nJe lz; surovega masla ali masti (za ^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^ FOR OUR YOUNG FOLKS. ^ ^ ^ ^ TALE OF AN APOSTATE. (Continued from last issue.) strijska židovska protislovanska politika, potem bodo bodo Srbi sami želeli priti nazaj k materi cerkvi, od katere so bili toliko stoletij ločeni. To bomo dosegli samo z ljubeznijo in dobroto. Zato me silno boli, ko opazujem škofov tukaj, da ste dali Indijancem ^lasti tukaJ v Ameriki in doma na Hrvatskem toliko mržnjo do nas Srbov. Ako so oni pravoslavni, ako veliko misijonarjev, ki* so prišli sem v Ameriko edino z namenom, da so delovali za poktistjanjenje Indijancev. _ niso tako omikani in tako izobraženi. kakor ste Yi, ni njih krivda, to . ...... » s je krivda prežalostnih razmer, v ka- Le ste pa Slovenci pošiljali v A-1, ,. 0 . . , . . . „ , v , . Iterih so živeli Srbi dolga stoletja. S krvjo je bila odkupljena svoboda meriko svoje velike može, da so delovali za vero Kristusovo in njegovo nevesto sv. katoliško cerkev, potem lahko upam, da boste Slovenci tudi poslali svoje može v Srbijo in sicer tja toliko več ker ste sedaj z njimi skupaj pod eno streho v eni državi, ter da boste storili vse, da ponesete katoliško misel na jug svojim bratom Srbom. Srbi niso proti katoliški cerkvi. Srbi niso načelno proti katoliški cerkvi kot taki. Da so Srbi nasprotni katolicizmu, je vzrok nesrečna politika *'katoliške" Avstrije, ki je pod plaščem katolicizma skušala širiti po Balkanu svojo germanizacijo in svojo umazano politiko. Kakor je ta država kazala katoličanstvo v Srbiji ' »la to samo politika, samo orožje proti Srbiji in njenim državnim in političnim idejam. Edina katoliška cerkev v Beogradu na pr. je bila zasebna kapela v avstrijskem poslaništvu. Ako je hotel toraj katolik v nedeljo k maši, pa če je bil še boljši in še bolj navdušen Srb, moral je iti k maši v to kapelo. Tako je dobil srbski narod nekak utis, da je katoličanstvo in avstrijaštvo eno in isto. Pozabiti ne smemo, da so se tukaj v tem poslaništvu neprenehoma kovali naklepi, kako zasužnjiti Srbijo, kako jo uničiti in vreči pod noge nemški politiki. Sovraštvo do Avstrije se je pomnožilo za časa vojske. .Saj Srbije od Turkov. Zato smo zaostali. Zato silno želim, da bi vsi katoliški Jugoslovani začeli misliti na to veliko idejo in zlasti pomagali, da odstranimo najprej kamen spodtike, ki nas katoliške Jugoslovane tako daleč loči od pravoslavnih, in postavimo v Beogradu lepp katoliško cerkev. % Ta misel je našla po celi Jugoslaviji veliko odobravanje. Hrvatski škofje vsi so za to in bodo pomagali. Enako mi je tudi Vaš ljubljanski škof Dr. Jeglič dal krasno priporočilno pismo, v katerem silno želi, da bi se to doseglo. Bila sem pri svetem očetu v Rimu, ki so blagoslovili to podjetje in dali prvih stotisoč frankov, katere so poslali nadškofu v Zagreb. To misel so odobrili si veliki katoliški možje cele Evrope. Kardinal Mercier je dal tisoč frankov v ta namen, londonski kardinal Bourne je ves navdušen za to idejo. Bil je sam v Jugoslaviji in je videl, kako v resnici potrebno je, d^ se to doseže. Jaz sem bila z njim na njegovem potovanju po Jugoslaviji kot poročevalka Londonskih največjih dnevnikov, da sem vsaki dan sporočala o raznih dogod-gih iz tega pota. To misel odobrava kardinal Gibbons in vsi ameriški škofje. (Dalje prihodnjič.) eno žlico) in za žlico moke; ko se nekoliko zarumeni, pridaj kuhani in odcejeni fižol, odcejeno korenje in kuhani krompir z vodo vred. Pridaj žličico drobno zrezanega peteršilja in kuhaj vse skupaj par minut; pridaj za žlico kisa in ako hočeš, še za žlico kisle smetane, postavi to jed kot prikuho ali samostojno na mizo. (Ako kuhaš goveje meso, ku-haj v juhi cel koren in cel krompir, in ko ga daš k fižolu, ga zreži. Tako imaš manj dela.) 5. Kislica s špinačo. — Naberi kislice in ššpinače, vsake pol, operi in prevri v slani vodi. Kuhano od-cedi in sesekljaj. V kozi pa napravi prežganje iz ene žlice masti in žlice črnih krušnih drobtin. Ko se nekoliko zarumene, pridaj nekoliko drobno zrezanega drobnjaka in špinačo (približni sesekljane tri žlice). Zalij špinačo s litrom juhe, in pusti, da vre 5 do 10 minut; pridaj še žlico kisle smetane in postavi kot prikuho na mizo. PREBIVALSTVO V PETRO-GRADU IN MOSKVI. Ljudsko štetje kaže, da se je število mestnega prebivalstva jako po-manšalo, povprečno za 30 proc. V predmestjih se je število še bolj zmanjšalo. Petrograd šteje 709.900 duš, Moskva pa 800.000. Dick Krai, like many another generous, impulsive young man, succumbed to the . attractions of the gay French capital. He gambled and lost, involving his employer and ruining himself. Before .his, however, he had been enabled to render some essential service to a wealthy French gentleman, who, won by the charm of Krai's manly, generous manner, and deeming himself to be bound by a strong tie of gratitude, conceived a warm regard for the young man. He forced ick to call upon him, tendering to him the hospitality of his house, and the friendship of his family in a way that might have flattered older and wiser heads. Dick, however, with his wonted pride, sought to evade the extraordinary attention, a course that only enhanced Monsieur Laboulya esteem and admiration, and made that gentleman, while careful to respect Dick's delincacy, all the more anxious to have him benefit frequently by his regard. Almost with the spirit of prophecy he once said to him: "Should you ever get into trouble, Mr. Krai, come at once to me—no matter what the difficulty may be. Sometimes young Americans in Paris do get into trouble, and should that time ever come to you, hasten to me as you would to your own father; I shall be a father to you then". That time did come to Krai; and when on that winter midnight he met the final crash of his ruin, when he left the salon conscious that but a few hours intervened between him and such disgrace as might shame his dead mother, and that must give the last blow to his father's already shattered health, when he felt that the memory of that mother, and the influence of his faith alone kept him from self-destruction, he thought of Monsieur Laboulya's words. He sought the gentleman and confessed all. He did not ask to be exempt from the penalty of his crime, buj only ho be helped to some plan by which his father and sister might be saved a knowledge of his disgrace. With an interest, and even affection ever seeming to grow rather than diminish as the bravely and penitently told tale went on, Laboulya listened. Dick having in some measure prepared himself for esstrangement on the part of his friend, was astounded to find 011 the conclusion of his story, his hands warmly grasped, and to hear: Thank God, my dear young friend, I am in a position to help you; by this time tomorrow you shall be safe from every unpleasant consequence". Krai was overcome. The reaction from despair to hope, his gratitude, were too much for a system already weakened by enxiety, loss of sleep, and nourishment, and he fainted at Monsieur Laboulya's feet. Dick Krai was saved as his friend had promised, and not a syllable of the unhappy event floated across to the devoted pair in the lonely homestead, not a breath of it was wafted to any of Dick's friends or acquaintances, but his promising career was ended. He thankfully accepted an obscure position with! meagre recompense. Laboulya would have obtained better for him, but Krai firmly refused to incur further obliga- tions, and he resigned himself to his work—bitterly uncongenial though it was,—to the privations of his position, and they were not a few, to the blighting of all his hopes, with a calmness and determination that enhanced more than ever Monsieur Laboulya's regard. His bitter experience had done more to enlighten him upon aH matters, than perhaps length of years without that experience could have done, and as a sort of consequence of that experience, he broke his long ominous silence of ten months by writing home. He managed to account for his neglect without telling the truth, and yet also without being exactly kuilty of falsehood. And his letter satisfied his father and sister; both were so rejoiced to hear from him, that they could accept without suspicion any excuse. (To be continued.) Ready for Hanging.—"The prisoner looks the picture of dejection". "Yes, and he says he's been framed". Modest.—Ebb—"Why don't you wear calico any more?" Flo—"Oh, I just hate to see myself in print". Large, but Seldom.—The guilty ballplayers may now form a Ponzi League, which means a lot of money once and then nothing. Brickbat or Bouget?—G. M. Cohan His Old Self in New Play, 'The Meanest Man'. They Go O nForever.—The good die young was never said of a joke. Interrupted.—"Here is a letter it would hardly do for us to publish", said the patent-medicine quack. "A man writes: 'I have just taken the first bottle of your medicine' "— "Well?" said his partner. "There it breaks off short, an3 is signed in another handwriting, 'Per executor'." Easy.—A farmer was showing a friend over the farm. "How many sheep do you think are in that flock " he asked. The visitor considered a minute and then replied. "About 500." The farmer was astonished. "Absolutely correct", he declared. "How did you do it?" "Wei, I just counted the legs and divided by four", the guest explained. Helping Him In.—An examination story from the London Morning Post:— They wanted him badly at the college, but unfortunately there was an entrance examination from which hnot even the most promising of Rugby three-quarters could claim complete exemption. It was only an oral questioning—and yet one had to get 50 per cent, to pass. The matter was left in the hands of a sporting young don, and his protege got through. Later on it appeared that only two questions had been asked: "The first", said the examiner, "was the date of Trafalgar; he got that wrong. Then I asked him what the chemical formula for sulfuric acid was. He said, 'I don't know—really I don't'. Well that was right, for it was obvious that he didn't know. So I passed him with 50 per cent". ^miiiiiiiiiiai □ □liiiifiiimniiv 1 NO VE KNJIGE I i z starega § = smo ravnokar prejeli kraja. j LEPE POVESTI, 1 ROMANI, 6 j POUČNE KNJIGE, I MOLITVENIKI, c 1 MUZI KAL I JE. I OGLEJTE SI NAŠ CENIK! J i g m NE POZABITE! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA DOBITE 50c. ČE JIH NABERETE VEČ KAKOR 5, DOBITE RAZEN TEGA ŠE POSEBNO NAGRADO, TEM VEČJO, ČIM VEČ JIH NABERETE. Kdor pridobi 5novih naročnikov dobi $2.50 ali pa mu pošiljamo eno leto brezplačno "Edinost". Za 10 novih naročnikov dobite $5.00, obenem pa si lahko izberete iz našega cenika knjig za $1.00. Za 15 novih naročnikov dobite $7.50, razen tega še za $2.00 knjig, ki si jih sami izberete in eno leto "Glasnik Presv. S. J." brezplačno. Za 20 novih naročnikov dobite $10.00, za $3.00 knjig, ki si jih sami izberete in eno leto "Ave Maria" š koledarjem vred brezplačno. Za 25 novih naročnikov dobite $12.50, razen tega knjig za $4.00 in eno leto vse tri naše liste brezplačno. Za 50 naročnikov $25.00, knjig za 10.00 in vse tri naše liste. Za 100 naročnikov pa dobite $50.0, knjig za $25.00 in vse tri naše časopise brezplačno za 2 leti. Ni^ zaveden Slovenec, kdor ne razširja dobrega scenskega časopisja? Ni vreden, da bi se imenoval katoličan, kdor v sedanjih časih, ko ima tisk na javnost tolik vpliv, ne razširja resnične pravega katoliškega tiska! - Mesec marec je mesec dela za razširjanje dobrega tiska! Poglejte nasprotnike, kako oni agitirajo zase! Nikar se jim ne dajte osramotiti! ■ggi^HH "EDINOST" @@@®@®@©©@©@@®©@@ / "Emil, listnico na to mizo!" je ukazal Artur v pisarni, ko je bil pozdravil uradnike. "Razložite pisalno orodje! Opoldne pridete zopet po moje stvari*'. Artur je sedel, prekrižal roke in noge in vzdih-nil: "Jaz sem pripravljen". Tako slovesno romanje v tvor-nico in iz tvornice je trajalo par dni, na jezo zagrizenih demokratov in na zabavo pametnih delavcev in uradnikov. Potem pa se je naveličal Artur sam, ko je videl, da ne spravi v pričakovano nejevoljo ne očetar ne ravnatelja. Ko pa se je seznanil novi prak-tikant nekoliko z mladimi uradniki, ki so imeir takisto vesele nazore o življenju kakor on, je postal takoj zvest član nove družbe. Začel je spoznavati življenje od druge, nič manj prijetne strani, in se kmalu izborno zabaval med živahnimi somišljeniki, ki so govorili o vseh rečeh s tako ljubeznivo površnostjo in prešernostjo, tako -bahato in odločno, da se je videlo, da ji mne motijo še mladih glav pomisleki izkušnje in razmišljanja. Siten in nadležen mu je bil odkraja sntno občutek zardevanja ob kakšni bolj kosmati ali robati besedi; toda s trdno voljo je premagal polagoma mučno občutljivost; in ker je smatral za demokratično dolžnost, da si prisvoji ne samo skupni način mišljenja, ampak tudi enako obliko govorjenja, je bil v kratkem času popolnoma vešč novemu občevalnemu jeziku. Časi je že tako zadel pravo struno, da so ga pohvalili tovariši, kako izborno da se kvalificira. Toda kaj, ko se je moral bahati z lahkomiselnostmi, katerih ni bil še in prijazno jedel jabolka. Kdo da je v večji zadregi, ali visoki gost, ki je kazal tako vesel o-braz in se v srcu tako grozno jezil nad svojo neumnostjo, ali nizki gostitelji, ki od plahe radosti niso vedeli, ka>.da bi počeli je bilo težko določiti. Mirna sta ostala samo Janez in Meta, ki nista čutila socialne razdalje kar nič. Pomenkovala sta se z Arturjem odkrito in naravno kakor z vsakim drugim človekom. Razvajeni mladenič je najprej nekoliko osupnil; a kmalu mu je začela ugajati odkritosrčnost, ki je imela preproste, a svoje nazore o svetu in svojo sodbo o ljudeh in ni prihulje-no čakala, kaj da poreko drugi. Meti se je zdel ves dogodek tako smešen, da je govorila naprej in naprej, cla je ne bi posilil smeh. Kadar se je obrnil proti njej, se mu je na'smejala tako prisrčno, da mu je prešinila srce gorka sreča in da ni zapazil, kako poredno je potem izpod čela pogledala Janeza. S sa-moljubno zadovoljnostjo si je razlagala Meta mladega gospoda neod-] ločnost, boječnost in razburjenost in j prav ugajali so ji nerodni pokloni, s j katerimi je pokrival vročo zadrego. Njena prijaznost je bila namreč dobro preračunjena. Janez je moral videti in vedeti, da je njegova izvo-ljenka tudi drugim in visokim gospodom všeč. Zakaj bi ona ne podražila za pokoro malomarnega fanta? Morda ga izpreobrne. Morda ga vname tuji ogenj. Ah, ubožica! Janez ni čutil nobene ljubosumnosti in se ni bal za Meto nič. Gosposka neumnost! si je mislil prevzeten, ko je videl, kako se trudi gospodič za naklonjenost, ki je njemu na ponudbo. On se je samo zabaval in se skrivaj z Dragico sporazumno muzal. "Šopek za slovo gospodu Artur ju. Meta!" ie dejal, ko se je odpravljal Artur, češ da se je predolgo zamudil, a da že dolgcr-ni preživel tako lepega večera, Izdelujem in popravljam vsa-Nageij in rožmarin za mladem-,' kovrstne harmonike, bodisi _.lt ^ . , . . če" je dejala Meta, ko,mu je pri-] kranjskega ali nemškega tipa. zagrešil! Ta nedostatek si je gna^ penjala šopek. Arturju se je pod Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. HARMONIKE! KNJIG. ubogi Artur k srcu in zdelo se mu gorkrmi žarki svetlih oči zmetla vsa je potrebno pokazati ne samo v be-j pripravljena zahvala, seda h, ampak tudi v dejanju, da je «jože in Janez spremita gospoda izkušen človek, da pozna svet. Moš-. Arturja", je dejala gospodinja in vsi ko se je ustopil nekega dne, ko so trije mladeniči so odšli skupaj Jem-šle delavke iz tvornice, pred izhod.j čevi pa so gledali moško zdaj za nji-Ker se mu ni zgodilo nič hudega, jih| mif zdaj po drug[h hišah> -e stoje je kmalu začel pozdravljati. DelavJ vendar ljudje na pragih in pri ok-ke so mu veselo odzdravljale in se nih. Tak obisk bi mogla prezreti sa-mu nagajivo muzale; marsikatera ga; mo največja zavist, e pogledala tako naravnost v oči,1 Gospod Artur pa je hodil popar-da je zardel m se nasmehnil v za J jen po Peščati. V gostilnico ni ho-dregi. V malo dneh se bil vsein tel iti> domov Se mu ni mudno. — PriljubiL * j Stvar se je bila končala sitno, pusto, "Gospod Artur, eno smotčico!" je drugač nego si je bil on misH, £de- poprosila nekega dne pogumna deJ lo se mu je> da je igral sme-no> ža_ je hitel Artur, la^Hca. "Prosim, prosim zardel od veselja. "Pa še meni, je dejala druga in tretja in Arturjeva cigarnica je bila, kakor bi trenil, prazna. "Zdaj pa še ognja, gospod Artur!" se je oglasila zopet ena, in Artur je prižigal cigarete, obkoljen od veselih deklet, ki so ga imele vse rade. Artur je postajal predrznejši. "Ali Vas smem spremiti, gospodična?" se je zasmejala Meta. "Prosim.— Ampak počakajva malo, da pridejo še drugi. Janez, Jože, Dragica, pridite no!" Artur, ki ni želel tolikega spremstva, je bil v zadregi. Ali naj ostane, ali naj odide? To bi bilo smešno, ono neprijetno. Ves rdeč je bil mladenič od premišljevanja, na kateri način da naj se osmeši. Medtem so došli Metini tovariši, ki so spoštljivo pozdravljali gospoda Arturja in ga prijazno vabili s seboj. Artur se je nasmihal, odzdravljal, podajal roko in šel z njimi. Kaj se mi more zgoditi? si je mislil. Jemčeva hiffaj se je čutila silno počaščeno. Po vina bi bila poslala mati, če bi ne bil ubranil Artur.— Črnfcga kruha je morala prinesti na mizo in Meta je dodala domačih jabolk. Artur je sedel za mizo se zahvaljeval za postrežbo in pripovedoval, kako da se hoče seznaniti z delavci in izvedeti, kako da se jim godi. Ljubeznivo je hv; V* r-rtv * lostno vlogo, takšno, da bi se sramoval pred tovariši. Da bi ti le ničesar ne izvedeli! Hitro je odtrgal Artur šopek od suknje in ga skril v žepu. (Dalje prihodnjič.) Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peci, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem. F. M. NELLES, 1842 W. 22nd St., Chicago, FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. t 2448 South Lawndale Ave.. CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 950. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, O. DRUŠTVO BY. VIDA Ima svojo redno mesečno sejo b> »sake orvo nedeljo ▼ mesecu ▼ Knausov Ivorani, cor- St- Cleir Ave. and 62*4 Str. N E. Uradniki rs. leto 1900. Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 651? Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd- W.; Drultren rdravnik Dr. J. M. Settskar na 6127 St CTlair Avenue- Novi. člani se sprejemajo v društvo >d 16-ara leta do 50-ffa leta starosti i* e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-0* ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 kolenske bol. potpore* Naše društvo sprejme Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $ioo.oo: Otroci po 16 etu starosti prestopijo k aktivnim £1» nm in se zavarujejo od $250.00 do $1000 *Iačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pro-•fctoi od zdravnika naj kasneje do 15 ine vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrn!-e na cori imenovane uradnike. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" ki smo jih ravnokar prejeli iz stare domovine. Poučne, zabavne in razne druge knjige.. Korejska brata, povest, Rev. Spilman .50 --Preganjanje indijanskih misijonar- Amerika in Amerikanci ..........$2.50' jev. Rev. Spilman ...............50 Vojska na daljnem vzhodu, slikami 1.50; Mlada mornarja, Rev. Spilman.....35 Vojska na Balkanu, s slikami...... 1.501 Valentin Vodnik, prvi slovenski pes- Vrtec, mladinska knjiga s slikami.. 1.50^ nik ..............................50 Oliver Twist, vezano .............. 3.00 Vzorniki prvega sv. Obhajila ...... 1.00 Stepni Kralj Lear, povest....................1.00 Straža, povest ..........................................1*25 Zgodbe Napoleonskega Huzarja.... 1.25 Ivan Tavčar, povesti, vezano ............1.50 Peter Rokodelčič, povest .........75 Mladost, korotanska povest ...... 50 Ale šovec, Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina ...... 1.50 Pravila za oliko .................. 1.00 Vodnik marijanski ................ 1.00 Skrivnost najdenke ................50! Želišča v podobah .................50 Poezije Franceta Prešerna ........ 1.00! Podrobni načrt za poučevanje vero- Rodbina Polaneskih, roman, vezano, x uka- 728 strani ......................4-00{ Vojnimir ali Poganstvo in krst' !!!! .75 Jaromil, pravljica .................35 Slov. kat. pevsko društvo "Lira**, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Grdina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Štele, 6713 Edna Ave. jrevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v sta-šoli sv. Vida. Naša zdravila ..................... 1.00 Fran Levstik, poezije.............. 1.00 Kobzar, povest ................... 1.00 Doktor Zober, izviren roman...... 1.25 Sosedov sin, spisal Jos. Jurčič...... 1.00 Jos. Jurčič, Spisi, IV. zvezek...... 1.25 Nasveti za hišo in dom............ 1.25 Petelinov Janez .................. 1.25 S. Gregorčič, poezije ..............1.00 Martin Krpan, za mladino ........ 1.00 Gospodinjstvo ......•............. 1.50 Trenutki oddiha, povesti...........75 Slovenski pravopis ........i........ .75 Kratka zgodovina slovenskega slovstva ............................ 1.25 Kraljica mučenica, zgodovinski roman ............................ 1.50 Večeri ob Lemanu ................ x.oo Fran Erjavec, Izbrani spisi, povesti 1.25 tudi otroke Op. S. Finžgar, Pod svobodnim soln- ............................ 1.25 Bob za mladi zob, pesmi za mladino .50 Taras Bulba, povest .............. 1.25 Angeljček, za mladino ............ 1.00 Sisto e Šesto, povest .............75 Kraljestvo čebel, mladinski spis.....75 Vojska in mir, misli seljskega modrijana ......................... .75 Umni kmetovalec ..................50 Poljedelstvo ......................50 Bisernice, Ivan Šašelj ............ 1.00 Na potu v večnost, nabožna knjiga.. 1.00 Venec slovenskih povesti .......... 1.00 Zlatokopi, Spilman ...............50 Iz moje celice, M. Elizabeta ...... 1.00 Stoletna pratika ...................50 Naša pota, kulturna-politična predavanja .............................50 Nebo žari, pesmi ..................50 Prihajač, povest ................... 1.00 Francoska slovnica ................50 Zločin v Sarajevu .................50 Pegam in Lamberger, povest.......75 Država brez Boga ................ .30 Slovenski Sadjar.................. 1.00 Njiva, spisal Rev. Meško...........25 Knjiga o lepem vedenju, vezana .... 2.00 Austrijska ekspedicija .......... .50 V zverinjaku, knjiga "s podobami za otroke ......................... 1.00 Knjigovodstvo ................... 1.50 Slovensko-hrvatski katoliški shod, I9I3 ............................ 150 Spolne bolezni .................... 1.00 Črna Gora, pripovedna pesem.......25 Temelji krščanstva, Dr. Svetina.....75 Kateheze za prvence ...............75 Dore, povest ...................; .75 Don Kišot iz La Manhe...........35 Povestice, Tagore......•...........45 Na valovih južnega morja pripovedka ...............................35 Boy, krasen roman, spisal A. Kalan 1.50 Zvesti sin, povest .................50 Patria, povesti iz irske junaške dobe -5® Cvetje na poti življenja, krasne poezije, M. Elizabeta .............. J-OO Barvaste črepinje, povesti .........5° Pravoslavje, spisal Dr, Grivec.....75 Vstajenje, povest...................5® Odiseja, povest ....................75 Kazaki, povest ................... 1-0° Na različnih potih, povest.........45 Narod, ki izumira .................45 Sv. Ciril in Metod ...............50 Orožnovi spisi ....................5° Svetobor, povest .................. i-00 Malo življenje, Dr. Detela ........ Dve sliki, Rev. Meško.............75 Šotor Miru, poezije ...............75 Dedek je pravil, pravljice .........75 Cesar Maks in Mehika .............25 Car in tesar, pripovedka...........35 Tri povesti grofa Leva Tolstega.....75 Turki pred sv. Tilnom, zgodovinska povest .......................... i oo Hudo brezdno, povest ........... • »75 Juan Miseria, povest .. ............. 100 Bitka pri Visu .....................75 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah vračunjena. Pisma naslavljajte: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. m , 1 t^^SS B 3£ V \ ^ ■