PRIMORSKI DNEVNIK NOVI INCIDENTI V BELFASTU POVZROČILI SE ŠTIRI ŽRTVE Ob današnjem protestantskem prazniku bi se utegnil položaj še poslabšati - Več kot 3 tisoč 500 katoličanov se je zateklo v Irsko republiko - Britanski laburisti so podprli predlog o tristranski konferenci za rešitev severnoirskega vprašanja BELFAST, 11. — Val natllja, ki ja zajel Severno Irsko, se ie ni polegel: spopadi med demonstranti in britansko vojsko so se nadaljevali tudi danes v Belfastu, Londonderryju, Newryju in drugih ulstrskih mestih. Najhuje pa je bilo v Belfastu, predvsem v četrtih Whi-terock In Springfield Road, kjer so ie štiri osebe Izgubile življenje. Seveda pa gre samo za žrtve, ki so bile uradno ugotovljene, medtem ko je nemogoče izključiti, da bi v prihodnjih dneh prišla na dan skrita trupla demonstrantov, ki so bili ubiti v krvavih spopadih v zadnjih štirih dneh. Tudi itevilo ranjenih ni znano, saj se predvsem laže ranjeni demonstranti ne zatekajo po pomoč v bolnišnico, da bi se izognili aretaciji. Po razmeroma mirni noči je do prvih incidentov prišlo v jutranjih urah v Cromac Roadu v Belfastu: v oboroženem spopadu tned demonstranti in vojsko je bila ena oseba ubita, najmanj dve pa ra njeni. Vojaški glasnik je povedal, da je bal pri tem incidentu ver jetno ubit tudi neki ostrostrelec, čigar trupla pa niso našli Samo nekaj minut pozneje je do druge žrtve prišlo v Springfield Roadu: voznik nekega furgona, ki je z vso brzino bežal od kraja, kjer je treščil v zid ter bdi pri priči mrtev. V katoliških četrtih Springfield Road in Whiterock so britanski padalci zjutraj opravili temeljito »čist kov. odstranili so ruševine hiš. ki so jih protestanti zažgali iz protesta, preden so se izselili ter ^ o-stanke barikad na cestah. Ves čas so bili padalci izpostavljeni ognju ostrostrelcev. Pri tei čistki je bi lo ranjenih več demonstrantov in en vojak. Pri drugi operaciji pa so britanski vojaki odkrili skladišče, v katerem je bilo pripravljenih kakih 700 molotovk. Javni prevozi v Belfastu po 19. uri ne delujejo. V vso prano Dezai oo iuaja. ujci v- — ■ - ■ _ Britanska vojaka pred gorečo hišo v središču Belfasta izbruhnil nov oborožen spopad, je1 kratkem bodo verjetno uvedli po- "^»'1...............mn.....■••••'■<■<........................... VČERAJŠNJI GOVOR PO TELEVIZIJI Coiombo optimist glede položaja in glede bližnjih perspektiv vlade kvaril je predvsem o gospodarskem razvoju ter zlasti o odnosih s sindikati 11. — Predsednik vlade Coiombo {e Izkoristil počitniško bil *' *** i® *ir>oči naredil obračun dela vlade v enem letu, odkar tj * 'ani približno ob istem času sestavljena. Coiombo je svoj sov0r televizijskimi gledalci pričel, da ne more sam ocenjavati dela, da pa lahko da podatka o položaju. Nato ja na-jj*1' da so pričeli z delom obhudi zaskrbljenosti gospodarskega ».'*< obstajala mn/na socialna trenia in nuino ia bilo treba -"•'.ajaifl JU lliutua ewviu.ua i . o. <|u --- J - ------ k' Program reforme nekaterih ključnih sektorjev, ter končno prišlo C0| •k«Pl°zije nasilja in nereda. C01”bo ie' dejal,' da je levi I r volitvah 1968. teta preži-Ulo *ne težave in da je vse |Utv' da je ta formula iztrošena, hstl Počasno ni bilo nobene al-«lV*» ki ne bi bila nevarna tl^,®j®il družbeni red. Coiombo S' ^•'ieval, da so se kljub temu lj,y '• da je formula še vedno ij *> da je sposobna izvesti Olj, r°9ram in da lahko zagotovi ta, r**'žno ravnovesje. Bilo je 'f n®*aupanja. t rr®2d°bju 1969 in 1970 se je Jltev predlagalo izredne vo-*°da razpust komaj izvolje-neeaParlamenta je nekaj drama-re, ln ta dramatičnost bi bila VolitejŠa* de upoštevamo, da bi sti. prišlo v ozračju nape-Vol t 0 lahko splošne izred-lov 'jYe utegnile privesti do rezul-atnL| , ne bi bili odraz mirnega 1 kar ■ 'n ki bi lahko pokvarili je bilo napravljenega ter dočnl^^ven način vplivale na C081’ lwVsern je bila potrebna sta->rarnhm jasnost- T° je zahtevala Coiombo je nato dejal, da se lahko te zakone kritizira iz različnih zornih kotov, da pa ni nobenega dvoma, da gre za pomemben napor, da se prenovi stvari v Italiji, da se zagotovi več pravičnosti in uskladi položaj italijanskih ljudi s položajem, ki so ga že dosegli v drugih razvitih državah. Predsednik vlade je nadaljeval, da je treba te ukrepe ocenjevati tudi z vidika vlade, da pripomore k okrepitvi gospodarske konjunkture in da te- družbenega reda, gospo-®ba Po'ožaj i*1 je bila tudi aVa? strank, ki so se znašle v •žbe ■ °b naglem spreminjanju i ^ !a ko so torej morale opra-iip ,'katno nalogo obnavljanja Jogije- •ilj 01 ,tega so se tako vztrajno ^Najprej za obnovitev štiri-ohr ®a- zavezništva, nato pa :(i anijo združene vse sestavne ig'0 0c* katerih vsak ima svojo anj0v.s* Pa morajo delovati soka u.'n morajo premostiti pole-L ^ so pogosto umetne. Zato alici.. združevali različne sile v taji1’ hi lahko odložili vsa sporni; asanja- Toda na to pot niso fasLs.?,i se prav ob pomembnih j'h lahko oceni veljavnost, liti k slavnost levega centra in iltie9 °dlašanj bi zaostrila so-1 2 naPetosti. Ko so torej obno-(.^zništvo levega centra, so i»i, • no tudi obvezali, da bo program. ban .ko gledamo nazaj in lah lovimo prvo bilanco ter u-tprn”)?.' .da sta obe zbornici že o stanovanjskem in ^ zakonu in da mora seda 'ravL Slw zbornica obravnavati hjt ke. Gie(je tega je potrebno, on sklepajo, kar velja tudi za Predsednik vlade Coiombo ibjj.® iugu, ki ga je senat že Vo ln ki je pripravljen na raz-trpK ^ontecitoriu. Nujnost, da ittjj — delati hitro izhaja za :n0s..Zak°n tudi iz rokov in ubit; H Evropske gospodarske skup-rparlament bo v kratkem pribil Z|h?’avljati o zdravstveni re-:t ki jo bo odobril ministrski l50 akoj po poletnih počitnicah 0l ho istočasno, preučil finanč-, .^znosti izhajajoče iz refor-■ ^ko da bodo v skladu s fi-zmogljivostmi. 'enim; to velja tako za zakon o Jugu kot tudi za druge zakone. Izvajanje reform vodi k razgovoru s predstavniki delavcev in pomeni tudi, da se je nekaj napravilo za olajšanje sedanjih napetosti. Danes je to vprašanje v ospredju. Lani so s prvimi ukrepi odstranili nevarnost, da bi devalvirali liro. ki je ohranila svojo vrednost na mednarodnem tržišču. Za zakonskimi dekreti, ki so jih letos odobrili v začetku julija, pa so želeli zagotoviti malim in srednjim podjetjem možnost novih investicij. Toda gospodarska kriza je povezana tudi z novimi odnosi in z novo organizacijo dela znotraj podjetij, kar je posledica novih delovnih pogodb in kar odraža tudi visoko raven doseženega gospodarskega razvoja. Zaradi tega ne bodo gospodarski ukrepi zadostovali, če ne bodo našli delodajalci in sindikati poti za koristno sodelovanje, da se preneha s stalnimi konflikti in da bo prišlo do visokih investicij ter nove organizacije produktivnega procesa , kar pomeni, da bo prišlo, do kvalitetnega- skoka tehnološkega in človeškega značaja. Coiombo je nadaljeval, da ie treba obnoviti proizvodnjo in da ie treh« prenehati s stalnimi prekinitvami idela z zamudami na delu in manjšo " produktivnostjo, ker bo drugače prišlo do resnih posledic: večie brezposelnosti, Italija ne bo mogla biti dejavnik v procesu evropskega združevanja in končno dohodek se bo zmanjšal, kar bo onemogočilo tudi izvajanje reform. Zaradi tega se je vlada v preteklih dneh sestala s sindikalnimi predstavniki delavcev in delodajalcev in je stvarno obravnavala položaj. Vsi so se obvezali, da bo prišlo do vrste sestankov med sindikati in delodajalci, da se razpravlja o vseh odprtih vprašanjih. Nekateri veliki sindikalni spori so se ob posredovanju vlade pozitivno končali, tako da lahko pride do novega ozračja, kar lahko omogoči obnovitev in povečanje proizvodnje. Predsednik vlade Coiombo je nato dejal, da se je ustvarilo tudi boljše ozračje glede vprašanja javnega reda, zlasti če se spomnimo na dogodke bližnje preteklosti in če se pogleda, kaj se dogaja izven Italije. Tudi glede kriminalitete so policija in karabinjerji okrepili svoje napore. Tudi tukaj pojav izvira iz nereda in ker nekaj takega dopuščamo, vendar pa ni tako resen kot v nekaterih drugih državah s starejšo demokratično tradicijo. V tej zvezi je Coiombo tudi opozoril na boj z mafijo. Predsednik vlade je svoj govor zaključil, da v Italiji biti optimist, pomeni biti že na zatožni klopi, toda da gre tokrat za optimizem, ki je povezan s stvarnostjo, ki temelji na sposobnosti naroda, da dela in da napreduje. S pesimizmom in nezaupanjem se ničesar ne zgradi. Mi pa moramo zgraditi moderno in demokratično državo. PO PISANJU LISTA »MAARIV. Izraelski «načrt» o odprtju Sueškega prekopa Newyorški župan zamenjal stranko NEW YORK. 11. - Kot so danes uradno sporočili, ie župan New Yorka John Limdsay zapustil republikansko stranko ter se vpisal v demokratično. Lindsay je povedal, da ga je razočarala Nixonova politika ter da predsednik ni izpolnil obljub o koncu vietnamske vojne in o ureditvi notranjega polo-žala v ZDA. Opazovalci menijo, da se bo newyorški župan pote goval za kandidaturo demokratske stranke na bodočih predsedniških lici iško uro, oblasti pa so odredile predčasno zaprtje javnih lokalov in vseh krajev, kjer točijo alkoholne pijače. V trenutku, ko poročamo, so v teku samo sporadični spopadi, ven dar je vzdušje iz ure v uro bolj napeto. Jutri bo namreč obletnica zmage protestantskih sil Viljema d'Orange nad katoliškim kraljem Jakobom II., ki velja za nekakšen protestantski nacionalni praznik. Ob tej priliki podrejajo vsako leto masovne parade in shode, ki pa so v preteklih letih dajali povod m nove incidente Kot je znano, ie vlada Briana Faulknerja pred dne vi napovedala jutrišnjo parado, je pa dokaj verjetno, da se bodo pro testantski skrajneži skušali kljub prepovedi zbrati ter kot običajno prirejati oborožene napade na ka toliške mestne četrti. Prav v pri čakovanju novih incidentov pa pošiljajo iz Velike Britanije okrepitve. Trenutno je v Ulstru 12.600 britanskih vojakov, se pravi največ po izbruhu ulstrske krize. Uradni obračun položaja trdi. da je v zadnjih 48 urah umrlo v Severni Irski 21 oseb, od začetka le tošnjega leta pa je bilo 27 mrtvih. Gre za izredno visok obračun v primerjavi s prejšnjimi leti: leta 1969. ko je kriza izbruhnila, je bilo 12 mrtvih, naslednjega leta pa 17. V zaporih je trenutno 230 oseb. Na podlagi izjemnega zakona bodo ostale zaprte za nedoločen čas. ne da bi jih postavili pred sodišče. Veča se medtem tudi število beguncev iz Severne Irske v Irsko republiko. Do danes je najmanj 3500 oseb prekoračilo mejo. Via da Irske republike je pripravila pet resebnih taborišč, kjer so begunce zasilno nastanili. Zunanji minister Irske republike Patrick Hillery se je danes v Londonu pogovoril z britanskim notranjim ministrom Reginaldotn Maud lingom. ki nadomešča premiera Heatha. Ob prihodu v Whitehall se ie minister znašel sredi gruče de monstrantov, ki so zahtevali odpo klic britanskih čet iz Ulstra in o svoboditev internirancev. Po srečanju z Maudlingom se .je Hillery sestal še z bivšim notranjim ministrom v Wilsotiovi laburistični vladi Jamesom Callaghanom. Slednji .je po srečanju poudaril nujnost sklicanja konference, na kateri naj bi razpravljali o položaju v Severni Irski. Po predlogu, ki ga je dal predsednik vlade v Dub ath za Veliko Britanijo, Brian Faulkner za Severno Irsko in Jack Lynch za Irsko republiko. Calla-ghan je tudi omenil možnost, da bi sklicali parlament, katerega člani so sedaj na poletnih počitnicah. V preteklih letih se je sarm enkrat zgodilo, da so britanski poslanci prekinili počitnice, in to ob priliki zasedbe Češkoslovaške avgusta 1968. TRST, četrtek, 12. avgusta 1971 OBJAVILI 50 SKUPNO URADNO POROČILO Gromiko je končal uradni obisk Indije Komentarji tiska o novem položaju NOVI DELHI, 11. — Dana* »o objavili skupno uradno poročilo o razgovorih sovjatskaga zunanjega ministra Gromika v Indiji. V poročilu je med drugim rečeno, da je treba iskati takojšnje ukrepe, da se najde politična in ne vojaška rešitev vprašanj vzhodnega Pakistana. Mintoffov ultimat britanski vladi? LONDON. 11. — Britanske vlada je demantirala vest, po kateri naj bi predsednik malteške vlade Don Mintoff postavil ultimat za dosego sporazuma o britanski prisotnosti na otoku. Po teh vesteh naj bi malteški premier zahteval naj bi Velika Britanija že jutri začela umikati svoje čete z Malte. Trenutno je na otoku kakih 2000 pripadnikov britanskega letalstva. Gromiko se bo jutri vrnil v Sovjetsko zvezo in ne bo obiskal področij vzhodnih delov Indije, kot je bilo to večkrat predvideno In kjer živi 7 milijonov 200.000 Bengalcev, ki so zbežali Iz vzhodnega Pakistana. V uradnem poročilu je nadalje rečeno, da so stališča obeh držav o mednarodnih vprašanjih zelo podobna, nato pa da so podrobno preučili položaj in da izražajo trdno prepričanje, da ne more biti vojaške rešitve za Vzhodni Pakistan. Zaradi tega so potrebni nujni ukrepi za politično rešitev, da se ustvarijo pogoji varnosti, ki bodo omogočili beguncem povratek na svoje domove, kar je pomembno za interese vsega pakistanskega ljudstva in za ohranitev miru na tem področju. Z indijske strani izražajo zadovoljstvo za razumevanje, ki ga je o tem vprašanju imela Sovjetska zveza, kot dokazuje poziv predsednika vrhovnega sovjeta od 2. aprila letošnjega leta. Glede Indokine izražata Sovjetska zveza in Indija mnenje, da je treba prenehati s tujim vmešavanjem in da so zaman poskusi vsiliti ljudstvu rešitve, ki niso sprejemljive. Načrt začasne revolucionarne južnovietnamske vlade, ki vsebuje sedem točk in ki so ga 600’ vojakov in 200 mornarjev. ...........llliim.........milil........um VESTI IZ MOSKVE Napovedi o obisku Brežnjeva v SFRJ Po izročitvi Titove osebne poslanice tajniku sovjetske partije stranke na Docrocin prt‘ast?uiuaiviii ^a ie uai prtruacvuniv volitvah. Kandidat republikancev bo linu, bi se morali konference u-ob tej priliki skoraj gotovo seda- I deležiti ministrski predsedniki treh nji predsednik Richard Nixon. I zainteresiranih držav: Edvvard He- iimitimiiiiiiiiimiiHimiimiiiiiiiiiiniiiiHiiiiituuiiiniiiimiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiuii Beg iz ulstrskega pekla TEL AVIV, 11. - Izrael naj predlagal ameriškemu pomočniku državnega tajnika Sascu. ki se je pred kratkim mudil na uradnem o-bdsku v- Tel Avivu. lastni načrt za dosego delnega sporazuma z Egiptom o ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Vest objavlja najbolj razširjeni izraelski časopis, po poldnevnik «Maariv». Po pisanju ti sta naj bi Golda Meir predlagala Siscu umik izraelskih čet s pod; ročja kanala v dveh fazah: v prvi naj bd evakuirali samo «minimalni» pas ob prekopu, da bd omogočili Egiptu, da bi poskrbel za obnovi tev plovbe. V drugi fazi. ko bi se vsaj delno normaliziralo živ Ijenje oh kanalu, pa naj bi se iz raelske čete umaknile na neko dru go linijo, ki pa bi bila samo ne kaj milj oddaljena od prve List ne pojasnjuje, kako širok bi bil pas, ki bi ga evakuirati, trdi pa. da bi j bdi veliko maniši od razdalje, ki so jo predlagali Egipčani. Kot je znano je Sisco predlagal izraelski vladi,' nai bi evakuirala 57 km širok pas. na katerem nai bi se nastanilo okrog 750 egiptov skih vojakov. Obe zahtevi je Golda Meir odločno zavrnila. MOSKVA, 11. — Že več dni so krožile v glavnem mestu Sovjetske zveze govorice o možnosti, da bo generalni tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Breanjev v kratkem uradno obiskal Jugoslavijo. Te vesti, ki so se čule v drugih državah članicah varšavskega pakta, je včeraj na določen način potrdila agencija TASS, ki je javila, da je obiskal jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Mieunovič tajnika sovjetske partije Brežnjeva. Danes so uradno vest o tem razgovoru objaviti vsi sovjetski listi na vidnih mestih na prvih straneh. Uradno ni ničesar znanega, kaj sta govorila Brežnjev in Mičunovič, saj se uradni komunike omejuje, da se je razgovor vršil «v prijetnem in prijateljskem ozračju*. Diplomatski opazovalci pa so mnenja, da je Mičunovič izročil Brežnjevu osebno poslanico predsednika Tita. katere vsebina ni znana, zelo verjetno pa gre za uradno vabilo Brežnjevu, da obišče Jugoslavijo. Po teh vesteh bo najpomembnejša sovjetska osebnost obiskala Beograd še septembra in se bo tako obnovil razgovor na najvišji ravni, ki se je prekinil pred tremi leti, ko so sovjetske čete okupirale Češkoslovaško. V tem razdobju je prišlo do mnogih novosti in je temperatura odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo stalno nihala. Tako ni bilo sovjetske delegacije na zadnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, vendar pa je lahko pred dobrim letom obiskal Moskvo predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič in ob tej priložnosti so potrdili načelo o avtonomnem razvoju vsake socialistične države. mi manevri, ki so bili na Madžarskem, na katerih so vežbali prehod čez Donavo in na katerih so bile udeležene sovjetske, madžarske in češkoslovaške čete. Sedaj se pripravljajo podobni manevri v Bolgariji, kjer jih ni bilo že vrsto let. Te manevre je jugoslovanski tisk ostro obsodil kot izvajanje pritiska in obliko politike sile. kar je v popolnem nasprotju s tolikokrat deklariranimi načeli o splošnem pomirjenju in z uradno politiko Sovjetske zveze o sklicanju ev ropske konference o varnosti. Seveda pa je položaj zapleten in igra določeno vlogo tudi obisk jugoslovanskega ministra Tepavca v Pekingu ter govorice, da se je takrat s čuenlajem dogovoril za bližnji obisk Tita v LR Kitajski. Strougal obišče Poljsko VARŠAVA, 11. — Uradno so spo ročili, da bo v prihodnjih dneh obiskal Poljsko predsednik češkoslovaške vlade Ljubomir Strougal, ki se bo s predsednikom poljske vlade -Pjotrom Jarosewiczem razcovarial predvsem o sodelovanju med obema državama. RIM, 11. — Zakladno ministrstvo je odločno zanikalo nekatere vesti o možnosti privitja davčnega vijaka. Ministrstvo pravi, da so take vesti izmišljene in da bi bili taki nameni v nasprotju z linijo vlade, ki sedaj želi pospeševati gospodarski razvoj. Tudi glede mednarodnih monetarnih odnosov ie vsaka zaskrbljenost neutemeljena. Min;-strstvo zasleduje položaj skupaj z drugimi državami članicami ECS predložili na pariški konferenci o Vietnamu, predstavlja konkretni korak naprej in je lahko osnova za mirno politi rešitev. Poročilo nato prehaja na ključno vprašanje 20-letne pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, ki predvideva posvetovanja med obema vladama ter učinkovite ukrepe za ohrani tev miru in varnosti. Obe strani izjavljata, da se lahko vsa sporna mednarodna vprašanja in tudi spori o mejah, rešijo z mirnimi pogajanji in ne s silo. Včeraj je govoril v poslanski zbornici o pogodbi o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo, ki so jo podpisali v ponedeljek, indijski zunanji minister Svtaran Sing. Dejal je, da so se vršila pogajanja že dve leti ter da gre za pogodbo o miru in proti vojni in da ne gre za vojaški pakt, ker pogodba ne vključuje avtomatične klavzule, da stopi v vojno pogodbena država, ko pride do vojnega stanja druge pogodbene stranke. Sing je dejal, da pogodba ne bo predstavljala preprek, če bi Indija hotela spremeniti svojo atomsko p?titiko. Končno je izjavil, da bo Indija lahko svobodno sprejela kakršno koli rešitev glede osvobodilnega gibanja Vzhodnega Pakistana «Bangla-deša». Kljub številnim uradnim zagotovilom ocenjuje večina indijskega tiska pogodbo, kot da se je končala politika neuvrščenosti, ki je bila do sedaj tradicionalna politika indijske vlade. Listi ocenjujejo pogodbo kot vojaško pogodbo, saj predvidevajo, da bo prišlo do večjih sovjetskih dobav orožja, kar pa je postalo nujno zaradi napadalnih namenov pakistanskega predsednika Jaga Kana. Večina indijskih dnevnikov pravi, da je ta pogodba v direktni povezavi s spremembami, do katerih je prišlo v Aziji zaradi zbliževanja med LR Kitajsko in ZDA in da prav gotovo ne bo prispevala k normalizaciji odnosov med Indijo in Kitajsko. Moskovska »Pravda* je danes objavila daljši komentar pogodbe, v katerem pravi, da gre za izredno pomemben dokument ter nato hvali politiko sedanje in preteklih indijskih vlad. Uradno glasilo sovjetske pratije piše, da je pogodba od 9. avgusta resničen pakt miru ter da odpira nove možnosti za nadaljnja utrditev odkritosrčnega prijateljstva in odnosov dobrega sosedstva med dvema državama, ki želita mir. Glede indijske politike neuvrščenosti pa »Pravda* trdi, da jo Sovjetska zveza spoštuje kot tudi Indija razume sovjetsko miroljubno zunanjo politiko. V tej zvezi se sklicujejo na delo Nehruja za razvoj prijateljstva in sodelovanja s Sovjetsko zvezo, kar nadaljuje sedaj predsednica Indira Gandi. Odnosi med Sovjetsko zvezo in Indijo temelje na medsebojnem razumevanju, enakosti in spoštovanju. Ta pogodba ni uperjena proti nobeni tretji državi in nima nobenega drugega cilja kot razvoj miroljubnega sodelovanja med dvema državama. Pakistanski tisk pa v prvih komentarjih soglasno ugotavlja, v zvezi s pogodbo o prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in tildi .jo. da sedaj Sovjetska zveza ne bo mogla več voditi posredovanj, da je njena posredovalna vloga končana in da je »duh Taškenta dokončno mrtev*. (Gre za sovjetsko posredovanje med indijsko - pakistanskim spopadom z- ozemlje Kašmir, ki se je končalo s konferenco v Taškentu). Pakistanski tisk trdi, da je Indija opustila politiko neuvrščenosti da je vstopila v interesno sfero Sovjetske zveze ter da gre za pogodbo, ki škoduje Pakistanu. Tudi politične osebnosti so soglasne, ko obsojajo pogodbo. V zadnjem času je napetost ponov-. ter je izključena vsaka nenadna no višja in to zlasti v zvezi z veliki- | pobuda. •lUiiimiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiminiiiniiitiiinuiiiiniiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiNiNiMnHa Poziv bivših pravosodnih ministrov za abnovitev demokracije v Grčiji «Pravda»: Liberalizacija atenskega režima j« samo «vulgarna farsa* Več kot 3.500 oseb je v zadnjih dneh zbežalo iz Severne Irske v Irsko republiko, kjer je vlada pripravila zanje pet posebnih taborišč. Na slikt: skupina severnoirskih otrok, ki so jih z avtobusom pripeljali v taborišče v Gormunstown. (Telefoto ANSA) ATENE, 11. — šest grških bivših pravosodnih ministrov .ie pozvalo danes fašistični režim, naj ukine vojaški zakon, ki so ga u-vedli v državi takoj po državnem udaru aprila 1967, ter nai osvobodi politične jetnike. Vojaški zakon in obstoj vojaških sodišč — pišejo bivši ministri v porivu, ki so ga razdeliti tujim tiskovnim agencijam — sta v nasprotju z osnovnimi načeli svobode. Kot juristi pa bivši ministri protestirajo zaradi političnih razmer, ki obstajajo v Grčiji. Delovanje vojaških sodišč, ki so jih obdržali pri življenju z raznimi pretvezami, krši člene ustave, ka zadevajo osebno svobodo in nedotakljivost stanovanja. V pričakovanju splošne amnestije bivši ministri zahtevajo razveljavitev raz sodb. ki so jih izrekla vojaška sodišča »Nečloveško je — pišejo med drugim — da morajo grški državljani, predvsem mladi, ostati v zaporu, obsojeni tudi na dosmrtno ječo, samo zaradi tega, ker so delovali za povratek demokracije in svobode v državo*. Podpisniki pariva polbmdrirajo tudi z zakonom o tisku, ki ga je pripravila atenska iunta in o katerem bo v kratkem raznravljal po svetovalni odbor. Kot je znano, predvideva zakon ustanovitev posebnega razsodišča, ki bi lahko di sciplinsko ukrepal proti grškim in tujim časnikarjem. »Temelj vsakega demokratičnega sistema — je rečeno v porivu — je svoboda tiska. Namen novega zakona pa je onemogočiti glas časnikarjev. ki naj bi postali usluž benci diktatorskega režima na oblasti*. Poziv so podpisali bivši pravosodni ministri Georgios Mav ros, Demetrio Papaspiru. Konstantin Stefanakis, Konstantin Tsatsoe, Konstantin Kallias in Konstantin Papacostantinu. Moskovska »Pravda* objavlja danes daljši članek svojega dopisnika v Atenah Vitatija Menšikova o položaju v Grčiji ter trdi. da je proces »liberalizacije* atenskega režima samo »vulgarna farsa*. Id so jo priredili Američani da bi opravičili vojaško pomoč, ki io nudijo grškim fašistom Po pisanju moskovskega tista so atenski polkovniki, »po dogovoru z ameriškimi gospodarji*, v zadnjih časih pomnožili stike z osebnostmi pre teklega režima, da bi ustvarili videz »napredovanja* na poti k parlamentarni demokraciji. Bistvo a-tenskega režima pa se je pokazalo ob zadnjem procesu proti 25 antifašistom na podlagi zloglasnega zakona 509. TRŽAŠKI DNEVNIK 12. avgusta SINDIKALISTI SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA JESENSKE SPOPADE PO KRAJI UMETNIN V KOPRSKEM MUZEJU Septembra bodo na dnevnem redu reforme in operativni nairt CIPE So tatovi delali po naročilu strastnega zbiralca umetnin? Zaskrbljenost zaradi sklepov sestanka med Colombom, zakladnim ministrom in guvernerjem državne banke Ali res lahko trdimo, da vlada na sindikalnem področju zatišje? Res je sicer, da so tovarne v glavnem zaprte in da je večina delavcev doma, na dopustu. Redki so si privoščili teden ob morju ali v hribih, drugi pa so šli k sorodnikom. Počitnice so pač draga stvar in ne preostaja drugega kot sesti na balkon stanovanja in se tako, po domače, sončiti. Otroci v kolonijah ali na taborjenju, starši pa doma med tednom, ob sobotah in nedeljah pa na Krasu. Medtem ko so tisoči tržaških delavcev doma ali na poč,\iicah pa je v delavskih zbornicah še vedno živo. stekaj sindikalistov je odšlo na dopust, drugi pa so ostali in snujejo načrte za prihodnjo jesen Posvetovanja s skupščinami delovnih kolektivov v podjetjih so navrgla kopico idej in zahtev, sicer pa je že sama sindikalna strategi ja dovolj jasno začrtana in brez večjih odklonov, vsaj do konca leta 1972, ko bomo priča novi »vroči jeseni*, podobni oni iz leta 1969. Tudi tedaj bo namreč prišlo na rešeto kakih 50 ali 60 kolektivnih delovnih pogodb. Za sedaj pa se nadaljuje osnovni spopad za reforme. Tu je vse odvisno od »politike*, se pravi zakonodajnih organov — parlamen ta s strankami in vlade. Sindikalisti za sedaj čakajo, ocenjujejo o-pravljeno delo in dosežene rezultate, predvidevajo naslednje poteze oblasti in možni odgovor delavstva. Obiskali smo delavsko zbornico CGIL v Ul. Pondares 8. Po daljši odsotnosti zaradi bolezni se je iz tujine vrnil njen glavni tajnik Livio Saranz. Pokramljali smo marsičem in izvedeli za načrte, ki zadevajo bližnjo prihodnost. Drevi se sestane tajništvo delavske zbornice. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja o sindikalnem združevanju, ki se prebija (zaradi nastopa zmernih sil in strankarskega pritiska na nekatere konfederacije) skozi težavno obdobje. V' Trstu pa je sploh znano, da sindikalna enotnost ni idila, temveč težaven in ne vedno neboleč proces. Težave so s CCdL, ki trmasto vztraja na odklanjanju organske enotnosti, v skladu s sklepi večine v UIL (socialdemokrati, republikanci in avtonomisti socialistične stranke), pa tudi s CISL ni vse jasno. Govori se, da so njeni sindikati, ki združujejo uslužbence državnih ustanov nekoliko bolj hladni do enotnosti. S polno paro pa napreduje enotnost med strokami, ki so odločujoče in najbolj bojevite: kovinarji, gradbin ci itd. Kaj je na vrsti v bližnji jeseni? Predvsem reforme. Delovnih pogodb, ki so zapadle in jih je treba obnoviti, je malo. Drugod po Italiji je sedaj na vrsti nastop kmečkih delavcev, dninarjev, kolonov in spolovinarjev, kar se pa v našem mestu iz razumljivih razlogov ne občuti. Vsekakor pa ostane glavno vprašanje uresničevanje reform. Zakon o ljudskih stanovanjih, ki ga je odobril senat, mora s popravki odobriti tudi poslanska zbornica. Ne glede na oceno tega zakona pa bodo morali sindikati ta koj zahtevati, naj se ga začenja I drugim in bistvenim vprašanjem uresničevati. Zakon je namreč vse- gradnje in nakupa ladij. Pri preiskavi sodeluje tudi leteči oddelek tržaške kvesture - Ukradenih šest platen, samokresi, bodalo in kipec za skupno vrednost 50 milijonov lir kakor korak naprej in dopušča o-mejevanje gradbenih špekulacij Sindikati bodo zahtevali, naj se takoj pripravi načrt za razlastitev zazidalnih površin, ker bi v nasprotnem primeru bila usoda »stanovanjske reforme* na las podobna usodi zakona «167», ki ga po skoraj enem desetletju ne uveljav ljajo popolnoma in povsod. Drugo pereče vprašanje je davčna reforma. Sindikati niso zadovoljni z njo in menijo, da je treba predloženi zakonski osnutek spremeniti. Zato pa bodo potrebni tudi združeni nastopi. Čimprej pa je treba i/peljati zdravstveno reformo, saj je vprašanje zdravniške oskrbe in pogojev na delu eno izmed osnovnih. Za Trst pa še posebej velja zadnji načrt CIPE o mornarici. Tržaški sindikalisti dobro vedo, da je CIPE tokrat prvič, odkar obstaja, sprejel najprej le splošne smernice in prepustil ministrom uresničitev operativnih sklepov. To pa predstavlja nevarnost, da bi bili operativni sklepi v nasprotju s osnovnimi smernicami, ki so pozitivne. Od tod nujnost stalne budnosti sindikatov in delavstva sploh. Alarmni zvonec je v tem smislu že zazvonil. Pred dvema dnevoma se je namreč v Rimu sestala važna »trojica*: predsednik vlade Emilio Colombo, guverner državne banke Guido Carli in minister za zaklad Ferrari - Aggradi. Iz izdanega sporočila se da sklepati, da so se opredelili za ponovno skrčenje javnih izdatkov, morda na račun subvencij državni mornarici. To pa bi spet postavilo na glavo osnovne smernice CIPE, ki predvidevajo postopno zamenjavo starih ladij z novimi in »suhih* pomorskih prog z novimi, ki naj bodo rentabilne in zagotovijo delavcem ustrezno zaposlitev. Očitno pa je «trojica» poskusil^ ponovno uvesti načelo, da je treba »suhe veje* enostavno odrezati, medtem ko pušča na stežaj odprto vprašanje zaposlitve pomorščakov. V trenutku, ko bodo pristojna ministrstva (Attaguille — trgovinska mornarica, Ferrari - Aggradi za zaklad in Carlo Donat Cattin za delo) začela izdelovati operativni načrt CIPE o mornarici, pa bodo sindikati posegli tudi v zvezi z Kdo bo zgradil nove potrebne ladje za 650.000 ton nosilnosti? V vladi nekateri zagovarjajo tezo, da jih je treba naročiti v tujini, dokler pa ne bodo dograjene (svetovne ladjedelnice so nvmreč natrpane z naročili) bi bilo treba najeti ali kupiti stare. Tržaški sindikalisti menijo, da bi bila taka politika samomorilska. Italija je že preživela trpko izkušnjo z nakupom starih ladij («liber-ty»), ki niso konkurenčne in jih mora država zato subvencionirati, medtem ko zasebni brodarji služijo lepe denarce. Zato pa zagovarjajo sindikalisti tezo, da je treba okrepiti italijanske ladjedelnice in jih usposobiti, da bodo lahko zgradile tovorne ladje, ki jih državna mornarica potrebuje. To bi tudi omogočilo državi, da se iznebi nepotrebnih subvencij. V tem okviru pa pride, seveda, v poštev vprašanje gradnje ladij v ladjedelnici »Sv. Marka* in drugih, ki jih je prvi načrt CIPE iz leta 1966 obsodil na smrt. 13. KMEČKI TABOR NA OPČINAH SOBOTA, 14. avgusta — Ob 18. uri otvoritev, nato ples ob melodijah ^PLANŠARJE V» NEDELJA, 15. avgusta — Ob 10. uri sestanek s cvetličarji in Pre^' vajanje BARVNIH DIAPOZITIVOV. Popoldne nastop z dveurnim programom folklorne skupi"e «ŠTUDENT» z Reke, nato ples. PONEDELJEK, 16. avgusta — Ples ob melodijah »PLANS ARJEV>' Podpisi za odpravo fašističnih zakonov * , ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmunuumiimumimumuimiiimnmn^n^n^n^^n^n! OD SOBOTE DO PONEDELJKA NA OPČINAH Na letošnjem kmečkem taboru bo prvič tudi razstava cvetja Svojo udeležbo je najavilo že petnajst cvetličarjev - V nedeljo kulturni spored z nastopom folklorne skupine «Študent» z Reke Od 14. do 16. avgusta prireja Kme- kor smo že pisali, bo glavna zani-tijska zadruga v Trstu ob sodelova- I mivost tabora razstava rož in cvet- nju prosvetnega društva Tabor z Opčin, kot vsako leto ob velikem šmarnu, tradicionalni kmečki tabor. Letos prehaja ta pomembna kmetijska prireditev, ki bo v prostorih prosvetnega doma na Opčinah, v svoje trinajsto leto, kar pomeni, da uživa že tak sloves, ki je porok za gotov uspeh, ter take izkušnje, da lahko precej pomeni tudi v širšem, ne samo v pokrajinskem merilu. Prireditelji tabora so si za letošnjo prireditev omislili nekaj novosti. Ka- iiiiiii m muiiiiiiii n iiiimiiiiiiitMiiiitiaimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiifiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■11111111111111111 NA GRADU SV. JUSTA Po uspelih opernih predstavah nastopa plesalcev iz Ruande Afriška baletna skupina bo nastopila v sredo in četrtek prihodnjega tedna, naslednja dva dni pa bo na sporedu Evripidova «Medeja» Po izrednem uspehu opernih prireditev na Gradu Sv. Justa, ki so z Verdijevim «Rigoleltom* in Puccinijevo «Boheme* navdušile tržaško občinstvo, je vodstvo tržaške avtonomne leloviščarske ustanove poskrbelo za prihodnji teden za Na trgovski ladji »Massimo Damico*, ki je zasidrana ob tretjem pomolu tržaškega arzenala, je včeraj popoldne izbruhnil hud požar. Ladja je priplula v Trst predvčerajšnjim zjutraj ter se zasidrala ob arzenalu zaradi nekaterih okvar na palubi. Požar je nastal ravno med popravili. Delavci so namreč okrog 16.30 z varilnim plamenom spajali razne manjše ladijske dele, ko je najbrž švignila iskra varilnega plamena v podpalubje št. 2, kjer je bil0 spravljenega precej blaga. Ladja je namreč prevažala plastične cevi, gumijaste mase, razno kožuhovino ter drugo blago, ki se je bliskovito vnelo. Kmalu se je iz podpalubja raztegnil gost, črn dim. Delavci, ki so prvi opazili plamene, so nemudoma obvestili gasilce iz glavne postaje ter tiste, ki so nameščeni v arzenalu. Kmalu sta bili na kraju dve gasilski brizgalni. Pod vodstvom majorja Sgorbisse in poročnika Godine se je dvajset gasilcev trudilo skoraj dve uri, da je popolnoma ukrotil požar. Najprej so gasilci izvrtali dve luknji v podpalubju, da so lahko skoznje brizgali vodo. To delo je trajalo približno eno uro in pol, pol ure pa so nato porabili zato, da so zadušili še poslednje zublje. Zaradi izredne vročine se je paluba dvignila za približno pol metra. Škoda na ladji je precejšnja, točnejših podatkov pa niso še sporočili, ker je še vedno v teku preiskava. Ladja »Massimiliano D’Amico», ki ima 9.275 ton nosilnosti ter meri 148 metrov v dolžini in 9,50 metrov v širini, je last italijanskega brodarja D'Amica. Na sliki: ladja po požaru. druge zanimive predstave, ki bodo brez dvoma spet priklicale mnogo občinstva. Na deskah odprtega odra na Gradu se bo najprej predstavil Narodni balet republike Ruande. Afriški plesalci bodo namreč nastopili v sredo, 18. in četrtek. 19. avgusta. Naslednja dva dni. to je v petek in soboto, 20. in 21 avgusta. pa sta namenjena ljubiteljem klasične drame. Na sporedu bo Evripidova (Medeja* v izvedbi odličnih igralcev kot so Klena Za-reschi, Amaldo Ninchi. Adriana Innocenti in Adolfo Geri ter v režiji Pier Antonia Barbierija. Da bi poletni kulturni program na odprtem še boli popestrili, si je letoviščarska ustanova omislila za petek. 27. avgusta, poseben ve čer lahke alasbe in mednarodnega (varieteja* ob sodelovanju znanih popevkarjev. Pri tem bodo prišli seveda na račun predvsem mladi «fansi», ki si v Trstu zelo pored koma lahko ogledajo tako predstavo. Posebno pričakovanje vlada že sedaj med tržaškim občinstvom za nastop črnske baletne skupine iz Ruande, ki je pred kratkim nastopila in žela izreden uspeh v ’atussi* ali «N'Tore». kakor se sami nazivajo, tako visoki in postavni. S svojimi plesi bo Narodna baletna skupina iz Ruande predstavila šege in navade tega afriškega. ljudstva. S plesom, ki predstavlja še danes za številna črnska plemena poseben obred, so cN’Tore» dolga stoletja proslavljali vse važnejše dogodke, od verskih obredov, rojstev, porok do smrti. Prikaz afriške folklore bo vsekakor prijetno doživetje za naše občinstvo. predvsem ker bo to folkloro predstavila originalna skupina iz Afrike, ki ima že v krvi smisel za ritem in ples. ličnih aranžmajev. To bo tudi prva tovrstna razstava za naše podeželje sploh. S tem v zvezi je vredno omeniti, da potreba po tovrstni razstavi ni nastala zgolj iz želje prirediteljev po spremembah v programu tabora, temveč iz stvarne spremembe v sami sestavi našega kmetijstva. Naši kmetje zapuščajo zemljo in se raje oprimejo takih zaposlitev, ki so manj naporne in bolj donosne. Marsikdo od teh pa je spoznal, da lahko še vedno ostane na svoji zemlji in jo obdeluje, ne da bi moral pri tem naporno delati in malo zaslužiti. Tipičen primer so ravno tisti kmetovalci, ki so opustili poljedelstvo ter se lotili cvetličarstva. K razstavi se je prijavilo doslej že petnajst cvetličarjev, ki bodo prikazali najrazličnejše domače in tudi eksotično cvetje. Sodelovali pa ne bodo samo pridelovalci cvetja, temveč tudi nekatere trgovine, žal moramo ugotavljati, da ni sedanji letni čas najbolj primeren za tovrstne razstave. V tej velikošmarnski vročini cvetje kaj kmalu uvene in razstavljavci sami zatrjujejo, da še zdaleč ne bodo mogli prikazati res lepih rož, je letos precej oškodovala Pa še en zanimiv podatek. Letos bodo vino točili pridelovalci sami. Včeraj v Trstu pogreb dirigenta Fausta Cieve ker jih suša. K tej razstavi spada tudi razstava slikarja Silvestra Godine, ki bo predstavi! dvajset del o cvetju, ter razstava zbirk o cvetju filatelista -agionoma Juriševiča. Vedno s tem v zvezi bodo vse tri dni prikazovali v dvorani barvne diapozitive s svetovnih cvetličarskih razstav, v nedeljo zjutraj pa bo posebno srečanje med razstavljavci, ki si bodo lahko izmenjali mnenja in izkušnje. Na vsa vprašanja o cvetličarstvu bo odgovarjal strokovnjak dr. Vladimir Vremec. Poleg cvetličarske razstave bodo tudi letos razstavljali raznovrstne kmetijske stroje in orodje. Obiskovalci tabora si bodo tako lahko ogledali razne traktorje ter razne poljedelske in vinogradniške potrebščine. Kakšnih posebnosti in novosti ne bo, ker velikih novosti ni prikazal letos niti veronski kmetijski sejem. Uradna otvoritev kmečkega tabora bo v soboto ob 18. uri. V nedeljo popoldne bo na sporedu tudi kulturni program. Po pozdravnem govoru predsednika Kmetijske zadruge Markoviča ter slavnostnega govora Dušana Kodriča bo nastopila folklorna skupina z Reke «študent», ki bo izvedla vrsto ljudskih plesov raznih jugoslovanskih narodov. Vse tri dni bo ples ob zvokih «Planšarjev». Včeraj so na izraelskem pokopališču v Trstu pokopali posmrtne ostanke dirigenta Fausta Cieve, ki ga je prejšnji petek v atenskem gledališču «Hijski Herod*, med dirigiranjem Gluckove opere «Orfej in Evridice* nenadoma zadela srčna kap. Pogreba velikega glasbenika so se udeležili njegova žena Rosetta, hčeri Maria in Wally ter predstavniki tržaškega glasbenega in kulturnega sveta. Pokojni Fauste Cleva se je rodil pred 69 leti v Trstu, kjer je pričel študirati glasbo ter nadaljeval ta študij na milanskem konservatoriju. Bilo mu je komaj 18 let, ko ga je glavni ravnatelj newyorškega gledališča »Metropolitan*, Gatti Ca-sazza, povabil v veliko ameriško gledališče kot asistenta zbora. Meseca aprila lani je veliki moj- Načelnik letečega oddelka tržaške kvesture dr. Sergio Petrosino je včeraj zjutraj nenadoma sklical časnikarje, da bi jim izročil posnetke slik, ki so jih neznanci ukradli koprskem mestnem muzeju pred nekaj dnevi. S posnetki je časnikarjem izročil njihov seznam in približno vrednost. Na tak način smo izvedeli, da se tudi policijski kriminalni odsek Trstu zanima za krajo, ki je v Kopru in drugod po Sloveniji izzvala pravo senzacijo. Gre za vrednost 50 milijonov lir, vendar izvedenci menijo, da je cenitev preoprezna in da je stvarna vrednost izginulih umetnin verjetno večja. Ukradenih je bilo šesi slik, od katerih glavne štiri objavljamo na šesti strani. Tatovi ,ki so vdrli škozi železne rešetke v muzej, so očitno vedeli, kaj iščejo. Drugih siik se niso dotaknili in vse dokazuje, da so šesterico platen skrbno izbrali. Ker je malo verjetno, da bi navadni vlomilci poznali zgodovino beneške u-metnosti in poznali stvarno vrednost posameznih platen, preiskovalci domnevajo, da gre za običajno »krajo po naročilu*. Neki strastni zbiralec umetnin naj bi ponudil tolpi tatov večjo vsoto denarja, če mu prinesejo slike, ki jih nima svoji zasebni galeriji. Verjetno je tudi sam sodeloval pri izdelavi načrta. Tatovom je moral dati opis ali posnetek slik, ki jih želi in približno jim je moral opisati dvorano, kjer so bile razobešene. Ker ni izključeno, da je tolpa tatov (ali tat, če je bil sam) takoj po uspelem podvigu prekoračil mejo, je koprska uprava javne varnosti sporočila tržaškim kolegom vse potrebne podatke in jih zaprosila, naj sodelujejo pri preiskavi. A/T^ J ..1__1_:__• .... < • Med ukradenimi umetninami niso samo slike. Zlikovci so odnesli tudi pano s šestimi samokresi iz prejšnjih stoletij, bronov kip »Venerinega rojstva*, delo Tiziana A- n,|a I (Na sliki so samokresi in bodalo). iiluiiiiiiiiiiiiitiiiiimiii........................................ VČERAJ POPOLDNE NA TRBIŠKI CESTI Zbiranje podpisov za referendum za odpravo fašističnih zakonov iz italijanskega kazenskega zakonika se na daljuje do vključno 31. avgusta. Podpise zbirajo v sobi št. 91 sodne pa lače vsak dan, tudi v nedeljah, od 8. do 13. ure ter na sedežih občin v Trstu, Miljah in Dolini. V Trstu se zbiranje podpisov vrši v sobi št. 209 občinske palače, vsak dan od 10. do 12. ure. UPRAVA TRŽAŠKE KNJIGARNE obvešča cenjene odjemalce, da bodo od 15. do 22. avgusta njeni prostori zaprti zaradi počitnic. Slovensko gledališče v Trstu išče garderoberko ali garderoberja in rekviziterja ali rekvizi-terko. Interesenti naj se zglasijo v upravi Slovenskega gledališča, v Ul. Petronio 4, vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. ure. IŠČEMO raznašalko-ca za Primorski dnevnik. Interesenti naj se javijo na upravi lista, Ulica Montecchi 6. Šolske vesti šolsko skrbništvo sporoča, da so ob javljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, za šolsko leto 1970-71. Lestvice bodo na vpogled, deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «Fr. Prešeren* — Vr-delska cesta 13/1. Razna obvestila Obvestilo sindikata slovenske šole Tajništvo obvešča, da bo v mesecu avgustu urad sindikata odprt vsak četrtek od 18. do 19. ure. Slovensko gospodarsko združenje obvešča sve svoje člane, da ima na razpolago dvojezične napise o zapori lokalov zaradi počitnic in tedenskega počitka javnih lokalov. Dvignite jih lahko vsaki dan v tajništvu združenja, Ul. F. Filzi 8. Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja obvešča svoje člane, da ima do 31. avgusta t. L poletni urnik m sicer od 8. do 13. ure. PRI TRČENJU AVTA V TOVORNJAK LAZE RANJENA DVA MLADA OPENCA Vzrok nesreče je treba pripisati neprevidnemu prehitevanju Včeraj popoldne, malo pred 14. uro, se je na trbiški cesti zaradi neprevidnega prehitevanja pripetila hujša prometna nesreča, v kateri sta dva mlada Openca, brat in sestra, zadobila lažje poškodbe, ozdravljive v treh oziroma petindvajsetih dneh. Nesreča se je pripetila kakih 150 metrov po proseškem nadvozu ko je 23-letna Kristina Podobnik iz Ul. Hermada 8 na Opčinah, vozila svoj avto riancia fulvia* novejše tržaške registracije v smeri z Opčin proti Sesljanu, ob njej, na prednjem sedežu, pa je sedel njen brat, 17-letni Aleksander Podobnik iz iste ulice. ...........................................................m,,,,,,,,,,,,,,,,,.. PREDSINOČNJIM V NEKEM MESTNEM PODJETJU Po opravljeni tatvini so pustili napisano zahvalo Spretni vlomilci so celo črnega volčjaka pridobili na svojo stran Res je treba priznati, da tudi tatovi znajo biti včasih prav vljudni. No, njihov besednjak sicer ne uporablja prepogosto te besede, včasih pa, zlasti tedaj, ko so zadovoljni z opravljenim delom, ne pomislijo dvakrat, ali bi pustili »dobrotniku*, ki jim je tako rekoč odprl vrata na stežaj (pa čeprav so se morali poslužiti vlomilskega orodja), svojo vizitko in zahvalo Taki tatovi so preteklo noč obiskali tudi podjetje »Taurus* v Ul. Montedoro 2. Preplezali so ograjo dvorišča, s kladivom so razbili šipo na vratih in se splazili v notranjost podjetja. Tu so pobrskali po vseh uradih, odprli predale in predalčke, izmetali na tla na stotine papirjev, nato pa izmaknili iz enega urada 100.000 lir vredni fotografski aparat «gorki», iz druge- ga dva računska stroja »Olivetti* v vrednosti približno 400 tisoč lir ter še 8 tisoč lir drobiža. Preden pa so odšli, se jim je zdelo spodobno pustiti spominček... V prvem uradu so pustili na mizi listek z razprto tiskanimi črkami »GRAZIE COI-NI*, v drugem pa so na kolkovan papir za 500 lir in v knjigovodsko knjigo napisali »GRAZIE*. Tatvine se je prvi zavedel uradnik podjetja, 31-letni Ovidio Giral-di iz Ul. R. Manna. Ko je odprl vrata in zagledal razmetane papirje na tleh, je sprva pomislil na prepih. Šele pozneje je spoznal pravo resnico, zlasti še, ko je zagledal privezanega črnega psa, volčjaka, ki ga je sicer ponoči vedno odvezoval in ga... v primeru obiska tatov, pustil prostega. Dekle je nenadoma začelo prehitevati neki tovornjak, ko je v istem hipu neki drugi, nasproti' vozeči tovornjak beneške registracije, ki ga je vozil 31-letni Franco Rossi iz Mester, pričel prehitevati osebni avtomobil. Nesreča se je pripetila v hipu in redki očividci so lahko samo slišali strahoten tresk pločevin. Avto «lancia fulvia* .je čelno trčil v tovornjak, pri čemer ga je odbilo čez belo neprekinjeno črto spet na desno, kjer je ves potolčen obtičal. Neki avtomobilist je nemudoma zdrvel do pajbližjega telefona in obvestil karabinjerje o nesreči, ti pa osebje RK. Bolničarji RK so se morali precej truditi, da so izvlekli iz razbitin avtomobila ponesrečenca, saj je bil prednji del vozila popolnoma stlačen. Z rešilnim avtom RK so oba, brata in setro, nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so Aleksandru zaradi lažje rane na čelu le nudili prvo pomoč ter ga odslovili s prognozo okrevanja v približno treh dneh, Kristino Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi 5. septembra izlet v Kamnik ob priliki revij narodnih noš. Vpisovanje na tel. 70 834 od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Včeraj-danes Danes, četrtek, 12. avgusta KLARA Sonce vzide ob 6.01 m zatone ob 20.19. Dolžina dneva 14.18. Luna vzide ob 22.44 m zatone ob 13.10. Jutri, petek, 13. avgusta LILIJANA Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.6 stopinje, najnižja 20.9, ob 19. uri 27 stopinj, zračni tlak 1011,9 pada, veter 10 km severozahodni, vlaga 62 odst., nebo 6/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25.3 stopinje. GRAD SV. JUSTA Pri glavni blagajni v Pasaži vstop- (tel. 36372) so na razpolago ^ niče za nocojšnjo predstavo, drul!8 zadnjo ponovitev Puccinijeve Boheme, s katero se bo zak kratka operna sezona na prosteW' sta jo priredila gledališče Verd* letoviščarska in turistična ustanov8. MIRAMARSKI PARK. Predstav« »Luči in zvoki*. Danes začetek predstav ob S* uri namesto ob 21.30 in 00 22.15 namesto ob 22.45. Prevozna sredstva: avtobus «6» in proga «M» od Barkovelj * Miramara. MIRAMARSKI PARK. »Luči in zvoki*. predstav* of * Danes ob 21.00 «Maximilian xico» v angleščini; ob 22.15 »Massimiliano e Carlo***1 v italijanščini. Nazionale zaprto. . Fenice 16.00 »I 300 di Fort CanM’ Charles Bronson, Richard George Hamilton, Luana P* Arthur 0’Connel. Technicolor. nemaskope. ... Eden 16.00 «Lettera aperta a un fi nale della sera*. Technicolor. ‘ povedano mladini pod 14. le^j. Grattacielo 16.30 «1 brevi gioffl) * vaggi*. Technicolor. Prepove«® mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 »Ulisse non deva rire*. Technicolor. Fernandel. Ritz 16.30 »Fermate il mondo v' scendere*. Technicolor. Lando Bi- zanca in Paola Pitagora. Alabarda 16.30 «La notte dei sel #1' ti*. Colorscope. Luke Askevv in J da Konopka. ^ Filodrammatico 16.30 «Zona 421 p biettivo Manila». Technicol<>r' Edvvard in M. Danden. „jji Aurora 16.00, zadnja predstava ob ‘ «Questo pazzo, pazzo. pazzo do*. Technicolor. (inpero zaprto. Cristallo 16.30 «L’oro dei Mačke'1'1 Technicolor. Gregory Pečk. (t Capitol 16.00 Začetek revije ^ ti »...kakor Hitchcock...* »Cnd8 j dagli artigli d’ acciaio*. Schneider, Maurice Roonet. Te* color. Moderno 16.30 «11 mostro di L Technicolor. Christopher Lee, ^ dams. Prepovedano mladini P°“ letom. m Viltorio Veneto 17.00 «La porta . Aslra 16.30 «Violenza al sole*- ^ nicolor Giuliano Gemma in m marie Dexter. Prepovedano nu« nod 18. letom. T * Abhazia 16 30 «Top sensation*-nicolor. Prepovedano mladini 18. letom. KINO «| R | S » PR0$ Ob 19.30 «UNA BREVE STAGIONE* Technicolor drammatico. Kra Christopher Jones in Pia De&e mark. ^ , pa so zaradi pretresa možganov, poškodb Po ličnih kosteh, verjetnih zlomov reber ter rane na levem boku sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja, če ne bodo nastopile komplikacije, v približno enem mesecu. Zaradi trčenja je prišlo na tistem obseku trbiške ceste do večjega zastoja prometa. Karabinjerji so ga spet normalno vzpostavili po približno eni uri, ko so lahko odstranili s ceste obe vozili. Včeraj ob 17.10 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 75 letnega upokojenca Leonarda Tazzieri-ja iz Drevoreda D’Annunzia 46/1, ki se bo zaradi odrgnin po glavi in prsih moral zdraviti približno dva tedna. Priletni moški je nekaj pred omenjeno uro prečkal izven prehoda za pešce Drevored D’Annunzio, ko ga je podrl 18-letni Franco Di Lucia-1 no iz Ul. di Vittorio 14, ROJST VA, SMRTI IN POROKE Dne 11. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 53 letni Slavko Andree, 75-letna Amalia Maran, 86-letni Giuseppe De Pasquale, 79-letni Beniami Darovi iri prispevki V počastitev spomina pok- Jjji Srebotnjaka daruje družina 5.000 Ur za Slovensko dobrodelno u g štvo. Prispevke za šolo spomenik Cerknem so darovali: Leopold "X, n"0;*,,rn. conda Castagna por. Guarnaccio, 73- letna Maria Vella vd. Valenti, 37-ietni Aurelio Filippi, 50 letni Danilo Marši. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14: Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA služba lekarn (od 19.30 do 8.30) All’Esculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ul. 35; Chiari ■ Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. V počastitev spomina pok. , $ botnjaka darujeta za Slovenskimi) brodelno 5.000 lir in društvo gospod Josij n inž. Sergio Cmnin S-* SOŽALJA Tf Slovensko dobrodelno društvo v jf stu izraža podpredsednici g- . tep0 Srebotnjakovi svoje globoko obe« p sožalje ob smrti njenega soPro" Mira. jjfr Svojcem g. Mira Srebotnjaka ^ žajo ob njegovi smrti iskreno družine Ignac Marc. Anton S3 ' in Štefan Dukčevič. Zapustil nas je MIRO SREBOTNJAK Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 12. t.m. ob 15.30 mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: žena PAVLA, hčerki MAJD^ in IRENA in drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 12. avgusta 1971. Pogreb, podjetje — Ul. Zonta 3, tel. 38006 PRI Tu * tla % 'ifu N S Jitlei S lilij nanč '•ta 'si io i ‘e v 'eia le*ia Av ikvs S hli (*Uri USI N St leto poprečno po 35,2 ti SPej*J cest. Kolikor se ne bole v !S"Va za nove prometne' ži-večala nfl°dtn.iih letih primemo pole^ n ^ ^o uresničitev omenjena. acr*;a zavlekla do konca sto- i*a?r''is^a vlada se že dali časa Z da bi povečala tli u,aa dieselsko gorivo, tako da atinw30 vla,gala večja sredstva v ^ 2. 1°vih a\’to cest. Od leta rali kjerkoli stopiti z avto ceste, meni «Austria Economica». „ - do ^ konca lanskega leta so ZS, nove avt° ceste dosegle (ovil, ^ milijard lir gradnja fočasi Vez Pa je napredovala pretoki ln tako je vlada — ki je namen.iala postopni krepitvi tto 5Vtv.^a cestnega omrežja 20 od kv« j^Ka proračuna — v letu 1962 vSL c>r'sPevek na 30 od sto, ko, Pa 35 od sto. a lansko v na « Od sto. ^ht^ku letošnjega leta je Avto ^atoolagala z naslednjimi av-kjn ln4n»i odseki: 296,6 km za-"1,7 |^vto .ceste (Dunaj-Salzburg), ^ektj iažPe avto ceste (Dunaj-k Ce,, eltak), 3,6 km severne av-(Eunaj-Mistelbach), 3 km ahodne ceste (Dunaj-Stam-:e rcA' 39 >6 km turske avto avto ^kburg-Beljak), 5.2 renske d«tiz) (Bregenz-Feldkirch-Blu-ffsk (> km brenerske avto k ie M^njanska meja-Innsbruck), Ner» •110 493,1 km. cest. Letos i kiti »j0 sPel.iati še nadaljnjih fosili ,vt° cest, za kar bodo poti °a°'i 50 milijard lir. *‘'6d i, Nh 20Kuatliirn so °dPrli Prometu km nove avto ceste Celo A Peli i, nove avto ceste ceiu-Vajen : ta cesta bo predvidoma V n>A v Vse' dolžini pred kon-f Sv0^na°d:ijega leta. Kakor je i Piilt sbani omenil deželni od-Pškem23 Promet Varisco na ce-%-7Vk?lese-imu' bo avto cesta • ki se bo pri Kokovem ^ la na avstrijsko avto cest Seip1,6?'6' dograjena štiri leta V so'. v lotu 1976. Pred ča- ji IsjJL,8® b'’edstavniiki občin, sko-, Vlw- speljana nova žila H - Julijski krajini, za- deželni vladi, nai bi ta Jk inS tfd ministrstvu za javna ^ ANao državnem podjetju za L&i) , AS za to. da bi novo pro-N t)f0(Ve?o pričeli graditi iz Tr Vrj uT, vidimu. in ne v nasprotni »znih a ,r le predvideno po u-- tortah. češ da so promet na pod- Vzni^kor je predvideno po u-Vu najhujše prav jj k h«11 Dom-en pripisujejo Avstr! fVje rnaaarski avto cesti, ki po-,/kpo -Imovo republiko z ostalo spVern stl3eri sever-.jug. Na av-S* kai.a državnem ozemlju ie ce- 36T‘ rečeno speljana na dol-, tk t ' -le °d italijanske meji bi n.nabrucka. Prihodnje leto V Solap Promet tudi na 77 V j/'odseku med Innsbruc-srJtitfsteinom (danes je ta v ,V) rj.3 v dolžini približno i Vtke. italijanski strani bodo tj izročili prometu še ne-Sa'h odsekov — zaradi iz-C VeriTi ga terena se bo grad-S (ja eJn° zavlekla v leto 1972, žje italijansko avto cestno ckVn- Prihodnje leto dokončno jk^hirp0 breko Avstrije z avto d' tp .^brežjem Zahodne Nemči-1m Va.al?dQ ti načrti v celoti in tkL„1tož„0 uresničeni. bo torej ob ^ n°„ Potovati iz Hamburga K° Calabrie, ne da bi mo- Zanimanjc Furlanov za Gorenjski sejem Te dni je obiskalo XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju — ki je na sporedu do 17. avgusta — gospodarsko odposlanstvo iz Furlanije. Z obiskom so bili Furlani zadovoljni, iz razgovora z njimi pa smo zvedeli, da so bili ob njem prijetno iznenadeni, ker so si pričakovali manjši in bolj «re-gionalni* prikaz gospodarskih dejavnosti Gorenjske. Prav zaradi širokih domačih in tudi mednarodnih razsežnosti sejma bodo pri trgovinski zbornici v Vidmu v kratkem razpravljali o možnosti, da bi ta organizirala na Gorenjskem sejmu 1972 posebno kolektivno razstavo domačih izdelkov in proizvodov. Na letošnjem Gorenjskem sejmu nastopa 407 razstavljavcev (7 odst. več kakor lani), od tega pa jih odpade na Italijo 32. Na modni reviji, ki spremlja sejem, pa so prisotne nadaljnje tri tvrdke iz Italije (med drugimi tudi tržaška firma Beltrame). Najštevilnejši so seveda razstavljavci iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik, sodelujejo pa še podjetja iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije, Švice, Danske, Švedske, Norveške, ZDA in Japonske. Razstava obsega stroje, orodje, pohištvo, vozila, stanovanjsko o-premo, živila, tekstil, konfekcijo, kozmetiko, igrače, turizem itd. Sejem je letos prvič deloma pod lastno streho, gradnja novih raz stavnih hal v Savskem logu pa se še nadaljuje. Za veliki šmaren drugi praznik liska pri Gabrovcu Za veliki šmaren, točneje od 14. do 16. t. m. prireja komisija za delo v tovarnah KPI praznik komunističnega tiska v gozdičku pri Gabrovcu. Otvoritev festivala bo ob 18. uri v soboto, na kar bo od 20. do polnoči ples ob zvokih orkestra «Kras». V nedeljo popoldne bo nastopila kriška godba na pihala, ob 18.30 pa bosta spregovorila senator Paolo Šema in Franc Gombač. Ob 19.30 bo skupina «Canzoniere triestino* predstavila splet odporniških, delavskih in revolucionarnih pesmi evropskih narodov. Spored bo trajal približno eno uro, ples z orkestrom ■sThe Lords» pa do pozne ure. V ponedeljek bo za ples spet igral orkester «Kras». Poskrbljeno bo za hrano in pijačo. Točili bodo tudi kraški teran. GORIŠKI DNEVNIK SPOR IACPOBCINSKJ SVETOVALCI PORAVNAN Po posredovanju župana Martine je vodstvo IACP umaknilo tožbo Jutri zvečer ponovna seja občinskega sve.j, toda z normalnim dnevnim redom Občinski odbor v Gorici je na svoji seji pi .-tekli torek določil, da bo seja občinskega sveta jutri, v petek, z začetkom ob 18.30. Goriški občinski svet ima že nekakšno tradicijo, da se njegovo delo podaljša v sredino avgusta in da se temu primerno skrajšajo njegove poletne počitnice. Izgleda, da bo tudi letos tako, ker je na dnevnem redu dovolj problemov, da jih ne bodo u-tegniU rešiti vseh na jutrišnji seji in da bo verjetno potrebna še ena seja prihodnji teden. Pri iskanju pojasnitve in zbliža-nja nasprotujočih si stališč med zavodom IACP, ki je predložil načrt za lotizacijo zemljišča, (ki ga je občinski svet odobril na svoji seji 19. julija) in med tremi že omenjenimi občinskimi svetovalci, ki so bili malo preveč zgovorni in nepremišljeni v svojih takratnih izjavah, so na sestanku v županovem študiju dosegli načelen sporazum. Pri tem so soglasno ugotovili, da gre za čisto političen in upraven značaj vsega problema in ga je iiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiilllllliiiiiiilliiililiillliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiillillll IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V «Mexicu» si je Spličan naprtil kar štiri obtožbe Zaradi vinjenosti, žalitve, nadlegovanja in lažne izjave preiskovalnemu sodniku bo moral odsedeti več kot tri leta «-Kar šalite se! Če mi ne povrnete škode, bo že prišel moj brat in vas bo vse skupaj postrelil z brzostrelko...* Besede, ki bi bile lahko mirno vzete iz scenarija kakega kavbojskega ali gangstrske-ga filma, je v resnici izustil mla; di jugoslovanski državljan, 26-letni Luka Mistric iz Splita. Imel ga je že precej pod kapo, ko ie nekaj po 21. uri 27. marca letos vstopil v znani nočnj lokal «Mexico». v Ul. XXX. oktobra, se s komolci izzivalno naslonil na blagajniški pult, za katerim je sedela 61-letna Clara Calabotte iz Ul. Ireneo del-la Croce 6, ter pričel nadlegovati žensko. Ta ga je sprva še nekam prenašala in se delala, kot da ga sploh ne sliši, saj je vedela, da se ga je pošteno napil. Ker pa Spličan ni in ni hotel odnehati, je sklenila telefonirata letečemu oddelku kvesture. Ni pa utegnila niti dvigniti telefona, ko .ji je Mistric mimo odstranil roko ter io z nasmeškom na ustnicah nagovoril. Zahteval je, naj mu Calabottejeva da 100 dolarjev (približns 60 tisoč lir) kot povračilo škode, ker naj bi mu pred štirimi dnevi neznani zlikovci u-kradli v istem lokalu skupaj s suknjičem tudi omenjeno vsoto denarja. Blagajničarka ga je skušala prepričati, da to ni mogoče, oziroma, da če so ga res okradli, bi se ji moral prej javiti in podobno. Spličan pa ni odnehal in trmasto vztrajal na svojem. Ko je uvidel, da ne bo ničesar dosegel, je zabičal ženski, da če se ne pobriga za takojšnjo povrnitev odškodnine, bo že prišel njegov brat, ki bo postrelil njo in vse skupaj. . Calabottejevi je uspelo za tre- nutek pomiriti mladeniča, medtem pa je prosila za pomoč kolego. Ta je na cesti pred lokalom naletel na podčastnika iavne varnosti Bianca, ki je bil obleče« v civilno obleko in ga zaprosil za posredovanje. Podčastnik Bianco se je predstavil Jugoslovanu in i (,skupil., po- miriti. Ta pa se je zagnal 'vanj in ga pričel žaliti ter mu zabičal, naj le neha, zakaj prav pred nedavnim so ga štirje karabinjerji tako razburili, da bi jim skoraj polomil kosti in zobe... Policistu je končno le uspelo nekoliko pomiriti Mistrica ter ga spraviti v avto agentov, ki jih je bila medtem poklicala Calabotte jeva. Med vožnjo Pa je Spličanu kri spet zavrela v glavi in je pričel brcati ter udarjati s pestmi podčastnika Bianca. Pomiril se je šele naslednje jutro, ko se je streznil in se zavedel, da sedi v varnostni celici kvesture... Mistric se je pred tržaškim o-krožnim sodnikom dr. Losapiom moral zagovarjati zaradi štirih prekrškov in sicer žalitve, vinjenosti, nadlegovanja in ker je lažno izjavil preiskovalnemu sodniku, da ni bil še nikoli kaznovan v Italiji. Pre-torju je priznal, da je bil vinjen, zanikal pa je vse ostale obtožbe. Tožilec dr. Bidoli je predlagal za obtoženca, ki ie bil v priprtem stanju, skupno 2 leti in 2 meseca zapora, branilec odv. Fast pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov ter izgon obtoženca iz Italije Prelor dr. Losapio je obsodil Mistrica na 2 leti in 11 mesecev zapora ter tri mesece pripora. Komaj pa je okrožni sodnik končal s či-tanjem razsodbe, ie obtoženec burno vstal in se »zahvalil* sodniku za tako »vzgledno razsodbo. Prvotno je bilo sklenjeno, da naj tre^a smatrati kot naravno in debi bila seja sveta že pretekli po- “ nedeljek in smo v tem smislu tudi že pisali. Pozneje pa so sklenili sejo odložiti z namenom, da bi medtem župan Martina posredoval in skušal doseči kompromisno spravo med vodstvom zavoda za Ljudske hiše (IACP) in tremi občinskimi svetovalci: Candussi (PSDI), inž. Fornasir (PLI) in Manzini (PRI). Te tri je vodstvo IACP tožilo na goriškem tožilstvu zaradi zlonamernega obrekovanja in lažnega poročanja glede na gradnjo nove palače in novega sedeža IACP na Kor-zu Italija. V resnici so včeraj poslali z županstva tiskovno poročilo, v katerem je rečeno, da je župan Martina na željo občinskega sveta spre- nadaljevali razgovore na merodaj- mokratično polemiko o zadevi javnega značaja. Ugotovili so nadalje, da ima občinski svet pravico do svobodne presoje v vseh zadevah ki se tičejo koristi skupnosti. Prav tako so priznali, da tudi konstruktivni in odgovorni posegi v debato lahko včasih dobijo pretirano in polemično ostrino in grešijo zaradi kakšne netočnosti. Ker pa gre za njihov politično - upravni značaj, jih ni jemati preveč z osebnega stališča. V tem smislu so na spravnem sestanku poudarili političen značaj spora, zaradi polemike med strankami. Zato so sklenili umakniti že vloženo tožbo na sodišču in bodo jel tako posredovalno vlogo in je predsedoval spravnemu sestanku med predstavniki LACP in tremi omenjenimi občinskimi svetovalci. Ob tej priliki so se sporazumeli za naslednjo izjavo: nih mestih. Spričo doseženega sporazuma bo na jutrišnji seji odpadla debata o tem problemu, ki bi gotovo zajela večji del seje, pa čeprav z negotovim izidom. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII|||IUIIIIIII1llimi||||||nll|||,mil|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| SPOROČILO ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA Štipendije za absolvente nižje srednje šole Med njimi sta tudi dve dijakinji slovenske šole v Gorici šoisko skrbništvo v Gorici je objavilo seznam 38 dijakinj in dijakov tretjega razreda nižje srednje šole na Goriškem, in ki se nameravajo vpisati v višjo srednjo šolo, kateri so izšli kot zmagovalci iz natečaja za štipendije. Vsak bo prejel po 150 tisoč lir štipendije. Za izbiro je bila merodajna šolska naloga, ki so jo pisali dijaki že meseca maja. Med 38 zmagovalci sta tudi dve dijakinji slovenske nižje srednje šole v Ul. Randaecio v Gorici in sicer Loredana Antoni z o-ceno 34/50 (na sedmem mestu) in Vanda Okroglič z oceno 30/50 (na 34. mestu). Ravnateljstvo višje srednje šole, v katero se nameravajo prizadete dijakinje vpisati prihodnje šolsko leto, naj pošlje na šolsko skrbništvo naslednje dokumente oziroma podatke: 1. potrdilo da je prejemnik štipendije redno vpisan na šolo za leto 1971-72; 2. izjavo prizadetega dijaka da ni ovir zaradi prejemanja kakšne druge podpore, ki s to ni združljiva; 3. naslednje podatke zaradi izplačila štipendije: a) priimek, ime, kraj in datum rojstva prizadetega dijaka; b) priimek, ime, kraj in datum rojstva očeta ali njegovega namestnika ; c) naslov dijaka in kraj kjer želi da bi izvedli izplačilo štipendija. Šolsko skrbništvo je izdalo ta u-krep na osnovi svojega razpisa od 18. maja letos v okviru natečaja št. 23 za Goriško. Dodamo naj, da je prvotno število 23 štipendij šolsko ministrstvo zvišalo na 38 s povečano dotacijo v ta namen, od prvotnih 3.450.000 na 5.700.000 lir. Vsa nadaljnja podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti dijaki ali njihovi starši na tajništvu svoje šole. . 3 partije med ZDA in Pekingom, je družba Toyota sporočila Pekingu, da ni storila in da ne bo storila nič. kar bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli čuenlaja. Se več, družba je poslala na Kitajsko svoje prve zastopnike. Japonci, kot kaže, vodijo daljnosežno politiko. Se pred dvema letoma je družba Toyota izbrala skupino svojih bolj bistrih nameščencev in jim organizirala tečaj kitajskega jezika, da bi bili pripravljeni za nastop na Kitajskem, brž ko bi se razmere z velikim sosedom tako uredile, da bi bilo možno ekonomsko sodelovanje. »Ko se pripravljamo na obsežnejše poslovne zveze z LR Kitajsko — pravi Kamija — se moramo tega lotiti z namenom, da olajšamo Kitajcem njih poslovanje z nami. Zgrešeno bi bilo z naše strani, da bi Kitajcem naše blago, naše izdelke vsilili.* Menda Je v tej zares orientalski taktiki veliko povedanega. Temu pa sledi še drugi prav tako trezen račun. Sef velikega japonskega podjetja odkrito pravi, da bo Kitajska potrebovala veliko avtomobilov, toda »mislim, da bodo Kitajci največ povpraševali po tovornjakih in ne po osebnih avtomobilih. Vsaj v začetku. Eden od načinov napredovanja naših poslovnih stikov in sodelovanja s Kitajci pa bo v začetku prodaja dokončanih izdelkov, pozneje pa bomo po vsej verjetnosti izvažali le sestavne del« za skupno kooperacijo, kajti Kitajci bodo tudi sposobni izdelovati avtomobile, kot jih izdelujemo mi.» Kako trezno in smotrno je gornje predvidevanje sodelovanja, nakazuje tudi naslednja ugotovitev: »Ker se postopoma povečuje želja po vedno večjem gospodarskem sodelovanju med obema deželama, je trenutno osnovno vprašanje, kako prebiti led še morebitnega nezauDanja.* Se In se bi mogli navajati zelo trezno presojanje japonskega poslovnega človeka, ki izkorišča razpoloženje kitajsko-ameriške »ping-pong politike*, vendar bi se morali v tem ponavljati, kajti Kamija je sicer »prodajni čarovnik* kot mu pravijo, toda vedno le človek. Njegova družba. ki Je lani izdelala 1.600.000 mo- tornih vozil, v glavnem osebnih avtomobilov, je izvozila v tujino 30 odst. proizvodnje, to se pravi 530 tisoč avtomobilov. Kakih 250.000 avtomobilov te znamke je šlo v ZDA, ostalo pa v dežele daljne Azije. Ker pa se proizvodnja zelo zelo naglo veča, morajo misliti tudi na raz širjenje izvoznega področja, kajti res je, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta ZDA absorbirale že 170 tisoč vozil Toyota, toda naglo večanje proizvodnje v tem japonskem podjetju bo kmalu privedlo do zasičenja ameriškega povpraševanja po tem vozilu, veliki ocean — LR Kitajska — pa je na štiri korake od Japonske in res zgrešeno bi bilo zamuditi priložnost in ne preskrbeti si tako hvaležnega jutrišnjega trga. DTV — Tokio Zares pravo nasprotje.. PETERO SREČANJ S PUCCINIJEVIMI OPERAMI Bil sem vesel, celo srečen ko so mi zaupali *TurandoM Kadar koli se pri režijskem snovanju poglabljam v glasbeno dramatsko aelo velikega komponista, mi pri usmerjanju ni nikoli edini študijski napotek le tisto delo, ki ga trenutno pripravljam, ampak v danih možnostih, kolikor so te na razpolago, ves skladateljski opus. Komur je dano zrežirati več oper istega avtorja, seveda skladatelja, ki količinsko poseduje takšen opus, je režiserju toliko bližji njegov ustvarjalni duh. Zategadelj se lahko toliko lažje poglobi v njegovo glasbeno misel, ki ji nato s svojo lastno poustvarjalno pretehta-nostjo in dojemljivostjo odgrinja še preostale skrivnostne pajčolane. Med glasbeno dramaturškim razglabljanjem operni režiser že študijsko vzljubi avtorja kot u-metnika in človeka in se mu ta ko še bolj približa. Če ga uspeš no spozna, je toliko bližji njegovemu ustvarjalnemu hotenju in ....................................................-................................-................................................ ...........niiiiiMiiimmiiiiiiiAillillllllllimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umu Hlinili nun m IIIIIIIIIIIIII UPAJMO, DA BO ZALEGLO KAJ PISANJE «KOMSOMOLSKAJE PRAVDE>: Nam niso v napoto niti «vroče hlačke* Sovjetom pa niso prav niti dolge hlače ■ d h d M *r<>L.t —» J 1 1 • 1 -■ m n — Si ter velja odpor bolj za podeželje, ker velika mesta sprejemajo vse modne novosti toda celo glasilo komunistične mladine je moralo vzeti v zaščito pogumnejša dekleta MOSKVA, U. — Ponekod na Zahodu se najdejo puritanci, rekli bi raje lažni puritanci, ki prepovedujejo dekletom-nameščenkam, da bi prihajale na delo v tako imenovanih «vročih hlačkah*. V Sovjetski zvezi pa so glede tega še veliko bolj puritansko nastrojeni, saj ponekod prepovedujejo ženskam celo to, da bi si nadele normalne, dolge hlače. Da so »vroče hlačke*, podobno kot zelo kratko krilo, ki mu pravimo minikrilo, včasih odbijajoče aii vsaj neokusne, je jasno. Dekle z zelo debelimi bedri, ali sploh dekle z neprimerno postavo si prav gotovo ne sme nadeti niti minikrila niti vročih hlačk. Za takšno dekle je bolje, da se oblači »po starem*, torej .da , si. natakne nekoliko daljše icrilo. Ce pa ima dekle repe ringe, bodo njene »vroče hlačke* motile le bolestno puritanskega človeka ali pa človeka, ki laže, da ga tak način oblačenja moti. Ko pa je govor o dostojnih dolgih hlačah, ki si jih nadene primemo razvita ženska, v tem primeru pa ni izgovora za nikogar, ki se temu načinu oblačenja upira, ki se temu postavlja po robu Da se najdejo takšni ljudje, smo ugotovili pred nedavnim, ko je neka anketa pokazala, da so na Angleškem vodstva 63 odst. anketiranih podjetij prepovedala svojim nameščenkam, da bi prihajale v službo v »vročih hlačkah*, le 22 odst. podjetij pa je izjavilo, da jih »vroče hlačke* prav nič ne motijo. To so ugotovili, kot smo že povedal', na Angleškem, ponekod v Sovjetski zvezi pa so odločno zavrnili tudi dolge hlače, ki bi si jih nadele ženske. To se opaža posebno v podeželskih mestih v Sovjetski zvezi, kjer ne le vodstva posameznih tovarn in podjetij, pač pa tudi same oblasti prepovedujejo ženskam, da bi prihajale na delo v h|ač,ah.( Marsikje so delavke, ki so se predstavile na delovnem mestu v hlačah, enostavno poslali domov in jim zabičali, naj se takoj vrnejo v krilu. Pri tem so jim zagrozili še s tem, da naj nikar ne mislijo, da bodo smele v tovarno v minikrilu. Ker je teh primerov veliko, vsekakor preveč, se je celo glasilo mladih sovjetskih komunistov »Kom-somolskaja pravda* uradno zavzelo za to, da bi morale oblasti v za- milMIIIMJIIUIIII|IHI|||||||||||||||||||||||||||l||||ll|||||||||||||||||,|||,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||u|||||||||||||| HOROSKOP OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pri izvajanju svojih načrtov se oprite predvsem na neki dragocen nasvet. Ne bodite preveč samoljubni BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Da bi u-veljavili svoje metode dela, se oprite na nove argumente. Z izbruhi jeze ne boste rešili vprašanja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dan bo izpolnjen z intenzivno dejavnostjo. Ne zanesite se na osebo, ki vam nenehno zagotavlja svoje prijateljstvo. RAK (od 23 6. do 22. 7.) Nepredviden dogodek bo vsekakor v prid neke drzne pobude. Ne podcenjujte nasvetov, ki vam jih dajejo najbliž- Jl. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odlične možnosti za osebe, ki prihajajo v stik z ljudstvom. Na čustvenem področju ne bo sprememb. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dan bo pnmeren za vse poklicne pobude. Zvečer vzemite v roke dobro knjigo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Utegnilo bi se zgoditi, da s svojo o-mahljivostjo pokvarite vse. Uresničili boste svoj čustveni načrt. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Polni boste pobud, ki vam bodo zagotovile uspeh. Ne spreminjajte načrtov, ki ste jih že sprejeli. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Danes vam bo potrebna povečana budnost. Dokazali boste, da ste kos tudi najtežjim problemom. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Precej napeto vzdušje. Ogibajte se slehernega delikatnega razgovora. Razčistili boste neko nejasno zadevo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neko srečanje vam bo zagotovilo nove u-godne perspektive. Pazite, da ne postanete brezvestni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z nekaterimi načrti boste imeli veliko zadoščenja. Bodite skromni in ne silite v ospredje. devo poseči, kajti te prepovedi nimajo nobene osnove. Rekli smo že, da ponekod sovjetske oblasti prepovedujejo nošnjo hlač. Predvsem na podeželju. V mestih, posebej še v velikih mestih se to ne dogaja. To je popolnoma logično povezano tudi z modo kratkih oziroma minikril. V času, ko so prišla v modo minikrila, so v Moskvi in Leningradu mlada dekleta nosila minikrila, ki sicer niso bila tako kratka kot jih nosijo dekleta v Parizu, Londonu ali Rimu, ki pa so vendarle bila kratka, toliko kratka, da so zaslužila vzdevek mini. Toda gorje ruskemu dekletu, ki bi se bilo tedaj pojavilo v minikrilu nekje na podeželju ali v kakem manjšem mestecu. Ista zadeva je na dnevnem redu danes, ko gre za hlače. In ne mislimo na znane »shorts*, torej na kratke hlače, ki jim pravimo tudi »vroče hlačke*, pač pa gre za o-bičajne dolge hlače, ki so prav gotovo zelo zelo praktične in pristajajo sleherni ženski, ki ima temu primemo postavo. Ker je napadov na nošnjo dolgih hlač veliko, celo vedno več, so modne hiše skušale najti nekak kompromis. Podeželski predsodek so hotele premagati s kompleti ali kostimi, ki jih sestavljajo jopica in dolge hlače ali krilo. To se pravi, da krojijo te modne hiše komplete iz treh kosov, tako da ženska, ki se nameni nositi hlače, kupi tudi krilo, tako da izmenjuje hlače in krilo, da bi se ljudje počasi navadili tudi na hlače. Glasilo mladih komunistov »Kom-somolskaja pravda* ni moglo stati ob strani ob tolikšni »diskriminaciji*. V zadnjih časih navaja celo vrsto epizod, kako so v tem ali onem podjetju nameščenkam v hlačah prepovedali vstop v podjetje. V Vitebsku v Belorusiji je vratar neke tovarne poslal domov večjo skupino mladih deklet-delavk, ker so se pojavile pred vratarnico v hlačah. Mož je dekletom rekel: »Žal mi je, toda uprava je tako sklenila.* V Grodnu, manjšem mestu Belorusije je neka gojenka glasbene šole morala zapustiti u-čilnico, ker je imela na sebi hlače. V starem srednjeveškem mestecu Ugljič na Volgi, je srednje- šolka doživela žalosten afront kar sredi ulice. Oblečena je bila v lepe dolge hlače in sprehajalci so jo — izžvižgali. Ce bi bilo razumljivo to za Ugljič, kjer bi mogli sklepati, da so tudi prebivalci tega srednjeveškega mesteca ostali srednjeveško nastrojeni, ne moremo tega izgovora najti za mestece Volški gorod. ki je povsem novo mestece, nastalo po drugi svetovni vojni in živi v njem novo, rekli bi povojno prebivalstvo. In ko sta tu dve dekleti oblekli dolge hlače in se odpravili v kinematograf, ju je vratar zapodil, ker se je zgrozil nad njunimi dolgimi hlačami. Vse te primere navaja moskovska »Komsorrtolskaja pravda*, ki dodaja, da se podobne . stvari do- gajajo tudi v drugih mestih, pa čeprav so tako kritizirane hlače »izdelane na temelju navodil modne ustanove, ki velja za vso Sovjetsko zvezo*. »Komsomolskaja pravda* se vprašuje, kaj bi bilo početi? Morda bi bili nekateri zadovoljni, da bi dolge hlače shranili na dnu skrinje, skupno s starimi oblekami in starim perilom stare babice? Ne, pravi časopis, hlač ne zapirajte v skrinjo k staremu perilu in starim oblekam babice, pač pa jih oblačite, kajti nihče jih ni prepovedal. Mnoga sovjetska dekleta, pa tudi mlajše ženske upajo, da bo to pisanje vendarle kaj zaleglo. Med tem 'pa je možno, da moda hlač že mine. ®*iiiiii****i*M*i*ii**i*imiiiiiiii*in®ii®iiiiiii(ii,iii,l,,ll*l,„lll»»»I*l»lll»»»l*ll**IIIIIII*lllitIliilllil«llllM»»i»inai**a»B WASH1NGT0NSK1 PENTAGON POROČA V sak mesec pobegne sedem tisoč vojakov VVASHINGTON, 11. _ Pred nekaj dnevi smo mogli brati v dnevnem tisku o problemih, ki si jih postavljajo kanadske oblasti v zvezi z vedno večjim dotokom mladih Američanov, ki raje pobegnejo v Kanado, kot da bi oblekli vojaško uniformo in odšli v Vietnam. S podobnimi problemi se ubadajo tudi na Švedskem, kajti Švedska je dala streho precejšnjemu številu a-meriških vojakov, ki so se vrnili iz Vietnama in izkoristili pristanek letala kjerkoli v Evropi, da so zapustili svojo enoto in ubrali pot na Švedsko, kajti švedska je tista dežela v Evropi, kjer bo ameriški vojni begunec dobil najbolj gotovo zatočišče. Sedaj pa prihajajo v Washingtonu na dan z že zaskrbljujočo vestjo, da vsak mesec registrirajo v Pentagonu, torej v a-meriškem obrambnem ministrstvu kar 7000 dezerterjev. To je največja številka, kar so jih kdajkoli i-meli v ZDA po drugi svetovni voj- ni. Iz statističnih podatkov, ki so jih objavili sami ameriški vojaški krogi, izhaja, da je v desetih mesecih do letošnjega aprila zapustilo ameriško vojsko in se zateklo v to ali ono državo nič manj kot 68.449 vojakov, če ne upoštevamo vojaških obveznikov, ki se sploh niso prijavili na nabor in so raje vabilo na nabor raztrgali. Omenjenih 68.449 oseb predstavlja že 6.25 odst. vpoklicanih vojakov. Celo v času druge svetovne vojne niso zabeležili tolikšnega števila pobegov iz vojske. Pred petimi leti so beležili v Washingtonu le poldrugi odstotek begunstva. Naglo večanje procenta beguncev se povezuje s stopnjevanjem ameriške angažiranosti v vietnamski vojni. Iz podrobnejših podatkov se je namreč zvedelo, da zapusti vojsko največ tistih ameriških mladih ljudi, ki bi sicer morali na vietnamska bojišča. režijska stvaritev v tem primeru ne more zgrešiti cilja. Seveda ni vselej to možno doseči, posebno ne pri avtorjih, ki so s svojim glasbenim ustrojem prej koncertno simfonični kot pa odr sko gledališki ustvarjalci. Giacomo Puccini sodi v vrsto komponistov, ki so umetniško polnokrvno skomponirali dela za glasbeno gledališče. Po njegovih operah sodeč in po izbiri libretov, pri katerih je sam tesno sodeloval in jim usmerjal ritem dogajanja in tok življenja nastopajočim osebam s pronicljivimi psihološkimi odtenki, je plala v njegovih žilah resnična gledališka kri, burna, nežna in strastna od najintimnejših čustev do razžarjenih strasti. Kot dober poznavalec modeme gledališke dramaturgije, se je s svojim močno razvitim dramatskim občutjem rafinirano posluževal najbolj dramatičnih in pogosto drznih efektov, ki jih je sicer v klasičnih in sodobnih dramskih delih v do-voljni meri zaslediti, v operah pa, četudi verističnih, bolj poredko. Prav njegov velik občutek za odrsko dogajanje ga je v svoji neizčrpni invenciji vodil k izrednim, včasih kar nenavadnim izraznim sredstvom do takšnih senzacionalnih efektov, ki nah , 'ijo režiserju sicer velike možnosti za razrešitev dramatičnih občutij na odru, a ga največkrat postavljajo pred občutljive psihološke probleme spoznavanja resničnosti; nastavljajo torej vozel, ki ga mora razvozlati s prirojenim čutom za pravilno mero, ki jo je na opernem odru, glede na glasbo in petje prepričljivo še težje podkrepiti kot v dramski igri. Puccinijevo močno razvito dramatsko občutje je z virtuoznostjo izkoriščalo uporabo teh efektov, s katerimi je vselej dose-zal zaželeni učinek pri gledalcih. Skrivnost uspehov njegovih glas-beno-dramatskih del pa tiči v prvi vrsti v neizčrpni melodiki, ki sicer pogosto zaide v pretirano sentimentalno liriko, ki je bila ob prelomu dveh stoletij ljudem zelo pri srcu, a priznajmo, da še danes prevzame poslušalca. Prav ta težnja ga je vodila, da se je rad posluževal eksotičnega kolorita, ki ga je znal razkošno pričarati s svojo sočno in barvito glasbo. Lepota melodij, njih strastni zven in svojska razkošna inštrumentacija, ki kar poje in joče, so največje odlike njegove glasbe, ki v povezavi s prav tako bujnim liričnim in dramatskim dogajanjem ustvarjajo operne umetnine, ki pritegnejo gledalca. Operna gledališča širom po svetu, radio, film, ogromna reprodukcija gramofonskih plošč in v novejšem času televizija dnevno izvajajo njegove skladbe in skoraj ni ljubitelja glasbe na svetu, ki ne bi na kakršenkoli način slišal arij iz njegovih popularnih oper, ki so postale last vsega človeštva. V obdobju med obema vojnama in ponekod še danes, kjer pač zvočniki še niso zamenjali kavarniških orkestrov, skoraj ni kavarniške kapele, ki ne bi izvajala popularnih odlomkov iz njegovih oper. Tako so se približale celo ljudem, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso zahajali v gledališče. Skratka: Puccinijeva glasba je osvojila svet. V takem vzdušju sem se, kot mnogi moji tovariši s konservatorija, seznanjal s Puccinijevo glasbo, dokler nisem med glasbenim in gledališkim študijem našel tesnejšega stika kot zvest poslušalec in občudovalec njegovih oper na domačih in tujih odrih. V svoji režijski praksi sem sorazmerno pozno prišel v delovni kontakt z njegovo umetnostjo, šele po 19 letih režijskega delovanja mi je bila prvič dodeljena priložnost režirati eno izmed Puccinijevih oper in to njegovo zadnje najbolj bleščeče in najveličastnejše delo, nesmrtno »Turandot*. Ni pa bilo to moje prvo srečanje s to opero. Naključje je hotelo, da se je spomladi leta 1932, torej v času, ko sem stalno nastopal v ljubljanski Drami, prvikrat pojavilo mo- je ime na gledališkem P*a'i,tylj pere Narodnega gledališča v ljani prav za opero «Tur#wJJ ml«11* kateri sem nastopil v vlogi ( perzijskega princa, ki ga _ a . morišče. Naslovno vlogo je ueif takrat proslavljena operna r . Vilfan-Kunčeva. Zame, začetni 2 bila velika čast, da sem ji na mogel zreti v obraz. V širo^J zni režiji prof. Osipa šesta tastični sceni Vasiiija UU^J^ je bila predstava zares ena tedanjih najlepših v Iiu™*J Operi. Za moj intimni svet ® , n daljnji razvoj pa je bil naS j ke »Turandot* nepozabno doživeUj^ katero sem dolžan veliko 28 \ be mojemu profesorju Osipu me je iz Drame pritegnil k vanju v tej operi. (Nadaljevanje Seste- V Moskvi mednarodni kongres čebelarstva Od 1. do 5. julija se je rčni diiaš iyi od sest*1 Moskvi izvršni svet mednar0<^ čebelarstva, ki je sestavil k ^ 23. bril bogat dnevni red za ** |j greš mednarodnega čebelarsh*', bo v Moskvi od 27. avgusta . septembra t.l. v dvorani kon^ji v pred kratkim dograjenem p »Itossia* v centru mesta >n ^ g/j terem lahko gostuje 5000 gostov. Tudi udeleženci kongresa stovali v omenjenem hotelu. , se bodo udeleževali konferenci davanj, simpozijev in obravn8^ ki bodo v manjših dvoranah poslopja. Obširen dnevni red obsega \ sodobnega čebelarstva s P®8^ ozirom na dosežene uspehe izkusih in spoznanjih strokovn^ Na dnevnem redu bodo med °r * tudi obravnavanja organizacij’ j nologija čebelarstva, tehnolog^, .u ehnologu^ konfekcija medu, voska, čebajj0jij» ga orodja, biologija in čebele, kakor tudi medonosnu ^ linstvo, zapraševanje in splu*^ kar dopolnjuje čebelorejo, joč važnost prisotnosti čebel® rist kmetijstva. Dnevni red deva tudi ogled vzornih čebelnl8 ^ inštitutov, šole za čebelarje ** gih zanimivosti. M Med kongresom bo me^ ronija in neko večje olje Br‘\> t ja. Simonettijevo stanovanje ^ biskali tatovi v času, ko nikogar doma. Odnesli so t*5^ ni "tis**1 la. ki so jih smatrali ?.a vredna in ki so jih mogli la* nesti. jj, Ko je prof. Simonetti Pj" tatvino policiji, je še dodal. moral najprej napraviti sli* in šele nato povedati, kobk0 jji so mu tatovi odnesli in k° škodo je utrpel. Js Nekaj platen z De Pisisov'nV <(' pisom predstavlja cvetje, dri"^ ke pa so izvirniki, ki so ilustracije nekaterih litera Večja podoba s podpisom ja pa predstavlja skupin® TONE SVETINA 155. VliASA DRUGA KNJIGA Spet se bodo lahko po mili volji najedli mesa, morda celo kruha ali česa boljšega. Tudi Nande je bil zadovoljen: lahko bo pokazal, kako se kuha, saj raje posluša hvalo kot kritiko. Po Primorskem, kjer so bile vasi izčrpane, so borci kar naprej godrnjali in ga grdili, da jim slabo kuha. Včasih še soli ni imel. rrimoz in Ana sta hodila skupaj. Ko so počivali. Ji je dejal - < inJ 23. v •stv»', la #’ > n v* n š do * lu, % ■nc. f‘; vn«-, ii Sj ctt/, ogi)* M ■< n0^ loh* P< le V . V* £ 1*0% £ i" v i- 5 ilo i 0 . cfl, • >, /{ Sij lž^ r>; / v v >t< U j £j{ »1 f "j v y / *$ »} * itf ŠPORT ŠPORT ŠPORT V DRUGEM DNEVU EVROPSKEGA ATLETSKEGA PRVENSTVA V HELSINKIH SO PODELILI ŠTIRI ZLATE KOLAJNE Sovjet Lusis osvojil 4. zaporedno zmago v metu kopja rrva mesta za Borzova, Nemko Stecherjevo in Klaussa Zadovoljivi nastopi jugoslovanskih atletov: Nikoličeva se je uvrstila v finale na progi 800 m, v finalu so tudi Medjimurec, Hrepevnikova in Baboškova Od Italijanov sta se uvrstila za nadaljnje tekmovanje le Dionisi in Fiasconaro e^SlNKl, 11. _ Drugi dan 10. Bih°y ljubljenec juko Vaatai-,3vu nekoliko nepričakovano H Dn. 8® prvenstva v Helsinkih kega aesel za domačo publiko ta-je nj!^V(iušenja kot prvi dan, ko N DaiUj^0 bolj blestečo zmago v ^ na T1 ^°ku v zgodovini atletinje „ . km. To delno razočara-je bi]a -ie Prišlo navzlic temu, da ^iboli ^anes na sporedu njihova Ha AJ . Priljubljena in tradicionalni (^'Pbna — met kopja. Sovjet-^^rnovaigc Lusis je prav v Jel p,ni Mattija Jarvinena dose-ev^^ostven uspeh v zgodovini niL.®” prvenstev: 4. zaporedno ilo*, ^°v3etsko premoč je potrla ' mesto mladega Doninsa. Ja Siitonena in svetovne- 4 xj ar^erja Kinnunena je vzhod-^ttia ^anish potisnil na 4. »stali * »• mesto, da so domačini ^PUni raznih r°k v tej svoji di- jjUiin,8 ženskega kot moškega ■ vnnin S'a se zaključila po priča-^ epi‘ Sovjet Valerij Borzov je htojv,; Potrdil, da je najhitrejši (tihS* s prepričljivo zmago in llhal: ^ leto v Mnpnphnii hnHn !®4 n“ hjim izredno težko delo le Dih® j rejši Američani. Srebro Padlo Zahodni Nemčiji po ^ Mii* Uchererja, bron pa le-Nlpjp dhemu Grku Papageorgeo- h j^A finale v najkrajši progi 4i 0l obračun med zastopnicami®” Nomčij. Prvo mesto je jelovi s precejšnjo prednostjo ro ® rekorderka Renate Ste-'Hlet-o' dve odličji pa sta šli “eckerjevi in Schittenhel- kolaj n e iz Vdihovanega četrtega odličja Obodne Nemčije. k k.,.v daliinn ni nrine daljino ni prinesel toli- ki ^P^sjanu. To pot se je mo-'dni Sovjet zadovoljiti z *nestom za Klaussom iz Potroji ■ emčije, ki je še enkrat \ .čredno dobro pripravlje- A'ikih St?Pnikov te države na vseh tekmovanjih. Po zaslugi r*e mi?8. ie Poljska prišla do 'lr'kih '^dalje na prvenstvu v Hel-Vtjj, Pa čeprav bronaste. # i)fini!?ja izločilna tekmovanja Ntijj 'A® nekaj presenečenj. Da-j tn ?d*°čilni nastop v teku na Site p^mimi izbranci današnje-? b f^nje ar pomeni prijetno prese- šno°*!f0 Prenizko kvalifikacijsko ti’. 173 . sk°ku v višino za dekle- h'.a 'n s*................. A je premagalo 27 atle- |j’ in katerimi tudi jugoslovan- . —jugoslovan-vA!Cor slovenska rekorderka k°va ter Baboškova. Med V finale ženskega skoka v višino so se uvrstile naslednje tek movalke: Skupina A Lazareva (ZSSR). Karbanova (C SSR). Hedmark (Šve.), Gavrilova (ZSSR), Gusenbauer (Avs.). Hue bernova (ČSSR), Rechner (Švi.), Hrcpe^nik (Jug.), Kolmka (Madž.), Ackermen-Thomas (Niz.), Garrido (Fr.). Proskova (ČSSR). Lankilde (Dan). Skupina B Kerlsen (Nor.), Emonts - Gast (Bel), Mačk (ZRN), Eistrup (Danska), Inpken (VB), Bouma (Niz.), Konowska (Pol.), Gaertner (ZRN), Simeoni (It.), Schmidt (NDR), Po-pescu (Rom.). Babošek (Jug.), Čul-kova (ZSSR), Bisang (Šve.). Italijanki Massenz in Pigato ter Jugoslovanka Paleka se niso uvrstile v finale. 400 m MOŠKI 1. izločilni tek 1. Wemer (Pol) 46' 4 2. Fiasconaro (It.) 46”5 3. Bertould (Fr.) 46”8 4. Tuliš (ČSSR) 46”8 Jugoslovan Kocuvan se ni uvrstil v polfinale. 2. izločilni tek 1. Jenkins (VB) 46”7 2. Badenski (Polj.) 46"7 3. Rom (Nor.) 46”7 4. Nicolau (Fr.) 47"1 2. izločilni tek 1. Hauke (NDR) 46”8 2. Jellinghaus (ZRN) 47” 3 Kor.vcki (Pol.) 47”1 4. Fredriksson (Šve.) 47”4 Italijan Puosi se ni uvrstil v polfinale. 4. izločilni tek 1. Kukkoaho (Fin.) 46”7 2. Jordan (ZRN) 47” 3. Branikov (ZSSR) 47”2 4. McSwiny (Irska) 47"3 FINALE SKOK V DALJINO MOŠKI L Klauss (NDR) 7,92 m 2. Ter Ovanesian (ZSSR) 7,91 m 3. Szudrovvicz (Pol.) 7,87 m 4. Davies (VB) 7,85 m 5. Myllimaeki (Fin.) 7,85 m 6. Toivonen (Fin.) 7,85 m 7. Lepik (ZSSR) 7,78 m 8. Kobuszewski (Pol.) 7,75 m 9. Tourret (Fr.) 7,74 m 10. Podlužnji (ZSSR) 7,68 m 11. Rousseau (Fr.) 7,56 m 12. Schvvarz (ZRN) 7,50 m 13. Haugland (Nor.) 7,41 m 14. BendKxen (Nor.) 7,32 m 15. Sarucan (Rom.) 6,05 m 400 m OVIRE 1. polfinalni tek 1. Gavrilenko (ZSSR) 50"2 2. Nallet (Fr.) 50”4 3. Skomorokov (ZSSR) 50"4 4. Daniš (ČSSR) 50”6 Italijan Ballati je bil izločen. 2. polfinalni tek L Rudolph (NDR) 49”8 2. Buttner (ZRN) 50”2 3. Stukalov (ZSSR) 50”3 4. SaHn (Fin.) ^ 50”4 V metu diska za žeaske so se v finale uvrstile: 1. Danilova (ZSSR) 57,52 m 2. Murav.jeva (ZSSR) 56,84 m 3. Sykora (Avs.) 4. Kuehne (NDR) 800 m ŽENSKE 1. polfinalni tek Zadeva Richard Bruch še vedno muči radovedneže, švedski metalec diska, ki se je neštetokrat izkazal po svoji neresnosti, je pred kratkim doživel od svoje atletske zveze prepoved nastopanja za določen čas, za kar se je tako ujezil, da je sklenil opustiti atletiko in postati «resen». Z bližanjem evropskega prvenstva sta se pa šibili tako odločnost zveze kot tudi zamisel Bru-cha. Bruch je začel metati kot po navadi vsak dan in v nekaj dneh dosegel najprej 63.18 nato pa še 66.66 m. V Helsinkih krožijo vesti, da bo Bruch v soboto nastopil v kvalifikacijah. Zveza ga je za vsak primer prijavila za tekmovanje. Vprašanje je sedaj, če bo Bruch lahko dosegel tisti uspeh, ki se je zdel gotov že v Atenah. Tekmovanje, na katerem je Bruch dosegel 66.66 m je bilo eno najkvalitetnejših njegove kariere, saj je bilo vseh šest metov veljavnih in nobeden ni bil krajši od 64 metrov. Sicer pa je Bruch zaradi svoje narave zelo razburljiv in uspešen met enega od nasprotnikov ga utegne razorožiti še pred začetkom svojih metov. 3. Meniš (Rom.) 4. I^iber (Madž.) 5. Westermann (ZRN) 6. Berendonk (ZRN) 7. Catarama (Rom.) 8. Melnik (ZSSR) 9. Abahazi - Stugner (Madžarska) 10. Mickler (NDR) 11. Spielberg (NDR) 12. Payne (VB) 400 m ŽENSKE 1. polfinalni tek 1. Seidler (NDR) 2. Besson (Fr.) 3. Eklund (Fin.) 4. Čistjakova (ZSSR) 2. polfinalni tek 1. Lohse (NDR) 2. Boedding (ZRN) 56,38 m 56,12 m 55,94 m 55,24 m 55,16 m 54,58 m 54,56 m 53,76 m 53,44 m 52,98 m 52”8 52”9 53”1 53"2 DANAŠNJI SPORED 9.15 deseteroboj, 110 m ovire 11.00 deseteroboj, disk 11.00 krogla moški, kvalifikacije 11.30 200 m moški, kvalifikacije 12.00 200 m ženske, kvalifikacije 12.30 100 m ovire 13.00 deseteroboj, palica, kopje ženske, kvalifikacije 17.00 400 m moški, polfinale disk ženske, finale 17.15 400 m ženske, finale 17.30 200 m moški, polfinale 17.40 višina ženske, finale 17.50 200 m ženske, polfinale 18.10 800 m moški, finale 18.15 deseteroboj, kopje 18.30 800 m ženske, finale 18.50 100 m ovire, polfinale 19.15 400 m ovire, finale 19.30 5000 m kvalifikacije 21.10 deseteroboj, 1500 m L Nikolič (Jug.) 2’3”7 2. Wierzbowska (Pol.) 2'5”3 3. Ellenberger (ZRN) 2’5”4 4. Lovve (VB) 2'5”4 Italijanka Ramello se ni uvrstila v finale. 2. polfinalni tek 1. Hoffmeister (NDR) 2’3”1 2. Falck (ZRN) 2’3"2 3. Stirling (VB) 2’3”3 4. Walsh (Irska) 2'3”4 Italijanka Govoni s< ; ni uvrstila v finale. DESETEROBOJ (po prvih petih disciplinah: 100 m. dal.una. kro* gla, višina in 400 m) 1. Kirst (NDR) 4455 točk 2. Zeilbauer (Avs.) 4159 3. Walde (ZRN) 4086 4. Janczenko (Polj.) 4086 5. Hedmark (Šve.) 4079 6. Bendlin (NDR) 4064 7. Schulze (ZRN) 4042 8. Gabbett (VB) 4011 9. Herbrand (Bel.) 3989 10. Juhola (Fin.) 3936 Richard Bruch, «cnfant terriblca švedske atletike PLAVANJI Predzadnji dan tekmovanja Zadovoljiv čas Heckla na progi 100 m metuljček V predzadnjem dnevu so Američan« osvojili vse zlate kolajne CALI, 11. — V predzadnjem dnevu plavalnega tekmovanja na vseameriških igrah, ki so že nekaj časa v Ca liju. so ZDA potrdile svojo nadrnoč in so si danes zagotovile zmago v vseh panogah, ki so bile na sporedu. Pred 6.000 gledalci, ki so bili prisotni ob robu bazena, je Američan Franck Heckl osvojil prvo mesto na progi 100 m metuljček z odličnim časom 56"9, kar predstavlja četrti najboljši dosežek vseh časov. Dvajsetletni Kalifornijec (visok je 196 cm, tehta pa 89 kg) je tako osvojil svoj drugi naslov vseame-riškega prvaka. Zmagal je namreč tudi na progi 200 m prosto. Bil je tudi član zmagovitih štafet 4 X100 in 4 X 200 prosto. Tudi njegovi rojakinji Lynn Colelli je uspelo osvojiti drugi naslov vse-ameriške prvakinje, s prvim mestom na progi 200 m metuljček (2’23’T). Čas, s katerim je zmagala, pa je vsekakor mnogo slabši od njenega osebnega rekorda. Plavalna tekmovanja se bodo zaključila danes zvečer z najbolj pričakovano disciplino, se pravi 100 m prosto za moške in za ženske. Na sporedu bosta tudi štafeti 4X100 m za moške in 800 prosto za ženske. Naši favoriti za danes KOŠAŠKA BEOGRAD, 10. — Urad za kulturo kitajskega veleposlaništva v Beogradu je izročil predsedniku košarkarske zveze Jugoslavije, Šaperu vabilo kitajskega komiteja za šport za dvajsetdnevno gostovanje jugoslovanskih reprezentanc (moške in ženske) po Kitajski. Kitajci bi radi, da bi reprezentanci gostovali letos avgusta ali septembra. Zaradi drugih gostovanj in evropskega prvenstva se je morala košarkarska zveza povabilu trenutno odpovedati in predlagati datum maja 1972. Kitajski košarkarji bodo vrnili obisk leta 1973. S sedmimi finalnimi tekmami prehaja 10. evropsko prvenstvo že v živo. Danes se bo končal deseteroboj, kvalifikacije pa bodo imeli moški v metu krogle, v skoku s palico ter v tekih na 200 in 5000 metrov. Ženske bodo imele predtekmovanje v metu kopja, v tekih na 100 m z ovirami in na 200 m pa bodo izvedle kvalifikacije in polfinale. Polfinale bodo imeli tudi moški na 200 in 400 m. Finalna tekmovanja bodo v naslednjih panogah: | Met diska — ženske Atene 69 — Danilova (Sovjetska zveza) Sovjetinja Melnik je bila letos odločno najboljša in težko jo bo premagati, čeprav je prišla iz Moskve vest o izrednem metu rojakinje Muravjo-ve nad 65 m na treningu. Z bivšo prvakinjo Danilovo imajo Sovjetinje celo edinstveno priložnost, da v najboljšem primeru osvojijo vsa tri prva mesta. Njihove nasprotnice so tri metalke iz NDR, tri iz Romunije in svetovna rekorderka Liesel VVester-mann, ki pa je očitno v zatonu. Od vseh bi morala imeti največ možnosti Nemka Illgen. Predvideni vrstni red: 1. Melnik (Sovjetska zveza) 2. Danilova (Sovjetska zveza) 3. Illgen (NDR) 400 m — ženske Atene 69 — Duclos (Francija) Colette Besson ni v Atenah za zmago zadostoval niti svetovni rekord, saj je na cilju podlegla rojakinji Du- HOK£J NA UDU FUESSEN, 11. - Sovjetska hokejska ekipa Špartaka je v Fuesse-nu osvojila pokal Turn und Taxis. Sovjetska ekipa je v zadnji tekmi premagala šesterko Fuessena s 6:2. TENIS TORONTO, 11. - V. Torontu je v teku teniški mednarodni open turnir. Rezultati posameznikov iz drugega dne so naslednji: Ralston (ZDA) — Barth (ZDA) 6:3, 4:6, 6:3. Ruffels (Avs.) — Ashe (ZDA) 6:3, 3:6, 7:6, Rose-wall (Avs.) — McMillan (Juž. Afr.) 5:7, 6:1, 6:2. Stone (Avs.) — Da-vidson (Avs.) 6:2, 6:2. Okker (Niz.) Leonard (ZDA) 6:2, 6:2. Cox 53”2 (VB) - Lutz (ZDA) 6:2, 6:1. ATIET/KA HELSINKI, 11. — Upravni odbor evropske atletske zveze, ki se je danes sestal v Helsinkih, je priznal evropske rekorde Sovjeta Valerija Borzova, ki je 25. julija 1971 dosegel v Moskvi čas 20”2 na 200 m ter vzhodnega Nemca Harmuta Briesenicka, 21 m v krogli. KOLESARSTVO LISBONA, 11. — Portugalski tisk daje danes velik poudarek vesti, da so ugotovili, da je bil francoski kolesar Alain Santy, ki se je uvrstil na drugo mesto za domačinom Ago-stinhom v dirki po Portugalski, dopingiran. Do sedaj niso sprejeli nobenega uradnega ukrepa o tem dogodku. clos, ki je bila za nekaj centimetrov hitrejša. Francozinja bo letos skušala ponoviti zmago iz Mehike, na poti pa ima nevarno skupino deklet iz NDR, domačinki Strandvall in morda Szykoro in morebitna presenečenja. Nekaj prednosti bi dali skoraj Nemkam. Seidlerova ima letos najboljši čas, bila pa je pred kratkim gladko premagana na domačih tleh. Predvideni vrstni red: 1. Lohse (NDR1 2. Seidler (NDR) 3. Besson (Francija) Skok v višino — ženske Atene 69 — Rezkova (ČSSR) Bo po tem tekmovanju Jolanda Ba-las še svetovna rekorderka? Verjetno še! Ženske so namreč živčno šibkejše in se veliko laže zmedejo. K nervozi bo močno prispevala tudi enakovrednost vsaj 8 skakalk. Po centimetrih je najboljša Avstrijka Gusenbauer, strokovnjaki pa menijo, da so tekmovalno bolj zrele skakalke kot so Lazarjeva. Hrepevnikova, Huebnero-va (prej Rezkova), Popescu in Romka. V klub najboljših je v zadnjem hipu prišla še mlada Sovjetinja čul-kova, v Helsinkih pa je baje 187 cm v treningu preskočila tudi Angležinja Inkpen. Nedvomno velike možnosti i-ma Jugoslovanka Hrepevnikova, zmaga pa se lahko v tej tekmi tudi s 180 ali 183 cm. Za Jugoslavijo bo odlična «outsider» tudi Mariborčanka Babošek (182). Predvideni vrstni red: 1. Lazarjeva (Sovjetska zveza) 2. Hrepevnik (Jugoslavija) 3. Popescu (Romunija) 800 m — moški Atene 69 — Fromm (NDR) Seveda vsi proti Aržanovu, vprašanje pa je če bo kdo uspel. Sovjeti sami imajo v prvi vrsti tudi Ivanova (1'46'T), sledijo pa še sam Fromm, Čeh Plachy in vrsta atletov s časi pod 1*47”. Bistveno je svojo vrednost popravil v Skandinaviji Jugoslovan Medjimurec. ki je nedavno dosegel 1’47”. Medjimurec je na važnih tekmah zelo spreten in razpolaga z dobro osnovno brzino za končni nalet. Bronasta kolajna bi že ne bilo tako izredno veliko presenečenje, enakovrednost z drugimi pa pomeni lahko, da ne uspe niti uvrstiti se v finale. Predvideni vrstni red: 1. Aržanov (Sovjetska zveza) 2. Fromm (NDR) 3. Ivanov (Sovjetska zveza) 800 m — ženske Atene 69 — Board (Vel. Britanija) Atletinje nameravajo pokloniti tragično preminuli Liliani Board velik tek. V prvi vrsti za zmago sta seveda nova uradna svetovna rekorderka Hildegard Falck in «nova» Vera Nikolič. Razlika 2 sekund in pol ne odraža realne trenutne razlike v korist Nemke. Jugoslovanska atletinja je v zadnjem času neverjetno borbena, taktično zrela in sploh v dobri formi. Do novega rekorda verjetno ne bo prišlo, ker bodo imele atletinje že v nogah gotovo oster polfinalni tek, čas pod 2 minutama pa se nam zdi vsaj za dve atletinji normalen. Nevami sta seveda tudi za končno zmago še vzhodna Nemka Hoff meister in Romunka Silai. Predvideni vrstni red: 1. Nikolič (Jugoslavija) 2. Hoffmeister (NDR) 3. Falck (Zah. Nemčija) Deseteroboj Atene 69 - Kirst (NDR) Predvidevanja so bila pripravljena že pred začetkom deseteroboja, morebitne poškodbe iz prvega dne tekmovanja so zato izključene. Vsekakor bo borba za prvo mesto poteka la med Waldejem, Bendlinom, Firstom in Litvinenkom. Možna sta največ dva outsiderja. Kirst je v drugem dnevu nekoliko slabši, odličen pa je Bendlin, oba pa sta dokaj pogosto podvržena poškodbam, še najbolj soliden se zdi veteran Walde. Predvideni vrstni red: 1. Kirst (NDR) 2. Walde (Zah. Nemčija) 3. Lltvinenko (Sovjetska zveza) 400 m ovire — moški Atene 69 — Skomorohov (Sovjetska zveza) Velika gneča na vrhu s celo skupino tekačev pod 50 sekundami. Fran coz Nallet (lani 48"6) je baje izbral to panogo, ker se je za 400 m brez ovir zbal Italijana Fiasconara. Vloga favorita bi morala tako pripasti njemu. nevarna pa bosta tudi Nemca Buettner in Rudolph, sam Sovjet Skomorohov, Finec Salin, Anglež Sher wood in drugi. Malo pod «kolajnami» bo skoraj gotovo tudi Italijan Ballati. Predvideni vrstni red: 1. Nallet (Francija) 2. Shertvood (Vel. Britanija) 3. Skomorohov (Sovjetska zveza) Rezultati 200 m metuljček ženske 1. Colella (ZDA) 2'23”1 (rekord iger) 2. Jones (ZDA) 2'28”1 3. Smith (Kan.) 2’32"6 100 m metuljček moški 1. Heckl (ZDA) 56”9 2. Heidenreich (ZDA) 57”3 3. McDonald (Kan.) 58”4 štafeta 4 X 100 m prosto ženske 1. ZDA 4’04"2 (rekord iger) 2. Kanada 4'10”5 3. Brazilija 4’15”2 PL A VANJE Danes se začne v Rotterdamu na 'Nizozemskem tretje evropsko prvenstvo v plavanju za tekmovalce do 15. leta starosti in v skokih v vodo do 16. leta starosti. Prejšnji dve iz--vedbi tega tekmovanja sta bili leta 1967 na Švedskem in pred dvema letoma na Dunaju. Z že znanim pojavom mladoletnih prvakov in rekorderjev v plavanju ima tako prvenstvo tehnično zelo velik pomen in na njem lahko pride tudi do rezultatov svetovne vrednosti in do rekordov. Na zadnjem prvenstvu na Dunaju so prišli na primer do izraza plavalci in plavalke, ki danes v Evropi in na svetu mnogo pomenijo. Med fanti velja omeniti Van Hamburga (400 in 1500 m) in Hargitaya, katerega strokovnjaki označujejo kot enega največjih plavalnih talentov vseh časov. Pred dvema letoma sta se na Dunaju izkazali tudi Gabriele Wetzko (100 in 200 m prosto) in Andrea Gyarmati. Obe sta kasneje postali tudi absolutni evropski prvakinji. Italijanka Calligaris je tudi nastopila na Dunaju, takrat pa ji sreča ni bila mila. V Rotterdamu bo Italijo zastopalo 18 plavalcev in plavalk, ki na splošno ne morejo upati na prevelike uspehe. Na boljšem so le tri plavalke in sicer 13-letna Patrizia Miserini (200 m prsno v 2'50"7), Cri-stina Stuttgard (100 m hrbtno v 1’11”9) in Susanna Sordelli (400 m prosto v 4’47”9). Zaradi svoje mladosti bo prva prišla v poštev še za prihodnje prvenstvo, srednje-progašici Sordellijevi pa na podlagi doslej doseženih časov strokovnjaki obetajo blestečo bodočnost. KB ODBOJKA TRST, 11. — Tržaška odbojkarska ekipa Are Linea, ki nastopa v prvi italijanski ligi, je najela dva romunska odbojkarja. Romunca bosta prispela v Trst že ta teden, saj bo Are Linea takoj po petnajstem začela s pripravami za prihodnje prvenstvo. NOGOMET MOENHENGLADBACH, 11. - V prijateljski nogometni tekmi je za-hodnonemški nogometni prvak Meon-hengladbach premagal evropskega prvaka Ajaxa iz Amsterdama 3:1. • • » BEOGRAD, 11. — Beograjsko moštvo Crvena zvezda je v prijateljskem srečanju premagala urugvajsko moštvo Penarol iz Montevidea s 3:1. Prvi polčas se je zaključil pri stanju 2:0. OBVESTILO Teniški klub Gaja priredi 15-dnev-ni začetniški tečaj za naraščajnike, od 10. do 14. leta, ki bo o: prividoma v prvi polovici septembra. Tečajniki bodo vadili na društvenih Igriščih v Padričah. pod strokovnim vodstvom. Cena 3 tisoč lir. Vpisovanje do 13. avgusta vsak torek in petek, od 19. do 21. ure na igriščih Teniškega kluba Gaja, ali pa pismeno na naslov: ŠZ Gaja, Padriče 27. Za informacije telefonirati na št. 22-61-36. »01 nihče me ni obiskal, še pošto sem dobil zelo 'C10' Prebolel sem jetiko. Operirali so me na slepiču. J So me iz ječe v ječo. Iz mene, kmečkega fanta, ^Jilo ^>ravUi nasprotnika, ki ne pozna milosti. Malo pred ^a 50 me izpustili. Sel sem delat. Prost pa sem bil jj, sončnega vzhoda do zahoda in vsako nedeljo sem IaI javiti žandarjem. Nekaj pa mi je bilo v uteho: % me je počakalo. Vtem ko so Lahi marsikatero N odpeljali s seboj, me je moja čakala. Ali ko- \ se oženil, pa se je začela vojna,« je končal Pol-Sv r°ke nad ognjem. ’ hrbuiglavskih snežndkov je vel nočnik in zazeblo jih je Vbitem so kuharji pripravili večerjo, meso in fižol. ^ menažke in odšli h kuhinji. Komandant Radko je ^ šolano, ki se je pomikala proti kotlu. Ko je zagle-KK^tevalce, se je; nasmehnil: ">0 p^khjte mi, obveščevalci, kaj bo jutri, do kam bo- k ,j6.0 ne ve niti bog!« se je zasmejal Polde, Blisk pa * s „p av gotovo bo gosto, bolj kot ta fižol.« J« naj bo! Rodili smo se zato, da se bojujemo. Tako ^ bo na Balkanu.« ^^lazmli so se z resnico, ki lo je povedal brigadni ko-^ bii ' P°sedli in povečerjali. Medtem so prispeli vodniki , se je pripravila za napad na progo v Soteski. * J8* in Polde sta jo mahnila takoj za vodičem, ki je v letih, zgovoren in nič kaj prikupen, s klapastim klobukom na glavi. Do planine so šli po vozni Jutju °te|m pa se je svet strmo spuščal v korito, kjer so ^ Je cesto in železnico. Vodnik je zavil na stezo, \ o“e po uri hoda zmanjkalo. V gozdu je bilo tako tem-w so se prijemali za roke. Napredovali so počasi in k na robu pečin, kjer so zazevali prepadi. Vodnik tej da so zašli. Vrnili so se nazaj in minilo je pre-preden so našli novo stezo. Le-ta je peljala sko zi lijak med skalami in sekala pobočje, dokler je ni zmanjkalo. Blisk in Polde sta sumila, da je vodnik gestapovec. Tudi komandant je klel in borci godrnjali. Ko so spet obstali, se je Polde razkoračil in zgrabil vodnika za ovratnik. «Ce si nas zapeljal, boš ob glavo.« Radko mu je pritisnil pištolo na čelo in ga ozmerjal po balkansko. To je zaleglo. Kmalu so se znašli na stezi, ki se je zložno spuščala skozi pobočje v dolino. Lu« v koritu so bile čedalje bližje, noč nad gorami pa je bledela. Da jih ja ne bi dan zatekel pred nemškimi položaji! Spet so zmerjali vodiča in ga priganjali. Ce pa so hodili hitreje, se Je trgala zveza in živali, otovorjene z razstrelivom in munlcijo, jih niso mogle dohajati. Naposled so prispeli v goščavje, kjer so zaslišali šumenje reke in za- gledali osvetljeno progo. Nenadoma se je vodič pognal v hosto. čeprav presenečeni, so se Polde, Blisk in vodja predhodnice pognali za njim. Preblizu proge so bili, da bd lahko streljali. Blisk ga je ujel in zgrabil za roko. Padla sta in se zakotalila po strmini. Ubežnik pa se je iz- trgal in zdrvel skozi goščavje, dokler jim ni izginil izpred oči. Obstali so in nemo vlekli na ušesa brstenje vejic pod nogami bežečega, ki je bil že globoko pod njimi. Vedeli so, da pojde naravnost k Nemcem. «Zdaj pa imamo hudiča! Smo se že srečali z gestapom!« Je dejal Blisk in utrujen sedel. Veja ga je bila opraskala do krvi. Tudi Polde je bentdl. Radka je skrbelo, ker se je bližalo jutro. Izvlekel je specialko; pokrili so ga s kocem; pod njim mu je Polde svetil z baterijo, da so se za silo orientirali. Radko se je odločil za drzen korak: z brigado pojde kar čez most! In že so se na njegovo po- velje bataljoni razporedili v kolonice in krenili proti progi. Železniška postaja in železniški most sta bila utrjena z bunkerji, ki so jih obdajale čistine, poraščene z rosno travo. Skupina bombašev naj bi jim utrla pot z bombami in plastikom. Približevali so se kakor sence. Kljub temu jih je že sredi senožeti prikoval na tla silovit ogenj pušk in mitraljezov. Napadli so. že izmed bombašev sta bila dva ubita, drugi pa so le prišli do zidov in zmetali v okna bombe. Potem pa so jih odbile ročne granate. Radko je uvidel, da bo napadajoče presenetil dan na čistinah. Zato so se potegnili nazaj, obšli postojanko, ki so jo držali samo pod mitralješkim ognjem, in začeli rušiti progo. Na več mestih so Jo porušili, zaminirali dva manjša mostova, se prebili čez cesto in se znašli v Nomenju. Prav na tem mestu se je bila z napadom na železniško postajo začela decembrska vstaja 1941. leta. Umikali so se mimo požganih hiš, v katere so bili Nemci — ko so gorele — zmetali nekaj živih upornikov. Brigada se je vzpenjala po isti poti kakor takrat Pokljuška četa, samo da je bilo tiste dni na Pokljuki dva metra snega. Na pobočjih Pokljuke je brigado obsijalo sonce. Borci so polegli po tleh in počivali. Brigadni štab je slutil, da jim bodo Nemci sledili, zato Jim Je v koritu, nevlsoko nad progo, nastavil močno zasedo. Iz dremeža jih je vrglo pokonci silovito streljanje mitraljezov in treskanje min. Niso dolgo čakali, ko je prišel za njimi soataljon, ki je temeljito razbil enoto nemškega obmejnega zavarovanja. Borci so tovorili zaplenjeno orožje, mnogi so bili že oblečeni v nove zaplenjene uniforme. Brigada Je zadovoljna krenila naprej, na pokljuško plar noto. Na eni izmed večjih planin se je glavnina brigade ustavila. Blisk in Polde pa sta odšla z bataljonom, ki je imel nalogo zapreti Nemcem dohod z blejske strani, od koder Je držala na Pokljuko avtomobilska cesta. Blisk je nameraval poiskati živana, načelnika okrožnega VOS, da bi skupaj z njimi proučil ozadje katastrofe tretjega bataljona Prešernove brigade. Bataljon se je previdno pomikal med košatimi smrekami proti koti 1274 m. Ondi so nameravali zavzeti položaje, potem pa z izvidniškimi patruljami pregledati cesto. Gozd je bil čedalje bolj redek, debla visoka kakor stol- pi katedral. Nad njim Je viselo poletno sonce, ki jim je žarki preprezalo pot in se lesketalo na mahovih, čepr utrujen, se je v gozdnem hladu Blisk kar dobro počut Mislil je na Melito. Tudi ona Je z zaščitno četo prav gol vo že na Jelovici. Za njim je hodil vosovslri kurir, ki povedal, da bosta dobila Živana v eni izmed postojank n; Bledom. Spomnil se je, na kaj ga je opozarjal Perne, je partizanil po Gorenjskem: naj se pazijo vseh, ki se p tikajo po gozdovih posebno gobarjev, pastirjev in drvi jev; še stare ženske da so lahko gestapovske vohuni Menil je, da jih Nemci ne bodo takoj napadli, ker j mora brigada presenetiti. Pod grebenom se je svet odprl, predhodnica Je zavila steze v mahovnat gozd, Polde in Blisk pa sta obstala, bd skupno z bataljonskim komandantom potuhtala, kje zavzeli položaj. Ko je Polde izvlekel specialko in jo n gmil po tleh, so se v tišino zasekali rafali. Z grebena nad njimi in z desne strani je presunlji žvižgalo. Polegli so po tleh in izza drevja začeli nažig; po grebenu, kjer so rjoveli Šarci. Nedaleč od njih je kr milo dekle, se zgrudilo v mah in se grabilo za prsi. Boi so jo odvlekli v zavetje, medtem pa je padel eden izm njih; tik pred potjo pa je še enega zadel strel v glavi Ranjenka je bila bolničarka Frida. Preden so jo obi zali, je izkrvavela... Bataljon se je umaknil in začel zasedati boljše obramb položaje. Polde in Blisk sta uvidela, rfe ne bosta prišla Živana; pokalo je z vseh strani in Nemci so se pripravi ld za napad. Med drevjem so se dvignile zelene posta proti položajem so sikale rakete. Z mogočnim hura so ] licisti prodirali od smreke do smreke in kar stoje strel j t Partizani so komaj vzdržali napad. Nemci so se vklir v obrambo bataljona, vendar predaleč. V bok se jim je i plazil vod in dva mitraljezca sta učinkovito razredčila n hove vrste, da so se morali umakniti. Vse do mraka rezko odmevalo streljanje po pokljuškem gozdu, z no< pa je potihnilo. (Nadaljevanje sledi) Uradnlitve Podružnic« Uprava TRST GORICA TRST Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naroinina n*S.1-10° Mr ~ vna?rei' Polletna 6 100 Ur celoletna 11.000 lir Letna naročnino za inozemstvi 15.500 lir - cpp, PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 501-34 Tekoč raCu.t pri Narodni banki v L|ub!|anl «ADIT» . DZS, Llubljana. Gradišče 10/11 nad telefo" Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, fll'*n^ :uu, .MaH « upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir j| 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar0 ..j upravi. Iz vseh drugih pokraiin Ital i|s pri »Soclete PubblieitJ Stran 6 12. avgusta 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdais In tlsks PO BRANDTOVIH IZJAVAH P asivnost Adenauerja ob berlinskem vprašanju PO DOLGI IN SKRBNO PRIPRAVLJENI OPERACIJI Nemški kancler je pojasnil politično ozadje ob zgraditvi berlinskega zidu BONN, 11. — Zahodnonemški kancler Willy Brandt je danes v intervjuju z nemškim tednikom »Sternom* izjavil, da streljanje na berlinskem zidu ne opravičuje moralno tistih, ki bi se hoteli izogniti svoji odgovornosti. Po Brandtovem mnenju je treba ustanoviti pogoje za rešitev berlinskega problema, kljub obstoju zidu. Nemški kancler je obtožil krščan-skodemokratsko vlado kanclerja A-denauerja in zahodne zaveznike, da niso storili ničesar, kar bi onemogočilo razkosanje bivše nemške pre stolnice. Na zidu naj bi, po podatkih iz zahodnih krogov, do sedaj izgubilo življenje približno sto oseb, ki so hotele zbežati v Zahodno Nemčijo. Po Brandtovih trditvah naj bi vzhodnonemške oblasti zgradile zid, ki delil Berlin na dva dela, zaradi številnih pobegov v zahodni sektor. Nemški kancler je obtožil Adenauerja in zahodne zaveznike, da so pasivno sprejeli zgraditev meje. »Zid ni padel z neba», je dejal Brandt, »pač pa je logična posledica določenih dogodkov*. najprej prekinjena radijska zveza s Kartumom. Pilot se je tedaj baje nameraval vrniti v Jedah in pristati v Saudovi Arabiji, letalo pa je prej strmoglavilo. Neznanca nesramno opeharila kmeta iz Podbonesca VIDEM, 11. — Dva neznanca sta na precej nesramen način opeharila naivnega kmeta iz Podbonesca pri Čedadu, ki se je odpravil v Videm, da bi nakupil nekaj poljedelskih potrebščin. Eden od neznancev se je približal kmetu — katerega ime je policija zamolčala — v Ul. Car-ducci_ in mu potožil, da ima finančne težave. Povedal je tudi, da je Francoz in da razpolaga z nekim »znanstvenim kamnom*, ki dovoljuje avtomobilom, da vozijo brez bencina. Izjavil je, da »kamen* velja šest milijonov, pa da bi ga prodal tudi za dva mdljona. Medtem se je kmetu in »Francozu* približal drugi neznanec, ki se je predstavil kot inženir. Dodal je še, da se spozna na »kamne* in da kamen francoskega turista prav gotovo velja več kot dva milijona. Predlagal je kmetu iz Podbonesca, naj bi si razdelila stroške in tudi dobiček. Kmet je naivno sprejel in predal Francozu 700.000 lir — ves denar, ki ga je nosil s seboj. »Francoz* je tedaj z denarjem naglo izginil, nekaj trenutkov kasneje pa še »inženir*. Kmetu iz Podbonesca je ostal le čisto navaden kamen... »Ko sta se Kennedy in Hroščev sestala na Dunaju*, je nadaljeval nemški kancler*, sem prosil zvezno vlado, naj predlaga sovjetskim o-blastem združitev Berlina, tako da bi razširila in poživila diskusijo nemškem problemu, a Adenauer ni hotel sprejeti moje prošnje*. Po Brandtovem mnenju je krščan škodemokratska vlada vedno izbrala najslabšo rešitev in ni storila ničesar, da bi izboljšala položaj. Nemški kancler je še pojasnil politično ozadje ob zgraditvi berlinskega zidu, ko se, kljub njegovim stalnim pritiskom, ne zvezna vlada ne zahodni zavezniki niso hoteli pravočasno odločiti za potrebne korake pri sovjetskih oblasteh. Tako mencanje je bilo krivo za zastoje v pogajanjih med obema Nemčija-ma, s katerimi se je moral Brandl spoprijeti takoj ob svojem nastopu. Danes so se nadaljevala pogaja nja za ureditev berlinskega vprašanja med predstavniki štirih velesil. Delegati niso hoteli izjaviti ničesar o temi pogovorov, vendar so priznali, da so tudi danes naredili korak naprej. Sporočili so tudi. da se bodo jutri ponovno sestali. Dejstvo, da se bodo jutri ponovno sestali predstavniki štirih velesil, potrjuje mnenje, da so pogajanja v zaključni fazi in da bodo kmalu napisali vsaj osnutek pogodbe. Danes zvečer so se predstavniki treh zahodnih velesil sestali z županom Zahodnega Berlina, da bi ga obvestili o poteku pogajanj s sovjetsko delegacijo. Vzrok strmoglavljenja iraškega letala je bila pilotova napaka BAGDAD, 11. — Iraške oblasti so izdale danes uradno poročilo v zvezi z letalsko nesrečo, ki se je pripetila 22. julija v Saudovi Arabiji pri kraju Jedah. Na iraškem letalu je potovala delegacija, ki so jo sestavljali visoki iraški politični predstavniki in ki je bila namenjena v Kartum na pogovor z revolucionarnim svetom, ki je komaj izvedel državni udar v Sudanu. Poročilo javlja, da se je nesreča pripetila po krivdi pilota, ki ni pravilno izračunal, kako visoko je letelo letalo. Po zadnjih podatkih je bila moin po isdatH z letališča v Jedahu Ker je bil še isti dan v Sudanu izveden protiudar in ker so se precej zapleteni dogodki odvijali tudi v Libiji, kjer je predsednik Gedafi aretiral novega sudanskega predsednika El Nura, ki se je vračal iz Londona, so nastali nekateri dvomi tudi ob strmoglavljenju iraškega letala. Irak je namreč država, ki je prva priznala novi revolucionarni svet in ki je poslala delegacijo na razgovore s podpredsednikom El Atto. Karabinjerji v Firencah aretirali dva spretna razpečevalca mamiI Eden od razpečevalcev je nemški visokoeolec, ki je bil že precej znan v krogu rimskih narkomanov RIM, 11. — Po dolgi in skrbno pripravljeni operaciji je karabinjerjem pod vodstvom polkovnika Di Chiara uspelo aretirati v Firencah dva mladeniča, ki sta skušala prodati večjo količino mamil, pri njih pa so našli tudi novo vrsto pipe iz žgane gline, ki je napravljena izključno za uživanje mamil. Skupina, ki ji je to uspelo, je rimska skupina, katere naloga je borba proti razpečevanju mamil Naloge se je skupina lotila že pred davnim časom v Rimu. kamor je bil prispel visokošolec Tomas Amps, star 22 let in po rodu iz Frankfurta na Majni. Mladi Nemec je kmalu našel stike z rimskimi mla- Illllllll1lllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||limi|||||||,||,|||||,|||f|||,|||||||||||m||||||||||||||,|||||,|||||||,|,||||| 97 ALI 80 MRTVIH V SOVJETSKI ZVEZI? «TupoIev 104» strmoglavil na letališču v Irkutsku Sovjetske oblasti niso uradno sporočile vesti o strmoglavljenju letala - Dve verziji o vzrokih nesreče MOSKVA, 11. se je pripetila zelo huda letalska nesreča v kateri naj bi baje izgubilo življenje 97 ljudi. Letalo vrste «tupolev 104» naj bi iz neznanih razlogov strmoglavilo v plamenih takoj po odletu z letališča v Irkutsku. Sovjetske oblasti niso uradno po trdile vesti, ki so jo posredovali zahodnim časnikarjem po navadi dobro informirani krogi. Sovjeti po navadi ne sporočijo nikoli uradno vesti o teh nesrečah, če v nezgodi ne izgubijo življenje tudi tujci. Zato še ni jasno,* če so bili na letalu državljani tujih držav in če se je nesreča pripetila danes ali pa v preteklih dneh. Zdi se, da se je letalo, ki je odpotovalo iz Odese, ustavilo v Ir kutsku in da je strmoglavilo nekaj trenutkov po odletu. Isti krogi tudi sporočajo, da so odgovorne oblasti že uvedle preiskavo, ki naj bi u-gotovila vzroke nesreče. Po drogi, tudi tokrat neuradni verziji, pa naj bi se nesreča pripetila, ko je letalo pristajalo na le- Sovjetski zvezi tališču v Irkutsku zaradi prevelike hitrosti. Po tem sporočilu, naj bi v nesreči izgubilo življenje 80 ljudi, dvajset pa naj bi se jih rešilo. Letalo naj bi se zaradi prevelike hitrosti prevrnilo, ko je pilot pritisnil na zavore. »Tupolev 104» je letalo starejšega tipa, ki ni več v proizvodnji, veo-dar ga še pogostoma uporabljajo na notranjih progah, ker lahko prevaža do sto ljudi. Zadnja huda letalska nesreča se je pripetila v Sovjetski zvezi na letališču v Leningradu, ko je izgubilo življenje 90 ljudi. ISTAMBUL, 11. — Danes se je pred vojaškim sodiščem v Istambu-lu začel proces proti 83 osebam, med katerimi je skoraj polovica častnikov. Javni tožilec je obtožil te ljudi, da so hoteli s prevratniškimi dejanji strmoglaviti turško vlado in ustanoviti marksistično -leninistični režim. Obtoženci naj bi tudi skušali razcepiti turško vojsko z intenzivno revolucionarno prooa- -- —~ -1 - * * ni 1-1 gando med mornarskimi častniki. dendči, ki so znani kot narkomani. Karabinjerji so do vsem tem logično zasumili, da nemški študent ni le narkoman, pač pa tudi skrbi za dobavo mamil. Nato se je Amps oddaljil Iz Rima in je zbrisal za seboj vse sledove. Pred dnevi pa se je pojavil v Firencah in. ko so bili rimski ka rabinjerji obveščeni o tem. so ta koj odpotovali v Firence. En karabinjer se je preoblekel v hipija, da bi prišel v stik z mladim Nem cem. Včeraj, ko je Amps stopil v stik z njegovim dobaviteljem mamil Giancarlom Orsilijem, ie ponudil tudi karabinjerju v nakup manjšo količino hašiša. V trenutku, ko sta karabinjer in Nemec sklenila kupo prodajno pogodbo, so nastopili karabinjerjevi kolegi, ki so čakali na znak v sosedstvu. Poziv indijske vlade tajniku OZN U fantu Karabinjerji so nato preiskali stanovanje dveh mladeničev in tu našli 160 gramov hašiša, brizgalke za injedranje mamil, že omenjeno pipo in nekaj drugih pip. Omenjena pipa .ie dolga kakih 15 centimetrov in ie brez cevke Doslei niso še nikjer v Italiji staknili take pipe. ki je že v navadi v marsikateri drogi državi Evrope, še posebej na Angleškem. Nemškega razpečevalca mamil in njegovega florentinskega prijatelja so spravili v sodne zapore v Firencah. Sodišče, oprostilo ljudožerce mrličev» PORT MORESBY (Nova Gvineja - Avstralija), 11. — Vrhovno sodišče v Port Moresbyju je oprostilo sedem domačinov iz vzhodnih predelov Nove Gvineje, ki so izjavil, da so pred časom pojedli truplo človeka, ki je zakrivil neki zločin in je bil zato umorjen s sulicami. Domačine so obtožili« neprimernega ravnanja z mrliči*, sodnik pa je ugotovil, da v Avstraliji ni zakona, ki bi pre povedal »ljudožerstva mrličev*, kot ne predvideva alternativ za pokop ali sežig mrličev. Sodnik je zaključil proces s salomonsko razsodbo, da »so razsodbo, domačini nedolžni in da so pogrebni običaji ljudstva iz Pa-puazije večkrat izredno čudni in neobičajni.* NOVI DELHI, 11. — Indijska vlada je danes pozvala generalnega tajnika združenih narodov U Tan-ta, naj poseže z vso svojo avtoriteto pri pakistanski vladi, da prepreči usmrtitev vzhodnopakistanske-ga voditelja Mu.jiburja Rahmana. Po izjavah indijske vlade, nai bi se tudi sovjetski zunanji minister Gromiko zavzel za Rahmanovo u-sodo. NESTRPNO PRIČAKOVANJE « VELIKE OPOZICIJE- Po treh stoletjih Marjj \ ponovno najbliže Zemlji Zadnjič se je ta pojav pripetil leta 1671 ■ Lunina notranjost je toplejša, kot so mislili znanstveniki Planet Mars bo po ponovno dosegel na RIM, 11. -treh stoletjih svoji poti okoli Sonca točko, ki je najbližja naši Zemlji. Mars se bo namreč med tako imenovano »veliko opozicijo* približal Zemlji do razdalje 54,9 milijona km, medtem ko je največja možna daljina 399 milijonov kilometrov. »Rdeči planet* se ne bo za dalj časa več tako približal Zemlji, saj se je taka opozicija zadnjič pripetila leta 1671. Astronomi imenujejo opozicijo položaj, ki ga zavzameta dva planeta napram Soncu, ko se postavita na nasprotni strani spojnice, ki povezuje vsa tri nebesna telesa. iiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHifgiiHJiiiiinii, mm,m im imim nimummmmi KLJUB MNOGIM PROMETNIM UKREPOM Osem prometnih nesreč terjalo devet mrtvih in osem ranjenih Med žrtvami sta 6-letna deklica in starejša ženska, ki ji je traktor zmečkal glavo V koprskem muzeju kraja po naročilu? .£>v£' Neznanci, ki so vdrli v koprski muzej so dobro vedeli, kaj morajo ukrasti. Zato se policistom zdi, da je utemeljena domneva o tatovih «po naročilu* kakega zbiralca umetnin, ki si je — verjetno — ogledal muzej pred časom in si zabeležil kose, ki so mu manjkali v galeriji. Na sliki so štiri od šestih platen, ki so jih tatovi odnesli. Zgoraj levo je «Sveta družina*, ki jo pripisujejo slikarju iz šestnajstega stoletja Cor-reggiu- Ob njej (desno zgoraj) je »Svetnica*, delo neznanega umetni- ka iz osemnajstega stoletja. Spodaj levo je portret starca, delo Bernarda Strozzija, zadnja (desno spodaj) pa «Amor in Psiha* Alessandra Verat-tinija »Padovanina*. Njihovo vrednost cenijo okoli 50 milijonov lir. Bliža se veliki šmaren, kar povzroča precej veselja pri vseh tistih, ki imajo ob tem datumu dopust, in precej skrbi pri vseh tistih, ki imajo opravka s prometom in posledicami prometnih nesreč. V Italiji in v mnogih drugih zahodnoevropskih državah se zadnja leta uveljavlja običaj, da največje tovarne in podjetja prekinejo delo za daljšo ali krajšo dobo poletnega dopusta prav ob velikem šmarnu, poleg tega je prav avgust mesec, v katerem se največ ljudi odpravi na dopustno potovanje, čeprav je vročina najhujša. Vsako leto se v tem obdobju pripeti ogromno prometnih nesreč, vsako leto prometna policija izdela tudi podroben načrt, da bi skušala onemogočiti ali omejiti število tistih nesreč, ki se pripetijo zaradi nepazljivosti voznikov, zaradi toplote ali prevelikega prometa. Isto je bilo storjeno tudi letos, ko je ministrstvo za promet izdalo posebne ukrepe za dobo od 25. julija do 24. avgusta. RIM, 11. — V osmih prometnih nesrečah, ki so se pripetile danes, je izgubilo življenje skupno devet oseb, osem pa je ranjenih. Dve osebi sta umrli na pokrajinski cesti Savigliano — Bra. »Fiat 500», v katerem sta potovala 18-letni delavec Luigi Curino iz Cosenze in njegov svak Luigi Pisarra iz Chera-sca, je nenadoma in iz še neznanih razlogov zavil na nasprotno polovico cestišča prav v trenutku, ko je privozil tovornjak, ki je seveda zmečkal mali avtomobil. Curino in Pisarra sta izdihnila med prevozom v bližnjo bolnišnico. Na državni cesti pri Subbianu sta davi čelno trčila dva avtomobila, zaradi česar je izgubila življenje 34-letna Amerina Rocchini iz Cittš della Pieve, pet oseb pa je dobilo zelo hude poškodbe. Za dve osebi so si zdravniki pridržali prognozo. Hujša nesreča se je pripetila tudi na »sončni avto cesti* med krajema Reggio Calabria in Villa San Gio-vanni: »fiat coupe 850» je iz še neugotovljenih razlogov trčil v zadnji del tovornjaka, ki je vozil v isti smeri. 27-letni Domenico Trunfio, ki daj popoldne so bili pešci. V Codo-gnu je neki avtomobilist podrl 21-letno Rosanno Bossi, ki je nekoliko neprevidno stekla čez cestišče, ne da bi prej pogledala, če prihaja kako vozilo. Udarec je bil tako močan, da je dekle padlo na tla nekaj metrov daleč od prehoda za pešce in bilo na mestu mrtvo. Druga podobna nesreča se je pripetila na križišču v predmestju Saregna. 71-letna Anna Maria Novara je bila približno v sredini cestišča, ko jo je podrl avtomobil »fiat 850». Zenska je dobila hude poškodbe, katerim je — verjetno tudi zaradi starosti — podlegla malo kasneje v bolnišnici. Na križišču je bil sicer tudi semafor. Karabinjerji, ki so uvedli preiskavo, pa niso iztaknili prič, ki bi lahko povedale, če je ženska prečkala z zeleno ali rdečo lučjo. Najbolj tragično pa je umrla 62-letna Santa Pavin iz Balangera (vas, ki je približno 30 kilometrov od Turina). Pavinova se je vračala domov, hodila je mirno po pločniku, ko se je nenadoma — verjetno zaradi trenutne slabosti — zgrudila s pločnika na cestišče. Prav tedaj je privozil traktor, ki ga je upravljal 46-letni Giovanni Macellaro. Voznik je sicer skušal naglo zavreti težko vozilo, vendar zaman: kolesa so ženski zmečkala glavo. Tudi prisotnost nekaterih občanov, ki so skušali nezavestni ženski pomagati, je bila brezuspešna. Strokovnjaki pričakujejo z velikim zanimanjem to izredno opozicijo, saj upajo, da bodo dobili nove podrobnejše informacije o tem zanimivem planetu. V teh dneh lahko dobro vidimo Marsa tudi s prostim očesom, saj je četrta najsvetlejša zvezda na nebu in zaostaja samo za Soncem, Luno in Venero. Čeprav je opazovanje »rdečega planeta* z optičnimi pripravami izgubilo precej pomena, potem ko so ameriški in sovjetski znanstveniki poslali proti njemu umetne satelite, ga astronomi še vedno stalno nadzorujejo. to vi, jajo da vodni rezultatov, hlapi ne S tenu PZi Prve slike o Marsu je posnel leta 1965 ameriški satelit »Mariner IV*. Te slike so precej presenetile strokovnjake, ker so pokazale, da je Marsova površina vsaj na videz podobna Lunini. To odkritje so potrdile tudi poznejše sonde, ki so jih znanstveniki poslali proti temu planetu. Sedaj letijo proti »rdečemu planetu* kar trije umetni sateliti in sicer dva sovjetska in en ameriški. Sonda, ki so jo izstrelili znanstveniki vesoljske u-stanove NASA, bo krožila okoli planeta, medtem ko bodo sovjetski strokovnjaki verjetno poskusili pristati na planetu. Skupina ameriških strokovnjakov je prav v teh dneh začela zbirati podatke o Marsu na svojevrsten način. Znanstveniki so namreč naložili štiri in pol tone žnanstve-nih naprav na letalo, ki vsak večer preleti določeno področje in zabeleži podatke. Letalo leti v višini 10.000 metrov in torej na področju, kjer ni skoraj več vodne pare, tako da so znanstveniki go- hočejo znanstveniki dobiti PJ,) vo med elektromagnetskjj™ jj frardečimi žarki, ki ji11. j“ Mars. Poleg tega hočejo ugotoviti količino vode, tem planetu. HOUSTON 11. - Ameriki * stveniki v Houstonu so javili, da je temperatura notranjosti višja kot so jo rJ vali. Te podatke so izrneriU^^ metri, ki sta jih Scott in stila na našem satelitu v , sebnih luknjah, ki sta P ^ tala s svedri. Strokovnjak1^ deli, da je Lunina plejša, vendar si niso Petaku veliko količino to rezultati bi lahko tudi da ima naš satelit toplo 1 ^ i dobno kot ga ima Zemlja-. ^ daj jim še ni uspelo ugotO" ^ Sonca na temperaturo, J® $ izmerili termometri, ven0% v kratkem ugotovili ta bo nastopila hladna ČBi na področju, kjer je nami modul. Po teh ut .( bodo lahko znanstveniki rali točno teorijo. j Zdravstveno stanje treh ^ ških kozmonavtov, ki s° $ kratkim vrnili s poleta ® postaja počasi normalno, gem času, ko so Scott, VVorden prebili v breztežno® ^ nju. Kozmonavti so P0®. f zdravniškim nadzorstvom Jj j telovadijo, da bi se čil bili posledic bivanja v i>f( nem stanju. Poš 1 f/l k H d*nt n«ra S !rt«\ bil, h! s, 'lil s I i: ,,f*n Srt v«li Nil is Ji Mii J* t« k> st žival 2,1 Zaključek bikoborbe v španskem mestu Vltoria: neoborožena i*®**0)r niagala oboroženega človeka, ki vsekakor ni dobil prehudih r*0, je kljub trenutni zmagi malo kasneje podlegel človeku ...................................................Minuli..mi..............................Niiiimmiium"l,l,ll<<^M Igral se je z vrvjo in umrl obešen SALERNO, 11. — štirinajstletni deček Francesco Pinto iz Sassana (približno 100 kilometrov od Salerna) se je v zapuščeni baraki nedaleč od doma igral z vrvjo in posnemal obe-šenje. Njegova igra pa se je zaključila tragično. Ker se ni vrnil domov ob predvideni uri, so ga starši začeli iskati in ga našli obešenega v zapuščeni baraki. Deček je verjetno umrl v trenutku in ni imel niti časa, da bi se zavedal, kaj se mu je pripetilo. ČETRTEK, 12. AVGUSTA 1971 TRST A je sedel ob vozniku, je bil na mestu mrtev, voznik in prijatelj, ki je sedel na zadnjem sedežu, pa sta dobila precej hude poškodbe. V bližini kraja Castelletto di Leno je izgubil življenje 25-letni Domenico Vaia, ki je potoval v avtomobilu, ki ga je upravljal 24-letni Silvio della Bona. Tudi pri tej nesreči vzroki še niso jasni. Nenadoma je voznik izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, zavil je na desno in trčil v bližnje drevo. Vaia je bil na mestu mrtev, za voznika pa so si zdravniki pridržali prognozo. Žrtev prometne nesreče na cesti »Casilina* v občini Teano je komaj 6-letna deklica Vincenza Cipoletta. Deklica je prečkala cestišče, ko je privozil 24-letni Sebastiano Scoppio in jo podrl. Nemudoma so jo odpeljali v bližnjo bolnišnico. Bilo pa je že prepozno, deklica je umrla med prevozom. žrtve ostalih treh prometnih nesreč, ki so se pripetile davi in zgo- 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 The Medal-lion Piano-Quartet; 12.10 Otrok v prvih letih svojega razvoja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 19.10 V. Beličič: «Pogovor z gmajno*; 19.20 Izbrali smo za vas; 19.40 Kuhnov moški zbor iz Prage 20.00 Šport; 20.35 Radijska igra; 21.15 Ritmični orkester RAI; 21.40 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRST Mikrofon za počitnice; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Pesmi; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Odlomki iz oper 19.0 TV glasba; 20.20 Spored z Milly; 20.45 Naši orkestri lahke glasbe; 21.00 Pojeta Ornella Vanoni in Gianni Moran-di; 21.30 Glasbena oddaja; 22.00 XX. stoletje; 22.15 Simfonični koncert. II. PROGRAM 12.10 Plošče; 14.15 Tretja stran: 15.10 Kot juke box; 14.45 »Pred tem svetom*; 16.00 F. CUea »Adriana Lecouvreur*; 17.00 Poje Sergio Endrigo. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Glasbeni spored; 8.40 Zvoki in barve orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 «Otto pi-ste* 12.30 «Alto gradimento*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Glasbeni spored; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 15.40 »The Pupil*; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 18.50 Pripovedke za odrasle; 19.15 Plošče za poletje; 20.10 «Supersonic»; 21.00 Italijanske pripovedke; 21.30 Nove plošče; 22.40 W. Scott: »Ivan-hoe»; 23.05 Lahka glasba. tineja; 10.05 Počitniško P 10.20 Vesela godala; 10-® id* iz mladih grl; 11.15 Pri $ 13.10 »Valpurgina noč* i*. jflff dove opere »Faust*; tijski nasveti; 13.40 »če* potoke* z godci in Zabavna glasba; 14.30 Prl%U ' vam ... ; 15.10 Lahka * razvedrilo; 15.55 Pet EP; 16.30 Glasbeni int®L 16.40 Pesmi z južne ja ansambel Kučera; l‘,uu ljak»; 17.40 Z orkestrom Stuttgart; 18.10 Koncert P® f poslušalcev; 19.15 Iz kaset”!M dukcije RTV Ljubljana; f retne uverture; 19.45 stek; 20.00 Lahko noč. ° M 20.15 Minute z ansambli”. Sossa; 20.15 Pet minut za \J Četrkov večer domačih P^j^j napevov; 22.00 Literarni . a 22.40 Glasbeni nokturno! $ Mlajša generacija s^ovenS3ul^(t dateljev; 00.05 Literarni *-00.15 Iz albumov izvajal”® jfi? 7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15, 23.30 Poročite; 7.15 Glasba za dobro jutro 8.10 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je...; 10.30 Plošče; 11.30 Gramofon; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00 Glasba po željah 13.40 «Fumorama»; 14.15 Glasbena oddaja; 14.30 Detektivka; 14.35 Sound včeraj in danes; 15.00 Orkester K. Curtisa; 15.15 Oddaja za mladino; 15.40 Zabavna glasba 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Glasbeni vrtiljak; 18.10 Pevec dneva; 18.30 Poslušajmo jih skupaj; 19.00 Odlomki iz oper 19.45 Svet plošče; 20.30 Prenos RL; 23.30 Romantična glasba; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.30 Glasbe iz XIX. stoletja; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Pojeta F. šjaljapin in B. Christoff; 14.20 Glasba S. Rachmaninova; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Koncert pianista G. Silverija; 16.10 Italijanska sodobna glasba; 17.10 Lahka glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Spored z Nunziem Rotondom; 18.05 Lahka glasba; 18.45 Radijska igra; 19.20 Vsako-večerni koncert; 21.30 Opera. The Golden Gate Quari«ti Od popevke do popevke. ITAL. TELEVlZ,jA t. K 18.15 TV za otroke; red o morju; 19.45 Š] nik in kronike; 20.30 r, 21.00 »Riuscira il c^', Ubu...?»; 22.00 Toscanim zvečer; 23.00 Dnevnik. FILODIFUZIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.15 Poročite; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje baritonist C. Ta-gliabue; 12.10 Plošče za poletje; 13.15 Spored s Peppinom de Filip-pom; 14.05 in 15.30 Italijanski »Zi-baldone*; 15.10 A. Dumas; Črni tulipan; 15.45 Radijska igra 16.00 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.10 Aarom Coplant; 10.20 Scenska glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Children’s Comer; 12.20 Frantz Liszt; 12.30 Pizzettijeva glasba: 13.15 Opera buffa; 15.30 Lahka glasba-stereo. II. KANAL jf 17.20 Evropsko atletsko, Pgk stvo; 21.00 Dnevnik; 21M P beni program z Nillo P12**’ »Boomerang*. KOPRSKA BARVNA 19.00 Evropsko atletsk°.» $ vo: 21.00 Dnevnik: 21-1 SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00,13.00, 17.00, 20.30, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena ma- stvo; 21.00 Dnevnik; dio B». JUG. TELEVIZIJ j 16.55 Evropsko atletsko Oj stvo; 19.20 Obzornik; 19-3®. K na; 20.05 Enkrat v tedn”' p Vse življenje v letu dnW. Dnevnik; 21.35 Vojna in <®*’ / 21. stoletje; 23.15 EvroP»»® sko prvenstvo; 0.15 Poroč- il k Hi' j s: e s A v