7/| I FT TISKARNE SLOVENIJA m \ßmLL m JUTRI, 30. AVGUSTA, OB 16. URI NA VOJSKEM k Konjeniški praznik KONJI NA KRASU URI NA Primorski dnevnik št. 200 (21.133) letoLXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati vTrstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal vtiskami "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 vtiskami "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, Iger je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu PETEK, 29. AVGUSTA 2014 VCEROVLJAH, 29., 30. IN 31. AVGUSTA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Kakšne signale pošiljamo v Slovenijo? Dušan Udovič Danes objavljamo pismo petih članov Sveta za Slovence po svetu pri slovenski vladi, namenjeno mandatarju Miru Cerarju. Nič nenavadnega ne bi bilo, če ne bi bilo vseh zamejskih članov omenjenega sveta skupno štirinajst. Kaj pa ostali, če je podpisnikov samo pet? Odkar je Cerar pred nekaj dnevi dobil mandat za sestavo nove vlade je bilo nanj naslovljenih še več sporočil s podobno vsebino, v glavnem o tem, kaj si zamejski Slovenci od nove vlade pričakujemo. Pisal je Rudi Pav-šič za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, še istega dne pa ločeno tudi Svet slovenskih organizacij skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev. Nato sta Cerarjevo pozornost skušala pritegniti še koordinatorka in tajnik manjšinske koordinacije Slomak, Susanne Weitlaner in Jure Ku-fersin. Vsa pisma smo objavili in, kot povedano, imajo vsa podobno vsebino. No, lepo je, da se gospodu Cerarju takoj na začetku njegovega mandata skuša naliti čistega vina. A se je obenem težko znebiti vtisa, da je z našo sposobnostjo dogovarjanja in medsebojnega dialoga nekaj hudo narobe. Seveda ima vsakdo pravico, da opozarja novega predsednika slovenske vlade na odprta manjšinska vprašanja, a dobra praksa in zdrava pamet sta nam v boljših časih narekovali, da se na državnike manjšina obrača s skupno pobudo in stališči. Obojega, zdrave pameti in dobre prakse nam je tokrat očitno zmankalo. KIJEV - V spopade naj bi bilo vpletenih več kot tisoč ruskih vojakov Zahod obtožuje Rusijo prave vojaške invazije UPLINJEVALNIK Olje na ogenj »plinske« polemike KIJEV - ZDA, Kijev in Nato so včeraj Rusijo ponovno obtožili neposredne vpletenosti v spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so proruski uporniki na novi fronti zavzeli več mest. Po navedbah zveze Nato se tam na strani proruskih upornikov bori več kot tisoč ruskih vojakov. Moskva obtožbe zanika. Da je Rusija neposredno vpletena v spopade na vzhodu Ukrajine, so najprej zatrdile ZDA, potem ko so proruski uporniki na novi fronti na jugovzhodu Ukrajine zavzeli več mest. Ameriški veleposlanik v Kijevu Geoffrey Pyatt je na Twitterju zapisal, da vse več ruskih vojakov neposredno sodeluje v spopadih v Ukrajini. Moskvo je tudi obtožil, da je na vzhod Ukrajine poslala »najnovejši sistem zračne obrambe, vključno s sistemom SA-22, in je sedaj direktno vpletena v boje«. Na 9. strani NABREŽINA, DOBERDOB -Polemike okrog načrtovanega »mini« uplinjevalnika med Tržičem in Štivanom se še stopnjuje, besedni spopad med predlagateljem načrta Alessandrom Vescovinijem in njegovimi kritiki je v teh dneh zasenčil značilnosti samega načrta. Podjetnik, ki se je pred dnevi že javno iz-kašljal, je včeraj napovedal vložitev sodnih prijav zaradi obrekovanja na račun sedmih oseb. Ob tem je spet kritiziral Aurelia Jurija, tokrat pa tudi devinsko-nabrežinskega župana Vladimirja Kukanjo, ki se v takih okoliščinah noče udeležiti srečanja v tržiškem Kinemaxu. Načrt je medtem obravnavala doberdobska sekcija Slovenske skupnosti, ki je na prvo mesto postavila potrebo po jasnih informacijah in skrb za okolje. Na 5. in 10. strani KAIRO / BEJRUT - Barbarski rituali Islamski skrajneži obglavili štiri ujetnike ■ i AJl $ PRtMOKIM ^ RELAKŽ Posledice zdravstvene reforme na Tržaškem Na 4. strani Mladenič iz Gradišča utonil na Hrvaškem Na 10. strani V Redipuljo morda pride tudi Renzi Na 11. strani MEDJAVAS - Spomnili so se na nacifašistični zločin iz leta 1944 Po 70 letih domačini ohranjajo še živ spomin na požig vasi MEDJAVAS - 16. avgusta 1944 so nacifašisti požgali Medjovas in odgnali domačine proti Sesljanu. Spomin na tragičen dogodek ni in ne bo zbledel, dokler bo živ v zavesti ljudi, mlajših generacij in otrok, ki poslušajo zgodbe no-notov in pranonotov. Ob 70-letnici požiga so se predsinoči zbrali na občuteni vaški slovesnosti v organizaciji SŠKD Timava. Osrednjo misel večera je podala radijska urednica Luana Grilanc, ki je ob obletnici posnela niz intervjujev z domačini Pogled skozi čas za radio Trst A. Večer je zaznamovalo občuteno petje partizanskih pesmi Martine Feri in zbora domačinov Stara cingl'ca. Na 6. strani GORICA - Pokrajina Enake možnosti: svetnica Raimova podala obračun GORICA - Goriška pokrajinska svetnica za enake možnosti Ful-via Raimo je na včerajšnji tiskovni konferenci podala obračun dela, ki ga je opravila v osmih letih, saj je bila na tem mestu dva mandata, zdaj pa ga mora po veljavni deželni zakonodaji zapustiti. Raimova je ponosna na opravljeno delo, saj so v tem obdobju izvedli več pomembnih projektov za zagotovitev enakosti žensk na delovnem mestu oz. usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti, opozorila pa je, da je diskriminacija še vedno prisotna. Na 10. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mrnrn Mra Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Petek, 29. avgusta 2014 ALPE-JADRAN / BERLIN - Konferenca voditeljev in ministrov sedmih držav nekdanje Jugoslavije in Albanije Države zahodnega Balkana imajo evropsko perspektivo BERLIN - Konferenca v Berlinu, na kateri so sodelovali voditelji in ministri sedmih držav z območja nekdanje Jugoslavije ter Albanije, je potrdila, da imajo vse države na območju, ki še niso članice EU, evropsko perspektivo. Pred članstvom v uniji jih čaka še veliko dela, saj morajo med drugim rešiti dvostranska vprašanja in okrepiti sodelovanje v regiji. Slovenijo so zastopali predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek ter ministra za zunanje zadeve in za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravljata tekoče posle, Karl Erjavec in Metod Dragonja. Bratuškova je pred srečanjem pod vodstvom nemške kanclerke Angele Merkel konferenco označila za še en korak v pravo smer, za katero se zavzema tudi Slovenija - najprej politična stabilizacija razmer na območju, razvoj in približevanje EU. Menila je še, da je čas, da čim prej in čim bolj temeljito začnemo konkretno reševati težave na Zahodnem Balkanu in izrazila prepričanje, da lahko Slovenija, ki zgodovinsko pozna razmere na območju, pripomore k reševanju težav. Konferenca je potekala v obliki treh ločenih srečanj. Na dopoldanski poslovni konferenci so se sešli ministri za gospodarstvo. Nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel je uvodoma poudaril, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana v EU. Ob tem je izpostavil, da se je blagovna menjava Slovenije in Hrvaške z Nemčijo izboljšala, odkar sta članici EU, gospodarstvom v regiji pa koristi tudi približevanje uniji. Skupinski posnetek ob včerajšnjem srečanju voditeljev v Berlinu ansa Tudi predstavnik nemškega gospodarskega združenja za Srednjo in Vzhodno Evropo (OMV) Marcus Felsner je izpostavil, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU in da je že približevanje povezavi pozitivno vplivalo na gospodarstva v regiji. Kot je dejal, ne gre za »usmiljenje do revnih držav«, temveč za to, da imata lahko od tega korist obe strani. Kot enega od pomembnih razlogov za okrepitev odnosov pa je omenil vse slabše odnose z Rusijo. To je izpostavil tudi evropski komisar za energijo in podpredsednik Evropske komisije Günther Oettinger. Poudaril je, da mora energetska zuna- PREJELI SMO Pismo nekaterih članov Sveta za Slovence v zamejstvu pri slovenski vladi Miru Cerarju Posredujemo pismo, ki so ga podpisani člani Podpisani člani Sveta za Slovence v zamejstvu pri vladi Republike Slovenije se obračamo na Vas v trenutku, ko sestavljate 12. vlado Republike Slovenije s pozivom, da se tudi tokrat ohrani prisotnost ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki naj skrbi za vodenje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter koordinira delovanje drugih ministerstev na tem pomembnem področju. Že po osamosvojitvi Slovenije, pri kateri smo Slovenci v zamejstvu in po svetu odigrali aktivno vlogo, je slovenska vlada imenovala ministra za povezovanje Slovencev izven meja Republike Slovenije in matično državo. Ta poteza je bila nadvse upravičena zaradi ohranitve in razvoja celotnega narodnega prostora ter za ovrednotenje vsestranskega znanja in strokovnosti, ki ga imajo Slovenci širom po svetu. V nadaljnih vladah žal ni bilo vedno tako, kar se je nedvomno poznalo pri kakovosti institucionalnih odnosov kot tudi na ravni udejanjanja pravic in zaščitne zakonodaje, ki bi jih Slovenci v zamejstvu že zdavnaj morali uživati na podlagi mednarodnih pogodb. Nadvse pozitvno znamenje je dala Republika Slovenija, ko je leta 2006 stopil v veljavo Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in se je tako skrb za rojake v zamejstvu in po svetu pravno dvignila na najvišjo raven, tudi z določilom, da pristojni Urad vodi minister brez listnice. To določilo so nato udejanile vse naslednje vlade in iskreno upamo, da bo tako tudi z vlado, ki jo boste sestavili. Ob tej priložnosti želimo izpostaviti nekatere vidike, ki so še posebno za Slovence v zamejstvu nadvse pomembni. Vsekakor podpiramo prizadevanja, da se nadaljuje utrjevanje in nadgrajevnaje vezi na področjih čezmejnega sodelovanja, gospodarstva, kulture in športa. Pozornost pa želimo obrniti tudi na izvajanje zaščitnih določil, ki so jih sosednje države Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska dolžne spoštovati na podlagi mednarodnih pogodb in evropskih listin. Samo polno izvajanje zaščitne zakonodaje, ki zagotavlja predstavništvo v izvoljenih organih države ter na deželnem in krajevnem nivoju, urejeno šolstvo v slovenskem jeziku, sistemsko financiranje ustanov, organizacij in društev ter upravno avtonomijo na avtohtonem etničnem ozemlju predstavlja temelj za obstanek in razvoj slovenskega naroda v zamejstvu. Na teh področjih pa še vedno obstaja več neizpoljenih obvez, ki Slovence v zamejstvu omejujejo pri normalnem vsakdanjem življenju, kar še najbolj prizadene mlajše rodove. V prepričanju, da boste naše pismo upoštevali in tudi v upanju na bližnje neposredno srečanje, Vam želimo uspešno delo pri sestavljanju nove slovenske vlade za dobrobit Slovencev doma, v zamejstvu in po svetu. Valentin Inzko -Narodni svet koroških Slovencev, Drago Štoka - Svet slovenskih organizacij, Vladimir Smrtnik - Enotna lista, Damijan Terpin - Slovenska skupnost, Michele Coren - predstavnik Slovencev v Benečiji nja politika v Evropi »govoriti v en glas«, da bo Evropa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dala vedeti, da s svojo politiko ne more več uspeti. Pri tem komisar velik potencial za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije vidi v jugovzhodni Evropi, med drugim v plinovodu, ki bi povezal Srednjo Azijo in države Zahodnega Balkana, med drugim Albanijo. V prvem panelu poslovne konference so se ministri za gospodarstvo, med njimi tudi minister Dragonja, osredotočili na energetiko. Za območje bo zelo pomemben Transja-dranski plinovod (TAP), po katerem bodo plin iz kaspijskega bazena dobavili na sever Grčije in v Albanijo, nato pa bo preko Jadranskega morja tekel v južno Italijo. To so poudaril ministri več držav, medtem ko je slovenski minister omenil energetsko strategijo Slovenije, ki izpostavlja obnovljivo energijo, pri čemer ima regija velik potencial pri vodni energiji. V Sloveniji izkoriščanje vodnih virov po njegovih besedah ovirajo nekateri standardi, predvsem okoljevarstveni. V izjavi za slovenske medije pa je minister Dragonja izpostavil pomen železniške povezave Munchen-Carigrad. Kot je pojasnil, je prioriteta glede železniške infrastrukture predvsem v modernizaciji tako za potniški kot tovorni promet.»Slovenija ima tu vitalne interese, deloma zaradi svojih potreb deloma kot tranzitna država,« je glede te železniške povezave še dejal minister. Zunanji ministri držav, ki sodelujejo na konferenci, so se popoldne se-šli na srečanju z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fulejem ter se dotaknili evropske perspektive in odprtih vprašanj v regiji. Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem sprejela predsednike držav in vlad Slovenije, Albanije, BiH, Kosova, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne gore in Srbije. Osredotočili so se na politične razmere v regiji in regionalno sodelovanje ter sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so poudarili, da je za boljše sosedske odnose in večjo stabilnost v regiji treba kar najhitreje rešiti odprta dvostranska vprašanja. Zavzeli so se tudi za okrepitev medsebojnega sodelovanja in se strinjali, da je nujno okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Zavezali so se tudi k tesnejšemu sodelovanju na področju energetike. Merklova je po srečanju z voditelji držav Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške poudarila, da imajo vse države območja evropsko perspektivo. Kot je dodala, jih čaka še veliko dela, na primer pri reševanju odprtih vprašanj. Ključno je tudi sodelovanje v regiji, katerega temelj so infrastrukturni projekti, je dejala. (STA) Učitelj naj bi otipaval mladoletna dekleta KOPER - Koprski kriminalisti so na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper učitelja ene od šol na Obali. Pred tem so ga obravnavali zaradi suma spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, so potrdili na koprski policijski upravi. Neuradno gre za 53-letnika, ki je že prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. O zaključku policijske preiskave so obvestili tudi inšpektorat za šolstvo in šport, poroča STA. Na ministrstvu za izobraževanje so pojasnili, da je inšpektorat takoj uvedel postopek in od šole zahteval uradna pojasnila. V ponedeljek so dobili obvestilo, da je delodajalec delavcu izrekel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neuradno naj bi policija ovadila 53-letnega učitelja zaradi otipavanja šestih deklet, starih od 12 do 14 let, v času individualnih ur. Junija so ga zaslišali in izpustili na prostost. Inšpektorat za šolstvo je lani vodil pet zadev, povezanih z domnevnim spolnim nasiljem v šolah, letos pa štiri. Policija je v zadnjih letih v povprečju letno obravnavala 193 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, le okoli 10 do 15 primerov pa vsako leto ostane nerazrešenih. Lani je bilo primerov takih kaznivih dejanj 168, predlani 161, precej večje pa pred tremi leti - 218. Največ primerov so našteli leta 2010, kar 244. Video vsebine na spletni strani Živi Kras GORICA - Spletna stran www.zivikras.eu, ki jo je Svet slovenskih organizacij (SSO) pripravil v sklopu istoimenskega projekta za predstavitev in promocijo Krasa v štirih jezikih (slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini), razpolaga z novimi vsebinami. Na ogled sta dva vi-deoposnetka o Krasu v štirih jezikih: kratkometražni dokumentarec o naravnih lepotah, zgodovini in drugih značilnostih kraške pokrajine ter krajši reklamni videospot. Projekt, vreden 40.000 evrov, je vključen v Deželni načrt za razvoj podeželja 2007-2013 in ga financirata LAS Kras ter SSO, pri njem sodelujejo štiri društva - Sklad Mitja Čuk, SKD Hrast, ŠZ Soča in SKRD Jadro. KOZINA - Oba avtomobila sta iz Italije V čelnem trčenju huje poškodovana voznica KOZINA - V sredo okrog 18. ure je prišlo do čelnega trčenja pred hotelom Admiral na Kozini, vpletena sta bila avtomobila iz Italije (na sliki PGD Materija). Policijska uprava Koper navaja, da je nesrečo povzročil 55-letni državljan Italije, ki je zaradi zaslepitve s soncem spregledal odcep in zavil v levo na nasprotni pas, kjer je trčil v nasproti vozeči avto, katerega je vozila 29-letna državljanka Italije. Ta se je v nesreči huje poškodovala, zlomila si je nadlahtnico. Vpletena naj ne bi bila doma iz Trsta, eden od dveh je iz Reggio Emilie. Odpeljali so jo v bolnico, povzročitelja bo doletela kazenska ovadba. Na kraju so bili reševalci Zdravstvenega doma iz Sežane ter prostovoljni gasilci iz Sežane in Materije. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 29. avgusta 2014 3 IDRIJA - Ob jutrišnji proslavi 70-letnice Tiskarne Slovenija na Vojskem Mestni muzej Idrija hrani bogato zgodovinsko dediščino Poleg partizanske tiskarne med Idrijo in Cerknim še vrsta drugih zanimivosti IDRIJA - Partizanski tisk je v narodnoosvobodilnem boju igral pomembno povezovalno vlogo. Pozival je k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavljal protiutež razpredeni sovražni propagandi. Zaradi dolgoletnih fašističnih pritiskov se je, še zlasti na Primorskem, izoblikovala močna potreba po pisani slovenski besedi. Prve ilegalne ciklostilne tehnike, ki so razmnoževale razne okrožnice, razglase, časopise in radijske vesti ter tako seznanjale primorsko ljudstvo z dogodki, ki so se z bliskovito naglico razvijali doma in po svetu, so delovale že v letu 1941. Taka tehnika je delovala tudi v vasi Zakriž nad Cerknem, kjer je 24. 11. 1943 v 400 ciklostiranih izvodih izšla prva številka Partizanskega dnevnika, ki je bil prvotno glasilo Triglavske divizije, pozneje preimenovane v 31. divizijo. Po kapitulaciji Italije leta 1943 te tehnike niso več zadostile potrebam narodnoosvobodilnega boja, zato so še istega le- Na fotografijah: levo Bolnica Franja, desno Bevkova domačija v Zakojci, izvodi Partizanskega dnevnika in naslovnica glasila Mladina, ki jih je tiskala Tiskarna Slovenija, pa še tiskarska forma za tiskanje Partizanskega dnevnika, ki jo hrani Tiskarna Slovenija anton zelenc ta pričeli razmišljati o postavitvi modernejše tiskarne. Partizansko tiskarno Slovenija, ki jo j zgradil Boris Race - Žarko in za katero je bil zadolžen Andrej Kumar, so pričeli graditi poleti 1944 v težko dostopni grapi pod robom Vojskarske planote. V noči s 17. na 18. september 1944 je tiskarna natisnila svoj prvi tisk - Partizanski dnevnik, št. 248. Do konca obratovanja 1. maja 1945 so v Partizanski tiskarni Slovenija natisnili 313 raznih tiskov na 1.247 straneh in v 1.394.311 izvodih. Po vojni je bila tiskarna Slovenija razglašena za kulturni spomenik, za javnost pa so jo odprli 18. maja 1947. Leta 1957 je skrb zanjo prevzel Mestni muzej Idrija. Originalne predmete so muzejski kustosi sprva vpisovali v klasično inven-tarno knjigo. Na prelomu tisočletja pa so začeli s postopkom digitalnega vodenja evidenc. Inventarna knjiga Partizanska tiskarna Slovenija (oznaka zbirke: TS) tre- VOJSKO, SOBOTA, 30. AVGUSTA Program prireditev 5.30 odhod pohodnikov v spomin na prenos ranjencev pri Rdeči hiši v Gorici 6.00 odhod pohodnikov iz Črnega Vrha 7.00 odhod pohodnikov iz Želina 11.00 Hudo Polje: srečanje osebja, ranjencev in prijateljev partizanskih bolnic Pavla in Franja; slavnostni govornik bo Boris Kovš-ca. 14.00 Vojščica: prihod pohodnikov k partizanskemu grobišču (kratek kulturni program v izvedbi Kulturnega društva Planika Vojsko). 16.00 Vojsko: sprejem pohodnikov in partizanov društva Triglav z zaključno prireditvijo; slavnostni govornik: Samo Bevk. O pomenu tiskarne in Partizanskega dnevnika pa bosta spregovorila direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana leskovec in odgovorni urednik Primorskega dnevnika, naslednika Partizanskega dnevnika Dušan Udovič; Za kulturni program bo poskrbelo Kulturno društvo Planika Vojsko in mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Zgonika - Saleža pod vodstvom Rada Miliča. Partizanska tiskarna Slovenija bo odprta za obiskovalce in po-hodnike od 9.00 ure dalje. V tiskarni nas bodo z obiskom počastile nekdanje članice osebja: Irma Golja, Marta Bitežnik in Evgenija Srečka Vovk, ki bodo z obiskovalci obujale spomine na čase delovanja tiskarne med drugo svetovno vojno. Oskrbnik Albin Skok bo na originalnem tiskarskem stroju tiskal Partizanski dnevnik št. 248, ki je bila prvič natisnjena ponoči s 17. na 18. september 1944 in je pomenila uraden začetek delovanja tiskarne. SPOROCILO ZA UDELEŽENCE JUTRIŠNJE PROSLAVE IDRIJA - Organizatorji jutrišnje slovesnosti na Vojskem želijo obiskovalcem posredovati nekaj pomembnih navodil. I Ob osrednji proslavi, ki bo ob 16. uri pred gostiščem Grošel, utegnejo nastati problemi s parkiranjem, zaradi tega se udeležencem priporoča, da na Vojsko pridejo pravočasno. I Upoštevati je treba dejstvo, da je vojskarska planota na 1077 metrih nadmorske višine, Zato se priporočajo primerna oblačila. Vremenska napoved je za jutri sicer ugodna, možne pa so pooblači-tve, zato je bolje biti opremljeni za primer morebitnih ploh, s katerimi je zlasti letošnje poletje kar radodarno. I Dostop do Tiskarne Slovenija v grapi pod vojskarsko planoto je mogoč z osebnimi avtomobili po označeni gozdni cesti do parkirišča, od koder je do tiskarne le še 15 minut lahke hoje po gozdni poti. I Kdor želi do tiskarne peš od prireditvenega prostora, mora računati na uro hoje do tiskarne in uro za povratek. Steza, ki vodi do tiskarne, je precej strma, zato se priporoča primerna obutev. nutno obsega 594 vnosov, ki zajemajo 51.766 posameznih predmetov. Glavnino te številke predstavljajo tiskovine in stavni material, t.j. črke, številke in ostali slepi tiskarski material. Mestni muzej Idrija hrani 102 kos tiskovin, ki so jih natisnili v tiskarni Slovenija, skupno število vseh tiskovin pa znaša 13.334 kos. Poleg časopisov Partizanski dnevnik, Ljudska pravica ter Mladina so se ohranile še brošure, pesmarice (Naj naša pesem zadoni), obrazci (vprašalne pole, članske evidence, potrdila) ter najrazličnejši letaki, naročilnice in nakaznice. Drobni stavni material, črke, številke in simboli, obsegajo 84 vnosov v inventarno knjigo in zajemajo 38.025 predmetov. Črke, ki so jih stavci besedil zlagali v vrstič-nike, so različnih črkovnih vrst (fontov), ki zahtevajo še natančnejšo proučitev. Poleg tiskovin in stavnega materiala je v tiskarni Slovenija še 407 ostalih predmetov. Pri tem gre za najrazličnejše predmete, ki se še dandanes nahajajo v barakah. Zbirka med drugim zajema elektromotorja, dva tiskarska stroja, različne linoreze, klišeje za tiskanje, črkovnjake (predali za črke), pohištvo, orodje, kuhinjski pribor in osebne predmete. Sedež Mestnega muzeja Idrija je na gradu Gewerkenegg iz 16. stoletja, ki je bil zgrajen za potrebe rudnika živega srebra. V okviru muzeja delujeta dve organizacijski enoti: Oddelek Idrija ter Oddelek v Cerknem. Na idrijskem gradu se na površini preko 1300 m2 in v 26 razstavnih prostorih nahajajo stalne muzejske razstave: Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrija, Mejniki 20. stoletja, Bevkova spominska soba in Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Muzej ima hrani zudi zbirko Aleša Beblerja in še vrsto drugih eksponatov. Mestni muzej Idrija poleg tega skrbi in upravlja še z drugimi objekti v Idriji in njeni okolici: idrijsko Kamštjo, s stroji in napravami v Frančiškovem jašku, rudarsko hišo in seveda Partizansko tiskarno Slovenija na Vojskem. V Cerkljanskem muzeju je na ogled stalna razstava Cerkljanska skozi stoletja ter razstavo o cerkljanskih »laufarjih« Pust je kriv. Domačija pisatelja Franceta Bevka je v bližnji vasici Zakojca. V soteski Pasice v Dolenjih Novaki pri Cerknem je med drugo svetovno vojno, v letih od 1943 do 1945, zrasla in delovala slovita Partizanska bolnica Franja. Bolnišnični kompleks je sestavljalo 14 lesenih barak, ki jih je vodna ujma leta 2007 skoraj v celoti uničila, a so bili obnovljeni. V njenem varstvu so se zdravili partizani, zavezniški in sovražnikovi vojaki ter civilisti. Danes je Partizanska bolnica Franja veličasten kraj spomina in simbol človekoljubnosti, solidarnosti in tovarištva. Uvrščena je med spomenike, ki nosijo prestižni znak evropske dediščine. D. SERRACCHIANI Čestitke in vabilo premierju Cerarju Debora Serracchiani TRST - Predsednica Dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani je čestitala in voščila obilo uspeha pri delu novemu slovenskemu premierju, Miru Cerarju. V pismu, ki ga je poslala ministrskemu predsedniku, se je predsednica Serracchia-ni še predvsem spomnila »dolge zgodbe čezmejnega sodelovanja in miroljubnih ter delovnih povezav, ki so botrovale k temu, da so odnosi med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo vzorni.« »Skupna pripadnost evropski družini, dostop do raznih programov in makro-regionalnih strategij Unije - je opozorila Ser-racchiani - so zagotovo pripomogli k procesu integracije, kakršnega še pred nekaj desetletji nismo mogli predvidevati.« Predsednica Dežele je obenem izpostavila, kako postopna skupna delitev storitev, na primer na so-cialno-zdravstvenem, transportnem in okoljskem področju, namreč »odgovarja zahtevi, da se našim državljanom nudijo storitve visoke kakovosti tudi v času gospodarske krize, ki večkrat vsiljuje težke reze.« Serracchia-nijeva je ob tej priložnosti tudi povabila premierja Cerarja, naj uradno obišče Furlanijo Julijsko krajino (ARC/MCH) KACICE Prvi ■ • v v • zeliščni festival KAČIČE- Na Belajevi domačiji z zeliščnim vrtom, ki ga je pred letom dni uradno v Kačičah Paredu odprla lastnica Andrejka Cerkvenik, se bo od 29. avgusta do 14. septembra odvijal prvi zeliščni festival na stiku Krasa in Brkinov, ki prinaša številna zanimiva in poučna predavanja , de-gustacijsko humoristične večere, poučna doživetja z ogledom in delavnicami za otroke in odrasle v zeliščnem vrtu, praktičnimi delavnicam in drugimi. Na domačiji, ki je iz leta 1839 in je vpisana v register nepremičnin kulturne dediščine, ter na zeliščnem vrtu, kjer uspeva več kot 130 zelišč, se bo prvi zeliščni festival začel danes, ko bosta od 18.30 uri lastnica domačije in si-rar z Vremščice predstavila moč zdravilnih rastlin in začimbnic kraškega travnika ter izdelkov iz ovčjega mleka z Vremščice. 1 0 Petek, 29. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ZDRAVSTVENA REFORMA - Avdicije predstavnikov tržaških bolnišnic in zdravstvenih podjetij »Preosnova zdravstva naj upošteva tržaško specifiko« Zakonski osnutek za preosnovo deželnega zdravstvenega sistema, ki ga je izdelala deželna vlada, je pozitiven, vendar bodo potrebni nekateri popravki. Tržaško zdravstvo ima namreč svojo specifiko, ki jo je treba upoštevati, nadvse pozitivna pa je vest o premestitvi pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo na Katinaro. To je prišlo do izraza na avdicijah predstavnikov tržaškega bolnišniško-uni-verzitetnega podjetja, zdravstvenega podjetja in bolnišnice Garofolo, ki so bile včeraj v tretji deželni komisiji, ki je pristojna za zaščito zdravja in za socialne storitve. V komisiji se je namreč v sredo začela obravnava kar treh zakonskih osnutkov za reformo zdravstva, ki so jih predstavili deželna uprava, nekdanji predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in stranka Forza Italia. Po predstavitvi zakonskih osnutkov so se začele avdicije, ki so se nadaljevale včeraj in se bodo zaključile prihodnji teden. Pomen premestitve bolnišnice Burlo Garofolo na Katinaro je še predvsem poudaril direktor oddelka za medicinske vede na tržaški univerzi Roberto Di Lenar-da, ki pa je v isti sapi dejal, da ni vloga univerze v reformi dovolj ovrednotena, medtem ko morata biti raziskovanje in skrbstvo na isti ravni. Dalje je generalni direktor bol-nišniško-univerzitetnega podjetja Francesco Cobello izrazil mnenje, da je treba prej zagotoviti ustrezne storitve na ozemlju, šele nato pa krčiti število postelj v bolnišnicah. Zakonski osnutek predvideva 138 postelj manj za Trst, tega pa si ne moremo privoščiti, je povedal Cobello in naštel še nekatere pomanjkljivosti glede Trsta, kot je npr. pomanjkanje hiperbarične komore. Generalni direktor bolnišnice Burlo Mauro Melato je navedel le nekaj manjših podrobnosti, ki jih je še mogoče izboljšati. Drugače je izrazil zadoščenje, saj je bila potrjena avtonomija zdravstveno-razi-skovalnih zavodov (it. Ircss), med katere sodi tudi bolnišnica Burlo Garofolo. Spomniti velja, da je za vsako spremembo glede teh zavodov pristojno italijansko ministrstvo za zdravje. A.G. Otroško bolnišnico Burlo Garofolo bodo premestili na Katinaro fotodamj@n FINŽGARJEV DOM Danes začetek študijskih dni Draga 2014 V parku Finžgarjevega doma na Opčinah se danes začenjajo letošnji 49. študijski dnevi Draga 2014, ki jih prireja DSI. Ob 16.30 bo okrogla miza V svet(u) z možgani, sodelujejo dr. Alenka Stanič, dr. Valentin Inzko in dr. David Bandelj. Jutri bo ob 16.30 predaval dr. Fabjan Hafner (Sem dolgo upal in se bal). V nedeljo bo ob 9. uri maša, ob 10. uri predavanje dr. Marte Verginella in dr. Urbana Vehovarja o Politični rabi spomina; ob 15.30 bo počastitev 90-le-tnice pisatelja Alojza Rebule in podelitev 3. Peterlinove nagrade; ob 16. uri zaključno predavanje predsednika SAZU, dr. Tadeja Bajda na temo Znanost, inženirstvo, materni jezik. OPČINE - 70 let od smrti 9 partizanov in kurirk jI • v v • • Spomin še zrn Svečanost na Mandriji - Kurirk se bodo spomnili tudi v Prebenegu Letos mineva 70 let, odkar je v dolinici na Mandriji ugasnilo devet mladih življenj. Postrojeni pred ekse-kucijski vod so se mlade prebeneške kurirke Mira in Angelca Bandi, Slava Grahonja, Elvira Kocjančič in Anica Parovel, aktivistka Marija Grmek iz Krajine vasi ter partizani Baldo Bole iz Zadra, Miro Metlikovec iz Krepelj in Leopold Mervic iz Devina zadnjič zazrli v sinjino avgustovskega dne, preden so nacistične svinčenke strle njihova življenja. Pred spomenikom na Mandriji se jih bodo nocoj spomnili na pobudo VZPI-ANPI za Opči-ne, Bane, Ferluge in Piščance. Zbirališče bo ob 18. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije ustrelje- ni partizani v skupni grobnici, poleg padlih partizanov v bitki za Opčine. V sprevodu se bodo udeleženci nato podali do spomenika padli deveterici v parku na Kraški ulici. Ob petju domačih pevcev bo spregovorila kulturna delavka prof. Patrizia Vascotto. Prebeneških kurirk se bodo na pobudo SKD Jože Rapotec iz Prebe-nega in VZPI-ANPI Dolina, Mačko-lje in Prebeneg spomnili danes tudi v dolinski občini. Ob 18.00 bo polaganje vencev na pokopališču v Dolini. Ob 18.30 osrednja slovesnost pri spomeniku v Prebenegu. Sodelujejo: DVS Primorsko Mačkolje in otroci iz Pre-benega. Slavnostni govornik bo zgodovinar Borut Klabjan. Svobodno ozemlje Kot smo poročali, je državni tožilec Federico Frezza na seznam preiskovanih zaradi suma prevratništva na decembrski demonstraciji pred starim pristaniščem vpisal 37 ljudi, tedanjih članov gibanja Svobodni Trst. Gibanje se je nato razbilo, vodja prve skupine Roberto Giurastante pa je pred dnevi napovedal, da bo za pričo na sodnem procesu predlagal generalnega tajnika OZN Ban Ki Moona. S sporočilom v slovenščini se je oglasilo tudi drugo gibanje za STO - Svobodno ozemlje. Kritično je do Giura-stanteja in Paola G. Parovela ter tožilstva: »Po blodnjah starca na čelu skupine skrajnežev, ki iz obupa napadajo vse demokratične in zmerne in-dipendentistične sile (... ) je ob koncu pokazal svoj pravi obraz še italijanski pravosodni sistem v Trstu.« Ovadbe naj bi predstavljale poskus ustrahovanja aktivistov pred sprevodom, ki bo 14. septembra (začetek ob 16. uri na Trgu Venezia). V bran aktivistov se je postavil poslanec Severne lige Massimiliano Fedri-ga, ki kritizira tožilca, saj naj bi šlo za zanikanje svobode izražanja. Predavanje o delfinih Pomorski muzej na Marsovem polju št. 5 bo drevi (ob 21. uri) gostil prav posebno srečanje. V okviru pobude Marestate bo predavala Erica Cramer, odlična poznavalka delfinov. 22-letna študentka psihologije se lahko pohvali z nazivom strokovnjakinje za delfine. Ukvarja se s poškodovanimi delfini, ki jih je treba ponovno vključiti v habitat, svoje morske prijatelje pa uporablja tudi v terapevtske namene; z delfini pomaga osebam z vedenjskimi, fizičnimi ali kognitivnimi težavami. Multipla skleroza Pokrajinski odsek združenja AISM (Associazione Italiana Sclerosi Multipla) v sodelovanju z drugimi združenji danes prireja srečanje v parku vile Sartorio. Med 17. in 22.30 bodo ljudi ozaveščali o multipli sklerozi (MS), degenerativni bolezni, za katero v Italiji trpi 72.000 ljudi. Srečanje bodo izkoristili tudi za novačenje novih prostovoljcev. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni financiranju projektov, ki jih za prizadete z MS izvajajo na tržaškem ozemlju. ULICA MAZZINI - Razstava in prireditve Tržaški umetniki skupaj za Emergency Prostovoljci človekoljubne organizacije Emergency in slikarka Manuela Marussi prirejajo večdnevno dobrodelno pobudo Umetniki za Emergency, ki bo letos zaživela drugič, in sicer v dvorani Giubileo hotela Filoxenia v Ulici Mazzini 3. Prizorišče je s simboličnega vidika nadvse primerno, če pomislimo na dejavnosti in cilje te organizacije ter na dejstvo, da ime tržaškega grškega hotela pomeni »ljubezen do tujca«. Emergency praznuje letos dvajsetletnico obstoja, saj ga je zdravnik Gino Strada ustanovil leta 1994. Od jutri do 3. septembra bodo na ogled dela, ki jih je darovalo 29 tržaških umetnikov. Pokrovitelj je Občina Trst, ves izkupiček pa bo namenjen porodnišnici v kraju Anabah v afganistanski dolini Panšir. Tam je Emergency leta 1999 preuredil staro vojašnico in odprl kirurško središče, leta 2003 pa je zraven nastala še porodnišnica, v kateri se vsak mesec rodi po tristo otrok. Tržaški prostovoljci že več let zbirajo prostovoljne prispevke in donacije za ta center. Razstavo (vstop je prost, zbirali bodo prostovoljne prispevke) bodo odprli jutri ob 19.30, uro pozneje bo igralka Ariella Reggio brala odlomke iz knjig Gina Strade. V nedeljo ob 19.30 bo nastopila glasbenica in pevka Irene Brigitte, ob 20.30 pa se bo novinar Pietro Spirito pogovarjal s tržaško kardiologinjo Erico Della Grazia, ki je delala v kardiokirurškem centru organizacije Emergency v Sudanu. V ponedeljek ob 20.30 bo na vrsti multimedijska predstava La fine del capitalismo umetnika Guillerma Giampietra z Laro Baracetti, večer bo sklenila glasbena točka Andree Sansona. V torek ob 20.30 bo nastopil pisatelj in novi varuh pravic zapornikov Pino Roveredo s kolažem »ženskih besedil« I muscoli delle donne. Sodelovala bosta Gigliola Bagatin in Micaela Silva. Sklepni dan bo sreda: ob 20. uri bo zapel mladinski zbor Freevoices iz Koprivnega pod vodstvom Manuele Marussi, sledila bo večerja v grški restavraciji hotela Filoxenia (rezervacije na tel. št. 347-2962852 ali na elektronskem naslovu emergencytrieste@yahoo.it). Razstava bo vsak dan na ogled od 18. do 23. ure. STADION 1. MAJ Mitje se bodo spomnili v telovadnici Žalujoči svojci prezgodaj preminulega Mitje Gaspara, ki je v noči na ponedeljek umrl v prometni nesreči pod Križem, so se odločili, da se ga bodo s prijatelji in znanci spomnili v telovadnici. 24-letni Mitja (na sliki iz leta 2009) je bil košarkar in velik ljubitelj košarkarske igre ter športa nasploh. »Naša zamisel je, da se ne srečamo na sivem pokopališču, temveč v telovadnici, kakor je bilo všeč njemu,« so zapisali na spominski strani na Facebooku. V nedeljo od 12. do 19. ure se bodo sorodniki in prijatelji družili na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu, kjer je Mitjin oče Dario dolgo let igral odbojko pri Boru. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne pri Sv. Ani. ULICA AGRO - Tatvina na račun priletne osebe Iz spalne sobe izmaknili zlatnino Neznanki je z zvijačo uspelo vstopiti v stanovanje priletne Tržačanke ter ji s pomočjo druge tatice ukrasti več zlatnine in drugih dragocenosti. Zgodilo se je v Ulici Agro pod Svetim Jakobom. Priletna gospa je zaupala temnolasi in postavni obiskovalki, stari okrog 40 let, ki jo je na ulici nagovorila v italijanskem jeziku brez posebnih naglasov. Temnolaska ji je pomagala prenesti torbe, polne živil, do doma, nakar sta šli v kuhinjo. Nenadoma se je v stanovanju pojavila še druga temnolasa ženska, stara okrog 35 let in visoka le kakih 160 centimetrov. Stanovalka se je prestrašila, zato sta obiskovalki odšli. Šele zatem je opazila, da je nekdo brskal po njeni spalnici in odnesel več zlatih in drugih predmetov. Poklicala je policijo, žal prepozno. Policisti so pregledali okolico, a storilk niso našli. Tržaška kvestura poziva občane, naj ne vabijo domov neznancev ter naj ob naj- manjšem dvomu brez oklevanja pokličejo na številko 113. Ranil ga je z nožem 21-letni Tržačan B. V. si je v sredo zvečer prislužil kazensko ovadbo zaradi upiranja policiji, groženj in povzročitve telesnih poškodb. Več ljudi je poklicalo na številko 113 in sporočilo, da se dva moška močno prepirata v Ul. Bonomo (med centrom Il Giulia in Drevoredom XX. septembra), eden od dveh je celo mahal z nožem. Ko so prispeli policisti, jim je mladenič zagrozil, da bo povlekel nož iz nahrbtnika. Z do-kajšnjimi težavami so ga policisti prijeli in osebno preiskali ter zasegli nož z 18-centimetrskim rezilom. Drugi moški, prav tako Tržačan, je bil lažje ranjen, saj ga je bil napadalec nekoliko po-rezal po trebuhu: potreboval je zdravniško pomoč službe 118. / TRST Petek, 29. avgusta 2014 DEVIN-NABREŽINA - Predlagatelj uplinjevalnika Vescovini proti kritikom in županu Kukanji Vaški praznik pri Banih 5 Prijave zaradi obrekovanja in vse ostrejša polemika Polemika okrog načrtovanega uplinjevalnika med Tržičem in Štivanom se še zaostruje in v prihodnje bi se lahko z njo ukvarjali celo sodniki. Po srečanju v Nabrežini in številnih spletnih kritikah je prišel na vrsto celostranski oglas družbe Smart Gas v dnevniku Il Piccolo (besedilo je podjetnik Alessandro Vescovini že dan prej objavil na Facebooku), ki je dvignil veliko prahu. Včeraj se je zgodba še nadaljevala: Vescovini je na strani o tržiškem upli-njevalniku na Facebooku napovedal sodne prijave na račun sedmih domnevnih obrekovalcev. Imenoval je vsakega posebej, med njimi so Davide Peric, arhitekt Danilo Antoni, predsednik devinskih in medvejskih jusarjev Vladimir Mervic ter drugi. Vescovini piše, da so ga nekateri označili kot goljufa, drugi kot pod-kupovalca ali izsiljevalca, tretji kot rasista, zaradi česar njegovi odvetniki pripravljajo ovadbe. Te ljudi pa je obenem pozval, naj enako ukrepajo proti njemu samemu, če menijo, da jih je on žalil. Ob vsem tem je ponovno napadel Alessandro Vescovini nekdanjega koprskega župana Aurelia Jurija, tokrat pa tudi devinsko-nabrežinske-ga župana Vladimirja Kukanjo, od katerega zahteva javno opravičilo. Juriju še vedno očita, da je na nabrežinskem srečanju govoril v slovenščini in da naj bi delu občinstva tako preprečil razbrati njegove misli o pristaniščih. Vescovini pa ima prevajalca, ki je Jurija in njegovo »rovarjenje« proti tržiškemu pristanišču »razkrinkal«. Vladimir Kukanja Udeleženci srečanja v resnici vedo povedati, da se Vescovini moti, saj je Juri po slovenskem pozdravu dejansko nadaljeval v italijanščini, medtem ko je v slovenščini nastopil drug udeleženec, Carlo Grgič. Mimo dejstva, da sta v Nabrežini doma oba jezika in morajo biti tudi uradni dokumenti dvojezični, kot je poudaril prav Juri. Ves-covinija so užalile izjave župana Kukanje, ko je dejal, da je spletna polemika šla pre- ZGONIK - Danes in jutri bo nastopilo veliko skupin Deseti Koncert za mir Na razstaviščnem prostoru pred zgoniškim županstvom bo danes in jutri že deseti Koncert za mir. Pobuda je nastala v letih, ko so na Bližnjem in Srednjem vzhodu izbruhnila razna krizna žarišča, tamkajšnje vojne (tako kot drugod po svetu) pa se do danes niso zaključile, prej nasprotno, žrtve pa so predvsem nedolžni civilisti. Mirovniška prireditev je zatorej še kako aktualna, posebna pozornost bo kot običajno posvečena humanitarnim dejavnostim. Dvodnevni koncert prireja SKD Rdeča zvezda iz Saleža v sodelovanju s ŠK Kras in Omizjem miru (Tavola della pace), pokrovitelj pa je Občina Zgonik. Vse to se dogaja samo teden dni po katastrofalni ujmi, ki je prizadela Zgonik: prireditveni prostor so hitro usposobili, tako da bo za današnje in jutrišnje dogajanje povsem nared. Drevi bodo kioske odprli ob 19. uri, ob 20. uri pa bodo na vrsti uradno odprtje prireditve in koncerti. Jutri bo živo od 18. ure, nastopile bodo številne skupine. To so: Kraški ovčarji, Il Grande splash, Maci's Mobile, Zmelkoow in Freak waves (danes) ter Free music, Pikapolonica, Grinders, Coloured Sweat, Makako Jump in Dj Stoner (jutri). Jutri ob 10. uri bo na vrsti brezpla- Arhivski posnetek z enega od zgoniških koncertov iz prejšnjih let čna ura joge z Janom Budinom, opoldne pa brezplačna ura zumbe. Na sobotni dan bo potekal tudi Swap party (sejem izmenjave) oz. Second hand market (prostovoljni prispevki za »odkup« rabljenih oblačil/predmetov). Vstop je prost in možno bo brezplačno kampiranje, s svojimi stojnicami bodo navzoče tudi razne organizacije, kot so Emergency, Libera, ARCI in druge. Aurelio Juri ko sprejemljive meje. Župan naj bi se po podjetnikovem mnenju jasno opredelil proti njemu, zato naj se mu opraviči. »To ni moj župan,« je napisal Vescovini, ki stanuje v Devinu. Kukanja nam je po telefonu povedal, da težko komentira te izjave, saj ne razume, zakaj bi se moral komurkoli opravičiti. »Izrazil sem svoje mnenje, to ne bi smelo biti prepovedano. Rekel sem, da je polemika presegla vse meje, in to na obeh straneh. To ne vodi nikamor,« je povedal in dodal, da je občina pristojna le za mnenje o vplivu na okolje. Na vprašanje, ali se bo 5. septembra udeležil srečanja, ki ga prireja Vescovini, je odgovoril tako: »Če je izhodišče to, kar beremo v teh dneh, me tam ne bo. Ali bi nas moralo biti strah izraziti mnenje, ki se razlikuje od njegovega?«. Aurelio Juri je Vescoviniju odgovoril s pismom na svojem blogu. Juri bo sodeloval na srečanju v tržiškem Kinemaxu, »kjer vas bom poslušal, a vam bom tudi povedal, da ste slabo začeli, če hočete prepričati javno mnenje, da je načrt smiseln«. Karkoli naredimo ali izjavimo kot resne osebe, zahteva preverjanje dejstev in spoštovanje med sogovorniki, je zapisal. Kritičen je bil do osebnih napadov ter napada na slovensko manjšino, pojasnil pa je, da je nasprotoval tudi načrtu o uplinjeval-niku v Kopru, čeprav bi le-ta prinesel nova delovna mesta - podobno kot v Tržiču. Medtem so si Vescovini in njegovi kritiki včeraj vse do večera podajali »ping pong žogico« s komentarji na Facebooku, pri čemer je sama tema uplinjevalnika ostala nekje v ozadju. Vescovini je vsekakor napisal, da bodo vse tovarne v FJK za 10% zmanjšale stroške za plin. (af) SKD Grad od Banov organizira jutri in v nedeljo (ter 6. in 7. septem-bra)vaški praznik Pod Kostanji. Zabaval bo ansambel Souvenir, na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Kocmana Zgodovinski pregled - leto 1945 pred, med in po. Rastavo sestavljajo listine, predmeti in fotografije od leta 1905 vse do leta 1956, ki so jih prijazno posodili vaščani. Rastava je zamišljena kot uvod v drugo rastavo, ki bo naknadno širše opisovala zgodovino male vasice Bani. Odprtje bo jutri ob 18.30 nato bo ogled možen v dneh 30. in 31. avgusta ter 6. in 7. septembra od 19.00 do 22.00 ure. Sv. Ivan: koncert v parku V svetoivanskem parku se bo drevi ob 19. uri zaključil festival Lunatico. Vsebinsko raznolik festival je vodil Pupkin Kabarett, pri realizaciji pa so sodelovali Občina in Pokrajina Trst in Univerza v Trstu ter Zdravstveno podjetje. Danes se bo predstavila skupina Uendi, še pred koncertom pa bo mogoče okušati biološko pridelane izdelke. Ogled mehiških slik Dva tedna pred zaprtjem razstave Messico circa 2000 so kuratorji pripravili bogat spremljevalni program. Danes ob 18. uri bo kuratorka Maria Campitelli poskrbela za voden ogled razstave, nato pa bodo člani pihalnega orkestra G. Verdi Citta di Trieste nastopili skupaj z godbenim orkestrom Arcobaleno. Ob 19.30 bo ponovitev. Ples pri Sv. Jakobu Osrednji trg pri sv. Jakobu se bo danes popoldne prelevil v plesno prizorišče. Stanovska organizacija Conf-commercio želi promovirati družabnost tudi zunaj mestnega središča. V sklopu popoldneva Balliamo a San Giacomo, ki se bo začel ob 17. uri, bodo ponujali plesni tečaj, poskrbljeno pa bo tudi za žejne in lačne. Radio Fragola ima 30 let Ta konec tedna bo tržaški radio Radio Fragola obeležil svoj častitljivi jubilej. Radio namreč že 30 let pripravlja zanimiv program, del svojega programa pa bodo v svetoivanskem parku (bivša umobolnica) predstavili jutri in pojutrišnjem. Od 12. ure dalje bo mogoče prisluhniti koncertom, gledališkim predstavam, otroškim delavnicam, možno pa bo tudi nekaj popiti in prigrizniti. Vse bo vstopnine prosto. PROSEK - Po ponovnih mazaških akcijah zahteva zahodnokraškega rajonskega sosveta Nujen sedež občinske policije Cirkus bo izrazil solidarnost in obdaril Burlo Garofolo Cirkus Magnifico acquatico, ki gostuje na tržaškem nabrežju od 20. avgusta in ponuja bogate akrobacije v vodi, je mestnim oblastem sporočil, da bodo nocojšnji izkupiček od prodanih vstopnic namenili pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo. Generalnemu direktorju bolnišnice Mauru Melatu bodo zbrano vsoto izročili jutri ob 15.30, male bolnike pa bodo obiskali in pozabavali tudi nekateri akrobati. Cirkus se bo v našem mestu mudil do ponedeljka, 1. septembra, ta konec tedna pa ponuja popoldansko in večerno predstavo. Zahodnokraški rajonski sosvet bo zahteval od tržaškega župana Roberta Cosolinija, da se sedež občinske policije na Opčinah, ki ga nameravajo zapreti, preseli na Prosek. Sedež ali tudi manjše urade bi lahko odprli v prostorih občinske izpostave ali kakšnem drugem javnem poslopju, ki jih ne primanjkuje. Na ta način bi ostal sedež mestnih redarjev na Krasu (drugače bi ga premestili v mesto), obenem pa bi nudili večji nadzor na Proseku. To je prišlo do izraza na zadnji seji rajonskega sveta, ki je zasedal v sredo zvečer. Razprava o občinski policiji je bila povezana tudi z zadnjo mazaško akcijo, ko so prejšnji konec tedna na Proseku neznani storilci ponovno po-mazali zidove nekaterih stavb. Maza-škim akcijam v raznih kraških vaseh pred nekaj meseci, ko so karabinjerji prišli na sled storilcem, je torej zdaj sledil nov podvig. Pomazali so zidove na območju križišča sredi vasi, na pročelju vrtca in še drugje. Predsednik ra- jonskega sveta Roberto Cattaruzza je bil zaradi tega besen. Kot nam je povedal, bo takoj stopil v stik s karabinjerji iz De-vinščine z zahtevo, da izsledijo maza-če. Sicer sta glede tega bolj kot kazni ali globe potrebna preventiva in delo na šolah, kjer bi lahko npr. priredili srečanja z mestnimi redarji, je dodal Cattaruz-za. Rajonski svet je na seji tudi sprejel resolucijo Zveze levice, ki je predlagala ukinitev prvega odstavka 5. člena zakona 5/2014, t.i. zakona za stanovanje (ta člen naj bi oškodoval ljudi, ki so se morali izseliti iz stanovanja). Predlog so odobrili z glasovi Cattaruzze in Mitje Košute (Zveza levice) ter Igorja Daneua (Demokratska stranka), štirje rajonski svetniki iz vrst DS so se vzdržali, ostali so bili odsotni. Na seji je bil govor tudi o vprašanju škode, ki jo povzročajo divji prašiči. Cattaruzza je napovedal, da bo pisno zahteval od pokrajinske uprave, da čim prej ukrepa. A.G. 6 Petek, 29. avgusta 2014 TRST / MEDJAVAS - Spomnili so se dne pred 70 leti, ko so nacifašisti odgnali domačine in požgali vas Vaščani ne bodo pozabili »16. avgusta 1944 so nacifašisti požgali vas in odgnali domačine proti Se-sljanu. Oblekli so si dve obleki in zapustili dom. Večinoma so bili takrat v vasi otroci in ženske, moške so že prej de-portirali v Nemčijo ...«. Vsaka družina iz Medjevasi, kjer danes živi delovna in ponosna vaška skupnost, ima svojo zgodbo, vezano na 16. avgust pred 70. leti. Spomin na tragičen dogodek ni in ne bo zbledel, dokler bo živ v zavesti ljudi, mlajših generacij in otrok, ki poslušajo zgodbe nonotov in pranonotov. Domačini so se na požig vasi spomnili predsinoči s prijetno in občuteno vaško slovesnostjo v organizaciji SŠKD Timava. Večer so uvedli Erika, Petra in Samo, ki so podali utrinke iz spomina na neizbrisne in nelahke občutke nekaterih vaščanov na dan, ko so jih izgnali. Osrednjo misel večera je podala radijska urednica Luana Grilanc, ki je ob priložnosti obletnice požiga vasi posnela niz intervjujev z domačini Pogled skozi čas, ki jih je radio Trst A predvajal v juliju in avgustu. »Ko sem vaščana Ivana Perdeca vprašala, kaj ga je tistega dne najbolj pretreslo, mi je odvrnil: "Dan prej sem imel dom, obleko, hrano. Kar naenkrat pa nisem imel nič več." Mislim, da je vsa tragika, ki so jo doživeli otroci in njihove matere tiste- ga dne, zelo enostavno in učinkovito strnjena v tem stavku. Danes je na pogorišču znova lepa vas. Vsaka družina v vasi ima svojo zgodbo vezano na 16. avgust 1944. Kar imamo danes je sad trpljenja, narodne zavesti in neomah-ljive volje naših prednikov. Pripovedujte vnukom, kar ste doživeli. Naj se ob kamniti tabli, ki nas spominja na požig, ohrani tudi zgodovinski spomin vasi.« Odbornica za kulturo v devinsko-nabrežinski občini Marija Brecelj, je CEROVLJE - Od danes do nedelje Konji na Krasu Bogat spored 4. konjeniškega praznika Skuadra Uoo Danes se bodo v Cerovljah v devin-sko-nabrežinski občini zbrali številni konjeniki in kočijaži s svojimi konji in kočijami na četrtem konjeniškem prazniku Konji na Krasu, ki ga prireja društvo Skuadra Uoo in ki vsako leto privabi v to kraško vas veliko število konj, konjenikov, kočijažev in obiskovalcev iz Tržaškega, Goriškega, Slovenije in Furlanije. Prireditev bo trajala tri dni in je namenjena vsem ljubiteljem konj, tako odraslim in še posebno otrokom in vsem ljudem, ki se navdušujejo za Kras, njegove običaje in radi preživljajo prosti čas v tesnem stiku z naravo. Letos se bo program dodatno obogatil s spektakularnimi tekmovanji tako konjenikov kot kočij, ki se bodo med sabo pomerili pred številnimi gledalci: prvi bodo nastopili konjeniki nocoj ob 21. uri z nočnim tekmovanjem - gimkano. Jutri bodo na vrsti tudi kočije: dopoldne bodo kočijaži in konjeniki tekmovali po daljši progi, zarisani po kolovozih med Cerovljami in bližnjimi vasmi, popoldne ob 16.00 pa se bodo kočijaži pomerili na zaprtem tekmovalnem polju. Sobotnih tekem kočij se bodo udeležili koči-jaži iz cele severne Italije, saj sta zadnja preizkušnja italijanskega državnega prvenstva Trek konjskih vpreg: v soboto zvečer bomo torej zvedeli, kdo bo italijanski državni prvak te športne panoge. V nedeljo se bodo najprej pomerili med sabo konjeniki ob 11.00 s štafeto, popoldne ob 15.30 pa bodo tekmovali koči-jaži na gimkani. Obiskovalci si bodo seveda lahko ogledali vse te zanimive in slikovite tekme, lahko pa bodo tudi sami tekmovali, ne da bi potrebovali konje ne kočije: danes po- poldne ob 17.00 bo turnir briškole, jutri prav tako ob 17.00, in v nedeljo ob 16.00 bodo ljudske igre v duhu starih vaških običajev, ko niso poznali ne televizije ne vi-deoigric, in v nedeljo ob 18.00 bodo tek-movalci-slaščičarji predstavili strokovni komisiji slaščice, ki jih bodo doma pripravili. Obiskovalci se bodo lahko peljali s kočijami po bližnji okolici - po ceroveljskih vaških poteh ali po kolovozih ob vznožju Grmade, otroci pa bodo lahko zajahali konjičke, ki jih bodo na povodcu vodili izkušeni konjeniki. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, ki se bodo lahko zabavali v otroškem kotičku v družbi animatorjev. V nedeljo ob 9.30 se bodo lahko obiskovalci zapeljali s kočijami po Grmadi in tam bo voden ogled avstroogrskih strelskih jarkov in utrdb iz prve svetovne vojne. Pohod prireja Skuadra Uoo s sodelovanjem jamarske skupine Flondar iz Ribiškega naselja. Za udeležbo pri pohodu je potrebna predhodna telefonska najava na štev. 329 2010356. Tak praznik ne more ostati brez mu-zike in plesa: drevi bo na vrsti DJ Best Company, jutri popoldne DJ Elvis, potem pa bo šlo vse v živo: ob 21.00 bo country ples ob zvokih skupine Fool Brand, v nedeljo ob 17.00 pa bodo nastopili Kraški muzikanti in poskrbeli za prijetno vzdušje in ples. Gostinska ponudba bo pestra s kraškimi in kavbojskimi specialitetami. Iz varnostnih razlogov bo v soboto in nedeljo zaprta za promet pokrajinska cesta štev. 4 od športnega igrišča pri Vižovljah do razcepa za Cerovlje. Parkirišča bodo v bližini športnega igrišča, najbliže prazniku pa bo parkirišče ob razcepu za Cerovlje, do katerega se pride iz Mavhinj. opomnila, naj ne pozabimo na grozote, ki so se v bližnji preteklosti in se še danes godijo po svetu. »Naj spomin ohranjajo predvsem mladi, samo z ohranjanjem tega spomina, bo lahko bodočnost lepa.« Pozdravil je tudi Miha Pogačar v imenu organizacije TIGR, ki je poudaril pomembnost začetkov uporniškega gibanja v naših krajih. Večer je zaznamovalo občuteno petje partizanskih pesmi Martine Feri s svojo spremljevalno skupino, ki je mi- Včeraj danes Danes, PETEK, 29. avgusta 2014 JANEZ Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.28 - Luna vzide ob 10.07 in zatone ob 21.23. Jutri, SOBOTA, 30. avgusta 2014 ROZA VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1013 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 15 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. Draga T)unjzi naj te spremljajo skozi življenje samo zdravje, sreča in veselje. To so naše želje! Mama, Fabio, Majna, Daša, Aljoša in Damijan d] Lekarne Do sobote, 30. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Na Pedagoški fakulteti v Kopru iz smeri Edukacijskih ved je z odliko in pohvalo diplomirala Ivana Ruzzier Iskreno ji čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih študijskih uspehov mama, tata, nona, teta in vsi, ki jo imajo radi UH Osmice Govornica Luana Grilanc fotodamj@n Mladi prevzemajo od starejših generacij spomin na temno preteklost fotodamj@n krofon podala tudi Aljoši Saksidi. Zbor domačinov Stara cingl'ca, je prav tako pod vodstvom Martine Feri zapel nekaj partizanskih pesmi. Slovesnost se je zaključila s prijetnim vaškim druženjem. Dokler bodo v vaških društvih požrtvovalnost, ener-gičnost, dobra volja, delovni in društveni duh, ostajali živo prisotni in se prenašali na vedno mlajše generacije, narodna zavest, spomin in ponos na naše nonote ne morejo zamreti. (bf) Naša VERONIKA jih danes 30 slavi in z njo se veselimo prav vsi. Obilo ljubezni, zdravja, sreče in veselja ti želijo vsi, ki te imajo radi, še posebno pa tvoj mali srček Gabriel. Tudi VERONIKA jih danes 30 slavi. Veliko sreče, zdravja in nešteto sončnih dni ji Klapa dobre pustolovščine želi. Draga nona DUNJA, vsak dan za nas skrbiš in fina kosila narediš. Danes je tvoj dan, tvoj 50. rojstni dan. Vse najboljše ti želimo in 50 objemov ti podarimo. Danja, Deva in Dara. Naši botri DUNJII 50 puta »Zdravo!«. Veronika in vsi ostali. Draga DUNJA! Veliko sreče, lepih sanj, naj prinese tvoj 50. rojstni dan. Abraham naj zaživi, poleg radosti in skrbi. Vse najboljše ti želijo družine Pečar, Jarc in Guštin. V naši družbi smo se vsi z Abrahamom že spoznali, danes pa tudi DUNJO v našo sredo bomo dali. Vso srečo, zdravja in veselja ji želimo, da še enkrat toliko skupaj proslavimo. EN DA DA MA. Najlepša orhideja, ki na svetu cveti, danes 50 let slavi. Da bi lepo cvetela, srečna, zdrava in vesela še dolgo let, ti iz srca želi »Grozdana s hriba«. Dragi MATIJA, bodi vedno tako priden in nasmejan, kot si danes, ko praznuješ svoj 8. rojstni dan! Vse najboljše in najlepše ti vsi mi želimo, danes ko se s tabo veselimo!!! Teti Karin in Fjona ter vsi, ki te imamo radi. Mojemu bratcu MATIJI 8 poljubčkov za rojstni dan in vse najboljšeH! Isabel. Danes praznujeta zlato poroko PEPI in LIDIJA iz Repniča. Veliko zdravja, sreče in še medsebojnega razumevanja želijo vsi domači. Jan, Petra, Erik, Emil, Evan in Marko pa pošiljajo koš poljubčkov. Loterija 28. avgusta 2014 DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. PAOLO PAROVEL IN BABI vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040231572. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. V PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. Bari 26 59 76 51 19 CagliarI 29 32 63 18 88 Firence 67 46 48 12 78 Genova 72 48 12 15 53 Milan 62 1 72 20 84 Neapelj 6 72 5 83 73 Palermo 36 76 19 88 30 Rim 78 34 7 9 2 Turin 34 16 9 67 4 Benetke 42 33 76 35 8 Nazionale 42 53 67 6 47 Super Enalotto Št. 103 22 39 51 78 83 84 jolly 59 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 8 dobitniki s 5 točkami 447 dobitnikov s 4 točkami 18.034 dobitnikov s 3 točkami Superstar 24.788.203,92 € --€ -- € 24.994,64 € 453,38 € 22,32 € Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 45.338,00 € 80 dobitnikov s 3 točkami 2.232,00 € 1.462 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 10.027 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.543 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 71 / TRST Petek, 29. avgusta 2014 7 SKD Jože Rapotec iz Prebenega in VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg vabita DANES, 29.8., na PROSLAVO OB 70-LETNICI USTRELITVE PREBENEŠKIH KURIRK Ob 18. uri polaganje vencev na pokopališču v Dolini; ob 18.30 OSREDNJA SLOVESNOST pri spomeniku v Prebenegu Sodelujejo: DVS Primorsko-Mačkolje in otroci iz Prebenega Slavnostni govornik: zgodovinar Borut Klabjan U Kino edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje - TRST VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci vabi danes, 29. avgusta, na SPOMINSKO SLOVESNOST ob 70. obletnici ustrelitve 9 tovarišev v kraški dolinici na Mandrij Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. Sodelujejo: taborniki, skavti, MoPZ Tabor in Patrizia Vascotto AMBASCIATORI - 16.00, 17.45, 19.30, 21.10 »Dragon trainer 2«. ARISTON - 18.45, 21.15 »Grand Budapest Hotel«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »I fratelli Karamazov«; 18.20 »The Parade«; 21.00 »Terra reloaded«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.30 »Mud«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La ragazza del dipinto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Under the skin«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Pazza idea«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 17.10 »Herkules«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 19.00, 20.25, 22.40 »Kakor zgoraj, tako spodaj«; 18.50, 20.50, 22.45 »Lucy«; 17.00 »Nikec na počitnicah«; 18.25 »Ninja želve«; 16.10 »Ninja želve 3D«; 18.10, 20.40, 22.20 »Plačanci 3«; 16.20, 21.10 »V osrčju viharja«; 18.10 »Varuhi galaksije«; 19.15, 21.00 »Vroči posnetki«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Philomena«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00 »Step up all in«; 18.00, 20.05, 22.10 »Libera-ci dal male«; Dvorana 2: 17.40, 19.15, 20.40, 22.20 »The Stag - se sopravvivo mi sposo«; Dvorana 3: 16.00, 20.40, 22.20 »Cattivi vicini«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Into the storm«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il fuoco della vendetta«; 16.00, 17.30, 19.15 »Planes 2 missione antincendio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.50 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hercules - Il guerriero«; 16.00, 18.05, 20.10 »Dragon Trainer 2«; 16.30, 19.00, 21.30 »Step up all in«; 19.00, 21.30 »Liberaci dal male«; 16.15, 22.15 »Quel momento im-barazzante«; 16.10, 18.10, 20.00 »Planes 2 - missione antincendio«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Into the storm«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.10 »Into the storm«; Dvorana 2: 16.30, 18.10, 19.50 »Planes 2 - missione antincendio«; 21.30 »Cattivi vicini«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Dragon Trainer 2«; 22.00 »Liberaci dal male«; Dvorana 4: 17.00, 20.00, 22.00 »Step up all in«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.10 »The Stag - se sopravvivo mi sposo«. SI Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. V MATEMATIKO s sošolci... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in dodatne info na tel. št.: 040-212289. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bodo imenovanja letnih suplentov (iz pokrajinskih lestvic) učnega osebja slovenskih šol za š.l. 2014/15 potekala danes, 29. avgusta, v prostorih Deželnega šolskega urada v Trstu, Ul. S. Mar-tiri 3, in sicer ob 9.00 za otroške vrtce in osnovne šole ter ob 10.00 za nižjo in višjo srednjo šolo. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška sporoča, da se pouk začne 10. 9., ob 8. uri. Prva seja profesorskega zbora bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri na sedežu ravnateljstva pri Sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo 1. plenarna seja Zbora učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 10. uri v konferenčni dvorani ZKB na Opčinah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerc v Dolini sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja na sedežu šole Gregorčič v Dolini, v ponedeljek, 1. septembra, ob 10.00 za učitelje in ob 11.00 za vse učne komponente. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo pouk začel v sredo, 10. 9., ob 8. uri. DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra. SKLAD MITJA ČUK pomaga v š.l. 2014/15 pri vsakodnevnem pisanju nalog srednješolcem, od ponedeljka do petka (september-maj), od 14.30 do 17.00 na Proseku in na Opčinah. Možnost kosila. Zaradi organizacijskih razlogov sprejemamo prijave do 10. septembra. Vpisi in dodatne info na tel. 040-212289. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da se bo pouk pričel v četrtek, 11. septembra. Ü3 Obvestila ANGLEŠKE URICE ZA OTROKE pri SKD Igo Gruden, enkrat tedensko, mentorica Lara Iskra, informacije na tel. 340-7663348 (Mirjam). GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2014/15. Info na tel. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). OTROŠKI PEVSKI ZBOR: pri SKD Igo Gruden je nova skupina, ki jo bo vodil Mirko Ferlan, vaje enkrat tedensko, vabljeni osnovnošolci iz Nabrežine in okolice. Kontaktni tel. 340-7663348 (Mirjam). ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do danes, 29. avgusta, odprta s poletnim urnikom: 8.0016.00. VZPI ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci, se bomo poklonili 9 tovarišem, ki so jih Nemci pred 70 leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji, danes, 29. avgusta. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici. LETOŠNJI »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega/Primorskega dnevnika. Ob 16. uri bo sprejem pohodnikov z zaključno prireditvijo na Vojskem. Pobudniki iz Goriške vabijo k udeležbi tudi tržaške pohodnike. Informacije po tel. 3485298655. SKP IN SIK vabita v soboto, 30. in nedeljo, 31. avgusta, na Rdeči praznik v Ljudski dom v Podlonjerju. V soboto ob 19.00 okrogla miza »Kar levico lahko združuje«. Od 21.00 koncert Gino D'Eliso in Max Troian. V nedeljo, ob 19.00 okrogla miza »Uničevanje javnega zdravstva med deželno in državno reformo, ob 21.00 koncert skupine XPound. Odprtje kioskov ob 18.00. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta. NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku. VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti, na brezplačen začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na rolerjih, ki se bo začel v ponedeljek, 1. septembra, ob 16. uri na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko pišete na info@polet.it. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča pevke in pevce, da bo v torek, 2. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Bor-štu pevska vaja za nastop v Portorožu, ki je predviden za petek, 12. septembra. 0 Prireditve ALJAŽEV STOLP IN ZGODOVINSKA RAZSTAVA SPDT sta na ogled v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabreži-ni po dogovoru. Kontaktna št.: 040299632 ali 339-5281729. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 49. študijske dneve Draga 2014 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, Dunajska cesta 35. Danes, 29. avgusta, bo ob 16.30 okrogla miza »V svet(u) z možgani«, sodelujejo dr. Alenka Stanič, dr. Valentin Inzko in dr. David Bandelj. V soboto, 30. avgusta, bo ob 16.30 predaval dr. Fabjan Hafner »Sem dolgo upal in se bal«. V nedeljo, 31. avgusta, ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri predavanje dr. Marte Verginella in dr. Urbana Veho-varja »Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda«; ob 15.30 počastitev 90-letnice pisatelja Alojza Rebule in podelitev 3. Peterlinove nagrade; ob 16. uri zaključno predavanje predsednika SA-ZU, dr. Tadeja Bajda na temo Znanost, inženirstvo, materni jezik. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega in VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Pre-beneg, vabita danes, 29. avgusta, na proslavo ob 70-letnici ustrelitve pre-beneških kurirk. Ob 18.00 polaganje vencev na pokopališču v Dolini. Ob 18.30 osrednja slovesnost pri spomeniku v Prebenegu. Sodelujejo: DVS Primorsko Mačkolje in otroci iz Prebe-nega. Slavnostni govornik zgodovinar Borut Klabjan. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA IN JUS NABREŽINA vabita v soboto, 30. avgusta, ob 21. uri na komedijo v izvedbi Kulturnega društva Brce iz Ga-brovice pri Komnu »Vse o ženskah« -režija Minu Kjuder, in v nedeljo 31. avgusta, ob 20.30 na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi Mpz Vesna iz Križa. Prireditvi bosta potekali na opremljenem dvorišču ob sedežu godbe, Na-brežina kamnolomi 12. SKD GRAD od Banov organizira tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki bo 30. in 31. avgusta. Zabaval vas bo ansambel Souvenir, na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Kocmana »Zgodovinski pregled - Leto 1945 pred, med in po«. SVETOVALNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE, v sodelovanju s KSS Sežana - KGZ N. Gorica in ZKB, vabi člane in ostale vinogradnike v torek, 2. septembra, ob 19. uri v razstavno dvorano ZKB na Opčinah na strokovno predavanje o trgatvi in posegih, ki spremljajo predelavo grozdja in nego mošta. O aktualni temi bosta govorila priznana strokovnjaka dr. Ivan Zezlina o posegih v vinogradu pred trgatvijo in eno-loginja Majda Brdnik o sodobnih posegih pri predelavi mošta in negi vina. KD PROSEK KONTOVEL, v sodelovanju z domačo sekcijo VZPI Anton Ukmar - Miro, prireja v četrtek, 4. septembra, ob 20.00 v prostorih Kulturnega doma na Proseku, predstavitev ponatisa knjige »Bazoviški spomenik« Vekoslava Špangerja. Toplo vabljeni! S Poslovni oglasi SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL začasno zaposli vzgojitelje s pedagoško izobrazbo. Kandidati naj pošljejo življenjepis na e-naslov urad@dijaski.it 0 Mali oglasi DELAVEN FANT išče kakršnokoli občasno delo, od košnje trave in obrezovanja, do dela na kmetiji, v trgovini, v uradu. Tel. št.: 334-8301226. IŠČEM učbenike za 1. razred srednje šole S. Kosovel: Raziskujem Slovenijo 9, Skrivnosti števil in oblik 7, Likovno izražanje 7. Tel. št.: 040-211380 ali 349-5070323. IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038631354244. IŠČEM dva izvoda učbenika »Glasba danes in nekoč 7« za 2. razred nižje srednje šole. Tel. št.: 328-7437616. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. IŠČEM učbenike: za 3. razred srednje šole S. Kosovel - Opčine »Skrivno življenje 10« in »Viaggio nell'immagi-nario 3«; za 3. razred trgovske Žiga Zois »Branja 2«, »Od logaritmov do vesolja« in »Od Piramid do kaosa«. Tel. št.: 393-7741336. MLADA ZAMEJSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom naprodaj med Bregom in Opčinami. Tel.: 328-9021448 ali 3396255586. PODARIM kužke mešančke, majhne rasti, stare 2 meseca. Tel. št.: 3334239409. PRODAM knjige za vse tri razrede srednje šole S. Kosovel na Proseku. Iščem knjigo »Biologija 1« za 5. v.g. klasične smeri liceja Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 ali 328-9190074. PRODAM 17 starih kamnitih stopnic. Tel. št.: 339-1026752. V NAJEM dajemo opremljeno stanovanje za dve osebi, Vižovlje 11-c. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. Prispevki Namesto cvetja na grob drage tete Marije Radovič vd. Blason darujejo nečaki Elena, Gianni in Matilde 50,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. N.N. daruje 30,00 evrov za S.P.D.T. 29.8.2013 29.8.2014 Aldo Colja I* I Z neizmerno ljubeznijo in bolečino se te spominja tvoja družina. Prosek, 29. avgusta 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 8 Petek, 29. avgusta 2014 KULTURA / PRIČEVANJA - V knjigi Lebič izbrani radijski intervjuji Miloš Ivančič zapisal Zgodbe pozabljenega eksodusa Pogovori iz oddaj Radia Koper Primorski kraji in ljudje ter Slovenci ob meji Radijski pogovori predelani in objavljeni v knjižni obliki niso redkost. Vendar pa so Zgodbe pozabljenega eksodusa Miloša Ivan-čiča nekaj posebnega. Začenši z naslovom: Lebič. Kot pojasnjuje avtor, upokojeni novinar koprskega radia, je »lebič ali garbin nevihtni jugozahodni veter v Jadranu, ki ga spremljajo padavine, za tiste na morju ali ob njem pa je prava huda ura«. V italijanščini se vetru reče libeccio, »po slovensko pa njegovo ime spominja na bič, ki poka in seka«. In o travmatičnih dogodkih pripoveduje knjiga, ki je lani izšla v Ljubljani, pri založbi Sophia. Tragični dogodki, ki pa so se za neposredno udeležene končali srečno, saj so o njih spregovorili v radijski mikrofon. Njihova pričevanja je Miloš Ivančič zbiral in pošiljal v eter v okviru oddaj Primorski kraji in ljudje in Slovenci ob meji Radia Koper - Capodistria v obdobju 2002-201. Gre za izbor intervjujev, nekateri so ohranili originalno radijsko verzijo, drugi so bili dodelani. Porazdelil jih je v tematske sklope, dodal je zgodovinske uvode o posameznih obdobjih, kar je intervjuje zaokrožilo v zanimivo celoto. Kot je pravilno presodil Miloš Ivančič, so radijski intervjuji v knjižni objavi zanimivo branje. Tudi zato, ker ob poslušanju marsikaj uide, objavljeno pa se lahko preveri ob vsakem trenutku. Pomen-namen knjige je avtor sam jasno izpostavil v uvodu: »Knjigo sem napisal in sestavil kot novinar, ne kot znanstveni raziskovalec preteklosti, moj namen je bil pritegniti bralke in bralce k spoznavanju neznanega ali pozabljenega eksodusa in k razumevanju takratnega zgodovinskega časa z verodostojnimi zgodbami in odpiranjem tez«. V priljubljenih oddajah koprskega radia Primorski kraji in ljudje in Slovenci ob meji, ki so jim sledili tudi številni Slovenci v FJK, so namreč z osebnimi pričevanji načenjali teme in zgodovinska obdobja, ki so bila v uradni italijanski politiki in hi-storiografiji dolgo zamolčana. Iz pričevanj iz- mUliP^rH. Lebič hajajo drobci zgodovine, osebni pogledi in spomini, anekdoti, iz katerih si lahko bralci ustvarijo lastno sliko. Knjiga je torej nekakšen pripomoček, sredstvo, s katerim lahko vstopajo v obravnavana obdobja. Obsežna knjiga po sestavi ni enovita, ker je nastala iz že obstoječega gradiva, ki ga je avtor na novo pregledal ali pa dodelal. Intervjuji so različnih dolžin in seveda odražajo osebnost pričevalcev. Naštevanje «sodelujočih» je malce suhoparno, vendar je tovrstnem zapisu težko navesti kaj več od imen intervjuvanih. Prvi sklop se začenja s predstavitvijo lebiča, vetra, in daljšim zgodovinskim uvodom: Preseljevanje, Slovenski eksodus, Fašizem, Propaganda, Kaj je bilo prej in potem?, Primorska, Velike vojne in Čez ocean. Dopolnjujejo ga zapisi pogovorov z Dominikom Gregoričem, Božidarjem Magajno in Marijem Osano, Miranom Bertokom, Ano in Jožetom Terčonom ter s Sabino Andrejašičem. Drugi sklop Primež vsebuje najprej zgo-dovinsko-informativno zapise Tujce pri rojakih, Prvi spomenik fašizma in Primorska trdnjava v Mariboru, sledijo intervjuji: Renata Gorjup in Nada Ravter, Neva Lukeš, Lelja Rehar Sancin, Bojan Pavletič, Dušan Fortič, Srečko Čebron, Ju-le Lenassi, Drago Gabriel ter Nadja Pahor. Sledi poglavje Rižarna in taborišča s pogovori z Lju-bomirjem Susičem, Ernestom Arbanasom, Ric-cardom Goruppijem, Zorko Legiša Mervic, Dano Klanjšček Valič ter Tončko Senčar in Slavkom Weissom. Poglavje Prekomorci in njihova pesem vsebuje uvod Prekomorske brigade, nato pa pričevanja Ivana Siliča, Bojana Bizjaka in Leopolda Černigoja, Mira Kocjana ter Cirila Ko-bala. Najkrajši je sklop Osvoboditev z dvema intervjujema: Vlada Bidovec in Branko Jerkič. V poglavju Novi vrtinci je daljši zgodo-vinski-informativni uvod: Izseljevanje Italijanov, Izseljevanje Primorcev, Neznani eksodus Tržačanov, Vračanje Primorcev, Priseljevanje in Kominform; objavljeni so intervjuji z Marijo Mermoljo Sestan, Srečkom Košuto, Borisom Cibicem, Ivanom Cibicem in Vido Babič. Sklop Oj, božime je seveda posvečen Benečiji, sestavljajo pa ga pogovori z Dinom Del Me-dicom, Božem Zuanello in Marinom Qualiz-zo, Jožetom Pirjevcem ter Saro Perini, in še zapis Mračna leta Benečije. Kot je razvidno iz skope navedbe tem in imen intervjuvancev, je vsebina knjiga za naš prostor še posebej zanimiva. Odlika publikacije je tudi v tem, da prinaša »pripovedi ljudi, ki so sami doživeli čas, o katerem danes večkrat govorimo in ga ocenjujemo«, pripominja avtor v sklepni misli. Dogodke so opisali tako, kot so jih sami doživeli na lastni koži in jih tudi razumeli. V tem je njihova vrednost. Z njihovim prebiranjem si lahko vsak posameznik pomaga pri izostritvi ocene o polpretekli zgodovini. (bip) FESTIVAL SEVIQC BREŽICE Opere Franza Josepha Haydna Festival Seviqc Brežice se že več let ponaša z najlepšimi koncerti stare glasbe v najlepših kulturnih spomenikih Slovenije. Zrasel je iz Festivala Radovljica, od katerega se je ločil l. 1997, in je tesno povezan z mednarodno sceno, saj je včlanjen v Evropsko mrežo za staro glasbo REMA (Réseau Européen de Musique Ancienne). V ospredju je živa umetnost in o tem priča tudi ime festivala: SEmper VIvat Quam Creata (vedno živa kakor ustvarjena). Poleg umetniške kvalitete in historične izvajalske prakse si organizatorji prizadevajo tudi promovirati slovenske glasbenike ter mednarodni dialog. Projekt zadnjih let nosi naslov European Opera Sound, znotraj katerega slovenske, hrvaške, francoske in italijanske organizacije gostijo produkcije Haydno-vih oper. Dela izvaja orkester Purpur pod taktirko avstrijskega dirigenta Michaela Fendreja, specializiranega v Haydnovih operah in simfonijah. Sestav je nastal l. 2011 in v svoje vrste vabi najboljše diplomirane in-strumentaliste iz evropskih glasbenih šol, kot solisti pa nastopajo nadebudni pevci, ki si vtirajo pot v svetovno glasbeno sceno. Franz Joseph Haydn (1732-1809) se je v svojem dolgem življenju ukvarjal predvsem z instrumentalno glasbo, kot so simfonije, godalni kvarteti in sonate. V svoji tridesetletni službi pri princu Esterhazyju je živel daleč proč od glasbenih centrov, je pa imel na razpolago orkester, s katerim je preizkušal svojo glasbeno domišljijo. Princ je v bližini svojega dvorca Eszterhaza ob Nežider-skem jezeru dal zgraditi manjšo operno hišo ter lutkovno gledališče, v katerih je Haydn vsak večer vodil tako svoja kot tuja dela sodobnikov. Dirigent Michael Fendre bo predstavil zadnji dve Haydnovi operi za princa Ester-hazyja, napisani na začetku osemdesetih let 18. stoletja. Obe temeljita na starejših zgledih, snov pa povzemata po Ariostovi pesnitvi Besneči Roland in po Tassovem Osvobojenem Jeruzalemu. Operi vsebujeta veliko komičnih elementov ter predvsem srečen konec, kot je bilo v navadi v 18. stoletju. Prva opera z naslovom Orlando Paladino bo izvedena nocoj, 29. avgusta, v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Jutri ji bo sledila koncertna postavitev opere Armida v celjskem Narodnem domu. Festival Seviqc Brežice se je pričel že 22. junija, zaključil pa se bo 7. septembra. Na koncerte je možen prevoz s Festibusom iz Ljubljane. Cena povratne vozovnice je 10 evrov, rezervacija sedežev je obvezna. Podrobnejše informacije dobite na spletni strani www.se-viqc-brezice.si. Sara Zupančič TRST - Napoved Giraldijeva pot od Londona do Trsta v filmu Prigode in vtisi tržaškega novinarja Nicoloja Giraldija, ki je od začetka maja do začetka julija letos prepešačil pot od Londona do Trsta, bodo zaživeli v filmu, ki ga bo režiral mlad režiser iz Veneta Luca Severi. V njem bo natančno opisan Giraldijev projekt, v sklopu katerega je želel prikazati zgodovino prve svetovne vojne skozi oči tistih, ki delajo v muzejih, na spominskih obeležjih ali v raziskovalnih inštitutih, pa tudi zgodbe potomcev oseb, ki so prvo svetovno vojno preživele. Film bo ponudil pregled osebnih in dokumentarnih pričevanj, režiser Luca Severi pa bo idejo za film predstavil filmskim strokovnjakom na beneškem Film marketu, ki poteka v okviru 71. beneške Mostre. GLASBA - Drevi konec festivala Brez meja Bachova glasba bo odmevala na Višarjih glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Shit City Lonely Kamel Heavy blues, hard rock Napalm Records, 2014 Ocena: ★★★★★★★★★ Glasbeni festival Brez meja, ki že 19 let dokazuje, da je glasba resnično brezmejna, se bo drevi zaključil s koncertom na Višarjih. Na vrhu gore bo mogoče prisluhniti Bachovim melodijam, ki jih bodo izvajali člani Zbora Furlanije Julijske krajine in Baročnega orkestra brez meja, pod taktirko Alberta Busettinija. Svetišče na Višarjih bodo drevi ob 19. uri (brezplačen vstop) lahko napolnili ljubitelji klasične glasbe, nastopajoči pa so v program vključili dve Bachovi kantati; kan-tato BWV 75 in kantato BWV 147. Poseben gost drevišnjega koncerta bo Gabriele Cassone, glasbenik, ki bo igral na baročno trobento, na antičnih inštrumentih pa ga bosta spremljala Vania Pedronetto in Claudia Pavarin. Vsi, ki bi v cerkvici na vrhu gore radi prisluhnili koncertu, bodo na prizorišče lahko prišli z žičnico, ki je poleti operativna za prevoz turistov. Višarje so med drugim tudi odlično prizorišče za dogodke, v okviru katerih se presegajo etnične, jezikovne in družbene meje. Na tem kraju se namreč stika več svetov; romanski, germanski in slovanski svet, so zapisali v predstavitvi koncerta in dodali, da Bachova glasba odlično pooseblja pojem sožitja. Pomenljiv je tudi podatek, da bodo trije solisti iz zbora zastopali vse tri narode. Slovensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini bo zastopal Peter Gus. Na Norveškem se v zadnjih letih pase ena posebna »osamljena kamela«. Dolg kožuh in bluz - rokerski duh jo varujeta pred mrzlimi norveškimi zimami. Aprila lani se je ta kamela spustila do Berlina in se prikazala na stoner rock festivalu Desertfest. Njen koncert pa me je tako »pretresel«, da sem se na koncu z njo spoprijateljil in vam lahko danes na ta račun predstavim njen zadnji plošček in to celo pred izidom! Shit City, novo ploščo norveškega benda Lonely Kamel boste lahko namreč v glasbenih prodajalnah dobili s prvim septembrom. Na spletni strani avstrijske glasbene založbe Napalm Records pa si lahko album že naročite. Zasedbo Lonely Kamel sta pred skoraj desetimi leti ustanovila pevec in kitarist Thomas Brenna in basist Stian Helle. Od leta 2008 sestavljata bend še drugi kitarist Lukas Paulsen in bobnar Espen Nesset. Sound benda bi lahko definirali kot izrazit hard rock, pomešan s stoner rockom, dobrimi rifi kitar in kar nekaj bluza. Sami člani benda so mi v Berlinu zaupali, da je to neke vrste heavy blues in res, fantje so s to glasbeno kombinacijo gotovo zadeli v črno. Če pa primerjam nov plošček Shit City s prejšnjimi, je očitno, da je bend tokrat napravil odločilni kvalitativni preskok. To je jasno že s prvim komadom plošče Shit City, ki daje naslov albumu. Gre za »nesramno« hitro hard rock pesem, predno pa bi sploh prisluhnili naslednji White Lines, si najprej spet zavrtimo Shit City (poslušati na glas!). S komadom White Lines je na vrsti prej omenjeni glasbeni miks hard rocka in bluza. Zapeljive kitare uvajajo v naslednjo Is It Over, ki se nato razvije v pravo heavy blues skladbo. Stoner in doom ritmi pridejo na dan v komadu Seal The Perimeter, medtem ko lahko v šestminutni skladbi Freezing spet prisluhnemo izrednim kitaram! Falling Down je najdaljša pesem plošče, hrapav rokerski in psi-hedelični bluz. Na koncu je še čas za komad Nightjar, originalno izvedeno priredbo pesmi angleškega doom metal benda Necromandus iz sedemdesetih. Taki »osamljeni kameli« gotovo niste še prisluhnili! / ITALIJA, SVET Sobota, 30. avgusta 2014 1 1 UKRAJINA - Položaj se nevarno zaostruje ZDA, Kijev in Nato obtožili Rusijo, da se na vzhodu bori več kot tisoč ruskih vojakov Separatisti prodirajo proti ključnemu pristaniškemu mestu Mariupol in trdijo, da ga bodo zavzeli v nekaj dneh ansa KAIRO - Divjanje džihadistov ne pojenja Še štirje barbarsko obglavljeni ujetniki KAIRO / BEJRUT -Skrajneži iz Islamske države (IS) so včeraj objavili nov video-posnetek, na katerem so v Egiptu po obsodbi na smrt barbarsko obglavili štiri ujetnike, pod obtožbo, da so agenti izraeleske obveščevalne službe Mossad. Poleg tega so usmrtili »na desetine sirskih vojakov, ki so jih prijeli med ofenzivo na severu Sirije, ko so iz vojski prevzeli pomembno vojaško letališče Tabka, je včeraj po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Džihadisti so se sicer preko Twitterja pohvalili, da so ubili 200 vojakov, ki so jih zajeli ob osvojitvi Tabke. To je bila še zadnja utrdba v provinci Raka pod nadzorom režimske vojske. Pripadniki Islamske države so objavili tudi video posnetek, ki prikazuje mlade moške v spodnjem perilu, kako bosi korakajo vzdolž puščavske ceste. Vojaki so skandirali »Islamska država« in »Ni poti nazaj«, še navaja AFP. Na Golanski planoti pa so včeraj neznani oboroženci zajeli 43 pripadnikov modrih čelad, še 81 pa jih je obkoljenih, so sporočili Združeni narodi. Gre za pripadnke opazovalne misije Undof. KIJEV - ZDA, Kijev in Nato so včeraj Rusijo ponovno obtožili neposredne vpletenosti v spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so proruski uporniki na novi fronti zavzeli več mest. Po navedbah zveze Nato se tam na strani proruskih upornikov bori več kot tisoč ruskih vojakov. Moskva obtožbe zanika. Da je Rusija neposredno vpletena v spopade na vzhodu Ukrajine, so najprej zatrdile ZDA, potem ko so proruski uporniki na novi fronti na jugovzhodu Ukrajine zavzeli več mest. Ameriški veleposlanik v Kijevu Geoffrey Pyatt je na Twitterju zapisal, da vse več ruskih vojakov neposredno sodeluje v spopadih v Ukrajini. Moskvo je tudi obtožil, da je na vzhod Ukrajine poslala »najnovejši sistem zračne obrambe, vključno s sistemom SA-22, in je sedaj direktno vpletena v boje«. Zveza Nato in Poljska sta pred tem že potrdili, da imata dokaze o delovanju ruske vojske v Ukrajini. Veliko bolj oster v svojih besedah je bil ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko, ki je Rusijo obtožil vojaškega vdora v Ukrajino. Zaradi invazije in izrednega poslabšanja razmer v regiji Doneck je Porošenko odpovedal za včeraj napovedani obisk v Turčiji, kjer bi se moral udeležiti slovesne zaprisege dosedanjega turškega premiera Recepa Tayyipa Er-dogana za predsednika države, in sklical nujni sestanek sveta za nacionalno varnost in obrambo v Kijevu. Vojaške invazije je Moskvo obtožil tudi veleposlanik Ukrajine pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Igor Prokopčuk. Kot je dejal po posebnem zasedanju Ovseja, ki so ga sklicali na Dunaju zaradi poročil o ruskih vojakih na vzhodu Ukrajine, so »zabeležili neposredno invazijo ruske vojske na vzhodu Ukrajine, po scenariju, ki je bil preizkušen na Krimu«, ukrajinskem polotoku, ki si ga je Rusija priključila marca, je dejal Prokopčuk. »To, čemur smo priča, je invazija in neposredna konfrontacija,« je dodal. Kot je kasneje dejal neimenovani visoki predstavnik zveze Nato, se v Ukrajini proti ukrajinski vojski na strani proruskih separatistov bori več kot tisoč ruskih vojakov, predvsem na območju mesta Novoazovsk. Kot je dodal, ruski vojaki sicer nimajo insignij ruske vojske, da pa je jasno, da gre za vojake, saj »upravljajo s sofisticirano opremo in svetujejo separatističnim vojakom«, napredovali pa so od 40 do 50 kilometrov v notranjost Ukrajine. Ruski veleposlanik pri Ovse Andrej Kelin je navedbe Washingtona, Kijeva in Nata zanikal ter zatrdil, da v Ukrajini ni ruskih vojakov. »Tam je samo enota oko- li desetih ruskih vojakov, ki so pred dvema dnevoma nenamerno prečkali mejo,« je dejal Kelin, pri čemer je mislil na ruske vojaške padalce, ki so jih v Ukrajini zajeli v torek. Obtožbe je nato zanikal tudi tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Dejal je, da »informacije nimajo nobene zveze z realnostjo«, in da ruske vojaške enote, za katere ZDA menijo, da so prestopile mejo z Ukrajino, zgolj «izvajajo taktične vaje na odročnih območjih«. Premier samooklicane republike Doneck Aleksander Zaharčenko pa je potrdil, da se na njihovi strani bori okoli 4000 Rusov, a poudaril, da gre za prostovoljce. Kot je dejal, je med njimi tudi več bivših visokih častnikov ruske vojske, kot tudi še aktivnih vojakov, ki pa so se «med svojim dopustom odločili za sodelovanje v njihovem boju za svobodo«. Kijev sicer že mesece obtožuje Moskvo, da njena vojska na vzhodu Ukrajine podpira proruske separatiste, kar Moskva vztrajno zanika. Kljub obtožbam je sicer včeraj prvič prišlo do posvetovanja generalštabov ruske in ukrajinske vojske, ki sta razpravljala o izmenjavi vojnih ujetnikov, medtem ko je Porošenko zaukazal ustanovitev skupnih patrulj z ruskimi oblastmi za nadzor meje med državama. To je napovedal po torkovih pogovorih z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v beloruskem Minsku. Zaradi zadnjega razvoja dogodkov in dogajanja na terenu je Evropska unija preko Maje Kocijančič, tiskovne predstavnice visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton, že izrazila izjemno zaskrbljenost, veleposlanik Ukrajine pri EU pa je Bruselj zaprosil za obširno vojaško pomoč. O razmerah na vzhodu Ukrajine bo medtem v New Yor-ku ob 20. uri po srednjeevropskem času začel razpravljati tudi Varnostni svet Združenih narodov. Sestanek je zahtevala Litva. Kakih konkretnejših odločitev sicer ni pričakovati. Z jugovzhoda Ukrajine te dni sicer poročajo o novih zmagah separatistov. Potem ko so v sredo tudi ob pomoči tankov zavzeli mesti Novoazovsk in Staro-beševe, ki ležita kakih 30 kilometrov jugovzhodno od mesta Doneck, sedaj prodirajo proti ključnemu pristaniškemu mestu Mariupol. Separatisti trdijo, da ga bodo zavzeli v nekaj dneh. Iz Donecka, glavnega oporišča upornikov na vzhodu Ukrajine, pa so separatistične oblasti poročale o obstreljevanju, ki naj bi v zadnjih 24 urah zahtevalo življenja enajstih civilistov. 22 je bilo ranjenih. BRUSELJ - Na jutrišnjem izrednem zasedanju Vrha Evropske unije Bo Mogherinijeva kljub pomislekom vendarle evropska »zunanja ministrica«? BRUSELJ - Vrh EU naj bi jutri na izrednem zasedanju v Bruslju ob upoštevanju spolnega, geografskega, demografskega in političnega ravnovesja izbral naslednika visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton in predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. Ti odločitvi bosta nato omogočili dokončno sestavo nove komisarske ekipe. Ugibanj o imenih je bilo v minulih mesecih veliko, a neznank je še ogromno. Gotovo je le to, da bodo voditelji pri odločanju morali najti spolno, geografsko, demografsko in politično ravnovesje. Vsaj enega od položajev naj bi tako zasedla ženska in eden naj bi pripadel vzhodni članici. Trenutno kaže, da ima največ možnosti italijansko-poljski par: italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini kot visoka zunanjepolitična predstavnica in poljski premier Donald Tusk kot predsednik Evropskega sveta. O visokem zunanjepolitičnem položaju naj bi voditelji po prvotnih načrtih odločili sredi julija, vendar so odločitev preložili na konec avgusta, ker ni bilo soglasja. Takrat so tudi obljubili, da konec avgusta odločitev bo, in to o obeh omenjenih položajih. Cilj je, da odločijo soglasno, saj ne želijo ponoviti scenarija v primeru odločanja o predsedniku Evropske komisije, ko so Luk-semburžana Jean-Clauda Junckerja izbrali brez podpore Velike Britanije in Madžarske. V pričakovanju vrha se med favoriti-njami za visoki zunanjepolitični položaj poleg Mogherinijeve še vedno omenja tudi evropska komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva. V igri sta tudi poljski zunanji minister Radek Sikorski in nizozemski zunanji minister Frans Timmermans. Med favoriti za predsednika Evropskega sveta je trenutno v ospredju poljski premier Tusk, ki naj bi užival podporo Velike Britanije, Nemčije in Francije. Omenjajo se tudi bivši latvijski premier Valdis Dom-brovskis, bivši finski premier Jyrki Katainen, bivši italijanski premier Enrico Letta, danska premierka Helle Thorning-Schmidt in irski premier Enda Kenny. Glavni favoritinji za visoki zunanjepolitični položaj Mogherinijevi vzhodne članice, predvsem Poljska in baltske države, očitajo preveč proruska stališča in neizkušenost. Njihovo nasprotovanje bi morda lahko premostili, če bi predsednik Evropske- Federica Mogherini ansa ga sveta postal Tusk ali kandidat iz baltske države. Mogherinijevi v prid so poleg dejstva, da je ženska, tudi izjave iz vrst evropske tako desne kot leve sredine, da bi moral visoki zunanjepolitični položaj pripasti evropskim socialistom. Poleg ravnovesja med spoloma ter vzhodnimi in zahodnimi članicami bi bilo treba pri odločanju o vodilnih položajih v EU zagotoviti tudi ravnotežje med severom in jugom. To bi lahko dosegli, če bi vodenje evroskupine prevzel španski finančni minister Luis de Guindos, ki ima podporo nemške kanclerke Angele Merkel. Sedanji šef evroskupine, Nizozemec Jeroen Dijsselbloem, je sicer po poročanju danske tiskovne agencije ANP zatrdil, da bo na tem položaju ostal do sredine prihodnjega leta in da se o njegovem nasledniku ne bo odločalo prej kot čez leto dni, kar kaže tudi na to, da naj ne bi prevzel komisar-skega položaja. Od tega, kdo bo zasedel visoki zunanjepolitični položaj, je odvisen razplet ko-misarske zgodbe. Juncker, ki je prav tako povabljen na sobotni vrh, je napovedal, da bo seznam komisarskih kandidatov dorekel po vrhu, v prvih tednih septembra, a vsaj ob robu vrha je pričakovati tudi neformalne pogovore o komisarskih kandidatih in razdelitvi portfeljev. Pri oblikovanju komisarske ekipe je v ospredju vprašanje žensk. Iz Evropskega parlamenta, ki mora potrditi celotno ko-misarsko ekipo, pred vrhom prihajajo svarila, da Junckerjeva komisija ne more pričakovati podpore, če ne bo v njej vsaj toliko žensk kot v sedanji, torej devet. Juncker je že prejel predloge za ko-misarske kandidate od vseh članic unije, razen od Belgije, ki naj bi ga poslala konec tega tedna. Ženske so predlagale le štiri članice - Bolgarija komisarko za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalino Georgievo, Švedska komisarko za notranje zadeve Cecilio Malmström, Češka ministrico za regionalne zadeve Vero Jouro-vo in Italija zunanjo ministrico Federico Mogherini. Poleg tega so znani naslednji posamični kandidati: Avstrijec Johannes Hahn, Estonec Andrus Ansip, Finec Jyrki Katai-nen, Hrvat Neven Mimica, Irec Phil Ho-gan, Latvijec Valdis Dombrovskis, Litovec Vytenis Andriukaitis, Maltežan Karmenu Vella, Nemec Günther Oettinger, Slovak Maroš Šefčovič, Britanec Jonathan Hill, Francoz Pierre Moscovici, Madžar Tibor Navracsis, Poljak Radek Sikorski, Portugalec Carlos Moedas, Grk Dimitris Avra-mopulos, Romun Dacian Ciolos in Španec Miguel Arias Canete. Slovenija je predlagala seznam, na katerem so premierka v odhodu Alenka Bra-tušek, evropska poslanka Tanja Fajon in zunanji minister Karl Erjavec. Mandatar za sestavo nove vlade Miro Cerar je sicer včeraj v telefonskem pogovoru Junckerja obvestil, da daje prednost kandidatoma koalicijskih strank, Fajonovi in Erjavcu. Pri Junckerju vsebine pogovora niso želeli komentirati. Več imen, vključno z ženskami, naj bi predlagali tudi Danska in Nizozemska; imena niso javno znana. Danska naj bi predlagala ministrico za izobraževanje Christine Antorini in ministra za pravosodje Mortena Bodskova. Seznam naj bi poslal tudi Ciper, a po navedbah ciprskih medijev naj bi bila na njem dva moška. Pričakovati je, da bo žensko predlagala tudi Belgija, kjer se trenutno kot morebitna kandidata najres-neje omenjata evropska poslanka desne sredine Marianne Thyssen in zunanji minister Didier Reynders. Juncker naj bi tako po optimističnih izračunih uspel zbrati največ osem žensk. Omenja pa se tudi možnost, da bi Poljska, če Sikorskemu ne bi uspelo v bitki za visoki zunanjepolitični položaj, predlagala evropsko poslanko Danuto Hübner, s čimer bi bilo mogoče doseči število devet. Voditelji članic bodo z Ashtonovo razpravljali tudi o razmerah v Ukrajini, Iraku in na Bližnjem vzhodu. (STA) 1 0 Petek, 29. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Obračun pokrajinske svetnice za enake možnosti Fulvie Raimo ob koncu mandata Ženske so še vedno predmet diskriminacije na delovnem mestu Na krajevni ravni izvedli pomembne projekte za enakost žensk ter usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti Diskriminacija zaradi spola je na delovnem mestu še vedno prisotna, čeprav do nje prihaja morda na bolj rafi-niran način (večkrat pa tudi kar na manj rafiniran), nanjo naletimo v izrazoslovju, dalje v tem, da se dotično delavko zapostavlja tako zaradi ženskega spola kot tudi npr. zaradi debelosti, ženske so tudi v letu 2014 žrtve nadlegovanja na delovnem mestu, na trgu dela pa še vedno prevladuje model moškega uslužbenca oz. družinskega očeta, starega med 25 in 45 leti, in posledično tudi njemu na kožo pisani tradicionalni fiksni delovni urniki, ki pa ne ustrezajo več spremenjenim razmeram v svetu dela. Poleg tega je diskriminacija nalezljiva, zato se ji je treba zoperstavljati, kar je tudi obveza institucij. Ena od teh je Pokrajina Gorica, katere svetnica za enake možnosti Ful-via Raimo zaključuje svoj drugi mandat in po deželni zakonodaji ne more več ostati na tem mestu, na katerega jo je na podlagi razpisa imenovalo italijansko ministrstvo za delo, gre torej za tehnično in ne politično figuro, ki varuje delovni položaj žensk z ukrepanjem v okoliščinah, ki ovirajo udejanjanje popolne enakosti, kot piše na prospektu, ki je bil izdan tudi v slovenščini. Ob tej priložnosti je Rai-mova na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na sedežu pokrajinske uprave skupaj z odbornico za delo in enake možnosti Ilario Cecot ter funkcionarko na uradih za jezikovne identitete in so-cialo Marjeto Kranner podala obračun svojega osemletnega dela. Fulvia Raimo je letno obravnavala kakih 20-25 primerov diskriminacije oz. nadlegovanja, pri čemer je pomenljivo dejstvo, da so jo nanje v 10-15 odstotkih primerov opozorile ne toliko ženske kot njihovi možje oz. partnerji, ki so v urad prišli skupaj z družicami ali kar sami. Naletela je tudi na neenakost pri plačah - tudi v javnem sektorju - s čimer pa se je težko ukvarjati, saj v Italiji plače niso javne. Pri diskriminaciji in neenakosti gre bolj za kulturo in ne za zakon, je dejala svetnica in podala primer, kako ženske veliko manj pritiskajo, da bi napredovale v karieri, saj jih prevladujoča kultura od tega odvrača, zato je pomembno, da je pri vključevanju žensk v svet dela prisoten tudi kulturni pristop, pravi Raimova. Vsekakor na tiskovni konferenci ni bil govor samo o še vedno prisotni diskriminaciji in o tem, kaj je treba storiti, ampak tudi o številnih ukrepih in pobudah na vsedržavni in še bolj na pokrajinski ravni, ki so prispevale k večji enakosti med spoloma. Na vsedržavni ravni je Raimova omenila določila o obvezni prisotnosti žensk v izvoljenih in izvršnih telesih ter upravnih svetih družb z javno soudeležbo, pa tudi zakon, ki nosi ime bivše ministrice Fornero, ki med drugim določa obvezni starševski dopust za očete in uvaja vavčerje za ženske, ki se vračajo s porodniškega dopusta. Na pokrajinski ravni pa se je v obdobju mandata Fulvie Raimo oblikovala mreža na teritoriju ter so stekle številne dejavnosti in projekti. Med najpomembnejšimi je pobuda s pomenljivim imenom Con-ciliatempo: gre za spletno stran, ki ženskam in družinam nudi informacije glede usklajevanja družinskih in delovnih obveznosti. Vedno na področju usklajevanja omenjenih obveznosti je Raimova opozorila tudi na razpis Campione in opportunita, ki je namenjen podjetjem v goriški pokrajini, ki skrbijo za razvoj politik in posegov v to smer, medtem ko se krepi mreža javnih institucij in ustanov tretjega sektorja, ki so pristopile k pokrajinskemu protokolu za koordiniranje ukrepov za preprečevanje nasilja v družini oz. nasilja proti ženskam, kjer je partnerjev že preko trideset. Na področju usklajevanja med delom in družinskimi obveznostmi oz. zdravljenjem je treba omeniti še projekta Family Friendly in XCorsi, ki sta se že zaključila, tako kot se je končala pobuda Corsi .... in Corso, namenjena poklicnemu izobraževanju, usposabljanju in prekvalificiranju žensk. Vsekakor se dejavnost izobraževanja in usposabljanja nadaljuje s sklepanjem dogovorov s podjetji za poklicno izobraževanje žensk, prišlo je tudi do oblikovanja t.i. proračuna po spolu, po- membno pa je tudi sodelovanje v okviru projekta deželne uprave za preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu. Ob vsem tem je treba omeniti še številne projekte, izvedene skupaj s posameznimi občinami, za katere je Raimo-va ponosna, kot je tudi ponosna, da je dosegla, da se pozornost ženskam nudi tudi v okviru širših deželnih projektov, kot sta npr. Jamstvo za mlade in Imprendero. Zdaj se Fulvia Raimo po dveh mandatih poslavlja, čeprav je odbornica Cecotova napovedala, da jo bo še prosila za pomoč. Prihodnji teden bodo objavili nov razpis za mesto svetnice za enake možnosti, pri čemer bodo med pogoji, ki jih bodo morale izpolnjevati kandidatke, vsaj petletna izkušnja v svetu dela ter poznavanje trga dela in določil o enakih možnostih. (iž) GORICA - Karabinjerji oglobili očeta in sina Zdrvela sta čez mejo, zdaj ju čaka slana globa Kara bi nje rja bonaventura V zadnjih dneh so goriški karabinjerji obravnavali več kršitev prometnega zakonika in drugih zakonov. Zaradi posedovanja ukradenega blaga so prijavili 33-letnega albanskega državljana, ki se je peljal z ukradenim avtomobilom v Štever-janu, v Ulici Nizza pa so prijeli 21-letne-ga slovenskega državljana, ki je imel pri sebi nekaj droge. Z enim gramom heroina so zasačili tudi 34-letnega Goričana R.S., ki se je z mamilom vračal po Škabrijelo-vi ulici iz Slovenije v Italijo. Ravno tako v Škabrijelovi ulici se je minuli večer patrulja karabinjerjev približala avtomobilu tipa BMW 3; njegov voznik je ob pogledu na karabinjerje pritisnil na plin in zdrvel čez mejo v Slovenijo. Karabinjerji so si zapisali registrsko tablico vozila in ugotovili, da sta lastnika avtomobila oče in sin, ki živita v Tržiču in sta oba državljana Bosne in Hercegovine. Sin je v preteklosti že imel opravka s pravico. Karabinjerji so jima naložili slano globo, saj sta kršila več določil prometnega zakonika. Kot prvo se nista ustavila na poziv karabinjerjev, nato sta vozila s previsoko hitrostjo po mestu in v nočnem času. Oče in sin bosta morala zdaj plačati skoraj 500 evrov globe. V prejšnjih dneh so karabinjerji v bližini nekdanjega mejnega prehoda v Ulici Vittorio Veneto našli motor tipa Honda transalp, ki so ga julija v Ulici Kugy ukradli Goričanu. Nazadnje so med poostrenima nadzoroma prometa v Škabri-jelovi ulici in v Ulici Aquileia oglobili dva avtomobilista, ki sta vozila z zapadlim vozniškim dovoljenjem. DOBERDOB - Zasedala krajevna sekcija Slovenske skupnosti GRADIŠČE Mladenič utonil na Malem Lošinju Fulvia Raimo je ponosna na opravljeno delo Federico Bassanese Na Malem Lošinju je v sredo utonil 23-letni Federico Michele Bassanese iz Gradišča. Mladenič je na hrvaškem otoku preživljal dopust z zaročenko Marto Peruccon. V sredo dopoldne se je odpravil na potapljanje v morje pred hotelom Punta; svojo prisotnost je označil z bojo, nato se je podal na raziskovanje morskega dna, kar mu je bilo usodno. Utonil je iz še nepojasnjenih razlogov, verjetno zaradi nenadne slabosti. Okoliščine njegove smrti preiskuje hrvaška policija, obdukcijo naj bi na truplu opravili že včeraj. Bassanese je bil izkušen potapljač, v preteklosti se je ukvarjal tudi z vaterpolom, tako da je bil tudi dober plavalec. Višješolski študij je opravil na goriškem znanstvenem li-ceju Duca degli Abruzzi, zatem se je vpisal na Tržaško univerzo, kjer je uspešno študiral ekonomijo. V kratkem je nameraval zagovarjati diplomsko nalogo, potem ko je opravil delovno prakso na podjetju Generali. Čeprav je odraščal v Gradišču skupaj z materjo, očetom in eno sestro, je bil zelo navezan na Trst, kjer je imel veliko prijateljev. Pred časom se je preselil v Devin, tako da je bil še bliže morju, ki ga je tako ljubil; rad se je potapljal tudi v Tržaškem zalivu, še raje je zahajal na Hrvaško. Vest o njegovi smrti je žalostno odjeknila tako na Goriškem kot na Tržaškem. Uplinjevalnik jih skrbi »Spoštovati mora naravne in narodnostne značilnosti teritorija« - Občino bodo pozvali, naj priredi javno srečanje Doberdobska sekcija stranke Slovenske skupnosti je v sredo priredila razširjeno srečanje s člani in somišljeniki. Glavna točka dnevnega reda je bil načrt za izgradnjo uplinjevalnika v tržiški industrijski coni, ki ga je pripravilo podjetje Smart Gas. Projekt zadeva tudi teritorij občine Doberdob in občinski svet bo moral do 21. septembra izraziti mnenje o načrtu. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila, se je srečanja doberd-obske sekcije udeležila tudi podpredsednica goriške pokrajine in pokrajinska podtajnica SSk Mara Černic, ki je podrobno predstavila celoten načrt, prisotna sta bila tudi pokrajinski tajnik Julijan Čavdek in pokrajinski predsednik Silvan Primosig. Pokrajinska podpredsednica Čer-ničeva je povedala, da gre za zelo zahteven načrt z obširno dokumentacijo, katero so prejeli pred par dnevi. Načrt je pripravila skupina podjetnikov, ki bi s privatnim uplinjevalnikom oskrbovali lastne tovarniške objekte po bistveno nižjih cenah, obenem bi tako pridobivali energijo iz najmanj onesnažujočega neobnovljivega vira energije, t.j. zemeljskega plina. Dodatnih izpuhov po besedah vlagateljev naj ne bi bilo, ker bi spreminjanje plina iz tekočega v plinsko stanje potekalo v zaprtem sistemu. Tajnik doberdobske sekcije SSk Marko Jarc je izrazil zaskrbljenost zaradi prisotnosti uplinjevalnika, ki naj bi bil zgrajen na obronkih Krasa in občine Doberdob. Tudi ostali udeleženci srečanja so v svojih posegih poudarili, da občane najbolj skrbi, da bodo teritorij in dejavnosti, ki se na njem odvijajo, nosili le negativne posledice, konkretnih koristi pa ne bi imeli. Na Krasu je že itak precej posegov in infrastruktur, ki bremenijo občutljivo naravno ravnovesje, pri tem pa je tudi pomemben izgled okolja, da ne bi prišlo do oškodovanja kmetij- sko-turističnih dejavnosti, ki so se v teh letih razvile na Krasu. Še posebej je bil izpostavljenih več vprašanj glede plinovoda, ki ga bodo povezali s plinsko postajo pri Jamljah in glede tega, kaj bodo naredila podjetja, ki se ukvarjajo s turističnim ladjarstvom na tistem področju. Do izraza je nato prišlo tudi vprašanje delovnih mest, saj jih taki obrati ne potrebujejo veliko. Po drugi strani ni pošteno, da se prihaja na dan z grožnjami po odpuščanju, če bi projekt propadel. »Nihče ne želi ovirati gospodarskega in industrijskega razvoja, a pri tem ne sme trpeti kraški in širši teritorij, še posebej, ker na njem živi slovenska narodna skupnost. Prav Slovenci v Laškem, Doberdobu in občini Devin-Nabrežina imamo pravico, da smo o tem posegu čim bolj informirani in da so vsi glavni dokumenti v slovenskem jeziku, kot to predvideva zaščitna zakonodaja. Celotno informiranje mora predvsem s strani lastništva družbe Smart Gas potekati v spoštljivem tonu in ne takem, kot ga je bilo mogoče brati v prejšnjih dneh v medijih in na družbenih omrežjih,« so poudarili na srečanju sekcije SSk, ki bo preko svojih izvoljenih predstavnikov pozvala do-berdobsko občinsko upravo, naj se čimprej priredi javni posvet za občane. Obenem se bodo predstavniki SSk udeležili napovedanega javnega srečanja, na katero vabi družba Smart Gas v začetku septembra. Dokončno stališče pa bo usklajeno s sorodno sekcijo v občini De-vin-Nabrežina ter s pokrajinskim in deželnim tajništvom stranke. Pred zaključkom srečanja je pokrajinski tajnik Julijan Čavdek posredoval informacije o vsebinah prihodnjega 17. pokrajinskega kongresa stranke SSk, ki bo 10. in 11. oktobra. Sekcija SSk iz Doberdoba bo imela pravico do treh delegatov, ki bodo izvolili nov pokrajinski svet SSk za Goriško. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 29. avgusta 2014 1 1 NOVA GORICA - Kulturni dom Nagovarjajo tudi italijansko občinstvo Novogoriški Kulturni dom Novogoriški Kulturni dom v merilu slovenskih kulturnih domov sega v sam vrh po številu dogodkov, obiskovalcev in sredstvih, prejetih od Ministrstva za kulturo. V lanskem letu je s samo 11 zaposlenimi izvedel 419 dogodkov, katerih se je udeležilo skupno 46.000 obiskovalcev. »30-odstotni delež svojih sredstev smo zagotovili z lastno dejavnostjo,« poudarja Pavla Jarc, ki je pred kratkim nastopila tretji mandat direktorice novogoriškega kulturnega doma, kjer tudi v prihajajoči sezoni pripravljajo pestro paleto dogodkov. S pomočjo dvoletnega čezmejnega glasbenega festivala Echos so začeli pridobivati tudi italijansko občinstvo. Za uspešno več kot tridesetletno delovanje na kulturno-ume-tniškem področju je Kulturni dom Nova Gorica lani prejel občinsko nagrado Franceta Bevka. Med programi, nekateri imajo že dolgoletni staž, še posebej velja izpostaviti daleč največje število dogodkov, ki nastajajo v okviru Glasbene mladine Slovenije, lani jih je bilo več kot 130, polno zaseden Filmski abonma umetniškega filma ter povečan obisk v mestni galeriji. Tudi nova sezona prinaša pestro bero glasbenih, filmskih in galerijskih dogodkov. Tako rekoč pred vrati so Dnevi stare glasbe, tokrat četrti zapovrstjo, ki na različnih lokacijah prinašajo pet glasbenih srečanj. Letos jih bodo zaznamovali nastopi duetov. Otvoritveni koncert bo v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma 18. septembra ob 20. uri, ko bosta nastopila svetovno znana vokalista, brata Ratko in Ra-diša Teofilovic s staro srbsko in balkansko glasbo. Na ta dogodek v no-vogoriškem Kulturnem domu navezujejo še dan odprtih vrat, ki bo med 17. in 20. uro. »Naš festival išče mesto med dvema bolj uveljavljenima slovenskima festivaloma stare glasbe: radovljiškim in brežiškim. Mi pokrivamo zahodni del Slovenije, ki je izpraznjen s tovrstno ponudbo, obenem pa raziskujemo meje stare glasbe v razmerju do nove glasbe in do ponudbe etno zvrsti.« pojasnjuje Polona Abram, programski vodja Dnevov stare glasbe. Vstop na vseh pet koncertov je brezplačen, rezervacija in dvig brezplačnih vstopnic bo možna od 1. septembra dalje. Podrobnejši program je na voljo na spletu. Zadnji iz niza petih koncertov se bo odvil 21. septembra na Goriškem gradu. S takšnimi potezami v novogo-riškem Kulturnem domu nagovarjajo tudi italijansko občinstvo, kar se je zelo dobro prijelo pri iztekajočem se čezmejnem festivalu Echos, katerega koncerti so se izmenjaje odvijali na slovenski in italijanski strani. »Italijanska publika, predvsem iz Gorice in širše okolice, je vedno potencialni nabor za naše prireditve in nikakor ga nismo mogli v preteklih letih bolj intenzivno nagovoriti. Ravno festival Echos pa je nagovoril veliko število Italijanov, ki so se potem odzvali tudi na druge naše prireditve. To je eden od lepših sadov tega dvoletnega festivala. Zato smo tudi letošnje publikacije začeli pripravljati dvojezično. S 1. oktobrom pripravljamo tudi spletno stran v italijanščini,« dodaja Polona Abram. S 6. oktobrom se v novogori-škem Kulturnem domu začenja 34. sezona glasbenega abonmaja, ki prinaša osem koncertov. Januarja bo sledila 4. koncertna sezona Grajskih harmonij v gradu Kromberk, pa koncerti za izven, Art sredica, Jesenski glasbeni tris, Glasba z vrtov sv. Frančiška in poleti 19. mednarodno srečanje saksofonistov. Tudi v Mestni galeriji bodo v novi sezoni nadaljevali s predstavljanjem najnovejše produkcije izbranih slovenskih umetnikov pretežno mlajše generacije in srednje generacije. Med njimi bo tudi prejšnji teden preminuli slikar Jože Slak Boka, ki žal ni dočakal svoje prve samostojne razstave na Goriškem. Na področju filmske ponudbe se letos obeta novost: na že ustaljenem abonmajskem Filmskem gledališču, ki prinaša 18 filmskih naslovov, tokrat ne bo slovenskih - tem bodo posvečeni Večeri slovenskega filma med 8. januarjem in 19. februarjem. Za otroke in mladino se bo tudi letos vrtel Filmski vrtiljak, tudi tu bo na voljo 18 projekcij. Občinstvu bodo ponudili tudi cikel dokumentarnih filmov, ki se začenja z 26. septembrom. Katja Munih REDIPULJA - Priprave na obisk papeža Frančiška Morda pride tudi Renzi Včeraj nov ogled prizorišča - 80 škofov iz šestih držav - Vatikanski tiskovni urad objavil program obiska Obiska in maše papeža Frančiška pri spomeniku v Redipulji prihodnjega 13. septembra bi se utegnil udeležiti tudi predsednik italijanske vlade Matteo Renzi. Tako je včeraj poročal italijanski deželni televizijski dnevnik RAI, po katerem je Renzi-jeva prisotnost možna, če ne celo verjetna, gotovo pa je, da se bo papeževe maše udeležila obrambna ministrica Roberta Pinotti. Medtem se nadaljujejo ogledi lokacije, od katerih je eden potekal ravno včeraj. Prostor pred spomenikom v Redipulji naj bi utegnil sprejeti največ 20.000 ljudi (točno število razpoložljivih mest bodo določili 1. septembra na srečanju s prefek-tom), saj bo dostop omejen, ostali bodo morali dogodku slediti s ceste, smo slišali v televizijskem dnevniku, možno pa mu bo tudi slediti po televiziji, saj bo prva mreža državne ra-diotelevizije RAI od 10. ure do 11.30 predvajala mašo v živo. Poleg papeža Frančiška bo pri maši 13. septembra sodelovalo okoli 80 škofov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Avstrije in Madžarske, dostop do prizorišča pa bo kot že rečeno omejen. Na prizorišče Papež Frančišek bo možno priti le s posebno dovolilnico, ki jo izdajata italijanski vojaški ordinariat in goriška nadškofija. Slednja ima tudi nalogo, da dovolilnice razdeli tudi med druge škofije v Furlaniji Julijski krajini - tržaško, vi-demsko in pordenonsko - ki naj bi prejele vsaka po 1000-1500 dovolilnic, petsto pa naj bi jih bilo rezerviranih za vernike iz koprske škofije v Sloveniji, pri čemer je treba omeniti, da med verniki po župnijah vlada veliko zanimanje za dogodek. 10.000 mest pa bo v Redipulji rezerviranih za pripadnike oboroženih sil in nji- hovih svojcev ter članov veteranskih združenj. Pred prihodom v Redipuljo pa se bo papež ob pristanku na letališču v Ronkah srečal z nekaterimi invalidi, ki se ne bodo mogli udeležiti maše pri spomeniku. Vedno včeraj pa je vatikanski tiskovni urad objavil program papeževega obiska v Redipulji. Papeževo letalo bo 13. septembra ob 8. uri vzletelo z rimskega letališča Ciampino in bo ob 8.50 pristalo na ronškem letališču, od koder se bo papež peljal najprej v Foljan, kjer bo ob 9.15 sam obiskal tamkajšnje avstro-ogrsko vojaško pokopališče, kjer bo pred osrednjim spomenikom molil in položil cvetje. Od tam bo šel do velikega spomenika v Redipulji, kjer bo ob 10. uri daroval mašo in imel homilijo, ob koncu pa bo molitev za padle in žrtve vseh vojn. Ob tej priložnosti bo papež prisotnim vojaškim ordinarijem in drugim škofom izročil svetilko, ki jo bodo v posameznih škofijah prižgali med svečanostmi v spomin na prvo svetovno vojno. Po končanem obredu se bo papež podal do ron-škega letališča, od koder bo ob 12. uri poletel nazaj proti Rimu. Občina Gorica V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o PREDRAČUNU za leto 2014 in o ZAKLJUČNEM OBRAČUNU za leto 2012 (1): (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobren obračun in so izraženi v evrih 1. Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji: DOHODKI POSTAVKE: - Upravni presežek - Davčni priliv - Prilivi in prenosi ( od tega od Države) ( od tega od Dežele) - Drugi dohodki ( od javnih uslug) Skupni tekoči dohodki - Prodaje in prenosi kapitala ( od tega od Države) ( od tega od Dežele) - Najem posojil ( od tega za dvig iz blagajne) Skupni dohodki na račun glavnice - Storitve na račun tretjih Skupni dohodki - Poslovni primanjkljaj SKUPAJ DOHODKI Predračun za leto 2014 (€) Obračun za leto 2012 (€) 2.902.302,00 13.562.746,00 31.498.450,00 1.013.122,00 29.632.428,00 8.889.030,00 4.185.663,00 13.331.235,53 28.459.298,84 1.031.025,57 26.655.513,79 9.132.065,49 4.778.662,80 53.950.226,00 33.055.600,00 1.300.000,00 15.335.600,00 50.922.599,86 8.445.429,99 1.279.875,38 1.064.280,11 33.055.600,00 14.965.500,00 101.971.326,00 9.509.710,10 6.030.260,65 66.462.570,61 104.873.628,00 66.462.570,61 IZDATKI POSTAVKE: - Upravni primanjkljaj - Tekoči izdatki - Povračila deležev kapitala za amortizacijo posojil Skupni tekoči stroški - Stroški za naložbe Skupaj izdatki na račun glavnice - Povračilo akontacij iz državne blagajne in drugih - Storitve na račun tretjih Skupni izdatki - Poslovni presežek SKUPAJ IZDATKI Predračun za leto 2014 (€) 52.161.174,00 4.480.254,00 56.641.428,00 33.266.700,00 33.266.700,00 14.965.500,00 104.873.628,00 104.873.628,00 Obračun za leto 2012 (€) 46.900.661,16 3.675.962,83 50.576.623,99 12.305.436,62 12.305.436,62 6.030.260,65 68.912.321,26 68.912.321,26 2. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna je slednja: Splošna Izobraževanje Stanovanja Socialno Prevozi Ekonomsko SKUPAJ uprava in kultura skrbstvo področje - Osebje 6.630.494,48 1.470.274,00 - 3.150.906,00 379.582,00 150.441,00 11.781.697,48 - Nakup dobrin in plačilo storitev 2.343.724,99 3.059.083,18 62.459,98 6.769.293,74 1.066.783,87 301.444,34 13.602.790,10 - Pasivne obresti 108.079,86 59.132,73 - 33.900,65 111.538,57 - 312.651,81 - Neposredne naložbe Uprave 4.387.181,71 640.386,73 - 240.000,00 4.028.154,24 - 9.295.722,68 - Posredne naložbe 3.675.962,83 - - - - - 3.675.962,83 Skupaj 17.145.443,87 5.228.876,64 62.459,98 10.194.100,39 5.586.058,68 451.885,34 38.668.824,90 3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 2012 Upravni presežek iz obračuna za leto 2012 Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe za leto Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 2012 Višina izvenbilančnih obstoječih dolgov razvidnih iz seznama, priloženega obračunu za leto 2012 3.658.180,94 3.658.180,94 4. Glavni tekoči dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna: Št. prebivalcev na dan 31.12.2012: 35.926 Tekoči dohodki € 1.417,42 Tekoči izdatki € 1.305,48 od tega: - Davki €..... .........371,07 od tega: - Osebje €..... ......... 424,05 - Državni prispevki €..... ......... 792,16 - Nakup dobrin - Drugi tekoči prihodki €..... ......... 254,19 in plačilo storitev €..... ......... 623,91 - Drugi tekoči stroški €..... ......... 257,52 Odgovorna finančnega oddelka dr. Anna Maria Cisint ZUPAN OBČINE GORICA Ettore Romoli 12 4 Č etrtek, 28. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR GORIŠKI AVGUST Začenja se festival folklore V Gorici se danes začenja tradicionalni festival folklore. Ob 20.30 bo na Trgu Battisti v Gorici dobrodošlica godbe na pihala mesta Gorica nastopajočim folklornim skupinam, ob 21.15 bo slovesno odprtje festivala. Od 21.30 dalje se bodo zvrstili nastopi skupin Santa Gorizia iz Gorice, Raduga iz Belorusije, Ballet Cultural Argentino iz Argentine, Sicilia Antica iz Agri-genta in Vranovčan s Slovaške. Sanje v Medani V medanski Gradnikovi domačiji bo danes ob 20. uri v okviru festivala Sanje v Medani literarni večer z mariborsko pesnico in prevajalko Eriko Vouk. Ob 20.30 bo na vrsti srečanje s slovensko-bosanskim pesnikom melodičnih stihov Josipom Ostijem. Ob 21. uri bo videopoezija »Vzhodzahod«, ob 21.15 pa literarni večer z briško literarno kritičarko in pesnico Petro Kor-šič. Ob 21.45 bo spregovoril avstralski književnik David Brooks; ob 22.15 bo električni pesniško-glasbeni performans »Manifest Mehanikom!«, nastopajo Tjaša Koprivec, Jure Capuder, Bor Zakonjšek. Ob 22.30 bo koncert škotske glasbenice Kate Young. Narava in kultura Festival Narava in kultura bo danes ob 18.30 v galeriji sodobne umetnosti v Tržiču postregel s predstavitvijo knjige Marine Bressan »Sissi, gabbia-no sul mare, aquila sui monti«; ob 21. uri bo alpinist Giuseppe Ballico spregovoril o vzponu na Eiger in druge gore. Poletje v Tržiču V okviru niza Poletje v Tržiču bo danes ob 20.45 v župnijski dvorani Don Tonzar v Ulici Romana klavirski koncert šole Vivaldi. Literarni večer Pri stari šoli v Šempasu danes ob 18. uri odpirajo Trg Franca Krašana. Ob 19.30 bo v gostilni pri Ivančkovih v Grgarju potekal literarni večer ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne z naslovom »In pesem je ugasnila v sinjih očeh« (Cankar, Gospod stotnik). Dogodek organizira bralni klub Grgar. (km) Psihomodo Pop V okviru niza poletnih dogodkov »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bo danes ob 22. uri na ploščadi za no-vogoriško občino koncert skupine Psihomodo Pop. —/ edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA Wm i IB" " ' n, IlIJIE UMI - —' ■ ■ -.....ö BW»*' . d NOVA GORICA - Jutri pester program na Bevkovem trgu Celodnevno dogajanje za odprtje prenovljenega mestnega središča Jutri bo skoraj 50 domačih ustvarjalcev na šestih lokacijah v mestu ustvarjalo celodnevni program v počastitev odprtja prenovljenega središča Nove Gorice. Gre za največjo investicijo v mestu. »Prenova je veljala 3,6 milijone evrov, od tega je 1,1 milijona evropskih sredstev, 580.000 iz naslova unovčene bančne garancije, preostali del je pokrila novogo-riška mestna občina. Temeljito je bila prenovljena vsa podzemna infrastruktura in zgornje površine. Dobili smo nov urban prostor za srečevanje, druženje in povezovanje,« pravi novogoriški župan Matej Arčon. Središče mesta pridobiva tudi nove vsebine: že pred meseci se je tja iz Solkana preselila e-hiša, prav jutri ob 18. uri pa vrata prvič odpira Vinote-ka Solum s ponudbo tipičnih izdelkov čezmejnega območja. V območje obnove je bilo zajetih 8.000 kvadratnih metrov, kar poleg Bevkovega trga zajema še Trg Edvarda Rusjana in t.i. Trgovsko ulico. S celodnevnim dogajanjem na več lokacijah želijo na no-vogoriški mestni občini pokazati, kako lahko mestno središče v bodoče zaživi oziroma kakšen potencial ima v bodoče, saj si želijo središču vdahniti stalne vsebine. Nova podoba mestnega središča prinaša tlak v dveh vrstah granita v kombinaciji z rečnimi prodniki, katere so včeraj ravno še lakirali, sicer pa bodo do sobote vse gradbene ograje odstranjene. Precejšen poudarek pri prenovi središča je na javni razsvetljavi. Poleg treh obeliskov z lučmi na Bevkovem trgu in dveh v predelu Trga Edvarda Rusjana, središče osvetljujejo še nižje ulične svetilke. Za posedanje so na voljo klopi s sedali iz si- Nova fontana birskega macesna, nameščena je tudi druga nova urbana oprema. Nekateri občani v središču mesta pogrešajo več zelenja. Vladimir Peruničič, županov strokovni sodelavec za investicije odgovarja, da je dreves v središču po prenovi enajst več, res pa je da morajo nekatera še zrasti. Največja opazna sprememba je fontana s svetlobnimi efekti, ki je bistveno večja od prejšnje. Slovesno jo bodo ot-vorili jutri ob 21.30. Tudi otroško igrišče poleg fontane je v celoti obnovljeno. Kot rečeno, jutri bo v središču mesta živahno od 10. ure, dogajanje se bo zategnilo do 1. ure v nedeljo. Na Bevkovem trgu, ploščadjo za novogoriško mestno občino, ploščadi pri restavraciji Vrtnica, Rusjanovem trgu, pasaži med FOTO K.M. Bevkovim in Rusjanovim trgom in v parku ob Kidričevi ulici, na kar šestih prizoriščih torej, se bodo vrstili glasbeni in plesni nastopi, ustvarjalne delavnice, omizja, projekcije filmov in še marsikaj za vse generacije in za različne okuse. Prenovljeno mestno središče bo uradno odprto po nagovoru župana ob 21.30. Ker so se gradbena dela v zvezi s prenovo središča mesta zavlekla čez pogodbeni rok, bo mestna občina nova Gorica kot naročnik del pri izvajalcu Cestnemu podjetju Gorica uveljavljala t.i. penale. »Uveljavljali jih bomo, mislim, da smo upravičeni do vseh desetih odstotkov od investicije, saj zamuda danes znaša 28 dni,« je včeraj potrdil novogoriški župan Matej Arčon. (km) [12 Lekarne M Izleti ¿j Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. 0 Mali oglasi PRODAJAM oziroma dajem v najem 50 kv m veliko in povsem opremljeno stanovanje v središču Gorice; tel. 0481-30835. DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1250 evrov; tel. 335-5387249. mí Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Into the Storm«. Dvorana 2: 16.00 - 17.40 - 19.10 »Planes 2 - Missione antincendio«; 21.15 »Step up all in«. Dvorana 3: 16.15 »Dragon Trainer 2«; 18.30 - 21.30 »Mud«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Into the Storm«. Dvorana 2: 16.30 - 18.10 - 19.50 »Planes 2 - Missione antincendio«; 21.30 »Cattivi vicini«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Dragon Trainer 2«; 22.00 »Liberaci dal male«. Dvorana 4: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Step up all in«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.10 »The Stag - Se sopravvivo mi sposo«. PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino Malte, Gmuend, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega / Primorskega dnevnika. Ob 16. uri bo sprejem pohodnikov z zaključno prireditvijo na Vojskem; informacije po tel. 348-5298655. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi 13. in 14. septembra izlet v Dolomite - prečenje skupine Sella. Prvi dan približno 3 ure hoje, drugi dan od 4 do 5 ur. Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza je obvezna predhodna prijava in vplačilo akontacije do sobote, 30. avgusta; informacije in prijave po tel. 331-7059216 Vlado. SPDG IN KRAŠKI KRTI organizirata v nedeljo, 31. avgusta, obisk jame Gual-tiero Savi v Glinščici. Zbirališče pri Devetakih pred gostilno Miljo ob 8.30. Obisk ni zahteven, predvideva 2 do 3 ure hoje po jami. Obvezna predhodna prijava, ker je število obiskovalcev omejeno, po tel. 340-8247660. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 Ob 55. obletnici poroke čestitamo VIDI in CIRILU CERNICU in jima želimo veliko ljubezni in še dolgo skupnih let. Mauricijo, Ilaria, Maja, Manuela in Maurizio. lil Razstave »6 ZA... ENO RAZSTAVO« je naslov razstave šestih goriških fotografskih društev na temo prve svetovne vojne. Razstavljali bodo fotografski krožek Castrum iz Gradeža, fotografska skupina »Lo Scambio«, fotoklub Skupina75 in fotografski krožek BFI iz Gorice, fotoklub Lucinico iz Ločnika in fotoklub »Il Torrione« iz Romansa, sodeloval bo fotoklub Nova Gorica. Odprtje razstave bo v soboto, 30. avgusta, ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; na ogled bo do 12. septembra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. Ü] Obvestila MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse pevce, da bo prva redna pevska vaja v novi sezoni v torek, 2. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Doberdobu. Organizatorji vabijo tudi nove pevce. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo s ponedeljkom, 1. 9., odprta od ponedeljka do petka 10.00-18.00. KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠZ DOM obvešča, da do 29. avgusta bodo košarkarji letnikov 2000, 2001, 2002 in 2003 vadili od 17.30 do 19. ure. V ponedeljek, 1. septembra, bo potekal prvi trening minibasketa za letnike 2004 in mlajše od 16. do 17. ure v Kulturnem domu v Gor-ci. Treninge, ki so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko, bo vodil Andrej Vremec. TRŽIČ - Odpadki Legambiente o črnih vrečkah: Spoštovati pravila V Tržiču se nadaljujejo polemike okoli odločitve podjetja za okoljske storitve ISA Ambiente, da ne bo več odvažalo plastičnih vrečk črne barve, v katerih so shranjeni navadni odpadki. Na očitke, da se je navadne odpadke vedno dajalo v črne vrečke, da prisotnost le-teh na cesti kvari videz soseske oz. da predstavlja celo nevarnost s higienskega in zdravstvenega vidika, se je tokrat odzvala tržiška sekcija okoljevar-stvene organizacije Legambiente, ki opozarja, da gre za komunalne odpadke, s katerimi je le do trenutka prej vsakdo izmed nas ravnal, ne da bi ga skrbelo za tveganje, da zboli za kdove kakšno hudo bolezen. Po drugi strani pa gre tu tudi za pravila, ki jih občani morajo spoštovati. V goriški pokrajini velja namreč sistem odvažanja odpadkov od vrat do vrat, ki predvideva uporabo prozornih vrečk, ki morajo biti bele barve v primeru plastičnih in kovinskih odpadkov ter rumene barve v primeru ostalih suhih odpadkov, vrečke črne barve pa so izrecno prepovedane, to pa zato, da bi se v čim večji meri izognili tveganju, da med navadne odpadke končajo tudi taki, ki se jih da reciklirati. Ta pravila obstajajo od uvedbe ločenega zbiranja odpadkov leta 2007, z njihovim izvajanjem pa se je doslej odlašalo. To vse do zdaj, ko se jih želi izvajati, da se zaščiti okolje, dalje da se v polnosti izvaja ločeno zbiranje in da se zares vpliva na stroške odvažanja odpadkov v sežigalnico, opozarjajo pri Legambiente. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 29. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici do 12. septembra odprti po poletnem urniku (9.00-13.00). 9 Šolske vesti V DIJAŠKEM DOMU v Gorici poteka do petka, 12. septembra, priprava na šolo (za osnovnošolce in srednješolce) ter poletno središče (za predšolske otroke). Urnik do 13. ure (brez kosila) ali do 15.30 (s kosilom). Zelo ugodna cena; informacije in prijave po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 do zasedbe razpoložljivih mest. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014/15. Informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). 15 Prireditve PARTIZANSKI MITING v Selcah v organizaciji VZPI-ANPI in s sodelovanjem krajevnih društev bo potekal na prireditvenem prizorišču v Ul. Monte Cosich med 5. in 7. septembrom: v petek, 5. septembra, bosta potekala prireditev partizanskih pesmi »Canti ri-belli« z Albertom Blasizzo in Ambro Drius ter koncert kantavtorja in pisatelja Alessia Lege. Vsakoletna baklada v spremstvu doberdobske godbe in zbora Jezero bo v soboto, 6. septembra, z začetkom ob 19.30. V nedeljo, 7. septembra, bo zaključek mitinga s plesom. Pogrebi DANES V GORICI: 10.55, Marica Juri-sic vd. Gabrielli iz hiše žalosti v Ul. della Campagnuzza 2 v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES VRONKAH: 11.00, Eugenio Donvito (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. avgusta 2014 13 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 7.35 Nad.: Heartland 8.20 Serija: Le sorel-le McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.30 Vreme, sledi Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.50 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Nora Roberts - Un dono prezioso 15.40 Serija: Senza traccia 16.20 Serija: Guardia co-stiera 18.00 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 21.00 LOL - Tutto da ridere 21.10 Serija: Criminal Minds 22.50 Nad.: Luther 0.05 Show: Stracult (A casa) di Marco Giusti ^ Rai Tre si impossibile 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Ancora tu! (kom., '10, i. K. Bell) 23.15 Film: Giorni e nuvole (dram.) O Italia 1 6.10 UnoMattina - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Un passo dal cielo 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 17.15 Film: Sulle ali dell'amore 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Film: L'organizzatore di cuori 23.15 Show: Cari amici vicini e lontani... La 7 21.10 Film: Il migliore (dram.) 23.45 Crozza a colori 6.00 Dnevnik 6.30 Rassegna stampa 8.00 Talk show: Agora Estate 10.00 Cinema d'og-gi 10.15 Film: Ratataplan 11.45 Video frammenti 12.00 Dnevnik 12.25 Serija: La signora del West 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Film: Un sorriso, uno schiaffo e un bacio in bocca 17.25 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.25 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La Grande Storia u Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ricette all'itaíiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Serija: Renegade 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.3019.35 Ieri e oggi in Tv 16.20 Film: Qualcosa che scotta 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto ^ Tele 4 21.15 Film: Infelici e contenti (kom., '92, It.) 23.30 Film: Papa dice messa (kom., '96, It.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Serija: Fratelli detective 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Tredici sotto un tetto 16.30 Film: Rosamunde Pilcher - Un amore qua- 6.45 Nad.: Xena, principessa guerriera 7.40 Serija: Supercar 9.35 Serija: A-Team 11.30 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Daw-son's Creek 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.1.21.10 Serija: Person of Interest 23.50 Film: Colpo di fulmine - Il mago della truffa LA 7.00 7.55, 11.45 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 In onda, pon. 13.30 Dnevnik 14.00 Serija: Jack Frost 16.15 Serija: Starsky & Hutch 18.15 Serija: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Film: Sladka svoboda 16.15 Zgodovina ZDA 16.45 Nautilus 17.15 Peklenski izbor 18.00 Firbcologi 18.25 Kaj me poznaš? 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Istrska potovanja 22.15 Koncert Adriatic Ensemble 23.25 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Besede miru 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Nova Zelandija - Dežela dolgega oblaka 18.55 Folklorna skupina France Marolt 20.00 Na Postojnskem 21.00 Predstava: Razbojniki iz Karde-momme 22.00 Glasbeni večer, sledita TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.25 9.35, 10.45, 11.55 Tv prodaja 8.40 14.55 Serija: Queen Latifah show 9.5015.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.0016.45 Nad.: Sila 12.1017.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Rosamunde Pilcher 14.00 Serija: Zmenki milijonarjev 13.55 Film: Dave 18.50 24UR - vreme 18.55 22.00 24UR - novice 20.00 Film: Traktor, ljubezen in rock'n'roll 22.30 Serija: Po sinovi sledi 23.05 Eurojackpot 23.25 Serija: Na terapiji Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.30 Ring 13.45 18.00 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 19.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Voci in piazza 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 7.00 Kultura 7.05 Odmevi 8.0015.55, 18.35 Otroški program: OP! 10.05 Dok. odd.: Me-gabiti energije 10.40 Dok. serija: Planet opičjih ljudi 12.00 Potopis: Bela celina - Antarktika 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 14.00 Polnočni klub, pon. 15.15 Mostovi - Hidak 16.25 Odd.: Moja soba 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Sam Sebastian: Šesti čut 17.40 Mežanka, gospa Ivanka 18.55 0.15 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Števerjan 2014, 1. del 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 22.40 Športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub (f" Slovenija 2 7.00 8.30 Zabavni Infokanal 10.50 19.10, 23.35 Točka 11.35 Iz noči klavirjev 12.40 Prisluhnimo tišini 13.15 Slovenski magazin 13.45 Dok. portret: Mira Marko 14.45 Pričevalci 16.25 Mostovi - Hidak 16.55 Migaj raje z nami 17.20 Judo: SP, pon. 18.05 Veslanje: SP, pon. 20.00 Dok. odd.: Maov kult osebnosti 20.55 Nan.: Da, gospod premier 21.30 Kratki film: Trst je naš! 22.00 Film: Neustrašni Aballay (t Slovenija 3 6.00 8.00, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 8.45, 20.00 Aktualno 7.40 9.40 Eu taksi 9.30 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.55 Satirično oko 17.30 Poročila 17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.50 13.40 Serija: Zadnji pristan 8.40 16.40 Serija: Dva moža in pol 9.05 13.00 Risanke 10.0517.10 Serija: Naša mala klinika 10.55 Pazi, kamera! 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.25 Tv prodaja 14.30 Film: Ljubezen in druge droge (dram.) 18.00 19.50 Svet, Novice 20.05 Film: Prenašalec 2 21.40 Film: Sončna svetloba 23.40 Film: Hudičev odvetnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Glasbeni gost; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Iz antičnega sveta; 12.30 Kuhajmo s Petrom; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V zakrpanih goj-zarjih - 20. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30 Sporočila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja za-gonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30, 9.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Spored; 9.40 Zmagovalka lestvice; 10.00 Evropa osebno; 10.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO, 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni izbor; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Mix estivo; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.00, 21.00 L'argometno; 11.35 Cafe Petek, 29. avgusta Rai movie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA A dangerous method Francija, Irska, Velika Britanija 2011 Režija: David Cronenberg Igrajo: Viggo Mortensen, Keira Knighteley, Michael Fassbender in Vincent Cassel V Švici začetek prejšnjega stoletja, mladi Carl Jung odloči, da bo preizkusil Freudovo kontroverzno metodo zdravljenja s pogovorom na primeru Sabine Spielrein, mlade in izobražene ruske emigrantke s hudimi simptomi histerije. Prek dopisovanja o napredovanju zdravljenja se Jung spoprijatelji s Freudom in razkrije spolno ozadje Sabinine bolezni. Ta kmalu okreva in se z Jungovo spodbudo tudi sama loti študija psihiatrije. Razmerje med mladim in ambicioznim psihiatrom, njegovim mentorjem ter lepo in nadarjeno Sabino pa postaja vse bolj zapleteno. Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 14.35, 20.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Etno bazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 La via Francigena (pon.); 22.30 Sonoricamen-te Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; od 5.00 do 9.00 Jutranji program; 5.20, 8.40, 16.15 Obvestila; 5.45 Polka in valček na Prvem; 5.50 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Kofetek v petek; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Petkov glasbeni oddih; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 0.00 Novice; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.00 Dilema; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prigoda; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55 Neodvisne filmske zgodbe; 10.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DiO; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Odprti termin; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DiO; 16.05, 19.25 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.25, 18.05, 18.50, 21.35 Literarni nokturno; 16.45, 18.25 Koncertni nastop glasbenega nagrajenca; 17.05 Okrogla miza; 19.05 Koncert slovenskega tolkalnega projekta STOP; 19.55 Odkritje kipa drugačnega Slovenca; 20.30 Koncertni večer; 22.10 Zvočni performans; 23.00 Razglasitev nagrajene kratke zgodbe; 23.20 Jazz koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Petek' 29- avgusta 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O NOGOMET - Žreb Lige prvakov Mourinho v Mariboru Juve OK, glavobol Rome Rimljani v eni najtežjih skupin - Tudi Barcelona proti PSG Skupina B Skupina A_ Atletico Madrid (Špa), Juventus (Ita), Olympiacos (Grč) Malmoe (Šve). MONTE CARLO - Kakšna je ocena moči skupin Lige prvakov po včerajšnjem žrebu v Monte Carlu, lahko vsak oceni sam. Mariboru, ki bo v glavnem delu pokala nastopil drugič v svoji zgodovini, si s tem, proti komu bo igral, ni belil glave. Zanj so vsi močni, zato so pravzaprav na Štajerskem lahko zelo zadovoljni, da bodo v Ljudskem vrtu, poleg nemškega Schalkeja in liz-bonskega Sportinga, gostili tudi Mourinhov Chelsea. Razvpiti portugalski strokovnjak je magnet že sam po sebi. Zdi se, da so si lahko pri Ju-ventusu lahko oddahnili. Že res, da imajo v svojih vrstah lanskega finalista Atletica iz Madrida, toda na poti do osmine finala mu griški Olympiacos, še mnogo manj pa švedski Malmoe, ne bi smela predstavljati nepremostljive ovire. Zelo slabo se je izšlo za Romo, ki je plačala visok davek uvrstitvi v četrti, najslabši boben (v njem je bil tudi Maribor). Njeni nasprotniki bodo nič manj kot nemški Bayern, angleški Manchester City in moskovski CSKA. Za Tottija in tovariše je to neke vrste »skupina smrti«. Že v uvodni fazi bo v skupini F na sporedu tudi zelo zanimiv derbi med Barcelono in Parisom St.Germainom. Benfica (Por), Zenit (Rus) Bayer Leverkusen (Nem), Monaco (Fra). Skupina D_ Arsenal (Ang), Borussia Dortmund (Nem), Galatasaray (Tur), Anderlecht (Bel). Skupina E Bayern (Nem), Manchester City (Ang), CSKA Moskva (Rus), Roma (Ita). Skupina F Real Madrid (Špa), Basel (Švi), Liverpool (Ang), Ludo-gorec (Bol). Skupina C Barcelona (Špa), PSG (Fra), Ajax (Niz), Apoel Nikozija (Cip). Skupina G_ Chelsea (Ang), Schalke (Nem), Sporting Lizbona (Por), Maribor (Slo). Skupina H Porto (Por), Sahtar Doneck (Ukr), Athletic Bilbao (Špa), Bate Borisov (Blr). KOŠARKA - Jutri proti Avstraliji krstni nastop Slovenije na SP v Španiji Možnosti ni veliko LAS PALMAS - Slovenska košarkarska reprezentanca bo jutri začela nastope na njenem tretjem zaporednem svetovnem prvenstvu. V prvem poskusu na Japonskem 2006 je prišla do osmine finala, štiri leta kasneje v Carigradu je napredovala do četrtfinala, tako da bi bilo logično sosledje za Španijo 2014 uvrstitev med štiri najboljše ekipe na svetu. Papir prenese marsikaj, realnost pa je nekaj povsem drugega, zato morajo slovenski košarkarski navdušenci razumeti, da Slovenija za razliko od lanskega eurobasketa nima tako močne reprezentance. Fantje, ki jih je zbral okoli sebe selektor Jure Zdovc, so resda leto starejši, vendar v primerjavi z zasedbo Božidarja Maljkoviča med njimi manjka kar nekaj zvenečih imen, predvsem pod košema. Kapetan Goran Dragič, ki je bil lani glava in motor Slovenije na eurobasketu, zato brez sramu pove, da Slovenija letos ne more napadati najvišjih mest. «Manjka nam višina, igralci se hkrati nismo povsem vklopili v nov sistem igre, zato smo v pripravah doživeli precej porazov,» meni zvezdnik Phoenixa, a hkrati v isti sapi dodaja: «Morda je to tudi dobro; pred prejšnjimi prvenstvi smo vedno zmagovali, ko pa so prišle prave tekme, smo pokleknili. Upam, da bo letos drugače.» Slovenija, ki je v pripravah za SP odigrala štirinajst tekem - osem jih je dobila -, bo na SP na Kanarskih otokih nastopala v skupini D skupaj z Avstralijo, Mehiko, Južno Korejo, Angolo ter Litvo. Ob žrebu letos februarja je skupina delovala dokaj ugodno, glede na igre Slovenije v pripravljalnem obdobju ter odziv igralcev iz drugih ekip, pa je trenutna situacija manj obetavna. Avstralija, s katero se bo Slovenija srečala ob 17.30, ima v svojih vrstah štiri igralce iz lige NBA ter še nekaj odličnih posameznikov iz najboljših klubov v Evropi. O Litvi, ki je na lestvici Fiba četrta reprezentanca sveta, ne gre izgubljati besed, svojo kakovost pa so z zmagami na celinskih prvenstvih dokazali tudi Mehičani ter An-golci. Le Južna Koreja izstopa iz tega nabora, čeprav je bila tretja na azijskem prvenstvu. Na lestvici Fiba je Slovenija 13., pred njo so iz predtekmovalne skupine tako Li-tovci kot Avstralci (9.), Angola je 15., Mehika 24. in Južna Koreja pa 31. Selektor Jure Zdovc zato opozarja, da bo vsaka tekma v predtekmovanju ključnega pomena, še posebej ker se «sloven-ska» skupina križa s skupino C, v kateri so ZDA ter Turčija, Finska, Ukrajina, Domi- nikanska republika in Nova Zelandija. Za Slovenijo je zato zelo pomembno, da predtekmovanja ne konča na četrtem oziroma drugem mestu. To bi pomenilo, da se lahko s prvimi favoriti prvenstva, Američani, sreča že v osmini finala oziroma če-trtfinalu. V primeru, da bi v skupini D osvojila prvo ali tretje mesto, bi na ZDA naletela šele v polfinalu. Sistem tekmovanja je Mednarodna košarkarska zveza Fiba nekoliko predru-gačila. Spremenila je ime tekmovanja, ki zdaj ni več svetovno prvenstvo temveč svetovni pokal in ga zato šteje kot prvega in ne 17. od leta 1950, odkar reprezentance igrajo za pokal Naismitha, hkrati pa je poražence v osmini finala rešila muk v tekmah za razigravanje. Slovenija bo v primeru uvrstitve v nadaljnje tekmovanje igrala v Barceloni; 6. ali 7. septembra, odvisno od uvrstitve v Las Palmasu de Gran Canarii. Krog favoritov za najvišja mesta je relativno ozek. Američani, čeprav brez glavnih zvezdnikov iz lige NBA, a zato s petimi udeleženci letošnje tekme All Star in dokazovanja željnimi igralci, so prvi favoriti prvenstva. Kot menijo sami, so na prvenstvo prišli zaradi ene tekme, finala s Španijo, ki bo igrala pred domačimi gledalci in z večino igralcev, ki so gospodarili Evropi v zadnjem desetletju, vmes pa 2006 postali še svetovni prvaki. Za «eno prosto medaljo» ni prav veliko ekip. Strokovnjaki in stavnice visoko cenijo Brazilijo, Litva je na vseh prvenstvih v igri za odličja, Grčija ima čvrsto zasedbo, Slovenija pa na stavnicah zaseda mesta na robu deseterice. SPORED SLOVENIJE - Jutri ob 17.30 Slovenija - Avstralija; v nedeljo, 31.8 ob 17.300 Slovenija - Mehika; torek, 2.9. ob 20.00 Slovenija - J. Koreja; sreda, 3.9. ob 17.30 Slovenija - Angola; četrtek, 4.9 ob 21.30 Slovenija - Litva. PO TV - Tekme SP bo v Sloveniji predvajala državna TV Slovenija 2, v Italiji pa postaja Sportitalia. EP 2015 - Znanih je 24 udeleženk prihodnjega košarkarskega EP, ni pa še znano, kje bo prvenstvo, saj ga Ukrajina zaradi vojnih razmer v državni ne bo priredila. Bržkone bo prireditelj znan že v septembru. Na EP 2014 bodo igrale: Slovenija, Nemčija, Poljska, najboljše z zadnjega EP Francija, Litva, Španija in Hrvaška, Ukrajina, Estonija, Srbija, Finska, Grčija, Turčija, Latvija, Izrael, BiH, Belgija, Gruzija, Češka, Nizozemska, Makedonija, Italija, Rusija in Islandija. Tudi zadnja pripravljalna tekma proti ZDA je pokazala vse slabosti Slovenije, zlasti pod košem, zato tudi Goran Dragic (na sliki levo proti Derricku Roseju) dokaj realistično svari pred prevelikimi pričakovanji ansa JADRANJE - DP420 Mešana posadka Omari in Fedel včeraj šesta Na državnem prvenstvu v Formii so včeraj posadke v razredu 420 dokončale samo en plov, saj je šibak veter pihal s spremenljivih smeri. Pohvalo si tokrat zasluži mešana posadka Sirene Mat-teo Omari in Cecilia Fedel, ki je v zahtevnih razmerah odjadrala zelo prepričljivo in osvojila visoko 6. mesto. Na skupni lestvici sta jadralca ohranila 14. mesto, potem ko sta odbila včerajšnjo najslabšo uvrstitev 22. mesto. Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo pa sta bili v edinem plovu diskvalificirani zaradi predčasnega starta: kljub temu sta ohranili prvo mesto, saj sta diskvalifikacijo odbili. EP veteranov: spet kolajna za Ruzzierja Lonjerski atlet Fabio Ruz-zier je na evropskem vetera-nekm prvenstvu v turškem Iz-miru osovjil še eno kolajno. Po bronu v hitri hoji na stezi na razdalji 5 km je bil včeraj na 20 km na stezi še boljši. Pripadla mu je namreč srebrna kolajna. Boljši od njega je bil v kategoriji od 60 do 65 let samo še favorizirani Rus Anatolij Šipitšin (1.48:30), Ruzzier pa je za njim zaostal za dobrih 17 minut (2.05:38). Na 3. mesto se je uvrstil Nemec Alfons Schwarz (2:11:01). Med 11 tekmovalci jih je v cilj prišlo sedem, poleg omenjenih še Čeh, Norvežan, Turke in Španec. NOGOMET - Evropska liga Split resno zaposlil Torino, naprej tudi Inter TURIN - Inter in Torino (slednji prvč po 20 letih) sta se uvrstila v evropsko ligo. V zadnjem krogu kvalifikacij je Inter s 6:0 (trije goli Kovačica) nadigral Stjarnan, ki ga je že na Islandiji premagal s 3:0, Torino pa je z 1:0 (El Kaddouri po 11-m, prva tekma 0:0) in ne brez težav premagal Split. Hrvatje so pred koncem zadeli vratnico in obelgali vrata gostiteljev. Blatter brez tekmeca MONTE CARLO - Michale Platini prihodnjega maja ne bo protikandidat Seppa Blat-terja na mestu predsednika mednarodne nogometne organizacije Fifa. Moj čas še ni napočil,« je dejal Platini, sicer predsednik Uefa. Večni Švicar, 78-letni Sepp Blatter, ima tako odprte vse možnosti, da kljub številnim škandalom dobi zaupanje še za peti mandat na tej funkciji, ki jo je prvič prevzel leta 1998. Kavčič v tretjem krogu NEW YORK- Slovenski teniški igralec Blaž Kavčič je v drugem krogu odprtega teniškega prvenstva ZDA v New Yorku po skoraj dveh urah in pol igre ugnal 30. nosilca Francoza Jeremyja Chardyja s 6:2, 7:6 (6) in 6:3. Kavčič je dosegel 8 asov, dobil kar 76 odstotkov točk s prvim servisom in dosegel 27 neubranljivih udarcev iz igre. Njegov nasprotnik v 3. krogu bo Švicar Stanislav Wawrinka, zmagovalec uvodnega grand slama sezone v Melbournu. Med ženskami je v 3. krog napredovala tudi Sara Errani. S 6:4, 7:6 (2) je odpravila rusko Avstralko Anastazijo Rodionovo. Izpadla je tudi 8. nosilka, Srbkinja Ana Ivanovic (7:5 in 6: 4proti Čehinji Pliskovi). V Kopru odstavili Vanolija KOPER - Vodstvo Luke Koper je zaradi slabih rezultatov odstavilo italijanskega trenerja Rodolfa Vanolija. Kanarčki so na zadnjih štirih prvenstvenih tekmah doživeli štiri poraze. Začasno moštvo vodi Alen Ščulac. Zdaj vodi Valverde ALBACETE - Španec Alejandro Val-verde (Movistar) je po zmagi v 6. etapi prevzel vodstvo na kolesarski Vuelti. Zdaj ima 15 sekund prednosti pred Kolumbijcem Nairom Quintano. Tenisačice Gaje pred previsoko oviro Zadnja, odločilna ovira med-deželne faze ekipnega teniškega prvenstva do 16 let, ki poteka v Vi-cenzi, je bila za ekipo Gaje previsoka. Močnejši Sankt Georgen (Meran) jih je namreč v zadnjem krogu faze po skupinah premagal s 3:0 in se tako uvrstil v finale, iz katerega bo izšel državni finalist. Igralke Gaje končujejo svoje nastope z dvema zmagama in drugim mestom, kar je zelo dober rezultat, če pomislimo, da pripada kategoriji under 16 samo Martina Belettini, Lara Betocchi in Sara Partinel (letnik 2000) pa sta še igralki »under 14«. V Vicenzi so poleg tega premagale tudi nasprotnice, ki so bile, sodeč po kategoriji, na papirju močnejše od njih. FRIMORZKI lil KB LA KS SLIKOVNA KRIŽANKA - naša županja REBUS (6,2,6) Petek, 29. avgusta 2014 Stran pripravljajo: „ 0 Helena, Igor in Lako St. O (H.W.) MALA KRIŽANKA j 11 CT) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ■ 10 ■ 12 13 ■ 14 ■ ■ 15 ■ 16 17 18 19 ■ 20 21 22 ■ 23 24 25 SLOVARČEK - BELAJA = reka v Rusiji, levi pritok Kame, izvira v južnem Uralu • EGADI = italijansko otočje, zahodno od Sicilije, tudi Egadski otoki • LOJA = ekvadorsko mesto v Andih, središče istoimenske province • NAR = italijanska skrajno desničarska organizacija VODORAVNO: 1. italijanski istrski pisatelj, na sliki (Fulvio); 8. nalepka; 9. ja-majška glasba in ples; 10. začetnici ruskega pisatelja Tolstoja; 11. hlev po naše; 14. sredina rakete; 15. junakinja romana Borisa Pasternaka, ljubezen Dr. Živaga; 16. del Vojvodine; 19. plesna figura pri četvorki; 20. moralno, značajsko pozitivna lastnost, krepost; 21. otok v skupini Brionskih otokov pri Pulju na Hrvaškem; 23. Polifemov tekmec, ljubimec Galateje; 24. reka v Turčiji; 25. ameriška agencija za raziskavo vesolja. NAVPIČNO: 1. srbski izumitelj (Nikola); 2. lopatica pri plugu za čiščenje, ral-ka; 3. ameriška filmska igralka Farrow; 4. naš goriški športno - kulturni delavec Komel (začetnici); 5. oaza v puščavi; 6. naša nekdanja založniška hiša (kratica); 7. stranka brez soglasnikov; 11. neodločen, bojazljiv človek; 12. pripadnik turškega ljudstva v Rusiji; 13. puljska znamenitost; 14. nekdanji predsednik ZSŠDI (Odo); 16. na vrhu brade; 17. janež (lat.); 18. podolgovata plitva posoda za serviranje jedi; 20. podeželsko naselje; 22. začetnici nekdanjega šahovskega svetovnega prvaka Kasparova. (lako) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ■ 13 14 ■ 15 ■ 16 17 18 ■ 19 20 21 22 ■ ■ 23 ■ 24 ■ 25 26 ■ ■ ■ 27 28 ■ 29 30 31 32 ■ 33 ■ 34 35 36 ■ 37 38 39 40 ■ 41 42 ■ 43 44 45 46 ■ 47 KRIŽANKA A [w a VODORAVNO: 1. naš radijski in TV showman, na sliki; 9. irski brinovec; 12. bivališče mrtvih, podzemlje v grški mito I ogiji; 13. ameriška filmska igralka Gardner; 14. dolgorepa papiga; 15. barva kože, polt; 16. neprijeten občutek; 17. bosanska pevka Ukraden; 19. tekmovanja, ki terjajo zanesljivost in spretnost; 21. človek, posameznik, persona; 23. reka, ki teče skozi Firence; 24. strojni element pri kolesih; 25. livarski izdelek; 27. zveza, sporazum med podjetji; 29. docela na začetku; 30. italijanska filmska igralka Miranda; 33. fluorescenčna razsvetljava; 34. štandreško odbojkarsko društvo; 35. sodni zbor ali svet; 37. slovenski glasbenik in pesnik (Matjaž); 39. vrh pod Triglavom; 41. kemijski znak za iridij; 42. deleži odplačila posojila; 43. muslimanska versko-politična sekta; 45. najvišje božanstvo pri starih Egipčanih; 46. britev v sredini; 47. Sokratov tožnik. NAVPIČNO: 1. etilni alkohol, vinski cvet; 2. mesto v Lombardiji Maria Montija in Angela Bran-duardija; 3. letovišče v Furlaniji - Julijski krajini; 4. latinski veznik; 5. ameriški pevec King Cole; 6. športno društvo iz Doline; 7. Beotijci; 8. nos brez sredine; 9. porok v bančništvu; 10. nekdanji italijanski smučar; 11. ljubljanska veleblagovnica; 16. strešnik, tenka kamnita plošča; 18. antično računalo; 20. mlin, zlasti kot prostor; 22. budistična svetišča v Indiji; 25. sanjač, zanesenjak; 26. naravni sijaj barve; 28. začetek relaksa; 30. žareč delec snovi; 31. največji otok v Molukih, v Indoneziji; 32. najvišji vrh Pirenejev; 34. začetek vaje; 36. pristanišče v Jemnu; 38. blagajna; 40. italijanska Radio televizija; 44. najpogostejši veznik. (lako) ■ueg us6a3 :pffls du ¡nuy 'uv 'H 'UOLUV "Sfr '¡UjSESV '9}BJ ZP 'J| "Lfr 'BDUBpaj» "6£ '0|B>|!d •¿e 'leuas -S£ '|BA >£ 'uoau •££ 'esi "0£ 'op 6Z '|sue>| LZ '^ai -¡|n SZ 'fe?3| >z '°UJV £Z 'eq -9S0 -\z 'BUB>|iu|6 "6L 'BpaN 'LV 'LUBJS "9L 'uai "si 'BJB 'BAV •£L 'sojbjjbi zi 'u|6 "6 'ueg usB -a3 'i :ouadjopoa 'e)|uezu)| 'bzz;uj -oi (0!A|nj) :pffls ou tySVN SZ 'S>|bjv VZ 'SPV £Z 'B6UBA 'IZ 'BU||JA ■oz '313 '61 'IBUBg 91. 'BJ -BT "SL '3>| 'H 'B|B}S -u "1 "j "0L 'b>|s "6 'blažja "8 'Bzzjiuoj, "L ■.OUADJOpOA 'B)|UBZ!j)| B|BW 'l!P3-»l eu ¡ijdn» = x ¡paj>| eun | dn>| :snqau 'umsjou B>|U3|V W!Isdu ;u|31 'oub '31v '|jj3 'jed - b - ju3j 'b>|ubaij>|s 'j9 '>)js '13 'ousjo^ 'b>|!j3 'b|3jbuub '|0 'b>|3s '|bub>| 'joiewme 'urnajoij 'aqo» '|3 'uuv ''» 'I 'Bfoi 'apv 'ejn 'jeui| -eq 'oßusiuv 'j9JEqB>| :ouadjop -oa 'diubdtizdsdu - b|liez!j]| simonis 3AH53H Petek, 29. avgusta 2014 VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 VREME, ZANIMIVOSTI Kraški ovcarj ÍL grame spalsh M rSMOBIf 2 dow Freak waves f music p G colours) sweat m >jum> t* tomb PETEK - SOBOTA Swap party (sejem izmenjave) SOBOTA Second hand market (prostovoljni prispevki za "odkup" rabljenih oblačil/predmetov). Afi t frpp ilfl. t,.. m start , free I YOGA free ZUMBA BOSTON - James Costello se je poročil s svojo bolničarko Atentat ni prinesel le trpljenja, temveč tudi veliko ljubezen BOSTON - Bombni napad na bostonskem maratonu leta 2013 eni od žrtev ni prinesel le veliko trpljenja, ampak tudi ljubezen. V napadu hudo ranjeni James Costello je namreč minuli konec tedna večno zvestobo obljubil Kristi D'Agostino, medicinski sestri, ki je zanj skrbela v času okrevanja, poročajo ameriški mediji. Par, ki ga je združila grozota, je v zakonski jarem skočil v soboto, pred 160 gosti na odprti terasi hotela Hyatt Regency Boston. Srečni trenutek se je zgodil 16 mesecev po napadu, v katerem so bili trije ljudje ubiti, več kot 260 pa je bilo ranjenih. Po napadu na maratonu je fotografija Costella z raztrganimi oblačili in ožganimi deli telesa obkrožila svet. 31-letnik je po napadu prestal več operacij, tudi presaditev kože, in okreval v bolnišnici Spaulding Rehabilitation Hospital. Tam je med več medicinskimi sestrami zanj skrbela tudi simpatična D'Agostinova. Costello je prepričan, da mu je bila tragedija namenjena, da bi spoznal žensko, ki jo označuje za svojo najboljšo prijateljico in ljubezen svojega življenja. »Sovraži, ko rečem, da sem dejansko vesel, da me je razneslo,« je takrat še bodoči ženin decembra lani povedal v pogovorni oddaji Today. »Želim si, da ne bi bilo treba trpeti tudi drugim, a mislim, da je ne bi nikoli spoznal, če ne bi bilo tega.« Načrtovalka poroke Rachel Gross je medijem povedala, da so tako ona sama kot tudi drugi, ki so prispevali k slavju, svoje storitve ponudili brezplačno. »To je najbolj priku- V napadu hudo ranjeni James Costello je večno zvestobo obljubil Kristi D'Agostino, medicinski sestri, ki je zanj skrbela v času okrevanja today pen, plemenit, prijazen in ljubeč par,« je poudarila Grossova. »Verja-meta, da jima je bilo namenjeno, da se spoznata.« Costello je 15. aprila 2013 s svojimi prijatelji čakal blizu zaključne črte bostonskega maratona. Pričakovali so prijatelja, ki se je maratona udeležil kot tekmovalec, ko je v razmahu nekaj sekund nedaleč od njih razneslo dve bombi. Trije Co-stellovi prijatelji so v napadu izgubili nogo, še en pa je utrpel ureznine in opekline. Med dvotedenskim zdravljenjem v bolnišnici Massachusetts General je sicer Costello spoznal tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo. A resnično pomembno srečanje je očitno nastopilo šele kasneje, ko so ga premestili v Spaulding. Narendra Modi ansa NEW DELHI - Premier Narendra Modi Obljublja bančni račun za vsa gospodinjstva NEW DELHI - Indijski premier Narendra Modi namerava zagotoviti bančni račun vsem gospodinjstvom v Indiji v okviru prelomne pobude za pomoč revnim. Skoraj 40 odstotkov Indijcev ima namreč omejen dostop do finančnih storitev in so tako pogosto prepuščeni posojilodajalcem z izsiljevalsko visokimi obrestmi, poroča britanska medijske mreža BBC. Modi, ki je opozoril, da je v državi na milijone družin, ki imajo mobilni telefon, ne pa tudi bančnega računa, želi doseči, da bi do leta 2018 bančni račun dobilo še 75 milijonov gospodinjstev. Cilj pa je, da bi imela vsaj dva člana gospodinjstva bančni račun. Podatki popisa prebivalstva kažejo, da ima samo 145 milijonov od skupno 247 milijonov gospodinjstev v Indiji dostop do bančnega računa. To pomeni, da skoraj polovica od 1,2 milijarde ljudi nima bančnega računa, tako da so revni prisiljeni nujna posojila v primeru bolezni ali rutinskih nakupov, kot je nakup semen, pridobivati pri izkoriščevalskih posojilodajalcih. Po podatkih Svetovne banke 73 odstotkov kmetov nima uradnega vira za pridobivanje kredita. Tako državnim kot zasebnim bankam je Modi v več tisoč elektronskih sporočilih naročil, naj podprejo načrt. V skladu z načrtom bo vsak imetnik računa dobil plačilno kartico in zdravstveno zavarovanje do 100.000 rupij (okoli 1250 evrov). Po ocenah poznavalcev bo povečana finančna vključenost prebivalstva pomagala vladi, da bo lahko socialne prejemke izplačevala direktno na bančne račune in s tem zmanjšala korupcijo. Podatki Svetovne banke kažejo, da samo štirje odstotki Indijcev denarna sredstva od vlade prejemajo na bančne račune. Shema bo prispevala tudi k zmanjšanju vpliva posojilodajalcev in drugih neformalnih agencij, ki posojajo denar izven nadzora indijske centralne banke. Ena od glavnih ovir za uresničitev načrta pa bo pomanjkanje identifikacijskih dokumentov med revnim prebivalstvom, saj je za odprtje bančnega računa v Indiji treba zagotoviti številne dokumente, med drugim rojstni list in dokaz o stalnem naslovu, ki jih mnogi revni prebivalci nimajo. Pri tem naj bi si banke pomagale z uporabo programa za identifikacijo biometričnih podatkov, ki ga je uvedla prejšnja vlada. Predstavnik državne banke Andhra NSN Reddy zato opozarja, da pomeni odprtje bančnega računa za navadne ljudi herkulski podvig. Guverner centralne banke Raghuram Rajan pa poudarja, da bo shema z zagotovitvijo kreditov in zavarovanja revnemu prebivalstvu omogočila gospodarsko neodvisnost.